vrrVdMB MtilT iim> u t»XUJjl®t. I stMd dallj «*wpt 6aadays Md Uuudsjz. /f GLASILO SLOVENSKE NAROjDNE PODPORNE JEDNOTE Urefelikl U upramUki pro •url: 1087 8. U«lltl< »r, Offlos of pabUcstloo; H8T Bo. Lsw»d*l» eve. Telephaatl L*wnd*l. 4C33. LETO—YEAR XV. ^iST "^^TS ^c^eT JStfftfc Chicofo, lil, eohoU, 24. junij. (Jud. 24) 1822. -a- rjMU. m oo STEV.—NUMBER 147. MU Of Lastniki premoga zakrivili krvavi boj v Herrinu. Šerif Willimmson okraja, držami senator in vojaški čast nik izjavljajo, da je družba, ki jo pod kontrolo jo-klarskega trusta, izzvala bitko s rudarju Ranjeni itavkokui tudi pravijo, da so bili prevar jeni in do rudarji niso krivi. Operatorji in tovarnarji zahtevajo vojaike čete v Herrin, čeprav jih Šerif no mara. lCon fuzna in hujakajoča poročila o stavkujočih rudarjih. KOMBKRIPOUA MOŽ, OTROK IV DENARJA T ' CAJU VOJKI! ; dni , >or- F• jne fe t Dm Moinos, Iowa. Kongree-nik C. W. Rameeycr j« t« predlagal v nitji kongresni sber-niei, da so t slučaju druge vojne konskriptirajo vsi molje, šens, pripomoček čenje stavka železničarjev^ sodniki raznih žele*iŠkih ža podajajo izjava a osirona dejstvo, da ja Ameriške dala federacija odklonila org ako formo po indnetrijah, kasujejo, de ja razcepitev ničerjev po kategorijah njih *inn*polit, Minn. - Senator Kellog, podpornik atata garda, j« nominiran senstorskim ksndi tom republikanske stranka, to-stara garda fa niš na yesell ta iga. NpkaUre starina pravijo, ena Uka smsga in po nas bo ider bodo vsijlaaovi prešteti, K bo pokazslo, da njagov nas pro t c Ernest Lundeen, neodvisen kandidat republikanske stranke; grajal okoli pat in aedamdaaat od ttot$ev od oddanih glasov po republikanskih volilcih. Kaj takags ja bilo utmogoše pred nekaj lati. v'V Minnaapoliaa ja Kollog preiti vačino, v St. Paulu ga jtpi Lundaan akoraj porasil. Pamokratičns struja, ja imeno-rala kandidatom mrs. Anns D. O-les op. ■, (gndstvo aa ni udalciilo v vali tm štavUu volitev. Posebno far frjtv in dclaveav ni šlo veliko n v volišče, kar aa tavadajo, da aa bo glavna bitka vršila v jezen i, l(o bo treba odločiti, kdo bo i KBB MI MOOBL DOBITI DBLA — JB BIL TBPBN OD HABKI-RANORV. Highpoint, N. 0. — Jule Osr-rett is Jameatowna ja bil v četrtek ponoči pograbljan na ulici, vršen v avtomobil ia odveden ns samotno m asto, kjer ja bil neu-smiljeno tepen. Njegovi mučite-Iji So bili maakirani in Oarrett so-dl, da ao kuklukaklanovoi, Pove* dali so mu, da ja bil sato kasno-van, kar noša delati. Oarrett pa pravi, da vedno išče dalo, pa ga na mora dobiti. atonn^k v žena tu. ■> B tam, i da ja bil Kellog, podpor 1k stara garde, uominiran .kan idatom, št ni garancije, da bo ivpljen aanatorjem. Hepubliktn- - , dks mtšins bo seveda napela vse boljša tavetnlot m pomočnica., ojt mo6( dt p^r|Bt Kellogi ,0. S posebnim veaeljem povda^ 9mgt> uko i0 pi de. jO, da M glasovanja o t^vkl Uvel in farmarji, ki so sprsgle-udeleže, pametni uslužbenci ki io dsU, priprsvijaal, da ga porasijo. organizirtni T štirih velikih h^- V§1 lf .dej ^vors, da Vprtštnja, na kttert bi rtdi i tovščmah. "Ako tudi drugi da - ^ ? volUna bitka precej tor Borah ia drugi aanatorji Vkajo", izjavljajo ,< Governor jc ukazal mobiUzira- »nji boteltotei, jc dejal v četrtek nje fict, ne da bi jih zahteval šcril • ..... "Mi smo bUi zapeljani. Agentu ra Bertrand Commisar/ C6mpany W. Madison St., Ohicago, me je poslala sem. Najmanjšega pojma nisem imel ,kakšno delo me čaka. Agent mi jc rekel, da id nikakršnih aporov. Na dolžim rudarjev, atavkokazov n garZto7/j7 K. H preko šerifa, sume*, da šerif aim- J*» ^VnH^n^ Tv Ura z rudarji .ker jc bil aan M« - dobiU orolja inv ja>ke čete, ki ao nastanjene \ vcu' • ♦ 0.1ru In Crbondalu, nUo f ' « ^J« Btaljiv., ker .imp.ti.lr.jo . .Uv ^ i k.rji; v«l.d teg. je governor nll, 4i «llao rila. Najbrž ao ga prejeli boeje, ki ac pa niso zmenili jn nam niso ntf dobra. Družba je kriva I Marion, I1L — fterif Thazton je v četrtek zvečer ponovno izjavil, da ao vojaške čete nepotrebne, ker ja v Herrinu mir, in dalje je položil vao odgovornost za bilko na premogovniško kompanijo, ki je v rokah jeklarskegs trusts. Illinois Steel Čo., podružnica jeklarskega trusts, rsbi premog za svoje tovarna v Garjrju, South Chicagu in drugih illinoiakih mc-atih in zato je Leater, eden lastnikov premogovne Žile med Herri Bom in Marionom, najel atavko-kaše za kopanje premoga a parnimi lopatami. fterif ja dejal: "Malo pred izbruhom aem bil poklican v Carbondale po nujnih opravkih.. Prejel aem telefonako poroHlo o demonstraeijsh, tods nisem ye zanimal doati, mialeč, da se vrši navadni pretep a pestmi Kiaem videl potrebe ta milico in zato je tndi niaem zahteval. Rev notako na vidim sdaj nobene potrebe za vojaštvo. Mi ne maramo vojakov tukaj, ker lahko aemi skrbimo ze red in mir. Glavna in prsvzsprav vsa odgovornost leži na kompaniji, ki }e prelomila . pogodbo s radarji in potem pridela uvažati oborožene čuvaje in aUvkekeze Opozoril povedali, da smo v nevarnosti. Ko eo včeraj prišli rudarji, nismo vedeli, ksj nam je atoriti. Gardisti so se pripravljali na boj, mi pa smo se hoteli podati." Enako ste UjavUa tndi ranjena stavkokaza S P. Williams in Ed Green iz Chicaga. Dejala ata, da sta žrtvi nesramnih dslodobavnih agentov, ki so ju poslali v paet. Vs trije so težko ranjeni in najbrž na bodo živeli. Koliko ja mrtvih t — Hujakajoča potešila. | poročila, ki jih prinašajo veliki kapitalistični dnevniki e dogodkih v Herrinu pod kričečimi naslovi, si naaprotujejo skoro v vsaki dragi vrati in ao nedvomno Uko pobarvana, da prikažejo radarje v luči najgrših morileev. | Ate vilo mrtvih in ranjenih ja f v na krm poročilu drugačno. Enkrat javljajo, da je » mrtvih, drugič 44 in sopet 75. PoročeveM pravijo, da se radarji "poatreliU vaa ali pe veČine ujetih aUvkoka-tov, ko ao ae podali ia odložili o-rožje " Draga vest ae glasi, da ao ztavkerji "obešeli ujetnika v gozde." Tretje vest poroča, da je bil rudnik retdejen r dmaieHeas in ognjem in železniški tiri, pe- pravočasno uradnike dražbe slopja, parne lopate, atroji. voeov, ■ nevarnost, ki jim prMi, ako « premogom to vaa oprema » »>ode i zal vali atavkarje s oral jem čena. ' toda nieb ae zmendi za moje ava Marion. 111 -Mtajmlk Han- rile. MeDowell mi je odgovoril t^ ja pordel v peUksjutrsj de da naj ^trb m varn." poduk o zooDovnn ha f mrtobikth ljudskih »olis. VtW Tork, M. T. — Odalej naprej bode dovoljene aa aewyor-ških ljudskih šolah la talfa agodo vinsks knjige, v ketarik na bo povedano, da ao btti natanovitelji republike človeška bitja ia kot ta-ka podvržena vsem šloveškim raj močna pobarvana. Izdajatelji teh knjig, katera ja kritiairal komitej učiteljev ia Šolekih vodij, ao zlezli pod klop ia ao obljubili, ds bodo zgodovino "revidirsli" ia izpustili It knjig vae, kar naj otroci ne čitajo. Take ae ja itraail W. L. Bttiager, šolski supariaten dan t. Nekatera knjige bodo pepel-noma odpravljena. , Ia kakšno eodbo bedo nepravi-li otroci, kadar odraaujo. Rekli bodo, da ao jim ešitalji ia knjige lagali, ko ae pokajeli v ljudako šele. To bo moralai učinek pobab Jjenja zgodovine. HA PORTOBJKfJ JI BIL XA-PLBB/BB LBTAK O BAOOU Df ▼mmuv. (Ved. Prem). — Lokala« oblasti ae sepleaile letak, katerega ja lekalna deievsks dola vel vo a »ssin VeaseUijevo a-trro. Letek ja Ml pšaea aala rea ao la ja apeUaal na ialaeea, ds aaj pr.»p*'eje v ebrambai aklsd Kljab tema aeeedeema amašava-aja od »traei lokalnih obleati v * fero. je Beaae-Veaaettijavt vs dobro precej roša: Ia ta uvest kaplja žolč ▼ jsttare garte nad amago pri larnih Vrtitvsh.^ katero vlado je zastopal bakmeti jev? Il SDAJ MI JABNO, OB JI BIL IABTOPHIK KBBBHBKBOA A U KOLdAKAl ^m^mmmmm Mjsgev finančni atašej Ughet ja nekoč trdil, da Kolčaka Hew Tork, M. T. (Fed. Press.) H. Godfrey). — Boris Bakmstijsv, izredni poaUaik — najbolj isred ai potltnik v zgodovini narodov ^ in pooblaščence od nikoder, jc šel. Bavit do aadnjega v plašč di plomatlčne imunitete, katera mn jc bUe podeljena od Združenih dr Šav, kar je povsročilo, da mu ni bilo treba odgovarjati pred senst nim odsskom, kam je Šel densr a meriških davkoplačevalcev,. js atopil na mpatič, ki* vodi na par nik "Berengaria", namenjen > Bvropo, amehljajoč se in rekoči "Lahko poveste, da sem dobre ga »drevja.". . Nekaj minut kasneje je izginil in U Ubo je pustil neodgovorjena ssnt prt- eli odgovor, da bi iavadali, kam e šle #1«7,000,000. ki to jih Zdra- DBVBT OBTOŽENCEV OPBO-6ČENIH K t • t Državni pravdnik pika jasa. Ohioafd, m. — Devet članov organizacija popravljalcev čevljev je bilo obtoženi)i skrpU. Obravnava ea ja vršila pred sodni-kOm Joseph B. Davidom. Sodnik ja inatririral porotnike, naj obtožence oprosic. To je pe uj^sllo državnega pravdnika €rowt. ds js izjavil, da pojde pred ekiekutivni komitej eodnik o v in proaj, da ae Dr-vid promeati a kriminalnega aodi-' la. Sodnik ja namreč v teku obravnave vprašal državnega pravdni-ka, ako ima bolj&e priče, kot eo bila dozdtj ttališane. 1 DrUvni pravdnik je odgovoril, da bodo vaa priče pričale enako. Na to ja eodnik instruiral porotnike, naj prpglate obtožence aekrivlm. Tmm Z^LBiuoa. OLJE JE POSETILO Kakor v Oenovi Uko v Haaga bo imelo olja glavno baeedo. AHOLBAKI PBTBOLBJBKI KRALJ JBjtaMNA UOU Haag, Holandija, 23, jun. — Kralj lVtrolej, ki ja dominiral genovako konlerenoo, je že po* setil Haag, ' Polkovnik lloylc, angleški po-trolejski magnst, o ksterem so poročsli, ds se js v Genovi pogajal a Kuni sa oljne konoeaija v interesu Hhelt Co,, ki je večinoma v rokah britskih in nlsosemskih interesov, je včersj dospel v Hssg in se neslani! v hotelu Organde, v katerem ao aovjotski delegstje rezervirali evoje atanovanje. Prihod Boylcja je povsroČU psniko med Francosi in Belgijci | ententni delegstje sdsj ne govore drugegs kskor o olju. Dnyle je sprvs dejal, da je prišel v Haag "aaradi adravja", kasneje jc pa priznal, da je tukaj a nt-menom, skrbeti sa interese Hbell kompsnije, "ketera Ima veš lastniue v Rusiji kot katera druga država." Kolikor je snano, ima Shell okrog 40 mlljonov dolarjev kapitala uloženega v ruskih petrolejskih vrelcih. Med francoskimi oljnimi »nagnali ni sloge. Kns skupina je internirana v Rajal Dutoh Hbell, druga pa v Nohle-Hlandard. Obe skupini tekmujete, katera dobi boljše pogoja od Rusov, Prva aeja a ruskimi delegati ae vrši v pondeljek. Winfred, 0. D..— Duene Da-_ aaarajr ia njegov bratrance Erneet zmotsm. Vsebina v"kajigšh bo IU/b š!l?nUlkl pr°* gi aevernozapadne . železnice delom. Na potu ata poaUla trudna ia eedle ata doli na progo. Prem* tal ju je epeeee. RopoUaje vlaka je shodilo RrneeU Demarsya. Hitro je ekočil pokonci in komaj N je umaknil vleko, ki je privoeil mimo njege. Ko je pogledal, kje ja njegov bratranee, gs je aaŠal t razbilo gUvo. Njegove poškodbe ee emrtne. Mladega dalavea ee prepeljali v Counail Bluffs. Mlada fanU sU šla sa delom aa polju. ' v , Taka je deUvševa naeda. ▼OJAiKI POVBLJBIK DOBIL no LITO JBOB Chieago, UL - Robert M. Par-ria, ki je bU ob šaa« vojna načelnik v• jaških zaporov v taborišče Orsnt. ja bil U dal obsojen aa eno leto upora zavedi poneverje-nje denarja e vi vladi, katera ja pa uprav Bakmetijev skozi štiri lata kot aa-etopnik vlade, ki ne postoji. Bakmstijsv ni Imel kaj prikrivati. 0 tem jc bila dešela večkrat zagotovljena po tajniku Hughoeu, ki ja bil Uko trdno prepričan, da Bakmetijev uživa "diplomatično imuniteto" pred senatnimi povabili, dokler ae ne izkrca v Evropi, (Spomniti se je treba, ko jc Bskmetijev podal avojo ostavko, jo je adreairal na tajnika Ilughe-sa ia bil js tako nehvaležen napram Kereoskemu in Kolčaku, da ju ni informiral, da se noče nsda-Ije brigati sa njuns afero.)1 Veliko js bilo pisansga o čssti-tem Bakmctijcvu. To je bila ssmo-posebies, kajti ttdsvt je bila zamotana. Vač kot akoti štiri leta je bil priznan v Združenih drUvah, |co ga ni nobena druga vlada pri tnala kot zastopnika Rusija. Hko> ti vtš kot Štiri leta je ponavljala vlada Združenih državi "Ruska vUda ne postaji, toda Boris Bakmetijev je njen posla-alk." 1 Združene države eo se uspešno umaknile isjevi, katero neposU-jtŠo rusko vlsdo saetopa Bskmetijev kot podaniki Kerenakijevo ali Kolšekovo. Saj veste, Bskmetijev js zesUpal obs, sli ps vsako eoeebsj. Bskmetijev sa ja vrnil iz Parita, ko ja Kolčak kolovrati! o* koli Omaka, la povedal ja, da mu ja bila isročeaa diplomstična ob laat, da saetopa Kolčaka ia omako vlado v Ameriki . , . Ob tietem čaau ja Bergij Ughet bil Bakmetijev finančni atašej (kar je oetal še aadelje), Ughet je obveatil vae oeobje v "i»oslani> štvu", da ja Kolšak najvišji vls-dar Rusije, ksUramn ae podložni. Drlavai tajnik Hagbea ja ravno temu Ughetu izročil v varstvo laataino "rnake vlada" (katera ae postoji) v Združenih drževsh. Ughetov "diplomatiAni ststus ns prem Uj vladi se ae spremeni", la Ujaik Hughes je bil previden, da je iaformiral Bakmetijeva t baasdami "a koečaajem Vaših dolžnosti", aeredi tega Ugbet bo še aadelje deležen diplomstlčnih privilegijev ia imuaiteU." TOVARNA KA IBDBLOVAVJI POTAiB ZLBTBLA V BBAK. PetnajU d^avoev uško ranjeattk (Ta- 22. junija, artin Železni Barbarton, 0., vlrna braojavka, Martin kar); — Eksplozija je pognala v srak tovarno za isdelovanje po-taše, ki je lastnina Dlam«tid Mateh kompsnije, Pstnajat oseb jo tožko ranjenih, Naistrclho je povzročil ogenj v tovarni. Al«oda znaša dve sto tisoč dolarjev, Alpe v hišah in prodajalnah, ki ae nahajajo v enomiljskem okrožju o« koli tovarne, so popokale, Chieago la efcatiaai V nedelje ia vrele. Jelal vetrovi. Temperatura v zadnjih 14. unk: najvišje «4. najeižje li. iaide eb ft:U. aaIda eb •<». PRUATBIJI 20ANJA 10 SO* PBT NABBDLI. Ohloago, IU, — Komsj je bila objavljena vest, ds so nsvihsnel v 1'ittsburghu prodajali navadno rž v stcklrnlcsh kot rženo žtsnje, sta HiHon Lewis in W1U Tborn-ton Oilmsn v (*hieagu tudi poskusile izvršiti špekultcijo na človeško neumnost. Itszposlsls sts tri tisoč pisem, v katerih sts ponudila kvort pristne ksnsdake ril (Genuine Cauadisn Hys) po osnm dolsrjev ns prodsj, Kupčija nl šla dolgo, ksjti prijeli so Ju pošt. nl nsdzorniki, češ, ds izrsbljsta pošto v slepsrsko namene. I^vvia in Gilman sls bils zsrsdi teh o-čitkov zelo užsljens in sta Izjsvi. Is, da nists hotels ljudi oelepsriti, smpsk njun nsmen js bil (mslsti vsskemu nsročniku pristno ka* nadsko rž v steklenicah: To sta (udi isvršils, ker sts neksterlra nsročnikom Že odpodsla rž. BBMAT JB ODOBRIL ARMADO 117,000 MOZ IN OnOIRJBV. Waahington, D. 0. — Renat je sprejel konferenčno |»oročili tudi Miha J. Avstinov, generalni kontul pod esrskim režimom v New Torka, ksteri ga je spremil do ladije iu ki je služil še nsda-Ije kot koasul ob čssn lis k met i Je. tega poslaništva. Avstinov je spre* jel od tukaj živečih Rusov lepe ti-eočake, da jih pošlje trpečim sorodnikom v Rusije, Ali on ni po-slsl denarja v Rusije, dssiravao Ijeno, da ae takoj odpošlje. Vrnil je denar, ko Je bilo uvedeno linijsko postopsnje ze povraitev deaarjs. Pred dvems letoma Je Avstinov kupil šeet akrev obsegajoče posestvo v Amitjrvilla na f Mil7*B< favaiga oeaašricc JS.SS pir "MEMBKK of Th. TOVARNA LAŽI NA DELU S POLNO PARO! Premog pohaja. Kupi premoga v rezervi na skladiščih •i hitro znižujejo, v neunijskih rudnikih pa producirajo premog daleč pod normalo. In če ae »por kmalu ne izravna, nastane prav zanesljivo pomanjkanje premoga. , Premogovniški podjetniki postajajo zaradi tega dejstva desperatni in pripravljeni so se poelužKi vsakega sredstva, da uklonijo rudarje. ' Doli v Herrinu, 111., je prišlo do boja med rudarji in stavkokazi, fcatere so dobili iz Chicaga. Veliki dnevniki prinašajo tako strašne laži o tem boju, da se lahko primejo kar z rokami Pa tudi časnikarska agencija Associated Press ss odlikuje v teh poročilih in pripoveduje pravljice o masakriranju najetih stavkokazev v nekem gozdiču in o linčanju stavkokazev. Vsa poročila se izogibajo povedati, kdo je začel streljati prvi: rudarji ali stavkokazi, kdo je povzročil to nepotrebno krvoprelitje? Poročila so močno pobarvana, kar govori dejstvo, da je šerif izjavil, da ne potrebuje vojaške pomoči Neka druga brzojavka iz Springflelda pove, da je generalni adjutant C. E. Black, poveljnik milice v Hllnoisu, izjavil, da je bilo število mrtvih muJtiplicirano. Dalje je izjavil general Black, da je polkovnik Hunter telefonično govoril iz Mariona in da je sporočil, da je nemogoče dognati resnieo o govorici da je M kdo vbit Prava resnica se bo izvedela šele v par dneh. Ali velebizniško časopisje hujska javnost kljub temu proti rudarjem, ker je zmaga rudarjev takorekoč že pred durmi Prikazati hoče rudarje kot sirove in krvižejne Hnčarje, ki se maščujejo nad zajetimi stavkokazi, da teko izgube simpatije pri javnosti V začetku stavke smo povedali, da bodo premogovniški podjetniki postali desperatni v trenotku, ko spoznajo, dR ne morejo zmagati in uničiti rudarske organizacije. To •e je zdaj zgodilo. Svetovali smo rudarjem, naj ostanejo doma in se ne dajo za nobeno ceno provodratl Privatni bizniški interesi bodo najeli hujskače in ščuvalce, da pod-ligajo rudarje k nasilnim dejanjem, zavedajoč as, ako rtavkujoči rudarji izvrše nasilja, da bo mogoče klicati driavne in lokalne oblasti na pomoč, da se zlomi stavka. Rudarji naj si zapomnijo tole resnico. Okoli pol mi-Ijona rudarjev je odložilo krampe in lopate, in če dela par deset tisoč neunijskih rudarjev in stavkokazev, dR to ne šteje nič. Samo mehkega premoga se na teden potrebuje do osem miljonov ton. Poletje je tukaj, kmalu bo jesen tukaj, sa njo pa zima. Premoga ne morejo voziti po Velikih Jezerih, da z njim založe severozapad, ker ga ni In ravno zdaj je sezona tukaj, ko je treba prevažati premog po Velikih jezerih, da severozapad ne ostane brez njega pozimi Dokler je skoraj pol miljona rudarjev lepo in mirno doma, ne bo toliko premoga nakopanega, da krije potrebe Voditelji rudarske stavke priporočajo rudajem, da naj se vadrže vsakega nasilja. Rudarji, poslušajte jih t Nasilje ne prinese nobenih uspehov, kajti velebizniško časopisje napravi is muhe slona. Naščuvati hoče oblasti, da polove voditelje stavke in da pridejo v ječo sej toliko časa, dokler traja stavka. Ako se rudarji ne dajo ob času stavki provodratl od najetih podžigalcev in ostanejo mirni so močni Rudarji najbolje obračunijo s svojimi podjetniki, ako ae v jeaeni pri kongresnih volitvah in pri vsakih drugih volitvah poalušijo volilnega listka. V zakonodajne »bore morajo izvoliti zastopnike, ki so sa nacionaliziranje premogovnikov. Ako bi bili premogovniki nacionalizirani, bi ne bilo te stavke. Premog bi bil ceneji in radarji bi prejemali boljšo mezdo, kot jo prejemajo zd*j. Tudi delavne razmere v rudnikih bi bile bolje uravnane kot pod kontrolo privatnih bizniških interesov. Privatni bizniški interesi ss najbolj boje nadjonali-aacije premogovnikov, za to ji tudi odločno nasprotujejo. Ce so premogovniki nacionalizirani, odpadejo vsi profiti na privatne bizniške interese, nadjonaliaacija pa koristi jU» Vrsto«. V trgovini je imel ko tako.Kolfcor sem videl in go- Wjo. — Malo Slov je t« naseljenih, s ie ti ka| delati, ker Je stavka. Majao sa ssbiH ter vee is a je pobrali in najbiie bo tako ostalo vse stavke. Todi po drugih rovih revna tako stavkajo. Niti lopata premoga ne vidbao, da U »e peljali proč od rova ter »s *»iu>a je aRi ss svojo aporsbo. Ce bi bi la stavka povsod teko trdna kot je ta pri nss v okoliei Kemsrer-ja, Wyo^ bi b0a kmalu zmaga na atrani rudarjev, lahko bi zopet delali za polten zaslužek in bi se na bfle treba bati delaven, koliko ja zapravil na dan za svojo družino ter če bo mogel izhajati. Meni se ja na primer ie »godilo, ds sem itlri ali pet nr delel zastonj, ko sem bosa vpraial, koliko mi bo plačal, mi je pa rekel, ds nič ne plača, če ee mi ne de-pede, pe lehko poberem evoje o-rodje ln grem. Ni me vprašal, ali imam kak dolar, da si lahko kupim kruh, kadar bom nesel svoje espe pod ramo. To se ja godilo leto 191» v Somereetu, Colo. Spomnim ae tndi na leto 1914, ko aem delel na Bowiju, Colo. s mo- buršvaaiji v bprhi poti aevjet .ki delavski rapjbUk^ •JVga P« ne aMfe verjeti, kar človek, ki ge nestvarno nekak« sa oiete L W. W„ W. O. Uaj «rood, dela danee v eovjeteki Ra aiji, da bi rnski proletarijat uspel do svojih Ciljev in ki ss ispol nile njega težnje. Priznati moramo, da je bila L W. W. unija kod bojevnik aa čaaa cvetoma vojne proti odlokom kapitalistov v Združenih državah. Niti aam e« ne etrinjam s celotnim programom te organizacije in tako je s ommi, ki ne verujejo v politiko kakorina je danes, Cltni L W. W. verujejo, da delavstvo ne ke svobodno, dokler ne bo aamo iSbrelo zakonodsjcev direktno Is indu-•trije, kot se dsnas izbirajo n* radniki iz atrokevnlh unij. Tako akcijo danes vodi delavstvo v Rusiji, zato tu ne vidim radlke, ds bi bOa vredna kritike. Vsi go* vornild, ki sem Jih do dsnes slišal in vem, da verujejo v delsv. sko stranko Amerike, vem da so priporočali industrialno »sije ia to po na&elih t W. W. ■Zakaj torej rojak Vulelil Meje člane L W, W. med pristale bur-JNtSijef Bee, imamo danes unijo, ki se naziva, da je organizacija industrijslnih delavcev, toda ta je nstrojens po pristalih 8. L. P. in nazfvajo jo 1.L R. It. ali neka- plačati #21 za štirinajst dni, pls-le ps Je dobil za ves oni čas f T. Tako je bilo, ker nismo ImeR unije. Bosa prej omenjenih rovov sem opozoril, da mi slabo tehtajo naložene vozičke premoga,, na ter je prišel ravnatelj rova. kel mi je, naj bom jaz pri tefctni-el en dan, pa bom videl, kako teh-tajo. Tadej eem ga vpraial, kdo ml bo plačal mezdo, s je rekel, ds on ne. Sel sem raje v rov kot ps biti pri tehtnici en dan fca-stonj. Bos me je poslsl domov in celo odpustil bi me kil od dela, če bi ne bila ravno prijsteljs. Sploh pa imate radarji le dovolj izkuienj, kako pri kompani-fit sko le morejo, prikrajfejo de-avoa. Zato ne drittte s kompani jam! ▼ tej stavki, temveč bodite na strsni atavkarjev. Bil sem v Salt Lake Cityju skozi teden dni pri zdravniku in msd tem lesom stanoval pri nekem Slovencu, po imenu Jaeobn Petku, to Je na 189 West 3 cesti. "Podi pyl rojaka Frenkn Jančarju sem epel in bil dobro poetrežen. Pri Petku js bils dobra postrei->a v vsem in ss jim radi tega s* h valju j cm ss ves trud, ki so g s imeli $ mano. Rojakom, ki so ns m en jen i v Sslt Lake Citj, uljud no priporočam, ds ne bi hodili drugam; pri rajskih dobijo vss potrebno v zadostni msri in po zmecnl oenl. Tndi postelje so čiste pri rajskih. Hvala Franku in Petkovi drniini sa vae. Rojeke bi le praefl, sko Je komu snsno sa sledeča imena, da bi ma a tem obvestili: John Cetin, se je nshsjsl meseca novembra lani v Crosted Butteju, Colo.; Jehn Gori, bratrance, po domače Gabetov is Hsrije vsei na No tranjskem, se je nahajal leta 1917 t Jolietn, 111., na Rockda-le i Jae Boitjančič je livel leta 1915 v Clevelandu, O., in je tudi doma is Hsrije vasi na NotranJ skem. Komur ja kaj jasno, pro-ehn, ia ae mi oglaeijo. — Frank Oetin, Frontier, bos 44, Wjro. Johnston ORj, O. — V it. 197 a dne 19. junije sem opssil dopis is Bellaira, O., v katerem dopfs-nik kritizirs nskega dragega dopisnika radi pisanja v It. 126 Pro svets. V resnici ims rojak VuČe-lič prav, de kritlslra onega dopisnika, ki pile, de je borba ispopol njena, vendar moram reči, ds sO Je v tem o žiru tudi brst VučiMI mslo prenaglil. Nc bom ga kriti-sira! s tem dopisom, s prosil bi gs, ds drugikrat melo bolje pogleda v stvsr. Po dopisnikovem izvajanju vidim, da Ja član delaz-ake stranke v Ameriki, katere pripomava tretja interaecioaalo v Moekvi b ima v svojem pre graara, da ee vae ctrokovne unije prelevijo v induetrijalno unijo. V enem evojem odatavku pi še, da ke dela veka atranka akn šala preprečiti nadaljaa eeplje nje med unijami ter jik adrniitl v o|jo obliko bdactrijalae unije Interaaalonalni pokret strojni-kov, da uvedejo laduotrijelne bilko v Ameriško delavsko fedo- radje kakor tndi pokret as Mm rudarjem in konaumentom. I)n se Hoaeie nacionalizacija'^" federacijo ia ajedinjenje rudnikov, se morejo rudarji poelužiti volilnega listka v •vojem interesu. Volilni listek je orožje, ki privede radar- as Je najhitreje do eflja. . In jim. Dopknik napada t w. w. Za to radarji ne poslušajte onih, ki vam govore, da'°**J*- > edeepijeae od oetaleje politična akcija nepotrebna in da »i lahko tudi Um nje E izboljšate svoj živijenaki položaj. sokoli t Ameriki voril s pristaši te skupine, so oni nasprotniki eovjetakege programa in tretje internaeionale. Naj mi ne zameri rojak Vuče-lič raditega kar piiem. Ni prav od zavednih delavcev, da pripisujemo neke delavske eknpine k burivasiji, če ee pa ta akupins v reenici bori proti nji. Kot so člani l W. W„ takih ljudi dobimo na stotine po rasnih temnlssh A-merike, ki |iso prav nič vsi sskri-vili kot Je IJcrivfl E. Debs. če bi ti ljudje pftmsgsli bnrivasiji, bi biU le zdalnej svobodni, kar ss ps do dafces le iri »godilo. Kskor ei spramlnjs čss, tako se epreminmjo tndi delsvske organizacije, ker eo v ta prisiljene. Oiani TJ. M| W. of A. in A. F. of L., vedno gledajo, da spremeni-jo svoj program in edins sapre-ka so jim dsnes saato njihovi sta-rokopltni vpdje, organizacija pa mora iti s napredkom časa. Dolgo pa to nasprotovanje od atrani voditeljev ns bo trojsle kajti ljuljka ee mora ločiti is plenice, ako ne, Jo bo drago Isto še več. Teko moramo tndi mi čimprej odstraniti ljuljko is naših organizacij, ako ne bo prišel čae, da bo več ljuljke kot dobrega iita. Gledati moramo, ds Is-boljiamo danalnje strokovne n-nlje ln napravimo Is njih močno industrijalno unijo, ki bo dala delavskemu rasredu boljšo podlogo na gospodarakem poljn. Ksr pa ee tiče borbe na političnem polju, moram reči, ds dokler boste delsvstvo in burivssljs skupno glaeovala na enem proetoru, toliko časa ne bo dobil svojih pravic na tem polju. Delavčevo mesto je v industriji in tam je trebs, da Izbere svoje predstavnike, ki jim bo dajal sapovedl, ksko imajo voditi vladno krmilo. — Tonjr Shragal, predsednik društva št. 91. sla vnesti strnili aska v v zavesti, da vzklije r crejh rojakov plamen navdušenja de sakolake miali Zato pripravlja Jaso eal Pri vasb pripravah sa U izlet sramo imeli pred očsai, ds je glavni eOj pokazati dalo. Ko bi imeli zaolj navdušene beeede jem, metali M peeek v oči, varali bi, daje nekaj tas^ kjer v rasni si ai ničesar. Nekaj sunsnjegi krača js gotovo treba, mm »o pa gs dober okai aRi m prenese ni ti gs as prsne se naš lep; skoro nam odmerjena credatvp bodo komaj zadoetovala sa neobhodno potrebne stroška. K sklopu in mamila, k geslu "nsj stane ksr kole" ss navsdao z»tcka, kdor si- Dtmlo, Pa. — že precej čaaa niaem čpazil doplaa Iz naše naselbine, sato sem si vzel melo časa, ki ga je itak dovolj na ras-polsgo. Stavka poteka v naj-boljšem redu odksr smo sastav-kali (1. aprila) in od tedaj Is ni-smo imeli nikskih nsjeteiev. Po-čitnic imamo torej dovolj. Obiskal naa Je ChSs. Pogorelec ls Chiesgs in obdrisvsl tu govor. Hvsleini emo mu ss njegov obisk ln pojssnils. Razložil nam Je, kaj mlelijo nekateri rojaki o naa b o tem govorijo. Pravijo o naa, da smo ustaaovili nekak klub sa s-meriike državljane; da, ustanovili smo ga, n čisto aa dragi podlagi kot oai mislijo, in aleer je namen tega kluba, da ee pomaga inoeemecm do asseriikeva driav. IJanstva. O tem klubu seveda nekateri Čiato po svojs sodijo in tolmačijo, kar pa nikakor nI pravično. — Stavkar. Horth Chicago, JtL — K pri-pravem sa slavnost desetletnega ohctoja alovenskegs delavsksgs Sokola v Chicagu, ki a* vriH av. guata meeeea. letoe. kolikor ee tiče slovenskih sokolov, se bode ndeleiiH telovadci ir Wankege-ns in is Clevelaada. K preroje-nju sokolov hi sokollc v naeelbi-ni Waokegann. HU imam pri-pomniti le toliko, {a naj jih ne etraši kratek las Mi&il sa slavnost. Brstje, telovadci ia __ ■ . eeetre. telovadkh^ podvojite ketere člani dero m vaše sile ia posnemajte veetae * 9 **nm »'r«1^ Učitelja, ki Žrtvuje toliko ntf dragega kal pemagajoltrada samo aa So, da M si pa dan eiovoneki ia moraz . 4» js Is maU, sslo malo ksr smo dovrlOi, teko pa ki bilo preskromno ia neeokol-sko misliti, dn nimjtfno pokazati iS niisssr, da se nisramo Tk iska-ssti s aikskoribim dolom, »krom tako, da se*niti ne povišujemo ia as ponilajemo, ds ss ao eeaimo previsoko, Is manj pe ds ki se ssafli prenizko. Domiš-ijSvoeti nič, pač pa ssmossveet s jo delah) b ee dela pri asšik so- mors biti bres dobrtfa uspeha. Delo, como, kakorlno delamo vaak dsa v televsdaioi, imamo poksssti pri islota ia njega dobri vpliv as sokobko članstvo so BMra pojaviti pri slnvnostt Nsj-bolj ss šumiš ssvsda aa tslovg. ios®^^®! HŠJ^hi Pa tndi v drugačnem nastopu sokolstva morajo biti vidni snski in vplivi eokolskega dala« V mislih imssM ta predvsem slavaost-ni isprsvod ia ves priliko izven telovsdiHa, pri kstorik bo trsbs sokokkim dsnttvom nastopiti sdrnlsalm la pusmitim v urejeni eeUti Občinstva bo dana prilolnest sreti ki oceejsti so-kelstvo, ki bo nastopilo mords v večjem ItevRa pred voljo mnoii-oo nsrods, nogo jo mogoče na te-lovsdiičn, in to asm ims doneeti dokaz, da sssluli sokolstvo lepo ime ter se imenuje svat nsrods. Olsde teh nsetopov pa ni neupravičena bojssen, da bi sokols-ko članstvo po aagnu morda ms-lom delu ssbe preoenjovslo, po dragom večjem delu pa podoenje-vslo, ds bi vslsd tega pokazali sokole, ki prej nikdar niso ai videli telovadnice, povrhu ps ki le ne doeegli primernega Števila. Četudi je v resnici nsvarnoet velika, da ss no bi pri nekaterih po-kasali vplivi in uepehi dela — iz enostavnega rsdega, ker ni bilo dela in ssto no more biti uspehe — vendar imamo odklanjati vaške misel ns kakšno slepilo, tsm-več s vsemi motel moramo teliti sa tem, da ne dosslemo samo primernega itevila, temveč pred vsem dobro kakovost pri vsakem peeamesniku. In aam lahko po-kvari dober vtis celote ali vsaj dotičnegs oddelks, sato se nam sdi, da ni v prvi vrsti trsbs stremeti sa Itsvilom, vsaj ne sa kako eceo no na ikodo kakovosti, ki nam mora kiti povsod prva. želeti Jo ksjpads veliko in do-bro. ni pa poetsvljsti mslega in boljiega ss voliko ia eUbie. Disciplinirana, s pravim sokol skim duhom navdahnjene četice bo naredila boljU in tranejii u-činek kskor pa velika četa eoko lov eamo v obleki. Prodočnjmo ai vedno, da Je na veakem eokoln v društveni opravi treba videU sna ke vaaj nekoliko sokolskegs dele. Le tako se lsogseaM nevarnosti, da bi narod eiecr videl sokol-ske obleke, pod njimi pa ne domneval niti ml^li na aroči sokol- Na bratski aaUa opozarjamo vae one, slasti sUajie člgne, td ee eieer ekrbno izogibajo telovadni ee ob vankem Javnem aastopu pe ee prikslsjo ns plaa; opozarja-JsJsso Jik vedno in podnlnjmo jik, ds a ali nastopi ni|o samo ss zabsvo, temveč da inmsso t njih 'menitac sredstva sa svoj vplir ns obHastvs, ki pa ss deoe»s le, le ee nsslopi skrbno pripravljeni Za javna nastope ee priprav-Ijajmo s redovnimi vejami, ki Jim Pridrnlimo primernih pvoetih raj. Tako dsssessis dva je. V pr-ve radome vaja, ki iamje ssme se sebi k aesnston učinek na te lo v svasi s prostimi vajami niše bres vsaksga p srn ras sa veike telesa. Vadil ss ravnega, pokoač-■ege ^vtraja^trapU^in fi.v# močaejle, kretaje Ip gibi talsee iivakncjii in ebenesi lalji in lič nejši. Tako aa bo aokolakč delo •veljevOa tndi pri toki le ea pver ndeUfajel farno vaj, ki pa se jih je eoveda traka tem rili ljivejše vaditi In tako pr ^ rsA tudi ti, da četa pri javnem atopu naredi vtiak liinoat, in T \ hko okvladanih moči. Občih! bo s veeeljem in dopadljivo,^ zrlo na tako dobro kurjeno £ tioo ▼ marsikom pt se bo morda vsbndila želja, da stopi med čvr ste eokolake vrste. Slakotno.n^J tovo ali morebiti čisto nap»{ao kretanje povsroči morda ao6tttja. še rajše am^, privabi pa gotoVo nikogar. So lepše kot elegantno kreta. nje pa vplivata na aiedalce red t« diaciplina v sokolaki četi. D» prigojita članatvu, zato ao med vaomi vajami nsjsnsmcnitejie re. dovne vaje. Co bi ae tudi ne bilo teiko naučiti redovnega kretanjs aamegs na sebi, če bi bil kdo na-pačpega mnenja, ds gs aploh n| trsbs učiti sli ps ds gs zadostn* naučiš v tistih minutah pred na. etopom, to drugo je diaciplina, ki ee 4a naučiti na mah ln ae pri. dobivalo počasi, pa če je kdo o. boroien le s eilnejio voljo. ZaU. jevati aamegs sebe, premagovati lastno v bij o ter jo podrejati vo. Iji drugega, tega ae je treba vs-ditf. Polagoma s postopno strož-žjimi zahtevami, voditelj kar dalje tem bolj veča in olepšnj« diacipllno. Izkušnja uči, da traja dokaj časa predno se telovadec priuči hitro bres obotavljanje uvntiti se v vrsto, ksdar zazveni povel je t "Naetop v redi" Koliko prigo-varjenja, opominjanja in potr-pefljivostl pa je treba voditelju, da Izuri telovadca, da ae na povelje " Pozor 1" nihče ne ozirz, ne premika ln ne popravlja ter I stoji nipremično kot izklesan. Treba je biti pozoren na vsako povelje, da ga izvHHš urno in pra-vilno, da zraven pariš tudi ns mično tn lično, s drugimi telovadci akladno Izvedbo. Za vse to js treba obilo tvojega ln voditelja-vega dela. — Matbiaa O. Wsrssk, Is oknRoo FinlejvilU, Pa. — Večinoma vsak dopisnik prffiaa pisati o stavki, zato storim tako tndi jaz, čeprav nimem kaj po-aebnega poročati Stavko imamo lo vedrto popolno v tej okoliei in tako ee lahko nadejamo, da bomo enkrat prilll do priznanja pravilnih zahtev rudarjev. Pellarji dobro napredujemo; rtvneoffed par dmevi smo sopet dobili novega člana. Vstopnins ni ravno vsiiks, toda pravila m pristop k nam so bolj stroga in rsv-neti se po njih je nekej precej tclkega« Ko stopi človek k društvu, mora etoplti pred predied-nika in ravnotako jc pri pečlsr-jih. Naš pečlarski predeednik je precej visoke postave in iznajdi-teli v določanju za pečlarske prs-vice, s čemur pa nia? psov mdo-voljni vsi člani. Če je član našega pečlarskegs kluba bolan skozi teden dni, na klub prisns jselih 118, če pe je člen necrečen, ter izgubi roko sli nogo, mu klub prisna, da mu je ostala še ena roka ali pe še eaa noge. Zli se mi, ds se Je nek rojsk se lo nspil mleks, ds ee je tako močno zaletel v uredništvo Prosvete, vendar vprašam tega Janess, koliko ima približno dobička ns leto, pa ne samo on, koliko približno imajo vai varni katoličani. Priporočam mu, da bi vzel »slo dopusta pri avojem slovenskem iupniku in Iel po elovenakih ns-selbineh. Janez bo videl, kzko kresne domove so sgradili Slovenci, ki so lest naroda in delsv-stva in ne tako kot eo njihove "hile bolje", ki eo jih eiecr pe-staviU del s vei is svojjh luljev in jih zalegeli a svojim denarjem; ali pa morejo reči, da eo one zdaj delavska laett Ksjšel ^ Pravi tudi, da Je aamo 700 ss-vedaih delgveev V Ameriki. V tem ce pe Jenez zelo moti Morebiti se ni učil itetl vel kakor do sedemsto. O, Joj, kako so drage Uke deske, ki jih imajo pribit« pred očmi in jih holejo pribiti še vol. Potem pa ie vprešujete, kake šole imejo "koritarji". Lju.lj" nlečujejo davke in drleva jisi ss to ds učitelje b lole, ki čieto ze-doetujejo za delevako deco. Ree eo Je pričela aviUli med delevstvom, tode Janea naj ee ai-kar ne priiteva k onim delavcem, ki ee jim je pričelo sviUti. ker se ma tadi ne bo, dokler bo verovs sv. Miklavla. Delavstva tudi al dobilo luči la ketoliike "Edine-stiM. kakor on pile. temvd Is ** levčkih listov kot ata Prosvete sli PnMifa — Pečlar. LBSTVIOA URZDIfIŽTVA. 9 AriL — Obrnite - kongreanika vašega volilae-ge dietrikU ali pa aa polj-d^iai.. Hi.pertmrni b vprašajte pO bei-PosdravI % ru pričakuje | letos mbbd m Dtvinov *Ja4ja, 4s M fOTJVSI DILU1UO 14 Ui OROtRNJK Riga, 23. jun. — Maksim Litvi-nov, ki j« s oetaUmi ruskimi delegati dospel semkaj ns pol« t Haag, je rekel t intervjava s ameriškimi poročevalci, ds js Ru aja pripravljeno demobilizirati polovico rdeče armade, sko Letvi-ja, lit v«. Poljska, Finska ia Ista-m js storijo isto. Isrskel je upanj«, da se baltiška rasorošitvcns kon-fercaaa morda otvsri Is ts meso« m pokale s*ta, da je bila bessds Sovjetska Rusije as genovski konferenci odkritosrčna. Rusija je priprarUaaa akljačiti tadi Romani jo ia Japonsko v baltiško saten-to, tods as prej, dokler aiso vp*. sUvljsai mirovni ednošeji s tema dršavssm. i Litvinov je govoril selo optimistično a bodočnosti Rusijo. Cen-tralni isvrlevslai odbor je sadnje čssc uvedel rasne ispromosibo glede sananje trgovine ia koncesij privatnim podjetnikom. Ustanovljena je posebna drla vaa trgovinska kamiaija, ki bo tvorila ves med inozemskimi trgovci ia sov. jetsks vlsdo. Letošnja letina — js dejal U> t vino v — bo aekr bogat* in zunanja pomoč na bo val potrebna prihodnje leto; a»ga*a ss sgodi, da bo Rusija lahko isvslsla *♦< na taja. Ns vprašanja, le ss Bosijs povrne t kapitalizem, js odgovoril Litvinov, da upa, da bo Rusija ss-čssno polkapitalistična drlava, v kateri bodo vladali komunisti, ki obdrls vss velike industrije seda-liri rana. Sokolnikov, dnagi deisgst, je dejal, da ao bile pred kratkim odprte prva privatna banke po revo-luciji v Rusiji. Gleda baalke konference ja rakci Litvinov, da nima doati upanja na aspek, ksr bo Francija naj. brž sopat vse podrla. Ako se konferenca izjalovi, ostane le upanje, da Anglija, Italija ia druge drla-Te sklona jo soasrstne no sodbe s * v arvavmvv w Rusija. Lenina ss stalno vrača sdrsvje. Zdaj še lahko hodi, ČHa in piše. IZ OElJIin SVETA. (Federated Prcea.) TnstaiM Iva v Oregosu in ee-verai Kaliforniji poskušajo zdrobiti sUvko šumarfkih delaveev i mehiškimi atavkokasi. Okrog 200 Mekikanoev je na delu v Klamatk Fsllsu, kjer ztavka 2000 Američanov proti avadbi deveturaaga delavnika. Stavka v oregonakik gozdovih, kjer delsvci zahtevajo, da oatane osemurni delavnik, traja še četrti mesec. Bajs v Vintsadalu la al konec. Ko js rudsrsks organizacija v Vi-tondalu, Ps., s pomočjo Unije sa ameriška civilne svobodščine iz-poslovala aodnijako prepoved proti Vintsa Colisrice kompaniji, js — kakor sme le poročali — vrkav% ni sodnik John W. Kephart brso rsz vel javil preliminarni "iadlun-kšen". Zadeva ss bo obrsvasvsls pred vrhovaim sodiščem v Phils-delphiji dne 24. junija ia takrat se bo odločilo, dali je eodaijsks prepoved veljavna ali ni. J. J. Kiutner, odvetnik rudarske orga-nisaoije, ia Arthur Oarficld Hajre, pravni zaatopnik Unije sa ameriška sivilaa svobodščine, bosta za- RRAT KRALJA ALBKSANDRA DRLA SITNOSTI. Princ Jura piše grosUna Pariš, 28. jaa. — Srbski princ Jurij, stsrsjši brst jugoslovaa-skegs kralja Alsksandra, js bil včeraj obtošen, da piše grosilns pisma Aleksandra ia PaUša. Jugoelovanaka vlad« js nsprasila francosko vlado, dk nsj stopi Juriju ns prsta. Jam šivi v Parizu le val let Prestolu n jo odpovedni leta l«0t Poisvedovanja • pri vnanjeap ministri so pa odkrile, da frsaao-ska vlada ae bo storila nlčeaar napram Juriju, daklar se prine drli franeotkik zakonov. V nasprotnem slučsju, sko bi Jurij kršil francoske sskoac, bo Francija z njim psstopsla kakor s vsakim dragim tujcem. BNOMBM0RA FORDOVA PBO-DUKOUA — Ford Motor kompanija js v mesecu amju pro-ducirals 144,441 avtomabilav, ta-▼ornih avtomobilov ia traktorjev. Delo ja bila Isvsleao v domačih in tujesemskik tovaraak. Produ k rija se deli takalai Amerllkik av tomobilov 121,071, tajesemsktt M70, ksnsdsklk avtomobilov, •,. »T». Skupaj 194,T92. Traktorjev * Ameriki S.S50, v tajesemst 155. Skupaj 9,101. AvtemobUi Linedaavegs slstsas SS. Skupaj mm Uradniki kompanije lajavljajo ds bo produkcija v juniju veliko večja. vamvAagRjt London, Si. jun. - Dvs Irska »nfajnovea Joka OrBrien la Ja-met Coaaallp eU ubila faldmar-šala Henrr Hughes Wtteoaa, Mv- stopala rudarje pred vrhovnim sodiščem. Ako organizacija izgubi tolbo, se pritoši na najvišje sodišče; ako dobi, se najbrl pritoši drulba. Zastopniki organisaeije pravijo, da čim prej najvilje ao-d išče odloči, dali imajo delavei kaj astsvnik svobodlčin sli ne, tsm boljo. Dsjstvo, ds je bil vrhovni sodnik Kephart tskoj v Ebensburgu, kjer ja sedel okraja Cambria, čim ja okrsjaik sodnik MsoOsna iz-dal prspovsd, dokazuje, da ga ja marala dralba poklicati, naj bo pripravljea. Hays je poiskal Kep. kartn le tisti dsa ia gs vprslsl, sakaj ss ma ja tako mudila s raz-veljavljenjeng "indšunklna", ki je bfl itak la začeeen. Sodnik je odgovoril, da jc bils v odloku as-psks, kstero jc bilo trebs popra-viti. Sodnik aa je kmalu iadal, da drli s operatorji, ko je svaril Haysa in voditeljs stavkar jev, naj pred obravnavo ne prirejajo ako-dov. Pri tem je vredno omeniti, dn ja bil Kephart odvetnik Pena-sjrlvaaia lelesniee, predno je bil iaraljen sodaikom. in politično malina te leleznilke družbe je 1-grala veliko ulogo pri volitvah. Osnstalaa stavka v Mežico Ci-tyju jo kon&ana. Csstnoielesnilki nameščenci, ki so prvi zaatavkali, so deloma isvojevsli svoja sa-btevs. _ mnrroiiko ljudstvo zdaj vi, m rudarji m dilajo. Nem Tork, «. T. - NewyorŠko ljudstvo sdsj vs, ds so rudsrji ns atavki. To sposnsnjs js prišlg, ko je obrst as Intcrborough Rspid Tragsit kompanije popolnoma od-povsdsl ob času najvsljsgs pro-atsta, ko so se tisoči vrsčsll od dola domov. Na neksterlk progsk je promet počivsl petnsjst minut. Drugi viski so poČssi lszli nsprej ia so asprsvili eno miljo pots v ari. Vzrok Umu je slsb premog. Kosuj so ursdaiki oestnoleles-piške drulbc povedsli, ksj je dr slsbemu obrstovsaju ns saatnih lelesnicah, eo bili premo-govniški podjetniki kar is sebe. Jssill so ss, ds js bils krivds od-1 o še na prod njih prag. "Coal Age", glasilo premogov-niških podjetnikov, je sopet po-lolila krivdo pred vraU cestno. Ieleaniike drulbc, ko pravil "Ako Intcrborough drulba ni au>ffle dobiti dobrega premoga, je to njena krivda. Pravega pri-manjkovanje premoga le ai." Neki lalenir lokalna traneitne komisije pravi, da je eUb premog asdirsktao vpUval, da se je eb-rat poslsbšsl. Frank Hedlejr, predsednik In-terborougb drulbc, izjavlja, da je morala kompanija kupiti lestde-sat tisoč ton premoga aa odprtem trga. Kapovsti je morala tam, kjer jo premog dobila. Benrind-Wkitc kompanija. ki ima dralbe aalafaši pa pogodbi s premogom, ji ao more pašUjeti premoga, ker delo poliva v vseh njenih rudni- hiše. Oba ste v aspom "Star" poroto, da js *dkrib Irci sopar Ihijsnjs vssk vodilnih državnikov r Angliji Policija je »•šla v stanovanju sinfajneveev »•čje kalildsa orelja in pet bomb. Petnajst oseb js bile aretlrsolk.B Is tega lahko vsakdo razume, kaka aa privatni bizniški intereei poraja, kadar ae eami a svojim po-■tepsnjr m povsročili etsvke. ds ae ssareja prodoeireti. Krivdo rvračeje drug na druffega. ne fllsre pa aHesar. da se spor pra-vilne pora vae. - ggum SAMOiTOBILBO Nov Orleaaa. La. — Joka atar IS lat, as js -"--.■77 ► sras t*-"»^ "jsravsz & s konvescijc ameriške delavske federacije. Cmcinaati, Si. jaa. — Federacija js všeraj izvršila velik ka. rak ss dosego solidarnosti med šelesailkisri unij asu, ko ja apro-jelš aaaaj organizacijo letani-škik delaveev na aragak, katera js bila lasi iskljalsat zaradi na-kega delokrolacga spora. Organi sscijs Iteje 400,000 Člaaav in jo s drugima dvema aaijssu vred prissdsts vsled sailsajs mesds. frse tri organizacije sdsj glasa* jejo o vprašanju stavka ia la aa i sreče jo sa Itrajk L jalija, a le-mur ni dvosu, bodo iaiala sa seboj Asurilks delavsko federacijo, ki jik ba podpirala moralna in finančno. Daass ss vtis volitve ekacka-tivnik odbornikov, V naprej H še lakko rafts, da badp ir voljen i stari odborniki. Oompers nima pretikandidau. Govori 1»' sicer, da bo Lowio kandidiral, toda oa zanika govoriae. Konvencije os ja Isrskla ss ponovno obravnavo v sadovi 8a4ea in Vansettija v Mscaaehusettsu. Tozadevno rosolueijo je prsdlolll delegat Ceatralaegs delavskega •veta v Bostonu ia aa priporočilo rssolučnega odbora js bils spre- W. Z. Foster, ki os mudi v kon-venčni dvorani, js obudil med delegati argameatiraajc aa inda-strljalai unijsnisam. Na dnevnem veda konvencije ja Is vprslaaje, kaklno atalllls naj federacija ssvsame prati in* dustrijsksmu sodišču v Kaaaasa ia ps rssalasijs ss prissaajs la* vjstsks Rusije. Koaveaeijs ba najbrl aakljala-na jutri, ta js a soboto. Trije delavs* Is* aMB aa preriji. Naurtaa, Kaas. — Trije sirssul-ni poljsdslski delsvci, Olpds is Claud Perrjman la Lloyd Smitk is Buffsls, Mo., lala ubiti sa pra* riji ob pragi santafslks klssai o«. Kaj ss js sgadilot Tako vpra Šujeja okrajal ablastvsal organi. Ali so psdli s tovoraegs vlsks la se je dogodils assrečs, sU jik js ps sirov Islssailar pahnil s voss, ker mu niso dsll asksj grošev as-pcjnias. BOVA BOLBBBB. Baw Tork, V, T. — Komsj se je rssassls vest o ssklsda josai« tov, ki počivs as daa ksnsdsks reke Wyc, la ss ja adpravila druga ekspedieijs slstolskslsev v bel gijski Koago, da tast odkrije slst rudnik. Zdsj se priprsvljs trstjs ekspedieijs, ki grs iskat saklad, kateri poliva aa nekem otoka Nove ftka-tije. Petdeset miljonov dolarjev js sakopaaik po legosdsrnik poročilih. Zaklad js bil sskapan, ka ja divjala vojna med julnoemerilki-ml repablikaai. Bd. W ae js vadja ekapedieije. fte ena akspsdlsijs ae lja, ds dvigna zaklad v marja. Ta ekspedisijs odpluje 1, julija s pšmikom ^Balkafar", ki ja a-preaUjea s rssaimi spsrsti, d« as dvigni lest miljoaov dolarjev, ki se lli doU s pomikom "Laeita-aia. SADOLftBIOB SVOBOM T VI- Ban Tork, V, T. - Obvesaiee svobode so ss v ra- kak bankirjev, finaalaikav b da-naruik mešeUrjev, Od tegs Isaa gre eoaa kltrt navzgor. V januarju ao obveznice svobode kvotirali ssd IN, sdsj sa pa vredne vel ko $100. Naaledsja laatvisa poka- bode: V MM R Sa tel eea. 4s, 1ss| '#r ,,,.msjs sij4 m ms. a, imt-'4s ....iseae hm tst-M eea. 4%». lStf>44..iei so ..... Msks, IMMbT......tSSM M is iidKm............M!l? WM 4Hs, ista« ......tse je ss.fi bodo vaj fbsvaaajo f vboji mbofnri Wk. — Bode ea prišel! isvalsti v velike v^j, mnošmi oratl i'tera ker ie imisns Plrr aiška vsanisa. Na pamola v Al- aSaj dala vel ke dve eU vTfndl v Ukmm stalbl je bila pri vlaMS ss tri sto. V a prišakujeK da peBjejo po Velikih jezerIk da devet mOje- UBtiran FBBMOOA BAKBl vm KRVAVI BOJ V (Nadaljevanje s prve strani.) sa videl 17 mrličev pri nekem pe. grabniku ia sedem trupel la lali sunaj aa polju ln med temi je tudi truplo nekega stavkar ja. Koliko t js Haaterju snano, ao trije ranjenci v Henriau ia trije v Car bondalu. Poročevalci Aaaooiated Proces, ki "so videli vse ia vedo vae," javljajo, da leši v gosdu nekkj milj od jame okrog 26 mrličev. K.| C% Me Do vreli, superintedentent impartiranih stavkokazov, j« tudi mod mrtvimi. Njegovo truplo lali v nekem pogrebniškam uvodu v Ur rrinu. Olacinnati, O. — Frank Fsrr-ington, predsednik okrslas orga niaacije rudarjev ▼ IlUnoiau, ki t delegat aa koavassijl Ameri-s delavske federasije, je dajal vlersj, da čaka aa porpšUa krajevne orgaaisacije v Herrinu, prodno more komentirati atvar. Na poročila v listih sa ns osira. Leurisa ai bilo v četrtek v Cia-cinnatiju. Odpotoval ja v Olavs-lsnd, kjer ja konfsriral s odborniki ielssaičsrskik unij. Z njim js odšel tadi Orssa tajnik rudarske orgaaisacije. Gompcrs js Isrskel veliko obls-lovsnje nad dogodki. Waahington, D. C. — Tajnika Dsvia ia Hoovsr sta konfsrirala, ka sts prejela veatl o krvavi bitki ms4 rudarji in gsrdiiti v Herrinu, DI. Kolikor je sasao, ss ai vlads odlolils ss aobsao akcijo. ih iz ju60sukue. Svoje vojne dolgova SMVS pri saatl — Jugoslavija. Pri fiaaa«. asm ministru Kumanudiju sa js oglasil aaglslki poslanik ia ss Is-rssil, ds mors naša dr|svs pris-nstl vss dolgove, ki jik je aapra« vils med vojno v Vsllki Britsal. jI. Vsots tek dolgov SI določena i naša vlada meal, da saala krog li miljoaov funtov, delim pravi-jo Aagleii, da tO milijonov. To so sanimivs stvari, aajbolj pa js na ajih ssaimivo, da Anglslsm ni niti taliko ss vitino dolgov, kot ps da ss splok prisnsja. Ta so špckulscijs, Ia aa ta Ipekulasijs bi bilo morda dobro odgovoriti a tsm, a koliko milijardsmi fantov bodo Aagleii poplsčsli naši dr-Isvi eno petino tekom vojne umr lik drlavljsaov, umrlih ssto, da se js aaglslki impcrialisem ia kramsrlsem sedsj po vojai ras-ščeperil kakor petelin ns gnsji šču. Prav tako se Bosi odgovorili v Osnovi Franeoaom. Sumljiv je sporazum med Italija ts JsissMUa. Ns seji mi nistrsksgs svsto das 2. jaa, js po-rošsl minister Krsteli s sporssn-mu msd Italijo ia Jugoelavljo. Prebral ja bsssdllo aporasama, is kstarsg« J* rasvidao, da js lista navadna revisijs rspsllsks pogodbe, loprsv so vlsdnl Issoplsl planil as dalga In lirako a spora* ruma, ki pomaaja ss aas veliko image saradl uspstas interveaei-je Lloyda Oeorgeja. Nala dalaga-eija ai samo popustila predvssm v vprašanju Badre, tem val tudi u i "le baroške Inke. Vas sporssum js Isdslsn naravnoet v prid Itali-js. V Bclgradu, kjer ao Ikaadali aa dnevnem rada. ae le povprašujejo, kdo ja aopet prav maataa i asi uši 1 pri "gllkaaja" isviiitva rspsllsks pogodba. V belgrsjskik krogik Is opalaja med radikali ia demokrstl tika »Msnjs. Politi*, ao osralje smrdi selo enmljlvo, tods Belgrada ae bo Ikodoval, ker ga je le aavajaa. Islsgssija v Oanavi Ts dni ee sa-kljulOi rsčun belgrajake delege cije na genovski kosfersnsi. Is gs računa posnamemo, da je stala aaše drlavljaac jagaslavsa-ska delegseijs eamo 5,H5,7^Š fraaaaskik frankov, kar saass v kronah ravno lil mil i jenov kron. Tedaj naa je oškodovala delegacija ss to "sMlankaetae" vsetiae poleg ta pa Is sMatne moralno Poleg dragih aaradaasti, ki je jo ukrivila aaše delegeeij« tp.d. Italija la Jugeeievijc. Ds obnašali kot ponliai klapel Fran-sija, aam seveda al potrebe srna-da Is posebej pedlrUvati. "Ba« takih delageeijl vadibajeje le a«daj abegi davka-plaševaiei, ki bode delali ebupne o krese, ka bedo morali eegsti v ia plalavali polomij« asUS _ rllLL.|,l A M mL* e ramrn**! ssvm. SitfSBiki NsrodBi UaiaMvliaaa S. 1»04 PoJporR^JeJssts OLAVNI STAN. SSSf-SS SO. LAWNOALS AVg., CNICAOO, ILLINOIS, Isrrlavalni odbori UPRAVNI OOiRKi tePr^4ls4alh VI—mk Calakar, A.4r«w VI4r4«k, R. P. B. V« SS. J«lM»towa. P«., (I. Uialk MaHka« T.rk, lajalk UlmUk*«« addelka McvJlLTiJSu p^ciuir ^ Jaka Uadavvaed, rra4**4nik, soe W, Mar it* IpdsiHili, III., MavSla UUmrnOmt, Im Sra, lirk.ru. 6ki«, Fr*4 A. Vldar, Im STS, Klv. MUa« T*r4»IJ, S*a 1SI. Lavrvaaea, Pa., Oar4ek, 414 W. Maf Su I i« j^s Navak, »adisšelh. SSST-SS S. Uwa i Jeeab AmWs»L Im SSS, Mas B«a, Pa. hi. bolniški oosski OiRRONJR OKROUSi VZHODNO OKROSJRi Jaka Orašalj, I4SSI P«M«r Ava* Clavalaad, O. RAPAPNO OKROSJR. Aale^i^Raa Kaaa., ee jas^apef aa.soeeeamnank, Maa Mat«. Um 1SS, S«H Ml.., _ Mlbo Saf«, S4SS S. WlaekeeHr Nadzorni odbori Fra.k AW, S1S4 ia. CraarM Av^. CMea| Jelke Ov«», SSiS W, Bls it«, CalNsa IH. les. Skak, IIOI S. SSrd Si , Oav^aal OkU. VSHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Ka«*. SSSS St. Clatv Av* t [I Ksrsipsalseaa e si* >jL hi.......... ea la jrfeNMskk se aaslavei TaJalšSva I. N. P, J«, SSar-iS ia, laes* Vsi doplal la dvad splal, aasaaalla, agUsI, assalakia la ald vsa hp t1 'i*11*"cŠi^m^ m M ^»^v*5. sasv3i t. v^H^^Oj lila Razvoj verstva. Pa Hent? H. Tichenorju. (Dalje.) Najbolj raslirjsno bolanstvo v formi livali js pa bilo — in js Is dsnss ponekod — ksčs, ki se nsjbolj studi modsrnemu človs. ku. V Wydahu (Afrika) js kačji tempel, v katerem kar mrgoli sbirka svstih ksč. Ameriško iadl-jsnsko plsms Nstohes obolujs klopotačo ls bog Astskov v Mehiki, ki se je lmenovsl Quetssleostl, je bil ksls-bog, Inksti is Arsv. ksnijsni v Jušni Ameriki so tudi čsstill ksčs. Ceščcnjs ksč v In-diji js povsročilo, ds js bils ds-šsls ksr poplavljena a atrupeni-mi kačami, ker jih ni smel nihče pobijati, ladijei so dsrovsli halam roše, li vila In goreče svsče. V Indiji je le dsnes 185,000 ljudi (Naga, Ougs in Punjsb), ki čsste ksče. ŠvojeČssno so Indijoi verjeli, ds je ksčs neumrjočs, Kaklno vlogo igra ksčs v sv« tem pismu, js snsno. Ksčs js prs vsrils Jshovo, bogs ssmcgs, ki jo ustvsrll svst in vse, torej tudi ksčo! Ksčs je sspeljsls flvo v grek — in od tedsj js ns svstu greh, telho delo in bolcssnj greh, ki js tsko ujesil bogove, ds eo pokonšell človeštvo s potopom, s posnsje se je morsl ssm bolji sin, rojen is dsviss, dsrovsti, da je umil greh, ki ga je povsročila kaša. ftoliko Irtev in trpljsnja bi bilo preprečenega, ako ne bi bil Jakova ustvaril kače ali še bi jo bil ubil, prodno je zapeljala Bvol Tada čitatelj naj ne misli, da js sgadba o ksči v paradišu origi nslno dalo Šidovskik očskov, ka-tero je potem kopiral kristjanski očak. Pravljica o stvarjenju sva ta in kači ter grehu v raju, ki se aakaja v hibi Ji, ja bUa zaana najmanj tiaol let pred Izraelci v Babilonu Bcvno tako ao Rebro j si dobili od Babiloneev zgodbo o "vesoljnem" potopu, ki ae naels-aja aa reenlčno kataatrofo, eamo da je bila krajevna. Barbari ao verjeli tudi v*idra-vilne šudeaa kaše. Siegfried, ba-šaaatvo sUrih Nemcev, ee je aka- C v krvi zauja, katerega je u la potem je bil neranljiv. Kristjani se umije jo v krvi umor jeaega odrašeniks ia ee savsro-vsni pred pikom kaše kudUa. "Zdravniki" v etsrih šasib največkrat "sdraviU" a kačami. Simbol grškega sdrsvilnegs bogs Bskulope je bils kača oviu e krog palice. Ko je v eterem Bi-ma aekoš divjale kuga, ao is Bpi-davra poslali kašo, da prešese boloaen. Rimljan, so eesidsli E« kalapu tempel, v katerem je bils asgevaaa lita kača, Bekulea js Imel klor lligicjo (odtod isvi-ra ssdssjs beeeda "higijena"), boginjo zdravja, katero eo grški iki slikali kot Upe lenako, ki naelčuje kale Is sklediee. Vrnimo ee sopet k bibliji eta rege teetemeate. Jebova je dal Mojsses oblast, da je v palma v kale Is aiaa ia s aja abvaraval Iaraalaa kačjih pikov. Ia t«a »Udi, da jg Mojsss tudi vsrjsl v ksčjs sdra« vilo, osiroma Jakova ai bu aič as boljšam. — Neka starš pravljiaa ss glssl, da ja bila kaša mati šla« veltva. Ista Bva (kebrsjsks Hsv* vs, ki simbollsira kačo) js v ser% du s to pravljico. TalmudlstJ (rsslsgsloi lldovsksgs svetega piama) pravijo, da ja imel Adam dva leni i Bvo in Ulit. Ulit ja ps postila Adama aa cedilu ia ss po* ročila s sataaom, ki js Imel podobo kale, aakar ja Ulit porodila veliko Stavilo atvorov, ki so pspol ljudje in nspol budili, ki so se I-menovall " jlni". Stare hebrejska t legende slikajo Ulit kot krssoti* eo brss primera. židovski svstopiscmskl filoiof i Filon v Alekssndriji, ki bssirs svojo nasors o ustvarjenju človs* ka na pravljici v Tslmudu, ki sa glasi, da sta bila prvi mol ln la* na ustvarjena s enim telesom iS sta ae poaaeje rasdellls, prsvi, ds ds "privlsčns sils, kstero viha« js ljubessa msd poloviesma ori* 1 gmslnega dvojnega človeka, ja lavar spolno Saslade; simbol ta* ga isvora Js ksčs, ki je sbrstaa sačetsk vssk pregreškov, Bva predstsvljs naslado sil ulivsnjs. Adam p» rs*ura šlovsks. Ksčs ni nspsdls asposrsdno Adssm, ta js rssam šlovsks, psč ps gs js g pomočjo Bvo pridy)iils sa ušivs* ajs ia uaišila njegovo netuarjols krepost" To pomaal, da ai je kala-bog s pomočjo lene podvrgla člova* kov razum in ponilala človeka na emrtnika. Ako ne bi bil Adam storil grsbs v rsju, bi bil le danes Uvel s Bvo vred. Pomislite, ssm o dvs lloveka bi bila vae večnost na sveto > aamee Adam ia sa* misa Bva I Jshova ja je pa rešil ta neereše, sato je ustvaril kale 1 la jo poelal k Bvi, da js sapeljala oba v grekt ' (Dalje pribadajil.) m VFBAVBItrVA. J Fosivljsjo ae vsi bratje tajaikl » ia seetre ujalce naših društev S. N. P. J. in tadi vsi dragi sestop, nikl liste Proevete, da se kolikor ' je aaj veš v njih moš! potrsdija I sedsj, ts ia drugi meeee Is pobe-, rejo nsročsino od nsrelnikov ns Proevete, ksters v veliki vellal ' poteče s daem 1. jalija. Bratje In I eeetre, upošteva ju tel Liet Je va* , še lastnina la ako mu Solita dobrof, t tedej boete nedvomne prUkoMf , ns pomol sedsj is Inrrilll svoje ' delo. Apellrsm aa vae narošnike Proevete, ki Jim aarošnina pete- t še, da loto prevočaeae ponovijo bodici pri tajaikik ali drugih sa-stapniklb, ali pa aaj pošljejo do-aar aarevnaot uprevsištvu I leta. l - Filip Oailaa, upravitelj. IZUCENE SLAMNIKARCE POTREBUJEMO se takaevaae Up 4#U la tadi sa 4«ie klebskav I« Ma#s la ea picsU Stei*« -1.1., Pridii« pripravljena se dele. «. 9 - I I žaloval aamo jaz. lu v t«.'t d letih, ko je vale viaočanatvo poz« bilo na vee to, kar je bilo, kovait aem sto in eto načrtov, da popra vim avojo nepremišljenost na avojo peat. Verujte mi, takrat sem bil alepee, noree ... ali vodila me je takrat najsepeljivejša zvezda ki more voditi Človeško življenje, vodilo me je upanje. Še danee ee živo spominjam na vse one lepe nade, ki so prebudile v nas, ko sva govorila o vaši zaroki. Dolgi!) 32 let eem sam delal noč in dan da rešim naš gospodarski položa j —- toda brez nade ns uspeh . . . Toda takrat se je nsenkrst poja vilo upanje, da emo rešeni. Vdrža ti še par meeeeev in . . ." (Dalje prihodnjič.) Blagajna velikega vojvede. ls švedščiae preložil F. J—o (Dalje.) ' "Ali to še ni vee, on oe ne pritožuje eomo, on je eelo jsko predrzen, do nsm očita sledeče: številke, ki smo jih navedli mi v svoji ponudbi, so nezaneeljive, s svojimi nesolidnimi podatki smo gs ftsvsbili v dvomljivo in neeolidno kupčijo ». .f" ' "Lopov, nesramen lopov, te Italijo 1 Zabavlja na kupčijo, ki mu neee najmanj lft procentov. Pišite mn, de noj bo oprezen, ker sider bom s ukazom prepovedal u-porabo soli v ovoji vojvodini in za prekršitev določil smrtno kazen. Potem noj pa gleda za boljim do bičhoml" , <. "Visočanstvo, vi ste danes dobra voljo. Tode, pomirite se, vi-sočsnstvo. Z Vivianijem bom že o-bračunal, ker sssluži. Thomeona Je Frenchs se niti najmanje ne bojim. Alteneteine že odpravim s argumenti, ki jih je ravnokar ble-govile novosti vaša visokost. Nje-govs nervozne sehteve pripisujem semo njegovi mlsdostni rezbur je-Boott" ' Seftor Psqueno je za hip umolk-lil in čistil nervozno svoj zlsti šči-polnile. Potem je pa pogledal plalno velikega vojvodo in nadaljeval. "Žalibog smo ps dobili pismo tudi od Semjone Msrkovičs. Vaše viaočanstvo se gotovo ie spominje Be našo sedsvo s Morkovičem v Periout" i "Ns vsak način se te sedeve v Parizu spominje goepod Marko viČ, ksjti jss sem popolnoms po-sabil ae njo." t "Tode, visočsnstvo, Semjon Merkovičt" 1 "Ns vssk nsčin se visočsnstvo Is spomin js ns leto 1908.?" "Kofco de ne, Poqueno, asj jc od tedej minulo semo dvojo let. Jes som sedsj star 36 let, s v zgo- Za naše farmarje O krmi domačo živino, sestavi živalskega teleaa in krmo, kakšna krme jo najboljša. Piše Frank Lukancicb, (Konec). Ogljikovi vodiki: škrob, rastlinski slsdkor in surovs vlaknina imsjo v krmi ts pomen, da vzdržujejo telesno gorkoto ter se u-porsbljsjo zs dihanje. Prej smo že slišsli, ds služi enoistemu namenu. Tuksj ps moramo opomniti, ds je maščoba za napravo teleene toplote oz. gorkote in za dihanje boljša in izdstnejia, kakor ogljikvoi vodiki, ksjti 2 fun-ts tolšče nsprsvi toliko telesne toplote, kskor 4Yi funta navedenih vodikov, torej 2 f. tolšče zaleže toliko, kakor funta vodikov. Škrob, rastlinski sladkor in aurovo vlakence so toraj manj važni od tolžče, a tolžča je manj važns od beljakovine. Sploh pa se nshsjs t živalski klsji navadno, dovolj ogljikovih vodikov, as-mo v močnih krmah je premalo surovega vlakenca, in zato je dajati zraven njih aena in alamc, ki imata mnogo vlsknine, ds ae želodec napolni. Rudninske aoli niso sicer naravnost hranilne ali vendar so za ohranjenje zdravja neobhodno potrebne. Te snovi po-msgsjo želodcu hrano prekuhe-vsti in prebsvljsti, dslje etrjuje-jo kosti in nadomeščajo pri molzni živini soli, katere odhajajo vsak dan z mlekom. V dobri in prikladni krmi je skoro vedno toliko rudninskih snovi, kolikor jih živsl potrebuje, s pri slabem kr-mivu je stvar drugačna. Kolikor rudninakih anovi ne gre v kri, tiste pridejo z blatom v gnoj in pozneje na njive, kjer služijo rastlinam v hrano. Čim več fosforove kisline, apna in kalija ae nahaja v gnoju, tem boljši je. To se pravi z drugimi beaedami: Čim boljša klaja tem boljši gnoj. Kdor krmi dobro, sladko seno, deteljo, otrobe, žito, tistemu Se ni treba bati, da bi dobila živina premalo solnih snovi. Krmljenje s samo slamo, koruznico, repo, krompirjem, v kateri klaji je premalo solnih snovi, napravlja bolehavoati, zlasti mehke koeti, lizanje, hromoto in kostolomnico. Nsjveč rudnina kih snovi potrebujejo noeeče in doječe aamice in mlada, že ne do-rsatls živins. Ssmice jih uporsb-Ijsjo zs tvoritev mladičevih koeti in nadomežčanje tistih aoli, katere oddajejo dnevno z mlekom mledim živalim, pa ao rudninake anovi radi tegs potrebne, da ai u trdijo s njimi koeti. Nekoliko vode je v vsaki, tudi najbolj auhi klaji. Vode nc smemo jemati v poŠtev, kadar določujemo tečnoat krme, ker ona ni hranljiva. Toraj ao aamo suhi deli possmemcga krmiva hranljivi — pa šc ti ne vei. Za zgled tole: Dobra auha detelja ima 14— 16% beljehovine, prav mlede pred evetjem košene, suha dete-Ijo 4%%. Vsled navedenega bi ai lahko mielil kdo izmed čitalecv, da je suhe tečnejše od sveše, e to vender ni tako. Odračunejte vo- "Nu, tak vedite, de vidi getov v tej ovadbi evoje politično delovanje in svoje najvišje prepričanje ; v dokaz nsj vsm bo, ds se vendsr ssm podsja v nevarnost pred vlsdo, čeprsv mu seveds mnogo odpuste radi ovsdbo. Tsk Človek se nikdar to odpove svojim nsmenom. Ni je sreče, ki bi ge premagalo; drugi don se istrezni, ošteje ce ter pojds in stori. Rasen tegs ps ne vidim nikake srečo v tem, ds se je ženo po treh letih vrnile k njemu rodit Stsvroginovegs otroka. "Tods ovsdbs vendsr ni videls živa duša," js sdsjci izpregovoril Šigoljov s trdovratnim poudarkom. "Ovsdbo aem videl jss", js kriknil Pjotr Btepsnovič, "ono je pripravljene — in vee U aem en j je atrašno neumen, gospoda 1" "Toda jas," js sdsjol vzkipel Virginekij, "jss proteatiram. . . pro test irsm is dns duše. . . Jss hočem. . . . tole hočem: ksdsr pride, hočem, ds stopimo vsi predenj ter gs skupno vprašamo, ksko in ksjt če je resnies, nsj se skeaa, in oko ds čsstno besedo, gs pustimo. Vsekskor mora biti aodbsi brez aodbe ničeesr. Ne ps ds se skrijemo ln sshrbtno plsnemo nanj." "Postsvitl vso skupno stvor ns čsstno besedo — to je višek budelosti! Hudičs, gospodje, ko ko je to neumno I In zdojl Kekšno vlogo oc pripravljate igrati v trentuku nevernosti?" , "Protestiram, protestiram l" je ponovil Vir-gieskij. "Vsaj dreti oe nikarto, še znamenja ne bomo elišelil Satov, goopoda. • . Hudiča, kako neumno je to sdaj I Pravil sem vam že, da je Satov olovjenofil. z drugimi beoedami, eden najneum-nejših ljudi. . . Sieer V zmedo me pripravljate I.. Satov, goopoda, je bil ogorčen človek, in ker je bil vendarle član družbe, najoi je * hotel ali *ot oem upal do radnje minute, da utegne kdaj hss-niti shupni stvsri ter ge porabimo kot ogorčenega človeka. Varoval oem ge in mu prissnsisl kljub vsem netočnim predpioom. . . Prizanašal oem mu otokrat bolj, nego je bil vreden I Toda konČel je s ovaduštvom; nu. vrage, aaj ni, da bi govorili. ... Le noj oe kdo poiskusi izmuzniti! Nihče Izmed vss nims pravice ismusnitl eet Lehko os I njim poljubljste, sko voo je volje, toda skupne otvari na čsstno besedo postavljeti ne smete I Teko ravnajo evtajc in vlodnl podkupljen-eil" "Kje ps so tukaj vladni podkupijeneit" je zategnil Liputin. "Morebiti »te vif Kor molčite rajii, Liputin; vi govorite ssmo take, is gole eavode. Pod kup Ijenel. goopodo. so vsi, ki postsnejo v nevarnem tranotku etrshopotei. Is strahu oe zmerom najde bedsk, ki sbeži v poslednji minuti in vpije: • Joj, odpustite mi. pe vam isdam vos druge 1' Tode vedite, geepodje, do je odej ni več ovedbe. ze katero bi vem odpustili Naj vsm prisnajo ie take elajšovelae okolnoeti, vendar je vsakemu goto-ve Sibirija. in rsoen tege ne uidete drugemu meču. ki je oetrejli od njihovega!" V svoji bssaosti je sinil Pjotr Htepeaovič marsikaj aepotrebeego. ftigoljov je storil trdna korake proti ejemn. F. M. DoetojevskiJ :«. V lososa v trah delih. Proloifl Vladimir Levstik. (Dslje) "Zsksj ste se skrili, nemesto ds bi priili ns fsprsglsd!" "Mislim, ds imsmo vei pravico svobodnsgs gibon je," js semomljsl Liputin, čeprsv mends eem ni dobro vsdsl, ksj hočs reči. * "Oospods," js Izpregovoril Pjotr Stepeno-vič in prvikrat poviisl glss nsd poliepetsnje, kor je selo učinkovalo. "Gotovo oe voi ssvedste, ds je v tem trenotku voako razvlačevanje odveč. Kar trebe, jo bilo oinoči naravnoot in določeno povedano ln prežvečeno. Toda po obrasih sodim, de hoče nemara lo kdo ksj pripomniti i v tem slu-ieju nsj ss podviss. Vrsgs vendsr, čss hiti, in Brhol gs lehko vssk hip pripelje. . . ." "Voeksko gs pripelje," se je oglssil Tolka-čeoko, bog ve ssksj. , . "Ako oo no rotim, more nsjprej izročiti tis-borno t" js povprsisl Liputin, spet tsko, kskor bi som ne vedel čemu vprsiuje. "Nu, oevedo bi jo bilo škoda!" je dejal Pjotr Stepenovič in vzdignil svetilko k njegovemu obrazu. "Tods sinoči smo se dogovorili, ds pravege prevsetjs ni trebe. On noj vam lo pokale MoeJo.kje je sskopsnsi izkopi jemo jo posneje. Kolikor vem, lell tu nekje, deset korakov od ene ge ismed vogolov votline. . . Eh, vraga, Liputin, kako ote mogli porabiti t Dogovorjeno je, da gs enrejmete vi aami. ostali ps čakamo trenotka... Čudno, oakaj vprašujete; sli se le delate teko?" * Liputin je mračno molčal. Nihče oe ni oglasil. Veter je mejel vrhove smrek. "Upam, gospodje, ds stori vssk svojo dolš-eost," je Pjotr Stepenovič nestrpno pretrgal ti- VAS PODPIS OVJ boste e svojimi prtandevenji onmi ustrorili Vrednoet odviei nejveč od vnŠege prizedevnnje siotomotično hraniti. VI *t* opravičeni tudi neke j imeti ed V * vešega dele, zelo se odločite sedaj izplačevati sebi določemo ovoto fis VO-»ega tedenskege eeehtžke in jo vU-«e jte v to bnnko. SKLENITE pioe bo nnraičaln snrosmssns i vešimi prizadevanji. POŠILJAMO daoar e sSae« !■■■! i|. fr—1 PRODAJCMO llfhaeOa m ssOisals v sOaea "Zvedel oem. da je k Satovu prišle ženo in povilo otroke," je sdajei izpregovoril Virginekij. goltsjs besedo od nofliee in rashurjeno mahajo s rokami. "Kdor pozna človeško oree, je lehko prepričan. . . de sdsj ne ovadi nikogar. . . ker je orečen. . . In rato sem bil dsvi pri veek, po ni-eem našel nikogar doms ... in mislim, da sdaj nemara sploh ni več potrebe. . . ." Umolknit je; sap« aa mu je zadrgnilo v grlu. "Ako bi se vi, gospod Virginekij. nomoh ss-letili srečnega." js stopil k njemu Pjotr Stepo-eovlč, "eli bi ssto preložili — ns ovsdbo, o tej el govore — merveč koko rtskiroao politično deje-oje. ki ote ge samialili i« pred svojo srečo io ei ge Itojete v sveto deUnoat, ne glede na nevar-aeat. de epleve vsa sreča po vodit" ; "Not Ne bi ga preložil, se nič no ovete ge ee bi prelolil!" je odgovoril Virginehij o strel ae eeredno gorečnost j., m se strastno sgenii "Reji i nege podlel bi bili spet nesrečni f" "De. de. . . Prsv narobe. .. rajši bi bil aaj Valji podlež. . . es pravi, ae. . . podlež aihaher ee, tomvol eaopek, rojit bi Ml esjessrsflnsjšl ne- CRENCH LINE pnan&srsr-E OiaSKTNA OLUSOA V JUGOSLAVIJO KASPAR STATE BANK