Lata ¥11., 6te
Pofttnlna plačana v gotovini.
H C^elju, v t®s*efe 19.. funija S933*
Posamecna šiev I Din.
Drž*Toa lluej ska kuj igrico v L J l £ L J ANI
Izhaja razen ponedeljka in dneva pa prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Celje, Strossmajerjeva ul. št. 1, I. nadstropje.
Naslov za dopise : »NAPREJ«, Celje. Ček. rač. št. 11.959.
Stsne mesečno...................20	Dinj
zt inozemstvo...................30	Din.
Hi@silo Socialistične stranke Jugoslavije,
Oglasi: prostor 1 X65 mm 1 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer
se k? priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Stanovali j sfca beda,
Uradnike prestavljajo iz različnih vzrokov prav iako, kakor tudi podjetniki iz različnih vzrokov mečejo na cesto svoje delavce. Pri obeh vrstah proletarcev je V sedanji stanovanjski bedi najtežje to, da mora hoditi človek s trebuhom za kruhom v nove kraje v zavesti, da bo tam sicer imel skorjo kruha, ne bo pa imel kotička, v katerem bi to skorjo s kropom poparil in gladni družini predložil: Stanovanja ne bo imel.
Po prevratu se je grozeča stanovanjska beda omilila z zakonito obrambo stanovanjskih najemnikov. Bili so težki časi in nič čudnega ni, če takrat država ni mogla raztrganemu narodu pomagati drugače — kakor da mu je njegovo največjo luknjo v obleki zakrpala z zasilno krpo. Opozarjali smo že dolgo na to, da močna krpa na starih capah več škoduje nego pomaga, ker se okrog nje napravlja nova luknja, ki bo še večja. Stanovanjska beda se ne da odpraviti drugače, nego da se iz velikih stanovanj preženejo majhne rodbine in da se začnejo zidati nove hiše. Tudi načrte smo predložiti, ki so se zdeli vsem proletarcem pametni, ki so jih pa gg. kapitalisti pokopali v Ljubljani takoj (ker so jim pomagali tudi »socialisti« pod dr. Peričem), v Celju in Mariboru pa šele potem, ko jih je občinski svet že osvojil. Izvršeni niso bili ne tu ne tam. Velekapital triumfira in podira v svoji zmagi ne samo malega človeka, ampak tudi tiste, ki so še včeraj mislili, da so tudi veliki in so se šteli za to splošno med kapitaliste: hišne posestnike. Hišni posestnik v mestu je imel eksistenco, danes je nima več, ker mu je obramba najemnikov vzela resnično vrednost njegove hiše in mu ohranila samo vrednost njegovega lastnega stanovanja. Vsa druga stanovanja mu je pa državna obramba najemnikov vzela in jih dala kot miloščino delavnemu ljudstvu, ki še ni toliko zrelo, da bi miloščino odklonilo. Človek, ki dela, ne potrebuje in ne mara miloščine, ker ni berač, on hoče in zahteva
Ženske iznajditeljice,
Pred par dnevi je ženski biro, ki spada pod Laborski department Združenih držav, izdal brošurico o iznajdbah, ki so jih ženske dale patentirati tekom zadnjih desetih let. Brošura se naslanja na podatke patentnega urada. Človek bi komaj verjel svojim očem, ko prelistuje oni dolgi seznam najraznovrstnejših iznajdb ženskega izvora.
Seznam je jako zanimiv. Vsega je tam, od vrtilnega lemeža do orodja za iimetanje jajc. Naravno je, da se večina iznajdb, ki so jih ženske izmodrovale, tičejo gospodinjstva. Izmed 1400 raznih patentov, ki se tičejo ženskih iznajdb v zvezi z gospodinjstvom, najdeš v seznamu stroje za oranje, za pomivanje posode. otepalo za preproge, mišnice in vse druge raznovrstne predmete, ki naj olajšujejo gospodinjsko delo. Za gospodinjskimi pripravami prihajajo po številu iznajdbe, ki se tičejo oblačila in osebne rabe, kot zaponke, traki za čevlje, čevlji, krtačice za zobe itd.: vse iznajdbe seveda niso tako občekoristne kakor te. Neka ženska je iznašla umetne trepalnice!
Zenske iznajdbe gredo pa še dalje preko izključno ženskega polja. Zenske na farmah so dale patentirati veliko število raznih priprav, ki naj napravijo de-
poštene plače, da bo mogel pošteno plačati ne samo hrano, ampak tudi oli-leko in stanovanje. Ker ljudstvo, tega ni razumelo, je šlo na. limanice raznim demagogom narodnega, krščanskega 'n dr. Peričevega socializma, vzelo miloščino iz rok stanovanjskega pravilnika (ki je to miloščino nepošteno vzel hišnim posestnikom, torej je daroval tujo last!) in ker je imelo to miloščino, je delalo napol zastonj in nosilo na ta način hišnim gospodarjem odvzete groše v žepe velekapitalistov.
Tam, kjer je hišni gospodar obenem tudi velekapitalist, je bilo vse v redu. Smejal sc je neumnemu ljudstvu, češ, kot hišnemu gospodarju si mi vzel 100 dinarjev, kot tovarnarju si nii pa dal 500 dinarjev nazaj, zame popolnoma dobra kupčija, ti pa glej, kako se izkoplješ. Če mi boš vsak dan dajal 400 I)in dobička pri stanovanju, bom v par letih imel samo od tvoje neumnosti novo hišo. Ce bo to trajalo dolgo, bom v kratkem pokupil vse hiše tistih neumnih hišnih posestnikov, ki si ne znajo pomagati.
Tako misli tak kapitalist in krščan ska lažimorala mu daje prav. Gospod škof so dali svoj blagoslov zraven. Ker so »verske« hiše izvzete iz stanovanjske naredbe, ga ta lažimorala nič ne boli, zato še ni naročil in ne bo naročil, naj duhovniki iz prižnic poučujejo ljudstvo o tej krivici...
Kako pa drugi hišni posestniki? N. pr. delavec ali državni uradnik, ki je 30 ali 40 let stradal, da si je postavil hišo, ki bo na stara leta prehranjevala njega in rodbino. Zdaj, ko ne more več delali, od pokojnine pa ne more živeti, ker je ali sploh nima, ali pa je premajhna, zdaj mu država vzame njegovo hišo, to Je njegove 30 letne1 prihranke, in Jo da — velekapitalistom. Ce ima kaj soli v glavi, namreč vidi, da jo niso dobili delavci, ki pri njem stanujejo, ampak tovarnarji, pri katerih ti delavci delajo. Tako vidi, če ima oči in kaj soli v glavi. Toda žal soli ni. Kakor je nezavedno delavstvo, tako .ie nezavedno tudi uradništvo in ničesar resnega ne mara storiti za temeljito odpravo stanovanjske bede, vsak skrbi samo zase in kri>a svojo lastno bedo, čeprav vidi, da sc zakrpati ne da, ker
rr..1l!17~!,1'Tr"iri '"rrn"1"l>l "‘HM iTimnini im muk:*
lo na poljih lažje in izdatnejše, in niso omejile svojo iznajdljivost na perutninarstvo in mlekarstvo, marveč so iznašle stroje za trebljenje, sejanje, traktorje in vetrnjače, kakor tudi inkubatorje in pinje.
Isto velja glede vseh drugih vrst industrije in poklicev. Najdemo ženske, ki so dale patentirati priprave za pisarne, za parne stroje in pocestne železnice, metode za gradnjo cest, stroje vseh vrst kakor tudi razna orodja, godala, igrače in šolske priprave
Zanimivo je vedeti, kako so ženske prišle do teli raznih iznajdb. Včasih pove ime iznajdbe same, kaj jo je povzročilo. Na primer, vsakdo, ki je kdaj molzel kravo, si prav lahko predstavlja, kaj je vzpodbudilo žensko iznajditeljico, da si je izmislila pripravo, ki naj drži kravji rep pri miru. Druga ženska sii je izmislili primeren pokrov na ponev za pecivo, ker je najboljše vedno prekipevalo na peč, tako da je izgubljala najboljši del peciva in jo še povrh morala sčistiti umazano peč. Mnogi izmed nas utegne simpatizirati z žensko, ki je iznašla ojačeno leseno posodo za melenje mleka, ko se je maslovnjak na njenem naročju razpočil in se je maslo razlilo po njeni obleki. Neka ženska, ki je ležala tekom poletne vročine v bolnišnici, je iznašla poseben okenski ventilator.
vsaka nova krpa še bolj raztrga naše cape.
Uradnik hoče napredovati,- da bo imel 100 Din več na mesec. Ko dobi dekret, je ves srečen, v prvem trenutku niti ne pomisli ne, da se bo treba seliti in bo razen poviška še drugih 100 Din moral vse leto dajati, da bo plačal selitvene stroške, ki mu jih država ne da, ker Je premeščen na'lastno prošnjo. V novem kraju pa ne dobi stanovanja, ker ga ni. Razsodni, uradniki ne vlagajo več prošenj za premestitev na boljše mesto!
Včasih sc pa zgodi, da se hoče kdo vseliti v tvoje stanovanje. Jzgrda te me more vreči na cesto, zato poskuša po »dobrem«. Ti si demokrat, on je demokrat, g. predstojnik je demokrat, vsi ste demokrati in vsi držite skupaj. Ce stopi k tvojemu predstojniku in mu izpregovorl zate »dobro besedo«, boš napredoval in dobil mesto v prestolfci. Ker si demokrat, ti bodo tudi v prestolici našli stanovanje in morebiti bo vse v redu, najbolj v redu bo pa to, da bo na lep način dobil tvoje dosedanje stanovanje tisti, ki si ga je poželel.
Včasih pa se kdo na ta način preseli, pa ne dob'i stanovanja v novem kraju. Kar 8 mesecev mora živeti ločeno od rodbine, ki je morala ostati v prejšnjem kraju, Ker ie bilo pa njegovo stanovanje namenjeno drugemu višjemu gospodu, poskušajo njegovo rodbino 5e p:vj vreči iz stanovanja, predno so njemu našli drugo. Po 8 mesecih se mu je posrečilo najti tovariša, ki je premeščen na podoben način v' nasprotni smeri in s tem hoče svoje stanovanje zamenjati. Vse je v redu, samo tisti g. doktor, ki je hotel že pred 8 meseci njegovo stanovanje imeti, tisti bi se moral zadovoljiti s kaldm drugim stanovanjcu!, ne da bi dobil izvoljenega, ki ga je imel že v žepu takorekoč, ker mu ga je stanovanjski u-rad nakazal že zdavnaj, če prav še ni hilo prazno in čeprav mu tudi ne pritiče, ker nima otrok. Od tega g. doktorja Je treba zdaj izjave, da se stanovanja prostovoljno odpove, drugače zamenjava ni dovoljena. Ta gospod se pa vozi po komisijah, ni ga. Ves mesec je treba čakati; da se vrne — do takrat se pa zna zgoditi- tudi še kaj drugega. Dve rodbini ča-
Seveda je težko reči, kako praktične so vse te iznajdbe. Patentni urad jih je smatral za »nove in koristne« in je tako dovolil patent, in mnogo izmed teh iznajdb se uspešno razpečava na trgu m •ie v splošni rabi. Ali kar'nas osupne pri prelistovanju tega seznama, je velika raznovrstnost iznajdb, patentiranih od žensk, Ta raznovrstnost dokazuje, kako se polje ženske delavnosti čimdaljebolj razširja na vse poklice in obrti. Za pa-, tentiraue iznajdbe so nadaljni dokaz, da ni mogoče več omejevati ženski interes na dva ali tri polja. Njihova delavnost dandanes obsega mnogo več kot sloviti trije nemški »K« (Kinder, Kiiche, Kir-c:Jie) o katerih so starokopitneži mislili- da zadostujejo za vsako žensko.
Laijani, pristopajte
BiBKnMaano..	———
Bi #3lavskl telovacltrai
■uGessauaKesRBaBasBaBB tz.vjijcmirzttsžiBSi&ia
estoža 8
Priglase sprejemata vsak dan sodruga Kocjančič in Arnšek v »Naprejevem uredništvu.
kata na izmenjavo, tretja se vozi po komisijah in ji je torej prav vseeno, ali ima stanovanje tako ali tako. vendar pa zaradi uje stanovanjska oblast čaka, da sc naša stanovanjska beda, te na$e raztrgane in nesmiselno zakrpane cape Se nadalje trgajo in da ljudstvo še bolj izgublja vero v našo državo in njene m rade.
Mnogo, zelo mnogo bomo morali še pisati o stanovanjski bedi. Resno in neizprosno bomo morali pisati, zvesti svojemu načelu,da je pravica vse nekaj drugega nego dobro srce. Proč z usmiljenJe-n je m — pravice hočemo!
F&Siticne vesti.
* Pred veliko stavko državnih
nameščencev. Dne 12. in 13 t. m. so se v Belgradu sestali zastopniki vseh akcijskih odborov državnih nameščencev, železničarjev in poštarjev. Sklenili so, da proglasijo splošno stavko, če se v budžetnih dvanajstinah ne bodo upoštevale njih zahteve. Sestanek poživlja vse državne uslužbence, naj takoj vstopijo v organizacijo, naj sestavijo krajevne akcijske odbore in izvrše priprave za to stavko. Centrala bo oblastni odbor v Zagrebu (Petrinjska ul. 40), nje predsednik pa je s. Krekič. Baš te dni je prometni minister razpošiljal na železničarje jeremijado, naj se obvarujejo pred »nepremišljenimi« koraki, »ker je država v nevarnosti«, to je v vojni nevarnosti, ki jo sama povzroča s svojo neumno agresivno politiko na Balkanu, Menimo, da je g. prometni minister s svojimi pozivi enkrat vendarle v vodo udaril. Vsej kar je razrednih državnih uslužbencev, niso več voljni frazarjem in koritarjem nasedati na milo — Jero.
* Davke so nam radikalni firran-carji v ministrskem svetu v petek zvišali za pol miliarde. Zemljiški davek se zviša za šestkrat, pri čemer se ne vračunajo drugi davki (občinski, državni i. t. d.), dalje so na ostale neposredne davke uvedli 30 odstotno naklado. Radikalci zaslužijo po vsej priliki svoje ime, vsaj kar se tiče finančne politike, ki jo radikalno lomijo. Da bo mera polna in njihova nesposobnost še bolj očita, so sklenili v ponedeljek predložiti v skupščini odobritev dvanajstin za junij, julij in avgust.
* Vest o smrti Stambolljskega druga drugo pobija. Dočim trdijo vladna sofijska poročila, da je bil na begu ubit in da ga sedaj pokopljejo v njegovem rojstnem kraju Slavovici, je brzojavil naš sofijski poslanik Rakič v Belgrad, da je iz nekega razgovora z novim bolgarskim vojnim ministrom zvedel, da se je Stambolijskemu vendarle posrečilo ubežati. Na seljake je vplivala vest o njegovi smrti poraža-joče. Vendar pa se sedaj med njimi širi vest, da iz nekega še neznanega kraja dirigira nadaljnji potek protirevolucije. Sofijska vlada zahteva od Češkoslovaške izročitev poslanika Daske-lova, ki je bil, kakor smo že poročali, določen Stambolijskemu za naslednika! Baje se Daskalov nahaja na poti v Bolgarsko, kjer namerava voditi selja-ške čete proti Sofiji. V tem mestu vlada sedaj silen teror. Aretacije in usmrčenja so na dnevnem redu. Med revolucionarji sta se pojavili dve struji, od katerih hoče ena (pod vplivom makedon-stvujuščih) upostaviti režim pregnanega carja Ferdinanda. Ta se baje tudi nahaja na poti v Sofijo Značilno je to, da sta se Anglija in Italija že izjavili za novo vlado, ko je baš velika antanta v svojih mirovnih pogojih odpravila stari režim in omogočil? Stambolijskega.
* Boljševlki menijo, da imajo tudi nekako pravico vmešavati se v nove zmede na Balkanu in sicer kar po tistem njihovem pravem »socialističnem« načinu : ker jim ne gre ničesar spod rok s silo rnožgan, uveljavljajo silo pesti. V soboto je močna boljše-viška četa vdrla na rumunsko ozemlje in je bila po srditem boju vržena nazaj. Sovjeti si nič drugega ne žele, kakor da bi iz sedanje žalostne dobe nastala še žalostnejša, tako, kakor je bila ob času svetovnega klanja. Stari carizem jim je pomagal s soldaškimi gestami v časih, ko mu je njihova notranja skalibranost najbolj grozila s poginom. Z novim carizmom pač ne bo dosti drugače.
* Vranglovci se pripravijo. 5000 Vranglovih vojakov je zapustilo Jugoslavijo. Baje so odšli na delo v Francijo. Slišati pa je tudi, da z velikim zanimanjem zasledujejo dogodke na Bolgarskem. Sumljive so razne zaupne vranglovske konference.
* Iz zasedenega Poruhrja. Francozi pritiskajo vedno huje in silneje. Njihov boj je naravnost divjanje proti vsem, kar ni francoskega. Največ trpi pri tem seveda proletariat v Poruhr-ju, ki pa se skuša uspešno staviti v bran. Francozi so izrekili zadnje čase obsodbo za obsodbo. Predmeti teh obsodb so bile osebnosti in pa tu in tam nacionalistični fanatizem. Francozi so izgnali tudi 320 železniških uradnikov, ki bodo morali odpotovati v teku 4 dni.
* Na Dunaju je umrl 15. tm. bivši avstro-ogrski finančni minister Bilinski. Po umoru Ferdinanda so ga obdo žili, da je on za nameravani atentat vedel, pa ga ni hotel Judati. Ko je Avstro-Ogrska razpadla, se je naselil v svoji domovini Poljski; ker pa se tam ni mogel politično udejstvovati, še je vrnil na Dunaj.
R&zira&i.
r Stanovanjska beda narašča od dne do dne. Zadnji teden smo videli stanovanje bedne delavske rodbine, ki jo je alkohol v zvezi s stanovanjsko bedo spravil daleč pod živalsko dostojnost. V luknji, kjer je bila nekdaj ječa, kamor pa roka pravice ne more več zapirati zločincev, smo videli stanovati mater in 5 otrok in obenem smo slišali zgodbo, da so se nam lasje ježili. Kako pomagati? Nič, nič, nič ! Mi ne moremo drugega, mi le vzbujamo vest človeštva' »Petnajst člankov bo treba o tem!« Žal, da članki ne bodo prav nič pomagali, če ne bodo čitatelji storili svoje dolžnosti Razširite vsaj resen in odkritosrčen tisk 1
r Zrakoplovi brzojavni nosilci*
italijanska poštna uprava se je dogovorila s francosko, da bo v slučaju nefunkcioniranja brzojavov uvedla brzojavni promet po zrakoplovih, in to posebno po alpinskem ozemlju.
Celje.
c V tukajšni javni bolnišnici je
umrl v nedeljo zjutraj komaj 21. letni, s. Albin Majcen, delavec Westnove tovarne. Pokojni je bil zvesti član vseh naših organizacij. Že eno leto smo ga radi proletarske bolezni pri naših prireditvah pogrešali. Pogreb se bo vršil v torek 19. junija iz bolnišnice točno ob 17. (5.) popoldne. Vsi sodrugi in tovariši iz tovarne, ki imajo čas, se naj pogreba udeležijo. Odbor SSJ v Celju.
c Javno sestajanje ljudi prepovedano 1 Da se širjenje Škrlatice, ošpic in drugih epidemij prepreči in se te bolezni kar najh treje zatro, na bo okrajno glavarstvo, dovoljevalo nikakih veselic, shodov, sejmov in enakih prireditev, o priliki katerih se shaja večja množica ljudi in za katere je potrebno, da se oblastveno vzamejo na znanje ali dovole. Ta razglas, ki smo ga dobili od okrajnega glavarstva se bo po prenehanju nevarnosti takoj in pravočasno preklical. Mi nimamo k temu nobene druge pripombe nego to : zakaj se ne, če je nevarnost res tako velika, zaprejo tudi cerkve, ki so poleg veselic, in sejmov pač najnavadnej-ša shajališča množic? Ali meni gosposka, da okuženec ni več nevaren sočloveku, če se pri vstopu v cerkev pokropi z »blagoslovljeno« vodo, v katero potem vsi drugi vtikajo svoje prste? Ne glede na to, da bi moralo dvajseto stoletje cerkve kot permanentna duševna okuževališča že zdavno zapečatiti.
c Čudne metode za zdravljenje bolnikov na pljučnem katarju. V Celju pri tvrdki Pertinač zaposlena delavka Katarina Dokler že dalje čaša boleha na plučnem katarju. Zdravnik bolniške blagajne g. dr. Dereani v Celju jo je hotel poslati v bolnišnico. Ker pa se je branila in je želela biti doma, ji pa ni dovolil, da bi hodila na zrak. Dne 11. junija tl. ob 6. uri zvečer jo je pa kontrolor bolnikov osrečil z obiskom. Ker je bilo stanovanje zaprto, je sedela bolnica ravno v vrtu, da se navžije svežega zraka, kar je za take vrste bolnikov predpogoj. Tudi v bolnišnici hodijo bolniki na vrt. Kontrolor bolnikov je pa pokorno javil, da je ni našel v sobi, ker je bila zaklenjena (v vrt se pa ni potrudil). Ženi so odvzeli bol. podporo- Komentarja k temu ni potreba.
Maribor.
m Mariborčani so imeli enkrat priliko čuditi se svojemu občinskemu zastopu, ker je izjemoma mirno sejal. To je bilo v petek 15. t. m. Nič zato, so pa bile tekom prejšnjih dni praske in grožnje zaradi občinskega gospodarstva v domačih žurnalih tem hujše. In nekoliko jih je oškodoval tudi dr. Leskovar, ki je takoj ob začetku dolžil župana, da je on kriv smrti mestnega uradnika Pirha, ki je pred par dnevi izvršil samomor. In še s to in ono malenkostjo je delal g. Leskovar županu zgago in Mariborčanom veselje. Nato so prešli na dnevni red.
— Bahun in prof. Rostohar sta delegirana v davčno komisijo za ogled novih stavb. — Nato so ugodili prošnji odbora industrijsko-obrtne razstave, da se ob njeni otvoritvi zatvori del Prešernove ulice, ker se bo radi velikega števila prijav kot prehod iz enega dela v drugi pritegnil obema razstavnima prostoroma. — Jadranska banka, ki je pravdo proti erarju radi neplačane carine za neke izvožene svinje izgubila, zahteva povračilo stroškov od mestne občine. Poročilo tozadevnega referenta se vzame na znanje. Dr. Leskovar, ki se na podobne afere drugače razume, je topot molčal. — Po manj važnih zadevah je Bahun poročal o pasivnosti mestne plinarne, 1<\ ji razni odjemalci dolgujejo 107.000 Din. Podjetje bo te zneske moralo sedaj izterjati. Plinu so cene zvišajo od 2 Din na 2'50 in to od 1. julija dalje. 300 javnih svetilk, ki niso več v rabi, se odklopi od omrežja, s čimer se prepreči dobremu delu plina, da ne bo uhajal zastonj ozir. v veliko nadlego nosovom mimoidočih. Kar je od ukinjenih svetilk potrebnih, se nadomeste z električnimi. Sestavi se tudi posebna komisija, ki naj ugotovi, kje bi bile nove svetilke potrebne.
— Ponovno se odkloni lastnikoma Grajske kleti naprava gostilniškega vrta na Trgu svobode. Bila je za to huda debata in demokrati so dobro kurili svoje govorniške ognje, češ, vrt bi služil mestu v okras. Potem naj se pač na dotičnem trgu napravi javen vrt, ki bo imel še to prednost, da ne bo več nobenemu posamezniku polnil žepov, javnosti jih pa praznil. Mi menimo, da alkoholni kramarji v Mariboru že itak preveč zaslužijo.
Iz stranke.
s Seja pokrajinskega odbora
SSJ In KDZ se bo vršila v nedeljo 24. t. m. ob 8. zjutraj v hotelu pri Skobernetu.
Ix strok, gibanja.
g Protestni shod strokovne komisije v Celju se je vršil kljub deževnemu vremenu v zadovoljstvo vseh, ki vedo, da je vsaka udeležba več, kakor nič. Bolezen, ki je med prole-
tariatom (ne le v Celju, tudi drugod), moramo ruvati s koreninami iz naših vrst, počasi gre to, a še počasneje bo šlo, če se bodo ljudje bali dežja. Na shodu so govorili ss. Leskošek iz Celja, Jeram iz Jesenic in Bernot iz Celja. Izvajanja vseh so vzeli poslušalci s pritrjevanji na znanje in končno so odobrili resolucijo, ki zahteva pravilno in zakonito postopanje z lesnim delavstvom v Mislinju, pa tudi drugod. Shod je trajal skoro 4 ure in je končal z moralnim uspehom. Pričakovati bi bilo takih zbiranj večkrat na mesec, ker le v skupnem delovanju je moč!
liesimk fsSwo33adettie
v Vsi pevski odsek! »Svobode«
in delavska pevska društva, ki mislijo sodelovati na II. vsedelavskem zletu v Mariboru pri sprejemu gostov na kolodvoru s pesmama »Socialistična koračnica« (ne »Vzbujenje duhov« kakor je bilo preje objavljeno) iri »Naprej«, naj se takoj obrnejo na podružnico »Svobode« v Mariboru, da jim pošlje partiture za ti dve pesmi. Zadnji čas je, da se pripravljate za II. vsedelavski zlet v Mariboru. Prijave sprejema centralno tajništvo »Svobode«, Ljubljana, Židovska ulica 1, I. nadstropje do 13. tm Na poznejše se ne bomo ozirali. Udeleženci naj zahtevajo poleg zletnih izkaznic tudi izkaznice za obed. Oni, ki reflektirajo na skupni obed, naj do 18. tm. naznanijo, koliko želijo izkaznic za obed. En obed starie 15 Din. Denar je poslati v naprej. Na prijave brez denarja se ne oziramo, kakor tudi ne na poznejše prijave. Zietna izkaznica stane 6 Din in velja za vse prireditve v Mariboru. Izkaznico za vožnjo je treba posebej kupiti. Naznanjamo, da bomo lahko preskrbeli posebni vlak, če se do 18. tm. prijavi zadostno število udeležencev. V prid prijavi jencem je, da se takoj prijavijo. Glede odhoda vlakov, hrarie in stanovanja še pravočasno objavimo.
v Prijateljski sestanek pri Svetelu v nedeljo 17 tm. je takorekoč že po ložil prve temelje posebni sekciji »Svobode« Celje, ki se bo bavila izključno le z mladinsko evolucijo. S. zač. predsednik je prosil udeležence, naj pridejo vsi v nedeljo 24. tm. k članskemu zborovanju »Svobode«-Cclje z otroci vred in naj vsi pristopijo kot člani k »Svobodi«, kdor še ni. Zadnji čas je, torej na delo!
v Šoštanj, Odbor »Svobode« opominja vse one člane kateri so zaostali že dalje časa s članarino, naj jo čim prej poravnajo, drugače se sami izključijo. Plačajo lahko pri s. Korade-ju vsako nedeljo od 9.—11. dopoldne v tajništvu »Svobode« v gostilni Teter, I. nadstropje. Naznanjamo tudi vsem, ki posečajo knjižnico, da je od sedaj naprej knjižnica »Svobode« odprta vsak četrtek od 4.—6. zvečer in vsako nedeljo in praznik od 9.—11. dopoldne. Kdor se hoče priglasiti za steno-grafijski tečaj, naj se kmalu priglasi, pozneje bo prepozno.
Hopiss«
Zagorje. K nam v Zagorje je prišlo nekaj ruskih vranglovcev. Dobili so pri rudniku lepo lahko delo, da se pač kateri ne bo preveč pretegnil. »Orjuno« so tudi ustanovili, seveda pri nas v Zagorju ne sme ničesar manjkati (manjka samo delavcem pameti). Ko se je vršila prvomajniška proslava, sem mislil, da bodo nezavis-ni bivši komnnisti s svojim vpitjem pregnali vse vranglovce in Orjunaše iz Jugoslavije. Pa sem se zmotil, pre-šmentani špas, kaj še, vranglovce v svojo organizacijo sprejemajo, seveda so vsi skupaj, rdeči, beli in črni bolj-
ševiki, cela godlja. Tudi kisovski ne-zavisni komandant bi šel rad k Orju-ni, a Orjunaši ga ne sprejmejo, zato je ostal še naprej vodja slepih rev. Lepe reči I Delavci, dokler boste šli za iakimi ljudmi in njihovimi frazami, oni se pa ponujajo Orjuni, in radikalcem kakor slavni Stefanovič, toliko časa ni treba pričakovati boljše bodočnosti
Gospodarstvo*
— Finančni položaj Poljske. Na
sejmski seji dne 15. junija v Varšavi je fin. minister Grabski podal poročilo, ki pravi, da je gospodarski položaj Poljske dovolj močan, da lahko premaga gospodarsko odvisnost od Nem-čije.
To in ono.
Alfabet. Kdaj so ljudje prvič prt čeli rabiti abecedo, to je, sistematično sestavo pisemskih znamenj? O tem ni popolnoma določnih poročil. Pisemska znamenja so rabili že v davnih časih in arheologi in jezikoslovci proučujejo starinske najdbe, na katerih so vrezana, napisana ali pa vklesana pisemska znamenja. Alfabet, (abeceda) ni nastala, kakršno poznamo danes, v teku kratkegn časa, ampak se je v teku stoletij, da, tisočletij izpopolnila. Razni narodi imajo različne črke, oziroma znamenja. Kitajci n. pr. imaio na tisoče znamenj, ki pomenijo besede, medtem, ko imamo mi za vsak glas črke, iz katerih besede sestavljamo. Naša abeceda je veliko praktičnejša, kakor kitajska znamenja.
Poznavalci starih jezikov na temelju svojih najdb zatrjujejo, da so Feničani največ pripomogli k modernemu razvoju vzhoda in ti so prvi pričeli izpopolnjevati pisavo in s tem ustvarili temelj za sistematiziranje pisemskih črk. Prvi njihovi zapiski, ki so jih našli arheologi, so iz leta 900. pr. Kr. Pisavo pa so imeli že takrat tako dobro, da so jo poznali že najmanj par sto let poprej. Učenjaki trdijo, da so Feničani dosegli ta uspeh vsled izpopolnjenja egipčanskega podo-bopisa (pisanje s slikami in znamenji.) Oni so bili tisti, ki so v prvih počet-kih kulturnega razvoja človeka zanesli pisavo k Grkom in bili so oni, ki so dali podlago alfabetu in adoptirali zanj to ime, ki je še danes v rabi. Ime »alfabet« izhaja iz beseda »alfa« prve črke v grškem alfabetu, in »beta«, njihove druge črke. Slovenci imamo svojo besedo za alfabet »abeceda«, ki izhaja iz črk a, b in c. Kakor je vse plod iazvoja, tako so tudi jeziki in* načini pisave. Angleški jezik ni bil vedno tak, kakor ie danes. In starejši Slovenci se še spominjajo razlike med današnjo slovenščino in ono, ki jo je pisal škof Slomšek in drugi pred njim in za njim.
Poslano.
Izjava.
Podpisana organizacija je doznala, da skušajo nekateri sovražni elementi širiti hujskajočo propagando, češ, da ne izplačujemo posmrtnine za umrle člane. V svoji strupeni gonji se poslužujejo slučaja Alojzija Senegačnika, kateri je nedavno umrl.
Zanj se je njegovi ženi, sedaj vdovi Senegačnikovi izplačala posmrtnina vkljub temu, da on ni bil v zadnjem času redni član. Prostovoljnih daril pa nismo nabirali in jih tudi ne pobiramo radi za bol. podpore, ker nismo podporno društvo, marveč bojevna organizacija, ki sloni na stališču razrednega boja.
Unija stavb, delavcev za Slovenijo v Celju.
FRANC ŠORN, s. r. t. č. centr. blagajnik.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ). Odgovorni urednik: Franjo Koren. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
&& -M
Pripravljajte se na Vsedeta\/ski
zlet v IVIariboru!
U C1T E L J S K A TISKARNA
5 TEREO Tl PIJ A
LITOGRAFIJA