V. b. b
LETNIK VI	CELOVEC, V SOBOTO, 3. n. 1951
11. II. 1951
mednarodno skakanje v Št. Janžu v Rožu
Štev. 9 (378)
OZN razglasila Kitajsko za napadalca
V političnem odboru Organizacije združenih narodov so se zadnji teden ukvarjali predvsem z ameriško resolucijo, po kateri naj bi LR Kitajsko razglasila za napadalca. Medtem ko so se zastopniki nekaterih držav takoj izrekli za resolucijo, so jo drugi zastopniki ali odklonili, ali pa zahtevali delno spremembo. Ker ameriški zastopnik ni mogel računati s potrebno dvotretjinsko večino glasov za resolucijo, je privolil, da so jo nekoliko spremenili in omilili.
Libanonska delegacija je predlagala, da bi ameriško resolucijo spremenili v toliko, da bi odložili sleherno lotevanje sankcij proti Kitajski, dokler komisija treh ne bi napravila naporov, da se s pogajanji doseže sporazum med Kitajsko in Združenimi narodi. Predstavniki 12 azijskih in arabskih držav pa so stavili predlog, naj bi konferenca sedmih držav za Daljni vzhod obravnavala kot prvo točko dnevnega reda vprašanje prenehanja sovražnosti v Koreji.
Za ameriško resolucijo so se na zadnjem zasedanju pred glasovanjem izrekli zastopniki Danske, S. Dominga, Liberije, Nizozemske in Francije, kakor tudi kuomintan-ški delegat Nizozemski zastopnik Balusen je vztrajal na tem, da morajo 'Združeni narodi ohraniti enotnost, ki se more po njegovem mnenju doseči na temelju ameriške resolucije. Francoski delegat La Coste je naglasil, da Francija, ko podpira ameriško resolucijo sodi, da se s to resolucijo ne dajejo nobena nova pooblastila generalu Mac Arthurju niti povečujejo pooblastila, ki jih je doslej imel. Francoska deleg. — je nadaljeval — je sklenila glasovati za ameriški predlog, ker se je prepričala, da se s to resolucijo ne zapirajo vrata za mirno rešitev tako korejskega spopada kakor tudi drugih daljnovzhodnih vprašanj. Združeni narodi kljub kitajskim predlogom ne morejo pozabiti, da se kitajske čete borijo proti silam Združenih narodov in bo priznanje Kitajske po OZN za-viselo samo od nadaljnjega zadržanja kitajske vlade do te organizacije.
Po večurni debati so 30. januarja v političnem odboru OZN glasovali o ameriški resoluciji. Pri glasovanju se je 44 držav izreklo za resolucijo, proti pa so glasovale države sovjetskega bloka, Indija in Birma, medtem ko so se Afganistan, Egipt, Indonezija, Pakistan, Švedska, Sirija, Jemen in Jugoslavija vzdržale glasovanja. S tem pa je dobila ameriška resolucija dvotretjinsko večino, Id je potrebna tudi za ratifikacijo v Glavni skupščini OZN.
še pred glasovanjem o ameriški resoluciji pa je indijska delegacija pri OZN dobila iz
Kitajsko-indijski odnosi
Pri sprejemu na indijskem veleposlaništvu v Pekingu ob prvi obletnici proglasitve republike Indije je izjavil predsednik vlade LR Kitajske Mao Ce Tung. da „morajo Indija, Kitajska, Sovjetska zveza in druge miroljubne države in narodi enotno delati za mir na Daljnem vzhodu in na vsem svetu". Poudaril je, da obstoja med Kitajsko in Indijo že tisočletno iskreno prijateljstvo ter izrazil upanje, da bosta Kitajska in Indija
tudi v bodoče še složno delali za mir.
*
Kljub lepim besedam o sodelovanju in borbi za mir pa dejanja dokazujejo, da sta miroljubni tako Sovjetska zveza kakor tudi Kitajska le v besedah. Zato pa človeštvo, ki si iskreno želi mir in razumevanje med na-iodi, ne more verovati izgovorjenim besedam odgovornih voditeljev tistih držav, ki so si to zaupanje narodov zapravili s svojimi viemiroltubnimi dejanji.
Pekinga novo poslanico, v kateri je rečeno, da kitajska vlada noče privoliti v pogajanja z združenimi narodi, ako bodo ZN sprejeli ameriško resolucijo o razglasitvi Kitajske za napadalca in za napadalca in morebitnem določanju sankcij proti LR Kitajski.
Francoski list „Le Monde" je po glasovanju v Lake Successu izdal posebno številko, v kateri je rečeno, da je popolnoma razumljivo, ako Kitajska zdaj ni več priprav-
ljena za pogajanja, ko so jo obdolžili napada. Prav tako tudi ni mogoče zatajiti, piše „Le Monde", da so Kitajci posegli v vojno šele potem, ko so čete OZN prekoračile 38. vzporednik in bombardirale elektrarne ob mandžurski meji in da so oborožene sile OZN v pretežni večini sestavljene iz ameriških čet. Kot rešitev korejskega spopada predlaga „Le Monde", da bi se obe stranki umaknili za 38. vzporednik.
pak bo tudi v največji meri pospešila kopičenje zalog živil in surovin. S tem v zvezi je predsednik britanske vlade napovedal, da bodo storjeni ukrepi za omejitev civilne potrošnje blaga.
Vodja opozicije Winstom Churchill je izjavil po govoru predsednika britanske vlade, da bo konservativna stranka proučila Attlee-jeve predloge in pri tem izključuo upoštevala varnost in najvažnejše koristi države.
New York. — V srednjem in severnem delu Združenih držav Amerike je *nastopil mraz, kot ga že dolgo ne pomnijo več. Temperatura je padla do 38 stopinj pod ničlo in zahtevala že okoli 100 človeških življenj.
Seja deželnega zbora
Zadnji torek se je koroški deželni zbor sestal na rednem zasedanje, kjer so se najprej spomnili žrtev snežnih plazov v Heiligenblu-tu in drugih občinah. Deželni glavar Wede-nig je poročal o ukrepih deželne vlade za pomoč zaostalim in se zahvalil vsem, ki so doslej pomagali težko prizadetim krajem.
Nato je deželni zbor razpravljal o posameznih točkah dnevnega reda in med drugim moral vzeti na znanje, da je zvezna vlada zavrnila predlog, po katerem naj bi bil 10. oktober plačan praznik. V zvezi s tem so koroški kominformisti ponovno dokazali svojo ..doslednost", kajti naenkrat so postali naj-zvestejši zagovorniki praznovanja šovinistične obletnice, medtem ko so še pred leti ravno oni hoteli biti največji nasprotniki tega praznovanja.
Nadalje je deželni zbor razpravljal tudi o vprašajnu učiteljev in je bilo ugotovljeno, da skoraj dve tretjini učiteljev na Koroškem še vedno ni prevzetih v službeni red.
Na zadnje je obravnval tudi regulacijska dela pri Volšberku ter gradnjo cest na Ra-diše, Žjhpolje in druge vasi okoli Sojnice. Pri temu vprašanju so se hoteli socialisti ponovno pokazati kot prvoboritelji, toda pozabili so, da smo v našem listu že dolgo pred njimi spet in spet nakazovali potrebo po izgradnji ceste na Radiše.
Diplomatski odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo
Na podlagi sklepa Prezidija Ljudske skupščine FLRJ o ukinitvi vojnega stanja rued Jugoslavijo in Avstrijo, o katerem smo poročali v eni izmed zadnjih številk, sta se vladi Jugoslavije in Avstrije sporazumeli, da spremenita dosedanja politična predstavništva v Beogradu in na Dunaju v redna diplomatska poslaništva, ki jim bodo načeljevali izredni poslaniki in opolnomočeni ministri.
O sklepu jugoslovanske vlade je v ministrskem svetu poročal zunanji minister dr. Karl Gruber in dejal, da je jugoslovanski vladi odgovoril, da je avstrijska zvezna vlada predlog, ki pomeni nadaljnje zbližanje med narodi Jugoslavije in Avstrije ter razvoj odnosov' med obema državama najtopleje pozdravila.
Eritreja bo priključena Abesiniji
V Londonu so razgovori med komisarjem Organizacije zdru Ženih narodov za Eritrejo Edvardom Mathevvsom in britanskim zunanjim ministrom o prenosu upravne oblasti v Eritreji na zvezno vlado. Po sklepu Zdru-i ženili narodov mora Eritreja postati avtonomna država v federaciji z Abesinijo. Pri ! razgovorih v Londonu moraju rešiti vpraša-1 nje prenosa uprave, ki jo je doslej imela Velika Britanija, na zvezno vlado do 16. sep-! tembra 1952.
I
Varuški svet zaseda
Pred nekaj dnevi se je v Lake Successu I pričelo osmo redno zasedanje Varuškega sveta Organizacije združenih narodov', na katerem bodo obravnavah prošnje vseh 11 ozemelj, za katere skrbi Varuški svet OZN. kakor tudi poročilo o zapadnem delu skupine otokov Samoa, ki je pod upravo Združenih držav Amerike.
Na zasedanju, ki bo trajalo približno 6 tednov, bodo obravnavah tudi vprašanje pošiljanja misij Varuškega sveta v Vzhodno Afriko, zlasti pa v Somalijo, ki je bila na podlagi sklepa Varuškega sveta pred d verni leti poverjena v upravo Italiji.
Razgovori med Plevenom in Trumanom
Kakor znano, sta se francoski ministrski predsednik Pleven in predsednik Združenih držav Amerike Truman sestala v Washing-tonu, kjer sta se razgovarjala o perečih vprašanjih, predvsem o skupni oborožitvi zapad-nih sil. V poročilu, ki so ga objavili po končanih razgovorih, je rečeno, da se oba državnika popolnoma strinjata v tem, da »svobodni svet" ne more trpeti agresije in ne bo popustil napram nobeni grožnji. Glede Koreje sta izrazila mnenje, da morajo biti napravljeni vsi napori za častno ureditev korejskega vprašanja, medtem ko morajo Združeni narodi do tja nadaljevati odpor proti agresiji. Postopna vključitev demokratične Nemčije v skupnost zapadnoevrooskih držav na vseh področjih bo koristila stvari miru v Evropi in po vsem svetu.
Oba državnika sta se menila tudi o ob-
Poljsko-nemška meja
Dne 6. julija lanskega leta je bil v Gor-litzu sklenjen med Poljsko in Vzhodno Nemčijo sporazum, ki določa obmejno črto med Poljsko in Vzhodno Nemčijo. Pred dnevi pa je bil v Frankfurtu ob Odri podpisan protokol o določitvi obmejne črte na Odri in Nisi, ki sta ga podpisala zunanji minister Vzhodne Nemčije Dertinger in zastopnik Poljske Krzeze\vski. Sporočilo zunanjega ministra Vzhodne Nemčije pravi, da pomeni podpis tega protokola dokončno izpolnitev sporazuma, sklenjenega leta 1950.
Sporazum med Poljsko in Vzhodno Nemčijo o zapadnih poljskih mejah je izzval različne komentarje in mnenja. Ministrski predsednik Vzhodne Nemčije Grotewohl je dejal, da so to mejo sklenile tudi zapadne sile v svojih Potsdamskih sklepih. Prav tako pa je sporazum komentiral tudi predstavnik britanskega ministrstva in izjavil, da je sporazum, ki je bil sklenjen v Potsdamu o nemško poljskih mejah, le začasnega pomena in
Britanski oborožitveni načrt
Predsednik britanske vlade Attlee je v spodnji zbornici navedel podatke o britanskem oborožitvenem programu. Po njegovih besedah bodo imele britanske oborožene sile 1. aprila letos 800.000 mož, dočim bo v teku leta poklicanih na dvotedenske vojaške vaje 235.000 rezervistov. Do leta 1953^ 54 bo Velika Britanija početvorila proizvodnjo tankov in letal, a njene oborožene sile bodo trikrat večje od sedanjih. Skupni znesek vojaškega proračuna za prihodnja 3 leta bo znašal 4,7 milijarde funtov »terlingov, kar pomeni povečanje za več kot 1 milijardo sto milijonov funtov šterlingov v primeri z že objavljenim vojaškim proračunom za isto dobo.
Britanska vlada ne bo le povečala in pospešila proizvodnjo vojaških letal in ladij za boj proti podmornicam, je dejal Attlee, am-
rambnem načrtu in s tem v zvezi o sodelovanju Nemčije pri skupni obrambi, in sicer v smislu bruseljskih sklepov Atlantskega sveta.
Ministrski predsednik Pleven je po razgovorih s predsednikom Trumanom izjavil na nekem sprejemu, da bo Francija razpolagala do konca leta 1953 z 20 divizijami redne vojske ter imela pod orožjem 100.000 mož več kot ob pričetku druge svetovne vojne. Na vprašanje, koliko nemških divizij naj bi po mnenju Francije štela atlantska armada, je Pleven odgovoril, da so na bruseljskem zasedanju določili razmerje ene nemške divizije proti petim divizijam ostalih držav — člar nic To se pravi, da je Francija tozadevno že precej spremenila svoje mnenje, kajti doslej je bilo govora1 le o nemških bataljonih, ne pa o celotnih divizijah.
da ne izključuje sklepov, ki bi lahko bili sprejeti na konferenci o mirovni pogodbi z Nemčijo.
Podpis sporazuma med poljsko in vzhod-no-nemško vlado glede določitve meje med obema državama na znani črti Oder-Nise pa je v parlamentarnih in vladnih krogih v Bonnu povzročila nove proteste proti politiki vzhodno-nemške vlade. Menijo, da Gro-tevvohlova vlada nima pravice sklepati takih pogodb. To pogodbo označujejo kot »žalostno komedijo" in »visoko izdajstvo" ter izjavljajo, da te pogodbe ne bo moglo priznati nemško ljudstvo.
Isti krogi dalje poudarjajo, da je prišlo do podpisa te pogodbe nekaj dni za tem, ko je zapadno-nemška vlada odgovorila na predloge Grotevvohla. V tem odgovoru je bil tudi naslednji stavek: »Tistim, ki se v sporazumu z Varšavo odrekajo ozemlju vzhodno od linije Odra — Nisa, ni mogoče reči, da govore v prid nemške enotnosti."
Bili smo na II. kongresu Zveze borcev Slovenije
Vtisi, ki jih človek prineseš iz Ljubljane, •o nepopisni, že v soboto dne 27. 1. 1951 smo se srečali s prvimi delegati, starimi partizani, ki so prišli v Ljubljano na II. republiški kongres Zveze borcev. Pozdrav ni bil navaden prijateljski pozdrav. Tovarištvo, ki se je ustvarjalo v težkih časih osvobodilne vojne, je nekaj povsem drugega, novega, velikega. Iskrenost, nesebičnost, predanost stvari zmage revolucije govori iz vsake besede, iz vsake kretnje. Prišli so delegati iz tovarn in vasi, iz šol in institutov. Na vsakem se je videlo, da je zapustil ustvarjalno delo in prihitel na borbeni posvet, na svoj kongres. Prišli so delegati in gostje tudi iz zamejstva. Zastopani so bili Trst, Gorica in Koroška. Od nas so bili štirje tovariši. Sli smo na kongres, da se od tovarišev v matični državi nekaj naučimo, kjer % lastnimi silami in sredstvi gradijo svojemu narodu lepšo in srečnejšo bodočnost. Štiri sto in osemdeset izvoljenih delegatov je zasedlo 28. I. veliko Unionsko dvorano. Začel se je kongres.
Predsednik glavnega odbora Zveze borcev tov. Ivan Maček je imel referat. Orisal je Sprva mednarodni položaj takšen kakršen je. Ni rožnat, ni razveseljiv. Če pa ljudstvu ne bomo skrivali resnice, ga tudi politična dogajanja nikoli ne bodo presenetila, kakor je bil to slučaj v preteklosti. Vsakomur, ki se iskreno potrudi najti resnico, je danes že jasno, da ni nobene razlike med vojnimi hujskači ameriških kapitalistov in moskovskih uradnikov. Eni kot drugi stremijo za tem, da bi zanetili svetovno vojno, da bi se s krvjo narodov okoristili. Ker pa se odeva politika Moskve v plašč miroljubnosti, j« tem bolj nevarna, ker vara demokratične množice, ki so v SZ gledale branitelja miru. Prav zaradi tega velja tudi moskovski politiki najbolj dosledna borba, ker je njena agresivnost nevarnejša. Na vsako agresivno, vojnopolitično dejavnost pa je samo en odgovor: vzgojiti in usposobiti ljudstva, da bodo vsak čas pripravljena braniti neodvisnost in samostojnost, to je svobodo in mir.
Tudi koroški partizani imamo svojo organizacijo Zvezo bivših partizanov, ki je borbena organizacija in ima nalogo povezovati med seboj bivše borce proti fašizmu, ki se Se nadalje morajo boriti proti ostankom fašizma, se pravi nadaljevati v mirnem času, kar so začeli v osvobodilni vojni.
Skrbeti pa tudi morajo, da se ohrani tisti duh, ki je zmagoval v najtežjih pogojih vojnega časa, ker je tudi danes v borbi %a obstoj slovenskega naroda na Koroškem potrebno mnogo poguma, borbenosti in vztrajnosti. Imeti in gojiti je treba voljo in ljubezen do narodnega dela, in sicer z dejanji in ne samo z besedami. Praktično se je treba oprijeti dela, ne se obotavljati z ugotavljanjem objektivnih težkoč, tako dolgo, da je vse zamujeno. Partizani niso mnogo govorili, ali bo škodovalo ali bo koristilo, če bi napravilo to in ono akcijo. Kjer koli smo škodovali sovražniku, smo jo izvedli brez filozofiranja, brez obotavljanja. Zato velja tudi danes: več akcijskega Ustvarjanja, manj filozofskega uspavalnega govorjenja. Več poguma, manj pomislekov. Več iniciative, manj birokratizma. Več zaupanja v lastne sile, manj zanašanja na druge. Samo ta misel je zvenela iz našega kongresa in iz poročil, ki
Potniški promet med Avstrijo in Jugoslavijo
Poslovodja Potniškega urada za Koroško Jožef Zuson in vodja oddelka za avtobusni promet sta imela pretekli teden v Ljubljani razgovore s šefom inozemskega oddelka beograjskega »Putnika" o normalizaciji potniškega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo. Razgovori so trajali deset ur in so imeli popoln uspeh, ki naj odstrani vse ovire ugodnega potniškega prometa med obema državama. Tako bo na primer mogoče potom Potniškega urada za Koroško oskrbeti v najkrajšem času vizo, ne glede na to, če gre za potnike tuzemce ali inozemce, ki se trenutno nahajajo kot gostje na Koroškem. Pogoj je, da so v posesti veljavnega potnega lista. Izstavljali bodo normalne, turistovske in skupne vize. Posebne olajšave so predvidene za obiske sorodnikov. Razpravljali in sporazumeli so se tudi o ureditvi cen v penzionih, ki naj jih avstrijski potniki vplačajo pri koroškem potniškem uradu.
tJspeh pogodbe med beograjskim Putnikom in Potniškim uradom za Koroško je znaten prispevek k normalizaciji odnosov med obema državama.
so jih dajali delegati širom Slovenije, je bilo razvidno, da so mnogo ustvarili za ohranitev tradicij NOB.
Tudi koroška delegacija je pozdravila Kongres in se med drugim zahvalila za gmotno in moralno pomoč, ki jo dobivajo koroški partizani, zlasti pa partizanski invalidi, vdove in sirote preko Zveze borcev. Naša delegacija se zaveda, da Jugoslavija ne bi bila dolžna podpirati vojnih invalidov druge države, da pa smatra to za svojo intemaciona-listično dolžnost, podpreti tudi žrtve NOB, na Koroškem, ker so se borili za iste cilje proti istemu sovražniku. Zaradi tega je ta podpora še toliko večje vrednosti. To pa je praktični solidarni doprinos, ki ga lahko nudi samo socialistična država, kakršna Je nova Jugoslavija.
Kongres se je končal. Razšli smo se na svo • ja delovna področja, kakor nekoč, ko smo bili aktivni partizani. V nas vlada in bo vladal
Razdelitev javnih denarjev, ki jih zadnja leta sprejema Kmetijska zbornica za pospeševanje in investicije v kmetijstvu in gozdarstvu iz dodelitev Marshallovega planu in drugih virov, vzbuja med kmečkim prebivalstvom, posebej pa še med kmeti naših krajev, veliko nezadovoljstvo. Kmetijska zbornica doslej še ni predložila javnosti poročila in obračunov o uporabi teh denarjev, ki grejo v milijone šilingov, čeprav je to za javne ustanove dolžnost in nekaj običajnega. Kmetijska zbornica sicer vsako akcijo na veliko in široko razpiše, toda navadno šele tedaj, ko so „želje velikih" že krite. Potem se šele prične za navadnega zemljana brezkončna pot prošenj, formularjev ogledov in obljub s končnim sporočilom, da so sredstva za to leto „žal že izčrpana". To je praksa OeVP-Bauembunda, ki se je pred dobrimi petimi leti z odločilno večino vsedel v Kmetijsko zbornico. Ni čudno, da zaradi tega ogorčenje med kmeti na splošno narašča. Protesti proti takemu ravnanju, ki jih kmetje vsepovsod izražajo na krajevnih in strokovnih zborovanjih Kmetijske zbornice, so popolnoma upravičeni.
Za spomlad se splošno pričakujejo volitve v Kmetijsko zbornico in njene podustanove. Da bo končno le prišlo do volitev, ni razvidno samo iz zakona o Kmetijski zbornici, ki je bil ob koncu minulega leta sklenjen, temveč je bila znak tega tudi zadnja seja deželnega zbora minuli torek.
SPOe je namreč že pričela z volivno propagando. Njeni poslanci v deželnem zboru so na tej seji stavili deželnemu zboru naslednji predlog: Koroška deželna vlada se poziva, da povabi Kmetijsko zbornico za Koroško, da kmalu predloži koroškemu deželnemu zboru poročilo o razdelitvi za pospeševanje kmetijstva dodeljenih denarjev iz Marshallovega plana. Nadalje so socialistični poslanci predlagali, naj deželni zbor pozove deželno vlado, da naroči Kmetijski zbornici, da predloži deželnemu zboru poročilo o razdelitvi oz. uporabi zveznih in ERP-sredstev
nim kurzom nasproti Zapadni Nemčiji ameriški visoki komisar Mc Cloy in vrhovni poveljnik ameriških sil v Evropi general Hardy od 28 na smrt obsojenih v 21 primerih smrtno obsodbo preklicala ter jo spremenila v zaporno kazen od deset let do dosmrtne ječe. Samo v sedmih primerih sta smrtno kazen potrdila.
Ti vojni zločinci, ki niso bili pomiloščeni, so naslednji: SS-general in šef vojaških čet na vzhodni fronti Otto Ohlendorf, general
duh kongresa *e dolgo. Ta duh se mora izražati v delu, ne samo v besedah. Letošnje leto je deseta obletnica ustanovitve Osvobodilne fronte. Vse leto morajo biti koroški partizani posebno delovni. S postavljanjem spominskih plošč, partizanskimi izleti, mitingi in partizanskimi tabori bomo kazali vse leto, da partizan na koroškem še živi. Vse leto bodo po vsej Koroški prireditve, ki bodo spominjale na diverzantske akcije, ki smo jih nekoč izvajali v borbi proti fašizmu.
Kongres nam je pokazal pot zaupanja v lastne sile, po kateri bomo hodili in zmagovali vse težave. To pa bomo tudi dosegli, če bomo imeli neizmerno zaupajne in ljubezen do delovnega ljudstva, ki mnogo trpi pod jarmom kapitalizma. Ce bomo cenili to trpljenje, ne bo nobena žrtev pretežka, da ustvarimo enotnost na Koroškem, da se borimo za mir in da končno odpravimo suženjstvo na lastni zemlji z lastnimi silami.
v okviru gozdarstva in da čim prej predloži poročilo o izvedeni kontroli in o povzetih ukrepih.
Na to, da bi prišle manipulacije v Kmetijski zbornici in pristranost njenih vodilnih oseb na dnevni' red sej deželnega zbora, smo slovenski kmetje že dolgo čakali in si v tej smeri tudi preko našega tiska prizadevali. Žal vsled neenotnosti pri deželnozborskih volitvah sami nimamo poslancev, katerim bi lahko zaupali, da bi vzeli na znanje naše pritožbe v zvezi s Kmetijsko zbornico in jih postavili v deželnem zboru na dnevni red.
Kakor je sicer odločitev SPOe v tej smeri pravilna in upoštevanja vredna, tako je treba tudi ugotoviti, da sedijo v Kmetijski zbornici na visokih položajih tudi vodilni ljudje iz SPOe in da bi morali ti vsekakor že davno prej nastopiti proti samovoljnemu gospb-darjenju OeVP-jevskih vrhov v Kmetijski zbornici in obvestiti deželno vlado, ki je hkrati nadzorna oblast nad Kmetijsko zbor-nioo.. Dolžnost, ki se je naenkrat pričenjajo zavedati socialistični poslanci, bi morali že zdavnaj izpolniti, če dejansko upoštevajo glas kmečkega ljudstva in če jih obstoj kmetijstva res skrbi. Sedaj, ko so številni milijoni že pošli, se te predloge ne da več utemeljiti z zaskrbljenostjo za usodo kmečkega ljudstva, temveč diši zakasnela briga močno po običajni predvolivni propagandi.
Glasilo koroške OeVP, »Volkszeitung", je na socialistične očitke v deželnem zboru seveda takoj odgovorila, toda podatki o razdeljenem denarju, ki jih navaja omenjeni list, nikakor ne morejo zadostovati, ker iz njih ni razvidno, kdo je bil deležen visokih vsot. Vsiljuje se nam mnenje, da so prejeli številne tisočake spet le veleposestniki in drugi prijatelji OeVP-jevskih voditeljev, ne pa mali in srednji kmetje, ki bi jih brez dvoma najbolj potrebovali. Zato obstoja prej ko slej potreba po točnih podatkih, iz katerih bi bilo razvidno, koga smatra vodstvo Kmetijske zbornice za vrednega, da mu dodeli visoke podpore.
„Niirnberžanov“ amnestiranih. Znani industrialec Alfred Krupp, kakor vsi ostali osmi obtoženci, ki so bili v „Kruppovem“ procesu obsojeni, in v tako imenovanem „Wil-helmstraBenprocesu" obsojeni bivši finančni minister graf Lutz in general Wilhelm Spei-del, brat sedanjega Adenauerjevega vojaškega svetovalca generala Hansa Speidela, so bili takoj spuščeni na svobodo. Dosmrtno ječo za maršala zračnih sil Erharda Milcha so spremenili v 15-letno kazen. Kazen generala
m-ir
T
Damaskus. — Sirija je kot prva arabska država s podržavljanjem velikih obratov. Sirijski parlament je namreč koncem preteklega meseca odobril zakon, na podlagi katerega bodo podržavili elektrarne, cestue železnice in vodne napeljave.
New York. — General Dvvigth Eisenho\ver, vrhovni poveljnih bodoče evropske armade, se je pred nekaj dnevi vrnil s svojega potovanja po Evropi v New York. Obiskal je vse prestolnice držav — članic Atlantskega pakta,kjer se je razgovarjal z najvišjimi funkcionarji o stanju njihovih oboroženih sil in o njihovi udeležbi pri skupnih oboroženih silah držav Atlantskega pakta.
Tajpek. — Pomorske enote kitajske vojske, so se izkrcale na majhnem otoku Tačjang pri izlivu reke Mini severovzhodno od Fufiavaln tangovim četam, ki so tukaj imele oporišče za preskrbovanje.
New Delhi. — Indijsko prestolnico New Delhi je preletel osem kilometrov dolg oblak, kobilic. Kobilice so se zadržale na področju Gurgaon, okoli 50 kilometrov vzhodno od indijske prestolice. Po poročilih agencije France Presse je pojav kobilic v Indiji v tem letnem času zelo redek. Nevarnost pred kobilicami pa je toliko večja, ker je bila zadnja žetev zelo slaba ter bi prizadejana škoda še bolj povečala težave v prehrani.
Gorica. — V Pevmi je bila konferenca Zveze slovenske mladine v Italiji, na kateri so pregledali delo ZSM od drugega kongresa, ki je bil lanskega februarja. Iz poročil so bili razvidni lepi uspehi mladinske organizacije v preteklem letu, letos pa bo slovenska mladina v Italiji posebno slovesno proslavija, l.maj. Na konferenci so tudi poudarili, da bo mladina močan steber Demokratične fronte Slovencev v Italiji v boju za pravice slovenskega ljudstva.
Melbourne. — V j užni Avstraliji imajo trenutno tako vroče poletje, kot je bilo zadnjič pred 52 leti. V Pokrajini Viktoria kaže toplomer dnevno nad 32 stopinj Celzija.
Tel Aviv. — 15. novembra 1950 je štela država Izrael 1,675.000 prebivalcev
Cenjenim naročnikom
S preselitvijo v Celovec nam je uspelo znatno razširiti vsebino lista. V prizadevanju, da bi čim več pomagali kmečkemu ljudstvu, smo začeli izdajati tudi štirinajstdnevno kmečko prilogo »Obvestila naprednih gospodarjev".
Vse to je seveda povezano s precejšnjimi stroški in smo prisiljeni povišati naročnino lista. Tako bo od 1. februarja naprej stala posamezna številka »Slovenskega vestnika" 40 grošev, mesečna naročnina pa dva šilinga.
Uredništvo si bo prizadevalo, v bodoče zadovoljiti vse želje čitateljev. Naš list bo obveščal o vseh perečih vprašanjih ter tako prihranil naročanje drugih listov.
nadaljnih 21 primerih zaporna doba skrajšana.
Zunanje politični urad bonnske vlade se je visokemu komisarju Mc Cloy zahvalil za njegovo osebno posredovanje v prid na smrt obsojenih vojnih zločincev, hkrati pa grajal, ker je bila potrjena smrtna kazen za ostalih sedem na smrt obsojenih in niso bili pomiloščeni, ker je v Zapadni Nemčiji po ustavi smrtna kazen - odpravljena.
Komu daje kmetijska zbornica Javne podpore?
zločinci pomiloščeni
Vojni
V Landsbergu je bilo zaprtih oziroma še sedi vrsta vojnih zločincev, ki so bili obsojeni v znanem niirnberškem procesu. Med temi zaporniki jih je 28, ki so bili obsojeni na smrt, toda obsodba še ni bila izvedena. Pet let je 28 kandidatov smrti držalo glavo tako rekoč v zanki, toda ni bilo nikogar, ki bi izvedel justifikacijo tistih vojnih zločincev, ki# so krvavo — kruto teptali načela vojnega prava in izvršili grozotne zločine proti čjove-čanstvu, prelivali nedolžno kri in so odgovorni za sto tisoče nasilno ubitih žrtev. Očitno sta v zvezi z novo taktiko in spremenje
SS-frontnih čet Erich Naumann, bivši šef uprave taborišč Oswald Pohl, nadalje Paul Bloben in Wemer Braune, oba polkovnika SS-ovskih frontnih čet, Georg Schattermaier, ki je vodil neko podružnico Dachauskega taborišča, in Hans Schmidt, pomožna sila v taborišču v Buchemvaldu. Med 21 pomilošče-nimi, ki so jim spremenili smrtne kazni v zapore na določene termine oziroma dosmrtne ječe, jih je 6 iz procesa Molmedy, ki so bili zapleteni pri umoru 142 ameriških vojnih ujetnikov.
Poleg tega pa je bila še vrsta težkih
Rendulica je bila znižana za polovico. Potrjena je bila obsodba na dosmrtno ječo generala Kuntza in feldmaršala Lista.
V znanem „IG-Farben“ procesu obsojeni niso bili pomiloščeni, ker so že oziroma bodo vsak čas spuščeni na svobodo. Zaplemba Kruppovega premoženja je bila razveljavljena. Nadalje so bile deležne pomiloščenja osebe, la so bile obsojene v »zdravniškem" procesu, kakor v procesu proti pripadnikom »rasnega in izseljeniškega urada". Skupno je bilo 32 obsojenih takoj izpuščenih, v 16 primerih je bila dosmrtna kazen znižana in v
KOLEDAR 1
S. februarja, sobota: Blaž 4 februarja, nedelja: Andrej 5. februarja ponedeljek: Agat« 6 februarja, torek: Pust.
SPOMINSKI DNEVI
4. februarja 1797. —Rojen Blaž Chrobath, Set pesnika dr. Franceta Preiema in oče pesnice Luize Pesjakove.
4. februarja 1813. — Rojen v Osijeku Josep Juraj
Strosmayer.
fc- februarja 1874. — Rojen srbski pesnik Jovan
Dučič.
6. februarja 1(570. — Prva slovenska gledališka predstava.
CELOVEC
V	torek popoldne se je pripetila na celovškem kolodvoru težka nezgoda, ki je zahtevala življenje 39 letnega strojevodje Johana Turteltaube. Strojevodja je imel opravka med dvema vagonoma, kjer je popravljal nek odbijač. Medtem je lokomotiva pritisnila vagon in nesrečnež je prišel med dva odbijača, ki sta mu grozotno zmečkala prsni koš. Že med prevozom v deželno bolnišnico je poškodbam podlegel. Ponesrečeni zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok. -—
V	letošnjem, razmeroma kratkem predpustnem času se v Celovcu prireditelji pustnih zabav, plesov in maškerad, nikakor ne hvalijo, da bi se jih občinstvo udeleževalo z Istim zanimanjem, kakor prejšnja leta. Tudi število plesnih prireditev je v primeri z lanskim pustom znatno nižje. Dočim je bilo lani daleč preko 200 pustnih zabav, jih je letos vštevši tudi one, ki so še na sporedu, komaj okoli 120, pa »e te zabave so le srednje obiskane. Ta pojav nikakor ni pripisati temu, da bi bili Celovčani naveličani zabav, temveč vzrok tega je povsod pojavljajoče se pomanjkanje denarja in rapidno naraščajoča draginja vseh potrebščin. Dočim so se prejšnja leta mnogi udeležili več pustnih zabav zaporedoma, se letos omejujejo na eno ah dve prireditvi. Hkrati se prireditelji tudi pritožujejo, da je v znatni meri nazadoval tudi konsum pripravljenih pijač in jedil. Iz teli razlogov je tudi dotok veseličnega davka v blagajno mestnega magistrata znatno nazadoval. Pomanjkanje denarja zaradi naraščajoče draginje pa ima za posledico tudi pojemajoče nakupovanje v trgovinah za živila kakor tudi drugih trgovinah.
KOTMARA VES
Spet imamo nekaj novic, ki jih hočemo posredovati bralcem našega lista. Začeli bomo spet s porokami, ki smo jih imeli preteklo nedeljo kar dve in sta dva para sklenila zvezo za življenje. Rutnikova Justi si je izbrala za svojega moža Johana Janža v Resnici pri Borovljah. Poroka je bila v Kotmari vesi, nato pa so se odpeljali čez Dravo v vas, kjer je doma ženin in tam praznovali veselo ženitovanjsko slavje. — Drugi par pa sta bila Andreovio Mirti, pd. Rozanijev na Prebljah, ki si je za svojo življenjsko družico izbral Schvvarz Micijo. želimo obema novo-poročenima paroma mnogo sreče! — Pripetila pa se je tudi nesreča. Dolfi Jobst je imel opravka s kompresorjem, pri čimer mu je odletel sveder in ga zadel tako nesrečno v oko, da tudi operacija v bolnišnici ni več pomagala in je nesrečnež oko izgubil. — Čeprav v gostilni lile niso hoteli dati prostora za ples Prostovoljne požarne hrambe bo ta kljub temu, dne 3. februarja ob 18. uri v gostilni Primosch v Gorjah.
ŽVABEK
Tratarjev oče ob Svetem mestu se je pri delu v gozdu smrtno ponesrečil. Že pri vožnji k zdravniku je na posledicah zadobljenih poškodb izkrvavel in umrl. Tragična smrt Tratarjevega očeta je vse sosede in druge, ki so ga poznali, globoko pretresla, ker je bil pokojni oč-e vrla naša korenina, pošten značaj in vsepovsod priljubljen. Dne 22. januarja smo ga ob številni udeležbi položili k zadnjemu počitku. Poslovilne nagrobne besede v slovo mu je govoril gospod župnik igerc. Vsi odkrito sočustvujemo s Tratarjevo družino in izrekamo preostalim srčno sožalje!
BOROVLJE
V soboto, 27. januarja sta se poročila Kropivnik Nani in Hoferle Erwin. Mlademu paru želimo v zakonskem življenju mnogo uspehov in družinske sreče!
PISMO IZ KADIŠ
V zadnjem dopisu smo kritizirali našega župana, ker se je doslej premalo zavedal dolžnosti, la jih ima na svojem položaju. Z ugotovitvijo, da se ne sklada z zakonom, da že dolge mesece ni bilo več seje občinskega odbora, smo sicer nekoliko razburili OVP-jev-ske vrhove v občini; toda dosegli smo, da bodo v bodoče v občinski politiki morda upoštevani demokratični predpisi. Naša kritika je namreč zalegla in prisilila župana, da se je le odločil za sklicanje občinskega parlamenta.
Čemur pa se občani zelo čudimo, je dejstvo, da je občinski tajnik vzel našo upravičeno kritiko za povod, da noče več orglati v cerkvi. Vsi smo bili doslej mnenja, da je opravljal to službo v božjo čast; sedaj pa iz-gleda, da smo se motili. Ne razumemo, kaj ima orglanje v cerkvi skupnega z grehi v občinski politiki.
Tudi v šoli ni vse v redu. Čeprav so vsi otroci slovenskega porekla, imamo učiteljico, ki ne poučuje otrok v njihovem materinem jeziku. Namesto tega pa vodi ob nedeljah popoldne v šolskih prostorih neki „Schuh-plattlerkurs", Solo vzdržujemo zato, da bi posredovala znanje za življenje, omiko in kulturo. Mnenja smo, da so morda „Schuliplatt-lerji" del kulturne vzgoje tam, kjer so udomačeni, da pa so umetno presajeni na naše Gure samo novo sredstvo odtujevanja domačim ljudskim običajem in da je njih namen potujčevanje naših ljudi. Zato tako „kuturno" delo odklanjamo in se ne strinjamo, da se za to zlorabljajo naši šolski prostori.
Istega mnenja smo tudi glede ..nemškega" pevskega zbora, la ga verjetno pod pritiskom OeVP in njenih .Jailturonositeljev v Celovcu, vodi prav tako v šoli naš nadučitelj. Tak zbor je pri nas, kjer vsi govorimo slovensko, neživljenjski in nepotreben in so vsi taki poskusi v preteklosti imeli samo ta namen in posledico, da so povzročali razprtije in sovraštvo med prebivalstvom, ker niso služili združevanju in kulturnemu dvigu ljudi, temveč so imeli nalogo vnašati politčno razcepljenost in narodnostno mržnjo, kar pa je samo škodljivo ljudski skupnosti in kvečjemu v korist protiljudski gospodi v Celovcu. Ne vemo, če se tega zaveda tudi naš g. nadučitelj. Poznamo ga sicer kot dobrega učitelja in mislimo, da tudi on pozna razmere in potrebe naših vasi. Zato se tem bolj čudimo, da je ubral pot, ki našemu ljudstvu ni koristna. Kdor hoče našim ljudem dejansko pomagati na kulturnem ali gospodarskem področju, se bo posluževal govorice naših ljudi, ne pa tujih oblik in načinov, ki samo hromijo pri ljudeh smisel za kulturni in gospodarski napredek, namesto, da bi ga pospeševali.
Toliko bolj hvalevredno je prizadevanje Slovenske kmečke zveze in organizacije naših žena AFž, ki s UT organizirali s posebnim zalaganjem in trudom našega neumornega prosvetaša in pevovodje tov. šimana VVrulicha pri Mežnarju gospodinjski tečaj, Id v domačem jeziku nudi 18. tečajnicam potrebno strokovno znanje in kulturno izobrazbo.
Vsega priznanja vreden je tudi trud našega g. župnika, Id ga je imel z šolskimi otroci, s katerimi je pripravil na odru našega slovenskega prosvetnega društva dve nedelji zaporedoma prireditve, ki so privabile obakrat mnogo gledalcev. Da so šli zadnjo nedeljo popoldne s svojim nastopom radevolje gostovat še v sosedne Medgorje, je samo dokaz več, da so naši otroci hvaležni in dostopni, če je kdo le pripravljen posvetiti jim pažnjo in možnost udejstvovanja v domačem slovenskem jeziku.
Preteklo nedeljo je priredila pri nas gozdna uprava (Forstvervvaltung) predavanje o negi gozda. Ob tej priliki se je pokazalo, da tudi za gospodarska predavanja ravno v vrstah pristašev OVP-ja ni nobenega zanimanja. Predavanja so se udeležili skoro sami naši zavedni ljudi, la z gospodarsko OeVP nočejo imeti nobenega opravka. Predavanje iu naknadni razgovor je bil zanimiv in podučen, samo žal, da je predavatelj govoril v nemščini, ne pa v slovenščini, ki se je naši ljudje kot materinščine poslužujejo v vsakdanjem
življenju. Od ustanov, Id jih vzdržujejo s svojimi davki, bi želeli, da v bodoče vodijo račun o tem in nam pošljejo predavatelje, ki so zmožni našega jezika. Če jih nimajo, pa naj poskrbijo za to, da se bo mogla tudi na-
Veselo smo praznovali zadnjo nedeljo „predpust“ v našem Narodnem domu. Pro-svetaši slovenskega prosvetnega društva so nam priredili kulturno prireditev, ki nas je spravila v prav dobro voljo.
Igrali so Linhartovo ..županovo Micko" in jo podali tako dovršeno, da se nam je zdelo, da vidimo na odru resnično življenjsko komedijo. Prav dobro se nam je zdelo, ko se je tej mestni gospodi, ki se čuti vedno tako zvišeno nad našim kmečkim stanom, enkrat pošteno „domov svetilo". Vse kakor smo ponosni našega kmečkega stanu in se ne pustimo od nikogar „za nos voziti", — to je pokazal tudi župan Jaka.
Predvsem pa nas je razveselil nastop naših mladih tamburašev,- ki so nam prvič zaigrali dvoje lepih melodij. Skromen je bil njihov prispevek na prireditvi, vendar je bil njihov nastop znamenje, da gre naša priraščajoča mladina z novim poletom v naše na-rodno-kultumo življerfje. Ti mladi fantje — deklice, ki še sedijo po šolskih klopeh, nam dajejo trdno upanje, da se veriga, ki je dr-šala iz desetletja v desetletje, ne bo pretrgala, da bo lahko črpala naša ljudska prosveta iz mladih, svežih virov, ki ležijo v našem mladem naraščaju. Prav zaradi tega smo jim za ta prvi nastop iz srca hvaležni in jim želimo v nadaljnjem delu še mnogo uspehov.
Nič manjša hvala pa gre njihovemu požrtvovalnemu vodji, tov. Jakobu Mišiču, po domačem Zilanu v črgovičah pri Šmihelu. Star in siv mož, ki je vse svoje življenje garal za vsakdanji kruh in se trudil za procvit domačega društva (SPD „Peva“), se ni ustrašil naloge, prevzeti vodstvo tega mladega zbora in mu pripomagati do tega zares lepega uspeha. Nad tri ure dolga pot je iz Šmihela v Dobrlo ves, — dolga, — težka pot za starega človeka. Večkrat jo je prehodil oprt ob palico, ko je šel med svoje mlade prijatelje, da jim je odkrival lepoto slovenske pesmi, jim odpiral srca, da so z ljubeznijo spoznala globoko milobo slovenske melodije, ki jim vedno bolj skladno uhaja s strun. Z uspehom na prireditvi so počastili ubrani glasovi tamburic svojega uči-
K s a v e v Meško;
10. Nadaljevanj«
A bolnik jo je začutil takoj in je vzdrhtel in je zavzdihnil. Začutili so jo vsi, strašno, stoječo nevidno sredi med njimi; in vsi so se pogledali s plašnimi očmi, pričakovanja polnimi
Naslonila se je ob zglavje posteljino. Izpod dolge bele halje je izvlekla uro, staro skoro kakor človeštvo, staro kakor ona sama. Motrila je zdaj bolnika zdaj uro in je čakala. Tiho je potekal pesek skozi ozki vrat, slišno le nji sami in bolniku. Ta je slišal povsem jasno in razločno, kako je šumel tiše in tiše. Hipoma je utihnil skrivnostni šum povsem.
Župnik se je dvignil na postelji in je pogledal z motnimi, ugašajočimi očmi po sobi.
„Zaupam..."
Zgrudil se je v blazine. Vsi so planili po-koncu. Sestra je zaihtela. Kaplan se je nagnil nad mrličem.
„Bog daj mir njegovi duši."
Ko so onemeli za hip vsi, je odstopila bela žena od postelje. Tiho je š]a preko sobe, pri zaprtih durih je stopila na hodnik, pri zaklenjenih vratih je odšla iz župnišča, nevid-
na mladina izšolati za take poklice v svoji materinščini. Radišani smo to svojo željo izrazili s številnimi podpisi pod zahtevo Slovenske kmečke zveze po ustanovitvi slovenske kmetijske šole.
telja, ki je sedel kakor oče med svojo mladino, igralsko družino.
Tudi tajnik SPZ je izrekel v imer.u SPZ zahvalo požrtvovalnemu prosvetašu, in ga po-
Marljivi prosvetaš tov. Jakob Mišie
stavili za vzor vsem, ki bi s svojo sposobnostjo lahko prispevali v narodni sklad. Mladi tamburaši pa so poklonili svojemu učitelju v znak iskrene hvaležnosti majhno darilo, ki so ga ovenčali s slovenskim nagelnom. Želimo, da bi igralci in tamburaši našega društva kmalu spet pripravili tako lepe ure, ki smo jih doživeli prav to minulo nedeljo v našem Narodnem domu.
ŠT. JAKOB V ROŽU
Iz St. Jakoba poročamo danes, da je pred nedavnim za vedno odšer od nas eden izmed naših, la ni bil posebno znan širom naše zemlje, toda je vse življenje nosil v sebi vse vrline našega človeka, to je, bil je trden značaj, neuklonljiv in zvest sin slovenskega naroda do zadnjega diha. Tak je bil Toni Velikogne, ki smo ga dne 12. januarja t 1. ob številni udeležbi izročili materi zemlji k počitku. Naj bo temu našemu bratu slovenska zemlja lahkal
na je odhajala dol po vasi. Le pes je zacvilil v listnjaku z zateglim, žalostnim glasom. V cerkvi se je zganilo od oltarja do vrat, kakor bi se otvorilo nenadoma širom veliko okno za oltarjem, in bi zavel oster veter po cerkvi. Slabo brleča večna luč je vzpla-polala in je ugasnila. Nema tema, žalostna tesnoba je napolnila cerkev ...
VII.
Ko stopi med ljudi nesreča, ki se tiče množice, vseh, zadrhte srca vseh. Tudi duše onih, la stoje daleč ob strani, ki ji ne gledajo še v obraz, je h ne vidijo, niti ne slišijo prihajati, zadrhte v tesni slutnji, njim samim neumljivi.
Tiho so stopali farani zgodaj zjutraj v cerkev. Začel je govoriti kdo glasno, a ustrašil se je lastnega glasu. Zakaj, mu je bilo samemu nejasno. Utihnil je nenadoma ali j« vsaj pridušil glas in je govoril polglasno in skrivnostno. Zasmejal se je drugi veselo in bučno, a glej, od vseh strani so se ozrli v njega spremljevalci z začudenimi, očitanja in nevolje polnimi pogledi. Zbal se je, vznemirili so ga zlovoljni pogledi, preplašila ga je nesreča, korakajoča nevidna z njimi, raz-
DOBRLA VES
NA POLJANI
Kakšne knjige pripravljajo slovenski pisatelji in pesniki
Slovenski pesniki in pisatelji so izdali po vojni že precej del: novel, povesti, romanov, gledaliških del. pesmi, raznih spisov za mladino itd. Vsebino so zajemali iz življenja pred vojno in med narodno osvobodilno borbo ter iz današnje borbe za preporod domovine.
Tudi letos pripravljajo vrsto novih del. Pisatelj France Bevk, ki je nedavno izpolnil šestdeseto leto je v svojem plodnem pisateljskem ustvarjanju doslej poklonil Slovencem že 62 knjig povesti in dajših novel. Lani je izšla njegova zbirka novel pod naslovom ,,Obračun", za letos pa pripravlja Državna založba Slovenije prva dva zvezka njegovih /branih del. Dela Franceta Bevka so med ljudstvom zelo popularna. Na vsaki strani njegove knjige se čuti, da pisatelj res živi in Čustvuje * ljudstvom, zato pa je pri ljudeh tudi tako priljubljen. Nedavno je bil izdan tudi njegov scenarij za umetniški film, ki ga je snemalo slovensko filmsko podjetje ..Triglav film" in ga bodo pod naslovom »Še bo kdaj pomlad" začeli v kratkem predvajati v Sloveniji. Tudi na tem področju se je pisatelj France Bevk dobro izkazal in vsi pričakujejo, da bo napisal še več takšnih posrečenih scenarijev za mlado jugoslovansko filmsko umetnost.
Kakor France Bevk je tudi pisatelj Ciril Kosmač doma s Primorskega. Tudi Kosmač se je že izkazal z dobrim filmskim scenarijem po katerem je bil posnet prvi slovenski timetni»ki film * naslovom „Na svoji zemlji", ki je bil predvajan tudi v Ameriki. Ciril Kosmač je pravi otrok ljudstva. Ima samo dva razreda italijanske meščanske šole. Pisati je začel iz stiske — zaradi honorarja. S-šolanjem pa je nadaljeval ko mu je bilo že 24 let. Danes obvlada 7 jezikov. Pisal je že pred vojno v vodilne slovenske revije krajše novele. Po osvoboditvi, ko se je vrnil iz partizanov, je izdal zbirko novel pod naslovom »Sreča in kruh". To knjigo zdaj prevajajo v srbohrvaščino. Zdaj piše dve daljši noveli in roman »Domovina na vasi".
Pisatelj Juš Kozak, ki je upravnik Slovenskega narodnega gledališča piše drugi del romana, ki je izšlo po vojni »Lesena žlica'
Bratko Kreft, ki je poleg drugega ustvaril že mnogo posrečenih odrskih del med drugim Celjske grofe, ki jih z velikim uspehom ! igra Slovensko narodno gledališče, piše novo j dramo t naslovom »Jugoslovansko vprašanje", v kateri je zajet problem Jugoslavije in Informbiroja, problem neodvisnosti male države. Drama se odigrava med diplomati na Dunaju 1. 1949. V kratkem bodo izšle tudi Kreftove »Zgodbe iz nekdanjih dni" zbirka novel izpred vojne, ter scenarij »Prešeren".
Tudi pisatelj Ivan Potrč obravnava problem Informbiroja v svojem tretjem delu dramske trilogije „Krefli“, poleg tega bo napisal tudi scenarij za nov film pod naslovom »Vinograd".
Znan partizanski pesnik Matej Bor bo leto* izdal pesniško zbirko * naslovom »Bršljan nad jezom" ter dvoje mladinskih del
Dalje bosta izdala zbirki svojih pesmi pesnik Cene Vipotnik in pesnica Lili Novy.
Plodovit opisovalec Prekmurja pisatelj Miško Kranjec bo vrsti svojih romanov letos dodal novo knjigo novel, pisatelj Edvard Kocbek pa bo dokončal drugi del partizanskega dnevnika, ki je iz*el pod naslovom »Tovarišija".
Anton Ingolič avtor »Savinjskih splavarjev", ..Lukarjev" in drugih povesti in novel, ki so ga že pred vojno priljubile pri ljudstvu, je po osvoboditvi napisal že več povesti. Zdaj piše roman o tihotapcu, ki pride med partizane ter postane koristen član človeške družbe. Tržaški pisatelj Jože Pahor pripravlja življenjepis Josipa Jurčiča, ki bo izšel v obliki romana pod naslovom »Pot
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA NAZNANJA
Gospodinjsko-kuharski tečaj :>a Radišah vabi na svojo
zaključno prireditev
ki bo v nedeljo, dne '4. februarja 1931 pri Mežnarju.
Spored:
1.	od 8. do 18. ure — Razstava gospo-dinjsko-kuharskih izdelkov;
2.	ob 15. uri — Prireditev: igra »Ženin v pasti", prizori, petje mešanega in moškega zbora, nastop Smrtnikovih sester;
3.	zvečer — Prosta zabava s plesom.
K mnogoštevilni udeležbi vabimo!
Gospodinjsko-kuharski tečaj ita Apačah vabi na svojo
zaključno prireditev
ki bo v nedeljo, dne 4. februarja 1981 v župnišču,
Spored:
1.	Po sveti maši: Otvoritev razstave gospodki jsko-kuharsla h izdelkov.
2.	Ob 14. uri — Kulturna prireditev: igra »županova Micka", šaljivi prizori in sodelovanje tamburašev Iz Galicije
3.	Ob 18. uri — Zaključek.
K mnogoštevilni udeležbi vabimo!
Prodani čistokrvne ovčarske pse (Schiferhunde), stare 3 mesece.
Ona po dogovor«.
V O $ N J A K, K A R E L
Podgora 44 pri Borovljah
desetega brata''. Pisatelj Tone Seliškar pa piše roman iz življenja partizanov morna-jev in mladinsko povest »Reka pripoveduje".
Za osemdeseto oblet, rojstva najstarejšega slovenskega pisatelja Frana Finžgarja pripravlja Državna založba Slovenije zbirko njegovih izbranih črtic in novel pod naslovom »Njiva".
Tako izgledu, da bo letošnja slovenska knjižna letina zelo plodna. Navedli seveda nismo vseh pisateljev, ker bi predolgo naštevali. Mnogi pa tudi nič kaj radi ne govore o svojih načrtih, dokler niso dokončno ustvarjeni. Zato bo zbirka novih knjig mnogo večja kakor pa smo jo našteli. Poleg pisateljev in pesnikov bodo izdali tudi kritiki in esejisti nekaj svojih del.
[ RlAiDjl Ol PROGRAMI! j
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno ob 7» 8» 13.30» 20. in 22. un, v nedeljo, 4. februarja: ob 11.30 uri StrauOov koncert dunajskih filharmonikov, 19.50 Avstrijsko smučarsko prvenstvo; v ponedeljek, 5. februarja: 11.45 Zn podeželsko ljudstvo;
\ v torek, 6. februarja: 10.45 Im kmečko gospodinjo;
v sredo, 7. februarja: 10.45 Iz ženskega »veta.
Slovenske oddaje: v nedeljo, 4. februarja ob 17.15, v ponedeljek, 5. februarja ob 14.30, v torek. 6. februarja ob 14.30, v sredo, 7. februarja ob 14.45 uri.
RADIO SLOVENIJA
1 Poročila dnevno ob 5., 6» 12.30, 18., 19.30, 23.55 uri, v nedeljah Jutranje poročilo ob 8. uri.
Redna oddaja za pionirje in cicibane vsako nedeljo ob 13. uri.
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
Vabilo
Slovensko prosvetno društvo »Simon Gregorčič" v Rinkolah bo v nedeljo, dne 4. februarja 1951 oh 14. uri gostovalo pri Šercerju v Šmihelu z veseloigro
,	»Dva para se ženita"
Nastopili bodo tudi pevci.
Pridite mnogoštevilno! Zabave bo veliko.
Brezposelnost v svetu
Iz statističnih podatkov mednarodnega delovnega urada, ki jih je sprejel od 14 držav, je razvidno, da se je brezposelnost v 9 deželah leta 1950 v primeri z letom 1.949 znižala. K tem državam se prištevajo Kanada, ZDA, Velika Britanija, Irska, Finska, Švica, Izrael in Južnoafrikanska unija.
V Avstriji, Danski, Franciji, Zapadni Nemčiji je po poročilu število brezposelnih v primeru z letom 1949 naraslo.
orostirajoča mračne roke nad vsemi in te-z©6a tako srca vseh. Utihnil je nanaglem, pobit, in plašen.
Prišli »o k cerkvi. In glej, hipoma se je dvignila skrivnostna, vse težeča megla: naravnost v lice so zrli usodi, nesreči, smrti.
Danes niso postajali pred cerkvijo. Komaj so začutili vest, so stopili y cerkev, tiho, s povešenimi glavami.
Zganili so se zvonovi, zapeli so. A njih glas je bil pridušen, otožen, kakor ubit. Utihnili so; a takoj je zapel veliki zvon sam in je naznanjal četrt ure žalostno novico.
Iz zakristije je stopil kaplan, bled, izmučen in potrt. Počasi je šel proti oltarju, počasi gor po stopnicah, tako počasi in s težavo skoro, kakor rajni župnik v zadnjih letih svoje starosti in onemoglosti. Obrnil se je proti ljudstvu in se je naslonil na oltarjevo mizo, kakor bi se bal, da omahne. Molče je strmel nekaj hipov dol po cerkvi. Stotero oči se je vpiralo vanj plašno, v tesnobi in v pričakovanju. Grobna tišina je zavladala med množico.
»Njega, ki Vas je vzgojil, ki vam je bil oče in brat in prijatelj, dobrotnik in svetovalec, je odpoklical Vsemogočni to noč .,
Tedaj je vstala ob oltarju, tik ob duhovniku, velika mračna prikazen. Rasla je naglo-ma, da je zastrla oltar, in so se videle luči kakor v megli. Razprostrla je roke kakor k blagoslovu: polagoma je stopala dol pn stop-
nicah, počasi, s sklonjeno glavo je šla dol po A poglej še drugo stan —- kaj je pisano na
cerkvi, držeč roke venomer razprostrte črez vso množico, blagoslavljajoča jih * svojim blagoslovom. In vsaktero srce je začutilo hipoma grenki njen blagoslov in bridki njen delež imenovan po nji sami; žalost.
Zganilo se je v cerkvi. Zastokali so poltihi, j bolestni glasovi.
Duhovnik ob oltarju pa j« gleda! resno po ! I cerkvi in je nadaljeval.
„... Spominjate »e danes spet njegovih | j besed, govorjenih iz ljubezni polnega srca. j In vem, pokorni ste jim bili.''
Niže nad množico je povesila žalost mrač- j ne roke; obilneje je bil njen blagoslov v srca. Zadrhtela so stotera in tisočera še uemir-neje, ker je zaklicalo v njib jasno in glasno: »Nismo!"
Ob stranskem oltarju je zaječal bolesten zenski glas. Mati Žalosti, kovačica, je udarila s čelom ob stopnice pred Materjo sedem žalosti in je zavpila v obupani bolesti. Spomnila se je, kako je prišel župnik v nedeljo pred odhodom Minkinim dol po cesti. Vedela je, skrb in ljubezen očetova sta ga privedli na njen dom.
»Ali res odhaja*, Minka?'
»Seveda grem. Kaj pa naj domaK
nji? — »V žalost in pogubljenje ..
Nevoljna je odkimala.
»Odhajaš smeje, glej, da se ne vrneš jokaje. Bog s teboj na tvojih potih."
Spomnila se je kovačica in sklonila bolno glavo na mrzli kamen stopnic in Je zaječala in zapiskala.
»Ni mu bila pokorna, nesrečnica!'' —
„... Videli ste njegovo ljubezen, gorečo za vas, žrtvujoče se za vas; videli ste njegov trud, vam posvečen vse dolgo življenje. Tn vem, bili ste mn hvaležni."
»Nismo!" — je zavpilo spet v stoterih srcih. Se niže je povesila žalost blagoslavljajoč« roke. *e obilneje je lil grenki njen blagoslov.
„ ... Prijel je za oralo in ni gledal več nazaj. Naprej je bil obrnjen njen pogled, skrben, čuvajoč vso njivo. Srce njegovo je hrepenelo v večnost, v višave, za se in za vas... Tako je preživel ves dolgi dan življenja na njivi, skrben orač, neumoren sejalec. Pripekalo je pač sonce z neznosno vročino dostikrat, čestokrat je divjala morda burja — ko *o se dvigali zoper njega pokvarjeni iu izgubljeni in so mu grenili delo in trud dneva... A vi vsi, ki ste zbrani tukaj, ste j mu sledili brezdvomno s svojo vdanostjo, *
Smehljaj je sijal iz njenih oči. ir o«i žup- j svojo ljubeznijo Rud in delo dolgega dneva." nikovih je gledala žalost.	A glej, kričalo je v srcih malone vseh:
Minka, dete, ti vidiš k eno stran kaži- j »Nismo!'
pota v tujino. Pisano j« nanji: ..V veselje" —- j

Vse potrebščine za elektriko, motorje, radio-aparate
prvovrstne kvalitete in poceni dobite v
Elaktrohaus
Haas & ta.
Klagenfurt, Bahnhofstralie 8
Izvajamo vse instalacije električnih naprav!
ST. JAKOB V ROŽU
v soboto 8. in v nedeljo 4. februarja:
„ZyankaIi'
Predstave v sobotah ob 19.30 uri, v nedeljalt in praznikih ob 15. in 19.30 uri
VRBA
v soboto 3. in v nedeljo, 4. februarja: »Miinchnerinnen"
v »rado, 7. in četrtek, 8. februarja:
»Der Fali Win«low“
Predstave v četrtkih, petkih in sobotah ob 20. uri, v sredah ob 17. in 20. uri, v nedeljah k praznikih ob 14.45, 17. in 20. uri.
BOROVLJE
v »oboto, 3. do ponedeljka, 5. februarja:
»Heimlicbe* Rendezvous'*
v sredo, 7. in v četrtek, 8. febraaija:
»Da* Hans der 7 Sunden"
Predstave v nedeljah ob 17. tn 20. uri, v delovnikih ob 20. uri.
VELIKOVEC
v soboto, 3. februarja in nedeljo, 4. februarja: »Kleine* Herz in Not"
v ponedeljek, 5. februarja in v torek, 6. februarja:
»Nach Regen scheint Sonne" v sredo, 7, februarja:
»Liebetbraumv'
Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo oh 18» 18. in 20. uri, v ponedeljek ob 20. uri, v torek ob 16.30 uri, v sredo ob 16.30 in 20.30 uri
Jjiomiuctia pcodaja!
Po zelo znižanih cenah dobite vse steklarske izdelke, kuhinjske potrebšči ne in emailirano posodo.
Gostilničarji imajo še poleg tega iU odstotkov popusta.
iosef Batelitsch
Celovec, Klagenfurt, Benediktinerpl. 3.
TRŽNO POROČILO
V četrtek, 1. februarja 1951 so na celovškem trgu prodajali po naslednjih cenah:
Krompir kg 0.65 šil., rdeča pesa kg 2.— šil, korenje kg 2.— do 2.50 šil., koleraba kg 1.40 šil» zelena kg 3.— šil., peteršil kg 3.— šil., por kg 2.50	do	3.— šil.,	redkev	kg 1.—	šil,	repa	kg
0.40	šiL, čebula	kg 2.40	do 2.80	šil.,	zelje	—
belo kg 1.— do 1.50 šil, zelje — rdečo kg 2.— šil., ohrovt kg 2.— šil, kitajski ohrovt kg 2.40 do 2.90	šil, kislo	zelje kg	2.— do	2.40	šil, kisla
repa	kg	1.60 šil,	jabolka 1 kg 1.60 do	2.—	šil,
jabolka II kg 1.— do 1.50 sil. jabolka III kg
0.	70 do 0.90 šil, suhe hruške kg 4.— šil., fižol 2.50 šil, mešanica kokošje krene kg 2.50 šil, ajdova moka kg 3.— do 3.50 šil, pšeno kg 6,50 do 7.— šil, skuta kg 6.— šil, orehi kg 8.90 šil., med kg 22.— šil., kmečki kruh hleb 7.50 šil., majželni kom. 1.80 do 2.— šil., jajca kom.
1.	— do 1.30 šil, metle kom. 3.50 do 4.— šil, kokoši kom 28.— šil, gosi kom. 55.— šil
Velika ponudba je bila jajc, sadja, fižola (n zelja.
SKZ
Od 1. februarja pivo dražje
Zbornica za obrtno gospodarstvo razglaša, da je od 1. februarja pivo v podrobni pro; daji za pol literski vrč 20 grošev dražje. Ta uredba velja za pivo, Id vsebuje 12 stopinj. Cene za ostale mere pa se naj temu primemo prilagodijo.
Izdajatelj, lastnik in založnik Usta: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10 Telefon 1824/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntfiei Druck- und Verlagsgesellschaft m. b. H. Klagenfurt — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, %, PostsohlieOfacfe 17.