Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 37 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka ia Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič ** Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sobota, 15. 5. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednik Od 1. januarja 1960 trikrat tedenska Od l. januarja 1964 kot pol tednik in sicer ob sredah in sobotal Lanski devizni promet «a Gorenj sken • Vse manj nezaposlenih na Gorenjskem V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo na Gorenjskem vsak mesec poprečno 679 oseb brez zaposlitve. Po obranih podatkih je bilo med nezaposlenimi največ priučenih delavcev, skoraj polovico, le nekaj manj je nepriučenih ni kvalificiranih. Delavcev s Srednjo, višjo in visoko iz-°brazbo je med nezaposlenimi trenutno le okoli 60. m mm w ■ ■ VIŠJI življenjski stroški Medtem ko so se življenjski stroški v Sloveniji v zadnjih mesecih dvignili največ za nekaj desetin odstotka na me-*ec, so po manjši »odjugi« aPrila poskočili kar za 3,5 odstotka. K tako povišanim stroškom so največ pripomogli večji izdatki za prehrano. Le-ti so se v poprečju za štiričlansko družino povečali *a 7,2 odstotka v primerjavi z marcem. K višjim življenjskim stroškom so pripomogli tudi povečani stroški za razsvetljavo, kurjavo, promet °oleko in obutev. -lb mešanica kav Delavci zavoda za zaposlovanje vedo povedati, da je bilo prejšnja leta na Gorenjskem poprečno po 1000 in več nezaposlenih, že lani pa se je povpraševanje po delavcih močno povečalo, letos pa je povpraševanje po delavcih celo tolikšno, da se je rezerva delovne sile praktično skrčila na najmanjše možno število. Med nezaposlenimi je okoli 40 odstotkov delavcev, ki zaradi raznih zdravstvenih ali drugih vzrokov niso sposobni za vsako delo. Zato se jih delovne organizacije branijo sprejeti. Več kot polovica nezaposlenih na Gorenjskem je žensk. Oba zbora kranjske občinske skupščine sta na zadnji seji sprejela zazidalna načrta za del Šenčurja in Straži-šča. V obeh naseljih je določen prostor za 182 stanovanjskih hiš. V severnem delu Šenčurja je prostora za 125 hiš. Z načrtom so določene temeljne mere in oblike eno-padstropnih hiš, dokončna odločitev pa je prepuščena V dneh od 12. do 14. maja je bil na Bledu tretji nacionalni kongres usnjarjev, čevljarjev lin galanteristov. Na njem se je zbralo več kot 200 predstavnikov podjetij, med njimi tudi iz vseh treh gorenjskih čevljarn Peka, Alpi-ne in Planike. V treh dneh so domaći in tuji strokovnjaki udeležence kongresa seznanili z nekaterimi novostmi v tehnologiji še vedno kot že nekaj let jih je največ nezaposlenih na Jesenicah — 181, čeprav so se možnosti za zaposlovanje žensk v tej občini močno povečale. Eden od vzrokov, da ženske na Jesenicah čakajo na zaposlitev, je njihova nepripravljenost zapustiti občino in se voziti na delo drugam. Ovira za zaposlitev žensk je tudi pomanjkljiva izobrazba, saj nekatere nimajo osnovne šole, zato v veliki večini pri preizkušnji za sprejem na delo ne uspejo. Po drugi strani pa ženske, pa tudi moški odklanjajo delo v storitvenih dejavnostih kot je na primer gostinstvo. graditeljem. V Stražišču pa je prostor za gradnjo v jugovzhodnem vznožju Šmarjet-ne gore. To območje je bilo najprej predvideno kot neza-zidljiv obrobni pas Kranja, na željo in zahteve prebivalcev pa so urbanistični načrt mesta spremenili. Na tem področju je z zazidalnim načrtom predvidenih 57 predvsem atrijskih hiš. A. 2. proizvodnje In na drugih področjih. Svoje referate so pripravili tudi čevljarski strokovnjaki z Gorenjske. Tako je direktorica Planike Milica Ozbič v uvodnem delu kongresa govorila o izvozu in obutveni industriji v Jugoslaviji, kasneje pa so s strokovnimi prispevki sodelovali še Janez Ažman, Tone Klemen-člč fin Jože Tišler iz Tržiča ter Ivan Kepic in Anton Gros iz Kranja. si Lani smo odkupili na področju Gorenjske za 11^)86.920 ameriških dolarjev tujih plačilnih sredstev, leto prej pa za dobrih 200 tisoč manj. Tujci so pustili največ deviz v jeseniški in radovljiški občini, najmanj pa v Kranju in Škofji Loki, kar je razumljivo, saj menjajo gostje najraje ob prehodu meje. Najbolj donosni so bili poletni meseci, in sicer junij, V galeriji na loškem gradu je bil v sredo popoldne svečani javni podpis ustanovne listine Sklada Staneta Sever-ja. Sklad je bil ustanovljen na pobudo Gorenjske predilnice iz škofje Loke, ki se je o ustanovitvi sporazumela s škofjeloško občinsko skupščino, Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane ter Zvezo kultur-no-prosvetnih organizacij Slovenije. Namen sklada je, da nagrajuje na Severjevem umetniškem izročilu temelječe najboljše stvaritve slovenskih poklicnih igralcev, študentov AGRFT in amaterskih igralcev. Svečanega podpisa uslan (/-ne listine so se poleg številnih političnih, kulturnih in javnih delavcev ter občanov udeležili tudi pokojnikova žena in svojci. Krajši kulturni program v Severjev spomin so izvajali člani amaterskega eksperimentalnega gledališča Oder-galerlja iz škofje Loke. Predstavnik Gorenjske predilnice, ki je pobudnik za ustanovitev sklada, Rino Si-monetti se je pred slovesnim podpisom spomnil velikega umetnika, ki je prav v galeriji loškega gradu začel uresničevati Gledališče enega s predstavo F. M. Dostojevskega Krotko dekle. Poudaril je, da bi morala biti med materialno proizvodnjo in kulturo tesna povezava. Spomniti se je treba, kako veliko vlogo je julij in avgust, deloma pa tu di september. Razveseljivo po je, da smo menjali veliko de viz tudi v zimskih mesecih kar dokazuje, da se na Go renjskem zimska sezona po časi le približuje letni. Mani donosni so predsezonski in posezonski meseci, ki bistva no zaostajajo za glavnimi letnimi in zimskimi meseci. -jk imela kultura med NOB in po njej. In prav ob takih priložnostih, ko gre od nas umetnik takega kova, se je treba kot posameznik in kot narod zamisliti. Ob koncu se je zahvalil vsem ustanovam, ki so sprejele pobudo o ustanovitvi sklada. Rektor AGRFT prof. Gale je nazadnje prebral še poziv delovnim organizacijam, družbenopolitičnim skupnostim in posameznikom, naj prispevajo sredstva v sklad. Sedež sklada je na AGRFT, nagrade pa bodo podeljevali vsako leto 18. decembra v galeriji na loškem gradu — to pomeni ob obletnici smrti velikega umetnika. Prva podelitev bo že decembra letos. J. G. Zpzidalna načrta za del Šenčurja in Stražišča Prostor za 182 hiš Kongres usnjarjev, čevljarjev in galanteristov Sklad Staneta Severja ustanovljen Pomlad v Kokri V vseh prodajalnah Kokra Kranj od 1. do 31. maja tradicionalna reklamna prodaja Pomlad v Kokri z nagradnim žrebanjem. 600 lepih dobitkov JESENICE RADOVLJICA 0 V sredo, 12. maja, so na skupnem sestanku predsedstva občinske konference SZDL in politične volilne komisije pri ObK SZDL Jesenice zbrali predloge za člane petih komisij sveta gorenjskih občin, ki so jih predlagali komisiji za volitve in imenovanja pri SOb Jesenice. Pri razpravi o predlogu za formiranje posebnega organa, ki naj bi se bavil z zbiranjem in evidentiranjem kadrov v občini, so sklenili, da se načelno strinjajo z zamislijo o formiranju in delovanju temu ustreznega koordinacijskega odbora, da pa se bodo o tem konkretneje dogovorili na eni od prihodnjih sej Politična volilna komisija in tajništvo ObK SZDL sta pripravila k temu ustrezno obrazložitev in predlog poslovnika za delovanje odbora za kadrovska vprašanja. V zvezi s pripravami na praznovanje občinskega praznika 1. avgusta so se strinjali s predlogom predsednika Bertija Bruna in kot je to že v koledarju praznovanj navedeno, da bi bila osrednja prireditev na ta dan na Poljanah in Obranci. Po predlogu predsednika občinske zveze kulturno-prosvetnih organizacij Joža Varla naj bi nastopili združeni pevski zbori, godba na pihala in nekaj najboljših recitatorjev. Poleg govora o pomenu praznovanja naj bi bile na programu še zabavne in rekreacijske športne igre, ki naj bi jih organizirale sindikalne in športne ter telesno vzgojne organizacije. Na koncu seje so se še dogovorili, da bodo predvidoma do 31. maja po z zamudo opravljenih konferencah po nekaterih krajevnih organizacijah SZDL imeli do 15. junija konstitu-antno sejo občinske konference SZDL. B. B. KRANJ 0 Pri občinski konferenci socialistične zveze se je v četrtek popoldne sestal koordinacijski odbor za vprašanja vseljudske obrambe. Na seji so obravnavali osnutek zakona o splošnem ljudskem odporu, uresničitev programa obrambne vzgoje prebivalstva v letu 1970 in predlog programa za letos. Razpravljali so tudi o denarni pomoči organizacijam in društvom pri uresničevanju programov obrambnih priprav in vzgoje prebivalstva. £ Na razširjeni seji predsedstva in komisiji za gospodarstvo občinskega sindikalnega sveta so v sredo ocenjevali osebne dohodke v nekaterih delovnih organizacijah in jih primerjali Z dogovorjenimi osebnimi dohodki petega osnutka splošnega družbenega dogovora. A. ž. 0 Tudi kranjski mladinci se bodo udeležili festivala Bratstva in enotnosti, ki bo od 20. do 24. maja v Bosanskem Samcu. Tu se bodo zbrali mladi iz enajstih mest Jugoslavije in se pomerili v športu, se pogovorili o delu mladih in pripravili razne kulturne prireditve. Iz Kranja bo na festival odpotovalo 45 mladincev. -Ib 0 V okviru priprav na sprejem pionirjev v zvezo mladine je občinska konferenca ZMS Kranj pripravila v vseh kranjskih osnovnih šolah predavanja o pomenu organizacije zveze mladine in o nalogah mladinskih aktivov v osnovnih šolah. Predavali so člani predsedstva občinske konference. -Ib TRŽIČ 0 Včeraj dopoldne je bil na oddelku za gospodarstvo skupščine občine Tržič razgovor o predlogu novega zakona o združevanju kmetov v zadruge, organizacije združenega dela in pogodbene skupnosti ter o organizaciji zadružništva v tržiški občini. -jk 0 V četrtek, 13. maja, je ob dnevu organov javne varnosti delavcev obeh postaj milice na območju občine Tržič (tržiške in mejne na Ljubelju) sprejel predsednik občinske skupščine. Svečanosti ob prazniku se je udeležilo 20 miličnikov. 0 Preteklo sredo je bila v Tržiču 5. skupščina stanovalcev. Udeležili so se je delegati hišnih svetov družbenih stanovanj, ki so v upravljanju stanovanjskega podjetja. Poročilom, ki so jih prebrali direktor stanovanjskega podjetja ter referenta za tekoče vzdrževanje in investicijsko, je sledila živahna raA prava o politiki vzdrževanja stanovanj in urejenosti okolice. Glede na to, da ima stanovanjsko podjetje v upravljanju 1345 stanovanj, katerih vrednost pa je sorazmerno nizko ocenjena, ob nepovečanih stanarinah pa so se stroški storitev povečali tudi do 100 %, bodo prisiljeni omejevati obseg vzdrževanja na kar najbolj nujne primere in ob racionalni potrošnji. Kljub temu so v letošnji program investicijskega vzdrževanje zajeli od 192 hišnih svetov kar 165, Pri tem pa se srečujejo tudi s težavami pri iskanju solidnih izvajalcev, ki jih ni lahko dobiti, saj le-li dnu jo prednost delom večjega obsega. Skoraj polovica razpo'ožljiwega denarja gre za gradbena dela, ostalo pa za obrtniška in nabavo opreme v trgovini, -ok 0 V četrtek popoldne se je sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze in med drugim ocenil dosedanji potek ustavnih razprav v občini. Potrdili pa so tudi delovni program organov občinske konference socialistične zveze za ta in prihodnji mesec. 0 O poteku javnih razprav v delovnih organizacijah v radovljiški občini je v četrtek popoldne razpravljalo tudi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Razen tega pa so obravnavali še značilnosti družbenega dogovora o usmerjanju delitve dohodka, potek in sklepe drugega kongresa samo upravljavcev ter druga vprašanja. A. Ž. ŠKOFJA LOKA £ V četrtek je bila v Železnikih seja sekretariata organizacije ZK Selške doline. Sprejeli so program dela za bodoče, razpravljali so o poročilu o volilnih konferencah v aktivih in se pogovorili o končni izvedbi programa izobraževanja. Konec maja bodo pripravili pogovor z delegatom II. kongresa samoupravijavcev Tonetom Polajnarjem. Na razgovor bodo povabili tudi predstavnike samoupravnih organov podjetij in ustanov Selške doline in drugih družbenopolitičnih organizacij. 11» 0 V sredo je bila v Škofji Loki skupna seja občinske konference ZK, občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Seja je bila sklicana ob koncu javnih razprav o ustavnih spremembah. Sprejeli so pripombe na ustavne amandmaje in jih utemeljili. Občinska konferenca ZK pa je posebej izvolila delegata za nestalni del republiške konference ZKS. Novi delegat je Mara Jclovšck. -Ib Turistično prometno podjetje CREinn Creina Kranj sprejme v redno delovno razmerje: 1. receptorja 2. vodjo snack-bara 3. slaščičarja 4. maserja 5. kuhinjsko blagajničarko 6. perice 7. sobarice 8. referenta v nabavni službi 9. skladiščnika 10. čuvaja parkirnega prostora (za določen čas po pogodbi) Pogoji: pod L: zaključena srednješolska izobrazba, znanje nemškega in še enega tujega jezika, praksa zaželena; pod 2.: gostinski tehniki ali VK gostinski delavec; pod 3.: kvalificiran slaščičar; pod 4.: poznavanje masaž in dela v kopališču, po možnosti fizioterapevt; pod 5.: kvalificirana kuharica s prakso; pod 6., 7., 10.: priučen ali nepriučen delavec (ka); pod 8.: srednja izobrazba strojne stroke, poznavanje avtomateriala, lastno prevozno sredstvo, prednost imajo kandidati s prakso v nabavi in z znanjem nemškega jezika; pod 9.: trgovski pomočnik s prakso v kovinski oz. mehanski stroki. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja do 22. 5. 1971. Kandidati naj se po možnosti javijo osebno ali po telefonu na številko 210-81. II. stopnja politične šole Pred kratkim se je v Radovljici začela druga stopnja politične šole, ki jo tako kot prvo, organizira komite občinske konference zveze komunistov. Drugo stopnjo obiskuje okrog 20 slušateljev, ki so lani in letos končali prvo stopnjo. Program šole obsega tokrat šest različnih tem, za predavatelje pa je poskrbela delavska univerza Radovljica. Šola je vsak petek popoldne. Posvet občinskih vodstev SZDL Predsednik občinske konference socialistične zveze Radovljica jc za ponedeljek povabil vse predstavnike gorenjskih občinskih konferenc SZDL na skupni posvet. Na posvetu bodo obravnavali predlog Gorenjske za sestavo republiške delegacije v zvezni konferenci socialistične zveze, potek volilnih priprav za izvolitev članov nove republiške konference SZDL in rezultate javnih razprav o ustavnih spremembah. Preučili bodo tudi sklepe sedemnajste seje predsedstva CK ZKJ ter obravnavali še nekatera druga vprašanja. A. Ž. Podjetje VARNOST izpostava Kranj razglaša več prostih mest VRATARJEV ČUVAJEV Pismene ponudbe s potrdilom o nckaznovanju je treba dostaviti Izpostavi Kranj, Koroška 17. SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci 1 Odkupujemo pšenico ip vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo *" gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 7.30 do 16. ure vsak dan tudi v soboto. <4% »i, Komunala caplja za turizmom Z občnega zbora turističnega društva na Bledu Na zadnjem občnem zboru turističnega društva na Bledu, ki je bil v torek v hotelu Jelovica, so ugodno oceniJi rezultate turističnega prometa v zadnjem času, prav tako pa tudi načrte za nove objekte. Ob tem pa so opozorili na pomanjkljivosti, ki zavirajo hitrejši razvoj turizma. To volja še zlasti za komunalno ureditev. Vsa dosedanja prizadevanja občinske skupščine in krajevne skupnosti, da bi komunalno službo spravili pod eno streho, so biila zaman. S komunalnim vzdrževanjem se še vedno ukvarja več delovnih organizacij, od katerih nobena ne odgovarja za celoto. Razmere so prisilile tudi turistično društvo, da je poseglo na to področje, predvsem kot pobudnik raznih akcij. Toda v komunalni ureditvi Bleda je še vedno precej pomanjkljivost od cest in javne razsvetljave do parkov in jezerske obale. Temu pa ni vzrok le slaba organizacija komunalne službe, marveč tudi pomanjkanje denarja. Na občnem zboru so zato predlagali, naj bi pričeli z akcijo za referendum, na katerem bi se odločili, kako bi zagotovili trajen vir sredstev za reševanje lokalnih problemov. Na voljo imajo predvsem samoprispevek ter prispevek gospodarstva na osnovi družbenega dogovora. Podoben dogovor se je že uveljavil za finansiranje turistične propagande. Lani so od hotelskih, trgovskih in turističnih organizacij zbrali okoli 114.000 dinarjev, tako da se je vsota, ki so jo uporabili za splošno turistično propagando, povečala na 355.000 dinarjev. S tem so plačali številne prireditve in razne propagandne akcije ter prospekte in druge reklamne izdaje. Kar zadeva nadaljnji razvoj blejskega turizma so na občnem zboru poudarili, da je v zadnjem času opaziti obetajoč napredek. Ta se po eni strani kaže v novih načrtih, po drugi pa v vse večjem zanimanju močnejših delovnih organizacij za graditev objektov na Bledu. si Šolski center na Trati Občinska skupščina škofja Loka se je odločila, da na Trati v industrijskem bazenu škofje Loke zgradi nov šolski center. Tu bi združili del pedagoške dejavnosti v občini. V novem centru bodo namreč našle prostore lesna in avtomehanična poklicna šola in morda tudi delavska univerza. Šolski center naj bi zgradili blizu osnovne šole Cvetka Golarja na Trati. Tudi dijaški dom, katerega gradnja je že dalj časa v programu, naj bi stal v bližini, kar bo še po- sebno ugodno, saj so že v sedanjem pretežno učenci obeh poklicnih šol. Najprej bodo zgradili delavnice obeh poklicnih šol, nato bo prišel na vrsto dijaški dom in nazadnje se bodo lotili še novega šolskega poslopja. Občinska skupščina bi težko zbrala toliko denarja iz proračuna in sredstev temeljne izobraževalne skupnosti, zato bodo k sodelovanju skušali pritegniti delovne organizacije, -fb Uspeh kranjske Iskre Na razstavi idustrijskih oblik na letošnjem mednarodnem volesejmu v Hannovru je razstavljala tudi kranjska Iskra. Za razstavo je izbrala izdelke posebna mednarodna strokovna žirija. Izmed 400 podjetij, ki so konkurirala z več kot 1300 izdelki, je izbrala 210 proizvajalcev iz 14 držav s 540 izdelki. Med njimi so bili tudi izdelki Iskre. Ta delovna organizacija je vzbudila veliko zanimanja s svo- jim »Scanatronom«, napravo za telefonsko posredovanje dokumentov in fotografij na velike daljave, ki so jo zasnovali in razvili strokovnjaki Iskre. Za posrečeno, praktično in estetsko dovršeno obliko je Iskra dobila pohvalo sejemske žirije. Napravo so začeli izdelovati šele lani poleti, a so si zanjo že utrli pot na tržišče, predvsem na ameriško. J^Iil^ —^— Mercator Med nakupovanjem v naši blagovnici v Tržiču obiščite oddelek ženske, moške in otroške obutve, kjer imamo tudi pestro izbiro ženskih torbic, potovalk ter drugih usnjenih izdelkov. Možnost nakupa na potrošniški kredit! Konkurenčne cene! Radovljiški aktiv o stabilizaciji Radovljica, 14. maja — Dopoldne so se v Radovljici sestali direktorji večjih delovnih organizacij v občini, predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in nekaterih ustanov. Na podlagi sklepov 17. seje predsedstva zveze komunistov Jugoslavije so razpravljali o nalogah in akciji komunistov za razreševanje obravnavanih vprašanj. A. ž. Gozdno gospodarstvo Kranj razpisuje na podlagi Zakona o sredstvih gospodarskih organizacij licitacijsko odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. TRAKTOR FERGUSON IMT 523 K S 35, letnik 1965 v voznem stanju z montirano nakladalno napravo pešci (pokvarjena) izklicna cena je 15.000 din; 2. OPLEN (NOSILNI JAREM) za traktor fer-guson izklicna cena je 600 din; 3. ENOOSNA PRIKOLICA za traktor fergu-son v nevoznem stanju izklicna cena je 1.000 din; 4. 4 MOTORNE ŽAGE tipa mac culloh 5. 2 RAČUNSKA STROJA 6. STAVBNO ZEMLJIŠČE v izmeri 545 m» v K. O. Zg. Jezersko parcelna št. 367/39 izklicna cena je 30 din za m3. Licitacijska odprodaja bo 17. 5. 1971 s pričetkom ob 8. uri v Transportnem obratu Gozdnega gospodarstva Kranj na Primskovem za osnovna sredstva, navedena pod št. L, 2., 3., 4. in 5. in ob 11. url v prostorih Proizvodnega okoliša Jezersko (zadružni dom) za zemljišče, navedeno pod št. 6. Kupci družbenega sektorja morajo predložiti pred pričetkom licitacije ustrezno pooblastilo svoje delovne organizacije o nakupu in izjavo, da imajo finančna sredstva zagotovljena. Zasebni interesnti morajo vplačati pred dražbo določeno varščino, izlicitirani znesek pa pred prevzemom določenih sredstev. Kladivar Žiri objavlja prosto delovno mesto skladiščnika Kot poseben pogoj je, da je kandidat kvalificiran delavec strojne ali elektro stroke ali KV trgovski pomočnik in da ima 3 leta delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu. OD se delijo po pravilniku o delitiv OD, s stanovanji podjetje ne razpolaga. Kandidati, ki bi želeli postati člani našega kolektiva, naj vložijo pismene prošnje s kratkim življenjepisom ali opisom dosedanjega dela do 30. 5. 1971 na upravo podjetja. V Kranju 20. maja Rezultati tromesečja in novi odloki V kranjski občini so javne razprave o ustavnih spremembah pri kraju. Bile so v večjih centrih v občini, v delovnih organizacijah in v nekaterih Interesnih skupnostih. O posameznih amandmajih pa so razpravljali tudi aktivi pravnikov, prosvetnih delavcev, gospodarstvenikov in politični aktiv občine. Končna razprava v občini pa bo v četrtek, 20. maja, ko se bo sestal splošni zbor občine. Na tej razpravi bodo odborniki obeh zborov občinske skupščine, člani občinske konference socialistične zveze in zveze komunistov sprejeli končno oceno razprav in hkrati tudi pripombe, ki jih bodo kot stališče kranjske občine oziroma občanov posredovali naprej. Groba in seveda še vedno nepopolna ocena vseh dosedanjih razprav v občini bi bila: Občani, udeleženci razprav so podprli vsebino ustavnih amandmajev, pri čemer pa je bilo velikokrat tudi poudarjeno, da je treba omogočiti pogoje za čimprejšnje in dosledno uresničevanje. Poglejmo samo nekaj vprašanj in mnenj, ki so se najpogosteje pojavljala v razpravah. Eno od vprašanj je bilo, kako zagotoviti, da ne bo prihajalo do še večjih premoženjskih razlik in ali bo minulo delo uveljavljeno tudi v organizacijah družbenih služb. Prav tako zanimivo je bilo vprašanje, če družbeni sporazumi res zagotavljajo višjo stopnjo samoupravnosti in pravic delavcev v delitvi dohodka oziroma ali bodo samoupravni sporazumi preprečili združevanje ali bolje rečeno kopičenje dohodka v ustanovah kot so banke, zavarovalnice, zunanja trgovina in podobne. Pogosto je bilo v razpravah tudi vprašanje, kaj naj bi v prihodnje še urejala federacija, kaj naj bi financirala in vprašanje, kako bo sestavljeno predsedstvo ter kakšen bo njegov odnos do zveznega izvršnega sveta. Gospodarstveniki pa so v razpravi zastavili vrsto vprašanj z gospodarskega in ekonomskega področja, ki jih obravnavajo posamezni amandmaji. Ob tem pa so opozorili na mnoga vprašanja, ki bi jih morali urediti In upoštevati v spremembah. Na vsa ta vprašanja so odgovarjali Vinko Hafner, Martin Košir, Zvone Dragan, Miha Ribarič, Rudi Balderman, Tone Miklavčič in Peter Toš, ki so v občini uspešno usmerjali razprave. Skratka, na podlagi dosedanjih razprav lahko pričakujemo, da bo tudi končna v četrtek pomembna in zanimiva. A. žalar 23. skupni seji obeh zborov občinske skupščine Tržič so poleg odbornikov prisostvovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter domača poslanca republiškega, prosvetno-kulturnega in gospodarskega zbora. Odborniki so se seznanili z izvršitvijo proračuna v prvem letošnjem tromesečju. Ta je sicer realiziran v večji meri kot lanskoletni (20,6% nasproti lanskim 17,9%), ne razpolaga pa letošnji proračun z lanskimi presežki, ki so blokirani. Najugodnejše je dosežena postavka pri prispevku iz osebnega dohodka (27,5%), ostale pa znašajo manj kot četrtino letnega proračuna, vendar so v primerjavi z lanskim letom povsod višje. Temeljna izobraževalna skupnost je dosegla nad četrtino letošnjih planiranih sredstev (25,9%), vendar to zato, ker le-ta lahko razpolaga tudi s svojim presežkom iz leta 1970. Svet za zdravstvo in socialno varstvo je predložil odbornikom nov odlok o družbeni materialni pomoči v občini Tržič, ki naj bi bila glede na povečanje življenjskih stroškov ustreznejša, predlagal pa je tudi prenos pristojnosti s krajevnih skupnosti posebni občinski komisiji. Vzrok za ta nenavaden ukrep V okviru SZDL danes Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze Kranj je v sredo popoldne na prvi seji po volilni občinski konferenci sklenil, da bo druga seja občinske konference SZDL v četrtek, 20. maja, popoldne. Najprej bodo člani konference sodelovali na seji splošnega zbora, kjer bodo ocenili javne razprave o ustavnih spremembah, takoj za tem pa bodo nadaljevali s sejo in obravnavali še druga prav tako pomembna vprašanja. Glavna točka po skupni razpravi z občinsko konferenco zveze komunistov in obema zboroma občinske skupščine bo sprejem programskih osnov občinske konference za letos in prihodnje leto. Člani izvršnega odbora Predstavniki loške občine v Žireh Ko so bile v začetku lanskega leta Ziri dokončno priključene k škofjeloški občini, je na ramena te občine padlo tudi precej problemov, ki bi jih bilo treba čimprej rešiti. Precej jih je ostalo še do danes. Ker se načelniki oddelkov škofjeloške občinske skupščine ne srečujejo direktno z vsemi problemi, so že dalj časa za vse pripravljali obisk tega kraja. Obisk je bil v ponedeljek, namen pa je bil, da se vsi, ki so v občinski upravi, konkretneje spo-rnajo s problemi gospodarstva in gospodarskih organi-racij ZiroV. Obiskali so Obrt-fto mizarstvo, Kladivar, Eti- keto, Obrtni center in Alpino. O kmetijski zadrugi, kmetijstvu in turizmu se tokrat niso podrobneje pogovarjali, ker bodo za razgovor o teh vprašanjih pripravili še en obisk v ožji sestavi. V Žireh je namreč prav na tem področju največ problemov. Po končanem obisku je bil razgovor z vsemi direktorji žirovskih podjetij. Obisk je bil vsekakor izrednega pomena za načelnike škofjeloške občinske skupščine in direktorje podjetij, saj so se lahko na kraju samem pomenili o vseh najbolj pomembnih vprašanjih, ki zadevajo žirovsko gospodarstvo. J. G. so na seji menili, da je predloženi predlog posameznih nalog precej obsežen in za uresničitev ne bo potrebna le ustrezna organiziranost organov občinske konference, marveč tudi načrtno, dosledno in kvalitetno delo vseh organov. Lahko bi rekli, da že sedanji predlog, ki pa bo na seji konference prav gotovo dobil ob sprejemu še izpopolnjeno obliko, upošteva osnovna stališča dokumenta SZDL danes. Poleg uresničevanja samega dokumenta namreč predlog delovnega programa predvideva tudi razvoj samoupravnih odnosov v občini, krajevni skupnosti in drugih področjih in dejavnostih, nadalje kvalitetni razvoj že sedanjih samoupravnih skupnosti, razvoj kmetijstva in politično organiziranje kmetov, socialno varstvo, razvoj odnosov med družbo in cerkvijo, uresničevanje programa in nasploh razvijanja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, sodelovanje organizacije SZDL z drugimi občinami in organizacijami v zamejstvu itd. To je seveda le del predlogov, ki so jih člani izvršnega odbora na seji še dopolnili. Izvršni odbor je sklenil, da bo občinska konferenca razpravljala tudi o poslovniku in imenovala nekatere organe. A. ž. je v tem, ker so se nekatere krajevne skupnosti (nikakor ne velja za vse!) izkazale za nezrele za taka odločanja in so povzročile močno negodovanje občanov, ugotovili pa so tudi neupravičeno trošenje družbenih sredstev. Kar o dveh zazidalnih načrtih so na torkovi seji razpravljali: o T-5 (ta obsega stari del Tržiča med Tržiško Bi- strico in Trgom svobode) in o Loki-2. Zazidalni načrt T-5 bo razgrnjen mesec dni na oddelku za gospodarstvo, tako da bodo občani lahko izrazili o njegovih rešitvah svoje mnenje. Vsekakor bo ta del mesta z ureditvijo novih površin prevzel funkcijo centra, obstoječe prostore pa bi sprostili za bolj specializirano dejavnost, -ok Mladi in splošni ljudski odpor Na zadnji seji predsedstva občinske konference ZMS Jesenice so razpravljali tudi o nalogah, ki jih imajo mladi pri uresničevanju koncepta o splošnem ljudskem odporu. Sklenili so, da se bodo čimbolj organizirano in načrtno vključili v vsa družbena prizadevanja na tem področju. V okviru strokovnega izobraževanja bodo organizirali predavanja in mlade usmerjali ter opozarjali na tista predavanja, ki jih bo organizirala tudi Delavska univerza in od- delek za narodno obrambo pri občinski skupščini. Bistvena naloga Zveze mladine pa je, da poskrbi za vključevanje svojih članov v specializirane organizacije, ki s svojo redno dejavnostjo skrbijo za dvig znanja in sposobnosti ki so potrebne vsakemu človeku, da se lahko sobnosti, ki so potrebne vsa-či v splošni ljudski odpor. Med te organizacije spada planinska, taborniška, organizacija klubov OZN, športne organizacije in ljudska tehnika. D. S. Sklepna beseda Tako kot v drugih gorenjskih občinah se tudi v radovljiški javne razprave o ustavnih spremembah bližajo kraju. V četrtek je o njih razpravljal še širši politični aktiv mesta Radovljice, včeraj pa enak aktiv na Bledu. Javno razpravo v občini pa bo v petek, 21. maja, končal splošni zbor občine. Takrat se bodo sestali odborniki obeh zborov občinske skupščine, člani občinske konference SZDL, občinske konference ZK in zveze mladine, člani občinskega sindikalnega sveta in člani občinskega odbora zveze borcev. Na zboru bodo med drugim ocenili potek ustavnih razprav ■ v občini, ocenili glavne pripombe in hkrati sprejeli predlog pripomb, ki jih bodo posredovali republiškim organom. O morebitnih nejasnostih, pomembnejših vprašanjih predlaganih ustavnih sprememb bo na seji splošnega zbora govoril in odgovarjal na vprašanja tovariš Roman Albreht. A. 2. Združena lesna industrija Tržič razpisuje naslednje prosto delovno mesto: administrator v splošnem sektorju Pogoj: dokončana administrativna šola, zaželeno znanje stenografije. Poskusna doba je 2 meseca. Ostalo: osebni dohodki so določeni s pravilnikom OD. Nastop službe je možen takoj. Prijave z življenjepisom, podatke o dosedanjih zaposlitvah ter dokazila o šolski izobrazbi je treba poslati splošnemu sektorju v roku 8 dni od dneva razpisa. O izidu razpisa bodo prijavljene! obveščeni v roku 8 dni po izteku prijavnega roka. SOBOTA — 15. MAJA 1971 GLAS * 5. STRAN B3 blagovnica lili škofja loka Razstava šotorov in športne opreme ŠOTORI LEŽALNE BLAZINE PEČICE (ROŠTILJI) ZLOŽLJIVE MIZE IN STOLI PRENOSNI HLADILNIKI GORILNIKI NA ŠPIRIT PLINSKI KUHALNIKI IN SVETILKE SENČNIKI od 10. - 19. maja Prodaja tudi na kredit S Sredstva za komunalno dejavnost Letos bodo na Jesenicah v'ožili v komunalno dejav-n°st okoli 6,400.000 dinarjev, Poleg tega pa bodo tudi posamezne samoupravne skupnosti in podjetja posebnega družbenega pomena v okviru syojih možnosti in potreb občine financirala komunalno ^javnost. Tako bodo v programu komunalnih del za 'eto 1971, ki se financirajo iz Sredstev občine, porabili za Yzdrževanje komunalnih objektov 1,744.000 dinarjev, za ^konstrukcijo cest, ulic in Pločnikov 3,410.000 dinarjev, 2u mostove 500.000 dinarjev, *a kanalizacijo in hudournike 260.000 dinarjev, za hortikulturo 40.000 dinarjev in za Urbanistično dokumentacijo, Projekte ter katastrske načr-tc »n izmerc 446.000 dinarjev. Iz občinskega proračuna bodo letos na Jesenicah namenili za obnovo naslednjih cest: poleg ceste v Planino pod Golico, Bokalove ulice in cestišča v Mojstrani bodo nadaljevali z rekonstrukcijo Tomšičeve ceste, Savske ceste, popravili bodo cesto skozi naselja Dovje in Breg, sofinancirali planiranje ceste do hotela Kvarner Ekspres, asfaltirali del cestišča na Koroški Beli in dokončali asfaltno vozišče do pokopališča na Blejski Dobravi. Podjetja, ki bodo sodelovala v komunalni infrastrukturi, bodo prispevala skupaj 14,325.350 dinarjev. Podjetje Vodovod Jesenice je namenilo za vzdrževanje, rekonstrukcije in izgradnjo vodovodnega omrežja v jeseniški občini 2.000.000 dinarjev, Cestno podjetje Kranj za rekonstrukcijo in vzdrževanje cest 2,410.000 dinarjev, Elektro Kranj, DE Žirovnica 1,807.350 dinarjev, PTT Kranj bo porabilo sredstva za kabliranje Kranjska gora — Rateče in Jesenice — Tomšičeva cesta ter kanalni sistem Kranj — Jesenice. Vodna skupnost Gorenjske bo nadaljevala z regulacijskimi deli na levem bregu Save na Jesenicah, uredila sotočje Save in Bistrice v Mojstrani in uredila spodnji del Ukove. Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana bo poleg drobnih vzdrževalnih del nadaljevalo z urejanjem hudournikov Koroška Bela, Ratibovec, Dobršnik, Hrušica, Pišnica pri Zagmajnici in končalo z deli na Klemucovcm grabnu. Ob tem bo nekaj denarja prispeval Vodni sklad SRS za ureditev Nadiže, radovljiška in jeseniška občina pa bosta namenili nekaj sredstev za ureditev Zgornje Ra-dovne. D. Sedej Železniški most blizu Porentovega doma in nasip železniške proge na obeh straneh mostu so delavci SGP Sava Jesenice popravili tako, da prek mostu lahko prevažajo gradbena podjetja težje tovore. Pred mostom je zapornica, ki jo odpro le z dovoljenjem delavcev SGP Sava, ker po mostu še ne poteka javni cestni promet. — Foto: B. Blenkuš Tudi pri nas plastične cevi gradnjo cest Se ^estne8a podjetja Iz Kranja so pri gradnji ceste skozi Mto praktično pokazali polaganje novih plastičnih cevi. Društvo za ceste SRS je že lani želelo, da bi tudi pri nas pri gradnji cest upoštevali sodobnejše metode. Odslej smo v glavnem gradili ceste za mešani promet in se nismo opirali na znanstvena dognanja o cestni gradnji. Gledali smo le, koliko denarja imamo, ne pa, kakšne ceste zares potrebujemo. Zato je nasprotje med naraščanjem prometa in cestno gradnjo vedno večje. Eden od problemov je tudi odvod podtalne vode ali na kratko drenaža. Pri nas za to še vedno uporabljamo betonske cevi, medtem ko v svetu že polagajo plastične cevi. Dober odvod talne vode je namreč prvi pogoj za trdnost vozišča. Ker je to pri nas slabše urejeno, so posledice zime pogosto zelo hude. Da bi tudi pri nas začeli v te namene uporabljati plastične cevi, je bila v torek, 11. maja, v hotelu Creina v Kranju novinarska konferenca, na kateri so nas predstavniki avstrijske firme Rehau ter Društva za ceste SRS seznanili s prednostmi plastičnih drenažnih cevi. Sodelovala je tudi ljubljanska tovarna To-tra, ki bo letos začela serijsko izdelovati take cevi, Ko-teks-Tobus, ki bo take cevi prodajal, in Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij. Totra je namreč investirala precej denarja za nabavo strojev za izdelavo plastičnih cevi in za odkup licence. Kakšne so prednosti plastičnih drenažnih (odvodnih) cevi? Zanje ni treba kopati tako globokih in širokih jarkov kakor za betonske. Zaradi manjše teže lahko prepeljemo več cevi in so zato prevozni stroški manjši. Velika dolžina cevi in preprosto spajanje skrajšata čas polaganja. Ker je odtočna sposobnost večja, je lahko premer cevi manjši. Ker so notranje površine cevi gladke, ni nevarnosti, da bi se zamašile. Plastične cevi so prav tako odporne proti zemeljskim snovem in kislinam, njihova trdnost pa je z mnogimi preizkusi zagotovljena. Betonske cevi teh kvalitet nimajo. Po filmskem prikazu polaganja cevi smo odšli na gradbišče nove ceste Tržič—Križe, kjer so nam delavci Cestnega podjetja iz Kranja pokazali polaganje teh cevi. Takšne cevi so že položene v Mariboru, Ptuju, Radencih in Cerknici. Povsod so z njimi zadovoljni. J. KoSnjek M I Miha Klinar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE- (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Kljub temu pa je na volitvah Stojadinovičev režim doživel poraz. Stojadinovič je nekaj dni omahoval, ali bi objavil prave rezultate. Končno je prišlo sporočilo, seveda lažno, da je vlada dobila en milijon šest sto tisoč glasov, opozicijska lista, katere nosilec je bil Vladimir Maček, pa en milijon tri sto tisoč glasov. Po volilnem sistemu sta listi, ki je dobila relativno večino, pripadli dve tretjini glasov. Tako se je zgodilo, da je vlada dobila tri sto poslancev, opozicija pa samo sedemdeset. Zaradi potvorjene večine na volitvah je Stojadinovič ostal še nekaj časa na vladi in nadaljeval svojo profašistično politiko. Partija, ki je postala vodilna in gibalna sila v protifašističnem gibanju v Jugoslaviji, je stalno opozarjala na Stojadinovičeve zveze z Italijo in Hitlerjevo Nemčijo. Kako upravičeno (in ne samo »rdeča propaganda!«) je bilo njeno razgaljevanje fašističnega režima, nam odkriva ohranjeni Dnevnik Mussolinijevega zunanjega ministra grofa Ciana, v katerem med drugim beremo tudi take odstavke: »Dne 8. januarja 1939. — Nato smo z ducejem na dolgo in široko pretresali načrt akcije, ki jo nameravamo podvzeti: trojni pakt (Rim—Berlin —Tokio), ožji sporazum z Jugoslavijo, Madžarsko, Romunijo in po možnosti s Poljsko, da si zagotovimo surovine . .. Sporazumno z Beogradom likvidirati Albanijo in pri tem eventualno favorizirati pohod Srbov na Solun . ..« Že iz tega vidimo, da je že pred letom 1939 fašistična Italija nameravala agresijo proti Albaniji in proti Grčiji in da je za ta posel hotela pridobiti tudi Stojadinovičevo vlado, ki je bila fašizmu naklonjena. Sedem dni kasneje, dne 15. januarja 1939 lahko v Cianovem dnevniku beremo naslednje: »... Dogovoril sem se z ducejem, kaj naj delam in govorim v Jugoslaviji. Glavne točke: albansko vprašanje. Strinjala sva se, da se ne bi splačalo zaigrati zaradi Albanije dragoceno prijateljstvo z Beogradom. Kakor torej danes stoje stvari bomo stopili v akcijo samo tedaj, če se bomo mogli sporazumeti z Jugoslavijo na tejle osnovi: obkrožitev jugoslovanske meje, demilitarizacija albanskih mej, vojna zveza, pomoč pri osvajanju Soluna s strani Srbov.« Kako je fašistična italijanska vlada računala na Stojadinoviča, nam povedo naslednji odstavki iz Cianovega dnevnika: »Dne 16. januarja 1939. — Razgovor s Sereggi-jem, prinašalcem pisma (albanskega) kralja Zoguja, ki prosi za neke vrste posredovanje pri Jugoslovanih zaradi ravnanja z arnavtsko manjšino na Kosovem. če se bodo stvari srečno razvile in če je Stojadinovič toliko sposoben, da moško nastopi, bom posredoval. Dne 17. januarja 1939.— ... Nemški ambasador me prosi v imenu Ribbentropa, naj poizvem v Beogradu, ali se namerava Stojadinovič priključiti paktu proti Kominterni. Poskusil bom, ali mislim, da je stvar preuranjena. V pogledu Sto-jadinovićevega razpoloženja nasproti Osi ni nobene sumnje, popoma in odprta solidarnost, (podčrtal jaz — op. p.) On osebno bi šel še dalje, toda vprašam se, če mu sedanji položaj v deželi dopušča, da se odloči v tem pravcu. Mislim, da moramo (nemškemu ambasadorju — op. p.) odgovoriti z ne ...« Naslednji dan je Ciano odpotoval v Belje, kamor ga je povabil Stojadinovič na lov na zajce. Dne 19. januarja 1939 piše Ciano: »Na povratku (z lova) razgovor s Stojadinovičem v vlaku. Načel sem albansko vprašanje. V začetku se je zdelo, da mojemu sogovorniku nekaj ni prav, toda pozneje je popustil in začel govoriti o delitvi Albanije kot o najboljši rešitvi. Dne 20. januarja 1939. — Lov v gozdu. Povoljne vesti iz Španije. Stojadinovič jih sprejme z vzklikom: Korzika, Tunis, Nizza!« (»podčrtal jaz — op. p.)« Kakor vidimo se je Stojadinovič odkrito veselil nemško-italijansko-španskofašističnih uspehov proti republikanski Španiji, ki ji tudi zahod zaradi »komunistične nevarnosti« ni hotel pomagati, dasi sta se v španske notranje zadeve že leta 1936 vmešala Hitler in Mussolini. To je dalo povod tudi za zbiranje prostovoljcev republikanski Španiji. Mimogrede naj omenim, da je odhajanje prostovoljcev v Španijo v Jugoslaviji organizirala KPJ in da je odšlo tja iz Jugoslavije okrog tisoč pet sto borcev, večinoma komunistov in skojevcev. Stojadinovičeva vlada in njeni somišljeniki so bili seveda na strani Francove Španije. Zato je vlada budno pazila na vse ladje, ki so plule v Francijo in na obmejni pas proti Avstriji (pred njeno aneksijo k Nemčiji) pred marcem 1938, vladni tisk v Sloveniji konkretno »Slovenec« in drugi klerikalni tisk pa so pisali o »grozodejstvih« republikanske vlade nad »katoličani« in »katoliškimi« duhovniki take baze, kakršne smo kasneje v času narodnoosvobodilne vojne spoznali tudi pri nas. Klerikalni tisk je pisal o teh »grozodejstvih« s tako naslado in lažnivostjo, da se je to upiralo tudi njegovim bralcem, zlasti pa protijeerzejevsko usmerjenim katoličanom, ki so videli v Francu fašista in ki se jim je uprlo podpiranje tega fašističnega diktatorja s strani katoliškega klera in cerkve. Tako je prišlo tudi do preloma v kulturnih krogih slovenskega katolištva. Skupina okrog Edvarda Kocbeka je prelomila s tradicionalno klerikalno revijo Dom in svet ter osnovala svojo revijo »Dejanje«, v kateri je Edvard Kocbek začel objavljati daljšo razpravo o stvarnem položaju v Španiji pod naslovom »Bog v Španiji«, ki je bila ostro protifašistično naperjena in ki je zagovarjala pravičen boj španskega ljudstva pod vodstvom Španske ljudske fronte proti fašistu Franku, katerega uspehov se je, kakor smo videli iz Cianovega dnevnika, Stojadinovič tako zelo razveselil, ker je bil ta fašistični uspeh pravzaprav uspeh nemških in italijanskih intervencio-nistov v Španiji, torej zmaga italijanskega fašizma, ki mu je Stojadinovič želel in ga pozival na agresijo proti Korziki, Tunisu in Nizzi, kar je odkrito in navdušeno izrazil italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu, ki o zadnjem dnevu skupnega lova s Stojadinovičem piše v svojem dnevniku naslednje: »Dne 21. januarja 1939. — Zadnji dan lova v Belju. Zvečer odhajamo v Beograd. Stojadinovič mi priporoča, naj obširno govorim s knezom namestnikom in naj ga obvestim o mednarodnem političnem položaju. Polaga (Stojadinovič namreč — op. p.) veliko važnost na svoje odnose z monarhijo, ki — kakor je podoba — niso dobri...« Odnosi kneza Pavla do Stojadinoviča so se po neuspelih in potvorjenih volitvah v resnici poslabšali, dasi je Stojadinovič vse ravnal z vednostjo in privoljenjem jugoslovanskega regenta, ki bi se rad dokopal do prestola namesto mladoletnega kralja Petra II. V ta namen je popolnoma odobraval Stojadinovičevo politiko in je skupaj z njim hotel izkoristiti zase novo nastali politični položaj v srednji Evropi in — kakor smo že omenili na podlagi ocene tega položaja — dal skupno s Stojadinovičem razpisati volitve in tudi pomagal pri potvorbi teh volitev v Stojadinovičev prid. Toda ta potvorba ni mogla prikriti Stojadinovičevega poraza. Sovraštvo do njegove vlade je po volitvah še bolj naraslo. Razpoloženje jugoslovanskih narodov po volitvah je preočitno pričalo, da je Stojadinovič potvoril volilni rezultat. Zato se je knez Pavel odločil, da sovražno, protivladno razpoloženje s strani ljudstva zvali na Stojadinovičeva ramena in se tako opere, oziroma, da zamaskira svoje dotedanje tesno sodelovanje s Stojadinovičem, človekom — kapitalistom in ambicioznežem na fašistično diktatorstvo v Jugoslaviji po vzgledu Mussolinija ali Hitlerja. Zato je osovraženega Stojadinoviča odstavil in postavil predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča, ki je sestavil novo vlado. Dne 5. februarja, ko je nastala kriza Stojadinovičeve vlade in ko imenovanje mandatorja za sestavo nove vlade še ni bilo znano, piše italijanski zunanji minister grof Ciano v svojem dnevniku naslednje: »Dne 5. februarja 1939. — ... Ni še točnih poročil o jugoslovanski krizi. Duce meni, da tudi ta primer dokazuje, da lahko vodimo politiko samo z eno in edino deželo, z Nemčijo, ki nudi, kakor mi, gotovost stalne smeri in zanesljivih obveznosti. Zdelo se je, da je Stojadinovičev položaj trden. Še pred štirnajstimi dnevi je rekel, da ga ne more nihče in nič vreči z oblasti. A zdaj ... Kriza me ne zanima toliko zaradi naših zvez z Beogradom ki vsaj spočetka ne bodo podvržene močnejšim pretresom. Jaz mnogo več mislim na Albanijo, ker smo res prišli do povoljnih zaključkov. Z ducejem sva se sporazumela na tejle postavki: Mi gremo naprej v vsakršnih okoliščinah. Ako se sporazumemo s Stojadinovičem: delitev Albanije med nami in Jugoslavijo; brez Stojadinoviča: zasedba Albanije brez Jugoslavije in če bi bilo potrebno — tudi proti njej. Dne 6. februarja 1939. — ... Duce me je sprejel v beneški palači. Misli, da je odstranitev Stojadinoviča državni udar s strani kneza namestnika, ki je želel prehiteti ustanovitev fašistične diktature v Jugoslaviji... Dne 7. februarja 1939. — Duce ima prav. Stojadinovič je priznal Indelliju, da je knez vedel za priprave proti njemu (Stojadinoviču) in da je celo sam sodeloval v zaroti. Toda Stojadinovič ne namerava položiti orožja. Ni še izbral poti, ali odločil se je maščevati. Naklonjenost ljudstva je vse bolj na njegovi strani (taka je namreč zaslepljenost diktatorjev, ki smatrajo za ljudstvo samo svoje strankarske pristaše, v resnici pa Je ljudstvo vselej sovražno razpoloženo do diktator-stva — op. p.) ... Vendar se vprašujem, kaj lahko (Stojadinovič) stori na političnem področju. ReS je, njegov položaj postaja vsak dan močnejši, ali ni še toliko ustaljen, da bi lahko nasprotoval koaliciji strank, ki se zbira proti njemu pod p°" kroviteljstvom kneza namestnika.« KUPUJTE SREČKE EKSPRESNE LOTERIJE , NOVE JEBE JUGOSLOVANSKE LOTERIJE SOBOTA - 15. MAJA 1971 GLAS * 7. STRAN KULTURNE VESTI £ V nedeljo bo ob 15. uri v dvorani osnovne šole v Cerkljah revija pevskih zborov. Prijavlja jo Zveza kulturno-pro-svelnih organizacij iz Kranja v sodelovanju z osnovno šolo v Cerkljah in KUD Davorin Jenko iz Cerkelj. Nastopilo bo osem pevskih zborov. Revija bo največja kulturna prireditev, ki so jo v zadnjem času pripravili v Cerkljah. -an £ V ponedeljek bo v Izlakah pri Zagorju otvoritev del slikarskih kolonij iz Idrije, Izlak in škofje Loke. škofjeločani se bodo predstavili z deli, ki so jih udeleženci Groharjeve kolonije, znani slikarji iz domovine in tujine, ustvarili v preteklih letih. -Ib 0 V sredo so v Tržiču odprli prvo letošnjo likovno razstavo v paviljonu NOB. V goste so sprejeli dela dveh slikarjev starejše živeče generacije Draga in Nandeta Vidmarja. Predstavljata se s slikami iz narodnoosvobodilne borbe pod skupnim naslovom Partizanski motivi. Največ del je iz leta 1944, so pa v različnih tehnikah (linorez, svinčnik, črna kreda, tuš). Motivi zajemajo portrete partizanov in internirancev, skupine (begunci, partizanske kolone) in pokrajino. Vseh 28 slik je za to razstavo odstopil ljubljanski muzej revolucije. Razlog za skoraj polletno prekinitev razstav v Tržiču je v tem, ker paviljon ni ogrevan. Izvedeli pa smo, da bo letos dobil centralno ogrevanje, priključeno na novo poštno poslopje, kar bo omogočilo nepretrgano likovno sezono skozi vse leto. Sicer pa bo ta prva letošnja razstava odprta do 20. maja. -ok $ Na loškem gradu so v ponedeljek, 10. maja, odprli razstavo o turških taborih na Gorenjskem. Obiskovalci si jo lahko ogledajo v dvorani, ki je predvidena za zbirko NOB. Pred tem je bila ta razstava v Kranju in jo je pripravil Gorenjski muzej. V Škofji Loki bo odprta do 4. junija. Po nedeljskem izletu ^^bonboni VISO v o dijo -jg v kvaliteti m nagrajujejo Visoki C bonboni z dodatkom vitamina C utrjujejo vaše zdravje. Njihova posebnost je tudi sodobna in higienska embalaža. Zbiralce značk tudi nagrajujejo! Kdor pošlje pet praznih vrečk bonbonov visoki C £n sestavi i; Sedmih kuponov, ki bodo objavljeni v h GLASU besedo VISOKI C ter vse skupaj pošlje v propagandno službo žito Ljubljana, dobi brez žrebanja kolekcijo petih značk. nagrada-visoki c Kombinat Žito. Ljubljana, Smariinska 154 (nagrad^ — • Visoki p) K3 Svežina Tuškovih skulptur Akademski slikar Vinko Tušek iz Kranja že sedmo leto poučuje likovni pouk na osnovni šoli Lucijan Seljak v Stra-žišču, obenem pa se že več let marljivo in prizadevno ukvarja s slikarstvom. Sam pravi, da je začel s strukturalizmom, delal grafike, toda vedno bolj in bolj ga je privlačeval in navduševal pojem živih barv, ki jih je v današnjem svetu vedno več in več. Njegova prvotna tehnika ga je utesnjevala in mu onemogočala napredek, zato so pod njegovimi rokami nastajale skulpture, za katere danes živi in se jim predaja s svojim kritičnim in objektivnim očesom ter s svojo ljubeznijo do slikarskega ustvarjanja. Vinko Tušek je že razstavljal v Novem Sadu na temo Barvna črta v prostoru, lani v Moderni galeriji v Ljubljani na razstavi Barvne točke v prostoru. Zdaj se pripravlja na razstavo mladih slikarjev, ki bo pod naslovom Int Art v Celovcu. £ »Pred nedavnim ste bili na krajšem študijskem potovanju v Franciji. Kakšni so vaši vtisi s potovanja?« »V Pariz me je poslala komisija za kulturne stike s tujino pri Društvu likovnih umetnikov v Ljubljani. Lepo so me sprejeli, deset dni sem si ogledoval galerijo in razstave v umetniškem delu Pariza. Zanimale so me predvsem razstave novejših pariških in drugih slikarjev. Nad deli posameznih slikarskih skupin sem bil zares presenečen, saj jih ne uklepajo neke norme in merila, ampak na svoji povsem svobodni ustvarjalni poti poskušajo in tipajo za nečem novim. In prav ta neizmerna širina in iskanje novega je tisto, kar pri nas pogrešamo. Hote ali nehote smo se oprijeli nekih nenapisanih pravil, od katerih skorajda nc odstopamo. Nov stil ali iskanje nove slikarske poti pri nas že po navadi učinkuje ne-lepo, neestetsko, čeprav je lahko v svojem bistvu, v svoji najgloblji vsebini čudovita umetnina.« % »Kaj vam daje navdih?« »Veliko razmišljam predvsem o odnosu barva — prostor, snov za svoje delo pa črpam iz vsakdanjega življenja. Zanima me tudi učinek ambienta na človekovo počutje, zato ambicnt večkrat spreminjam, dopolnjujem. Pri tem ne uporabljam boljšega materiala, ker so vse to le idejni načrti. Rad pa bi svoje zamisli v sodelovanju z arhitektom kdaj tudi realiziral.« # »In vaše delo z mladimi?« »Nedvomno imajo otroci več domišljije, rišejo brez za- držkov, vedno znova kreirajo kaj novega, zanimivega. Meni delo z njimi veliko pomeni, saj jih rad seznanjam z osnovami slikarstva, iz njihovih kreacij pa se tudi meni včasih porodi nova ideja, nova zamisel.« Slikar Vinko Tušek iz vsakdanjega življenja, mestne ulice in narave črpa snov za svoje živobarvne umetniške skulpture. Živi danes, a nam v svojem ustvarjanju, polnem novih in svežih zamisli, predstavlja jutrišnji dan. D. Sedej Vezenine Julke Koprivec V prostorih Ljudske knjižnice v Škofji Loki razstavlja Julka Koprivec iz škofje Loke vezenine z lepimi cvetličnimi motivi. Koprivčeva je že znana vezilja, vendar tokrat prvič razstavlja večjo zbirko svojih ročnih del. Pred dnevi sem razstavo obiskal in ravnatelj loške knjižnice Janko Krek mi je povedal, da je za razstavo veliko zanimanje. Knjižnico obiščejo tudi obiskovalci, ki jih sicer v te prostore ni. Vezenje v zadnjih letih po naših krajih močno izumira. Zato je razstava Julke Koprivec prav gotovo izjemno doživetje. Lahko rečem, da so vsi razstavljeni izdelki narejeni izredno skrbno, še posebno je občutiti veliko usklajenost barv. Zanimalo me je, koliko časa se že ukvarja z vezenjem in kakšne načrte ima. Vedel sem, da mi o teh stvareh največ lahko pove sama. Zato sem jo obiskal. Prijazno rac je sprejela, le kasneje ni šlo tako gladko. Ni ji šlo v glavo, da bi jo »vlačili« po »cajtengah«. »Tega ne zaslužim,« je rekla. No, pa sem jo nazadnje le pregovoril. Uvidela je, da morajo tudi novinarji imeti kaj dela. »Veste, po poklicu sem šivilja. Za vezenje pa imam že tudi veselje iz mladih let. Pa se nisem nikoli učila te stvari. Pred petimi leti sem začela čisto po naključju. Navdušila me je sestra, ki je v Celovcu. Tovrstni izdelki so v Avstriji in Nemčiji zelo ce- njeni, pri nas pa doslej še niso bili. Ves material in slike, po katerih delam, dobivam iz Avstrije. Povedati moram, da risati sploh ne znam. V šoli se nisem učila. Znanje sem si pridobila čisto sama.« Nato se je Julka spomnila, kakšna škoda je, da se z vezenjem ne ukvarjajo tudi mladi. Tako mladi ne znajo, stari pa ne vidijo. »Vezenje je zelo natančno delo. Kljub letom, 67 jih imam, še vedno delam brez očal. To je moje veselje. Včasih sem po ves dan samo pri tem delu in še jesti ni Časa. Pa me vidi soseda in mi kar ona prinese kosilo. Če sem bolj bolna, delam. Malo pa seveda tudi zaslužim na ta način, kar se mi ob pokojnini veliko pozna, če bi lahko prodala več vezenih izdelkov, bi tudi šivanje pustila. Ne mislim, da bi veliko zaslužila. Odirati pa ne morem ljudi. Nisem umetnica,« je poudarila ob koncu Jelka, »to je le moj konjiček, ki bi ga težko pustila.« Seveda Julka Koprivčeva tudi vnaprej še misli na razstave, če bo le ta uspela. Mislim, da bo! J. Govekar Stanje v zahodnoevropskih borznih središčih je trenutno vsaj na videz normalno in mirno in to je vneslo med malo manj zahtevne opazovalce z ulice vtis, da je monetarna kriza, ki je tako silovito izbruhnila pred nekaj dnevi — končana. Banke znova normalno delajo, panike ni. Toda v ozadju tega navideznega miru, ki je nasledil burne dni, ko so kar štiri države tako ali drugače povišale vrednost svojih nacionalnih valut (da vas spomnimo, to so storile Zahodna Nemčija, Švica, Avstrija in Nizozemska), še vedno skrivnostno prežijo ostre čeri nerazčiščenih problemov in dolgoletnih težav. Najprej naj ugoiovimo, da so banke na vseh koncih sveta sicer nadaljevale normalno poslovanje z dolarji, da pa je vrednost zelenih bankovcev povsod padla. To je trenutna slika svetovnega denarnega trga, bolje rečeno preprosta skica. Toda kaj je v ozadju in čemu snloh vsa ta zadrega, razburjenje in ukrepi? Odgovor je kajpak lahko zavit v nešteta pojasnila, kajti vzrokov za sedanii napet trenutek v mednarodnih denarnih zadevah je več. K^t kaže izvira vse iz velike dežele onstran oceana: Združene države Amerike Imalo namreč že dolgo vrsto let negativno plačilno bilanco. To preprosto pomeni, da porabijo v inozemstvu več, kot pa tja prodajo. Za tiste, ki se jim bo to spričo pravljičnega bogastva ZDA zdelo čudno, naj povemo, da sodijo med »izdatke« tudi tiste postavke ameriške potrošnje na tujem, ki sicer ne sodijo v strogo blagovno menjavo — na primer vojaška pomoč tujini, ki leto za letom odnaša v inozemstvo težke milijarde (ne milijone!) dolarjev. Ta nenehni oi'iv ameriškega denarja iz ZDA (ki imajo razen tega iz leta v leto manjše zlate rezerve) povzroča, da je dolarjev v Evropi preveč. Dobršen del tega denarja je razen tega prišel na staro celino tudi po čisto spekulativni poti — zato, ker ga nekateri pošiljajo v Evropo zgolj zato, da bi z njim prek bolj ali manj zapletenih bančnih poti prišli do dobička pri preprodaji ali nakunu obveznic ali tujih valut. Dolarji so skratka pritisnili na evropske denarne centre in tako posredno kajpak tudi na evropske valute. Temu se skušajo zahodne industrijske države postaviti v bran na različne načine — eden izmed njih je tudi revalvacija tečaja, oziroma povišanje domače valute. Vseka- Monetarna kriza kor je težko na tako omejenem prostoru podrobneje govoriti o vseh prednosti in neugodnostih (obojih je nekaj), ki jih tak ukrep prinaša tej ali oni državi. Vedeti je treba, da zgolj povišanje vrednosti te ali one valute, torej revalvacija, nikakor ne prinaša zgolj koristi tistemu, ki se za kaj takega odloči. O tem, kaj tak ukrep prinese dobrega in kaj slabega, odloča vrsta činiteljev, ki so od države do države različni oziroma različno vplivajo na končni rezultat. Združene države menijo, da jim ne kaže spreminjati dolarskega tečaja. Finančno ministrstvo v VVashingtonu je izjavilo, da so s stanjem stvari trenutno zadovoljni in da ne predvidevajo nobenih monetarnih ukrepov. »Tržišče se očitno dobro prilagaja odločitvam vlad evropskih držav,« pravi sporočilo med drugim. V Nemčiji, ki je za svetovno gospodarstvo najbolj zanimiva (in spričo tisočev naših ljudi, ki delajo tam neposredno tudi za mnoge izmed nas), trdijo, da ne bodo dokonča- no revalvirali tečaja. Srednji drseči kurs (torej začasni tečaj marke) naj bi ostal v veljavi samo nekaj mesecev. Toda v Bonnu je vse več opazovalcev prepričanih, da temu ne bo tako in med drugim opozarjajo, da je Zahodna Nemčija tudi pred zadnjo revalvacijo najprej uvedla tako imenovani drseči tečaj. Vsekakor pa ostaja ta problem v središču pozornosti svetovne javnosti. Naš državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac je na tridnevnem uradnem obisku v Romuniji, kamor ga je povabil njegov romunski kolega Manescu. To je v bistvu rutinski obisk, ki pa bo, o tem ne dvomimo, prispeval k poglobitvi že tako dobrih sosedskih odnosov med obema državama. Ameriški zunanji minister VVilliam Rogers se je vrnil s turneje po Bližnjem vzhodu in sedaj vse prizadete strani skrbno analizirajo rezultate razgovorov, ki jih je Imel med drugim v Kairu (kjer je bil Bankine ob cesti Bobovek — Bašelj Pred leti je bila asfaltirana cesta Bobovek—Srednja Bela, vendar bankin niso uredili. Lani jeseni je Cestno podjet- V četrtek popoldne je bila v idiličnem okolju škoparjeve domačije na vrtu škofjeloškega gradu tiskovna konferenca za novinarje časopisov in RTV. člani prireditvenega odbora cestno-hitrostnih dirk za Nagrado Loke 71 in funkcionarji AMZS in AMZJ so udeležence konference seznanili s pripravami na dirke v škofji Loki in z nekaterimi drugimi vprašanji, ki se nanašajo na avto-moto šport. Od prirediteljev so na konferenci sodelovali: predsednik prireditvenega odbora Zdravko Krvina, direktor dirke Stane Krapež in sekretar dirke Jože Hauptman. Velika udeležba je pokazala, da je zanimanje med novinarij za škofjeloško prireditev veliko. Zaradi izredne udeležbe se je sekretar dirke Jože Hauptman spomnil tudi na zgodovino škofjeloških dirk. Letos bo v mestecu pod Lubnikom že 22. tovrstna prireditev. Prvič so bile leta 1946 gorske cestno-hitrostne dirke na Blegoš. Nato je bilo to tekmovanje od 1949. do 1958. leta po ulicah mesta. Prvič je bila prireditev na sedanji trasi leta 1959. To pomeni, da bo letos na standardni progi že 12. prireditev. Leta 1961 ni bilo tekmovanja zaradi gradnje mostu. Prvi rekord na tej progi je postavil Edo Lorenzo in je znašal 99.600 km/h. Do lanskega leta se je rekord popravil za 48 %. Poprečna startnina bo letos za tekmovalce znašala 112.000 S din. Povečanje stroškov za startnino gre predvsem na račun devalvacije Celotna prireditev bo letos veljala približno 38 milijonov S din. Prireditelji računajo, da bodo z vstopnino in prodajo programov dobili približno 18 milijonov S din, ostalih 20 milijonov pa bodo poskušali dobiti pri delovnih organizacijah in pokrovitelju Transturistu. Novost na škofjeloški prireditvi bo izračunavanje rezultatov. Prvič v Jugoslaviji bodo po zaznavkih fotocelice Longines pošiljali podatke za vsak krog v računski center LTH. Približno 10 minut po končanem kategorijskem razredu bodo novinarjem že na voljo končni rezultati. Istočasno bodo privajali novo merilno ekipo Transturista, ki naj bi prihodnje leto nadomestila tujo. J- Govekar je navozilo material ob cesti. To pa je bilo tudi vse. Delo ob urejanju bankin še sedaj ni steklo, težka vozila pa tudi vse bolj uničujejo asfaltno prevleko. Kupi peska ob cesti ne pripomorejo k lepšemu videzu krajev ob cesti. Zato so občani, ki so s samoprispevkom pomagali urediti ceste, upravičeno sprašujejo, kdaj bo Cestno podjetje bankine ob cesti Bobovek—Bašelj uredilo. T. E. po 18. letih prvi ameriški zunanji minister, ki je obiskal egiptovsko prestolnico) in Tel Avivu. Trenutno še ni moč ničesar jasneje povedati o rezultatih njegove poti. Nekateri menijo, da je dobro opravil, drugi pa, da v bistvu ni prispeval nič kaj novega. Višje sodišče Zahodne švedske je sklenilo, da bo 14. maja sporočilo sodbo o pritožbi ustaških teroristov Mikuliča in Vujčeviča, ki sta se pritožila na sodbo (3,5 leta zapora in izgon po prestani kazni), s katero ju je sodišče obsodilo zaradi vdora v jugoslovanski konzulat v Goeteborgu 10. februarja letos. ljudje in dogodki Vesele šole Danes dopoldan je v Cen kij ah tekmovanje šolarjev h Tržiča, Radovljice, Kranja in škofje Loke. Nastopa 24 tekmovalcev, ki se bodo pomerili v znamenju matematike, spoznavanja prirode, slovenskega jezika, zgodovine in drugih predmetov. Tekmujejo učenci od tretjega razreda do osmega razreda, šest zmagovalcev, iz vsakega razreda po eden, se bo udeležilo republiškega prvenstva. Tekmovanje organizira časopis Pionirski list. šolarji iz Cerkelj so za tekmovalce, goste in domačine pripravili tudi lep kulturni spored. — an Avtobusna postaja Po Gorenjski so avtobusne v, V A postaje že kar lepo urejene, skoraj povsod imajo tudi ča-, >„ .. ,' kalnice. Na Posavcu, kjer je ••«•••*•••***»*.....-**•...........• •......*• •******_• *_•♦• »»-«»* ...Mt«.M...HMMmH Vodja kranjske alpinistične odprave dr. Ivo Valič nam je sporočil, da se vsi člani odprave dobro počutijo in da potovanje poteka srečno. V Afganistanu, od koder so se nam alpinisti oglasili, je menda huda vročina. Pozdravi so sicer iz Kabula, glavnega mesta Afganistana, vendar pa vemo, da so alpinisti že v Zahodnem Pakistanu. rasli ob slabem vremenu in mrazu najdejo zatočišče v bližnjem bifeju, šolarji pa so prisiljeni čakati na avtobus kar pod drevesi. V prid otrok in njihovih staršev, delavcev, ki se vozijo na delo in tudi drugih prebivalcev je, da se uredi čakalnica na Posavcu. Menim, da bi morala priskočiti na pomoč tudi Iskra Otoče, kamor se vozi na delo največ prebivalcev Posavca in okoliških kraje \ J. Kovač (i CLAi 3 sobota - 15. maja 1971 GLAS * 9 STRAN Kontrola potnih listov, prosim! Takšen je običajni pozdrav mejnega miličnika, ko stopi v kupe vlaku. Judi ti možje v modrem z značko SFRJ na prsih so brneli v četrtek svoj praznik, vendar ga je večina preživela na delovnem mestu v vlakih, mejnih prehodih in mejnih postajah milice Pisali smo že, da je bila 13. m»ja 1944. leta z dekretom Predsednika Tita ustanovljena organizacija za zaščito na-(OZNA), predhodnik današnje Uprave javne varnosti. " uredništvu smo se dogovorili, da se bomo s pisano besedo spomnrli jubileja te Pomembne službe. Samo ka-ko? Njena dejavnost je široka. Odločili smo se, da bo-mo obiskali mejne miličnike na železniški postaji na Jesenicah in jih spremljali na delovnem mestu. Prek jese- -n,skc železniške postaje pelje dnevno v obeh smereh naj-Več vlakov in naloga mejnih ^'ličnikov je kontrola potnih listov, ugotavljanje veljavno-stl listov ter identitete imetnika. VOJISLAV, JOŽE IN DVA MARKA TOrek, 11. aprila. Nekaj Pred sedmo uro zvečer sem se javil na postaji le?'"c milice na jeseniški že-n'ski postaji. Dnevna iz-DrU- '° vključevala delo, del p'31' so fanlJc> ki bodo tra pon(>či do sedmih zju-J- Predstavil sem se ko-sva J'u Srečku. Dogovorila Princi■da sc hom na)PreJ Vu tw miličnikom Vojisla-in iu Ul' Jo'etu LOGARJU je ^arku JANJOSU. Vojislav in to me>ni milict 8. Jože 2 te,« *° 8 let- 0b Pol osmih ki v ^st°piIi na redni vlak, lia. °Zl med Jesenicami in Be-jS01?- Naša naloga je bila troli • %'-'aka in nato kon-nar^atl P01"0 'iste na med-■ottnem vlaku Munchen— liSad- Tak način dela (milja . 1 ga inienujejo sprem-ker viaka) je veliko boljši, drPm°Pravii° možje v mo-njo . VcC'in<> dela že med vož-iescnia--0 vZato Postanek na krSt i železniški postaji več t k 'e vlakov Pre- in • tak način dela ni mogoč onr-m°lai° zato miličniki ji Tv'li svoje delo na posta- kih 1. ic '^"večkrat na vla- ' K| odhajajo v tujino. Sedeli smo v vagonu, v katerem so bili tudi avstrijski obmejni organi, ki so sc po opravljenem delu vračali v Beljak. Kartali so in precej glasni so bili. »Služba je zanimiva,« so pripovedovali Vojislav, Jože in Marko, »samo če bi jo opravljali v normalnih pogojih. Srečujemo sc z različnimi ljudmi. Včasih so vlaki tako nabiti, da je skoraj nemogoče delati. Zgodi se, da je v vlaku preko 2000 ljudi in da so ljudje celo v straniščih. Vsem je treba prekon-trolirati potne listine in to stoje, v gneči in ob premetavanju vlaka. Od napora nam včasih noge kar klecajo. Posebno težko je ponoči, ko ljudje spijo in jih je treba buditi. V omotici počenjajo marsikaj.« Nadaljevala sta Vojislav in Jože. »Zgodilo se nama je, da sva delala ves dan. Peljala sva se v Ljubljano, nato v Beljak, spet nazaj itd. Vmes sva morala tudi čakati. Med tem časom nisva mogla ne jesti, ne piti. Bila sva na nogah. Za tako delo nimamo nobenega dodatka. Včasih je bil. Posebno težko je to ponoči. In pozimi. Nimaš kje čakati, se ogreti. Nič čudnega ni, če kdo od nas zboli. O tem govorimo na sestankih, vendar se stvari le počasi obračajo na boljše. Vzrok za to je tudi pomanjkanje mejnih miličnikov. Služba je težka. Tri četrt Jo je ponoči. Po nase bi bil najboljši i|z-pored dela tak, da bi bili v službi 24 ur, 48 ur pa bi bili potem prosti ...« Družine zato od njih nimajo veliko. Ko pridejo z dela, počivajo. Le redke praznike so prosti in kaj težko odhajajo na letne dopuste takrat, kadar želijo. Kljub temu, so mi dejali, jih do tega poklica veže velika ljubezen.,, V VLAKU VBeljaku smo bili hitro. Ker je bilo do odhoda mednarodnega vlaka proti Beogradu še debela ura časa, smo odšli v stavbo železniške postaje, kjer imajo mejni miličniki posebno sobo. Nočne ure so še posebno dolge, po drugi strani pa sem še težko čakal, kdaj bo pripeljal ekspres, da bom lahko videl moje tovariše na delu. Bližala se je enajsta ura. Jože je za trenutek zatisnil oči, Vojislav in Marko pa sta pripovedovala svoje »službene« dogodivščine. Vojislavu se je tole pripc-telo pred tremi leti, ko je bil civilni dežurni na postaji na Jesenicah. V enem do vlakov se je pripeljal Španec brez vizc. Vožnje ni mogel nadaljevati in so ga zato hoteli »vrniti« nazaj v Avstrijo. Napotili so ga na vlak za Avstrijo, ki je bil natrpan. Ive-lja ga je pripeljal v vagon, v katerem so bili nemški študentje. Ti Španca niso hoteli sprejeti. Vojislav se je izkazal, kdo je. Študentje so rekli »ne«, eden od njih pa ga je močno udaril po obrazu. To še ni bilo vse. štirje so ga zagrabili za vrat. Rešili so ga Jugoslovani, ki so se peljali v sosednjem vagonu. Ko je Vojislav odhajal, so študentje peli svoje pesmi na temo »heil« in blatili njega ter Jugoslavijo. Podobno se je zgodilo Marku. Vstopil je v kupe in zbujal spečega potnika. Govoril mu je: mejna kontrola. Potni list prosim. Potnik je v omotici vstal in odrinil Marka tako, da je odletel k vratom, šele na prigovarjanje prijateljev je pokazal potni list. Končno, pripeljal je ekspres za Beograd. Vstopili smo. Kupeji so bili polni. Največ je bilo Jugoslovanov, Grkov, Turkov ter nekaj Li-banoncev in Nemcev. Hodili smo od kupeja do kupeja. Miličniki so trkali na vrata, vljudno pozdravljali in prižigali luči rekoč: Mejna kon- trola. Potne liste prosim. Ce ni šlo v domačem jeziku, so si pomagali z grščino in tur-ščino. Za silo jo obvladajo. Marko je zbiral grške potne liste brez jugoslovanskih prehodnih viz. Čeprav Grki le-te dobijo na naših predstavništvih v tujini, jo raje nabavijo v vlaku, kjer je postopek krajši. Na enem vlaku izdajo tudi po sto ali več grških viz. Neroden in natančen posel! Težko je z otroki. Nekateri potniki mislijo, da za otroke ni treba vize. Ko zvedo, da je potrebna, se razburjajo. Na »krožniku« so najrazličnejši očitki in mejni miličnik mora vse požreti. Gledal sem po kupejih in sledil delu prijateljev-milični-kov. Večina potnikov je spala. V mnogih kupejih drug Čez drugega, sredi prtljage, ob na pol praznih steklenicah, čebuli, salami, kruhu, radenski itd. Zaradi smradu v nekaterih kupejih so miličniki marsikomu svetovali, naj vendar odpre okno ... In koliko časa je potrebno, da miličnik spečega potnika zbudi in mu dopove, da je vendar na meji in naj pokaže potni list! Nekateri jih iščejo po žepih, drugi slikajo po kovčkih in si belijo glave, kje imajo vendar dokumente. Miličnik potrpežljivo čaka... Precej ljudi ni imelo podpisanih potnih listov. Sledilo je prijazno opozorilo. Dokument je tudi raztrgan, pokracan, v njem je vsemogoče, od denarja, do delovnih pogodb, voznih kart, listov z naslovi svojcev itd. Sledi opozorilo, da to ne sodi v potni list. Neko dekle sc je peljalo z očetovim potnim listom. In spet opozorilo miličnika, da to ni pravilno. Ker je na hodniku veliko prtljage, smo se dobesedno prebijali od kupeja do kupeja. Zanimivo je bilo v grškem vagonu. Potniki so planili iz spanja ter nam dvigovali tri prste ter smeje govorili, da je njihov prvak premagal našo Crveno zvezdo na nogometni tekmi s (tri nič) in se tako uvrstil v evropski finale! In dalje. Dobro minuto smo budili avstrijskega fanta in mu dopovedovali, da je Ro-šenbach že mimo. On je trdil nasprotno. Verjel nam je šele, ko je prišel na Jesenice. Ponoči se dogaja marsikaj in vsak potnik je nervozen, če ga zbudiš sredi spanja. To mejni miličniki še posebej dobro vedo. Na Jesenicah smo. Pregled vlaka je opravljen. Vendar delo miličnikov za to noč še ni bilo končano. Komandir Debevc je imel za vsakega novo delo. Jože Logar in Marko JanjoS sta odšla na drugi vlak, sam pa sem odšel z Vojislavom in Markom Ra-dosavljevičem do Podnarta, kjer smo počakali vlak za Nemčijo. Prijatelja sta upala, da ga bosta do Jesenic pregledala. Začela se je ista pesem, le da se je običajnemu miličniškemu »zdravo« priključil še prijazni »dobro jutro«. Ura je bila namreč že pol dveh zjutraj. Potniki so bili prijazni, šalili so se, v nekaterih kupejih pa so nam ponujali tudi pijačo. Gneča nič manjša, vendar sc po besedah prijateljev miličnikov s »sezonsko« in predpraznič-no še primerjati ne da. Pripomnila sta, da je njihovo delo najtežje v primerih, ko je potnik pijan. Takrat je potrebno veliko besed, da miličnik končno dobi potni list... Spet Jesenice. Mejni miličniki so delali naprej, sam pa sem nervozno pogledoval na veliko uro. Kazalci so se nre-mikali salamensko počasi. Šele pol treh je bila. Oglasil sem se komandirju Debevcu. Imel je polno dela. Kljub temu je bil izredno prijazen. Svetoval mi je, povedal to in ono ter spet sestavljal zanis-nik ter razporejal svoje fai> te. Za trenutek sem zadremat vendar "me je komandirjev smeh zbudil. »Ko bi bil 14 dni z nami, bi šele razumel naše delo. Večina dela je nočnega. In ljudi je premalo, saj bi lahko normalno delali ob popolnejši zasedbi. Zaradi napora na se ljudje te službe branijo. Samo pomislite, da pride sedaj dnevno na našo postajo deset polnih vlakov in prav toliko jih odpelje. Od tega vsaj osem ponoči. Poleti na bomo morali pregledovati najmanj 16 parov vlakov. Ne vem, kako bomo zmo»Tlf. že sedaj se dogaja, da sto i?'o na postaji tudi trije ali št'r'e vlaki, ki jih je treba nrekon-trolirati. želimo pa, da z našim delom ne bi zadrževal! vlakov In s tem povzročali zamude. V sezoni bo do tega gotovo prihajalo ... Nekatere potnike moramo tudi izločiti z vlaka. Najpogostejši so taki, ki nimajo veljavnih potnih listov, ki imajo popravljene podatke in podobno. Take napotimo v rojstne kraje, da pomankljivostl popravijo ...« Urni kazalec je že prekoračil četrto uro zjutraj. Pripeljal je vlak, v katerem je bilo prek 1000 mladih Makedoncev, ki so šli na delo v tujino, še sreča je bila, da je bilo takrat na mejni postaji šest miličnikov, ki so v slabi uri pregledali potne listine. Ponavadi čaka taka naloga tri ali štiri ljudi . . . $ Danilo se je, ko sem se £ poslavljal od prijaznih rr.l-0 ličnikov, ki sta jih čakali 0 še dve url dela. Na njiho-0 vih obrazih se je že po-0 znala utrujenost, posledi-Q ca neprespane noči. Ni bi-£ la prva in ne zadnja. To 0 je njihovo vsakdanje delo 0 in zato še iskrenejše če-£ stitke za njihov praznik, # 13. maj! J. KoŠnjek Miss narcis V nedeljo, 16. maja, bo v Planini pod Golico nad Jesenicami tradicionalna majska prireditev, ki jo organizira Turistično društvo Planina pod Golico. Po kratkem kulturnem programu ob 13. uri bodo izbirali najlepšo obiskovalko te turistične prireditve. Narcise pod Golico so v najlepšem razcvetu, zato organizatorji ob lepem vremenu pričakujejo rekordno število obiskovalcev. D. S. Slaščičarna - Kavarna Kranj sprejme v u k 1. več vajenk za poklic servirke 2. več vajencev za poklic slaščičarja 3. servirke 4. šoferja za razvoz — mlajšega Pogoji: pod št. 1. in 2.: dokončana osemletka in veselje do poklica; pod št. 3.: KV, PK ah priučena servirka; pod št. 4.: vozniški i/pit A in B kategorije. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj razpisuje delovni mesti 1. kuharice pogoj: KV ali PK kuharica 2. pomožne kuharice pogoj: končana osemletka Delovno razmerje bo trajalo za določen čas od 1. julija do 31. avgusta 1971. v času počitniške sezone v Ankaranu. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev upravnih organov skupščine občine Kranj. Prijave pošljite najkasneje do 30. maja 1971. na naslov: Skupščina občine Kranj, Trg revolucije 1 — razpisni komisiji pri svetu delovne skupnosti. Turistična poslovalnica CREina Creina Kranj Vabimo vas na popoldanski izlet v Trbiž v petek, 21. maja. Odhod ob 14. uri i/pred kina Center v Kranju. Presenečenje za vas je El Cordobes In korida v Beogradu v nedeljo, 13. junija 1971. Prevoz s poslovnim vlakom in avionom. Posredujemo vam poceni in prijetne počitnice v raznih krajih ob Jadranu ter 14-dnevni dopust v Palmi na Mallorci. Vse podrobnejše informacije dobite v naši poslovalnici na Koroški c. 8, telefon 21-022. Pred kratkim so v Kranju začeli z obnavljanjem oznak na cestišču in prehodih za pešce. Letos ta dela namesto Komunalnega podjetja opravlja Cestno podjetje Kranj. — Foto: F. Perdan Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila: FIAT 500, leto izdelave 1968. Začetna cena je 1500 din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan v garaži mehanika Dragan v Kranjski gori. Pismene ponudbe s 10 % pologom sprejema Zavarovalnica Sava — PE Jesenice, Maršala Tita 16 do (rede 19. 5. 1971 do 12. ure ZAVAROVALNICA SAVA PE Jesenice Kmetovalci! Kdor želi hitro in lepo pokositi ter z istim strojem obračati in seno zgrabiti, naj se oglasi v nedeljo, 16. maja ob 9. uri pri ZADRUŽNEM DOMU V DESNICI PRI KRANJU, KJER DODO DEMONSTRACIJE. Stroj je odličen za hribovita področja. Vabi KZ »Sloga« Kranj Tekmovanje v odbojki in nogometu V organizaciji SšD Jan«* Peternelj iz Gimnazije školja Loka in pod pokroviteljstvom OK ZMS Skofja Loka je danes ob 9. uri na igrišču osnovne šole na Trati odbojkarski turnir za pokal »meseca mla* dosti«. Popoldan ob 15. ufl in jutri ob istem času pa bodo v Ledinah pri Sv. Duhu tekmovanja v nogometu za pokal »meseca mladosti«. Tudi to tekmovanje organi/ira SŠD Janez Peternelj. -H> Prepoved gradnje in parcelacije Zakon o urbanističnem planiranju daje občinski skupščini možnost, da z odlokom lahko razglasi območje, m katero je predvidena izdelava zazidalnega načrta, prepoved gradnje in parcelacije. Name" takšne prepovedi je prostorsko zavarovanje oziroma rezerviranje zemljišča. Ker je za območje Krvavca v kranjski občini predvide"3 izdelava urbanističnega načr* ta in v okviru le-tega tudi W delava posameznih zazidalo* načrtov, je občinska skupše'* na na zadnji seji sprejela B*J poved graditve in parcela** je na tem območju. S tem ie preprečena nenačrtna parcelacija, gradnja in komunalna ureditev, ki bi pozneje lafik° močno ovirala uresničevan.lp gradnje in ureditve po /a71' dalnem načrtu. Omenjena prepoved bo vej jala do izd«5* lave in sprejetja posameznih zazidalnih načrtov v okviru urbanističnega načrta Krvavec. A. t- Dvoje sindikalnih prvenstev Pod pokroviteljstvom ol> činskega sindikalnega sveta Radovljica bo prihodnji teden v radovljiški občini dvoje sindikalnih prvenstev. V torek. 18. maja, bo šahovsko društvo Lesce v družben*** centru v Lescah pripravilo XVII. ekipno prvenstvo v šahu, v četrtek, 20. maja, P* bo kegljaški klub Bled organi** ral II. prvenstvo v kegl i-'"1! na asfaltu. Za obe prvenstvi se lahko prijavijo ekipe J* sindikalnih organizacij v občini. Na obeh tekmovanjih bod° najboljše ekipe prejele PrC' hodne pokale občinskega sindikalnega sveta, razen tega pa bodo tri najboljše ekipe bile tudi spominske P°**7,! Na kegljaškem tekmovanj" bodo trije najboljši posaniez* niki dobili športne medaM«-' Občinski sindikalni svet jj oba prireditelja vabijo, da s^ sindikalnih tekmovanj utl ži čimveč ekip iz sindikalni organizacij. Prijave sprejem^ ta šahovsko društvo ^7-^. za prvenstvo v šahu in orK' , ski sindikalni svet za PrVt stvo v kegljanju na asfaltu- SOBOTA — 15. MAJA 1*71 RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15* 17., 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. Uri ter radijski dnevnik ob 9., 12^ 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. 15. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z orkestrom Domenico Savino — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan ■4 12.10 Kabalevski: Suita iz opere Miklavž Breugnon — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje baritonist France Lan-gus — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Veseli zvoki z domačimi ansambli — 15.30 Glasbeni in-terme/./.o — 15.40 Pesmi in Plesi jugoslovanskih narodov ~- 16.00 Vrtiljak — 16.40 Dobimo sc ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Kitara v ritimi — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu —18.t5 Igra simfonični orkester RTV Ljubljana—1 8.45 S knjižnega trga — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Mladinski radijski klub — 21.30 Parada zabavne glasbe *7 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in Plesom v novi teden Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Melodije iz musi-calov — 14.25 Glasbeni vari-el« — 1535 Jazz na drugem Programu — 16.05 Jugoslovan-JW pevci zabavne glasbe — J6.40 Sobotni mozaik — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Z Majhnimi ansambli — 19.00 *«t minut humorja — 19.05 večer ob popevkah in plesnih mciodijah — 20.05 Svet in mi 20.20 Operni koncert — .45 Večer z organistko Ma-fg — Claire Alain — 22.15 <~>kno v svet — 22.30 V svetu Pravljičnih zgodb — 23.55 Iz slovenske poezije 16. MAJA .6.00 Dobro jutro — 8.05 Ra-O'jska igra za otroke — 8.45 Orkestralne skladbe za mla-aino — 9.05 Srečanja v stu-<■* 14 _ 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe « dela — 10.45 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.10 Na današnji dan — 1330 Nedeljska reportaža — 14.05 Igrajo pihalne godbe — 14.30 Humoreska tega tedna — 1450 Orgle v ritmu — 15.05 Iz opernega sveta — 15.30 Radijska igra — 16.13 Lahka glasba — 16.45 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 935 Zabavni zvoki — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Zabavna glasba — 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Operetne melodije — 1435 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 1635 Popevke s slovenskih pop lestvic — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z orkestrom Berlinskih simfonikov — 19.40 Popevke se vrstijo — 20.00 Zagrebški bienale 1971 — 22.00 I/, zakladnice glasbenega klasicizma — 23.55 Iz slovenske poezije 17. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 •Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Popevke s slovenskih festivalov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Havdn: Simfonija št. 88 v G-duru — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z melodijami Hansa Freivogla — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1530 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Ljubljanski zbori pojo — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Operetna glasba — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svotu — 18.15 Signal j — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Gou-nod: L, 2. in 3. dejanje opere Faust — 21.45 Zabavna glasba — 22.15 Za ljubitdlje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Nenaoadni pogovori — 14.25 Glasbeni variete — 1535 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Z orkestrom Ray AnthoTTV — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Z ansamblom Korni grupa in Bele vrane — 19.00 Novost na knjižni podici — 19.05 Igramo za vas — 20.05 Komorne miniature Primoža Ramovša — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Orkestralni pejsaži — 21.45 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Večer umetniške besede — 22.55 Tri Beethovnove klavirske sonate — 23.55 Iz slovenske poezije 18. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Vaški kvintet z Božom in Miškom ter Reziko in Sonjo — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Zaje: odlomki iz opere Nikola Subič Zrinski — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Lepe melodije z orkestrom radia Svobodni Berlin — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Moj svet je glasba — 14.30 Godala v ritmu — 14.40 Na poti s kitaro — 1530 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Majhen recital mezzosopranistke Eve Nov-šak-Houškove — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 1S.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 2130 Lahka glasba — 22.15 Večer skladatelja Bele Barloka — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 1535 Jazz na II. programu — 16.05 Z orkestrom Jackie Gleason — 16.40 Melodic za vsakogar — 17 35 Glasbeni mozaik — 18.40 Vesela godala — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.10 Iz albumov Leoša Janačka — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje mod seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih —23.55 Iz slovenske poezije 19. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.40 S pevcema Krunoslavom Slabin-cem in Gabi Novak — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Najlepše skladbe Francisa Tarrege — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Majhen koncert lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1530 Glasbeni interni ezzo — 15.40 Dve deli iz slovanske glasbene literature — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 1735 Od »Mandoline« do »Mini-maxija« — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dvor/.a k: sklepni prizor opere Rusalka — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00. Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 21.40 Melodije v ritmu —22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 1435 Glasbeni variete — 15.35 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Radi ste jih poslušali — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 2030 Na mednarodnih kri/pot jih — 20.40 Večerni concertino — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 20. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 935 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji Oan — 12.10 Tatjanin prizor s pismom iz opere Evgenij Onje-gin — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Poslušaj mo in primerjajmo pesmi mladih —" 14.30 Deset minut z orkestrom južnonem-škega radia — 14.45 Mehurčki — 15.30 Glasbeni inlermezzo — 15.40 Poje zbor Roger VVa-gner — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Portreti skladateljev lahke in zabavne glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Z orkestrom VVerner Miiller — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni tokovi sedmih desetletij — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz opusa Wernerja Egka — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 2330 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Madžarske popevke — 14.25 Glasbeni varie ete — 15.35 Priljubljeni jugoslovanski pevci zabavne gla* be — 16.05 Naš podlistek — 16.20 V ritmu bossa nove — 16.40 Sestanek ob juke boxu — 1735 Glasbeni mozaik — 18.40 Ob lahki glasbi — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.00 Zagrebški bienale 1971 — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Iz našega koncertnega življenja — 23.20 Brkanovič: Tretja simfonija — 23.55 I/, slovenske poezije 21. MAJ .-t 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Igra harmonikurski orkester Svoboda Šentvid — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na ua-našnji dan — 12.10 Sopele Mirkovih skladb — 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Z ansamblom Borisa Kovač!ča — 11.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz albuma skladb /a mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajmo in pozdravljajo — 15.30 Na>-potki za turiste — 15.35 Glasbeni intermez/.o — 15.40 Rous-sel: Bacchus in Ariana — suita iz baleta — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Rad imam glav bo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Od »Mandoline- do »Mini-maxija« — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Virtuozna glasba za violončelo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 f.ahko noč. otroci — 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca — 20.08 Mali koncert zbora RTV Beograd — 2030 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Druga program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 1535 Z orkestrom Ervviri Lehn — 16.05 Popevke slovenskih avtorjev — 16.40 Popoldne ob spi. niku — 1735 Glasbeni mo/a.i — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Od-mevi z gora — 19.20 Zabav tu akordi — 20.05 Radijska igra — 20.55 Priredbe in parafraze Franza Liszta — 21.45 S koncertnih odrov Jugoslovan :.:h fUharrnonij — 23.55 Iz slovenske poezije Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV |televizijaJ fp] H^HiHBBHBBHHMI 9.05 odprt 17. MAJA 15. MAJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), športno popoldne, 17.45 Obzornik, 18.00 Po domače z ansamblom Franjca Flereta, 18.25 Bauer: Klepeta-vi polž — češka mladinska opera, 19.15 Mozaik, 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Glasbena križanka, 21.35 Nepremagljivi — serijski film, 22.25 TV kažipot, 22.45 Poročila, 22.50 Evropsko prventsvo v gimnastiki — posnetek iz Madrida (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb), 18.15 Otroški spored (RTV Beograd), 19.15 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.20 Odiseja miru (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Anglešična — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beo grad), 17.40 Tobija — II. del, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Ljudje v soseski, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.05 Maks i meter (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Inšpektor — film iz serije VOS, 21.25 Ustavna razprava, 21.45 Pariški mozaik, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Dru-gispored: 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika, 18.30 Znanost, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.05 Maksimeter (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 16. MAJA LlJ 18. MAJA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.30 Po domače z ansambli Košmrlj, Salej in Gorenjci (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.45 Mestece Peyton, 12.35 TV kažipot, Športno popoldne, 18.05 Dečki iz Pavlove ulice — madžarski film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2030 3-2-1, 20.35 Zabavno glasbena oddaja (RTV Ljubljana), 21.35 Videofon (RTV Zagreb), 21.50 športni pregled (JRT), 22.20 Poročila (RTV 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove spošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — po novitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Peroci: Nina in Ivo — II. del, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 1830 Slovenski top pops, 19.00 Mozaik, 19.05 Roboti — I. del, 19.30 Starši in otrok, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 1950 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 2035 Mladi Torless — zah. nemški film, 22.00 Nokturno, 22.15 Poroči- la, 22.20 Balkansko prvenstvo v odbojki — Jugoslavija : Romunija, 22.50 Odpoved sporeda (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Daljnogled (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Reportaža, 19.00 Narodna glasba, 19.20 TV pošta (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV LU 19. MAJA 8.15 TV v šoli (RTV Zagreb), 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Pika nogavička — švedski film, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd), 19.00 Mozaik, 19.05 Naš ekran (RTV Ljubljana), 19.25 Nogometni finale za pokal prvakov — Chelsea : Real (EVR), v odmoru TV dnevnik, 21.15 Propagandna oddaja, 21.20 Ferrari: Prebrisana vdova — I. del, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1725 Poročila (RTV Zagreb), 17.30 Risanka (RTV Beograd), 17.45 Poljudno znanstveni film, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd), 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.05 Srečanja (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV LU 20. MAJA TV STABILIZATOR ELR A 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 1830 Skrivnosti živali — serijski film, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana), 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi, 21.35 Pir-andello: Moj svet — nadaljevanka, 400 let slovenske glasbe, Mednarodni atletski miting Alpe Adria, Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1735 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Otroški spored TV Ljubljana (RTV Sarajevo), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Narodna glasba (RTV Sarajevo), 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt. 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske T3; £^|P^21.MAJA 930 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.30 Vijavaja ringaraja, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd), 19.00 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Gospa Curie — ameriški film, 22.35 Liga pevcev — posnetek, Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila, 1735 Veliki in majhni, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd), 19.00 V petek ob 19, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 16. maja amer. barv. film SINOVI MUŠKETIRJEV ob 17. uri 18. maja franc. barv. film TETOVIRAN ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 15.—16. maja amer. barvni CS film VVILLIE BOY 17. maja franc. barv. film NENAVADNA ZGODBA E. CHAPMANA 18. maja italij. barv. CS film PUSTOLOVŠČINE ODISEJA ) Jesenice PLAVŽ 15.—16. maja italij. barv. CS film PUSTOLOVŠČINE ODISEJA 17.—18. maja amer. barvni CS film VVILLIE BOY Javornik DELAVSKI DOM 15. maja amer. barv. film LJUBEZNI V POMOČ Dovje Mojstrana 15. maja italij. barv. film KAKO, KJE IN S KOM? 16. maja amer. barv. film LJUBEZNI V POMOČ Kranj CENTER 15. maja zah. nemški barv. CS film VVINETOU IN OLD FIREHAND ob 1530, amer. barv. film DIVJA TOLPA ob 17.30 in 20. uri, premiera amer. barv. filma M. A. S. H. ob 22.30 16. maja zah. nemški barv. CS film VVINETOU IN OLD FIREHAND ob 10. uri, amer. barv. film DIVJA TOLKA ob 14., 16.30 in 19. uri, premiera amer. barv. filma LJUBEZENSKO IGRANJE ob 21.30 17. maja franc. barv. film LABIRINT ZLOČINA ob 16., 18. in 20. uri 18. maja amer. barv. film STAN IN OLIO PRODAJATA MIŠOLOVKE ob 16. uri, franc. barv. film LABIRINT ZLOČINA ob 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 15. maja premiera amer. barv. film THOMAS MOORE — ČLOVEK ZA VSE ČASE ob 16. in 20. uri, zah. nem. barv. CS film VVINETOU IN OLD FIREHAND ob 18. uri 16. maja amer. barv. CS film RAJ PO HAVAJSKO ob 14. in 18. uri, angl. barv. film ZASEBNI DETEKTIV CLEGG ob 16. uri, amer. barv. CS film OSVOBODITEV BYRO NA JONESA ob 20. uri 17. maja amer. film STAN IN OLIO PRODAJATA MIŠOLOVKE ob 16., 18. in 20. uri 18. maja franc. barv. CS film FANTOMAS PROTI SCOTLAND YARDU ob 16., 18. in 20. uri Tržič 15. maja amer. barv. film SINOVI MUŠKETIRJEV ob 18. in 20. uri Kranjska gora 15. maja angl. barv. film KJE JE JACK? 16. maja italij. barv. CS film GANGSTERJl V MILANU Radovljica 15. maja amer. barv. film ZA KRVNIKE NI MILOSTI ob 18. uri, švedski barv. film BAMSE ob 20. uri 16. maja italij. barv. film BOG OPROŠCA, JAZ NE ob 16. uri, nemški barv. film POLNOČ NA REPERBAHNU ob 18. uri, amer. barv. film ZA KRVNIKE NI MILOSTI ob 20. uri 17. maja zah. nemški barv. film ZAKLAD AZTEKOV ob 20. uri 18. maja italij. barv. film MUCI ME, TODA LJUBI ME ob 20. uri škofja Loka SORA 15. maja amer. barv. film MAŠČEVALEC IZ KAROLI-NE ob 18. in 20. uri 16. maja španski barv. film LEPI SPOMINI ob 17. in 20. uri 17. maj amer. barv. film MAŠČEVALEC IZ KAROLl-NE ob 19. uri 18. maja japonski barv. film PREPLAH V VSEMIRJU ob 20. uri Železniki OBZORJE 15. maja španski barv. film LEPI SPOMINI ob 20. uri 16. maja amer. barv. film 4 DOLARJE ZA MAŠČEVANJE Kamnik DOM 15. maja amer. barv. CS film IZGUBLJENO POVELJE ob 17. in 19.30 16. maja amer. barv. CS film IZGUBLJENO POVELJE ob 17. in 19.30 KRVAVEC 16! maja švcd.-danski film JAZ, LJUBIMEC ob 16. in 1930 SOBOTA — 15. MAJA 1971 GLAS * 13 STRAN REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE L IKONAR, 7. RAISON, 13. MALIKOVALSTVO, 15. ERIC, 16. KAS, 17. TREN, 18. ABONENTI, 21. DNE, 22. AB, 23. TE, 24. ZR, 26. ČT, 27. RIK, 29. POLOVICA, 34. ENEJ, 36. SAT, 37. BENO, 39. SKREPENEVANJE, 42. TANDEM, 43. PARTER IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitev nam je poslalo 136 reševalcev. Izžrebani so bili naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Zupan Marija, Kranj, Stošičeva 5; 2. nagrado (20 din) prejme Baloh Olga, Ljubljana, Vošnjakova 8; 3. nagrado (10 din) pa prejme Dacar Melanija, Bled, Partizanska 16. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Nagradna križanka VODORAVNO: 1. tekma čolnov, jadrnic ali motornih čolnov; slavnost na vodi, 7. lesena koča, kajžica, 13. obuča, 14. Vrsta cigar, 15. pobočje, rebrina, 16. sedla, kraj, kjer se svet Prevali (množina), tudi telovadni element (množina), 17. vzhod-»»oindijski drobiž, 18. pripadnik ruske kmečke stranke (Iz kratice SR — socialist — revolucionar), 19. oziralni zaimek, tudi prislov, 20. dišavnica, materina dušica, 23. kraj pri Opa-26. ime dramskega igralca Baloha, 27. anglo-ameriška Ploskovna mera, 31. grofica, grofična, grofova hči, 33. tuje jonsko ime (Peron), 34. velika ost, konica, 35. slika objekta na horizontalni ravnini (»risba na tleh«), 36. gora nad Aljaževim "omom, severozahodno od Triglava, 37. sklenitev zakonske *veze. j, ^AVPICNO: 1. nogometaš Dinama, Krasnodar, 2. tropično evo, črn hrast, ebenovec, 3. kar nastane pri mečkanju tka-v>wi' paP*r-fa, 4. spričevalo, pismeno potrdilo, 5. katran, 6. *hk bolečine, 7. azijski polotok med Rumenim in Japonskim Ujfi. m' kJer Je vojna (dve državi) Severna in Južna ..., 8. 9 asbeno dramsko delo, kjer tekst pojejo, operno gledališče, »to ^ živali, 10. država na bližnjem vzhodu z glavnim me-ga 01 ^aSdadom, 11. nevestina oprava; določena količina bla-«b' ^lanie> papirja, 12. planinski predel v jugozapadni Arabiji 0„. ečem morju, severno od Jemena, 16. duša, duh; stoječe Inu ' 18, odP°slanec' oglednik, 21. nazivi, 22. vzvod, 23. ta "Idrija kovinske opreme in strojev v Kranju, 24. del skcle-ime alpinista Mahkote, 28. Gligorov — makedonski žkj Vnlk.' W- učitelj etike, 30. pleme, pasma, 32. Ujevič, hrva-35 Y?esn'k revolucionar, 33. slovenski slikar in grafik, Justin, • »one Pavček. S !*ešhev pošljite do četrtka 20. maja na naslov: Glas, O il rev°hicije 1, Kranj z oznako Nagradna križanka. Ograde: l.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ^•net Sta'na ai"heološka, kulturnozgodovinska, etnografska, *tlr>i-in°Stn0 ^Sodovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši je y a razstava del akad. kiparja Petra Černeta. Oclpr) aročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je vi. nadstropju ri;uiS(a rePubIiška zbirka Slovenska žena v revoluciji. V II. ^a Go -U 'C na °g'ed etnografska zbirka Planšarska kultura V p'niskem in razstava barvnih reprodukcij: Istrske freske, v j,, j .'.ešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, vIJI v isli stavbi pa razstava del slikarja Poldeta Mihe-'''''•iic ^ots^' kleti razstavljajo člani Kiparskega krožka Gim-G,i Pe.c1agoške smeri iz Ljubljane loterija Neuradno poročilo o žrebanju srečk 19. kola, ki je bilo 13. maja 1971. srečke s končnicami 50 60 01830 83670 41 01811 98821 545231 557841 02 52 812 624172 553 4323 87823 668893 702333 44 18814 72384 310824 770374 5 05365 21565 46345 033225 074545 759125 8746 02286 49036 231336 247796 348346 716416 17 77 96027 168577 22818 65358 147278 386588 9 42969 73719 453129 10 do 12 rUske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od ure in od 17. do 19. ure. so zadele din 10 20 500 2.000 10 1.000 500 10.000 10.000 10 10 100 10.000 50 200 1.000 150.000 10.000 20 500 500 50.000 10.000 6 1.006 506 506 10.006 10.006 10.006 200 500 1.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10 30 1.000 10.030 6 2.006 506 10.006 10.000 6 506 506 10.006 Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva In uprave lista: Kranj. Trg revolucije 1 Stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna In naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Tržni pregled V KRANJU Solata 4 do 5 din, špinača 6 din, korenček 4 do 6 din, slive 4 din, jabolka 2 do 5 din, pomaranče 5,20 din, limone 6 din, česen 8 din, čebula 3 din, fižol 6 do 7 din, pesa 3 din, kaša 4 do 5 din, čebulček 14 do 15 din, por 2,50 din, ajdova moka 5 do 6 din, koruzna moka 3 do 3,50 din, jajčka 0,50 do 0,55 din, surovo maslo 18 do 20 din, smetana 12 do 14 din, orehi 26 do 27 din, klobase 6 din, skuta 6 din, sladko zelje 2,50 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3 din, cvetača 3 do 4 din, radič 6 din, krompir 1 din, kumare 6 din. NA JESENICAH Solata 5 din, špinača -.4,50 din, korenček 9 din, slive 5,40 din, jabolka 6 din, pomaranče 5,10 din, limone 5,60 din, česen 9,30 din, čebula 3,50 din, fižol 7,50 do 8,50 din, pesa 2,60 din, kaša 3,70 din, paradižnik 16 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,60 do 0,65 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 27 din, klobase 4,30 din, skuta 7,10 din, sladko zelje 2,80 din, kisla repa 2,40 din, cvetača 7,10 din, krompir 1,40 din. V TRŽIČU Solata 4 do 7 din, špinača 5 din, korenček 5 din, slive 4 din, jabolka 7 d:n, pomaranče 6,30 din, limone 6 din, česen 7 din, čebula 3 din, fižol 8 din, paradižnik !4 din, kaša 5 din, čebulček 12 din, banane 7 din, med 12 din, jagode 14 din, ajdova moka 5 din, koruzna moka 4,50 din, jajčka 0,55 din, surovo maslo 20 din, smetana 10 din, orehi 26 din, skuta 7 din, sladko zelje 1 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 4 din, cvetača 7 din, paprika 20 din, krompir I din. cm so se športne« 1 V KRANJU Kern Janez in Jenko Danijela, Sturm Janez in Koder Bernarda Ivana, Sajovic Alojz in Bogataj Ivica, Marti-njak Valentin in Rezar Silva ter Škrjanc Janez in Ribnikar Marija V ŠKOFJI LOKI Bertoncelj Janez in Klemen-čič Minka, Jelene Alojz in Mohorič Doroteja, Bradeško Stanislav in Jurjevčič Ivanka, Porenta Jožef in Bergant Marija, Pak Janez in Kloko-čovnik Roza, Gril Mihael in Peternelj Anica SOBOTA KRANJ — Ob 17. uri na stadionu Stanka Mlakarja tekma moške SKL Triglav : : Kroj. NEDELJA JESENICE — Ob 10. uri na odbojkarskem igrišču ick-ma II. ZOL Jesenice : Jedinstvo. TRŽIČ — Ob 10. uri na rokometnem igrišču tekma moške SRL Tržič : Branik. DUPLJE — Ob 10. uri na rokometnem igrišču tekma LCRL Duplje : Križe (šuštar-šič — Lah). SELCA — Ob 9. uri na rokometnem igrišču tekma ženske LCRL Alples B : Slovan B (Hafnar). Ob 10. uri tekma ženske SRL Aiples : Steklar (Rataj). KRANJSKA GORA — Ob 10. uri na rokometnem igrišču v Martuljku tekma ženske SRL Kranjska gora : Koper (E. Humar). KRANJ — Ob 10. uri na teniškem igrišču prvo kolo za teniški pokal SRS Triglav II: : P-klub II. KAMNIK — Ob 10. uri na teniškem igrišču prvo kolo za teniški pokal SRS Kamnik I: : Branik III. Pari prve gorenjske lige: Tržič B : Žabnica (ob 8.30 — Lovše), Križe B : Radovljica (ob 8.30 — Javornik), Jesenice : Kr. gora (sobota ob 17. uri — čufar), Alples : Šešir (ob 11. uri — Vidmar), Sava: : Kranj B (ob 9. uri — Hu-mer); druga gorenjska liga: Storžič : Besnica (ob 10. uri — Bernard), Krvavec : Radovljica B (ob 10. uri — čufar), Alples B : Šešir B (sobota ob 16.30 — Zavrl), Duplje B : Kranj C (ob 8.30 — Šuštar). Pari gorenjske nogometne lige: Kropa : Šenčur, Alples : : Bela, Jesenice : Trboje, Pre-doslje : Lesce. -dh umrli so V KRANJU Pavec Marija, roj. 1904; Vreš Viktor, roj. 1910; Mohar Franc, roj. 1892; Čemažar Angela, roj. 1906; Samotorčan (m.), roj. 1971; Čebašek Alojz, roj. 1900; Krpic (m.), roj. 1971 V ŠKOFJI LOKI Jamnik Anton, roj. 1916; Luznar Valentin, roj. 1965 in Pivk Aloizija, roj. 1903 Pevovodja Janez FORŠEK je glasbeni pedagog na osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju, kjer vodi pionirski in mladinski pevski zbor, razen tega pa pod njegovim vodstvom poje tudi mešani zbor iz Podnarta in zbor gimnazije iz Škofje Loke. Pred koncertom »njegovega« zbora v Podnartu smo mu ukradli nekaj dragocenih minut in se zapletli v prijeten pogovor. Nismo dolgo-vezili, saj pove Janez Foršek v skopih besedah veliko. »Leta 1961 sem začel voditi zbor glasbene šole Tržič. Potem sem se preselil v Kranj in se zaposlil kot glasbeni pedagog na osnovni šoli Staneta Žagarja. ,Oprijel' sem se pevskega zbora. Razen tega sem začel voditi tudi zbor gimnazije v škofji Loki, kil ni imel pevovodje, in seveda mešani zbor iz Podnarta. Slednjega sem »dobil« po odhodu starega pevovodja Matevža Fabjana.« Kako ste zadovoljni s svojim delom v Podnartu? »V Podnartu je za petje izredno veliko zanimanje. V zboru poje mladina, pojejo študentje, pojejo delavci, uslužbenci, kmetje itd. Zbor je kvaliteten in ima šestletno tradicijo. Ima prek 70 javnih nastopov in gostovanj doma in v tujini. Snemali smo tudi na RTV. Sedaj pa so pred nami nastopi v Benečiji! in na Koroškem. Konec maja bomo tudi snemali.« Nekaj časa* ste že pevovodja. Ali menite, da je vaše delo dovolj cenjeno? »Po šolah delo pevovodje ni priznano. Je povsem drugačno od ostalih oblik izobraževanja. Jaz moram imeti na primer zbor, medtem ko ostali kolegi tako strogih obvez pri svobodnih dejavnostih niimajo.« Kaj je po vašem mnenju najvažnejše za dobrega pevo-vodjo? »Pevovodsko delo je vzgojno delo. Pevovodja mora skrbeti za kvalitetno rast zbora in izbirati primerno programsko politiko. Nje ne smejo sestavljati samo pesmi iz stare zborovske zakladnice, ampak mora programska politika slediti ustvarjalnosti našega stoletja. Razen tega mora imeti pevovodja veselje do tega dela. Pogoj pa je seveda strokovna usposobljenost, imeti pa moraš tudi moralne kvalitete in smisel za organizacijo, saj vsak zbor sestavljajo ljudje, od katerih ima vsak še svojega konjička. Vsak nastop je preizkušnja živcev, znanja in koncentracije ...« J. Košnjek Pevovodja mora biti tudi vzgojitelj Pevovodja Janez Foršek s »svojim« zborom 650 let Tržiča Razstave takega obsega, kot je bila leta 1844 v Ljubljani, so prirejali v notranjeavstrijskih deželah vsako tretje leto vsakič v drugem deželnem glavnem mestu. Novice so že dne 18. septembra 1844 sporočile, da bo čez tri leta podobna razstava v Linzu, čez nadaljnja tri leta v Celovcu, nato v Gradcu in šele čez 12 let spet v Ljubljani. Že 15. maja pa so objavile, da bo »v prihodnim letu 1845 na Dunaju velika razstava obertnjine in rokodelskih reči iz vsih dežela celiga Cesarstva«. Seveda so hkrati na moč-spodbujale naše obrtnike, naj sc tudi le-tc v čimvečjem številu udeleže; toda brez uspeha! Iz dopisa E. R. z Dunaja, ki poroča o tej razstavi in ki je v nadaljevanjih izhajal v III. letniku Novic (1845), razberemo, da je nanjo poslalo svoje izdelke vsega le deset podjetij s Kranjskega, med njimi s tržiškega področja »M. Primožič od sv. Katarine poleg Teržiča .. . furnirov« (str. 106). Drugih tržiških razstavljavcev, na katere so očitno najbolj računali, iz kdove katerih vzrokov ni bilo. Zato se dopisnik z Dunaja začudeno sprašuje: »Kako je vendar, de iz Teržiča, kteriga obertnost je bila ni davnej v Novicah po vrednosti in zaslugi povikšana, se celo nič na razstavi ne najde? Spodobilo bi se bilo, debi Teržiča ni bili posebno veliko svojih izdelkov na Dunaj poslali!« Vendar to ne pomeni, da je nekdanja slava Tržiča že zatemnela. še in še srečujemo v starih zapisih primere velike delovne vneme, podjetnosti in sposobnosti Tržičanov. Ozrimo se npr. na uspehe tržiškega rojaka Lambcrta viteza v. P a n t z a , po katerega zaslugi je Kranjska industrijska družba prejela na svetovni razstavi v dunajski Rotundi leta 1873 za svoje visoko-odstotno manganovo jeklo diplomo in medaljo! Izum pridobivanja zlitine železa in mangana s 37 in 40 % mangana v javorniškem plavžu je bil dosežek, ki je prinesel Lambertu Pantzu svetovno slavo, družbi, v katere službi je bil, pa pomagal premostiti hude težave, v katerih se je bila pred tem znašla. Zato je prav, da sc na tem mestu vsaj malo pomudimo ob tem znamenitem iznajditel ju. Lambertov rod izvira sicer iz Stcvra na Gornjeavstrijskem. Lambert torej po narodnosti ni bil Slovenec, bil pa je — kot zatrjujejo njegovi življenjepisci — pošten človek. Zato ni razloga, da bi Tržič kot njegov rojstni kraj ne bil ponosen nanj. Lambert Pantz je vpisan v tržiški krstni knjigi 22. avgusta 1835 (h. št. 180). Njegov oče je bil upravitelj Dietrichove jeklarne v Tržiču. Tako je Lambert svoja otroška leta preživljal v Tržiču in tod tudi obiskoval ljudsko šolo. Nekako ob Lambertovcm vstopu v ljubljansko gimnazijo je njegov oče posta' upravitelj Ruardovc fužine na Savi. Vendar Lambert ob tem ni izgubil vseb stikov s Tržičem, saj si je kasneje — kot bomo videli — izbral za ženo prav, Tržičanko. Svoje šolanje je nadaljeval na Dunaju in končno na rudarsk' akademiji v Lcobnu postal inženir. Postal je upravitelj fužin dedičev žig* Zoisa v Bohinjski Bistrici. Leta 1871 se je oženil z Ludoviko, najmlajšo hčerjo Andreja Klandra 12 stare rodovine tržiških fužinarjev in poznejših gostilničarjev ter oskrbnikom poštne postaje na glavnem trgu, h. št. 134 (zdaj Trg svobode 23), rojen0 25. avgusta 1849. Vzpon k izrednim uspehom Lambcrta Pantza se začne naslednje leto, leta 1972. Tedaj je KID poklicala — potem ko je prevzela fužine Zoisovih dedičev v Bohinju in na Javorniku in ko je bila hkrati izvedena tudi že pripojit^ Ruardovih fužin na Savi h KID — Lambcrta Pantza iz Bohinja na Javorn1'* in ga imenovala za tehničnega ravnatelja celotnega podjetja. Pantz ni prevze lahke naloge. Prcosnovati in posodobiti je moral obratovanje na vseh — tak zelo razkropljenih — delovnih mestih, priskrbovati v pravem času obratortj zadostno množino rude in oglja, predvsem pa izboljšati kakovost jekla j znova zagotoviti družbi zadosten odjem jekla na svetovnem tržišču. To zadnJ je dosegel prav s svojim izumom pridobivanja visokoodslotncga manganovi jekla v javorniškem plavžu, S čimer je na Dunaju zaslovel po vsem svet U Kranjski industrijski družbi pa odprl pot na svetovno tržišče; sicer le z. nekaj let, dokler Francija, Nemčija in Anglija niso same začele izdelova^ manganovega jekla, vendar je trajalo to dovolj dolgo, da si je železarst^ na Gorenjskem spet opomoglo in ni povsem propadlo, kot mu je že J ampak da se je — nasprotno — razvilo v sodobno železarno na Jesenic^ ' Na Dunaju se je Pantz leta 1873 srečal s tedanjimi vodilnimi železarski0^, strokovnjaki z vsega sveta. Poglejmo, kaj pravijo o tem dr. Hans v knjigi Erfindungcn u. Entdeckuengen! Takole pravi: »Na sprejemu je ^ ing. Pantz v središču pozornosti. Njegova obleka ni bila izbrana, vendar prihajali k njemu drug za drugim vsi povabljeni strokovnjaki. Stiskah ~ mu roko in mu čestitali v vseh jezikih sveta. Neki Anglež, ki je tudi bil sprejemu, ga je opisal kot stasitega in čilega moža srednje starosti, s srCj0, nimi prameni v laseh, s temnimi bleščečimi očmi, s črnimi brki in Dratfni Na pogled je bil bolj podoben kmečkemu očancu kot genialnemu tehnolO-^ in izumitelju. Genialni ing. Pantz je imel energijo dinama, moč kovaskL-kladiva in magnetizem zvezde vodnice.« -K temu uspehu moramo dodati še njegovo izvirno zamisel vlečni^.^ prevoz rude in hlodov, ki so ustrezale goratemu svetu v gornjesavski do in v Bohinju in hkrati pocenile dobavo surovin plavžem. p Kljub svojim velikim zaslugam za KID pa je moral doživeti, da družba po 20 letih dela odpustila brez pokojnine in odpravnine. P?jbef. si je novo zaposlitev na Koroškem, od koder pa se je kmalu preselil v Fie brunn na Tirolskem, kjer je 3. januarja 1895 umrl, star še ne 60 let. O njegovem življenju in delu glej: Žclczar VIII (1959), 217-221 (A. RJ^ cev); Jeklo in ljudje I (1964), 32—38 (isti); Obzornik 71, 358—360 (f^j,* Tarman); Družinska kronika rodovine Klander (tipkopis v lasti dr. K ^ čiča); opozarjam pa na napačni rojstni datum L. Pantza v navedenih ^ njepisih! MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 207 Tale soba, ki jo vidi, je Štefi tuja. Ta hip se ne zaveda, kje je. A še bolj neresničen ji je videti Fric, mnogo bolj neresničen kakor neznana soba, ki ji počasi postaja znana in ji pomaga do zavesti, da je v Berlinu, da je pripotovala sem in da jo je v ta hotel pospremil neki prijazni in uslužni tujec, vseeno pa se ji budnost še vedno zdi neresnična zaradi nenadnega in nerazumljivega prihoda Frica, ki se je pojavil, kakor se ji je v minulih letih že večkrat, pojavil v sanjah, ki so jo vselej osrečevale, kadar se jih je prebujena še spominjala. Tudi sedaj vidi v Fricu njegov zadnji obisk v njenih sanjah, zadnji obisk pred njenim slovesom in izginotjem v večno temo, ki je ne bo občutila, v to dobro temno zavetje niča, proti kateremu vse življenje romamo in se ga razveselimo, kadar se nam sesuje vanj poslednja utvara o življenju in se zavedamo svoje strahotne osamljenosti, ki nas votli v praznino, izvotli v žive mrtvece, ki sicer še hodijo, jedo in dihajo in se navidez ne razlikujejo od živih ljudi, v resnici pa samo še vegetirajo bolj bedni od živali ali rastlin, a še vedno čakajo, morda celo do konca čakajo, da se bo zgodil čudež in da bodo zopet polno zaživeli. In včasih se tak čudež res zgodi. Tudi s štefi se bo. Saj je ta neskončno dolgi trenutek, kakor se ji zdi, v resnici samo trenutek, droben trenutek, ko se sanje spremenijo v resničnost. »Fric, kako si vedel?« se sanjsko otopelo gledanje spremeni v tiho vprašanje, ki ga odnaša lhtenje, ki izbruhne iz Štefi, čez bleda lica pa ji drsijo solze in se spremene v prava potočka solz. Le joči, joči, štefi! Solze so olajšanje, veliko olajšanje. »štefi? štefi? Kaj ti je? Zakaj jočeš? Kaj se ti je zgodilo?« In jok odpira pot besedam. Besede, rojene iz spoznanj in trpljenja, pa so življenje. To vedo pesniki. In Fric Lehmann je pesnik, ki ljubi to ženo, ki mu izpoveduje resnico o sebi in ki ne prikriva tudi svojega zadnjega ponižanja, ki ga je doživela pri možu. »Usmrtiti sem se hotela,« priznava Štefi. »Nisem upala predte.« »Ne takih misli, draga! Tvoja smrt bi bila tudi moja. Ti nisem pisal nekoč, da bi bila brez tvoje naklonjenosti in prijateljstva v meni strahotna praznina. Bil bi živ mrlič. Ne živel bi. Samo vegetiral bi. To pa ni življenje, biti mrtev, prazen, brez ljubezni, brez besed, samo z grenkobo, ki te razjeda, razkraja. O, nekaj takega me je razjedalo in razkrajalo že včeraj, razjedalo vso noč, razjedalo vse do tega hipa.« »Tudi mene so obsedale take misli in me vabile v smrt,« priznava tudi Štefi. Lehmann se zgrozi. Ve, odkod so prišle v Štefi te nevarne misli. »To so misli iz mojih pisem in pesmi! Bog ne daj, da bi te pogoltnile za seboj ... Ne, ne ... ne smel bi ti jih pisati, najsi sem jih še tako resnično in grenko v teh letih občutil ... V teh letih, ko sem vedel, da te bom izgubil. Vedel, ker sem slutil, da se boš nekoč po vojni vrnila k možu.« »K možu? Ne imenuj ga tako! Do dna me je poteptal, do dna ponižal... ne zdaj, že zdavnaj. Ni me poročil iz ljubezni. S poroko je hotel samo kljubovati drugi ženski, ki ga je zapustila in vendar ga še vedno zvabi jala za seboj . . . Čudna in dolga je ta povest . . .« »Zdaj je bo konec. Mora je biti, štefi, mora! Moja boš. Ljubim te. Znova boš zaživela, znova in jaz s teboj . . .« »Predober si, Fric. Nisem te vredna.« »Samo tega ne govori! Samo tega ne! Vredna si največje, najgloblje ljubezni,« se nagne k njej in jo poljubi, »štefi, Štefi, moj edina štefi,« jo boža in poljublja. Prvič se ji upa približati kot moški, a ga štefi zavrne. »Nikar, Fric!« ga prosi za razumevanje. »Zakaj, Štefi! Že od prvega srečanja hrepenim po združitvi s teboj! Pomisli na Kobarid, na Trst, na najino pot, na tisti utrinek, na let žerjavov, ki jih je nosila pomlad čez Kras proti severu ... morda prav sem, kamor si prišla in kjer te mi je podarilo zopet naključje. To je usoda, najina usoda ... Ko bi poznal tvoje življenje, ko bi vedel za tvojo trnjevo pot, bi ne čakal dolgih pet let in pol. Že zdavnaj bi bil ves tvoj in ti vsa moja, da, moja že zadnjo vojno pomlad ob Nadiži ... O, Štefi, ne veš, ne moreš vedeti, kako težko sem se vselej premagoval. Zdaj se nama ni treba več. Ni treba, če me imaš lahko rada, kakor te imam rad jaz.« Toda Štefi se še čuti oskrunjeno od noči v Benediktenbeucrnu, umazano od Franca, ki si jo je vzel kakor vlačugo in jo pripravil celo ... ne tega ne bo upala Fricu nikoli povedati. »Prej bi se okopala,« pravi. Še ves dan bo najin.« »O ne samo dan, vse življenje bo najino! Vse življenje! Mora biti! Mora!« »Ne vem, sina imam . ..« • »In če ga imaš! Lahko bo živel z nama!« i »Ne bo hotel v Berlin.« »Čemu ne?« »V Ljubljani živi. V šesto gimnazijo hodi. Ljubljana mu je prirasla k srcu. Ne bi ga več spravila v Nemčijo!« »Potem bova skrbela zanj!« »Ne vem, kako bi sprejel tvojo dobroto, kako moj zakon, če bi se res ločila s Federlom in se poročila s teboj.« »Pa saj terja on ločitev.« »Terja. A kako bo ločitev sprejel sin,« misli Šteli zopet materinsko. »Pozna resnico o življenju, ki si ga morala živeti z njegovim očetom.« - »Kako bi jo poznal? Bil je še otrok. Ni se zavedal, še sedem let mu ni bilo, ko je moral Franc v vojsko.« »Potem mu povej resnico, kaj si doživela na Bavarskem.« Od fanta do moža (9) »Hudobni duhovi, poberite se...« Ivan Korbar mi je pripovedoval, kako so nekdaj kopali zaklade. Teh seveda ni bilo, vendar je veliko ljudi trdno verjelo Var>je. Rekli so, da je ponoči tu in tam iz zemlje gorela lučka 'n to naj bi pomenilo, da je tam spodaj zaklad. Med tistimi, k* so v zaklade verjeli, se je vedno našel kdo, ki je bil pripravljen, da ga gre odkopavat. Fantje niso verjeli v take s'are vraže, so pa marsikateremu radi ponagajali. Korbar Pravi, da so imeli v času pred prvo vojno veliko zabave z nekim Moščanom, ki mu recimo kar Janez. Ta Janez je bil duševno rav- 110 toliko^ premaknjen, da je vil pel ljudem, ki so mu pra-' o zakladih. Večkrat si je tlo]ni.šljal, da je tudi sam kaj -'•'icaral. Nekoč je močno pacala toča. Ves vesel je hodil j J1. nie.i in se zadovoljno sme-'lal: »Zdaj bo pa le pobila e)čanom!« Zejčani so imeli ^prnreč njive v bližini njego-'h in ker so bili pridni, jim l* ninogo bolje uspevalo kot anezu. In ko je šel Janez na-ednji dan na polje, je ra-teLaivan obstal ob svojem zbi-fp žitu: »Butec,« si je rekel, v a svojo njivo vmes sem pa !J° Pozabil!« da k*'1' 16 tuc^ P°dnevi spat, 01 se mu sanjalo o števil- kah za loterijo. Za kopanje zakladov je imel posebno knjigo (Kolomonov žegen), ki jo je dobil na Koroškem. Zadnji večji zaklad so kopali, kot se spominja Korbar, leta 1914. Fantom so norčije z Janezom prišle zelo prav, saj ni bilo veliko drugih zabav. Poglejmo, kako domiselno so mu znali ponagajati. Zaklad je bilo treba vedno kopati na kvaterni četrtek, vseeno kateri. V gostilni je bilo nekega večera zbranih več fantov. Dva od njih sta bila nalašč zelo prijazna z Janezom in ta ju je takoj potrdil za svoja zaupnika. Nenadoma je v gostilno ves upehan in prestrašen planil Ivan Korbar, tisti torej, ki mi je vse te storije pripovedoval. Nekaj fantov je skočilo k njemu: »Kaj pa je?« On pa: »Nikoli več ne grem ponoči v Žeje!« Delal se je sila prestrašenega. Janez ga je požiral z očmi. Vsi so prisluhnili, ko je Ivan pripovedoval, da gori v Hočevarjevih hrastih. Eden od fantov je nalašč prevračal besede, da ne bi bilo videti tako sumljivo. Menil je, da mora biti tam pod hrasti sam hudič. »Kaj še,« so zavpili fantje,, »zaklad je, zaklad!« Janez je vstal in prikimal: »Seveda, zaklad!« Vsi so.hiteli pogledat k hrastu in res je tam gorelo — seveda le sveča, ki so jo fantje postavili sami že prej. Ko se je Janez približal, so mu svečo spodmaknili oz. jo potegnili k sebi, ker je bila privezana na dolgi vrvici. Gorenjski kraji in ljudje Za Janeza }e bilo to dovolj s svojima zaupnikoma je mesto pod hrasti blagoslovil. Prvi zaupnik mu je svetil, drugi pa mu je nosil žegnano vodo v skodelici. Ko je Janez zmolil molitvice iz Kolomo novega žegna, so jo vsi trije mahnili domov. Zaklad so šli kopat čez tri mesece, ko se je že »naredil«. S seboj so vzeli leskovo šibo iz cvetnonedel jske butare. Z njo so Janez in njegova dva zaupnika naredila krog okrog hrasta — ris. Fantje so Janezu že prej nalašč zakopali v bližino lonec, poln oglja, na vrh pa so le dali nekaj starega denarja. Zemljo so lepo poravnali in prekrili z rušo, da sploh ni bilo videti, kje je lonec zakopan. Seveda pa sta Janezova spremljevalca za tisto mesto dobro vedela, saj sta bila zraven, ko so lonec zakopali. Janez je svoja spremljevalca potem podučil, da sc smeta gibati samo v prostoru, ki so si ga začrtali z risom. Zabičal jima je, da lahko zgubita nogo ali roko, če bosta kaj pomolila ven. Počakati so morali do onajstih, ko hudič ni imel v notranjosti risa nobene moči več. Vse skupaj je Janez z molitvami Koloma-novega žegna natančno pre-blagoslovil. Fantje so seveda ležali skriti v grmovju in za drevesi kakih 30 m stran. Vseh skupaj jih je bilo tistikrat okrog sto, saj so se zbrali iz Must, že j, Suhadol in Topol. Tiho so spremljali blagoslavljanje risa, ko pa sta Janezova zaupnika začela kopati, so začeli žvižgati, posebno močnejše, če sta kopala v bližini spravljenega lonca. Nalašč sta namreč kopala na več mestih. Ko sta se bolj približala loncu, so fantje začeli majati jelše in grmovje, da bi bilo vse skupaj videti kot vihar, ki ga je poslal zli duh. Prijavili pa so še eno norčijo, za katero so se prej skrbno dogovorili. Na prvi znak (pok vejice) so si vsi napolnili usta s petrolejem; ko je počila druga vejica, so vsi prižgali vžigalice; in ob poku tretje vejice so vsi naenkrat v krogu okrog hrasta brizgnili iz ust petrolej, ki se je ob prižgani vžigalici vžgal. Videti je bilo kot sto majhnih ognjev, ki bi hoteli požreti Janeza. Ta se je obrnil in zavpil: »Hudobni duhovi, poberite se tja, kamor vas je gospod Bog določil!« Nato je hitel še enkrat blagoslavljat in fantje so morali utihniti. Ivan Sivec (Naprej prihodnjič) GLAS * 16. STRAN SOBOTA — 15. MAJA 1971 RAZPIS ČUFARJEVIH PLAKET ZA LETO 1971 Na podlagi 3. člena odloka o podeljevanju čufarjevih plaket (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/69) razpisuje skupščina občine Jesenice podelitev čufarjevih plaket za leto 1971. Čufarjeve plakete se podeli kulturno-prosvelnim organizacijam ali posamezniku kot priznanje za aktivno delovanje na kulturno-prosvetnem in umetniškem področju ter za izredni prispevek k rasti in dosežkom kulturno-prosvetne dejavnosti na območju občine Jesenice. Predloge za podelitev plaket lahko dajo vsi občani, kulturno-prosvetne in druge organizacije. Predlogi morajo biti predloženi občinski žiriji za izbor nagrajencev do 1. julija 1971. Svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo skupščine občine Jesenice RAZPIS GREGORČIČEVIH PLAKET ZA LETO 1971 Na podlagi 3. člena odloka o podeljevanju Gregorčičevih plaket (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/69) razpisuje skupščina občine Jesenice podelitev Gregorčičevih plaket za leto 1971. Gregorčičeve plakete se podeli organizacijam ali posameznikom za: — aktivnost in uspehe razvijanja množičnosti na področju telesne kulture; — dosežke na področju telesne vzgoje, strokovnega, organizacijskega in znanstvenega dela; — dolgoletno uspešno delo na področju telesne kulture; — tekmovalne dosežke na pomembnejših tekmovanjih; — uspehe, ki pospešujejo telesno kulturo na področju propagande in publicistike. Predloge za podelitev plaket lahko dajejo vsi občani, telesno-kulturne in druge organizacije. Predlogi morajo biti predloženi občinski žiriji za izbor nagrajencev do 1. julija 1971. Svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo skupščine občine Jesenice Skupščina občine Radovljica obvešča vse uporabnike ceste III. reda Bled — Pokljuka, da bo njen odsek Krnica—Mrzli studenec zaradi nadaljevanja rekonstrukcijskih del od 13. t. m. dalje in za nedoločen čas zaprta za ves promet. Obvoz je možen prek Bohinja. Vabimo vse, ki so poučevali na kranjski gimnaziji, da se udeleže proslave — 70 letnice prve mature v soboto, 29. maja, ob 9. uri v dvorani občinske skupščine Kranj Gimnazija v Kranju O Srednji Beli nam še ni stekla beseda, pa čeprav je to osrednja Bela, s svojo cerkvijo (Zgornja in Spodnja Bela je nimata). In še najznamenitejšega sinu Storži-čeve deželice je rodila vprav Srednja Bela — Matijo Va-Ijavca — Kračmanovcga pesnika, pisatelja in jezikoslovca. — Brž moramo zato, da ne bo zamere, današnji zapis nameniti le Srednji Boli. STORŽIČEVA DEŽELA H|e morem drugače, kot lil da s pisateljem Ivanom Pregljem izpovem: »Saj nisem od tam doma. Pa odkar svoje domačije nimam več, lepo Storžičevo deželico mi je Bog dal v zameno in v tolažbo za izgubljeni dom. Tja morem hoditi in tudi hodim kakor domov. Hodim, ljubim in trpim___« Pisatelj Ivan Pregelj je bil profesor na kranjski gimnaziji (v letih 1912—1924). Bil je zagledan v gozdove in strmine pod Storžičem. Nemir ga je gnal, da je čestokrat vzel v roke popotno palico in jo mahnil čez Predoslje in Suho tja med podgorske vasi, od Mač, vseh treh Bol in Ba-šlja pa do zabel j, Babnoga vrta in Povelj. Hoja je bila pisatelju Preglju eno najlepših doživetij in neštetokrat odzvanja iz njegovih del. Ni mu bilo mar snega in dežja, hodil je in hodili. Med polji in travniki, veter mu je bil zvest tovariš .. . Kako pa je s hojo dandanašnji? Zagnanih pešcev najbrž ni več, le malokdo ve za lepoto doživetij na dolgih pešpoteh . .. Matija Valjavec-Kračmanov je kot gimnazijec prihajal na »vakance« peš, iz Ljubljane do Srednje Bele, kjer je bi! njegov ljubi dom. Ko je utrujeni popotnik počil na obcestnem kamnu m se zazrl v zelena Storžceva pobočja, mu je prišlo v misel: »Storžičeva deželica, zemlja moje vode Belice, zemlja mojih ljudi! Saj nisi tako majhna, saj si visoka in široka! Kar kraljestvo si!« PUŠĆAVNIK EGIDIJ Malo cerkva je na Slovenskem posvečenih temu svetniku. Nekako tuj nam je. Tako tuj, da so mu naši ljudje dali kar novo ime: sveti Tilen ali Šentilj. Vsekakor nas, radovedneže kakršni smo, zanima, od kod ta svetnik s tako tujim imenom? Mož se je rocLM v grških Atenah v lotu 640. Egidijevi starši so bidi plemenitega rodu in precej premožni. Bil je edinec. Kmalu je osirotel, ker sta mu oče in mati umrla za kolero. Fantu ni bilo za svetne zaklade, ki sta mu jih zapustila umrla starša. Šel je in razdelil svoje premoženje siromakom, sam pa se je vkrcal na ladjo, ki je bila namenjena v Galijo (današnja Francija). Tamkaj si je izbral samoto v gozdu, blizu izliva reke Rone v morje in postal pu-ščavnik, svet mož . . . Legenda pravi, da je Egidij bival v skalnati votlini, žejo si je gasil iz bližnjega studenca, hranil pa sc je mladi mož le z divjimi zelišči in koreninami. Ko pa je pritisnila zima in sneg, je pričela prihajati k votlini krotka košuta in preživljala s svojim mlekom pobožnega samotarja. Tako je Egidij živel več let. In zgodilo sc je nekega dne v letu 673, da je kralj Zahodnih Gotov Flavij lovil divjačino ob izlivu reke Rone. Zasledoval je košuto, ta pa se je umaknila v votlino. Kralj sproži za njo ostro puščico — in zadene namesto košute pu-ščavnika! Kralj in njegovi lovci sc prestrašijo, ko zagledajo pobožnega moža na tleh in vsega v krvi. Hi'tro je kralj poskrbel, da so puščavnika obvezali in mu ponudili bogate darove kot odškodnino. A Egidij je vse to bogastvo odklonil in kralju predlagal, naj na tem mestu, kjer je bila skalna votlina, zgradi samostan, v katerem bi živeli pobožni redovniki. Kralj je puščavniku prošnjo izpolnil in kmalu je stal v tem samotnem kraju prostoren samostan, Egidij pa je bival ondi še dolgo vrsto let kot spoštovan opat in voditelj števiilnih redovnikov. Po Francoskem in Nemškem je mnogo cerkva posvečenih temu svetniku. Tudi v slovenskih krajih poznajo svetega Egidija kot cerkvenega patrona, ponekod je dal celo svoje ime kakemu kraju (npr. Šentilj). Cerkev (preddvorska podružnica) na Srednji Beli se je bržčas razvila iz stare kapelice, ki so jo postavili gospodarji bližnjega gradu Brdo. Kdaj so današnji cerkvi utrdili temelje, ni znano. Le to vemo, da so sredi 17. stol. cerkev obnavljali. Svetišče (prezbiterij) je ohranilo prvotni gotski slog, rebri nosita dve doprsni kamniti plemenitaški plastiki. Do leta 1856 je bil nad cerkveno ladjo ohranjen raven lesen strop. Zaradi trohnelosti pa so ga morali podreti in nadomestili z obokom. Okoli cerkve je pokopališče, kjer spe svoj poslednji sen mnogi rodovi Beljanov. PADLIM V SPOMIN Na vnanji steni mrliške vežice je bila 9. 10. 1956 vzidana kamnita spominska plošča (viš. 80 cm, šir. 60 cm) z vklesanimi imeni padlih za svobodo: Naglic Andrej z Zg. Bele (1921 — 1944), Bukovnik Kristina z Zg. Bele (1923 — 1944), Gros Ciril z Zg. Bele (1919 — 1945), Gros Ruda z Zg. Bele (1905 — 1944), Gros Metod z Zg. Bele (1921—1945), Nunar Jernej z Zg. Bele (1906 — 1944), štefe Peter z Zg. Bele (1922 — 1944), Markun Janko s Sr. Bele (1911 — 1944) in Urbanček Jože s Sp. Bele (1924 — 1945). Na plošči so vklesani še lepi Kajuhovi verzi: Lepo je živeti, toda za kar smo umrli, bi hoteli še enkrat umreti! Pozornost vzbude smrtne letnice: padli so na pragu svobode... In še to po večini daleč od domačega kraja. Jože Urbanček je bil smrtno zadet pri Gospiču v Liki, Ruda Gros je bil ustreljen kot talec v Lancovem pri Radovljici, Ciril Gros je padel pri Brčkem v Bosni, Peter Štefe je omahnil v smrt pri Čačku v Srbiji, Metod Gros je padel na sremski fronti, Kristina Bukovnik je bila ubita v hajki na Jelovici, Janko Markun pa je padel nekje na Štajerskem. (Če kdo od Beljanov — svojcev padlih — ve za natančnejše podatke, ga prosim za sporočilo.) KRAČMANOV MATIJA Ker sem pred leti v Glasu že obširneje pisal O pesniku, pisatelju in jezikoslovcu Matiji Valjavcu, ki je bil doma v Kračmanovem mlinu (še danes melje!) na Srednji Beli, se bom moral omejiti le na krajšo oznako Valjavčevega mesta v slovenskem slovstvu. Pač pa bom nekaj več povedal o človeški plati velmo-ža, ki ga je rodila slovenskemu narodu deželica pod Storžičem. Sicer pa res ne moremo reči, da je Valjavec danes pozabljen. Lepa osnovna Šola v Preddvoru nosi pesnikovo ime, na pročelju Valjaj čeve rojstne hiše na Srednj« Beli št. 16 je vzidana spominska plošča, Beljani so lan' obiskali rojakov grob na zagrebškem Mirogoju. — Dostikrat pa mi pride na TD1S& Novo mesto, kjer jim glavn trg krasita dve bronasti P°- Ja-bi prsji, Dragotin Kette m nez Trdina. Zakaj se nc mogel ponašati tudi Preddvor z bronastima poprsjema Jo*j" pine Turnograjskc in Matu Valjavca? Črtomir Zozec SOBOTA - 15. MAJA 1971 GLAS * 17. STRAN Rada bi... Velikokrat sem že premišljevala o svoji prihodnosti, o načrtih in željah, *1 ml rojijo po glavi. želim si, da bi bil mir na 8vetu, želim videti Luno °d blizu in spoznati njene skrivnosti. Moje sanje so ^deti tudi Japonsko, debelo vzhajajočega sonca. Prav dobro pa se še spominjam lanskega 25. maja, d°eva mladosti in rojstnega dne maršala Tita. Takrat sem si nenadoma vte-Pla v glavo, da bi rada *tisnila roko maršalu, mu čestitala ter mu zaželela °bilo uspeha pri vodenju "ase republike. Rada bi mu rekla vse tisto, kar mu je dejala Liljana Žežo-va, dijakinja gimnazije v Skopju. Res ne vem, kako mi je prišla ta želja na pamet, vem le, da sta me Lil janin govor in sijoči obraz maršala močno ganila in zahotelo se mi je biti poleg, ko je stadion JLA v Beogradu odmeval od ploskanja večtisoglave množice. Morda se bom komu zdela malce otročja, toda takšna sem pač. Srečanje s tovarišem Titom bo ostal večni sen. Anica Rebol, 5. a razr. osn. Predoslje še' Polepšajmo naš kraj ^aŠa domovina Slovenija ^es lepa dežela. Posebno le^renjska se lesketa ob Ij*1 gozdov, travnikov, pre-*td Te?ra> Potočkov in jezer Na" Tujci pravijo, da je naša vrt Evrope. -^p turistični kraj na Go-pskem je vas Preddvor. [^J zahajajo mnogi turisti, ' °bčudujcjo lepe gore nad si°, lepo jezero ob gozdu z *V|m hotelom itd. >aMJub tej lepoti je v naši tjN| še mnogo pomanjkljivo-Ej zaradi katerih je vas r^So manj lepa, kot bi si "ekateri želeli. Najhujše Jj°i da ležijo povsod, ka-ItS uPreš oči, papirčki in ' 2*' Mo.ia želja je, da bi še k ki 10«. Mo atCV?tOS' ko Proslav-^-letnico Preddvora, pošteno očistili kraj. Učenci naše šole bi pobrali papirčke, smetišča preuredili v cvetoče vrtove, vnaprej pa bi morali skrbeti, da bi tudi najmanjšega papirčka ne vrgli na tla, ampak v koš. Lepo bi bilo, če bi imela vsaka hiša vrt, v katerem bj sadili in gojili okrasne rože. Želim, da bi bili potoki čisti in bistri, ne pa da bj se sčasoma ta prekrasna vodica spremenila v pravo gnojnico. če ne bi bilo takih in še drugih pomanjkljivosti, bi bil kraj, čeprav je že lep, mnogo lepši in privlačnejši za turiste, bodisi domače ali tuje. Lojze Markun, 7. b razred osnovne šole Matija Valjavec, Preddvor Neurje nad Retečami S si j°' 2- maJa> ob PQl Na v J° nad Rt-'teče pripele skrw- asta meglica. Sla Slu • vas- na kulturnem KjSi]^e odkrila pol strehe, ^aiic .agarjev kozolec, pri ^''a drU in Krmeliu Je polo- rjan;fVesa, nato je šla pro ■s,a st " ?ri Dani,u Je od' :rajQ en° in jo vrgla čez *Jgraj0 .na Bačnarjev vrt. Her Je Porušila. Megleni i Prn.e le obrnil in šel na-0tl šoli, dvignil streho, da je bila napihnjena, nato čez cesto in v gozd. Izruval je drevesa. Neurje je povzročilo veliko škodo. Ljudje so se zelo bali. Do noči so gledali, kaj je ostalo še porušeno. Se danes ležijo podrta drevesa, porušeni kozolec in skozi odprto šolsko streho sc svetlika. Jasna Žontar, 2. raz. osn. šole, Reteče Ob 25. obletnici železarstva v Železnikih Pri nas v Železnikih že skoraj ves teden potekajo prireditve v počastitev 25. obletnice kovinarstva v našem kraju. Nekatere listine iz 14. sto letja zgovorno pričajo, da je bilo naše plavžarstvo in fu-žinarstvo že takrat v razcvetu. Ko je junija leta 1909 ugasnil zadnji ogenj v vigenj-cu, je bilo videti, da je nekdaj tako razvita in sloveča industrija našla svoj konec. Toda v Zeleznikarjih se je po II. svetovni vojni še vedno pretakala »železarska« kri, polna hrepenenja po ustanovitvi novih železarskih in kovinarskih bratov. Novo pobudo je sprožil Niko Zumer, ki je imel manjši kovaški in ključavničarski obrat ter nekaj strojev za izdelovanje sponk in risalnih žebljičkov. V nekaj mesecih so se mu pridružili najbolj vneti potomci nekdanjih plavžarjev. Tako so 27. aprila leta 1946 ustanovili kovinarsko zadrugo NIKO. Na skupščini so izbrali tov. Nika Zumra za predsednika in določili proizvodni načrt: izdelovanje kovinskih izdelkov za pisarne. Iz »Nika« so se kasneje razvila še nekatera druga kovinska podjetja. Prav te dni smo dobili nov obrat Iskre. Učenci osnovne šole smo pripravili s pomočjo podjetij prireditev s skupnim naslovom Moj domači kraj. V nedeljo popoldne smo v nabito polni dvorani Obzorje nestrpno pričakali začetek oddaje, ki jo je vodil Toni, znanec iz Veselega tobogana, in poskrbel za veselo vzdušje. Zvrstile so sc pevske in recitacijske točke. Za harmonijo so poskrbeli tudi navdušeni pianisti in harmonikaši. Najbolj vroče in napeto pa je bilo, ko so se v znanju o preteklosti Železnikov pomerili učenci sedmih in osmih razredov. Vedno je zmaga na eni strani in poraz na drugi. Tudi tu sta bila udeležena in tako je najboljša skupina dobila fotoaparate, ostali tekmovalci pa lepe knjige. Najbolj navdušeni športniki podjetij so se že preje pomerili v treh disciplinah: no Kruh na cesti Sm n ven dan. Stopa-'?°d ri~? • h je biološkega izvora, P;, ali para-amino-salicilna slina in INH ali hidraz'j, izonikotinske kisline, ., sta kemijskega izvora, t drugo vrsto sodijo Pv zinamid, etionamide, P doben je INH in po21 ff pod imenom trecator, tem thiosemicarbason, 5 ga pri nas imenujejo co teben. Vsi ti so kemiP^j ga izvora. Biološkega rin in viomicin in kari ra pa so zdravila: cfcK^J rin cyn. V tretjo vrsto zdr*«*^ sodijo miambutol in »i pycin, ki sta v rabi zad > leta. Vsa ta zdravila ^ rahljamo glede na ri'z)0. jenost in obliko tuberki^ ze. Med zdravili sern 0 ^ nil le tista, ki so bi"£av so še pomembna pri z. soljenju pljučne tuberK ze, ostalih manj po1*1* nih nisem omenjal. j. Vsekakor je streptop(,. cin zdravilo, ki bn*^ membno vlogo ljenju te bolezni. ^ v vsem ga uporabljajoči-svežih primerih tu .^oS1 loze ne glede na s jc v bolnika; razlika Je količini zdravila. Dr. Gorazd Zavfn DRUŽINSKI POMENKI SOBOTA — 15. MAJA T971 Gl AS # 19. STRAN Sv; n' |! i Za vse, ki se rade modno oblačite skrbi m 4n W& yM sli m m B VŽv\< AIJNLTRA I B 1 I i 1 iS H Hi n i i iS 1 K3» iS B i te RADOVLJICA Jersy blaga, iz katerih si boste krojile modele po vaših željah in zamislih, si lahko izberete v modnih barvah in desenih, napletenih iz čiste runske volne ali pa sintetike. Zato si oglejte bogato zalogo jersv blaga v prodajalnah: V KRANJU V PRODAJALNI MIRA NA KOROŠKI CESTI NA JESENICAH V SUPERMARKETU »UNION« V RADOVLJICI V TOVARNIŠKI TRGOVINI PRIZNANA JERSY BLAGA SI LAHKO IZBERETE PO CENAH OD 43 DO 80 DIN ZA TEKOČI METER. m i ■ m H Up H I i m m im m m ym m* -M m$ m i §k %m ms vm y^< ip m mx /M /M $m %k 1 i $ Sls y4n ŽIVIUA KRANJ ZA l/SAKOGAR ODLIČNA KAVA /šE Z IVI L. A KRANJl ZATO NE J»0ZABITE V NAŠIH [TRGOVINAH NAJBOLJŠO KAVO KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: ZA SKUPNE SLUŽBE KOMBINATA: dveh blagovnih knjigovodij za določen čas 3 mesecev ZA OBRAT KOMERCIALNI SERVIS: dveh prodajalk živilske stroke za prodajalne v Kranju dveh prodajalk živilske stroke za prodajalne v Tržiču ZA OBRAT KLAVNICA: štirih delavcev za dela v klavnici in predelovalnici dveh čistilk v klavnici in predelovalnici NADALJE OBJAVLJAMO PROSTA UČNA MESTA ZA: 10 vajencev mesarske stroke 5 vajencev vrtnarske stroke Na objavljenih delovnih mestih obrata Komercialni servis in Klavnica se zahteva poskusno delo. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovnosti sprejema uprava KžK Kranj, Cesta JLA 2. Objava ostane v veljavi do zasedbe delovnih mest. DOBITE ŽIVIL./V KRANJ Upravni odbor Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj objavlja na podlagi 61. člena statuta zavoda in 5. člena pravilnika o delovnih razmerjih razglas enega prostega delovnega mesta referenta za nakazovanje invalidsko pokojninskih dajatev zaposlitev je za določen čas Za razglašeno delovno mesto se po sklepu o sistematizaciji delovnih mest zahteva srednja izobrazba in ustrezna praksa. Ponudbe je treba vložiti v petnajstih dneh od dneva razglasa na naslov: Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj, 64000 — Kranj (za Razpisno komisijo). TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ žensko in otroško perilo ter obleke za pomlad in poletje ISKRA Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki razpisuje prosto delovno mesto: vodje sektorja tehnične kontrole Kandidat za razpisano delovno mesto mora poleg splošnih pogojev imeti dokončano II. stopnjo elektrotehnične fakultete in najmanj 5-letno prakso v gospodarstvu. Stanovanje ni na razpolago. Ponudbe pošljite na splošni sektor tovarne do 31. 5. 1971. Tovarna pohištva ALPLES Železniki telefon 064 88075 Predstavljamo vam naš novi proizvod glasbeno omaro TRAVIATA APARATURA: avtomatski gramofon mono in stereo izvedbe, radio sprejemnik za stereofonski program, priključek za mikrofon, magnetofon in električno kitaro, priključek za dodatne zvočnike, bar omarica Nepreklicno naročam glasbeno omaro TRAVIATA Ime iu priimek: naslov: HRODAfvt Zaradi popravila valilnice prodajamo do 20. maja sveža rjava JAJCA I. in II. kvalitete po 0,40 in 0,50 din, primerna tudi za vlaganje. VALILNICA NAKLO 2394 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 53. Cerklje 2395 Poceni prodam PLETILNI STROJ swiss magie. Potrebuješ Marija, Sp. trg 9 a, Škofja Loka 2396 Kupim STRESNO OPEKO (folc) izdelave kikinda in PRODAM dobro ohranjena zasteklena, dvokrilna hrastova VRATA in VRATCA za kmečko peč. Črtomirova 4, Bled 2397 PRODAM rabljeno STRESNO OPEKO (folc). Porenta, Škofjeloška 32, Kranj 2398 Prodam BETONSKI MEŠALEC. Ponudbe poslati pod »priložnost« 2399 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Žablje 2, Golnik 2400 Prodam traktor PASOUALI 18 KM po stari ceni. Naslov v oglasnem oddelku 2401 Dam v najem ali prodam NJIVO v Mavčičah 9. Poizve se Trboje 41, Smlednik 2402 Prodam OTROŠKO KOLO. Žabnica 46. 2403 Prodam MOTORNO KOSILNICO resforem v dobrem stanju. Kersnik, Leše 38, Brezje 2404 Prodam dobro ohranjeno SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom. Vopovlje 13, Cerklje 2405 Prodam manjšo SLAMOREZNICO s puhalnikom in verigo, avstrijske znamke ali menjam za 16-coIski GUMI VOZ. Naslov v oglasnem oddelku. 2406 Prodam PEČ centralne kurjave 25.000 cal. in BRZOPA-RILNIK 801, Markič Janez, Naklo 146. 2407 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Marčun, Sor-lijeva 20, Kranj 2408 Prodam SVINJO za zakol, češnjevk 9, Cerklje 2409 Prodam malo rabljeno MIZO in 5 STOLOV macesen, naslov v oglasnem oddelku. 2410 Prodam borove in smrekove PLOHE ter DESKE 25 mm. Gorice 37, p. Golnik 2411 Prodam globok, zložljiv OTROŠKI VOZIČEK »Pcggv«. Sp. Duplje 27 2412 Prodam malo rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK. Pernar, Kidričeva 21. 2413 Prodam STRESNO OPEKO špičak. Žagar, Srednja vas 16, p. Šenčur 2414 Prodam 3 mesece stare rjave JARČKE in 1000 kg SENA, Šenčur, Belcharjeva 49. 2415 Prodam skoraj nov ŠOTOR brioni za štiri osebe, šetina, Moše Pijadc 7, Kranj 2416 Zaradi selitve prodam 2 malo rabljena JOGIJA, MIZO in STOLE. Naslov v oglasnem oddelku Glasa. 2417 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Zupančičeva 23, Kranj 2418 Prodam 15-colski GUMI VOZ in GAJBICE. šutna 21. Žabnica 2419 Prodam lep KOMAT in 500-litrsko KAD. Suhadole 24, Kamnik 2420 Prodam KRAVO po drugem teletu. Voklo 16, Šenčur 2421 Ugodno prodam KOSILNICO BCS v dobrem stanju, Žirovnica 55 2422 Prodam malo rabljeno ročno KOSILNICO znamke IRUS, Nova vas 4, Preddvor 2423 Poceni prodam RAZSVETLJAVO za traktor pascpiali (evrodiesel). Eržen, Dol 9, Medvode 2424 Za čiščenje obraza uporabljajte LOTION DROGESAN za nego kože kamelično kremo DROGESAN Kozmetična obrt P. Šinkovec Kranj. Prešernova ul. 19 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za 500 din, Jezerska c. 89, Kranj 2425 Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Oddati ponudbe pod »Spalnica«. 2426 Prodam italijanski OTROŠKI VOZIČEK (globok) in KOŠARICO za dojenčka, Fil*" povič, Kranj, Kebetova 16. 2427 Kmetijska zadruga Bled prodaja ves za kmetijstvo potreben REPRODUKCIJSKI MATERIAL Poleg tega prodaja in tudi nudi GRADBENI MATERIAL Posebno opozarjamo, da razpolagamo z večjimi količinami vseh vrst opečnih izdelkov iz domačih opekarn in iz uvoza. Sprejemamo naročila lfl |ih v najkrajšem času opravimo. GLAS # 21. STRAN Prodam MOTORNO KOSILNICO »olimpia« z vozičkom. Ogkd vsak dan. Mulcj Stane, Bodešče n. h. pri Bledu. . Prodam 2 balkonski OKNI 5 dvojna VRATA, Pšenična Polica 19, Cerklje Prodam 6 PRAŠIČKOV. Pša-S> Cerklje 2468 "»odam KRAVO, četrtič brejo 9 mesecev, Poženik 17, Cerklje 2469 Prodam mlado KRAVO, 8 jnesecev brejo. Glinje 12, Cerklje 2470 .Prodam KLAFTRE. Poženik Cerklje 2471 Prodam SLAMOREZN1CO 1 Puhalnikom spajsar. Pralna polica 4, Cerklje 2472 Prodam v prav dobrem ?tanju GUMI VOZ, nosilnost l tone, in BCS KOSILNICO * vozičkom. Gostilna Majd-ne*. Lesce, Gorenjska c. 11 2473 Prodam OBRAČALNIK za *no, Povije 2 2474 Prodam trodelno OKNO 1S5X 165 cm, Šenčur, Mlakarja 23 2475 Prodam SENO. Suha 39, *ranj 2476 fP^Hlam globok in športni TROSKI VOZIČEK. Rcber-u*. Pajcr ieva 12, Šenčur 2477 .Prodam trajno žareči STEZNIK kupersbuseh (malo Voljen z garancijo) za 1.000 a,n- Gobovci 7, Podnart 2478 „Prodam športni VOZIČEK, rot na Jošta 15, Kranj 2479 n.Proilam lep italijanski r^OSKJ VOZIČEK (globok, ye'*a kolesa) in STEDILNI-(^ na elektriko in na di-va enake dimenzije), Hra-tk> 130, Kranj 2480 sNam 400 kg BETON-^tCA ŽELEZA 6 mm, Zor-an- Tomšičeva 69, Jesenice 2481 ProUarn ŠTEDILNIK gore-LJe> malo rabljen, in novo ^etično ameriško POSO-4 ' jedilnim priborom za j osebe, Gluhar, tel. 31-153, Senice-Javornik, Travnova 4 p 2482 frigam 140 salonitnih p,ska 1, Kranj 2483 ni/0t'am DESKE za »šolali« $ SP- Brnik 70, Cerk-2484 Kupim dobrega PSA — ČUVAJA, mladega volčjaka. Noč Slavko, Zadružna 2, Primskovo, Kranj 2428 Kupim suhe borove in smrekove PLOHE. Štele Franc, Gora 2, Komenda 2429 Kupim vprežni OKOPAL-NIK in OSIPAC. Povšnar Franc, Kokra 28 p. Jezersko 2430 MOTORNA VOZILA VW dobro ohranjen prodam. Markelj, Begunje 7. 2431 Ugodno prodam AVTO znamke ami 6 break v zelo dobrem stanju. Benčič Milan, Kranj, Moše Pijade 48, tel. 22-926 2432 Prodam FIAT 750, letnik 1964 ali TAUNUS M 12 letnik 1966, Ljubno 86 a, Podnart 2433 Prodam VW 1965, odlično ohranjen, beige 74.000 km, Dolinšek, Kranj, Pot za krajem 11, Orehek. Ogled v soboto od 14.—18. in nedeljo od 9.—12. ure. 2434 Prodam FIAT 750 po generalni, Dobnikar, Brezje 29, Tržič 2435 Prodam FIAT 850; informacije tel.22-796 2436 Prodam karambofiran FIAT 750, I. 1965. Ogled pri Boncelj-nu v Britofu 2437 Prodam ZASTAVA 750, letnik 1964 , 89.000 km. 1500 km po generalni, dobro ohranjen, 1 milijon S din, Milan Vuko-vič, Cesta 1. maja 1, Kranj 2438 MOTORNO KOLO MZ 175 cem, 8000 km prodam. Pot za krajem 26 (Orehek) Kranj. Ogled popoldan 2439 Prodam VW 1967. Ogled Smledniška 64, Kranj 2485 Ugodno prodam nov AVTO zastava 1300, Novak, Trboje 68. 2486 Prodam zastava 750, letnik 1967. Šenčur, Kranjska c. 28, ogled popoldan. 2487 Prodam lTAT 750, 1966, Sp. Besnica 16. 2488 Prodam FIAT 750, 1965. C. na Brdo 54, Kokrica, Kranj 2439 Prodamo gasilski AVTOMO BIL mercedes s cisterno, 3 t nosilnosti, 70 KS, letnik 1943, v voznem stanju. Zavod za požarno službo, Kranj, Old-hamska 4. 2490 STANOVANJA STANOVANJE na Reki dvoinpolsobno, lepa lega s pogledom na ves Kvarner ZAMENJAM za enoinpolsobno na Gorenjskem. Ponudbe pismeno. Drago Kocjančič Ljubljana, Jakšičeva 2. 2440 Iščem SOBO in KUHINJO v Kranju ah okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 2441 Oddam SOBO in KUHINJO. Pogoj predplačilo za pol leta. Najemnina 450 din. Naslov v oglasnem oddelku. 2442 Iščem opremljeno SOBO v Škofji Loki ali bližini. Naslov v oglasnem oddelku 2443 V Kranju iščem SOBO. Pivec Nada, Podreča 15 (pri (Jerala) Kranj 2444 Tričlanska družina nujno išče STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici. Ponudbe pod »Nujno« 2445 Solidnemu moškemu oddam opremljeno SOBO takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 2491 V mirni legi nad Tržičem oddam zakonskemu paru event. mlajšima upokojencema, ki imata veselje do narave, KMEČKO STANOVANJE z vrtom. S. Polak, Kranj, Partizanska 6. 2492 Upokojenka iščem STANOVANJE, pomagam v gospodinjstvu 4 ure v dopoldanskem času po dogovoru, šan-tej Alojzija, Stritarjeva 4, Kranj 2493 Na lepem kraju na Gorenjskem prodam parcele za vikend. Voda in elektrika ob parceli, dovoz po glavni cesti. Marija Bloch, Staneta Žagarja 15, Radovljica 2446 Kupim tudi nedograjeno ali zazidljivo PARCELO, Gor-juše 46, 64264 Boh. Bistrica 2447 Zahvala °b smrti naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete Marije Štirn iz Hrastja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje in nam izrekli sožaljc. Posebno se zahvaljujemo našim prijateljem, sodelavcem iz podjetij Mladi rod, Vino Kranj, Projekt, Konfekcija Triglav za prinesene vence in Cvctje, za izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku iz Šenčurja za poslovilne besede in spremstvo ter vsem ostalim, ki so J° spremili k večnemu počitku. Žalujoči: sinovi — Francelj in Ivan z družinama, Matevž, hčerki Ana in Angela z družino Rastje, Kokrica, Mavčiče, 6. maja 1971. Industrijski kombinat Kranj Planika sprejme več administrativnih moči za razna dela v administraciji. Vsa pojasnila dobite v kadrovskem oddelku »Planika« Kranj. Enostanovanjsko HIŠO zgrajeno do prve plošče z gradbeno dokumentacijo na Kokrici prodam. Bičkova 7, Kranj, tel. 23929 2448 KMEČKO HI SO ali podobno manjšo stavbo nekje na Gorenjskem, najraje okrog Do\ je—Mojstrana, kupim. Ponudbe pod »Gotovina takoj«. 2449 Kupim enodružinsko H ISO z vrtom, zgrajeno, nedograjeno, montažno ali zidano v okolici škofje Loke ali Kranja. Ponudbe poslati pod »Gotovina«. Denar takoj. 2450 V centru Tržiča oddam LOKAL 20 nr. Naslov v oglasnem oddelku. 2494 WJtfK*mmmi&mm* -asm Sprejmem VAJENCA za avtoličarstvo. Ambrožič Vinko, Luznarjeva 13, Kranj 2451 Mizarstvo Šenk, Celovška 282, Šentvid, Ljubljana sprej-ne FANTA za priučitev ali VAJENCA 2452 Zaposlimo PRODAJALCA PIJAČ v vinotoču Voklo — GTP Central Kranj, Maistrov trg 11 2453 SLIKOPLESKARSKE VAJENCE in mlade fante za priučitev sprejme takoj ali po končanem šolskem letu. FLE-RIN, slikopleskar in črkosli-kar, Kranj, Kidričeva 36, telefon 21-820 2454 Iščemo PASTIRJA za planino Zgoška raven. Informacije Ažman Janez, Lancovo 31, Radovljica 2455 VARUHINJO za 5 do 6 ur dopoldne iščem. Nastop po dogovoru. Zglasite se po 19. uri zvečer v nebotičniku, 12. nadstropje (št. 28). Plačam zelo dobro 2456 VAJENKO sprejmem krojač čenčič, Kranj. 24% Sprejmem mlajšega UPOKOJENCA za nekaj ur dnevno za popravilo vodovodov. Naslov v oglasnem oddelku. 2497 ROLETE, lesene, plastične in žaluzije naročite pri zastopniku Špilerju, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046. V mesecu maju za plastične delni popust in na obroke. Pilite, pridem na dom 2457 POLAGAM VSE VRSTE PODOV: podolit, tapisom. topli pod in oblagam stopnice. Se priporoča NOVAK MIRKO, Tomšičeva 42, Kranj 2458 Izdelujem GOSTILNIŠKE in VRTNE GARNITURE :n VRTNE KLOPI. Cankarjeva 25, Kamnik 2459 Oskrbovala bi dva GROBOVA v Kranju tistemu, ki bi v zameno oskrboval dva GROBOVA v Ljubljani. J. Li-kozar, Kranj, Jenkova 2. 2460 Iščem ŽENSKO za varstvo 2 otrok, v starosti 6 in 3 leta. Hude, C. Kokrškega odreda 1, Kranj, tel. 23-729 2461 GOSTILNA PRI JOHANCI iz Britofa prireja v soboto, 15. maja, ZABAVO s PLESOM. Igra ansambel METODA PRAPROTNIK. Vabljeni! 2462 DALMACIJA VINO SPLIT filijala Ljubljana Dvoraknva 12 razpisuje dve prosti delovni mesti POSLOVODIJ za prodajalno v Kranju Pogoj za sprejem je, da je kandidat kvalificiran gostinski ali trgovski delavec. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Kandidati naj se zglasijo osebno v pisarni podjetja v Ljubljani Dvofakova 12., do 20. 5. 1971. GOSTILNA ZARJA TRBOJE vas vabi v nedeljo, 16. maja, na veselo PRIREDITEV z dobro jedačo in pijačo. Zabaval vas bo ansambel »Plavi Karavan«. Vabljeni! 2463 V soboto, 15. maja, bo PLES V VOKLEM. Igra ansambel Frenki. Vabljeni! 2464 Gostišče ob jezeru v ZAVRŠNICI prireja vsako soboto in nedeljo ZABAVO IN PLES. Zabaval vas bo anvun-bel PRAPROTNIK 2465 Gostilna na Jami v Šenčurju priredi v soboto, 15. maja, ZABAVO. Igrali bodo »Veseli trgovci«. Pričetek ob 19.30. Vabljeni! 2495 Pešci v prometu V preteklem tednu je bilo na gorenjskih cestah v prometnih nesrečah poškodovanih pet pešcev, od tega sta dva umrla. Statistike prometnih nesreč kažejo, da so med najmanj previdnimi pešci otroci in pa stari ljudje. To so tista starostna obdobja, ko. se šele vključujejo v prometne navade ali pa se zaradi starosti ne morejo več vključevati v promet, ne da bi pri tem ogrožali svoje življenje. Lani je bilo na Slovenskem 739 prometnih nesreč, v katerih je 30 otrok umrlo, 500 pa je bilo ranjenih. V prometnih nesrečah se poškodujejo tako predšolski otroci kot šolski. Starši bi se morali bolj zavedati svoje dolžnosti, da otroka nauče, kako naj se znajde v vse živahnejšem prometu, šoloobvezni otroci dobe pro- metno vzgojo v šoli, zato je med njimi nekaj manj prometnih žrtev. Nekatere osnovne šole se celo lahko pohvalijo, da njihovi učenci v celem šolskem letu niso doživeli nobene prometne nesreče. Vendar pa številke so zgovorne. Vse kaže, da šole skupaj s starši ter z drugimi organizacijami ne dohitevajo tempa motorizacije. Podobno je s starimi ljudmi. Zaradi svoje počasnosti pri prečkanju ceste, nezmožnosti ocenjevanja hitrosti in gostote prometa, vse prevečkrat drago plačajo svojo neprilagodljivost prometu. Ali morajo res plačati tolikšno ceno? Malomarnost je, če stare ljudi puščamo brez spremstva v gost promet ali prek hitre ceste. Malomarnost je, ki se je ne bi smeli privoščiti. L. M. Vse manj ognja in požarne škode Zavod za reševalno in tehnično službo v Kranju se je razvil iz nekdanjega kranjskega prostovoljnega gasilskega društva. Med primarnimi nalogami naj bi bilo seveda gašenje požarov in za to svojo dejavnost dobe gasilci tudi družbena sredstva. Ta pa ne zadoščajo v celoti, saj dotacija pokrije le eno tretjino potreb zavoda. Zato zavod vse bolj prerašča v reševalni center in si tako z različnimi storitvami pridobiva manjkajoča sredstva. Lani so gasilci posredovali pri 57 požarih, 8-krat so reševali pred poplavo, razbitine v prometnih nesrečah pa so odstranjevali 359-krat. »Prav sedaj si prizadevamo, da bi z družbenim dogovorom dosegli, da bi bilo gasilstvo naša primarna dejavnost in seveda tudi preventiva,« pravi vodja operativne enote Jože Kaslelic. »Vse kaže namreč, da bo zavod vse bolj postajal splošno reševalni V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je prerano zapustila v 46. letu starosti naša zlata žena, mama, hči, stara mama, tašča in teta Slavka Šfromajer roj. Šorn Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 16. maja, ob 16. uri na kranjsko pokopališče. žalujoči: mož Maks, hčerka Alenka, sinovi: Lado, Božo, Maki ter Tomo in Bojan z družinama, mama in ostalo sorodstvo Kranj, Medvode, Hrastnik, Maribor, Celje, Kanada, Vrba, Zgornje Gorje, 14. maja 1971 Zahvala Ob hudi izgubi Karla Kavčiča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. žalujoča žena, hčerke in sinovi z družinami Zahvala Ob hudi izgubi našega očeta, moža, brata, strica, starega očeta Franca Mohar izrekamo zahvalo za izrečena sožalja in darovane vence vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, tovarni Sava, sosedom, č. duhovščini, DPD Svobodi, AMD Šenčur, Akademskemu pevskemu zboru iz Kranja, cerkvenemu zboru in Šenčurskemu oktetu, Pavlu Drakslerju in Pavlu Svetelju za poslovilne besede ter vsem, ki ste nam v teh dneh kakorkoli stali ob strani. žalujoči: žena Marija s sinom Tonetom, hčerka Marija z možem Francem, sin France z družino, hčerka Ivanka z družino, sin ing. Jurij z ženo Marinko, sin ing. Jože z družino, sin Jernej z družino, brat Janez in sestra Angela z družinama ter ostalo sorodstvo Šenčur, 14. maja 1*71 center, ker nas tarejo kadrovske in finančne težave. Težko je dobiti in usposobiti gaslilce, saj niti šole ni. Šele zdaj se gasilcem obeta beneficirana delovna doba. Naša dnevna ekipa pa je majhna, komaj devet ljudi, ker pa se kot že rečeno ukvarjamo še z različnimi storitvami, predvsem z vlečno službo, je to število še manjše. Ne moremo se sicer primerjati z Ljubljano, kjer je v stalni pripravljenosti 150 gasilcev. Za večjo ekipo pri nas ni denarja, požar pa po mojem mnenju nastane v Kranju prav tako velik kot v Ljubljani ali kje drugje.« g) Kakšna pa je vaša opremljenost? »Lahko rečem, da zadovo-Ijiiva, čeprav bi radi imeli še nekaj specialnih vozil. Vendar je to za nas predrago. Nujno pa potrebujemo novo dolgo lestev, saj je sedanja še iz leta 1934. Dobra dolga pa velja tudi več deset milijonov din.« Kljub težavam zavoda, kadrovskim in finančnim, pa se kranjski gasilci vseeno lahko pohvalijo z vsako leto manjšo požarno škodo. Leta 1963 je nastalo v občini škode pri požarih za milijon 389 tisoč novih din, lani pa je bilo požarne škode le za 870 tisoč din. Za te nizke številke ima med drugim precej zaslug tudi njihova preventiva, to je požarna varnost. Sem sodijo redni pregledi gasilnih naprav v delovnih organizacijah, odpravljanje pomanjkljivosti, ki lahko povzroče požar — kot so slabe električne napeljave, dimne napeljave itd. »Lani smo v občini pregledali okoli 900 objektov,« je povedal referent za požarno varnost Drago Kavčič. »Družbeni sektor je slicer kar zadovoljivo opremljen z gasilnimi napravami, tudi pomanjkljivosti v raznih napeljavah odpravljajo, sicer ne vedno takoj, slabše pa je opremlJjj privatni sektor. V nekateri delovnih organizacijah so * odločili tudi za drage avt matske gasilne naprave ' gašenje, kar pa v primerj^ z morebitno škodo ob poz* niti ni predraga investicij' Vsa večja podjetja v Kraro imajo tudi signalne napfaV ki odkrijejo požar. Pri ^ imamo pripravljeno tudi 1' sebno telefonsko napelj^ po kateri bli gasilci lahko đ bili takojšen signal, ka» hitro bi se v nekem pod je« sprožila signalna nap«"3 Vendar pa take direktne P vezave za sedaj še ni o*" naročil.« j £ Na kakšne težave pa ^ svoji preventivni dejavni pogosto naletite? »Potencialnih nevarnosti^ požar je tako v delovnih ganizacijah kot v privat!j, hišah veliko. Zadnje čase s^ cer najpogosteje gore 8°^L darska poslopja kn,e ^ manj je požarov drugje-pomeni, da so objekti zadovoljivo zavarovani P|*J ognjem. V polovici P1"011^ pa je vzrok požara malomarnost. Morda bi treba posebej omeniti sn'*( njevanje gorilnega olja* se mi zdi, da ljudje ne ve za pravilrtik o shranjevani Gorilno olje se sicer sa .j nerado vžge, kadar pa v zini nastane ogenj, pa Je žar seveda zelo velik in *eIt primerna tudi škoda.« , L. M« Požar V sredo, 12. maja, °k° enajste ure zvečer je za ^ goreti na podstrešju Sta , Vrhovnika v Lahovčah. ostrešja na hlevu je P*^01^, ogenj pa je zajel tudi P^ff strešje stanovanjske hiše. . žar je nastal, ker se je t»\,( kurjenja v kuhinji za «viw vnela slama nad hlevom V leg kuhinje. nesreče PREHITRO ZAVIL V LEVO V torek, 11. maja, popoldne se je na Jesenovcu pri Železnikih pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik avtobusa Anton Frelih je vozil od Železnikov proti Sorici. V Jesenovcu je prehiteval voznika kolesa s pomožnim motorjem Jerneja Nedičiča iz Zalega-loga. Ko je bil avtobus z zadnjim kolesom še vzporedno s kolesarjem, je ta zavil v levo in oplazil avtobus. Voznik Nedličic je zaradi tega padel in se huje ranil po glavi. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. MOPEDIST V PEŠCA V vasi Ljubno je v torek, 11. maja zvečer voznik mo- peda Zoran Kalan žara* ^ primerne hitrosti trčitt letno Sonjo Zardin, k» *i0, leve strani prečkala Kljub zaviranju je m5*, cf Zardinovo zadel in zbil sti. Prepeljali so jo v J ško bolnišnico. » PADEL Z MOPEDOM ^ Na cesti tretjega J**13 {% v Hlebcah je v srett". maja, dopoldne voaBi* peda Ludvik Gaka»j& pri Tržiču zaradi nepo«\ ^ hitrosti v dvojnem oV1° popeljal v desno v jarek i del. Huje ranjenega so ^ peljali v jeseniško bolru g SOBOTA — 15. MAJA 1971 / GLAS * 23 STRAN Gorenjska rokometna liga Jesenice : Alples 0 : 10 w. o. Štirinajsto kolo I. gorenjske rokometne lige je spet poskrbelo za presenečenje. V tekmi za najvišji gorenjski naslov med vodilnima na lestvici — Jesenicami in Alplesom — smo bili Priča neljubemu dogodku. V igri omenjenih nasprotnikov je airrreč igralec Jesenic Peric fizično napadel sodnika Porento ■ -ta je kljub vodstvu gostov dve minuti pred koncem pljuči I tekmo. Za drugo presenečenje pa je poskrbela ekipa esira, ki v spomladanskem prvenstvu igra spet dobro, saj if x £°steri premagala solidno ekipo Radovljice. V ostalih ecanjih so bili doseženi pričakovani rezultati. * /r^ULTATI: Tržič B : Kranjska gora 17:14, Radovljica : J**1* 21:26, žabnica : Kranj B 11:27, Križe B : Sava 18:31, ■»esemce : Alples 0:10 w. o. Motokros Alples 14 12 1 2 199: 94 24 Šešir 14 10 2 2 265:182 22 Jesenice 14 11 0 3 232:160 22 Sava 14 7 2 5 240:220 16 Kranj B 14 7 1 6 185:190 15 Radovljica 14 5 1 8 239:252 11 Kranjska gora 14 4 1 9 202:226 9 Križe B 14 2 2 10 178:248 6 Žabnica 14 0 I D 170:289 1 v drugi gorenjski ligi so gostje od desetih osvojili kar devet točk. REZULTATI: Storžič : Dijaški dom 20:33, Radovljica B : JJ«r B 16:24, Besnica : Kranj C 18:23, Krvavec : Duplje B Alpks B : Preddvor 13:34. Preddvor 14 11 1 2 345:173 23 Kranj C 14 11 0 3 251:191 22 Besnica 14 10 0 4 253:229 20 Krvavec 14 6 2 6 274:232 14 Duplje B (—1) 14 7 1 6 223:201 14 šešir B 14 7 1 4 258:267 14 Dijaški dom 13 6 0 7 214:217 12 Radovljica B 14 4 2 8 173:222 10 Alples B 13 3 0 10 183:291 6 Storžič (—4) 14 1 0 13 132:241 —2 -dh Gorenjska nogometna liga Jesenice trdno vvodstvu . Ekipa Šenčurja je v minulem kolu osvojila le eno točko Je zaradi tega ostala razlika med vodečimi Jeseničani in ^^"r.iem še večja tako, da so praktično Jeseničani že prvi. . THpULTATI: Naklo : Kranj 2:0, Alples : Šenčur 1:1, Lesce . rboje 3:3, Jesenice : Podbrezje 3:0, Predoslje : Bela 2:3. Jesenice 16 14 1 1 80:20 29 Šenčur 16 10 3 3 73:22 23 Naklo 17 10 1 6 46:30 21 Alples U 9 2 5 72:41 20 Kianj 17 9 2 6 50:36 20 Lesce 17 9 l 7 55:39 19 Trboje 16 5 8 3 41:31 18 Predoslje U 5 1 10 44:39 11 Kropa 16 3 4 9 39:60 10 Bela 17 3 1 13 25:86 7 Podbrezje 16 0 2 14 10:109 2 takole: Jesenice < r mladinski ligi pa so se srečanja končala t Tri i 5:0< Kranj : Triglav 1:2, Vrstni red: L Jesenice 22, 2. 'jjav 21, 3. Kranj 12 itd. h 1 * >i 11 r j i so mcci tednom in v nedeljo odigrali dve koli. T1./'u,l:>li: Lesce : Jesenice 3:1, LTH : Podbrezje 1:2, Trboje : B ĆD3:°. Triglav A : Alples 14:0, Triglav B : Šenčur 1:1, Kranj Ahil. d°s,je 0:5> Kranj A : Naklo 5:0, Naklo : Kranj B 3:0, 3.4 pS : Šenčur 0:3, Lesce : Trboje 0:2, Jesenice : Podbrezje Slav to°sljc : Triglav A 0:13, Tržič : Kranj A 2:3, LTH : Tri-22 t ° 0:2. Vrstni red: 1. Triglav A 39, Trboje 34, 3. Lesce 1U1- P. Novak Jutri derbi v Dupljah v-,y ncd^Jo bodo nadal je-lj'!. s Prvenstvom v Ijub-jgaski conski rokometni Najzanimivejše sre-bo v DuP!jah, kjer ^ bosta pomerili ekipi Kvz J» Dupelj. I*tni red pred nedelj- skim kolom je naslednji: 1. Zagorje 23, 2. Olkapijn 21, 3. Sevnica 20, 4. Duplje 20, 5. Kranj 18, 6. Hrastnik 18, 7. Križe 18, 8. Kamnik 12, 10. Mokerc 11, ■11. Krmolj 7, 12. Medvode 0. J. Kuhar Prva dirka za »Donavski pokalu Na znani motokros progi v Podljubelju bodo 13. junija spet zagrmeli jekleni konjički. Tu bo namreč na sporedu prva dirka — drugi dve bosta 27. junija v Bolgariji in 29. avgusta v CSSR — za »Donavski pokal 71«. Dirka za »Donavski pokal« bo hkrati tudi generalka za eno izmed dirk za svetovno prvenstvo v razredu do 250 ccm. Letos je FIM (mednarodna motociklistična zveza) spet dodelila Tržičanom izvedbo svetovnega prvenstva, ki bo 21. maja 1972. Na startu letošnjega »Donavskega pokala« se bodo poleg štiričlanskih reprezentanc Bolgarije, Romunije, Madžarske, CSSR, SZ in Jugoslavije pomerili tudi tek- movalci Švedske, Belgije, ZRN, Avstrije, Švice, Finske itd. Za popestritev sporeda pa bodo prireditelji organizirali tudi tekmovanje v krosu z mopedi. Avto moto društvo Tržič slavi letos 20. obletnico povojnih mednarodnih motocik-lisličnih prireditev na Ljubelju. Organizacijski komite, kateremu predseduje predsednik SO Tržič Marijan Bizjak, dela s polno paro že nekaj mesecev. Vsi se zavedajo, da bodo le z dobro organizacijo dostojno proslavili pomembni jubilej. Vsekakor pa je treba pripomniti, da sc za organizacijo v Tržiču ni treba bati, saj so le-1 i znani, da znajo odlično opravljali še tako težke naloge. D. Humcr Šah Bukovac - gorenjski prvak Pred dnevi se je končalo šahovsko prvenstvo Gorenjske. Prvo mesto je osvojil Desimir Bukovac iz Kranja. Rezultati zadnjega kola: Sim-čič : Zbil 0:1, Harinski : Ma-tjašič 1:0, Šiftar : Bukovac 0:1, Stcrle : Vojičič remi, PresterI : Mali remi, Roblek : Djordjevič remi; preložene igre: Harinski : Djordjevič remi, Mali : Harinski remi, Harinski : Vojičič remi, Šiftar : Mali remi, Vojičič : Šiftar remi, Bukovac : Harinski 0:1, Matjašič : Simčič 1:0, Vrstni red: Bukovac 8, Mali, Matjašič, Sterle in Roblek po 7, Šiftar 6, Vojičič 5,5, Djordjevič in Harinski po 5, Pre-sterl 3,5, Zbil in Simčič po 2,5 točke. Zmagovalec si je pridobil pravico nastopa na republi- Šport v kratkem V Sorski nogometni ligi je v vodstvu ekipa Tabora 69. Kandidati za drugo mesto so Kondor iz Godešiča, Sava B in Zbilje. NK Tabor 69 je pred dnevi organiziraj nogometni turnir, na katerem je sodelovalo 8 ekip. Vrstni red: 1. Tabor 69 A — Vižmarje, 2. Gamelje, 3. Tabor 69 B itd. Danes in jutri bo na nogometnem igrišču pri Sv. Duhu nogometni turnir v počastitev dneva mladosti. Turnir bo letos organiziran že tretjič zapored. Organizatorji Sorske nogometne lige bodo v prihodnjih dneh organizirali tečaj za nove nogometne sodnike. J. Starman škem prvenstvu, Matjašič in Slerle pa sta si pridobila prvo kategorijo. F. štagar Tradicionalni troboj Na športnem tekmovanju ekip Borca, gasilcev in UJV iz Kranja so v posameznih panogah zmagali — streljanje: UilV, kegljanje: Borec, šah: Borec. Prehodni pokal je osvojila že drugič zapored ekipa kranjskega Borca. F. Štagar Športna tekmovanja v Kamni gorici Mladinski aktiv iz Kamne gorice je organiziral več tekmovanj, na katerih so nastopni športniki iz devetih mladinskih aktivov in vojaki iz Boh. Bele. Zmagovalci v posameznih panogah — nogomet: Plamen — Kropa; odbojka: Kamna gorica; šah: JLA — Boh. Bela; tek po ulicah: člani — Zdravko Eržen (Kamna gorica), — Gustelj Cotar (Ljubno). Kalan Tudi v rokometu druga zvezna liga V Zagrebu so pred nedavnim ustanovili drugo zvezno rolkometno ligo, v kateri bo sodelovalo 10 ekip. Iz Slovenije se bosta uvrstila prva in druga cTcipa republiške lige, tretjeuviščema pa bo igrala kvalifikacijo. J. Kuhar Športne drobtine športno društvo Triglav že več kot tri leta nima predsednika, hkrati pa ima velike težave tudi z ostalimi člani centralnega upravnega odbora. Vsekakor slabo spričevalo za najmočnejšo tclesnovzgoj-no organizacijo v kranjski občini. Morda bodo imeli več sreče pri izbiri novega predsednika na prihodnji konferenci društva, ki bo verjetno v maju. Občinska zveza za telesno kulturo Kranj je imela v sredo 6. redni občni zbor. Pozabili pa so povabili predstavnike tiska in radia. Sicer pa je značilno za kranjsko ObZTK, da tudi v vsej mandatni dobi ni povabila niti na eno sejo izvršnega odbora ali sekretariata predstavnike sedme sile. Ali so člani izvršnega odbora proti propagandi telesne kulture? Ali bo v novi mandatni dobi tudi tako? Skupščina občine Kranj je za dejavnost ObZTK Kranj namenila v letošnjem letu 893 tisoč din, torej nekaj več kot 10% kot v letu 1970. Po anketi kranjskih občanov, ki je bila opravljena v jeseni 1970, zna plavati 62 "/o Kranjčanov, smučati 40 °b, kolesariti 87%, streljati 45 %, igrati športne igre in kegljati 22%, medtem ko jih ne zna ničesar le okoli 7 %. Hokejska zveza Jugoslavije in smučarska zveza Jugoslavije sta že določili ekipi za olimpijske igre v Sapporu v prihodnji zimi. Vsekakor zanimiva in hkrati pravilna odločitev, saj se bodo lahko potniki za Japonsko mirno pripravljali za zimsko olimpiado v začetku februarja 1972. J. J. Pred dnevi bi morala biti »a nogometnem igrišču v Preddvoru prvenstvena tekma gorenjske nogometne lige. V derbiju z dna lestvice naj bi se pomerili enajstoriea Bele in Podere/i j. Ker pa sta se na igrišče v Preddvor pripeljala z mopedi le dva igralca Podbrezij, je bil tekma registrirana w. o. v korist domačinov. Le dva igralca ne moreta biti kos enajsto-rici nasprotnika! -dh GLAS SOBOTA — 15. MAJA 1971. 4 v j) r a š a n je 4o d g o v o r i Skoraj vsak izmed nas ima svojega konjička ali svoj hobi, kot temu radi rečemo. Nekdo se zanima za košarko, drugi ne zamudi nobene nogometne tekme, tretji rad lovi ribe ali pleza po gorah. Pa ne samo to. Je .še dolga vrsta konjičkov. So ljudje, ki imajo lepe zbirke znamk, nalepk, značk ali starin. V naši rubriki predstavljamo tri zbiralce starega denarja. Ješe Simon (33 let), delavec iz Kranja: »Z zbiranjem denarja se ukvarjam že dolgo in imam že kar lepo zbirko. Ne zanimam pa se samo za stare novce, temveč zbiram tudi značke, medalje, plakete in starine. Sem član slovenskega numizmatičnega društva. V zadnjem času Gorenjci pripravljamo ustanovitev lastnega društva numizmatikov. Zamisel ni nova. Porodila se je že pred leti. Sestanki slovenskega društva zbiralcev denarja, kjer lahko izmenjamo ne samo primerke naših zbirk, temveč tudi izkušnje so le ob večerih v Ljubljani. Zato Gorenjci težko sodelujemo, če bi se povezali med seboj, bi lažje kupili potrebno literaturo in se tudi večkrat sestali.« Zavrl Lojze (43 let), pla-ner iz Bitnja: »Na Gorenjskem je dosti ljubiteljev starega denarja, zbiralcev značk in medalj. 2e dalj časa si želimo, da bi se lahko enkrat ali dvakrat mesečno zbrali nekje na Gorenjskem. Ce ne bomo delovati kot podružnica numizmatičnega društva, bomo ustanovili samostojno društvo. Star denar sem začel zbirati že kot dijak, in to kovance in bankovce. Kar sem dobil, sem shranil. Zadnji dve leti pa zbiram zlasti denar z druge svetovne vojne. Imam že zbirko partizanskega denarja, bonov in denarnih potrdil.« Fojkar Slavko (51 let), tekstilni delavec iz škofje Loke: »Z zbiranjem starega denarja sem sc začel ukvarjati že pred vojno. Prve napotke sem dobii od očeta, ki je delal v rudnikih v Nemčiji in je prinesel domov različne spominke in med njimi tudi zanimive primerke denarja. Po očetov smrti sem prevzel zbirko in z zbiranjem nadaljeval. Zlasti se zanimam za denar držav članic OZN. Nimam še primerkov denarja Andore, nekaterih afriških, azijskih in južnoameriških držav. Posebna zanimivost za zbiralce pa je denar držav, ki ne obstajajo več Imam zbirko denarja stare Srbije, Črne gore, stare Jugoslavije, Avstrije in celo novčič iz keltske dobe.« L. Bogataj Včeraj smo v škofji Loki v pisarni Turističnega društva na Mestnem trgu 10 (tel. 85-268) odprli podružnico Glasa. V njej je mogoče naročiti Glas, plačati naročnino, sporočiti sVr& membo naslova ter naročiti mali oglas, osmrtnico ali zahvalo. Podružnica bo sprva odpr'a vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. — Foto: F. Pcrdan Blagovnica Nama iz škofje Loke razstavlja v parku za blagovnico modele šotorov, ki * dobijo na našem trgu. Razstava je že lani zelo dobro uspela, zato so jo letos ponovi • Odprta bo do 19. maja. Dopolnili jo bodo še s čolni iz uvoza in če bodo dosti Proa