Novemu cesarju.
Pesem slovenske mladine.
Trgajo megle se žalosti črne . . .
Vzame nam radost in zopet jo vrne
božje ljubezni milostni žar.
V žalostne megle naše bridkosti
zor posijal je Tvoje mladosti,                        t
cesar, vladar!
Vstaja, pozdravlja Te v radostnih klikih Avstrija v narodov svojih jezikih, Avstrija, slavnih sinov domovina . . . Tudi slovenska se Tvoja raladina vdano Ti bliža in sc Ti klanja, polna zanosa in spoštovanja svojo ljubezen prinaša Ti v dar, cesar, vladar!
Bodi pozdravljen na jasnem prestoli! —
Mi smo slovenski, vsi Tvoji sinovi.
Tihi, ponižni so naši domovi,
za-Te ljubezen pa z mlekom smo pili,
za-Te ljubezni so vsi nas učili,
ki na zapoved so sveto kazali
— s plošče so nam kamenite jo brali —:
Sin, očeta in mater spoštuj! . . .
Ti si naš oče, Avstrija mati,
v Tvoji ljubezni smo srečni, bogatl —
vladaj nas! vodi! zapoveduj!
Videl si naše očete in brate tam, kjer razsaja krvavi vihar, videl si v strašni ognjeni jih toči, v jarkov zaseki, v bitki vroči , . . Kri in življenje žrtvujejo za-Te, cesar, vladar!
Glej, kot očctov, kot bratov kri, naša, ko treba bo, za-Te bo tekla: kost od kosti smo, jeklo od jekla — zarod junakov smo mi!
Zarod junakov: iz vere očetov raste njih moč, zvestoba, pogum. Cuj, in zato ob Tvojem prestoli kličejo ustna, duša nam moli k višnjemu Bogu vojskinih trum: Ti, o Gospod, Ti bodi s cesarjem, varuj ga s svojo mogočno roko! Dvigni se! Vojske zagrozi viharjem, božji Svoj mir nam razlij na zemljo! V miru pod žezlom močnim in slavnim vsemu dajaj blagoslovljeno rast, kar je cesarju in ljudstvu na blagor, kar je na hvalo očetom pradavnim, kar je Tebi, o Večni, na čast!
Dr. Mihael Opeka
Cesar Karel