05/XI • maj 2001 • NI ZA PRODAJO KOROŠKI ČASOPIS |_| 54^ lesna Les živ • t L-^k-A SLOVENSKE ŽELEZARNE ENERGETIKA RAVNE d.o.o. H KiVA OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Tel. (02) 88 25 110; telefaks (02) 88 42 153 keroike ptome d.d. DRAVOGRAD Koroška c. 2 A 2370 Dravograd / Tel.: 02 87 21 000 Fax: 02 87 84 637 ' SGP KOGRAD IGEM BETON d.o.o Dravograd GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d o.o. Ravne GRADNJE d.o.o. Slovenj Grade« INŽENIRING d.o.o. Dravograd PRODAJNI CENTER d o.o. Dravograd KOMUNALNO PODJETJE . "LOG "ao. - 1 Dobja vas 187, 2390 Ravne na Koroškem . N C 02 82 23 963. fax: 02 82 20 912 ^1 | Tovarna Akumulatorskih Baterij, d.d. Mežica ■ Slovenija ENERGIJA IZPOD PECE '^y\ ZAVAROVALNICA MARIBOR ZANESLJIV PARTNER ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ 100 metrov. Rekli so: to je nemogoče. Pristali smo na 120. Vzklikali so: bravo, bravo, bravo. Hoteli smo dalje. 140,180. Govorili so, da to nima nobenega smisla. Vztrajali smo: to so naše sanje. Nihče ne more čez so vpili. Mi lahko. Šli smo čez 220. Ničesar več niso rekli. Ker vedo, da bomo šli dalje. Sistem ISO 9000 je serija mednarodno primerljivih standardov kakovosti poslovnih procesov. Njegov namen je vzpostaviti proces stalnih izboljšav vseh delovnih postopkov. Podelitev certifikata ISO 9001 je potrditev, da je zunanja presoja sistema kakovosti uspešno zaključena. Proces stalnega razvoja kakovosti po mednarodnih standardih seje zdaj pričel. .1® ISO 9001 Q-316 5 IQNet 5 ISO 9001 UKAS »uSSmjmni OBMOČNA ENOTA SLOVENJ GRADEC (U triglav POMLADNA... UČENJE NA NAPAKAH V šoli so nekoč učili z drilom, kar je najbolj vžgalo pri poštevanki. Danes je prevladujoča metoda računalniško raziskovanje pravilnih odgovorov, kar razvija logično mišljenje. Lepo! In hitro! Če ne uganeš prav, le s pritiskom na drugi gumb zbrišeš napačno sled in iščeš pravo. Računalnik reagira hitreje od človeške pameti, ki se na lastnih napakah uči precej počasneje.Tudi opice so v laboratorijskih raziskavah dokazale, da se na podlagi lastnih poskusov znajdejo hitreje kot s prisilno dresuro. V obeh primerih je potreben čas, pri dresuri in pri razumskem dojemanju lastnega ravnanja. Gornji uvod je namenjen razumevanju današnjega političnega ravnanja. Prisegamo na demokracijo in omogočamo strankam in strankicam, da nas prepričujejo v svoje edinozveličavne metode dela pri uresničevanju programov za dobrobit naroda. Ni nujno, da se vse izrečeno tudi uresniči po željah govorca. Morda niti sam ni bil prepričan v iskrenost svojih izvajanj. Če je pa trdno veroval v svoje besede, so ga morda drugi narobe razumeli ali pa preoblikovali cilje po svoje. Ko kdo kot papiga iz dneva v dan ponavlja kritiko prejšnjemu režimu, pozablja, da je ljudstvo tako metodo o iskanju zunanjih sovražnikov že zavrnilo. Danes le redki nasedejo parolam voditeljev. Želijo razumsko dojemati svetovna dogajanja in primerjati besede in dejanja. Vsaka ideja se lahko sfiži. Če le pomislimo na Jezusove besede, ki jih že stoletja posluša pol človeštva - kako lepo jih je slišati. Vsakemu obljublja nebeško kraljestvo kot nagrado za tuzemsko trpljenje. Nasprotno od tega pa je Marx posvetno blaginjo »za vse po njihovih potrebah« postavil kot cilj svojim pristašem. Torej oba enako želita blaginjo vsem prebivalcem planeta. Zakaj je torej med pristaši obeh toliko sovraštva? Ni le zaradi dejstva, da prvi obljublja srečo posmrtnega - večnega življenja in drugi srečo tuzemskega življenja. Pomembno je, kako so se pristaši njunih idej z dejanji dokazovali, kako so lepo izrečene cilje spreminjali po svojih željah. Zlorabe tu in tam. Pa se čudimo, zakaj je čedalje več ateistov! TIK Danes le še v humorju najdeš resnico. NIKO Iz vsebine: Javorniški grad najeda zob časa 4 Koroška v sliki 6 Anketa: maj, mesec ljubezni 8 Koroška turistična ponudba 12 40 let Prežihove bralne značke 13 Praznik na Ojstrici 14 Sto let Pihalnega okestra Rudnika Mežica 18 Moda: nove pričeske 19 Prepihane čveke 20 Deset let po vojni za Slovenijo 25 Črnjansko srečanje 26 Odbojka: trije naslovi za koroške šole 31 Črna kronika 36 Naslovnica: Muce Posnetek: Franjo Hovnik PREPIH Koroški časopis Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: E. P. T., Veselin Vukovič s.p., Ravne na Koroškem Tisk: Tiskarna ODTIS, Danilo Obrul, s.p. Ravne na Koroškem Izdaja: ČZP VORANC d.o.o. Ravne na Koroškem, Prežihova 24, email: prepihl@siol.net, tel. 02/82 15 780, faks 02/82 22 999 Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Dvorec že desetletje buri duhove BISER JAVORNIKA ŠE VEDNO NAJEDA ZOB ČASA Na Valvasorjevi upodobitvi - bakrorez iz leta 1688 - je predstavljena pravokotna, podkletena, enonadstropna, 3 x 7-osna grajska stavba z dvema k fasadam prislonjenima stopličema, na vrhu opremljenima z lesenim obrambnim vencem. Javorniški dvorec leži na imenitni legi nad ravenskim trgom. Vsem na očeh. Domačini smo se nekako že navadili na njegov izgled, obiskovalca ali popotnika pa takoj zmoti pogled na sicer lepo, a času neprimerno oskrbovano stavbo na samem robu stanovanjskega naselja Javornik. Stavba je brez oken, zunanjost vidno prepuščena propadanju. Vprašanj je ogromno, odgovorov doslej bolj malo. Ljudje kažejo s prstom na občino, pa na sedanje lastnike... Mi dodajamo: osnovni greh je bil narejen v polpretekli dobi, dobi razcveta železarne, ko je bilo denarja dovolj in bi biser Javornika lahko brez večjih pretresov primerno obnovili. Pa ga niso. Zdaj je v breme lastnikom, v sramoto Ravnam in občini. Kako dolgo še? Grad Javornik ima vse kvalitete prezidanega, vendar v osnovi ohranjenega rene-sančno-baročnega dvorca iz 17. stoletja. Od prvotne stavbe je ohranjeno še celotno jedro, le stolpiča sredi zahodne in južne fasade sta se skrila za neorenesančnimi prizidki. Zahodni rob grajske terase krasi nizko obzidje, ki oblikuje na južnem koncu čuvajnico....in zanimiv dvorec že nekaj let zapuščen propada. Tako je javorniški dvorec opisan v publikaciji »Ravne na Koroškem - 750 let prve pisne omembe«, ki jo je leta 1998, ob veliki obletnici trga Guštanj, izdala takratna občina Ravne-Prevalje. V začetku 16. stoletja se graščina imenovala Prušnikov dvor - Pruschnigghof, od ok. leta 1540 pa po novem lastniku Luki gamsu, ki jo je takrat s cesarskim dovoljenjem obnovil in obdal z obzidjem in stolpi — Gamsenegg. Konec 16. stoletja so dvorec dobili v roke Javorniki - Jaberneggi, ki so ga posedovali v času Valvasorja. Pozneje je bila graščina v rokah Wayersbergov on Gačnikov - Schlangenburgov. Ob koncu 19. stoletja je bil njen lastnik Franc Ksaverij Schmied, od leta 1910 in do njegove smrti leta 1946 pa jo je posedoval Šlezijec Ernest Ossiander. Po vojni je dvorec upravljala kmetijska zadruga, nato komunalno podjetje, najnujnejše posege za ohranitev je začela Železarna Ravne konec osemdesetih let, ko so obnovili streho in južni prizidek, pa dvorec potem prepustili propadu. Današnja stavba je enonadstropna, delno podkletena, 6 x 3-osna, s prislonjenim stolpičem. Fasade, okenske obrobe in vhod so členjeni po empirskem slogu, nad vhodom je Ossiandrov grb. Temeljite prezidave so bile opravljene ok. leta 1910, ko je stavba dobila na trški strani fasado s stol-pastim rizalitom in dve stebriščni verandi. V pritličju graščine, kije bila tako prezidana v vilo, so ohranjeni grebenasti oboki. Dovolj zanimiva zgradba torej, da je ni mogoče preurejati brez smernic zavoda za spomeniško varstvo, česar se očitno zavedajo tudi sedanji lastniki. In z enim izmed njih, direktorjem podjetja PST d.o.o. Ravne na Koroškem, Borisom Pešlom, je tekel naš pogovor. Najprej je izrazil zadovoljstvo, da ima sploh priložnost spregovoriti o načrtih in o težavah, ki zavirajo obnovo gradu, kajti o tem, tako pravi, ga ni še nihče javno povprašal. PST d.o.o. je javorniški grad s hlevom ter drugimi poslopji in zemljišči kupilo leta 1996 na osnovi javnega razpisa SKB banke, ki je nepremičnine prodajala v imenu Slovenskih železarn. Za vsa poslopja in nekaj manj kot 14.000 kvadratnih metrov zemljišča so odšteli 375.000 nemškim mark. Ne takoj, ker se je zapletlo zaradi denacionalizacijskega zahtevka in se niso mogli vpisati kot lastniki. Prodaja seje zato vlekla leto in pol. Zanimivo je, da so sedanji lastniki šele takrat, ob vpisu v zemljiško knjigo, ugotovili, da jim je železarna prodala več zemlje, kot so pričakovali: parcela se razteza v samo naselje Javornik, tako da stoji na njej nekaj blokov, kar nekaj funkcionalnega zemljišča okoli blokov, parkirišč, zelenic... Kakšen je bil vaš neposredni interes ob nakupu gradu in zemljišča? »Enak kot danes. V gradu je v pritličju načrtovana restavracija na visoki ravni, v drugi etaži pa dejavnost, povezana s kulturo. Ekonomsko upravičena naložba je v delu gospodarskega poslopja, kjer nameravamo urediti nekaj lokalov za trg. Imamo idejne projekte in pridobljeno lokacijsko dokumentacijo. To poslopje meri v tlorisu 550 kvadratnih metrov, uredili smo ga v tri etaže. V kleti predvidevamo pivnico in frizerski salon, slaščičarno, v srednji etaži večji salon pohištva in bele tehnike, v zgornji etaži poslovne prostore, za kar že imamo interesente... Jasno pa je, da tako občina kot spomeniško varstvo postavlja pogoj, da tu ni proizvodne dejavnosti.« Spomeniško varstvo? Zavod gotovo postavlja ostrejše pogoje, kar zadeva preureditev gradu in prostorov nasploh? »Od vsega začetka nam je bilo jasno, da bodo varstvene omejitve pri obnovi objektov in smo takoj vzpostavili stik z mariborskim Zavodom za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Moram reči, da smo bili prijetno presenečeni, saj so nam veliko pomagali in svetovali, na zavirali. Z njimi smo hitro našli skupen jezik in nimamo nerešenih razmerij. Tudi doslej smo spoštovali vse njihove zahteve, oni pa imajo posluh za naše predloge in načrte.« In kaj ste doslej naredili? Ljudje pravijo, da bore malo, vsaj videti ni... »Naredili smo vse, kar smo mogli. Mi smo zamenjali streho, izvedli smo tretjo ploščo v gospodarskem poslopju, stebre, imamo projekte. V dveh letih smo v obnovo poslopij vložili preko 200.000 mark. V vseh treh stavbah smo rešili statične zahteve, imamo kupljeno stavbno pohištvo. Stvar stoji zdaj že leto dni, odkar je GP Radlje končalo dela po pogodbi. Naše podjetje se sicer ob nakupu zavezalo, da bomo dela končali v petih do desetih letih po nakupu.« Koliko sredstev mislite, da bi bilo še treba vložiti v projekt? »Veliko. V gospodarski del ok. 250 tisoč mark v obnovo samega gradu vsaj 600 do 800 tisoč., za notranjo ureditev še milijon. Naš interes je nesporen - da zadevo speljemo do konca, da bo celoten grad s pripadajočimi zgradbami dobil obliko in vsebino, ki mu gre. To, da stvar stoji, predstavlja za nas poslovno škodo. Zavore smo pričakovali od zavoda za spomeniško varstvo, ne pa od občine.« Pravite torej, da je občina kriva za to, da se stvari ne premaknejo naprej? »Ne kriva. Problem je, ker imamo proizvodno dejavnost (izdelava rolet, senčil, stavbnega pohištva), za katero vemo, da je ne moremo opravljati tu, v stanovanjskem okolju. Zato se z občino že dve leti dogovarjamo za zamenjavo zemljišča. Pripravljeni smo zamenjati ok. 4000 kvadratnih metrov funkcionalnega zemljišča na Javorniku za ustrezno zemljišče v obrtni coni. Jasno nam je, da naselje mora imeti parkirišča, dovoz, zelenice..., vse to smo pripravljeni zamenjati. Vendar še zdaj nismo dobili zadovoljivega odgovora. Občina že dvajset let obračunava uporabo stavbnega zemljišča na Javorniku, ne da bi bile stvari zemljiškoknjižno urejene. Želimo, da se uredi in že dve leti čakamo na ustrezno rešitev s strani občine. Dokler se to ne uredi, ne moremo nadaljevati z obnovo gradu.« Tako g. Pešl. Za komentar in pojasnila smo seveda povprašali tudi ravensko županjo Ivano Klančnik. Kar takoj povejmo, da je potrdila besede gospoda Pešla glede dogovarjanja za zamenjavo zemljišč,predstavila pa je težave s pridobivanjem zemljišča za obrtno cono v Dobji vasi. Občina se že dve leti trudi, da bi prišlo do komunalno urejene obrtne cone II, dobro leto so porabili za spremembe prostorskega plana, saj je šlo za kmetijsko zemljišče. Od lanskega maja je pot odprta. »V obrtni coni I je prostora le še ok. 5000 kvadratnih metrov, in zanj so neposredno zainteresirani obrtniki, ki imajo v tej coni že svoje proizvodne prostore. Postopek za komunalno opremo obrtne cone II se je pričel takoj po sprejemu spremembe prostorskega plana, zemljišče pa je praktično 95 odstotkov v drugi, ne v občinski, lasti. Lastnik večine tega zemljišča je bivša Železarna Ravne oz. so Slovenske železarne. Na koncern SŽ smo že julija lani poslali poziv, da nam sporočijo, pod kakšnimi pogoji in na kakšen način bi to zemljišče oddali ali prodali. Odgovorili so, da bodo zadevo obravnavali na prvi seji nadzornega odbora, vendar doslej kljub urgencam odgovora še nismo dobili. Dogovarjali smo tudi z ministrico Petrinovo, da bi del tega zemljišča sodilo v okvir sanacijskega načrta železarne na Ravnah v smislu, da se nameni za socialno sanacijo. Tako bi lahko pridobili določena sredstva s strani EU, lokalna skupnost pa bi zemljišče pridobila brezplačno ali po zelo nizki ceni. S tem bi lahko zagotovili bistveno boljše pogoje novim obrtnikom in podjetnikom in večje možnosti za zaposlitev ljudi, ki so izgubili delo v železarni. Z menjavo vlade je ta koncept nekako zastal, upamo pa, da ga bomo zdaj ponovno aktualizirali.« Če povzamemo: podjetje PST d.o.o. bo nadaljevalo z obnovo gradu in spremljajočih objektov na Javorniku, ko bo dobilo zemljišče za preselitev svoje proizvodne dejavnosti oz. z zamenjavo dela zemljišča na Javorniku za prostor v obrtni coni Dobja vas. Obrtna cona II se bo pričela urejati, ko bodo pridobljena zemljišča od sedanjih lastnikov, med katere v veliki meri sodijo tudi Slovenske železarne, ki pa še niso dale odgovora na vprašanje, pod kakšnimi pogoji so pripravljene to zemljo prodati ali oddati... Klobčič se še ni pričel odvijat. Kako dolgo še? Vojo Močnik KOROŠKA V SLIKI Velikonočni čas je bil, kot že lep čas ne, letos močneje uglašen na običaje, družinsko delo in na kraju skupni praznik. V mnogih šolah, posebej v nižjih razredih, so z otroki pripravili poseben dan, na katerega so povabili starše, prišlo pa je več dedkov in babic, saj oče ali mamica najčešče sploh nimata časa za nekaj ur skupnega pouka in dela. Končno se je izkazalo, da so stari starši za to tudi bolj pripravni, mimogrede in ob pomoči učiteljic so otroci veliko zvedeli o velikonočnih običajih. Tako so bile skupne ure veliko bolj bogate, posredovane iz izkušenj resničnih doživetij in pričakovanj. Posnetek Kristl Vaiti Ob 141 letnici rojstva skladatelja Huga Wolfa je bil v dvorani glasbene šole Slovenj Gradec koncert Wolfovih samospevov na pesmi Johana Wofganga Goetheja. Pesmi je v prevodu Igorja Grdine bral Jurij Sovček, pevsko in glasbeno izvedbo pa so podale sopranistki Milena Morača in Marie Claude Chappuis ob klavirski spremljavi Brede Zakotnik. V avli Občine Dravograd so odprli razstavo, posvečeno 10.obletnici ustanovitve mednarodnega policijskega združenja IPA- SEK CIJA SLOVENIJA. Razstavo sta odprla župan Občine Dravograd g. Rado KRPAČ in direktor Policijske uprave Slovenj Gradec g. Srečko KROPE, delo IPE pa je predstavil predsednik regionalnega kluba za Koroško, g. Stane ISAK. Na razstavi so poleg dela IPE predstavili tudi zbirko policijskih insignij. Minister za evropske zadeve Igor Bavčar in veleposlanik Evropske unije (EU) v Slovenji Eric van der Linden konec marca v Slovenj Gradcu podpisala finančni memorandum o sofinanciranju izgradnje čistilne naprave v Pamečah pri Slovenj Gradcu. Namen finančnega memoranduma je zagotoviti sredstva za izgradnjo čistilne naprave in treh zbirnih kanalov v skupni dolžini 25 kilometrov, s čimer bo Slovenj Gradec uredil odvajanje odpadlih voda v skladu z evropskimi direktivami in standardi. EU se je s podpisom zavezala, da bo h gradnji prispevala 4,5 milijona euvrov. Posnetek: DJ Območno združenje borcev in udeležencev NOV Slovenj Gradec je imelo svoj redni letni občni zbor v slovenjgraškem Domu upokojencev. Gost večera je bil tov. Bojan Škrk z republiškega odbor ZZB NOV. Člani so med drugim potrdili dopolnjen statut in operativne aktivnosti GO ZZB NOV za leto 2001. Posnetek Stanko Hovnik V Slovenj Gradcu so lansko leto pripravili mednarodni simpozij ob 140 letnici rojstva skladatelja Huga Wolfa. Udeležili so ga tudi priznani muzikologi iz Slovenije in tujine, ki so govorili o skladatelju ter njegovih sodobnikih in naslednikih. Društvo Huga Wolfa Slovenj Gradec je ob tej priložnosti v slovenskem in nemškem jeziku izdalo zbornik s prispevki osmih sodelujočih muzikologov. Govori o Wolfu in sodobnikih, ki so delovali na tem področju, predvsem skladatelji kot so Josip Ipavec, Anton Lajovic, Gojmir Krek in Joseph Marx. Vsako leto 7. aprila izbere Svetovna zdravstvena organizacija neko zdravstveno vsebino, ki je posebno pereča za človeštvo. Tej vsebini se potem skozi celo leto namenja več pozornosti kot sicer. Letošnja pozornost je posvečena duševnemu zdravju. Na Koroškem smo svetovno obeležje strnili v razstavo likovnih del, ki so jih ustvarjali učenci oz. varovanci različnih sposobnosti. Ideji, da na enem mestu razstavimo izdelke otrok z različnimi sposobnostmi, je botroval slovenski slogan: »Vsi različni- vsi enako vključeni«. Razstavljali so učenci Tretje OŠ Slovenj Gradec, OŠ Dravograd, OŠ Prežihovega Voranca Ravne in Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna. Otvoritev razstave je bila 5. aprila v razstavišču prim. dr. Staneta Strnada, v avli Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj že tretje leto pripravljajo Poročilo o človekovem razvoju, na pobudo Razvojnega programa pri OZN. Namen poročila je med drugim usmeriti pozornost ljudi, politike in strok od zgolj ekonomskih vidikov razvoja na probleme ljudi in na kakovost njihovega življenja. Gost večera na predstavitvi Poročila v prireditvenem prostoru knjižnice v Slovenj Gradcu je bil varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, ki je predstavil triletni projekt o človekovem razvoju in perspektive. Posnetek: Foto Metoda Na predlog Upravnega odbora Turističnega društva Slovenj Gradec je Skupščina Turističnega društva na svoji prvi seji soglasno sprejela sklep, da se za leto 2001 podelijo plakete Venetskega konja zaslužnim posameznikom in društvu, ki so s svojim delom v preteklih letih prispevali pomemben delež pri krepitvi turistične dejavnosti v Mestni občini Slovenj Gradec. Malo plaketo Venetskega konja so prejeli: Gostišče TINA iz Gmajne, za bogato in pestro gostinsko ponudbo in vzorno urejeno okolje ob domačiji Bošnik, Kulturno društvo Stari trg, za dolgoletno delo na področju kulturnega turizma in Knjižnica Ksaverja Meška iz Slovenj Gradca, za aktivnosti pri spoznavanju naše naravne in kulturne dediščine. Veliko plaketo Venetskega konja za leto 2001 prejme Župnija Slovenj Gradec, za prizadeto delo pri obnovi obeh slovenjgraških cerkva. Posnetek Stanko Hovnik Letošnji praznik Občine ravne na Koroškem so zaznamovale številne kulturne, družabne in športne prireditve, posebej slovesno pa je bilo na slavnostni seji. Naziv častnega občana so podelili profesorju Janezu Mrdavšiču, ki je z dolgoletnim in široko zastavljenim kulturnim delom oblikoval kulturno podobo Raven in ogromno prispeval k strokovni in organizacijski rasti kulturne dejavnosti v občini in dolini. Nagrado občine Ravne je prejela Marija Vodnjov, dr. med, priznanja pa društvo upokojencev Ravne, duhovnik Jaroslav Kotnik, in gospodarstvenik Peter Prikeržnik. Zlato Prežihovo priznanje je dobil Primož Suhodolčan, srebrno Anne Marie Valentar in bronasto Avgust Pogorevčnik. Jožef Robert Šater je dobitnik zlatega Klančnikovega priznanja, Matej Fils srebrnega in Vanja Vravnik bronastega Klančnikovega priznanja. Posnetek: Foto Ocepek trije mladostniki, ki se v centru za invalidno mladino v Vipavi usposabljajo za osnovna življenjska opravila. Njihova velika želja je, navkljub zdravstvenim omejitvam, poskusiti živeti čim bolj samostojno in po lastni meri. Slednje bi jim omogočila bivalna skupnost, kjer bi kljub invalidskemu vozičku in berglam, živeli bolj neodvisno. Ker triperesna deteljica za uresničitev svojih sanj potrebujejo 15 milijonov tolarjev, je Koroško društvo za cerebralno paralizo Slovenj Gradec pripravilo humanitarno akcijo zbiranja finančnih sredstev pod imenom žRadi bi domov'. Zbiranje finančnih sredstev bo potekalo predvidoma do meseca septembra, ko načrtujejo otvoritev prve bivalne skupnosti na Koroškem. Posnetek: Tomo Jeseničnik Center za socialno delo Ravne na Koroškemje praznično in hkrati delovno proslavil 20. obletnico svojega delovanja. Slovesnosti so se udeležili številni gostje, med njimi prava dama Slovenije, Štefka Kučan. Centru so čestitali tudi župani občin ustanoviteljic, županja Občine Ravne na Koroškem Ivana Klančnik pa je za potrebe programa Krtek centru v imenu občine podarila nov računalnik. Po slovesnosti je potekal dobro obiskan strokovni seminar o posvojitvah. Posnetek: Tomo Jeseničnik Triperesna deteljica, Milan, Janja in Rok, so NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! BREZ TVEGANJA IN STROŠKOV, LEP ZASLUŽEK, NI AKVIZITERSTVO. NUDIMO KREDIT. Telefon: 031 327 374, 02/82 31 098 - Irena MESEC MAJ - MESEC LJUBEZNI Najlepši mesec v letu je za mnoge mesec maj, mesec mladih in mesec ljubezni. Kdo se ga ne bi veselil, ko je prav v tem času polno cvetja in ljubezni. Mladi se spoznavajo, iščejo medsebojno razumevanje... V tokratni anketi smo nekaj mladih povprašali, kaj jim pomeni mesec maj. ANDREJA PETROVIČ: DANIJELA VELUNŠEK: MARKO VERHOVNIK: »Mesec maj mi pomeni zelo veliko. Takrat si človek resnično vzame čas za vse, za svoje najbližje. Pravijo, da je mesec maj mesec ljubezni, vendar je meni največje veselje to, da v tem času izžareva ljubezen, spoštovanje in medsebojno razumevanje. To pa mora človek najprej spoznati v sebi, šele potem pride do splošnega spoznanja, da je maj res tisti mesec, ki ga cenimo in spoštujemo, predvsem mi mladi.« »Ni lepšega meseca v letu kot je mesec maj. To ni samo dokončno prebujanje narave, ampak je to prebujanje ljubezni. V tem cvetočem mesecu so že nekdaj stari ljudje vedeli povedati, da je to najlepši mesec v pozni pomladi in mesec mladih. Tudi jaz imam fanta, ki ga sicer nisem spoznala prav v tem mesecu, in najina ljubezen je lepa, tako lepa, da si ne želim drugega kot to, da bi ostala za vedno skupaj.« »Obiskujem sedmi razred osnovne šole in v lepem mesecu maju smo se tudi v šoli veliko učili in spoznavali lepote tega meseca. Čeprav je to mesec zaljubljenih, jaz še nisem zaljubljen saj je za to še čas. Treba je najprej končati osnovno šolo, šele potem lahko mi mladi razmišljamo o prijateljstvu in ljubezni. Tudi za mene je mesec maj najlepši v letu. Ker pa zelo rad kolesarim, bom v mesecu maju temu športu posvetil veliko pozornosti.« DEJAN SFILAR: »Gotovo je mesec maj za mene eden najlepših mesecev v letu. Zakaj je mesec maj tako lep? Zato, ker v tem mesecu vse cveti. To je tudi mesec mladih in mesec spoznavanj, ko navezujejo ljubezenske stike. Tudi jaz sem zaljubljen in to ljubezen delim z punco. Želim, da bi najino srečanje in ljubezen ostalo za vedno v medsebojnem spoštovanju in sreči.« KATARINA LIPOVNIK: »Kaj naj rečem za mesec maj. Prekrasen mesec v letu je to, saj je okoli nas vse v cvetju. Tudi jaz se pridružujem vsem tistim, ki pravijo, da je to mesec mladih, v katerem smo nekoč praznovali tudi dan mladosti. Tudi jaz sem zaljubljena in v lepi in prisrčni ljubezni vidim tudi svojo prihodnost. Tako želim tudi svojim sovrstnikom in naj bodo srečni in veseli, tako kot sem jaz.« MAJA HRIBŠEK: »Najsrečnejši trenutek za mene je bil prav gotovo to, da sem se zaljubila prav v mesecu maju, v mesecu, ki mu pravimo mesec ljubezni. Lahko rečem, daje najina ljubezen zelo lepa in taka naj bi ostala za vedno. Ni lepšega na svetu, kot če imaš koga rad, ga ceniš in spoštuješ. Zato imam rada cvetoči mesec maj, ki mi bo ostal vedno v spominu na dneve prve ljubezni.« F. Jurač PREDNOSTI RAČUNALNIŠKEGA VODENJA VZDRŽEVANJA MAX IMO računalniški inženiring d.d. Kidričeva 14 2380 Slovenj Gradec tel: (02) 88 39 700 www.kopa.si e-mail: info@kopa.si /ČOPA Na vzdrževanje se je dolgo gledalo kot na področje teme, kjer prežijo težave in se ovirajo proizvodni procesi. Sodobni koncepti dramatično spreminjajo poslovne procese, vključno z vzdrževanjem. Tradicionalne metode vzdrževanja ne morejo več zadostiti vse bolj kompleksnih vzdrževalnih procesov. Vzdrževanje je zelo zahtevno in stresno opravilo, zato zahteva pravilen pristop in zelo premišljeno organizacijo dela, od pravočasnega odkrivanja napak na strojih do ažurnega vodenja dokumentacije, planiranja in izvedbe del. Izboljšati je potrebno spremljanje procesov in opreme v vsej njeni življenjski dobi, tako s tehničnega kot ekonomskega vidika. Čeprav je to velikokrat eden izmed navzven najmanj vidnih procesov, je zanesljivo vzdrževanje bistveno za vsakdanje delo. V podjetju KOPA računalniški inženiring d.d. se dejstva, da se potrebe po učinkovitih rešitvah na področju upravljanja in vzdrževanja večajo iz dneva v dan, dobro zavedajo. Zato so se pred nekaj leti po temeljiti analizi odločili, da skupaj z ameriškim podjetjem MRO Software, slovenskemu trgu ponudijo MAXIMO - v svetu vodilni softver za upravljanje in vzdrževanje premoženja (EAM - Enterprise Asset Management). Z arhitekturno zasnovo programa odjemalec/strežnik, podporo naprednih TRM principov, uporabo standardov ISO 9001 postavi MAXIMO osnovo za preventivno vzdrževanje. Sposobnost tega softvera, predvsem njegova funkcionalnost, enostavnost uporabe, prilagodljivost in popolna funkcionalnost preko Interneta (uporaba Web tehnologije), ponuja računalniško podprto vzdrževanje realno možnost k izboljšanju poslovanja. MAXIMO učinkovito uporablja računalniške zmogljivosti za planiranje, koordiniranje in racionalno uporabo ljudi, rezervnih delov in naprav. Rezultati se kažejo v prihranku stroškov zaradi zmanjševanja zastojev, kontrol, zalog, rezervnih delov, učinkovitejše uporabe sredstev, osebja in ostalih virov in povečane produktivnosti. Podjetje MRO je z več kot tridesetimi leti specializiranega delovanja na tem področju vodilno na svetu, kar je potrdila tudi mednarodna priznana inštitucija Gartner Group v svoji študiji. KOPA d.d. kot ekskluzivni zastopnik podjetja MRO za Slovenijo, s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami pri implementaciji celovitih rešitev ponuja tudi vso potrebno tehnično podporo, šolanje, svetovanje in ostale storitve na vseh področjih, ki jih ta rešitev podpira. MAXIMO se je v praksi izkazal kot izredno učinkovit sistem v vseh glavnih vejah industrije, v vladnih in javnih ustanovah ter podjetjih na več kot 8000 lokacijah z več kot 70.000 uporabniki po celem svetu. General Motors, Telekom Deutschland, Mercedes Benz, Deutsche Bahn, Audi, Ford, Hewlett Packard, British Gas, British Airport, Infosis Hong Kong, Volvo, Coca Cola - so le nekatera izmed množice imen, ki pri upravljanju vzdrževanja uporabljajo MAXIMO. Na slovenskem trgu se ta softver že nekaj let uporablja v Termoelektrarni Šoštanj, inštaliran je še v podjetju Saturnus iz Ljubljane, v Premogovniku Velenje, uvajanje pa poteka v podjetjih: Perutnina Ruj, na Koroškem v STO d.o.o. Strojegradnja Ravne, v Dravskih elektrarnah v Mariboru, in v LIV Plastiki iz Postojne, za potrebe izobraževanja pa je ta program inštaliran že na strojni fakulteti v Mariboru. Za uspešnost podjetja ni dovolj, če ima podjetje kvalitetno vzdrževanje, ampak morajo dobro delovati tudi ostale enote v podjetju. Šele z dobrim delovanjem vseh enot in ustreznim medsebojnim sodelovanjem podjetje izpolnjuje enega od potrebnih pogojev za uspešno delovanje. Ključni faktor za optimalno vzdrževanje vitalnih procesov v podjetjih so seveda »pravi« ljudje. V kadre je potrebno vlagati in jih vsestransko motivirati za stalen osebni razvoj in kvalitetno odgovorno delo. Rezultati tako ne izostanejo. Na področju vzdrževanja moramo v bodoče stremeti k učinkovitejši izrabi energije, uvajanju novih tehnologij v podporo vzdrževanja in informatizaciji poslovanja na področju vzdrževanja. Jasno opredeljeni cilji in vrednote bodo podjetju tudi v tretjem tisočletju pripomogli k nadaljnji rasti in razvoju podjetja. gospodaretvo______________ __________PREPIH VSE POTI VODIJO V EVROPO ENERGETIKA RAVNE V LUČI EVROPSKE ENERGETSKE ZAKONODAJE SLOVENSKE ŽELEZARNE ENERGETIKA RAVNE d.o.o. ^ j. - Približevanje Republike Slovenije v združbo združenih evropskih držav je tudi na področju energetike vse bližja. Ena izmed poti, ki vodijo v Evropo, je tudi odpiranje trga z energijo, s katero se bomo še tesneje povezali z združbo evropskih držav. Prilagoditev zakonodaje opredeljuje pravila in postopke, ki jih bomo morali obvladovati. Energetska politika je naravnana v smer integracije nacionalnih trgov EU zaradi večje konkurenčnosti, okoljskih strateških usmeritev ter vzpodbujanja učinkovite rabe energije.Nova zakonodaja opredeljuje pri odpiranju trga z električno energijo liberalnejši pristop predvsem s kupoprodajnim odnosom med različnimi elektroenergetskimi podjetji veleprodaje ter maloprodaje, ko ima porabnik možnost izbire dobavitelja. Prav tako je opredeljen proces prestrukturiranja - ločitev posameznih dejavnosti energetskih podjetij ter privatizacija energetske dejavnosti. Na trgu bodo delovali različni akterji, organizator trga (borza),preko katerega se bo trgovalo. Nadzor nad delovanjem trga z električno energijo in zemeljskim plinom bo opravljala Agencija za energijo. Preko organizatorja trga bodo proizvajalci prodajali električno energijo,trgovci, posredniki oziroma zastopniki in upravičeni odjemalci pa jo kupovali. Za prenos električne energije ter upravljanje prenosnega omrežja so določene gospodarske javne službe v okviru javnega podjetja za prenos električne energije ELEKTRO SLOVENIJA, medtem, ko so za distribucijo in upravljanje distribucijskega omrežja določena javna podjetja ELEKTRO LJUBLJANA, ELEKTRO MARIBOR, ELEKTRO CEUE, ELEKTRO GORENJSKA in ELEKTRO PRIMORSKA. Za uporabo prenosnega in distribucijskega omrežja je posebej določena cena za uporabo omrežja s strani Agencije za energijo - tako imenovana omrežnina, ki jo bo upravljalec omrežja zaračunal odjemalcu glede na njegovo porabo. ENERGETIKA RAVNE se s strateško načrtovanimi aktivnostmi pripravlja na samostojni nastop na odprtem trgu z energijo. Nova zakonodaja nam v zvezi s tem nalaga določena pravila oziroma nam daje možnosti za širitev dejavnosti in bistvene prednosti pri zagotavljanju tržne konkurenčnosti. Strateški cilji ENERGETIKE RAVNE : - tržno konkurenčna in zanesljiva oskrba kupcev energije na lokaciji Železarni Ravne in v regiji, - pridobitev statusa trgovca, zastopnika in posrednika ter uspešen nastop na širšem energetskem trgu, - združevanje odjemalcev, skupni trgi in optimizacija stroškov s ciljem zagotavljanja konkurenčnosti. Energetski zakon in Uredba o izvajanju gospodarskih javnih služb s področja distribucije električne energije na obstoječem zaokroženem gospodarskem kompleksu Železarne Ravne omogočata v letu 2001 začetek odpiranje notranjega trga z električno energijo za tako imenovane upravičene odjemalce električne energije, ki presegajo priključno moč 41 kW (na lokaciji Železarne Ravne jih je 22), po 1.01.2003 pa bo možno trgovati z električno energijo in zemeljskim plinom izven Republike Slovenije. Upravičeni odjemalci lahko sami ali preko zastopnikov, posrednikov in trgovcev kupujejo električno energijo prosto na trgu.Vsi ostali odjemalci do 41 kW (na lokaciji Železarne Ravne jih je 30) so tarifni odjemalci, ki bodo plačevali dobavitelju električno energijo po tarifnem sistemu, podobno kot do sedaj. Upravičeni odjemalec mora izpolnjevati tehnične kriterije v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili distribucijskih omrežij za električno energijo.Merilne naprave na primopredajnih mestih morajo biti tehnično usklajene z merilnim sistemom upravljalca omrežja v skladu z zakonskimi določili. Tako se je 15. 04. 2001 odprl notranji trg z električno energijo, zato je imel vsak upravičeni odjemalec možnost do 14. 04. 2001 izbrati dobavitelja, sicer se mu je 15. 04. 2001 veljavna pogodba o dobavi in odjemu električne energije avtomatsko podaljšala (6 mesečno prehodno obdobje) do 15. 10. 2001. V ENERGETIKI smo opredelili aktivnosti, ki bodo potrebne za tekoče spremljanje in dopolnjevanje poslovanja v skladu z novo zakonodajo, da bi izpolnili pričakovanja naših sedanjih odjemalcev in bodočih novih kupcev: ENERGETIKA RAVNE bo v pogojih odprtja energetskega trga opravljala naslednje energetske dejavnosti: * proizvodnja električne in toplotne energije za daljinsko ogrevanje, * transport energije in goriv po omrežjih * upravljanje električnega in plinskega omrežja, * skladiščenje plinskih in tekočih goriv. * dobava električne energije in toplote, * trgovanje, zastopanje in posredovanje na organiziranem trgu z električno energijo. Zaprosili smo za izdajo naslednjih licenc za opravljanje energetskih dejavnosti: * proizvodnjo električne energije nad 1MW, * distribucija električne energije, * dobava električne energije, * trgovanje na organiziranem trgu z elek trično energijo, * zastopanje in posredovanje na orga niziranem trgu z električno energijo, * proizvodnja toplote za daljinsko ogrevanje nad 1MW, * distribucija toplote za daljinsko ogrevanje, * skladiščenje plinskih goriv, * skladiščenje tekočih in trdih goriv, * proizvodnja, trgovanje in distribucija tekočih goriv, * distribucija plina in upravljanje distribuci jskega omrežja. Novi tržni izzivi so povezani s trgovanjem z električno energijo in drugimi energetskimi mediji, predvsem zemeljskim plinom, kjer ima povezovanje kupcev bistven vpliv na zagotavljanje konkurenčnih pogojev oskrbe v prihodnosti. Preventu se z novim standardom odpirajo vrata na vseh avtomobilskih tržiščih DRUŽBE SKUPINE PREVENT SO MED PRVIMI V SLOVENIJI OSVOJILE NOV STANDARD KAKOVOSTI ISO/TS 16949 Prevent d.d., vodilni evropski proizvajalec avtomobilskih sedežnih prevlek, je v sodelovanju z nemško certifikacijsko hišo TUV pričel s pridobivanjem novega standarda kakovosti ISO/TS 16949. Nov standard je usklajen z ameriškim QS 9000, nemškim VDA 6.1, francoskim EAQF in italijanskim AVSQ avtomobilskim standardom. Presojo so v preteklih dveh tednih uspešno opravile družbe Prevent d.d., Prevent SG d.o.o., Prevent Halog d.o.o. in Prevent Radlje d.o.o. »Standard so kot pogoj poslovanja sprejeli vsi večji svetovni avtomobilski proizvajalci: Ford, BMW,Fiat, Peugeot, Citroen, Renault, VW in drugi,« je povedal mag. Damir Popovič, direktor za kakovost in razvoj, ter dodal, da ta standard odpira vrata praktično na vse avtomobilske trge, saj bodo s pomočjo enega sistema kakovosti sposobni zadovoljevati številne različne zahteve svojih poslovnih partnerjev. »Nov standard zagotavlja izboljšanje kakovosti proizvodnje in proizvodnih procesov ter hkrati povečuje učinkovitost in zmanjšuje odstopanja v kakovosti izdelkov.« ISO/TS 16949 je standard, ki povezuje obstoječe sisteme kakovosti v avtomobilski industriji. V kombinaciji z ISO standardi 9001/9002 opredeljuje sistem kakovosti za oblikovanje, razvoj, proizvodnjo, montažo ter servisiranje izdelkov, povezanih z avtomobilsko industrijo. Standard se uporablja tudi pri proizvodnih materialih in storitvah v avtomobilski industriji (toplotna obdelava, lakiranje, galvanizacija ali površinska obdelava) ter drugih, s strani kupca opredeljenih proizvodov. STANOVANJSKO PODJETJE d.o.o. RAVNE NA KOROŠKEM Ob Suhi 19, Ravne na Koroškem Telefon: 02 82 16 500 NAJEMNIKOM STANOVANJ SLOVENSKIH ŽELEZARN! Cenjene najemnike stanovanj Slovenskih železarn obveščamo, da pričenjamo s prodajo teh stanovanj v lasti našega stanovanjskega podjetja. Vsi najmniki boste v kratkem prejeli pismo s povratnico, s katerim Vas bomo povabili k odkupu in priložili pisno ponudbo. Prosimo Vas, našo pošto zanesljivo dvignete in nas čimprej obvestite o svoji odločitvi. TU SMO - ZA VAS! turizen^___________________________________PREPIH Turistična pisarna podjetja Prorelax KOROŠKI FLOSARJI ZA NEPOZABEN DAN Celovita ponudba turističnih zanimivosti Koroške - Najbolj atraktiven je izlet s splavom po Dravi. Dravograjsko podjetje Prorelax je obrnilo lajno koroških turističnih agencij. Ne ponuja le izlete na morje, pa v tujino, ampak organizira programe, ki turiste privabljajo k nam. Njihova ponudba zajema ogled rudnika v Mežici in Doline smrti, Čisavo župo, celovit utrip med Peco, Uršljo, Pohorjem in Kozjakom, Koroško »na drugi strani» in glavno atrakcijo - splavarjenje po Dravi. Ne le turistom, tudi domačinom se ob tem odpirajo oči, saj še sami nismo vedeli, da imamo toliko za pokazat, da smo lahko tudi mi turistično zanimiva dežela. Tokrat predstavljamo bogat program splavarjenja po reki Dravi, ki je deležen brezrezervne hvale vseh, ki so ga vsaj enkrat okusili. Nepozabno doživetje, sprostitev in predvsem veliko zabave za turiste, zaključene skupine in poslovne partnerje... Splavarjenje na Dravi ima več kot petstoletno tradicijo. Včasih pomembna gospodarska dejavnost, s katero so dravski splavarji spravljali les do Donave v Srbijo, je z drugo svetovno zamrla. Za lep čas so se splavarji povsem umaknili z Drave, dokler ni dozorela ideja o zanimivi turistični ponudbi, kije lani doživela pravi razmah na splavu dravograjskega podjetja Prorelax. Lani so tako koroški splavarji vozili turiste že na več kot stotih turističnih vožnjah po reki Dravi. Letos pa so zgradili tudi nov pristan. Turistom ponujajo več zanimivih splavarskih poti. Krajša se začne pri trbonjskem mostu, od koder bo splav vozil do Dravč in nazaj. Prijetno potovanje traja dve uri in pol. Daljša je pot od Boštjana pred Dravogradom, mimo Murnhofa, Dravč in Rebičja do Gortine. Splavarjenje na tej progi traja štiri ure. Za popotnike so pripravili vrsto presenečenj: od splavarske malice in krsta, do Matjaževega piva, regionalne posebnosti Koroške. Slovenjgraška pivovarna Matjaž namreč pripravlja pivo brez konzervansov in filtracije, tako da v celoti ohranja vitamin B in druge vitamine. Na splavu, ki vozi po Dravi, je prostora za okrog 60 ljudi. V pristanu jih s pozdravnim govorom sprejme kormoniš, ki je tudi sicer odgovoren za organizacijo dela na splavu. Ekipo sestavljajo poleg njega še ravnjak, prednjak in zadnjak, sami prekaljeni splavarski mački, in seveda flosarske frajle, ki poskrbijo za dobro malico in pijačo. Tradicionalna flosarska malica je sestavljena iz golaža, polente, zabeljene z grumpi, in rženega kruha. Organizatorji so poskrbeli tudi za muzikante, da se lahko potniki na splavu veselo zavrtijo. Veselo in zanimiveje ves čas vožnje. Bodisi na krajši, bodisi na daljši progi se potnik niti sekundo ne dolgočasi. Izvedeli boste vse o splavarstvu in življenju nekoč v zgornji Dravski dolini, na slikovit način spoznali šege in navade, uživali v čudovitem utripu neokrnjene narave, da, tudi pravi flosarki krst boste doživeli. Krstiti je namreč treba vajenca, ki je navadno eden izmed potnikov, kar naleti med njegovimi kolegi na še posebno odobravanje. Vajenec mora odgovoriti na številna zavita vprašanja, česar pa seveda ne zna, polijejo ga z »blagoslovljeno dravsko vodo«, nakar jih še z veslom dobi po riti - šele potem je lahko proglašen za flosarja. Koroški splavarji na Dravi nudijo različne programe, posebej prilagojene potrebam potnikov: program za šolske skupine, jutranji program (vožnja ob svitu), nočni program (vožnja ob baklah), programi za praznovanje rojstnega dne, raznih obletnic, družabnih srečanj..., tudi za sprostitev poslovnih partnerjev... Skratka, ponudba je tako široka, daje lahko zanimivo vsakomur: zanimivo, prijetno in poučno. In varno. Splav ima namreč ustrezen certifikat o varnem plovilu. Na prijetno vožnjo s splavom vas vabijo koroški splavarji po Dravi, naročila in rezervacije sprejema podjetje Prorelax d.o.o., Trg 4. julija 34, Dravograd, na telefonskih številkah 02/87 10 200, 87 10 210 in 041/413 816. PREPIH____________________________________naši kraji v Štirideseti rojstni dan Prežihove bralne značke Prvo leto jih je bilo deset, danes na tisoče mladih ljubiteljev knjig ohranja iskrico, prebujeno na prevaljski osnovni šoli Dvaindvajsetega maja letos bo poteklo let od prve podelitve Prežihove bralne značke na osnovni šoli Prevalje. Zamisel je sad ustvarjalnega in načrtnega razvijanja bralne kulture med mladimi, ki sta ga začela takratni profesor na osnovi šoli Prevalje Stanko Kotnik in ravnatelj Leopold Suhodolčan. Takrat jih je bilo deset, danes je na tisoče mladih ljubiteljev knjig, ki ohranjajo in razvijajo iskrico, prebujeno na prevaljski osnovni Bralna značka danes zajema vso Slovenijo, dogaja pa se tudi med slovenskimi otroci v zamejstvu in po svetu. Idejo za branje za značko je dal takratni profesor na osnovi Prevalje Stanko Kotnik in jo predstavil na aktivu slavistov, katerega predsednik je bil Leopold Suhodolčan. Poimenovali so jo po Prežihovem Vorancu, saj je prav takrat preteklo deset let od pisateljeve smrti. Namen obeh pobudnikov je bil spodbuditi mladi rod, da bi raje posegal po knjigah in hkrati s ponujenim etično in estetsko vrednim berilom izrinil ali celo omejil vpliv malovrednega. Prvih deset bralnih značkar-jevje opravili pred slavnostno komisijo 21. maja 1961. Danes Bralna značka zajema vso Slovenijo, dogaja pa se tudi med slovenskimi otroki v zamejstvu in po svetu. Gibanje je najmočnejše med osnovnošolsko mladino, saj pri Bralni znački sodeluje kar 56 odstotkov vseh osnovnošolcev Sloveniji. Prežihovi bralni znački so se kasneje pridružile Bevkova, Cankarjeva, Jurčičeva, Lestikova, in Suhodolčeva bralna značka. Na OŠ Prevalje že več kot polovica učencev tekmuje za to značko, že celo leto pa se pripravljajo na osrednjo republiško proslavo, ki bo v soboto, 5. maja, ob 10. uri, na Prežihovini. DJ Podvelka:Vabljivo izhodišče Upravičen ponos - urejenost Le tisti, ki so jim poznane razmere, in tisti, ki znajo opazovati, trdijo, da je le malokatera od množice teh novih občin naredila tolikšen napredek, kot so to uspeli v Podvelki. Je že res, da jim kaj rado zaškriplje v dejavnosti gospodarstva, da jim gre trdo za delovna mesta - torej za kruh. Vendar ima ta razvojni čas že predolgo te grde trende. Sicer pa ob vsem tem v Podvelki uspešno rinejo naprej v urejanju okolja, pa cest, nekako kukajo in slutijo v drugačne razsežnosti bivanja in življenja prihodnosti. Posebej Podvelka in drugi kraji so urejeni, nekdo je v šali dejal, da se tu že lahko zmotiš in misliš, da si zašel v evropsko urejeno krajino. Ne samo na občinski stavbi, ki jo krasi še skulptura, izdelek Nikola Perunoviča, tudi ob drugih hišah je opazna skrb za prihod turizma in ta kraj je vse bolj vabljivo izhodišče za Pohorje in njegove zanimivosti. k. vaiti Radije: Zgodovina v naravi To je vabilo, posebej lepo je sedaj, ko je pomlad Radeljčani imajo eno od bolj zanimivih gozdnih učnih poti. Le redko se zgodi, da se zgodovina, gozd in sama narava tako trdno stikajo. Ne samo 51 zanimivosti, ki pritegnejo še najzahtevnejšega biologa ali navadnega popotnika, učenca, ali rekreativnega sprehajalca. Za vse je radeljska učno-zgodovinska pot primerna. Že naključni sprehajalec lahko opazi, da je nenadoma zašel v nekakšno igro narave, v pravo krajško okolje in apnenčaste tvorbe med kameninami Pohorja in drugačnostjo Kozjaka. Tu srečate eksote in naše drevesne vrste ter veliko dolgoletnega dela gozdarjev. Še ena potrditev nekega skoraj neopaznega dela in skrbi gozdarjev kot kmetov. Da ne pozabimo, na vrhu je lepo urejen prostor za počitek ali piknik. Le nekako preprosto pametno in kulturno je treba to uporabljati. K sreči je večina spoštljiva do narave. k. vaiti PREPIH ^_____________ V starosti jim ne bo treba v dom Na Prevaljah se bo konec maja začela gradnja stanovanjskega objekta, v katerem bo predvidoma 24 stanovanjskih enot oziroma tako imenovanih varovanih stanovanj. Veliko starejših ljudi potrebuje redno organizirano pomoč, ki jo nudijo domovi za starejše, drugi pa želijo kljub svoji starosti živeti samostojno. In prav njim naj bi bila namenjena tako imenovana varovana stanovanja, katerih gradnjo naj bi podjetje SGP Kograd IGEM GOK d.o.o. Ravne na Koroškem zaključilo maja prihodnje leto. Občina Prevalje bo tako kmalu bogatejša za 24 varovanih stanovanj. Zrasla bodo v neposredni bližini doma starostnikov na Fari na Prevaljah in bodo z njim tudi fizično povezana. Varovanja stanovanja so posebej grajene, funkcionalno povezane in potrebam starejših oseb prilagojene bivalne enote in niso dom za ostarele, saj zagotavljajo letom primerno kakovost življenja. Starejšim ljudem zelo pogosto nadomeščali vsaj časovno odmaknejo odhod v dom. Od klasičnega domskega varstva se razlikujejo po tem, da je v teh stanovanjih omogočen optimalen nivo samostojnega življenja (lastniki stanovanj lahko koristijo dodatne storitve kot so pospravljanje, naročilo kosila, nega na domu). »Varovana stanovanja bodo fizično povezana z domom za ostarele, tako da bodo njihovi stanovalci lahko koristili vse storitve institucionalnega varstva,« pravi Zvone Božič, direktor SGP Kograd IGEM GOK d.o.o. Ravne. Večina od 24 stanovanj bo merila bodo od 20 do 50 kvadratnih metrov. Jd PRAZNIK NA OJSTRICI Bil je velik kulturni praznik - pravi festival Na pisankah je še ostal dih davnine Tisto nedeljo je bil doma za varuha, kot rečejo, le kakšen človek. Vse drugo je bilo zbrano v Osnovni šoli na Ojstrici. Tokrat je bila premala. Mnogi so stopali na prste še pred vrati, da bi ujeli kanček pestrega domačega programa, črtico ali pesem domačih ustvarjalcev, ali melodijo, ki so jo zapeli domači pevci ob spremljavi harmonike. Tokrat seje domačinom predstavil, kot pravi sam, po očetu in materi domačin Ludvik Mori. Ludvik je »svoje« Ojstričane dodobra predstavil v nekaterih svojih literarnih delih in celo pesmih. Prvič pa se jim je predstavil tudi kot dokaj uspešen fotograf, predvsem z zimsko pokrajino. Pa se je ob priložnosti predstavila domala vsa ojstriška ustvarjalnost, ki ima bogato tradicijo; spomnimo se, kako jo je opisal domačin Ivo Srebnik, pa še kdo bi se našel. Lep del so dodale še ženske. Razstava njihovih ročnih del in pisank bi že sama po sebi upravičeno zaslužila samostojno predstavitev. Toliko je bogate tradicije polne vsebine. Posebno pozornost zaslužijo skorajda pozabljene pisanke. Bile so in še so nekaj posebnega. Jajca, kot osnova, so izključno enobarvna, pretežno rdeča, modre ali drugih izključno temnejših barv. Vendar, vse do pred desetletji tu srečujemo izključno praskanke. Ornamentike je malo in nima ustaljenih oblik, je ustvarjalnost posameznika. Veliko pa je, tako kot danes, rož, vejic, živali..., to je z veliko ustvarjalnostjo delala Nehnikova Čila, po rodu Ojstričanka. Ure in ure je praskala kot graverka na jajčka podobe cerkva, rož, ptičkov, jim dodajala krajše napise in voščila, da bi jih na kraju ozaljšala celo s pokrajino. Danes bi temu rekli, bila je prava ljudska umetnica. Žal je ustvarjala na tako minljive materiale. Žal je bila njena življenjska pot kratka, pa se danes nekateri sprašujejo, od kod otrokom in vnukom nekakšne umetniško navdahnjene posebnosti. Če boste prišli na Ojstrico, boste srečali prijazne ljudi, dve zgodovinsko zanimivi cerkvi, šolo, predvsem pa tu so še vesele smreke, bujne in košate, kot jih le redko kje srečate. k. valil Predstavljamo Vam: Viktor Levovnik iz Selovca Kot pove sam, se je rodil nezakonski kmečki dekli in je po osnovni šoli želel postati duhovnik, pa mu težke socialne razmere tega niso dovoljevale. Zaposlil se je v tovarni plemenitih jekel v Guštanju in ob trdem delu v tovarni in kmetovanju na sicer manjši kmetiji dočakal zasluženi pokoj. Ne spominja se točno, kdaj in komu je poslal svoj prvi umotvor, ki je bil potem tudi objavljen. Napisal je drugega, tretjega. Vsi so bili objavljeni, kar mu je vlilo poguma, da se je intenzivneje začel ukvarjati z dopisovanjem, kadar mu je čas dopuščal. Ko mu je kaj pametnega šinilo v glavo, se je, kot pravi, takoj usedel za svoj 40 let stari »klopotec« (pisalni stroj) ter nanj udarjal svoje globoko čuteče, že kar preroške misli. Najraje piše o preprostih ljudeh in o vedno tajanstveni naravi. Pa prevzemimo iz zbornika Hvalnica Pohorju nekaj njegovih misli: Danes je prelepo majsko jutro. Sonce izza zelenega Pohorja je pozlatilo našo dolino. Močna jutranja rosa se blešči na pomladnih cveticah kot sporočilo iz nebes od našega gospoda Boga! Uršlja gora se še delno koplje v snežnih krpah, vendar prelestna pomlad preganja sneg in dolgo zimo. Tihe Sele s počitkom pisatelja Meška mi pripovedujejo črtico Tihi večeri. Tam v Kotljah pa Voranc sanja o svojih Solzicah, ki jih je nabral za svojo mamo; tudi sedaj bodo vsak čas zadehtele v tisti grapi, z imenom Pekel, ki pa ne izgleda tako strašno... Ter nadaljuje: Ko sem za silo odrasel, sem ob neki priliki v pogovoru vprašal sedaj že pokojnega Lipoža, zakaj se cerkev na hribu imenuje Sv. Jedrt in možiček mi je začel pripovedovati o njenem nastanku. “Vidiš, ti pub« je rekel. “Nekoč je bila tukaj /e mala kapelica. Vsa zemlja je bila last bogatega kmeta, ki se mu po domače reče pri Mišeču. Pozneje pa so zemljo za drag denar odkupovali, ker je imel vsega v izobilju in tudi leta so mu pešala. Menda je bilo to okrog leta 1716. No, tako so moj praded tudi kupili nekaj zemlje, da so zgradili našo hišo, nedaleč stran pa postavili kapelico... V kapelico so postavili kip, ki ga je baje izdelal nek italijanski popotni kipar na čast Sv. Jederte... Izpoved kmečke matere »Kmečka mati in žena, kdo to razume? Podobna si oceanu, ki nima dogleda, ki je neskončen. Tako nedolžna je tvoja ljubezen, ki klije še iz groba. Mislim, da so na svetu takšne vse matere,« pravi Viktor Levovnik. Takšno mater sem srečal lepega majskega dne na poti od doma. Pred seboj sem opazil staro ženico. Opirala se je na popotno palico, noge je težko dvigala, skorajda jih je vlekla za seboj. Niso je hotele ubogati kot včasih, ko so seji po telesu še pretakale moči zdravja. Dohitel sem jo. »Mamica, bodite mi lepo pozdravljeni« sem jo prijazno nagovoril. Pogledala me je globoko izpod čela, se široko nasmehnila in dejala: »Bog daj! Ali imava isto pot? »Ja, po nakupih sem namenjen. Kam pa vi, mati?« »Eh, po penzijo grem. Veš, noge me več ne ubogajo. Kaj si hočem, osmi križ je že pozdravil, moja življenjska pot se izteka. Malo se ustaviva. Ne veš, kako je bila nekoč srečna naša hiša. Čebljanje otrok, jok, vrisk, smeh, vse to je bilo v najinem domu. Mož je tako rad vzel sina v naročje, če se je sprl s sestrico. Pri vsem trdem, neizprosnem delu brez strojev sva bila neizmerno srečna. Nisem pozabila tistih ranih juter, ko sva tiho odšla od doma s kosami na ramenih in s srečo v srcih, ko so otroci še spali...« Tilnov sveti večer Tam na obronkih Pohorja, v Mislinjski dolini, stoji prijazen dom, kjer je doma Tilen. Star je le nekaj let. Mamica in očka delata v tovarni, a prijazni stari dedek rad kramlja s Tilnom. Prisluhnimo, kako sta čakala sveti večer. Tilen je po navadi rad malo poreden, a danes, na božično bilo, ko bodo zvečer delali jaslice in božično drevo, je nekam ves iz sebe. Mamica pridno peče pecivo, očka urejuje drevešček, da bo vse nared, dedek pa opravlja dela še v štali, kjer mukata teliček in kravica. Tilen ne vzdrži v kuhinji. Tiho, neopazno se splazi iz kuhinje za dedkom. -No, si prišel za menoj?« Tilen se je zasmejal, rekoč: “Dedij, ti ne veš, kako se veselim Božička! Kaj mi bo le prinesel? Pa tudi tebi bo kar prinesel...« Tilen in dedij sta se dolgo pogovarjala o svetem večeru, pa tudi o vojni. Ob koncu pogovora pa dedek reče Tilenu: “Veš, Tilen, kot prvo moraš biti priden, ubogati atija in mamo...« To je le nekaj izsekov iz Levovnikovega literarnega prispevka za Zbornik Hvalnica Pohorju. Viktor Levovnik pa o naši sedanji oblasti žal nima najboljšega mnenja, kajti leta 1995 so mu odvzeli več kot hektar obdelovalne zemlje s sadonosnikom. »Bil sem pri Marjanu Podobniku, tedanjemu predsedniku SLS in pri županu občine Dravograd Radu Krpaču, pa sem dobil le dolg nos. Ta krivica me še danes boli.« Naš sogovornik Viktor objavlja svoje prispevke v Viharniku, pisal je tudi za Koroški tednik. Kot dopisni je bil sprejet tudi pri Mohorjevi družbi v Celovcu, kjer izdajajo mesečno revijo VERA IN DOM. Znan kot dopisnik slovenske revije RODNA GRUDA, ki je namenjena Slovencem in Slovenkam po svetu. Dokaz več, da v še tako skritem kotu živijo talenti, ki so vešči pisanja, pa četudi na več kot 40 let star pisalni »klopotec«... Levovnik občasno sodeluje tudi z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU v Ljubljani, ki mu posreduje gradiva, ki ga zbere na podlagi srečanj in pogovorov z ljudmi v obliki folklornih žanrov, povedk, šal, anekdot, pregovorov in zanimivih zgodb. Franjo Hovnik ^____________________________________PREPIH V Dravogradu gradijo prizidek, center, popravljajo ceste, načrtujejo kulturni dom Svetniki občine Dravograd so na zadnji seji sprejeli proračun za leto 2001, ki je žtežak’ več kot milijardo tolarjev, kar je skoraj tri krat več kot ob začetku dela sedanjega župana in občinske uprave. Skupni prihodki občinske proračuna za letos znašajo skoraj milijardo dvesto tisoč tolarjev. V občini Dravograd potekajo številne naložbe, ki pa jih zaradi omejenih finančnih virov uresničujejo fazno. V minulih letih so popolnoma obnovili telovadnico pri osnovni Dravograd, pripravljajo pa tudi dokumentacijo za izgradnjo prizidka in obnovo osnovne Dravograd za potrebe devetletke. Novo telovadnico ima tudi osnovna Šentjanž, v prihodnjem letu pa načrtujejo še ureditev dotrajane stavbe. Ena večjih investicij, ki teče na področju kulture, je priprava dokumentacije za gradnjo kulturnega doma, ki bo stal v bližini novega centra. Okoli 800 milijonov tolarjev vredno naložbo naj bi končali v treh letih. Največja investicija na področju je prav gotovo nov center, ki so ga začeli graditi pred petimi leti. Nova je tribuna za gledalce, v prihodnje pa bo v njem tudi kegljišče, dve dvorani za fitnes in aerobiko. jd Po otvoritvi učne poti v Libeličah izšel še vodnik Pot, ki je dobila ime po redki ptici veliki uharici, je za domačine in obiskovalce zanimiv izziv o vedenju, kaj v tej okolici raste, kaj živi in kaj se je nekoč dogajalo. Posnetek: Tomo Jeseničnik Potem ko so v Libeličah lani poleti odprli gozdno etnološko pot, ki je dobila ime po sovi, veliki uharici, in vključuje naravne posebnosti in etnološke zanimivosti te obmejne vasice, ki je postala znana predvsem v letih po plebiscitu, je pred kratkim izšel tudi vodnik po etnološko-naravoslovni poti, avtorice Metke Tajzel iz Dravograda, ki je pot tudi idejno in vsebinsko zasnovala. Vodnik obiskovalcu omogoča, da se spozna in pobliže seznani z abecedo in modrostjo v določenih predelih neokrnjene narave in se hkrati na reaktivnem sprehodu prepusti naključju naravne raznolikosti, barvitosti, vonjavam, umirjenosti in prijaznosti. »Zavedati se morate, da vam noben vodnik ne more opisati pomladnega jutra ali zimskega mraza,« je pred dnevi na predstavitvi vodnika v dravograjski knjižnici povedala avtorica Metka Tajzel. Prepričana je, da enkraten obisk ne bo odgovoril na vsa vprašanja, zato vabi na pot velike uharice v vsakem letnem času.Vodnik je izdala in založila občina Dravograd iz občinskih sredstev in s pomočjo denarja, ki so ga dobili iz programa CRPOV. DJ Dravska dolina Tegobe in uspehi gasilcev Med prvimi v Sloveniji so gasilci nekdanje občine Radlje ustanovili Občinsko gasilsko zvezo. Tudi po velikih reorganizacijah »lokalne samouprave« in novih občin so Gasilsko zvezo obdržali in jo poimenovali v GZ Dravske doline. V tem okviru so že od samega začetka urejali problematiko požarnega varstva in pomoči ljudem nekako z skupnimi močmi, strokovnim načrtovanjem, prilagojeno potrebam in tako uspeli dograditi gasilske domove tudi v najbolj odročnih krajih, denimo na Kapli, Ribnici na Pohorju ali v malem Ožbaltu. V pripravah na letni občni zbor so potegnili črto in ugotavljajo, da so opravili štirideset intervencij in samo ob tem opravili 879 delovnih ur. Za druga dela, ki so potrebna za vzdrževanje vozil, opreme, domov in druge oblike pomoči ljudem pa so opravili 29.000 delovnih ur. V to so všteti tudi prevozi vode v sušnem obdobju, saj so samo v ta namen prevozili 1.600 kilometrov. Tokrat se lahko pohvalijo tudi z odlično tekmovalno in izobraževalno dejavnostjo. Tudi letošnje strokovno usposabljanje je v polnem teku oziroma za mentorje se je že končalo. Seveda pa imajo tudi gasilci Dravske doline, podobno kot drugje, svoje težave. Predvsem gre za nedorečeno financiranje dejavnosti, ki ga rešujejo z razumevanjem občin in občanov. PRE PIH__________ prepih v Studentarije Pomladno prebujanje Piše: Mojca Erjavec nn UU Posebna majska ponudba RJI Lili 239.900 SIT Saj študentska zima ni tako slaba, prav hitro mine. Začne se - tako zares - z veselim decembrom, ki je poln žurov. Nadaljuje se v novo leto, v januarju nato študenti na fakultetah preživimo le dobrih štirinajst dni. Potem je prisotnost na faksu premosorazmerna s številom razpisanih rokov in pridnostjo posameznika. Februar vedno hitro mine in že je tu marec, prvi mesec pomladi. Letos je marec v Ljubljani pomenil draženje. Ljubljanska študentska organizacija ga je razglasila za mesec kulture, kot protiutež uradnemu, težkemu, zimskemu februarju Prešerna. Sicer pa ste že gledali žOdo Prešernu' in veste, kako je z ikonami in prekletstvi. Marec na Univerzi je tako postal znan pod sloganom žDražimo se', malce dvoumno izražajočim senzibilnost letnega časa, pa tudi dejstvo, da bodo pod tem geslom potekale dražbe študentskih izdelkov. Delavnice draženja in kulturne prireditve so se odvijale na večini ljubljanskih fakultet. Kaj so od tega iztržili študenti, ni znano, verjetno ne zelo veliko. Morda je Dražen, kolega improvizator, od vsega pridobil še največ: za večno pomenljivo ime (a tega je imel že prej). Vsekakor nas je marec kulturno zazibal v mehkejše sape, v lažja oblačila in nove čevlje (ste opazili, da imajo naenkrat vsi tiste usnjene z vezalkami, ki zgledajo kot teniski, pa to niso??). Ker eno geslo ni nobeno geslo in ker po marcu pride april, ga je študentska organizacija razglasila za mesec založništva in študentskih medijev. Lepo, toda • kaj ni to že vsebovano v kulturi meseca marca? In morda lista prireditev ne pomeni drugega kot priložnost za samopromocijo? Kaj, če bi maj - tradicionalno najbolj žurerski in napolnjen ter posledično najdražji mesec - razglasili za mesec cenejših bonov ali še bolje brezplačne prehrane?? No, odgovor je znan vnaprej - maj je pri ŠOU mesec športa, majskih iger, študentske tržnice... kar pa morda niti ni tako slabo, kruha in iger, so vedeli že v starem Rimu. In narod je zadovoljen. Zadovoljni smo bili koroški študenti tudi v začetku aprila na Brucovanju. Zadovoljni, ker Brucovanjeje, ker smo ga še enkrat dobili. Čeprav v programu na odru ni sodeloval noben bruc, kar je po svoje žalostno. Po svoje tudi ne, morda pokaže le na skupno zavest o pripadnosti (ki je ni), ali na sposobnost javnega nastopanja (ki je slaba), ali pa na željo po pijači (ki je velika, celo tako velika, da v mnogih primerih preseže in zasenči vse drugo). Zato je aktivnost nekaterih članov Kluba Koroških Študentov, ki kljub morebitnim finančnim minusom in notranjim trenjem vztrajajo z dobrim delom in prav takimi nameni, še toliko pomembnejša. Dokler sklepamo kompromise, smo na pravi poti - idealizem smo gotovo že vsi skupaj pokopali. Enkrat tebi, drugič meni, nekaj za vsakega. In če se na žurih žurira, se na festivalih... izobražuje?zabava? sodeluje? ... vse od tega. Predvsem se izve in vidi kaj novega. KUFR, umetniški festival Koroške, je zaživel po drugi svetovni vojni, nato so ga opustili. KKŠ ga letos oživlja - s petimi kategorijami ustvarjanja mladih koroških umetnikov: likovna, besedna, modna, računalniška in gledališka umetnost bodo en konec tedna ( od desete-570 Sa d° dvanajstega maja) dražile čute in vznemirjale brbončice obiskovalcev. • faks z izpisom na navaden papir Bodo isti kot na Brucovaniu s Tabuji ali na Koroški gavdi z Nudi? Glavno je, •časprenosa20sek (A4) tia b0 volk sit in koza cela’ da b0 spet zadovolj(e)nih kar največ. Nam, večnim • vgrajena telefonska slušalka nergačem in spraševalcem, pač ni več pomoči. Sicer je že Platon vedel, da je v •avtomatski podajalnik originalov za 10 listov jami najbolj udobno. Žal pa v jami sonce ni tako toplo in svetlo kot v prebujeni ^ -, j. ,, ■ « , pomladi. • avtomatski preklopnik med telefonom m faksom Aficio AP 2100 • ČB laserski tiskalnik formata A3 •ločljivost 1200x1200 dpi • 21 ČB strani v minuti • 16 MB vgrajenega pomnilnika • PostScript Level 2 •gonilniki za Win in Mac • možnost omrežne kartice •Ricoh Aficio Manager RDC-T • digitalni fotoaparat z 3.34 mio. pik CCD • 3 x optični in 3.2 x digitalni zoom • 8 MB vgrajenega pomnilnika • vgrajena bliskavica z nastvljivo jakostjo • zajem slik. videa in zvoka • 1 cm makro • USB vmesnik. AV izhod • gonilniki za Win in Mac d .o.o., Brodišče 28,1236 Trzin, tel.: 01/56 80 613, faks: 01/56 80 621, e-mail: info@ricopy.si, http://www.ricopy.si RICOPI ó.c.c. PE Sl. Kcnlice, tel.: OS/ST SE 1"0 • RICOPI e c o. FE Uopoi, wl.:OWa« SC <— KICOI-I c c o PE Kliko, tol 07/46 61 007 ■ MC- BIRO c.o.o., tol.: Ol/tsO 11 60 • Elokuoniku Hiova Roman s.p , tol.: 07/667 66 60 • Eliotehltiku Tkalòoo s.p ,iol.: 02/SZ2 10 00 • Eiiocleknenik Osolnik s p , to-l:07/366 10 00 • Euos c.o.o, lol: 01/766 00 60 ODTIS TISKARNA ODTIS, Danilo Obrul, s.p., Javornik 1 3, 2390 Ravne na Koroškem, tel.: 02 82 IS 486, fax: 02 82 1 5 487 let Vsem svojim poslovnim partnerjem . se zahvaljujemo za zaupanje in sodelovanje. v? kvaliteta namesto povprečja STOLETJE PIHALNEGA ORKESTRA RUDNIKA MEŽICA Pihalni orkester Rudnika Mežica je prvič javno nastopil za velikonočno nedeljo leta 1901. Letos torej te dni praznujejo 100. obletnico svojega neprekinjenega delovanja. Najprej seje orkester imenoval Rudarska godba. Vodil jo je rudarski uslužbenec, pred tem pa vojaški godbenik Anton Schlosser. Nato se je zvrstilo kar sedem dirigentov. Leta 1976 je pihalni orkester dobil nov glasbeni dom, ki so ga zgradili v samem Rudniku svinca in cinka Mežica in ga kmalu razširili. Naslednje leto so se preimenovali v Pihalni orkester Rudnika Mežica in dobili nove uniforme, ki jih imajo še danes. V stoletju dni so poželi seveda tudi nekaj glasbenih uspehov. Najpomembnejše in najdražje je Janez Miklavžina, ki je dirigent orkestra že celih 10 let, povzel in povedal, daje orkester na raznih tekmovanjih dobil zlate in srebrne medalje že pred njegovim diri-gentstvom: »Odkar sem ga prevzel jaz, se je orkester tudi udeležil tekmovanj npr. v Sežani, kjer smo prejeli zlato plaketo. Kot uspeh bi navedel tudi to, da smo leta 1994 posneli prvo samostojno kaseto, lani pa smo posneli CD-ploščo, kaseto in video kaseto. Seveda se bomo trudili tudi naprej.« Pihalni orkester Rudnika Mežica šteje 68 članov. V zadnjem času seje namreč pomladil in številčno okrepil. V samem orkestru deluje interni oddelek, kjer poučujejo pihala, trobila in tolkala. Velika zahvala pri vzgoji mladih članov pa gre tudi Glasbeni šoli Ravne na Koroškem. Svojim ljubiteljem bodo (so) na slavnostnem koncertu ob praznovanju 100. obletnice v soboto, 21. aprila 2001 v osnovni šoli Mežica, odigrali raznovrsten glasbeni program. Slišati bo (je bilo) suite, simfonije, narodnozabavno glasbo in seveda koračnice, ki so temelj vsakega pihalnega orkestra. Od desetih skladateljev, ki jih bodo (so) predstavili, so štirje slovenski: Marjan Korošec, Bojan Adamič, Slavko Avsenik in Vinko Štrucl. Koncert bodo ponovili tudi v Črni. Ajda Prislan Skupina Make Up 2 Skupina Make Up 2 je prenehala sodelovati z ankaransko založbo ETP McMillan. Potem ko so končale sodelovanje tudi z menedžerko Mojco Furlan, so Darja, Eva in Tina podpisale pogodbo z novo založbo Hipersound Records, pri kateri bo konec marca izšel njihov prvenec. Prvi single z albuma nosi naslov Feniks in napoveduje spremembe v stilu glasbe. Dekleta tudi v preostalih pesmih na albumu obljubljajo več živih instrumentov in poprokovskih elementov. Za besedila pesmi na albumu so punce poskrbele večinoma same, največji avtorski delež pa je tako kot doslej prispevala rdečelasa Darja Pristovnik. Tudi Feniks je prišel izpod njenega peresa. »Feniks je mitološka ptica, ki simbolizira ponovno življenje. Splete si gnezdo iz dišečih trav, izgori v lastnem ognju in nato vstane iz lastnega pepela. Vedno znova! Je simbol neuničljivosti. Besedilo se odlično ujema s situacijo, v kateri smo se znašle,« pravi Darja. Za glasbo je poskrbel vedno bolj uveljavljeni avtor Sergej Pobegajlo. Pod njegovo taktirko prav te dni v studiu založbe Hipersaund Records punce snemajo še zadnje pesmi za prvenec. V veliko pomoč pa jim je tudi producent in odličen glasbenik Matej Mršnik. Feniks je prišel na radijske postaje v času po Valentinovem, kmalu pa bodo punce posnele še videospot z režiserjem Venom Jemeršičem. Vse kontaktne številke dobite na njihovi prenovljeni spletni strani na naslovu makeup2.com, najlažje pa jih »ujamete« po elektronski pošti: makeup2@email.si NOVE PRIČESKE S pridihom Rusije... Piše: mag. Stanka Blatnik Tako pravijo v Frizerstvu IN na Prevaljah, po vrnitvi Petre Maček z izobraževalnega seminarja v Londonu. Nova kolekcija pričesk z imenom SOVIET je prikaz najnovejših tehnik barvanja in striženja. Oblačila, ki dopolnjujejo kolekcijo, so prav tako dekorirana v stilu velesile, s kristali Swarovsky. Tehnika večplastnega barvanja las, nastala pod roko Sonje, vključuje prelivanje naravnih tonov, od blond, bakrene, pa do naravno rjave barve. Stopničasto striženje je nadomestilo podstriženje in koničasto obliko. Usklajeno je z ravnimi linijami, kakršni so tudi zaključki pričesk. Sprednji deli pričesk so ekstremno kratki, v stilu osemdesetih let. Kratke pričeske, z vidnimi ostrimi robovi, bomo to poletje nosili razmršene, dolge lase pa oblikovane v ravne in gladke linije. Pa moški? Tudi ti se bodo po mestnih ulicah sprehajali v stilu osemdesetih, s poudarkom na srednji dolžini las, ki izpostavlja prefinjenost moškega. Barve prav tako ostajajo naravne. Prisrčno in bolj prefinjeno torej v letošnjo pomlad in poletje. Kar se garderobe tiče, pa kar korajžno! Pričeske: Petra in Sonja za Frizerstvo IN Produkti: Loreal Foto: Variuz Make up: Tina Vrhovnik Oblačila: Urša Drofenik Modeli: Sabina, Maja, Suzana, Matej Generlani direktor slovenske policije Marko Pogorevc je ob nedavnem obisku na Koroškem izjavil, da policija napadalcem na novinarja Mira Petka že diha za ovratnik. Direktor koroške policije Srečko Krope, ki je najbolj na udaru, saj ga novinarji nenehno sprašujejo, kako je kaj s preiskavo, pa je bil enako slikovit, vendar bolj prizemljen, ko je izjavil, da krojač lahko napove, kdaj bo izdelal obleko, policija pa ne, ker pač ni krojaška delavnica. Umetniška družina Akademski kipar Andrej Grošelj je dobil upoštevanja vredno konkurenco v svoji družini. Sin Gregor, po poklicu vrtnar, je v zadnjem času kar na nekaj razstavah predstavil svoje kiparske stvaritve in akvarele, hčerka Nina pa tako očeta kot brata na otvoritvah razstav spremlja z violino. Nina študira na ljubljanski akademiji za glasbo, mama Fanika, zdaj že upokojena učiteljica, pa skrbi, da njenim umetniškim dušam nič ne manjka. CAS NAS, DANAŠNJI Da, da, časi se spreminjajo in današnji čas je samo naš čas. In že zato je nekaj posebnega, ne samo zaradi posebnosti, ki nas obkrožajo, kijih ustvarjamo in soustvarjamo. tn teh posebnosti ni malo in niso majhne. Nasprotno, mnogo jih je in celo zelo velike so. Tako velike, da takšnih v tem delu vesolja ni bilo vse od takrat, ko je bog ustvaril nebo in zemljo in vse, kar po tej zemljici plava, leti, hodi in taca. Poglejte samo ta sijajni svet tehnike, ki nam omogoča brezskrbno življenje. Nekateri o tem prečudovitem življenju nekoliko dvomijo in pravijo, da ni niti čudovito in niti brezskrbno, še najmanj pa, da je to sploh kakšno življenje, a ne verjemite in ne nasedajte jim. Mar ni lepo, da sodobnemu človeku ni treba niti misliti več. To zanj počnejo drugi in vedno bolj tudi stroji, računalniki imenovani. Mi pa lepo skrbimo le zase. Tretjino časa je človek potreboval že od nekdaj za spanje, tretjino časa potrebujemo za delo, urica ali dve nam gresta za pot v službo in nazaj domov, ves preostali čas pa je naš in samo naš. In v tem času lahko počnemo vse, kar hočemo, in kar je dovoljeno ter dosegljivo, marsikdo pa tudi kaj takega, kar je večini nedosegljivo. Krasno! Užitek in zdravje, ko se lepo mirno zleknemo pred televizorjem in med gledanjem prigriznemo dobrote iz kemičnih kuhinj, katerim bi naši predniki en, dva, tri podlegli. Ta televizija je res sijajen dosežek! Za vsakega nekaj, tako rekoč. Kdor ljubi šport, ga ima, komur jo do samote, jo ima (je pač treba kupiti kakšen televizor več), kdor želi imeti politiko, jo ima s politiki vred, če hoče. In tako dalje in tako naprej. Zares enkratno! A vse to ni nič, v primerjavi s tem, kar nas še čaka in že prihaja. Nekoč si se moral za otroka pošteno pomučiti, da si ga dobil in vzgojil, pa naj si ga našel v zelju ali ga je prinesla štorklja, a kmalu bo vse drugače. Lepo boš dal celico ali dve in imel boš samega sebe ali pa Mišo Molk, če se ti bo ravno zahotelo. Le nekaj denarja boš še žrtvoval za lepotne kirurge, za liposukcijo in liftinge, če boš hotel, da bo miška takšna, kot jo občuduješ, pa bo. Tako, kot se bomo počutili, seje morda počutil zares le še bog in nihče drug. In še nekaj! Poglejte, koliko časa smo morali do zdaj žrtvovati za razne obveznosti do svojega zakonskega partnerja in za svoje otroke! Preveč. Prav kmalu bomo lahko non-stop gledali televizijo in živeli svoje lastno, edinstveno življenje. Dajgmah »KOKOŠKO VEČER mMIHO«. M trMIlAJfmi («I 4VV4 \ I Ul \\IMI>4XIUW H>*»IMW KI M 4V\ MA Lepe in blagoslovljene velikonočne praznike telimo. Dr. Franc Rode: Da sem mehkejši? Ne verjamem. Hrani M In j Marjan Podobnik na prepihu Brez panike! Na uredništvo Prepiha je poklicalo kar nekaj zvestih bralcev, ki so nas zaskrbljeno spraševali, ali bo Marjan Podobnik res postal redni sodelavec našega časopisa. Tudi sami smo zadržano vrgli oko na naslovnico Večera in z olajšanjem ugotovili, da gre za prepih z malo začetnico. In smo rekli: kar tam naj bo, Prepih pa bo še naprej shajal s sodelavci z manj zvenečimi imeni... Hitler v Titovem domu Gledališka skupina KD Prežihov Voranc Ravne na Koroškem je te dni postavila na oder antidramo »Diktator je diktator«, posrečeno priredbo gledališkega dela Mira Gavrana »Pacient doktorja Freuda«. Pacienta Adolfa Hitlerja svojstveno uprizarja Miran Kert, znan gostinec in reden gost naše glosirane črne kronike (bifedžija Miran, prijatelj Reneja). Ker je bila premiera v ravenskem kulturnem domu, so nekateri k naslovu antidrame dodali tudi podnaslov: »Hitler v Titovem domu«. Bivši Hitler v bivšem Titovem domu, bi rekli mi. Oživljanje Meščani Slovenj Gradca se sprašujejo, kako naj oživi mestno jedro, če je edini hotel Kompas zaprl vrata. Kar nekaj zaprtih vrat lokalov je tudi v samem centru, v pasaži na Glavnem trgu. Najbrž gre v Slovenj Gradcu bolj za potrditev sporočilnosti mesta miru, da bi bil mir v mestu, in ne oživljanje mestnega jedra. Sicer pa bi res lahko nastal mestni živžav, če bi se zaposleni iz Rotenturna, predvsem z mestne občine, preselili v prazne lokale v pasažo. Tako bi mnogi meščani pogosteje trkali na vrata mestne občine z raznimi vprašanji, pripombami in pritožbami. In mestno središče bi bilo živahnejše... Lopi rožice sadi Znan železarniški sindikalni obraz Dušan Golnar, p.d. Lopi, se očitno ni mogel upreti prihajajočemu mesecu cvetja, ljubezni in mladosti in je pričel gojiti cvetje. To naj bi bil odgovor na natolcevanja, da večno le zelje sadi, od česar menda ni nobene koristi, ne za sindikat ne za delavce. Rožice so bolj dišeče, predvsem pa bolj vžgejo pri nejžnejšem spolu, predstavnice katerega prihajajo tudi pri sindikatih vse bolj v ospredje. Ideja Nagradna igra: POIŠČITE SE V PREPIHU Z našo zelo uspešno nagradno igro smo doslej nagradili že veliko zvestih bralcev. Tudi tokrat gospo na naši sliki, če se bo seveda prepoznala, čaka v trgovini Kmetijsko-gozdarske zadruge Ledina v Mislinji nagrada v višini 1.500 tolarjev. Pogoj je le, da se gospa oglasi v trgovini pri prijaznem poslovodji Marjanu Sušcu in mu pokaže PREPIH. V kmetijski trgovini v Mislinji sov teh spomladanskih dneh bogato založeni z semeni, umetnimi gnojili, na voljo pa je tudi ostali gradbeni material. Zato obiščite trgovino in solidno boste postreženi. Ob ideji za fontano na Trgu svobode se je slovenjgraškim klošarjem porodila ideja, da bi v bližini končno lahko postavili javno stranišče, ki ga mesto še vedno nima. Če se bodo v fontani lahko umivali, bi si v bližini lahko olajšali mehurje. Javno stranišče bi lahko uredili v enem od zaprtih lokalov v mestnem jedru, ki bi tako tudi lahko postalo živahnejše. Pa še dohodek za občinski proračun bi bil lep. Hiši in prhanje Slišati je, da bodo na Trgu svobode v Slovenj Gradcu postavili fontano. Tja je ne bodo preselili z dvorišča graščine Rotenturn, ampak bodo zgradili čisto novo. Takšno, ki naj bi oživila mestne jedro. Klošarji se že veselijo, saj bodo lahko v mestu opravili jutranje prhanje ali umivanje ter tako osveženi sedli pod konja. Natrosil iih ie: • Ne obremenjuj se s tem, kaj boš, če ne veš, kaj si. • Čudno! Da mu bi skrajšali jezik, so mu stopili na prste. • Smrti si še nihče ni poskušal prilastiti. • Ko se narod začne preštevati, so mu ure štete. • Zablodela ovčka je lahko bolj nevarna kot zablodela krogla. Slatin prizvodnja, prodaja in montaža ALU in PVC stavbnega pohištva petkomorni sistem z X prekati za stabilnost širina krila 77 mm sodobno zaobljene linije neprekinjeno srednje tesnilo v podboju NOVO! NOVO! NOVO! energetsko varčno steklo Z (/) varnostno okovje SLATIN d.o.o., Brdinje 18/a, 2390 Ravne na Koroškem Tel.: 02 82 18 830, Fax: 02 82 18 831 možna vgradnja tretjega - protizvočnega tesnila do 47 dob TROCAL Avtocenter Meh GOOO Velenje, Tel.: 03/ 896 85 24 Audi Prišel je. Novi Audi A4. Vabimo Vas v naš prodajni salon, kjer Vam ga bomo z veseljem predstavili in se z Vami dogovorili za testno vožnjo. V pričakovanju vašega obiska. Vas pozdravlja Audi team Avtocentra Meh. fi TEST Avtohiša Kolmanič & Company mi je odstopila trivrat-no izpeljanko Opla Frontere 2,2 DII s paketom opreme RS. Testno Fronteroje poganjal 2,2 litrski 16 ventilski turbodiesel, ki je zmogel 85 kW oziroma 115 KM, ter največji navor 260 Nm pri 1900 vrtljajih v minuti. To pomeni najvišjo hitrost 155 km/h in pospešek do 100 km/h v 14 sekundah. V praksi se motor obnaša kultivirano, brez vibracij, a se dokaj glasno zbudi v življenje. Nad 2000 vrtljaji je navora dovolj, pod to mejo pa daje avtomobil občutek, da bo zdaj-zdaj ugasnil. Menjalnik je za terenca prav hiter, vklapljanje štirikolesnega pogona pa lahko izvedete vse do 90 km/h s pomočjo gumba na sredinski konzoli. Zmerne zmogljivosti pomenijo tudi ugodno porabo, ki je po treh dneh raziskovanj gorskih zasneženih cest, s potjo v Maribor in nazaj po 400 kilometrih nanesla 9,7 litra plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov. Testna Frontera je bila pravi macho med terenci. Imela je namreč športni paket opreme, ki je vključeval: po zaslugi zelo širokih pnevmatik trd in precej posreden servo volan z usnjenim obročem prijetne debilne in oblike, ABS, dve zračni blazini, električen pomik prednjih stekel in ogledal, delno zaporo diferenciala na zadnji osi, višinsko nastavljiv voznikov sedež in volan, meglenke, centralno daljinsko zaklepanje, radiokastofon, trojni informacijski zaslon, klimatsko napravo, ki precej počasi ogreje notranjost, 16 palčna lahka platišča, sončno streho, kovinsko barvo in še kup malenkosti. Pri čemer so v oči bodli dodatni okrasni pragovi in varnostni lok na prednjem delu z daljinskimi lučmi. Praktično popolno opremljena Frontera je tako za nakup po ceniku zahtevala neskromnih 6.750.000 SIT. Pri vožnji se nad Frontero ne gre pritoževati. Vzmetenje je dovolj udobno, a dovoljuje preveč nihanj po neravni cesti, medtem ko ostre robove in manjše grbine požira brez udarcev, pnevmatike dimenzije 245/70 16 so povzročile tudi dokaj slabo zaviranje na spolzki podlagi, kjer je ABS ropotal, a Frontera je kar lezla, kot da bi bil s športnimi copati v snegu. Za zimski čas neprimerna obuja! Bolj delujejo tako široke gume zanesljive na asfaltni podlagi in v ovinkih. V notranjosti vas po plezanju čez okrasni prag, ki vam zna umazati hlače, pozdravi tipično oplovsko uporabna notranjost s pregledno armaturno ploščo, prijetnimi materiali in prostornostjo tudi na zadnji klopi. Tja pa voznik nerad spusti potnike, kajti po premiku prednjega sedeža si ga mora vsakokrat znova nastavljati v prvotni položaj. Preglednost je naprej in na strani dobra, medtem ko je bočno nazaj otežena zaradi širokega sredinskega strešnega opornika. Pri parkiranju pomagajo velika vzvratna ogledala, ponoči pa dobre luči. Za večje tovore 321 litrski prtljažni prostor ni dovolj, lahko pa ga povečate vse do 1137 litrov. V splošnem je torej Oplova Frontera za svoj namen dober avtomobil, sploh motor 2,2 DTI 16 v ji dobro pristoji, tistim nekaj opisanim napakam je potrebno dodati še preveč nežno vzmet prtljažnih vrat in odsotnost pokrivala za prtljažni prostor, pa še to ne skazi celotnega vtisa. Mercedes Benzov M razred bo od sredine leta za doplačilo okoli 5500 DM na voljo z doplačilnim video sistemom, ki bo zadaj sedečim potnikom nudil udobje potujoče kino dvorane. V konzolo na stropu je vgrajen poseben monitor z zelo visoko ločljivostjo, ki je ne motijo niti težke svetlobne razmere v avtu. Na monitorju se bo prikazovala slika iz VHS ali za dodatno doplačilo DVD predvajalnika. Kvaliteten Hi-fi zvok bo prihajal iz šestih zvočnikov znamke Bose ali slušalk. Na slovenske ceste je pripeljala Daewoojeva Tacutna, kompakten enoprostorec, ki naj bi odžiral kupce Scenicu in Picassoju. Tacumo z oznako SX poganja 1,8 litrski štirivaljnik z 72 kW moči, medtem, ko za premikanje Tacume CDX skrbi 2 litrski štirivaljnik z 89 kW. V serijsko opremo sodita dve varnostni blazini, servo volan, električno pomična ogledala, električno pomična prednja stekla, klimatska naprava, centralno zaklepanje, avto radio. Bogatejša izvedba CDX pa ima vgrajen še ABS, meglenke, električno pomična zadnja stekla ter daljinsko centralno zaklepanje. Za Tacumo SX boste morali odšteti 3,200.000 Sit, za bogatejšo in močnejšo CDX pa še dobrih 450.000 SIT več. Do leta 2003 bo Mercedes- Benz za potrebe mestnega prometa dobavil prvih 30 avtobusov Citaro na gorilne celice. To pa bo tudi prva mala serija vozil na svetu, kijih bodo poganjale gorljive celice. Kar bo prispevalo k tihemu in okolju prijaznemu odvijanju mestnega prometa. Fiat punto je v prvih treh mesecih letošnjega leta NOVICE najbolje prodajani avtomobil v Evropi. Skupina Fiat Auto pa se je pred kratkim povzpel na tretje mesto med avtomobilskimi proizvajalci v Evropi. V Toyotini tovarni v Burnastonu, Angliji, je v teh dneh s trakov pripeljala milijonta Toyota proizvedena v tem obratu. Renaultova Laguna 2 je po preizkušnem trčenju Euro NCAP postala prvi avtomobil v kateremkoli segmentu, ki je dosegel vseh 5 zvezdic in tako avtomobil ki je izmed vseh testiranih doslej dosegel najvišje število točk in sicer 33,1 od 34 možnih! Za čelni in bočni trk si je Laguna prislužila kar 100% število točk. V razredu kompaktnih enoprostorcev pa si je zmago na trčenju Euro NCAP prislužila nova Nissan Almera Tino. Revija Diesel Car je razglasila najboljše avtomobile z dieselskim motorjem v tem letu, pri čemer je poleg motorja in porabe upoštevala prevsem vrednost glede na ceno, : med majhnimi avtomobili je zmagala Škoda Fabia TDI, razred višje je zmago dosegel Seat Leon TDI, med kompaktnimi enoprostorci je zmagala Fiat Multipla JTD, med večjimi enoprostorci Seat Alhambra TDI, v razredu 4x4 je nagrado za najboljšega prejel land Rover Freelander med družinskimi limuzinami pa si je najvišjo stopničko prislužil Volkswagen Passat TDI s 130 KM. Chrysler je v Evropi izdelal že 9,000,000 Voyagerjev. Mercedes - Benz je že odprl knjigo za naročila dveh avtomobilskih superlativov: luksuznega Maybacha in superšportnega SLR-a. Audi je objavil poslovne rezultate preteklega leta in se pohvalil, daje bilo leto 2000 najuspešnejše leto v zgodovini te znamke. Ford bo novo generacijo Fieste izdeloval v Cologni in Almussafesu v Valencii. Nekdanji vodja proizvodnje pri BMW, 43 letni diplomirani inženir Carl - Peter Forster je s prvim aprilom postal vodilni mož znamke Adam Opel AG. V dneh med 21 in 29 aprilom lahko v Ljubljani na gospodarskem razstavišču za 1000 SIT, oziroma študentje, upokojenci in otroci do 6 let za 700 SIT, vstopite v avtomobilski blišč 22. slovenskega avtomobilskega salona. Podjetje Balmico iz Slovenj Gradca je z 19. aprilom pričelo sprejemati naročila za novega Citroenovega zastavonošo C 5, katerega si lahko z osnovnim paketom opreme in 1,8 litrskim 16 ventilskim motorjem omislite za dobre 4 milijone. Piše: Aleksander Praper AKTUALNO! • tečaj na simulatorju za ravnanje z VHF in DSC GMDSS postajo in tečaj za voditelje čolnov • Grega Lačen - SKI EVEREST 2000 • oblikovanje šopkov • računalniški tečaji po programu ECDL... Prijave sprejemamo na sedežu Ljudske univerze Ravne na Koroškem, Prežihova 24, telefon: 02/ 82 15 073 E-mail: lu-ravne@siol.net http://www.lu-ravne.si STANOVANISKO PODIETJE d.O-O. RAVNE NA KOROŠKEM Cenjenim poslovnim partnerjem, lastnikom in najemnikom stanovanj v našem upravljanju nudimo storitve v poslovnih prostorih v samskem domu Ob Suhi 19, 2390 Ravne na Koroškem. Pokličete nas lahko na telefonsko številko: 02 82 16 500 PREPIH____________________ naši kraji DESET LET PO VOJNI ZA SLOVENIJO Mineva deset let, odkar smo tudi pri nas, na Koroškem, preživeli zadnjo vojno, vojno za samostojno Slovenijo. Pri nas, ob meji, je bil cilj predvsem zavzetje severne meje in nadzora nad mejnim prometom, po svoje simbola samostojnosti države. Skupina vojnih veteranov si prizadeva, da bi ob tej priložnosti zbrali, uredili in javnosti predstavili še nekatera manj znana dejstva te vojne na Koroškem. Kljub razmeroma dobrima predstavitvama, najprej v Muzeju revolucije v Mariboru: »Človeka nikar« in kasneje podobni, za naše razmere celo širši razstavi v okrilju slovenjgraškega muzeja, pa je ostalo še marsikaj nepredstavljenega in nedorečenega. Manj znano je delovanje naših enot, skoraj neomenjeno je delovanje in ravnanje naših ljudi. Skoraj neopazno je ostalo dejstvo, da so ljudje z območja Vuzenice in Mute z drvmi, kamenjem in strnjeno v vrstah preprečevali napredovanje kolone jugoslovanske vojske pri Muti. Tu seje bila domala prava bitka s kamenjem in plinom. Moralno je bila kolona dotolčena že tu! Pravtako skorajda nismo omenili precejšnjega deleža vseh sredstev javnega obveščanja, predvsem v samem začetku domačih radijskih postaj. Vse kaže, da smo prvi, ali vsaj med prvimi, upali in pričeli uporabljati termin »agresija na samostojno Slovenijo«, agresija na nas. V tistih dneh, pred desetletjem, smo ravnali pokončno, smelo in skupaj. Ne vem za časopise, ampak radijski delavci so že 25. maja dokaj točno vedeli, kaj nas čaka in kako ravnati. Tistega dne je namreč takratni obrambni minister Jelko Kacin s helikopterjem priletel v Maribor. Skoraj do natančnosti se je zgodilo, kar smo predvidevali in opravili smo. Sicer pa, mar nismo teritorialci že precej prej preigrali podobna predvidevanja, marsikdo je imel takrat trdo kepo v želodcu. In kje bi bili danes, če se ne bi zgodilo tako, kot se je? Desetletnica pa je le priložnost, da se spomnimo na mnoga častna dejanja ob našem osamosvajanju in da namerno ne zamolčimo ničesar, če je bilo kaj narobe. K. Vaiti Ilirizem: Rudarsko podzemlje Pece še zanimivejše Turistični del nekdanjih podzemnih rovov Rudnika svinca in cinka Mežica še vedno dopolnjujejo in posodabljajo. Načrtujejo namreč ureditev dveh starih vstopnih rovov v rudink v Heleni in Topli, ki bosta namenjena strokovni javnosti. Stalno zbirko mineralov bodo še naprej dopolnjevali, posebna zbirka mineralov pa je od sredine aprila razstavljena tudi v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Turistični del rudnika, ki se je v štirih letih od njegovega odprtja dobro uveljavil, je denimo lani obiskalo petnajst tisoč ljudi, letos pa pričakujejo, da se bo obisk še povečal. V tem času namreč pripravljajo več novosti, ki naj bi sedanjo rudarsko dediščino še bolj obogatile. Kot je povedala namestnica direktorja rudnika v zapiranju Suzana Fajmut Štrucl, so v sklop varovanja dediščine rudika Mežica vključili tudi dva naravna spomenika, del rudišča v Topli in del rudnika Helena, kjer bosta v naravni obliki na ogled znameniti mineral vulfenit in kristali kalcita. »Omenjena rudarska dela bomo uredili za posebne skupine obiskovalcev, zlasti strokovnjakov, ki se s temi področji ukvarjajo. Ogledi bodo vodeni iz centralnega dela rudnika,« je pojasnila Suzana Fajmut Štrucl. Kot je razložila, bodo izboljšali muzejsko ponudbo na Poleni, saj urejajo staro knapovsko kuhinjo in spalnico. Razmišljajo tudi o ureditvi kolesarske poti od Igrčevega do Mežice, vendar je projekt šele v fazi idejnih zasnov, saj je treba natančno preučiti varnostne razmere v opuščenih jamskih rovih. Hkrati se povezujejo z obmejnimi občinami, predvsem pri vključevanju njihovega muzeja v promocijske zloženke, ki jih pripravljajo s pomočjo programa Phare. Zadovoljni pa so, ker je del mineralov iz podzemlja Pece odslej razstavljen tudi v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Zbirko je omenjenemu muzeju podaril zasebni zbiratelj Franc Marzel, dosedanja koroška zbirka mineralov v ljubljanskem muzeju pa se je s tem pomembno dopolnila. Petra Lesjak Tušek Posnetek Mateja Hudolist ČRNJANSKO SREČANJE (ne čisto vsakdanje vrste ) Le malo kdo ve, da ima ta daljna dežela Nova Zelandija tudi drugo ime, kije veliko lepše, veliko bolj poetično. Če bi to ime prevedli iz maorščine, bi se ji reklo Dežela dolgega belega oblaka. Ko se ji že precej nestrpni (za nami je več kot 28 ur leta z dvema manjšima postankoma) približujemo in se letalo začne spuščati proti Aucklandu, kar hitro ugotovimo, da ime ni iz trte zvito. Po dolgih urah modrega Pacifika se nam od spodaj približujejo kot sneg beli oblaki. V prostranstvu nepreglednega Pacifika delujejo kot izgubljene meglice. Toda ko pomislim, da pokrivajo površino večjo od bivše Jugoslavije, se mi predstava o meglicah kar malo razblini. Kljub svoji velikosti pa Dežela dolgega belega oblaka oz. Nova Zelandija deluje kar nekam izgubljeno in nebogljeno na tem delu južne pol oble, kjer je tisočkrat več morja kot zemlje. Zato tudi ni čudno, da jo je kar nekaj morjeplovcev v času odkrivanja sveta zgrešilo. Odkril jo je že Magellan v 17 stoletju. A je tu ostal le dvajset dni, saj so mu domorodci pobili velik del posadke in je menda nekaj tudi pojedli. Nato je trajalo več kot 100 let, da je bila Nova Zelandija resnično odkrita; po zaslugi največjega morjeplovca vseh časov, kapitana Jamesa Cook-a, ki je imel z domorodci Maori več sreče. Dolga leta so jo potem Angleži zelo počasi naseljevali. Največjega priseljevanja pa je bila deležna med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. Malo je bilo ljudi iz Evrope, ki so želeli v ta del sveta, praktično popolnoma na drugem koncu zemeljske oble, s časovnim zamikom dvanajstih ur. Vožnja do Nove Zelandije je še po drugi svetovni vojni trajala skoraj dva meseca. Danes živi v tej deželi okoli tri milijone ljudi, od tega je dobra četrtina Maorov, prvotnih prebivalcev Nove Zelandije. Vendar so najnovejša raziskovanja pokazala, da tudi Maori niso od nekdaj tukaj, temveč so prišli sem v 13. -14. stoletju iz Polinezijskega otočja. Ta spoznanja so dobra za vsesplošno sožitje, ker sedaj nikomur ne pripadajo predpravice. Ko stopimo iz letala oz. aklimatiziranega letališča, puhne v nas poltropski vlažen in topel zrak (mi pa naravnost iz zime!). Majica na meni v trenutku spremeni barvo in mislim, da bi jo lahko vsak čas ožel. Sicer nisem čisto prepričan, ali je to zaradi vlažne klime ali zaradi trdega prijema carinikov, ki so s pomočjo psa v Trezkinem nahrbtniku našli tri jabolka. Kakršen koli uvoz sveže hrane je namreč strogo prepovedan. Naša prva pot je v Maui depo; to je v agencijo, pri kateri si bomo sposodili avtodom, ki bo naslednjih 20 dni naš prvi, drugi in edini dom. Ko se vsedem za volan avtodoma, bi majico lahko že drugič ožel. Preprosto ne vem, kaj naj naredim. Dva nova podatka sta namreč odločno preveč: nikoli v življenju namreč še nisem vozil tovornjaka (avtodom za šest oseb pa je točno to) in to po levi strani, za nameček pa je še menjalnik na levi roki. Še danes mi ni čisto jasno, kako sem ušel milijonskemu mestu in njegovemu prometu. Zelo živo se pa še spomnim, kako mi je ta večer v avtocampu na obali Tasmanskega morja prijal Lion Red, najboljše novozelandsko pivo. Čeprav smo osnovni načrt našega potovanja izdelali že doma, se ta večer posvetimo podrobnostim. »No, kaj pravite torej na to, da gremo za začetek obiskati Slovenca, Črnjana. Sedaj smo mu najbližje, naslov imam, nismo pa čisto nič najavljeni,« predlagam nekje sredi planiranja. »Saj mu ne bi težili, a Črnjana pa tudi ne srečaš kar tako, tako daleč od doma. Mogoče nas bo pa še vesel, čeprav nas je šest,« še dodam. Hitro se zedinimo in naš prvi cilj je 80 km oddaljen Cambridge. Počasi se v poznih jutranjih urah vozimo skozi pokrajino, ki je še najbolj podobna križancu med Slovenijo in Dalmacijo. Ima značilnosti ene in druge: za naše pojme čudna mešanica alpskega in sredozemskega rastja. In med tem rastjem ovce, ovce, ovce.... Nepregledni tropi ovac. Ene se pasejo pod palmami, druge pod smrekami in tretje pod pongami (orjaška praprot),tako raznolik je ta svet. Šele enkrat pozneje zvemo, da v tej deželi živi okoli 80 milijonov ovac. Takšne črede si lahko privoščijo zato, ker so zaradi milega podnebja živali celo leto pod milim nebom in za njih ni potrebno pripravljati sena, niti imeti štal. So pa zato ovce v ogradah. In pravtako se pozneje prepričamo, da toliko ograj, kot jih je v Novi Zelandiji, zanesljivo ni nikjer na svetu, zato pa nobenega pastirja, niti električnega. Ko hiše začnejo postopoma zamenjavati ovce, vemo, da se približujemo Cambridge-u. Ime bo kar pravšnje: mesto res daje podobo starega angleškega mesta, le nekoliko bolj razpotegnjeno je, ker imajo pač več zemlje na razpolago. Potem ko se v mestu po štirih vprašanjih trikrat zgubimo, končno zapeljemo k hiši, k našemu cilju. Počasi stopim iz tovornjaka. Pred mano je nizka, pritlična razpotegnjena hiša, tako značilna za to deželo, vsa obdana z bujnim cvetjem, ki je sedaj v začetku pomladi v največjem razcvetu (pri nas doma pa je začetek zime). Polovica je zidane, druga polovica je zgrajena iz podolžnih lat, značilnih za ameriški slog gradnje. Pred hišo se razprostira lepa zelenica. Zadaj, čisto v njenem kotu, kot da bi se hotel skriti, leži skromen vrt. Prva solata je ravnokar začela kukati iz zemlje. Vrtovi ob hišah niso ravno značilni za Novo Zelandijo. Tukaj torej ne stanujejo običajni Kiviji, kot se radi imenujejo Novozelandci. Nasproti hiše je na stežaj odprta uta. Delovni nered v njej izdaja bolj slovensko kot anglosaksonsko značilnost. Obrnem se proti hišnemu vhodu, ker zaslišim škripanje vrat. Med vrati stoji moški, srednje postave, nekoliko plešast, tam okoli sedemdesetih. Korak,dva stopim proti njemu. Čeprav smo ga cel popoldan iskali, mi sedaj ni čisto jasno, kako ga naj nagovorim. Potem pa kar naenkrat samo pride iz mene, ne da bi kaj posebej razmišljal: »Ali ste vi Stanko Strmčnik?« spregovorim v osrčju Nove Zelandije v čisti slovenščini z neznanim moškim. Možak me prepadeno pogleda, stopi korak nazaj, se obrne in zakliče tja nekam v notranjost hiše: »Ivanka, Ivanka, pridi sem!« Še preden se kdo prikaže iz hiše, odgovori: »Ja, sem.« Naslednji trenutek pa se za njim pojavi ženska, očitno klicana Ivanka. Nekako njegovih let je. Njen dobrodušen pogled kaže na prijazno žensko. Njena postava pa je kar zajetna. Zato ni čuda, da jo je Stanko (sedaj že vemo, da je to on) klical na pomoč. » No, mi smo pa iz Črne na Koroškem.« Še isti trenutek, ko izustim ta stavek, mi je žal, da sem ga tako hitro in neposredno izrekel. Stanko namreč prebledi, otrpne ter strmo pogleda. Ojoj, če ga ta trenutek ne bo kap, ga še dolgo ne bo. Da bi jo preprečil, začnem mrzlično nakladati, kdo smo, od kod smo, kaj delamo tukaj, kaj želimo. Sploh se ne morem ustaviti, kar sicer ni moja navada. Stanko pa samo stoji, gleda in posluša. Šele ko na koncu povem, kar bi moral na začetku, da mu prinašamo pozdrave od njegove sestre Milke iz rodne Črne, se mi zdi, da so vse nevarnosti mimo. To domnevo potrdi plaz vprašanj, ki se vsuje na nas. Zanima ga vse, prav vse. To, kar se je zgodilo v Črni v zadnjih nekaj letih, naj bi mu pričarali v nekaj minutah. Pri tem je najbolj uspešna Trezka, ki je edina prava Črnjanka med nami in pozna vse »fante« iz njegove generacije. Ko pa privlečemo na dan skromne količine, ki nam jih je uspelo skriti pred carino, Kosovih klobas, Božičevega črničovca in črnjanskega rženega kruha, pa Brumnov koledar, mi je popolnoma jasno, da te hiše še nekaj časa ne bomo zapustili. Stanko je iz Črne, Ivanka je iz Maribora. On je Strmčnikov Stanko; kot otrok in mladenič je z družino živel na Bricmanovem v Podpeci. Pozneje so se preselili v Šmelc. Bil je eden izmed dvanajstih otrok. Danes sta živa le še on in njegova sestra Milka, Geršakova Milka. Že kot mladenič seje vključil v osvobodilno gibanje in odšel v partizane. Po vojni se je zaposlil pri rudniku. Tu je tudi spoznal svojo sedanjo ženo, ki se je iz Maribora preselila na Koroško zaradi dela. Zelo kmalu ju je želja za boljšim kruhom, malo pa izgleda tudi avanturistična žilica, ki je Stanku očitno nikoli ni manjkalo, usmerila v Maribor in od tam nekam v srednjo Bosno. Po nekaj letih sta se vrnila v Črno in se zopet zaposlila pri rudniku. Stanko je bil kvalificiran ključavničar in varilec, kar je bilo takrat zelo iskano in cenjeno. Sedaj so bili že štirje. Poleg njiju še sin Marjan in hčerka Ida. Stanko je vložil prošnjo za stanovanje, a ga ni dobil v doglednem času. To ga je strašansko razjezilo, češ, a zato sem bil v partizanih, da me bodo sedaj zafrkavali in mi še stanovanja ne bodo dali. Če še tega nisem vreden, potem pa grem! In res so šli. Neke noči vsi štirje, cela družina, otroka sta šele komaj shodila, čez Peco v Avstrijo. Tukaj pa seje začela njihova kalvarija, ki so jo obžalovali vsaj dve, tri prihodnja leta. Začetek je bil v zloglasnem velikovškem taborišču za ubežnike. Kot vsi drugi, je tudi Stanko sanjal svojo Ameriko. Kmalu pa je uvidel, da s tem ne bo nič, zato se je prijavil za Avstralijo. Tik pred odhodom je zbolel za pljučnico in ga Avstralci niso želeli. Tako mu je ostala samo Južna Amerika in Nova Zelandija. Odločili so se za slednjo. Šest tednov je trajala nečloveška vožnja z ladjo - in nato se je njihovo življenje nadaljevalo v Wellingtonu, glavnem mestu Nove Zelandije. Stanko je takoj dobil službo, njegova znanja so bila precej iskana. Ivanki je bilo težje. Brez znanja ene same angleške besede ji je bilo težko v trgovini, na ulici, v uradih. Leto dni je jokala vsak dan. Nato je prišla še ena hčerka in življenje se je postopoma normaliziralo. Preselili so se bolj na sever, v Hamilton, kjer je Stanko dobil pri železnici dobro službo. Stanko in Ivanka sta se počutila vedno bolj domače, vsi trije otroci pa so odraščali v prave Kivije. Ko se je že vse lepo uredilo, je Stanko v službi doživel delovno nesrečo, ki mu je pustila trajne posledice. Od zavarovalnice in železnice je poskušal dobiti upravičeno odškodnino, a je ni dobil. Takrat se mu je nova domovina kar precej zamerila in je še danes nima najbolj v čislih. Po tej nesreči so se preselili v okolico Cambridge-a, kjer so kupili farmo. S sinom Marjanom sta se lotila živinorejskega podjetništva. Ko je farma ravno začela uspevati, se je sin ubil v avtomobilski nesreči. Ivanka in Stanko, ki je imel pogoje za upokojitev, sta se vselila v hišo, kjer sta še danes. Hčerka Ida živi z družino v istem mestu, le streljaj od njiju, hčerka Silva pa živi z družino v Avstraliji. Z Jugoslavijo je bil Stanko bolj malo oz. nič v stikih. Malo zaradi delovnih obveznosti, predvsem pa zato, ker je bil ubežnik. Ko pa smo postali samostojni, je Stanko navezal stike z domovino, jo leta 1993 obiskal, tudi Črno, ter si priskrbel slovenski potni list. Danes je Stanko Strmčnik dvojni državljan, ki bo morda še kdaj obiskal svojo prvotno domovino, bo pa zaradi spleta življenjskih okoliščin za vedno ostal v svoji drugi domovini. Travma izgube prve domovine pa mu bo ostala do smrti. To je usoda vseh zdomcev prve generacije. Njegovi hčerki, druga generacija, pa s slovenskimi geni živita čisto polno in zadovoljno kivijsko življenje. »V vseh dolgih štiridesetih letih, razen mojega nečaka Francija, nisva imela nikoli in nikdar nobenega Slovenca v hiši. Sedaj vasje pa polna hiša. Kar ne morem dojeti!« pravi Stanko in vzame, mislim da že tretjega Red Liona; seveda tudi mi ne ostanemo brez njega. Ivanka pa; »Saj drugače skoraj nič ne pije, veste, zaradi srca, ampak danes ga je čisto ven vrglo. Ja, saj je tudi mene. Šest Slovencev v hiši, o joj, o joj! Sicer imava kar mnogo obiskov. Tudi Slovenci od blizu in daleč niso redkost. Ampak to ni to, tudi oni so zdomci, vi ste pa tisti čisto ta pravi. Kar vonjam Dravo in pohorske smreke in ko poslušam Ankoftudi Anka je namreč mariborske sorte, op pisca), se mi zdi, da sem doma.« »Tako, ženske naj doma klepetajo in imejo mir pred nami. Mi pa gremo v moj klub Cosmopolitan, na še kakšen pir!« Kar dolgo v noč ostanemo gostje kluba. Stanko nam slika svojo preteklost in sedanjost. Ko govori o Novi Zelandiji, je ves vznesen in hudomušen. Še posebej na račun Kivijev, o katerih očitno nima najlepšega mnenja: »O, to so gospodje, Angleži z napako. Radi bi lepo in dobro živeli, a delati se jim ne ljubi preveč. Če tukaj ne bi bilo nas, drugih Evropejcev, to ne bi bila tako bogata dežela. Kiviji so pač Kiviji. Sicer je pa tu vse v znamenju kivija; kivi je sadež, pa žival, pa denar in pokrajina, pa reka in ljudje, športni klubi. Brez kivija ni tu ničesar. Tako da pravzaprav sploh ne vemo, kaj je prvotna beseda za kivi. Posebno poglavje so pa Maori. Vedno bolj vzdigujejo glave in hočejo nazaj, kar jim je bilo vzeto. Vaša denacionalizacija po štiridesetih letih ni noben problem. Ta naša, ta je hudič. Maori po 200 letih hočejo sedaj nazaj zemljo, ki so jim jo vzeli Angleži. Država je čisto zmedena in vlada ne ve, kaj bi.« Ko se Stanko vrne v svojo preteklost, postane nekako zamišljen in otožen: »Ja, ne vem kako se bi obrnilo, če bi mi takrat tisti rudniški referent odobril stanovanje. Poglejte, a ni čudno, zaradi volje enega človeka se mi je izgleda vse to dogodilo. Zaradi tega nikoli nisem bil jezen na Slovenijo oz. sistem, v katerem ste živeli. Tudi odšel nisem zaradi tega, kaj pa vem, preprosto sem šel. Ja, seveda bi še kdaj rad sedel na klopi pred črnjansko cerkvijo, ali pa šel v nedeljo proti Šmelcu, tudi do Bricmana bi še zmogel. Saj sem pred osmimi leti še vse obhodil. V Podpeci je bilo vse rudniško še na svojem mestu. Točno sem se še spomnil mesta, od koder sem šel v partizane. Tudi našo pot, ko smo bežali čez mejo, sem videl. Sicer bolj v mislih kot zares. Misli nanjo ostajajo in jok mojih otrok tam visoko zgoraj v snežnem metežu Pece. Veste, saj pravzaprav mi za ničemer ni žal, kar sem storil v življenju. Ampak nekatere stvari bi pa mogoče danes le drugače naredil.« Pri tem utihne in se očitno globoko zamisli. Mi pa si ga ne predrznemo vprašati, kaj bi to bilo. To bo ostala skrivnost za vedno - in prav je tako ! Sedaj, ko je bilo že malo prepozno, smo se začeli bati za njegovo srce. Njegova zgodba pa je segla v naša srca. Ta večer smo se v Novi Zelandiji kot turisti in gostje zelo, zelo dobro počutili; a v rahli pivski omotičnosti smo bili nadvse zadovoljni, da se bomo, ko bo vse to lepo za nami, vrnili v deželo, kjer bomo lahko zapeli: Prijatli, obrodile so trte... Ko sem legel v posteljo, so mi v glavi še dolgo odmevale Stankove besede: »Vi ste nama naredili najlepši Božič v najinem življenju!« Te besede odmevajo v meni še danes. Marijan Lačen nasmejmo se..._____________________________________________________PREPIH Ta stran je (izjemoma ljubiteljsko) namenjena predvsem ribiškim somišljenikom in Ribištvu Ravnjak z Dravograjske ceste 66 v Dravogradu. Telefon: 02 87 20 316 in 02 87 20 317, faks: 02 87 20 318 , gsm-u: 041 752 494 Pameten ribič ne začne ribolova v Dravi, temveč v Dravogradu z izborom dobre opreme. Vsi koroški vodotoki vodijo v Dravo, poti ribičev, lovcev in lokostrelcev v novo prodajalno z vso potrebno opremo Ravnjak na Mariborski cesti v Dravogradu. BREZ SLADKORJA IZPOD KLOBUKA Toliko vrst rib je, a samo dve vrsti ribičev. Eni lažejo na veliko, drugi o velikih. * * * Enim vsako delo nedeljo, drugim vsaka nedelja delo najde. * * * Tudi vegetarijanci vedno najdejo kost za glodanje. * * * Da opravi svoje delo, mora tudi nesreča imeti srečo. ♦ * * Morda nam bo lažje kuriti kostno moko, ko bodo gorele cele črede. * * * Če bi prašiči lahko glasovali, se bi vsi izrekli za vegetarijanstvo. SREČNEŽ - Ali veš, kateri trgovec na Koroškem je trenutno najbolj zadovoljen? - Prodajalci pri Merkatoiju, ker bodo kmalu lahko v službi tudi v nedeljo? - Ne, Jože Ravnjak, ker ima končno dovolj veliko prodajalno, da lahko ribiči v njej brez nevarnosti za razstavljeno robo kažejo, kako velike ribe so ujeli. NITI NAHOD JI NE POMAGA - Katri pa niti najhujši nahod ne more pomagati. - Zakaj tako misliš? - V nos ji gre, da seje zet hvalil, da je najboljši paznik v zaporu, zdaj je pa ugotovila, da mu vsake toliko časa eden uide, še bolj pogosto pa jih nekaj spusti RAHLO ZLOBNO Cenjene kupce obveščamo, da lahko v prihodnje lažejo v naši novi prodajalni. Ribištvo Ravnjak. Ribe, ki pobegnejo, so vedno večje od ulovljenih * * * Laž ima kratke noge, ribiška laž dolg rep. * * * Če si ne boš obrusil jezika, si boš pete. * * * Hudič se rad predstavlja kot angel. * * * Dobra lažje zlata vredna. * * * Za narodov bla-bla-bla- blagor. * * * Tistim, ki si ne upajo, je vse prepovedano. * * * Nič ti bolj ne podaljša praznikov kot slab alkohol. DROBNA ZAPAZNJA Časi se spreminjajo. Nekoč smo imeli neko Vido, Pepco ..., ki so se borile za pravice žensk, danes to enako uspešno počnejo Vera, Tea ... * * * Za sprejem v Evropo je idealen trenutek. Tako dobre »ritolizniške« ekipe ne bomo imeli nikoli več. * * * Ne sprašujte me. zakaj bom poslej pustil eno izmed naših političnih strank pri miru. Na pogrebe nikoli nisem rad hodil. * * * Nadškof Radeje izjavil, da čuti odgovornost za slovenski narod. Verjamem, da primerjava ni primerna, vendar se takšnih odgovornosti bojim, odkar vem, da je Hitler čutil odgovornost za vso Evropo. IZ NAJBOLJ DOMAČEGA LOGA Žena me zatira. Nekaj mi manjka. Razen las, zob, zdravja in malo pameti, seveda. Zato sem ji nakazal, da se bom začel ukvarjati z lokostrelstvom. Resno, čeprav le za zabavo. In sem takoj dobil praktičen nasvetek, da naj naročim, da mi nakazujejo plačo direktno v prodajalno Ribištva Ravnjak. Praktična žena, praktični nasveti. NAGRADNO VPRAŠANJE Dve črki zamenjajte z dvema drugima (enakima) in dobili boste misel popolnoma drugega pomena! Levica ni levica, kot desnica ni desnica. Rešitve pošljite na uredništvo Prepiha in izžrebanega reševalca čaka knjižna nagrada. PRIPIS AVTORJA: Ker do sedaj še nihče ni poslal pravilne rešitve, mislim, da so najmanj tri možnosti: da ne znate, ne upate ali pa so vprašanja brezvezna. Kaj bo. Korošci? PREPIH naš klub IZ ŽIVLJENJA KLUBA KOROŠCEV LJUBLJANA Pomladni večer kot okvir uglasbene poezije dueta Ex anima Piše: Renata Picej KKL napoveduje: V mesecu maju sta na programu dva izleta: 1 2. maja - izlet v Belo krajino 19. maja - petdnevni izlet v Kopenhagen Informacije in prijave na sedežu kluba KKL, Večna pot 1 1 v Ljubljani, ali po tel.: 01/256-17-23 Redna mesečna srečanja Kluba Korošcev Ljubljana (KKL) vnašajo v življenje Korošcev v Ljubljani radostne trenutke druženja in doživljanja. Vedno znova se v klubu, pod vodstvom njegovega predsednika mag. Janka Araba dogajajo stvari, ki popestrijo vsakdan Korošcem, nemalokrat pa še komu, ki se v bližini dogajanja, v prostorih Restavracije Turist, mudi po svojih opravkih. Prvi četrtek v aprilu je bil posvečen nastopu dueta EX animo iz Slovenj Gradca. Duet, ki s svojo poezijo in glasbo že dolgo ne navdušuje zgolj lokalnega okolja, je ljubljanske Korošce navdušil in presenetil. Pesmi z naslovi, kot: »Sončna nedelja«, »Srečanja z Venero«, »Slaba vest«, »Moj kamen«,... so tako samosvoje in posebne, predvsem pa polne odsevov življenja slehernika med nami, da se prav vsak poslušalec lahko vživi v sporočilo besedila in se zlahka prepusti ubranim zvokom glasbe. Kitara in klavir predstavljata polnokrvno, z barvo in zvokom podkrepljeno kuliso časa, sredi katerega znajo presledki tišine spominjati na trenutke izza zvočnega zidu. Zato se tudi ob stavku zapisanem na »neobvezni informaciji«, sicer pa promocijskem letaku dua,: »Ali slišiš tišino, kako prebija zvočni zid?«, ujameš v dejstvu, da mlada glasbenika, Valentina in Blaž Prapotnik, s svojim delom iščeta elemente, ki znotraj prostora posredujejo pozitivne občutke in stremita k posredovanju užitkov izven znanega. Beseda in zvok, ujeta v enkratno, avtorsko stkan vzorec pozivne energije, sta kot kri, kot nit življenja ali sled, spredena zgolj zato, da posredujeta lepoto. Lepoto zunaj nas za uravnavanje lepote v nas samih. Tiste lepote, ki posreduje ravnovesje in zadovoljstvo, prenekaterikrat iz različnih razlogov vrženega s tečajev... Sicer pa Ex animo, duet za muziciranje, predstavlja pesmi kot recital »ozvočene poezije«. Izvaja avtorsko glasbo in songe ob spremljavi klavirja in kitare, občasno pa tudi ob flavti in bobnih. Ob tem je Blaž Prapotnik tudi urednik Odsevanj, koroške revije za leposlovje in kulturo. Revija izhaja običajno dvakrat na leto, izdaja pa jo ZKD, Literarni klub in Založba Cerdonis iz Slovenj Gradca. Kultura: POSMEHLJIVA KNJIGA O SLOVENJEGRAJSKI LIKOVNI SCENI Prešernova družba v Ljubljani je letos izdala kratek roman Frančka Rudolfa HARMONIKA IN KAVKA. V njem je pisatelj na humoren način obdelal številne stare anekdote iz življenja slovenjegrajskih likovnih umetnikov in njihovih mecenov izpred nekaj desetletij. Če vemo, koliko je v tem svetu medsebojnih zavisti in natolcevanj na eni strani, junaških popivanj pa na drugi, ne preseneča, da se s časom nabere bizarnih zgodbic za celo knjigo. Rudolf je svojim junakom zaradi lepšega sicer spremenil imena, pustil pa jim je njihove poklice, zato jih bo domačinom lahko prepoznati. Nastopajo Mile Mikec, kipar in zapeljivec mladih deklet, Tugo Turel, slikar samouk, ki ima atelje kar na svojem delovnem mestu v prosekturi mestne bolnišnice, sicer pa igra na harmoniko in razen mrličev slika udomačeno kavko. Župnik in amaterski muzealec se piše kar Coklič, slikar in Turelov mentorje Slejko, direktor bolnišmnice pa je doktor Špegelj. Žene in ljubice nastopajo samo z imeni. Roman je posrečena mešanica resničnega in izmišljenega. Osebe so seveda tipizirane, pogosto kar karikirane. Sodbe o umetniški vrednosti del drug drugega so večinoma uničujoče, Cokličev muzej je »zbirka kiča« itn. Klafanja in seksa je obilo, sploh je knjiga nabita s pikantnostmi, ki se jim proti koncu pridruži še kup nenadnih smrti. Pretiravanj je toliko, da že malo bolj izkušen bralec kmalu ugotovi, da gre za posmeh, ne za posnetek realnega življenja. Dobre satire so med drugim že uvodno poglavje, v katerem ravnatelj likovne galerije v mariborskem zaporu arestantom predava o likovni umetnosti: takšna je debata komisije o (ne)primernosti za sprejem Tuga Turela v Društvo slovenskih likovnih umetnikov, pa zaključno poglavje o otvoritvi nove slovenjegrajske Galerije likovnih umetnosti. Rudolfov romanje spretno napisana, zelo berljiva in zelo posmehljiva knjiga o slovenskem provin-cializmu in megalomanstvu na področju likovne umetnosti. Proti morebitnim ugovorom ali celo protestom užaljenih krajanov in prizadetih občudovalcev Tisnikarjevega dela pa se je pisatelj zavaroval že na začetku, kjer je napisal: »Senzacionalne apokrifne zgodbe, kakršne so zlonamerno razširjali slikarji in drugi umetniki o mednarodno priznanem slovenjegraškem samouku in njegovih prijateljih v petdesetih in šestdesetih letih in še kasneje, včasih iz zavisti, včasih iz občudovanja.« Marjan Kolar IN MEMORIAM DR. JANEZ BRATINA V spomin doktorju Janezu Bratini, našemu prijatelju, znancu, kolegu v občinskem svetu, velikokrat tovariškemu razsodniku in dobrohotnemu svetovalcu, je seveda težko v nekaj stavkih strniti vse tisto, zaradi česar smo ga poznali in resnično ceniti. Janez Bratina, diplomirani inženir elektrotehnike in doktor metalurških znanosti, je s svojim izjemnim strokovnim znanjem, širino duha in njemu lastno odličnostjo bogatil naše življenjsko okolje in prispeval k razvoju slovenskega železarstva, v katerem je predstavljal nesporno avtoriteto. Njegovo delo predstavlja pomemben doprinos k zagotavljanju trajnostnega in celovitega razvoja, kot edine možne poti prihodnjega razvoja Slovenije in naše občine. Ob osamosvojitvi Slovenije se je dr. Bratina kot Slovenec in prepričan demokrat zavedal usodnosti takratnih dogodkov. Z vso odgovornostjo se je aktivno vključil v gibanje za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Kot prepričan demokrat je želel v okviru demokratičnih ustanov in demokratičnih instrumentov zagotavljati sprejem strokovno utemeljenih in preverjenih rešitev. Za doseganje teh ciljev je bil pripravljen tudi marsikaj zastaviti. Svoje politično delovanje je razumel izključno kot pot za sprejemanje tistih odločitev, ki bodo bogatile ter izboljševale naše življenje in okolje. Včasih ga, na žalost, nismo razumeli. Kot doktor tehničnih znanosti Janez Bratina ni bil nikoli ozko tehnično usmerjen. Kot človek širokega pogleda na svet in odgovoren intelektualec se je z njemu lastno načelnostjo vključeval v reševanje razvojnih problemov v našem širšem in ožjem okolju. Čeprav je skoraj vso svojo poklicno pot preživel v gospodarstvu, nikoli ni podcenjeval ali pa zanemaril pomena družbenih dejavnosti v občini. Zato je bil tudi vedno vnet zagovornik nadaljnjega razvoja in obstoja dejavnosti in zavodov na področju kulture, šolstva, športa... Spominjamo se ga kot človeka, ki je v trenutkih, ko smo bili v največjih dilemah, s svojo preudarnostjo in občutkom za reševanje problemov vedno znal najti pravo pot in jo predstaviti -preprosto, jasno, dosledno. Sprejemali smo njegove predloge, ker smo ga cenili kot človeka, ki je tudi sam znal ceniti druge. Svoje mnenje je vedno trdno argumentiral, nikoli ni govoril na pamet... Če pa je videl, da bo potreben kompro- mis, je bil prav on tisti, ki je navadno prvi našel rešitev. Prepričevati in utemeljevati le z argumenti, nikoli z žaljivimi besedami ali kakršnemkoli podcenjevanju sogovornika, je bilo njegovo nikoli prekršeno vodilo. Spominjamo se ga kot načelnega, če je bilo potrebno tudi trmastega sogovornika, kadar je šlo za temeljne prvine medčloveških odnosov. Predvsem pa je bil dober človek in demokrat -velik zagovornik tistih načel v političnem in družbenem življenju, ki so našle svoj razmah v samostojni državi Sloveniji in temeljijo na osnovah evropske demokracije in na načelih enakopravnosti v političnem življenju. Tak je bil dr. Bratina med nami, občinskimi svetniki in strankarskimi kolegi. Drugim, svojim domačim in sodelavcem na delovnem mestu je zagotovo znal pokazati še mnogo svojih dobrih človeških lastnosti ter strokovnih kvalitet, ki pa smo jih žal zgolj slutili. Žal, ker se od njega ne bomo mogli več učiti. Ob smrti dr. Janeza Bratine se boleče zavedamo, da je to nenadomestljiva izguba za stranko in svetniško skupino LDS, za občinski svet, občino Ravne na Koroškem, slovensko železarstvo in za stroko, k razvoju katere je bil pripravljen še veliko prispevati. Predvsem pa je to neprecenljiva izguba za njegovo družino, sorodnike in prijatelje, katerim v imenu občinskega odbora LDS tudi ob tej priložnosti izražam globoko in iskreno sožalje. Vilko Černovšek RAVENSKI METAL IMA LASTEN ČASOPIS V začetku aprila je ravensko podjetje Metal izdalo prvo številko lastnega internega informativnega časopisa z začasnim naslovom Metal. Ta dogodek ob bogati tradiciji tovarniškega tiska na Ravnah sicer ne bi bil kaj posebnega, če ne bi bila ta prva številka po eni strani izredno lepa na pogled, po drugi strani pa ne bi postavljala nekaj vprašanj širšega pomena. Toda pojdimo po vrsti. Tisk je barven, imenitna oprema postavlja Metal ob bok najboljšim reklamnim publikacijam v Sloveniji. To niti ni čudno, saj je večino fotografij prispeval vodilni koroški fotograf Tomo Jeseničnik. Vsebina je bliže običajnim standardom. Razložen je strateški razvoj podjetja, predstavljeno pozitivno poslovanje v lanskem in v začetku letošnjega leta, pridobljeni certifikat sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 ter politika Metala na tem področju, predstavljene so enote za gospodarjenje. Namen časopisa, ki naj bi izhajal četrtletno, je: - informiranje zaposlenih o aktualnem dogajanju - spodbujanje k boljšim medsebojnim odnosom med zaposlenimi - spodbujanje zaposlenih k še večji poslovni uspešnosti in pripadnosti podjetju - izboljšanje medsebojnega komuniciranja - dvig organizacijske kulture. Nastanek novega časopisa razen povedanega pomeni še, da se je Metal poslovil od obdobja izgub, po katerih je javnost v preteklosti poznala družbe v okviru Slovenskih železarn, in stopil na pot lastnega razvoja. Na širšem področju informiranja znotraj še vedno skupnega plota nekdanje Železarne Ravne pa so se s tem odprla naslednja vprašanja: - Ali bo podjetje Stroji in tehnološka oprema sledilo zgledu Metala in bomo tako na Ravnah kmalu dobili še en nov tovarniški časopis? - Kako se bodo na izziv odzvala podjetja Noži, Oprema in Energetika? - Kakšna bo v prihodnje vloga Informativnega fužinarja in Novic, ki so doslej mesečno poročale o dogajanju v vseh naštetih podjetjih? Ni dvoma, da bodo dediči Železarne Ravne vprašanje informiranja rešili na najboljši možen način, čeprav bo na odgovore morda treba še malo počakati. Marjan Kolar PREPIH_________________ šport NOGOMETAŠEM POLENE ČETRTI NASLOV Lani naslov Kremenčkovim iz Pameč, letos Poleni Interkonzumu iz Mežice. Korošci premoremo kar nekaj kakovostnih malonogometnih ekip, ki se redno vključujejo v ligaška tekmovanja na področjih Mežiške, Mislinjske in Dravske doline. Od teh so kar štiri nastopile aprila letos na turnirju končnice jubilejnega 10. tekmovanja za slovenski revialni pokal 2001 (igralci nad 32 let starosti) v Voličini v Slovenkih goricah. Na sklepni turnir so se uvrstile po predhodnih izločilnih tekmovanjih uvrstile ekipe Polene, Kremenčkovi, Lispo Ravne in TAB Črna. Med devetimi ekipami so letos na turnirju v Slovenskih goricah slavili nogometaši Polene Interkonzuma, ki so med drugim bili doslej že trinajstkrat prvaki medobčinske lige malega nogometa na področju Mežiške doline. Tokrat so si naslov prvaka Slovenije priborili že četrtič. Predtem so osvojili tri lovorike, v letih 1995, 1998 in 1999, lanskoletna krona je pripadla Kremenčkovim, letos pa so državni prvaki znova postali Polenčani, ki so igrali v postavi: Garbus, Mencinger, Korasa, Mlinar, Šumnik, S. in B. Trdina. Drugi so bili Kremenčkovi, tretja pa ekipa mariborske turane. Preostali dve koroški ekipi Lispo Ravne in TAB Črna, sta na omenjenem finalnem turnirju izpadli v predtekmovanju. Za najboljšega vratarja na turnirju so proglasili Ferda Matavža iz ekipe Kremenčkovi, najboljši igralec je bil Stane Trdina, najboljši strelec pa njegov brat Boris Trdina (oba Polena). Najboljši igralec celotnega letošnjega prvenstva je bil Stane Trdina, najboljši vratar pa Matavž. I. M. Uspehi koroških odbojkarskih ekip na letošnjih srednješolskih in osnovnošolskih prvenstvih A V \/ TRIJE NASLOVI V VETRINAH KOROŠKIH SOL Ne zgodi se tako pogosto, da bi šolske ekipe z nekega območja »požele« tako imenitne uspehe v kakem športu, kot seje to primerilo aprila letos. Namreč, na zaključnih turnirjih državnega prvenstva v odbojki je med srednješolskimi ekipami pri fantih zmagala Gimnazija Ravne, med osnovnošolskimi pa sta naslov osvojili mežiška šola pri fantih in OŠ Franja Goloba s Prevalj pri deklicah. K izjemnemu uspehu teh treh ekip sta z osvojitvijo naslova vice prvakov dodali svoje še ekipa dijakinj Gimnazije Ravne in učenke OŠ Črna. Ti uspehi so povezani z dobrim delom v vseh devetih klubih koroške regije, ki nastopajo v slovenskih ligah. So plod sodelovanja med klubi in šolami, katere po zaslugi njihovih vodstev kažejo precejšnjo razumevanje za dejavnost njihovih učencev in dijakov v odbojkarskem športu, so pa tudi nagrada za marljivost športnih pedagogov, ki povečini prizadevno delajo in ustvarjajo v obeh sredinah. Na Koroškem smo ponosni na rezultate, ki jih dosegajo naši odbojkarji in odbojkarice in prav zadnji trije naslovi in dva druga mesta naših ekip kažejo, da bogata tradicija tega športa zagotovo še vrsto let ne bo zamrla. Kajti, rojevajo se nove in nove generacije. Dijaki ravenske gimnazije, ki jih je vodil športni pedagog Adi Urnaut, so zmagali na finalnem turnirju srednješolskega prvenstva v Ljubljani, kjer so za najboljšega igralca proglasili Jakoba Merkača, najboljši podajalec pa je bil Savo Radženovič (oba Gimnazija Ravne). Med odbojkaricami so zmagale Novogoričanke, ki so v finalni igri za 1. mesto premagale igralke Gimnazije Ravne, katere je vodila športna pedagoginja Darinka Žerdoner. Zaključna osnovnošolska turnirja za državno prvenstvo v odbojki sta bila v Mežici za fante in v Črni za dekleta, kjer sta se tamkajšnji osnovni šoli izkazali z odlično organizacijo. V Mežici so med štirimi ekipami prepričljivo zmagali igralci domače šole, ki so premagali vse nasprotnike. Priznanje za najboljšega igralca turnirja je prijel domačin Jure Ivartnik. V Črni, na finalnem turnirju deklet, je naslov zasluženo pripadel odbojkaricam prevaljske šole, varovankam športnega pedagoga Štefana Peršaka, ki so dobile vse tri tekme. Drugo mesto so si priigrale Črnjanke, tretje so bile igralke OŠ Ljubljana Vič in četrto OŠ Toneta Čufarja z Jesenic. Posebni nagradi so podelili najboljši igralki Mojci Petrič in najboljši podajalki Aleksandri Jovič (obe OŠ Franja Goloba). Ivo Mlakar SEMINAR TRADICIONALNEGA KARATEJA Po štiriletnem premoru prihaja v začetku meseca maja (5.-6. maj) v Slovenijo, natančneje na Ravne na Koroškem, sloviti japonski mojster Shotokan tradicionalnega karateja Hiroshi Shiral, nosilec črnega pasu 9.Dan, ki je s svojim samoobrambnim pristopom postal najuglednejši svetovni učitelj in praktik tradicionalnega karateja. Velik mojster bo s svojim načinom poučevanja karate veščin in športa, kate, kate bunkai, kime waze in demonstracijo zagotovo navdušil številne udeležence, kijih organizator, Karate klub Ravne v sodelovanju z Zvezo tradicionalnega karateja Slovenije, pričakuje iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije. Prav tako v mesecu maju mladi koroški karateisti odhajajo v Italijo na prvenstvo otrok v tradicionalnem karateju oz. tim. Pokal Topolino. Na prvenstvu, eden izmed glavnih sponzorjev je sloviti Walt Disney, se vsako leto zbere preko 2500 otrok iz vse Evrope, na lanskem pa so naši mladi karateisti dosegli izjemen uspeh. V reprezentanci Slovenije je 26 mladih, od tega kar 14 iz Koroške. Na tekmovanje se mladi pripravljajo že od marca, ob dobri pripravljenosti, podpori staršev, sponzorjev in klubov ZTKS se tudi letos pričakujejo dobri rezultati (bt) * ^c'fan//^ % % 10-30 letna garancija - laserska tehnika varjenja; globoko vlečeni priključki C9 kvalitetna pločevina: (Si Vedno na vrhu! EKO DIM Prežihova 17 Ravne na Koroškem POOBLAŠČENI IZVAJALCI ZA SANACIJO DIMNIKOV