10 živečih živalskih vrst, ki sta v slovenskem in hrvaškem delu Jadranskega morja med drugimi vrstami zaščitila tudi leščurja. Pozneje je postal leščur pri nas, z zako- nom, predvsem pa z novim spoznanjem v ljudeh, ponovno varen pred nabiralci. Na morskih livadah so se spet pojavili novi mali bledorumeni trikotniki, ki so se vse dni, brezglavo zapičeni v mulj, prepuščali varstvu malih kratkorepih rakovic. V nekaj desetletjih si je vrsta opomogla, postajala je spet množična, na turističnih plažah celo nadležna in nevarna kopal- cem, ki so se na njih pogosto urezali. Na uradnih potapljaških akcijah so leščurje v plitvini pulili in jih selili v globlje mor- je. Potem je iznenada prišel veliki pogin. Bolezen, ki je zajela ves habitat. Masovna smrtnost brez primere po celotnem Sre- dozemskem morju. Strokovnjaki nekate- Pivška presihajoča jezera so edinstven hidrološki sistem presihajočih jezer Zgornje Pivke, od katerih se jih devet pojavlja pogosteje, osem pa redkeje. To so majhna jezera, razen dveh najve- čjih – Petelinjskega in Palškega. Jezera so bila v Trdoživu (III/1) natančneje že prestavljena. Večina jezer (11) leži v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, ki ga je ustanovila Občina Pivka leta 2014. Skoraj vsa jezera so del ob- močja Natura 2000: posebnega ohra- nitvenega območja Javorniki–Snežnik. Namen prispevka je prikazati razšir- jenost robatega luka (Allium angulo- sum), ilirskega mečka (Gladiolus illyri- cus) in celolistnega srobota (Clematis integrifolia) ter ugotoviti, ali lahko z njimi opredelimo vlažnostne razmere na dnu jezer, ki so pogojene z dinami- ko pojavljanja in trajanjem jezer med letom. TRAVNIŠKI HABITATNI TIPI V inventarizaciji Pivških jezer Nacional- nega inštituta za biologijo iz leta 2000 je bilo ugotovljenih 182 vrst višje razvi- tih rastlin. Glede na Kartiranje negozdnih habitatnih tipov za območje Pivka – vzhod Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU iz leta 2004 so za presihajoča je- zera, ki se pojavljajo pogosteje, značilni oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in sorodne združbe. Na nekaterih od teh jezer pa so zastopani mezotrofni do evtrofni gojeni travniki. To so Kljunov ribnik ter Parsko (večji del dna) in Rado- hovsko jezero, medtem ko so ekstenziv- no gojeni travniki na Malem Zagorskem, Malem Drskovškem in Palškem jezeru omejeni na dele dna, kjer so razširjene le- dine (tj. opuščene, s travo zarasle njive). Gojeni travniki so sicer značilni za drugo skupino jezer, tj. presihajoča jezera, ki se pojavljajo redkeje, zato je botanično zani- mivejša prva skupina jezer. Dno presiha- jočih jezer večinoma kosijo, medtem ko so pašniki večinoma umaknjeni na pobočja kotanj. Parcele običajno pričnejo kositi junija, na nekaterih jezerih se kosi tudi še v avgustu. POPIS IZBRANIH RASTLINSKIH VRST Na Pivških presihajočih jezerih so za- radi ekstenzivne rabe in spremenljivih hidroloških razmer prisotne nekatere rih mediteranskih držav poskušajo rešiti vrsto pred izginotjem z izolacijo manjših in večjih skupin leščurjev v odmaknjene lagune in akvarije. S posebnimi kolektorji – zbiralci ličink – poskušajo zbrati dovolj mladih školjk za morebitno obnovo popu- lacije. Bo časa še dovolj ali se je odšteva- nje že pričelo? Leščur ima pomembno ekološko vlo- go, saj filtrira vodo in zadržuje velike količine organske snovi in suspen- diranega drobirja ter tako pomaga zmanjšati motnost morja. Poleg tega kot trda podlaga v mehkem morskem dnu zagotavlja površino, ki jo lahko kolonizirajo druge bentoške vrste. Zanimivo je, da lahko gosti leščurje- vo kozico (Pontonia pinnophylax) ali grahasto rakovico (Pinnotheres sp.), ki običajno živita samo znotraj školj- ke, kar predstavlja nekakšno simbio- tično vzajemno združenje. To plemenito školjko so včasih veli- ko zbirali v okrasne namene, zaradi česar je bila vključena na seznam za- ščitenih vrst Direktive EU o habitatih ter v protokol za posebej zaščitena območja in biotsko raznovrstnost v skladu z Barcelonsko konvencijo. Da- nes je zaradi drastičnega zmanjšanja velikosti populacije, ki ga povzroča patogen Haplosporidium pinnae in morda druge mikobakterije, školj- ka uvrščena med kritično ogrožene vrste na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN). Razširjenost robatega luka, ilirskega mlečka in celolistnega srobota na Pivških presihajočih jezerih Besedilo, foto in zemljevid: Tina Kirn Pivška presihajoča jezera ležijo na terasi ob reki Pivki vzdolž Javornikov na razdalji 15 km. Na sliki so prikazani Pivka in jezera, ki so naravne vrednote. Poimenovana so tista jezera, ki so vključena v predstavljen popis izbranih rastlinskih vrst. 11 rastlinske vrste, ki so sicer redke in ogro- žene. Mednje sta po Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam uvrščena tudi robati luk in ilirski meček, ki imata status ranljive vr- ste (V). Slednji je pri nas tudi zavarovan. Botanično zanimiva vrsta Pivških jezer je tudi celolistni srobot, ki ima na teh jezerih najverjetneje največje rastišče v Sloveniji. Te tri vrste sem popisovala na presihajo- čih jezerih, ki se pojavljajo pogosteje (ra- zen Radohovskega). Vse tri vrste je lah- ko opaziti in tem jezerom dajejo pečat. Travnike osušenih jezer sem opazovala v vegetacijskih sezonah v letih 2007, 2010 in 2011 ter v letih 2012 in 2013 opravila nekaj dodatnih ogledov. ROBATI LUK USPEVA NA BOLJ VLAŽNIH RASTIŠČIH Robati luk prepoznamo po pritličnih zga- njenih listih ter čebulici, ki je slabo dife- rencirana od stebla, do sedemkrat daljša kot širša in v tankem belkastem suhoko- žnatem ovoju. Cvetovi so svetlo rožna- ti, včasih tudi beli do belkasti, prašnice so vijolične. Najdemo ga v nižinskem in montanskem pasu na vlažnih in poplav- nih travnikih (tudi na poplavnih kraških poljih Notranjske). Več o tej rastlini si lahko preberete v Trdoživu VI/2. Robati luk tvori na Petelinjskem jezeru s plaze- čim petoprstnikom združbo Potentillo reptantis–Allietum angulosi ass. nova. Robati luk je razširjen na dnu sedanje kotanje Kalskega jezera (tj. kotanje, kjer se sedaj pojavlja jezero po delni izsušitvi jezerskega dna) z zgostitvami v nekate- rih manjših plitvih kotanjah. Prav tako ga najdemo v jarku sredi ekstenzivno go- jenih travnikov na osušenem jezerskem dnu. Vrsta uspeva tudi na dnu plitve ko- tanje Kljunovega ribnika, kjer se pojavlja jezero, s posameznimi primerki v okolici. V nižjem, osrednjem delu dna Malega Zagorskega jezera so po košnji poganjali posamezni primerki te vrste. Posamezne primerke, šope ali skupine te rastline sem opazovala na dnu Velikega Drskovškega jezera z zgostitvijo na eni parceli v osre- dnji kotanji, medtem ko je vrsta redkej- ša v kotanji pod izviri na severovzhodni strani jezera. Tudi na tem jezeru so po košnji poganjali posamezni primerki, in sicer na dnu najnižje kotanje z grezi na ju- gozahodni strani jezera. Predvidevam, da na obeh jezerih nisem popisala celotnega območja, kjer vrsta uspeva, saj je cvetela v času košnje. Vrsta je razširjena na dnu Malega Drskov- škega jezera in v zgornjem delu njegovega zaliva, kjer dosega večjo gostoto. Pojavlja se tudi v delu zaliva, kjer voda teče iz zgornjega dela zaliva v potok. Druga zgo- stitev vrste na tem jezeru je v nižjem delu jezerskega dna pod mejico na severoza- hodni strani. Vrsta uspeva na dnu Parske- ga jezera z zgostitvijo v višjem delu dna, vzhodno od struge vijugastega potoka, medtem ko nižji svet ob tem potoku po- krivajo ekstenzivno gojeni travniki. Na Palškem jezeru uspeva na dnu, kjer so posamezne zgostitve. V zalivu Njivce sem opazila le posamezne primerke na ledini Petelinjsko jezero je med Pivškimi jezeri najdlje trajajoče jezero in ima največji gradient vlažnosti, ki se odraža v zaporedju rastlinskih združb od najnižjih delov do obrobja dna. Na sliki so opazni sestoji robatega luka. Splošen prikaz pogostosti pojavljanja treh izbranih vrst na obravnavanih Pivških jezerih na podlagi popisa. jezero/vrsta robati luk(Allium angulosum) ilirski meček (Gladiolus illyricus) celolistni srobot (Clematis integrifolia) Kalsko jezero zmerno prisotna do pogosta vrsta redka vrsta zelo redka vrsta Kljunov ribnik vrsta ne uspeva vrsta ne uspeva Malo Zagorsko jezero zmerno prisotna do pogosta vrsta zmerno prisotna do pogosta vrstaVeliko Drskovško jezero Malo Drskovško jezero zelo redka vrsta Parsko jezero redka vrsta vrsta ne uspeva Palško jezero zmerno prisotna do pogosta vrsta zmerno prisotna do pogosta vrstaPetelinjsko jezero 12 v plitvi kotanji na jugozahodni strani zali- va, v zalivu Ždink pa je nisem opazila. Na Petelinjskem jezeru vrsta pokriva dno z zgostitvami v obeh plitvih kotanjah nižje- ga dela dna in manjši zahodni kotanji. Vr- sta je razširjena tudi v stranskih kotanjah v Jeglenku in Godnovem vrtu. Glede na popise sem ugotovila, da roba- temu luku ustrezajo bolj vlažna rastišča, kjer se dlje zadrži voda. Vrsta tako dose- ga večjo gostoto v nižjih delih dnov jezer, kjer lahko tvori sestoje. To so: Kljunov ribnik, Kalsko, Malo Drskovško, Palško in Petelinjsko jezero. Vrsta je prav tako raz- širjena v nižjem delu dna Malega Zagor- skega jezera in v večjem delu dna Velikega Drskovškega jezera, najdemo pa jo tudi na Parskem jezeru. ILIRSKEMU MEČKU NA PIVŠKIH JEZERIH USTREZAJO NEKOLIKO MANJ VLAŽNA RASTIŠČA Ilirski meček prepoznamo po s suličasti- mi listi olistanem steblu in gomoljem v tleh. Ovoj gomolja je iz vzporednih tankih vlaken. Socvetje je 3–10-cvetno, z dvore- dno nameščenimi cvetovi, ki so rožnati. Cvet je oblikovan lijakasto. Vrsta uspeva na oligotrofnih vlažnih traviščih, pravilo- ma v večjih sestojih. Več o tej rastlini si lahko preberete v Trdoživu VI/2. Ilirski meček tvori s trstikasto stožko združbo Gladiolo-Molinietum, ki se nahaja tudi v delih dna Velikega Drskovškega, Malega Drskovškega, Palškega in Petelinjskega jezera. Manjše rastišče ilirskega mečka leži na vzhodnem obrobju sedanje kotanje Kal- skega jezera v smeri strmega pobočja. Vrsta uspeva tudi na tem pobočju, ki si- cer leži izven obsega ojezeritev, ter na obrobju nižjega dela dna Malega Zagor- skega jezera, pa tudi na bližnjih ledinah in v strugi potoka v višjem, robnem delu dna jezera. Nekaj primerkov najdemo na jugozahodnem pobočju izven obsega oje- zeritev. Uspeva tudi na dnu Velikega Drskovške- ga jezera, nisem pa je opazila na dnu naj- nižje kotanje z grezi. Najdemo jo na dnu Malega Drskovškega jezera in njegovega zaliva. Tam je pogostejša ob strugi poto- ka in v robnih delih jezerskega dna (razen zahodne strani), pa tudi v zgornjem delu (na severozahodni strani) in spodnjem delu (ob strugi potoka) dna zaliva. Manjša rastišča te vrste so prisotna v robnih de- lih dna Parskega jezera. Najprej sem tam opazila nekaj primerkov v jugozahodnem delu, nato pa še v jugovzhodnem delu, kjer so bili bolj razpršeni. Ilirski meček je zastopan na dnu Palškega jezera s kotanjami Velika jezera, Mala je- zera in Filajevo jezero. Tam je pogostejši v višjih (tudi najvišje Filajevo jezero) in robnih delih dna, v spodnjem delu pobočij kotanje ter v zalivu Ždink. V zalivu Njiv- ce sem opazila le posamezne primerke ali manjša rastišča te vrste v spodnjem in srednjem (na eni parceli) delu dna za- liva. Vrsta se pojavlja tudi na vzhodnem pobočju kotanje izven obsega ojezeritev. Na Petelinjskem jezeru je vrsta razširjena v višjih, robnih delih dna in spodnjem de- lu pobočij kotanje. Najdemo jo tudi v viš- jem delu dna stranskih kotanj v Jeglenku in Godnovem vrtu ter v višjem svetu med njima. Ilirski meček na območju Pivških jezer cveti junija. Dlje časa cveti v senčnih legah v visoki travi na opuščenih parcelah in ob grmovju. Vpliv spomladanskih pojavov je- zer na zakasnitev cvetenja vrste sem za- znala na Petelinjskem jezeru v letih 2013 in 2014, junija 2012 pa se je jezero poja- vilo ravno v času njenega cvetenja. V nasprotju z robatim lukom, ki mu ustre- zajo bolj vlažna rastišča, ustrezajo ilirske- mu mečku nekoliko manj vlažna rastišča. Razširjen je v večjem delu dna Velikega in Malega Drskovškega jezera ter Palškega jezera. Na slednjem dosega večjo gosto- to v višjih in/ali robnih delih dna. V teh delih dna uspeva tudi na Kalskem, Malem Zagorskem, Parskem in Petelinjskem je- zeru. Izkazalo se je, da razširjenost te vr- sta odraža razlike v vlažnostnih razmerah znotraj določenega jezera, kot tudi med posameznimi jezeri z različnim trajanjem ojezeritev. Tako vrste nisem opazila v niž- jih delih dna Malega Zagorskega in Pete- linjskega jezera, ki so ojezerjeni najdlje. Nasprotno pa si lahko razlagamo razšir- jenost te vrste tudi v nižjih delih dna Ve- likega in Malega Drskovškega jezera, saj se ti jezeri pojavljata manj pogosto v pri- merjavi z ostalimi pogosteje ojezerjenimi jezeri. Vrste nisem našla le v Kljunovem ribniku. CELOLISTNEMU SROBOTU USTREZAJO TAKO BOLJ KOT MANJ VLAŽNA RASTIŠČA Celolistni srobot prepoznamo po celih, jajčastih do suličastih listih, ki so celo- robi. Cvetovi so vijoličasti in kimasti. Ti so posamični, redkeje 2 ali 3 skupaj. Vr- sta sicer uspeva na kamnitih grmovnatih pobočjih, v primeru Pivških jezer pa tudi na dnu jezerskih kotanj. Tam se pojavlja v različnih rastlinskih združbah (od najniž- jih delov do obrobja dna), sama vrsta pa ne tvori združbe. Na Kalskem jezeru je celolistni srobot zelo redka vrsta, saj sem našla le en pri- merek ob jarku v njegovem zgornjem de- lu (desni breg) in dva primerka v samem jarku. Vrsta je razširjena v nižjem delu dna Malega Zagorskega jezera z zgosti- tvami, pojavlja pa se tudi v zahodnem, robnem delu dna. Manjše rastišče sem opazila tudi na uravnavi nad jezerom (ob kolovozu). Vrsta uspeva na dnu Velikega Največji sestoji robatega luka so v nižjih delih dna Petelinjskega jezera, kjer vrsta tvori zanimivo združbo s plazečim petoprstnikom. Tu uspevajo gosti sestoji tudi na parcelah, ki jih ne kosijo. Robati luk daje jezeru pečat roza barve v drugi polovici junija, julija in avgusta. 13 Drskovškega jezera z zgostitvami (npr. kotanja z grezi, parcele v osrednji kota- nji), na Malem Drskovškem jezeru pa sem našla le posamezne primerke te vrste (vsaj pet) v zgornjem delu zaliva (na se- verozahodni strani). Vrsta je razširjena na dnu Palškega jezera z zgostitvami (npr. južni, robni del Veli- kih jezer in višji svet med Malimi jezeri in Filajevim jezerom). Pojavlja se tudi v spodnjem delu pobočij kotanje, kjer sem jo opazila na severnem pobočju Velikih jezer. V zalivih Njivce in Ždink pa vrste nisem našla. Na Petelinjskem jezeru je vrsta zastopana na dnu in v spodnjem delu pobočij kotanje, v stranskih kota- njah v Jeglenku (tudi na južnem pobočju vrtače) in v Godnovem vrtu ter v višjem svetu med njima. Zgostitve te vrste so v nižjem delu dna in spodnjem delu pobočij kotanje (pod gozdnim robom), kjer so tla kamnita. Celolistni srobot dobro prenaša tako bolj kot manj vlažna rastišča. Vrsta namreč uspeva od nižjih do višjih delov dna Male- ga Zagorskega, Velikega Drskovškega, Pal- škega in Petelinjskega jezera. Na Kalskem in Malem Drskovškem jezeru sem opazila le nekaj primerkov te vrste, v Kljunovem ribniku in na Parskem jezeru pa je nisem opazila. RASTLINSKE VRSTE KOT INDIKATOR VLAŽNOSTNIH RAZMER IN NJIHOVO VARSTVO Glede na razširjenost treh izbranih vrst so botanično najzanimivejša Malo Zagorsko, Veliko in Malo Drskovško ter Palško in Pe- telinjsko jezero, saj na teh jezerih najde- mo vse tri. Na Pivških presihajočih jeze- rih so nekatere vrste sicer razširjene le na določenih jezerih, nekaj vrst pa uspeva le na Petelinjskem jezeru, ki je najdlje traja- joče jezero. Poleg v prispevku obravnava- nih vrst so na jezerih prisotne še nekatere druge, ki so indikator vlažnostnih razmer (npr. močvirska sita, visoki trpotec in pla- zeči petoprstnik na bolj vlažnih rastiščih ter močvirski svišč, sibirska perunika in zdravilna strašnica na manj vlažnih rasti- ščih Petelinjskega jezera). Sicer pa je na območju Pivških jezer predvidena izved- ba dogodka BioBlitz Slovenija 2021, kjer bo možno dognanja iz tega prispevka po- novno preveriti in dopolniti. Glavna grožnja travnikom na območju Pivških jezer je zaraščanje. Z vidika ohra- njanja velike pestrosti rastlinskih vrst Pivških jezer je tako pomembno še naprej izvajati košnjo in s tem ohranjati obstoječ obseg travnikov na dnu jezer. Košnja naj se v čim večji meri izvaja ob upoštevanju zahtev glede primernega časa košnje z vidika ohranjanja rastlinskih vrst, kar po- meni pozno košnjo enkrat letno. Ilirski meček je razširjen v večjem delu dna Velikega in Malega Drskovškega jezera. Celolistni srobot uspeva od nižjih do višjih delov dna nekaterih jezer, na Palškem in Petelinjskem jezeru pa tudi v spodnjem delu pobočij obeh kotanj. Vrsta je pogosta tudi ob grmih in na opuščenih površinah.