kongresov zunaj domačih meja: v Zagrebu, Trstu in Celovcu«. Oktobrski zagrebški kongres tako ponuja »odpoved določenosti nacionalne filologije z državnim teritorijem« in »priložnost artikulacije tistih jezikovnih, literarnih in nacionalnopolitičnih tem, ki so povezane s kongresnim dogajališčem«.
Tudi dogajališče minulega simpozija v pomladanski hrvaški Opatiji, nekdanjem avstro-ogrskem letovališču, ki se je pričelo razvijati v času ene izmed Slovencem in Hrvatom skupnih držav, je s svojim secesijskim, morsko-celinskim okoljem, srečanju dodalo svojevrsten čar. Upajmo, da bo tako tudi z Rogaško Slatino, morebitnim prizoriščem naslednjega srečanja, kot je bilo slišati ob slovesu. Iz hrvaške prestolnice so organizatorji letošnjega srečanja prinesli tudi čisto svežo prvo številko revije Studentski časopis za južnoslavenske jezike,
književnosti i kulturu »Balkan Express«, ki ga je izdal Klub studenata južne slavistike »A-302« na zagrebški Filozofski fakulteti. Z izvirnimi literarnovednimi, še posebej pa kulturološkimi prispevki (npr. esej Ivice Bakovica o polarizaciji sever - jug in moški - ženska v slovenskem filmu Kajmak in marmelada), literarnimi ocenami in objavo znanstvenih člankov Blanke Bošnjak, Tatjane Balažic Bulc in Dragice Haramije (prvotno natisnjenih v Jeziku in slovstvu) v hrvaškem prevodu Dina Divanovica in Milane Romic so zagrebški študentje Oddelka za južnoslovanske jezike in književnosti k mozaiku Tretjega slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja dodali svoj, ne nepomemben kamenček.
Vladka Tucovič Majsperk
vladka.tucovic@ guest.arnes.si
17. Primorski slovenistični dnevi, Prem in Ilirska Bistrica, 6.-8. april 2006
V začetku aprila, natančneje 6., 7. in 8. aprila 2006 so se odvijali že 17. Primorski slovenistični dnevi. Strokovno srečanje slovenistov je tokrat potekalo na Premu in v Ilirski Bistrici. Prvo srečanje je bilo ob 100. obletnici rojstva pisatelja Franceta Bevka leta 1990, od takrat poteka vsako leto, za organizacijo pa izmenično skrbijo Slavistično društvo Koper, Slavistično društvo Nova Gorica in Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm. Letošnje Primorske slovenistične dneve je organiziralo Slavistično društvo
Koper v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim središčem Univerze na Primorskem.
Uvod v 17. Primorske slovenistične dneve je bil ogled rojstne hiše Dragotina Ketteja in predstavitev pesniške zbirke Sem fantič bil mlad ali Dragotina Ketteja veseli del, ki jo je uredil Silvo Fatur in ilustriral Romeo Volk. Predstavitev, ki je potekala na gradu Prem, je s kulturnim programom popestrilo Kulturno društvo Prem. V petek, 7. aprila, je
na Osnovni soli Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici potekal osrednji del sre~anja v obliki predavanj, ki so bila razdeljena v dva tematska sklopa. V dopoldanskem sklopu, ki je bil posve~en pesniku Dragotinu Ketteju, smo najprej slišali predavanje Matjaža Kmecla z naslovom Dragotin Kette, pesnik z veselo in neomadeževano dušo. Citat Ivana Cankarja je bil izhodišče razmišljanja o slovenski moderni in raznolikosti poetik njenih predstavnikov ter Ketteju kot pesniku, za katerega so značilni humor, vedrina in narava. V svojem predavanju o Kettejevem verzu je Aleksander Bjelčevič Ketteja predstavil kot pesnika, ki je v slovensko poezijo vpeljal (tudi) oblikovne svoboščine, ki jih je med drugim našel v ljudski pesmi, in tako na nek način razširil meje slovenske knjižne poezije. Eno od temeljnih vodil srečanj primorskih slovenistov je povezovanje slovenistov s slovenske in italijanske strani meje in s tem oblikovanje enotnega slovenskega prostora ter prispevanje k ohranjanju slovenščine v italijanskem kulturnem okolju. Tatjana Rojc iz Trsta je v svojem predavanju z naslovom Dragotin Kette: moderna ali tradicija pesnika predstavila kot nekakšen vezni člen med tradicijo in moderno oziroma tradicijo in inovacijo. Izpostavila je nekatere novosti, ki jih je Kette vnesel v slovensko poezijo, ter opozorila na dejstvo, da njegova poezija še ni v celoti raziskana, da se v povezavi z njo odpirajo vedno nova vprašanja in da bosta pesnik in njegovo delo izziv slovenistom tudi v prihodnje. Organizatorji PSD si vsako leto prizadevajo v program vključiti tudi prispevke, ki se ukvarjajo s šolsko prakso. Tematski blok o Dragotinu Ketteju sta tako zaključili predavanji o načinih poučevanja Kettejevih besedil v osnovni šoli. Anita
Nedeljkovič Andlovic je pripravila predavanje Devetošolci spoznavajo književnika Dragotina Ketteja in njegovo literarno delo, v katerem je predstavila, kako pri pouku na sodoben način, s pomočjo najrazličnejših gradiv, medmrežja in različnih dejavnosti učence motivira za učenje in spoznavanje pesnika in njegovega dela. O sodobnih metodah poučevanja je spregovorila tudi Nada Dukič. V predavanju z naslovom Uporaba NLP (nevrolingvističnega programiranja) pri obravnavi Kettejevih besedil je po uvodu, v katerem je na kratko predstavila NLP, opisala, kako metodo lahko uporabimo pri poučevanju književnosti in tako spodbudimo in motiviramo vse učence oziroma zaznavne tipe (avditivne, vizualne in kinestetične). Omenjeno predavanje je zaključilo dopoldanski program, ki je bil v celoti posvečen Ketteju in njegovemu delu.
Most med dopoldanskim in popoldanskim programom je bil pogovor s pesnico, pisateljico, prevajalko in publicistko Jolko Milič. Izhodišče pogovora sta bili nagradi, ki ju je leta 2005 prejela za svoje prevajalsko delo - Lavrinova diploma, ki ji jo je za prevodni opus in življenjsko delo na področju posredovanja slovenske književnosti drugim narodom podelilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev, ter najstarejše odlikovanje Republike Italije - red zvezde nacionalne solidarnosti. Jolka Milič, ki prevaja predvsem v italijanščino in španščino, poleg tega pa tudi v slovenščino, je udeležencem 17. PSD na duhovit način predstavila svoje delo in življenje, spregovorila pa je tudi o lastnem branju Kettejeve poezije. Tri primorska
slavistična društva - Slavistično društvo Koper, Slavistično društvo Nova Gorica in Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm so podala predlog, da bi Jolka Milič postala častna članica Slavističnega društva Slovenije.
Pogovor s prevajalko je bil obenem lep uvod v popoldanski del in drugi tematski sklop letošnjih PSD, ki je bil posvečen medkulturnosti pri poučevanju jezika in književnosti. O medkulturnosti je v predavanju z naslovom Vzgojni potencial medkulturne razsežnosti pri poučevanju jezika in književnosti prva spregovorila Meta Grosman. Opozorila je na različne teorije in razumevanja medkulturnosti, osredotočila pa se je predvsem na vprašanje poučevanja tujih književnosti in opozorila na dejstvo, da se zaradi njihovega vključevanja in obravnave znotraj tako-imenovane svetovne književnosti ne opozarja dovolj na razlike med njimi. Nekoliko drugačen pogled na medkul-turnost pri poučevanju književnosti je v svojem predavanju Kompeten~ni pristop pri oblikovanju u~nega na~rta za 4-letne strokovne šole? predstavila Boža Krakar Vogel, ki meni, da so razlike med posameznimi tujimi nacionalnimi književnosti pri poučevanju dovolj poudarjene, saj posamezna besedila vedno spremlja oris posamezne književnosti. Obe predavateljici sta poudarili pomen razvijanja medkulturne ozaveščenosti, ki ne igra pomembne vloge samo pri spoznavanju in razumevanju tujih, temveč tudi lastne kulture. O medkulturni in medetnično ozaveščenosti je spregovorila tudi Vesna Mikolič. V svojem predavanju z
naslovom Mladi v medkulturnem položaju ob slovensko-italijanski meji je predstavila istoimenski projekt, ki v šolskem letu 2005/ 2006 poteka na izbranih šolah v obmejnem prostoru v Sloveniji in Italiji. Milena Mileva Blažič je v predavanju Medkulturnost v besedilih D. Ketteja za otroke in mladino - analiza primera 'Šivilja in škarjice' združila obe temi 17. PSD. V omenjeni Kettejevi pravljici jo je zanimala medbesedilnost in medkulturne prvine. Raziskala je zgodovino motiva, ki ga je uporabil Kette, in v raziskovanju segla tudi v sodobni čas. Drugi dan 17. PSD se je zaključil s predavanjem Medkulturnost (sodobne) slovenske književnosti, ki ga je pripravila Maruša Mugerli. Spregovorila je o priseljenskih avtorjih in avtoricah, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji, vendar ostajajo slovenski javnosti večinoma neznani in prav tako nimajo mesta v slovenskih literarnozgodovinskih študijah in učnih vsebinah v slovenskih šolah.
Zaključek 17. PSD se je zgodil v soboto, 8. aprila, z odprtjem Kettejeve spominske poti od Trnovega v Ilirski Bistrici do Prema. Pohoda se je udeležilo preko dvesto popotnikov.
Maruša Mugerli Nova Gorica
marusamugerli@yahoo.com