r Letno poročilo ^ šfirirazrečlne äeRfisße lj'uäsHe šole I Kranj u. Izdalo šolslčo vodstvo na Koncu šolskega leta 1898/99. Založil slavni krajni šolski svfct v Kranju. is» f Tisk Miličeve tiskarne v Ljubljani. r Letno poročilo štirirazredne dekliške ljudske ÜEÜZ X 3, j "CL_ Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega lela 1898/99 a> Založil slavni krajni šolski svet v Kranju. Tisek R. Miličeve tisknrne v Ljubljani. Šolska, poročila. A. Učiteljsko osobje. Franja Jugovič, stalna nadučiteljica in yoditeljica, (I. učno mesto), razredna učiteljica II. razreda, je poučevala vse predmete v tem razredu in petje v 111. razredu, 22 ur na teden. Ivan Renier, mestni kapelan in katehet, je poučeval verouk v I. in v IV. razredu, ;3 ure na teden. Frančišek Žvan, mestni kapelan in katehet, je poučeval verouk v H. in v lil. razredu, 4 ure na teden. Janja Miklavčič, stalna učiteljica, (II. učno mesto), razredna učiteljica I. razreda, je poučevala (razun petja) vse predmete v tem razredu in naravoslovje v IV. razredu, 1(> ur na teden. Marija Rooss, stalna učiteljica, (III. učno mesto), razredna učiteljica IV. razreda, je poučevala (razun naravoslovja) vse predmete v tem razredu in petje v I. razredu, '21) ur na teden. Viktorija Praprotnik, stalna učiteljica, (IV. učno mesto), razredna učiteljica III. razreda, jo poučevala (razun petja) vse predmete v tem razredu, 24 ur na teden. U Šolski sluga: Janez Kokalj. B. Statistični pregled učenk na koncu Šolskega leta 1898/99. K a z r e d Sku- 1. II. III. IV. paj Število učenk 24. kimavca 1898 .... 20 30 35 35 120 l Med letom vstopile izstopile . 1 2 1 3 2 1 8 2 Število učenk 15. mal. srpana 1899 . . . 21 31 38 36 126 6 let 3 3 7 „ 11 1 — — 12 8 „ 6 22 1 — 29 Starost učenk 15. mal. srpana 1899 9 „ 10 „ 11 . 1 4 3 1 15 1 1 5 1 5 11 21 19 17 12 „ — — 5 13 18 13 „ — — 1 5 6 14 „ — — 1 ' Skupaj . 21 31 38 36 126 Rimsko-katoliške vere 21 31 38 36 126 , Po narodnosti je Slovenk . Nemk 20 1 30 1 38 36 124 2 Skupaj 21 31 38 36 126 Stalno v Kranji 15 20 32 30 97 Stanuje jih začasno v Kranji radi šolanja . zunaj Kranja 1 5 1 10 2 4 6 4 25 Skupaj 21 31 38 36 126 Solo jih je obiskovalo zelo pridno . 21 31 38 36 126 Za višji razred ali oddelek oziroma za izpust je sposobnih . . nesposobnih neizprašanih 17 4 26 3 2 29 9 25 8 3 97 24 5 Skupaj . 21 31 38 36 1 126 C. Knjižnica. V šolskem letu 1898/99. se je knjižnica pomnožila le za šestero knjig družbe sv. Mohorja in časopisa „Angeljček“ in „Vrtec“, na katera je bila naročena. Knjižnica šteje 266 knjig. v Citalo je 72 učenk — 297 knjig. •Janja Miklavčič, knjižničarka. Č. Učila in postave. C. kr. visoko ministerstvo za bogočastje in uk je podarilo šoli „Stensko tablo pra- in ranozgodovinskih spomenikov iz Avstrijsko - Ogerske“. Po nalogu e. kr. ministerstva za bogočastje in uk izdalo c. kr. osrednje povjerenstvo za umetniško in zgodovinske spomenike. Narisal in razložil dr. M. Much. Akvarel je napravil Ludvik Hans Fischer. Slavni deželni odbor je daroval lokalni knjižnici učiteljstva dekliške šole nemško-slovenski slovarček od H. Schreiner-ja in dr. Bezjaka, v rabi pri pouku v ženskih ročnih delih. Za nakup potrebnih učil je postavil slavni krajni šolski svčt v proračun za leto 1898. 40 gld. Preskrbel je do zdaj sledeče: Učni načrt za štirirazredne ljudske šole, v katerih se drugi deželni jezik poučuje kot obvezni predmet, 4 komade. „Ustavoznanstvo“, izdalo in založilo „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani“, v proslavo petdesetletnice vladanja našega presvetlega cesarja. Spisal Pr. Orožen, profesor na c. kr. učiteljišči v Ljubljani. Kroji za prikrojenje perila. (Učilo za IV. razred.) Grb kranjske dežele. Gospod Anton Drukar, mizarski mojster v Kranju, je daroval šoli 17 vrst lesa za pohištvo in za stavbe. D. Zdravstveno stanje. V tem šolskem letu je bilo zdravstveno stanje otrok kaj ugodno. Umrla ni nobena učenka. — C. kr. zdravstveni svetnik gospod dr. Franc Zupanc si je v spremstvu c. kr. okr. zdravnika gosp. dr. Savnika ogledal dekliško šolo. Gospod deželni okrožni zdravnik dr. Ed. Globočnik je 23. rožnika 4 učenkam v prvič stavil koz6. E. Letopis. f Cesarica Elizabeta. Sfe žalostjo spominjamo se 10. kimavca 1898. leta. Ta dan je podlegla morilčevi roki naša preblaga cesarica Elizabeta. Avstrijski narodi so izgubili najplemenitejšo ženo, svojo najboljšo mater. Delila je dobrote na vse strani, pomagala siromakom, tolažila bolnike, podpirala dobrodelne zavode, obiskala dekliške šole in sirotišnice. Ob tacih prilikah se je z vsakomur najpri-jazneje pogovarjala. In vendar je ravno Ona, ki je imela naj-žlahtneje srce, morala umreti tako žalostne smrti. Radi bolehnosti podala se je lansko leto na Švicarsko. A mesto zdravja — našla je ondi smrt. Cesar Prane Jožef je bil za časa umora v svojem gradu Schönbrunu na Dunaju. Ko so mu prinesli vest, da je izgubil ljubljeno soprogo, s katero je bil združen nad 44 let, zakril si je obraz z rokama in milo zajokal. Bil je strašno potrt, več noči ni mogel spati, skušal je vendar junaško prenesti ta udarec, tolažeč se v Bogu. Iz Geneve pripeljali so mrtvo cesarico na Dimaj in jo tam ob splošnem žalovanji avstrijskih narodov položili v kapucinski cerkvi k večnemu počitku. Tako je božja previdnost hotela, da je naš presvetli cesar zgubil ljubljeno družico, njega zvesto udani podložniki pa preblago vladarico. V veselji in radosti bi bili praznovali petdesetletnico vladanja Nj. Veličanstva — a en sam trenotek je zgrnil nad Avstrijo neizmerno žalost. Neskončno usmiljeni Bog pa usliši molitve naših src, ter daj milost duši pokojne cesarice, mir in tolažbo našemu presvetlemu vladarju Franc Jožefu I. Šolsko leto 1898/99 se je začelo 16. kimavca 1899.; vpisavale so se bivše in sprejemale nove učenke. Dne 19. kimavca je prisostvovalo učiteljsko osobje slovesnemu mrtvaškemu opravilu za pokojno cesarico Elizabeto. 20. kimavca je bilo poklicanje sv. Duha. Koncem svete maše so zapeli pevci prvo kitico cesarske himne. — 22. kimavca se je šola udeležila slovesne črne maše z libero za Nje Veličanstvo pokojno cesarico. — Dn6 24. kimavca se je začelo redno poučevati. Učiteljsko osobje se v tem šolskem letu ni izpremenilo; učiteljica Viktorija Praprotnik je do konca tega šolskega leta radi bolehnosti na dopustu. Z dekretom c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne G. listopada 1898, št. 1B18, je bila pozvana v nadomestovanje učiteljice Praprotnik abiturijentinja gospica Adela Kokalj. V 111. razreda se je vpeljala potrjena učna knjiga „Drugo berilo in slovnica za občne ljudske šole“ spisala M. Josin in E. Gangl. Imendan Njega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. je 4. vinotoka praznovala šola s slovesno sveto mašo. Dan je bil prost pouka. Učiteljice dekliške šole so bile 6. vinotoka prisotne pri otvoritvi dvorazredne ljudske šole v Primskovem pri Kranju. Dne 23. vinotoka 1898. je posetil Kranj milostljivi gospod knezo-škof ljubljanski, dr. sv. pisma Anton Bonaventura Jeglič. Šolske deklice so pred glavno cerkvijo pričakovale Njegovo Milost; učenka IV. razreda, Antonija Mihelič, se je vzvišenemu gospodu s primernimi besedami poklonila in mu izročila šopek svežih cvetic. Po sprejemu je gospod knezo-škof daroval sv. mašo in birmancem delil sv. birmo. Zvečer je njemu na čast bilo mesto krasno razsvetljeno; kranjski pevci so mu napravili bakljado in podoknico. — 24. vinotoka je milostljivi gospod blagoslovil novo kapelo c. kr. Franc-Jožefove zgornje gimnazije. (gh ©an ftarar^o je s svojim obiskom počastil dekliško šolo; prav po očetovsko je ogovoriL učenke in jim razdelil lepe podobice.«/i/&~'^'’JciC€u' / V spomin preblage pokojne cesarice Elizabete so bile učenke 19. listopada prisotne pri sv. maši. Vsaka učenka jo bila obdarovana s knjižico „Cesarica Elizabeta“, ki jo je spisal gospod Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. 8 revnih učenk je dobilo toplo zimsko obleko. Dne 2. grudna 1898. je proslavila šola zlati jubilej vladanja našega milostnega cesarja Franca Jožefa I. Zvečer popred je bila impozantna razsvetljava mesta. Zjutraj ob 1lst9. uri se je v glavni cerkvi služila slovesna sv. maša, kateri jo prisostvovala šolska mladina in mnogo pobožnega ljudstva. Koncem maše so zapeli pevci „Te Deutn“ in cesarsko himno. Po sv. maši so se podale učenko v spremstvu učiteljic v III. razred dekliške šole, ki je bil po zaslugi gospic učiteljic z zastavami in zelenjem ozaljšan. Tu je imela voditeljica daljši govor, v katerem je povdarjala važnost cesarjevega jubileja za Avstrijo in razkazala, kako je naša očetnjava napredovala pod mogočnim in ob enem milim žezlom cesarja Franca Jožefa I.; lepe čednosti našega dobrega vladarja je mladini pri- poročila v posnemo. Ko se je z besedami „Bog obvari in ohrani cesarja“ končal govor, so učenke trikrat, klicale „živijo“ in navdušeno pele cesarsko himno. — Na konci slavnosti so učiteljice učenkam razdelile knjigo „Naš cesar Fran Josip I.“ spisal c. kr. profesor monsignor Tomo Zupan. Darovalec te knjige je slavni krajni šolski svet kranjski. Razdelitev obleke ubožni in pridni mladini tukajšnjih ljudskih šol se je vršila 22. grudna v I. razredu deške šole. Pri obdarovanju so bili navzoči: gg. mestni župan in cesarski svetnik Karol Savnik, nadučitelj deške šole Janez Pezdič; gg. učitelji in gospodične učiteljice. Gospod nadučitelj je prav primerno ogovoril obdarovance, jim predočil blago-dušnost pokojnega šolskega dobrotnika Valentina Plei\veiss-a, in mladini na srce polagal marljivost in lepo vedenje. Pri lepem vremenu se je 1. rožnika vršil obhod sv. Rešnjega Telesa, h kateremu je došlo mnogo ljudstva. Pri obhodu je svirala godba kranjske požarne brambe. Skoraj vse šolske deklice so bile belo oblečene. 4. rožnika se je otvorila razstava tukajšnje obrtne-nadaljevalne šole. Učiteljice in učenke so si z mnogim zanimanjem ogledale razstavljene risarske izdelke, obrtne in trgovske spise. 0. kr. deželni šolski nadzornik, gospod Josip Šuman, je 6. rožnika nadzoroval dekliško šolo. Ravno ob istem čjisu in že tudi po zimi je nadzoroval šolo c. kr. okrajni šolski nadzornik in lastnik zlatega križca za zasluge s krono, gospod Andrej Žumer. Pregledal je tudi zvezke, risarske izdelke in uradne spise. Prečastiti gospod krajni šolski nadzornik in knezoškofijski duhovni svetnik dekan A. Mežnarec je koncem šolskega leta nadzoroval dekliško šolo. V toplejih mesecih so ob torkih in petkih bile učenke pri šolski sv. maši. Ljudskošolska mladina je pela mašne in obhajilne pesmi iz Poersterjeve „Cecilije“ I. in II. del. Vodja potju je bil gospod naduči- telj deške šole J. Pezdič. S sveto mašo in s prostim dnevom je obhajala mladina 21. rožnika god sv. Alojzija. Popoludne so napravile učenke III. razreda izlet v Podbrezje. 22. sta I. in II. razred šla na Kokrico in 25. rožnika je bil IV. razred pri Mariji Pomagaj na Brezjah in v Pod-brezji. Dasiravno je dež izletnicam nekoliko nagajal, so se vendar vsi izleti prav dobro obnesli. Trikrat v letu so opravile učenke sv. spoved in prejele sv. Rešnje Telo. K prvemu sv. obhajilu je 13. mal. srpana pristopilo 22 učenk. Gospod katehet Renier je skrbno pripravljal gojenke za ta važni dan; po sv. opravilu je obhajankam razdelil spominske podobe. Gospod katehet Zvan je 23 učenk pripravljal za prvo sv. spoved. Štirikrat v letu so se razdelila šolska naznanila: 14. grudna 1898, 24. svečana, 19. vel. travna in 15. mal. srpana 1899. Sklep šolskega leta je bil 15. mal. srpana s slovesno sv. mašo. Konec maše je zapela mladina zahvalno pesem in cesarsko himno. Po sv. opravilu so se učenkam razdelila šolska naznanila in letna poročila. Milim dobrotnikom, ki so vlani ob priliki cesarjeve jubilejske slavnosti posetili šolski gledališki predstavi, in za otroško tombolo darovali toliko in tako lepili dobitkov', naj bode na tem mestu izrečena srčna zahvala 1 F. Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev. Razpis c. kr. okrajnega šolskega nadzornika z dn6 11. kimavca 1898, št. 69, naznanja šolskemu vodstvu pretresujočo vest, da je bila Nje Veličanstvo Elizabeta dne H), kimavca 1898, ob 12. uri 40 minut v Genf-u od italijanskega anarhista Luccheni-ja umorjena. V imenu uči teljstva tega okraja je posebna deputacija izrazila sožalje presvetli cesarski rodbini pri gospodu c. kr. okrajnem glavarju. Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 10. kimavca 1898, št. 1152, naznanja sled razpisa c. kr. visokega deželnega šolskega sveta z dne 14. kimavca 1898, št. 2514, uredbo gospoda ministra za bogočastje in uk, po kateri bode 19. kimavca 1898 za Nje Veličanstvo pokojno cesarico Elizabeto mrtvaško opravilo, kateremu naj prisostvujejo vse šole. Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 29. kimavca 1898, št. 14.970, opozarja na helijogravirane podobe in na fotografične slike Njega Veličanstva cesarja in Nje Veličanstva pokojne cesarice, ki bi se povodom petdesetletnice razdelile med šolsko mladino. Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta z dn6 5. kimavca 1898, št. 1097, naznanja odredbo visokega c. kr. ministerstva za železniški promet od 2. mal. srpana 1898, št. 30.008, ki dovoljuje, da se navadne vozne cene znižujejo za 50°/o, kadar se učenci in učitelji ljudskih šol po železnici peljejo na kak skupen izlet. Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 4. listopada 1898, št. 1407, naznanja odredbo gospoda ministra za bogočastje in uk od 6. vinotoka 1898, št. 2510, po kateri bode na šolah na imendan Nje Veličanstva pokojne cesarice Elizabete cerkveno opravilo in dan prost pouka. Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 12. listopada 1898, št. 1514, objavlja ukaz c. kr. visokega ministerstva za bogočastje in uk od dn6 31. vinotoka 1898, št. 1469, ki v šesterih točkah odreduje, kako in kdaj da se na srednjih in ljudskih šolah proslavlja petdesetletnico vladanja Njega Veličanstva našega cesarja Franca .Jožefa I. Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 25. listopada 1898, št. 1580, opozarja na spominske knjige patrijotične vsebine izišle v zalogah družbe sv. Cirila in Metoda in J. Giontini-ja v Ljubljani, kakor tudi na spominsko kolajno od R. Marschall-a na Dunaju, ki bi so povodom jubileja omislile za šolsko mladino. Razpis c. kr. okrajnega šolskega svčta z dne 4. svečana 1899, št. 153, priporoča po prof. Orožnu predelane nastenske zemljevide Evrope, Palestine in polut, iz Ed. Hölzeljeve geografične zaloge na Dunaju. Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta z dn6 1. mal. travna t. 1., št. 430, priporoča slovenski atlas „Zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, predelala prof. S. Rutar in Fr. Orožen, iz-danje I. v 7 zemljevidih.“ G. Začetek Šolskega leta 1899/1900. Šolsko leto 1899/1900. se bo začelo 10. kimavca z vpisovanjem bivših in sprejemanjem novih učenk. Vpisovalo se bodo v II. nadstropji ljudske šole, v pisarni voditeljstva. — Poklicanje sv. Duha bode 19. kimavca. Vsaka na novo vstopivša učenka, ki ni v Kranju rojena, oglaša naj se s krstnim listom, z zadnjim šolskim naznanilom, ako je že v šolo hodila, in sfe spričevalom o stavljenju koz. — Nove učenke, ki so v Kranju rojene, naj prinesd seboj le spričevalo o stavljenju koz. V Kranju, 15. mal. srpana 1899. V oditeljst vo. / Imenik učenk.’1 I. razred. Betlenk Frančiška iz Radovljice. Brešar Marija iz Cirčič. ttiirtner /orana iz Adergaza (Velesovo). Hack Ana Tz Cradca. Jocif Ana iz Kranja. Mayr Ana iz Kranja. Miklavčič Jožefa iz Kranja. Mohorič Albinu iz Kranja. Naglič Frančiška iz Cirčič. Omersa Marija s Huj. Pajer Katarina iz Kranja. Pečnik Jerica iz Ljubnega na Kranjskem. Permozer Frančiška iz Struževega. Podjed Antonija iz Olševka. Srakar Uršula iz Šmartnega. Strniša Amalija iz Ljubljane. Savnik Olga iz Kranja. Tomc Gabrijela iz Žirov. Urbančič Frančiška iz Kranja. Weisseisen Terezija iz Ljubljane. Zadražnik Ana iz Kranja. II. razred. Bajželj Pavla iz Stražišča. Cernü Marija iz Kranja. Eržen Jovana iz Kranja. Eržen Marija iz Kranja. Gabrič Uršula iz Kranja. Gorjanc Ivana iz Primskovega. Heidrih Marija iz Kranja. Jesche Elizabeta iz Naklega. Kavčič Angela iz Kranja. Korošec Antonija iz Kranja. Lombar Marija z Gorenje Save. Martinak Viktorija iz Gradca. Naglič Marija iz Cirčič. Nadižar Frančiška iz Cirčič. Oman Ana od sv. Ruperta (Koroško). Permozer Marija iz Struževega. Pravst Amalija iz Kranja. Proj Malija iz Traun-a (Gorenje Avstrijsko). Puhar Katarina iz Kranja. Roš Avguština iz Ljubljane. Sočnik Verena iz Kranja. Srakar Gabrijela z Gorenje Save. Süssbauer Antonija iz Št. Vida (Koroško). Savnik \era iz Kranja. Sumi Josipina iz Kranja. Tomc Marija iz Žirov. Urbanc Marija iz Kranja. Verdir Polona iz Zgorn. Dupljan. Weit Ana iz Kranja. Neizprašani radi bolezni: Mayr Gabrijela iz Kranja. Nadižar Marija iz Cirčič. V ročnih delih pohvaljene: Černe Marija. Korošec Antonija. Eržen Jovana. Martinak Viktorija. Gabrič Uriula. Proj Marija. Heidrich Marija. Sočnik Verena. Jesclie Elizabeta. Srakar Gabrijela. Süssbauer Antonija. Tomc Marija. Urbanc Marija. Verdir Polona. Weit Ana. 111. razred. Bajželj Antonija iz Stražišča. Bajželj Pavla iz Ljubljane. Biriovic Marija iz Kranja. Bitenc Katarina s Huj. 1. oddelek Drinovec Katarina iz Strževega. Drukar Ljudmila iz Kranja. Fock Ana iz Kranja. Gärtner Stanislaja iz Dobrave. *) Odličuioo bo dobolo tiskano. Hubad Serafi na iz Kranja. Kleinstein Ana iz Kranja. Kreuzberger Elza iz Kranja. Kuralt. Angela iz Kranja. Majdič Nadina iz Kranja Pajer Frančiška iz Kranja. Pajer Pavla iz Kranja. Pečnik Ivana iz Kranja. Podrekar Angela iz Kranja. Polifar Marija z Hupe. Sajovic Marija s Trate. Soklič Ivana iz Kranja. Strniša Viktorija iz Ljubljane. Suhadolnik Ana iz Kranja. Javnik Meta iz Kranja. Šimnic Ana iz Kranja. Čelik Ernestina iz Škofje Loke. Engelman Albina iz Kranja. Gorjanc Marija iz Primskovega. Jezeršek Katarina iz Kranja. Krč Katarina iz Kranja. Kuralt Marija iz Kranja. Logar Ivana iz Olševka. 2. oddelek. Macher Ana iz Kranja. Maier Katarina iz Ljubnega, Polak Vida iz Kranja. Štern Angela iz Ljubljane. Štern Marija iz Ljubljane. Verbič Antonija iz št. Jurja Žankar Antonija iz Kranja. V ročnih delili so se odlikovale: Bidovic Marija. Drukar Ljudmila. Hubad Serafina. 1. oddelek. Kreuzberger Elza. Pajer Frančiška. Pajer Pavla. Podrekar Angela. Soklič Ivana. Engelman Albina Gorjanc Albina. Jezeršek Katarina. 2. oddelek. Krč Katarina. Kuralt Marija. Logar Ivana. Štern Angela. Štern Marija. Verbič Antonija. IV. razred. 1. oddelek. Bizjak Ivana iz Kranja. Delneri Frančiška s Klanca. Fende Ivana z Brega pri Predvoru. Fock Marija iz Kranja. Hafner Marija iz Kranja. Jesclie Pavla iz Naklega. Krisper Ana iz Kranja. Mihelič Antonija iz Kranja. Mohorič Marija iz Ljubnega. Pečnik Marija iz Tržiča. Pikuž Ana z Dunaja Podpeskar Mihela iz Tržiča. Pravst Ana iz Kranja. Puhar Marija iz Kranja. Bausch Ida iz Kranja. Skalija Helena iz Kranja. Slainlierger Ana iz Ljutomera. Štiren Ivana iz Kranja. Vidic Viljeliiiiiia iz Železne Kaple. Želne Antonija s Huj. Neizprašana: Skalija Helena iz Kranja. 2. oddelek. Engelman Frančiška iz Kranja. Godnjavec Pavla iz Ljubljane. Jiiger Olga iz Kranja. Krt Alojzija iz Kranja Labernik Marija iz Cerkelj. Mohorič Rozalija iz Ljubnega. Pečnik Jožefa iz Kranja. Pikuž Ana iz Kranja Polak Marija iz Kranja. Rausch Albina iz Kranja. Sajovic Ivana iz Kranja. Srakar Marija z Gorenje Save. Sire Marija iz Kranja. Savnik Marta iz Kranja. Špenko Ilčlena iz Kranja. Vrtovš^k Ivana iz Ljubljano. N e i z p r a š a n e: Mohorič Rozalija, Sajovic Ivana in Vrtovšek Ivana. V ročnih delih so se odlikovale: Delneri Frančiška. Fende Ivana. Fock Maiija. 1. oddelek. Jesche Pavla. Mihelič Antonija. Pravst Ana. Šli ren Ivana Šlamberger Ana. Vidic Viljelrnina. 2. oddelek. Godnjavec Pavla. Sire Marija. Jäger Olga. Špenko Helena. Pečnik Jožefa.