. ■ oriški list 1 išlv-i v r’<)2 Oglasi cenifc«. - R^čun nri C>ss8 Pist irmio Goric« | Gorica, dne Načela o resnici Nam nasprotna propaganda je samo v eni stvari iznajdljiva, namreč v brezmejnosti svojih laži in intrig. Komunistična mednarodna šola ,ic j imela tudi na slovenskih tleh in celo na Goriškem svoje učence, ki jim nobeno sredstvo ni sveto in ki jim je laž, neizpolnjene obljube, izdajst vo in zahrbtnost kar sveto. Le tako si moremo razlagati zločine, ki jih počenjajo gori-ški komunistični učenci, pri tem pa hinavsko, z isto lažjo na Vstih, izjavljajo, da branijo našo zemljo pred tujci. Tisti, ti komisarji iz gozdov, ti rdeči »generali«, ki se praskajo zaradi uši, ki bolehajo za skorbutom, ti naj torej branijo našo zemljo! In ti, ki so sploh nesposobni za verodostojnost, ti naj torej očitajo našim domobrancem, da ti preganjajo naše ljudi, ko jih v resnici junaško in z največjim požrtvovanjem branijo! Ako si upa kdo samo pogledati bolj postrani kako žensko pobeglega vaškega te-renca, je na vasi že ogenj in babnica je zmožna po vsem naselju vpiti, da je preganja na, ko pa je sama izdajala zavedne Slovence partizanskim Savojcem in italijanskim dezerterjem. v gozd, tedaj seveda ona ni bila izdajalka. Tukaj so stvarne ugotovitve, da so partizani pobili na slovenskih tleh najmanj 30.000 ljudi in večina teh je znana po imenu. Ne, to ni resnica, zakaj terenci v Gorici, v Ljubljani, po goriških po dolenjskih, po gorenjskih, krašev-skih vaseh trdijo, da je to navadna domobranska propaganda. Da je požganih skoraj dvesto petdeset šolskih poslopij na naših tleh, da je uničenih nad 2000 slovenskih domov, vse to naj ne bo resnica, ko vendar kričijo ožgani zidovi slovenskih domov, slovenskih šol, o vsej tej strašni resnici, ko kriči o smrti 30.000 Slovencev vsaka kraška, vsaka istrska in ena najhujših, Krimska jama pri Ljubljani! To naj bo torej »osvoboditev« našega naroda in našega ljudstva, da ga najprej nala-žejo, potem pa mu pobijajo njegove župane, njegove duhovnike, za tem družinske očete> domače sinove in celo dekleta, da še več, celo otroke, sploh vsakogar, kdor ima dovolj ponosa in časti, da odklanja sodelovanje s temi gozdnimi roparji, ki niti imena komunisti ne zaslužijo več, temveč kvečjemu ime navadnih zločincev! Tako žalostno smo napredovali, da kdor v oddaljenih vaseh noče biti ropar, tat, morilec, ta je že proglašen za narodnega izdajalca! Poleg te komunistične pro pagande o domačih zadevah pa imamo še drugo, ki je prav tako skregana z resnico. Namreč komunistična poročila o mednarodnem vojnem in političnem položaju. Človek bi se moral kar prijeti za glavo, ko včasih čita komuni stične letake o mednarodnem položaju. Ti goriški kom .mi 1i nočejo torej samo naš narod terorizirati, teme r ič ga hoče- Boj za vsako ped zemlje Borbe ¥ južni ^izezemski - Sovražni vdor na pruski meji uničen - Ostre bitke v srednji Iftalji 19. oktober 1944. Iz Fiihrerjevega glavnega stana: Na Nizozemsken so naše čete vzhodno od Helmonda uničile sovražne prodore, ki jih je podpiralo topništvo in sovražna letala. Bilo je uničenih V hudem boju v okolici 10 sovražnikovih oklopnikov. Aachena so naši oklopniški grenadirji so zaustavili sovražnikovo napredovanje. Na jugozapadu Wiirselena so iztrgali Amerikancem vrsto u-trjenih položajev, katere so pred kratkim izgubili. Rob mesta Aachena branijo Nemci, boreč se hišo za hišo. Sovražnik pa napada z vzhoda, severa in juga. Hitra bojna letala in načni lovci so napadli z vidnim uspehom zbirališča materijala v sovražnikovem zaledju. V gozdu Roedgen se nadaljujejo položajne borbe. Severozapadno od Epinola in na področju Bruyeresa se že nekaj dni vodijo hude borbe. Protinapadi naših čet na jugovzhodu od Remiremonta so vrgli sovražnika iz njegovih položajev. Naše topništvo je zažgalo sovražno skladišče goriva. Motilni ogenj »V 1« nad Londonom se nadaljuje. Med sovražnim latalskim napadom anglo-amerikanskih bombnikov na mesto Bonn, je bilo mestno področje težko poškodovano. Med drugim so zadele bombe univerzo, številne kulturne spomenike in 16 bolnišnic. Teroristične napade sta doživela tudi Kassel in Koeln. Posamezna anglo-amerikan-ska letala so metala bombe preteklo noč na Hanover in Meinnheim. V srednji Grčiji je bilo izpraznjeno mesto Tebe po načrtenem premiku naših čet. V Srbiji trajajo boji v področju vzhodno Kragtijcvca in Kraljeva, kakor tudi južno-vzhodno od Belgrada. Blizu Debrecina so se naše tete spustile v trde boje proti sovražniku, ki prodira pro'i severu. Nemške letalske jate so razbile nad 100 sovražnikovih avtomobilov ter številne topove. Na Gozdnih Karpatih se razvijajo krajevni boji zahodno prelazov Vereckei in Czi-rokatal. Zahodno prelaza Du-kl.ja so bili zavrnjeni številni j sovražnikovi napadi. Bitka v j vzhodni Prusiji se razvija z vso srditostjo med Suadue-nom in Schir\vindtom. Eydt-kau je bil izgubljen, toda naše junaško se boreče čete so uničile poskus sovjetskega sovražnega prodora. V treh dnevih te bitke je bilo uničenih nad . 250 sovražnih oklepnih voz. Tudi iužnovzhodno Libave, med Dobeinom in Riškim za- • n 11 ~>i n rVii^Oi ii _ livom so boljševiki nadaljevali z močnimi napadi. Bili so zavrnjeni, pri tem pa so izgubili 38 oklepnikov. V osrednji Finski se naše načrtno umikanje razvija po predvidenih merah proti severu in severozahodu. V osrednji Italiji so sc povečali napadi Pete ameriške armade. Našim protinapadom se je posrečilo, da smo onemogočili male sovražnikove vdore ter zasedli neko važno višino. Proti večernim uram se je sovražniku posrečilo da je ob silnih izgubah zopet dosegel mal vdor. Fiihrer je izdal proglas o ustanovitvi Ljudske vojske: »Volkssturm«: Po petih letih silno težke borbe se zaradi izdajstva vseh naših evropskih zaveznikov nahaja sovražnik na nekaterih frontah v bližini mej naše domovine. Sovražnik združuje vse svoje sile, da uniči in razruši našo državo in nemško ljudstvo ter njihov socijalni reid: njegov končni cilj pa je uničenje ‘nemškega človeka. Kakor v jeseni 1. 1939., tako smo danes spet sami v borbi proti sovražniku. Tedaj nam je prvič uspelo spraviti na noge vse sile našega rodu, da smo tako razrešili najvažnejša vojaška vprašanja in zavarovali obstoj države in s tem tudi obstoj Evrope za več let. Medtem ko sedaj naš nasprotnik misli, da 9e prišla ura zadnjega udarca, smo mi odločeni, da v drugič napne-mo prav vse sile našega ljudstva. Moramo uspeti in bomo uspeli, na isti način kot smo 1. 1938 in 1940, ko smo se naslanjali izključno na naše lastne sile. Ne bomo samo uspeli razbiti sovražnikovo voljo do uničevanja, ampak bomo tu di zmogli vreči ga in držati ga daleč od države toliko časa, da se bo sklenil mir, ki bo zavaroval bodočnost Nemčijo in njenih zaveznikov in s tem Evrope. Proti volji našega ju jo celo poneumniti m s svojimi lažmi o mednarodnem položaju spraviti v zmoto ter *a-ko v še večjo nesrečo, v kj-kršni je sedaj. Zbegati ljudstvo, nato pa nad njim zagospodariti, to je pač lepa taktika gozdnih razbojnikov, ki trdijo o sebi, da SIL komunisti, dasi sami_ne vedo, kaj je to. Vedo pa to dobro razni Bevki, Vilfani, Baeblerji, ki o sebi zanikujejo, da bi bili pristaši komunizma ter na drug način lažejo, namreč, da so le narodni »osvobojevalci«. Seveda, kakšni, taki, ki se bore za »narodno svobodo«, v resnici pa se bore za zadnjo kmetovo : kravo in za zadnji mernik pšenice. , Resnica o komunističnih grozodejstvih na slovenskih tleh, tudi na Goriškem, je tako strašna, da ve o njej vsakdo in nam niti ni potrebna kakšna silovita propaganda, saj morete o njej izvedeti od vsakogar, ki je na lastne oči videl strašne stvari. Takih očividcev in toliko dokazov o tolikšnih strahotah pa je povsod dovolj. Kmalu bo tudi v naši deželi konec tega komunističnega početja, za to pa bo predvsem poskrbel pošteni slovenski narod sam, ki bo komunistične tolpe iztisnil s svojega narodnega telesa kot zelo nadležen gnojni tvor. dovsko - mednarodnega na^ sprotnika, zoperstavljamo popolno mobilizacijo vseh nemških mož. Da okrepimo vse dejavne sile naših oboroženih sil, in zlasti, da se organizira in vzdrži silovita borba povsod, kjer bi sovražnik stopil na nemško zemljo, pozivam na boj vse nemške može, sposobne za orožje. Ukazujem zato, da se v vseh pokrajinah velike Nem-ta. »Volkssturm« bo branila obsega vse za orožje spo-sobne moške od 16. do 60. le-Pripadniki »Volkssturm« so domačo zemljo z vsemi sredstvi ter z vsakim orožjem, ki bo primemo za ta namen. Pripadniki »Volksturm« sc med službovanjem smatram kot vojaki v smislu zakona o oboroženih silah. Državni vodja SS je kot poveljnik rezervne armade odgovoren za vojaško organizacijo, za izurjenje, za oborožitev in o* premo »Volkssturm«. Uporabila se bo »Volkssturm« na moj ukaz izdan preko državnega vodje SS, kot poveljnika rezervne armade.« Ustanovitev »Volkssturma* v Nemčiji pomenja v sedanji vojni sicer novost za Nemčijo, drugače pa v vojni zgodovini najdemo več podobnih nrimerov, prav tako tudi v zgodovini sedanje vojne. Načelo, branili rojstna in domača tla za vsako ceno, to je bislvo idej. ki so vodile pri ustanovitvi teh domačih o-brnmnih čet in v tem se bo nemški .Volkssturm' očitno razlikoval od nasprotnih čet po drugih bojujočih se državah, ki ne branijo domovine, temveč se v resnici bore za komunizem. Nemcem je kar verjeti, da bodo v primeru, ako njihov sovražnik vdere na njihova tla, branili sleherno njivo, sleherni grm in sleherno poslopje. ! a mobilizacija nemške ljudske brambe. kakor bi jo mogli označili v slovenščini, pomenja, da ima Nemčija še vedno neizčrpne sile, tako za orožje sposobnih moških, ki še niso mobilizirani, toda pripravljeni za boj in kakor posnemamo iz govora nemškega državnega voditelja SS čel Himmlerja. bo la nova armada sposobna vodili o-brambo tudi za frontami, celo tam, kjer bi nemški nasprotnik že zasedel glavna naselja in glavne prometne zveze. Torej tudi oko bi nasprotnik res vdrl v Nemčijo, bi se znašel na nemški tleh pred strašnimi težavami, saj kdor pozna Nem-re, ve, da se z njimi ni šalili. Nemci hočejo bili pripravljeni za vsak slučaj in to je očitno namen nove nemške ljudske brambe, novo ustanovljenega .Volkssturma". Pod: Bftno ni jem V »Koimische Zeiiung« čitamo dopiis, ki je bil poslan temu listu iz Berna ter se glasi: Položaj v Italiji je brez primere. Tako je bil označen položaj na kongresu italijanskih strokov-, ničarjev v Rimu. Avtentičnih poročil iz Italije prihaja le malo v zunanji svet. Novice, ki se izvedo, pa nudijo sliko, ki človeka resnično pretrese. l.ondonski dopisnik cuiiškega ilsla »Die Tat« je na podlaigi vseh teh poročil zbrali vtise v enotno podobo in pravi: Lakota, to je prvi splošni imenovalec, katerega je mogoče ugotoviti na italijanskem ozemlju. Skoraj vsi posamični pojavi se bolj ali manj naslanjajo nanj. Pomanjkanje živil pa ni tako občutno zaradi ne-doslajanja hrane, marveč zaradi poloma in zastoja v prometu. Vsa vozila in prometna sredstva, ki so bila na razpolago, so zasegle vojaške oblasti, ki so se polastile celo konj in mezgov. V neapeljskem pristanišču izkladajo samo tovore, potrebne za vojaške namene, za civilni promet ta luka skoraj niti ne posluje. * V Rimu vladajo obupne razmere tudi na cestah. Obratuje le maio električnih voz, ki vozijo povprečno enkrat na uro. Zaradi iegsi so prišle do veljave zopet kočije. Elektrika je Rimljanom na razpolago s presledki približno vsake štiri dni. Tudi plin je redek pojav. Ljudje kuhajo z dnvmi in premogom, ki jih je še mogoče dobiti v skladišču. Kuriva pa ta-korekoč ni na razpolago. Lačni brezposelni nabirajo po parkih in pod drevesi dračje in koščke lesa ler jih p* odevaj.1 p j črnoborzijanskih cenah. Zaradi nedostat-ntih prevoznih možnosti so morali apulijski vinogradniki svoj pridelek tako rekoč uničiti. V Rimu je postalo vino prava redkost. Po na j novejši h cenitvah mora imeti delavska družina danes 7 krat več dohodkov kakor meseca novembra 1940. če hoče živeti. Takšni družim je potrebno najmanj 1500 lir tedensko. Pri tem pa velja upoštevati, da se mezde in plače niso dvignile sorazmerno s povišanjem cen. V Rimu postopajo po cestah množice popolnoma ali deloma brezposelnih. Pravijo, dia je takšnih nesrečnikov do 200.000. Položaj srednjega sloja je pri tem seveda naravnost obupen. Umrljivost dojenčkov se je dvignila na 45 odstotkov in je torej še enkrat večja kakor pred sedanjo vojno. Posledice nezaposlenosti, pomanjkanja in hlada, za katerim bo pritisnil mraz, ustvarjajo v ljudeh občutek apatije. Čedalje večja pa je tudii nevarnost, da se razširita korupcija in prostitucija, ki sta zajeli že široke sloje prebivalstva. Ta pojav postaja tako splošen, da ne velja samo za Rim, temveč tudi za druga italijanska mesta. Neapeljski nadškof in kardinal je izdal n. pr. na vernike svojega področja oklic, v katerem toži o demoralizaciji v javnem in zasebnem življenju ter poziva starše, naj budnejše pazijo na mladino. * Ni čuda, da potem grozi Candi-dus po londonskem radiju, da bodo Angloamerikanci prevzeli sami oblast v Italiji in da se že imenuje La Ouardia kot guverner. 21. oktobra 1944. s mesto Goiica in Trst: posumezna številka 0.59 lir, polletna n. ■ ločnina 26 — lir, celoletna 52.— lir. Izven mesta Gorica in Trs'-oosamezna številka 1.— lira, oolletna naročn. 47,— lir, celcletnn °n.. Trs* In Gorico 50 stotink Strun 2. »GORIŠKI I TST Štev. 49. Ogrska pod novim vodstvom Kakor smio že poročali v zadnji številski naSegai lista, je billiai se stavljena nov« madžarska vladaj na Selu katere stoji Ferenz Szalasi voditelj madaairsike niatijonailno socialistične stranke pušči&stih križev. Novi predsednik vlade je prevzel tudi začasno vodstvo države, ker se je regent admirali Horty umaknil in zaupal državno krmilo, v teh m Madžarsko tako usodniih Basih, v mlajše in odločnejše roike. Kakšno je ozadje teh sprememb? Kakor poročajo .agencije, vsa ozadja še niso popolnoma pojasnjna, Ven-dair pai si ustvarimo lahko približno sliko miadžanskih razmer, če premo-trimo madžarsko politično življenje zadnjih dvajsetih tet Po krvavi bolj-šervižiki revoluciji Bele Kunaj, ki je bila zadušena s pomočjo protikomunističnih sosed, zlasti takratne Aleksandrove Jugoslavije, je prevzela vodstvo madžarske države plast visoke aristokracije, ki se iz boljševiškega eksperimenta, ni ničesar naučila. Madžarska je ostala brez velikih socialnih reform in bila v sredi 20. stoletja in v srcu socialno napredne Evrope pravi otok starega fevdalizma. Madžarski družbeni ustroj j& označevalo veleposestvo z širokimi plastmi zemljiičkiih podložnikov brez pravih pravic in brez vsake politične vzgoja Razumnišld sloji pa so si počasi naveličali vednih tirad o zgodovinskih tradicijah Madžarske - Mad-ošarsfca je bila klasična dežela nezdra vega tradicionalizma in mednje je začel prodirati zapeljivi' duh kulturnega boljševizma. Prišlo je do istega razvoja, kot smo mu bili priča v Sl ih veniji: predstavniki narodu najbolj tuje reakcije: kapitalisti im burtovi so postali prvi uvozniki boljševišk* kulturne kuge. Na drugi strami pa so isti veleposesitniško-aristokratski krogi držali pokoncu enega najini j šili reakcionarnih režimov, kar jih je bilo v Evropi. S prihodom v nove čase, ko je izbruhnite revolucija v Španiji, ki je delovala kot krvav opomin vsem tistim, ki niso izpolnili svoje dolžnosti, se je Madžarska v marsičem modernizirala, a do globokih, bistvenih sprememb ni prišlo. Proti reakcianarstvu je nastopil Tibor Eckhairt, voditelj stranke malih kmetov, ki mu pa vzdušje doma ni dalo živeti ter odšel v Ameriko, kjer se je vdlnijail Roosweltovim gra diteljem nove Evrope. Drug tak poskus pa je bila organizacija pušči-častih križev, ki si je pod vodstvom Ferencza viteza Szailassiija, nadela nalogo uresničili socialistično reformo Madžarske po vzoru nemškega naci onal-sociai izma. Ko so boljševiške armaide prekoračile Krpate itn. se grozeče zavalile \ panonsko nižino, se je aristokracija čutila globoko vznemirjeno, padla je iz kontakta in popolnoma postala ko tišče smrtno nevarne kerenščine. In v teni usodnem trenutku je bila Szala-. sijeva skupina tista, ki se je čutila na ravni situaicije m je prevzela v roke vodstvo Madžarske s trdno odločitvijo, da nadaljuje boj na strani Nemčije. S Szalassijevo skupino sodeluje tudi Imredyjeva stranka. stranka in ki bi morala izbruhniti v nekaj dneh. Izvršene so bile ! številne aretacije. Položaj je zelo napet in komunisti, ki izkoriščajo splonšo zmedo, vrše v vedno več jem številu likvidacije in druga revolucijonnrna dela. RAZOČARANI KOMUNIST GAI.LUZZO Komunist Galluzzo, ki je pripadali tolpam okoli Florenze, katere so vojaki generala Aleksandra razorožili, je za ceno nedopoved- j ljivih težav pribežal čez nemško j fronto v severno Italijo. Iz svojega J novega skrivališča je Galluzzo poslal preko komunističnega ra- i dija »Milano libera« spomenico i svetu, v katerem strahovito protestira proti razpustu svo;e tolovajske divizije. Iz Galluzzove spomenice se da posneti sledeče: 1) da angto-amerikanske čete razorožujejo partizanske čete in jih internirajo, 2) da so partizani s strani A-leksandlrovih oficirjev deležni absolutnega nezaupanja, 3) da se »popolna isiooetnost pogledov med Moskvo in Londonom« kaže v razoroževanju in u-nieevanju partizanskega po-kri-tf". OPOMIN KULTURNEGA BOLJŠEVIZMA Selške vesli Vesli i vsega steli ZAVLVZNIKI RAZOROŽUJEJO PARTIZANE Mauro Scoccimarro, pomožni komisar za izčiščenje, je imel pred nedavnim govor v Rieti, v katerem se je bridko pritoževal, da zavezniki razorožujejo partizanske tolpe. Govor je zaključil s kupom vdanostnih fraz na zaveznike ter pripomnil, da more tako obnašanje zaveznikov na-pram partizanom povzročiti v srcih »patriotov« najbridkejše razočaranje. V BARIJU se vrši kongres komunističnih žena. DE GAULLE NE PUSTI KOMUNISTA 1HOREZA NAZAJ Reuter poroča iz Pariza, da komunisti pobirajo podpise in na debelo intervenirajo, da bi smel Piriti njihov voditejtj Thoireze iz Moskve nazaj v Francijo. De-gaullistični komitet mu je namreč prepovedal, da prestopi francoske meje. Kakor je znano, je Tho~ reze odgovoren za komunistični razkroj francoske armade v letu 1939. in 1940. Degaullisti ga dolžijo sabotaž in končno tudi ae-zerterstva. Thoreize le leta 1939. pobegnil iz Francije v Berlin in nato v Moskvo. KARDINAL GERLIER PROTI PARTIZANSTVU Ženevski časopis »Suisse« poroča iz I-Yona, da je tamkajšnji nadškof kardinal Gei l.eir izdal pa_ stirsko pismo, v katerem odločno obsoja maguistični teror in govori o neprestanih zlorabah in krši-Ivah zakonitosti in prava, o nebrzdanem sovraštvu, ki si daje j duška naj najbolj krvav način. Pismo je izzvalo precejšen odmev, kali kardinal Gerlier uživa j sloves enega najboljših govornikov in pisaiteljev. Pred vstopom v semenišče je bil predsednik odvetniške zbornice in eden najslo-vitejših advokatov v Franciji. ŠPANSKO - FRANCOSKA MEJA ZAPRTA Kakor poročajo iz Lizbone, so španske oblasti energično nastopile proti vtihotapljanju partizan- , skih band iz francoskih Pirene-jev na špansko ozemlje. V ta namen je Franco stopil v stik z De Gaullom in hermetično zaprl špansko mejo. I V BEOGRADU POPOLN MIR Mednarodna agencija za infor- j macije poroča z dne 18. septembra da vlada v Beogradu popoln mir. Na gričevnatem ozemlju na j i jugu mesta so se vršili lahki boji ; ki so očistile ozemlje redkih o- | stankov boljševiških skupin. Na j vzhodu od Beograda so nemške j čete obkolile in prišle za hrbet sovjetskim oddelkom. KOMUNISTIČNA REVOLUCIJA V RIMU PREPREČENA Amerikanska policija je odkrila v Rimu, kakor poročajo iz Lizbone, priprave za revolucijo, ki jo je organizirala komunistična SLOVENSKA GIMNAZIJA V GORICI 1) Opozarjamo vse zavedne slovenske starše, naj ne zamude vpisati svojih sinov in hčera v slovensko srednjo šolol 2) Vpisovanje v vse razrede se vrši v tajništvu gimnazije vsak dan od 10 ure dopoldne v poslopju šole v ulici Cappella, pritličje, prva vrata na levo. Natančnejša pojasnila se dobe od 11—12 ure. 3) Dopolnilno vpisovanje po 30. oktobru se bo dovolilo če se bodo navedli upravičeni razlogi. 4) K vpisovanju naj se prineso te listine: 11 krstni list, 2) družinski list, 3) zadnje šolsko spričevalo. Kdor je že vpisan, naj te listine naknadno prinese. 5) Ob vpisu se plača 60 lir vpisnine, šolnine so vsi učenci o-proščeni. Kdor še ni Vložil vpisnine, naj plača naknadno. SPREJEMNI IZPITI Sprejemni izpiti za 1. gimn. razred se bodo vršili dne 29. oktobra ob 9. uri v poslopju šole v ulici Cappella. Učenci bodo vprašani pismeno: spis na podlagi prebranega odlomka, štirje glavni računski načini in na podlagi dlveh nastavnih računov (brez decimalki. Ustno: prosto pripovedovanje na podlagi prebranega odlomka iz slovenskega pisatelja, štirje računski načini. Učenci naj prineso s seboj majhen zvezek s pivnikom, Dero in steklenico črnila. — Tajništvo. Človek je umno bitje — animat rationale —, zato svoja dejanja, preden jih stori, premisli in prebavi v svojem duhu. Zlasti pa premisli tista dejanja, ki niso tre-r.otna, ampak zahtevajo dal še dobe za svojo uresničitev. 1 aka dejanja oziroma delovanja 'ploh niso mogoča brez neke umske priprave, ki predstavi človekovi vol;i njihovo lepoto, njihovo u-mestnost, njihovo nujnost ter tako poskrbi dovolj močnih nagibov, ki delovanje sprožro in ga nadaljujejo tudi v urah preizkušenj in malodušja. Na drugi strani pa imajo misli dinamično moč. Cim mi pade v glavo simpatična misel: to 'n to moram storiti, že me vleče in v veliko primerih resnično storim to, kar mi je padlo v glavo. To jc dinamika misli: da vleče človeka k dejan;em. Še bolj pa so dinamične tiste misli, ki niso osebne ampak splošne, ki se tičejo najglobljih vprašanj, modroslov-ja, politike, socialne in gospodarske ureditve sveta. To so ta-koimenovane ideje. Dinamika idej je silno velika. Kadar neka ideja o politični ati o socialni u-reditvi osvo;i umne ljudi, potem je že zmagala: nobena policija, nobena državna uprava se ji ne more upirati. Ideja deluje toliko časa, dokler se ne ostva-I ri (realizira) v družbenem življe-1 nju. Zato pravijo, da so ideje gi-! balo zgodovine, da ideje oblikujejo vekom lice. Napoleon I. je modro deiail: »Sejte ideje in želi j bosle dejanja!« 1 Odkar je proipaidla stara politična oblika vladavin in se javnega življenja udeležujejo večje ; množice ljudi, se še posebno jasno viidi, da so ideje tisto gibalo j zgodovine, ki ruši stare oblike in I ustvarja nove. Nobena sprememba se v modernem času ne more izvršiti, ne da bi se množice preje duhovno pripravile nanjo. Pred stvarnimi spremembami se vrše 1 duhovne spremembe. Fno najbistrejših del v zgodovini francoske revolucije, je brez i dvoma delce Augustina Coch'-na, ki je dokazal jasno in prepro-; sto, da francoske revolucije nista I povzročila ne glad in ne gospodarska kriza, kajti lakote in krize so bile že preje in to še veliko večje, ampak tajna, dobro organizirana agitacija prosveti j en skih krožkov. Revolucija ni izbruhnila zato, ker je socialni in gospodarski razvoj tako hotel. Revolucija ni bila torej socijalna in gospo-darska nujnost, ampak predvsem duhovna nujnost. Razumniški in j meščanski krogi so jo hoteli, ozi-i roma bili so prepričani, da je t neizogibna. Max LamberslV je napisal filo— i zofijo revolucij, v kateri prepričljivo dokazuje, da je revolucija možna šele takrat, kadar je ljudstvo prepričano, da je neizogibna. To komunisti dobro vedo. Ruska revolucija je bila idejno dolgo pripravljena. Pripravljali so jo ruski filozofi nihilisti, pisatelji in esejisti, ki so nihilistično in pesimistično snovali in razpletali svo:e romane in razprave. Ko ie prišlo L 1917 je bil ruski Intelektualec zrel za revolucijo. Ko je boljševizem v Rusiji zmaga! in se je organizirala Kominterna, katere naloga je bita, da zaneti revolucijo v vseh deželah sveta, je prišlo vprašanje idejne priprave na prvo mesto. Kominterna je v svetu organizirala »kulturno penetracijo«, postopno pronikanje komunističnih načel v znanost in umetnost. Pri nas v Sloveniji se je ta »kulturna penetracija« začela za časa Živkovičeve diktature Bila je temeljilo organizirana in strokovno uvedena. Vodila sta jo Lovro Kuhar - Prežihov Voranc in pa Edvard Kardelj - Sperans. Njihov cilj je bil prepojiti slovensko leposlovje, znanstvo, publicistiko in tudi poljudno publicistiko z boljševiškimi idejami. Posrečilo se jim je osvojiti revijo »Sodobnost«, krog katere se je zbiral krog razboritejših slovenskih pisateljev in esejistov z Jožetom Vidmarjem in Ferdom Kozakom na čelu. Zmotno bi bilo misliti, da je bil krog »Sodobnosti« že v začetku komunističen. Osvojili so za tem staro slovensko revi;o »Ljubljanski zvon«, katere vodstvo je prevzel Juš Kozak. Todi »Dom in svet« je grozil, da se pod vplivom Edvarda Koc-j beka pridruži prvima dvema. Istočasno se je začel prodor | na universo. Pojavili so se razni ! dr. Pelreli, dr. Zvvilteri, dr. Vo-j gelniki in cela vrsta drugih. Gle-| dališče je boljševiziral Bratko Kreft. K-»Slovenski Matici« se je 1 vrinil za tajnika komunistični pesnik Mile Klopčič. ’lo sc je vršilo brez hrupa, prav neopazno in ! prihuljeno, da so le maloštevilni | vedeli, kam pelje razvoj in so kot i »glas vpijočega v puščavi« opozarjali na nevarnost, ki prihaja. L. 1938. je nekdo delal statisti— ! ko in je dognal, da je bilo 75% vseh člankov v revijah, med katere so bile vštete tudi čisto strokovne kot n. pr. »Slovenski pravnik« in »Bogoslovni vestnik«, pisanih v komunističnem duhu, bodisi od komunističnih piscev, bodisi od nekomunističnih, ki so pisali pod vplivom prvih. Prodor komunizma v slovensko javno življenje se je izvršil že takrat in tisli redki, ki so videli vse to, so v duhu trepetali pred bodočnostjo. (.Nadaljevanje sledi.) Narte Velikonja: 'Oesefe zgodbe z Goriške KLETEV Primer, kako je bil nagnjen* k tej napaki, nam pove njegovo zadržanje v gozdu. Da bi še odvadil, je naprosil svojega pobožnega soseda štemča, ki je z njim predrvaril pol življenja in ves Trnovski gozd v najhujši zimi. Štemč je bil sto mitrov od njega v hribu in valil odritke na ravnico, kjer jih je potem Ma-levž cepil v skladna polena. Pri tem delu mu je grčast štor silno nagajal. Matevž ga je nekaj časa prebračal, jezil se nad njim, a klel ni. Nenadoma se je štor zavalil na njegov jopič. Matevž ves divji zagrabi štor in, ker ni več vedel, kako bi dal duška svoji jezi, ga jc razsekal v drobne iveri. S tem mu je jeza še porastla. Zgrabil je še jopič m še tega razsekal: »Srečo imaš, da je Štemč v griču, sicer bi te tudi preklel, da bi eno vlakno ne ostalo božje!« PIPA IN MOKA Bruteju z Loga je žena ubila pipo. Brute ni nič rekel in godrnjal. Potem je žena, dala Bruteju goldinar, naj gre v »deželo« po moke. Brute je šel in pri Prački v Ajdovščini izbiral pipe in' izbiral. Prinesel mu je pipo za dvajset krajcarjev, za trideset, za sedemdeset, a nobena mu ni bila všeč. »Kakšno bi pa rad?« »Tako za goldinar!« »Oh, da nismo prej pogruntali! Saj vam, sploh ne bi bili smeli ponuditi cenejše!« In so mu prinesli eno za pet in trideset krajcarjev, j »Ta je goldinar!« »Ta pa bo!« je de;al. Kupil je pipo, kupil rogljič za krajcar, pol litra vina in šel nazaj na loško planoto. »Kje je moka?« je vprašala žena. »Kje? Pri Prački! Mislila si morda, da.si pipo ubila meni, a si sebi snedla moko!« Niti pomislil ni, da je prav za piav bii denar njegov. NE VSEGA POD STREHO Šel je Koloverčer Francelj k spovedi. K spovedi ni tako težko, če imaš vse v redu in če veš za vse grehe. Lahko njemu, ki ima to v redu. A Francelj je bil Francelj. Vedel je za vsa ptičja gnezda od Golakov do Stogovcev, vedel za vse polšne od Smrekove drage do Orlovice, to je vse res, za vse svoje grehe pa le ni vedel. Za tuje je nekatere vedel. Da hodi Njivski vasovat tja in tja, je vedel, za srnjaka je vedel, in kdo ga je bil odstrelil, je tudi vedel. Za veliko noč je šel k spovedi, kakor rečeno. Eko Stepančič je poslušal Fran-celjnove težave, poslušal, da so mu nagajale krave in je zaklel, da je osle pokazal stari opravi,iv-ki Huljki, da je psu rep vtaknil v precep, psu, ki je prišel vasovat k njihovi psici. Vse je povedal, kar je vedel. Vse? Nak, vsega pa ne! »Še nekaj imam, gospod nune, a tega ne morem tu povedati!« »No, pa le povej, če si že vse!« »Vse, a tega tu ne. Tu pa ne! »Kje pa?« je vprašal gespod nune. »Zunaj pred cerkvijo!« se je glasil odgovor. Poznal je trmo Franceljnovo in se zbal, da bi ne bila spoved veljavna, ali da bi Francelj mislil, da ni veljavna in bi imel nepotrebne očitke vesti. Zato sta šla pred cerkev. Župnik s štolo na vratu in s Franceljnom ob strani. Zunaj, zunaj pa je Francelj zinil: »Na sosedovi češnji so ščin-kavci — skoraj razpeljanci!« »Prav, prav!« je dejal župnik in kar tam dal odvezo in pokoro. Ko sta to končala, je Eko snel štolo, zagrabil drog ob cerkvi in lop po Franceljnu. »To naj bo pa za pokoro za ščinkavce!« (Če gnezdijo ptiči, se namreč po pastirski veri ne sme povedati pod streho, da se ne skujajo.) HIŠNI MIR Brusova Franca je priš!a k mojemu bratu Lojzetu. Naj ji da nekaj hišnega miru. »Kaj bi raida?« se je začudil, kajti poznal je tudi kvanto o hišnem miru. Ni čuda, če se je začudil. »Hišnega miru. Moj Janez je danes tak, da ga hi prenašati!« »Kaj bi rada?« jo je znova vprašal. »Tobaka, tobaka! Iz opalle ga še m dobil, pa je tako neznosen, da ga ni prenašati.« In dal ji je nekaj »hišnega miru!« &<"■■■ 4>)-___»GORiffin' T.TST- ctr_ ^ VESTI IZ Noben letni čas nas ne obišče praznih rok. Najbolj radodarna je pač jesen. Svojih darov ne natrosi le v sadovnjake in vinograde, s';riie jih tudi v gozdove, kjer jiih znajo najti predvsem otroci. Ko že minevačo dnevi trgatve in je na trtah le hi pa tam ee par suhih grozdičev, tedaj se spomnijo otroci kostanja. Na ta okusni gozdni sadež jih opomni tudi prvi mraz. Spomin na minulo jesen, ko so pekli in luščili debeli in topli kostanj, jim napolni srčk ; s hrepenenjem po prijetnem nabiranju. Ze prejšnjega dne se domenijo, kateri bodo šli skupaj v gozd. Seveda jih ne gre veliko. Po cesti se pomikajo le manjše skupinice, skoraj skrivaj in kot previdni tihotapci. Nihče noče namreč izdati skrivnostnega prostorja in drevesa, kjer je lansko leto napolnil z lepim kostanjem precej koškov. Navadno se odpravijo že v prvih jutranjih urah. S seboj vzamejo le prazne torbice. Naglo merijo korake, fantiči se zdaj pa zdaj ozro za ptiči in ugibljejo njih imena. Marsikdo se izda, da je takega ptiča že ujel na limanice in se pri teh besedah naglo ozre okrog sebe, da bi ga morda ne zaslišala nezaželjena ušesa. Tudi deklice rade1 žrtvujejo jutranje spanje sladkemu kostanju, s katerim je poplačana nj hova pridnost. Navadno jo mahne skupinica proti prostoru, kjer je nabirala kostanj tudi minulo leto; a kakšno razočaranje in jeza, če jo je že kdo prehitel. Toda otroci vojsko kaj kmalu končajo in sklenejo premirje, če ne mir, ter jo mahnejo naprej Saj je gozd dovolj velik. Kostanjevih dreves nemalo, im sami znajo pa tudi plezati, hvala Bogu. V najslabšem primeru si bodo torej pomagali kar s plezanjem Kakšno veselje in radost, j.o ugledajo prve »griče« debelega maronija. Marsikakšna iglica poskusi trdoto njih kože in rdeča kri naglo izkoristi lepo priliko, da malo pogleda v svet. Toda to otrok nič ne mot:. Take neprijetnosti se kar nevede izgube med mislimi na pečenje kostanja. lu-di prepirčkov je precej in kostanjeve griče lete in frče po zraku kol najnovejše in uspešne ročne bombe. Če pa prileti kakšnemu na glavo kar z drevesa, potem ga je pa zadela letalska bomba. Otroci kaj hitro najdejo najnovejše izraze za vse istrelke in iznajdbe. Saj njih slovarja nihče ne pregleduje. Malo dobre volje in košek dovtipnosli, zlasti dovtip-nosti otroških glavic, je pa precej JESENI V uspešen lek proti sitnemu želodčku. Večkrat odjekne med padajočim in pod otroškimi koraki šumečim listjem radosten vzklik zmagoslavja. Nekdo je našel ve-'ikega jurčka, ki bo majhni družinici odlegel za kos mesa. In kako vesela bo šele mama, ko ji bo otrok prinesel domov ne le kostanj, pač pa tudi užitne gobe. Olrok pa bo smel drugič prav gotovo še v gozd. Matere ubožneiših družn so prav vesele, da mine otrokom dan z nabiranjem, zlasti uspešnim nabiranjem kostanja. Prav lahko ga skuha za večerjo, zlasti debeli maroni. Kostanj ima precejšnjo redilno vrednost. Vsebuje vel'k o škroba, ki ie človeškemu organizmu potreben. V njem je tudi malenkosten odstotek sladkorja, ki ga pri uživanju hitro občutimo. Okusnejši je pečeni kostanj, mnogim ucif ja tudi kuhani. Tu na Primorskem so ugodna tla zlasti za uspevanje debelega maronija, na; Kranjskem pa uspeva le drobnejši kostanj in so maroni vedno dobivali s Primorske1. Kot v Ljubljani, tako je tudi tu rflovo šolsko f( Ob koncu šolskega leta se poloti vseh otrok velika ns-strpnost. Radi bi hitro zapustili pusto in mrko poslopje, kajti vabi jih poletje z zoro-cimi polji, skrivnostnim gozdom in veselimi cestami. Dolgo je bilo šolsko leto in kar preveč vztrajnosti je zahtevalo od mladih g h) vic. S koncem pouka pa bodo izginile skrbi kar čez noč in brezskrbno tekanje po lepih in grdih pot'h, preko cvetja 'n trnja jim bo prineslo veselja in prijetnih, spomina vrednih dogodkov, '"vrhane koše. Začetek jeseni pa prinese, kar je prinesel začetek poletja: naveličanost. Otroci zno va zahrepene po šolskih klopeh, po besedi, ki jim bistri razum in veča obzorje. Letošnje šolsko leto pa je prineslo veliko veselja zlasti našim otrokom. Že med počitnicami so slišali toliko zanimivosti in zdaj prosijo mamo. da bi jih vendar vpisala v slovensko šolo. Marsikatera še pomišlia# češ, škoda je let, ki jih je napravil v tujem jeziku. Pametne matere pa vedo. da bodo otroci v materin ski šoli veliko kitrcie in globlje dojeli razlago ko*- pa v GORICI navaad, da ga pozimi pečejo ‘ in prodajajo kar na stojnicah. Temu se ni čuditi, saj peče:o in prodajajo v Franciji tako na prostem celo krompir. V mrzlih jesenskih dneh, ki so že močno podobni zimskim dnem, je to prijetna topla slaščica, ki si jo marsikdo prav rad kupi in da zanjo celo zadnje krajcere. Posebno veselje nudi otrokom. Kako dolga je v takih dneh celo najkrajša pot iz šole. Vse centesime pustijo pri prodajalcih kostanja. Saj ne morejo naprej, ne da bi vsaj enkrat ne imeli v rokah tako zaželjeno papirnato vrečico z vročim kostanjem. Tako lepo hrešči pečena lupina med drobmimli prsti in prijetei vonj li venomer nagaja in te kar prisil;, da si znova kupiš kostanj. Uboge mame, ki nimajo denarja, da bi ga dale otrokom, ki neprestano hodijo za njimi in jih tako dolgo nadlegujejo s prošnjo, da je prisiljena dati jim vsaj eno liro. Prijetni so večeri, zlasti po vaseh, kjer kuhajo in pečejo kostanj prav do božiča in celo do novega leta. Koliko pravbic nastane pri takem delu, koliko šal se razdre in koliko ugank reši! to - nova radost tuji. Materinščina jim ne bo šla le skozi ušesa, kot jim je šel tuj jezik, pač pa bo našla direktno pot do razuma in srca. Zlasti mlajši, ki bodo šli le tos v prvi razred, prav nestrpno pričakujejo pouk. Toliko zanimivih slik je v čitanki, pa jih sami ne znajo razložiti, mama pa nima časa, da hi jim odgovarjala na vsa vprašanja, ki tako hitro slede drug drugemu. Učiteljica jih bo pa naučila branja in pojasnjene bodo vse skrivnosti. V teku šolskega leta bodo spoznali lepoto svoje domovine, predstavljeni jim bodo domači kulturni delavci in z branjem bodo odkrili lepoto materinščine, ki so jo morali toliko let le skrivaj govoriti. Zdaj jih učiteliica ne bo več udarila po rokah, če bodo brbljali v domačem jeziku, celo sama bo govorila z njimi v materinščini. Pametni starši i>m torej ne bodo s silo branili vstopa v domač kulturni dom, ki jih bo vzgojil v zavedne Slovence in Slovenske, branilce vere in jezika, dveh največjih zakladov. V razsvetljena okna i odo streljali! Odslej bodo po ukazu nemških oblasti straže lahko streljale v okna, ki ne bodo po večernem znaku zatemnitve zadostno zatemnjena. Vsi stanovalci se morajo prepričati, da njihove oknice in zavese ne propuščajo svetoblc. Hišni starešina (capo fabbri-cato) je odgovoren, da poskrbi, da so poslopja pravilno zatemnjena. Ljudsko gibanja v Sorici Gorižki; magistrat javlja: HOJ ENI SO: Querin Nadja, Top- poli Boris, Bane Mihaela, Crepaldi Rita, Faochim Marisa, Pizzol Ana Mi-reillas Marega Bianoa Marija, Mada-ana Anton. Umrli so: Korečič Jožefa vd. Mau-renčiič, 81 let, gospodinja; Rossi Davide, 67 lett, čevljar; Bajt Jožef 72 let; vpokojenec; CosuiMch di Peciile nob. d Ungairiiai Guiido, 59 let, u-radnik; Vljšek Emuenegilda, 21 let, služkinja!; Mlini Italija roj. Tutzai, G5 tet, gospodinja; Belliimger Florjan, 6 let; OkrogiMč Giseila, 48 let, v ubožnici; Colausič Karolina, 86 let, gospodinja; Šuligoj Franc, 69 let, mizar. Okliči: Codarim Romamo, zasebnik - Bearaii Ana, gospodinja; Marc hi Fe-derico, mehanik - Bralni Jolanda, delavka; Bosdaves Marino, agent di P. S. - Bonaesi Ermiiniiia, šiivitjai- Battistl Alois, mehanik - Sirk Jožefa, gospodinja; Zian Jožef, poljedelec - Bru-inat Jožefa, gospodinja. Poroku: Jan Rafael, natakar - Birsa Albeirtai, frizerka; Petllis Bruno, uradnik - Meze Marta, disjalkinja. IMnva policijska ura v Solkanu in Slanilro/u Po nalogu Prefekture je bila določena nova policijska ura zn Solkan in Štandraž od 20 ure zvečer do 7 ure zjutraj. Razdelitev o’ja gojiteljem sončnic Gorički Pokrajinski Urad za Kmečke Ugotovitve naananja vsem pridelovalcem sončnic ki so obvezani izročiti seme, da mora prejemnik pri zbirališču, po osebni odgovornosti, nar pisati) na izročilni listek ime že označeno na, prejemnici pri javljanju zornijiStv«, iunečko občino in številko prejemnice, katera' opravi® prevoz pridelka na zbirališče. V pomanjkanju te prejemnice pre j ©mimik ne bo moral sestaiviti listino za dvigniti odnosno svoto in pripade, no količino olja, ampak naivadno začasno prejemnico. — Torej je potrebno da se izročitelj semena predstavi s prejemnico javljanja zemljištvai. * SPET NESREČA Z BOMBAMI. — V Kailu nad Kanalom «o trije dečki Lojze Peršič, Janez Toroš in Karl Pavšič šli nabirat gobe. Našli so v gozdu med listjem neeksplodirano ročno bombo ter se začeli z njo igrati. Bomba s« je raKpočiilai in vso tri raniJai Pripeljati so jih v goričko bolnišnico. GREH Prišla je k spovedi k župnemu upravitelju Mežnariču pobož-njaška Barbka. Znana opravljivka in klepetnlka Barbka. »Ne vem, če mi boste mogli dali odvezo, prečastiti oče, ne vem, za ta moj veliki greh. če pa vi ne, pa naj jo da škof, če on ne, pa papež!« Razume se, da je postal župnik pozoren. Poznali je Barbko, poznal, da se rada s svojo pobožnosti hvali, da obira vsakega bližnjega čast bolj in večkrat ko kurje bedro, da bi pa bila zmožna takega greha, ki ga ne bi mogel odvezati, to mu ni hotelo v glavo. Poznal je svoje ovčice, koštrune in kozle, poznal svoje opravljive srake in svoje smrdokavre, ki vse oblatijo in osmradijo, kar oplazijo z jezikom, a vse to je lahko odvezal. Odvezati ni mogel odpravl;anja plodu, požara, umora in očitnega odpada od vere in drugo. In zdaj mu pride njegova pobožnja- ška dušica, ki ni nikoli »nič slabega storila«, razen nekaj »besed« — tako se ;e obtoževala sama — ki se je rajši pohvalila za dobro delo, kakor obtožila slabega. Lahko si mislite, kakšne strašne misli so se mu podile po glavi. Kaj bi bilo: zažgala ni, odpadla od vere ni, ubila ni nikogar, sebi ni odpravila — nasmehnil se je, ko :e pomislil na njeno starost. Kvečjemu če bi bila pomagala' Župnik se je primerno oborožil in primerno pripravil. »Če je tako in če je greh tak, "■°rate povedati vse podrobne okoliščine. Natančno in brez o-lepšavanjal« »Šla sem po listje in grmovje mi je nagajalo, pa nisem zaklela!« se je pohvalila. Zdaj je že bila v svoji vodi. »Nagajalo mi je, pa nisem zaklela, prečastiti! Potem sem se užejala in me je grozno črvičilo, pa sem prenesla in nisem nič klela.« Župnik je postajal nestrpen: »Do zdaj ste se samo še hvalili!« »To pride, to pride!« je momljala starka. »No, in potem?« »In potem sem počivala, a sem se tako udarila v kamen, da sem ječala. Mislila sem zakleli, pa saim se spomnila vas in sedem Kriščevih ran, pa nisem. Oprtala sem spet in šla po strmini.« Oddahnila si je za hip. Župnik je mislil, da je počakala, da bo povedala, kaj jo teži. Nič mu ni bilo všeč, da se je spomnila prej njega ko sedem Kriščevih ran, a bolje je tako, kakor če bi zakle- »Strmina pa taka, in moja noga, saj veste, moja noga! — Saj ste mi dali še jazbečeve masti zanjo, saj veste. In jazbečeva mast, da rečem, ni nič boljšega od jazbečeve masti. Vsakemu priporočam jazbečevo mast in povem še. da ste mi to nasvetovali vi, prečastiti duhovni oče!« Župnik je postajat nestrpen. Cela vrsta ljudi je še stala oko- li spovednice, čakala v klopeh in ura za mašo se je bližata. »Nazaj k stvari« je zarohnel, pa se koj spomnil, da ne sme grešnika preplašiti. »No, dajva kar o grehu!« je potolažil. »Pa okoliščine, okoliščine!« je zajecljalo babše. »Pa okoliščine!« se je vdal, dobro vedoč, da bo potratil še več časa, če se brez potrebe vmešava. »Strmina. Na strmini —« je ječala, »po strmini!« »No, no,« je zagodrnjal, »ne bova spregala!« »Ne, ne,« je vpadla v basedo, »nisem vpregla, nesla sem. nesla.« »Prav, nesli ste, in kaj?« »Pa nisem nič klela. Vse za verne duše, sem vzdihnila, gospod župnik!« Župnik je poslal nejevoljen. »Zdaj pa greh! Okoliščine že vem,« je dejal; mislil si je, da bo pač vprašal sam, če bo treba. »Ko sem prinesla domov, sem si skuhala močnika (koruzni sok, op. pis.I in ga dala hladiti. Medtem sem šla v kevder (klet, op. MESECNICA PADLA Z OKNA. — V ponedeljek so pripeljali v goriško bolnico Karmelo Srebrne iz Opatjega sela, staro 18 let. Nesrečnica je bila podvržena mesečnosti in, je tako padla iz 4 metre visokega okna. NEPROSTOVOLJNA KOPELJ. V torek dopoldne sta se 41etni Lojze in 6 letni Janez Srebrnič iz Kronberga igrala na mostu potoka, ki teče iz Kronberga.Z vejo sta hotela potegniti iz vode kose lesa. Pri tem je Janez zdrknil v vodo in potegnil za seboj mlajšega brata. Hvala Bogu, da sta se megla ujeti na vejo obrežnega grmovja. Na klice na pomoč so pritekli bližnji kmetje in ju potegnili iiz vode. Še o Gregorčičevi stoletnici Prišle so deklice Marijinega vrtca in se pritožile, da jih v zadnji štev. Goriškega lista nismo omenili, čeprav so tudi one lepo proslavile Gregorčičevo stoletnico. Tako so rekle, da so one že v nedeljo zjutraj imele svojo »akademijo«, pri kateri so položile pred O egorč čevo podobo, ki so si jo izposodile pri Slov. Rdečem križu, lovorjev venec. One so tudi dvorano okrasile, deklamirale posebno prigodnico, ki jo je zložila njih učiteljica Iva Tušar, in pesmi velikega goriškega slavčka in so poslušale govorček o našem pesniku. Ker ne maramo delati krivice niti našim najmanjšim, smo objavili tudi to. Deklice, le naprej po tej poti! V NEDELJO 22. OKTOBRA NA GORIŠKO KOSTANJEVICO Jutri ob 2. uri pop. bo na Kostanjevici vsakoletna misijonska pobožnost ob priliki svelovne misijonske nedelje. Najprej bo zanimiv misijonski govor, potem pete litanije in blagoslov. Po blagoslovu bo darovanje za misijone, med katerim bomo prepevali misijonske pesmi. Na vratih bodo na razpolago misijonske povesti po dve liri knjižica. Pridiie vsi, da počastite tudi svetogorsko Kraljico, katere podoba je tam izpostavljena. ŠEMPETER PRI GORICI V teh težkih časih smo doživeli pri nas nekaj tolažljivega. Naše staro opuščeno pokopališče se nam je zopet odprlo. Po desetih letih smo imeli 7. t. m. zopet pogreb doma. Najpotrebnejša popravila so v delu; s časom pa mislimo poskrbeti, da pride naše pokopališče do one veljave, ki jo je imelo nekdaj, ko so ugledni Goričani pokopavali svo:e rajnke raje pri nas nego na mestnem pokopališču. Najbrže zdaj ne bo več prostora za tujce. Šempeterci moramo gledati, da bo dovolj prostora za nas. Saj bi zelo radi prenesli trupla naših dragih, ki počivajo po raznih — tudi ne-znaniih — krajih, v ljubljeno domačo zemljo. pisatelja).« Zdaj pa bo!« si je obl župnik pot, »hvala Bogu, vendar, zdaj pa bo!« »In sem se vrnila! Ali vam ni kokoška, moja Grahka, stala na polici in sem zaklela: »Ti frtaj-ček kosmati! (frtajček — hudiček. Op. pis.) Frdamana kura! lako sem zaklela. Če morejo oni odpustiti, naj odpuste, če ne, pa naj gre naprej, dokler trebal »Bom jaz odvezal,« je dejal in dal za pokoro križev pot. Ljudje so rekli, da zato, ker ga je potil sam. SRNJAK IN SRNA Pri nas strogo ločijo »srno« od »srnjaka« Lazkarja so obtožili, da je ustrelil »srno«. »Nisem je!« je dejal. Med nadaljnjim zaslišanjem je izzvenelo, da ne pozna sme. Pokazali so mu sliko srnjaka. »Ali ste že videli tako srno?« On sc: je pa veri! in veril, da take »srne« še nikoli ni videl. £lr?n 4. »GORIŠKI LIST« Štev. 49. Vesti iz Trsta in okolice Stari Vojaški trg v Trstu Danes pravijo v Trstu Vojaškemu trgu «Piazza Ober-dan», toda ko sem govoril pre nekaj meseci v Trstu tako s Slovenci, kakor z Italijani, seveda starejšimi, so prvi govorili o »Wojaškem trgu« drugi pa o »Piazza Caserma«. To je pravo staro tržaško ime, dasi bi ga dandanes ne zaslužilo več. Zakaj, na »Vojaškem trgu« ni več vojašnice, temveč so tam neke čudno nove stavbe, proizvodi več kot »moderne« arhitekture. Toda stari »Vojaški trg« je bil »nekaj lepega, nekaj prijaznega, ne samo zato, ker je bil nasproti vojašnici hotel »Balkan«, reci slovenski »Narodni dom«, pred katerega kavarno so sedevali naši mo-žjc-pa naj so bili to politiki, voditelji ali pa navadni zidarji in fakini ,toda vsi odločni in še kako odločni Slovenci; ne, nam, tedanji tržaški slovenski mladini je bil Vojaški trg všeč še bolj precej dolgi in če se morem dobro spomniti, dvonadstropni vojašnici, nekoliko rumenkasto prepleskani in — no pri vojašnicah odmet kmalu odpade - že nekoliko bolj revno izgledajoči vojašnici - tam so bili slovenski fantje, slovenski vojaki. Tam je bil znameniti avstrijski 97. pehotni polk, v katerem so služili predvsem slovenski fantje, tako iz Trsta, s Krasa in iz nekaterih bližnjih notranjskih krajev. Ako je bil kdo slovenskih otrok ali starčkov kdaj lačen, je stopil v to vojašnico in vprašal, če »imajo gospod oberlajtnant« kaj komisa. 1 a »nadporočnik« je bil seveda navaden kaprol - tedaj smo rekli korporal, toda vedno se mu je zdelo imenitno, da zamenjujemo njegovi beli dve zvezdi z srebrnimi častniškimi. Komisa je bilo vedno dovolj. Toda pripetilo se je, da so ti od 97. pehotnega polka marširali po cestah, po glavnih tržaških ulicah in takrat se je moral tramvaj ustaviti. Potem so zapeli kakšno našo, recimo od regimenta, ki gre po cesti, od vojaškega bobna ali od deklet, ki bodo doma ostale, med tem, ko gredo fantje na vojno, no, saj veste, kakšne so vojaške. Mi, slovenska tržaška mularija, ne dosti bo Ijša od druge, pa smo jo udrli za slovenskimi vojaki in peli z njimi naše pesmi. Vojakom je bilo tedaj kar všeč, da poje slovenska tržaška mladina ^ njimi. Tako je bilo tja do leta 1914 in morda še eno leto pozneje. Potem je prišla vojna med Avstrijo in Italijo? Danes na Vojaškem trgu ni več ne Narodnega doma, ne vojašnice, le v spominu starih Tržačanov je ostalo staro ime, bodisi v slovenščini, bodisi v italijanščini in še celo kak nekdanji Nemec, ki je pred prvo vojno služboval v Trstu, se še spomni na staro oznako. Naj bi torej te vrstice služile starim našim tržaškim prijateljem in novim v spomin na čase, ki so bili... C. K. Med alarmom se ne obračajte na odbor protiletalske zaščite s telefoničnimi vprašanji, ki naj zadostijo osebni radovednosti! Nova policijska ura Tržaški prefekt je odredil, da od 19. oktobra velja policijska ura od 20. do 5. za naslednje občine: Tršič ('Monfalkon) Stran-čan, Turjak, Škocijan na Soči, Ronki, Doberdob, Foljan, Sredi-polje in Šempeter ob Soči, Tri žrtve ailnlMili nesreč V ulici Fabio Severo je avto podrl dva moža. Prvi ponesrečenec ima zlomljeno nogo in razne druge poškodbe, drugi pa je dobil le lažje poškodbe. Istega popoldneva je avto podrl na Cesti XX septembra nekega 65-letnega moža. Ponesrečencu je zlomilo levo nadleht ter je dobil hude poškodbe na glavi. Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v bolnišnico. Umrli so v Trstu: Ivanka vd. Drarevič, 90 let; Černigoj vd. Potok Ivana, 80 let. Šinigoj vd. Manzan, Jožefina, 92’ let; Dobrovec vd. Vižintin Terezija, 75 let; Dežman Lucijan, 4 let; Valenčič Ivana, 46 let; Golob vd. Anzelin Marija, 82 let; strukl Rozalija, 72 let. Huda nesreča otrika V torek zjutraj je neki avto povozil v ulici sv. Justa 6-letnega Cervia Ercolanija, stanujočega v Ascanio Canal 1. Otrok je dobil hude poškodbe po vsem telesu. Širite »Goriški list,, KMETIJSTVO : Vinograd r»*s jaien Ko je končana trgatev in na-pravljanje vina, se mnogi vinogradniki lotijo obrezovati Irte, katerim listje še ni odpadlo, kar je v veliko škodo trtam. Na jesen st* trta pripravlja za zimo in nabira rezervne snovi v steblu in v korenini, šele ko so iz listov izsrkani vsi sokovi, listje odpada. Kdor trte prezgodaj obrezuje, prepreči Irtam normalno nabiranje rezervnih snovi, od katerih zavisi rast mladik im poganjanje brstov spomladi. Razen tega pa so prezgodaj obrezane trte manj odporne proti mrazu, ker so preslabo založene z rezervnimi snovmi. Najboljši čas za obrezovanje trt je druga polovica svečana. Na prisojnih krajih lahko obrežemo že kak teden preje. V tem času pa je kmet preobložen z drugim delom po polju Zato lahki? že na jesen, toda le, ko je že odpadlo listje, odstranimo suhe in nekoristne dele trt in pustimo o-, stale, ki jih obrežemo na pomlad. Za gospodinjo \% starega novo S' ai e nogavice, posebno debelejše iz bombaža se dajo zelo koristno uporabiti za izdelavo otroških jopic, srajčk, kapic in podobnih reči. Spodnji del nogavice cdrežemo ter razparamo , šiv; pa so nogavice brez šiva, | jih prerežemo po dolgem. Izrez na vratu obkvačkamo. Prav tako posamezne kose, kjer smo nogavico odrezali. Svetle jopice in temna krila. Jopica vašega kostuma je še kot nova, krilo pa je že tako oguljeno da ga ne morete več nositi ob nedeljah. Lahko si pomagate s temnim krilom in imate zopet lepo obleko. Svetlo-sive jopice se zelo lepo prilegajo črnemu krilu, svetlorjave temno-zeleneiiiii, športna jopica iz kri-žastega blaga k enobarvnemu krilu kakor tudi nasprotno. Otroška odejica ne pade več na tla. Na eni strani odejice prišijenio trakove, ki jih pritrdimo ob posteljico ali voziček. Tako mali lahko brca kolikor hoče, brez nevarnosti, da odejica pade na tla. Bol nahodu Nahod je bolezen, celo zelo neprijetna bolezen, čez katero vsakdo zabavlja, vsakdo je slabe volje, kadar ga ta nadloga obišče, a vendar nihče nič ne stori, da bi se je znebil ati celo zavaroval pred njo. Od nahoda krat-komalo zahtevamo, da izgine na prav tako skrivnosten način, kakor je prišel. Vendar pa se nahodu lahko izognemo, če se le znamo pravočasno zavarovati. Treba je zato pametnega utrjevanja. sivarne telesne nege in primerne obleke, kakor tudi pravilne prehrane. Nai ta načim bo telo postalo odporno proti vsem bolezenskim klicam. Z utrjevanjem' seveda ne smemo pretiravati. Sveži zrak, dobro prezračene sobe, posebno spalnica, to je za vsakogar potrebno. Gotovo ne smemo začeti z u-trjevanjem sredi zime, ampak že zgodaj, posebno velja to za mrzle kopeli. Kdor ni začel pravočasno s pametnim utrjevanjem, naj se zadovolji z nožnimi kopelmi. Menja naj večkrat zaporedoma vročo in mrzlo kopel. Hrana mora vsebovati mnogo vitaminov. Zato skrbimo za čim več nekuhane zelenjave in sočivja ter sadja. Viiamini oskrbujejo telo z odporno močjo proti bolezenskim klicam. OTROŠKI KOTIČEK: če pa se kljub vsej skrbnosti-pripeti, da se prehladimo, če nas začne boleti glava, če se počutimo utrujene in nerazpoložene, če se nam začnejo solzili oči, kar vse napoveduje nastop nahoda,. teda; moramo seči po uspešnejših sredstvih. Alkohol ali kuhano vino sta včasih zelo uspešno zdravilo. Seveda moramo tedaj še bolj paziti, da se ponovno ne premrazimo. Vroči čaj in grgranje, s toplo vodo, ki smo ji dodali nekoliko citroninega soka ali kisa, so tudi zelo dobra sredstva. Važno je, da začnemo z zdravljenjem takoj. Če je prehlad močan, pridejo kamiličen, bezgov in li-* pov čaj do veljave. Nahod je torej mogoče ozdraviti, a treba je zares kaj storiti proti njemu. Iz Alenkine torbice Pravljica o Vaneku Vamek je prehodil ;e nešteto nešteto vasi, potrkal na mnoga vrala, a zaman. Nihče ga ni sprejel pod streho, nihče mu ni ponudil koščka kruha. Noč je že padla na zemljo in on se je zna-' šel v temnem gozdu, truden in lačen. Da bi prenočil pod temnim nebom, na katerem ni bilo najmanjše zvezdice, ni imel poguma, saj je bil še majhen. Komaj devet let je imel in bal sc je vseh tistih strahov in duhov, ki ponoči tako radi tavajo po temnih gozdovih. Vanek je splezal na visoko drevo, da bi kje ugledal lučko, ki bi mu pokarala kje prebivajo ljudje. Z vrha visoke smreke je res ugledal močno luč, zdrknil kol veverica z drevesa in se napotil proti luči. Toda, ko je prišel v njeno bližino, je z grozo obstal. Ni vedel ah naj gre naprej ali nazaj, ka ti sredi poti je gorel velik ogenj, poleg njega pa je na trhlem štoru sedel sam bog-nasvaruj. Zrl je v ogenj in se smejal, med smehom pa so mu uhajale iz ust rdeče iskre in švigale sem ter t;a. V umazani roki pa je držal železen drog in z njim brskal po ognju. Vanek je slišal, kako je v ognju nekaj ječalo in še večji strah se ga je polotil. Hitro se ;e zavrtel na petah in jo hotel ucvreti nazaj skozi gozd kol jo ucvre zajec pred lovskim psom, a hudobec ga je zagledal irt skočil s svojega sedeža. Zagrabil je Vaneka za o-vratnik in sicer tako močno, da mu je razparal suknjič skoraj do srede hrbta. Vanek je v mislih že videl, kako ga bo zalučal hudobec v ogenj in kako ga bodo po lizali žareči ognjeni jeziki, a hudobec ga je le postavil predse na tla, rekoč: • »Hej, fantič, ravno praiv si prišel. Krvavo le potrebujem. Po- magal mi boš mešati grešne duše, ki se morajo vreti v lem ognili, sam pa bom šel lovit drug« duše. Če bo pa kdo med tem časom prišel tod mimo, ga le ustavi, tebe se nc bo ustrašil. Na, tu imaš pa neko mazilo, s katerim ga namaži, da se ti ne bo mogel upirati, ko ga boš vrgel v ogenj.« Res mu je dal precej veliko škatljo črnega mazila, a še prej je namazal z njim Vaneka in ta je takoj pozabil, kdo je, kje je ho^ dil in kaj je iskal. Hudobec pa je izginil med temnim drevjem. Vanek je mešal s kolčem po ognju, a ječanje duš mu ni dalo miru. Vedel je, da bo hudobec na svojem povratku tudi njega vrgel v ogenj, zato je le premišljal, kako bi mu ušel. Bil pa je prepri-< čan, da bi ga v gozdu kaj hitro znova ujel, sam pa ni vedel drugega izhoda. | Ko je tako premišljeval, je ne-j nadioma stail pred njim drug hu-| dobec in mil rekel, dn :e spoznal i njegove misli in dai mu bo pomagal, a le pod enim pogojem. Zavezati se mora namreč, da mu bo poskrbel dušo nekega kmeta, ki prebiva v sosednji vasi in je zelo skop. Povedali mu je njegovo ime in tudi hišo v kateri kmet prebiva. Vanek ni dosti pomišljal. Poznal je tega kmeta, saj ga je sam prosit prenočišča in kruha, a kmet ga je pregnal s polenom. Zato se mu ni zdaj prav nič smilil. Domenil se je s hudobcem, da se bosta čez toliko dni sestala v tem gozdu ob določenem drevesu in tedaj mu bo moral Vanek poročati o svojem u-spehu. Če mu ne bo dal kmetove duše, bo vzel hudobec njegovo. Po tem sklepu ga je hudobec naglo pripeljal iz gozda do bliž-p:e koče, kjer so Vaneka gosto-* ljubno sprejeli, mu dali večerjo in pehali na senik, kjer je prenočil. (Nadaljevanje sledi.) Odgovorni urednik : Dr. Milan Komar - Gorica Jerzy 2nlawski: 49 fia srebrni o6li Peter je živčno vzdaimil. »Pojdi, skrijva se v jamo.« Iz oči mu je hlipeta strašna, živalska sla — besede so mu le s težavo prihajale skozi krčevito stisnjene čeljusti, po vsem telesu je mr/lično itrepetat. Mairte si nisem upal pogledati. Slišali sem le njen zamolkli, brezbrižni glas: »Prav — grem...« Peter je še okleval: »Marta, oddarj preje bodalo!« Vrgla je bodalce ob tla, da je jeklo zažvenketalo po kamenju. Nato je, ne da bi se ozrla, stopila proti jami. Peter je vzel Toma v naročje in odhitel za njo. Nebo je pretrgal slepeč blisk in votlo grmenje, bi mu je sledil daljen odmev, je naznanilo začetek nevihte. Ulila se je ploham ki jo je suha, razpokana zemlja hlastno srkala vase. V glavi se mil je zvrtelo, telebnil sem po kamenju, in se zvil v strašnem joku... Nad menoj je nepretrgoma bobne- lo, razbesnela nevihtai je zagrnila vso pokrajino v temo. Naše življenje na Luni je bilo urejeno. IV. Posihmal se je zame začelo samotarsko življenje. Moje raamerje do Petra ni! bilo nikoli kdo ve kako prisrčno, a proti Marti, naj sem se še taiko hlinil, nisel mogel biti tak ka/kor preje. Nekaj je leglo med naju, nekakšna bolest in sram... Kaj vem? Tudi ona se je spremenila, da je ni bilo več prepoznati. Shujšala je, celo grda je postala. Vedno vase zaprta, redkih besedi se me je očitno ogibala. Ure im ure je presedela sama s Tomomi. Edino ob pogledu nai otroka se ji je lice čudežno zjasnilo v nasmehu sreče. Sin ji je bil vse. V mislih je bila samo pri njem. Posadila si ga je na kolena, ga strastno ljubkovala brez konca im kraja, ali pa mu je pripovedovala čudne zgodbe, ki jih ni mogel miti razumeti. O Zemlji, ki je bila tam daileč, daleč nekje v sinjini, o očetu, počivajočem v grobu sredi strahotne puščave, o sebi... Peter je bil ljubosumen. Otroka nikoli ni marali, zdaj pa ga je gledal s takim pogledom, da sem se bal, da mu ne bi storil kaj žalegai, saj sem poznal njegov značaj. Sicer pa je bil ljubosumen tudi name, dasi sem se ogibal vsemu, kar bi mu moglo dati povod za to. Z Marto se sprva nisem nihali srečaiviail na samen, pa tudi vpričo njegai nisem mnogo govoril z. njo. Ob vsaki besedi, ki sem ji jo vrgel, je obviseli na meni njegov nemimi, disvji pogled. Težko je bilo življenje, taiko moje kaikor Martino, ® kdo ve, če ni. bil on bolj nesrečen kakor midva oba skupaj. .Marto je iimelai uteho vsaj v otroku, jaz' pa ponosno, čeravno klavrno zad6ščemje, ki ga daje spolnje-vanje prostovoljne žrtve, toda Peter, ki ga je mučilo večno ljubosumje ob strani zaželene, a zanj mrzle ženske, ni našel opoire nikjer. Jaz sem se mu nehote odtujil, a Marta, ki je v vsakem pogledu poslušala njegove želje, mu je vendar dajala čut iti ob sleher nem koraku, da ji ni nič več kakor orodje, s katerim hoče zagotoviti blagoslov človeškega tovarištva svojenn sinu na Luni. Nikdar je nisem videl, da bi se bila obrnila nanj s toplo, prisrčno besedo. Ni se branila, kadar jo je poljubljal po licih ali rokah, toda sedela je tam negibna, toga, brezbrižna, le v očeh se ji je tu in tam pokazala utrujenost ali... stud. Pa saj jo je imel po svoje rad ta človek in poskušal vse, da bi vzbudil v njenem srcu nežnejša čustva — kakor bi bilo mogoče obuditi kaj podobnega na kakršen koli naičin! Bili so trenutki, ko ji je grozil in ji skušal pokazati svojo premoč, a ona je Samo brezbrižno, hladno gledala vanj. Strah je ni bilo pred njim, a volje upreti se mu tudi ni imela. Sleherno zapoved mu je izpolnila brez godrna-nja, pat tudi brez smehljaja, prav tako tudi vsako prošnjo. To ga je tiraio v obup. Videl sem^ kaiko je v njej skušal izzvati vsaj odpor ali sovraštvo, saimo da; bi jo iztrgal iz njene neusmiljene brezbrižnosti. Oprijel se je zadnjega sredstva: zasledoval je Tonva. Vpričo mene se ni upail dečka niti dotakniti'; nekoč sem mu namreč zaigroziil, da mu za najmanjšo krivico, ki bi jo malemu prizadel, poža-nem kroglo v glavo. Vedel' je, da nosim od našega znamenitega popoldneva samokres vedno pri sebi. Kadar nisem bil navzoč, pa je možak Toma pretepal. To sem zvedel šele kasneje in po naključju. Marta mu je brez besede zagrozila z bodalom, ki sem ga bil pobral, ko ga je vrgla pred vhodom naše koče ob tki, in ji ga vrnil. Metal se je, metal iz ene skrajnosti v drugo... včasih je poklekal prednjo, ihtel im jo prosil usmiljenja... Nekoč sem bil nehote priča takemu prizoru. Vračal sem se od oddaljenih petrolejskih vrelcev s samotnega sprehoda, ko blizu našega doma zaslišim najprej povzdignjen Petrov glas in nato njegov jok. Marta je- sedela na klopi v vrtaču, ki smo ga bili napravili vrh holma, odkoder se je odpiral prelep razgled po morju in gorah. Peter ji je ležal ob nogah. Položil je sklenjene roke na njena kolena in silil vanjo z obrazom, pogledi, glasom: »Marta, Marta, usmili se met Mar • ne vidiš, kako je z mamo?! To je grozota! Blaznim za tabo, izgubljam pamet, a ti... ti..« Krčevito ihtenje miu je pretrgalo besede*. Marta se ni genila.. »Česa prav za prav hočeš od mene?« je vrašala čez čas. »Tvojo ljubezen...« »saj si moj mož...« »Ljubi me!« »Dobro. Ljubim te.« Vse to je govorila tako počasi, mirno in tako hlaidno, da me je zona stresla). Peter je planili pokonci, »Ženska, ne draži me!« »Dobro, ne bom te dražila.« Zgrabil jo je za. rame. Obraz mu je spačila neznanska togota. Nehote sem potegnil samokres, srce mi je bumo razbijalo, a že tisti hip sem vedel, da me rokai ne bo poslušala. »Mar bi me rad pretepel?« ga je pobarala: s takim glasom, kakor bi hotela* reči: Ali hočeš kozarec vode? (Nadaljevanje sledi.)