MNEMOSYNON S T. A VI C UM S Ul S * Q U O N D A M AUDITORIBUS A M I C I S ČARI S S I M I S ; D I C A T ANTONIUS 'SLOJ1&HEK. 7 1 S L A V I C V M S UIS QUONDAM AUDITORIBUS A d AMICIS C A R I S S I M 1 S * D I C A T ANTONI US c SLOM,SHEIt V E N D I T I O N E EV COMMODUM BIBLIOTHECAE SEMINA RIT GLANFOIITAVI R E L I C T A. (Jlanforti, typis etimpensis Joannis Leon. M D C C C X L. FralrcMl omniu houestc ct sccuuilutn ordiiicnt liuul. I, Gor, i i, 40. 335M riotfhBi- r K a s . a 1 o ,Stran, Expositio baptismi parvulorum - « * - 5 Benedictio mulieris post partum - - - - - 13 Modus primam sanct, communionem infantibus solemniter adraiuistrandi 16 I. Govoriza _______ 16 ,Srezha fvetiga obhajila. Pefem ■? 23 Vezherno posdravilo pred fvetim obhajilam. 1’efem 27 II. Govoriza k’ pervimu obhajilu otrok - 28 III. Govoriza per objifkanji bolnikov - * - 31 Ritus cclebrandi sacramentum matrimonii - 35 I. Nagovor k’ fvetimn sakonu sarozhenim Benedictio primarum nuptiarum II. Nagovor « - III. Nagovor _____ IV. Nagovor - - - ■ • - ,Sveti sako«. Pefesa - Sepultura parvulorum - - Tolashba na pogrebi otrok Tolaslmiza. Petem _ 35 46 48 50 64 56 57 61 63 Sepultura adultorum Libera Pfalmiza. Pcfem 64 70 73 I. Govoriza na pokopalifhi Pofledna popotuiza. Pefem II. Govoriza. Zliloveka trojuo rojstvo Vmerlivoft. Pefem - 73 77 70 83 111. Govoriza. Pokopalifhe pridgar pokore - 83 Opomniza pokore. Pefem _ - T _ 85 ,Stran. I. Govoriza mertvafhka, na pogrebi duhovfkiga paftirja - -- -- -- §6 Rajniga flovo. Pefem ----- yo II. Govoriza pokojna, na pogrebfhini rajniga faj- mofhtra - 91 Pozhivniza mertvih. Pefein - 95 III. Govoriza mertvafhka na pogrebi rajniga fholfkiga uzbenika ______ 90 Priporozhivniza. Pefein - 101 IV. Shaloftna befeda na pogrebi - 102 Pogrebenza. Pefein - - - - - 105 Vefciiza mertvih. Pefem - 105 I. Priioshna befeda k’ polagi vogelniga kamena - - 106 II. Kerfhanfka befeda ob sgotovlenji zcrkveniga turna - 111 IK. Kerfhanfka befeda o pofvežhenji noviga allarja - 120 T. Kerfhanfka befeda per novi mafhi _ - - - 120 II. Kerfhanfka befeda per novi mafhi - . - - _ 141 UL Kerfhanfka befeda o poterjenji noviga fajmofiltra - 155 A p p r o b a t i o n. JJiefcž SJfanufcript, 6ctitclt: „Mnemosynon flavicim“ eom 23erfaffec StnEon ©foittfc&ef, rourbe jur ©rucftegung gceignet 6efunbcn, uni) eč i»tr£> ifmi Eneju fcie £)rbinnrtat^= Slpprobatton E)ie= mit ettfdiU 23. -Ordinariat ju ičlagenfurt arn i g. ge&ruar 1 83 9. (Sin Siuftragc ©r. g. 23. ©nafcen.) B* $SžU<&. ©ireftpr. I s I) t t s ep, (Sefretar. Carissinii confratres ac amid, imprimis mihi, quondam alumni dilectisshni! Non me inter vos vitam ita egisse puto, ut, pro tem- pore saltem, ineinorite vestrse ine commendare erubescerem. Valedicens officio moderatoris spiritualis seminarii Glanfor- tani, omnibus amicis, alumnis, auditoribus ac cooperatoribus meis in excolenda prseprimis lingua matris nostrse Slavicsc, pro more inter šibi caros recepto, monumentum aliquod di- care desidero. — Aurum et argentum non est mihi; quod autem habeo, lioc vobis do : Mnemosyuon flavicum , com- plectens quasdum orationes liturgicas, quia prseceptura sanc- tte matris ecclesise catholicse est, ut pro opportunitate fidelibus ritus ecclesiastici in administratione sacramentorum ac solemnitatum celebratione exponantur: opus autem hujus tenoris, lingua slavica exaratum, nondum innotuit. Fratres! sic nos existimet homo ut ministros Christi et dispensatores mystcnorum Dei. Hic quterifur inter di- spensatores, ut fidelis quis inveniatur. I. Cor. 4, 1 —3. 1 * VaLeatls eXInDe eXaCte pil In saLVteM gregls ChrlstL Expo sitio Bapti-smi parvulo rum. Sacerdos superpelliceo et stola violacei coloris indutus, eicipit pa> trinos ( rinili bojo pofvetni pcrllsovavzi, vam fiadko govorili ino vaf vifoko hvalili, de hi fe vi p/evseli in fhtimani bili. Oh, ne verje¬ mite jim , kedar vaf prevezh hvalijo. Is pofvetne hvale rafte nap uh shivleuja. Napuh je sazhetik v liga liudiga , Bog prevsetnim goper- fioji ino ponisha tille , ki 1'e farni povifhujejo. Z7 Predrage mlade ovzhize Jesufove! Kdorkojj bi vaf kaj d ruji ga VU7.hil, kakor Jesuf v’fvetim c v angeli govori, in Iveta kat. zerkevjis pridishniz ino v' fpovednizah po fvojth nameftnikah osnanjuje, on jc sapelivi lashnivez, derezli volk. Ako takim verjamete, Jesnfov mir sgubite, ino bote nelVezhtji. — Le svetii bodite Jesufu, fvojimu ■ do¬ brim« paflirju , radi poflufliajte bosbje nameftnikc , tvoje duhoVfke ozhete , lepo vbogajte tvoje ftarifhe iiio druge pravi/,ime predpoftav- lene , ino tako le ne bojte hudiga. Jesuf, kije povfodi prizhejozh, pofebno pa donel’ v’ vafhim ferzi, on vi e vidi, on vfe ve, ino on bo s’ vami do konza Iveta. S’njim bote frezhno vfe liudo premagati, s’ njim frezhno shiveli, tudi frezhno te fvet sapuftili. In kedar enkrat po vaf pride , ino vaf k’ febi vseme , le bote tudi vi s’ njim vefelili tam per Ozhetu nebefhkim. Amen. Mihael ,S t o j a n. V e » h e r n o p pred fvclini t. Kok dalzh od tod Je tvoja pot, O Jesuf, flie od mene! Mrazili fe she, Vfe rdfno je, In svesde rasfvetlene. — S. O pridi faj ]Va vezlier sdaj, Objifhi dufho mojo! Odperto je Moje torze Ša prebivaljfhe tvojo. 3 . Glej, temna nozh , ,Skufhnjava mozh Me hitro fpet fprehaja, I,p kjer fi ti, Tam ftrahu ni, ,Skulhiijava tam ne vflaja. 4. jSveliahar moj, O daj niz oj l»er tebi men’ pozhivat’; In jutre fpet Nebefhko jed Per tvoji miši yshivat. o s d r a vilo obhajilom. 5 , Ogle daj fe, Kak shelno te 8he zhaka uufha moja; Objifhi njo , ,Saj vfelej bo Svefta nevefta tvoja. G. Pozhivaj ti, Le v’ ferzi mi , ►S’ zhednoftmi safajcnimj Naj tebi le Odpira fe, lil drugimu nobenim’. 7. Ohj, vflifhi mc, In pufti fe V’ lepoti fvoji vshivat’; Naj bo odpert Nebefhki vert , De pojdem va-.nj prebivat. r - i 8 ’ Govori tam O Jesuf fain Prijasno s’ duflio mojo; V’ ljubesen jo Obleži vfo, Oiepfhaj s’ gnado fvojo. 9 . Oshivi me , Ker fonzhize Od jutra fpet safveti. Oh shegnaj me, In pufti fe V’ ljubesni men’ objeti; Pro circumsUntiis in fine aliquo convivio laetificentur, quadara imaoine aut re simili in memoriain primae communionis condonentur, II. G O V O 8 I Z A, k’ pervimu obhajilu otrok. O Jesnf, tebi shivim! — O Jesuf, tebi vmerjcm! O Jesuf, tvoj tim shiv ino mertev. Amen. Vefel dan je donef sa vaf, preljubi moji otrozi! Jesuf Kriftuf, vafh prijate! , ki je rekel: „Najte otrokam k’ meni prition pride donef k’ vam, ho/.he per vaf prebivati, vaf blagoflovit’ (shegnati} ino fe s’vami fkleniti. Vel' fe vam da— vfe vam podeli, dajte fe njemu tudi vi, ino fe njemu saobljubite rekozh: ,,Jesuf, tebi shivimol Jesuf, tebi vmerjemo! Jesuf tvoji fino shi.vi ino mer tvi.“ Kako pa bote vi to ftorili? Kako dopolnili fvojo fveto obljubo? Le ftorite po fvoji mozhi ravno to, kar je ftoril Jesuf sa vaf. — Pokaj je pri f bel vfmileni Jesuf na te fvet? — Po naf, fvoje sapufbene brate ino feftre je prifhel v’ leto ptujo deshelo, de bi naf peljal na freziieu o z,betov dom. Prifhel je dober dufhen paftir jilkat naf sgublene ovzhize. Sa naf je bil rojen kakor revno dete, sa naf je teshko delal, fe je potil, naf je vuzhil, sa naf je shivel, sa naf 1'he sdaj v’ prefvetim refhnim Telefi shivi. Vprafhajte donef, ljubi otrozi, fvojga Svelizharja, sakaj je prefveto refhno Telo poftavil? sakaj toljko ter^ pel? sakaj na krishi v m eri ino do sadne kap le fvojo fveto kri prelil? — ,,Vfe to fini ftoril sa vaf, moji otrozi, de bi vi fr e z bili ino vezimo isvelizhani bilitako bo Jesuf vam od¬ govoril. —• Oj tak hozhemo tudi mi sa tebe vfe voljno ftoriti, kar tebi dopade, vfe opuftiti, kar tebe rassbali, is gorezhe ljubesni do tebe , o Jesuf, hozhemo prav pridni biti, tebe ljubitf, faj li naf ti poprej ljubil. II. Sa naf je vfmileni Jesuf shivel ino vmerl, s a Jesufa ho-. Tihem o tudi mi vli shiveti. ,Svoje dni je moral vlak svefti krifljan pripravim biti , sa Je¬ sufa dati vfe, ino tudi fvojo kri prejiti. — Sa Jesufa del fo pravo¬ verne kriftjane neverni hnjdje nevfmilcno preganjali, jib shive shga- li, v’ vodo metali, jim glave fekali, ino fo jib sverinam raslcrgat dajali, ako Jesufa satajili uifo. Pa fveli martčrniki fe uifo bali no 29 hi ar ter, ne fmerti; vcfelo fo dali fvoje sliivlenje sa Jesufa, kije tudi sa lije terpel ino vmerl. Oh , kako milo je kilo videti male otroke , mladenzhe, ino devize rajihi vmreti, kakor pa Jesula sa- puflili ! ,Svet Vit fe je dal v’ tvojim petnajflim leti v’ kotli kuhati; IVela Nešha, shlahua deviza, te je dala v’ tvojim trinajftim leti ob glavo djali is gole ljubesni Jesufa, ktiriga ni sgubiti kotla. Tako je ftorilo veliko tavshent in tavsheut ,Svetnikov, ki fo to v’ refnizi dopolnili, kar fo obljubili, rckozh: Jesuf, tebi shivimo! Jesuf, tebi vmerjemo! Oli, de bi florili ravno to ljubi otrozi, tudi vi! Kako bi pa mi s daj Jeaufu V m e r li ? ,Saj v’ fedajnili zbafih kritijanov ne preganjajo in ne morijo vezli? Na to nam lvet Pavl odgovori: „Kteri fo Kriftufovi, fo fvoje mefo s’ hudobnim’ na¬ vadami ino pregrellinim poshelenjani krish»li“. tla!. 5, 24. ,Svoje liudo nagnenje premagati, pregrefhue shelje tak.o rekozh na krish perbiti : to fe pravi savolj Jesufa liudimu odmreti. Kedar'val' hude fkufhnjave obhajajo, val' sapelivzi v’ nezhifto djanje vabijo , vat' poivetiie dobrote ino lepote mikajo, de bi s a volj njih greh ttovili, ino bi she radi v’ kaj takiga dovolili, hitro režite: O Jesuf, tebi vmerjemo, rajihi, ko bi kaj tako pregreflmiga fturili. Is ljubesni do tebe to hudobno mifel samorimo, to gerdo poshelenje v’ tvojim lrezi sadufhimo; i. t. d. Kedar bi hotii fvoje glave biti, ftarifhev in predpoftavlenih ne vbogati, ako bi vaf grosilo sgodaj vftati, pridno delati, fe fkerbno vuzhiti, moliti, v’zerkuv hodili, — le hitro režite: Jesuf, tebi viiier- jemo, savolj tebe fe sanikanipfti odpovemo, in hozhemo pridni hiti, kakor fi naf ti vuzhil; ino tako bomo liudimu odmeril, ino tebi shiveli! Premagajte fe, kedar bi radi j,igrali, pa ne fmete; ako bi radi pozliivali, pa roorte delati; ako »norte sgubiti, kar nar ruji hi imate. Tudi po premoshenji vbogajime radi dajajte; tako bole Jesulu vmer- li, pa ravno sa to s’ njim vezimo shiveli. — Ino kedar fe vam ho huda godila, de botc hudo flushbo imeli, lazhui ino shem po fveti hodili; kedar val' bojo malopridni ljudje fovrashili ino preganjali po uedolshnim, sa pravize del: fpoin- nite fe tiliokrat, de fe je Kiiltufu flie hujflii godilo. Njemu darujte vfe fvoje krishe ino nadloge savolj njega jih voljno poterpite; tako hote savolj Jesufa liudimu vmerii, ino v’ dobrim vezimo shiveli. Sa vfe (o vaf Jesuf fvoje dobre ovzhize imenuje, ino vam vezh- no sliivlenje obljubi, rekozh: „Moje ovzhize moj glaf poflulhajo, jes jih posnam, ino one grejo sa meno. Jes njim dajani vezimo sliivlenje; ne hojo fe nikolj pogubili, ino nihzher jih ne bo is mojih rok vsel“. Jan. it). 27. — Ako fmo Jesufovi, nam bo Jesuf vezhno sliivlenje dal. Naj po tem fmert pride, kedar bo volja boshja, ne bomo fe nje vflralhili, ker nam ie obljubil vfmileni Jesuif, rckozh: „Kdor savshiva moje mefo, ino pije mojo kri, oftanc v’ meni, ino jts v’ njem. — Zhe ravno vmerje, bo shivel, ino jes ga bom obudil pefledui dan“. Jan. <». 54. — 30 Tako fiofc, ljubi otrozi! Jesufovi, fr e zimi she tla tim fvetl, fhe frezhnejfhi po tam v’ Ozhetovi hifhi , ker vam bo 1'totero vfe pover¬ jeno, kar tukaj is ljubesni do Jesufa pofvetniga sapuliife. Ako val' fhe kdaj goljufom fvet v’ kak greh napejuje, oh, le hitro odgovorite: Mi fmo Jesufovi, le njemu šliivi mo, n j j mamo nizh fvoji.ga, ino kaj taziga ftoriti ne fmemo, kar bi Jesufu ne do padi o. Jifhite vfelej ino pred vfem, Boshjiga kraljeftva ino njegove pravi/.hnofti, vfe drugo vam bode naversheno. Sdaj pa, ljubi otrozi, vaf kar vezh ne mudim. Jesuf vaf k’ febi klizhe, v’ duhi rekozh: „Balite(.pridite) k’ meni, ljubi otro- zhizhi, ino jes vaf bom poshivel“. Prejmite poboshno fvojiga Je¬ sufa, ino po tem s’ novim vefeljatn is z e Liga ferz.i režite: O Jesuf! tebi shivim! O Jesuf tebi vmerjem! O Jesuf, tvoj fim s hi v ino me rt e v. Amen. Kunc recitari possunt virtutes tlicologicae, ut supra, aut secjuens oratio, MOLITE V pred fvetim obhajila m. Oh, ljubi Jesuf, ti prijatel nar Ijnbesnivfhi malih otrok! ti 11 rekel: ,,Najto, de mali k’meni pridejo"! Glej , mi pridemo, fe k’ tebi snidemo, ino shelimo donel'tebe pervokrat vredno savshit. Oh!, ozhifti nafhe ferze , ino pripravi prebivaljfhe vredno sa te. Ti fi fasn rekel: ,,Kdor savshiva moje mefo , ino pije mojo kri, on ima vezhiio šfllvlenje , v’ tebi oftane, ino ti v' njem. O tak ponishaj , preljubi Jesuf, doilef fe k’ nam; naj tebi shivimo, tebi vmerjemo, naj bomo tvoji sliivi iu m.crlvi; naj sadobimo vezimo sfrivlenje, ki nam ga Je¬ suf vekomaj dalh. Amen. MOLITE V po lvetiin obhajili. Oh, kak velika je tvoja miloft ino dobrota, Jesuf, do naf! Zhaft ino hvala sa tpljko vfmilenja ino ljubesni bodi tebi vfaki zhaf! — Kaj bi isbraii in tebi dali , ljubi Jesuf, v’ hvalni dar? Drusiga nimamo, iu ne premoremo r rasen fvoje mlado ferze. — To ti sro- zhimo ino shelimo, de ga ohranifh vfelej sa fe. O Jesuf, tebi shi¬ vimo! O Jesuf, tebi vmerjemo! O Jesuf, tvoji fmo shivi in mertvi. Amen. G O V O R I Z A po fvetim obhajili. Blagor in mir vam vofhim, preljubesnivi moji otrozi, od Boga Ozheta, ino od uafhiga Gofpoda Jesufa Kriftula, ki vaf je toljkd , i i 1 j i I I i i i f 1 1 i i 1 1 1 f f i' j i 5 ' j' P k V 1' ti d <1 k < 31 ljubil, de je prifhel k’ vam prebivat, ravno silaj ob fej prefrczhni uri, ko fte savshili pcrVokrai angeliki kruh vezhniga shivlenja. Per miši Jcsufovi fte bili, njega prefveto Telo ino kri he sav¬ skih, nahranil (nafhpisbal) val je s’nebelhko mano, val napojil kakor mlado zvetje fvoje fvete zerkve. Vafh hoshji pr jatcl, odre- fhenik ino svclizhar val' je objel, kakor ljubeje fvoje val je k ivo- jimu boshjimu ferzu pertifnil, ino fe vam je lam v’ saftavo vezhni¬ ga shivlenja dal, ako ga ne sapuftite. Okulili fte donef iiltiga ki tiha, ki je prifhel is nebef nam dali vezimo shivlenje. Lepo napoji hladen ftudcnz jagnete mlade, lepo oshivi juterna rofa roshize na poli; fhe lepfhi oshivi vlmileni Jesuf v’ prefvetim refhnim Telefi poboshno eliivlenje mladenzhev ino deviz, ki njega ferzhno ljubijo, kakor sa- vupam, de ga ljubite tudi vi. Oh, naj shivi v’ vafhih mladih ferzah boshja mozh tiga pre- fveliga sakramenta, de hote lepo raftill, ne ie na ftarofti, ampak tudi na modrpfli ino ljuhesnivofti per Bogu ino per vlili pravizhnih ljudeh. \i fte »Mahne mladike Jesufovc, ino Jesuf je vinila teita; oh. de hi ie nigdar njega ne lozlrili, ampak s’njim vfelej lklenjeui veliko dohriga fadu priučili. Oh, ponovite pogubo fvojo lepo oblu- bo in dopolnile, kar obljubite: Jesuf, tebi shivim! Jesuf te¬ bi v m er jem! O Jesuf, tvoj fini sli iv ino me rt e vi — Vi pa flarifhi, botri, uzbeniki, ino redniki! vaihi fker- bi pofebno sdaj v’ imeni Jesufa te frezhne otroke perporozhim. Ne daj Bog, de bi jili pohujihali, sakaj: „Kdor ehiga teh malih pohuj- fha, njemu bi bilo boljfhi, de bi fe mu mlinfki kamen sa vrat obe- fil, in on polepil v’ globozhino morja.“ Lepo jih iniajtc, fkerhno jih vfiga dohriga uzhite, ino varjte vfiga hudigg. „Kar hote enimu malih ftorili, govori Jesuf, to fte meni ftoriIi.“ Amen. III. GOVORIZA, per obji Tkanji bolnikov. II ra/en bodi Jesti Krisluf! Noj! preljubesnlvi moj prijatel (zaj, kako fe ti kaj godi? — ,SlifhaI ftm, de te slo hudo ima. — Oj ti vbogi fromak (Ji ota); taka je le! Vti fino podversheni knsham ino teshavam, bolesni ino ter- plenju, dokler fino na tim fveti; nekteri vezli — nekteri manj, kakor preljubesnivi Ozhe nebefhki vidi, de je sa zhloveka potreba. Bane bodi preshaloften, ljubi brat! (fiftraj de morafh toljkajn terpeti. 1’remilli , de nefkonžhno moder ino dober Bog nam vfe te nadloge ino teshave pofhilja, ker naf sa ljubo ima, ino nam hozhe priloshnoft dati, de mi sa fvoje grehe pravizi bosliji sadofti ftorimo, katiro fino doltikrat ino mozhno rasshalili; tudi fhe veliko vezh hudiga saflushili, kakor na fvcli preterpimo. 'J’o nam fvet Pavl prizha v'tvojim pihni na Kimze, rekozh : „Menim , de terplenje fedajniga zhafa ni veliko proii prihodni zhafti, katera fe bo nad nami rano dela. 8. 18. Terpi tedaj, moj ljubi zhlovek, s daj., ker je ua tebe verfta pvi- 1'liia. ,Spomni le, de tvoj nar lju besni vfhi Ozhe nebelhki sa vfe tvoje teshave ino bolezhine bolj ve, kakor, pa ti. On tebe rad ima, ino te ljubi, ker tebe tukaj v’tim zhalliiui shivlenji hozhe ipokoriti, de bi tebi, kaker pravizhen fodnik tamkaj v’-vezhnofti persauefil, ino to tvoje terplenje po IVoji miloiii s’vezhnitn vefeljam sa toljko obiluejfhi plazhal..— Pomil li vezhkrat, s’ koljkoj poterpeshlivoiljo, radovoljo, zlo s’ vefeljam fo marterniki nar groso vitnejfhi martre ino heisrezh- livo trinogarftvo prenelli savoij Boga, ino sa nebefhko kraljeftvo, ker- fo dobro vedeli, de to zhaino terplenje le en zhafek boli, ulj pernefe vezimo velelje. Kavno sa to fo pa tudi oni od Boga sadobili nepre- maglivo terdnoft ino mozh, vfe martre velelo preterpeti, Bogu v’ zhaft, fvojim dufham pa k’ isvelizhanju. '— Satorej, moj prijatel! (za) nikar fe ne daj dolgozhafnim tesha- vain in bolezhinam premagati, de bi fe vnejovolil! — Glej , glej, ljuba dufha! ti li she dolgo zhafa fvojo bolesen s’voljo i ir poterpesh- livoftjo terpel, kakor savupatn , veliko saflushenja li sa nebefa lebl pripravil; — terpi fhe tudi en zhafek sa naprej radovoijno, de tega ne sgubifh , kar li saflushil. — Verjemi, de fkos n e volj o ino nepo- terplenje tvoja bolesen ne bo krajlhi , tvoje teshave ne loshejfhi , ampak vfe bo tebi grenkej ino teshji hodilo. Iverje dober Bog', tv ( oj Ozhe.nebefhki, terplenje tebi odldzhil, fe ti zhres voljo lvojga Uzhe- ta nimafh flivarati, zhres njega ne toshovati v Terpi voljno , alj ne¬ voljno; .terpeti morafli. Veliko boljfhi ino modrejfhije torej, de volj¬ no terpifh , is gole boshje ljubesni; tako bolh od Boga povelelen , s’ njegovo fveto pornozhjo napolnen, vfe na pol bolj lehko preft&I, ino Pi v’nebelih vezimo velelje saflushil; savfako uro radovotjniga potcrplcn- ja bo v’vezlmofti tam zelo morje nefkonzhniga vefelja. Preljubesnivi prijatel! Ti pravifh, deje tebe Bog s’toljkajn kri- sbatni obloshil, de jili tebi dalej voljno terpeti mogozhe ni. Poglej, poglej na tvojiga ino mojga krislianjga .Jesufal Ali ni on tavshenkrat vezh terpel, kakor ti sdajj vef nedolshen, is farne ljubesni do lebe, de bi on tebe ino vle.druge ljudi od vezhuiga pogubleuja odrefhil. — Jesuf je bil gola nedolshnoft ino farna fvetoft, edinorojen ,Sin boshji, ino vender fe je toljko ponislial, de je rahlo zhlovefhko trup¬ lo na le vsel, de bi sa zhloveka terpel. — Ino koljko je on terpel? — Nobena zlilo vel hita pamet sapopafti ne more, koljkor je on ua dufhi ino na trupli preftal. — Premifli farno nekoljko ivojiga rastepeniga Jesufa, ki vef v’ranah lkuraj zhioveku podoben ni. <;d nog do glave ne najdelh na njegovim lvelim shivoti sdraviga vuda; vef v’ kervi plava. Njegova 1'veta glava jc s’ ojftrim ternjam prebodena od ne- vlmileniga kronanja. Pomilli, ljuba dufha! k oljke bolezhine ino brid- kofii j e moral Jesuf obzhuliti, kotlar fo ga nevfmileni trinogi isflekli, na k ris h raspenjali, ino njegove fvete roke ino noge na ter il i lel pribijali! — Ti moj prijatel ( za ) ti fhc vender pod ftrehoj, imath vender fvojo polici, zhe druga ne, fnop (puHiel) llame, de fijpožhi- 33 nefh, tvoj Jesuf ua lerdim krishi vfiga tega imel ni. K’, tebi fhe k do ib odi pride, ki te potolaslii ino ovefeli; Jesuf je bilvef sapufhen v’ fredi Tvojih fovrashnikovino vfmertivzov, ki To ga kleli ia saframvaii. Veliko shejo ino fmertno bridkoft je moral med neham ino semljo vifezh terpeti, dokler le ni njegova fveta dulha telefa lozhila. ,Si flifhal, moj prijatel (za), koljko je nafh dobrotlivi Isveli- zhar preftal ? ,She veliko vezli je terpel, kakor je meni dopovedati mogozhe, ino vfe to is farne ljubesni do Ozheta nebeihkiga in pa do nat'. Iiotel je Tvoje shivlenje dati, do pofiedne kaple Tvojo kri preliti sa naf; — ino de s’kratkim vfe povem: hotel je vmreti , de bi mi vekomaj v’ nebelih per njem shiveli. — V’ refnizi bi biia nar vezhi nehvaleshnoft, ako bi mi n o tli voj n o terpeti, ki Trno grefhniki, ker je Kriftuf, vef nedolshen, sa naf toljko preftal; on tako voljn, mi pa nevoljni! — ITefje, jes ti ne morem vtajtti alj odrezhi, moj prijatel Xza) , de bi tvoj krisli teshek ne bil, tvoja bolesen ne iiuda, zhe mi ter- plcnje po nalhi flabi, zhlovefhki n at or i, premiflimo. Ako pa pomi- ilimo , de nam je le te krish nafh tjttbi Ozhe nebefhki poflal, ki nam sravno krisha tudi Tvojo pomozh delt, tako, de zhe le mi, koljkaj fvoje radovoije k’ bosliji pomozhi priloshimo ino Bogu darujemo , nam ho fhe toljka bridkoft fladka, ker dobro vemo, de nafh nar dobrotlivfhi Ozhe nam nigdar vezli ne ho naloshil, koljkar prenefti samoremo, ino kar on ve, de je k’ nafhimu svelizhanju. Zhe bi mi na tim fveti nizh ne terpeli, kaj bi pa na unim fveti dobriga fkasat imeli, de bi nam pravizhni ,Sodnik vezimo plazhilo dal? S’ eno befedo : uebefhko kraljeftvo lilo terpi; in kdor hozhe v’tajifto priti, mora kaj poterpeti, kakor nam fam Jesuf per fvetim Matevshi v' 1(5. p. pove. ,,Zhe lio- zbe kdo sa meuo priti, naj fam febe sataji , fvoj krish sadene ino naj hodi sa meno.“ Vidifh s daj, moj prijatel (za) ! Kriftuf je fkos vfih fvojili tri ino tridefet let, od perve minute, ko je v’preproftim hlevzi rojen bil, do tiftokrat, ko je na krishi tvojo dufho Ozhetu nebefhkimu isrozhil, preganjanje, saframovanje , glad ino shejo ino vfe hudo, kar ziilo- veka sadeti more, preftal, ino je le fkos to terplenje v’ fvoje veli- zhaftvo fhel; ti, moj zhlovek , bi pa rad bres vfiga terplenja v’ nebela prilhel?— To ne more hiti, ino fe tudi ne bo sgodilo. Bog je she tako fklenil, de ako hozhemo v' nebelih velelo shiveti, mor- ino poprej na tim fveti kaj teshkiga fl pofkuliti. — Podaj fe tedaj v’voljo fvojiga ljubesniviga nebefhkiga Ozheta; faj veih ino verjefh. de Bog »obeniga ne sapufti, zhe le zhlovek Boga ne sapufti, — Kedar bolh enkrat vfe frezhno preftal, oh, kako velele ino fladke bojo tebi na fmertno uro befede, kijih Kriftuf tebi porežite: Pridi , pridi moj sveft llushavnik (za), ki lj vfe krish e ino teshave voljno preftal is ljubesni do mene ; pridi! tvoje plazhilo je obilno v’ nebelih. Si videris , infirmum in perjculo roortis versari, interroges, an jam sacramenlis provisus fit? Jam proviso bencplacituio oftendas, guod pru- 34 denter fccisset; sin, periclitanlem admonerc de periculo liaud time- as j sequenti aut simili modo: Moj ljubi prija tel (za)! Bog Gzhe nebefhki fkerlif sa {truplo ino sa dufho zliloveka. — Sa to je bo.s liji ,Sin Jesuf Kriftul' fvete sakramente poftavil, de bi zhlovek sadobil potrebne pomozhi§>ne le sa dufho, ampak vezhkrat tudi sa truplo, de mu boljfhi bo, ako je njemu boleseu k’ shivleuju. Ofkerbi fe s’tim fvetim stiravilam rgBog ve, lehlco de ti bo p rez e j boljfhi! Naj ti bo she sa vmreli, alj sa oftati, fveti sakramenti ne bojo tebi fhkodvali, ako tajifie prav vre¬ dno prejmefh. Kriftuf, uafh Isveli/.har, naf vfe opomina, de naj vfefkosi pri- pravlcni bomo; per fvetim Marki 13, 35, rekozh: »Zhujte , sakaj ne vefte, kdaj Go Ipd d pride, posno, alj o pol nozhi, alj v’peteli¬ novim petji, alj sjutraj sgodaj , de vaffpati ne najde. Kar pa vam pravim, to vfim pravim: Z Imj te. »Glej, moj priferzhen prijatel, ko bi ti nagloma vmerl, alj mam sgubil, alj ti bole,sen pamet smefha- la, koljka shaloft bi bila per tvoji hiflii, per tvoji sblahti, in kolj- ka flikoda tvoji dufbi! Jes ne rezkem , de bi ti velik grcfhnik bil, pa vender bi lehko kaj po zhovefbki flabofti na tvoji vefti bilo. ■— Jesufa prijeti , lkos fvete sakramente pofvezhejozho gnado bosh- jo pogmerati, je vefelej dobro, pofebno pa v’ bolesni ,Se na fvojo pamet— mladoit — sbivotno mozh sanafhati, je goljufan. Vfe lehko v’ eni minuti zliloveka sapufti; kako bi fe po tem prav fpove- dal in s 7 Bogam fpravil, kako ivojc zhaino poravnal, kerfhe minu¬ te pozbinka nima, ino mu fmert she, kakor pravijo , so vrstam ftoji? Ne sameri mi, moj prijatel! (za), jes tebi refnizo povem, ino ne sakrivam pred te bo befcd “. Veliko bolnikov je bilo v’taki ve¬ liki fili per smefhani pameti ino veliki shivotni flabofti ofkerblenih ki fe nifo po tem, kedar fo fpet osdravili, zliiflo nizh fpomnlli, de fo jim fpovednika vodili; nifo vedeli«, de fo bili (povedani, ob¬ hajani in v’ fveto olje djani. — O moj vezhni Bog, kako flaba je tako perfilena pokora! — Pove mi vender, moj ljubi prijatelI (za) ali bi li vupal fvojo edino, ne- vmerjozlio dufho v’tako nevarfhiuo poflaviti? — Kdo bi bil po tem kriv zhe bi tvoja fpoved nepopolnama , fveto obhajilo po nevrednim bilo? Ne pulii lepe prilosliuofti , ki je tebi Bog daja. S’ fmertjo fc ni fhaliti, pred Bogam fe gluh delali, kedar naf klizlic ino jifhe , nizh ne pomaga; vlignmogozhuimu pokertiti alj fkriti fe,,ne more¬ mo. Jesuf lam pravi por fvetim evangelifti Janesi S , 4. »Delaj¬ te, dokler je den; pride nozh , kedar nobeden vezli delati samogcl ne bo, u Vidifh , moj prijatel! (za) jes tebi dobro hozhem , — tebi do¬ bro miflim in sa tvojo dufho fkerbim, ker tebe rad imam. In ka¬ kor jes tebi dobro skelim , vem de tudi ti ravno to miflifh ino she- lifli, de li ravno te Svoje bolesni sa (oljko nevarno ne dershifh. •Saj vefh, moj zldovek, de je boljfhi, vlako rezil poprej opravili, kakor preposno, ki mora It rt rje n a biti. — Le vbogaj me ljubi moj, 35 ino bofh videl, de te ne 1)0 po tem greValo. Bog te ovarji! Bogu iuo Mariji te perporozhim. — Hvalen lio tli Jesuf Kriftul 1 Mihael Sagajfhek. *) R t T U 8 celebrandi sacramentum matrimonii. Paratis omnibus ad matrimonium legitime incundum requisilis, sa- cerdos destinatus, veste talari , superpelliceo et alba ftola indulus,con- gtvuenti inclinatione altari facta, asccndit. Accedunt sponsus ad dcx- teram , sponsa ad sinistram cutn suis tcstibus, quos seqtienti vel simili modo alloquatur. I. NAGOVOR k’ fvetimu sakonu sarozhenim. V’ imeni Boga -j* Ozheta , ino,Si*J*na ino fvetiga *j* Duha. Prifhli fmo v’ fveto vesho Qiifho} boshjo k’ imenitnimu ino fve¬ timu opravila, ftopili pred Bogu pofvezhen alt ar, porozhit sarozhe- na shenina iuo ncvefto, ju svesat v’ sakramenti fvetiga sakona, ka~ teriga rasvesati noben zhlovek samogel ne bo. Imenitna ino fveta je ta savesa, sa zelo sliivlcnje fe sgodf. Bres vfakiga sadershika fe mora fkleniti, kakor zerkvene ino de- shelfke poltave velijo Ogovorijo}. Satorej fta sarozhena trikrat oklizana, zeli fari ino fofefki os- nanjena, preden v’sakon ftopita; naj sato sarozlienje vfaki ve, tno pod fmertnim grehain pove , ako bi »Beninu ino nevefti kaj branilo fe k’ fvetimu sakonu vseli. — Saroki fo fkienjeni, dosdaj fhe ni fiifhati, de bi jima kaj v’ bran ftalo; — poroka fhe ni ftorjena; — s daj je fhe sadni zhaf fe oglafiti , zhe kdo kaj soper te s ako n ve , debi ga po pravizi naftopiti nefmela.—* Sa tega del vaf poprafhara : pervizh — drugizh — tretjizh Facta aliqua mora, prosequitur. ) Mihael Sagajfbcli, Slyrus Poniculensis, circuli Cclcjensis, vir probus et rectus corde, in quo non errnt dolus : primus Juter indi genas linguam Slavicam coluit, ipsc auctor grainmatices Slavrcae Georgii Selcnko. Plura cxaravit pbilologica et tbeologica scripta, ex quibus supra citata exhortatio desumpta cst. Praefuit paro- chiae Kalobjensi dioeceseas Lavantinae per' 5o annos et fere no- nagcnarius obiit, dilcetus Deo et horairiibus, cnjus memoria in benedictione est, :s 36 Vfe molzla — tak bom pa je* govoril v' imeni vezhuiga edino trojuiga Boga, ki vaj je ftvaril, odrefhil, polvetil in o vaj sdaj v’ ftan lvetiga sakona poklizal; — v’imeni fvete matere katol. zerk- ve , ki vaj je v’ fveti isvelizhaufki veri isredila , iuo vaf bode tudi sdaj porozhila; — v’ imeni deshelfke oblafti , ki bo vajuo Cveto sa- veso tud’ poterdila , iuo varvala vafhe sakonfke pravize. — Poflu- fhajta torej mojfga govorjenja glaf , vtlfnifa inojiga nauka befede globoko v’ fvoje ferze iuo vfe fvoje shivc dni jih ne posabita. Sakona namen. Zelo nafhe sliivlenje na tim fveti je le popotvanje. — ta setnlja »a naf ptuja deshela, — popotniki fino vfi, kakor fo bili naflii ozbet- je. — Popotnik pa s veli e to vari'hi j e potrebuje sa vefelje ino pomozh v’ fvojim shivlenji. — Satorej je Bog v’ sažhetki Cveta sa¬ kon poftavil. Vftvaril je vfigamogozhen Bog nebo iuo semljo. ino vfe , kar je na fveti, poflednizli tudi zhloveka, ino ga je v’ lep, v’ posemelfki raj poftavil. Adam, nafh pervi ozho je bil pa fhe fain, sbaloltno ino dolgozhafno je bilo njemu shivlenje. Ozhetu nebefhkimu fe je vfmilil, ino rekel je Bog: ,,j\i dobro zhloveku famimu bili, ftorimo njemu tovarfhizo.“ Dal je Adamu fladko fpanje, vsel is njega eno rebro; ftvaril Evo, nafho pervo mater, njo Adamu sa sheu.o dal, sa tovarfhizo iuo pomozhnizo, n ju je poshegnal ino djal: ,,Raft;ta, mnoshita fe , ino polnita semljo.“ Tako je Bog sakon ftvaril, uo- sho ino sheno sdrushil, pofebno is trojuiga žila ino kouza : 1. De bi v’ ljubesni edeu drugimu pomagala frezhuo ino pravizhno shiveti. Z. Otroke lepo pofhteno rediti, ino mnoshiti po boshji poftavi zhlovefhki rod. 3. Eden drugiga grelia varvati, pred hudim fvariti ino k’ dobrimu opominvati.— Poglejta, slienin ino nevefla! ravno sa to je Ozlie nebefhki tu¬ di vaj v’ sakon namenil. — ,Skerbita, de buta po volji boshji v’ fvojim sakoufkim liani shivela. Sakona f v e t 6 f t. Alj she naflii pervi ftarf hi fo grefhili, fvoj sakon s’ greham omadeshali, ino zlie dalje bolj fo hudobni ljudje to fveto saveso eaterli, ter sakonfki ftau v’ nezhaft devali. Jesuf je prifhel, je sakon fpet povsdignil ino pofvetil. — V’ Kani Galileje gaje s’ pervitn zhudesham pozheltil, ino k’ fvetimu sa- kramentu povsdignil. Kedar fo ga Fariseji savdlj sakona fkufbali, jim je na ravnoft povedal, kako fe mora sakon imeti; rckozh: „V’ sazhetku je ftvaril Bog mosha ino sheno. Satorej bo zhlovek ozhe- ta ino mater sapuliivlhi fe fvoje sheuc dersiial, ino tako bota obe- dva le eno telo. .Karje tedaj fam Bog fklcuil , zhlovek kvufhiti ne fine. Mat. 19, 3. — Be ki sakonfki imenitnoft fvojiga ftanu fpos- uali , je Kri (tuf sakou v’ podobo fvoje fkleuitve s’fvojo nevefto, fveto ker. zerkvijo , poftavil, naj mosh ino slična pomnita, kako lepo naj fe imata. — Po tem imenuje fv. Pavl sakon velik sakrament v' Kri¬ li ufi ino v’zeikvi. Ef. 5, 33. — Poglejta, kako fvet Ino imeniten je sakonfki ftan , ki ga na- ftopita! ,Skerbita torej, de bo fveto ino pcfktpno tudi fkos vaj dershan. Sako n a dolshnofti. Velike ino imenitne fo pa tudi dolshnofti , ktire ti nalosliita, kedar v’fvet ‘sakon ftopita: O sapifhita fi jih donef globoko v’fvoje lerze ; ino vfaki dan fvojga shivlenja na tenko jih dopolnujta: 1. Sveftobo sakonfko, de fe ljufita, ino eden drugimu perfego dersliita, ki fi jo bota donef ftorila : ne fposnati telefuo dru¬ ge slične, ne drugiga moslta , kakor farna febe. ,,Mosh , pravi iv. Pavl, nima oblafti do fvojiga telefa, temuzh njegova sakenfhza ; — tudi ne shena vezli , ampak ■ njeni sakonfki mosh. — Satorej, shenin! „Sogibaj fe od dalezh sapelive shenfke, ino ne bodi na njeni prag, de ne bofh sadnizh sdihoval, kedar bo tvoje telo ino premoshenjc sapravleno. ,Sladndft kaple cd uftniz (sbnabl) ptuje shenfke, — sadnizh pa prihaja grenkej ko pelin, ojftrejlhi ko sbrufheu uosh. — Odverni fvoj obras od nalifhpane shene, ino ne sijaj po p tuji lepoti. — Savolj shenfke lepote fe jih je veliko pogubilo. ,Sirah. 3,9. — Varji fe pjanofti ino prefhcft- vanja. „Vino ino shenfke ftorijo, de modri odpadejo, ino saftopnl sauizhlivi poftaiiejo.“ ,Sirah. 19. Prefheftnik jc rashojulk voje do- muzhije — poshigavez fvojga pohifhtva .— tat fvoje Iaime frezhe — morivez fvoje Shene — vbijavez fvojih otrok. Sa to veli fv. Pavl, dc prefheftniki ne bojo nebefhkiga kraijeftva dofeg-li. Le mifliti alj posheleii ptuje shene je sakonfkimu greh. ,,Kdor ptujo sheno po¬ gleda, ino s’njo grefhiti posheli, je she prefheftval s’ njo v' tvojim fcrzi.“ Mat. 3, 28. .\e fposabi fe pa tudi ti, nevefta, ino pomni, kako sveftobo sakonfko lvojimu prihodnimu moshu oblubifh. ,,Nizh ni lepfhiga na -Sveti, od pofhtenc shene, dar zhres vfe dare je fveta ino framosh- liva shena. Kakor fonze na vifokim boshjim nebi, tako je pofhtena shena lepota fvoje liiflie. — Alj ni gerfhi rezhi, kar fonze oblije , ka¬ kor liesvefta shena; ona jc gerdoba fvojiga fpola , ino pekel fvoji- mu moshu. Vfaka slična, iti neframno shivi, bo kakor blato na ze- 1’ti poinandrana. ,Sirah 2G, 9. ,Sveta naj vama bo savesa sakonfka; — kateri njo rasterga , bo zhafno nefrezhen, tudi vezhno pogublen; lam vezliui Bog fe bo¬ sa njo mafhoval. „I J ofhteitd hodita v’ sakoni, iiio sakonfka poftel naj o ftiine ne ofkrunjena. Nezhiftuike ino prcfhdiuike bode Bog Httrafal." llebr. 13, 4. 38 3. Lepa sallopnoft, de fe sa ljub o imata, fi tcrplenje po- lajfhata, ino vefelje poflajfhata, po nauki lvctiga Pavla, ki opomin¬ ja: ,,Moshje, ljubite fvoje shene, kakor je ljubil Kriftuf zerkev, de je sa njo fam febe dal. Kateri fvojo sheno ljubi, febe ljubi.“ Ef. 5, 35. — Mosh, ki sheno fovraslii, ino s’ njenimi,|flabo,ftmi poter- plenja nima, je fam fvoj fovrashnik. „Noben (pameten) pa flie ni fvojiga mefa fovrashil, ampak tajifto redi ino vardeva.“ Ef. 5, 39. — Mosh, ki fvojo sheno jesi, alj zelo tepe, je vbijavez, puntar so¬ pel’ boshjo poftavo, ino ne bo bosbjiga oblizhja gledal.-Pa tudi sbeue naj bojo fvojim mosham pokorne , kakor gofpodu (v’ pravizhuih rezheli). Mosli je glava shene, on je svelizhar njeniga telefa.“ Ef. 5, 32 — 33. — „Vfa hudoba je majhina [protijpiudobiji shene. Boljfhi je sravno leva ino lintvarja ftanovati, kakor sravuo hudobne shene. Njeni mosh jezhi ino tiho sdihuje.“ )Sirab. 85. — ,Srezhen pa mosh, ki dobro sheuko ima; fhe enkrat tak dolgo bo shivel. — Alj je bogat alj vboshen , bo njega fevze sadovoljno ino njegov obras vefel.“ ,Sirah. 37. — Kakor ima vajna hifha fonzhuo ino fenzlino ftran, imata tud vidva dobre lafuiofti, pa tudi j (v oj e flabofti. „Eden drugiga butaro nofita, ino tak bota poftavo jKriftufovo dopolnila.“ Gal. G, 3. — Sadershanje mosha naj bo modro ino po- fhteno, — shene pohlevno ino poterpeshlivo. Alj bota edeu s’ dru¬ gim poterplcnje imela, ga bo tudi Bog s’ vama imel. 3. G o fp o d arn o ft , modra ino marliva f;k e r b s'a fvojo pohifhtvo. Dosdaj fta farna sa febe fkerbela, od fedaj sa zelo vojno hifho. Do sdaj fta vfaki fvoje imela, od fedaj ne bo eniga, ampak žele hifhe, kar bota glefhtala. Hifhi je potreba modriga g o fp o d a r j a , ino to bodi fvojihifbi shenin ii. ,,Ilifha fe fkos modfoft isida, ino fkos rasum- noft vterdi. Hrami bojo po pameti s’ vfakdterifli dragim ino lepim blagam napoljeni , ino kjer fe veliko" dela, je vfiga dovolj/’ Prip. 31. Gofpodar fc mora varvati p ij a u zho vanj a, j igre ino poltopan- ja; te fo pohifhtva nar linji fovrashniki. — „Kdor ne dcia, naj tudi ne je.“ II. Tes. 3, 10. Pijanz ino jigravez fta pokonzhavza hifli- ne frezhe, fta roparja shene ino otrok. —•• Pa tudi fkopez je fvo¬ je hifhe fovrashnik. — Nikdar krivizhuo blago frpzhe prineflo ne bo; fkopez pa febi ino drugim kri vi z o dela. Kavno tako pa tudi hifha potrebuje doBre go fp o dinj e , dno ta bodi sa naprej nevefta ti! — Refnizhcn pregovor je, de gofpo- dinja per hifhi tri vogle dershi, ako je pridna, pa tudi zelo hifho podere, ako flabo ravna. — Gisdoft (ofert) v’ oblazliili, lenoba per pofli, nefnashnoft per pofpravi, nevednoft per kuhi ino peki gofpo- dinftvo nefrezhno flori. Srezlma je pa hifha, ki gofpodinjo ima, ka-i kor nam jo moder, Salomon priporozha, rekozh: ,,Ivdo ho uajdel fer- zhiio gofpodinjo? Vezli kakor slilahni kamni ona. velja. Njeni mosh fe na njo sanefe; nikolj mu hudiga ne flori. — Ona fc s’fvojo hi- Iho sime ne vfirafhi, vli njeni domazhi imajo po dvoje oblazliilo. •—- Ona gleda, kako fe v’ hifhi godi, ino ne jd kruha bres dela. —■ 39 Mozli ino lepota je njeno oblazhilo , ona fc prihodnjimi dnevu fmeji. Otrozi njo frezhno {lovijo mo njeni mosh njo hvali. i. t. d. Prip. 31, 10. — Trikrat frezhna pazit hitha , ki dobro go fp o dinj o ino fkcrbni- ga go ('podarja ima! Satorej, sitemu ino nevefta, ne posabita, de bo ta nek\l;i morla od fvojiga hilhovanja odgovor dati tiftimu, ki vama sduj ikerb sa vajuo hilho isrozhi. 4. Hoja otrok, de jih prav po kerfhanfko redita, ako jih v a m a B o g odlozhil bo. — Nar drashej blago fo otro- zi, kj jih Bog sakoufkiin isrozhi ; nav ojftrejfhi, jih bo pa tudi ,Sod¬ nik nekdaj is njihovih rok terjal. „ ,Starejfhi , i sredi te tvoje otroke v’ jpodvuzhenji ino v’ ftraliu Gofpodovim.“ Et. 6, 4. Dve rezili fte otrokam nar v e/, h fhkodlive : prevelika, nefpametna dobrota, ino pa neumna prehuda ojftrota. ,, ^Starfhi , ne drashite tvojih otrok k’ jesi;“ fvari fv. Pavl. Kar je preojftro , fc rado kerhta , ino otro- kam ferze pobije , dufho ino telo satere, jih potuhnjene alj pa ne- zliemerne ftori. — „Pa tudi tepcnja otroku ne odtegni , sakaj zhe ga boi h s’ fhibo vdaril , ne bo vmerl, ino bolh njegovo dufho pekla rotili!. “ Prip. 33 , 13. — „1I’ zhimur navadifh pubizha , od tega ne bo tiari/, henjal. Prip. 23, 6. Kar ftarifhi s’ otrokami premehko ravnajo , to jim sa toljko oj- ftrej malopridni otrozi povrazhujejo. „Le ljubi negodno fvojiga otro ¬ ka, ino flrafhil te bo; le jigraj ft s’ njim, ino shaloft ti bo narejal.“ , S ir ah. 39, 9. — Dobri otrozi fo krona ftarifhev; hudobni pa fhl- ba v’ tri verhe {pletena. — ftavno sa to je pa tudi sakon malovred¬ nih ftarifhev , ki fvoje otroke flabo redijo, Itrafhna jama nefrezhe, is katire fe vfe hudo vali ino reven fvet s’ hudodelzami polni. — Kakor mora priden vertnar fvoje drcvefza lepo zh.editi ino rav¬ nati, ako fe b.ozhe fadja rasvefeliti, flie holj fkerbni naj ftarifhi sa fvoje otroke bojo. — V’ otrdfhki reji jc ftarifham pofebno fhtirih rezhi potreba: 1J otroke vuzhiti, 2 ) fvariti, 3) ftrahvati Cpravizli- no fhtrafatf) , ino 4} sa nje moliti. Verh vfiga tega je pa tudi po¬ treba, de ftarifhi otrokam -farni poltashejo, kako naj pofhteno slii- v-ijo. •— Naj bojo satorej sh en in ino nevefta, vajne mifli ino slielje, djanje ino nehanje, kedar bota ozlie ine mati, fvella luzh; po be- fedah Jesufovih, ki govori; ,,Najte otroziiizam k’metli priti. — Kdor- kolj eniga takih otrok fprejme v’mojim imeni, mene fprejme.“ Mat. 19, 14. Mark. 9, 36. 5. Isvelishanfka fkerb sa eden drugiga ino sa vfo fvojo hilho. — Vajuo sakonfko shivlenje vama naj bo pri¬ prava sa vezimo goftijo v’ nebelih; — ne eden drugimu v’bran biti, ampak pomagati v’ isvelizhauje fi morta. — Mosh naj fvojo slieno v’ ljubesni potvari , de fene smoti; shemi moslia lepo na dobro opo- inihva , de fe v’ hudo ne sgubi. — Mosh mora hiti sakona glava, shena ferze, obedva pate ena dufha. — Molita rada, sakaj: ,,Ozhe ncbefhki bo tiftim obilno dobriga Duha dal, ki ga sa-nj profijo. 41 l.uk- 15, 13. — Hodita pAgofte k’ fveti fpovedi ino vredno k’ fve- timu obhajilu; le s’Jcsufam sdrushena hota veliko dobriga fadu ob¬ rodila; brcs njega uizh ne samoreta. Jan. 15 , -S. — Pa tudi fvoje 40 dotnazhe lepo vishajta, de bojo v’ 1 'trahi boshjim shiveli, radi molili, fvete sakrarnentc pogofto Ino vredno prijemali, ino fe greha . 1 'kerbno varvali. — Ako bo per vajni hilhi ftrah boshji prebival, bo tudi boshji blagoflov (jshegeif) per vaf doma. — ,,Blagor tebi mosh! tvo¬ ja shena bo kakor fadunofna viuika terta po 1 'teiji tvoje hifhe ; — tvoji otrozi, kakor oljke krog tvoje mise. Glej, tako bo posheguan, kdor fe Boga boji.-«* l*f. 127. To je tedaj pet nar imeuituejfhih dolsbnoft, ki jih sdaj sa vfe fvoje shive dni sadeneta. -e- ,Srezho vama obljubim , ako jih bota svefto dopolnila; aij jih pa ne — • li bota pet kervavih ran naredila, ki vama ne bojo sazelile vekomaj/ — Po ternji aij po roshah bota v’ fvojim sakonfkim ftani hodila — pa obdvoje farna fadila! Ljuba sarozhena sheuin ino nevefta! imenitna je fedajna ura vajne poroke sa vaj 5 — ali veliko frezhe , aij pa nefrezhe vama prinefla bo. — Vfe dobro le od sgorej dol pride, od Ozhela lužili. —- Velika ino imenitna je ftopinja, ki bota ravno sdaj v’ sakonfki ftan ftoriia sa vajno zeio shivlenje. — Naj bi frezhna bila , pov- sdignimo ferze ino roke k’Bogu , ino molimo sa frezhuo poroko: LITA N i J B\ Grofpdd, vfmili fe naf! — Krifte , vfmili fe naf! — Gofpod, vfmili : Bog Ozhe, ki ii fvet sakon v’ raji ftvaril, Bog Sin, ki fi fvet sakon k" sakrameutu povsdignil, Bog fv. Duh, ki fvet sakon pofvezhujefh ino mu fvoje dare delifh , ,Sveta Trojiza, ki fvet sakon ohranifh ino v’Tvoji milofti ob- dershifh, ,Sv. Marija, sakonfkih preljubesniva mati, ,Sv. Rafael, sakonfkih svefti varh , ,Sv. Joshef, sakonfkih mogozheu priprofhnik, ,Sv. Joahim, sakonfkih svefti prijatel , ,Sv. Alu-aham, isgled sakonfke pravizhnofti , ,Sv. Job, isgled sakonfke poterpeshiivolii , ,Sv. Tohija, isgled sakonfke bogabojezhofti , ,Sv. "Zaharija , isgled sakonfke pobosknofti , ,Sv. Sufana, isgled sakonfke sveftobe , ,Sv. Ana, sakonfkih ntogozhna priprofliniza, ,Sv. Klisabet, sakonfkih ljube,siliva prijatelza, Vil ,Svetuiki ino ,Sretnize boshje, profite Boga sa nje! Bodi njima miloftliv, saneft jima o Gofpod ! Bodi njima miloftliv, vfiifhi naf o Gofpod! Pred vfim hudim , Pred vfim gr.ehani, Pred nefrezhnim sakonam , Pred nevredtioj prijemu tiga IV. sakramenta . i* O 1 T o P lic' 41 Pred nekerfhanfkim ajfranjam ino fovrashnim’ befeflami, Pred nezhiftoftjo ino sakonfko nesveftobo, Pred prefheftvaujam ino rasvujsdanim shivlenjam, Pred nefrezhno in vezimo lin er tj o , Jesuf, ti ,Sin bashji! Profmo tebe, vflifhi naf! Ki fi fvet sakon v’ Kani Galileje s’ pervim zhudesham pozheftil, j ^ Ki fi fvet sakon k’sakramentu povsdignil, Ki fvet sakon s’ potrebnim gnadami obdarujefh , I)e shenin ino nevefta vredno v’ fvet sakon ftopita, I)e fvoje dolshnofti po tvoji fveti volji svelto dopolnita, De v’ sakoni lepo sdershno ino po kerfhanfko shivita, De eden drugima k’ dobrimu opomin vata, De flabofti eden drugima poterpeshiivo prisanefeta, De otroke fkerbno sa boshje kraljeflvO redita, De sa fvojo hifho v’ boshjim ftrahi fkerbita, lic svefta flusbavnika boshja do konza oB&neta, De po tim shivlenji v’ nebeihko fvatovfhino prideta, Gofpod, vfmili fe naf! — Krifte, vfmili fe naf! — Gofpod vfmili fc naD, Ozke naf h i. t. d. — Zhefhena Marija i. t. d. MOLI M O. Ogledaj fe miloftlivo, o Bog, dobrotlivi Oz.he nebefhki , donef na ta fvoja otroka, ki pred tebo klezhita, ino tebe sa irezhen sa¬ kon profita.— Tebi n ju perporozhimo , ki vle njune miili ino slielje po- snafh , ki vishafh lerze zklovefhko,, kakor vodo v’potoki. Daj ji- ipa sakonfko ljubesen zhifto ohraniti, pravo sveftobo terduo oblju¬ biti ino dershati, tvoje pofvczbjozhe gnadc po tim 1'vetim sakramen- ti v’ obilnofti deleshnima flori ti , naj de v’ tvojim prefvetim imeni fvet sakon vredno sazhneta, po kerfhanfko peljata, ino nekdaj Ire- zhno dokonzhata. Po Jesufu Kriftufu , Gofpodu nafhim, ki s' tebo shivl ino kraljuje v’ edinofli fvetiga Duha, Bog, vekomaj. Amen. P O II O K A. Ljuba sarozlieua, shenin ino nevefta! na pragi sakoufkiga Ba¬ nu sdaj ftojita. — S daj fta fhe profta (jfrajT) , grefta ras vfaic iebe , kamor vama rado, — po poroki bota svesana do sinerti. — Nar imenitnej ftopinja zeliga vajniga shivlenja je ravno ta, ki jo millitu sdaj Boriti. — Sdaj je fhe pofleden zhaf odftopiti — alj priflopiti — sdaj — ino nikolj vezli! • — — — De fe tedaj med vama fvet sakon pred shivim Bogam ino pred temi vaj n igli prizhami po zprkvenih ino deshelfkih poftavah lklene, tako vprafham jes v’ imeni Boga, v’ imeni fvete kerfh. zerkve, ino v’ imeni deshelUe oblafti tebe (vaf). 4 42 I. SIIENIN! 1. Je tvoja (vafha) dobro premifhlena, ncpcrfilena volja ino refnizhna mifel š’to prizhejozho nevefto J. po boshji ino pofiavi fvete Icat. zerkve v’ lian fvetiga sakona flopiti ? — Tak prigovori: J a. (Jes hozhem). S. Jlozhefh tej nevefti , fvoji prihodni sakonfki sheni sveti biti, njo ljubili, ino s’njo kakor sakoiifki mosh po kerfhanfko shi- veti? — Tako prigovori: Ja. (Jes hozhen). 3. Obljubifh tudi v’ revah ino teshavah sa njo lepo fkcrbeti, nje nikolj sapuftili , ampak njej itanoviten oftati, dokler de vaj bo fmert raslozhila? — Tako prigovori : Ja. (Jes hozhem — obljubim}. II. NE VE,ST A! ravno tako tudi tebe (vaf) prafham: 1. Je tvoja (vafha) dobro premifhlena, neperlilena volja ino refplzhna mifel s’tim prizhejozhim sheninam J. po boshji poltavi ino pofiavi fvete kat. /.er k ve v’lian fvetiga sakona ftopiti ? — Tako pri¬ govori: J a. (Jes hozhem). 2 . Hozhefh ti njemu, fvojimu priRodnimu sakonfkimu m o siru , kakor shena sakonfka svefta biti, njega fp.oflitovati, njega ljubiti, v’ pravizhnih rezheh njemu pokorna biti, ino njemu Jt’ dobri mu po¬ magati? — Tako prigovori: Ja. (Jes hozhem). 3. Obljubifh tudi v’ revah ino teshavah per njem ftanovitno oftati, njega nikolj sapuftiti, dokler de vaj ho fmert raslozhila? — Tako prigovori: Ja. (Jes hozhem). Ker tedaj vidva eden drugimu pravo sakonfhko Ijobesen ino sveftobo obljubita, fvoje sakonfke dolshnofti svefto dopolniti, tako ii k’ vezhnimu poterdenju fvetiga sakona v’roke leshita (delne roke podajta), naj v’ prizho Boga vfa kevfhanfka fofefka fposna, de fe vsemeta, ino prifesheta v’ sakoni pofhleno shiveti: kakor vama Bog pomagaj , fveta boshja mati Marija , ino vli boshji , Svetniki. Jošta Rituale Salisburgense sequitur hic Benedictio annuli. Varochus ant alius legi time destinatus sneerdos mamiš ainboruin sna stola in modum crucis circumvolvat , et suam dexteram superimponens dicat: Kakor sdaj jes vajni sakon sayeshem ino poterdim, tako ga Bog v’ nebefih 1'klene, ino zhlovek ga vezh raskleuil ne bo. Ego conjmgo vos in Matrhnonium, in no nune Palm, el Fi f lii , et Spirilus saucli. Amen. .Vel, pro cohsvotudinc , socjucnti formula: Malrimonium inler vos coniraclum Ueus con firme/,, et ego it tud approbo , perficio alt/ite so temnimo, in nomine Pa~ Iris, el Fi f lii , et /Spirilus sancli. IJ:. Amen. Lehka ino fladka vama bo saVesa sakonfka , ako po volji boshji shivila; gorje, pa vfakimu, ki sakon pregrefhi: on fi- to fvclo sa- vego v’ shelesje uefkonzhuiga terplenja premeni; kar vaj Bog varji ! 43 Aspcrgat cos aqua bencdieta diccns : Grada el Benediclio Del sit vobiscum. Bog daj vajnimu sakonu fvojo miloft ino blagoflov (shegen). De bota vedno snaminje fvoje savese ino sakonfke sveftobejjna rokah ino pred ozhmi imela, tako fpremenita ii sakoufka perftana , ktira varna v’ imeni fvete zerkve blagoflovim. Benedictio a n n u 1 o r u m. Ad latus cpistolae super altare positos annulos benediccns, dicat: 'Sr. Adjutorium nos trum in nomine Domini. 15:■ Qui fec.il coelum el terram. "Tt' Domine exaudi oralionem meam. I|:. Dl clamor meus ad le veniut. V. Dominus vobiscum. n. ei c um špiritu luo. 0 r e m u s. Benedic f Domine annulos hos , c/uos in luo nomine be- nedicimus f, ut rizhejozhim mosham poro/-hena. Perftan bo tebi pri/.hal, de ti mu donef v’ fveti veshi (liifhi) boshji oblju¬ bila ino prilegla, njega fpofhlovali , ljubiti, v’ pravi/, hitih rcz.be 4 44 vbogati, fkerbua, pohlevna, iuo do fraerti ujema svefta oftati, ker ga bolh l'pet Bogu isrozhila, od kateriga li donef njega tovarfha dobila. Perfian bo pa tudi nekdaj na fodbi prizhal, kako bofh dopolnila fvoje dolshuofti sakonfke. V’ te fpomiu ga natekui fvojimu prizhe- jozhimu inoshu na perftanz (fhterti pcrft) leve roke. Sponsa imponit annuluin digito annulari inaous sinistrae sponsi, sacerdote diccnte: Antrulo suo subarrhavil me Dominus, et tanquam spoti- swn decoravit me corona. In nomine Pulris } et Pi~j~ lii } et Špirit us sancti. Amen. Tune prosequitur , dicendo : Obedva pak naj perftana k’ polhtenima—sakonfkinju shivlenju opominata. Kakor nima perfian konza ne kraja, tudi vajna ljubesen iuo sveftoba sakonfka bres v lig-a nehanja (konza) naj bo. Bogu lepo flushita, eden drugiga vfiga hudiga varjta, terdno v' Boga savupajta; tako bota nekdaj fvoje sakonfko shivlenje freziino fklenila, kakor fta ga donef sazhela, v’ imeni Boga, ki je vezhen, kakor perftan okrogel, bres vfiga sazhetka iuo konza. A d praesentes testes: Vidva ftaralhineta pa, ki fta sa prizho fklenitve fvetiga sakona poklizana, tudi vaj naj moja befeda sadeue. ,Slifba!a fta, kaj fta fi pred shivim Bogam donef ta novosakonfka obljubila, videla tu¬ di , de fta le na trojno obljubo iuo prifego sakonfke Ijubesni iuo sveftobe porozhila. Satorej priziiajta njima do fmerti njune obljube sakonfke , opominvajta nji, zhe bo potreba, na sakonfke dolshuofti , ki fta jih donef prevsela , de bota mogla tudi en¬ krat na fodbi boshji ravno to prizhati , kedar bomo pred vli- gavedjozhiin ,Sodnikam fiati, kakor donef ltojimo pred njegovim fvetim altarjam. A d c i r c u m s t a n t e s : Vil prizhejozhi fvatje ino poboshui kriftjani! de bi vfigamo- gozhni Bog novoporozhenima v’ sakonfkim ftapi frezho ino shegen dal v’ gnadi boshji dolgo ino vefelo shiveti, nekdaj pa frezhno v’ nebe- lhlco fvatovfhiuo nam iuo njima priti, pokleknimo sduj ino sa ujti molimo: Molitev. Vfigamogozhni vezhni Bog, ftvarnik ino ohranitel nebef ino semlje, ti dobrotlivi Ozhe vfih ljudi , ki fi Adama po tvoji podobi ftvaril, ino mu Evo sa pomozhnlzo dal; ogledaj fe miloftlivo na ta flushavnika fvoja. Poterdi ino ohiagodari s’ tvojim vfmilenjam fveto saveso *a- ktaiflvo, Katero fta po tvojim nnravuanjj fklenila. — Jesuf Kriftuf, isvelizhar nafh , ki fi ivet sakoji k’ sakra- menta povsdignil, ino nam ga sa vidno podobo tvoje poroke s’ 1'vetu kat. ker. zerkvijo poftavilj daj jima fveto shiveti, ino ie med febo ljubiti, kakor ti fvojo fveto zerkev ijubifh. ,Sveti l>uli, vishar ino pofvezhitel zhlovefhkih ferz, ki p 0 sakramenti fvetiga sakona moshu ino sheni potrebne gnade delifh ; daj prizhejozhima ljubi sakonfki mir savsliivati , v’ pravi ijubesni shiveti, ino fe ljubesnivih otrok vcleliti. — Daj moshu pravo sa- ftopnoft fvojo hifho modro vishati ino sanjo fkerbeti, daj sheni ljubesnivo pohlevnoft ino pravizhno dopadliveft, naj bo svefta ino modra ko Sara, pofhtena ino zhifta kakor Rfebcka, ino Ijubesniva ko Rahel. — Blagoflovi (peshegnaj), dobretlivi Bog, njuno zelo pohifhtv.o , naj jima vfe po frezhi pojde, kar je tebi k’zhafti, njima pa v’ isvehzhanje. — Daj njima veliko let v’ sakoni velelo shiveti, fbe fvojih vnukov fc vpfeliti, po tim revnim shivienji pa v’ vezimo isvelizbanje priti. Do Jesufu Kriftufu Gofpodi nafhim. Amen. Ozlie nafh. i. t. d. Zhefhena fi Marija, i. I. d. Si, uterque vel saltem fponsa sit vidua, dicimtnr super conjugcs gc- im(lexos sequentcs preces , quae aliis in locis sine discrimine suh- junguntur. 'f. Confirma hoc Dem, quod operalus es in nobis. S?-. A templo sune!o luo, quod esl in Jerusalem. Kyrie eleison. Chrisle eleison. Kyrie eleison. Paler nosi er. M, r . Et ne nos inducas in tenlalionem. R. Sed libera nos a malo. V. Salvos fac servos luos. r. Veus mcus speranles in le. V* Milic eis Domine auxilium de sanclo. R, El de Sion fuere eos. V. Eslo eis Domine lurris forliludinis , R-. A facie inimici. V- Domine exaudi oralionem meam. R. El clamor meus ad le veniul. ' % i r . Dominus vobiscam. R. El cum špiritu luo. O r e m u s. Respice quaesumus Domirte , super hos famulos luos, el inslilutis tuis, quibus propagalionem humani generis ordi- nasti. benignus assis/e, ut qui le auelore junguntur , te auxiliante ser ceni ur, Per Chrislum Dominum nos/rum- Amen. 46 B E N E D X C T I O p r i m a r u m n a p t i a r u m, Ouando saltom sponsa caclebs, et aon oolorie corrupta. V. Adjutorium nostrum in nomine Domini. JJ. Qui fecil coelum el ter ram.' P s a l m u s 127. Beali omnes, c/ui liment Doumnim, c/ui ambulant in viis ejus. Labores manuum tuarum } quia manducabis: beatus es } et bene lihi erit. TJxor lua sicut vilis abundans: in lateribus domus luae. Pilit tui sicut norel tac olivarum: in circuilu mensae luae. Pece, sic benedicelur komo, c/ui limet Dominum. Benedicat lihi Dominus ex Sion : el videas bona Jerusalem omnibus diebus vilae luae. Et videas filios filiorum tuorum: padem super Israel , Gloria Patri clc. Sicut erat elc. Ky rie eleison. Christe eleison. Kijrie eleison. Paler nosler etc. V. El ne nos inducas in lenlationem. Jf:. Sed libera nos a malo. V- Salvos fac servos luos. i|r. Deus meus sperantes in le. V. Exaudiat vos Dominus in die tribulaliouis. Ifr. Proteg at vos nomen Dei Jac6b. V. Milic eis Domine auxilium de Sanclo. If:. El de Sion luere eos. V. Domine exaudi oralionem meam. R. El clamor meus ad le veniut. ^jf. Dominus vobiscum. IJ, El cum špiritu tuo. O r e m u s. Propitiare Domine supplicalionibus nos Iris, et inililu - tis tuis, guibus propagationem humani generis or dinastij, benignus assiste } ut gui te auclore junguntur } te auxiliunte servenlur. Per Dominum noslrum elc. Ji-. Amen . 47 O r c m u s. Dem, f/ui polef ate virlulis lnae de nihilo cimeta fe- cisli: (jut disposilis universitalis exordm, homini ad imagi- nem Det faclo, ideo inseparubile mulieris adjutorium con- didisli. ul poemineo corpori de virih dures čarne principium, docens, quod ex uno placuisset inslilui, numc/uam licere disjungi: Deus. qui lam excellenti mg st er io conjugalem co¬ patam consecrasli ul Chrisli el Ecclesiae Sacramenlum praesignares in foedere nupliarum: Deus, per quem mulief jungilur viroel socielas principaliler ordinata , ea benedic- * lione donalur. qua sola nec per originalis peccali poenam, nec per diluvii esl ablala senlenliam: Respice pr opilim su¬ per kane famidom luam , guae maritali jungenda comortio, lua se expetil proleclione muniri. Sil in ca jugum dilec- lionis el pacis: fidelis el casla nubal in Chrislo , imilalrix- que sanclarum permaneal foeminarum. Sit amabilis viro ul Ilachel . sapiens ut Reberca, longaeva el p deliš ut Sara . —■ Nihil in ea ex actibus suis Ule auelor praevaricalionis usurpel : nexa fidei, mandatisgue permaneal vini thoro junc- ta, conlaclus Uliciios fugial: mimiat infirmilalem > suam ro - bore disciptinae: sil. vcrecimdia gravis . pudore venerabilis doclrinis coeleslibus erudila. Sil foecunda in sobote } sit probala 'el innocens , el ad beatorum requiem , alque ud coeleslia regna perveniat : el vidcunl ambo plios fdiorum suorurn usque in ter dam el quartam generulionem , el ad optatam perveniant seneclulem. Per eundem Chrislum Do - minum noslrum. Amen. O r e m u s. Deus Abraham } el Deus Jsaac, ct Deus Jacob sil vo- biseum j el ipse adimpleal benedic p lioncrn suam in robiš , ul videalis plios pliorum vcftrorum usque ad terliam el guarlum generulionem. Poslea vilam aelernam habealis si¬ ne pne j adjuvanlc Domino noslro Jesu Chrislo, qui cimi Pulre el Spirilu sanclo vivil el regnal Deus per omnia saecula saeculorum. I|. Amen. 48 D o k o n z Ii a n j e. S daj pak, nova .porozhena, sakonfki mosh in o slična! fvcto podobo frezhniga sakona vama isrožhi.a: Mar 'j o in o fveiiga Joshefa. Kakor fta onadva shiveia, tudi vidva shivita v’ vefclji iuo v’ tcr- plenji- — .Srczhna bo vajna hifha, dokler Te bota mosh ino shena lepo saftopila, gofpodar ino go fp.o dinji sa Tvoje domazhc pofhteno fkerbela, ozhe ino mati Tvoje otroke v’ Ttrahi boshjim redila. V’ taki hiThi bo dobro; JesuT Tam per takih sakoufkih, kakor v’ laza¬ retu per Mariji iuo JosheTu, prebiva. Bogu, Mariji ino Tvetima Joshefa vaj satorej priporozhim. Ozhc iiebefhki blagofiovi (poghegnajj) vajni sakonfki ftan s’ mirno veftjo ino fianovitno zhednoftjo; s’ modroftjo v’ fr e zli i/ ino vefelji, s’ poter- peshiivoftjo v’ shalofti ino terplenji. — Obtagodari vajno pohifhtvo, daj vama, zbe je njegova Tveta volja, pohlevne ino bogabojezhe otro¬ ke , de bi jih vefela bila, pa tudi lepo redila. Enkrat vama pa daj frezhao priti v’ nebefhko goltovanje., na katero naf je vfe fkupej po¬ vabil vfnileni JesuT, isvelizhar nafh, ki shi vi ino kraljuje s’ Dogam Ozhetam in s’ fvetim Duham, Bog od vekomaj d« vekomaj. Amen. ,Svet hostiji blagoflov (shegen) pridi is nebef zhres vaj ino vTelej per naf oftaui! V’imeni Boga-f Ozheta , ino ,Sitna, iuo Tve¬ ga -j- Duha. Amen. Aspcrg.ut aqua benedicta sponsum et sponsam, postea praesentes , ac congruenti gcnufleiione faeta, discedat. U. N A G O V O 11. P r el j n besni v a s aro z h ena slični n ino nevefln! Imeniten vama naj bo sa zelo vajno shivlenje denafhen dan, tako kakor imeniten ino zliaftitliv je sakonfki ftan, kteriga naftopiti fta Te namenila. Potreba je pa, de bo sakon pred vfirn od vaj do- liro fposnan , ino po lim Tposnanji pravizhno ino pofhteno dershan. — ..Stvaril je vfigamogozheu Bog v’ sazhetki Tveta, potem, ko je bil ftvaril nebo ino semljo, kakor nam fveto pifmo pove, mosha ino she- no , nju je poshegnal ino je njima rekel: ,,B:iftita ino mnoshita fe“. I Mos. Bok. 1. 8. V' raji tedaj, she v’ li ari m teftamenti, je moder ftvarnik sakon poftavii ; v’ Tvoji iVeti zerkvi, v’ novim teftamenti, ga je pa JesuT k’ sakramenti povsdignil , sakon pofvetil, ino vfe sakonfke s’ trojnim ptafarn opafal, ki jih ueraskrufhlivo veshe. P er Vri paf snvese sakonfke, ki ho tudi vaj sa naprej ve¬ sa! je nar veziii doishuoft prave kerf.hanfke Ij ube sni, • eden drugimu pomagati, vshivat! fkupaj vefeije, pa tudi shaloft ino te- shave voljno terpeti. ,,Naj is ljubesni mosh sa Tvojo sheno fkerbt, opomina tv. Pavl, kakor Kriftuf sa fvojo zerkev; naj shena fr oj mu nioshu pokorna bo , kakor je zerkev Isvelizharju fvojmu podloshua' 1 . E fes. *». 49 D l' u g i p a f a a r e * e a a k o n f k e je imenitna i n o v e 1 i k a dol. s Im o it iv o tu zherftve otroke, desheli pridite delavze, materi kat. zerkvi pa bogabojezlie kriitjanc lpodrediti. -Sveti sakon je korenina zhlovefhkiga rodu, po njem h ozke Bog ivct pomuoshiti; Je pofhteni sakonfki fo tudi dobri 1'tarifbi; kar tudi vidva naj bota. Tretji pai' sakonfke savese je sakonfkih 1'veta dol- shnoft eden drugiga vlakiga greha, pofebuo pa nezhi- itofti ino p r e i h e ft v an j a, v ar v ati, v Iv e tim sak o ni po¬ lh te n o in o l'p o dobuo s hi v e ti. ,Srezheu bo vajni sakon, ako bota ie te sakoufki paf fvojc trojne doishnofti svetlo noflla; fveto bo vajno shivlenje sakonfko, kakor velik ino fvet je, po befedah fvetiga Pavla, te stakrament v 1 Kriltufi ino v’ zerkvi. Ef. 5, 32. Vefelo potezhe vajno shivlenje, kakor tihi ftudenz (vrel z j, ki le med selene travnike rasliva, mlado travzo rofi, ino zvetezhe rosliize pomaka. Gorje p a s akonikim, ki fvoj ftan le savolj pofvetniga dobizhka, blaga, pohifhtva ino premoshenja naftopijo. Na mefti sakonlke ljubesni le rners ino fovrafhtvo med takimi prebiva, na mefti molitve fe le kletev med nijmi raslega, naitiefti boshjiga shegna le nefre- zha tako hifho obdaja.—Blago sgine — hitro njih vefelje mine, fro- mafhtvo oftaja, ino rafte od dne do dne nad hifho vifoko. „Ki hozhe- jo v’ s ako ni le bogateti, padejo v’ sanke hudizhove. I. Tim 6, 9. Gorje šakonfkim, ki is fladoskelnofti fvet sakon naftopijo. ,Slepi fo od lepote zhlovefhkiga trupla, pjani nezhifte flade; — alj hitro ho lepota minila, ne,smerna fladosheja fe jim vgrenila: nesveftoba, prefheftvo, ino truma grosovitnih pregreh fe ho v’ njih ferzi saredila; fatan jih bo fkufhal savolj njih nesdershno- fti, I. Kor. 7 , 5. Gorje šakonfkim, ki bres Boga sakon naftopijo, po neumnim gnanji, bres vliga premiflika dolshnoft ino teshav, ki jih sakon ima; bres vliga prafhanja, alj bojo samogli fkiipaj nofiti sa- koufko butaro. Preposno fe bojo jim ožili odperle, prehitro pod teshoj nadlog oncmagali; namefto ii teshave polajfbati, lijih le teshajo, ter li farni napravljajo shivi pekel na semlji. Kratka ino lehka je v’ sarokah smota, dolga ino velika v’sakoni fr o ta. ,Sveti sakon fe mora v’nebelih fkleniti, na semlji dershati; s’ Bogam sazheti, s’ Bogam kohzhati. Preljubesniva moja shenin ino nevefta! isvolita li donef hudo alj dobro; pekel, ino nebela vaj v’ sakoni zhakata. Kakor li bota farna poftlala, bota leshala. — Dofihmal fta bila fhe farna fvoj a, ne bota vezli sa naprej. „Shena, govori fv. Pavl, nima oblalti fvojga telefa, ampak mosh. Ilavno tako tudi mosh nima oblafti fvojga telefa, ampak shena,‘ c 1. Kor. 7, 4. Bodita torej eden drugiinu svefta ; le farno sakonfka sveftoba sa vaj ftauovitno lrezho ima. ‘— Dofelimal fta le vfaki sa febe ter- pcla ,j pofehmal bota tudi eden sa drugiga veliko poterpeti imela. Nolita torej poterpeslilivo fkupcj kriške ino teshave fvojga lianu. 4 50 Potoshifa fi rada shaloft tvoji ga ferza; povcta fi pa Uidi fvoje vcfelje. Prisanafhajta eden drugi.mu flabofli, imejta potbrpienje ino ljubita le, de bo vajna kerfhanika ljttbesen sa vajno liiiho vfiga dobrika shivi fludenz. Vidva fta dve korenini eniga sakoufkiga drevela, na katerim bo raftil nebelhki fad polhtenih otrok. Ako bota vidva dobro drevo, slilahen bo tudi fad: ljubesnivi vajni otrozi. — O nikar, de bi bila malovredno drevo, ki flab fad rodi; ono bo pofekano, ino v’ ogenj vershcno. Ne jifhita tukaj na semlji v’ sakoni vefelih nebef, le sa nje pri¬ pravljajta fe; kdor hozhe na tim fveti slie nebefa imeti, bres vfiga terplenja le dobro shiveti, zhafno frezlio sgubi ino nebefa sapravi. Nofita vedno lepo fvatovfko oblazhilo pofvezhijozhe gnade bosh- je , pa tudi fvojim sa tajiflo fkerbita, de v’ njem oblezlieni vii fkupej frezbno k’ nebefhki fvatovfhini v’ fveti raj dojdete. De fe tedaj med vama iv. sakon: ut supra pag. 41. III. NAGOVOR. V imeniBoga -j- Ozlieta, ino ,Si -j-na, ino fvetiga -J-Duha, kopirno donef pred oblizbje Boga viigaprizhejozhiga, nebef ino sdnilje ,Stvarnika vfigamogozkniga, zeliga fveta visharja, ki na fvojim me¬ duzi semljo dershi, ino s’fvojim perftam s ves dam pot kashe. Pred njim vfigavedjozhim ftojimo , ki pershiga (vnemaj fonzlmo lUzh, ino vidi tako na tenko vajno ferze., kakor fe mi ]>o oblizhji sdaj gledamo; on ve ravno tak zbifto, kaj vidva miflita, kakor vidva flifhita, kar donef jes govorim. —• lionel' pred njim en drugima vezimo s'v e fi ob o obljubit, njega vfigavedjozbiga fvoji prifegi na prizko poklizat, fta fe v’ njegovo fveto prcbivalifhe do pofvezheniga altarja priblishala; — ino jes pri¬ dem v’ imeni Boga vajno obljubo prijet. Zhujte tedaj vli Angeli lioshji ino ,Svetniki nebefhki; s a ft opite vfi fvatje ino prijatli zhlovcfhki mojiga govorjenja domtfhcn glaf; douef na prizho klizhem vaf, de hote prizhejozhimu sbeninU ino ne- vefti le te befede vfe shive dni govorili, ako bi jih posablla, alj pa »’ nemar puftila. Karkolj ii zhlovek na fveti isvoli, dobro pregledati mora, kaj dobi; hitra ino lohka je smola, dolga ino shaloftna frota: zlilovek goljfan,.ki terpi. Vezhno sveftobo, moj sbenin ino nevefta , donef en drugi mu obljubita, pa ravno salo tudi dobro premiflita, kako fi jo bota imela. 1. Teshka je sakonfka butara, ako nje sbenin ino nevefta obedva voljno na fvoje rame sadeti, svefto tajiflo s’ dufho ino s’te- lefam uofiti nifta pripravleua. — ,Slabo je sa sbenin a, ki vseme febi nevefto flabo kriftjano; ona bo njegovo ferze fkasila, siiki- tila Csmedla} ino svodila , naj bi fi ravno moder ,Salomon bil; ua- mefti Boga bo v’ greli sakopan hudiga zbeftil. — ,Slaba sa sheni- Uii , ki dobi nevefto n a pikne n o prevsetvavko ; ona le polvaritt 61 ne da; sa lepih .naukov del sanizhuje mosha. — ,Slaka sa shenina, ki jemle nevefto neframno, nevgnano plefavko ; tcslika je laka de- viza (dekle’), po poroki ko prefheftniza — le prerada, ki pred po¬ roko prevelikim neframno dopada. ,Slaka sa slienina, ki jemle nevefto gisdavo (ofertno) in sapravlivo; ona fkos fvojo gis- doft (oferl) vezli sapravi, ko mosli s’ slieno pripravi. Po glavi ji grej o lc drage ino nove rezhi, moshu dopafti pa njo malofkerbi.— , Slaba sa shenina, ki ii 1 'ladno prilisvavko sa fvojo svoit; ona liske ino fe fladkuje sa to, de po tem fhe enkrat huje vgrisnila bo. •— ,Slaha je sa shenina, ki kefedlivo nevefto doki; ona molzhati ne more, zhe ravno pogofto farna ne ve, kaj govori. ,Slaka sa shenina, ki fe s’ lakomno (fkopo) nevofhlivko fklene) mosli ji le premalo dela , in vfako shlizo mu oponoli — ,Slaka je sa mosha, ki jesovo, liudokno sheno ima; v’tugoti slavita, vfe fvoje dni, krega fo polne nozhi, s’ sliolzham selenim fe takih sakon poliva.— jVevefta, ki take flabe navade in laftnofti ima, — kolfhi, dek nik¬ dar nevefta ne k’la, ako jih nozhe pred sakonfkim pafam she sa- pufliti — s’ novim ferzam nov ftan uaftopiti. 2 . Enkrat flaba sa shenina bo, zhe nevefta kaslie tako; —- pa dvakrat liujfhi nevcfti naprej ftoji, ako shenin po volji kosili ni. Huda je sa nevefto, ki sheninu roko poda, kteri fe Boga, ne hoji, lvete kerfhanfke vere prav ne fposna, fe vfimu fvetimu le pofmehuje, flushavnike boshje sanizhuje; kako ki tak fvojo slieno prav ljubil, ki je Jjubesen košnjo sgukil? Huda sa nevefto , ki prefheftnika nezhifliga vseme ; fvoje vlazhuge le tako dolgo on opufii, de fvojo vbogo slieno ncfrezhno kori. — Huda sa nevefto, ki fladkimu prilisvavzu (lisunu) ver¬ jame; njegove obljube fo slate , dobrote pa lc rogate. — Huda sa nevefto, ki vseme lakomniga fkopza; on jifhc lenjeno blago, in liedar ga dobro saklene , ona s’ otrozmi ftradala bo. •— Huda fe bode nevcfti godila, kili je nagiiga liesarohlenza isvoliia; on bo rasfajovez in grosovitnesh , liujfhi ko s’ shivino ho delal s’ljud¬ mi, per njem li slična sliivlenja fvefta ni: otroke bo sa krulovze fte- pel. — Huda je sa nevefto, ki pridniga delavza ne dobi, naj slie delat ne sna , alj pa delati nozhe ; per takim fhe fuliiga kruha ino pa mersle vode ni imeti inogozhe. Huda je sa nevefto, ki sapravlivga bahazha dobi; dva¬ krat toljko sapravi, kakor pripravi; 011 fe krog s’fvojim bogaftvam baha, shena s’ otrozmi pa frofhno valje ino ftrada doma. — Huda bo sa nevefto, ki j i gravza, jemle ; on uarprej fvoje premoshenje saigra, dene verh tudi otroke ino slieno , pa j igr at’ vender ne heli¬ ja, dokler ni vfe sgubleno. — Huda je sa nevefto, ki s’poshrefh- liiin pjanzam sakon naftopi; kratko zhala le s’njim sliivi, pa ven- der tak dolgo, de ji vfe sapije , vdovo ino frote sapufli, — Gorje nevcfti; ki k’ s delani mu nezliif tiiiku pride; kaj drugiga, ko sdelano truplo, pa dufho sgubleno ji da; dohriga nizh, farno kub bledih, le na pol slavili otrok s’ njim iina. 4 * 52 Kaj pomaga aetkoafkim pol Dreta, kaj polne fhkriuje dnarjor, — nadevane s-lu-ambe blag&, ako v’ sakoni nar potrebnejiga ni: ljube fvete zhodnofti iuo krepofti! Bridka fe bode sakonfkima godila, ki fta v’fvojim fantifhtvi ino deklilhtvi grefhiia, dokler fe po pregrefhuim poti pride le nefrezhi na prag, ki takim sakonfkim rada vrate odpira, v’ shaloftno liifho polno nadlog. Pravizhen Bog grefhnika ravno s’tem tepe, v’ zhe- mur ga grefhnik rasshali; in zhe ne tukaj zhafiro , vezimo tamkaj po fmerti, kar je gorje! — Oj, de bi Vezhni miloftlivo dodelil, de bi nobeden vaj takih ne bil, ne do fedaj, ne sa naprej! To jes pro- fim, le to shelim , tako refnizhuo, kakor shivim. ,Srezlma fta, brat ino feftra moja, ljubi sheniu inoneveftai ako vaj v’vi'em tim vajnaveft ne dolski, ferze ne boli, ampak vefelojpra- vi, de fta uedolshua. Tudi v’sakoni bota mosh ino shena kakor angela boshja; kdo bi pa s’ angeli frezlmo ne 'shivell — To de no¬ beden pod fonzam bres madesha ni — ne jes, ne vidva; ino kdor pravi, de je bres greha, veli fv. Janes, on je lashnik, ino reliiize v’ lijem ni. —■ Kaj je potreba takim ftoriti sa frezheu sakon nafto- piti? f„Iflezhi, po befedah IVetiga Pavla, ftariga zliloveka, ino ob- iezlii noviga, ki je po Bogu fivarjen.“ To sdaj vidva v’ fvojim ferzi sa vfe fvoje shive dui terdno fklenita, naj vama bode fonze milofti boshje, ki fe grefhnikam v’oblake sakriva, prijasuo fijalo, ino da¬ jalo obilno boshjih dobrot. — Sdaj tedaj pofledno ino nar imenitnej flopinjo k’ novimu ftanu v’ imeni boshjim ftorita. Ivar sdaj periesheta , sa vielej pred sliivim Bogam ino prizhejozho kerfkanfko fofefko is viiga ferza obljubita: Satorej isfnemita iVoja perftana, s’njima pa tudi vfe flabe navade in preden k’ vezhnimu poterdenju fvetiga sakona, eden drugimu na vfelej delite roke podafta, vprafham jes v’imeni Boga, v’imeni fvete ker. kat. zerkve, ino v’ imeni deshelfke oblafti tebe (_val') 1. Sbenin! ete. ut supra pag, 42. I’ost mutationem annulorum, matrinionio aeto , pvosecjuitur. Sdaj fe je sgodilo, kar fe ne bo rasklenilo do fmerti: fveta savesa sakonfka —■ oh, de bi vfelej frezhna bila! — Drugiga vama donet' sa vajno sakonf ko novo shivlenje nimam isrozhiti , kakor lepo, fkrivno sakonfko drevo. V’ milofti bosiiji naj to drevo rafte, seleni ino tri shlahne verhe poganja: Na pervim verhi naj rafte boshje kraljeftvo: prav ijtosnati ino fpofhtovati fvojga Boga. Naj le per vajni hifhi boshji nauki radi poflufliajo , naj boshja flushba per vama lepo shivi; ta¬ ko bo Ozhe nebefhki vaj dober gofpodar, vfmileni Jesuf vajni lii- 1‘hen prijatel, fveti Duh pa hiflmi vishar. —Ako bota ie bosbje kra¬ ljeftvo per liiflii imela, tako fta bogata dovolj, dokler fam Jesuf go¬ vori; ,,Jifhite nar prej bosbje kraljeftvo ino njega pravizo, vfe dru¬ go vam bo naversheno.“ Na drugim verlii naj gofpodarna fkerb sa vajno po¬ li if h tv o zve ti. Dofchmal fta le farno sa febe fkerbela, odfehnial bula sa zelo domazhijo, sa drushino ino otroke, ako jih vama Bog da, o 3 fke-rbeti imela. Ozhe nebefhki vaj je naraeftnika fvoja poftavil; (pomnita i'e, de bo tudi nekdaj rajtinge terjal od vajniga hifhvanja. V a tretjim verliu naj sadovoljna p oterpeslilivoft s’ vojnim ftanam s členi!—Neshalujta vifhej po fvojim famifhkim (ledigj kani; sakonfki je sdaj nar bolji sa vaj. — Ptizhize tudi l>od nebam profto letajo, pa fe v’veliki nevarfhini snajdejo ; vlaki lehko po njih ftreli. Jim podobna fta tudi vidva dofedaj v’ fvojim proftini ftani bila. — Ptizhize v’ ptizhniki fzer fvojofti (proftofti) ni¬ majo, pa mirno ino vefelo shivijo, ako jezho radovoljno terpijo. Tim podobna, enaka poterpeshliva bodita v’sakoni tudi vidva. — 1’tiza li glave kervavo rasbije, zhe poterplenja nima, ravno tako fe nepotcrpeshlivim sakonfkim tudi godi. Nebef ftanovitnili tukaj fzer najti nimata, le pekla fi farna nikar ne napravljajta. Vajne perve leta sakonfkiga shlvlenja naj bojo podobne Ijubes- nivi fpomladi (vigredi), ki je polna selenja sveftobe — polna lcpiga zvetja ijubesni sakonfke. Vojne fredne leta sakona, de fi ravno doftikrat vrozhe ino putivne , vender bojo vefele , ko gorko (toplo) poletje, kedar nam polje sorf ino obilno slietvo obeta. — Vajne pofledue leta, zhe ravno nadlosbne, vender fhe prijetne in ljubesnive naj bojo, podobne bogatimu jefenfkimu zluifu, v’kate¬ rim mirno fpravljamo ino savshivamo, kar fino pridelali.—Vajni sa- kon naj bo tivno, shlahno drevo, ki seleni, zve!: , sori, noft shlah- niga fadu poflednizh na simo pa v’ Gofpodi pozhiva, ki daja drevju fonze ino dcsh, sakonu pa miloft ino pomozh. Ozhe mili vaj, 1'vojih otrok ne bo sapuftil; •— vfmileni Jesuf maternih ino ozhetovih fols, ki fe sa vajno frezho prelivajo, ne bo P.osabil; — dobrotlivi Bog ferzhnili proflienj vajuili prizhejozhih ivatov ino prijatlov ne bo savergel, ki vama sa frezho pro- fijo. — Isvelizhar liafii , vfinilcni Jesuf, on svefti slienin Ive te matere kat. zerkve, bo blagoflov (shegen) fvojga na- meftnika poterdil, ter vama vfe potrebne milofti ino pomozlii do¬ delil, po sakramcnti fvetiga sakona, ki fta ga doucf v’njegovi fveti cerkvi prijela. —■ Tako refnizhno, ko Bog shivi , tako frezlmabota, kakor obljube sakonfke svetlo dopolnita. — „Vfak dober dar pa od R _gorej dol pride, od Oziicta luzhi; — on bo obilno fvetiga Buha lihim dal, ki ga sa-nj profijo,“ Be bi Bog prizhejozhim novo sa- konfkim obilno dobrot ino milofti fkasal, tako tudi vi, isvoleni fva- ti Le tamkaj gor je vefelje bres shalofti, sdravje bres bolesui, shivlenje bres fmerti.-Vfe dobro sdaj vafhe rajno dete sav,shi¬ ra; ne bodite mu nevofldivi, ino vefclite fe njegove frezhe. „Shiv- lenje bres madesha je velika ltarofl. Ono je is tiga fveta vsoto ? de bi hudobija njegovi ga upi a ne fpazhila, de bi hinavfhina njego- viga 1'erza ne sapeljala. Kratko je sliivelo, vendar veliko zbala, i,spolnilo; sakaj njegova dufha je Bogu dopadla, sa to gaje hitel vsoti is frede hudobije. — Pravizhen , ki vmerje, obfodi hudobne, ki shivijo , in hitro dokonzhana mladoft krivizlmiga dolgo shivlenje. •— Pravizhen, zhe ravno presgodaj vmerje, bo v’ poboji — Ljudje pa liga ne saltopijo , tudi li k ferzu nc vscmcjo“. Mo (Ir. 4, 7 — 3Ve shalujte torej preveliko: 8. Sav olj fa rni feb e. Kakor dobri otrozi ftarifhev ino shlahte vefelje — fo flabi otrozi nar ve/,hi shalofl, ino nefrezha. — V’ koljko nevaimoftili ie otrok — v’ koljki sapelivoiti mladenzh snajde! — Kakor fta pravizhniga Dav ida Amon ino Abfolon, hudobna fina, slialoftila, — tako bi bilo lehko to dete sapeljano fbe donef alj ju¬ tro vam folse prelivalo, Bog gaje pred sapeljvanjam ohranil, —■ vaf pa velike bridkofti fkos njegovo iinert ovarval. ,,Ker je Slogu dopadlo, je bilo njemu ljubo; in ker je med grefhniki shivele, je bilo prezh vsoto.“ Modr. 4, 10. — Sdaj imate eniga priprofhnilca vezli v’ nebelih, — fltlo je vam proflor pripravljati; — lohkej poj- dete ri sa njim. II. B e f e d a v f i m prizhejozhim. Ne shalujte po meni, snanzi ino prijatcli moji! tako naf rajni otrok vfe opomina; sakaj: »Ljubesnive fo prebivalifha Gofpoda. — Moje ferže fe veleli v’ shivim Boga .p Plalm. 88, 3. Le farno eno vaf naj fkerbf, de frezhno sa meno pridete. — Dva p o t g fta v’ nebcfhko kraljcftvo : pervi pot n e d ol s h n o iti, po njem je fldo dete v’ fvet raj; drugi je pot pokore; ino po tem hoditi mi ne sam udi mo! 1. N c odlagajmo pokore na ftare dni; pred tern naf ran a (sgodna) fmert rajniga otroka fvari. Vfe niefo je kakor trava, —■ nafhc shivlenje kakor fenza metno gre. ,Smcrt pob era mlade — jemle ftare; — ure ino dne ne vemo. — »Blagot hlapzam, katire Golpod pripraviene najde.“ 1,uk. 12, 37 — 40. 3. 'f u k a j na semlji nifmo doma: to nam rajno dete pri- zha, ker fe tak hitro damo povernilo. — Lc na Ozlietov dom l’e tudi trn odpravljajmo, — sa nebela fkerbimo, — ne veshiino fvojiga ferza na fvet ino na pofvetne dobrote. — Kdor lvet ljubi, bo v’ njim konez vseh — ,Svet prejde ino vfe njegovo poshelenje; le kdor voljo bosbjo ftori , oftane vekomaj 11 , f. Jan. 'Lamo ne bo vezli bolesui’, ne fmerti, ne lozhenja.Mi bomo k’ Ozhetu prifhli, ino vekomaj per njem prebivali. «3 l*i*j vezhni, vfmlleni Ozhe; vfim vernim v tvoji liifJii režimo isrelizlianje vshivati,— vsemi dufhe vfili vernih mertvih v’ prebiva- liilie vezhnc luzhi, naj fe rasvefelijo tvojiga ohlizlija; -— vodi pa tudi naf po poti vezlmiga shivlenja. Amen. Molimo. O Bog! fkos katerima vfmilenje duflie vernih v’ miru pozhiva- ja , daj fvojim flusliaviiikam in o flushavnizam , ki tukaj ino po drugih krajih v’Kriftufu fpijo, miloftlivo odpufhanje vlili grehov, de ''liga lradiga refheni, fe s’ teho kres konza ve Celijo, po ravno tim Jesufu Kriftufu, Gofpodu nafhim. Amen. Ozhe nalil i. 1. d. /hefheua li Marija i. L d. V. Bog jim vezhen mir in pokoj daj. G. In vezhna luzh jim fveti naj! Dufhe vlili vernih mertvih naj fkos miloft hoslijo v’ miri požhivajo. O. Amen. T o l a s h n i z a. 1. Blagor duflii, ki nedolshna Sapuftila je (e fvet; Iverjo vezhni Ozhe ljubi, Hozhe njo p er febi ’met\ 2 . Kakor lepo, zhifto iiljo Bog nedolshnoft prefeli; Vsel jo je is te doline, V’ fvetim raji sdaj zveti. . 3 . Tam vrozhina vezli ne pezlie, Ne prebiva tamkaj mras; Ni terplenja, ne sdihvanja, I.e velel in kratek Zhaf. 4 . Tam med angeli vefcla Sdaj pred Jagnetam ftoji, Kjer ho njemu pefem pela Vezhne hvale in zhefli. 5 . ,Solse tamkaj ne preliva Isvelizhano oko; Le vefelo ferze vsiliva,- Kar fhe ni obzhutilo. (i. Med isvolene je vseta, Ker ti fvet nje vreden m’; Je med angele fprijeta De nje g.vdh ne pogubi. 7 . Vfe terplenje tam nehalo, Vfaka shaloft je tam prezh; ,Smert sgubila tvoje shalo, Ninja tam oblafti vezli. 8 . ,Srezlina dufha tamkaj hodi Do selenju vezhnofti; Nfmilen Jesuf njo sdaj vodi V’ verti fvoje milofti. 9. V’ fvetim raji fe prehaja, Nam na proti fe fmejt; ,Svoje roke nam podaja, Ino h’ febi naf sheli. 10 . Le ferze fi ohladimo, Naj fe oko ras j a fin’; Eno farno le profimo: Deb’ tud’ mi tak frezhui bli ! 11 . Ljubi Ozhe, daj shivcti Nam pravizhno tukaj sdaj, Ino sa otrokam priti K’ tebi nekdaj v’ fveti raj! 61 Sepultura Adultorum, Sacerdos, superpelliceo et stola nigra , vel etiam pluviali nigri co- Joris indutus, ad fores vel domurn defuncti pcrvenicns, pro opportu- ni ta to liaee vel similia praesenlibus in aedilicationem pro apportunitate dicerc possit; Ljubi bratje ino feftre! 1. Zhlovek ;iii na tim fveti doma. — Dom vmerjozhiga trupla je zlierna seinlja, ki je nat' vlili mati; — dom nevmerjo- zhe dulhe pa je v’ dolgi vezhnofti Ozlietova liifha. — ,Skos ene vrata rojftva pridemo v’ to ptujo deshelo prebivat, fkos druge vrata fmerti gremo v’nesnano vezlmoft pozhivat. ,,Zbloveku je odlozhe- no enkrat vmr.eti Ilebr. 9, 27. kakor nad tim nafhim rajnim bra- tam ( feftro j vidimo. 2. ,Sveta mati katolika zerkev ga je po rojftvi fkos fvct kerfi med fvoje verne otroke fprijela, ter ga poflala fkos botre na njegov zhafen dom, donel’ ga fpet od njegoviga doma prevseme, ino ga fprejme k’ pokopaiifhu tvojih vernih otrok. 3. Sapuftila je dufha rajniga (rajne) v’ fmertni uri vfe fvoje; Sdaj vseme tudi mertvo truplo od hifhe na vfelej Ilovo; •— to de od val' fvojili ljubih, le na kratek zhaf. ,Skoraj pojdete tudi vi sa njim. — Donel' njemu — jutre pa nam! — Zhujte , ker ne vefte ure ne dni — ,,.Srezhui hlapzi, katire Golpod, kedar pride, pripravlene naj de.“ l.uk. 1«. — ,, Blagor mcrtvim, ki v’ Gofpddu vmerjo ;—oni pozhivajo od fvojiga truda , ino njih dela grej o sa njim.“ S kr iv. raso d. 1, 4. 4. Krifljahi, mi ne fmemo sa rajnim preveliko shalovati, kakor neverniki, kteri savupanja nimajo. ,,Pride ura, ino vil ki po grobih fpijo, bojo glai' ,Hinu boshjiga flifhali, — ino bojo shiveli. Kateri fo dobro ftorili, bojo vftali k’ shivienju; — ti pa, ki fo hudo ftorili,— k’ obf()jenju.“ Jan. 5. 5. Ravno sa to naf fveta mati kat. zerkev sa mertve dvojno dolshnoft dopolnovati vuzhi: Pervizh, de 1'premimO truplo mertviga po sadnim poti k’ p o g r e b u , ter mu pnfie-dno zhaft l kashemo ker jc bilo tempel fvetiga Duha, ino fe bo vijalo na njivo bosJijo raftiti ino soriti k’ vilajenju fodniga dne. Drugizh, de povzdignemo fvoje ferzc h’Gofpddu shiv- lenja ino fmerti, darujemo rajnimu pofleden dar ker- fhanfke ljubesni, ino sa njegovo dufho molimo; sakaj: ,,.Sveta ino dobra mifelje, sa mertve moliti, de bi bili grehov re- fheui.“ li. Mak. ta. To dvojno dolshnoft hozhemo sdaj sa nafhim rajnim J- v’ ime¬ ni boslijini dopolniti. — Aspcrgit corjiui aqua benedicta moi dicens; Aniiph, (Si inujuilules. 65 P 3 a l m u s 12 9. Pc profundis clamavi ad te Domine: & Domine cxaudi vo~ ceni inčam. aures luae intendentes: ’ f in voeem deprecalionis mcae. inu/uilales observaveris Domine: * Domine quis sustinebit ? Quia apud te propitiatio est: * et propter legem tuam suslimi te Domine. Suslinuit anima mea in verba ejus: # speravit anima mea in Domino. Quia apud Dominum miseiricordia: # et copiosa apud eum re- demplio. El ipse redimet Israel: * ex omnibus mir/uitalibus ejus. Iic(/uiem ae ternam el c. Antiph. Si iniquitates observaveris Domine, Domine quis sustinebit. Kyrie eleison. Kriste eleison. Kyrie eleison. Pater noster. Intcrim imponatur inceusum , et funus aspergatur ao thurifiealur; V. Et ne nos inducas in fenlalionem. I?-. Sed libera nos a malo. V. A porla inferi. It. Erne Domine animam ejus. Ml. Ref/uiem aeternam dona ei Domine. It. Et lux perpetua luceat ei. V. liecjuiescat in pace. It. Amen. V". Domine exaudi orationcm meam It. Et clamor meus ad te veniat V. Domina s robiscum It. Et eum špiritu luo. O r e m u s. Absolve, (jiuiesumus Domine, animam famuli itd (famu- lae luae j N. ut defunctus (defunctaj) saeculo libi vivat: et quae per fragililatem carnis humana conversatione commisit, tu venia misericordissimae pielalis abslerge. Por Christian Dominum nos trum. It- Amen. Si defunctus fuerit sacerdos, in oratione dicalur: Animam famuli tui N. sacerdofis elc. V. Reguiem aeternam dona ei Domine. S*. Et lux perpelua luceat ci. V. Ilec/uiescat in pace. f|\ Amen. Molimo sa rajniga ([rajuo) J. kateriga truplo sdaj k’ pogrebu fpremili bomo: O Bog vfiga vfmilenja, ki nozhefh fmerti grefhnika, ampak do fe k’teki poverile ino shivi; vfmili le fvojiga flushavnika (—ze[) J. nafhiga brata (feftrej ino mu vfe grehe odpufti, s’katerimi je tvoje shive dni tebe rasshalil. Ker fi ga sdaj is tiga zhafniga shivlenja saklizal, daj mu tam savshivati vezimo shivlenje. Vsel fi g - a Is te njegove 1'labe minjozhe hifhc, daj mu tam prebivati v’ vezlini hifhi nebefhkiga vefelja. — Saperl li sdaj njegove telefne ozhi, in ne bo vezh gledal fvetlobe fouza ne lune, naj mu pa tamkaj Cveti vezhua luzh: po Jesufu Kriftufa, Gofpodu nafhim. Amen. Gofpdd mu C njej) vezhen pokoj daj! O. In vezlma luzh mu (njej) Cveti naj! y- Naj pozhiva v’ miru. O. Amen. Deinde aspergatur funus , dicendo: Rore coelesli perfundal animam tnarn Deus , in nomine Patris j- } el Vilii j, el Spirilusf sancli. Amen. Ilis dictis efFcrtur funus, parocho vel saccrdole intonante. Amiph. Exultabunt Domino. P s a l m u s 50. Miserere mei Deus: # secunditm magnatu misericordiam lumn. Et secundum multitudinem miserationuiu tuarum* dele ini- quitulem vicam. Amplius lava me ab inic/uilale mear^el a peccalo meo mnnda me. (Juoniam iniguilalem rnearn ego cognosco .- * et pcccalum metini eonlra me est semper. Tibi soli peccavi el malimi coram le feci; ^ ut justificeris in sermonibus luis , et vincas, cum judicaris. Ecce enim in iniguilalibus conceplus sum: et in peccalis con- cepil me mater mea. Ecce enim veritalem dileVisli: ^incerta el occulla sapienliue fuae manifestasli mihi. Asperges me hgssopo el mundabor: * lavabis me et super nh‘em dealbabor. Auditui meo dabis gaudium et laeliliam, # el exullabunl ossa humiliula. Averle faciem tuatn a peccalis meis: * el omnes iniguilates meus dele. «7 £ or tmmdum crea in me Dem: & et tpirilttm rečtum innova in visceribus meis. projicius me a facie tua •• # el Spirilum sanclum luum ne uuferas a me. « Redde miki laelitiam salularis tui: # el spiriiu principali confirma me. Docebo iniguos vias luas: et hnpii ud te converlentur. Eiberu me de sanguinibus Deus : Deus salulis mene:** et exul- labit lingua mea jusliliam luum. ' Domine labia mea aperies: # et os meum annunliabit laudern l nam. Quoniam si voluisses sacrificium , dedissem ulic/ue: * holo- caustis non deleclaberis. Sacrificium Deo spiritus conlribulalus : # cor conlrilum et hu- milialum } Deus non despicies. Benigne fac Domine, in bona voluntate tua Sion: * el aedi- ficentur muri Jerusalem. Tune acceptabis sacrificium juslitiae , oblationes et holocau- sfa: % tune hnponent super altare luum vitulos. Rec/uiem aeternam etb. Antipii. Exultabunt Domino ossa humiliula. Dum ccclesiae vel cocmeterio appropinqtiant , cantatur: Subrenile Sancli Dei, occurite Angeli Domini, — Suscipienles animam ejus, — Offerenles eam in conspectu Allissimi. V. Suscipiat le ChrislUs , qui vocavil le, et in sitimnAbrahae Angeli deducant te. 1}. Suscipienles animam ejus, offerenles eam in conspeclU Allissimi. Mf. lleguiern aeternam dona ci Domine. H'. Et lux perpdua luceat ci, Offerenles eam in conspectu Allissimi. Durti nd sepulclirum acceditur. In puradisum deducant te Angeli j in iuo adventu susci- pianl le Marlgrcs, el perducant le in civilutem sanclam Je¬ ruzalem. Chorus Angelorum le suscipiat, el cum Bazar o (juondam paupere aeternam hubeas requiem. m Cum pervenerit ad sepulebruin , si benedicendum, sacerdos illud Ijcnedicat, diccns: O r e m it s. Deus, cujus miseralione animae fidelium requiescunt, fnutc lumulum f benedicere dignare, cique Angelum sanclum o* 68 depula custodem } et r/uonm, quarumque corpora hic sepe- liunllir } animas corum, ab omnibus absolvc vinculis delicto - rum, ut in te semper cimi S and is iuis sine fme laelcntur. Per Christum Dominum nostrum. 15. Amen. Dieta oratione aspergat sepulehrum (licens: Sancliftcelur islud sepulehrum ; in nomine Patri*'-, et Filiif el Spirilus sancli. Amen. Tune funus ponatur in sepulehrum sacerdote dicente : Sume terra } quod tuumest$ sumat Deus, quod suum est ; corpusde terra formalum est j spirilus de sursum inspiratus est. Vsemi semlja sdaj to fvoje : truplo ’s semlje ftvarjeno ; v,seme tud’ naj Dog to tvoje: dufho mu od sgorcj vdihueuo ! Aspcrgatur funus dicendo : Pore coelesli reficial animam tuam Deus, in tiomi- ne P at ris ? et Filii, el Spirilus sancli. II. Amen. Rafti truplo, f) o s lij e feme, vfjano k’novimu vftajanju vezhniga shivlenja. •— Rola boshje milofti tebe tamkaj naj hlad/, in ozhifti tvojo dufho vfeh pregrefhnih madeshev. Et tburificetur dicendo , Odore coelesli pascal animam luam Deus , in nomine Pa- Iris , et Filii et Spirilus sancli. R. Amen. Vsltivaj dulha tam v’ nebelih velizliaftva boslijiga. Shlahtni duh tvojih pravizhnih del fe povsdiguje naj s’ molitvam’ nafhimi s a tebo gor j v’ fveto nebo ! Sacerdos pala ter projiciat terram super funus dicens : Memento hotno , quia pulvis es . et in pulverem reverleris. Pomni zhlovek, de ti prah: in fe fpet povernefh v’prali! Postea sacerdos dicit: Ktjrie eleison. Chrisle eleison. Kyrie eleison. Paler nosler. Mr. Et ne nos inducas in lenlalionem. S$r. Sed libera nos a malo. Mr. A porla inferi. 5jr. Erue Domine animam ejus. Mf. Bequiescal in pace. IJ. Amen. Mr. Domine exaudi oralionem meam. R, Et clamor meus ad le veniat. Mr. Dominus vobiseum. IJt. El cum spiriht luo. O r e m u s. Fac, quaesumus, Domine, liane cum servo luo defuneto ffamula lua de f imela J miscricordiam, ut faclorum in poenis 09 11011 recipiat vicem: gui {jiuae) luam in volit tenuit volun- tatem, ul sicut luc eum fcamj vera fides junxit fidelium lur- n,ls > it a illio eum (eairi) lua miseralio societ Angelicis choris, l*er C/irislum Vominum nostrum. Ifc. Amen. Requiem aelernam dona ei Domine. Fd i ux perpelua luccat ei. * •.Jleguiescat in pace. Amen. v. Anima ejus et animae omnium fidelium defunclorum pcr misericordkm Dei reguiescant in pace. Amen. Molimo. OBogl ki fe rad vfmilifh in persanafhefli, profimo tebe sa dufho ^ V(, jiga flushavnika (j-zej J. katerga fi is tega fveta poklizal. IS e daj njegovo dufho fovrashnikam v’roke, ino is pred fvojiga oblizhja lie saversi njo. Tvoji 1 veti angeli naj njo fprcmijo ino vefelo peljajo v' Ozhetov dom. — V’tebe jo verval, ino v’tebi savupal vezimo sliiv- lenje dofezbi. Ne daj ga v’vezimo pogublenje, ampak daj mu ve¬ komaj tebe ljubiti, ino p er tebi nebefhko vefeije vshivati, Po Je¬ ti ulij Kriftufu, Gofpodu uafhim, Amen. II. Tvoji nefkonzhni milofti, o Bog, isrozhimo dufho fvojiga raj- »iga brala ( feftrej J. kateriga ftrohlivo truplo fmo v’ materno krilo zborne «emlje hranili. — Ker je sdajj lete fvet sapuftil, naj pcr tebi vezimo shivi. Ozhifti njega vfih madeshev, s’ katerim’ je tebe v’ tvojim zhafniiu shivlenji rasshalil , ino daj njemu, po saflushenju Jesula ltriftufa, tvojiga ,Sina, Odrefhenika ino Gofpoda nafhiga, fe v ' nebefhki drushbi vfih ljubih ,Svetnikov vefelili. — Dodeli, Ozhe »cbcfhki, njemu ino vfej njegovi mertvi shlahti, kakor vfim vernim »aertvim vežhcn pokoj, in vezhna luzh naj jim fveti. Amen. III. Ljubesen Boga Ozheta, vfmilenje Boga ,Sina, ino tolaslienje Boga fvetigaDuha bodi s’ njim; pa tudi s’ nami, kakor s’vfim’ shi- vim’ ino uiertvimi. Amen. Ozhe nafh i. t. d. Zhefhena i. t. d. y. Gofpiid jim vezhen pokoj daj! O. In vezhna luzh jim fveti naj. y. Naj pozhivajo v’ miru! O. Amen. Dufha njegova 0u cua ) i-* 10 tluf-hc vernih mertvih naj po milofti bosliji v’ miru pozhivajo. Amen. Ubi couiVCludo, ponendi cruccm super tumulum, dici possit : 70 , S ret krish, snaminje nafhiga isrelizhanja , bodi nam bander pvemaganja nafhiga. Naj truplo j< o d krishaiu fvojiga Odrefhenika pozitiva, dufha pa vsiliva fvetiga raja, kteriga je Isveiizhur tudi njej na fvetim krishi saflushil. Daj fnu nekdaj velelo vfiati ino jiti uafodbo, kedar fe bo snamuje ,Sodnika na nebi prikasalo. Amen. O d h o d n j a. Naj v’ pokoji mertvi fpijo, Vezhna luzh naj fveti jim; Duflie naj fe vefelijo Tamkaj med isvolcnim’ J Naj velelo vftahejo, Kedar k’ fodbi pojdemo. Vezlmi Bog, savsbivat daj Vliin po fmerti fveti raj! L I B E R A. Sacerdos, sumpto pluviali nigri coloris cum minillris, thuribuluni , naviculam , et vas aquac benedictae cum aspcrgillo tenentibus, ad fe- retrum sc confert, dicens orationem: Non inlres in judichm cum servo luo, Domine, quia nul - tus apud te jmlificabitur homo, nisi per te omnium pecca - forum ei tribualur remissio. Noti ergo e um, quaesumus, fua judicialis sentenlia premat, quem tibi vera, supplicatio fidei christianue commendal j sed grada lua illi succurrenle, merea- tur evadere judicium ultionis, qui dum viveret, insignilus est signaculo sanciae Trudi alis j qui vivis et regnas in saecula saeculoruin. Amen. Dcinde cantatur secpions responsorium. IAbera me Domine de morle aelerna in die illa tremen- da: Quando coeli movendi suni cl terni:*« Dum veneris j u- dicare saeculum per ignem. yj. Tremens faetus sum ego el timco, dum discussio ve¬ neris, atque venlura ira. — Quando coeli movendi suni, el ierra. jj. Dies illa, dies irae, calamitatis el tfdseriae., dies mag- na et amara valde, — Dum veneris judicare saeculum per ignem. Requiem ae ter nam dona ei Domine, et lux perpetua luceat ei. IAbera me etc. ut supra* Ktjrie eleison. Chrisle eleison. Kg rie eleison. Sacerdos imponit incensum ; ct Ca c ta congruenlc reverentia, circum- icr.s feretrum aspergitj postea eodem modo inccnsat. Dcindc dicit: N. Et ne nos inducas in (cnlationem. IJ. Sed libera nos a malo. ‘iga k’ pokopi sanefli, fo she pred dvurmi, do tudi naf ponefo. Apoft. djauj. 5, 9. —Kar govori douef uafh rajni brat, tudi mi v’ kratkim porezhemo ! ,,Glej, sdaj bom v’seinli fpal!“ Job 7.— ,,Ka¬ kor gnilad bom minil, ino kakor ob laz hi ln , katero mol fneda.“ Job 13, 28. — ,,i\Ioji di\evi fo pretekli — grob je moja hifha, ino v’ temi lim li fvojo poftelzo p o Alal. — ,Strohlivofti fim rekel: ti li moj ozhe; ino zhervam : moja mati ino moja feftra.“ Job 17. — Vfi gre¬ mo v’ hifho fvojo vezhnofti.“ Prid. 12, 15. — Vlaka gruda, ki jo sa mertvim v’jamo vershemo, nam s’ fvojiin ropotam sadom : „Zhlo- vek prah li bil, v’ prali fe bofli fpremenil!“ D. Nauk nevmerjozhnofli dufhe. 1. Semlja, mati Aroliliviga trupla, nam vmcrjozhnoft fprizliu- je ; -r+^alj povsdignimo fvojo ozhi gorj k’lVetiin ncbefam; one, dom po bosliji podobi vflvarjeue dufhe, nam vofelo nevmerjozhnoft o- snanujeju. — Ge 1'labo trupla nafhiga. rajniga je fmert rasdjala ino semlja s-hranila, njegova dufha v’vezhnofti tam sliivi, ino vsiliva, kar fi je saflushila. ,,llog da dufham v’miri pozhivati; no 74 je zploreka ncvinerliviga ftvaril, po fv<*ji podobi." Modr. 2, 32.— ,Solsa nafhe shalofli naj fe na mater zherno somljo vterne, — 'oko pa vcfelo v’ vezhnoft okorne : kjer fe nam bo vlaka lblsa pravi/,Ime shalofli v’morje nefkonzhniga vefelja preminila. — „Snano je vam, de po ras d c liji liifhc, v’katiri s daj prebivamo, gremo v’ neko lcp- fhi v’nebelih, poflavleno odfamigaBoga.il. Kor. 5.—-Kar zhlovek tukaj feje, to bo tamkej shel." Gal. G, 8. 2. Pokop alifhc fo vrata trohnenja sa truplo, pa tudi ve¬ lele vrata boijihiga shivlenja sa dufho pravizhniga! — vrata v’ Oz betov dom, v’ h i i h o plazhila. ,,V’ hifhi mojga Ozlieta je veliko prebivalifh. Grem vam mefto pripravit. — Ako bi ne bilo tako, pravi Jesuf, f;ij bi vam povedal." Joan. 14, 2. — Nehalo je sa rajniga vfe poseinljenfko terplcnje — preganjanje, fromafhtvo—bo- lesen — i. t. d.; mirno truplo po/,biva, dulha pa saflushcno pla/hilo vshiva tam nad svesdaini v’ boljfhi desheli, ako je frezbno dofhla pred boshje oblishje. „Tam boji Bog vfe folse obrifal, ne bo sha- lofti, ne bolezhine, ne fmerti vezli: sakaj vfe to poprejno je minulo. ,kSkriv. ra,sod. 21. — Kakor truden de lave z na vezher -—-gre pravi- zhen v’vezhnoft po fvoje plazhilo, Nehal je delavnik — sazhela fe je njemu vezhna nedela. ,,Blagor mertvim, ki v’ Gofpodi vmerjd; — s daj od fvojiga opravila pozhivajo, ino njih dela grej o sa njimi." ,Skriv. rasod. 14, 13. 3. Kakor vezherno fouze v’ satoni (v’ sahodi j ne ygafne — tildi unkraj semlje fveti, tako ilufha rajniga brata tam v’bolj¬ fhi desheli per Ozhetu shivi, sakaj: ,,Vczhniga shivlenja de- leshni ne morjo vezli vmreti, ker fo enaki angelam boshjim, ki fo o t roži boshji." I.uk., 20. Kakor fe fvetijo od fonza svesde po nozlii, — tako rajniga zhednofli, dobre dela ino lepi isgledi, ki nam jih sapuftil je. — In kakor fonze sopet drugo jutro zhaflilno is sagor vflaue, vftal bo tudi on s’novim, prerojenim truplam is ravno tega pokopalifha, v’katero fino ga sdaj poloshili. •—- „Vemo , de tilli, ki je Kriftufa od fmerti zbudil, bo tudi naf fkos Jesufa Kriftufa, kteri je fmerti obiafl vsel, ino nam shivlenje ino uevinerlivoft pridobil." II. Kor. 4. C. Nauk pri/iodiiiga vftajenja. 1. V',sela je s ciplja , kar je lijeniga: ftrolilivo truplo, de ga prerodi in preoblezhe, sakaj: ,,Mefo ino kerv ne moreta v’ nebefa , ino flrohlivo ne more ncftrohiiviga deleshno biti. — ,Strohlivo fe v feje, ino nefirohlivo bo vftal o ; — malovredno ino malozhaftuo fe vfeje, ino vftalo bo velizhaftno. ,,Slabo fe vfeje, ino vftalo bo mozli- no, mefeno fe vfeje, ino duhovfko bo vftalo." I. Kor. 15, 42. — bremenil bo nafhe f 1 a bo telo Jesuf Kriftuf, ter ga vpodobil po fvojim nevmerjozhim, ponebefnenim tclefi, on, ki govori: ,,Jes lini vftajanje ino shivlenje. Kdor v’ mene verje nuj bi ravno vmerl, bo vili vel; — jes ga bom obudil pofledni dan. — 1’ride ura, kedar bojo vfi, ki po grobih Ipijo, f 1 iflin 1 i giaf ,Sina Loshjiga, ino vfiajali bojo po njegovi poveli. Juan. 5, 28, 2. Oh, koliki tolashlej je to sa naf vmerlive ljudi! Velelo lehko vlaki s’ uafhiin 'rajnim bratam na fmertni pofieli, kakor poboshcn Job i s r e z h e: „Vem , de moj Odrefhenik shivi, •no de bom fpct pofleden dan is semlje vfiai, ter bom fpet s’fvojo kosho obdan, v’ lvojini meii gledal s’ tv oj mi ozhmiBoga, isvelizharja bvojiga. 11 Job. IS). — Spet le bojo odperle njegove o/.hi, — pre¬ govorile njegove ufta — oshivele njegove oterpnjene roke. Vle po ncbelhko prenovlen na lbden dan velelo pore zb c: , n Smert je po- •sherta, premagana. Kje je tvoj ojlterz, o Imert? Kje je tvoj premag, grob ?“ I. Kor. 15. 3. Kakor pa z hi o vek s hi vi, — tako vmerje: — kak¬ ih e n pokopan, taktilen bo vltal. Ako le dobro leme vleje, lepo israftlobo. — Vli bomo Izer vftali, pa ne vit premenjeni. T. Kor. 15, 51. Kakilhno nalhe shivlenje, bo tudi Imert, ino vezhnoft. ,,Kakovga najde fmertni dan, taklhniga bo najdel nekdaj fodui dan; sakaj kakor v’tim zbali vmerje , tako bo nalodni den lojen.“ ,Sv. Ang. D. Nauk fedajniga shivlenja. Kolj k o tedaj u o shivlenje sa dolgo vezlniojl velja, — le mertvi prav fposuajo. Preden njegovo truplo sagernemo, sallilhimo tri slate nauke , ki nam jih sa shive dni nath rajni brat isporozhi; 1. Ne hodite po fhroki zefti p olvet ne s h o v, ki v’po- gublenje gre. — Veliko je poklizanih, — malo isvolenih; le po fier- mi poti k’ nebelam hodite. — Ncbefhko kraljcflvo lilo terpt. — Ne ljubite Iveta, tudi ne, kar je na Iveti. — Kdor Ivet ljubi, bo s’Ive- tam konez vsel.“ Jan. 2. 2. Ne odlagajte p o bo) j Ih an j a;—valhe shivlenje jc krat¬ ko. Kakor po k a p 1 i na veji, — bo tudi po val; kar samudiii, Vekomaj popraviti mogozhe ni. — Oh, de hi mertvi Ihe le eno uro, mi¬ nuto imeli, ftorjeno krivizo popraviti, samujeno dobro ftoriti! -r- pa sa nje ni delavnika vezh , — le. nedela je vezhne pravi z e. Delajte , dokler je dan; pride nozh, ker delati vilhej ne bo mogozli.“ Jan.9,4. 3. Pripravljajte le fkerbno sa vezhnoft, sakaj tam na 1’oshji prav iz i ni le kraj vefelja, ampak tudi neisrezheniga terplen- ja. — ,,Kdor po malini leje, bo tudi po malim shel; — kdor v’ mefi leje, ho od mefa pogublenje shel; kdor pa v’duhi leje, bo od duha vezimo shivlenje shel.“ II. Kor. 9. V’ veghnoft val' ne ho Iprcmi- lo posemelfko blago, ne pofvetno velelje, ne zhalii, ino imenitnoft ftanu ; lamo zhcdnoJtii ino pa dobre dela, ki jili (alje ne vkradejo , rij a ne Ine, one vam oftanejo vezimo. — ,, Dobro delajte nepreneha- ma, sakaj le po tim hote enkrat bres prenehanja shelj.“ Gal. 6, 9. , Sp omilite lo pa tudi na nal v" Iv oj ih dobrih delali, ki lino pred vami fhli na boslijo pravizo, ino Ihe pemozhi potrebujemo.— Kakor vi nam — tako le bo vam povrazhovalo. — To je rajniga polieden glaf Ihe is pokopa na naf. — — # 76 Tudi mi fe hozhemo njemu sduj oglafiti, preden njegovo tru¬ plo eageniemo, ino mu: 1} Terdno obljubiti, po teh jnaukih shiveti, pa tudi: Z) Moliti sa njega, reko z h : litanije s a m e r t v e na p o k o p a 1 i 1 h i. Gofpod, vfmili fe zhres nja! — Kriftuf, vfmili fe, zbrca nja Golpod, vfmilie fe z h res lija! Bog Ozhe , ki fi njega ftvaril, Bog ,Sin, ki li njega odrcfhil, Bog fv. Duh, ki li njega pofvetil , ,Sveta Trojiza, v’ katero je terdno verval, ,Sveta Marija, vfmilena mati, profi Boga sa nja ,Sveti angel , varh njegov, profi Boga sa nja! Vli fveti Angeli ino Arhaugeli, profite Boga sa Vfa fveta drushba svelizhanihj duhov, proii Bog ,Sv. I. —. njegov patron f—naj proii Bega Vfi fveti ozhaki ino preroki , —• — apoftelni ino vuzhenzi Gofpodovi , *— — marterniki ino nedolshni otrozi, — — flikofi ino zerkveni vuzheniki, — — mafhniki ino fposnovavzi, — — menihi ino pufhavniki, Vfe fvete devize ino vdove , Vli fvetniki ino fvetnize bo.shje, Bodi nejemu miloftUv, saneli mu o Gofpod! Bodi njemu miloftliv, vflifhi naf o Gol']) o d! Od tvoje jese , Od vezhue fmorti, Od terplonja ftrafhnih viz, ,iSkos IVoj e ro jftvo, ,Skos fvoj kerft ino fvet poli, ,Skos fvoj krish ino terplenje, ,Skos fvojih pet kervavih ran , ,Skos fvojih fvetih fedem beled na krishl, ,Skos fvojo bridko fmert ino pokopanje , ,Skos fvoje zhaftitlivo od finerti vftajanje, ,Skos fvoje velelo v’neholiojenje, Ti ,Sin boshji! 1’rofmo tebe, vflifhi naf! De nafhiuiu rajuimu bratu vfe grehe odpuftifh, profmo tebe, vflifhi naf! De mu sallushene fhtrafe prisauefefh, profmo tebe, vflifhi naf! De nja dulho v’vezhno pogublenje ne obfodifh, profmo tebe , vflifhi naf! De njo is viz terplenja refhifh, profmo tebe, vflifhi naf! 71 De »jo pred fvoje oblizhje vsemefh, profino tebe, vflifhi naf! De fe v’tvojim kraljeftvi vefeli, profmo tebe, vflillii »af! De njej ino vlim vernim dufliara vezhen pokoj podellfh, profmo te¬ be , vflifhi naf! Jagne boshje, ki vfiga fveta grehe odjdmlefii. IV. Sanefi nam, oGofpod! Jagne boshje, i. t. d. 1,1’. Vflifhi naf, oGofpod! Jagne boshje, i. t. d. IV. Vfmili fe naf, o Gofpod! Gofpod, vfmili fe! Krifle, vfmili fe! Gofpod, vfmili fe! Ozlie nafh i. t. d. Zhefhena fi Marija i. t. d. > r . Gofpod mu (njej) vezhen pokoj daj! l.V. In vezhna luzh mu (njej) fveti naj! V. Gofpod vflifhi molitev mojo! IV. In moje vpitje naj lx’ tebi pride I Molimo. Vflifhi o Gofpod! po fvoji milofti nafhih profhenj mili glaf, ker tebe klezhe profmo sa dufho nalhiga rajuiga brata (feftre) I. kateriga (katero) fi is tiga fveta saklizal; de njo v’ deshelo miru ino vezhne luzhi poftavifh, ino s’ vlim’ fvojirn ljubim fvetniki sdrushifh. Po Jesufu Kriftufu, Golpodu nalhim. Amen. Molimo. O Bog, ki v’tvojim vfmilenji dufhe vernih pozhiVajo, daj fvojim flushavnikam ino 1'Iushavnizam, kateri v’Krifiufi fpijo, milofl- livo odpufhanjc vlili grehov, naj de bojo grehov odvesane, s’ tebi* fe bres konza vefelile. Po ravno tim Jesufu, Gofpodu nalhim. Amen. IV. Gofpod njim vezhen pokoj daj! R’. In vezhna luzh njim fveti naj! S T . IVaj pozhlvajo v’miru! — (V. Amen. Poflddna popotni z a. 1 . Zhlovek’, on od shene rojenj Kratko zhafa le sil i Vi ; Kja terplenja je veliko , Malo pa. vefelih dni. I.e teshavna je nja hoja, On ne najde tu pokoja; V’ joku fe na fvet rodi, ,Svet sdihvaje sapuftl. S. Kakor trava on prirafte, Perzveti, ko roshen zvet; Hitro njega fmert pobere, Ni ga bilo, — ni ga fpet. Dulha fe k’ Bogu poverile, Truplo v’ hladen grob sagerne, Vlaki zhlovek gre te pot, Naj bo hlapez, alj gofpod. S. Kriftuf je shivlenje nafhe, Tu premagana je fmert; Dufho jesul' k’Tebi vse m e, Truplo hrani v’ boshji vert, Blagor nam , ki dobro vemo , l)c sa Njun k’ O/Jietu gremo; Sa pravizhtie je od tod’, V’ fveti raj veleli pot. 4 : Belo rajni je dokonzhal Njja delavnik je nehal, Njega je Gofpod saklizal De mu bo plazlsilo dal. ,Spremimo ]io sadni boji Njega truplo sdaj h’ pokoji; Dufho pa srozhimo mi, Donel' bosbji milolti; 5 . Kar na fveti zhlovek feje, To bo tam po finerti shel; Kar je do briga pripravil, Bo velelo s’ 1'ebo vsel. Vfe vefelje sdaj minilo , Zhafno vfe ga sapuftilo; ,Sanio dobre dela fo, Ki.ga v’ vezhnoft lpremljajo. 6 . Vfe poivetiio velel vanje Na tim fveti sa-nj neha, Jmenitnoft in bogaflvo Sdaj tolashleja ne da. jHrezhno le tajifta duflia I’o tim poti fvet sapnika, Ki krivize ne posua , Velko dobrih del ima. 7 . (fak gre zhlovek ’s tiga fveta V’ liifho fvoje vezhnofti, Vel’ko piha, pre vsel Uje ; Pa le s’ prašnimi rezhml. Ko dur svoni omolziiijo , ,Se tud’ folse polufhijo; ^ Njega vef fpornin je prezh, 1 Mefto ne p osna fe vezli. 8 . Pa sapifauo je v’ bukvah Tamkaj vfakiga ime , Tud vfe dobro ino hudo , Kar v’ shivlenji ftoril je. V’ vezhnofti bo vfe odkrito , Kar je fkrivuiga, ozhito ; Vfe ho zhlovek tamkaj bral Ker bo pred ,Sodnikam ftal. !). Blagor vfim pravizhnim mertvim, Ki v’ Gofpodi pouierjb; Oni h’ fvojimu Ozhctu Le pozhivat taj (tje) gredo, Njih ftorjene dobre dele Bojo vekomaj flovele; Njili zhaftitlivo ime, Med fvetniki fveti. fe. 10 . Vfe pofvetno premoshenje Mertvimu je vsela fmert; Uefke fhtir fo mu oftale, luo pa rastergan pert. Sgiuila je vfa lepota, lil minula vfa dragota; ,Svete zhcdndfti fatno. Njemu v’ vezhnofti zvetb. 11 . Vfi tovarfhi malopridni ,So ga sapuftili sdaj, Le pofhteue, dobre dufhe Njega fprem jo v’ sadni kraj. Vfe vefele tovarfhije, Dobre volje in goftije Mu fedmina vsela je, Ki sa njim opravlja fe. 13 . O Gofpod! vfim vernim mertvim Vezhen mir in pokoj daj, Naj pozhlvajo v’ pokoji Vezhna luzh jim lveti naj! Trupla v’ semli mirno fpijo, Dufhe v tebi naj shivijo, Dokler tvoj mogozhen glaf, Bo li' vftajauju sbudil naf. II. G O V O R I Z A. Z h 1 o v e k a trojno r o j f t v o. Trojno rojftvo je zlilo veku odlozheno: — na (im jc (udi uafhe svelizhanje, alj pogublenje: P e r v o r o j fl v o od matere v' te f v e t. 1 . Jokaje — ne sa to seniljo rojeni — fino le popotniki na Ozhetov dom—kakor vii nafhi ozliovi. Oliaje niniiimo tftkaj , ampak prihodne jilhemo. Ilelir. 13, 14. — ,Shola je zelo nal'hc shiv- lenje sa prihodno vezhnoft, — ,Sveta mati kat. z er jeva naflia vuzheniza, naf per rojftvi prevseme, vuzhi — opomina, ino nrif fprejme is tiga v’ prihodiio .shivlenje; — Po fmerti flopimo v’ lkufhnjo; — Kakor le pripravimo, bomo obflali. — Vo j i'k o ima zlilovek vel' zhal' na semli, med hudim ino dobi im. Jot). 7,3. — Roj sa nevenliv venez nevmerjozhnofti — v’teka mizi fvojga fta- mi. I. Kor. 9, 84. — D e 1 a v z i lino v’ vinogradi Gofpodovim; — na tim fveti je delavnik, po fmerti bo nedela plažhila. Job. 7, 3. Blagor mu, ki na vezher fvojga shivlenja isrezhi samore: „Delo lim dokonzhal, ktero fi mi dal, de ga ftorim. Ino sdaj me ti Ozhe pove- lizluij s’veliaheflvam, kteriga fini per tebi imel, preden je bil i'vel.“ •Inn. 17 , 4 , 5 . -i- ,,Dobro vojiko tim peljal; sdaj me zhaka ktofttt pravize.“ II. Tim. 4, 7; „Kar tukaj fejeino, to borno tamkaj sheli: dobro , alj hudo. II. Kor. 9, G< ,, (SreZhen ,• kdor obilno leje, bo tudi tamkaj obilno shel.“ Gal. G, 8 . Njegove dela grejo sa njim, 8 . Le kratek zhal' nam je vfmileni Ozhe oillozhil sa priprava •— na dolgo vezhnoft.— Od sibele do pokopalifha je le kratek pot s — fedemdefet, — zhe veliko, ofemdelet let; ino kar vezh, je brid¬ ko ft ino testi a va. Pf. 89, 10; fpioh pa fhe toljko letne doshivimo. Kit fe vtCrga, ino mi pademo, — pogofto, kedar bi fhe nar raj shiveli. ■—-Otroku mine shivlenje ko rosha na polji; ml a d fenzlm sgine, kakor juterna megla pred 1 'onzam; — moshu, kakor ponozhnc fen- je; — ftarzheku, kakor vzherajiii dan, sakaj: ,, Vlaki dan vmi- lamo, ino zhe ravno raftemo , l'e le krajfha nafTie shivlenje.“ Sv. Gregor. To nam prizha nafh rajni brat (feflra). — ■— 11 i C oliqua ci vita defuncti appliccntur; si placct. Blagor rajnimu (rajni}, ako fi jc v’ tim kratkim shivlenji fr e zhn o vezhnoft sallushil! —-Alj kako radi ljudje na (o pesa- bijo! le sa zhafno fkerbijo — sa kratko, minjozhe vezimo sapravi- jo; — vshivajo pofvetno vefelje, kakor bi sa-nj vftvarjeni bili;—fi napravljajo blaga, kakor bi vezimo ua semli tl iveli. — ,Smeri jih? «0 pobere , —- smanka jih, kakor kaple na veji; —tako sgubljo zliafno ino vezhno. Oh, io je smota nar h'ujfhi — to sguba nar vezlii: pro¬ dati vezhno sa malovredno zhafno! — To nam kashe isko- pana jama, to naf mertvo truplo is jame vuzlii ino pravi: Zhlovek! dober Bog je tebi v’ tej folsni dolini le kratek zhaf terplenja odlo¬ žili!, de ii v’kratkim vezimo vefelje lehko saflushifh; •— satorcj, hiti fe perpravlati na fvoje drugo rojftve : Drugo rojftvo fmerti, is tiga fveta v’vežhnoft. O pervim rojil vi naf je vfigamogozhni, Stvarnik s’ vfim potreb¬ nim ofkerbel. Bal je vfakimu potrebnih talentov: shivlenje, sdravje, ftarifhe , premoshenje, i. t. d. — S’ tim fe mormo sa fvoje drugo rojftvo farni prcfkerbeti, kedar naf Gofpdd fkos fmert na rajtengo poklizhe — truplo semlja v’ fpremenenje s-hrani, dufho pa vezil¬ ji o ft v’ plazhilo vseme. Kdor 1’e sa vezhnoft pripravil ni, na poko- palifhi vle sgubi. Bogatina sapufti bogaftvo, fhtiri defke, rastergan pert, pa malo oblanz je vfe , kar posemelfkiga s’ febo vseme ; lopata perfti vfe njegovo premoshenje; — sa drugo fe erbi raspiplejo. — Vifo- kiniu fhtimauzu mine vfa imenitnoft; — temna jama je njegovo prebivalifhe j sarafhen kamen vfa njegova zbaft;— v’nekih letali fe mefto njegovo vezli ne posna. — 1’ oshref hnlku nehajo vfe pofvet- ue dobrote ; —• zhervi fo sdaj njegovi dobrovoljzi, trohlivoft vfa nje¬ gova fladkoft. •—■ Nezhiftnik je dokonzhal fvoje nefranino shivlenje; — zhervam v’ shivesh je njegovo pregrefhno telo, — njegova duflia podmet peklenfkiga ognja. —• 1’ravdovez fe tukaj toshovati henja, jesovez dokouzha fvojo fovrashenje. Njemu ki mu je bil slie fvet pretefen, je sdaj vofka jama proftorna sadofti; mirno sravlio tiftiga fpi, kateriga je poprej kcrvavo fovrasliil. — Gorje vfim 1 enju- li a m, ki fo , kakor sanikarn Jilapez, fvoj talent sakopali. Joj vfim grefhnikam, ki fo ga sapravili. Versheni bojo v’unajne te¬ me, kjer bo jok ine fhkripanje sob. Blagor pa vfim sveflim hlapzain ino deklam, ki fo pridno delali, ter lVojih taleulov pet, alj dva, v’ dobro obernili! s’ folsami fo fjali; sdaj fvoje 1'nope s’ vefeljam damo nelo. — 1’rijasno jih Go- fpod saklizhe: ,,Blagor tebi, sveti ino dober lilapez’ ker li bil v’ma¬ lim sveft, zhrcs veliko te bbmpoftavil; pojdi v’vefelje fvojga Gofpo- da!“ Mat. 25 , 14; Oj io je velelo rojftvo sa uevmerjozho dufho pra- vizhniga krifljana, bolj velelo, kakor pervo od matere v’ ti reven fvet, fkos katero fino fe le v’terplenji porodili, ino ravno sa to šemljo jo¬ kaje posdravili: — ,Skos fmert fe prerodimo v’vezhno vefelje, sa- puftimo reven fvet, ter ga s’lepimi nebefami smeniino. — Velelo du- the pravizhnih v’ fvetim raji shivijo; trupla pa zhakajo tretjiga novi- ga rojilva: Si Tretje r o j ft v o, V ft a j e n j e na f o d n i dan. Mertvo truplo, v’njivo boshjo vfjano, fe tudi v’scmlji sa novo fnjiivo vezifniga shivleuja pripravlja. — Jesul' lvriftuf, odrefhenik ,n o isvelizliar, ga bo obudil, kedar bo fhtevilo iavolenili dopolneno, ''<'dar odlozhena ura pride, Jan. 5, 28. de bo telo duflii plazkila tovarni, kakor je bilo deleslmik saflushtla. Naj trohlivo truplo semlja povshije, sverina rasterga, •—morje poshre: saklizal bo vfigamogozlien ,Sodnik, in dalo bo vfako fvoje "usnj. Hostiji duh bo oshivel luhe kolti (Ezeh. 37.) obdala jih bota oiefu ino ko.sha (Job. 19.) ino vftajali bojo, ki fo dobro iiorili k’ shivlenju, ki fo hudo ftorili, k’ obfojenju. Oh, frezhui vil pravizhni, nedolshni ino prav (pokorjeni krifijani! — Vefelo bojo vftali, fe videli, posdravljali, M fe sdaj na pogrebi eden sa drugim milo jokajo. — Gorje pa vlim n efp oko rj enim grefhnikam!—Vftali bojo tudi oni, alj njih vftajanje bo ftrah in trepet. Vpiti bodo,kedar bodo en drugiga vgledali: „Hribi, pokrite naf!“-Kakor shivlcnje, taka fmert, — taka bo tudi veZlinofi. Opomini. Ljubi bratje ino feflre! poglejmo rajniga pokop, ino otl nja fe fi daj modro shiVeti vuzhimo; shivimo tako, kakor sdaj on sheli, de ki bil shivel, ino bomo fkoraj skeleti tudi mi. 1. Ne tvdsimo fvojga ferza na pofvet.no; kdor fvet 'julii, bo s’ fvetam konez vsel. Tam V’ nebefih je nafh dom. „0- krazhajmo s’fvetam tako, de naf vjel ne bo. Popotniki fmo in pri- "di sato, de fpet pojdemo.“ , S v. Avg. 2. jSkerbimo pred vfein sa fvojo nevmerjozho dufho, "jo s’ fvetim’ zheduoftmi lepfhati, de bo modrim devizam podobna, "a Gofpodov prihod pripravlena. Kaj bi pomagalo, zel fvet imeli, na tvoji dufhi ]ia fhkodo terpeti. Mat. 16, 26. 3. l>a tudi fvoje truplo pofhteno imajmo, sakaj ono je dufhe tovarfh, lerripel fvetiga Duha, bo od fmerti vftalo, — ino bo " dullio vezlmiga sliivlenja deleshno. Ne omadeshujino ga s’nezhi- ltofljo, ne pofhkodujmo ga s’ poshrefhnoftjo, jeso, lenobo; • kdor ko tempel boshji rasdjal, tega bo Bog fhtrafal* I. Kor. 3,17. Modro ga ohranimo fkos smernoft ino delavnoft, de ga bomo nekdaj s sa- vupanjam v’ scmle materno krilo polosliili, ino na 1'odni dan vfe pre- nienjeuo ino po nebefhko velizhaftno is semlje fpet prijeli, naj ga bo dufha vezimo vefela. 4. Ne bojmo fe fmerti; temuzli le sa frezhno fmert fk er bi mo. Ona gam mata v’ Ozhetovo bifho nebefhkiga vefelja odpre, ino mi pojdemo k’ temu, ki naf je poflal, — V’(iofpodi sh<- 6 vUno, (le bomo v’G'pfpodu vmerli, iiio bomo sliivi kakor meric i (Jo* fpodovi. Rim. 14, 8. 5. Ne shalujmo nef p am e t n «■ sa rajnim’ mertvimi; lc sa lije raji molimo , naj jim nalita Ijubesen jirijiomore , kar fi farni n c morejo pomagati vezli. — Delajmo li prijati e v’ vezhnofti. de kedar bojo tudi uafhe truplo v’ semljo sagernili, uafjio dufho v’vezimo prebivalifhe vsemejo. Luk. 16, 9. Vsemi tcdej semlja, kar je tvojiga: mertvo truplo nafhigarajniga brata; vsemi pa tudi Dog, kar je tvojiga : ncvmerjozho dufho v’ vezhno shivlenje! To tebe proftmo, vfmileni Ozke nebefliki! po Je- sufu Kriflufu , Gofpodu uafhim. Amen. Proces dici possunt, ut supra. V m c r 1 i v O f t. 1 . jing, vfigamogozhni vezhni! Ti savetjc liafho fi; Od naroda do saroda Tvoja roka vfe sliivi. 2 . Preden ko fo gore bile, Preden fe je fvet sazhel ,Si s’ nefkonzhno modro roko, Dog vfe vezhnofti objel. 3. truplo fi is semlje ftvaril, V’ prah ga sojiet fpremenifh, „Prahfibil, in prah fpet bodefh!“ To ti njemu govorifh, 4. Jesar let je le pred teko Ravno to , ko nam en dan; Kakor ure ene nozlii, Zhaf skivleuja dokonzhan, 5. Kakor eno kratko fpauje, Kedar truden zhlovek fpi, Kaglo mine kakor fenza Tud fhtevilo nafhih dni, 6 . Kakor voda, hitro težke Nafhiga shivlenja zhaf, Kakor kapla ’w veje, kane, Vterga fe, ko tenek laf. 7. V’ jutri lepo roška zvete, Trava zliedno selem', Svezher pa sa ojftroj kofoj Pofufhena she leski. 8 . Vfemogozlmi farno mignefk, Ino po zkloveku je Samo rezkefh! ino v’ hifho ,Svoje vezhnofti on gre. 9. Kafke djanje kofh prefodil, In pogledal grehe vfe; Tebi, fkrito in ozkito, Vfe na tenko snano je. 10 . Oh, deb’ zhlovek ne posabil, Kaj ga zhaka enkrat tam, Tam, kjer dela Dog pravizo Dobrim , kakor grcfhnikam, 11 . Dog! dni nafhiga shivlenja Modro ihteli vuzhi naf! De ne bomo samudili Kratek svelizhanfki zhaf! 83 III. G O V O II T Z A. Pokopalifhe P r i d g a r pokore. A. Kedar fe ljudje is cniga v’drugi kraj 1'elijo, poprej fvojo novo felo pogledajo, ter li prijetno fianovanje prefkerbijo. — ,Smert je nallia felitev is zhafnofti v’ vezlinoft. —Vfi pojdemo donef alj jutrc v liilho tvoje vezhuofti, kakor naih rajni brat ftcfira). — Oti po¬ glejmo, bratje ino fellre moje! kamo pojdemo, preminimo kako te nam bo godilo! — Vte to nat pokopalifhe rajnih vuzlii. B. 1. „,Stoj popotnik! tak je na mnogoterim pokopi sapifano; ftoj in pr e mit li: kar ti ti s daj, tim bil tudi jes poprej; in lo novo befedo : „N a j hi grefhnik ravno fhtrafingi odfhel, hosliji roki ne vji- de.“ ,Ste flifhale , vi ovzhize , fvojiga pridgarja sadne hefede! Koljka tolashba, kaki) lep. poduk, kako ojftra ivaritev sa naf! Te hefede fo nam tolashba; sakaj, de fe ponishalh pred Bo- gam ino sa grefhnika fam fposnafh, je Bogu ljubo, ki ponisbne po- vifhuje , ino jim fvojo miloft deli; — je vefelje angelam, ki fe vezh vefeHjo grefhnika, ki pokoro flori , kakor devet ino devetdefet pravizhnih, ki pokore ne potrebujejo. Po tem savupam o, de fo te lepe hefede tudi rajuimu v’ isvelizhanje, dokler je tudi grefhni zol- liar, ki je od dalezh Bal, ino na fvoje perli terkal rekozh: „0 (Jo- lpod, hodi mi grefhniku iniioftliv!“ opravizhen v’fvojo hifho'fhel. Te befede nam pomnoshijo novo vfmilenje, s’vfrnilenjara pa (udi lju- besen do rajniga, ker tudi mi farni ichutimo, de fmo veliki dolshni- ki pred H o gam. Beleda rajniga, de je radovoljno terpcl, naj bo pofebno nam duhovnikam v’ poduk, sakaj kakor je sli e IV. 1' avl to- slioval, ima tudi sa njim vlaki dufbni paflii‘, vezli alj manj po pra- vi/,i toshovati, reko/.h : „Menim, de je Bog naf apoftcliie (duhov- fke p ali Irje) sa naj sadne poftavi!, kakor k’ fmerti namenjene. Mi fmo nefpametni (kakor fvet pravi) savolj Krili n fa. Nimamo ftano- vitniga prebitka. Kolnejo naf, ino mi blagoflovimo; preganjanje terpimo ino prenefemo. Kakor savershek vfih fmo poliaii. — Tega ne pilhem pravi iv. Pavl, de bi val’ olramotel, ampak vaf opomin¬ jam kakor fvoje ljube otroke.“ I. Kor. 4, — Te befede vuzhi- jo naf duhovne , naj poterpeshlivo persauafhajmo fvojim ovzhizam; pa tudi verne fvari, naj ne delajo krivize fvojim dufhnim visharjam; sakaj : „Oni zhujejo , kakor taki , kteri bojo sa vafhe dufhe odgo¬ vor dajali, de to s’ vefeljam ftorijo ne sdihvaje, sakaj to sa vaf ni dobro. 11 llebr. 13, 17. G. Sliiv fpomin vam torej naj oftane pofledna fvaritev rajniga vafbiga pridgarja: ,,Naj bi tudi zhlovek fhtrafingi odfhel, boshji roki ne vjide. 11 Ta reliiiza le na fmertni pofteli nar bolj ozhituo pokashe. Bog pojifhe zhloveka, ino ga objifhe , naj bi bil fhe tako fkrit. Bog gleda — tehta ino zhaka — feshe pa tudi po fvojo pravizo, in preden miflifh, tebe sadene. ,Srezhcn, kdor IVoj greli pouishno fposna, ino Ozhetvo roko kufhuje, ki njega tepe. Oh, naj bi nam ta befeda siriva v’ torzi oiluia , kakor nam jo je rajni is shiviga ferza povedal! 7. Vi sapufhene ovzhize! vi fhe imate vezli sna- menj, ki vaf rajniga vafbiga paftirja pomnijo naj! Koljko naukov fo vam otrokam sapuflili, — koljko dobrih Cvetov vam ftarefham da¬ li, — koljko dobrih darov vam podelili, reveshi vi!— — — Priftopite douef vti k’ mcrtvafhkim noflam, ino fvojimu duhov- fkirnu ozhetu fpodohno hvalo fkashite 1 Pri Ho pl pa tudi fovrashnik rajniga, ako kateri pod fonzam shivi; — savnpam, de ga ni!—Na mertvalhkim oj dri (na inertvaflikih parah), kjer silila vezli ne bije, fe vlaka jesa in ferd ohladi. ,S k 1 e n. Ino sdaj te ne bomo dalej mudili; — naj flic volja boshja go¬ di! Naj semlja vestne, kar je njeniga, naj prejme Bog, kar je nje- goviga! — Preden naf rajni s’vlim sapufti, fhe saflifhite : Njega f 1 o v o. ,,Sahvalim vaf, dobrotnike moje, vaf vfe, ki fte me radi imeli. Oftanite s’ Bogam moji prijateli ino sjiauzi! Ozhe nebefbki vam va- fho prijasnoft poverili, ki lic jo meni fkasali, — Sahvalim vaf, larmaili moji, ki fte me vbdgali radi. Ne shalujie sa meno, ampak 1)5 dcrshite fe sdraviga nauka. It o ga fe bojte, dershite fe fvojga ftanu ino delajte fvoje isvelizhanje, dokler je dan, sakaj pride nozh, ke¬ dar nobenimu vezli delati ne bo mbgozli. Pred pravizhnini ,Sodni- kain ftojim, dajani raj ti n g o sa febe ino na vaf; torej molite sa me, de na fodbi vfmilenje najdem; profite pa tudi Boga, naj vam do- briga paftirja da.“ Prejmi pa, tudi ti ljubi duhovfki brat ino paftir: N a f h e t 1 o v o, Pojdi v’ miru, ljuba dufha, pozbivat, per Ozlietu nebefhkim naj bo tvoje prebivalilhe J Nafhe molitve tebe na Ozlietov dom fpremijo, nafha ljubesen gre sa tebd. Kaj tebi pridejo isvoleni boshji na proti, ino Jesuf, tvoj Gofpod, naj tebe v’tvojo nefkonzh- 110 .vfmilenje v,seme. Ohladile fo fe tvoje bolezhine, potihnilo tvoje sdihvanjc; naj fe pa tebi v’ fvetim raji tudi nebefhko vefelje glafi! — Bog tebi bodi vezhna luzh, nam pa vfmilenje ino pomozh, dokler fe per Ozheti sopet snidemo. Amen. Matija Vodufhek. Pozhivniza mertvih. 1. Pojdi, brate! s daj pozbivat: Truplo v’ krilo materno , Dufha tvoja pa prebivat V’ liifho gorj v’ Ozhetovo. Kedar enkrat ura pride , ,Spet oshivcl tvoje glide Bo trobente ftrafhen glaf, Ki bo h’ fodbi klizal naf. 2 . Vfe terplenje sdaj nehalo, Tih in miren je te kraj; ,Sladko bode truplo fpalo, Bog le dufhi dobro daj! Dokler k’ novimu shivlenju, Plazbat vfe po saflushenju Jesuf sopet sdrushil bo Tvojo dufho in telo. 3 . Kedar od vfih krajev sbrali Angeli na fodbo naf, Oh, deb’ na defnizi ftali, ,SlifhaIi vefeii glaf: ,,Prid’te, Ijubleni Ozheta, Sanizhvani vfiga fveta, Di pofed’te vekomaj Vam pripravlen fveti raj!“ per kateri fmo profili boshjiga shegna sa vfjano feme uafhiga ])olja, fpet fmo fe sdrushili h’drugi prozefji, prifhli na njivo poko- palifha — boslijo feme vfjat sa shetvo 1'odniga dne. -— In o komu pa ta shaloftna proz olja .velja ? Nafhimil ljubi mu Res ar ju Franzu, vuzheniku toljko pridniinu, ne le farno Lofhke fare, temuzh tudi nafhih ftranfkih far. — On , ki nikolj nobene prozefje opuftil ni, fklene donel' s’ prozefjo fvoj poseiuelfki hod. — Njemu , ki nam je v’ prozefjah toljkokrat lepo prepeval, donel' v’ sadni prozefji drugi odpevajo! Tak li opravil, Franz! delo fvojga shivlcnja! fi she dni fvojga terplenja doiial! tako ii polosliil 1'voje trudne kofti v’ miren pozhi- nek , ino ti nagni! tvojo glavo na ftran fvojiga rajuiga tina, sa ka¬ terim ti une dni tako milo shaloval! Tako je tedaj tebe saklizal vfmtleni Ozlie na vezimo plazhilo! Uog tebi daj fvojo pomozh: dufhi vfmilenje, truplu pa mir ino pokoj do fodniga dne, kedar bojo fpet oShivele mertvc kofti, in velizhaftno vftajale k’ vezhnimu shivlenju. — Mi pa krog tvojga groba ftojimo , opravljamo tebi sadno prijasnoft, ljubcsen ino sa- bvalo, ter profimo, naj tebe boshje roke fprimejo, dokler nafba pomozh feshe farno do tod. Tukaj vsememo donel' od tebe na vle- lej flovo. 2 . I»a koko je to, de vaf moji ljubi, toljka shaloft opezhe, ke¬ dar flifhite, de dober liosar flovo jemle od vaf? — de vi otrozbi- zhi fvojiga ljubleniga vuzhenika vezli videli ne bote, de vaf vafh mili prijatel vifhej potolasbil ne bo, de fe ne bo, on pohlevna, dobra dufha, per valili hifhi nikolj vezli oglati!? — Kaj je to, de fe donel' shalofti sdehniti ne morete, kakor bifehotla shaloft Sumer¬ ijo sa njega pipati, in bi ga notla fhc semlji isrozhiti? Velike ino male vidim od shalofti prepadene; kaj fte vi vfi njegovi fholarji bili? —. *) In fano Spiritus sancti in Ložhc , Stvtdae inferioris dioceseos Lavanti nae , die a3. Maji ib38 feria 4ta Bogationum. lilisi de le malo jih je tukaj na pogrebfhini donef, ki hi ne hili k’njemu v’ fliolo liodili; gotovo pa nobcniga ni, bodi fi nishih, a U vifhih, kterimu bi rajni fvoje dobrotlivofti, prijasnofti ino Ijubes- "i fkasal ne bit, ne kaj rasvefelil. Sguba sa naf je v’refnizi ob- zhutua fkos njegovo fmert. Zel kraj ga pogrefha, kakor bi bil "zlieta sgubil; mertvafhki svou, ki je njemu sapcl, je zelo faro, kakor eno ferze sadel. 3. Otoslmo je poflufhati, okolj njegovih par, kako od vezhiga ( lo manjfhiga vfaki preprizhati hozhe, de mu je sa rajnim shalovati. Od 'nafhnika do kmeta , od ozlieta do otroka vfe sdihuje sa njim. — Kaj ki fe tedaj ne fpodobilo, ti na pogrebi ljubiga fvojo shaloft potoshi- li> ino fe med feb o potola,siliti; faj zhlovek loshej terpi, kedar to- v arfha v’ terplenji dobi. —Morebiti de vam bo loshej, ako safltfhi- ie fvojiga laftniga fajmofhtra, zhaftivreduiga gofpoda, poto¬ niti, de jim je per fholi, per kori ino per zerkvi kakor per domi naj pridnejfhi roka odmerla: — zhc flffhite gofpod kaplana va- bhiga prizhati, de jim je le fkos neisrezheno pridnoft rajniga tc- 'Sliaven nauk prenatifnene fhole polajfhan; — ako flifliite, kako vfi dobri ozko tj e fkomntjo, ter ne vejo, kamo ino komu bojo sa na¬ prej fvoje otroke v’ fhoto pofhiljali; — zhe flifhite fvoje otroke per- povedvati, kako pohleven, kako dober in ljubesniv vuzhitel fo raj¬ ni Kosar bili. — Zlo orgle ga bojo pogrefhale, ki fo po njegovih perftih toljko lepo pele ino h’poboshnofti budile. — Kako bi ihe le dopovedal, koljko njega sapufhena vdova pogrefhala bo, ki fta želih fhtir ino dvajlet let pofhteno fkupej shivela; — ino kaj fhe le njegovih fedem nefkerbnih firot! — — — 4. Alj le shalujte, koljkor fe vam sdi; jes pa toshovati ne¬ ham. Dokler vam folse v’ ozheli j igraj o, fe meni liže vjafni; dok¬ ler sa rajnim vi sdihujete, fe meni moje ferze tolashi; dokler vi slia- lujete, fe jas rasvefeltm. — Sakaj? ►Sa to , ker ravno vi v’ fvoji shalofti nar lepflii snaininje sliive Ijubesni dajate: kjer pa prava ljubesenje, tam je tudi dobrota; kjer Pa dobrota, tam tudi vfmilenje; kjer pa vfmtlenje bosbje, tamkaj je tudi nar flajfhi tolash CtrofhtJ. ,Srezha sa rajniga ino sa Vaf, de fe tukaj donef ponovi, kar fe je nekdaj , kakor nam fv. evangelj pri¬ poveduje , per pokopalifhi Lazara v’ Betanji godilo , ker fe je vfmileni Jesuf sa Tvojim mertvim prijatlam pofolsiP, in ijultvo djalo: »Poglejte, kako ga je ljubil! 44 Ravno tako tudi jes donef na pogrebi rajniga Franza lehko rezhem: Poglejte trumo ljudi krog njegoviga groba , — vidite kake prozeljo naredijo hvalesh- lU farmani fvojmu rajnima vuzliitelu! Glejte, kako te folsijo ! llel- nizhuo fo ga sa ljubo imeli! — Oh, de bi tud’ dobrotlivi Jesul' vfmilenje imel s’ njim, kedar on ftopi pred njegov fodni ftol! 5. Ai fe nam potreba ne bati , de bi njemu Jesuf vfmilen ne bil; faj ga je ravno na bilo vczlier fvojga vnebohoda saklizal na prasnile vezline Ijubesni. Dovcrfhiti mu je dal tri ino tridefet let fvojga vuzhenja, kakor jih je njegov Gofpod ino mojfter do¬ polnil, ino v' nebefa fhel. Ako sli c vfakiga fveta vera potroflita, *>s de fi v' »velim dopolnenji dolshmiiU fvojga ftanu nebefa saflushi, kolj¬ ko i 11 o kako lepo vefelje sijema znaka, ker mi vfi vemo, kako na tenko ino svefto je rajni fvoje dolshnofti dopolnil. — A T am ni toljko sa njega fkcrbeii , ktcriga je Bog v’fvoje ftanovanje vsel, kakor ve¬ liko vezh fkerb imeti, de poinemamo sa njim, kar nam je lepigaino dobriga sapufi.il, nam v’tolashbo ino poduk. Ako prizhate, kakor vidim, vli, de Ilc dobriga, pridniga uzbenika imeli, tako tudi fka- sbite v’ fvojim shivlenji, de fe je nauk lepih zhednoft vaf tudi prijel, gakaj dober vuzhenik le v’tem fvojo hvalo ima, de ga lepo pofhte- no sadershanje njegovih uzhenzov zhelii; faj tudi dober delavez ni, dokler nima verliga dela pokasati. G. Dobri ino pofhteui uzhenzi pa bote, ako laftnofti dobri¬ ga fholfkiga v u z h e n i k a pofnemate. Pervo snaminje dobriga uzhenika je p o ter p esblivoft. Polerplenje vfakiga zliloveka frezhniga ino sadovoiniga ftori; ker flabolii drugih lehko prenefe , laitne tesliave pa voljno poterpi. Alj ni bil tudi rajni nafh Franz gola poterpeshlivoft? Povejte vi otrozi , koljkokrat fte fe smolili in pregrefhili, koljkokrat rasshalili rajuiga; ali fo fe pa oni kdaj nanevolili vaf vuzhiti ino fvariti? ali lo val’ kdaj gerdo kleli alj umerjali ? — ,Khe hude belede ni postlalo nja pohlevno ferze. Koljkokrat je rajnimu sdaj perfholi, sdaj per kori, pa per zer- kvi alj doma na 1 ’krish hodilo,— ali fte ga kedaj togotniga videli? Pazh kar! Postlali fo vli poterpeshliviga moslia, ino od njega fe je reklo, de sholzha nima. — Oj kdor tako frezhno fam febe pre¬ maga, njemu lep venez v’ nebelih zvelf. — Povejte farmani , ali je kdaj gondral per vafhih hifhah, kedar je v’ bernji fvojo terdo saflu- sheno plazhilo poberal? •— Povejte, ali fte ga toljko prenadevali s’ obilnim plazhilam, koljkor je bila s' otrozmi prenadevana fhola? Kaj ni lepo snamenje njegove velike poterpeshlivofti , de je imel vezh dela kakor plazhila? de je vezh sa faro terpcl, kakor je od fare pri¬ jel? — Zhe fte vi fe toljko lepe poterpeshlivofti od njega navuzhili, vreden je, de fe livaleslma folsa na pokop takiga poterpeshlivi¬ ga vuzhenika vterne. Drugo snamenje dobriga vuzhenika je pridnoft, ki teshke de¬ la lehke flori, ino terplenje v’vefelje premeni. Vuzhite fe od fvojga rajuiga vuzhenika nevtrudne pridnofti. Nad tri fto otrok je vfaki te¬ den preuzhil; ali kaj takiga ni velike pridnofti prizha? Le pomifli, zhe itnaih lamo fheftero alj fedmero otrok doma sa rnisoj , koljko opraviti imalh, de vlako lvoje dobi! Koljko flcerbi ino opravila je fhe le pridnimu fholfkimu vuzheniku potreba, h’kterimu vfak dan nad fio otrok pride, ino fe na fvoj proftor vfede. Koljko fkerbi, de bi kateri njih bres nauka ne oftal! — Drugi delavzi imajo faj o praš¬ nikih mir in fvoj pozhinek, rajnimu fe je pa le delo ob nedelah pom- noshilo. Kako priden je rajni bil, njemu je žela fara prizha; fad njegoviga truda fe ozhitno vidi, kar je fvojili fhtir ino dvajfet let v’ Lofhki fari dobriga ftoril. Malo jih je v’ fari najfhil ob fvojim na- flopi, ki hi bili pifati ino brati snali; sdaj per njegovim odftopi jih malo najdelh, ki bi brati ne vedeli. Kar sdaj otrozi she saftopijo, fo 9‘J lvoje dni le vuzheni snali; kar je sdaj sa vfakdanji kruh ve’deti potreba, a je zerkuv h’ turni perloshila? Vfaka nevefta fvojmu sheninu kaj lepiga prinefe; kaj pa je zerkuv turnu dala, kir farna nizh nima, ne blaga ne dnarja? Dala je kar je imela, fvojo podvojc njemu sa snoshje, fvojo svesdo nje¬ mu sa sglavje. P o dvoj e is resaniga kamena oroshzano lepfha turnfke noge, in svesda preblasheno lepoti-glavo njegovo. Sa obedva fo ene vrata- liarcte; kdor turnfke odpre , odpre zerkvene. ,Ste flifhale, gofpodinje 8 114 vi! kdor vrata vafhiga gofpodavja odpira, odpira tud vafhe; kdor vafhiga moslia proli na kaj, sadene proihnja tud val'. Bodite mo¬ dre, bodite tnilcne, de fe pri volilih vratah pofhteno odpiralo bo, in de vfmilenje najde, kdor na v a Hi e vrata peterka. Lepo fe sa ref snafha flar ponovien krish na belim turni, in BIis de nar bolj mojftrovo roko pohvali med vfim , kar je naredil ; zhres svesdo in o podvoje laj nobeden ni kaj sinil, rasen po¬ hvale. — De be bi le faj v’ dveh rezheh vam farmanam flifhala hvala: de na p.ofhtenih nogah it oj i te, in de fte p a m el i lepe. Dofti bi bilo sa vaf, de bi firtelo fe rezili: Verli nifo, pa pofhteni fo — flovitni nifo, pa vbogajo radi, bogati nifo , pa dobri fo, — snajdeni (kunfhni) nifo, pa pridni fo; to bi nar lepflic fna- shilo vaf, llovilo faro predBogam in o pravizhnim fvetam. — Ali posnate vi brajdelz (jiufhelzj , ki ga turu verh fvoje glave vfaje- niga nofi? To je bander fv. krisha, nar fveteji lepota kerfhanfkih ludi, S’krisham fe je pervi kamen polosbil, in krish fe mu poftavi na verh. Krish sazhne ino fklene vfako dobro delo , vfaki shegen in vfako molitvo; in kar je bruinnih ludi, sasnamvajo s’krisliam tud vfako fvojo opravilo. ,Sv. krish salfha liiflie kerfhanfke, jim doma nadomefti altar; fv. krish shlahni krifijana, salfha junaka, in fhc perfe zefarjove lepfha. Vefte, kaj nam krish osnanuje dol is vifokiga turna? Xafho odrcfhenje fkos krish in terplenje Jesufa Kriftufa. Vefte, kaj nam pridga dol ispod jafniga neba? Jesufovo befedo nam pravi: „Karkolj hote profili mojga Ozbeta v’ mojim imenu, bole prejeli, de bo Ozhe v’,Sinu zhcfhen.“ Jan. 14, 13. Vefte, kaj nam (urniki krish prerokuje? Drugi prihod Kriftufov na fodni dan, ker fe bo na nebi fveti krish perkasal, s’ katerim ho Kriftuf na oblakih prifhel s’ veliko zhaftjo in ohlafijo fodit shive in mertve. Vefte , sakaj je turnfki krish s’ svesdo rasfvctlen. Sato , de bi hifhne ozliete opo- minal, naj bi bili rasfvetlene vere, de bi fvojim domazhim s’pravo vero naprej fvetili. Vera je mogozhua bramba pri hifhi, ki nofi shegen od roda do roda; ulj kir fe nje liifhni ozhe ne prime, nje žela liifha ne bo mogla sdershati. Moliti mati vuzbi, Vero! 'Vero! le ozhe dersliu Tud je Bog savolj materne brumnofli hilho posheg- nal; kakor nam prizha Monika, mati IV. Avguflitina; alj lake sgod- be fo redke; Ines fhtevila,veliko pa, kjer je ozhe fam bil bogabo- jezliiga ferza. Abraham, David, Job, Graf llabsburgfki bodo dolii prizliali mojo befedo. Vifoko na fvojim zheli turn uro nofi, de gleda na vfe fhtiii kraje fveta. Ura je hafoviten del turna, ki ftreshe zerkvi inofve- tu : zerkvi odmeri fv oj zliaf sa flushbo boslijo, fvetu odfliteje mesa delo. Ura delavza fpomlua, bolnika troflila, popotne priganja, kelne budi, hrilijane pa klizlie s’glafnim bitjam: Delajte, delajte fvojo svelizhanje, dokler je zliaf, sakaj ura pride, ki ne bo nihzber 115 vezli kaj ftoriti samogel. Bije — brje — tezlie ura — nepreneha- ma bije, — oj, de bi nam enkrat (Vezimo odbila! Kakor je tuni vi- fhe od zerkve, tako naj mosh viflie od shene fvojo glavo nofi, de vidi po vfaki plati, kje mu pride, kje odjide. Mosh premeriti ima, de fe vlaka rezh o fvojim zhafu godi,'de da pridnim pravizo, trud¬ nim pozhinek, kefnitn fpodbad, hudobnemu ftrali, in fhe lVoji sheni odkashe, koljko v’ fvojih prihodkih glefhta. Vfak pogrefhi uro, žlic saftoji; gorje fhe le, zhe gofpodar is fvojiga reda (ordenge) ftopi; vfe na robi fe mcfhalo bo. Saftonj (i prisadeva shena namefliti fvoj- ga mosha, vfak posna, de pri hifhi praviga kasavza ni. Kakor fmo mi s a nov tura uro dobili, tako fo s v on o vi naj- fhii fvojo fpodobno hifho ino fprebitek, kjer vifijo pod oblakam, de pofhiljajo glaf na fhroko po nafliih gorizah. Svon je preshlahni kinzh (zir) zerkve, boshji glaf, pofhteno osnanilo farnih Cvetih rezhi. Karkolj zerkev s’ fvojim vernim opravlja, svon osnanuje; sdaj vabi, fe s’niti, sdaj rezhe moliti, sdaj klizhe h’ nagli pomozhi, sdaj fpremlja brumno prozefjo; sdaj mertvim popotnizo poje. ,Skot( zelo shivlenje fpremlja zhloveka , in e’njim bedi; v’sgodnim jutri fe ogiafi, mu velelo juternizo sapoje, in osnani, de ljubo fonze vftaja , ki bo rasvefelilo in rasfvetlilo vef svoien fvet, naf pa fpo- inina: Zhlovek sdrami fvoje ferze, in bodi vefel fvojga dneva ia fvojga Boga. ,Spomina pogofto zhres dan na Boga ino dolshnoft do nja, in fhe na vezher v’posilim mraku posvanja sa fonzam , kijev’ boshji gnadi fhio , in pravi, de tam na unim fvetu dufham vezhua luzh fveti; sato naf h’ molitvi povabi j de bi ne vgafnila nam guada boshja, potem, ker je telefuim ozhem fonze minulo. To fo sVona govori nam vfem; kaj pa povejo vam ožlietam iit materam pofebej? Tri lepe rezhi vaf vuzhijo: lj) Hifhni ozlie je Veliki svon pri hifhi, njegova befeda naj zhres vfe druge velja , njegovi mam naj ho pofhten ino po fhrokim naj fiovi med ludmi. Kaj bi veljal mosh prasuiga marna in prasne befede ? Ali bi ne rekli po pravizi od nja, de navdilj svoni. 2) Tudi shena fvojo Ihtimo ima pri hifhi, kakor ima zerkev fvoje svonze, alj njeni svonzheki mili glaf pojejo, farno sa zerkvene ftene veljajo. Tako pofhtena shena ima fvoj jesik le sa fvoj dom. Nar halji shena je vfe lej tifta bila , ki je le pri fvojih domarhih nar lepflie flovela. 3) Svon svoni farno sa zerkvene rezhi, mam mosha ino shene naj hode farnih pofhtenih rezhi. Gorje, zhe fe svon sa pofvetno ogiafi! Tam pgine ljubi mir, in boslii ftrahneha, hrup ino punt fe obelita na svon, de h’kervavimu boju snaminje daja. Tako fe rasdira hifhni mir, ako fta mosh ino shena pohlevni mara Sgubila , v’ kreg in prepir fe lpuftila. N'a fvojih predelah ima tuni vfnjen kor, [od kodar zcrkvi v’ ferze gleda. Kor in altar li v’ liže ftojita, de imata vfe fvoje dela odkrite pred 1’ebo. Vfe tvoje dela, sakoniki vi, imejte pofhtene S* pred febo, de vaf 1'rojga sakonfkiga ftana nikdar fram ne bo. ,Ste kedaj pomiflili vi na lepo slogo (glihengo), ke jo imata kor in ul- tar med febo? ,Ste fc fpomnili kedaj, kako prijasno li prisadevata eden drugimu pomagati, shivo poboshnoft kriiijanam obuditi? Kako hitro zerkev fvojo flushbo naftopi, tako hitro kor fvoje bogabojezhe petje sadom', in fpremla preferzhno njene gorezhe molitve; in ka¬ kor zerkev sapoje , tako odpeva kor. ,Ste pomnili kedaj, kako le¬ po fe verftita pri fvojih opravilah kor inaltar? Dokler kor fvojo vi- sho poje, zerkev pohlevno zhaka, do konza, kedar pa zerkev fro- je verne vuzhi, kor molzhi, in tenko poflufha na materne ljube befede. Naj bi tud ftarfhi l'e tako zhredili pri fvojih otrokali! Ke¬ dar ozhe fvarijo, Dog o vari, de bi sagovarjali mati; dokler pa ma¬ ti vuzhijo, Dog ne sadeni, de bi jim ozhe befedo pobijeli. — A 7 i rasdrasheni ljudje, ki v’jesi in prepiru med febo shivite, po¬ vejte nam, sakaj fta vam zerkev in turu? Vam kor in altar ftojila sapftojn , vam je turnfki dar saversheni dnar, vam je v’zerkuv ho¬ diti sapftojn, ker vi nar bolfhiga , kar zerkev ima, ino sna, ne vsemete s’ febo k’ domu: namrezli mir boshji ino kerfhanfko saiiop- noft. Ali fe vam ne godi, kakor brenzhezhi pifhali na koru, katera fzer velel glaf poje, farna pa nobene poboshnofti nima? Ali nifte podobni zerkvenimu sidu, kateri polek vfiga shegnovanja in gorezhih molituv oftane le mertev kamen bres dufhe? Ako pa Shelite vredni otrozi biti fvoje matere zerkve, tako fe pa nohte, kakor fe vernim fpodobi, in pa fe s’ — bajajte v’ njo , kamor vlaki fliflii. Prijeten ja kraj vefeliga 'kora, kjer fe raslega nebefhkih pefem vefel glaf; alj taj flifhijo farni ludje g 6 dni ga djanja, kateri jifhejo povifhati zerkveno flushbo, ne pa povifhati febo sa- voij kratkozhafnih rasgledov. Ljubo je krilo matere zerkve, kir verni ktezhijo, zhaliijo in molijo fvojga Doga , ono prejme vfe bog o ljub n e dufhe, vhoge ino bogate, flabe in flare. ,Shc bolj lu- hesnivo je videti taj pred oltar, pred liže matere zerkve; alj taj fe naj sberajo vafhi otrozhizhi, de fc na maternih perfah redijo is mladiga od mleka boshe befede. ,,Pufiite otrozhizhe k’ meni priti, tako lam Jesuf male k’ felii vabi, sakaj njih angeli gledajo obiizhje Ozheta, ki je v’nebefah.“ Blat. 11», 14. Tak nam je tedej zerkev sa mater, in turu sa ozheta. Povejte mi sdaj; kdo vam bolj dopadc, ali zerkev ali turu? Kdo je lepflii, ali slienin ali nevefta? Jes niiflim, nobeden pofebi, ampak obedva fkupej. ,Samasavesa, ki jih fkup; dershi, jih tak lepe sna- fha. Sdaj vefte , sakonfki vi, kaj vaf snafha, kaj vaf lepe flori in dopadlive: farna luba saftoimoft , vafha sakonfka savesa. Lepfhi saftopnoft ko imate, lepfhi fte vi, boijfhi sa vaf, frezhnej je sliiveti pri vaf. Savolj vaf ino vafhiga shegna zerkev in turu ftojila, de bi shegnala vaf ino rod vafhih otrok, sakaj vi fte shive telefa (vudij matere katolfhke zerkve, sidanazerkev je le podoba vafhiga shlah- 117 niga flami. Kar fc v’ zerkvi kashe v’ podobah, naj fe pri vafhih hifhah vidi v’ refnizi; karfe v’zerkvi vuzhi, naj i'e nad vami in va- fliim otrokami rasgleda. Vafh sakon fhe kaj lepfhiga ima, kakor podobo zerkve iuo turna; ima lam fvcti Sakrament. Zhe fe zerkev shegnuje, is mertviga kamenja sidana, koljko vezli je polreba sa- konu shegna s’shiviiii’ telefami. Zerkev poshegnajo duhovfke roke; sakon pa shegna fhe veliko vezli fam vezhui Bog v’ fvetim sa- kramenti. Ako fe pa shegnaua zerkev v’ veliki zhafti der- shi , n iz h nefpodobniga ne terpf , koljko vezh imejte vi v’ fpodobni zhefti fvoje (elefa, ker fo terapel fvetiga Duha, Ako zer- kvo varjemo , de jo poivetna gerdoba ne ofkruni, ki vonder nig- dar v nebefa ne pojde, koliko veliko vezh varjmo febe pred gre- ham, ki fino ftvarjeui sa nebcfhko prefelvanje. — Jeljte, de bi bila velika nefrezlia, ako bi fe hotel trum od zerkve iozhiti? ,She vezhi nefrezlia, ako fe sakonfka savesa pre- grefhno rasterga. Ako bi fe turn poderl, bi shalvali vfi, ki fe donel' vefelimo, ako fe sakon prelomi, shalujejo angeli savolj vaf in vafhih otrok. Ako bi fe raslipalo, kar lino poftavili, le kamen bi 1'e od kamena raslozhil; ako pa niosli ino sheua raskoleta fe , fe terga ferze od kervaviga lerza. Ko bi fe turn od zerkve odlozhil, farno kamenitna savesa bi fe rasderla; pri sakonu fe bosha sapoved rasterga. Kar pa je Bog tak svefto, tak zhudno, tak fveto svesal, zhlovek rastergati ue fme. Pri turnfkim polipu bi bila sguba ftrafli- na, pa faj zhafna, pri sakonfki rasvesi fhe bolj ftrafhna, sa to ker je vezhna; kar naf obojniga vezhui Bog varji! Naj neham od zerkve fe meniti, de fhe isvolcnim fvatam eno befedo povem. 111 . ,S p O m i n i. V’ imeni žele fare dolslmo sahvalo povem vfnn biagoferzhnim dobrotiiikam, gofpodam ino kmetam, domazhim ino ftranfkim, ki io fkerbeli, delali, ino vlagali po fvojim premoshenji, de leje turn frezhno doverfhil. Vafhe delo velizhaftno i>red vaijii ftoji, v’ nebefa kashe, ker plazhnik vafhili dobrih del shivf; prihodni narodi pa, ki bojo memo hodili, fe bojo fhe fto ine fto let vaf fpomniii, ino flovili delo vafhe glave in vafhih rok. Jes pa sahvaliin Boga,..de fun vzliakal donefhniga dne. Tome bo nar bolj vefelilo , zhe mi prizhate donef, de nobeniga ne greva, kdor je kaj h'turuu peiioshil, zhe mi prizhate moje befedo rolnizo, lis ki fi vam jo pri pcrvim kamena povedal: Kat Bogu darujefh, nikjer pogrefhal ne bofh; zhe mi prizhate, de nifim jifkal fvojga dobizhka, ampak fkerbel savaf in vasho veshobosho. To bi bil moj naj boljfhi dobizhek, ko bi i'e bilo novo savupanje vshgalo do va- fhih duhovnih in dcshelfkih vieharjov, ko bi fc bili pale previshali, de sa vaflio lahno frezlio bedijo ino fkerbijo, de bi tud sa naprej jih vbogali radi, kar le vam vkaslic, nofili volno tesho , ki fe vam naloshi, terpeli pohlevno, ker *a terplenjam vcfeljc nahaja. jS k i e u. Donefje rajtenfka nedela, kir zdrkov e 1 fvoj mi farmannm’ letni obrajt dershf, kar je do briga prijela od njih, ino de fannani Bogu fvojo zhaft ino sahvalo srozhijo sa shegen, ki fo ga 1'kos leto bili delcshni. Naf vfe pa vuzhijo rajteufke ul shcgnanl'ke nedcle, de Bog na vfako dobro delo fvoj shegen poloshi, kakor na vlako pregreho fvojo prekletftvo vershe; kar vam h’ kouzu svisham v’ sgodbi od turna krala Davida. Shivcla je tvoje dni fneha s’ imenain Ruta pri fvojl taflii v’ desheli Kanaan. Od jutra do vezhera je lavkala sa shenjizami (klafje pobirala), deje fvojo tafho ino febe preshivcla. O.bedve fte bile vdovi. ,Stari materi fe sadnizh vfmili šale vdove mlada kri, ino rczhe: „Pojdi damo v’fvoj kraj — f ker bi sa fe, de fe fpet omo- shifh — jes fe bom vbogajme shivela.“ „Nikarte, mati, nikarte, me ne lozhite od febe; veli. Vafh kraj je moj kraj, vafh kruh je moj kruh, vafh Bog je moj Bog; kjer vi vmerjete, naj bom tudi jes pokopana!“ — ,Ste fiifhali lepiga lerza lepe befede? ,Sam Bog jih je flifbal, in fvoj shegen poloshil na nje. Boža je sbudil, bogatiga mosha , de je obernil fvojo oko na to pofhteuo pridno vdovo , ki je po njegovih njivah klafje brala, in fe oslienil po njo. ,Stopila je sdaj Ruta v’ bogati ftan — in fhe vezh, v’ shlahto tiftiga roda je ftopila, po katerim je Mefijovo rojftvo teklo od Abrahamove obljube. Božovi sakon je bil pervi kamen alj podfek turna krala Davida, na kateriga je Bog fvoj shegeu polagal od roda de roda. ,Skrito je bi¬ lo izer to telefnim ozhern, (kakor podfek v’ semli f krit, ne vd kuj vfe lepiga fe bo ftavilo na nja), de bota kmetovfki Buz in vboge matere lizher fvojiga povnuka sa krala imela. Alj kar je Bog v’sa- zlietku s’ miloftjo pogledal , pride fvoj dan rasfvetleuo na 1'vetlo. Boz, je rodil Obeda s’Ruto, Obed jo rodil Jefeta, Jefe ie rodil Da¬ vida krala. Jefe je fzer she vifhe pogledal boshji shegen, (kakor gid, kedar Is semle vifhe perrafte) kedar fc njegovi lin David is paftirfke pafhe poklizhe na kralev dom v’ flushb.o ; pa vedel ni, kgko- ve velike milo tli boshe bo David rasodcval na fvojih Hranah v’fvetili 119 pcfmah od Mefijoviga zhafa. Vfedel fe jcDavid tak rekozh s’fvojim urfam (Vitram) na kor l'v oj ga turna. Alj turu krala Davida flie s’ Davi dam ni kil dodelan; raftil je rod na rod; kakor sid nad sid rafte, in prikasal Salomona, ihodriga krala, kal e riga modroft fe je rasglafi- la po v feb krajah fveta, kakor fe velkiga svona giaf rasliva fkos vfe fhtiri line na vfe fhtir kraje fveta. Pa kakor pri linah 1'e turn ne s dela, tako pri uftali naj modrejfhiga jetika, Davidov turn ni Lil fpelau. Hodili fo fe fhe rodi sa rodatn, in naredili veliko telo Me- lijoviga rodu, dokler ni Jakob rodil Joshefa moalia Marije, slieg- uane matere med vfem’ shenami, katera je rodila Jesufa, ki je odrefhil — svelizhal — s’ fvojo refhno kervjo vef svolen fvet. Tu¬ kaj pri Marijnim porodu fe je dosidal rod alj turu krala Davida. Pri turnfki jabelki, v’ katero fefvetel krish vladi; fe zerkvcni turn dodela, in pri Marijnim porodu, ki vfnjileniga Jesufa v’rokah dcrshi, fe je fklenil shivi turn Davidove shladile. Vidte ! med dvema shegnanim' shenama med lluto pofhteno mlado vdovizoj, in med Marij oj , zhifto divizo — je velik, velik rod shegnan bil. Ali fte fi eapovnnili, po kakovim dobrim delu fte fi te dve shene boshiga shegna vredne ftorile? Perva, ker je fvojo tiaro tafho lepo fpofhtvala, druga (Marija} ki je bila voljna dekla fvojgaGofpoda. Vfajajte, sakonfki vi, vfajajte dobre dela, de bo vezhni Dog imel polagati fvoj shegen na kaj, ker, ako vafhi sakoni fo frezhui in polni sliegna, nam vfem bo svi- rala frezha od vaf. ,Storite fe boshiga shegna vredni, kerue vehe, alj fte (podlek) pervina fvoje rodovine, al sadno jabelko, s’kate¬ rim fe fklene vafhiga roda sadna glava. De bi tedaj frezhno vi sa- konfki shiveli, govorite kakor Ruta eden drngimu lepe befede: „Tvoj kruh je moj kruh, tvoj Bog je moj Bog, tvoj grob je moj grob; in po Marijno le srozliujte Bogu rekozh: ,,Dekla, lilapez lira tvojga Go- ipoda, naj fe meni sgodi po Ozhetovi voli. Amen. Matija V o d u f h c k, iao III. K E H ,S H A N ,S K A B E ,S E D A o p o f v e /. h e a j i n o v i g a alta r j a.#) Gofpod! jes ljubim lepoto tvoje hifhe, ino kraj, kj<5r tvoja zhaft prebiva. 1'falm 25 , 8. ‘UVOD. Kako hitro fe na tim fveti vfe premeni! — Otrok »apufti hi- fbo fvojga ozheta, fe po fveti poda, fe v’ nekih letali fpet poverile, j i f h e hifhe fvojih ftarifhov, in nje ne najde, — na mefti ftarc hifhe nova ftoji. Otrok bara po fvojih ljudih; — tudi ljudi shc vezli na posna, in sazhne dvomiti, ali je tukaj doma? — V’ eni hiflii shi- vita prijatcla dva; — v’ kratkim fe poflovita , eden nji fe v’p tuj o deslielo poda, in kedar fe sopet poverue, ftariga prijatela jifhe, pa ga ne najde, — pod njegovoj ftrehoj she drugi go fp o dar s a misoj fedi. — llavno tako fe tudi v’ tej hiflii boshji godi. Lani oforej je fhe ftar veliki altar na tim fvetim mefti fial, donef n o vi ga vidimo; na mefti ftare podobe fvetiga zerkveniga pa- trona sli e tudi nova ftoji; nekdajnafe je poftarala. Vfa fveta hifha boshja je ponovlena, osalfheno vidjozhe prebivalifhe Jesufa Kriftu- fa; na to leliko donef s’kralevim pcvzam Davidam velelo isrezhemo : ,,Kako ljubesuivo je prebivalifhe tvoje, o Gofpod! Moja dufha eboli in omedluje po hiflii Gofpodovi.“ 1’fain 83, ti — 3. Hvala ino vefelje naj bode torej donef vfitn dobrotnikom ino dobrotnizam, ki fo to hisho boslijo tako lepo osalfhali (j ozirali j. Oni ljubijo lepoto Gofpodove liifhe, ino Gofpod bo ljubil tudi njih. Vlako delo fvojiga delavza rasvefeli, ako je dobro ftorjeno ; rasve- felite fe tedaj donef tudi vi vfi, zheflivredni gofpod fajmofhter, ino pofhteui furmani, ki fte fkerbi in truda imeli; glejte v’lepi zerkvi, ki fe k’boshji zliefti olepfliana^fveti, je tudi valita hvala in zhaft. ",) Oratio babita in occlesia subparocliiali f. Martini pmes Glaufort is. Novcmbris 1^87. m J)c hi pa delo frcnimo o Maj o imelo , de bi Bogu v’ zhcft, nam ]>a v’ isvelizhanje bilo, pofvezhujemo donef nov altar ino vfe nje¬ gove priprave, profitno pa tudi Boga sa poterdenje, kakor nekdaj moder ,Salomon, po tem ko je Vezlmimu velizhafien tempel pofta- vil, ter je molil, rekozh: „Blagoflovi (poshegnajj, Gofpdd le to hifho, ki fmo njo polepfhall tvojimu imenu; in vflilhi profhinje is vifokiga fedesha fvojiga velizheftva.“ II. Kron. (j. — Profili bomo vfmileniga Jesufa, naj fpet prebivat pride v’majhino hifhizo v’pre- fvetim refhnim telefi, de bo lpet letej hifhi donef isvelizhanje dofhlo. De bo donef nafhc vefelje popolnoma, oftopimo vfi, kar naf je, lep nov altar, ino : I. Premiflimo, kaj lepi ga ino fvetiga na no vi m al¬ tar ji imamo; II. Pomiflimo, kaj bi sa dar na nov altar pologhili, de bi Bogu ino fvetimu Martinu dopadlo. Ne kdor fida, ne tifti, ki poliva, kaj velja; ampak le Bog, ki raft daja. Jes bom fadil in polival leme boslije belede ; Bog naj froj shegen da, vi pa pripravleno ferze. - I. Oh kako velizbaftna fi ti natora, kako prezhudne fo tvoje ftvari na nebi, kakor na semit! —Kdo je tebe ftvaril, fvetlo ne¬ bo, s’ vfetni miljonami fvetlih svesd, ki po tvojim ftropi tako pri¬ ja.s n o jigrajo? — Nebo meni odgovori: ,,Vfigamogozhni O/.be, tebi, o zhlovek k’ vefelju,“ — Kdo je tebe ftvaril, lepo ptfana sem- lja, s’ toljko miljonami zvetczbili roshiz? — Semlja mi pove, de ,Stvarnik vligamogozlmi, zhlovcku k’ isvelizhanfkimu pridu, — Jes vpraflram fonze rorneno: Kdo tebe vodi po nebefhkih fhirjavah , de meni tako prijasno fvetifh, in me ogrevafh ? ,Sonze meni odgovori: „(80111 vezlmi Bog mene vodi po nebefhkim poti, de dajani tebi, o zhlovek, toploto in luzli,“ — Barain tudi bledo luno na nebi: Kdo je tebe na ponozhiio nebo pripel, de mi po nozhi fijefh, ino pot kashefh? — Mcfenz mi ravno to pravi, de ga je vftvaril tudi sa mene nefkonzhno dober Bog. — Ogledam fe tudi na ptizc pod nebam , ino od njih svcdoti shelim , kdo jih je ftvaril toljko velele? — ,,Vfmileni Bog, meni ptizhize s’ vcfelim petjam od¬ govorijo, de bi tebi o zhlovek, kratek zhaf delale.“ — Podam fe sa globokim potokam, ker po zliifti vodi ribize plavajo, ter jih popra- fham, sakaj jih je nefkonzhno moder Bog ftvaril? „Tudi naf je ftvaril nefkonzhno dobrotliv Gofpodar nebef ino semlje , tebi k’ pri- I du, o zlilovek!“ — Naj grem na ravno polje, alj na vifoke planine, poprafhan sverino alj domazho shivino ; tudi ona mi pove, de je Bog njo tudi sa mene ltvaril. — Shito scleuo , kakor vlaka traviza mi kashe Ozheta dobriga, ki mene ljubi', ino sa me fkerbi. „Ne- bcfa osnanujejo boshjo zli e it, ino podnebje nam kashe delo boshjih rok. Don dnu dopoveduje, ino ena nozh drugo nozh uzhi. Ufalin. 18, 1. — VTe rezki mi kashejo vlinilenje bosbje, ino me budijo dajati Vezhnimu hvalo ino zheft. Sa mene foaze vdaja, sa mene m e fen z fveti, sa mene plize letajo, sa mene roshze zvolijo, sa mene shito rafte! Oh, kako bom tebi fe sahvalii, nefkonzhuo dober Bog? Kje bi najdel kraj, tebi dar prinefti? — Zel fvet je sa tebe premah, — sa mene pa prevelik, vredno tebi darovati. — Kilo farno meftize moram na fveti von- der imeti — eno trohizo fvoje dolshne sahvale na-nj poloshiti, de bom zhervizh vbogiBogu fvoj hvalni dar opravil. To 1'veto meftize je Bogu pofvczhen alt ar. Tega tojjko potrebujem, ko fape, de shivinv, ko luzhi, de vidim, ko topie kervi, ki pto mojih shilah tezlie. Pervi altar fta poftavila Adamova fina Kajn in o Abel, ki fta Bogu v’sahvalo fvoje poljfke priprave ino shivinfke prireje darova¬ la. — Bogu v’sahvalo je altar posidal bogabojezh Noe; po tem, ko je ftrafhniga potopa refhen bil, ino je frezhno is barke ftopil. — Bogu je altar naredil fiari ozhak Abraham, ker je bil pripravlen is pakorfhiue fvojiga ediniga fina J saka Bogu darovati. — In ko je tiari ozhak Jakop na poti bil, ino je mu je Bog prikasal, jena tiltim kraji kamen sa altar poftavil, ter je fvojiga olja na-nj vlil, ikasat’ Bogu dolshuo hvalo in zheft. —■ Lep altar je imeniten kralj ,Salomon v’ Jerusalemfkim tempelui poftavil, na katerim fe je vfa- ki dan Vezhnimu bogato darovalo. — Alj na vfe te ino toljke da¬ rila je Gofpod Bog Israelzam po preroki Malahiji 1 , 10 — 11. rekel: ,,Nobeniga do|iadenja nimam nad vami, in darov is vafhiii rok ne bom vezli jemal; sakaj od fonzhniga is-hoda do sapada bo med narodi veliko moje ime; povfodi fe ho daroval, zhift dar mojimu imenu, tako govori Gofpod vojfkinih trum. 4 ‘ Poflal je vfmileui Ozhe nehefhki fvojga e d i n o r o j e n ig a Si¬ na, — ino ou, pravo jague boshje, ki grehe vfiga fveta odjemle , on je opravil pervi ino edin Bogu prijeten dar na gori Kalvarji. Terdi krish je bil njegov altar, ino Jesuf sa naf saklauo jagne v’isvellzhanje viiga fveta. — Nadtoj prezhudnoj daritvijo fo ftermele nebela, fe je semlja trefla; — aij ravno te Jesufov dar je Ozlietu nebefhkimu dopadel, je isbrifal, kar je bilo soper naf, je rastergal ro- kopif nafhiga sadolshcnja, ter gaje na krish pribil. Kol. 3, 1-L Be bi ta Bogu prijetna daritva ne henjala, ampak fe ponovijala do konza fveta v’ahiv fpomiu kervave daritve Jesufove na krishi, jo 1S3 pofiavil v Trni leni Jesuf nekervavo dorilvo fvelc mafhe, de fe nepre- liehama na altarji ponovlja, ino fe mi fkos njo nefkonzliniga sallu- shenja kriftufoviga delešhni ftorimo. l>o sadni vezli e rji vseme Jesuf kruh v’fvoje prefvete roke, sahvali Ozheta, ga'pofveti — raslomi •— apofteinam poda ino rezke: ,,Vseinite ino jejte; to je moje telo.“ — Vseme tudi kelih s’vinam, sahvali — poifveti, in ga apofteinam poda, rekozh: „Vsemite ino pijte is njega vti, ker to je kelih moje kervi, noviga ino vezhniga teftameuta, ki ho sa vaf prelita v’ odpu- fhanje grehov.“ — Tako je daritve fvele mafhe Jesnf poftavil, ino napovedal: To delajte v’moj fpomi».“ Mat. 26. — Poglejte ljube dufhe! tako ie je sazhela daritva fvete mafhe, ki fe sdaj na nafhih aitarjih opravlja, ino ie opravljala bo do kouza fveta. Pervi kriftjani, preganjani ino morjeni fo fveto mafho po f kriti h jamah , p o podsemelfkih pokopalifhah flushili. Naj rajfhi fo fvoj altar na pokopalifhe fvctih marternikov poftavili. Sa tiga del fe fhe sdaj, po zerkveni poftavi, v’ altar, na katerim fe fveta ma¬ lha flushi, kofhize fvetnika vsidajo, in s’ fvetim krisham sasnamin- jejo ; kakor fe je per vafhim novim altarji sgodilo. — Ko fo pa jtimfki z c la rji fvet krish objeli, in fe je fveta ker. vera po v/im sna- nim lVeti raslhirala, fo jeli povfodi Bogu lepe zerkve sidati, ino altarje daviti, ter fo jih fvetnikam v’ zheft imenovali. Tudi v’na- fhe kraje fvetla luzli prave vere prifjala je; fv. Hopert in fv. Vir- gll fta po fvojih pomagavzih v’nalhi korofhki desheli fvet evangelj osuanovala. ,Sv. Mo delti, pervi flikof v’ Gofpej fveti, je p o ko- vofhkim veliko zerkvi shegnal ino vezhnimu Bogu altarjev poftavil. Tudi ta vafha ftara zerlcov she veliko fto let doji, in fo- diin, deje darej od zelovfhkiga mefta. Kdaj fo jo davili dari va- fhi ozho.vi , tega ne vemo , sapifano pa je, de io jo ihkof ino kradinal tirana v’ leti H72 potvetili sa vidjozhe prebivalifhe vfmilenimu Jesufu. Veliki altar fo valili (predniki v’ leti 1675, pod fajmofh- tram Jurjam Trelham poftavili, alj ponovili. In kedar fe je mozhno poftaral, ino jo bilo noviga potreba, poglejte ga: v’ leti 1836 pod zheflivrednim , toljko fkerbnim vafhim gofpod fajmofhtram Tomanzhger Gafhparjam nov altar doji, ino ravno donel' ga edino trojnima Bogu pofvezhujcmo , v zhoft ivetiga Martina, de ho fpet prehivalifhe hoshje s’zhlovekami; prebivalzc Jcsufa Kridufa s’ nami. V’ frcdi altarja vidite nov tabernakel, tnalo hifhizo .Jcsufa Kridufa, pa vendor naj fvelejfhi kraj vafhc okolize; ravno to jo fveto ferze vafhc fare. V’tej mali hifhizi nafh Isvelizhar is ljubesni do vaf med vami prebiva v’ prefvetim refhnim telefi. Zhaka vaf vflifhati vafhe profhiuje, kedar pridete v’fvojih teshavah njemu fvo¬ je potrebe pravit. Iš tiga ivc.tiga kraja blagoflov/ vaf ino vafhe do- mazhijc , vaf h o dufho ino telo; i:i kedar hote sboleli, ino ne hote mogli vi tuf e m k’ njemu priti, prifhel bo en ud tod, vaf na fmertuo. 1 24 podel objifkat. Oh, v’ refnizi 1'vet je te kraj: hifha boshja ino vrata nebefhke. Moj.s. 28, 17. Pred vratmi Jesufoviga prebivatrfha fv. k ris h doji, snaminje naf biga odrefheuja ino vfe nafhe mozhi. Pomili liaf, dc fino na fvcr tim krishi odrefheni ino de s’ fvetim krisham premagamo vfe r ovrash- nike fvnje, kakor jih je fv. Martin premagal. ,Sv. krish naf opomi¬ na, naj fe krishauiga Jesufa kar ne fratri uje m a, ampak fc pokrisha- mo sjutrej ino svezher, kedar is doma gremo, ulj li’ domu pride¬ mo, dokler nam bojo krish poftavili tudi na uafh pokop. Na taberuakelni v’ podobi jagne boshje na sapertih bukvah leshi, ino naf pomni Jesufa, ki nam je nauk vezhniga shivlenja is nebef prinefel, kakor nedolshno jagne sa naf na krishi vmerl, ino fe fhe sa naf na altarji por 1 veti malhi O/.hctu nebefhkimu daruje. Opomina naf, naj njegove nauke svefto poflufhamo, po tajiftih shi- vimo, jagne Jesufa v’fvetim obhajili pogodu iuo vredno prejemamo, dc bomo vezhniga shivlenja deleshni. Na vfakim kraji tabernakelna podoba Kerubini, angelov boshjih, klezhl, ki nam vidno kasheta, kako nevidoma na tim Cve¬ tim medi angeli boshji Jesulu ftreshejo , de ii jih grefhuiki mi ravno ne vidimo, kar fv. Janes Krisoft. prizha. Lepo nam kasheta, s 1 ka¬ ko fvetim draham in pozhefhenjam fe naj timu fvethnu kraju bliska¬ mo, kako fpodobno 1'e naj sadershimo. Kedar je fv. Martin v’ kako fveto zerkev ftopil, fc je vef fvete groše tretil, ter je ftoje a’j klezhd fvojo molitvo opravljal. Ljudje io ga karali, sakaj ga toljki ftrah v’ hifhi boshji obhaja? Ou-pa jim je djal: ,,Kaj bi fe ne treiil, ako premiflim, de pred velizheftvara naj Vifhiga dojim, pred Bogam iuo, ,Sodnikam.“ Okolj tabernakelna flieft fvezli na altarji ftoji, ki per fveti maflii gorijo. .Spomin fo nam, kako lo nekdajni kriftjani v’ ltraheh pred fovrashnikami fveto mafho po nozhi, v 1 temnih f kritih krajih opravljali., pa nje veiider samudiii nifo. Kashejo nam, kako naj tudi nafhe ferza v’ shivi veri iuo gorezhi poboshnofti plamenijo h’ Bogu, dc bomo kakor fvetla luzh pravizhiiiga djanja 1'e 1'vetili pred ljudmi, naj bojo nafhe dobre dela videli, iuo Ozhcta hvalili, ki je v’nebelih. Mat. 6, IG. Pred tabernakelnam fvetla lampiza vid, v’ njej vezhna luzh gori ino nam prizha; de kakor ona nozh ino dan v’ hifhi fve¬ ti, tako tudi neprenehama boshje oko nad nami bedi vfe vidi ino vic ve. — Kakor je iiifha boshja shaloftua, kedar fvetla lampiza vgafue, fhe shaloftuej je, kjer vgafne prave vere uchefhka luzh, kjer shlahniga olja prave hogabojezliofti ni. 1*J3 Sa tabernakelnam fvcta podoba zerkveniga patrona fvctiga Martjina ftoji, v’ lepim zheftlivim oblogi, ter nam kashe v’koljki zhefti s daj prijatel bo.s liji v’nebelih shivi in sa naf profi. Poftavffe vam podoba vafliiga zerkveniga patrona na altar ino fe po nauki IVcte matere kal. zerkve pofveti, ne kakor bi njegovo podobo molili, ampak de bi fe ipomnili njegovih fvetih naukov ino lepih zheduoft, ki nam jih je gapuliil. Podobe , Svetnikov fo tako reko zli odperte bukve, v’lcafe- rih veliko fbrivnih rezili beremo, ki jili nafhe telefne ozhi ne sapo- padejo. ,Svete podobe naf pomnijo nalhili ljubih prijatelov ino pri- jalclz v’nebelih; njih duh nam, tako rekozh, fkos nje govori, ako njih podobe prav premiflimo. Lepa podoba fv. Martina veliko fvetih naukov pokashe. Njegov pogled je k’nebefam obernjen, — faj je le v’ nebelih naf h pravi dom, ino ga nje naj bo nam perva ino nar ve¬ zla’ fkerb, — V’ fvoji defnizi fhkofovTko palizo dershi, ter naf vuzhf, de fino le popotniki na tim fveti, jifkaje druge domazhije. — Na delili tirani ima llushavnika mladiga, in kashe fiarejlham , kakor jiredpoftavlenim, de naj ho perva dolshiaift fkerbeti sa mlade ljudi. Na njegovi levizi vgledamo podobo gofi k’fpominu, de nam bo tudi naj druga fkerb sa pofvetne, telefne rezhi, ki jih potrebujemo. Sr. Martin naf po fvoji podobi klizhe sa njim hoditi, kakor je hodil sa sa Kriftufam. V’ fr e di fvetiga mefta pa s’tremi rutami (pertimi j pogern- jena in is a ftoji, misa liebefhkiga kralja, per kateri fe tifla prezliu- dna goflija obhaja, ktiro je kralj nebel'ino semlje fvojimu edino ro- jeuimu ,Sinu pripravil h* kateri naf je vfe povabil. Olafuo vaf klizhe svon is vifoke line na to gofiijo angeliko, ki fe lehko vfak dan ob¬ haja, pofebno pa v’ fvetih nedelah ino prasnikah sa furmane opravlja. Vabi vaf, naj bi prifhli , ino okufili, kako fladek je Gofpdd, nafh isvelizhar v’ prefvetlm reflinim tclefi. — Oh prefvcta misa išveli- zhanja nafhiga! — Oh prefrezhni bratje ino fefire moje, ki fie po- vableni gofii 1 ■— O e hi ie prav fposnali fvojo voliko frezho, ki fe vam na tim fvetim metli deli; de hi pridno h’fveti malhi hodili, pa tudi pogofto h’ boshji miši priftopili, k’ ftudenzu milofli boshje. Ob zhafi firafhniga punta fo neverni fovrashniki, pofvetni mo¬ drijani, v’ Franzofkim vfe zerkve ofkrunili, ino altarje podcrli; niafhnik , ki fo fe prikasali, alj fveto malho flushili, fo bili ob gla¬ vo djani; tudi prijatel, ki bi jili bil pod ftreho vsel. — 1’oboshno ljudftvo pak ii ni dalo braniti fveto malho flifhati. Kaj fo florili, de hi fe per flushbi bosliji fovraelmim tropam fkriii? — Kavno je polnozhi! — Na vifokim morji fe vefela luzh fvetli, ino le blishej po valovih plava. — Is med flmmezhiga morja fe glafen svonez flifhi. — Is med vifokih gor perdirjajo mnosliize ljudi lepo tiho na brod , ki naglo v zholnizhe ftopijo ino na morje odri- nejo. Le blishej in blishej prijasna h) z h fveti, zb c dalj e bolj glafno svonez poje, ino glej, velika barka priplava, na njej lizhen altar ftoji , na altarji fheft 1'vezh gori 1 ino pred altar mafhnik v’ mafhnim oblazhili ftopijo , 1'vcto mafho flushif. ,SIushavnik posvoni , maflmik sazhnd mafhovati, ino ))o vlili abotnih, ki krog barke plavajo, fe kriftjani pokrishajo. Is lavshent gerl fe saglafi lepa pefem: ,,1'red Bolam tvoje iniloftiino vfe fhtiri dele ivete malhe poboshno opravijo. — ,Sveta groša jih je gledati. Temna nozh, fhumezho morje, fveta tiiiota, poboshuoft mafhnika, ino per dva tavshent glav na morji, ki v’fvojih zholnah plavajo, fe globoko priklanjajo in Bogu zb e It in hvalo pojo? — Koga bi i'ol- se ne polile nad toljko poboshnoltjo bogabojezhih ljudi? Oh, ljubi bratje! vaf 8daj nobeden savolj flushbe boshje ne preganja , nobeden no mori. Ni vam potreba jili na morje fveto mafho flilhat, imate lepo zerkvo doma, imate nov altar. Le farno cniga je fhe potreba, na nov altar nov dar; novo, zhifto pobolj- fhano ferze. n. Ako bi zblovek v’ fvoje ferze videl , kaj fe po duhovfko v 1 nji godi, gledal bi zbudile rezili. Tudi v’ tvojih perfili altar Hoji, sukaj ti li tempel boshji, ino altar je tvoje ferze. V’tem tvojim fkrivnim altarji prebiva Jesuf Kriftuf s’ JUogam Ozhetam in fvetim I)uhani, alj pa pekienfki fovrashnik; — zhelar naf vezhni Bog varji! —Kakor vlak pravizhen krilijan fvojo ferze s’ fvetmi zhedno- iii lepfha s a vredno prebivalifhe Jesufu, tako grefhnik s’ hudobni¬ mi liavadmi omadeshuje fvoje ferze , Jesufu Ilovo da, ino latana na tvoj altar poftavi. Prevsetiiesh podere ponishnimii Jesufu v’ fvojim ferzi lep altar ljubesuive pouishuofti, posida prevsetnimu duhu altar prevsetnofti, in v’takim napulineuim ferzi Jesuf proftora ne najde. — Nezliiftnik zliedeu altar ivete nedolslinofti v’fvojim torzi rasdere, poftavi altar gerde neframnofli, v’katerim Jesuf, Zhi- flejfhi od fouza, prebivati ne more. — Posh.refhnik ino pijanz altar tresnofli ino kerfhanfke mere rasbije, ter poftavi fuh altar fa- mogoltnofti ino pijanfhini; trebuh je njegov bog. Nigdar sadofti nima, kakor pekienfki bresden, ki nikolj poln ni. — Tildi fcrdit jesavez ino mafhovavez, ki blishnimu ne odpufli, v’fvojim ferzi Jesufa nima, ki naf toljko lepo fovrashnike ljubiti vuzhi. V’ nje¬ govim ferzi pekienfki fovrashnik ledi, ino nepreneliama nov sholz kuha. — Ino de s’kratkim vfe povem: vlak n e fp o k orj e n grefh- n i k je prebivalifhe peklenfkiga latana, pregrefhno ferze je njemu allar, na katerim nefrezhen zblovek, fiishen hudobe, maliku ivoje pvegrefline navade daruje. Take vidne altarje fo uekdajni liajdi 127 imeli , na katerih fo Tvojim neframnim n; ali k ant Bahnsu , Veneri i. t. d. darovali. -— Kjer je grefhnika saklad, pravi Kriftuf, tam je tudi njegovo ierze.“ Mat. C, 21 . •— Oh, vi ^ ti, ki sdaj nov aitar v’tvoji podfarni zerkvi imate, fkerbite tudi sa nov altar tvoj- ga ferza. Podoba noviga altarja naj tudi podoba noviga ferza bo. Perva farba (boja), ki vam nov altar lepfha, je bela, podoba ljube nedolshnolU ivcte zliiftofti.— l jubi mladenzhi ino de¬ vize ! lepa je bela farba altarja noviga , The 1 cjtilii bela lilja nedol- fcbtiiga ferza. Vi nedolshue, zhifte dnfhe, fte pofvezhen tempel fve- tiga Buha, in valite lepo ferze Jcsufov altar. Druga farba noviga allarja je r’dezha, podoba fvete isveli- zhanfke vere, tifte terdne vere, sa katiro je toljko fvetih muzfieni- kov prelilo fvojo kerv. Kalita vera mora sliva biti, fe v’ kerfhan- fkih delali pokasati. ,,Vera bres dobrih del je niertva.“ Jak. 2 , 26 . Oh, fveta kerfh. vera, ti nebefhka luzh, bila ti moja vodila v’ mojih detezhjih letali, li tovarfhiza. mojih mofhkih dni, oh bodi mi tudi terdna paliza do mrazhnih vrat zherniga groba , de mi bofh fvetila v’dolgo vezhnoft. Oj, dc bi meni ino vnnt vezimo fvetiia! Kdor fveto vero sgubi, njemu v’fredi terde nczbi nebefhka luzh vgafne. Tretja farba noyiga altarja je selena, shiva podoba kerfh. savupanja. Tukaj v’ folsni dolini, polni krishev ino teshav, je nam revesham kerfh. savnpanje angel nebeihki, ki naindajamozli v’ ter- plenji, vcfclje v’ shalolli, ker naf sagotovi, de laf bres boshiga veden¬ ja is nafhe glave ne pade; ona naf vuzhi , de tifiim, ki Boga ljubijo, vfe rezhi v’ dobro isidejo. Blagor mu, ki ima pravo snvupanje, ino ga s’gorezho molitvjo , pa s’laftnim trudam podpora. „Zlie kdo med vami modrofti potrebuje, govori fv. Jakob, naj proti Boga, ki vtim obilno da , ino dana mu bo. Kaj pa proti s’ savupanjam Bres vftga pomilhlenja. Kdor pomifhla, je enak morfkfmu valu, kterga veter goni ino lem tert je mezite. Kaj ne mifli tak zhlovek , dc bi od Gofpoda kaj prijel. a Jak. i, 5—7. Kdor obvupa, ti fvojo zb al¬ ti o frezho fam saroori, nebela saklene ino pekel odpre. ,Shterta farba noviga altarja je lepo, fvetlo slattS, shiva podoba naj vam bo prave kerfh, ljubesni. Kakor slato vtim drugim farbam fvetlobo da, tako prava kerfh. ljubesen do Boga ino blishuiga vfe nafhe dela tako rekozh poslati ino Bogu prijetne flori; vuzhi fv. Gregor. Drava shiva ljubesen do Boga naj val' fkerbno v’zer- kvo vodi flushbo bosbjo obhajat, hostije nauke poflufhat, — Prava kerfh. ljubesen doblishniga naj vaf užiti vbogim pomagati, podloshne lepo vuzhiti, fovrasimike ljubiti. — Prava shiva ljubesen naj naf vuzhi pravjzhuo shiveti, pa o tudi radovoljno vnireti, po fveti voli bosbji, kakor je fv Martin ftoril, ki je fvojih fhtir ino ofem defet let v* llushbi Dojilji ino blifshniga svefto preghivel. Ravno ,sa to fo ga pa 138 tudi njegovi uzhenzi (oljko ljubili, dc fe nifo mogli na n j a fmertni pofleli njeg"a lozhiti. Poln ljubesni v’ Boga ino blishniga fv. Martin sadnizh p o p roli: „Gofpod! ako fim fhe tvojimu ljudftvu potreben, fe dela ne branim; tvoja volja fe naj sgodi!“—-V’ kerfh. ljubesni je vin eri, ino sdaj v’ nebelih gleda, kar je tukaj verval, saVshiva, kar je savupal; ino ljubi, kar je she na tim fveti ljubil: Boga zhres vfe , ino blishniga kakor fam febe. — Oh, de bi tud v’nafhim ferzi ravno ta prava kerfh. ljubeseu shivela, debi fe nam dopolnile Jesufovč befede: „Kdor mene ljubi, tiga boni tudi jes ljubil; pa tu¬ di moj Ozlie bo njega ljubil; ter bomo prifhli, ino v’njegovim ferzi prebivali.“ Jan. IT , 13. Tako je zhlovek tempel boshji, njego¬ vo ferze Jesufov altar. Dokonzhanje. Pokasal fon vam, ljube dufhe, lep nov altar v’ tej hifhi bosh¬ ji 5 — pa tudi pokasal fkriven altar, ki je zhlovefhko ferze. Nov altar bo donel' Bogu pofvezhen; — ne samudite tudi lepfhati fvojiga lerza s’ lepimi zhodnoftmi. Kakor fe bo donef pervokrat na tim novim altarji fveta maflia flushila , tako flushite tudi Vi vfaki v’ fvojim ferzi vezhnimu Bogu. — Nafhe profhinje fe bojo kakor shlahne kadila k’ nebu vsdigovale, ino milofti boslije fe bojo rofile nad naf. — Koljkorkrat bote tukaj profili, bote prijeli; — jifka- li , i» bote najdli; —. vi bote terkali, ino odpcrlo fe vam bo, — odperlo fveto nebo. Amen. 129 I. K E K ,S II A N JS K A B E ,S E D A per novi muf hi zheftivrednigu g o [poda SHLVET JOSHEFA . *) Dobri mafhniki fo k e r fh. 1 j u df t v u nar vez hi boshji dar; dobro kerfh. ljudftvo maihnikam nar vezlii v e f e 1 j e i n o z h e f t. Glej, jas bom fvojiga angela poflal, ki bo pred tebo hodil, ino te v' kraj pripelal , kteriga fim tebi pripravil. „.Spofhtuj ga, ino poflufhaj njegove befede ; sakaj v’ njem je moje ime. u II. Mos. 23, SO, 21. UVOD. Posdravlena Ijubesniva Podjunfka dolina, ki donefod ve¬ likima vefelja na novo osliivifh; — posdravlena bodi pofhtena 1) o b er n v c Ih k a fara, ki fe donef s’fvojmi fofedi, v’tohifho bosh- jo sberefh, prevefelo godvanje obhajat. Posdravleni meni tudi vi zlieflitlivi lvatje shlahtniga ino kmetifhkiga ftanu, ki donef v’ tim lepim kraji vefel den obhajatel — Ne bom baral, komu denafhuo vefelje velja; ni mi potreba prafhati, komu fe donef vefel den obhaja; ne bom dolgo ehenina j i f kal, katirmu fe donef imenitna goftija flushi. Vfih ozhi fo donel' v’ eniga obernjene , ki med zhaltitlivim fvatmi fedi, v’ novi lepoti, kakor juterniza med svesdami, mladi gofpod , meni dobro gnan. In eeelesia pracpositurae Eberndorf, in vatle Jnnonis inferioris Cariuthiae 12 . Augusti i838. 9 5 30 Dr o posdravlen l>odi donef pofebno ti .Toslicf! tj n L oj mojima fcrza, posdravlen v 1 tvojim novim liani, v' tvoji Veliki zhefli ino oblatil, v’ kateri fe s daj vete lit h- Bil ti d o tedaj dober lin fvojilr pofhtenihftarejfhov—vefelje tvojih prijatelov, snauzov ino dobrotni¬ kov — ljubej tvojih vuzhenikov ino reditelov-—zheft ino lepota tvo¬ jih tovarfhev , pa vender v’ ferzi ponisheni no priden boshji ftushav- nik; ravno sa to je tebe Gofpod nebel ino seinlje povifhal, ino z h e.s veliko p o tla vil, ker fi bil v’malim sveti. Glej, tvoje nove zhelti te nebo ino sernlja nasvefelita, ker tebi donef lveta kat. zerkva, tvojima mladimu sheniuu velel den obhaja, Rasvefelijo fe donet angeli boshji, ki dobijo fpet ferzhniga pomagavza, drago odkuplenim dufham zhede Jesufove v’fvete ne¬ bela pomagat ; sukaj ravno donef pofhle vezhni Bog noviga inefli- nika v’prefveto angelfko delo, in govori: „GJej, jas pofhlem fvo- jiga angela, ki pojde pred tebo, de bo tebe varval napoti, ino te v’ kraj perpeljal, kteriga tim ti pripravil. ,Spofhtuj ga, ino poflu- fhaj njegove bete de, ino glej, de ga ne sanizhnjefh; sakaj, kedar bofh grefhil, on tebi ne bo ganelit, ker v’ njem je moje ime,“ 11. Mos. 33, 20 — a 1. Rasvefelijo fe denafhniga 'godu verne dufhe v’ vizah, ki dobijo noviga pomozhnika, de bojo opravljali fvete dari v’odpufhan- je grehov vtiga tveta ga shive ino mertve. Heh. 3,1. Rasvefelijo fe donef vfe bogoljubne kerfhanfke dufhe, ki sadobijo fpet vuzhenika mladiga, fpovednika dobriga, visharja sveftiga po nevarnim poti fkos to folsno dolino is zhaftnofti v’ vezhnoft. Sakaj tudi novimu mafhniku vfmileni Jesuf, naj vifhi pa- ftir, govori: „Kakor je mene Ozhe poflal, pofhlem tebe tudi jas.‘ £ Mat. Ino kdo is medvaf bi donafhniga fvetiga go d vanj a no bilvefel? Slobno fe rasvefelifb lepa Junfka dolina, sakaj donef je zhafiitlivi den pofebue hvale sa te. Glej, ti fi podobna isvoljeni- mu vertu bosbjimu , v’ katerim toljko duhovfkih rosh perzveti, de jih fhtevilo povedat’ ne vem, ktire ti je dober Bog med tvoje du¬ hovnike she isbral. ,Spet je ena shlahtna roshiza tvoje zhelti pri-- zvetela, ktero fi je vfmileni Jesuf is med tvojih finov isvolil, ter njo je v’ venez pofvezheniga mafhtva fvoje fvete zerkve vsel, de s’ lepim zvetjam vuzhenofti zhedo Kriftofovo rasvefeli in s’ shlahnim duham pohoshuofti napolni 1'erze Jesufovih ovzltiz, Rasvefelita fe donef pofhten ozhe in dobra mati novo sliegnaniga mafhnika, ki fta pripeljala fvojiga fina v’ fveto boslijo hifho , kakor bogabojezh Helkana ino hrumna Hana mladiga Sa¬ muela v’ nar iinenitnej flushho famimu vezhnimu Bogu. Bil je do- fetlaj vajno nar flajfhi savupanje, bo tudi sa naprej Vajno nar ve- zhi vefelje, ki bo pofebno f sa vaj pred troiiam milofti boshje ftal, dokler vidva na vezher fvojih dni lehko s’ ftarim ,Simconam pore¬ četa: ,„Sdaj naj , Gofpdd, fvoja flushavnika v’ miru jiti, ker fo vi¬ dele najne ozhi isvelizhanje tvoje/ 4 Luk. 3, 29 — 3(L Rasvefeli fe pofebno ti, preljubi moj Joshef! ki fi bil dofedaj moj ljubesnivi ino priden vuzhenz, ino fi s d a j po milofti boshje moj duhovfki brater poftal. Oh, kaj bi fe fvoje velike frezhe ne rasve- felil? „Kar ni dano angelam, to je tebi isrozheno. Angeli bojo te¬ bi ftregli, kedar bolh ti naj fvetejfhi fkrivnofti obhajal. 14 ,Sv. Avg-. *— Rasvefeli fe ino s’ Marijo is vfiga ferza Gofpoda nahvali, ki fe je odgledal na niskoft fvojiga hlapza; sakaj; „Velike rezhije on tebi ftoril, on ki je mogozhcn, ino fveto njegovo ime. 44 Luk. 1. 4G-49. Tudi mi fe rasvefelimo, moji vifoko zhefti vredni bratje! denafhniga veleliga obhajanja, sakaj mi dobimo v’ liafho duhovfko verfto ljubesniviga Jaiiesa, ki fe bo s' nami sa boshjo zlieft ino is¬ velizhanje dufli ferzhno vojfkoval, ter bo buden varh fvete kei- fhanfke kat. zerkve, priden delavez v’vinogradi Gofpodoviin, in kakor terdno savupam, bo shlahen kamen nafhiga fvetiga ftanu. Rasvefelite fe tudi vi, pofhteni in hvale vredni fvatj 6 novo shcgnaniga maflmika, ki povifhate zheft njegoviga slatiga dnu; ne. bo vam sgubleua vafha prijasna llushba, ne bojo vafhe sa nje¬ ga ftorjeiie ftopinje saftdnj. Vi fle njega perpeljali k’ altarju bosli- jiinu; on bo val' peljal, kakor nameftnik boshji fkos fvoje fvete nauke ino molitve k’ Bogu. Po njem fe bo rofila boshja miloft zhes vaf. Vfi, kar naf tukaj obranih shivi, vfim fe naj ferze v’Gofpodi vifoko nasvcfcli; sakaj: „Donef je den, kterga nam je pripravil Gofpdd, de fe vefelimo ino rasvefelimo v’njim. 44 1‘falm. 117, 24. De nam pa nafhe Veliko vefclje ne bo minulo, kakor 1'vetloba de¬ nafhniga dnu, li hozhmo fveto vefelje fkos fvete nauke poterdit’, ino fkos terdno naprejvsefje ftanovitno ftoriti. Dve befedi vam bom torej povedal, de jih dobro saltopite; dve refnizi vam bom douef pokušal, de jih globoko v’ fvoje ferze vtifuite: I, Dobri duhovniki fo nar vezhi dar boshji; sa nje normo profiti, in Boga hvaliti. II. - Dobro kerfhaiifko ljudftvo je duhovnikov nar ve¬ zhi zheft in vefelje; sa to fkerbeti je vfih kriftjauov fveta dolshndft. Vfaki is med vaf je prinefel donef novo shegnanimu mafhniku fvoj dar, zhe drugiga ne, faj dobrosheljno lcrze. Tudi jas shelim 9* 188 donef vfe obdarvati; vam kerfhanfke dnfhe! novo shegnaniga mafh- nika; tebi, moj mladi krater! sa dobro isvoljeno zhredo moje po- flufhavze ! I)č fe pa to sgodi, govori ti, IV. Duh! fkos mene, tvoji ga flushavnika; vi pa mene avelio poflufbajte. I. Shalo fino je na fveti, kedar fvetliga fonza dolgo ni; zb er n a tema semljo pokriva, ino vfe pofhtene ftvari shaltijejo. — Polje ne seleni, drevje ne zveti, Kemija ne rodi shlahniga fadja. — Ravno taka fe tudi vlaki desheli, flednimu kraju, vlaki fari godi, kjer do¬ brih, pridnih duhovnikov ni. Mladoft odrafte bres potrebniga nau¬ ka, kakor divje germovje , mladenzbi ino devize fc poftarajo bres pofhtenja, kakor divjina; ftari ljudje pomerjo bres praviga pobolj- fhauja, kakor malovredne drevefa, ki fe pofekajo ino v’ ogenj ver- shejo. Oh, koljka shaloft ino nefrezha sa vlako faro je to. Sapu- fliena ino borna je, kakor sapulhen vinograd, ki praviga vinograd¬ nika (obdelavza) nima. Pa kakor de 1'onze is s a gor perfije, fe fvetla sarja zhes hrrbe ino doline raslije ino vfe nanovo oshivi, rav¬ no tak dobri duhovnik fvoj kraj na novo sa Boga oshivijo, ino freZh- na fara, ki jih dobi, oni fo kerfhanfkimu ljudftvu nar vezhi bos h j i dar, pofebno fkerbeu dufhni ozlie malih otrok. Ko fo nevfmileni Turki veliko mefto Dunaj 1688 oblegli, Pu- najzhauam lirah ino lilo delali, je bil na Dunaji imeniten fhkof Koloni/, h po imeni, ki je bojvavzam t oljko ferzhnoft dajal, de nifo samogli Turki mefto poiiliti. Od velike jese je turfki pafha veli¬ ko ženo sa njegovo glavo obljubil. Alj s’ boshjo pomozhjo je ker- fhanfka vojfka Turke pred Dunajfkim meftam pobila in o odpodila, vfe fvoje preinoshenje to neverni fovrasliniki pred Punajam v’ hiti po— puflili, tudi 300 otrok , ki fo jih kerfhanfkim ftarejfham vseli. — Velelo letijo Dunajzhani na Turfko fhotorifhe, 'ino vlaki gleda, de kaj turfkiga blaga dobf. Eni li jemljd dnarje , drugi verle konje, Iretji fpet drage difhave ino druge shlahne rezhi; poflednizh tudi fhkof Kolonizh pride, ino s’velikim vefeljam njega Dunajzhani posdravijo rekozh: ,,]Vjemu nar boljfhc ino nar draji; sakaj, on nam je nar vezh pomagal, fvoje shivlcnje poftavil sa naf.“ ,,Dro, moje naj bo, kar je nar boliga“, odgovori dober paltir 1 , „vi sapufheni otrozi, vi pridite k’meni! Turki fo vam valite ozhete pobili, Kdaj bom pa jas ozhe vafh.“ Vefelo oftopi dobriga duhovnika 300 otrok, ino ga sa ozheta ima, Alj nifo ravno tak vfak dober dufhni paftir mladim otrokam fvoje fave duhovfki ozhe? Kakor je vfmileni Jesul male k’fehi saklizal, ter je djal: ? ,Najte malim k'meni priti, sakaj takili je ne- 133 befliko kraljeftvo“; Mat. 1«, 14. ter je na nje roke pokladal ino jih blag-ollovil; ravno tako tudi duhovnik, nameftnik boshji, ftorijo. l> er fvetim kerfti malim nebefhko kraljeftvo odpro, v’ 1'holi ino v’ zerkvi jim 1'kos kerfhanfke nauke pravo 1'tesdo v’ nebela kasliejo. Mali poflufhajo nauke lvojiga duhovfkiga paftirja, ino grej o vefelo sa njim. Oh, frezhui otrozi, ki dobre ftarejfhe imajo; fhe frezhnej mladina, ki dobre duhovnike dobi; njih je nebefhko kraljeftvo, go¬ vori Jesuf; alj to kraljeltvo sadobi 1'kos fvoje duhovfke paftirje. jSrezhni fo pa tudi mladenzhi ino devize tiftiga kraja, ki dobre duhovnike ima, sakaj oni fo jim viden augelj varh. ,Skerbelo je ftariga ozheta Tobija, kedar je moral fvojiga mla¬ di ga fina po Cveti poflati. Pride Rafael, boshji augelj, ino je mladi¬ ma Tobiju tovarfh. ,Srezhno ga v’ptujo deshelo fpremi, sdraviga ino frezliniga fpet damo pripelja: Alj nifo tudi dobri duhoviiiki mla- deuzham vidni angeli varili na nevarnim poti sapeliviga Cveta, po- 1'ebno v’ mladih letih potrebni? Oni jim kasliejo v' pridgah nevarne jame, ki lo jim naltavlene; oni jih Cvarijo v’fpovednizi pred sapeli- vimi tovarfhi ino prijateli; oni jih potegnejo fpet na.saj is pota po- gubleuja, ako (i sajdejo, ter jih perpeljajo frezhno v’ tajifti ltan , klerga jim je Bog odlozhil, ako jih le vbogajo. .Sa to govori Go- IjiddBog v’ftarim teftamenti vfakimu mladenzhu, vfaki devizi: „Po- glej , jes pofhlem fvojiga angela, kteri pred te,bo pojde, ino te bo na poti varoval, ino v’kraj perpeljal, katerga fim ti pripravil. ,Spo- fhtuj ga, ino poflufhaj njegove beCedc, ino glej, de ga ne sanizhu- jefii; sakaj kjer boCli grefhii, ue bo tebi saiiefil, Ako bolh njegove be- Cede pofluthal, ino vfe ftoril, kar govorim, bom jas fovrashnik tvojih lbvrashnikov ino bom shalil te, ki tebe skalijo. u II. Mo s. 23, 30 — 33. ,Srezhna fe imenuje deshela , ki mogozhniga prijatla ino bcCcduika pred 1’vojim kracam ima, de Ce sa njo pofkufha, ino ji i,sproti potrebnih miloft ino dobrot; alj fhe frezhnej je fara, ki bo- gabojezhiga duhovnika ima, ki vfaki den na altarji pred tro- liain boshjim ftojo , sa ferzho ino isvelizhanje fvoje zbode darujejo, pa tudi molj o doma sa fvoje drage ovzhize. Dobre duhovnike .lo¬ su 1' fvoje prijatele imenuje in govori: ,,Jas fim val' isvolil ino po- ftavil, de grefte ino fad obrodite, ino vafh lad ofiane, de, kar kolj hote profili Ozheta v’mojim imeni, vam da. Jan. 15, 16- Molitev duhovnikov fe v’ nebela povsdiguje, in miloft bosbja fo zlies ver¬ ne rofi- ,Srozhen fe fhlejc kraj, ki ima saftopniga sdravnika, od dalnili krajov hitijo k’ njemu ljudje, de jim v’ tclefnih bolesuih po¬ maga, ljubo gdravje fpet aadobit. Alj Jffpzhuej je l'lie okoliša, ki 134 ima modriga duhovfkiga sdravnika, ki fvojim ovzhizam t’ dufhnili leghavah dobro fvetvati ino prav pomagati ve! On osnanuje, kakor IV. Peter, pokoro, ino gonjeni grefhniki sheljno karajo: „Ozhe,kaj naj ftorimo , de vezimo shivlenje dofeshemo?“ Djanje ap. 2, 39. Moder dufhni paftir klizhe k'fpo vednizi, kakor Jesuf, fvoje bol¬ ne ovzhize, rekozh: ,,Pridite k’meni vfi, ki fte oblosheni ino veli¬ ko teslic terpite, ino jas bom vam pomagal“; Mat. 11, 2S., ino bolne dufhe grejo pred nja, osdravlene fe povernejo fpet na fvoj dom; svesani pervlezbejo grefhniki fvojo veliko butero pred fpovcd- nika', ino kakor hitro v’ imeni Jesufovim nameftnik boshji isgovori- jo : „Savupaj moj fin! moja hzherj tvoji grehi fo tebi odpufheni Mat. 9, 2,, grejo profili ino veleli nasaj, Tako dobijo is fpoved- nizo sakonfke shene fpet pobolshane moshe, ftarejfhi boljfhe otroke, gofpodarji sveftej drushiuo, semlja boljfhi ljudi; tako fkos dobre, modre dufhne paftirje dobri ljude boljfhi zhafe. To jo velclje ange¬ lov boshjih, ki fe vefelijo eniga prav fpokorjeniga grefhnika vezli, kakor devet ino devetdefet drugih , kteri pokore ne potrebujejo. Luk. 15, 7 . In kedar fe eazhne zhloveku she vezheriti, ino mu fmertna ura prihaja, oh, kako frezhen, ki dohriga duhovnika najde, ki ga na poflednim poti prijasuo sa roko primejo, ino ('rezil¬ no peljajo fkos mrazhne vrata v’nesnano vezhnoft. Pomagajo mu, de poravna fvoje dolge, preden liopi na ojftro boshjo pravizo; pov- sdignejo v’ fvetili molitvah ino isdihlejah njegovo dufho k’ fvetim nebefam, de fe loshej tiga Cveta lozhi, njo isrozhijo v’Ozhetove roke, de lehko zhlovek boshji v’ Gofpodi safpi, Ino frezhen je vfa- ki, kteri v’Gofpodi vmerje, ou pozhiva od fvojiga terpleuja. ,Skrivno rasod. 14, 13 . Glejte tako fo dobri dufhni paftirji, zhloveka nar boljfhi prijateli, oni krjftjauu od sihele do pokopalifha vidjo- zhi angeli varhi, oni keiThaufkim ljudftvu nar vezhi dar mi¬ lo fti boshje. . ,,Alj kjd fo pa fedaj tifli toljke hvale vredni duhovniki, ki bi ref toljka frezha bili kerfhaufkim ljudem ?“ Tako velikobart v’ fedajuih zhafih hudoben fvet bara; lehko medonef bara tudi kdo vaf? Jas fim vam dolslien na to prafhanje odgovoriti. Jesuf, kije obljubil fvojiin nameftnikam, de bo per njih do konza fveta, neprenehama fvoji zerkvi dobre dufhne paftirje pofhi- Ija; alj veliko sveftih flushavnikov boshjih med liamji ne- 1’posnanih shivi ki na tihim dobro delajo, shlahnimu kamenu po¬ dobni, ki fe v’f kri vil im kraji fveti. Kakor nifo Jcsufa njegovi laft- ni rojaki kotli fposnati, kakor fo apoftelne domazhi snanzi sanizho- vali, ino jih nifo p or aj tali, tako tudi med vami, kerfhanfke dolbe! mnogoter ungelj boshji v’ duhovfkim ftani shivi, ino vi gane vidite. Le bogabojezhe fkerbue dufhe njega najdejo, kakor nauka sbeljn Aikodcill Kriftula, boshjiga vuzhenika. 135 Veliko pridnih iuo pofhteuih dufhnih paftirjev med nami je ji o krivim saframovauih in ob pofhtenje djanili i'kos hudobne je- sike maloprida ljudi, ki imajo hudiahevo navado vfe na hudo isvra- zhati, is trohize brun narejati, ter fe vefelijo, de duhovnika jio- zhernijo, ker jim je fladko v’ greflmi fenzi obrekanih duhovnikov fmertuo fpanje pregrehe fpati. Veliko duhovnikov je pa tudi nefrezhno sapelanih ino poliujfhanih, alj ravno ikos hudoben popazheni fvet. Bifter vrelz le tako dolgo lepo zliifto vodo ima, dokler po zhiftim potoži tezhe; kedar fe pa mora fkos gerdo blalje svijati, alj zlo fkos gerdi gnoj tezhi, hitro fvojo biftro vodo sgubi ino mo¬ ten poftane. Kavno taka le tudi duhovnikain med fedajnim fve- tarn godi, Bogabojezhi, vezlidel file nedolslmi, polni fvetiga Duha fvojo duhovfko fluslibo nafto pij o, alj hitro morjo med hudoben fvet, pofln- fhati vfe neframnofti v’ fpoveduizah, videti ino ,svedeti vfe hudobije malopridnih ljudi; oh, kako fveto mora pazh biti ferze, de fe ga jio- hujfhanje ne prime! Pofvetni ljude , bi radi duhovnike per vlih dobrih voljah tovarfhe imeli, ino ne henjajo, dokler njih v’ fvojo nevarno drashbo sapeljajo , po tem pa hozliejo imeti, de bi angeli bili bres telefa ino kervi. To sap olj vanj e malovredniga fveta je nar vezli krivo, de fe mnogoteri pofhten duhovnik nefrezhno sgubi. Ako dobrih duhovnikov med nami ni, fo drugizh ltarejfhi krivi, ki fvoje fine flabo isredljo, sakaj: „Shiahno grosdje na teruji ne rafte. Kakor drevo, tako tudi fadje ; in kakor ftarejfhi, fo po navadi tudi otrozi; is flabih otrok pa dobrih duhovnikov ni. — V’Lavantinfki fhkofiji kraja ne vem, kjer bi toljko mafhnikov rojenih bilo , ko jih je v’ tej hvale vredni Podjuufki dolini. ,Sama ta pofhtena Doberlnlka fara fhe sdaj nad 14shivih duhovnikov flite- je ino savupam, de nafh deuafhni novoshegnan mafhnik nifo pofled¬ ni , ki fvojo domazho faro s’ poshavbano roko sheguajo. ( O sa tega del, preljubi ozheti ino matere, profim vaf v’imeni Jesufa ino fvete zerkve , fkerbno ino po kerfhanfko redite fvoje fine, ki jih bote Bogu v’ duhovfhko flnshbo dali. Le dobri pofhte- ni duhovni fo flava fvoje shlalite, fo domazhiga kraja krona ino zheft. Ako vafh fin nima saftopne glave, nima nedolshuiga ferza, ne pofhteniga sadershanja, o no najte mu v’duhovfki ftan Utopiti; Bog ne daj, de bi ga zlo vi lilili! Boljfhi je pukfho nofiti, alj jiak semljo orati, kakor v’ duhovfkim ftani Judesh isdajavez biti, nefre- zha kerfh. zerkve, framota fvoje shlulite, tvojih ftarfhev groša in lirah. „Boljfhi bi takim.u bilo, pravi Jesuf, de bi nikdar rojen ne kil-“ Mat. 36, 84, 136 Kedar dobrih duhovnikov ktera fara nima, je tretjizh kriva hudobija alj pa s anikefrnof t farnih i j«df. IS’ velikoterimi f hibami pravizhen Bog pregrefhno Ijudftvo tepe, alj nar vezhi fhlra¬ la bosbja fo flabi duhovni, kakor lam Bog fkos preroka Hoseja 4, 2. pove: ,,Moje Ijudftvo fvojint duhovnim sopergovori, se tiga del ni refiliže , ne vfmilenja, ni fposnanja boshjiga vezli v’ desheli. —• Kletev, lash, morija, tatvina, prefheftvahje fe kakor povodnja rasli- va, in kdor bo v’ njej prebival, bo onemagal.“ Sa tiga del, pre¬ ljuba zhreda Kriftufova! kedar ti udova ino zhakafh uoviga paltir- ja, o ne henjaj nozh ino dan profiti, po kervavih kolenih hoditi, dokler dobriga, gorezhiga paftirja dobtfh. Ne possabi pa tudi Boga sahvaliti, kedar pridniga narneftnika boshjiga imalh. Alj vafha prava, refnizhna zahvala sa nar vezhi boshji dar dobrih duhovni¬ kov, kerfh. dufhe! naj bo le ta, de jih vredno fpofhtujetc, lepo vbogate, ino le tak sadershite, de fe bojo vafbi duflmi paftirji, kakor fv. Pavl s’ Filipljaui, s’ vami pohvalit’ sam ogli rekozh: „Vi preljubi ino perferzhnii vi fte moje vefelje, moja krona.“ Fil. 4 , 1. Preden vam to pokušati samorem, naj fe odelmcm. II. Vfi prizhejozhi fvalje uovoshegnaniimi mafhniku sa pribo dno du- hovfko shivlenje mnogotero dobro skelijo. Eni njim skelijo bogate imenitne fluslibe, drugi viioko zhelt, tretji dolgo velelo shivlenje. Ja s mojima' ljubima Joshefu le eno vofbim: bo go ljub n e ker- fhanfke ljudi; ti fo duhovniku na tim fveti naj vezhi fre- zha, oui fo njem naj lepilu krona po fmerti. Priden vertuik fe vefeli, ako mu shlalmo drevje lepo rafte in shlahen fadrodi; fkerben k met izb fe vefeli, kedar vidi, 1'voje polje lepo storiti ; fbe lepfbi fe rasvcfeli dober dufhni pallir, ako pcr dobrih ljudeh leme boshje befede na dobro semljo pade, in pernefe ftotero fadu. Mat. 26, 34. Velelo zhaka na shetvo, de bode nelel obilno shlahniga fnopja domu. Psi. 125, 6. Kdo samorc dopovedati preveliko vefelje , ki ga fkerben sdra- vitel ima, kedar bolniku nevarno bolesen preshene, njega osdravi in fmerti refhi. ,Siie vifhi ino fiajlhi vefelje obzhuti dober dufhni pafttr, kedar v’ fpovednizi alj pa na fmertni pofteli saliaraniga greflmika preoberne, njega dufho vezbni fmerti refhi, ino njo fp.et »a nebefhko kraljeftvo oshivi. K na lama refltena dufha vezli velja, kakor bogaftvo vii- ga iveta; ic njo je vfmileni Jesuf tvojo refhno kri pretil, ne sa milili v golufeu tvet. Velelo ogleduje dober bifhni ozhe lia ftare dni fvojo lepo do m a/, tlijo, ino ferze le mu fmejl, kjer vidi vl'e lepo ofkerbleno ino jiopravleno , kar bo sdaj fvojim ljubesuivim dczam sapuftil; — lhe lepfhi vuierje dober dufhen paftir v’ fredi fvoje bogabojezhe , dobro poduzhene pofhteue zbode. ,She’ enbart le na vezhcr fvojiga du- hovfkiga delavnika, kakor vczherno fonze ogleda, vidi otroke ino inladenzhe lepo rafti, kakor shlahne drevefa kraljeftva bosbjiga, ki jih je kerftil, sa nebefa podvuzhil, ino jim fvete sakramenle delil. S’ vefelim ferzam gleda pofhtene sakonfke, kakor rodovile vinfke lerte, ki fo vefelje boshjiga kraljeftva, ktere je on isredil ino po- rozhil. Vefeio gleda ftare rnoshe ino shene , ki fo 1'kos njegove fvete nauke, ino opomine polni dobrih del ino lvetih zhednoft, kakor grelo klalje, perpravlene sa slietvo frezhne vezhnofti. ,She fledno- bart pofvezhene roke povsdigne, in fvoje ljube ovzliize sa flovo blagoflovi. Alj dobra zheda fe ne more fvojiga ljubloniga paftirja lozhiti. Krog njegove poftele milo joka ino sdihuje, kakor nekdaj dobri vu- zbenzi okolj fmertne polielo fvetiga Martina, rekozh: „Sakaj naf ozhe sapufhafh? Komu naf bolh frote isrozhil? Glej ,.bojimo fe, de bojo v’tvojo zhedo derezhi volki vderli. Vemo, de poKriftufu she- lifh, alj tvoje plazhilo je tebi gotovo; veliko vezli vfmili fe naf, ktire sapufhafh.“ in bres vfiga ftraha dober paftir s’ lv. Ambro- sham odgovori: ,,.Jas nifim med vami tako Uabo shivel, de bi me bilo fram , fhedalej med vami shivoti, pa ne bojim fe tildi vuireti, laj imamo Uofpoda vfmiieniga. Njega volja naj le sgodi. u Tako pravizhen duhovnik v’ fredi fvoje dobre zliede govori, ino mirno v’ Gofpodi safpi. —, Bobra zheda je bilo njegovo vefelje v’ shivlenji, je v’ fmertni uri njegov tolash. Kaj pa njega zbaka na uuim fveti?— She grejo njemu na¬ proti vfe zhifte isvolene dufhe, ki jim je pomagal fkos fvoje fvete nauke , opomine ino molitve fveto zhiftoft ino nedolsbnoft ohraniti, kakor med lepim belim liljami on med njimi ftoji. Njemu naproti hitijo frez hue dufhe vflh iiftih fpokornikov, ktire je on, kakor ferzhen pridgar ino pravizhetl fpovednik na jiravo pot pokore perpeljal, de fo fvoje pregrehe umile v’ lolsah ]iruve pokore , ino fre/.hno dofegle fveti. raj. Kakor fvetlc svesde njega obdajo, ino peljalo njegovo dufbo pred 1’odni 1'tol vfmiieniga Jcsufa, kterimu vfe to dobro kashejo , kar fo od dobriga paftirja prijele. inojGlofpoda tako dolgo profijo, dokler milofilivo dovoli, de je dober dnfhni paftir med isvelizhanoj zhedo vefeli. V fak a re- fhena dufha je fvella svesda njegove nehcfhke krone; fresshno isvelizhaua z h e d'a je njegov nebcfhki trou. ■— 136 Ali fte tudi vi, ljubi poflufhavzi! taka zheda na- meftnikam boshjitn? Kje i'a sdaj titte pofhtene, bogabojezhe fare, ki bi fvoje duhovnike toljko frezhne ftorile? Karno fo ti fte ljubesilive zhede, ki bi bile fvojih dufhnih paftirjev krona iiui vc- felje? Oh, ftrafhua pufhaft pofvetne raodrofti je paftirjain dobre ov- zhize raskropila, dere/.lii volki, dufhui sapelivzi fo jih bres 1'htevi- la veliko rastergali. Huda sver, neframna nezhiftofl nam je shlah- ne terte pomandrala, fovrashna pijan o A ino poshrefhuoft nam jih je ]iotopila. Vfako nedelo in sapovedan prašnik klizhejo dobri paftirji fvoje ovzhize fkos fvete nauke, ter jih vabijo, fvete sakramente prijeti; alj veliko sapeljanih ovzhiz ne llifhi fkerbniga paltirja isve- lizhanfki glaf. Imajo ozhi, pa ne vidijo, vufheta, pa ne flifhijo; ierze sakerknejo, de ie ga boshja befeda ne prime.“ Hjanj, ap. 28, 27. Dufhni paftirji vuzhijo otroke, 1'varijo mladenzhe, opotninajo flare ljudi, alj Cvet fe s’ vfakitn letam pohujfha, nezhiftoft, kakor rasgernjena plahta, fvet pokriva, pjanoft fe kakor velika voda zhres semljo rasliva, ino 1'htevilo hudobnih ljudi, pjanzov, goljufov in pre- fheftnikov rafte, kakor liftje in trava. ,,Malo, malo jih gre po vo¬ lki ltesdi k’nebefam, po 1’hroki zefti v’peklenl’ki bresen jih žele tru¬ me hitijo. Mat 7, 13 — 14. In kakor priden vertnik shaluje, ke- dar mu fovrashen zherv mlade drevefa pokonzha, kakor vbogi kme- tizh sdihuje, ktcrimu je huda vura lepo shetvo saterla, fhe vezli ima shalovati sveft duhovnik, kcdar vidi, deje vef njegov trud sa- llonj. — In kakor shaloften je paftir, ki je sgubil po nevarnim poti veliko fvojih ovzhiz, in pride slmalo zhedo damo: oh, koljko vezht ho shaloft sa dufhniga paftirja, flopit’ pred fodni ftol ojltre boshje pravize bres pofhtene kerfhanfke zhede, bres dragih Jesufovih ov¬ zhiz, ktire je Kriftuf kupil s’fvojo refhno kervjo, ino ktirc je fvojim liameftnikam isrozhil! — To je shaloft, ki fe obzhutiti, pa dopo¬ vedati ne da. — Zlo Jesul', boshji ,Sin, fe je nad tem milo ras- jokal, Luk. 19, 41. Preljube dufhe, drage ovzhize Kriftufovel farno eno vaf donef profim, farno eno vam s’ gorezhiin ferzam priporozhim : nofite ino sadershite fe tako, de hote vefelje fvojih dufhnih paftirjev na semlji, enkrat ]ia njihova krona Vnebefih. Poflufhajle radi ino svefto, kar vaf vuzhijo , faj nauki nifo njihovi, ampak njega, ki jih je poflal. Jan. 7, Iti. Vbogajte voljno fvoje dufhne visharje ne le dobre in fkerbne, temuzh tudiflabe, ako vam jih Hog pofhle, kakor fv, Pavl uzlii : ,,Pokorni hodile fvojim vifhim, ino bodite njim podlostmi, sakaj oni zhujejo, kakor oni, ki bojo sa vafhe dufhe odgovor dajali, de to s’vefeljain ftorijo, ne sdihvajc, kar bi ne bilo dobro sa vaf<“ Heb. 13, 17. Ako vidite alj pa flilhite , de fe kaki duhovnik flabo sadershi, oh ne povifhujte nje¬ govih flabdft, ne rasnafhajte njih flabih del, ampak nad njim milo rasjokajte fe. Pofuemajte lep isgled Konfhtantina perviga kerfh. ze- farja, ki je djal; ,,Ako bi s’ fvojrni ozhmi vgledal kakiga duhovnika grelhiti, fvoj laften zefarfki plajfh hi rasgeruil, ino duhovnika sa- 139 kr!l;“ sakaj pohujšanje tako je ftrafhno. Ako bi pa ne mogli fla- bih duhovnikov pofhtovati, pofhtujte njih imeniten ftan, njihovo fve- to flushbo. „Kakor tezhe zliifta 1'tudenzhniza ne le is freberne, ain- pak tudi is kuprafte terfhele: ravno tako prejmete tudi vi fkos dobre ino flabe mafhnike boshje miloAi, farno de fe jih vredni ftorite.“ ,Sv. Nik. de Fliili Bodite pa tudi vi ftarejfhi pervi dnfh- ni paftirji fvojih otrok, vi gofpodarji ino gofpodinje fkerbni dufhni visharji fvoje drushine; vi tovarfhi in tovarfhi/.e fkerbni pa¬ ftirji fvojih tovarfhev ino tovarfhi/.. Kdor na, de fe njega bra- ter alj feftra pogubi, ino ga ne pofvari, on ni prijatel angelov, ampak pomagavz liudizhev, Ino poflednizli, ljube ovzhize Kriftnfove, molite radi sa fvoje dufhne paftirje, pofebno ob kvaternih nedelah, naj vam vfmilen Bog dobre, bogabojezhe duhovnike da. Profite pofebno donel' sa novoshegnauiga mafhnika, naj jim vfmileni Bog fveto opravilo ferzhno sa/.heti, svefto peljati, ino dokonzhati da; faj bojo profili tudi oni pofebno donel' sa vaf, de bote svelizhaui. Tako bojo naj lepfhi boshji dar kerfbaufkim ljudftvu oni, pa tudi vi fvojim dufhnim paftirjam naj lepfhi krona ino vcfelje. jS k 1 e p. Sdaj pa tudi tebi, moj Joshef! pofledno befedo moje Ijubes- ni, pofledno befedo vuzhenika tvojiga. — Glej, frczhno ii dofc- gel, kar ti od fvojih mladih dni shclcl, isvolen flushavnikGofpodov, pofvezhen jinafhnik, namcilnik .Jesufov li. Med Bogam ino ker- fhanfkim ijudftvam ftojifh, nebefhke kluzhe v’ fvojih pofvezhcnih rokah dershifh, ino sdrushifh semljo ino nebo, ker bofh ravno sazhel, dufham pol v’ nebefa perpravljati. Oh, kako lvcto ino zhc- fiito je opravilo tvoje! Oglodaj fe donef, koljko je tvojih fvatov — fvatov nebefhki- ga kraljeftva , fhe vezli bo tvojih ovzhiz, ovzhiz zhrede Jcsufove', ki jih bofh vodil po ftermi ftcstli v’ fveto nebo. Glej , fvetla luzh li jim kerfhanfhke refnize ino pravize , o ne naj, de bi kdaj otem- nelo lepo fonze tvoje zhednofti; ,Skerbi, de , kakor je donel' juter- no fonze tvojiga duhovfkiga shivlenja lepo zhifio vfialo, ino nafto- pilo fvoj flaven pot, naj bo tudi nekdaj na vezher tvojiga shivlenja ravno tak velizkalino v’ boshji gnudi 1'hlo. Povedat’ ti moram, ljubi brale! de ne bojo vfi dni tvojiga du¬ hovfkiga shivlenja sa lebe tako vefeli ju lepi, kakor je tvoj slali den. Kakor fe donef vefelja jokafli, tako bofh v’ kratkim tudi shalolti folse prelival. „Glej jas te pofhlem kakor jugne med vol- 140 ke, pravi Kriftuf, bodi sa tega del moder, kakor kazha, pa tudi nedolshen, kakor golob.“ Luk. 10, 3. Konci' s’ Je s utam na vefeli gori Tabor v’ velizhaftvi lVojiga ftanu ftojifh , ne bo dol¬ go, in bolh s’ tvojim moj tiram na ftrafhui Golgati ponislianja ftal, kedar bojo tebe fovrashuiki ravno tak sanizhevali, kakor te donet tvoji fvatji zh e tlijo, sak a j: „Vfi, ki hozhejo bogabojezhe shiveti, morjo s’ Kriftufam preganjanje terpeti.“ II. Tim. 3, 14. Pa vender, preljubi brate moji nikar te ne boj; faj ne bofh fgm , ker je tebi tvoj Jesuf obljubil, de bo s’ tebo do kon/.a fveta. Mat. 38, 30. Velelo, lehko s 1 .fvetim Pavlam porezhefh: „Vfe premorem v’ tim, ki meni mozh daja.“ Fil. 4, 13. On, ki je dobro delo nad tebo gazhel, ino tebe tako ljubesnivo peljal, bo tudi dobro delo frezhno dokonzhal. Oh, tak ferzhno te vttopi na tvoje apoftolfke noge, povsdigui tvoje Bogu potvezhene roke in daruj pervobart Jesufa Ozhetu nebefhkimu sa tebe ino sa nat. Glej, she zhakajo angeli boshji tvoje perve fvete mafhe, de bojo nefli tvoje molitve ino isdihleje pred tron Ozheta nebefhkiga; she l'e odpirajo nathe ferza, ki bojo fpremljale tvoje pervo tveto dar- vanje v’ tveto nebo. Oh, tak proli douet sa nat, in tudi mi ho- zhemo sa te proliti , de bofh frezhno pafil ovzhize Jesufove , ino saflifhal enkrat Jesula vefel glaf: „Pridi Joshef! moj do¬ ber ino svetli 1'lushavuik! v’ vefelje fvojga Gofpoda; de, kjer iim jas, tvoj Golpod, bofh tudi ti, tlusliavnik moj.“ Amen. 141 II. K E R ,S H A N ,S K A B E ,S E D A per novi malhi zhaftivredniga g o f p o d a ,,ŠIITE Pl,SENIK JAKOBA.*) „ c SJava Bogu na vifokofti, ino mir na semlji ljudem, ki fo prave vo1je.“ Luk. 8 , 14. U V 0 I>. Omladilo fe je donef ftaro Žele, omladilo fe je blago mefto , s’ 2;veljam noviga vcfelja le olepfhalo. — Kaj je teki, melio imenitno, de le donel' toljko vefelllh? — fvojo belo glavo povsdi- gujefh, ino po mladifhko fe gl a lil'h ? — Ali fo is tvojih grobov ftari Rimzi vftali,'ki fo nekdaj tvoji gofpodarji kili? -— Rimzi fhe neverni she globoko ipijo, s’ njimi njih imenitnoft pokopana fpi. — Ali io vdati tvoji imenitni knesi, ki fo teki dali flavno 1'pet ime? Tudi knesi ipijo ponavadno fpanje minejozhiga fveta. Ajilf rasderti grad nam fhe vifoko kashe , kamo vla mogozliuoft tiga fveta gre : v’ prali ino pepel. — Ali fo v A ali donet' fveti mar terni ki, ki fo tvojo seniljo s’ fvojo drago kervjo sa kerihan- Tko vero toljkokrat pomakali? V’ refnizi. Ako ravno njih zheflit- ni vudje she davno v’ GoipOdi pozhivajo , nijli isvelizhane dulhe neisrezheno vefelje per Bogu vshivajo, njih nepremagan duh med nami fhe shivi, ino le donef 1'pet na novo omladl, ter fe do¬ polnijo kefede vezhne Refnize: „Trupla 1'vetnikov fo v’miri pokopane, in lijih ime shivi odvoda do roda, njih rod ino njih zlieii ne mine.“ Sir. 4, 13 — 14. Med vfimi marterniki ino lvetnikami tiga kraja fvetMakfimi- ljau donel obhaja finu duhovfkimu, fvojmu uaiiopniku v’ duliov- *) D. Jacobus ,8 tepi Tilnik, s. thcologiao doctor, primtim sacrura eclebravit Cclcjae 19. Auguiti i838. 143 fki flushbi, vefel ino slati dan, ker ravno v’ tajili im mefti pervo- krat fveto mafho flushi, kjer je on fveto kerfhanfko vero nepre¬ magan terilll, ino sa njo (udi 1'vojo kri prelil. Satena del fe mc- flo vefeli, fe lepfhajo fini ino hzhere, ki i'o zhaftitlevi fvatje fvojiga rojaka; in tudi jas pridem is ftraufke deshele, foled valh, fe s’ vami rasvefelit ino govorit befedo vezhniga shivlenja. l’a kedar fc po mefti ogledujem, ino rajne zhafe premifhlujcn, ne vem, M fe vefelja jokal, ali shalofti folsil? — Preshivel fim vezhlet tudi jas v’ tim mefti, sapuftil toljko fvojih dobrih vuzhenikov, prijatlov snanzov ino dobrotnikov — donef njih v’ vefeli drushbi jifhem —■ in jih ni; — po njih prafham — |>a she imena fkoraj mi noben povedati ne ve. — Tudi med fvatami pogrefham d o briga ozheta flovitiga fina, ki donef fvoj slati dan ima — tud ozheta ni! Tru¬ pla rajnih pozhivajo v’hladnim krili domazhe semlje; alj savupam, de fe dufhe vfih nafhih pokojnih ljubih donef s’ nami vefelijo, ino s’angeli boslijim’ altar obdajajo, na kterim bo njih mlajfhi mafhnik novopofvezhen, pervokrat opravljal naj fvetejfhe dar sa shive ino mertve. Oj, tak oternite fi, bratje, folse fvoje, saflifhite befede moje; vefel o pefem donef bom povedal, ki fo jo angeli per rojftvi perviga ino nar vifhiga Mafhnika peli: ,,Zhal't ino hvala llogu na vi- 1'okofti, ino na semlji mir ljudem, ki fo prave volje, ferza dobriga.“ Ta fveta pefem sapopade nar imenitnej opravilo vfakiga mafhnika -bo tudi fveto opravilo mafhnika mladiga; miflim de bo donef ravno sato tudi moja befeda prav, ter vam pokasllem mafhnika kakor angela miru ino lprave med Bogam ino lj udmi; sakaj: I. Vlaki Bogu pofvezheni mafhnik fo angel miru ino fprave, od Boga ljudem poflani, fposnanje boshjo osnanvat, in boshjo zheft povifhat ; njih pofhtovati ino poflufhati je fveta dolshnoft. ir. Vfaki mafhnik fo angel miru in fprave, ki na mefli ljudi pred Bogam iiojijo , sa njih darujejo, do sadobijo njim svelizhanfki mir. Ajim per toljko fvetim opravili pomagati, naj vfih kriftjauov nar imenitnej persadeva bo. Tako bo zheft Bogu in mir ljudem na semlji, zhafna frezha ino vezimo isvelizhanje. Vfe dobro le od Boga pride, tudi dar mojih denafhnih befedi. J)e bo dal vezhni in vfigamogozhni mojim befedam dobro semljo ino raft, daj meni, moj mladi brat, novo pofvczhcn mafhnik, v’ imeni Jegulit fvet sliegeu. I. 143 A. ,Slava Bogu po vifhavah, ino mir na semlji lju¬ dem, ki fo d o brig a fcrza: to je bil pervi glaf, s’ katerim fn angeli boshji prihod Isvelizharja osnanili, in ljudem frezhe volhili Jesufoviga rojftva. ,,Mir vam sap uti im tvoj mir vam dam, ne kteriga vam Ivet da, vam ga jas dam,“ Jan. 14, 27; to je bilo Jesufovo 1'lovo, kedar je reven fvet sapuftivfhi fe fpet k’ Ozhetu v’fvoje nebefhko velizheftvo povernrl. Ravno te isvelizhaufki mir osnanovati iuo ga vernim v’njegovim imeni dajati je mafhnikam, na- inefinikam 1’vojini, isrozbil, rekozh: ,,Kakor je meneOzhe pollal, tudi jas val' pofhlem.“ Jan. 20, 21. Od sibcle do pokopa fo inafhuiki zhioveku angeli miru in fprave. 1. Mlado dete fe vrodi, pa s’milim jokam fvet posdravi, ša¬ li aj : ,,V’ hud ob i j i je Ipozheto, iuo v’ grehi ga je mati fpozhe!a.“ 1M1. 50, 2. Novo rojeno dete nima isveližhanfkiga miru, dokler otrok boshji ni. Nameflnlk boshji pridejo, otroka v’ fveto zerkev boshjo vnamejo , omijijo ga s’vodo fvetiga kerfia, p o— fvelijo s r fvetim oljarn isveHzhanja sa otroka boslijiga, brata Jesufo¬ viga , dedizha nebeflikiga kraljeftva, iuo ga pervi krat posdravijo s’ beledo Jesufovo: „Mir s’ tebo!“ In hitro boshji angel is nebef priplava, novo kerfheno dete objame, ki zveti ko lepa bela lilja v’ fvcti nedolshuofii, ino ga v’fvojo varflvo vsame. — Oh lepa fveta uedolshnoA nepohujfhanih otrok ! Lepfhi ko sarja jutcrna je tvoje zhifto oblazhilo; lep raven pot s’ sblabnim’ rosbami uafjan je tvoje posemellko shivlenje I Alj kaj, de imafh fovrashnikov bres fhtevi- la veliko, pravih prijatelov pa malo. Glej, tvoj vidni angel varh f° bosh ji vuzhenik, ki te v 1 flioli ino v’ zerkvi vu/.hijo , fveto nedolshnoft ovarvati in ljubi dufhni mir ohraniti, kteriga te¬ bi sapelivi fvet odvseti hozhe. Nevarfhine ti kashejo , v’katere lehko pridefh, pomozhi tebi dajajo, de sapelivim fvetu lehko viidefh, jia tudi pofvarijo te, kedar ti sajdefb. „Glej, pravi ilog! pofeb- no tebi, o mladina jas pofhlem fvojga angela, ki bo pred tebo hodil, ino te na poti varval. ,Spofhtuj ga ino p o- f luf haj njegove b efe de , ter glej, de ga ne s an izb uje ih ; sakaj, kedar bofli gvefhil, ne bo tebi sanefil; v’ njemu je moje ime.“ II. Mos. 23, 20. 2 . Alj kakor derezha sver polilevno zliredo rasshene, kakor ljuti volk nedolshno jagne rasterga, in rjovezhi lev fe zlo paftirja loti, tako dela s’ fveto nedolshnoftjo tudi fedajin fvet. Kar peklen- fki fovraslmik, od Jesufa premagan ino v’vezhen bresden pahnen, fam ftoriti ne more, po fvojih nujemnikah in pomagavzah, — po sa¬ pe livzih flori, ki fkos fvoje neframno shivlenje pohujfhajo ne- dolshnc ljudi, ter jim rastergajo angeliko oblazhilo lvete nedolsh- i 44 nofti. ,'S vet a n c d o Is h n o 11 mine, s'nje pa tudi ljubi mir sgi- ne is poliujihaniga 1’erza sapeljanih ljudi. — Nezhiftoft, pijanoft ino druge hudobije , ki v’ zhlovefhkim fer- 7i\ osliivijo, ne dajo grefhnimu zhloveku pokoja ne po nozhi, ne po dne, kakor neumno shivino po poti pregreho gonijo ga. lLudaveft njega pezhe , kakor shivi ogenj, dokler nje ue sadufhi. Ilud ob¬ nosili pokoja nimajo; 1 * , govori fveti Duh. Jes. 48, 22. Pa kar farni nimajo , tudi drugim ne dajo. ,Starejlhi tosbujejo fvoje nepokorne otroke, gofpodarji nesvefto drushiuo , predpoftavleni ma¬ lopridne podloshne. ,»Sovrashna nezhiftoft le kakor kuga ljudi pri¬ jema, poshrefhnolt jih kakor velika povodnja šaliva; goljulija kakor golta mresha vel' fvet pokriva. Vodni poboji ino toshbe i'o po dc- slieli, fveta zerkuv sdihuje ino semlja shaluje , ker ljubiga sveli- zhanfkiga miru ni. Oh, vi boshji angeli, ljudem sa varhe da¬ ni, pridite, ino prinelite sapelani nedolslmofti sopet sgubleni isve- lizhanfki mir! Odpodite fovrashne sapelivze, omladite vmorjeu zvet v’greh sapetauih dufh! — Alj roshiza hudiga mrasa vmorjena vezli ne zvoti, pofoda potruplena ino Arena vozli zola ni, tako fe tudi grefhni dufiii godi. — ,Samo eden 1'tudenz je fhe sav’greh Nakopane kriftjane, drugi isvelizlianfki vir , ki nam po fvetim kerfti Aorjene madeshe omije , shivi 1’tudenz fvc te pokore. „1 ma¬ mo, vuzhi fveti Janes, befednika per Ozlieti, Jesufa Kri- itufa pravizhniga, ino on je fprava sa nafhe gr e li e. u I. Joh. 2, 1 — a. Jcsuf pa grefhuike k’fvojim namelinikam po- ihle, kterim je isrozhil tvojo oblaft, ter je v’ nje dihnil ino djal: ,,1’rcjmite fvetiga Duha, kterim bote grehe odpuftili, fo jim odpufheui, kterim jih sadershali, tim fo sadersha- hi.“ «lan. žžO, 21. — ,,Zhe 1’e fvojih grehov fpovemo, fveti Janes govori, je Bog sveft ino pravizhen, de nam nafhe grejte odpufti ino nat' od vfe hudobe ozhifti.** I. Jan. 1,9. Oh , kako velel je glaf nameftnika boshjiga sa fpokurjeniga grefhni- ka : „Savupaj moj lin — moja hzher, in pojdi v’miri; tvoji grehi lo ti odpilili eni.“ Tako fo nameftuiki boshji tudi grefh- nikain angeli mirit ino fprave; in vender (oljko terdovratnih , na dufhi fmertno bolnih ljudi fe sdravila dufhiiiga boji, ino svelizhan- fkiga miru fvojej dufhi nozhe. Veliko je mlfizlinih krifijanov na fveti, ki sakraifient fvete pokore 1’labo prijemajo, febe ino fpovednika goljfajo, in sadobijo goljufui mir, nevarn njim, ki ga dobijo, fhkodliv fpovedniku, ki ga dajo, ter na lvojih laiinih ramah nefpokorjene grefhuike _v’ pe¬ kel neld. ,Shc vezh je takih, ki pogofio grefhijo, le malokdaj pa k’ fpovedi grejo, konzhi enkrat v’leti, pa tudi tiltokrat, neper- pravleni, grejo fedemkrat hujfhi odfpovednize, kakor fo h’ fpoved- nizi fltli. — Dofti je pa tudi grefhuikov bres dufhnih, ki fhe en- 143 krat v’leti ne fpovCjo fe, in fpijo v’ fvojili fmerfnih pregrehah, do¬ kler jih ftrafhen glaf lin erti ne sbudi: „1> aj rajtengo od 1'vojga liifhvanju! Luk. IG, 2. in fe jim njih fpijozha vefl v’ grisezhi zherv pekla premeni, ki ne vmerje vekomaj. — O vi poklizani mafhniki boshji, osnanvavzi boshje milofti, jta tudi boshje pra- vizc, povzdignite glaf, kakor trobente boshje befede, preklizujte pregre- he rasvujsdaniga ljudftva , ino ne samolzhite, kar famjesuf govori: ,,/Vko fe nc bole prav fpokorili, bote pogubleui.“ Luk* 13, :{. Pofebno (i, moj mladi brat, novo pofvezhen nameftnik boshji! Saprizham te, s’fvetim Pavlam, pred Bogam ino Jcsufam Kriftufam, kteri bo fodel shive ino m er t ve, osnanlij befedo, ne jenjaj, bodi li ljudem priloshno alj nepriloshno , preprizhuj, proft, fvari s’ vfim poterplen- jam in ukam. Prifhel je zliaf, de sdraviga uka ne terpi- jo, de od refnize fvetiga evangelja ufliefa odvrazhajo, k’prasnim kvantam pofvetne modrofti pa obrazhajo, Sa- to zhuj , vfe preterpi, opravi delo evangelifta, infpol- n i 1'v o jo flushbo.“ II, Tim. 4, 1. Kedar pa v’ fpovednizi na fodnini ftoli na mefti Boga fedifh, ne posabi, de dva kluzha v’ rokah dershifh, s’enim odvesati grehe prav ('pokorjenim, s’drugim savesati nefpokorjenim, ino fpomni fe , de Gofpod ne p o te rdi, kar njegov nameftnik ]io krivim fklene.“ ,Sv.Avg. Vi pa drago odkuplene dafhe Krillufove, ako saflifhite donef nje¬ ga glaf po pridgarjih ino fpoveduikah, ne oterpnite fvojih ferz.“ PL 94. Le farno pota dva v’ nebefhko kraljeftvo ha, pot nedolshnolii, ino pot prave pokore. Ako ftc pervi frezhen pot she zgubili, ( > nikarte, de bi drugiga tud samudili. Donef vam dober Bog vfmilenje ponuja, s a j utr e vam n c ob¬ ljub i.“ ,Sv. Avg. Kdor bres prave pokore na miloft boshjo gre- fhi , bo tudi bres milofti boshje vmerl. „ZhIoveku pa je odlo¬ žit en o, enkrat vmreti, po tem pa je i'odba.“ llcbr. 9, 27 . 3. ,Strafhua je ognja nevkroziiana mozh, ki eno farno nozh hifhe, veli ine mefta vpepelf, — grosovitna je derezha povodnja, ki v’ nekih urah drevefa ino pohilhtva podere,, nar lepfhi polje sa- 1'oje, ino ljudi potopi; — velik je lirah hude vojfke , ki tavsben- te nedolshnih bratov pomori, s’prelito kervjo zherno seuiljo napa¬ ja, ino prijasno ravno polje v’grosovitno morifhe premeni; alj ve¬ liko ftralhuej in grosovitej je ,sa grefhuika nepokoj hude vefti, pofebno na pofledno uro, ki mu vrata v’ nefkonzhuo vezhnoft od¬ pira. Huda veft je Adamu lepi raj v’ kraj firahu premenila; ne¬ pokoj hude vehi je Jutlasha išdajavza na verbo obelil, ino mi¬ lj ono v ljudi bi obvupalo , pofebno ob fmertni uri, ako bi angela miru ino 1'prave ne bilo , ki pofebno vmerjozhimu krifljanu ljubi mir fpet pernefc, ino ga s’Bogam fpravi. Kedar zlilo veku ionze sli iv- lenja sahaja, kedar pride vezlier njegovih dni, fvet sa njega vezli ne porajta, ino ga vfe posemeljfko snpufii, tiflokrat pridejo dufhni pahir, kakor angel is lvetih nebef v’ liifho bolnika, ter j o posdra- 10 14 « vijo s’lepo befedo Kriftuforo: „Mir tej hifhl, ino vfim, ki v’ njej prebivajo.“ Mat. 10, 12. Lepo zhifto s’bolnikam porajtajo, ga zb e do o s’ II o gam ino s’ pravizhuim fvetam fpravijo , njemu j>o- dajo sadno popotnizo v’ vezimo shivlenje , njega previdtjo s 1 1'vetim masilam , de mu bo bolfhi, ino on terden sadofti vfe teshave frezhno premagati. In kedar fe sazhne vmerjozhimu temniti . nje¬ gova dufha trupla lozhiti, lepo mirno jo fpremijo boshji nameflnik fkos mrazhne vrata .zhafue fmerti v’hifho vezhnofti, ter njo perpo- roz.hijo v’roke Ozlicta nebefhkiga. — In kedar mertvafhki svon rajnimu sadno pefem milo sap oje, ino merlizha k’ pogrebu sanefo, njemu nameflnik boshji hladno poftelzo fhe blagoflovijo, terma poflednizh sbelijo vezhni mir ino pokoj. Tako fo Bogu pofve- zheni mafhniki zhloveku od sibele do pokopalifha angeli miru ino fprave, ki osnanujejo boshjo zbali; ino delijo mir ljudem, ki fo do- briga 1'erza, ino pravizbne volje. ,Srezbna dufha, ki njih poflufha, ino fe nauka boshjiga sveto dershi. — B, Pregrefhen fvef pa vfiga tiga ne obrajta, ino fe fvoje terme dershi, pravi boshji mir sanizhuje, ter osnanuje goljufe n, sapelivi mir, ki ljudi omami, de fveto vero ino Boga savershe- jo, nameflnike bosbje sanizhujejo , ino semljo ne le v’ folsno, ampak v’ kervavo dolino premenijo. V’ Franzofki desheli fo pred nekimi letmi taki lashnivi preroki vftali, fkos tvojo fleparfko modibft preprofto ljudftvo sapeljali, de fe je fpiintalo, vero saterlo , nameflnike bosbje preganjalo ino mo¬ rilo. Nekdaj -, ravno na prašnik fvete Neshe, fo groaovitni puntarji fhtirnajft flarih mafhuikov, kterim fo po navadi le farji djali, k’fmer¬ ti peljali, de bi imel kervavi rahel fpet vefel dan, V’ neko hifho bli- so fe vfedejo, dobriga vina pa mafleniga kruha fipernefii rezhejo , ino koljkokrat rahel enimu mafhniku glavo odfeka, mu fkos okno sdrav- je na])ijejo, naj le vlim farjam glave pofeka. In kedar sadna glava odpade, njo rahel sgrabi, ino povsdigtie, rekozh: ,,Poglejte glavo pofledniga farja, farni fvoji shivimo.“ lil 1'lepo ljudftvo je od ve- felja vpilo ino rajalo. Alj kaj je od vlih teh slutili obljub vzhakalo? Pripravlo ii je ftrafhno shelesje in grosovitno morijo. Zerkve, pofvezbene litflie bosbje, fo li v’ hude jezlie premenili, v’ ka¬ terih fo gladu vmirali, velele svone fo v’ gromezhe lope prelili, pravoverne krifijane lo v’vode metali, flrelali ino ob glavo devali; nad 1 miljon; 2 krat fto tavshent ljudi je po nedolsbnim fin er t ftorilo, in sdivjani inorivzi fo sberli fvojib bratov ino pobitih fefler laftno melo. — To je goljufui mir, kteriga sapelivi fvet (laja, tako fe ljudem godi, ki lveto vero savershejo, ino sanizhujejo nameflnik ko bosbje. Ino takih lashnivib prerokov je fhe med nami veli¬ ko, ki lveto vero sanizhujejo, in osnanvavze boshjih navkov fmert- lto iovrasl.ijo. ,,Na jesiku nolijo med, v’ ferzi hrulijo mezh. Njihove ulia fo polne kletve, grenkofti ino goIjlije; pod njih jesikaui rassbalenje, ino sbalofl tezhi.“ Pf. O, 7. 147 In vernici - fe najde med nami (udi neumnih ljudi, ki jih poflu- fhajo ino jim verjamejo. Oj vi preljubi ,Slovenzi, moji rojaki, per katerih fhe ved¬ no fveta katolfhka vera lepo shivt, ohranite jo kakor naj nehefhko blago ino neofkrunjeuo fvojim otrokam njo isrozliite. Kdor vam liozhe vero kaliti, vam hozhe jcderze valhiga ozhefa fkasiti, in hi val' rad oflcpil; sak a j fveta vera je tifta luzh, ki nam jo je Kri— fiuf is nebef prinefil, ino tvojim nameftnikam isrozhil, ki sa njo fkerbijo, de nam fveti po pravim poti v’fveto nebo. Sato je sapo- vedal boshji ,Siu njegove nameftnike poflufhati, ter je djal: „Kdor vat poflufha, mene ppflufha.“ Napovedal je mafhnike pofh- iovali, ker je govoril: „Kdor vaf sanizhuje mene sanizhu- i e.“ Luk. 10, 16. ,,Vefh ti, vprafha fv. Krisoflom, kdu je m a f h n i k ? On je angel od G o f p o d a p o 1' 1 a n ; a k o njega sanizhujefh, sanizhujefh veliko vezli Gofpoda, ki ga je pol'lal.“ ,Spofhtovati fc imajo nnmeftniki boshji , savolj viloke flushbe tvoj ga Boga, savolj pofvezheniga ftauu , sakaj: „11 u- hovfka flushba fe fzer na semlji opravlja, alj flifhi po redi med nebef lik e rezhi.“ Sv. Krifoftom. Sato fe ni Konfhtantin , veliki pervi kerfhanfki zefar v’ prizho duhovnika vfe- del, ne is pofhtovanja pred njim pokril. — ,Spofhtovati fe mor¬ je nameftniki boshji savolj toljko boshjih dobrot, ki jih po njihovih rokah od lloga prejmemo, naj hi ti ravno oni grefhniki bili. ,,Vie, kar vam oni reko, ftorite, zhe ravno po lijih delah ne ravnajte. “ Mat. 33, 3, Kako lep isgled nam je v’tem fvet Franzifhko Serafi n fki sapuftil, ki je mafhuiku, klirga fo ljudje sanizhovali, klezhe roko poljubil, ino je djal: Naj bi me na enim poti kaki prebivavez nebefhki, ino pa kaki mafli- nik frezliala, poprej bi mafhniku roko poljubil, ki mi te¬ lo (J of podovo da, i n o p o t e m f h e 1 e n e b e f h z h a u a p o z h e- ftil.“ V’ tvojih nameftnikah bode Bog zhefhen, v’fvojih flushabni- kah bo tud’ Gofpod sanizhvau. „Kdor fe vaf, mojih poflanih d o teku e, le 1'erkla mojiga ozhefa doteknc,“ pravi Gofpod jSabaot. Zah. 3, 8. Vafhe pofhtovanje nameflnikov boshjih pa ne hodi farno v’ be- fedi, ampak tudi v’ d j a n j i ino v’refnizi, de njim njihovo flush- bo polajlhate, ino jim v’ fvelim svelizhanfkim opravili pomagate; sakaj vlaki mafhnik fo tudi angel miru ino fprave, ki sa vaf pred Bogam ftojijo, darujejo ino molijo sa vaf. Od te refnize v’ drugim deli. 10 * Ieraelfko ljudftvo je i'kos veliko pufhavo v 1 obljubleno desholo fhlo. V’ fredi pufhave ga fovrashui Amalckiti primejo, iuo ga hozhjo pobiti. Moj,sef vkashe Josvetu, naj s’ fvojmi vojaki nad fov- rashnike feshc, on pa pjutraj sgodaj s’ dvema moshama na verh neke go¬ re gre molit. Biti fe sazlino. Dokler Mojscf tvoje roke povsdig- njene dershi Lsraelzi premagajo. Kedar roke fpufti, Amalekiti Israelze pofilijo. Aron inollr ki It a na gori s’Mojsefam bila, ino vidila, de to Mojsefu roke flabele, mu od vfakiga kraja roke podpirata, dokler je Boshje ljudftvo tvoje fovrašhnike frezhno premoglo. II. Mos. 17 . Tudi naflie sliivienje drugiga ni, kakor pot fkos nevarno pu- fbavo tiga fveta; vfe tvoje shive dni te vojfkujemo s’ mnogotermi fovrasltniki, kteri salesujejo dufho ino telo. Kdo nam pomaga to¬ liko fovrashnikovmozhi frezhno premagati? Bogu pofvezheni roafh- nik, ki ined Bogam ino kerfhanfkim ljudftvam ftojijo. Oni, kakor Mojsef tvoje profhiuje k’ Bogu povsdigujejo, de fe boshja miloft ino pomozh nad kerfhanfko ljudftvo roli: Malhniki to tj ljudem angeli miru ino fprave, fkos tvoje molit- v e. Kakor v’ vlaki farni zerkvi lvetla lampiza gori, vfo hilho bosli- jo prijasno rasvefeli, tako velelo ino frezhno fe v’tifti fari godi, ki bogabojezhe dufhne pafliije imajo; oni ib vernimu ljudftvu terdno savupenje ino pomozh. Kjer bogabojezhih mafhnikov ni, tam je (shivlenje ljudi kakor terda liozh. Ako pak hozhete kriftjani vi, 'naj bi vam fvete molitve na¬ me fini k o v boshjih pomagale, vam je potreba dveh rezhi: Pervizh , de fi farni p e rs a de vat e s’vfo m o zlij o f o vr a s li¬ ri i k e fvoje premagati, dnfline ino teletine« — Saftonj fe grefhna dufha fpovednikani v’ molitve priporozhafh, ako pa greflme prilosbnofli ne sapuflifh; mozli molitve mafhnikove ]ier te¬ bi tvoja huda navada fpet sadufhi. — Sapftonj ti ozlie ino ma¬ ti sa fvoje rasvujsdane otroke molitve najemafh, ako jim ti fvojo voljo pufllfh; boshja miloft bres potrebe nad tvojimi otrozi zhude- «hcv ftorila ne bo. Sapftonj profifh bolnik, naj sa tebe molijo, de bi tebi Bog ljubo sdravje dal, ako fi tam sdravila ne jifhefh alj pa jemati nozhelh. — Sapftonj lvete malhe plazhujete , ino prozefje najemate, o kriftjani, ako fe hude bolesni med ljudmi alj pa med ebivino med varni sazlmo, ako farni fvojiga pohilhtva neliezhe no varjete, ino fe snanih natorfkili pomozhi poflushiti nozhete. Oh, koljko jc fhe med nami flepih krivovernih kriftjanov, ki hozhjo od mafhnikov, kakor nekdajni fariseji od Jesula zhudeshev videti, in kedar fe jim to po neumni pameti ne sgodi, fe jih veliko na pras¬ ne kvante in fleparije goljufnih ljudi oberne, ino y’ naj ftrafh- 149 ncjChi krivovcre sagerne, predersno v’ boslijo miloft savupa ino so¬ jini - Ivetiga Duha grefhl. —• Tudi Israelzi bi fe bili sapftonj na JVIojsefovo molitev sanafhali, ako bi le lami vojfkovali ne bili. I,e kdor fe lam vjiira, lijema tudi Bog podpira s’fvojo pomozhjo. Kav¬ no lak je pa tudi vef zhlovefhki trud sapftonj bres bo.sbjc po- m oz hi, sakaj: „Ako Gofpod hifhe ne s i d a, sapftonj dela¬ jo, ki jo ftavijo, ako Bog mcfta ne varje, sajpftjonj zhujc- jo, ki ga varjejo.“ Pf, 126 , 1 . Kriftuf je pa fvojim vuzlien- zam in o njih naftopnikam obljubil, de vfe, kar bojo Ozheta nebefh- kiga prolili, jim bo dal. Ako hozhete, de bi molitve mafhnikov per Bogu sa vaf vfli- fhaiie bile, je jiolreba, de jih vi s’ fvojmi profhnjami podpi¬ rate, in o tudi vi s’nji mi svefto molite, kakor ftaArou in Ur na gori Mojsefu per molitvi liorila. Pa kaj, de je prava savupliva molitva she med nami slo p o mer la. Veliko vernih ljudi je mo¬ litev posabilo , veliko nevernih liifh je molitev opuftilo ; veliko fe jih moliti lramuje ino daja 1'voji nar boljfhi prijatelzi nehvaleshno I lovo. ICedar pa nad take nelrezha perburi, ino jih vfa pofvelna pomdzh sapulii, tiftokrat bi radi molili, alj Bog ne posna njih mo¬ litve. Tako je hudoben kralj Antij oh sazhel moliti, ino fvete obljube delati, kedar gaje pravizhcn Bog vdaril ino ponishal, alj hudobuesh je moral vmreti, ino ni vflifhau bil. Sato opomina pre¬ rok Isaia 55, 6. „Jifhite Gofpoda, dokler fe lehko naj¬ de, kliz hite njega, dokler j e blis o.“ Sdrushite vi ftarejlhi lvoje otroke, vi gofpodarji fvojo drushino po tiari kcrlhanfhki navadi k'iveti molitvi, in vi kriftjaui s’fvojmi dufhuimi paftirji v’ molitvi f ki en ite te; tako bojo angeli boshji vafhe profhnje pred fedesh milo-fti boslijc nofili, iu zhefar bote Ozheta nebefhkiga prolili , vfe vam bo dal. 2 . Vezhni fludenz vlili miloft ino pomozlii sa naf; Kriftjane je daritva fvete mafhe, ino kedar mafhuik tajifto na allarji oprav- lajo , kakor isvoljcn angel miru ino fprave med Bogam ino kerfhan- i'kim ljudftvam ftojijo, v’ 1'voji nar vezhi zhafti ino oblafti. Kedar je ftari ozliak, pravizhcn Abraham, pet fovrashnili kra¬ ljev premagal, ino fpet sadobil febi ino fvojimn flrizu Lotu drag Ijubesnivi mir-, mu pride Shalemfki poglavar M e 1 h i fe d e k, kralj miru ino mafhuikJVarvifhga prijasno na proti, daruje Viigamogozhni- jliu v’ sahvalo kruha ino vina, kteri je Abrahamu premagali dal, ino bogabojezhiga Abrahama blagoflovi, kteri jia tudi ravno sa to pervi mafhniku boshjiinu vliga defetiuo da, kar je dobil. Po ravno tim redi je tudi Jesuf, kakor je bilo prerokovano, per pofledni vezherji nelcervavo daritvo poftavil v’ podobi kruha ino vina, ter je fvojim apofteluam ino njih naftopnikam ravno to Koriti oldaft ino sapoved tlak Kakor]Jesuf per sadni vezherji, vscmcju 150 tudi uameftniki faoshji kruh ino vino v’ lVo.jc pofvezhene roke, isgovorijo zhres kruli: „To je moje telo;“ ino nad kelih s’Vi¬ nam : „To je kelih moje kervi!“ In ko bi trenil, ni vezli kruh, ne vino, ampak Jesuf, pravi sliivi Bog ino zhlovek, b’ dufho ino s’telefam, s'kervjo ino s’ mefam, v’podobi kruha ino vina v’ mafhnikovih rokah na altarji prizhejozh , ravno tifti Jesuf, ki na defnizi tvoj ga Ozheta v’nebefhkim velizhaftvi fedi. Na te nesapo- padlivi zhudesh le nebefa odpro, kori boshjih angelov pridejo fvojiga kralja zhaflit; in kedar mafhnik povsdignejo Isvelizharja vfiga iveta, le nebefa rasvefelijo, ine angeli povsdignejo vefelo pefern, kakorperJesufovinirojltvi: , tl SlayaBogu na vifokofti, ino mir na semlji, ljudem ki fo prave volje.“ Tiga fvetiga zhafa fe rasvefelijo verne d u f he v’ j iz a h , po tim fvetim opravili fe rotijo milofli boshje zhes verne ljudi, pofebno tiftim , ki fe daritve fvete inafhe deleshni llorijo. Ravno sa to fo pervi kriftjani sa nar flajfhi vefelje imeli daritvo fvete malhe obhajat, ino nifo vezhi fre- zhe posuali, kakor fe 1‘vete inafhe doleshne ftoriti, tudi fmertna ne- varnoft jih ni fplafhila, de bi po jezhah ino podsemjfkih berlogah fvete mafhe flushili ne bili. Ob zhafi ftrafhniga preganjanja je bil tudi fveti mafhnik Lu¬ ži a n s’veliko drugimi kriftjani savolj Jesufove vere v’ 1'trafhno je¬ zilo sapert. ,Sovraslini neverniki fo sveftiga flushabnika boshjiga nevfmileno rastergali , njemu roke ino noge rastegnili; ino s daj 1'rotej v’ tefhkim shelesji iia rokah ino nogah vklenjen med drugimi kriftjani sdihuje. Vezh dni mu nifo dali jefti ne piti; Jc toljko , de fe fhe gible, — Perblisha fe prašnik fvetih treh kraljev, ino kri- ftjani fvetiga Luziana oftopijo, ino ga profijo s’ folsnimi ozlimi, re- kozh: , n Sveti o zli e! ali ne bomo imeli te prašnik fvete daritye?“ ,Sveti Luzian vfo fvojo m o zli pobere, tolashifvoje vje- te brate ino feftre, ter jim obljubi fveto mafho 1'lushiti. Prašnik pri¬ de, kriftjani mafhnika oftopijo, ki med njimi na mcrsli semlji vkle¬ njen leshi, ino poloshijo fhe nekaj kruha ino vina v’ daritev pred njega. ,Sveti mafhnik povsdigne fvoje ozlii proti nebefam , faj rok povsdigniti ni sainogcl, ino sazhne is dna fvojiga ferza moliti, rt 1 - kAzh: „Vezhni Bog! vfiga nam menka, zli e far je fizer k’ daritvi fvete mafhe potreba. Nimamo altarja, nimamo fvetih pofotlev; pa ti, o Bog, posnafh nafhe fromafhtvo, suano je tebi nafhe ferze. Glej moje narozhje, moje ranjeno narozhje poglej, ono naj ho tebi altar*“ Prime potem kruh ino vino s’ fvojmi rokami, ki fe njemu od flabofti trefe- jo, ino dershi le te dari na fvojim okervavlenim narozhji; kriftjani krog njega ftojijo , s’ njim molijo , ino foise vefelja fe jim po bledih lizali lokajo. ,Svet Luziau mafhnik pofveti kruh ino vino, ter ga premeni v’ refhno telo ino kri Jesufa boshjiga,Sina, ga daruje Ozlie- lu nebefhkimu v’ nar vezhi zhaft ino sahvalo, v’ odpufhanje grehov, is profiti poinozh rajfhi vmreti, kakor od vere Jesufove le koljzhikaj odftopiti. Po tem fveti mafhnik lam savshijc ino vernim »avsliiti da 151 (Veto refhnje telo ino'kri. Vli fo bili vefeli, vli ferzhni, perpfav- leni vrareti sa Jesufa. O fveti, slati zhafi pcrvih kriftjanov, vaf med nami v’tim kraji vezli ni! »res fhtevila kriftjanov ima toljko lepo priloshnoft vlaki dan per fveti mafhi biti, pa ne porajta na njo. Drugi k’ fve- ti mafhi pridejo , pa le svunaj fvete zerkve ftojijo, kjer fo fvoje dni ozhitni grefhuiki v’pokori ftali, ki fe is fvete zerkve ino drush- bc kriftjanov versheni bili. Tretji pridejo , pa ne k’ nar iinenitnej- fhi flushbi boshji, ampak le malopridnim sijalam na sglcd. Nobe¬ na malha jim ni kratka sadofti, ker nobene poboshuofti , nobene ljubesni do Jesufa v’njihovim ferzi ni. Vfe zefte fe terejo ob ne- delah iuo prasnikah nabafauih vosov, kteri bres vfe vefti na vfe kra¬ je peljajo; delavnize fo polne rokodelzov, pofebno po meftah, kina mefto fvete mafhe v’ nedele ino sapovedaue prašnike jutro sa pla- zhilo delajo, de fe v’ pondelik pohajajo ino po ofhtcrijah tepd. Koljko litushev, kjer pjanzam ino igravzam namelti flushbe boslije ftreshejo, ino vfe to sa minijozh goljufni dnar; sakaj ftari haj- dovfki mam on je takih flabovernih kriftjanov goljufni bog. Salo omaguje med nami siliva vera, ftudenz milofti boslije fe sapera, le vezhi vbofhtvo ljudftvo tifhi, ker blagoflova boshjiga ni, dokler 1'e Bogu dolshna zliaft krati. „Kaj pomaga zhloveku, naj li vef fvet p erdob i, ako pa na fvoji dufhi fhkodo terpi.“ Matth. 1«, 30. O kcrfhanfke dufhc ! ,,j i f hite pred vfera bosli- je kraljeftvo, ino njega pravizhnoft; vi e drugo vam bo navershen o.“ Mat. 0 , 33. Pofvezhujte tlofpodove dni, ino Bog vam bo delavnike blagoflovil. Opravljajte svefto fveto flushbo bosh- jo, ino Ozhe nebefhki, od kateriga vlaki dober dar pride, vam bo poshegnal vafhe vinfke gore in shitne polje, vallie jefli ino pit¬ je, on bo dal vafhimu blagu zono in tek. Maflmiki bojo sa vaf da¬ rovali, in boshji blagodar bode vafli del; sakaj oni nameftniki bosh¬ ji fo angeli miru ino fprave, kar oni posliegnajo, Bog poterdi, ako je Bogu v’zliaft ino ljudem v’svelizhanje. „Oin bojo moje i in c zhes moje ljudftvo poklizali, pravi (iofpod, ino jes jih bom poshegnal.“ Mos. (i, 27. 3. Kedar je Kriftuf fvoje vuzhenze po fveti poflal, jim je dal oblaft zhes vfe hudobne tnozhi, ki fo ljudem lovrashne. Ino kedar fe novi mafhniki pofvezhujejo, fe jim roke s’ fvelim oljarn pofvetijo, de vfe kar posliegnajo, je poshegnano, ino kar- pofve- tijo, je pofvezheuo. — N T a to verui kriftjani pred njimi kle- *) Vide praeclarum opus d« eipositione sacrificii missae Antonii Pckcz, sub titulo: Raslaganje dopoldanjc flushbe boshjc. V’ Ljublaui 11334* 153 žirij o, de nameflniki boshji roke na nje pokladajo ino jih blagoflo- vijo; blagoflovijo pa tudi drugih posemeljfkih rezili, de i'e Bogu v’ zhaft, ljudem pa k’ pravimu pridu oberuejo, Lepa ino zheftivredua fhega je to, naj bi le vlelej prav fposnaua ino po kerfhanfko ver¬ no fhpagana bila! Alj vajvoda vezhnih temni/, omoti fkos fvoje po- magavze flaboumne ljudi , 5 de nar fvetejfhi rezili ofkrunijo , ino v’ fvojo laftno 1'hkodo oberuejo njih. Radi bi mnogokrat Bogu pofve- zhene niafhnike pomagavze tvojih pofvetnih, zelo pregrefhuih ikle- pov imeli, in delajo, kakor Balak, ki je preroka Balama prifiliti hotel, de bi njemu pomagal, ino Israelze [preklel, ako ravno ni bila volja boshja tako! — In kedar kaka vjima pride, flaboumne ljudi nefrezha sadene , alj jim tozhapobije, nefpatuetno ljudftvo vle to fhe po dofti krajih na fvoje mafhnike isvrazha ino jih doislii —. fam ne vem kako ino sakaj, kakor bi zelo hudiga duha poina- gavzi bili, ljudem na 1'hkodo. — Oj, dejo neumnoft in hudo¬ bijo flepih ljudi, kito na boshjeflushavnike mezhejo, zhefar fo fi farni krivi! — Vafhi grehi fo tifti fovrashni zoperniki ki, vamvafhe polje po¬ bijejo; vaflie krivize fo tifte zharenize (jfhtrije), ki vam vafhe gorize saterejo. Mafhnik ne more s’ fvojo molitvo roko boslije pravize vkrotiti, ki hudobno ljudftvo tepe, dokler praviga poboljfhanja ni. Ravnajte, o kriftjaui! fvojo voljo vfelej po boshji volji, fklenite ob hudi uri fvojo molitvo s’ niaflmikovo molitvijo, tako fe vam bo groša liudiga vremena v’ vezhi hvalo ino saobljubo duhovfko pre- menila, tako vam bojo Bogu pofvezheni mafhniki (udi angeli bo- slijiga blagoflova. jS k 1 e p. 1) Ljubi bratje ino feftre! dolgo fim vaf mudil. Sonze je ahe viloko, pa tudi moje befede per kraji. ,Samo befede vam fhe ponovim, ki jih Gofpod Sabaot tudi vam govori: ,,Poglej jes pofhlem fvojiga angela, ki pred tebo pojde, ino te pcr- pelja v’kraj, ki li m ga tebi perpravil. Pofhtuj ga ino poflufhaj njegove befede, ino glej, de ga ne s a n i z h u- jefh, sakaj, kedar bofh grefhil, on tebi ne bo sanelil, v’ njem je moje ime.“ II. Mos. 23 , 20 . — Vidni angeli mira ino fprave fo vfi naTneflniki boshji, ki vaf pelajo po poli pravize ino refnize v’ fveto nebo, v’ lifti isvoJjcui kraj, kteriga vam jeKri- ftuf pripravil. 3} Pa tudi vam, moji zheftivredni bratje, lcteri hvuzhe'nz, tovarfh ino tudi vuzhitel fim bil, befede v’ pravim zbali samolzhati ne finem. Glejte, koljko fovrashuikov nafhc lepo, nafhc lveto,na- 153 fhe angeljfko opravilo ima, ki nam fopcrftojijo ino kasijo ljubi svelizhanfki mir, ki nam ga je vfmilcn Jcsul' isrozhil, (le bi ga tudi mi delili ljudem. ,Sovrashni fo nam flabi flarejfhi, ki fvoje otroke po neker- fhanfko redijo, sapclivzi, ki dobro teme vernim kriftjanam is ferza tcrgajo , ino poinandrajo , kar mi dobrjga v’ boshji vinograd vfadimo. Pofcbno fovraslini fo nam uni goljufni preroki, vuzheniki krivih ver ino babjih vrasli, kterih fe v e/.h alj manj v’vfakiin kraji najde, ki zhiftc bo.shje nauke kalijo, smote med kerfhanrko ljudlivo tr o lij o, ino nam ferze vernih jemlcjo. — Nar liuji fovrashniki nalili fo pa pofvetni modrijani denaflinih dni, ki nimajo Boga, nimajo vere, in bi radi, de bi vef fvet , kakor oni , bres vere ino Boga bil. Sa lega del nat' zberi ij o, ter nam roke vcshcjo, de bi ljudlivo ob boshje kraljeftvo pripravili. Pofhtcnje ino ob taft nam jemljd , in ker fe fvet pohujflia, hudobije raftejo , le na nat' isvra- zhajo , de fino mi v liga hudiga krivi. Oh kako hudo je to! — Tu¬ di Jesuf ni zhudeshev delal, kcdar jo vklenjen pred II er o de¬ skam flal. — Le fanio ena befeda nam nafhe ferze naj povsdi- gne, naj naf ferzbne ino velele flori, ktcro nam Kri Huf govori; ,,(lltjte , jes tim s’vami do k o n z a fvet a. Ne bojte fe, je s fim fvet premagal. Tudi peklenfka mozh vaf premggla ne bo, ako l'te moji prijateli, ino ftorite to, kar tim vam napovedal.“ -p Ako y’folsah fejete, bote vefelo sheli ino nef 1 i fvoje fn o p e do m o v’ fv e t o neb o.“ 3. Kaj bom pa tebi povedal, preljubi moj Jakob! mladi slie- liin fvete kerfhanfke zerkve, novopofvezhen nameftuik Kriflufov? Ilozhem ti douef frezho vofhiti k’tvojirnu novimu ftanu, ali bi te le omii O val? Dober Bog ie tebi lepih lafluofli dal, glavo dobro ino flhlahno ferze, ki fo tebi na fveti velike flushbe kasale, alj vfe ])re- govarjanje ino kazhje befeile pofvetnih ljudi nifo samogle tebe tiga fvetiga liana lozhiti, v’ kateriga te je pokiizat ncfkonzhno vfmileu Gofpod. Oh. ne bodi tebi shal; narboljfhi del ii febi isvolil ki ne bo tebi odvsel. ,Šamo dve proflinje donel' do tebe imam; miflim, de jih ne bolh savergel, ker lini te vfelej ljubil; kakor li me tudi ti sa ljubo imel: 1. Bres vfiga ftrahu v’ fvoji fveti flushbi ftoj, ino fovraslmikov fvete vere nikar fe ne boj. ,Sveti s’ fvetimi nauki lju¬ dem, kakor fveti luzh v’temni nozhi, naj (i ravno ljudem na sve- lizhanfke refnize mersi. Oni imajo sa refnizo ino pravizo bolne ozlii, sa to jih fvetloba naukov boli. Osnanuj refnizo ino pravizo vilokim, kakor porednim, vuzlicnim, kakor nevednim, bogatim, kakor vboshzam, in ne porajtaj na fovrashue ljudi. Pohlevne Kaple tvojiga nauka bo dobra scmlja krif(janov hvaleslnio popila, le sasligana apnen k a hudobnih ljudi lerdito fhumi, fe peni ino ollav- lju, poflediiizh pa tudi rastopi. — Bodi ferzhen, kakor fveti Peter, g o r e z h sa hostijo zheft, kakor fveti Pavl, terden kakor 154 fveti Jakob, pa tudi ljubesniv kakor fveti Janes, ino fpotnni fe, de: „lvtiri bojo podvuzheni, fe bojo fvetili, kakor fvetloba neba, ino ktiri veliko drugih v’pravizi poduzhijo, bojo kakor svesde na vfe vezhne zhal'e.“ Daniel 12, J. ,Sedesh she tebe zhaka v’nebefih perplavlen, kjer bo tebi Bog ftokrat vfe poveruil, kar savolj njega na fveti sapuftifh. 2. Druga moja profhnja je, d er s hi fe svefto Jesufa ino njegove fvete katolfhke zerkve. On je tebi vinfka terta, ti fi njegova shlahna mladika. Driuefil bofh veliko fadu v’ fvojim le¬ pim ftanu, ako v’ Jesufi shivifh. Dres njega ne samoremo nizh. Ravno donef bofh njega pervokrat pod podobo kruha v’ fvoje po- fvezhene roke prijel, daroval Ozhetu nebefhkimu boshje jagne v’ isvelizhanje vfiga fveta. Kar bofh Ozlieta nebefhkiga profil, vfe bo tebi dal. Preljubi moj mladi duhovfki brat! poglej donef vfe tvoje fvate, ki fmo prifhli sa tcbo v’(Jofpodovo hifho; ti ti donef nafh dober paftir, mi hozhemo biti tvoje dobre ovzhize , fpremljati s’ fvojmi molitvami tvojo pervo nckervava daritvo fvete mafhe v’fvnto neb6. Sa tebo bomo profili, de bi vfe fvoje sliive dni s’ tebo po poti refnize ino pravize hodili, in prifhli frezhno k’fvojmu Ozhetu damo. Sapdj tedaj donef pervokrat, ino kakor velelo donef, tudi vfakokrat s’ angeli boshjim’ prelepo angelfko pefem: „ ( Slava Bogu na vifhavali ino mir na semlji ljudem, ki fo dobre, pravizhne volje,“ Amen. 155 Ilf. K E R jŠ H A N ,S K A B E .S E D A o poterdenji noviga fajmofhtra. s '' f ) I m e n i t n o f l duhov, paflirftv a. „Tebi bom dal kluzhe nebefhkiga kraleftva; ino karkolj bofh savesal na semli, bo savesano v’ nebefih; ino karkolj bofh rasvesal na seiali , bo rasvesano v’ nebefih/ £ Mat. 16, 19. UVOD. Kako zliudno fc meni na fvctJ* to sdi, de fe nam v’ kratkim toljko rezki fprempni. — Bila je temna n o zli, sopet je beli dan; bila je shaloft, prifhlo sa slialoftjo sopet vefelje; — vefeljc, ki tvoje sbeljc pofhtena fara dopolni. ,Sedem mefenzov, dva ino dvaj- fet dni je ravno donef minilo , kar fim na tim fvetim mefti befede boshje ftal , ter Urn shaloftno Ilovo jemal v’ imeni rajnika vafhiga paftirja, ki fo pred nami na boslijo pravizo lhli; fpet na tim mefti ftojim, fe s’ vami rasvefeltm, kjer vatu noviga farniga paftirja isrozliujem, katerim je nar vifhi 1’aftir v lih. paftirjcv nebefhke klnzlie sa to faro dal, kakor nekdaj fvetimu Pe¬ tru, de kar bojo savesali na semli, bo savesano tudi v’ nebelih , in kar bojo rasvesali na semli, bo rasvesano tudi v’ nebelih. — Ob, bodi sahvalen ti dober nalh nar vifhi Paflir, ki fvojih dragih ovzhiz nikolj ne sapuftffh , ampak vedno sa nje fkerbifh, ter njim uamell- nike lvoje pofhiljalh! — *) Oratio inauguralis in festo ss. ap, a p. Petri ct Pauli, habita in Valič rosina dioeeeseos Lavantinac, occasione installationis ailm, rev. domini parochi Cajctani Shvvarzl 1829. 15G Pa fkoraj bo (udi douef fonze na pol dne ftalo fc v’ b osli ji gna- di sa gore podalo ; sa njim dirjamo tudi mi ovzhize sa pallirjami jio zhafnim poti k’ Ozhetu damo , kjer nam vlmileni Jesui' fedeshe n at'h e pripravlja, ako frezhno sa njim dojdcmo v’ ivelo nebo. — ,Srezhue torej vfe tajifte ovzhize, ki dohriga pattirja imajo, ki jili fkerbno po isvelizhanfki poti petja; frezhna li torej tudi ti lloshna dolina, ker fe tebi donet dufhni paftir isrozhijo , ki bojo sa naprej tebe vodili po ftesi vezhniga shivlenja! — Povsdigni donet tvoje ozlii ino poglej : 1. I m el a b o f li f voj ga duh ovfkiga vi sharja, p a A i rja fkerbniga, o z bet a dob riga: to jos tebi v’ imeni tvojiga noviga gofpod faj mo filtru obljubim. 2 . ,Skerbi, de bojo tudi tvoj dufhni paftir tebe 1 ju- besnivo, dobro zhredo Imeli, to vaflio obljubo jes donel' gotovo shcliin, Pokoj paftirju rajnimu , mir in vefelje naviinu; meni pa donet vafhe pripravleno terze, de teme moje befede dobro semljo najde! I. • Veliko je svesd na fvetlim nebi, kdo nam njih fhtevilo pove? Veliko je rasnih ftanov na semli; kdo nam vfe rasfoditi sna? —■ Med vfemi zhudnim’ fvetami, ki fe po nesiuernih fhirjavah tukaj o , iia pofebno le dva zliloveku nar vezhi dobrotnika: fon z e romeno, ino pa semlja rodovita. Tudi up tim fveti fta med 1'tauovl pofebna dva: fta n d uh o vtki ino pa km e to vtki. Shaloflno mati semlja leshi, klaverno fpi in pozitiva, dokler nje jutcrua sarja ne obudi; povsdigne fe fonze romeno, rasfvetli vfe kraje, ogreje vfe, kar na semli lese ino gre. Vfe fpet oshivi, de¬ la, pripravlja, zveti ino sori, kakor v’ boshjiin verti, — Toljko 1'rezli- na je semlja od sjatiga fon za obfjana! — Isbudi fe donef rosimo ; dolfka fara, ino doncf fvojo duliov- fko fonze poglej! — Dobra rodovita semlja mu bodi; sakaj , kakor ionze semljo — oshivla dufhni paftir zhredo Kriftufovo sa boshje kraleftvo. — Osri 1'e pa tudi ti, preljubi brat, na fvojo prihodno duhovfko semljo, sa ktero bolh leme boshje befede fjal, njo ras- fvetloval s' lvetmi naukami , ino ogreval s’ fouzliuo gorkoto milobi boshje. 157 Kjd najdefh, o zhlovek, vezhi dobroto boshjo, kakor fvetlo fonze na nebi? Bres njega bi ne vitlil delati, lic mogel shiveti. Ka¬ kor fonze tvoje telo rasfvetli, tako rasdenijo tvojo dulho tvoj duhov- iki paftir, ki tebe vuzhijo Boga fposnati, pravizhno ravnati, ino JVezimo dofezhi fvoj namenjeni konz , sa to jih tudi Jesuf luzh fveta imenuje. IMat* 5, 14. Juterno fonze isdrami vfe posemelfke ftvari, de vflanejo k’no¬ vima sliivlcnju. Tudi ti zhlovek ti bil na trupli shiv, alj mertev na dufhi, kedav fo te k’ fvetiinu kcrfti prinefli. Bog je tebi po tvo- jimu duhovlkim paftirji novo dufhno shivlenje dal, ino te v’ fvoji fveti zerkvi prerodil. — in kedar fvojo vbogo dufho s’ fmertnim greham vmorifh, fe fp.et oni tvoj fpovedm'k,po katerim v’ fakramen- 1 i fvete pokore dufhno shivlenje fpet sadohifh. — ,,Zhlovek ne sbivi farno telefniga kruha, temuzh vlake bosiije befede, ki is bosli- jih uft pride.“ Mat. 4, 4. Tudi tebi, kerfbanfka duliia! je boshja beleda shivesli vezhniga sbivlenja, katero tebi tvoj dufhni paftir osnanujejo. Oni fo po befedah Jesufovih fol semlje, ki tvoje shivlenje pravizhno ino Bogu dopadlivo ftorijo. Mat. 5, 13. Juterno fonze bol ni kam bolezhine ino terplenje prijasno po- lajfha, ino sheljno po njem zelo nozh sdihujejo, de bi fhe prizhaka- li Jjubiga fonza. — Bolen fi grelbnik tudi ti, tvoje pregrehe fo dufh- nc rane, ki te morijo. Kdo bo osdravil tvoje ranjeno ierze? — Tvoj dufhni s dr a vni k, duhovfki paftir. — S’ tvojim ojltrim fvarjenjam tvoje gnojne bolezhine hudih navad rasreshejo, jih ozliedijo ino sa- zcilijo s’nebeflikim liladilam milofli boslije. — lil pofledno uro, ker tebi telefui sdravivzi pomagat’ ne bojo samogli vezli, kedar tebe fmertne teshave bojo obhajale, ino she tudi telefnih bolezhin vezh ne bo- defh obzhutil, ampak bolh le od nevfmileniga ognja dufhnih ran groso- vitno shgan, kdo bo fhe sa tebe fkerbel in tvoje dufhue bolezhine osdravil, kakor tvoj dufhni sdravnik, ki bojo tebe kakor vfmilen, ,Samaritan prevideli, ino v’ fveto pofledno olje djali. „Ino Go- fpod bo dal, de bo tebi boljflii, in zhc li v’grehih, ti bojo odpuflie- iii.„ Jak. o , 15. Kakor fovraslina je zhloveku temna nozh, mu je p lij asu o ljube juterno fonze. Žele nozhi ii zhlovek glavo beli, ne more saipati od prevelike lkerbi, pa ii vonder fvetvati ne ve. Polije lepo fonze, zhloveku milli rasjafni; on vltane, fi prijatla pojilhe, ki da dober fvet, de fi pomaga. Prijatel tvoj naj bojo tebi tvoj dufhni paftir, katerim fe savupafh. Njih dobre fvete poflufhaj ino po pameti vbo- gaj, sakaj Bog jih je poflal, de pred tebo hodijo, ino pripravljajo isvelizhanja pot. Temna nozh hudobije pokriva, fonza luzh jili rasfvetli ino fodi. Hndobnesliu fe she rado na zheli posna , kaj je liudiga lloril; ue- zbiftniku fe she na liži vidi, po kakih potali je hodil, kedar ljubo fonze polije. —'Glej , kcrfh. dufha, tud! v’ ferzi tvojim je temna nozh, rade fkrite ino globoko savite tebi v’tvoje pregrehe. Dufhni paftirji fo tvoji fodniki, kteri fedijo na ftolah apoftelnov, ino fodijo kakor nameftniki boshji kerfhanlke ljudi; sakaj: „Njim f 0 dani kluzhi nebefhkiga kraljeftva, de kar savcshejo na semli, bo save- sano v’nebelih; kar rasveshejo na semli, bo ra,svečano tudi v’ ne¬ belih. “ Mat. 16,. 19. Tvoji fodniki, o zhlovek, fo tvoji duhovfki paftirji, alj ne, de bi tebe pogubili, temuzh svelizhali. Ne sakri- Yaj tedaj pred njimi fvoje krivize, ampak odkrito ferzhno jim vfe pove, kakor dober otrok fvojimu ozlietu; faj fo nameftnik boshji tudi o z h e tvoj. Neprenehoma ljubo fonze semljo ogreva, ne sanutdl jutra ne vezhera, (id vfe opravim zhaft rafte in dosorl, de imajo kaj slii- veti shivina ino ljudje, llavno tak fkerbni sa vfe duhovfke potrebe fvojih ovzhlz morjo biti tudi dobri dufhni paftirji, ktire je Bog sa hifhnike fvoje poftavil, de bi 1'vojim podloshnim, kakor svefti flu- shavniki boshji, o pravim zhaft sa dufho shivesha dali. — Ne fine jim biti pretemna nozh, objilkati bolniga otroka v’ lmertnih tesha- vah[; ne pot predalezh, nelti na fmertno poftelo pofledno popotnizo. In naj bi bila fhe tak nevarna bolesen, dober paftir da shivlenje sa fvoje ovzhize. Jan. 10, 11. Posnaj tedaj; ljuba zhreda; koljko fr e zb o na fvojim novim faj- mofhtram imafhl Vfe dobrote s lati g a ton za prelhtej, po tem ji a duhovfhke dobrote povej, ki jih tebi vfmileni Bog jio fvojih nameftnikah daja. — Pa tudi ti, preljubi moj zhafti- vredui brat, fe na fvetlobo ljubiga fonza oglodaj, ino premifli fvo- jo imenitnoll in zhaft; stavno pa tcsliko butaro fvojih d o 1 s h— noft ne posabi, ki she na tvojih paftirfkih ramah ftoji, teshko butaro , ki je po befedah fvetiga Gregorja sa angelike ranle pre- tcshka. Lehka hi bila pafiirfka flušhba [ša nameftnike boshje , na j bi vfe ovzhize pridne bile; alj lerdovratnih , ino sauikernih grefh- nikov veliko fhtevilo, ono paftirftvo tešiti. — Kakor pred ju- ternim fonzam hudodelzi beshijo , de bi njih hudobij ne rasfvetlilo , bojo fe tudi tebe s ogibali ravno tajiiti farni otrozi, ki bi tebe nar vezli potrebovali. — Kakor lenuhi terdo fpijo , ino fe ne prebudijo, naj li jih ravno fvetlo fonze oblije, bojo fpali tudi p er vlim tvojim opomiovanji ino fvarjenjr saftarani grefhniki; zlo kleli te bojo, ako njih is fmertniga lpanja pregrehe budifh. — Alj kakor fonze ftanovitno fvoj pot lije, naj li ga ravno nefpameten popotnik savolj velike vrozhine preklinja, ravno tak hodi tudi ti na ravno po poti refnize ino pravize, in ne porajtaj ne na hvalo , ne na grajo ljudi. Naj bojo ojftre tvojiga nauka b e le d e , kakor v’ dve plati isbru- fhen mezh, de bojo do shivega isbodle vfako pregrefhno ierze. Gsnanuj, kakor trobenta, bojslijima ljudftvu pregrehe in hudobije. 151 » Is. 58, 1- Naj bo pravizhna tvoja fodba, kedar v’ fpoved- nizi iedifh: mila fpokornikain, ojftra terdovratnesham. ,Spomni fc, de irpafh dvojni kluzh v’ rokah, eniga sa odvesati, drnjiga tudi v’savesali. Oj nikar, de bi nefpokorjene grefhnike na tvojih lahnih ramah v’ pogublenje nolil: „Saterdim tebi v’ prizho Boga ino jesufa Kriliufa, kteri bo fodil shive ino mertve ob fvojim prihodi. Osnanjuj beledo , ne jenjaj, bodi fi priloshno alj ne priloshno ; pre- prizliaj, profl, pofvari s’ vtini poterplenjam ino naukam.“ Tim. 4, 1. — Imel bolh v’-tvoji zliedi dofti pridnih ovzhiz , pa hudobnih kos- ■lov tudi dofti- Pa kaj fe podftopim, moj zhaftivreden brat tebi tvoje dolshno- fti pasati, ktire fam dobro velh ; faj ti, bil she delavez v’ vinogradi liofpodovim, ko tim fhe le delati 1'e v’fholah jes vuzhil? — Oh, ne saaieri mi! Nitim toljko ,sa tebe, ko sa tvoje ovzhize pravil, de vfe tvoje paftirfke dolshnofti fposnajo, in tebe ne fovrashijo, žlic ti Hushevnik boshji sveft, ampak sa toljko raji imajo, sakoljkor vezh sa nje fkerbiih. Sdaj fhe pa tudi tebi, draga kerfhanfka zheda, tvojih fvetih dolshnoft samolzhati ne finem, katire fvojiuiu duhovfkinm paflirju do¬ polnili imafh. 1’oflufhaj! — II. Viflii, ko je gofpoda imeiritnofi, Vifhi žhaft ino pofhtovanje njim flifhi; sa toljko vezhi je tudi dolshndft dajati zhaft, komur gre zbali. Rim. 13, 7. — Pove mi sdaj, moj zhaiiivredni bral, kdo 11 ti tukaj v’ fredi fvoje tebi isrozhene fare? — Na metlo tebe jes po befedah Jesufovih odgovorim, ter režhemi 1. Duhovfki paftir je fvoji zhredi naineftnik Jesufov, ki govori: „Kakor je mene Ozhe poflal,, pofhlem jes vaf.“ „Vfaki jih s a Kriftufove flushavnike ino delivze fkrivudft boshjih imaj.“ I, Kor. 4,1. — Vafha perva dolshnoft, farmaui, je, fvojga duhovfkiga pa- iiirja vredno fpolhtovati* ino jim lkasati fpodobno zbali. Rim- fki zelar Teodosi je snpovedal, naj fe vlaki po vtim njegovim zc- farftvi mafhniku priklone ; in fv. Anton pufhavnik je mafbnike toljko zhaftil, deje klezhe nijh sa 1’vet shegen profil.' Tudi Rudolf, Hab-*- fpurlki knes, flavui prededez nafhiga fvitliga zefarja, is polbtovan- ja fe na konja vifhej vfedil ni , na katerim fo flushavnik boshji s’ prefvetim refhnim Telefam na obhajilo jahali. •— ,Sedaj pa marfka- teri napuhucn zhlovezhe pred fvojim dufhnim paftirjam fhe klobuka ne pervsdigue, 1 — fhe ne pogleda jih! — Ne daj Bog, de hi kdo val' kaj lakiga fpozhel! „Kdor vaf sauizhuje, mene >sunizhuje;“ g°~ vori Kril tul. Luk. 10, 11>. 2. Vezhi kakor je oblaft, ki jo prčdpoftavleu ima, sa toljko vezhi mora biti pokorfhina podloshnih. S’ kakfhino oblaftjo fo pa ti, zhaftivredni gofpod fajmofhtar! v’ tebi isrozheno faro poflan? — S’ oblaftjo nameftnika boslijiga vuzhiti in fvariti, v’lepi kerfh, Ijubesui; pa tudi s’ f hi bo ojftrofli pravizhniga o/.beta. I. Kor. 4, 21. Kluzhi nebdfhkigti kraleliva fo tebi v’roke dani. — Vafba dolshnoft o far- jiiani! je fveta pokorfhina fvojmu farnima visharju. ,,Pokorni bodite fvojim vifhiin , ino njim podloshui; sakaj oni zb ujej o , kakor taki, kateri bojo sa vafbe duflie odgovor dajali; de to s’ vefeljam ftorijo; ino ne sdibvaje ; sakaj to bi sa vaf ne bilo dobro.“ Hebr. JLlij, 17; — ,Se najde med nami sanikernib kriftjanov, ki k’boshjiin naukam ne hodijo, opominov duhovfkiga paftirja ne porajtajo, ftor- jo, kar oni prepovejo, in opuftijo, kar oni sapovejo; vle profhnje in povelje fe jih nd primejo; in zli e jih po zefarfki poftavi desbelfka gofpofka prishette, kako gerdo vdelujejo! — Tako sadershanje ver¬ nih paftirfko ferze kervavo rani, pa tudi ojfiro fbibo fvojoglavzam fpleta; kaj! ,,kdor zdrkve (zerkvenih oblaftnikov) ne poflufha, naj bo tebi kakor malikvavz, in ozhiten grel'hnik.“ Mat. 18, 17. 3. Imenitnejfhi ino tcshej ko je delo, lepflii in obilnejfhi mo¬ ra delavzu tud plazha biti. — Kakfhino delo bofh pa tudi, preljubi moj prijatel, v’tej tvoji fari imel? — Obdeloval bofh v’vinogradi Oolpodovim shlabne terte Jesufove, de bi lep fad 1'velih zbednofl ino dobrih del sa vezimo shivlenje obrodile; vodil bofh Zhredo Kriiiu- fovo na pafho boshjih naukov, k’ ftudcnzu ivetili sakramentov; pri¬ pravljal pot isvelizhanja tvojim bratam ino feftram. ,,Kdo pa Salaja vinograd, ino od njegoviga fadu ne vsiliva? Kdo zhredo pafe, ino ne je od mleka zhrede?“ I. Kor. 9,7.-— „Vlaki delavez je vre¬ den fvojiga plazhila.“ Luk. 10, 7. Mafhniki, kateri dobro vodijo, fo dvojne zhafti vredni; slafti jia tajifti, ki delajo v’befedl ino v’ poduzhenji.“ I. Tim. 5, 17. Davajtc fvojim’ duhovfkimu paftirju tudi vi, kar jim gre; ne s’ ncvoljo , ne s’ oponofo , ampak s’ dobrim ferzam , dobriga blaga; faj dafte flushavniku taji— fliga, ki vam vfe da; in Jesuf je obljubil, do bo sa njih plazbnik. Mat. 10, 40. — Kdor nameftnika boslijiga goljfa, naj bo p er defe- tini, berji alj kakim drugim plazhili, lam 1'ebe ogoljfa. Duhovuimu deieti del prikrati, pravizhen Bog pa takima devet delov vseme, ino le defetiga pulti. ,Sv. Avgufhlin. — Bodite dobri fvojmu duhovfki¬ mu ozhetuj faj dober paltir ne jifhejo, kar je vafhiga, ampak jiflic- jo le vaf. IL Kor. 12, 14. 4. Vezhi, ko je ljub c s en, s’katero predpoftavleni k’ fvojim podloshnim pridejo , s’ toljko vezho ljubesnijo fo jih tudi podloshui fprijeti dolshni; faj ljubeseu ljubesni roko podaja. —- V’kaki l.ju- besni li prifhcl ti, zhaftivredni, k'le tej fvoji zhredi? — v’ljubes¬ ni Jesufovi, ne kakor najemnik lamo sa plazhilo, ampak ko dober paftir; ne kakor hlapez, temuzli kakor ljubesnivi shenin hoje ljube fare; de s’ fvetim 1’avla m porezhelh: ,,Kdo ollabi, de biješ ne 101 oflabcl? Kdo fe pohujflia, de bi mene ne peklo?'* II. Kor 11, 29. — Ljubite tedaj fvojga farniga ozheta, ne kakor blapzi, savolj ftrahu, ampak kakor ljubesnivi otrozi. — Oh fveta ljubesen, ti nebefhki paf, ki paftirja in ovzhize veshefh, le ti jih v’refnizi frezhne ftorifli, le ti paftirfkimu shivlenju she na tej rev¬ ni serali nebefhko fladkolt delifh! — Blagor tebi fara, zhe fe bofh tak nolila, fdrnfttetifdje it. flctcrifdjc £iet>cr mit Sfltttfif&citageiv 8. 1838. 23rofd)irt 40 fr.; fteif 45 fr. 166 TROJE LJUBESNIVIH OTROK. Tri vefele pripovedi sa otrok es, I. Pavle Hraflovfki. II. Sgubleno dele. III. Kapeliza. ©ret Itefc t ns tourirtse ittn&tr. 3T o @ f? r i ft o p £) © d) m i b. 8. ©tetf gebuttben 15 fr. ■ '■■■■ ■■■ ■ — —■■ . v . : .....—g , .. . —rr DVE LEPE REZHI sa pridne otroke. J. Velikonozhna pifanka alj pirh, II. Kr e f'niz a. fjufrfdje <*£rjafjluttjam futr gute ittttirer«. S? a 6 b r t ft*o p b © d) nti b. 8. ©tcif ge6unben 15 fr. - ■— " ■ ■-■■-rrzz re . ... ..... ... — r=: SHIVLENJE ,S. HEME, brumne korofhke grafine. t S p i f a 1 in na fvitlobo dal JAN E S ZIEGLER, V i f h n a g o r f k i f a j m a f h t e r. 8. 9)iit 3 £op(cf)itUtc. SSrcfrf). 12 fr.; tu ^ramicitOcmb 15 fr. 1«7 POSEBNI NAUKI INO MOLITVE I s a s h e n £ k o ra 1 a d o Id. e i ti uttt> fur JCKitofOett, bcfonbcrš cinjjcric&tct mit S&cjj&or jtcllungen (n S3i(£>ern, t>cm meij!en$ gans ncuc ^trdjengefdncje bciscfc^t ftn&. 12. ©teif mit ©djuber 18 Ir. r . ■■ ■■■■ = . . ' '.— e —- '--r g MOLITV1ZE INO POTREBNI NAUKI s a pridne m 1 a d e n z h e. a, i n &t$r* uttfc C&tf&ttPudjUtit fiit? Httafatt, bcfonbcrd cingcridjtct mit ^c^orftcUungen in S25ilt>e«t fdmmt ncuett