OD 10. DO 17. SEPTEMBRA PRVI RIBNIŠKI FESTIVAL Po dolgih pripravah bo letos končno le izve-',vn Ribniški festival, prikaz Ribnice in njenih ‘Judi v preteklosti in sedanjosti. Pravzaprav bi ^Oral biti festival že lansko leto, vendar je zakadi tehničnih ovir odpadel. Tako bo festival Jahko še pomembnejši, saj bo posvečen 20-letnici MUdske revolucije in bo to osrednja proslava velike obletnice v Ribniški dolini. Prvi ribniški festival bo v dneh od 10. do R • septembra. Tedaj bo lahko vsak obiskovalec Ribnice spoznal njeno preteklost in sedanji gospodarski in kulturni napredek. Odkritje spomenika padlim borcem ter otvoritev etnografskega muzeja, nekaterih obratov in preurejene-k? ®fadu bodo osrednje manifestacije festivala, turn'a spremljal še niz drugih manjših kul- m..ln fizkulturnih prireditev, ing . nekdanjega gradu so pod vodstvom Ves jr, tekta Tavčarja umetniško obnovljeni. borinprostor v gradu je lepo urejen. V njem v-irnr. U,redib letno gledališče in Kipo. malo ka-aino in prostore za etnografski muzej. Prav tako bo na prostoru nekdanjega gradu otroško igrišče ter igrišče za odbojko, košarko in rokomet. Festival se bo pričel v nedeljo, 10. sept. z otvoritvijo spominkarske razstave ln slikarsko-kiparske razstave, na kateri bodo sodelovali, kakor pričakujejo, slikarja Oražem in Mihelič ter kipar Janez Bolka. Razstavljena bodo v glavnem dela z ribniško motiviko. Isti dan bodo v gradu odkrili spomenik. Pričakujejo, da bosta na zborovanju ob odkritju spomenika govorila ljudski poslanec Matija Maležič, pokrovitelj festivala, in sekretar Obč. komiteja ZK France Debeljak. Po svečanem zborovanju bodo odprli muzej, kjer si bodo lahko vsi obiskovalci ogledali zanimive predmete iz ribniške zgodovine. V torek, 12. septembra, bo koncert godbe na Pihala Tine Rožanc iz Ljubljane. Koncert bo na letnem odru v preurejenem gradu. . Dva dni kasneje, v četrtek, bosta nastopila Li i!orna skupina in pevski zbor Tine Rožanc iz Dn l iane’ v odmorih med posameznimi točkami bodo krajši vložki iz tradicije, zgodovine in nOB Ribniške doline. V soboto bo nastopila timska skupina Svobode iz Ribnice, za tem pa °° ljudsko rajanje. , Vsi vmesni dnevi bodo izpolnjeni z raznimi športnimi in kulturnimi prereditvami, za kar P°do poskrbele športne in kulturne organizacije iz Vse občine. Tedaj bodo odprli tudi obrate Lesnoindustrijskega podjetja v Ribnici, mizarji51 podjetja Hrast v Dolenji vasi in Kovinar r^wet'ia v Ribnici- Verjetno bodo v teh dneh položili tudi temeljni kamen novega zdravstvenega doma v Sodražici. B V Sodražici bodo v festivalskih dneh izročili Parnemu nov° strelišče, ki so ga tamkajšnji strel-Otv . lko Požrtvovalnostjo zgradili v tem letu. nioi°ritev nove8a strelišča bo posvečena 20-let-sko1 r metno, propagandno, komisijo za dekoracijo in olepšavo, finančno komisijo, komisijo za vabila in sanitetno službo. Ribniški festival, ki bo v sep-tembru, naj bi postal tradicionalna prireditev. Letošnji festival pomeni dostojen prikaz gospodarskega in kulturnega napredka ribniške občine. Ha ta praznik se Ribničani že sedaj pripravljajo in trg že sedaj dobiva vedno lepšo podobo. Vsaka komisija ima določeno nalogo. Nekatere komisije so že imele, ostale pa bodo imele seje v teh dneh. Na sejah se bodo podrobno dogovorili o delu. V torek, 15. avgusta, bo festivalski odbor s propagandno komisijo organiziral posvetovanje s predstavniki tiska in RTV Ljubljana. Vabljeni so novinarji »Dela«, RTV Ljubljana, »Ljubljanskega dnevnika«, »Novic« in »Dolenjskega lista« . O pripravah za I. Ribniški festival, ki bo največja tovrstna prireditev v zgodovini Ribniške doline, bomo poročali v vsaki številki našega lista. Osrednje manifestacije ribniškega festivala bodo v obnovljenem gradu. Grad, nekdaj simbol nazadnjaštva in zatiranja ljudi, bo postal v novi obleki središče kulturnega in zabavnega življenja Ribnice ter lepa turistična in umetniška zanimivost. V njem bo kavarnica, letni kino in gledališče, muzej ter razna športna igrišča Odkrili bodo tudi spomenik padlim borcem, letošnji festival bo posvečen 20. obletnici revolucije. Izpolnjevanje letnega plana V prvem polletju dobro VSAKO PODJETJE IMA SVOJ LETNI PLAN. V PRVI POLOVICI LETA POKAŽEJO PODATKI, ALI BO LETNI PLAN IZPOLNJEN ALI NE. SEVEDA JE MOGOČE V DRU-GI POLOVICI LETA MNOGO NADOKNADITI. NEKATERA PODJETJA ZARADI SPECIFIČNOSTI SVOJEGA POSLO-VANJA PRVO POLLETJE NE DOSEGAJO POSTAVLJENO! ŠTEVILK PRI REALIZACIJI PLANA, ZATO PA NADOKNADIJO ZAMUJENO V DRUGI POLOVICI. so z 8 Za nekatera podjetja smo dobili na ObLO Kočevje podatke o realizaciji planov za I. polletje. Najprej si oglejmo Rudnik Kočevje. Podjetje je Izpolnilo polletni plan v odnosu do letnega plana v višini 51.5 odstotka. V »Tekstilani« so realizirali 39 odstotkov letnega plana. Ko smo se v podjetju zanimali za vzroke, ki so povzročili slab uspeh v prvem polletju, smo zvedeli, da pri njih običajno v I. polletju plana ne izpolnijo, to pa nadoknadijo v drugi polovici leta. V »Tekstilani« izdelujejo predvsem zimsko blago, ki ga prodajo šele v drugem polletju. Gostinsko podjetje »Pugled« je s 54,6 odstotno izpolnitvijo letnega plana doseglo zelo lep uspeh, prav tako tudi »Ključavničarstvo« s 50,9 odstotkov — Splošno kleparstvo z 79,3 odstotek — »Mesar« 54 odstotkov — »Jelka« Podpreska 58,2 odstotka — CZP »Kočevski tisk« 51 odstotkov itd. Obrtno podjetje »Oprema« je realiziralo 41 odstotkov letnega plana. Nekaj odstotkov jim je »zbilo« prvo četrtletje, ko je bila proizvodnja manjša. V II. četrtletju se je proizvodnja povečala, zato so v podjetju prepričani, da bodo s povečanim tempom dela letni plan izpolnili. To so podatki za nekatera podjetja. Za ostala večja podjetja, kot so na primer Kmetijsko gozdarsko posestvo, SGP »Zidar«, »Itas« in druga, nismo dobili podatkov o realizaciji letnega plana, ker jih bodo dobili na občini v prihodnjih dneh. Za- to bomo tudi o njih pisali v eni prihodnjih številk. 2e ta nepopolni pregled nam pove, da si podjetja prizadevajo povečati proizvodnjo in s tem izpolniti svoje plane. Z decentralizacijo delavskega samoupravljanja in uvedbo ekonomskih enot kolektiv lahko spremlja porast ali padec pro-. izvodnje. Prav zato, ker ima vsak član kolektiva vpogled v proizvodnjo svojega podjetja, se trudi za izpolnitev plana, ker je od višje proizvodnje odvisen tudi njegov zaslužek. Izseljenski piknik Izseljenska matica v Kočevju je v nedeljo, 6. avgusta priredila v okviru 20. obletnice vstaje in izseljenskega tedna lepo družabno prireditev za izseljence. Prireditev je bila na vrtu gostilne v Željnah. Izseljence in ostale goste, katerih je bilo lepo V Jugoslaviji že 300.000 motornih vozil V naši državi je zdaj okrog 300 tisoč raznih motornih vozil. Eno vozilo pride na 62 prebivalcev. Od motornih vozil je 90.000 motornih koles, 80.000 potniških avtomobilov, 40.000 tovornih avtomobilov, nad 6000 avtobusov, 21.000 prikolic itd. Čeprav zaenkrat še prevladujejo motorji, njihovo število pada, na njihov račun raste število potniških avtomobilov. Avtomobilov »Zastava 600« in »spačkov« je vedno več na naših cestah. Narašča tudi uvoz avtomobilov; lani smo jih uvozili nad 6000, leta 1959 pa okrog 3700. Jugoslavija pa motorna vozila ne le uvaža, temveč jih tudi izvaža. Naša motorna vozila se čedalje bolj uveljavljajo na inozemskih tržiščih. število, je pozdravil Franc Gole, iz glavnega odbora izseljenske matice iz Ljubljane tovariš Lojze Zdravje in zastopnik organizacij iz Kočevja. Vsi so poudarili pomen in naloge Izseljenske matice, ki skrbi za naše ljudi v tujini. Veliko naših ljudi živi zunaj meja domovine; tja jih je vodil boj za življenjski obstoj v predvojnem času. Po vojni se je veliko izseljencev vrnilo v domovino in vsi so postali aktivni borci pri izgradnji nove socialistične družbe. Veliko izseljencev prihaja vsako leto na obisk v domovino. Rodna gruda jih vedno vabi, domov jih vleče neko notranje hrepenenje, ki ga pozna samo izseljenec daleč od svoje rodne zemlje. Vse to pomaga urejati Izseljenska matica, organizacija naših izseljencev. Tudi prireditev v Željnah je bila prganizirana z namenom, da se izseljenci srečajo in se med seboj pogovore o svojem delu in življenju. Spomini na mlade dni v rodnih vaseh in krajih so tako lepi! Čeprav je bilo življenje trdo, izseljenci domovine ne morejo nikoli pozabiti. Zemlja in rod, v katerem so stopili v življenje, sta vedno v njihovih srcih. S. Številka 33 Na izletu po Gorenjski | V soboto, 27. julija, ob 4. uri zjutraj se je iz vse kočevske občine zbralo 48 članov organizacije VVI in ZB. Prišli so tovariši in tovarišice iz Poljanske in Kolpske doline, Strug, Drage, Kočevske Reke in Kočevja. Vreme je slabo kazalo; eni so prišli z dežniki ali plašči, drugi brez njih. Po prvih pozdravih smo kmalu zasedli avtobus in se odpeljali. V Stari cerkvi se je priključilo še nekaj članov in spet smo se zatopili v klepetanje, kot je v navadi v takih primerih. Preden smo se pripeljali v Ribniško dolino, je že začelo deževati, vendar smo se pod streho kar dobro počutili. Vožnja skozi Velike Lašče in Ljubljano do Škofje Loke je kar hitro minila, čeprav je kar naprej lilo kot iz škafa. V Škofji Loki smo z avtobusne postaje hitro stekli pod streho, posebno tisti, ki smo bili brez dežnikov. Tovariši iz organizacije VVI in ZB iz Škofje Loke in Kranja so nas že čakali. Kljub dežju je bil na avtobusni postaji v Škofji Loki velik promet, avtobusi so kar naprej prihajali in odhajali na vse strani. Tovariši iz Šofje Loke so nas kmalu povabili v buffet na avtobusni postaji, kjer so nam pripravili zajtrk. Predsednik organizacije VVI iz Škofje Loke nas je vse skupaj prisrčno pozdravil in nam v kratkih besedah prikazal nastanek Loke in razvoj NOB. Škofja Loka je dala veliko prvoborcev v boju za našo svobodo in je njena zgodovina v celoti zelo zanimiva. Tovarišica iz Škofje Loke je v imenu žena podarila šopek cvetja Pahorjevi mami iz Šalke vasi. Jože Cvikelj, predsednik Poziv na prostovoljno oddajo krvi v Kočevju je imel med prebivalstvom zadovoljiv uspeh. V dneh 2., 3., 4. in 8. avgusta je 538 krvodajalcev iz Kočevja in okolice oddalo kri. Uspeh bi bil lahko boljši, če bi prišli ob določenem času vsi prijavljenci. Teh je bilo skupno 800, vendar se jih je nekaj skesalo in so njihova imena ostala samo na seznamu prijavljencev. Tudi letos so prednjačili krvodajalci, ki so že po večkrat oddali kri. Prav bi bilo, da bi iz leta v leto raslo število novih dajalcev krvi. Poleg organizacij Rdečega križa so se angažirale pri zbiranju krvodajalcev tudi sindikalne podružnice. Iz podjetij in ustanov se je prijavilo 329 ljudi, dejansko pa se je odzvalo 278. Navedli bomo podatke iz nekaterih podjetij o številu prijavljencev in udeležencev pri oddaji krvi. Iz podjetja »Avto« se je prijavijo 15, k odvzemu krvi pa IZREDNO ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE New York, 10. avgusta, — Ameriški poskusi, da bi posredovali v sporu med Francijo in Tunizijo zaradi Bizerte, so ostali doslej brez uspeha. Kljub temu, da ZDA nasprotujejo sklicanju izrednega zasedanja Generalne skupščine OZN zaradi tega spora, si je azijsko-afriška skupina že zagotovila potrebno večino glasov. Ameriški predstavnik v OZN Stevenson je izrazil optimizem glede poravnave francosko-tunizijskega spora izven svetovne organizacije, vendar, kakor kaže zadnje dni, tega ne bo mogoče doseči. Odklonitev Francije, da bi umaknila svoje čete iz Bizerte, je zmanjšala to upanje. Na izrednem zasedanju GS bodo poleg Bizerte obravnavali verjetno tudi načelna vprašanja o vojaških oporiščih na tujih ozemljih. ZANIMANJE ZA RAZGOVORE TITO-NKRUMAH Beograd, 10. avgusta, — Po končanih razgovorih med predsednikom Titom in ganskim predsednikom Nkrumahom sta oba državnika podpisala skupno sporočilo. O razgovorih med organizacije VVI iz Kranja, pa nam je povedal program našega potovanja, ki so ga pripravile organizacije iz Kranja. Ob sprejemu in v izrečenih besedah je bilo toliko tovariške topline in ljubezni, da se je človeku zdelo, kot bi prišel po dolgem času spet domov v krog domačih. To srečanje v Škofji Loki je bilo za nas pravo presenečenje in smo se res dobro počutili. Pripomniti moramo tudi to, da smo bili mladi člani tega našega izleta stari do 50 let v veliki manjšini. V večini so bili stari nad 50 let. To povemo samo zato, da bi naš izlet laže razumeli tudi bralci. Po končanem zajtrku na avtobusni postaji so nas tovariši iz Škofje Loke povabili na ogled muzeja v gradu. Pot na grad je precej strma, pa še lilo je močno. Spravili smo se po dva ali celo trije pod en dežnik in vsi jih je prišlo sedem, od 13 prijavljenih gostincev se je odzvalo 11, Ključavničarstvo prijavljenih 31, odzvalo 32, iz Tekstilane prijavljenih 29, odzvalo 19, Trgopro-met prijavljenih 16, na oddajo krvi jih je prišlo 15, s Kmetijsko gozdarskega posestva in LIO se je prijavilo skupno 55 dajalcev, na odvzem krvi pa jih je prišlo 85, »Elektro« — prijavljenih 10, odzvalo 8, SGP »Zidar« — pri- javljenih 12, odzvalo 8, Oprema — prijavljenih 16, odzvalo 13, ITAS prijavljenih 15, odzvalo 11 ljudi itd. V prihodnjih dneh bodo odvzemali kri še v Dragi in Kočevski Reki. S tem bo krvodajalska akcija zaključena. Občinski odbor RK in Občinski sindikalni svet se vsem krvodajalcem občine Kočevje, ki so se odzvali pozivu in darovali dragoceno, nenadomestljivo zdravilo — kri nesrečnim bolnikom, zahvaljujeta za njihov humani odnos. obema državnikoma obširno poroča ves svetovni tisk in radio. POMOČ TUNIZIJI Beograd, 10. avg. — Zvezni izvršni svet je odobril tuniški vladi za Tunižane, prizadete v bojih okrog Bizerte, znatno denarno pomoč. Te dni so poslali v Tunizijo prvo pošiljko zdravil in sanitetnih potrebščin. PO GOVORU NIKITE HRU-ŠCEVA New York, 10. avg. — Ameriški politični krogi in časniki še vedno z veliko pozornostjo analizirajo gledišča, ki jih je izrazil sovjetski premier Hruščev v svojem zadnjem govoru. — Washington meni, da bi morala Sovjetska zveza v sedanjem položaju storiti prvo diplomatsko potezo, da bi se začela pogajanja o Berlinu. Po mnenju nekega vodilnega demokratskega senatorja je razorožitev najpri-kladnejša točka, na kateri Vzhod in Zahod lahko obnovita stike. MANEVRI ZAHODNONEMŠKE MORNARICE Kiel, 10. avgusta. — Zahodno-nemška mornarica je začela v Baltiškem morju in v delu Se- smo se napotili na grad. Tiste, ki so bili brez dežnika, je kar precej napralo. Tovariš iz muzeja nam je spet na kratko opisal razstavljene predmete. Razstavni prostori in predmeti so izredno bogati in lepo urejeni. Umetniške slike, geološki in arheološki predmeti, orožje iz srednjega veka, vloga in delo cehov, ki so imeli v Loki posebno vlogo, vse to je izredno lepo ohranjeno in lepo urejeno, da bi človek samo strmel in gledal. Tudi lovski oddelek je lepo urejen v dveh sobah, umetniško so razstavljene male živali v naravnem prikazu gozda in zemlje, v ozadju pa je osvetljena umetniška slika, ki se preliva v barvah, da je pogled na vse skupaj še lepši. Tudi oddelek NOB je zelo bogat. Razstavljenni predmeti in slike prikazujejo, kaj vse je dala Loka v naši ljudski revoluciji. Cas je bil prekratek, da bi si mogli vse podrobno ogledati, ker je materiala res veliko. Muzej kot celota nudi obiskovalcem izredno veliko zbirko za spoznavanje zgodovine, kraja, ljudi in njihovega boja v raz-ličnnih družbenih obdobjih. Kdor ima priliko ali možnost, mu res priporočamo ogled škofjeloškega muzeja. Po ogledu muzeja smo se vrnili po dežju na avtobusno postajo. Mokrota nam ni prav nič pokvarila razpoloženja, ker je bilo to, kar smo videli, prelepo. Iz Loke smo se odpeljali po asfaltirani cesti, ki pelje po Selški dolini, do Cešnjic in dalje proti Dražgošam, ki ležijo pod Jelovico. Ko smo se pripeljali v Dražgoše, je dež že toliko prenehal, da smo lahko izstopili in si ogledali vas. Tov. Franc Bed-ja iz Kranja nam je kot prvoborec in udeleženec bitke v Dražgošah pripovedoval, kako je meseca decembra 1941 vodil Cankarjev bataljon boje z Nemci v Poljanski dolini. Pred veliko premočjo se je bataljon 31. decembra 1941 umaknil v Dražgoše, kjer so ljudje partizane veselo sprejeli in jim nudili vse, kar so imeli. V tistem času je bilo čez meter snega in bataljon partizanov se je držal v Dražgošah do 9. januarja 1942. leta, ko so ga spet napadli Nemci, ki so prišli v belih haljah. V bataljonu je bilo okrog 200 partizanov, Nemcev, ki so napadali, pa je bilo čez 1500. Partizani so sprejeli borbo in tri dni odbijali Nemce, katerim so prizadeli težke izgube. To je bil prvi frontalni boj partizanov z Nemci v Sloveniji. Čeprav so Imeli Nemci moderno orožje In težko artilerijo, s katero so tudi napadali, so jih partizani odločno odbijali. Položaj, ki so ga zavzemali partizani, je bil dolg več kilometrov. Nemci so dobili še okrepitev in tako so se morali partizanni po treh dneh težkega boja pod velikim pritiskom umakniti. Ko so Nemci po umiku partizanov zavzeli Dražgoše, so začeli pobijati ljudi in vas porušili do temeljev. Vas je bila po vojni s prostovoljnim delom v celoti obnovljena. Pot nas je nato vodila čez Jelovico v Bohinj. V Zlatorogu smo kosili in po ogledu Bohinjskega jezera smo nadaljevali pot proti Bledu. Cene v gostinskih vernega morja z manevri, v katerih sodeluje okrog 100 ladij z nad pet tisoč mornarji in oficirji. Manevri bodo trajali 20 dni. TITOVA BRZOJAVKA VII. KONFERENCI V TOKIU Beograd, 10. avgusta, — Predsednik Tito je poslal VII. svetovni konferenci proti atomskim in hidrogenskim bombam ter za popolno razorožitev v Tokiu poslanico, v kateri pravi: »pošiljam prisrčne pozdrave udeležencem konference ter vas prosim, da v imenu jugoslovanskih narodov in v mojem osebnem imenu posredujete japonskemu ljudstvu najboljše želje za nadaljnji napredek ter uspeh v boju za zagotovitev miru v svetu. Rim, 10. avgusta. — Včeraj je prispel iz Pariza v Rim ameriški zunanji minister Dean Rusk. Razgovarjal se bo s predsednikom italijanske vlade Fan-fanijem in zunanjim ministrom Segnijem. IV. MEDAMERIŠKA KONFERENCA Punta del Este (Urugvaj). — Na četrti med ameriški konferen- obratih so seveda turistične in ||| precej višje kot v Kočevju, vendar smo bili vsi zelo zadovoljni. Ill Tudi vreme se je izboljšalo. Lep ||| razgled z gradu na Bledu in ogled muzeja sta bila za nas lil spet novo doživetje. Polni vti- ||| sov nad lepotami naše slovenske zemlje, ki jih pridne roke delovnih ljudi že povečujejo, ||| smo gledali lepo urejene ceste, domove, polja, travnike, gozdo- lil ve in planine. Ko človek gleda vse to in opazuje, mu vstane v srcu tisto veliko hrepenenje, ki mu pravimo ljubezen do naše socialistične domovine in naše svobodne zemlje, da se človek čuti neizmerno srečnega. Res je padlo za svobodo toliko ljudi, ki so ljubili svoj rod in svobodo tako močno, da so raje umrli, kot bi jo izdali! To smo spoznali v Begunjah, katere smo tudi obiskali. Tovariš Stane Prezelj-Janko nam je pred ogledom Begunj govoril o okupatorjevih zločinih v kaznilnici, skozi katero je šlo v letih 1941—1945 čez 12.000 zapornikov. Od teh so Nemci nečloveško mučili in končno tudi ubili samo v Begunjah čez 800 ljudi, ostale pa pošiljali v taborišča smrti v Nemčiji. Tovariš Prezelj nam je govoril tudi o dramatičnem boju Kokrškega odreda, ki je v začetku maja 1945 vodil tri dni težke boje z Nemci, da je osvobodil 600 zapornikov, ki so bili tedaj v kaznilnici in so jih nameravali Nemci pobiti. Ogled zaporov v Begunjah je pretresljiv in človeka izčrpa. (Konec na 3. strani) jOo ^ugoslaoifL NOVA UADJA »BELA KRAJINA« Preteklo soboto je odplula iz Pirana na prvo pot v Ameriko naša največja trgovska ladja »Bela krajina«. Zgradili so jo v puljski ladjedelnici »Uljanik« za piransko »Splošno plovbo«. Da jc ladja res velika, dokazuje podatek, da lahko naenkrat prepelje nad 1250 vagonov razsutega tovora. MILIJARDE ZA REKONSTRUKCIJO V kratkem naj bi se začela rekonstrukcija jeseniške žele- | zame, za kar bodo porabili nad 40 milijard dinarjev. Železarna na Jesenicah ima za seboj že sto let dela, zato jo bo treba temeljito modernizirati. V sklopu rekonstrukcij bodo zgradili novo električno peč z zmogljivostjo 40 do 50 ton, zmogljivost sedanjih Siemens-Martinovih peči pa bodo povečali od 85 do 150 ton. Po končani rekonstrukciji sc bo proizvodnja železarne povečala od sedanjih 33 na 62 milijard dinarjev in bo zavzela eno vodilnih rtiest v jugoslovanski črni metalurgiji. MESEC DNI SVEŽE MLEKO j Od 15. avgusta dalje bo beograjska mlekarna prodajala nov proizvod: sterilizirano mleko, ki bo ostalo sveže še po mesecu dni, in to brez hladilnika. Prodajali bodo tudi sterilizirano čokoladno mleko in smetano. To so pri nas novi proizvodi. ci obravnavajo ameriški načrt »Zveza za napredek«, ki so ga označili kot sredstvo za »zavarovanje Latinske Amerike pred komunizmom«. Po govoru kubanskega delegata, ki je ostro napadel ta načrt, je prišlo do dramatičnih prizorov. Očital jc ZDA, da pripravljajo agresijo na Kubo in atentat na njihovega predsednika. Zahteval je poroštvo proti agresiji in poudaril, da morajo ZDA vrniti zaplenjena kubanska letala. SMRT ZA EICHMANA Jeruzalem, 10. avg. — Izraelski državni tožilec Hausner je zahteval smrtno kazen za polkovnika SS A. Eichmanna, ki jc krfv za smrt šestih milijonov Židov. DINAMIT NA PROGI Bolzano, 10. avgusta. — Ob glavni železniški progi med Avstrijo in Italijo je policija našla 2 kg dinamita. Po tej progi vozi dnevno nad 30 vlakov. NI PROSTORA ZA TRUJILLA Ciudad Trujillo. — Predsednik Dominikanske republike je sporočil, da noben član družine ubitega diktatorja Trujilla ne bo mogel kandidirati na bližnjih volitvah za novega predsednika. Uspela krvodajalska akcija — DOMA u INI ■ POl 1 SVETU ====^^=== RUSK V RIMU Partizanske bolnice na Ravnah Razmere na Frati so bile zelo težke. Spotoma so med premikom iznad Gotenice do Frate umrli štirje ranjenci. Vse štiri so prenesli na Frato, kjer so pokopani. Pritisnil je hud mraz m pričelo je močno snežiti. Hrane ni bilo. Ranjenci in osebje so se hranili z mulinim mesom, ker drugega niso imeli. V dolini so bili Nemci, tako da niso mogli priti do prepotrebne hrane. Cez nekaj dni je odšel Rudi Cvar s še nekaj lažjimi ranjenci v poldrugo uro oddaljeno Brigo. po hrano. Brigarji so bili zelo zavedni in predani ljudje, saj so vso vojno pomagali našim borcem. Ostala naselja v bližini bolnice pa so bila prazna, ker so v njih prej živeli Kočevski Nemci. Na Brigi so torej dobili nekaj hrane, tako da so lahko ranjenci prejemali nekoliko drugačno hrano. Posledice teh naporov in trpljenja so se kaj hitro pokazale. Bolniki, ki so imeli tifus, so začeli umirati. Umrla sta tudi še dva ranjenca. Skupaj je v tej bolnici pokopanih 14 borcev; vsi so pomrli v dobrem mesecu! V tem času so pričeli graditi postojanke, ki naj bi imele trajnejši karakter. Iz centralnih bolnic v Rogu je prišla ekipa, ki se je pomnožila še z ljudmi iz Kolpske doline in nekaterimi partizani. Njena naloga je bila, da zgradi bolnice po vzorcu postojank na Rogu. V ekipi so bili med ostalimi Janez Kovač, sedaj šofer v Ljubljani, neki bivši artist France Ožbolt-»Očka« iz Belice in njegov sin Peter In drugi. Najprej so zgradili bolnico v gozdovih nad Dragarji. Dostop do nje je bil praktično mogoč samo iz ene strani, ker na drugi strani pada svet izredno strmo, skoraj navpično v Kolpsko dolino. V bližini bolnice je bil tudi močan studenec, tako da so bili preskrbljeni z vodo. Takoj za tem pa so pričeli graditi še drugo postojanko v nasprotnem pobočju, v gozdovih med Ravnami in Kočevsko Reko. Bolnico nad Dragarji so imenovali Suhi vrh. V njej je bilo prostora za 95 ranjencev. Postavljena je bila baraka za ranjence, baraka za osebje, kuhinja, skladišče in drugi stranski objekti. Druga bolnica je dobila ime Smrekovec. Bila je nekoliko manjša in je imela 50 ležišč. Tudi v tej bolnici jc bila postavljena baraka za ranjence, baraka za osebje, kuhinja, stranski prostori in posebna, na eni strani odprta lopa, v kateri so se poleti ranjenci sončili. Obe postojanki sta bili izredno skrbno zamaskirani. Les za barake so posekali v okolici bolnice. Tam so ga tudi tesali in seveda štore in trske skrbno zakrili. Stene barak so bile iz tesnih brun, ob straneh visoke nekaj nad meter. Na njih je stala strma streha, pokrita s skodlami, katere so tudi nacepili v okolici bolnice. Vsi objekti so bili obloženi z vejami, na katere je napadalo listje, tako da je bilo mogoče zgradbe opaziti le iz neposredne bližine. Tudi iz zraka niso bile barake vidne, ker so stale v zavetju košatih smrek in bukev. Na Smrekovcu so okolico barak posebno skrbno uredili in so ves prostor tlakovali z lesenimi tlakovci, katere so nažagali iz tanjših smrekovih debel. Posebno težko je bilo prikriti dim. Na Smrekovcu so na primer speljali dimnnik pod zemljo v bližnje grmovje in tam na ustju dimnika pritrdili mrežo, tako da sc je dim razvlekel med grmovjem in ga ni bilo zlahka opaziti. Dimnike iz ostalih barak pa so obrnili proti zemlji, tako da sc je dim razlezel po zemlji. Pri vsem tem je najbolj zanimivo, da so dimniki kar dobro funkcionirali. Kurili so s suhim dračjem, ki so ga poprej olupili, tako da jc bilo manj dima. V barakah je bilo za ranjence dobro preskrbljeno. Barake so bile znotraj obložene s papirjem. Vsak ranjenec je imel svojo posteljo, slamarico ali žimnico, pokrito z rjuho, pogrinjali so sc pa z velikimi, toplimi odejami. Prostore so razsvetljevali s petrolejkami, razen operacijske sobe, kjer jim Rozmanov dom (Suhi vrh — junij 1961) je svetila prvotno karbitarica, kasneje pa so dobili akumulatorske svetilke. Za razvedrilo so imeli tudi baterijski radijski sprejemnik, šahe in podobno. Obe bolnici sta bili tudi dokaj dobro opremljeni z medicinskimi pripomočki, tako da so lahko opravljali vsakovrstne kirurške posege. Bolnica na Smrekovcu je imela tudi zobno ambulanto in se je eden od članov osebja nedavno pohvalil, da ima še sedaj v zobu plombo, ki so mu jo namestili leta 1944 v tej bolnici. Prvi ranjenci so prišli na Suhi vrh nekako v novembri! 1943. To so bili predvsem trpini iz Frate. Kmalu za tem, 9. decembra 1943, pa so naselili tudi Smrekovec. Tja so prišli ranjenci iz Kočevja, borci, ki so bili ranjeni ob znanem napadu na Kočevje. V sprejemni knjigi bolnice na Smrekovcu jc vpisanih 348 ranjencev. To je vsekakor velika številka. V vsaki bolnici je bilo povprečno po 25 do 30 ranjencev. Število se je povečalo, kadar so bile večje borbe. Ranjence so v bolnico vozili predvsem iz Notranjske, Kolpske doline, okolice Kočevja do Lašč, nekaj jih je pa prihajalo iz hrvaških partizanskih enot. Te so prevažali preko Kolpe in jih nato spravili do bolnic. Seveda so se zdravili v bolnici tudi tovariši, ki so zboleli. Več je bilo tudi takih, ki so imeli zmrzline. Osebje vsake bolnice je štelo okoli dvajset ljudi. Zdravniki so se večkrat menjali. Na Suhem vrhu je bil precej časa upravnik dr. Šumski-Mcdvešček, na Smrekovcu ali pa tu i* tam pa dr. Hočevar, dr. Andrej Zupančič-Mike, dr. Ivan Pin-tarič, pokojni dr. Cizelj, pokojni dr. Černič, France Brce i" drugi. Od medicinskega osebja je treba omeniti bolničarja Žmitka, tovarišici Bojčevo in Debeljakovo, dr. Marto Nosa' novo, Marijo Cešarkovo in še niz drugih. Komisar obeh bolnic je bil ves čas tovariš Ivo Serajnik. Obe bolnici sta imeli skupen ekonomat v vasici Inlauf pri Borovcu. Ekonomat je vodil Rudi Cvar. Naloga ekon"' mata je bila, da zbira hrano in ostalo potrebno opremo >n material za obe bolnici. Ekonomat je bil tudi sprejemališče za ranjence. Oddaljen je bil od Suhega vrha poldrugo uro, oo Smrekove^ pa še nekaj več. . Ekonomat je nabavljal hrano na Notranjskem, v Bel* krajini in v Kolpski dolini. Kasneje je dobival tudi hrano 1 zavezniških pomoči, ker so v Ravnah odmetavala zaveznišK* letala material in orožje. Imeli so organizirano mesarijo, Jj jo je vodil Rudi Pirc. Vso hrano so kurirji iz bolnic znosi v postojanke v nahrbtnikih. To ni bilo lahko, saj je bb potrebno vsakodnevno oskrbovati v vsaki postojanki vsaj ljudi. Ekonomat je imel tudi nekaj svojih voz in konj. UP" rahljali so jih za dovoz hrane in za prevoz ranjencev Inlaufa do bližine bolnic. „ .,*) (Konec prihodnji«' Izienšolska dejavnost na šolah v Kočevju Slika razgibane kulturno-pro-svetne dejavnosti Kočevja v tej sezoni bi bila samo s pregledom dela in dosežkov naše »Svobode« nepopolna, v mestnem merilu skoraj borna, če ne bi upoštevali izvenšolskih prizadevanj pedagoških kolektivov šol: gimnazije in osnovnih šol »M. Bračiča« ter »J. Šeška«. Z izpolnitvijo osnovne naloge šole, nuditi učencem temeljit šolski pouk, pa delo šolskega kolektiva še zdaleč ni do kraja opravljeno. Tudi prosti čas učencev skušajo pravilno izrabiti za najrazličnejše dejavnosti, ki jim najbolj ležijo. Za poznejše kulturno-prosvetno izživljanje mladine so zelo pomembni dramatski, lutkovni in literarni krožki ter pevska dejavnost. Vsakoletno dramatsko udejstvovanje gimnazijcev na našem in tudi okoliških odrih ter premnoge zaključne in javne, manjše in večje prireditve obeh osnovnih šol zaslužijo, da jih omenimo, ker so dobro izpolnile velike vrzeli, ki bi sicer nastale samo s prireditvami naše osrednje prosvetne organizacije DPD »Svoboda«. Postala je že tradicija, da MKUD »Matej Bor« na gimnaziji v Kočevju proti koncu šolskega leta uprizori kakšno odrsko delo. Tudi letos se tej tradiciji niso izneverili. Uprizorili so I. in W. Firnerja komedijo v treh dejanjih »Kukavičje jajce«. Režiral je prof. Janko Kovačič. Temeljita režija ih resno odrsko prizadevanje mladih igralcev sta uvrstila to komedijo med najbolj dognane uprizoritve v letošnji sezoni na našem odru. Profesor, njegova žena in hči (J. Požar, V. Bastar, M. Uhan) pa še Mary in Ann so bili liki, ki jih ne bomo kmalu Pozabili. — Pohvaliti moramo nenehno delavoljno pripravljenost srednješolske mladine. Ni-. oli ni odrekla, če so jo društva m organizacije prosile za sodelo- »nje. Marsikatera prireditev bi a v minulem šolskem letu -rala samo v načrtu, če ne bi njene pomoči. Pisati o izvenšolski dejavnosti učencev osnovnih šol »M. Bračič« in »J. Šeško« ter o tem, kateri pedagoški kolektiv je dose- gel pri tem izvenšolskem delu večje uspehe, za vsako šolo posebej, je prostorno nemogoče in tudi nepotrebno. Kdor je vsaj malo zasledoval izvenšolsko dejavnost učencev naših osnovnih šol, je moral opaziti, da postaja iz leta v leto vedno večja, pestrejša in temeljitejša. Ni dvoma, da se to delo odvija po dobro premišljenem načrtu. Izven-šolska izobraževalna dejavnost se je zlasti pokazala pri večjih praznovanjih državnih in delavskih praznikov, spominskih dni iz osvobodilne vojne, pri Prešernovi proslavi, Dnevu žena, Dnevu JLA, zlasti pa pri praznovanju docela mladinskega praznika Novoletne jelke in še premnogih drugih. Tu sta obe šoli sodelovali navadno skupno in je bil tudi uspeh tega skupnega dela zato tem večji. Našteti vse deklamacije, prizorčke, nagovore, voščila in vse odpete pesmi ni mogoče. Preveč jih je bilo. V nečem pa šola »M. Bračiča« le prednjači: v dramatiki. Uprizorili so Golievo »Triglavsko bajko« in Bevkovega »Tončka«, lutkovni krožek pa igrico »Težave Peteršiljčkove mame« in priredil z njo več predstav za pionirje in cicibane v Kočevju in gostoval v Koč. Reki. Za prihodnjo sezono pripravljajo igrice: »Teta Kunigunda«, »Latvica« in »Kljukčev rojstni dan«. Pisati o glasbeni dejavnosti na naših šolah obširneje, bi se reklo pisati razpravo o neverjetnem porastu glasbene kvalitete, ki jo opažamo v mestu in vsej občini. Glasbena pedagoga Anita Zupan in prof. Miloš Humek sta vsemu glasbenemu pouku pri nas dala svoj pečat in sta nam porok za nadaljnjo še bujnejšo glasbeno rast! Revija mladinskih pevskih zborov v Kočevju (24. aprila) nas je zlasti z nastopom združenih pevskih zborov pod vodstvom prof. M. Humeka (330 pevcev) v tej veri potrdila. , Kam bi nas zaneslo, če bi hoteli, četudi samo s skopimi besedami, omeniti delo vseh krožkov obeh osnovnih šol in gimnazije! Nekaj najvažnejših moramo omeniti, da vsaj zaslutimo obsežnost izvenšolskega prizadevanja pedagoških kolektivov za čim boljšo rast mladine. Na KOČEVJE Poročili so se: Zajc Vincencij, delavec iz Goriče vasi 43, star 22 let in Koševič Sava, de-tavka iz Kočevja — Rudnik 2, atara 28 let, Klepač Božo, uslužbenec LM iz Kočevja, Ljubljanica cesta 26, star 25 let in Strah Majda, frizerska pomočnica iz Kočevja, Ljubljanska cesta, stana 18 let, Poje Jože, pravnik iz Kočevja, Trg 3. oktobra 14, star 26 let in Šafec Jožica iz Kočevja, Tomšičeva 1, stara 20 let, Briški Alojz iz Kočevja, Trg ■svobode, star 29 let in Glad Božena iz Dolge vasi, stara 19 let. Rodila je Logar Marija iz Livolda št. 59 — dečka Romana. Umrl je Lenasi Rudolf, upokojenec iz Kočevja, Roška cesta 54, star 61 let. DOLENJA VAS Rodili sta: Oražem Marija, gospodinja iz Prigorice 19, dečka Janka in Oražem Vida, gospodinja iz Dolenje vasi 45 — deklico Sonjo. Čestitke Mariji Lavrič v Angliji 2 Cha-Pel Terrace kličejo še na mnoga zdrava leta, enako sinku Jo-?ku za rojstni dan, Karlu pa pozdrav, Janez, Jože in Ivan-*a z družinami, posebno pa Mama. ^ Kohek Marici iz Francije želi JOVIČE« - glasilo Občinskega »obora SZDL Kočevje In Ribnica, Lzdaia In tiska CZP »KOČEVSKI n lisi, v K°č«vju. Urejuje ured-j *1 odbor. Odgovorni urednik anea Merhar. Uredništvo In upra-14/ V KočcvJu» Ljubljanska cesta sRq’ telefon uredništva In uprave jen Naročnina je 500 din, polletna nan *? 1» jo je treba plačati v * L®- ** inozemstvo 1000 din oz. 60(1-7» e dolarje. Tekoči račun: UnhiV265 pr* Komunalni banki Jana, podružnica Kočevje vse najboljše za god, posebno pa zdravja družina Klepač iz Kočevja. Ostalim pa lep pozdrav. * Francetu Majcnu, ki služi vojaški rok v Dženovičih, želi vse najboljše za 22. rojstni dan in skorajšnje okrevanje žena Marija iz Kočevja. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj in ko zapuščam Kočevje se vsem znan- obeh šolah so takile krožki, ki se po strukturi in načinu dela dosti ne razlikujejo: šahovski, kemijski in tehnični krožek, dramatski in lutkovni krožek, literarnozgodovinski krožek, foto-amaterski krožek, krožek za tuje jezike. Važna je telesnovzgojna dejavnost, pionirska zadruga, delo PRK, pevska dejavnost, poučni izleti in ogledi,-obiski pisateljev, dopisovanje in stiki s pionirji na drugih šolah, mladinski tisk in knjige Prešernove družbe. Zlasti spodbudno je zbiranje gradiva o narodnih herojih! Pri tem delu so imeli uspehe, ki bi jih komaj dosegli v tem času dosti izkušenejši zbiratelji! Obe šoli imata tudi literarni glasili: »M. Bračiča« »Prve korake«, šola »J. Seška« pa »Še-lest«. Glasili sta zanimivost svoje vrste. Ker so učenci za vse pomembnejše praznike izvajali pestre programe, jih je zaposlitev v pionirskih igrah neposredno silila vedno bolj spoznavati svojo ožjo in širšo domovino ter jo ljubiti. Pri tem so vzgojitelji izrabili vse situacije in jih tudi temeljito obdelali v pozitivnem idejnem smislu. Vodstva in pedagoški kolektivi naših šol zaslužijo za svoje izvenšolsko udejstvovanje vso pohvalo! Zlasti pa so jim hvaležni naši kulturno-prosvetni entuziasti, saj jim prav oni vzgajajo novi rod prosvetnih delavcev, ki nam bo v teh zmehani-ziranih časih morda prav kmalu krvavo potreben. F. Cankar ZRAČNI VELIKAN Na mednarodni letalski razstavi v Parizu, ki je bila ob koncu minulega in v začetku tega meseca, je Sovjetska zveza prikazala svojega zračnega velikana, največje potniško letalo na svetu, Tupoljev »Tu — 114«, ki lahko sprejme 170 potnikov. S svojimi štirimi motorji skupne moči 50.000 konjskih sil lahko ta potniški velikan, težek 180 ton, doseže brzino 850 Um na uro. Qi&atiie pce&Uialcev Zahvale geodam Jzgullf-eno iJxektici cem najlepše zahvaljujem za prijetno dolgoletno sodelovanje v lepih in težkih dneh življenja. V prihodnosti želim vsem mnogo dobrega in lepega! Vika Kavec IZGUBLJENO Dne 8. avgusta sem od Livolda do Stalcarjev izgubil rjav vetrni jopič. Najditelja prosim, naj ga proti nagradi vrne na upravo »Novic«. JADRAN, Kočevje: od 11. do 13. avgusta ameriški barvni cinemascopski film »Ob 3.10 za Jumo«, 14. avgusta jugoslovanski barvni cinemascopski film »Miss Stone«, od 15. do 17. avgusta jugoslovanski film »Prvi meščan malega mesta«, od 18. do 20. avgusta ruski barv. cinemascopski film »Ili-ja Muromec«. SVOBODA, Rudnik: 12. in 13. avgusta romunski film »Orel 101«, 19. in 20. avgusta nemški film »Pred sončnim zahodom«. RIBNICA: 12. in 13. avgusta italijanski barvni cinemascopski film »Spomini iz Italije«, 19. avgusta ameriški barvni cinemascopski film »Slab dan v Black Rocku«. SODRAŽICA: 12. in 13. avgusta ameriški barvni cinemascopski film »Sedem nevest za sedem bratov«, 19. in 20. avgusta jugoslovanski cinemascop-ski film .Signali nad mestom’. LOŠKI POTOK: 13. avgusta jugoslovanski barvni risani film »Koncert za mitraljez«, 20. avgusta ameriški film »Potemneli angeli«. 5. avgusta je bil v Osilnici pionirski turnir v malem nogometu. Sodelovali so: Plešce, Za-most in Osilnica. Osilnica : Zamost 9:1 (2:1) Potek igre v prvem polčasu ni dal slutiti, da bo Osilnica tako visoko porazila Zamost. Prvi gol za Osilnico je dal Kovač, drugega so si zabili sami, toda Zamoščani vseeno niso klonili. Edini gol so dali z 11 metrovko. V drugem polčasu so se Osilni-čani razigrali in dali takoj dva gola. V nadaljevanju so bili Pionirski nogometni turnir boljši, toda žoga ni hotela nikakor v gol. Pet minut pred koncem tekme je bil rezultat 4:1! Tedaj se je vsul pravi plaz golov. Plešce : Zamostec 9:0 (5:0) Tudi tu so imeli Pleščani lahko delo. Nasprotnike so vrteli, kakor so hoteli. Najzaslužnejši za tako visoko zmago Pleše je Na izletu po Gorenjski (Nadaljevanje z 2. strani) Ljudje v nemških uniformah se človeku prikažejo kot zveri, ne ljudje. Fašizem se pokaže v vsej svoji strahoti. Trpljenje in muke zapornikov so pretresljiva drama ljudi v 20. stoletju, ko je po svetu divjala fašistična zver. Napisi mučenih zapornikov nam pokažejo tisto veliko ljubezen do domovine in doma, katere fašizem ni mogel ubiti. Neznani zaporniki so po zidovih ječ zapisali: »Moje trpljenje mi lajša zavest, da svojemu narodu moraš biti zvest. Moje telo mora umreti, moja ideja mora živeti! Težak je bič, lahak je sen meč imamo jeklen sovražnika že voha hudič.« * »Ne obupaj v največji nesreči.« * »Dragi tovariš, glej, tudi tebe je doletela ta žalostna usoda, potrpi...« * Naglič Francka je 27. 9. 1944 zapisala na zid v bunkerju: »Sama sem v bunkerju, ne vem, kaj bo z mano; veliko trpim, kje je moj ljubi dom in moja ljuba, zlata mamica! Stara sem 17 let.« * Tako se vrstijo pretresljivi napisi po zidovih ječ. Pisali so jih ljudje na pragu smrti. Človek ob tem nehote pomisli: »Kako drago je plačana naša svoboda! Tega ne smemo nikoli pozabiti, vedno se moramo spominjati trpljenja naših ljudi, ker so tako globoko ljubili naš na- rod in njegovo svobodo, da so zanjo tudi umrli.« Ogled parka za kaznilnico in Drage, kjer so Nemci pobijali zapornike, je spet nova pretresljiva slika spominov na muke, ki so jih doživljali zaporniki. Lepo urejeni spominski kamni z imeni pobitih ljudi so kot tihožitje preslanega trpljenja. Po končanem ogledu Drage smo se ustavili na domu Avsenikov v Begunjah, kjer so nam prijazne natakarice že pripravile malico, da Jsmo se malo okrepčali in nadaljevali pot proti Kranju. V internatu Tekstilne šole nam je Ivan Košir, ki nas je spremljal ves čas od Škofje Loke, dodelil sobe za prenočišče. Zjutraj 30. julija smo se kmalu po šesti uri spet zbrali. Po zajtrku smo se odpravili po mestu, ki je bilo vse v zastavah, pripravljeno za veliko praznovanje občinskega praznika. Mesto Kranj se lepo razvija in napreduje. Proslava in odkritje spomenikov, vse to je bila velika manifestacija ljudi iz občine Kranj in nam bo ostala v trajnem spominu. Po proslavi smo si ogledali še Velesejem. Po kosilu smo se poslovili od tovarišev iz Kranja, katerim ponovno izrekamo iskreno zahvalo za ves njihov trud. Jože Cvikelj, Ivan Košir, Stane Prezelj, Franc Bed j a in vsi ostali tovariši so se v resnici trudili, da je naš izlet nemoteno in lepo potekel. Nazadnje smo si ogledali še Urh pri Ljubljani, kjer smo spet videli mučilnico iz časov NOB. Tu so delovali naši domači izdajalci belogardisti in domo- Prodaja avtomobilov ObLO Kočevje obvešča vse interesente, da PRODA DVA OSEBNA AVTOMOBILA - FIAT 1100, MERCEDES TIPA 170 Cena po dogovoru. Interesenti se zglasijo lahko vsak uradni dan na ObLO Kočevje, soba št. 18 Stanovanjska skupnost Ribnica razpisuje delovno MESTO UPRAVNIKA OBRATA DRUŽBENE PREHRANE RIBNICA Pogoj: Primerna strokovna izobrazba z najmanj 3 do 5-letno prakso v vodenju obrata družbene prehrane (kvalificiran kuhar ali kuharica). — Nastop službe takoj ali po dogovoru! — Plača po dogovoru! — Interesenti naj vložijo prošnje najkasneje do 10. septembra 1961 Stanovanjska skupnost Ribnica bil Ožbolt, ki je dal 5 golov. Kot lani, so se tudi letos Osilničani in Pleščani borili za prvo mesto. Osilnica : Plešce 5:4 (1:2) Osilnica, ki se je zavedala, da brani prvo mesto, je zaigrala hitro in Šercer A. je povedel Osilnico v vodstvo. Toda nekaj protinapadov in Pleščani so izenačili. Temu je sledil še en gol in Plešce so vodile z 2:1. Drugi polčas je prinesel veselje Osilničanom. Šercer A. je kmalu izenačil Šercer F. pa povedel Osilnico v vodstvo. Potem sta dala še vsak po en gol in Osilnica je vodila s 5:2. Rezultat sta spremenili dve roki v kazenskem prostoru in Plešce so zmanjšale na 5:4. Osilnica je osvojila ponovno prvo mesto. -ip brand v službi okupatorjev. Neizbrisno govorijo dokumenti o zločinih naših domačih izdajalcev, ki so kot krvoloki pobijali naše ljudi. Človek občuti ob tem samo stud in prezir do vseh tistih, ki so delali te zločine, jih organizirali in vodili in si tako dali pečat večne sramote. Polni lepih vtisov smo se vsi veseli in zadovoljni vrnili zvečer v Kočevje. Vse, kar smo doživeli na tem izletu, nam bo ostalo v najlepšem spominu. Na koncu moramo omeniti tudi našega šoferja Ažmana iz Avtopodjetja v Kočevju, ki nas je ves čas lepo in varno vozil in mu gre za njegovo vestno delo v službi vsa pohvala. Peter Šobar OBELISK IZ NAPOLEONOVE ILIRIJE Prvi most preko Unc, med Hr-vatsko in Bosansko Kostanjevico, je bil zgrajen 1. 1812. Ta kraj je bil sestavni del Napoleonove Ilirije. Na glavi mostu, na desni strani reke, je gradbenik postavil kamenit obelisk, na katerem je označeno leto, ko je most zgrajen in ki nosi začetne črke Napoleona in generala Paula Bertranda, generalnega guvernerja Ilirije. Ko je ta leseni most odslužil, je na njegovem mestu nastal novi, zopet leseni most. Ob njegovem začetku stoji še danes isti obelisk. REKA, KI JO JE POŽRL KRAS Dalmatinska reka Krka je imela včasih še en pritok, ki ga danes ni več. To je bila rečica Marica, katere izvir je bil pri Parčindžinih. Ustje je imela pri današnjem samostanu »Krka«, tri kilometre od Kistarja. Še danes je moč videti kanjon, kjer je bilo korito Marice. Košarkarska tekma v Ribnici Ribniški košarkarji so aktivni tudi v mrtvi sezoni. V nedeljo je bila košarkarska tekma med članskim in pionirskim moštvom TVD Partizan Ribnica. Pionirji so v prvem polčasu nudili močan odpor in tako dokazali, da delo z njimi ni bilo zastonj. Prvi polčas se je končal z rezultatom 37 proti 33. V drugem polčasu so se mladi le s težavo upirali. Končni rezultat je bil 100:63 za člane. Pionirska ekipa Ribnice sodi med boljše v ljubljanskem okraju. Če bodo še naprej vestno trenirali, bodo lahko kmalu nadomestili člansko ekipo. (et) VELIKE LAŠČE: 12. in 13. avgusta ameriški barvni film »Prijateljsko prepričevanje«, 19. in 20. avgusta poljski film »Pepel in diamant«. DOBREPOLJE: 12. in 13. avgusta ameriški barvni cinemascopski film »Čajnica«, 16. avgusta francoski film »Zločin in kazen«, 19. in 20. avgusta ameriški barvni cinemascopski film »Jez na Pacifiku«. PONIKVE: 17. avgusta francoski film »Zločin in kazen«. KOČEVSKA REKA: 12. in 13. avgusta ameriški barvni film »Preko mnogih rek«, 16. avgusta angleški film »Andaluzijska ljubezen«, 19. in 20. avgusta ameriški barvni film »Luksuzna ladja«. PREDGRAD: 12. in 13. avgusta ameriški barvni film »Komu zvoni«, 15. in 16. avgusta angleški barvni film »Pot na Antarktiko«, 19. in 20. avgusta amer. film »Kobna neznanka«. BROD NA KOLPI: 12. in 13. avgusta jugoslovanski film »Kampo Mamula«, 19. in 20. avg. danski film »Igra mladosti«. SPORED RTV LJUBLJANA SOBOTA, 12. AVGUSTA 5.00-8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10-5.30 Nekaj domačih — 6.30-6.40 Reklame — 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu — 8.30 Pionirski tednik — 8.50 Orgle in orglice -- 9.00 Glasba včeraj in danes — 10.15 S sprejemnikom na dopust — 12.00 Koroški akademski oktet — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pihalni orkester LM igra finale iz opere Pollute — 12.45 Havajski zvoki — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe — 14.00 Od polke do kalipsa — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Dve koncertni uverturi — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Dunajski valčki — 16.40 Mladinski mešani zbor gimnazije iz Celja — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Pevec Paul Anka — 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 I. slika iz opere Faust — 18.20 Pozdrav z gora — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Narodne in domače viže — 20.20 Radijska komedija — Vagabund — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. NEDELJA, 13. AVGUSTA 6.00-6.30 Jutranji pozdrav — 6.30-6.40 Reklame — 6.40 Vedri zvoki — 7.15 Ansambel in solisti — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Godalni orkestri in naši pevci zabavne glasbe — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.37 Iz albuma skladb za otroke — 8.52 V tričetrtinskem taktu — 9.00 Poročila — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden - 9.48 Tri pesmi Matije Bravničarja — 10.00 Se pomnite, tovariši... — 10.30 Za urne pete in veselo srce... — 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Rapa Suklje: Pulj zunaj arene — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.50 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. 15.15 Reklame — 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate — 16.00 Igramo za vas — 17.00 Športno popoldne — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — -49.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni zvoki za vse — 21.00 Športna poročila — 21.10 Življenja velikih romantikov — 22.15 Plesna glasba — 23.05 Cl. Debussy: Prizor iz III. dejanja opere Peleas in Me-lisanda — R. Liebermann: L dejanje opere Šola za žene — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. selico«, »Plesom v dežju« in »Balado o trobenti in oblaku« pobral kar enajst osrednjih nagrad. Film Boštjana Hladnika »Ples v dežju« pojde celo na festival v Benetke. Razen tega pa je bilo proizvodnemu podjetju »Triglav-film« izrečeno še posebno priznanje, ker je izbral za repertoar najboljše umetniške filme. D. Škulj Ribniško 1. julija je »zagledal luč sveta« v Ribnici občasni glasnik ribniške komune »Rešeto«. List je tiskan na malem formatu na osmih straneh. V uvodni besedi je med drugim rečeno, naj bi »Rešeto« združilo vse tiste, ki jim je pri srcu razvoj komune. Drugi Rus v vesolju Rešeto" Naloga »Rešeta« naj bi bila predvsem ta, da bo seznanjal občane o raznih problemih lokalnega značaja, tolmačil sklepe ljudskega odbora, skratka bi naj bil tribuna volilcev te komune. Prva številka prinaša sestavke o delu krajevnih organizacij 'Ifaednikaoa posta Filmsko pismo iz Pule Osmi jugoslovanski festival v Puli je za nami. V festivalskih dneh je bilo v našem filmskem mestu zelo živahno, saj se je tja nateklo poleg filmskih delavcev še nič koliko kritikov, novinarjev in radovednežev iz vseh krajev domovine. Pisana množica je devet večerov zapored zasedala prostorni amfiteater. Letošnji festival je pomenil še bolj kot prejšnja leta kvaliteten in kritičen prerez celoletne filmske proizvodnje. Prav tako pa letošnji festival ni izpolnil vseh pričakovanj.. Po vsakem predvajanem filmu se je v ožjih in širših, strokovnih in nestrokovnih krogih razvijala živahna debata. Nemalokrat je predvajanje filma spremljalo živahno protestno žvižganje, kar .je bil zgovoren dokaz o »kvaliteti« dela. Vsak večer so predvajali en kratkometražni in dva celovečerna igrana filma. Le prvega dne, to je 28. julija in zadnji dan, 5. avgusta, ko se je festival zaključil in so bile svečano podeljene nagrade, so predvajali po en celovečeren film. Od 16 filmov, ki jih je posebna komisija izbrala za festival, sta bila najboljša »Balada o trobenti in oblaku« v proizvodnji Triglav-filma in »Vzkipelo mesto« v proizvodnji Avala-filma. Oba filma si delita diplomo »Film leta« in »Veliko zlato areno«. Drugi slovenski film »Veselica« je dobil »Veliko srebrno areno« in special, diplomo, film »Ples v dežju« pa je dobil diplomo za ekspresivnost filmskega jezika. Denarne nagrade za najboljše vloge sta dobila oba Slovenca in sicer Duša Počkajeva za najboljšo žensko vlogo in Miha Baloh za najboljšo moško vlogo. Vsekakor pomeni letošnji Pulj za slovensko kinematografijo in »Triglav-film« poseben triumf, saj je s svojimi tremi filmi »Ve- OB ROBU | DRAGI BRALCI! Malo je man jkalo, pa bi dobili to številko »Novic« z zamudo! Zgodilo se je nekaj, kar se nam samim zdi popolnoma nemogoče. kakor prav neokusna prvoaprilska šala... Strojni stavec je ob 13. uri sedel za stavni stroj in pričel staviti članke za zadnjo stran. Malo pred 15. uro je moral za nekaj trenutkov v drug oddelek, okno pa je pustil odprto. Za dva ali tri članke stavka je imel na okenski polici... Ko se je vrnil v stavnico, je na oknu opazil nekaj razmetanih vrstic ter tri otroke, dva dečka in deklico, ki so bežali s polno košarico svinčenih vrst, to je dvema člankoma, mimo bližnjih blokov! Zakaj so rabili svinčene vrstice, naj ugane, kdor more, mi ne vemo! In zakaj so ukradli ravno stavek z okna, ki smo ga nujno rabili za »Novice«, nam je še manj razumljivo. Prepričani pa smo, da tega niso storili zaradi kakršnekoli potrebe, ampak zgolj iz objestnosti. To toliko bolj, ker to ni bil prvi primer. Lansko leto so prišli v ročno stavnico in odnesli nekatere stvari, pa tudi drugače izkoristijo vsako priliko ... Zato resno priporočamo staršem otrok v bližini tiskarne, naj jim povedo, da nimajo kaj iskati okrog tiskarne, še manj pa v njej!!... V nedeljo, 6. avgusta ob 7. uri zjutraj so v Sovjetski zvezi izstrelili vesoljsko ladjo »Vzhod 2« s pilotom majorjem Titovim. Polet je uspel. Vesoljski potnik je 17 krat obkrožil zemljo in ostal v vesolju 25 ur in 18 minut. Med poletom se je počutil dobro in je tudi nekaj ur spal. Instrumenti v vesoljski ladji so delovali brezhibno. Vesoljska ladja je tehtala 4731 kilogramov brez zadnje stopnje rakete. Ladja je krožila po poti, katere najbližja razdalja do Zemlje je bila 178 km, največja pa 257 km. Zemljo je obkrožila v 88,6 minute. Vesoljska ladja je imela dvojno radijsko zvezo kilomearov .Drugi Amerikanec Novi prostori Komunale V soboto, 5. avgusta so v Podstenah pri Žlebiču ob prisotnosti predstavnikov ObLO, Občinskega komiteja ZK in ostalih gostov izročili svojemu namenu novo poslopje »Komunale« Ribnica. »Komunala« je bila doslej brez prostorov. V novi stavbi je prostor za pisarno in drugo. S stavbo je pridobila na izgledu tudi tamkajšnja okolica. Jactizanski humac PRAŠKI Zjutraj je vprašal prileten mitraljezec starega konjevodca Til-ha: »Ali ti je danes spalni prašek, ki ti ga je dal včeraj bolničar, kaj pomagal?« »Vraga pomagal, vraga. Vse ležiče sem postlal z njim, pa kljub temu nisem vso noč zatisnil očesa,« se je jezil Tilh. Pa se sedaj vplete v njun pogovor še starejši partizan Jokl: »Res praški, ki nam jih daje bolničar, niso vredni počenega groša. Včeraj mi je dal prašek zoper uši, požrl sem polno škatlo tega praška, pa še niti ena uš ni pobegnila.« »BREDA NAPREJ!« Bataljon je na pohodu. Ko se približa neki cesti, zapove komandant Iztok. »Sporoči nazaj: Breda naprej!« »Tukaj sem, tovariš komandant,« sc je čez čas pojavila bolničarka Breda. »Vraga, jaz sem mislil na težko »bredo«, ne nate!« z Zemljo. Namen poleta je bil ugotoviti, kako človeški organizem prenaša daljšo vesoljsko vožnjo in spuščanje na Zemljo ter delovne sposobnosti človeka v trajnem breztežnem stanju. Drugi sovjetski kozmonavt major German Stjepanovič Titov je star 26 let. Uspeh njegovega podviga je neprecenljiv. Med poletom je major Titov brzojavil premieru Hruščevu in med drugim dejal, da se dobro počuti. Hruščev je v odgovoru naglasil, da se sovjetski ljudje neizmerno vesele njegovega uspeha. Vesoljski pilot je pristal blizu kraja, kjer je 12. aprila pristal prvi kozmonavt Jurij Gagarin. Na svoji poti po vesolju je preletel nad 700.000 kilometrov! V Sovjetski zvezi je ob novici, da je major Titov uspešno pristal na Zemlji, zavladalo vsesplošno veselje. Premier Hruščev prejema čestitke od državnikov raznih držav. Med drugim mu je čestital tudi naš predsednik Tito. Vsekakor je uspešni polet četrtega človeka v vesolje velik zgodovinski dogodek in nov uspeh sovjetske astronavtike. Po sodbi dveh jugoslovanskih znanstvenikov je pot na Luno odprta. Človek Je prvikrat prodrl v vesolje 12. aprila letos. Major Jurij Gagarin je v štiri in pol tone težki ladji »Vzhod 1« obletel Zemljo in pristal na določenem kraju. Polet je trajal 108 minut. V ZDA je bil prvi kozmonavt major Schepard. Poletel je 5. maja in je v 15 minutah v raketi »Redstone« preletel 475 kilometrov in se spustil v Atlantski ocean. Dosegel je višino 184 ČRNI POTOK Ni še dolgo tega, ko so morali kmetje mlatiti žito s cepci. Tako je bilo tudi v Črnem potoku. Sedaj so se stvari spremenile. V Črni potok je prišel kombajn, ki je kmetom omlatil in zvezal žito. Kombajn je last Kmetijske uprave Livold in je v enem dnevu omlatil žito vsem kmetom iz Črnega potoka. Lepo, sončno vreme bo trajalo približno do 13. avgusta. P® 13. avgustu bo nastopilo nestalno vreme s pogostimi padavinami. Hladno bo. SZDL, priložnostni članek ob 20-letnici vstaje narodov Jugoslavije, razmišljanja o turizmu, narodopisnem muzeju v Ribnici, Stanovanjski skupnosti in drugem. Ob rojstvu ribniškega »Rešeta« želimo, da bi uspešno opravljalo svoje poslanstvo, ki je spričo sedanjega razgibanega časa zelo odgovorno. List izdajata Občinski odbor SZDL in Stanovanjska skupnost Ribnica. je poletel 21. julija. Kapetan Grissom je prav tako letel 15 minut. Kabina se je nato potopila v Atlantskem oceanu, pilota pa so na dramatičen način rešili s helikopterjem. On si je dejal: Zares je lepa. Ona je razmišljala: Dober je in rad me ima. Maj je bil, ko je postala njegova. Drhtela sta v samoti. Njej se je zdelo, da sanja presladke sanje. Nenadoma se je v njenih očeh svet skazil in vzdrgetala je. Obrnila se je od njega. On pa ji je mirno božal lase. Potem je bil maj spet lep, ona lepšega maja ni doživela. Njemu to ni bilo nič novega. V juniju mu je rekla, da se boji. — Ne skrbi, jo je tolažil. Saj imamo zdravnike. Ona je zajokala in jokala mnogo noči. Bleda je bila, ko so jo položili na mizo. V sobi je bil zadušljiv vzduh po zdravilih. Nekdo se je približal z masko na obrazu in z brizgalko v rokah. — Stisnite pest. Čutila je vbod igle in slišala, da bo zaspala. Iz Piedgiada Gasilci iz Predgrada bodo v nedeljo 13. avgusta priredili pod lipo v bližini zadružnega doma družabno prireditev. Za udeležence bo lepo poskrbljeno. * Za zadružni dom v Predgradu se v zadnjem času nihče ne zanima. Vodovodne cevi pri straniščih še vedno niso urejene. Poslopje bi bilo treba prepleskati, okolico doma pa urediti. Cestni jarek, preko katerega vodi pot do zadružnega doma, je vedno globlji. Ali res ni nikogar, ki bi poskrbel, da se bodo te pomanjkljivosti odpravile? Glas je bil kakor iz kamna. — Naravnajte ji noge, je bilo zadnje, kar se je skozi omotico dotaknilo ušes. Potem se je začela ubrana igra električne luči, gumijevih rokavic in jekla. Zdravnikovi prsti hitijo. Jeklo grebe. Kri počasi pronica skozi kompreso in se cedi po polivinilu. Jeklo prinaša na dan koščke tkiv. Vajeno je dela. Prav tako prsti v gumiju. S krvjo pokriti brezoblični koščki padajo v vedro. Enega prestrežejo prsti. Napravijo nekaj gibov, kri se razleze po rokavici, zdravnikovi zenici se zapičita vanj in ustnice ugotovijo: — Nožiča. Jeklo zdaj glasno, enakomerno praska po mesu. Vajeno je dela. Kakor prsti v gumiju in njihove mišice. Sekunde minevajo. Pri jemalka škrtne in zdrsne ob rokavici na mizo. — Gotovo, spregovori zdravnik. Pripravite naslednjo! Sestra, izpraznite vendar že vedro! Z rok sname rokavice, z obraza potegne masko in stopi na hodnik k oknu, skozi katerega sije sonce. J. S. ZAČETNA DELA PRI MELIORACIJI ZEMLJIŠČ V KARLO-VICI. Z MELIORACIJO BODO V TAMKAJŠNJIH KRAJIH PRIDOBILI PRECEJ NOVIH OBDELOVALNIH POVRŠIN Franc Trampuš Zanimivosti SONČENJE BREZ OPEKLIN Neko podjetje v ameriški državi Virginija je izdelalo posebno luč za sončenje, ki ne povzroča opeklin na koži. Izdelek omenjenega podjetja omogoča, da se lahko podvržejo sončenju tudi osebe, ki so občutljive za toploto in tudi majhni otroci. PANIKA V GOREČI KINODVORANI V Santiago, glavnem mesto države Chile je zajel požar eno najnovejših kinodvoran. Ko je nekdo zaklical, da gori, je nastala nepopisna panika, v kateri je množica pohodila dva gledalca. Poleg obeh gledalcev, ki sta umrla, je bilo težje in lažje ranjenih še 25 gledalcev, ki so se poskušali rešiti na vse načine. Nekateri so celo skočili z 18 mr visoke strehe na množico, ki je-panično bežala iz goreče zgradbe. HITREJŠI OD RAKETE Neki ameriški senator je dejal v debati o novem državnem proračunu, ki je najvišji doslej v zgodovini Združenih držav Amerike, naslednje: »Naš proračun bo prej dosegel višino Meseca kot naše rakete«. OPTIMIZEM PA TAK Radomir Sebič iz Župskega Aleksandrovca, ki dela in živi s-svojo ženo Danico kot gostilničar v vasi Velika Drnova, je postavil na pokopališču v Aleksan-drovcu sebi in ženi spomenik. Ta sicer ni nič posebnega, zanimiva pa je to, da si je dal poleg letnice rojstva vklesati tudi letnica smrti. Iz številk je razvidno, da misli živeti 99 let. KAPELNIK PA TAK! Meščani glavnega mesta Danske Kopcnhagena so lahko zares ponosni na kapelnika svoje mestne godbe, na 17-letno Marjano Birk (na sliki). Ta mladi kapelnik vodi vsako nedeljo po glavnih mestnih ulicah mestna godbo v park, kjer dirigira bogatemu koncertnemu sporedu. To je vsekakor najmlajši kapelnik ne samo na Danskem, ampak verjetno tudi v Evropi. Marjana je uvedla tudi novost, da bi privabila čim več-meščanov na koncert. Mestna godbo vodi na koncert v športni obleki, kar vzbuja veliko zanimanje in privablja vsako nedeljo ogromno množico ljudi pred koncertni paviljon v mestnem parku. Gray je stal tik za njo in je čez njeno glavo pogledal v sobo. Pri oknu, skozi katero je Gray opazil svinčenosivo nebo, je bil Neil Pollard, nizek in čokat; stal je kot boksar. Malce se je nagibal naprej in si z dlanjo levice drgnil členke na desnici. Gledal je v tla. Med črepinjami zraven prekucnjene mize na preprogi je na pol ležal očitno mnogo večji možakar. Ozke črne brke je imel in kljub čudnemu položaju polizano gladko frizuro črnih las. Ko so se vrata odprla, se je ozrl. Gray ga je ■poznal po brkih, laseh in značilnih potezah na licu. Čeprav ga je poprej videl le dvakrat, prvič na stopnišču pred Beverlynim stanovanjem, drugič na filmskem platnu v policijski dvorani, je vedel: Chris Bond, ločeni mož pokojne Beverly. Gray se je spomnil, da je bil Bond takrat očitno bolj prizadet zaradi izgube kašmirskega plašča kot pa zavoljo smrti svoje bivše žene. Bondove črne oči so ošinile najprej tajnico, nato Graya za njenim hrbtom, nazadnje pa so se vrnile k Pollardu. Gray je bral neizmerno presenečenje v njegovih očeh. Potem se je Bond kar na lepem zasmejal. S plesnim korakom je stopil proti Pollardu. »Menda sem bil strašno neroden,« je rekel. »Drugič bom moral skrbneje paziti, kam bom sedel.« »Že prav,« je rekel Pollard. »Nič hudega!« Bond si je očistil hlačnice. Gray je čutil, da je v vsem njegovem početju nekaj narejenega, kar naj bi prikrilo tisto pravo. »Sicer pa hvala za pomenek,« je rekel Bond. »Če bi se kakorkoli premislili... Mojo telefonsko številko imate. Časa ni mnogo.« Svareče je zvenel njegov glas. »Oprostite zaradi mize!« Naglo je stopil mimo Graya proti izhodu. Gray je pogledal Pollarda, ki je strmel za Bondom. »Pollard,« je rekel Gray, »kasneje bom govoril z vami. Ali boste čez kako uro prosti?« »Mislim, da bom,« je qekel Pollard. »Pa zakaj...« . „ . »Potem vam bom vse razložil, mu je ze čez ramo vrgel Gray in naglo stopil za Chrisom Bondom. * Bond je čakal pri dvigalu. Grayu je kazal hrbet, njegovi prsti so bobnali po podboju pri vhodu v dvigalo. »Bond!« je rekel Gray. Bond se je obrnil. Njegove velike, črne oči so gledale vprašujoče. »Rad bi govoril z vami,« je pojasnil Gray. »Kdo zlomka pa ste? Trenutek!« Veke nad črnimi očmi so se stisnile v režo. »Nekoč sem vas že videl.« »Srečala sva se pred vrati v Beverlyno stanovanje. Prejšnjo soboto ponoči je bilo.« Bond se je spomnil. »Tako, govorili bi radi z menoj.« »Povabim vas na kozarček,« je rekel Gray. »Kar dobro za začetek,« je odvrnil Bond. »Pojdiva!« Na enem koncu okrepčevalnice je glasbena skrinja ubirala vesele melodije. Streglo je dekle v rdeči obleki. Izpod čela in od strani je spodbudno pogledovala goste. Pri točilni mizi sta obstala. Gray je pokusil pijačo in postavil kozarec na mizo. »Ali sta se s Pollardom stepla?« ga je vprašal. Bond je vrtel kozarec med prsti in zamišljeno gledal Graya. »Mogoče,« je odgovoril. »Koliko bi bilo vredno izvedeti kaj več o tem?« Gray je takoj spoznal, kam meri Bond, zato se je premislil, vsaj za trenutek. Z očmi je preletel Bondov dragoceni plašč. »Ali je to kašmir-ska volna?« »Seveda je! Zakaj?« »Zanima me, koliko kašmirskih plaščev imate.« Bond ga je presenečeno pogledal. Že so se premaknile njegove polne ustnice, kakor da hočejo reči: »Enega.« Potem pa se je Bond kar na lepem premislil. Jeza se mu je zabliskala v očeh. »Niti enega za vaše preklete opravke,« je rekel. Gray je globoko zajel sapo in se prisilil, da je ostal miren. Zanimalo ga je, zakaj sta se stepla v Pollardovi pisarni. Bond je rekel: »Motil sem se, ko sem tisti večer rekel, da sem ta plašč pustil v Beverlynem stanovanju. Drugje sem ga imel. Ali ste tudi vi zapleteni v to reč?« Gray je prikimal, vpraševati pa ni hotel. Naj kar sam pove, si je mislil. »Sodelujete s policijo?« »Pravzaprav ne, v nekakšnem dogovoru sem s Herrickovimi in z njihovim advokatom.« Grayu se je zdelo, da Bond naglo preudarja. »Herrick ima denar, kaj? In vi delate zanj. Povem vam, kaj se je pravkar zgodilo v Pollardovi pisarni. Koliko daste?« živčno je bobnal s prsti po točilni mizi. »Veliko ne,« je rekel Gray. »Navsezadnje lahko vprašam Pollarda.« Bond se je našobil, takoj potem pa ga je obšla druga misel: »Pollard vam bo povedal le nekaj. Na napačno sled vas bo speljal. Če hočete izvedeti resnico, morate mene vprašati. Seveda se morate kmalu odločiti, najkasneje do drevi. No, kako?*1 Sc hitreje so bobnali njegovi živčni prsti. »Kaj, kako? Ali to, da ste hoteli Pollarda izsiljevati, pa se je uprl in zamahnil?« Bond je strmel v Graya. »Pollard vam 3C povedal!« je siknil. . »Le kdaj?« se je Gray obrnil k njemu. »Saj ni bilo časa za pomenek! Sicer pa dvomim, da ve, kako nujno potrebujete denar. Tako nujno, da ne morete ostati v San Franciscu dlje kot.. • Ker ni vedel, kaj naj reče, je raje utihnil. H Ura' ti sc je zavedel, da je uganil neposredni P«v pretepa. Bondov presenečeni pogled je potr pravilnost njegove domneve. »Kaj hočete, človek ima včasih smolo,« i rekel Bond. »Jaz jo imam zdaj. Zgodi scP^j Zanima me, kako za vraga ste izvedeli. Ali že VCd0?<< (Nadaljevanje)