„Primorec" izhaja vsakih štirinajst dnij kot priloga „Soči" brezplačno; drugače slane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr.; za tuje države več poštni stroški. „Soča" z „Gosp. Listom" in „Primorcem" stane na leto 4 gld. 40 kr. — Uredništvo in upravništvo je v Tržni ulici (Mercato) 12, II. Domači oglasi sprejemajo j se le iz narodnih krogov. Plačujejo se: za šesteroslopno petit-J vrsto enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. | — Posamične številke se prodajajo po 2 kr. — Rokopisi se ne vračajo. J Korist in poraba travniških bran za mah. Govorilo in pisalo se je že mnogo o travniških branah — a naši kmetovalci se še ne poslužujejo zadostno tega prekoristuega poljedelskega orodja. Bodi mi dovoljeno, da nekoliko povem o koristi in porabi travniških bran iz svoje poskušnje. — Ker imam precej travnikov, omislil sem si tudi brano, in sicer dvouprežno. Stala me je sicer 40 gld. — a ti stroški so se mi v teku enega leta več kot povrnili. — Kakor je vsaki poljedelski rastlini kultura potrebna, istotako tudi travi na naših travnikih, kateri so itak bili v našo škodo predolgo zanemarjeni. Poglejmo si neopleto gredo, kako na njej v rasti zaostaja kuhinjska zelenjava; kako se pa potem bujno razvije, ako gredo oplejemo in pregoste sadike izruvamo. — Prav tako je pri koruzi, krompirju i. t. d., pa tudi pri travi na naših travnikih. Treba ji je spomladi zemljo zrahljati in jo osnažiti plevela t. j. mahu. — Travo treba je tako rekoč okopavati, tako, da more zrak pristopiti do korenin, kar je za dobro rast vseh rastlin neobhodno potrebno. Vse to pa se na najboljši način da zvršiti z dobro travniško brano. Pravim, da z dobro, - kajti ni vse jedno, če vlačim z navadno trdno brano, katera mi travnik deloma preveč raztrga, deloma pa ne doseže tal, ker se površju zemlje ne prileže; treba je nalašč za to napravljene brane, katera sestoji iz mnogo posameznih, kakor veriga sklopljenih delov, tako, da se more prilegati tudi neravnemu travniku popolnoma. — Da dobro povlečeni travnik daje po tretjino, da polovico več in boljše krme, kakor nepovlečeni, to je dokazano in to more potrditi vsak gospodar, kateri je to poskusil. Poleg tega glavnega dobička, kateri nam prinese brananje travnikov, imamo pa še tudi postransko korist, in to je — dobljeni mah. — Na prostranem travniku iztrebil sem minolo spomlad šest velikih voz mahu in če voz računim po 5 gld., — tako je stelja le s tega travnika blizu toliko vredna, kolikor me je stala brana. Da bo uspeh vlačenja popoln, treba je tudi vedeti, kako se tisto najbolje izvršuje. Videl sem, da vlačijo nekateri v krogu in sicer v podobi polževe črte; drugi vlačijo po eni strani tja, po drugi nazaj, in še drugače. A po svoji skušnji lahko trdim, da je najbolje, ako se vlači po eni strani tja in po istoj strani zopet nazaj. Prvo pot se mah zrahlja — d r u g o p o t s e p a i z r u j e. Mah se potem z navadnimi grabljami pograbi in na kupe spravi. — Konečno bodi mi še dovoljeno, da v nakup travniških bran najtopleje priporočam našo domačo tvrdko: Josip Lorber in dr. v Žalcu na Štajerskem. Ta tvrdka izdeluje brane kot posebnost in je njena delavnica v to svrho prav umno uravnana. Ker ima razen tega tudi svojo livarno s parno močjo, more brane tudi ceneje prodajati nego vsaka druga tovarna.- Kar se tiče uprašanja: ali eno ali dvouprežno brano? — tako bi vsakemu večjemu posestniku in celim občinam le drugo priporočal, kajti pomisli: prva tehta blizu 60 klg. in velja 26 gl, druga tehta pa blizu 83 klg. in velja le 6 gl. več t. j. 32. gl. Žalec meseca sušca 1894. F. R. Goriške novice. Naročnikom. — Marsikdo častitih gospodov naročnikov še ni poslal naročnine za letos, mnogo njih je pa dolžnih še od lani. Ker imamo velike stroške na vse strani, uljudno prosimo, da bi nam vsakdo poslal, kar nam tiče. „Goriška ljudska posojilnica*4 bo imela svoj redni letni občni zbor 28. t. m. ob 11. predpoldne. V prihodnjem „Primorcu" bomo poročali o izidu in o sklepu računov za deseto upravno leto. „Slovensko bralno in podporno društvo" bo imelo svoj redni letni občni zbor 1. aprila v spodnji dvorani Marzinove gostilne. O računskih sklepih za 1. 1893. bomo poročali prihodnjič, Zaplemba, — Zadnja številka „R i n-n o v a m e n t a" je bila zaplenjena v nedeljo jutro, ko je bila že vsa izdaja razposlana po pošti. Politična oblast je baje brzojavno obvestila vse pošte, da bi lista ne oddale naročnikom. Zaplembo je odredila po-litiška oblast, baje na brzojavni ukaz iz Trsta ; zaplenjen je bil članek o dohodu nemškega cesarja v Opatijo. Okrajna bolniška blagajnica v Gorici. — Iz goriške okolice smo prejeli sledeči dopis: „Nekje v „Soči" sem čital, da okrajna bolniška blagajnica v Gorici je ustanovljava za goriško mesto in za sodnijske okraje: goriški, kanalski, tolminski, cerkljanski in bolški. Gotovo je torej, da večina zavarovanih delavcev so Slovenci. Toda ista blagajnica je povsem v laških rokah; njen načelnik je izdajatelj „Gor-riera" in vodja znani Travam Ali bi ne bilo mogoče, organizovati med delavskim stanom stranko, ki bi odpravila sedanje gospodstvo ? Delavci, pomagajmo si in Bog nam bo pomagal !“ Naša .sodišča v Gorici moramo zadnji čas le pohvaliti, kajti na slovenske uloge izdajajo dosledno tudi slovenske rešitve in razsodbe. To niso morebiti le prestave, marveč izvirni slovenski spisi. — Toda naše ljudstvo daje sodiščem veliko premalo prilike za tako uradovanje, kajti le malo je takih Slovencev, ki se toliko osrčijo, da podajajo slovenske uloge. Toda kako naj bi se v tem pogledu hudovali na naše priprosto ljudstvo, ako celo taki ljudje, ki hočejo biti zagovorniki prave „slovenske poštenosti", podajajo laške uloge na slovenske tožbe? Izvrševanje narodne enakopravnosti je pri takih odnošajih nemogoče. Te dni se je pohvalil neki naš znanec z dežele, češ, naš gospod župnik je zavrnil neko laško razsodbo. Toda v teku pogovora smo doznali, da je tožitelja zastopal laški odvetnik, ki je seveda podal tožbo v laškem jeziku. V takem slučaju sodišče uprav vsled načela narodne enakopravnosti ne more drugače razsoditi nego v laškem jeziku. Nauk iz tega je jasen ! — Pa tudi državno pravdništvo bi Slovence moralo vselej tožiti v slovenskem jeziku, ako bi toženci vselej to zahtevali, kakor so storili obsojeni Podgorci. Tak6 ne pridemo do enakopravnosti. — V zadnji številki smo povedali, kako je naš urednik vsled doslednega pritoževanja dosegel, da je tudi od višjega deželnega sodišča v Trstu dobil že par razsodb v slovenskem jeziku. Da, vsled pritožbe našega urednika na ministerstvo bode isto sodišče sploh vsako slovensko ulogo reševalo v slovenskem in italijanskem jeziku, pisano na desni slovensko in na levi italijansko. Ali kako naši ljudje sami delajo zapreke slovenskemu uradovanju, dokazuje naj sledeči slučaj. Naš urednik je podal proti Obizzi-ju tožbo za blizu 700 gld., katere mu še dolžuje. Toda na slovensko tožbo je dal Obizzi — italijanski odgovor. Tako namreč varuje „slovensko narodno poštenost", za kar je ustanovil kar dva lista. — Komentarja pač ni potreba! Deputacija na Dunaj. — Trojica dr. Marani, dr. Venuti in Kurner so šli na Dunaj pod pretvezo, da bodo trgovinskemu ministru priporočali železnico Podbrdo - Javornik. — Čujemo pa, da gospodje nameravajo pod pokroviteljstvom princa Hohenloha rovati proti slovenskim zahtevam zastran slovenskih šol v Gorici. Ni več ministra Gauča na Dunaju, da bi mu „imponovala" taka trojica. Na Rojicah hočejo nekateri Goričani prirediti 27. t. m. veliko ljudsko veselico.— Hojice so zunaj mestne občine in v najemu c. kr. vojnega erarja. Pokojninski zalog za učiteljstvo na Goriškem dobiva tudi donesek od Zapuščin. Sklenjeni račun za 1. 1892. kaže. da je imel takih dohodkov 6083 gld. 04 1/i kr., a nepo-tirjani zastanki so znašali koncem leta še .2397 gld. 47 kr. Zemljiška odveza nas tare že od 1. oktobra 1850., a kmalu je bode konec. Do konca 1. 1892. smo plačali že 4,329.949 gld. 94 1I2 kr., a ostalo je še samo 163.228 gld. Str 2. 86 V2 kr. — Doželna doklada za plačevanje tega dolga znaša 1) °/o na vse izravne davke. Koncem 1. 1895. bo menda poplačan ves dolg in ta doklada se bo mogla porabiti za marsikako koristno deželno napravo. Stara žena. — V nedeljo je umrla najstarejša žena v Solkanu, Marija Marušič, stara 96 let. • Tatovi. — V noči od 12. do IH. t. m, vlomili so drzni tatovi v prodajalnico g. Ferdinanda Honiga v Gorenjivasi pri Kanalu. Izruli so z močnim drogom železno omrežje iz okna in potem brezskrbno vršili '.vojo lopovsko umetnost. K sreči ta večer ni bilo veliko denarja v predalniku, le za blizu 100 gld. raznega drobiža. Razun nekaj kave in sladkorja se niso lotili drugega blaga. Šolsko obiskovanje cele dežele je najslabše v goriškem mestu. Tukaj je okoli 1000 otrok brez šole. Temu je uzrok skrajna nemarnost naše mestne gosposke, ki ničesa ne stori, da bi otroke prisilila hoditi v šolo. V dokaz nam bodi sklenjeni razkaz za 1. 1882. o kaznih zaradi slabega obiskovanja šole. Čujte! V Gorici je bilo 1. 1892. le za 10 gld. glob, dočim jih je bilo v okraju goriške okolice 779 gld., v gradiščankem okraju 372, v sežanskem 330 in v tolminskem 279 gld. — V gotovini je došlo v Gorici 3 gld., v goriškem okraju 241, v gradiščanskem 32, v sežanskem 194 in v tolminskem 59 gld. Drugo se je poravnalo z zaporom. — Ker gredo globe v pokojninski zalog za učitelje, razvidno je iz tega, kako malo plačujejo Lahi za ta zalog v razmeri s Slovenci. Zmešnjave na pošti. — V zadnji „Soči“ (in v današnji „Primorčevi” prilogi za posebne naročnike) smo govorili o zmešnjavah na goriški pošti. Evo, kaj se nam je primerilo te dni: 9. t. m. je bilo oddano v Ljubljani pismo z naslovom: Slavno upravništvo „Soče“ — Gorica na Primorskem". Razločen naslov, kaj ? Ali čujte ! Pošta je poslala pismo v Sočo nad Rolcem ; v Bole je došlo pismo 10. t. m., od kjer so ga vrnili s pošto 11. t. m., a nam je prišlo v roke 12 t. m. In pismo se je nanašalo na neko važno zadevo, ki seje tikala zadnje številke „Soče" 10. t. m. Ako bi iz tega nastala kaka sitnost, kdo bo kriv ? Katnik-Travan. — V zadnji „Soči" smo poročali o kazenski obravnavi pri goriškem okrožnem sodišču, vslcd katere je bila g. Katniku znižana globa od 40 gld. na 10 gld. (Posebni naročniki „Primorca" dobe to poročilo v prilogi.) Toda g. Kalnik rad plača to globo, kajti Travanova tožba mu je naklonila precejšnjo srečo. Gospod Katmk je namreč stavil v loterijo pri Braidi na Travniku tri Tra-vanove številke in dobil je — terno. G. Braida mu je odštel čistih 2070 gld. Ta slučaj je vzbudil med goriškimi Slovenci mnogo smeha. „Lega Nazlonale“ v Devinu. — „Gorriere" od torka poroča, da „Lega Na-zionale" namerava ustanoviti šolo v Devinu, češ, da tega si žele premnogi tamošnji roditelji. — Upamo, da „Corriere" ni govoril resnice, kar se tiče Devincev, ampak da je izrekel le svojo nemerodajno „pobožno" željo. Res je, da v Devinu se je naselilo nekaj Italijanov, a to sd večinoma laški ribiči, ki pa ne marajo delati zdražbe med prebivalstvom, kjer so našli gostoljubno zavetje. Upamo, da Devinci bodo znali, upirati se hujskarijam „Lege Nazionale", katerej naj bi pokazali duri s tako resnim opominon, da se nikoli več ne bo upala, vtikati svoj predrzni nos tjekaj, kjer nima nič opraviti, Nesrečna smrt. — Iz Ustij pri Vipavi nam pišejo: V soboto 10. t. m. je šel mladenič Andrej Hete iz Ustij v sosednjo vas. Vračal se je pozno v noč in ko jo šel po stezici nad propadom, ki je okoli 20 metrov globok, prekucnil se je s steze doli v globočino. — Domačinom se je drugi dan čudno zdelo, da mladeniča ni domov; odpravijo se proti omenjeni vasi in dobe ga v prepadu. Imel je veliko rano na glavi. Znamenja kažejo, da ni bil takoj mrtev, ampak da se je moral veliko boriti s smrtjo, predno je izdahnil dušo. — Mladenič je bil edina podpora materi udovi. Bog se usmili obeh! Duhovske vesti. — Preč. g. Pavle-t i č Gotard, župnik na Št. Viškigori, pride v Miren. — G. g. J. Rojec, kapelan v Solkanu, je šel 8. t. m. za vikanja v Bilje. — Novi stolni vikarij č. g. Andrej Pavlica je že prišel iz Bilj v Gorico. — G. g. Ivan Kodermac, kapelan v Ločniku (katerega so „Legovci" smrtno sovražili), je šel na otok Mor osini, — Na njegovo mesto je prišel č. g. Evgenij Jordan iz Ronk. — Zadnji je jako po volji ločniškim „Legovcem", katerim je hitel predstaviti se, in goriškemu „Gorrieru". Zakaj? Zato ker lomi le svojo laščino in furlanščino ! Toda ta gospod je le z a č a s n o poslan v Ločnik, ker merodajni krogi spoznajo, da mladi gospod za ta kraj ni sposoben. Kako bo skrbel za slovenske prebivalce v Ločniku in v Gradišču, za slovenske otroke tamošnje slovenske šole ? ! Naše občine. — Od zadnjega razkaza so se oglasile zopet nekatere občine z darovi za naše . „S 1 o g i n e“ zavode. Poslale so : Grgar 20 kron, Ravnica 10 kron. — Sv. Luci i ja 10 kron z opombo, da bo sledila večja podpora, ko so gmotno stanje občine zboljša. — Kobarid 20 kron. — Deskle 40 kron, a župan g. Andr. Konjedic je ponovno priložil še 10 kron, da je bilo ravno 50 kron. — Občina Selo pri Brestovici je naznanila donesek 3 gld. Gast takemu rodoljubju. Živele naše narodne občine, ki tako lepo spoznavajo veliko važnost slovenskega življa v dežele glavnem mestu. Le z vsestransko podporo bo mogoče povzdigniti Slovenstvo v lepi naši Gorici. Ostale radodarne doneske potrdi prihodnja „Soča“. Iz Cepovana, 12. marcija. — Pretekli teden izročili smo materi zemlji telesne ostanke prvega tukajšnjega župana P. Bratuž-a, kateri je ostavil ta svet v lepi starosti 90 let. On je bil prvi župan, zato, ker je bil voljen županom precej ob ustanovljenju občin ali županij leta 1848. Znamenito je to, da v naši deželici baje noben prvi župan ni toliko časa živel, razen oni goriškega mesta, kateri še zdaj živi. Pri nas je pa še druga znamenitost ! Do leta 1892. so bili razen enega vsi čepovanski župani živi, predlanskim je umrl drugi župan tudi v visoki starosti blizo 90 let. No v naši občini je od dobe ustanovljenja občin pa do danes le osem mož, katere je županska čast doletela, in oni peteri še živi imajo tedaj nado, da enako prednikom, dočakajo visoko starost! Občine goriške okolice prav sedaj plačujejo državi svoj krvni davek. Lani sem Vam Štv. 6. j bil sporočil, g. urednik, da naša občina ne j zaostaja v tem oziru za drugimi, ampak da ! ga primeroma prav obilno plačuje. In glejte letos nam je ta davek znatno zrastel, kajti naborna kppiisija je od 23 k naboru prišlib mladeničev potrdila 12 (reci dvanajst), pa gotovo dobi za nameček še katerega, ker jih je iz doma šest, ki se morajo še predstaviti. No mladeniči so letos izpričali, da so zli nasledki žganjarij, katerih hvala Bogu v Gepo-vanu že dalje časa nimamo že davno odstranjeni tudi v pogledu na telesno razvijanje in doraščevanje. Iz Dobravelj. (Izv. dop.) — „Bog ve, vdobimo li šolo mi kedaj — ali nikoli" ? enaka vprašanja so tu zdaj na dnevnem redu mej prostim ljudstvom. „Velika razburjenost je zavladala mej tukajšnjim občinstvom, kajti opetovano so se začeli nekateri poganjati za svojo zares prepotrebno šolo, katero nam merodajna gospoda še vedno zadržuje ; moledovalo se je že v tem oziru baje do poslednje instance in — kakor čujemo — brezuspešno. Skrilje, koje so mnogo manjše od naše občine — imajo svojo šolo; Vel. Žablje, bro-ječe le nekaj desetin šolskih otrok — ima lastno šolo : le uboge Dobravlje, koje imajo na stotine za šolo sposobnih otrok — morajo v tem oziru zdihovati „pod ptujim jar-momu ter otroke pošiljati v oddaljeno (večkrat celo nepristopno) šolo pri Sv. Križi. Otroci, gredoč v šolo, se mej dolgim potom vadijo vsakovrstnih hudobij ter šojo — takorekoč — obesijo na kol; v šolo gredoč požigajo grmovje — da, še celo iz cele njive požeto žito so lani nečemu kmetu v kopah požgali. Kako je naša mladež izprijena, prepričal sem se te dni na lastne oči, videč, kako so z laporjem obsipali malovredni paglavci nečega učitelja v pokoju, stanujočega v ob-ližju; videl sem, kako so nečemu steklarju prevrgli krošnjo ter morda s tem vse njegovo premoženje uničili. Odkod vsa ta izpiljenost? Ali jih uče tako stariši in učitelji? Neki izkušen pedagog, poznajoč naše šolske razmere, je kar naravnost izpovedal, da povod tej razposajenosti so predolge poti do šole, ker tako imajo priložnost otroci mej dolgim potom uriti se v vsakovrstnih hudobijah. Sveta dolžnost bila bi tedaj, da bi merodajni činitelji vendarle enkrat uvideli te naše potrebe in ne odlašal kralj Riar s smrtjo kraljice Lunice, Podbrdski. Iz Podmelca. — V Podmelškem mlinu obesil se je 14. t. m. mlinarski hlapec Leop. G a r 1 i iz Jagošče. Bil je jako dober, pohleven in celo pobožen mladenič (Še prejšnji delavni dan je bil pri sv. maši, a pri njem so našli rožni venec.) Kaj ga je napotilo k tako nesrečni smrti, ostane uganka, če ni temu zopet krivo — nesrečno žganje. Iz Prvačine: „K mojemu dopisu v zadnji „S oči" blagovolite popraviti, da pri občnem zboru naše nove ženske podružnice sv. G. in M. je bila izvoljena za namestnico denarničarice gospa Terezija Pahorjeva in ne Patronjeva, kakor je bilo napačno povedano". Jz Bilj smo prejeli učeraj obširen popis o odhodu č. g. Andreja Pavlice 8. t. m. v Gorico, ki je tamkaj pastirova! po smrti vikarja č. g. Štefana Faganelja in o dohodu novega vikarija č. g. Ivana Rojca iz Solkana v Bilje. Prostor nam ne pripušča, da bi ponatisnili dopis v celoti, ker smo imeli stavljanega že dosti drugega gradiva. — Dopisnik omenja, kako priljubljen je bil Biljan- •cem č. g. P. in izraža svoje prepričanje, da dobe v g. R. vrednega naslednika, o čemer smo uverjeni tudi mi. Č. g. Rojca so spremili iz Solkana preč. g. župnik Kolavčič, župan Mozetič in nadučitelj Jug. Brez občinskih doklad imamo le malo občin v deželi. Lani niso imele doklad sledeče davčne občine: St. Andrež, Rupa. Sovodnje, Peč v goriškem okraju; Drežnica, Ladri, Smast, Vrsno v tolminskem okraju; Naklo, Divača, Ležeče v sežanskem okraju; Boškin v gradiščanskem okraju; Belvedere in Ruda v Červinjanskem okraju. — Edino le doklade na u ž i t n i n s k i davek (vino, meso, pivo, žganje) so imele občine : Miren, St. Peter pri Gorici Krasno, Višnjevek, Renče, Gradišče pri Renčah, Tomaj, Križ, Gerovlje, Gradež in Jamlje. Ostala Slovenija. Spomenik „tržaške »danosti44, ki stoji pred južnim kolodvorom v Trstu, je bil doslej noč in dan pod posebnim varstvom oboroženega redarja. Slavni vladi se je zdelo to stražnenje vendar preočitna sramota in ker za nobeno ceno noče, da bi svet količkaj dvomil o skalotrdni udanosti „najzvestejšega mesta", zato je začetkom tega meseca odpravila oboroženo stražo pred spomenikom in jo — ker gospodom iredentovcem vendar nič prav ne zaupa — nadomestila z redarjem v navadni obleki, ki pa tudi noč in dan hodi okolo spomenika. Tako je ustreženo Italijanom in vladi. A nam Slovanom — tudi. če je vladi tako prav, zakaj bi nam ne bilo? Italijanska požrtvovalnost v Trstu. —- Pretekli pust je bil velik ples na korist italijanskega šolskega društva „Lega Nazio-nale“. Te dneve so časopisi razglasili račun o tem plesu. Po odbitku vseh stroškov ostalo je čistega dobička za to naše protinarodno društvo 340 0 g Id., ali po navadni italijanski veljavi 7000 1 i r. Ali ni to posnemanja vredna požrtvovalnost ? — Sicer pa vselej, ko gre za italijansko reč, se v avstrijskem Trstu pokaže velika požrtvovalnost, — ko pa gre za avstrijske slavnosti, tedaj so vsi premožnejši gospodje z županom vred zadržani, navadno „radi bolezni", udeležiti se take slavnosti. Za zgled navajamo le, da sta patrijo-tiško društvo veteranov in italijansko delavsko podporno društvo pri svojih plesih imeli veliko denarno zgubo, — niti polovico stroškov niste pokrili. Taka se godi v Trstu. Iz beneške Slovenije nam sporočajo : „Pri nas se je prodajala sol po 35 cente-simov (15 kr. avstrijske vrednosti) kilogram. Zadnje dni preteklega meseca svečana pa so nam jo podražali in jo moramo plačevati sedaj po 40 centesimov (17 kr.) — Ali bo pomagalo to novo breme, katero bo tlačilo najbolj revno ljudstvo, državnim financam iz zagate ? Ali pa se morda ne bo vsled tega v našem blaženem kraljestvu le več neslane polente jedlo ?“ Slovensko gledišče. — Ta teden priredilo je dramatiško društvo v Ljubljani samo jedno predstavo. Učeraj se je namreč pela — zadnjikrat v tej sezoni — opera „Čarostrelec", ki si je pridobila letos vsled izborne predstave mnogo prijateljev. Pevsko društvo „Slavec44 v Ljubljani bo praznoval letos meseca julija (dne 7. in 8.) svojo desetletnico. V predvečer prirediti hoče slavnostni koncert z večjimi, večinoma novimi zbori in z vojaško godbo, drugi dan pa celodnevno slavnost z ljudsko veselico. Odbor prosi vsa narodna društva, da se pri prire-jevanju veselic blagovolijo ozirati na omenjeno slavnost. Književno društvo sv. Jeronima v Zagrebu. Glavna skupščina tega društva je sprejela predlog odbora, da se dajejo vsakoletne društvene knjige kmetom, obrtnikom, delavcem in šolski mladini za 50 kr. — Odbor vabi rodoljube, da mu čim več takih udov pridobivajo. Poštenje nasprotnikov. —'Pred kratkim raznesli so poljski in nemški listi lažnjivo vest, da deluje vodja koroških Slovencev dež. poslanec in župnik Podkloštrom preč. g. Gregor Einspieler za rusko pravoslavno vero, ter da dobiva za to od slovanskega dobrodelnega društva večjo podporo. To je seveda nesramno obrekovanje, katero so brez dvoma izumili naši narodni nasprotniki, da bi sramotili župnika Einspielerja in vse slovensko gibanje na Koroškem. Gosp. Einspielerju bodi, dokler se vse ne pojasni, v zadoščenje to, da ga kot vrlega katoliškega duhovnika in dobrega avstrijskega rodoljuba čisla in ljubi ves narod. Dolenjska železnica. — Izredno suha zima je prav ugodna za dela ob dolovijski železnici proti Novemu Mestu. Tiri so položeni že po vsej progi od Grosuplja do Straže, sedaj se nasiplje le še gramoz. Brez dvoma torej, da bode tudi ta del železnice gotov do določenega časa. Jubilej slovenskega škofa v Ameriki. — Kakor poroča „Amerik Slovenec," preteklo je 7. t. m. 25 let, odkar je bil posvečen v škofa msgr. Ignacij Mrak, škof v Marquettu, država Michigan v Severni Ameriki. Msgr. Mrak je starosta slovensko-ameriškega sveče-ništva. Porodil se je 16. oktobra 1818. v Poljanah na Kranjskem. V duhovnika bil je posvečen v Ljubljani pod pok. vladikom Alojzijem Wolfom 1. 1837.; 1. 1845. preselil se je v Ameriko, kjer je pastirova! več let med Indijanci’po Michiganu. Dne 13. avgusta 1887. praznoval je msgr. Mrak na tihem petdesetletnico svojega svečeništva, kot navaden indijanski misijonar. Slovenci v Ameriki. — Naši rojaki v Ameriki snujejo narodna društva povsod, kjer jih le morejo ; v njih dajejo drug drugemu dobre svete, pomagajo si v revah in težavah, skupno se vesele ob veselejših prilikah. Zdaj snujejo pa še zvezo vseh društev pod naslovom „S 1 o-venska Jednot a“, kakoršne imajo že dolgo časa Čehi, Poljaki in drugi Slovani. Ta „Jednota" bo velike koristi za vse Slovence v novem svetu, kajti vsakemu članu pojde na roko v slučajih, če se hoče kdo preseliti iz kraja v kraj, pa tudi v drugih potrebah. Doslej je pristopilo „Jednoti“ že deset slovenskih in eno hrvaško društvo. Tudi v novem svetu se torej kaže lepa sloga med Slovenci in Hrvati. Le naprej po tej poti! Sola Komenskega na Dunaju. — Pred leti so si dunajski Čehi zasnovali svojo osnovno šolo ; šola je prenapolnjena in vzr-žuje se z veliki žrtvami. Čehi so opravičeno prosili, da bi se tej šoli podelilo pravo javnosti. Ministerstvo pa je odbilo prošnjo : „Z ozirom na to., kar se je pokazalo pri nadzorovanju, in na sporočilo vsled nadzorovanj". Češki veščaki utegnejo pač pojasniti, kako je vsa stvar. Če je krivda na šoli, utegne se popraviti. Sicer je pa znano že vsemu svetu, kako židovski in nemški listi hujskajo proti tej, torej samo jedni, in še to zasebni češki šoli na Dunaju. Štiristoletnica bitke na Krbavskem polju. — Minulo je 400 let, odkar so Turki premagali Hrvate na Krbavskem polju pod Udbinom. Odkar je propadla Srbija in za njo Bosna (1. 1463.\ bila so Turkom odprta vrata v Hrvaško. Tedaj so bile razmere v Hrvaški jako neugodne. Plemstvo se je mej seboj prepiralo o tem, kdo ima nasledovati kralja Matijo Korvina (f 1490.), in to upra-šanje še ni bilo rešeno, ko so že nastali boji med Frankopani in banoma Bola in Deren-čina. V tem prodre Jakub paša, poglavar vrhbosenski, s 100.000 konjikov v Hrvaško in kranjsko. Ta dogodek je nekoliko složil Hrvate, ki so zbrali v naglici do 15.000 mož, med katerimi je bilo le 3.000 konjikov in se stavili Jakubu paši v bran. Boj je bil grozovit. Padlo je do 10.000 Hrvatov in ujetih jih je bilo do 3000. Padel je cvet hrvaškega plemstva : Ivan Frankopan Cetinski, ban jajški Jure Vlatkovič in mnogo druge hrvaške gospode. Turki so izgubili jako malo. Ban sam je padel Turkom živ v roke, ki so ga zaprli v neko pusto trdnjavo, kjer je tudi poginil. Kljubu temu grozovitemu porazu pa se Hrvatska ni udala Turku; baš 100 let kasneje zmagali so Hrvatje sijajno pri Sisku nad Turki. RAZNOTEROSTI. Državni zbor ima danes svojo zadnjo sejo pred prazniki. V zbornici sami ni prišlo še nič važnega na dnevni red, kajti glavno delovanje se zdaj vrši še v odsekih posebno v proračunskem. V tem je naš poslanec dr. A. Gregorčič poprijemal za besedo pri vsaki priliki, ko je bilo treba ministrom povedati želje in zahteve slovenskega naroda. Ministri so mu odgovarjali jako dobrohotno. Bomo videli, kako bodo kazala dejanja. Današnja „Soča" poroča bolj obširno o razpravah v tem odseku. V ponedeljek je poslanec Alfred grof C o r o n i n i interpeloval vlado zaradi go-riške laške obrtno-nadaljevalne šole, ki ne ustreza določenemu namenu, ker za slovenske obrtne učence noče nič skrbeti, dasi prejema podporo od dežele in države. Brigantl v Italiji. — V „kraljevem" Rimu in njega okolici niso ljudje več varni svojega življenja in imetja. 28. pret. m. napadla je tropa roparjev v pokrajini Campagna romana, komaj 4 kilometre od mesta rimskega, grofinjo de Agreda in njeno spremstvo. Razbojniki so napadli vozove in postrelili konje. Nadporočnik Morella, kateri je spremljal grofico, moral je tolovajem izročiti ves denar in kar je bilo vrednostnega blaga, da reši sebi in grofici življenje. — Taki odnošaji vladajo v „blaženi Italiji", v katero so toli zaljubljeni naši neodrešenci. Grozen potres. V pokrajini Tbibet, tako poročajo listi iz Honghona, bil je silen potres, ki je divjal 9000 kvadratnih milj na obseg. Med drugimi poslopji razrušil se je velik samostan v Husignamu, kjer je bilo v razvalinah pokopanih blizo 200 redovnikov. Nesreča na Vrbskem jezeru. — Dne 26. pret. m. popoldne je bila na Vrbskem jezeru (pri Celovcu, na Koroškem) na ledu soproga arhitekta Schurrja s tremi otroci in služabnico. Kar se je udrl led in vseh 5 oseb izginilo je v vodi. Prihitevši ljudje na pomoč, so rešili gospo Schurr in dva otroka, toda najmanjši sinček in služabnica sta utonila. Milijon dolarjev na dnu morja. — 3. julija 1. 18()5. potopil se je parnik »Broter Jonathan" kakih 10 milj oddaljen od mesta Crescut Gity ob ameriškem obrežju. Takrat utonilo je s parnikom 147 oseb, rešilo se jih jo le 19. Na potopljenem parniku bilo je mnogo denarja in nekovanega zlata, vrednosti okolo milijon dolarjev (nad 2 milj. gold.) Naravno je, da so ljudje že mnogo poskušali, da bi našli kraj, kjer se je parnik pogreznil, a vse iskanje bilo je brezvspešno. Pret. mesec pa je, kakor poroća večina velikih listov, našel potopljeni parnik potapljalec John Byan. Pokazal je razne predmete, katere je vzel na parniku na dnu morja in opisal je natančno njega lego. Posebna družba dvigne parnik z dna morja na površje: srečni potapljalec dobi polovico rešenega blaga. Nadcpoln mladenič. — V Altoni je neki 17-letni mladenič hotelusmrtiti svojo lastno mater s tem, da jej je hotel zabosti nož v grlo, ko je spala. Na srečo se mu ni posrečila peklenska nakana, kajti nož je zdrsnil mimo grla, ter je ranil samo lice. Sprijeni pobalin se je hotel maščevati nad svojo materjo, ker mu je žugala, da ga prijavi oblastim zaradi tatvine. Sedaj pa ima nepridiprav priliko, da premišljuje za- zaprtimi vratini o tem, kako treba spoštovati svoje roditelje. Izneverjenje pri dež. odboru ga-liškcm. — Deželni odbor gališki je prevzel od vlade prodajo soli. Za urejenje te zadeve najel je dež. odbor finančnega komisarja Ki-janskega, kateri je potoval po deželi, da sporoči vladi, kje naj bi se ustanovilo zaloge soli. Na tem potovanju dal se je podkupiti od vseh tistih, ki bi radi dobili zalogo soli. Vrnivši se v Lvov nadaljeval je svoja sleparstva. Prodajal je tja dospele množine soli na lastni lačun. Da reši „sitnosti"' tiste, ki so hoteli položiti kavcije, odvzel jim je jednostavno denar in ga spra\il v svoj žep. Pri prvi preiskavi so dognali, da trpi dežela škodo nad 20.000 gld. tudi mnogi zasebniki so oškodovani. Sleparskega uradnika so izročili deželnemu sodišču. — Novo mesto zida abesinski neguš Me-nelik. Načrte je izdelal Švicar [la. Novemu mestu so določili ime A d d i e A b b e b a. Neguš je nagnal na tisoče svojih podanikov, da pomagajo pri delu, in kedar ne ve, kako bi si čas kratil, prime tudi sam za lopato. Negušovi svetniki si belijo glave, kdo bo stanoval v teh po evropsko narejenih hišah; najbrž si mislijo, da bi se njihovi rojaki ne mogli privaditi takim stanovanjem. Čin blaznega. — V Amsterdamu zažgal je blazneč norišnico Snoel pri Leen-wardenu. Vse poslopje je zgorelo. Nad 100 umobolnih rešilo se je v divjem begu, 13 jih pogrešajo. Bržkone so nesrečneži našli smrt v plamenu. Roparstvo na Siciliji. — Navzlic obsednemu stanju in dovršenemu razoroženju prebivalstva se širi roparstvo na Sicilskem otoku vedno bolj. V poslednjih treh dneh pripetilo se je osem slučajev, da so oboroženi briganti napadli in oropali prebivalce na deželi. V jednem takem slučaju bili so briganti, katerih je bilo 12, preoblečeni kot stražniki in so odnesli nekemu posestniku blizu Palerma 11.000 lir. — Mnogi menijo, da bi se upor najgotoveje udušil, ako bi za isti denar italijanska vlada kupila kruha in moke ter tjc poslala, kakor pa vojake — ki so veljali itak ubožno kraljevino na milijone. — Snežni zameti v Siciliji. — Iz južne Italije prihajajo še vedno žalostne vesti o veliki škodi, ki so jo napravili snežni zameti na Sicilskem otoku, posebno v gorskih vaseh okolu Etne. V raznih teh vaseh podrla je teža snega nad 300 koč. V pokrajini Gofte-rona je zapadel sneg 2 metra visoko. Štiri železniške proge so morale ustaviti promet. Poskusen samomor na grobu. — Udova znanega italijanskega profesorja in časnikarja Sbarbaro, o katerem je tudi naš „Corriere“ mnogo pisal, ki je umrl v veliki bedi, se je hotela otrovati na grobu svojega soproga, pa so jo še rešili. Uzrok obupnemu činu je, da je vlada odklonila njeno prošnjo za pokojnino. Umor v železniškem kupeju. — Med Luksenburgom in Nancy - jem našli so graščaka Moreau-a iz Nancya mrtvega v kupeju I. razreda. Ker je bila denarna listnica prazna, se sodi, da je žrtva roparskega umora. Rogata zapuščina. — V Lvovu je umrl g. Kajetan Zakaszevvski, ki je zapustil vse svoje imetje 400.000 gld. za ustanovitev zavoda za slepce. Pokojnik je bil jako znana osoba v Lvovu. Nezgoda na morju. — Lloydova parobroda „Orion" (na potu in Trsta v Reko) in „Elektra" (iz Reke v Trst dohajajoč) trčila sta pri skalovju Porer skupaj in sta oba obtičala. „Orion" je bil le malo poškodovan in je kmalu mogel nadaljevati vožnjo. Na „Elektri" pa je škoda večja, ter je več mornarjev ranjenih, jeden mrtev. Ranjence je prepeljal parobrod „Messina" v Pulj. — Izneverjenje. — Denarničarji pri blagajni dunajske bolnišnice, Epp, Sojka in Brački, izneverjali so denar že tekom raznih let. Sicer ni še znana cela poneverjena svota, toda po črez računano sodijo primanjkljaj 10.000 gld. Nezvesti denarničarji so namreč upisavali razne osebe med bolnike in si prisvajali njihove podpore, ali pa so imeli bolnike več časa vpisane nego so bili res bolni* Za Eppotn in Sajkom izdalo je sodišče bralnico, ker sta pobegnila, Brachla so oddali deželnemu sodišču. Mons. Kneipp v Rimu. — Kneipp je hitro zaslovel v Rimu. Na stotino ljudij prihaja vsaki dan v samostan San Basilio, kjer biva. Papež se zdravi sedaj po Kneippovi metodi, baje z dobrim vspehom, ter ga obsiplje z dokazi spoštovanja. Kardinal Monaco La Valetta se tudi zdravi po isti metodi. (Najnovejše vesti pa zatrjujejo, da sta opustila tako zdravljenje). Za kratek čas. Želja. — Stric: „No, to me veseli, da si v šoli dobro napravil. Danes ti izpolnim vsako prošnjo. Kako željo bi imel?" ■Stričnik: „Da me navadiš „kvartali" Resnica. — Otrok (priteče k zdrav-mku) : „O gospod doktor, gospod doktor, pridite hitio k nam. Oče umira". Z d r a v n i k : „Le pojdi, pridem takoj pomagat". 1 Brezuspešno. S ° d n i k: „Zakaj niste oddali takoj na policijo denarnico, koio ste našli na cesti?" Za toženec: „Bilo je že pozno v noč". Sodnik: „No, in drugo jutro?" Z a t o že n e c: „Ni bilo nič več notri!", Tatu iz navade pravi sodnik: „No jaz mislim, da se danes zadnjikrat vidiva". Tat: „Kaj gre gospod sodnik v pokoj?" Čudna želja. Tat (pride v sobo k spečemu možu, zbudi ga, pomoli pod nos samokres ter mu zašepeta): „Ako se ganeš, si mrtev ! Denar iščem jaz". Mož (v postelji): „Dragi prijatelj, pustite me, da vstanem in prižgem luč: jaz ga bom tudi iskal!" Zvit. — Gospića (v prodajalni pri peku): „Gospod mojster, Vaše žemljice so pa vsaki dan manjše !" Pek: „O gospica! Za Vaša majhna u s t i c a so še vedno prevelike". Izdajatelj in urednik A. Gabršček. Tiska „Goriška Tiskarna" A. Gabršček. Franjo J a k i I tovarna kož v Rupi p. Miren in zaloga usnja v Gorici Raštel št. 9. Novine Franc, mizarski mojster, ima svojo delavnico v Ozki ulici (Via Stretta) v Gorici št. 1. Priporoča se slovenskim rojakom. AnrlrAi’ Talril tovarnar usnja v Rupi, ima xi.liu.lcj _i. Lcinc J.M prodaja vsakovrstno usnje, podplate, kopita, sploh vsa orodja in potrebščine za čevljarje. Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah zato se sl. občinstvu priporoča za obilen obisk. Ivan Drufa na Travniku, ima bogato zalogo vsakovrstnega usnja ter raznega orodja in potrebščin za čevljarje. Prodaja na drobno in na debelo. Anton Koren trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno, blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe. Ivan Hej a krčmar „Alla Colomba" za veliko vojašnico na desnem voglu v ulico Mo-relli, toči domača vina in ima Domačo Kuhinjo. Cene prav zmerne. Peter Birsa gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4.) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo; postrežba točna. Anton Obirtič čevljar v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila. Ivan Pečenko veletržec z vinom (na debelo v Vrtni ulici št. 8 (poleg ljudskega vrta na desno) prodaja nad 56 litrov po najnižjih cenah pristna bela in črna vina, in sicer: vipavska, furlanska. — Zagotavlja dobro, pristno blago, točno postrežbo in nizke cene. Ivan Kavčič velelržec na Kornu ima zalogo Dreherjevega piva ter žita, moke, soli in otrobij. Ant. »Jeretič za veliko vojašnico v Gorici prodaja vse izdelke, ki spadajo v šolsko in pisarniško rabo kot: papir, peresa, svinčnike, knjižice, knjige za upisovanje, itd. Pisanke in risanke iz dobrega papirja izdeluje v svoji delavnici, na kar se slavno učiteljstvo P0* sebno opozarja. Ivan Dekleva veletržec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina bela in črna istrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistralni ulici. Prodaja na debelo. Anton Fon v .Semeniški ulici ima pro-dajalnice vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. Toči vedno dobra in naravna vina. Martin Poveraj civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga kakor tudi gotovih oblek. Dalje: srajce, spodnje hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in sreberne zvezde skratka: vse, kar je po trebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po na ročilih izdeluje točno ‘n po nizki ceni. Spominjajte se o vsaki priliki šolske dece v „Sloginih" Učnih zavodih.