576
Razne stvari.
njega blišča, ta ga mora seveda plačati: kdor pa za to ne mara, temu pokop ne napravlja stroškov. Sežiganje pa ni tako preprosto delo, zato pa tudi nikakor ni po ceni. 5. Kaj je pametnejše? Ako se truplo sežge, ostanejo pač kosti. Čemu so? Pomislimo, da dandanes hočejo sežiganje najbolj ne-verci, materijalisti. Kaj je materijalistu ožgana kost? Čemu bi jo hranil in kje? Doma — ali v skupnih kostenjakih in pepelnjakih? 6. Kaj je bolje za zdravje? Da pokopano truplo nikomur ni v kvar, to so že stokrat dokazali. Seveda išče moderno zdra-
vilstvo povsodi vzrokov in virov za nalezljive bolezni. „Nalezljivost" je za nekatere zdravnike jako ugodna beseda. Kaj pa, ali kužno truplo cvreti ni zdravju nevarno? Ali se dado tisti kužni sopari uničiti? 7. O veri nam niti ni treba govoriti. S krščansko vero se vjema pokopavanje; sežiganje pa je znak propadajočega poganstva.
Sicer pa ni treba mnogo razmišljati, odkod to prizadevanje, naj bi se trupla sežigala? Sovraštvo do krščanstva rodi take želje. In recimo, da bi krščanstvo velevalo trupla sežigati,  tedaj   bi  njegovi na-
Gospodinjska šola: Spalnica.
sprotniki kričali, da jih je treba pokopavati. Da, da, sežiga in smodi se danes mnogo; Slovenec že ve, zakaj nekaternike imenuje prismojene.
Znamenita gmaga. Znano je, da je bil naš rojak Knoblehar misijonar med črnci v Sudanu z glavnim mestom Hartumom. L. 1881. je pa ves Sudan dobil v roko neki M a h d i, ki se je razglasil za naslednika preroka Mohameda. Odtlej je bil Sudan v rokah Mahdija in njegova naslednika. A pred kratkim, začetkom kimovca, so Angleži z egipčansko vojno, potem ko so se dolgo za to pripravljali, pre-
magali derviše ali pristaše Mandljeve. Zmaga je sijajna. Ako so poročila resnična, bilo je egipčanskih in angleških vojakov 24.000, a dervišev 70.000. Okoli 11.000 dervišev je padlo, 16.000 je ranjenih. Omdur-man (poleg Hartuma), glavno mesto kalifovo, je padlo v roke Angležev. Sedaj ni dvoma, da je Sudan zopet odprt za Evropo. Srednjeafriški misij on bo iz Asuana zopet začel delovati in se pomaknil proti jugu. Kakšni so Sudanci, kaže današnja podoba na str. 561. Jako so bojeviti pa tudi vstrajni v vojski. Poleg tega potrebuje Sudanec jako malo za svoje življenje; pest datljev ali pest zrnja — pa ima dovolj za živež dalj časa. Morda bomo podali o Sudancih večje poročilo.