DANES: »POGOVORI 61» Ašer Deleon:’ SINDIKATI KOT IDEJNO-POLITICNI CINITELJ STRUKTURA DELAVSKEGA RAZREDA Leopold Krese: ALI SO MOŽNOSTI ZA POSPEŠENO STANOVANJSKO GRADNJO? Boris Šajina: VLOGA IN POMEN CEN V NOVEM GOSPODARSKEM SISTEMU Sobota, 25. marca 1961 Štev. 12, leto XIX V RUDNIKU SVINCA IN TOPILNICI MEŽICA SO POISKALI IZHOD »VOJNA NAPOVED« NOTRANJIM REZERVAI Na občnem zboru sindikalne podružnice rudnikov svinca in topilnice Mežica so brez ovinkov napovedali vojno vsem notranjim rezervam, kar jih še je v podjetju. To so sicer storili, vendar ne tako odločno, že tedaj, ko so vpeljali nagrajevanje po učinku. Toda tokrat so se zares natančno in temeljito pogovorili o vseh potih in načinih, kako bi to bitko z naravo in časom hitreje in čim bolje odločili v svoj prid. Novemu gospodarskemu sistemu namreč ne nasprotujejo. Toda, če ne bi zdaj res intenzivno iskali in izkoriščali notranjih rezerv, bi jih sedanje prehodno razdobje precej prizadelo. Temu pa se hočejo na vsak način izogniti. Kar je res, je res: v sedanjem obdobju, ko uveljavljamo novi gospodarski sistem, se podrtje res ni znašlo v kdo ve kako zavidljivem položaju. Za svi-nsc na primer še vedno veljajo 'Maksimalne cene. Zdaj, ko zaiz-vozno poslovanje velja nižji ob-računski tečaj dolarja (750 din), 'Mora rudnik Mežica prodajati svinec po 150.000 din za tono, doslej pa je zanj dobival po 180.000 din. Ob letni proizvodnji l5-500 ton (toliko svinca so pridobili lani, za letos pa obetajo Msaj tolikšno tonažo) ta razlika kar precej pomeni. Ob vsem tem pa mora rudnik kupovati in Plačevati reprodukcijski in po-hošni material po prostih cenah! Drugo k drugemu: v podrtju povedo, da jih je novi gospodarski sistem pri bruto dohodku začasno prizadel za nekaj flo milijonov dinarjev. To pa po njihovem mnenju trajalo dotlej, dokler ne bodo sproščene cene svinca, dokler bodo Sijale sedanje, sorazmerno vi-Soke zaščitne carine za uvoz ^Materialov, ki jih potrebujejo 'n dokler ne bodo zaključena "ekatera investicijska dela v ja-^ah, v izbiralnici (flotaciji) in topilnici. Vse to pa naj bi bilo 'Mšeno, kot pravijo, v enem do aVeh letih. Vedo, da jim ta čas be bo lahko, toda prepričani so, Qa jim bo potem toliko boljše. Kje se skrivajo njihove • ntranje rezerve? Omenil bi le "ckafere, ki docela potrjujejo Optimistično razpoloženje 2000 'lanskega kolektiva rudnikov oVinca in topilnice Mežica. >. Ruda, ki jo kopljejo v Me-^c'v» je v povprečju precej siro-r^na, saj vsebuje le okoli 3,5 %> f0vine Na flotaciji bi seveda aMko dosegli tudi večji izplen, če bi jim iz jame pošiljali bogatejšo rudo, ki brez nje ravno niso. Toda če bi na tak način rudarili, nihče ne more zagotoviti, da ne bi bilo treba že čez leto ali dve zapreti rudnik, ker nadaljnje obratovanje ne bi bilo več rentabilno. Zato se je kolektiv odločil za drugačno pot. Z mehanizacijo in koncentracijo delovišč bodo povečali proizvodnost dela. S tem, da bodo bolj pazljivi prj vrtanju in streljanju (miniranju) bodo poskusili obdržati vsaj sedanji odstotek kovine v rudi, ne da bi zato količinsko povečali proizvodnjo v jami. Izkušnje jih namreč učijo, da je vsako količinsko povečevanje proizvodnje še zmeraj šlo na škodo vsebine kovine v rudi. Prav to pa je obenem vplivalo na zvišanje proizvodnih stroškov v jami in na flotaciji, ki zdaj komaj prevzema povprečno bogato rudo, kaj šele da bi sprejemala jalovino. In še več: vsak član kolektiva dobro ve, da jim vsak vagonček jalovine, ki ga iz jame pošljejo na flo-tacijo v predelovanje, napravi za 1900 dinarjev škode. Toliko namreč znesejo vsi stroški za izkop in predelovanje na flotaciji. Takih vagončkov, pa doslej ni bilo ravno malo, saj so rudarji — če so slučajno kopali nekaj boljšo rudo, v vsak hunt nametali tudi nekaj peska, da so lažje dosegli norme in da se delavci na flotaciji ne bi preveč hvalili, kakšne uspehe dosegajo. Tega metanja denarja skoz okno, so rekli na občnem' zboru, mora biti konec. Kopači “naj skrbijo, kaj in kako bodo kopali, na flo-bodo do- Potem — samo za elektriko, ki poganja črpalke, s katerimi črpajo vodo iz rudnika, zdaj plačujejo približno po 120 milijonov dinarjev na leto. Zdaj že precej časa kopljejo tako imenovani vodni rov. Skozenj se bo voda iz rudnika brez prečrpavanja in brez drugih stroškov stekala na piano. Še 1780 metrov tega rova morajo prebiti, pa bo teh 120 milijonov v njihovem žepu. Kasneje, ko bodo v tem rovu napravili manjšo hidro-centralo, jim bo to navrglo še kakih 50 do 60 milijonov na leto. Mimo vsega drugega pa računajo še z enim večjim adutom. Proizvodni program podjetja bodo razširili na čim večje število polizdelkov in končnih izdelkov, saj bi z njimi lahko neprimerno bolje zaslužiili. V ilustracijo samo tale primer: svinec v blokih zdaj prodajajo po 150.000 din za tono. Če bi ga predelovali na primer v akumulatorske plošče, bi zanj dobili po 400.000 dinarjev za tono! Kot rečeno, so šele zdaj zares napovedali vojno notranjim rezervam, kar jih je v podjetju. Omenil sem nekaj teh možnosti. Da bi pa te in vse druge cilje dosegli, bo treba precej truda in naporov. Med drugim bodo morali izpopolniti sistem nagrajevanja. Na to se že pripravljajo. Gre za uvedbo progresivnih norm na vseh deloviščih in za prehod na nagrajevanje po enoti proizvoda, kar naj bi zamenjalo sedanje administrativno določanje uspeha posameznih ekonomskih enot. Razmišljajo tudi o decentralizaciji samoupravljanja. Obratni delavski sveti naj bi v prihodnje samostojno urejali nagrajevanje, razpolagali naj bi tudi z delom amortizacije. O ostalih pristojnostih pa se bodo, kot obetajo, domenili v najkrajšem času. Sicer udeležencev občnega zbora v Mežici ni bilo treba spodbujati k besedi. Oglašali so se kar po vrsti, kratko in jedrnato spregovorili o konkretnih zadevah in problemih iz prakse. Že samo to pa je bilo dovolj, da razprava ni bila niti za trenutek dolgočasna ali celo prisiljena. Še več, plodna razprava in dobro pripravljeno poročilo potrjujeta ugotovitev, da je letošnji občni zbor sindikalne podružnice mežiških rudarjev in topilničarjev zares uspel. M. GOVEKAR V OKVIRU Sindikalna podružnica TEKSTILNE INDUSTRIJE Otiški vrh, 21. marca 1961 OTIŠK1 VRH ZADEVA: Pomanjkanje surovin Z zanimanjem naši člani prebirajo naš skupen časopis »Delavsko enotnost«, kjer smo v zadnji številki, dne 18. marca 1961, prav posebej prečitali v rubriki »V okviru« članek Surovine in skomine, Z navedenim člankom se mi strinjamo v celoti, vendar nam preje primanjkuje že od meseca decembra 1960. Naše podjetje nima predilnice, zato smo še v toliko večjih težavah. ODGOVOR M »SUROVINE IN SKOMINE« V članku navajate, kaj se bo zgodilo, če bo kakšen stroj obstal. No, mi to že okušamo na naših žepih, saj se nam je osebni dohodek za pretekla dva meseca znižal nasproti l. 1959 za 10 °/i>, da o povišanju življenjskih stroškov ne govorimo. Naše podjetje je podvzelo vse ukrepe, da bi si zagotovilo prejo, vendar tega nismo uspeli rešiti, ker tudi predilnice nimajo bombaža. Tudi mi se zavedamo, da je treba težave, ki nastopajo z novim gospodarskim sistemom, premagati, vendar se nam tak način zdi krivičen, saj ne moremo ustvariti naših osebnih dohodkov brez surovin. Čudno se nam zdi, da zaradi tega, ker se uvozna podjetja ne morejo sporazumeti, ne more noben oblastveni organ posredovati in zagarantirati, da bi podjetja imela na razpolago surovine. Za ilustracijo navajamo, da sedaj že 5 dni obratujemo samo s 60-odstotno zmogljivostjo, kako dolgo bo pa še to trajalo, nam pa nihče ne zna povedati. Te vrstice smo vam napisali zato, da boste imeli pregled nad resničnim stanjem posameznih podjetij tekstilne industrije in kolikor smatrate za potrebno, da to tudi objavite v vašem časopisu kot odprto pismo našega kolektiva. Za izvršni odbor: predsednik ' EDVARD TAJNIK Škodljiva igra s cenami Cene televizijskih sprejemnikov se zadnji čas spreminjajo kot aprilsko vreme. Neučakani gledalec televizijskih oddaj je lahko v hipu prikrajšan za 20 do 30 tisočakov ali pa mu jih toliko ostane v žepu, če se ni ali če se je odločil za nakup »pravi čas«. Kdaj pa je tisti »pravi čas«, je tako, kot bi človek igral na loteriji. taciji naj pazijo, da segli vsaj enak izplen kot lani svoj dele^pabodo bržpridobiu jemniki sedaj, i še kak milijon. pred oktobrom. Trditev ni izvita iz trte. V ljubljanskih trgovinah z elektrotehničnim materialom (in verjetno tudi drugod), .so te dni trgovci prečrtali ceno za Tesla TV sprejemnika tovarne »Be-lind« iz Beograda, ki je bila doslej 180.250 dinarjev in napisali pod njo novo — 159.840 dinarjev. Toliko kot stanejo ti spre-so stali tudi lani V različnih me- — Pozor, zdaj pa najnižje cene gor! Direktor devizne in kreditne banke Nemirno... Karutitur^ MILAN MAVER stih v naši državi so bili po 150 do 160.000 dinarjev. Ko je pred časom Radio-industrija Zagreb znižala za 100.000 dinarjev ceno TV sprejemnikov z velikim ekranom, so njeni. predstavniki utemeljitev takole pojasnili: Znižanje je sedaj bolj očitno, ker je prej prišlo do neupravičenega povišanja. Zdi se, da je ob takšnih pojavih (ki so sedaj najbolj vidni v radio industriji, pred tedni pa jih je bilo moč opaziti tudi pri izdelkih drugih inndustrij-skih panog) še bolj očitno tole: proizvajalci so neodgovorno povišali cene takoj, ko so zaslutili, da jih bo nov gospodarski sistem, sproščenejše . delovanje trga, večja konkurenčnost med proizvajalci in podobno, prej ali slej prisilil k znižanju cen. Ravnali so se po načelu »poža-njimo danes to, kar bomo jutri izgubili« in so zvišali cene. Čez čas pa so jih za prav toliko znižali. Takšen manever cen ne prinaša gospodarstvu in potrošniku nobene koristi, temveč ustvarja le zmedo na trgu. To bi lahko imenovali najmanj — ■nesolidno poslovanje. Toda zadnji čas je moč opaziti tudi nesolidno poslovanje drugačne vrste. In spet v radio industriji. RR Zavodi iz Niša so v prvih dneh letos obvestili potrošnike in trgovska podjetja, da bodo dali v prodajo televizijske sprejemnike, izdelane poPhilip-sovi licenci, po 135.000 dinarjev. Pozivali. so potrošnike in trgovska podjetja, naj plačujejo aparate vnaprej, ker jih bodo potem prej dobili. Z grosističnimi trgovskimi podjetji so sklepali pogodbe o dobavi: spre- jemnikov. Eno izmed grosističnih trgovskih podjetij pri nas je na ta način sklenilo pogodbo za nad 6000 sprejemnikov. Prvih 50 kosov bi naj dobilo že v februarju mesecu. Marec se že približuje svojemu zaključku, tovarna pa mu ni poslala še niti enega sprejemnika, čeprav jih je to trgovsko podjetje vplačalo vnaprej. Tovarna mu je te dni spet poslala novih 150 pogodb, sklenjenih z malo-prodajalci in terja bd podjetja, naj mu jih plača vnaprej. Kdaj naj bi jih trgovsko podjetje dobilo, je — uganka. da bi ob novi pogodbi določil novo ceno? Na to. za sedaj še ni odgovora. Maloprodajno trgovsko podjetje »Dom« iz Maribora je že. sklenilo, da bo proizvajalca tožilo zaradi tega, ker ni izpolnil pogodbe. Med drugim namreč sodi, da je takšno poslovanje nesolidno. Proizvajalec si na ta način zbira precejšnja obratna sredstva, obresti zanje pa plačuje trgovsko podjetje in v končni liniji — potrošnik. Takšno manevriranje s cenami in pogodbami, da jo danes dvigneš in jutri znižaš na Razumljivo, da je proizvajalec v precejšnjih težavah, ker je začel izdelovati sprejemnike na tekočem traku v velikose-rijski proizvodnji (obljublja, da jih bo izdelal sto tisoč kosov letno). Trgovski delavci te težave razumejo. Ne razumejo pa, da se proizvajalec ne drži dogovorjenih pogodbenih rokov in še manj razumejo to, da predstavniki podjetja žele sedaj skleniti nove pogodbe. Ali se za to razvezo pogodb ne skriva morda težnja tega proizvajalca, prejšnjo raven, lahko imenujemo najmanj kar je, nesolidno poslovanje. Zdi se, da si nekateri proizvajalci prosto formiranje cen in prost trg predstavljajo po svoje tako, da je sedaj čas in priložnost za špekulacijo, da si lahko privoščijo neupravičen zaslužek preko takšnega oblikovanja cen. Prezrli pa so, da naš prosti trg ni enak kapitalističnemu prostemu trgu. Na njem ne moremo trpeti takšnih anarhističnih pojavov, ko si nekdo zvišuje dohodek na račun drugega. P. D. 7 dni v sindikatih GORICA: Na seji predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta so obravnavali delavsko samoupravljanje v ekonomskih enotah. Z namenom, da bi ugotovili stanje v obstoječih ekonomskih enotah in. pristojnosti, ki jih imajo obratni delavski sveti, so člani sekretariata, predhodno obiskali nekaj kolektivov, ki imajo ekonomske enote. Proučili so 10 kolektivov ter ugotovili, da so' ekonomske enote še vedno v začetni fazi svojega razvoja. Podobno je tudi z obratnimi delavskimi sveti; ie-ti. še. nimajo, večjih pristojnosti, saj o vseh važnejših vprašanjih še vedno odloča centralni, delavski-? svetr V zvezi s temi' ugotovitvami je predsedstvo sklenilo,, da se skliče posvetovanje s predstavniki kolektivov, ki imajo ekonomsko enote, da bi se ž njimi pogovorili o tem, kako dati ekonomskim enotam oziroma obratnim delavskim, svetom več pristojnosti pri odločanju, zlasti pa pri odločanju o sredstvih, ki jih te ekonomske eriote ustvarjajo. Dalje je predsedstvo sklenilo, da naj; okra j ni, prav tako pa tudi občinski sindikalni sveti posvetijo glavno pozornost kolektivom, ki uvajajo ekonomske enote ter jim pri tem pomagajo. V zvezi s to nalogo naj izdelajo tudi svoje programe dela. KOPER: Na občnem zboru sindikalne podružnice Vodna skupnost v Kopru je bilo precej govora o vlogi sindikalne organizacije -pri-krepitvi samoupravnih organov ter o statusu delavskega sveta in upravnega odbora 'podjetja. Delavski svet sestavljajo člani kolektiva, upravni—odbor “ pa-predstavniki zainteresiranih, gospodarskih organizacij' — potrošnikov vode, predstavniki občinskega ljudskega odbora ter direktor podjetja. Operativni organi uprave kakor tudi direktor postavljajo funkcijo upravnega odbora nad funkcijo delavskega sveta. Na občnem zboru pa so zahtevali, da delavski svet kot' vtiajvišjft predštavntšlši organ kolektiva odloča o tistih Vprašanjih- ki neposredno zadev vajo kolektiv. Tako haj delavski 'svet' odloča o delitvi in uporabi tistih sredstev, ki jih ustvari kolektiv s svojim delom ter da sami odločajo o politiki nagrajevanja, ne pa, da jim to odreja upravni odbor.. Delavci iž drugih krajev in delovišč v okraju so zahtevali, da se za njihovo delo kdaj pa kdaj po-; zanima tudi direktor, saj ga. večina- kolektiva niti ' ne 'pozna; IZOLA: Sindikalna podružnica podjetja RIBA Izola je imela pred kratkim svoj občni zbor, na katerem so poleg drugega obravnavali tudi nagrajevanje . po učinku. V ■ tem - spodjetju so uvedli nagrajevanje po ekonomskih enotah, vendar je , sistem nagrajevanja tako . izdelan, - da so vsi zaposleni vezani na ulov rib — tako - ribiči, kakor tudi, uprava in/ pomožne delavnice. Seveda tak sistem hi stimulativen in so delavci sami zahtevali, da Se spremeni v tem smislu, da bodo' delavnice nagrajene od svojega dela, ribiči od ulova, uprava pa od drugih, elementov ekonomičnega -pošlo--vanja. Vsi stroški, uspehi in neuspehi naj bi bili točno evidentirani, da bodo delavci dejansko ' nagrajeni le od lastnega dela oziroma od poslovanja v ekonomski enoti. ILIRSKA BISTRICA: Delavci tovarne Lesonit so na občnem zboru sindikalne podružnice kritizirali, tehnično vodstvo, češ da je imelo premalo stikov s proizvajalci in da ni upoštevalo njihovih predlogov in mnenj v zvezi, z boljšo organizacijo dela. Tudi organi samoupravljanja so preveč zaprti vase. Kolektiv ni. seznanjen z raznimi razpravami in sklepi, zaradi česar tudi politične organizacije niso mogle, uspešno delovati v kolektivu. • RAZMIŠLJANJA OB PLENUMU OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA LJUBLJANA GLAVNA OVIRA: TOGI PREDPISI Rast iri kvaliteto javnih in družbenih služb utesnjujejo togi predpisi in zakoni, ki dušijo iniciativnost, ustvarjalnost in nagrajevanje po delovnih uspehih. Kot drugod so tudi na tem področju potrebne korenite reforme. Praktični poskusi naj bi pokazali, v kakšni meri in na kak način je mogoče posodobiti poslovanje. Rudarji sredi Ljubljane? Ne! Le delavci gradbenega podjetja »-Zidar-« iz Kočevja, ki so začeli pri delu uporabljati čelade, ki jih bodo . ' obvarovale nesreč Spričo naglega razvoja go-. spodarskega in družbenega razvoja, ko prehaja upravljanje z družbenimi sredstvi čedalje bolj v roke neposrednega proizvajalca, postaja položaj javnih služb čedalje bolj protislpje demokratizacije in svobodnega odločanja. Deloma tako stanje upravičuje poseben značaj javnih .. služb, vendar ne v tolikšni meri, da imajo uslužbenci skoraj zavezane roke, kadar bi radi izboljševali svoje delo in nagra- . jevali po zaslugah. Takšne okoliščine zaostrujejo ekonomičnost. in tudi uspešnost javnih ih družbenih služb, narekujejo nujne spremembe v samem sistemu, kakor tudi v uslužbenski zakonodaji. Razumljivo je, da iz tega izhajajo tudi prenekatere slabosti: hierarhija, samovolja, ločenost od družbenega dogajanja, odmaknjenost uslužbencev od NENAVADEN OBGNI ZBOR V KRANJSKEM »VODOVODU« Z A K A 0 L K MMSTO RAZPRAVE? ..-': ■.'rsvsros 'I^a dbčnem zboru sindikalne podružnice »Vodovod« v Kranju člani kolektiva niso posegli v razpra-?xcu: vof Mar nimajo problemov, o katerih bi se bilo pametno pogovoriti? Imajo jih in še koliko! Vendar o največjem, ki vse ostale zamegli, ne upajo spregovoriti. Na občnem zboru sindikalne podružnice Vodovod v Kranju j e sprva kazalo,, da pa skromno poročilo tajnika; sindikalne: ‘podružnice sploh ne . bo nobene ? lavca, ki razprave.. Člani , sindikata so se .razdor in na 'direktorjevo pobudo pogovo-;riii le, kje bodo 'etos letovali,.' ;x>on je še nekdo pripomnil, da bi bilo . pametno, ustanoviti 'Šahovsko, sekcijo' ih — razprave je bilo konec. Na nekajkratne intervencije delovnega, predsednika. naj. člani razpravljajo,; ni.. bilo..odziva. Da bi .pretrgal mučen. molk, je; direktor .začel raz-, pravo o .toplih obrokih. Zdaj so delavci Vsaj nekoliko..posegli v . razpravo. In potem je bilo spet vse tiho. , . Očitno je bilo, da člane kolektiva teži nekaj, o čemer pa si ne upajo spregovoriti. . Potem se je le, nekdo izmed njih dvignil in- vprašal direktorja, zakaj, plačuje podjetje;toliko denarja za uslužbence, ki so dobili .v. podjetju odpoved? Sedaj je b!l led prebit.. .. Vendar, v razpravo še Vedno niso posegli, ostali člani kolek-. tiva. temveč so le poslušali; besedni dvoboj med direktorjem in omenjenim članom kolektiva. Čes« vsega si nista očitala! Končalo se je vse skupaj .nekako tako, ,, da je direktor? obljubil, delavcu, da se bosta dokončno pomenila na sodišču. Tako,so člani kolektiva odšli s sestanka z nerazčiščenimi pojmi. Direktor, je sicer članom kolektiva na , sestanku dejal, naj povedo, če je kdaj komur koli-v kolektivu storil krivico in, da naj predlagajo razrešnico, če mislijo, da je slab. Pa ni bilo odgovora! Nihče se ni zanj po- DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20 novembra 1942 List Izdaja Republiški svet ZŠJ za Slovenijo Glavni tn odgovorni urednik MITJA ŠVAB tmETUJE cnzEnmsra . ODBOR! DORNTK PETER GAŠPERŠIČ SONJA, MAVER MILAN, TRINKAUS VINKO, VOLJČ JANEZ. TEHNIČNI UREDNIK JANEZ, SUSTER List Izhaja v ureenlSto povezavi t -Radom- - Naslov uredništva in uprave: LJubllana, Kopitarjeva ul. 2 poštni predal 313-VI, telefon uredništva: 33-722 In 30-672 - Rafiun prt Komunalni banki v Ljubil a ni št 6U0-705/1 83 - Posamezna številka stane 20 din -Naročnina je- četrtletna 250. polletna BOO In letna 1000 din - Lisi tiska CZP -t.ludska pravica * - Poštnina plačana v gotovini tegnil, nihče mu ni ničesar očital. Člana kolektiva, s katerim sta se prepirala, pa je direktor potem prikazal kot slabega de-dela v kolektivu le podpihuje mlade delavce, naj nastopijo proti direktorju. ' Kaj je potemtakem res? ' Vsekakor drži to, da zaradi neurejenih notranjih odnosov delo sindikata ne more prav zaživeti. ' : Namesto, da bi se člani po- govorili o slabostih in napakah pri dosedanjem delu in napra--vili načrt za prihodnost, pa je ta spor zameglil vse ostale probleme. To je . še posebno škoda zaradi tega, ker člani kolektiva zaradi specifičnih pogojev dela le redkokdaj pridejo skupaj. Ne trdim sicer, da je tega kriv direktor, prav tako pa nisem mnenja, da bi bil član kolektiva, ki je v,spor posegal, tako slab, kot ga je prikazal direktor. Sicer pa je direktor sam dejal, da je bil v začetku, ko je prišel v podjetje, zelo dober delavec. In, če bi bil res tako slab, ali ga ne bi ostali člani kolektiva izločili iz-svoje srede? Tako pa so le molčali. Ali ni to znak, da je bilo v njegovih očitkih vodilnim uslužbencem marsikaj resničnega? Na primer to, da so pred nedavnim delili v podjetju nagrade najpridnejšim delavcem in uslužbencem. Delavski svet je na svoji seji razpravljal o tem. Zapisnika niso dali na vpogled članom kolektiva. In kdo je dobil nagrado? Prav vsi člani delavskega sveta. Možno je sicer, da so prav oni v podjetju najbolj marljivi, vendar ali ne bi nihče od ostalih članov kolektiva zaslužil nagrade, to je vprašanje. In očitek, da člani kolektiva nikdar ne zvedo, o čem se razpravlja- na sejah delavskega sveta. Zakaj so potem sploh volili delavski svet, če ta ni predstavnik članov kolektiva? Dalje "očitek, da je direktor zahteval, da omenjenega člana kolektiva črtajo iz seznama kandidatov za nov izvršni odbor sindikalne podružnice. Res je, -da ima direktor _prav tako pravico povedati svoje, mnenje, čudno pa je, da vsa njegova mnenja tako hitro uresničijo; Ali ni tu v ozadju bojazen, da bi se direktorju zamerili? Dejstvo je, da bodo morali v podjetju čimprej urediti notranje odnose, za predstavnike samoupravnih organov pa izvoliti take ljudi, ki bodo res zastopali interese proizvajalcev. Potem verjetno ne bo več očitkov, da se na Občinskem sindikalnem svetu v Kranju ne zmenijo za delo sindikalne podružnice Vodovoda, ampak ppsluša-jo le tiste člane kolektiva, ki hodijo na Občinski sindikalni svet blatit .podjetje in njegove predstavnike. Do tega vsekakor ne bi prišlo, če bi bila sindikalna podružnica Vodovoda zagovornik teženj članov kolektiva, ker bi se potem člani kolektiva obračali le nanjo. Dokler pa tega ne bodo uredili, se bo še zgodilo, da bo kdo iz tega kolektiva prišel z obtožbami na občinski sindikalni svet. MIMI TOMAŽIČ svojih koristmikov. Hkrati pa imamo lepe primere, ko ravno uslužbenci sodelujejo kot gibalo različnih komisij in odborov. Želja sindikatov družbenih služb pa je, da bi sodelovanje v vseh organih, zavzetost za izboljšanje poslovanja, postala ■ vsakodnevna praksa. Tu pa že takoj v začetku naletijo na ovire, ki jih je treba premagati, da bi tudi njihovo delo lahko bolj zaživelo in stopilo v korak z ostalim razvojem. : Glavni vzrok za mrtvilo v številnih sindikalnih podružnicah ustanov, zavodov in služb je predvsem v tem, da ti kolek-. tivi v sedanjem, razvoju javnih služb in v uslužbenski zakonodaji niso. imeli prave materialne osnove za reševanje delovnih pogojev svojih članov. Vzrok za to tiči v dosedanji zakonodaji, v dosedanjem načinu finansiranja, v proračunskem in plačilnem sistemu, ki nevsebuje možnosti materialnega nagrajevanja po delovnih' Uspehih. V nasprotju z njimi imajo kolektivi gospodarskih organizacij neprimerno večje možnosti. Vsa naša dosedanja praksa nam kaže, da uravnilovski pla- -čilni sistem duši voljo po prizadevnosti in ustvarjalnosti. Dokler je za uslužbenca značilno, da je njegova materialna osnova plačilni razred in zelo negibljiv položajni dodatek, do takrat ta uslužbenec ne bo »pustil duše na delu«. Ker na svojem delovnem mestu nima mož-.nosti večjega zaslužka, se bo oziral za raznimi dodatnimi, honorarnimi prejemki. Želja po večjih dohodkih in premajhna možnost, da bi jih dosegli v redni službi sta močno razbohotili »honorarstvo«, ki marsikje postaja že družbeni problem. Niso posebno redki primeri, ko računovodje, zdravniki v mestu, profesorji, učitelji in tudi drugi uslužbenci, lovijo zaslužke na treh krajih. Nastaja sistem »roka roko 'umiva«, ko uslužbenec pomaga drugemu do honorarja v njihovi ustanovi, ta pa mu seveda uslugo vrne. Vse te slabosti pa bi lahko močno zmanjšali, če bi tudi v teh ustanovah in službah sprostili in posodobili sistem nagrajevanja, da bi lahko slednji uslužbenec sprostil svojo ustvarjalnost na delovnem mestu za to pa seveda prejel tudi nagrada. Sistem upravljanja v delovnih kolektivih je že odpravil pojmovanje nagrajevanja po učinku in sprostil nagrajevanje po delu, po uspehih enote, po prizadevnosti In gospodarnosti. Drugače je v javnih službah. Če na primer v neki službi pet uslužbencev opravlja delo šestih ali sedmih, niso za to nič b'olj nagrajeni. Če predlagajo izboljšanje, če so bolj gospodarni s sredstvi, se to steka nazaj v proračun. Edino, o čemer bi lahko po zadnjih predpisih odločali, je 5 % gibljivi deL To Pa predstavlja tako skromno vsoto, da z njo ni mogoče doseči nobene resne stimulativnosti. Marši' kje so se zaradi »miru v hiši'“ odločili in ta gibljivi del eno* stavno pritaknili k redni plači- Tu pa tam se še vprašujejo/ zakaj ni najboljših kadrov ^ javni upravi in družbenih službah, zakaj občine in okraji nimajo vedno ljudi, ki bi bili ko3 čedalje bolj zahtevnim nalogarn-Nimajo jih zato, ker so drugod bolj stimulativno nagrajeni. ’ zameno, ker skoparimo in 9 predpisi utesnjujemo dohodke posameznika, se veča število za' poslenih. Vprašujemo se lahko, če smo s tem karkoli prihranili- Drug problem pa je v terni da imamo v številnih ustanovah družbene upravne organe id vendar ti organi spričo strogih predpisov in določil nima.10 možnosti, da bi o materialnih stvareh karkoli lahko samostojno odločali. Vse izdatke morajn predvideti za leto dni vnaprej 'id gorje mu, če bi kdo poskusil d® primer prihranek na gorivu ah drugod porabiti za nakup ne^ česa, kar ustanova nujno rabi-To pa je druga stran medalje, 0 kateri tudi kaže razmišljati. Že samo iz teh ugotovitev ra' ste spoznanje, da je treba pole* žaj javnih in družbenih Služb posodobiti in prilagoditi živi}®' n ju. Skrbno bo treba proučevan številne predloge, otresti se b® treba zastarelih. pojmovanj, je uslužbenec že po naravi bir^ krat in da pri tem ni mogoč® ničesar spremeniti. Podpirati b kazalo tudi različne poizkus »novatorstva«, kako spreminjaj sistem, da bodo tudi uslužbenk lahko ujeli, korak s časom. VINKO TRINKAUS Ajdovščina: izobraževfl' nje in decentralizacija Na občnem zboru sindlkald® podružnice SGP Primorje * največ razpravljali o osehfl*" dohodkih, izobraževanju dela^' cev ter o decentralizaciji dela' skega samoupravljanja v P0■ .g ko proučevanje in spremljarlje s® pa' pi' uveljavljenega sistema P3 potrebno tudi za to, da bi razdeljevanje dohodka še prej otresalo ostankov adm1 strativne prakse. . ^ivoboda v razdelitvi ka je postavila vse drz Ijane, organizacije, or^aij-in ustanove v komuni v ^^„0 tetno nov položaj. Na komu ^ so prenesene mnoge nalog®-so bile doslej izključno v meni višjih in centralnih nov. Razumljivo, da to PoVe,-a-je odgovornost vseh držav J . nov, vseh faktorjev v korPu j ki so odslej še bolj odgovo' . za njen vsestranski razvoj-Ti trije momenti, pa nar® ^ jejo še nekaj posebnih na.mtn Socialistični zvezi, sindikat V mnogih starih hišah se je družbeno upravljanje zreduciralo na vzdrževanje hišnega reda in znosnih stanovaiških odnosov. To je vse ali skoraj vse, če izvzamemo neplačane kurirske posle v banki in na občini in za-pletno administracijo. Zanič hišni svet? Najbrž so tudi takšni med njimi. V splošnem pa nimajo posebnih zaslug za zožitev svojega delovnega območja. • Upravijalske pravice so jim zmanjšale prevelike dajatve v sklad za zidavo hiš. V te namene odvajajo polovico svojih dohodkov, kakor nove hiše, ki ne potrebujejo nobenih popravil. • Zlasti pa so prizadete stare, zadolžene hiše. Mnogim banka zaseže za odplačevanje anuitet ves sklad, ki je namenjen večjim popravilom. Sklad za hišno upravo pa je v teh hišah tako neznaten, da zadošča komaj za sprotne potrebe. Stara hiša pa je kakor stara obleka: komaj eno luknjo zakrpaš, že nastane nova. Samo de je krpanje hiše precej dražje. In če ni denarja, kako naj hišni svet dobro vzdržuje prostore, ki so mu zaupani? Zato se marsikateri stanovalec brani upravljavske funkcije, ponekod pa gre ta odpor tako daleč, da si želijo prisilno upravo. V Jugoslaviji pa je tri četrtine starih hiš! In če jih ima polovica težave pri upravljanju zaradi prevelikih dajatev, pomeni, da predpis, ki jih je uveljavil, ni življenjski, ni v skladu z željo po boljšem gospodarjenju s stanovanjskim fondom. SLABA POT IZ ŠKRIPCEV Možnosti, da se hišni sveti znebijo gmotnih škripcev, so minimalne. Resda lahko zaprosijo za podaljšanje odplačilnega roka, če so zadolženi, prav tako — vsaj v nekaterih občinah — lahko zaprosijo za izredno posojilo kljub svoji kreditni nesposobnosti. Toda s podaljšanjem dolgoročnega posojila za nekaj let ne pridejo na zeleno vejo in še zdaleč niso gospodarsko izenačeni s hišnimi sveti v novih stanovanjskih zgradbah. Sredstva, ki so jih letos občinski ljudski odbori zagotovili kreditno nesposobnim hišam za najnujnejša popravila pa so tako skromna, da jih bodo prosilci dobili samo, če se jim bo podirala streha nad glavo. I ena i druga pot iz škripcev, ki so jo poiskali občinski ljudski odbori, je torej problematična, čeprav nam je vsem skupaj jasno, da morajo kolikor toliko ohranjene stare hiše zaradi stanovanjske stiske čimdlje služiti svojemu namenu. S POLNO LISTNICO JE LAHKO GOSPODARITI Živo nasprotje teh starih hiš so novi stanovanjski bloki. Tu se hišni sveti tako rekoč kopljejo v denarju. Kupujejo hladilnike, sesalce za prah in loščil-ce, pa jim še ostaja denar. Razumljivo: četudi morajo nekateri zaradi nesolidne gradnje že-prvo leto črpati svoj sklad za hišna popravila, izdatki le niso tolikšni, da bi jih kakorkoli prizadeli. 9 Potemtakem so dvakrat na boljšem, kakor hišni sveti starih, zadolženih zgradb. Prvič jim ostane več denarja, ker je stanarina višja, drugič pa manj izdajo za večja popravila. To oboje pa postavlja upravljavce v neenakopraven položaj in otež-koča dobro gospodarjenje, ki smo ga skušali doseči s stanovanjsko reformo! Samo skromen dokaz: vzdrževanje kvadratnega metra stanovanjskega prostora stane največ 35 dinarjev, v novih hišah pa ostane, v te namene povprečno 45 dinarjev, medtem ko »čuvarji hišnega reda« pri največjem varčevanju spravijo letno skupaj nekaj tisočakov, če so zadolženi, in jim že počena vodovodna cev dela sive lase. podobni smo Šivilji KLARI Nova stanovanja v veliki meri gradimo s skladi za stanovanjsko izgradnjo, kamor se steka polovica dohodkov od najemnin jn stanarin. In čim več je tega denarja, temveč je novih hiš. Toda tudi to zbiranje ima svoje meje gospodarnosti. Kadar preveč odvzemamo starim hišam za gradnjo novih, so stare prej neuporabne. In tako hkrati gradimo in rušimo. Da ni tako hudo? Denimo, da je hišni svet najel petnajstletno posojilo pred iivedbo eko- Sram me je, da sem na zunaj tako nezgledna. Sama se pa ne morem prepleskati. Mislim, da bi me naš hišni svet lahko olepšal, saj dajem streho kar trem poslovnim lokalom. Najemnine zadnje^ je do zdaj že veliko več dobil kot bo stalo pleskanje! Najbrž me meče v isti koš kot tiste stare hiše, ki nimajo podobnih prostorov in so povrhu še zadolžene. Proti temu pa odločno protestiram. nomskih najemnin, se pravi takrat, ko še ni odvajal polovice svojih dohodkov skladu za stanovanjsko gradnjo. Dolg bo odplačeval še dvanajst ali najmanj deset let. Ker sklad za hišna popravila ne zadošča za odplačevanje anuitet, mu banka primanjkljaj knjiži kot nov dolg. Letno se nabere tega primanjkljaja tudi do šestdeset tisoč dinarjev, v dvanajstih letih pa se bo razrastel nad sedem sto tisoč dinarjev. In ta novi dolg bo hišni svet odplačeval spet, recimo, osem let. Skupno torej hišni svet okrog dvajset let ne bo kreditno sposoben in ne bo mogel popraviti hiše. Kaj to pri stari hiši pomeni, pa vsakdo ve. Ne gre za hipoteze! Vsaj v Ljubljani je več starih hiš v takšnih težavah. JE LAHKO VOLK SIT IN KOZA CELA? Lahko. Starim hišam bi ostalo več denarja, sklad za stanovanjsko izgradnjo pa se ne bi nič zmanjšal, če bi 9 novim hišam povišali amortizacijsko stopnjo, starim pa znižali. Novih hiš to ne bi prizadelo, saj, kakor smo že rekli, svojih skladov za večja popravila ne izkoriščajo in jih vsaj deset let po vselitvi ne bodo potrebovali v tej višini, kot jo dovoljujejo sedanji predpisi. Če je tako, ali bi bili upravljavci kakorkoli prizadeti s povečanjem amortizacije na račun sklada za hišna popravila? Toda občinski ljudski odbori ne morejo na lastno pest spreminjati zveznih predpisov. Vendar je upanje, da bo zvezna ljudska skupščina spremenila predpis o delitvi najemnine in stanarine. Spremenjevalni predlog, ki se zavzema za znižanje amortizacijske stopnje pri starih hišah in večje družbeno izkoriščanje sredstev, ki jih z najemnino in stanarino zberejo nove zgradbe, bo skupščina kmalu obravnavala. Glede na to, da bi s predlagano spremembo podaljšali življenjsko dobo starih hiš, zagotovili skladom za stanovanjsko izgradnjo enaka sredstva kakor jih dobivajo zdaj in izenačili upravijalske pravice v novih in starih hišah, lahko upamo, da bo stari predpis še letos spremenjen. Predvsem pa naj bi omogočil občinskim ljudskim odborom, da bi nadrobnejša določila sami izdelali v skladu s svojimi potrebami in potrebami stanovanjskih hiš. MARIOLA KOBAL drugim družbeno-političnem 0rganizacijam: Razviti bo treba idejno in Mitično aktivnost za to, da bi se delovni ljudje usposobili za Proučevanje problemov, zato da “i lahko sodelovali pri iskanju Pnjboljših rešitev tistih, ki so ekonomsko najbolj upravičene ^ politično najnaprednejše. Ta Politična aktivnost pa bo pogrebna tudi zato, da bomo znali ločevati progresivne od konser-vativnih in antisocialističnih P^henj, Id se bodo lahko pojava v razmahnjenih idejnih gibanjih. Izvajanje novih ukrepov in graditev novih odnosov na danih osnovah bo trajnejši proces, ^ekje hitrejši* nekje počasnejši, onvisno od boljših ali slabših Pogojev ne le objektivne, pač Pn tudi subjektivne, prirode. °ružbene organizacije bodomo-rale podpreti razvijanje sistema razdelitve dohodka po delu in Pspehu, tako v gospodarskih kot v drugih organizacijah. . Uvajanje .sistema razdelitve “ohodka postaja stvar komune. so tudi vsi njeni organi Pred odgovornimi nalogami. za dvoje: Delati je treba Ptko, da bodo delovni ljudje ta-rfat, ko bodo odločali o premi-JPn v komuni, imeli pred seboj ^ornuno kot celoto in preko nje fnni vso skupnost. Obenem pa “b treba vse bolj razvijati ne-r°&redno politično življenje in bPosredno politično odločanje delovnih ljudi. Razprava tovariša Edvarda Kardelja pa nas še posebno opozarja na vprašanja oziroma probleme, ki jih bomo morali reševati ali o njih razmišljati, da bi našli še boljše rešitve. Že nekaj iztrganih misli iz njegove razprave bo za naše bralce opozorilo, za kako vsestransko usmerjene probleme gre in na kaj vse bo treba biti pozoren. • Pri nas, pravi tovariš Kardelj, imamo na primer zelo sodobna in zelo zaostala podjetja. Z novim sistemom delitve še nismo uspeli izenačiti izhodiščnih pogojev za oblikovanje dohodka. Zaradi tega _ bi lahko prišlo do socialno-političnih nevzdržnih razlik. • Pri odločanju o notranji delitvi sredstev bomo zadevali na težnjo po uravnilovki in na težnjo po preširokih razponih. Zaradi premajhnih razponov smo imeli nekoč težave, premajhno zanimanje za kvalificirano delo. Zdaj pa gremo morda v tem pogledu tu in tam že predaleč. V takih primerih ni potrebna administracija, pač pa moramo z moralno političnimi in demokratičnimi sredstvi uveljavljati prave koncepte, ki so v skladu tudi s pojmovanjem solidarnosti med delovnimi ljudmi. • Geslo nagrajevanja po učinku dostikrat razumemo napak. Ne gre le za stimuliranje dela prek norm, akorda itd. Na- grajevanje po učinku ne zadovoljuje več. Gre za nagrajevanje, kjer je vsak posameznik soudeležen tudi pri skupnem uspehu podjetja. • Nekatere gospodarske panoge pri nas so še znatno zaostale. Vprašanje je, če bodo novi odnosi v delitvi sredstev tu prišli do izraza, prav gotovo pa je, da se bodo zelo počasi prebijali. Modernizacija kmetijstva, prometa, trgovine itd. je pogoj, da bi se novi odnosi v delitvi tudi tu uveljavili in opravili vlogo, ki jo od njih pričakujemo. • Prav tako še nismo uredili problemov v zaostalih območjih dežele, ker v sedanjih pogojih — spričo zaostale ekonomske strukture — novi odnosi delitve sploh ne morejo prevladati, socialno-politično nevdržno, mar Toda čakanje bi ne bilo samo socialno-politično nevzdržno, marveč tudi gospodarsko škodljivo. Kajti kolikor večja bo učinkovitost našega gospodarskega sistema, toliko ugodnejši bodo pogoji za pomoč nerazvitim področjem. • Pri uveljavljanju novega sistema bi se znale pojaviti težnje, da se premiki v delitvi sredstev izvedejo nekako na račun življenjskega standarda ljudi. Razmah takih teženj ne bi bil dopusten, ker potem ne bi bila zagotovljena najširša podpora novim ukrepom. • Pri politiki cen je treba upoštevati, da je pri nas izraz »prosti trg« pogojen. Naš trg ni niti anarhističen niti izvenplan-ski. To pa pomeni, da lahko dopuščamo formiranje cen le po stvarni ekonomski nuji, dosledno pa moramo preprečevati pojave špekulacij s cenami in lov za neupravičenim zaslužkom prek cen. Opustiti moramo predvsem tako imenovane pla-fonirane cene in razne druge oblike fiksiranih cen. • Urejavanje odnosov v šolstvu terja predvsem pravilno razumevanje, koncepcije zakona. Ne gre namreč za to, da bi skrb za šolstvo kratko in malo prevalili na občine. Proračun naj ne finansira šole, marveč učenje, se pravi učenca in po njem šole. To pomeni, da finansiranje ni samo stvar občine, marveč tudi naloga različnih družbenih činiteljev. • Proučevanje notranjih odnosov v zdravstvenih ustanovah je še dokaj neobdelana stvar, ki terja skrbno proučevanje. • Problem je tudi, kako pomagati organom upravljanja od delavskih svetov in komun pa do šol in zdravstvenih ustanov — da bi svojo samostojnost kar najbolj pozitivno izkoristili. • Končno naj omenilo le še eno dejstvo, ki ga je omenil tovariš Kardelj, namreč, materialni spodbudi se bo morala pridružiti težnja poustvarjanju, znanju, kulturnem življenju, po čedlje bolj humanih in demokratičnih odnosih. i^rea dvajsetimi leti. dne 21. marca se je Beograd zbudil sredi tankovskih barikad, strojničnih oporišč in tovornjakov, polnih vojakov v bojni opremi. Vojaški puč je vrgel tedanjo vlado, ki je dva dni pred tem izdala jugoslovanske narode in podpisala pristop k trojnemu paktu. Že prejšnji večer, to je 26. marca, so beograjske ulice preplavili demonstranti — delavci, študentje, srednješolska in delavska mladina, ki jih je vodil partijski mestni aktiv — in protestirali proti sramotnemu podpisu. Ljudstvo je spregovorilo odločno: »Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob«. Dne 27. marca, po vojaškemu puču, je na sto tisoče ljudi pod vodstvom Partije za» htevalo svobodo in demokracijo, zahtevalo je ljudsko vlado. Upor svobodoljubnega Beograda se je razplamenel po vsej državi in zato je imel prav tisti, ki je zapisal: »27. marec je pokazal resnično ljudsko dušo, iskreno ljubezen ljudstva do svobode in željo ter odločnost, da se bojuje proti kateremu koli napadalcu-«. W W W SKIPSOMSKI POROČEVALEC Posamezni odbori Ljudske skupščine LRS so te dni razpravljali o zakonih in odlokih, ki bodo Ljudski skupščini predloženi v razpravo in sklepanje v torek, dne 28. marca. • Z zakonom o zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe v LR Sloveniji naj bi zagotovili telesno in duševno zdravje državljanov in napredek zdravstvenega stanja prebivalstva, zlasti pa: — ugodne zdravstvene pogoje za razvoj otrok in mladine, dalje zdravstvene pogoje materi in otroku v času nosečnosti, poroda in po porodu. Njegov namen je preprečevati in odstranjevati vzroke in po sledice obolenj in invalidnosti, sanirati okolje in zagotoviti higienske razmere za življenje in delo državljanov, da bi se podaljšala njihova življenjska doba in povečala njihova delovna sposobnost. Razen tega pa je namen zdravstvenega varstva pospeševati zdravstveno kulturo posameznika in prebivalstva. Ena od osnovnih značilnosti zakona je, da je v skladu z zdravstveno službo z vlogo komune kot osnovne družbenoekonomske skupnosti državljanov na določenem območju. To je obenem nadaljnji korak k decentralizaciji zdravstvene službe. Zdravstveni delavec se svobodno dogovarja o svojem delovnem razmerju z zdravstvenim zavodom, postane samoupravljale zavoda, pri svojem delu pa je samostojen in neodvisen. Državljan-zavarovanec lahko sam izbira zdravstvenega delavca in zdravstveni zavod. 9 Zakon o načinu upravljanja in razpolaganja s sredstvi skupnih rezerv gospodarskih organizacij temelji na enakem zveznem zakonu. Skupne rezerve, zbrane v občinskem rezervnem skladu se lahko porabijo: za izplačilo osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev, če gospodarska organizacija ne more kriti takih izplačil iz ustvarjenega čistega dohodka, oziroma iz sredstev svojih skladov. Dalje za kritje drugih poslovnih izgub in za sanacijo ter za pospeševanje poslovanja gospodarskih organizacij. Sredstva iz skupnih rezerv je treba praviloma vračati. Republiški rezervni sklad bo praviloma namenjen za intervencijo v tistih primerih, ko občinski rezervni sklad ne bi imel dovolj sredstev in kadar bo neposredna intervencija smotrna v posameznih konkretnih primerih.' 9 Odlok o prispevku v družbeni investicijski sklad LR Slovenije določa, naj bi plačevale gospodarske organizacije prispevek v višini 10 odstotkov od čistega dohodka, ki ga namenijo v poslovni sklad in v sklad skupne porabe. 9 Zakon o ustanovitvi sklada LR Slovenije za šolstvo temelji na zakonu v finansiranju šolstva, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina. Šole odslej ne bodo več poslovale na osnovi proračuna, temveč bodo dobivale sredstva iz skladov za šolstvo, ki so samostojni družbeni skladi z družbenim upravljanjem. Ti imajo lastne vire dohodkov: za osnovno dejavnost preskrbi sredstva ustanovitelj, izredne dejavnosti plača naročnik. Skladi se krepe še s sredstvi gospodarskih organizacij in ustanov. Ti so enotni, to je, odslej ni posebnih skladov za redno vzdrževanje in posebnih in investicijsko dejavnost. Namen republiškega sklada za šolstvo naj bi bil predvsem trojen: prvič, izgrajevanje visokega šolstva — univerze in višjih šol; drugič, izpolnjevanje obveznosti glede podpiranja manjšinskega šolstva — koprski in soboški okraj, in tretjič, republiška pomoč posebnemu šolstvu, ki je uzakonjeno. Pri tem gre za pomoč vzgojno šolskim zavodom za slepe, za invalidno ali drugače prizadeto mladino. 9 Odlok o zagotovitvi sredstev in načinu uporabe za Zavod LRS za zaposlovanje delavcev bo prav tako v razpravi in sklepanju na naslednjem zasedanju skupščine. Naloge zavoda naj bi bile odslej razširjene s tako imenovanega socialnega tudi na ekonomsko področje. Ta zavod naj bi poslej spremljal zaposlenost in potrebe gospodarstva in javnih služb glede zaposlenosti, predlagal ukrepe za zaposlovanje delavcev predvsem glede lokacije gospodarskih objektov in razdelitve investicij, odpiranja novih obratov s komunalnimi in drugimi javnimi deli ter z razvijanjem takih dejavnosti, ki lahko zaposlujejo več delavcev. Skrbel bo tudi za strokovno izobraževanje delavcev in s poklicnim usmerjanjem pomagal mladini pri izbiri poklicev. Ta služba se torej odslej vključuje v splošne napore za dvig produktivnosti dela in s tem dobiva posebno družbeno vlogo. • Ljudski skupščini bo predložen tudi zakon o spre- membah zakona v upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji. S predlagano izpopolnitvijo naj bi se svet čimbolj uveljavljal kot organ družbenega samoupravljanja, sekretariat sveta pa kot organ republiške uprave na ustreznem področju. P. D. / KALEJDOSKOP iiiiii*«*™™ Nekje živi silno dobrosrčen kmet. Na stežaj je odprl vrata prvi delavki iz bližnje tovarne, ki je plaho poprosila za streho, potem drugi, tretji... peti ... deseti. »Za vas bo že že prostor,« je rekel vsaki, »se bomo že kako stisnili.« To stiskanje seveda njega ni zadelo, kajti vsem prosilkam je odprl ista vrata. Prvi postelji se je pridružila druga in tako naprej do pete, več jih pa ni šlo v sobo. Mož je bil iznajdljiv. »Za silo bi lahko tudi po dve skupaj spali,« je rekel šesti prosilki, potem sedmi in tako naprej do desete. Sele enajsto je odslovil, kajti postelje niso gobe, ki bi jih lahko raztegoval. Več ko dvoje deklet pa ni spravil na eno ležišče. Tudi 'pri najemnini se je izkazal za zelo socialnega. Kaj pa je dandanes dva tisoč dinarjev za stanovanje? Res, vsako dekle mu plača samo dva tisočaka. Koliko on dobi za sobo, pa dekletom nič mar. Naj bodo srečne, da jim ni treba prenočevati na cesti... In pomislite, ta dekleta sicer niso ravno srečna, vendar si ne upajo gospodarju ugovarjati zaradi njegove »dobrosrčnosti«. Če že komu potožijo, kako se jim godi, takoj pristavijo: »Lepo prosim, molčite, drugače nas bo vrgel na cesto.« In ljudje res molčijo. Celo tisti, ki z njimi delajo v isti tovarni. Ali iz tovarištva ali iz nesolidarnosti? Na to vprašanje naj sami odgovore. »Prav gotovo, da ni vseeno, ali razvozim sto litrov mleka na cesti, ki šteje sto hiš, ali pa oddam vse litre hkrati v stolpnico, ki ima sto stanovalcev!« Tako mi je razložil svojo prodajalsko vnemo mlad študent, raznašalec mleka, ko mi je prišel ponujat svojo uslugo. Kmalu za njim je prišel drugi, pa tretji... Naročil sem seveda pri prvem raznašalcu. Kdor prej pride, pač prej melje! Tudi drugi stanovalci v novi stolpnici so naročili pri njem. j »No,« sem si dejal, »včasih smo čakali v vrstah na mleko, danes .nam ga nosijo domov!« Potem sem na vse skupaj pozabil. Nehote sem se spet spomnil na prizadev- nost mladega raznašalca mleka, ko sem na sosednji, pred kratkim dograjeni, a še nenaseljeni stolpnici bral velik razglas: RAZNAŠAM MLEKO. NASLOV... »Glej ga fanta,« sem pomislil, »to pot si je izbral nov način zbiranja naročnikov! Lepo, lepo, spet je prehitel druge, kakopak!« V tej njegovi »propagandni« akciji je nekaj poslovne skrivnosti, ki preseneča! V korist je njemu, mlekarni, potrošniku! Za zgled pa trgovini, ki je le bolj vajena, da jo vedno in vselej poišče potrošnik in ne ona potrošnika; ne samo mleko in časnike, tudi kruh, meso, zelenjavo pa še marsikaj bi bilo lahko dostavljeno odjemalcu na dom! Ravno v približevanju kupcu pa je vsa skrivnost večjega prometa in boljšega zaslužka! Bilo ji je dvaindvajset let, ko je pričakovala tretjega nezakonskega otroka. Brez stanovanja, brez postelje, je še tri tedne pred porodom prenočevala v kolodvorski čakalnici. V tovarni, kjer je delala, so prav takrat razdeljevali nova stanovanja, pa nje ni bilo na spisku izvoljenih. »Takšni vlačugi ne damo stanovanja« je mirne vesti sklenila komisija, ki je prerešetavala prosilce. In dekle je molče hodilo prenočevat v kolodvorsko čakalnico z otročkom pod srcem in z zateklimi nogami, ki si jih niti v tovarni niti na železniški postaji ni moglo odpočiti. Družbena delavka, ki jo je po naključju odkrila na kolodvoru, ji je pomagala iz bede. In ta je ljudem, ki so dekle tako nečloveško zavrnili, z enim samim vprašanjem povedala, kar jim gre: »Kaj ste pa storili zanjo, da se ne bi izgubila?« Se vam ne zdi, da bi nam vsem večkrat prav prišlo takšnole izpraševanje vesti. Marsikatero dekle bi rešili, ki ga zdaj mirno prepuščamo ulici, da ji potem brez občutka sokrivde vržemo v obraz: »Lahka ženska si, pojdi svojo pot.« H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI: 1. Kmet — Ježica — Mariola Kobal, 2. Roške stolpnice — Ljubljana — Dušan Kralj, 3. Neka tovarna — Ljubljana — Mariola Kobal. ' PO PLENUMU REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA TEKSTILCEV IN USNJARJEV Variacije na staro temo Plenum je opozoril na osnovne naloge, ki v zvezi z uveljavljanjem novega sistema in uvajanjem nepo-srednejših oblik samoupravljanja čakajo sindikalne organizacije v podjetjih. Sindikat v podjetju mora biti tista politična progresivna sila, ki s svojo aktivnostjo, delom in zahtevami sproži vključitev vseh subjektivnih sil v podjetju k reševanju vseh problemov, nalog in možnosti, katere so dane kolektivu za doseganje čim boljših proizvodnih in ekonomskih rezultatov. Prejšnji teden je imel sejo plenum Republiškega odbora, na katerem je razpravljal o nekaterih aktualnih gospodarsko-političnih nalogah v tem letu. Osrednja pozornost je bila posvečena novim ukrepom v gospodarskem sistemu, iskanju neposrednejših oblik samoupravljanja in izpopolnjevanju sistema notranje delitve sredstev za osebne dohodke. Razprava na plenumu je potrdila ekonomsko in družbeno nujnost novih ekonomskih ukrepov, kateri bodo na vseh področjih omogočili pospešen razvoj materialnih in družbenih odnosov v podjetju, ter dali vse možnosti za hitrejši porast proizvodnje in standarda. Ob ocenjevanju primernosti in ekonomske vrednosti novih instrumentov, so se na plenumu pokazale dve značilnosti: Velika večina kolektivov sprejema nove ekonomske ukrepe kot instrumente, kateri bodo ob akti-vizaciji vseh proizvodnih in subjektivnih sil v podjetju pri reševanju proizvodnih, kakor ostalih nalog omogočili boljše rezultate, tako v obsegu proizvodnje, produktivnosti in ekonomskem rezultatu podjetja. Vkljub nekaterim začasnim in družbeno nujnim meram vidijo v gospodarskem sistemu tiste možnosti, kjer bodo vse proizvodne, organizacijske in ostale sposobnosti kolektiva prišle v celoti do izraza. Vrsta začetih in nerešenih vprašanj je postavljenih na drugačno osnovo, na osnovo samostojnega in zavestnega reševanja v kolektivu samem. Nekateri pa ocenjujejo primernost oziroma ekonomsko vrednost novih instrumentov s stališča dosedanje politike v podjetju, oziroma skušajo svojo politiko kakršno so vodili, pokriti s plaščem razprav o primernosti in stimulativnosti gospodarskega sistema za njihovo podjetje. Ob tem pozabljajo osnovno, da se merila družbene politike ne morejo vsklajati z dosedanjo politiko vsakega podjetja posebej, da ni mogoče z ana-litiko enega podjetja dajati oceno za vsa, ker imamo bistvene razlike v upravljanju podjetij. Na takih osnovah zasnovano trditev, da bodo predvsem panoge z iztrošenimi osnovnimi sredstvi ostale brez sredstev, je razprava na plenumu ovrgla, opozorila pa je, da bo za tiste kolektive, ki so za vsako ceno in v kratkem roku hoteli izvesti velike investicije, predstavljale taka politika težko obremenitev. Iz dosedanjih razprav in računanj o tem, kaj bo novi sistem dal, kako prizadene tega ali onega posamezni instrument ali obdavčitev, je nujno, da iz statičnih računov preidemo na analize notranjega stanja v podjetju, ter objektivno in kritično ocenimo dosedanje napore in delo, ter na podlagi tega usmerimo politiko čim uspešnejše vključitve v nov sistem, s koriščenjem vseh skritih rezerv v vsakem kolektivu posebej. Gospodar- ski sistem je v bistvu postavljen tako, da od dosedanjih ocenjevanj odnosov med podjetjem in družbo usmerja na urejanje odnosov znotraj podjetja, skratka, potiska na nadaljnjo demokratizacijo v podjetju in skozi to na čim uspešnejše urejanje materialnih odnosov v kolektivih. Novi instrumenti v večji meri kot doslej odpirajo vprašanja iskanja modernejših oblik organizacije dela, delitve dela, avtomatizacije proizvodnje in specializacije. Kolektivi bodo, oziroma že poiskuša-jo na različne načine uspešno urejati vse probleme za doseganje boljših proizvodnih rezultatov. Ob vseh teh akcijah mora biti poleg materialnih rezultatov in odnosov tudi skrb za socialistične proizvodne odnose v ospredju. Mnenje, da je najenostavnejša rešitev za doseganje večjih proizvodnih rezultatov v tem, da se odpustijo delavci, ne da bi se za njih na drugem mestu organizirala primerna zaposlitev, sindikalne organizacije ne bodo podpirale, nasprotno zahtevale bodo, da se slehernemu omogoči z odpiranjem novih oblik proizvodnje primemo delo. Nov gospodarski sistem in razvoj materialnih odnosov je v večji meri pokazal nujnost iskanja oziroma uvajanja neposrednejših oblik samoupravljanja. Večja sredstva in večja samostojnost kolektivov zahtevajo tudi aktivnejši poseg prozivajalcev v upravljanje. Vprašanje decentralizacije samoupravljanja se ne more postavljati kot formalen akt s tem, da se formirajo neposrednejše oblike samoupravljanja. Decentralizacija zahteva predhodno razčiščene in urejene materialne odnose. Zato je nujno, da ekonomsko stimulativen sistem delitve sredstev za osebne dohodke spremlja uvajanje neposrednejših oblik samoupravljanja. Ob tem je nujno upoštevati dejstvo, da gre za nov kvalitativen prehod na vseh področjih, kateri mora biti v skladu z materialnimi odnosi' v kolektivu, skozi katere bo sleherni proizvajalec postavljen v položaj upravljalen in gospodarja. SLAVKO ZALOKAR PO DRUGEM POSVETOVANJU KOMUNALNIH DELAVCEV SLOVENIJE PREZRTE SLUŽRE Zgradili so novo naselje. Najprej so uredili komunalne naprave — napeljali vodovod, kanalizacijo, električno omrežje, zgradili ceste, nato pa hiše. Naselje še niti zaživelo ni, ko je občinski ljudski odbor že sklenil novo pogodbo s komunalnim podjetjem o vzdrževanju in čiščenju novih ulic, parkov... Komunalno podjetje seveda v redu opravlja svoje delo, saj mu tudi občina v redu plačuje vse storitve. Pri občinskem ljudskem odboru je poseben sklad za komunalo in v družbenem načrtu so predvideni vsi izdatki za komunalo .., »►Lepa pesem,« bodo dejali delavci komunalnih služb, -toda radi bi vedeli, kje je tako?« Žal tega tudi jaz ne vem, vem pa, da si komunalni delavci povsod želijo tako delati. In morda tudi bodo v prihodnosti. Danes pa je komunalna služba pastorek ljudskih odborov in z njo nismo zadovoljni ne državljani, ne ljudski odbori, ne sami komunlni delavci. Mi se spotikamo ob razrit cestni tlak, slabo javno razsvetljavo, slab vodni pritisk, neurejene parke. Občina se jezi nad nizko akumulativnostjo komunalnih služb, ki samo -molzejo« občino, v komunalnih podjetjih pa se pritožujejo: nimamo denarja, zato ne moremo delati, zato tudi nimamo ustrezne opreme, nimamo delavskega upravljanja itd. Več kot polovica komunal- nih služb v Sloveniji dela pod firmo ustanov ali zavodov, kar pomeni, da njihovi delavci nimajo samoupravnih pravic. Samo pri 5 odstotkih v Sloveniji (upoštevali smo tudi komunalna podjetja!) je opravljeno delo izključno merilo za osebni dohodek, pri 31 odstotkih je ta le delno odvisen od opravljenega dela, sicer pa so plačani po uri, tako kot ostalih 64 odstotkov. Uma postavka ne spodbuja delavcev k boljšemu delu in k bojši organizaciji dela. Tudi to lahko prištejemo med razloge, zaradi katerih nismo zadovoljni s komunalnimi službami, in za kaj so nizko akumulativne. Ni razloga, da ne bi tudi komunalne službe organizirali v obliki podjetij in tako tudi na tem področju dosledno uveljavili delavsko samoupravljanje in delitev osebnega dohodka po STEKLARNA »BORIS KIDRIČ« ROGAŠKA SLATINA: Ekonomske enote na startu Steklarna »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini predstavlja eno tistih redkih podjetij, kjer nagrajevanju po učinku doslej nekako niso znali utreti poti. Na ta način so doslej nagrajevali le tretjino vseh del, sicer pa je »pela« tarifna postavka! Glede razširjanja in izpopolnjevanja nagrajevanja po delu celo sindikalna podružnica v podjetju ni bila preveč prizadevna. Da je bilo res tako, je na rednem letnem občnem zboru priznalo tudi dosedanje sindikalno vodstvo. Uiiiniiuuiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiuuiiiun^ iiiiniuiiiif Za obdobje zadnjih nekaj mesecev pa ta trditev nič več ne velja. Sindikalna organizacija v tem podjetju se je »predramila«, navdušeno podprla stremljenja za uvedbo nagrajevanja po delu, za razdeljevanje osebnih dohodkov po kompleksnem učinku. V podjetje so poklicali strokovnjake-ekonomiste, da bi jim pomagali pripraviti sistem notranje delitve dohodka. Dogovorili so se, da bodo podjetje razdelili na 28 obračunskih enot, ki bodo združene pod okriljem petih do sedmih, ali celo več ekonomskih enot. O tem, koliko bo teh enot, pa zdaj namreč še razpravljajo. Sicer je osnutek celotnega sistema razdeljevanja osebnih dohodkov že pripravljen, tako da neposredni proizvajalci že izražajo mnenja, predloge in pripombe. Oni sami namreč najbolje vedo, kaj so zaokrožene skupine proizvajalcev, ki lahko predstavljajo kolektiv obračunske enote in podobno. V podjetju so že imeli primer, da so strokovnjaki predlagali, naj bi vsaka izmed treh peči predstavljala samostojno obračunsko enoto. Delavci pa vedo, da praksa narekuje drugačno rešitev. 2e zdaj se trudijo na vse načine, da tudi tedaj, če kogarkoli izmed njih ni v službo, poiščejo nadomestne delavce, na sploh tako organizirajo delo, da se proizvodnja v vseh treh pečeh nemoteno odvija. Skratka — čeprav so delavci pri pečeh razvrščeni po posadkah, se navzlic temu čutijo za celovito enoto. Ce pa je tako, če delavci sami dobro organizirajo proizvodnjo, kdo drugi, kot oni sami, ki najbolje poznajo prilike in možnosti znotraj svoje enote, jim potem sme predpisovati organizacijo dela? To, kar sem omenil, je pravzaprav le drobec iz življenja in dela v steklarni; drobec, ki je prišel do izraza zdaj, ko pripravljajo nov sistem razdeljevanja osebnih dohodkov. Mimo drugega so se že dogo- vorili, da bodo ekonomske enote samostojno razdeljevale osebne dohodke. O ostalih zadevah, ki jih tudi nameravajo decentralizirati (n. pr. amortizacijo) in sploh o tem, kakšna in kje je za njihovo podjetje smiselna meja decentralizacije upravljanja in odločanja, pa bodo odločili te dni. S prvim aprilom pa bodo, kot pravijo, novi sistem že preskusili v praksi. Razprava na občnem zboru je pokazala, da kolektiv razume potrebo, zakaj je potreben prehod na novi sistem razdeljevanja osebnih dohodkov. Ve tudi, da prehod pomeni odločilno prelomnico glede gospodarjenja in upravljanja v podjetju. Kajti razen materialnih koristi, ki jih pričakujejo od novega sistema (kakovostni in količinski porast proizvodnje, boljši zaslužki itd.), bodo obenem odpadle tudi razne slabosti in napake, ki kvarijo odnose v kolektivu. Med drugim gre za precej pogoste disciplinske nerednosti, za neopravičeno izostajanje z dela zaradi pijančevanja in podobno. Tega doslej nekako niso mogli odpraviti ali omiliti; nasprotno — takih primerov je bilo v letu 1960 še enkrat toliko kot v letu prej. Novi sistem pa bo povzročil, da delovne skupnosti v kolektivu ne bodo trpele nediscipliniranih tovarišev v svoji sredi; prav tistih, ki so se doslej — če je bilo treba, vedno lahko »skrili« nekje v podjetju. -mG delu namesto sedanjega mezdnega nagrajevanja. Razumljivo, da morajo tudi za komunalna podjetja veljati gospodarska načela kot za druga podjetja. Nihče ne mora zahtevati od kolektiva, da brezplačno dela. Tako so sklenili na posvetovanju komunalnih delavcev Slovenije prejšnji torek v Mariboru, sklicanem na pobudo Republiškega odbora sindikata obrtnih in komunalnih delavcev Slovenije. Komunalna podjetja nimajo težav s tako imenovanimi individualnimi uslugami, ki jih plačujejo državljani ali pa podjetja. Težave, so le s kolektivnimi uslugami, katerih naročnik je ljudski odbor. Kar je drugod samo po sebi razumljivo, je tu predmet dolgotrajnih razprav. Kolektivi komunalnih služb morajo dobesedno prosjačiti za plačilo svojega dela, kajti v večini naših mest sploh ni določena dejavnost teh služb, še manj pa je sklenjenih po-godb med občino in podjetjem-Kaže, da so kolektivi komunalnih služb dolžni (?) opravljati tudi dela, ki jih naročnik ne plača! Čudno pot nameravajo ubrati v Mariboru, seveda, če bodo sprejeli predlog Sveta za komunalne zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Maribor-Cen-ter. Tamkajšnje podjetje »Snaga« skrbi za snago mesta. Če ceste niso čiste, je temu »krivo-1 podjetje »Snaga«, saj za to obstaja. Podjetje pa nima z občino nobene pogodbe o čiščenju ulic. Svet pa celo predlaga, ha bi v ceno za odvoz hišnih smeti vkalkulirali še stroške za čiščenje ulic! Ali je to izjemen primer? Tudi drugod menijo, ha se bo komunalno podjetje ž® »znašlo« in nekje dobilo sredstva za opravljanje najvažnejših dejavnosti. Poglejmo še primer razširjene reprodukcije na tem področju. Sredstva za nove komunalne naprave so praviloma vkal-kulirana v cene komunalnih uslug. Te cene so v razponu 1^’ se pravi, da podjetja plačujej0 za te usluge trikrat več kot go" spodinjstva in tako neposredne finansirajo nove gradnje. Sredstev pa ni dovolj, čeprav grede na račun skladov komunalnih Podjetij in tudi osebnih dohodkov. Saj gre za finansiran!6 objektov, katerih življenjsk3 doba traja 100 in več let. Vodovod ali kanalizacijo gradim0 za več rodov — ali smo jih Vr rej dolžni sproti odplačati? Nerazumljivo je, da morajo komunalna podjetja najemati 23 gradnjo teh objektov kratkoročna posojila z visokimi obrest' mi, namesto da bi vsaj za te dobila dolgoročna posojila. Sin' dikat obrtnih in komunalnih delavcev predlaga, naj bi skup' nost prevzela tudi odplačil® anuitet. S tem bi bistveno spre' menili položaj komunalnih pod' DANILO DOMAJNKO OB ZDRUŽEVANJU OSNOVNIH IN OBRATNIH SREDSTEV ZAKAJ TAKO POČASI K POSLOVNEM SKLADE? Združitev sklada osnovnih in sklada obratnih sredstev v poslovni sklad gospodarske organizacije, velja od 1. januarja letos, in sicer po stanju zaključnega računa na dan 31. marca 1960. leta. Sklad obratnih sredstev se pred družitvijo s skladom osnovnih sredstev zmanjša za znesek začetnega sklada obratnih sredstev, ki je bil dodeljen gospodarski organizaciji. To so v najbolj skopih potezah določila o osnovanju enotnega poslovnega sklada gospodarskih organizacij, kot jih predpisuje zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sredstvih gospodarskih organizacij. Povprašal sem v posameznih tovarnah, kako daleč so že s temi opravili in zvedel manj, kot sem si obetal. . fteki In pregovori so nastali 2 dolgoletnih izkušenj ljudi in ^idel še vsi držijo. V tovarni ‘knaj« v Ljubljani lahko trde, j® za njih drži rek »čez sedem Pride vse prav«. Pred sed-?Jlrni leti so se »zainvestirali«. l°goče se jim je tedaj ponudila mi^ka, da so poceni, ob ugod-kreditih, dobili dve stiskalni, mogoče so mislili odpraviti 2ko gri0 z nakupom teh veh stiskalnic povečati proiz-odnjo? Nesmiselno bi bilo se-ugotavljati, zakaj so jih do-j';1- Dejstvo je le, da sta sedem 1 ležali zaprašeni v enem iz-j^d njihovih prostorov. Sedaj, 0 le treba plačevati obresti na snovna sredstva, ko že nekaj jnesecev govorimo, kako važno 0 izkoriščanje prav slehernega r°ia, sta jim stiskalnici prišli rav. Prodali so jih in s tem enarjem povečali sedanji nov ®°slovni sklad za 19 milijonov farjev. < Tako kot so storili v »Zma-Sj* Pred leti, so se odločili mar-, kje, mogoče že lani in. se od-, cnjo še letos. Večji del svo-..§3 dohodka so vlagali v raz-ritev tovarne, za nakup novih rojev. Manj je za sedaj takš-ln kot »Zmaj«, ki prodaja ne-f°trebne stroje. Pri delitvi do-odka pa so imeli do obratnih odstev — to je do denarja za r®dbo poslovanje, za nakup su-in materiala ter podobno mačehovski odnos. Pravza-vrav je proizvajalce k temu na-, klala tudi možnost, da so dojk Pri Narodni banki potrebna dratna sredstva. Zveza je eko centralnega bančnega si-kma in blokirane amortizacije ®vzemala nase obveznost za-.toviti gospodarstvu potrebna ratna sredstva. Zato tolikšne velike oči za novimi investicijami, zato takšen mačehovski odnos do obratnih sredstev. Sedaj pa je položaj drugačen. Gospodarske organizacije morajo po dopolnjenem zakonu: vrniti (v načelu) z obrestmi po letni obrestni meri 6 odstotkov naslednja obratna sredstva: — začetni sklad obratnih sredstev — posebne kredite, ki so jih dobile po zveznih predpisih — neodplačani del kreditov, ki so jih dobile po odredbi o dovoljevanju kreditov za obratna sredstva, če povečajo obseg poslovanja. To pomeni, da se s tem povišujejo obveznosti tistim, ki niso ob dosedanjih delitvah dohodka namenili niti dinarja več za sklad obratnih sredstev, kot so to terjali predpisi. Za sedanjo in bodočo delitev dohodka pa bo izredno pomembno, za kaj bodo potrošili denar. Če hoče podjetje izpolniti predvideno proizvodnjo in poslovne naloge, potrebuje določen poslovni sklad, mora imeti na razpolago denar, tako za nadaljnjo krepitev mehanizacije in nove tehnološke postopke kot tudi za surovine, polizdelke in material. In ker bo treba vračati te zaostale dolgove (začetni sklad, posebne kredite in neodplačani del kreditov), bo še kako važna tehtna presoja, zakaj naj potrošijo dohodek. Pri delitvi dohodka bo treba upoštevati vse vidike potrošnje, vso dejavnost kolektiva: obnavljanje zastarelih naprav in nadaljnjo razširitev proizvodnje, poskrbeti bo treba za sredstva, potrebna za redno obratovanje, nameniti del denarja za zboljšanje življenj- skih pogojev članov kolektiva, za razvijanje služb, namenjenih krepitvi družbenega standarda in podobno. Odločitev o delitvi dohodka je torej poslej še bolj pomembna kot je bila doslej. Zdi se, da se ponekod teh pomembnosti odločanja le še premalo zavedajo. V »Totri« in »Teli«, »Rogu« in »Kleju«, »Zmaju« in še drugod na primer ob razpravah o zaključnih računih niso razpravljali o novem položaju, v katerem so se znašle gospodarske organizacije ob združitvi obeh skladov v enotni poslovni sklad. Če so spregovorili besedo dve, je bil to zelo načelen pomenek. Čeprav so predpisi o snovanju poslovnega ; sklada že štirinajst dni na razpolago, trdi večina računovodij teh in še nekaterih drugih podjetij, da ne morejo ničesar podrobnega povedati, v kakšnem položaju se bodo znašli, ker pač še ni dokončnih predpisov. Ko pa se človek z njimi pomenkuje, kako so lani delili sredstva in kako jih mislijo predvidoma deliti letos, je bila skoraj vsakomur na jeziku najprej beseda: rekonstrukcija in razširitev. Sredstva za redno obratovanje — tore^ prejšnja obratna sred- stva — bodo pri nas večja, zatrjujejo, če bo položaj naše gospodarske organizacije poslej boljši. Z združitvijo obeh skladov so dobile gospodarske organizacije večjo samostojnost pri razporejanju sredstev. Toda pravic ni brez odgovornosti. In prav ta večja samostojnost terja tudi večjo preudarnost, za kaj vse nameniti dohodek. Napak bi bilo, če bi o tem odločali samo računovodje v svojih pisarnah. Prav, potrebno in nujno je, da o tem razpravljajo delavski sveti, da pretehtajo, kakšne so njihove možnosti poslej, kako lahko hitreje obrnejo denar, doslej marsikdaj zamrznjen v neidočem blagu, zaprašenih strojih, surovinah, ki so jih kupili pred leti, pa jih ne potrebujejo več in podobno. Vse to skupaj denar, zbran na ta način, je poslovni sklad gospodarske organizacije. Čim večji je ta sklad, čim hitreje se obračajo sredstva v njem, tem več denarja je na razpolago za razvoj podjetja, za zboljšanje življenjskih pogojev članov kolektiva, za razvijanje služb, namenjenih krepitvi družbenega standarda. P. D, Fo ljubljanski ulici je zahrumel buldožer. To je bil za gradbene delavce tako velik dogodek, da so vsi planili k oknu in ograjam. Prevelika radovednost se pozna na učinku.., Bo šotor dražji od hotela? Predlog o uvedbi novih turističnih taks ima lahko negativne posledice za nadaljnji razvoj delavskega turizma in rekreacije, kolikor ne bodo občinski ljudski odbori določneje opredelili razlike med dajatvami tako imenovanega komercialnega, pridobitnega turizma in izrazito nekomercialnega, delavsko-počitniškega turizma! Nov predlog sicer ne prizadene v tolikšni meri gospodarske organizacije, kolikor posameznika, ki bo moral v času dopusta seči globoko v žep, če bo hotel poravnati vse mogoče denarne obveznosti v kraju, kjer bo preživel dopust. Zmagala je človečnost Noben ®2>moral, - arišem plačajo dva letna od- pisani zakon jih ni da svojim ^delovnim ?hav jj® kj jih pustili cele tri tedne, ^--• rednega in izrednega. Lah- t jih Zavod za socialno zava-juVanje pošlje v hribe ali k mor-br na preventivno okrevanje, tj ez Prebite pare. Zavod jim strrareč poravna samo prevozne . oske in dnevno oskrbo, bo- 'Shine aiso pa jim ne priznava, ker i^čr k0.*nj’ amPaii samo telesno taJI'0Cla zmagal je nenapisani ■o °vn človečnosti. V Litostroju, lih^i Papirnici in 22 podjet-lt0.12 Most v Ljubljani. Pone-hi 1 Predlanskim, drugod lani Na izreden dopust, ki ga dajejo podjetja bolehnim delavcem zato, da gredo lahko na preventivno okrevanje, marsikdo ne hodi rad. Če se ne odpove zaslužku, se mora odpovedati rednemu letnemu dopustu. Eno in drugo pa je zlasti za tistega, ki ima družino, precejšnja samoodpoved. Če se je dalo, je zato ta ali oni obesil okrevališče na klin in ostal v tovarni, dokler ga ni bolezen vrgla v posteljo. Za en mesec ali pa še dlje. Takšna dolgotrajna bolezen pa je kolektiv gmotno bolj prizadela, kakor če bi bolehnemu delavcu plačali izredni dopust med preventivnim okrevanjem. Tudi to spoznanje je v omenjenih gospodarskih organizacijah nagnilo tehtnico v prid izrednemu plačanemu dopustu za okrevance. Skoraj gotovo se nihče ne bo več branil počitka v zdraviliškem domu, preden zboli. Hrana in prenočišče zastonj, povrhu pa še polni zaslužek v tovarni, saj si na boljšem, kakor če bi delal. In na boljšem ši, kakor resni bolniki v zdraviliških domovih, ki dobe med zdravljenjem samo 50 ali BO odstotkov svojih rednih dohodkov. Mogoče je celo nova stimulacija za preventivno okrevanje malo preši-rokogrudna. Za večino je res zdravje predragoceno, da bi špekulirali z njim, morda pa bo le kdo poslej manj pazil nanj prav zaradi širokogrudnega denarnega povračila, če pojde na preventivno okrevanje. KakšnevSo pravzaprav te obveznosti? • Natanko določene dajatve za uporabo glasbe, biljarda, igralnih kart, pločnika, parkirnega prostora... • za naslovno tablo na počitniškem domu... • za morebitne objave, ozvočenja, oglasne deske:.. • za šotor — 120 din na kvadratni meter dnevno... • za začasno bivanje v turističnem kraju — 200 din dnevno na osebo itd.. Nočnine, prostor za šotor, kopališče in še marsikaj! Vse to lahko v tolikšni meri obremeni posameznika, da bo moral zavoljo tega skrajšati svoj dopust za nekaj dni. Obenem pa ne vpliva nič kaj spodbddno na organizacijo eno in dvodnevnih izletov, saj bodo ti tako rekoč čez noč občutno dražji. Kdo bo pa šel na izlet, če ga bo le-ta veljal 200 din že samo, če se bo prikazal v nekem turističnem kraju, kaj šele, če bo hotel prisluhniti glasbi, zaigrati biljard ali_ šah, ali še celo, če se mu bo zahotelo — morja... Občine so vsekakor upravičene do določenih dohodkov na račun turizma. In prav je, če turisti in gostje odštejejo nekaj v korist občinskega sklada. Ta sklad pa mora služiti za ureditev in vzdrževanje turističnih naprav: cest, vodovodov, razsvetljave, campingov... Praksa kaže večkrat drugače! Občine uporabljajo ta denar za druge potrebe in ne za razvoj turizma. To prakso bi razumeli, če bi bil pri nas turizem že na takšni stopnji, da bi s svojimi uslugami zadovoljeval turiste. Takrat res prinaša gospodarske koristi. V sedanji stopnji razvoja pa je potrebno v turizem investirati znatna sredstva. Ni pa in ne more biti administrativni, uradniški način edina oblika tega, da pride občina do denarja; ali bi ne mogli najti primernejše pota z zbiranjem namenskih sredstev za urejevanje turističnih naprav, cest, vodovodov, razsvetljave... Prav gotovo bi podjetja in počitniške skupnosti, ki so zainteresirane za razvoj delavskega turizma, rade odštele potrebna sredstva za izboljšanje življenjskih pogojev svojih članov in delavcev v turističnih krajih, kjer njihovi delavci najbolj pogosto letujejo. Neposreden razgovor med predstavniki kolektivov in občino, točen račun in perspektivni načrti bi nemara ugodneje vplivali na rast tistih občinskih sredstev, ki so namenjeni za razvoj domačega turizma. Predvsem pa: kolektivi bi vedeli, zakaj in kam so dali svoj denar! jJ°yijeni tržnici v Ljubljani, ki je arhitektonsko zelo lepo urejena in je zahtevala precej sredstev, je bilo izrečenih tudi nekaj kritik. Glavna slabos Je seveda pokrita, je v tem, da je v njej zelo bIadnos Čeprav je bilo 23. marca v Ljubljani zelo hladno, so se prodajalke in gospodinje raje/zvrstile slabost te tržnice, na prostem Ce pa že mora ostati pri taksah, potem jih je treba opredeliti z ozirom na koristnike: višje za komercialne gostinske usluge, nižje za redne obiskovalce, koristnike delavskih domov oddiha. Kakor hitro pa bomo poenotili obveznosti posameznikov v odnosu do komercialnega ali delavskega turizma, se bomo s tem kar naenkrat znašli pred hotelom, ki bo cenejši kot pa marsikateri počitniški dom, da ne govorimo o campih in šotorih! Ugovori so tudi zaradi novih oblik regresiranja letnih dopustov. Če hočemo, da si bodo delavci sami izbirali kraj oddiha, moramo na široko odpreti vrata naših delavskih domov, hkrati pa moramo dati delavcu tudi pripadajoči mu regres, ki ga naj potlej uporabi kot ve in zna razumljivo, za svoj odmor v domu oddiha. S tem bomo nudili delavcu možnost izbire. Delavske domove in počitniške skupnosti pa bomo usmerjali k smotrnejšemu gospodarjenju z lastnimi sredstvi. Kolikšen in kakšen bo ta regres - o tem naj odločajo delavski sveti, o cenah v posameznih domovih pa domovi sami. Regresi bodo seveda odvisni od gospodarjenja v posameznih kolektivih, cene v domovih pa od organizacije poslovanja, od števila ležišč, urejenosti restavracije itd. Najavljena turistična taksa pa lahko prizadene oboje tako, da to »zmanjšala« delavčev regres in povečala usluž-nostne cene v domovih. Takšne napovedi nas opozarjajo na previdnost, posebno, ker lahko nastopijo nepredvidene težave pri uvajanju odprtih domov oddiha. Zanje se nekateri delovni kolektivi sicer ne navdušujejo, ker jih vodijo pri tem le sebični osebni interesi, naši skupnosti pa je mnogo do tega, da bi bili počitniški domovi odprti slehernemu članu sindikata. S tem bi bila izravnana prioritetna razlika, ki ima objektivne vzroke: Mnogo ustanov in negospodarskih organizacij pa tudi podjetij, ne more preprosto nuditi cenenega odmora svojim članom, ker pač nimajo lastnega doma, tuji domovi jih pa ne sprejmejo. Večkrat pa bi bil prostor za ene in druge, ustreženo pa predvsem tistemu, ki ima pravico do oddiha: delavcu. D. KRALJ »DJUHO SALAJ« VIDEM-KRSKO: STROJI TEČEJO 350 DNI Videmski papirničarji so na občnem zboru položili Tudi videmski papirničarji so- K temu je treba dodati še ca-bogat Yrst.° kolektivov, ki rino, ki je po novih predpisih obračun dela. V letu 1960 je bilo višj®- in ovire Pri sklepanju po- ogniL‘ ___„„ , . . ... prizadeli sredi poti, ko so zeleh godb. Vse težave bi marsikak ko- _ lektiv papirnice pa išče vse možne rešitve, da bi se podražitvi iz- izdelane 8346 ton celuloze več kot v letu 1959, kar predstavlja povišanje za 42 c/c, Povprečni zaslužki so se povečali za 27 % in pomenijo nagrado za višjo in dobro organizirano proizvodnjo. •STIL« KOPER Ta visoka zavest in zavzetost je tudi posledica decentralizira- , - godb. Vse težave bi marsikak ko- z dograditvijo »Roto II« povišati lektiv, ki ni bogat z domiselnost- proizvodnjo časopisnega papirja jo, z zavzetostjo, kako premago- za 100 % in tako kriti trenut- vati zapreke, kako organizirati neSa delavskega samoupravljanja, ne jugoslovanske potrebe. Dvig proizvodnjo in do skrajnih meja V poročilo so zapisali: »da je de- vrednosti obračunskega dolarja, izkoristiti stroje, zavedla v malo- lavski svet uvidel, da je nadalj- nelr^ke dušie- Na občnem zboru pa so se' nje poglabljanje socialistične de-arKe sta občutno zvišala njiho- temeljito pogovorili o nastalih te- mokraeiie da ie nadalinia rast ve obveznosti z, nabavo »brente, i.vnh in nakazoval, poti, k, p,- de!. “^5, ?=! -jejo iz žaga e. ge )x>mo ^ reševanju skupne pro- Posebej velja pohvaliti tehtno, blematike uspeli angažirati več vnaprej poslano poročilo o delu, neposrednih proizvajalcev, če bo-problemih in uspehih sindikalne mo omogoeiii( da se problemi podružnice in celotnega kolekti- pretežno rešujejo tam, kjer se va. Tovarna celuloze v Vidmu je porajajo.« Prenehajmo z zgolj formalni- Kako zanimivo bi to bilo, ko iz™ed redfah’ ce ne mo.rda Obratni delavski sveti v torni občnimi zbori sindikalnih po- bi tudi v bodoče tako široko raz- ce ° e ln^ v. riasl VZaVl’ , ? Ima vami celuloze in papirja posta- družmc slišimo vse pogosteje tu- pravljali, pravijo sedaj delavci. uvedene stiri izmene. Četrta iz- jaj0 gedaije bojj čvrsti organiz- di v takšnih podjetjih in gospo- In kako prijetno je v pod- mena pravzaprav predstavlja de-darskih organizacijah, kjer je na- jetjih, kjer so delovni kolektivi lavca-»skakača«, ki vskoči v tre- čelo o demokratičnosti omejeno že utrli pot k demokratičnosti in tjino in s tem dobi delavec v na ožji krog ljudi, ki bodisi za- se za vselej odpovedali formal- tretjini prost dan. Celoten krog D0V01J FORMALIZMA radi »nezrelosti proizvajalcev« ali nim sindikalnim občnim zborom, zaradi svoje veljave uveljavljajo svoj prav in so umetelno presadili na gredo samoupravljanja cvetke, ki imajo bore malo skupnega z osnovnimi oblikami soodločanja. Te misli ima pred seboj tudi dobršen del kolektiva tovarne pohištva »Stil« v Kopru, kjer so delavci šele po uvodnih formalnostih in prebranem poročilu mi delavskega samoupravljanja. Otresli so se začetnih težav in negotovosti. Vztrajno, s po- -sky »TEKSTILANA« KOČEVJE Z rezervami poceniti izdelke se zaključi vsakih osem dni, kar moyjo, sindikalne podružnice in omogoča vsakokrat drugačne * proste dneve, hkrati pa seveda zagotovi — kar je pri tem najvažnejše — nepretrgano obrato- centralnega delavskega sveta, iščejo pota in načine, kako bi dali tem svetom najbolj smiselno ekonomsko osnovo, katere pri- vanje. Razen novoletnih in prvo- stojnosti odločanja bi že lahko majskih praznikov ter nujnih Povzeli, katere mora še zadržati popravil tečejo stroji nepretrgo- centralni delavski svet. Prav ma- lo jih moti, da ni bogatejših iz- ma noč in dan. Vse to je omogo- ............. . ■ Občni zbor sindikalne podruž- čalo izkoristiti stroje visoko nad kusenJ 5.vsec i)im da m recep-v niče »Tekstilana« Kočevje je po- tovarniške normative, večjo pro- Uyv[ ka^ v is,kanju Poti k sreč- je »pravo« poročilo spravljeno membno vlogo. Razen ostalega so T°.Pa.ni e^ina domiselnost nekje v predalu, ker se nekate- podrobneje razpravljali še pred- ^aP1fn.1.c.ar^ev' Neurejeno notra-rim »odločujočim forumom« v vsem o nagrajevanju po delu in podjetju ni zdelo ustrezno za povečanju storilnosti. Po zaslugi, občni zbor — občnemu zboru sta, nenehnega zasledovanja proiz-mimogrede povedano, prisostvo- vodnje in problemov podjetja so vala, tudi »višja« sindikalna uspeli plan pravočasno izpolniti. nejši bodočnosti, pa čeprav je ta pot naporna, je veliko zadovoljstva in sreče. VINKO TRINKAUS »TOKO« DOMZALEt Ze zgodaj je treba začeti spoštovati prometne znake, Naš fantiči kaže do njih resnično ljubezen nje tržišče s celuloznim lesom je že nekajkrat skoraj ogrozilo obratovanje. Od šestmesečnih zalog, ki so za takšno tovarno običajne, so imeli zalog samo za funkcionarja — in da so pravkar Posebno skrb pa šo posvetili iz- 680111 .u,r.4. Med svežo smrekovino slišali obsežen zunanjepolitični obraževanju in za to ustanovili 60 topolov les in celo bu- pregled in splošno poročilo o eko- izobraževalni center, ki je prire- kar ie verjetno edinstven nomskem položaju podjetja. To dil več tečajev, v prihodnje pa Primef na vsem svetu. Delavci iz poročilo pa da so sestavili dva ali bodo organizirali tekstilno delo- ^f6*1 i201611 S<1 se.jd3lraJ1 111 P°~ trije »odgovorni« tovariši. Ko se vodsko šolo in šolo za kvalifici- §led°vali na skladišče, če bo__do- -je predsednik sindikalne organi- rane delavce. vo^ ^esa za naslednjo tretjino. -■ — -------- —;—--a- — "'-'''Tafo ir-JKrs 5»^ sssk srjsrs «»»5™ ir »T. rsrrjrsMs i^'gg*2£rir& r nov, organizacijo dela, ekonom- pomagale, da bodo znatno poce- In zakaj lesa za papirnico ni delavcev’ £***• 1111 doiTlza:lskih kolektivov. ZaP^ srr s ^ <4 rt s.- sr%« ssl& rr-sahr arr tsrs&z u »Krive«, ker so ženske? Na občnem zboru sindikalne nju, kje so vzroki za tako stanje Samo en primer, ki seveda uglašenim strunam. nega kolektiva. D. V. zvišanje c„ papirja. Deiovni ko- J* šaaa v l.nsfan, S,“"v^“iSija« na bodoče gospodarjenje izostati od dela, da je lahko vsj^ letu pa kaže, da je bilo zaradi me podjetja je namreč prištel zdravljenje oziroma preglede. različnih obolenj in nesreč pri tudi »specifično« sestavo kolektiva. Otroška varstvena ustark*^ delu izgubljenih okrog 15 milijo- Gre za bojazen, da ta pretežno je tudi že zdavnaj premajbP nov dinarjev, da je podjetje za- ženski kolektiv ne bo kos vsem Menijo, da bi za razširitev usto radi povečanega obsega boleznin Proizvodnim nalogam, ki jih bo nove morah poskrbeti vsi delo . izplačalo okrog 5 milijonov di- ta^T v Prihodnjih letih. kolektivi z združenimi sreds nariev donolnilnesa nrisnevka za Na obenem zb<>ru pa so me- Za delavke v podjetju »TO^ „ narjev dopolnilnega pnspevka za nili; da je nujno p0treblJ0 izboli. socialno zavarovanje itd. gay delovne in življenjske po- nitev, saj Razprava okrog teh in še ne- goje zaposlenih žena, ki so vzrok brez nadzovrstva. Kako se to katerih številk, ki kažejo, da v vse večjemu številu izostankov cali v storilnosti zaposlene že11 ’ podjetju »TOKO« število bole- zaradi obolenj in nesreč, pa ne ni treba posebej poudarjati. ^ zensikih izostankov iz leta v leto bo več vzrokov tudi za omenjeno ^ ^ -i" /-.hol®' narašča, je izzvenela v vpraša- bojazen. bi to pomenilo veliko razbretr so sedaj otroci d0.« RUDNIK ŽIVEGA SREBRA IDRIJA: Tudi tu ekonomske enote Svoj del k povečanju obo1 (r prispevajo tudi slabi delovni P^ goji v posameznih obratih P0*, jetja. Delovni prostori so majhni, slabo zračeni, nezad<% no ogrevani itd. ' Delavski svet bo vsekaj. moral bolje premisliti, ko r^e: zelo ljuje sredstva, in nameniti sredstev za stvari, kot so urec zračenja delovnih prostorov, mestitvi dvojnih oken in P0^- $ bi lenj dihal, prebavil in živcev, ^ so med najbolj pogostimi v 1 Gradnja tovarne bo kmalu končana in velika dvorana bo dobila drugačno podobo. Namesto monterjev in zidarjev se bodo za stroji zvrstili delavci, ki jim bodo vdahnili življenje TOVARNA LESOVINE IN LEPENKE CERŠAK: MANJ NADURNEGA DELA Idrijski rudarji so na sobot- nim prizadevanjem uspeli ;i:hh3~ zadnji mandatni dobi zelo uspeš- Dobili so lastno kopalnico, v ja-no Prav odbor podružnice je dal me so uvedli prezračevalne na- koleMvu‘!“prav ^bi bilo, da,ii pobudo za skupne sestanke z de- prave itd.; s sistematičnimi zdrav- ge 0 tem (in drugem) pogoV°r,, lavskim svetom ter tovarniškim niškimi pregledi pa dosegajo, da po posameznih obratih in deI^i komitejem Zveze komunistov, na dobi vsak zaposlitev na tistem nicah Prav zato so tudi sklenj, katerih so obravnavali vsa teko- delovnem mestu ki mu zdravst- ustanoviti obratne sindikalne ča proizvodna in druga vprašanja, veno najbolje ustreza. V zadnjem bore ki so iih i7™iili v Št'r Sindikat je bil tudi pobudnik žasu posvečajo veliko skrbi tudi obratih. predlagali pa so težavah tudi zaradi obratnih dela in čistijo glavni kanal, če dd del sredstev namenili za grad- lenih uspehov. Nesreč je bilo za tako presegli plan za 19 %. začenjali z delom vsa*pa sredstev. hočejo, da bo proizvodnja nemo- njo doma na Pohorju. Sindikalna 9 "/o več. Ugotovili pa so, da se Na občnem zboru sindikalne 0etrt ure prej, ob sobotah Z rekonstrukcijo bodo lahko tena potekala. Po tem predlogu podružnica je tudi letos sklenila, ponesrečijo v glavnem novo spre- podružnice so predvsem razprav- delali samo šest ur. Ta P ^e{i' odpravili nadurno delo. Se pose- tako ne bi bistveno povečali šte- da bodo omogočili vsakemu članu jeti rudarji in zato sklenili uve- Ijali o večjih samostojnih posa- podprle posebno zaposls ^e«’ hej so v težkem položaju žene, ki vila delavcev, vendar pa bi pri- kolektiva štirinajstdnevno brez- sti za nove delavce posebne se- meznlh ekonomskih enotah (teh je ske> & iih Je v podjetju - so zaposlene pretežno na delov- hranili precej sredstev.. plačno letovanje na morju. Jaki minarje. Nasprotno pa so s stal- v podjetju osem). Govorili so o F- OB RAZPRAVAH O DRUŽBENEM PLANU NA JESENICAH PREMALO SREDSTEV ZA STAIDARD w Pretekli teden je bilo na ob-^kem ljudskem odboru Jese-posvetovanje predstavnikov ■jfužbeno-političnih organizacij in pčcinskega ljudskega odbora, na ^terem so obravnavali družbeni ^®*kt občine in pripombe voliv-^ na zborih volivcev. Prav de dni so se končali zadnji zbori proizvajalcev po proiz-&jalnih skupinah, medtem ko 80 bili drugi zbori volivcev, na Boljši uspehi z mehanizacijo Na pobudo sindikalne podruž-^Ce je delovni kolektiv Dolenjega gradbenega podjetja v Grosupljem skupno z organi de-iškega upravljanja in vodstvom zadoščajo Smetja podrobneje razpravljal želja, so katerih so razpravljali o družbenem načrtu, zaključeni že pretekli teden. Na nekaterih zborih je bila udeležba večja* drugod manjša, povsod pa so živahno razpravljali. Volivce je zlasti zanimalo, za kaj bodo porabili, dopolnilni proračunski prispevek, ki ga je z njihovim pristankom predpisala občina. Odločno so zahtevali, da se ta sredstva (okoli 50 milijonov dinarjev) porabijo za tiste gradnje, katere predlagajo občani in za ničesar drugega. Predlagali so, da bi 23 milijonov porabil: za potrebne gradbene načrte, 12 milijonov za razširitev storitvene obrti, ostalo pa za pokopališče na Blejski Dobravi in otroško letovišče v Novem gradu. Spričo manjših sredstev, ki ne za uresničitev vseh volivci določili vrstni spešeno gradnjo stanovanj, toda kaže, da bodo. dve tretjini občinskega stanovanjskega sklada morali porabiti za dovršitev gradenj, začetih v lannskem letu, z ostalimi sredstvi pa bodo letos bi bilo moč tako zbrati 50 milijonov dinarjev. Potrebno pa bo zfe to zainteresirati podjetja.; V jeseniški občini bodo reorganizirali krajevne odbore, ki bbdo ddslej sami razpolagali; tudi začeli graditi še nekaj stanovanj., z večjimi sredstvi. Skladi krajev- Upravni odbor sklada pa doslej ni omogočil zbiranje tudi majhnih zneskov državljanov za soudeležbo pri 'gradnji stanovanj.. Spričo potreb . na eni strani in majhnih sredstev’ stanovanjskega sklada na drugi Strani, bi bil dobrodošel tudi . vsak, tako denar. • ; Nekatere predvidene investicije bi lahko uresničili z združenimi sredstvi podjetij, sodijo, da nih odborov bodo samostojne pravne osebe, in sicer v Kranjski gori, Mojstrani in Žirovnici. VČ te , sklade naj bi se stekali dohodki: davek na nočnine, turistična taksa, 3% od stanarin, 5.% od najemnin, zemljarina, za-zbran. kupnina, krajevni samoprispevek in podobno. Ta decentralizacija sredstev bi pripomogla h pitvi krajevne samouprave. kre- S. T. Dnevnice in kilometrina K. I., Sovodenj: Ali je šofer upravičen do dnevnic in ali bi se mu smela odšteti kilometrina 3 din, ki mu je bila odobrena na račun prehrane? Ali je upravičen do dnevnic iz leta 1959 sedaj, ko je dosegel, da se mu izplača za leto 1960, če jih doslej ni nikdar zahteval? Odgovor: Šofer ima na službeni vožnji poleg osebnega dohodka, ki mu pripada, še dnevnico, ki je predpisana s pravil-, nikom podjetja. Na službeni vožnji v nadurnem delu mu gre osebni dohodek kot za nadurno delo, t. j. s poviškom 50 °/o za ves čas v efektivni vožnji in pa j* novih gospodarskih spremembo in še predvsem o nagraje-yanju. Ugotovili so, da bodo bolj-uspehe lahko dosegli v novem ritemu samo z mehanizacijo. Ta-b bodo v letošnjem letu za rUhjno opremo dali mnogo več preteklo leto. Razen teg;a bo-dosegb boljši uspeh pri pri-jkankih in boljši organizaciji ušla. Pri vsem tem pa bodo imele v®liko vlogo ekonomske enote. D. V. red gradenj. Najprej naj bi zgradili zdravstveni dom na Jesenicah, osemletko na Dovjem in novo pekarno na Jesenicah, potem pa most in kulturni dom na Javorniku in končno uredili turir stični center v Kranjski gori. Značilno je, da so v tej občini namenili manj sredstev za družbeni standard kot pa povprečno TEŽAVE M USPEHI stanovanjskih skupnosti v Hrastnika in Trbovljah skupnosti so v hrastniški -občini že precej razpravljali in sklepali, glede na odstotek pripravljeni so bili tudi seminar- skupnih vlaganj — v kranjskem okraju. Volivci so zahtevali po- V »Verigi« dobro gospodarijo je delavski svet sprejel nekatere zaključke o izboljšanju — nja v letošnjem letu. ji. Kljub temu pa So se. razprave na stanovanjskih skupnostih v hrastniški . občini sukale predvsem okrog najemnin. Zato ni torej nič čudno, če sveti in izvršni odbori stanovanjskih skupnosti doslej še niso rešili težav ž otroškimi varstvenimi ustanovami, ustanavljanjem novih servisov — poslova- predvsem za razbremenitev žena N. B. — in drugih problemov. Res je si- Nedavno Je delavski svet v Verigi« razpravljal o zaključr b11! računu za 1. 1960. Na splošno rjčlani ugotovili, da je v pre-pklem letu proizvodnja kakor b*! prodaja v glavnem potekala banalno in brez posebnih težav. pomembne zastoje so imeli pradi delnega pomanjkanja su-in prepočasne priprave teh-j dokumentacije za nekatere ,2(telke. Tako so pri izdelavi trak-urskih priključkov (novi izdelek, j so ga lani začeli izdelovati) riradi pomanjkljive tehnične do-pi^entacije kooperantov zamu-precej časa, da so odstranili ®0thanjkljivosti, ki so se pokazale Fri izdelovanju prvih serij izdel-rlQv- Če ne bi bilo teh težav, bi F0Segli še večje uspehe. Plan, ki !®’ hil sicer precej visok; so. pre-v|li za 12,5 °/o, po količini pd iz-VSilt 25,9 ”/o .več denarja, v .V primerjavi, s planom so po-!*žali dohodek' za 51,8 o/o, v pri-Serjavi z 1. 1959 pa za 53,5 °/o. Jsii dohodek je bil v letu 1960 kSii za 30,1 °/o, v primerjavi z le-1959 pa za 41,6 “/o. . V skladih je za 17,3 °/o več de-arja, v primerjavi z letom 1959 za 68,4 »/o. Za osebne prejemke k izplačali 29,2 «/o več sredstev ^ o v letu 1959. Osebni dohodki tarifnem pravilniku so večji AS«/,,. „ V letu 1960 so bd celotnega či-j Sa dohodka izplačali za osebne ^"Odke 68 °/o, ostalih 32 0/0 pa so /Zporedili na sklade. Računajo, J1., bodo del • teh sredstev upora-•VMnf družbenega standarda Tudi stroje je treba kdaj pa kdaj očistiti, če hočemo, da nam ne jih delavcev. odpovedo pokorščino. O poživitvi dela Stanovanjskih cer, da je reševanje otežkočalo tudi občutno pomanjkanje denarja, kakor tudi precejšnje težave s prostori. Svoje prostore imata le stanovanjski skupnosti Hrastnik-Rudhik in Radeče. Če stanovanjske skupnosti doslej niso rešile vprašanja prostorov za upravo, kjiko naj bi potem rešile vprašanja prostorov za servise? Stanovanjska skupnost Trbov-Ije-Center se je v lanskem letu odločila anketirati prebivalce z območja te skupnosti in tako dobiti mnenja in predloge za orga-nižacijo servisov in ostalih služb. Tako so se državljani odločili za ustanovitev službe za strokovno pomoč hišnim svetom, servisa za vzdrževanje stanovanjskih hiš, za varstvene vzgojne ustanove, za servise za krpanje perila in čiščenje stanovanj, za ureditev službe za preventivo na terenu, za pomoč starim in bolnim ter za elektro-radio servis. Omeniti velja, da ; je servis za vzdrževanje hiš pričel z delom 1. junija lani. Pri ureditvi servisa je pomagal Rudnik rjavega premoga Trbovlje, ki je odstopil stavbe, v katerih i-rna zdaj servis prostore. V tej stanovanjski skupnosti ljudskp odbora upoštevala pri dokončni sestavi petletnega perspektivnega načrta gospodarskega razvoja. Nujno pa bo, da bodo imeli v prihodnje sveti stanovanjskih skupnosti in ostali organi več neposrednih stikov z državljani. Vse stanovanjske skupnosti pa naj bi bolj sodelovale, zlasti še pri ustanavljanju servisov in drugih služb. Zato ne bi bilo napak, če bi tudi’v Trbovljah in Hrastniku — po zgledu drugih občin —: začeli razmišljati o ustanovitvi odbora, ki bi koordiniral delo vseh stanovanjskih skupnosti. (k) Lokalni tednik na Jesenicah Glasilo »Zelezar«, ki ga izdaja kolektiv Železarne Jesenice že tretje leto, si vedno bolj utira pot med bralce. Bralci želijo,, da bi časopis več pisal o problemih in dejavnosti komune, naj bi skratka postal jeseniški list. Posebna komisija za tisk pri občinskem odboru Socialistične zveze je že izdelala nekaj predlogov o razširitvi tega časopisa med ob- v . ---------— —----------- čani, med drugim, da bi list iz- so posvetili veliko pozornost tudi hajal vsak teden. F. S. !i otroškim varstvenim ustanovam za čas, ko je dolžan čakati na vožnjo pri vozilu. Kilometrina se po sedanji praksi ne plačuje (zlasti ne poleg dnevnic in nadurnega dela) pa tudi takrat, ko so gospodarske organizacije še obračunavale kilometrino, je niso obračunavale kot nadomestilo za dnevnice, temveč kot posebni dodatek, ki gre šoferjem na vseh vožnjah v rednem delovnem času in v nadurnem delu in ki naj jih stimulira k vzdrževanju in ekonomičnemu ter skrbnemu upravljanju z vozi- ' lom. V vašem primeru je torej šofer upravičen tako do dnevnic kakor tudi do kilometrine. Tudi do dnevnic iz leta 1959 je upravičen ne glede na to, da jih doslej ni zahteval, ker zahtevek po izplačilu dnevnic še ni zastaran. Zastaralni rok za terjatve, izvirajoče iz delovnega razmerja, pa znaša 2 leti. Delovna doba in kvalifikacija Obrtno servisno podjetje “■Posavje« Brežice: Koliko časa mora imeti delavec delovnega staža na nekem delovnem mestu, da mu lahko upravni odbor podjetja na podlagi mnenja posebne komisije izda odločbo o priznanju strokovne izobrazbe polkvalificiranega delavca in koliko delovnega staža mora imeti, da polaga izpit za kvalificiranega delavca? Odgovor: Za pridobitev pravice opravljati izpit za polkvalificiranega delavca, ki je osnova za odločbo o priznanju polkva-lifikacije Splošno navodilo o pridobitvi strokovne izobrazbe . delavcev s praktičnim delom'v podjetju (Uradni; list FLRJ št. 54/52-635) ne postavlja kot pogoj nikakega posebnega roka. Razumeti bi bilo Splošno navo-vodilo tako, da se delavec lahko . javi izpitni komisiji v podjetju, čim meni, da je sposoben za izpit in mu pri. tem ni treba dokazovati delovni staž na delovnem' mestu nekvalificiranega delavca. Strokovna izobrazba kvalificiranega delavca Pa se prizna tistemu. delavcu, ki je kot pol-kvalificiran opravljal vsaj dve leti vsa glavna dela nekega poklica ali pa je opravljal kot nekvalificiran delavec 5 let vsa ‘ glavna dela poklica. — otroškim vrtcem. Tako so adaptirali tako ustanovo na Trgu revolucije in uredili otroški vrtec na Toplovškovem. Vzporedno s tem so urejevali tudi otroška igrišča. Tudi druga trboveljska stanovanjska skupnost — Trbovlje II — je posvetila veliko skrb ustanavljanju servisov in drugih služb za pomoč hišnim svetom in drugim. Uredili so pralnico, prostore za obrat Kemične čistilnice, pralnice’ in barvarne na Gimnazijski cesti v Trbovljah. Na področju te PRESTRANSKI KMETIJSKI DELAVCI V JAVNEM ŽIVLJENJU PREMALO SODELOVANJA Kmetijski delavci znanega živinorejskega obrata v Prestranku živijo resda precej samotno življenje, saj je njihova pristava, kjer -1- primeri, da zaslužijo kravarice po 25 in več tisoč dinarjev. Razen tega imajo tudi svojo menzo, klubski prostor s televizijo itd. In vendar že površen opazovalec lahko opazi, da živi tudi ta kolektiv, kot večina drugih na kmetijskih gospodarstvih, povsem izolirano, da ne sodeluje pri političnem in kulturnem delu. Zgolj formalno članstvo v Socialistični zvezi je za večino izmed njih tudi vse. Hudo zmotno bi bilo sicer delavcev. Ij. povečanje proizvodnje v letu U v tej tovarni velja pripisati vsega kolektiva in vod-,j/a Podjetja, kakor tudi temu, ^ 80 osebni dohodki odvisni od P?ha ekonomskih enot. tsžv otvoritvijo novega obrata za J*® sidrne verige in 'novo orga-poslovanja Ima to pod-ItJu Vse pogoje In dobre pev-6v?rtive za hiter napredek. Pri ^Vnavanju zaključnega računa RUŠKA tekstilna INDUSTRIJA več »ozkih grl« ruški tekstilni tovarni si že Vj/f, 111 leta prizadevajo, da bi iC1 silo obnovili strojno opre-k ^ razširili delovne prostore. 1 P°ti vztrajajo, čeprav le 'Ufat 0 zbirajo sredstva za ures-kaj Tev te zamisli. Vsako leto ne- UfL Popravijo, dokupijo in počasi •ejer • svoi° zastarelo tovarno, Ij^j i® zaposlenih okrog 140 Pravkar so nabavili star, , tehnično še sodoben aparat <^Parvanje preje. Za njega so .bi L.1® nekaj milijonov, novi pa tif rit okrog 30 milijonov. S tem i£ri-Jern so odstranili zadnjo ozko trj Proizvodnji lahko pa bo- ujLj^Pravili tretjo izmeno v *Ui i^Pravi. Odslej ne bodo vo-Vj?Pr®je na barvanje v MTT ali tab/, °' Postopoma nameravajo (V^ati še nekai novih strojev. fablt lma3o stroje že 80 % iz-k».. i so plan presegli in vrh tw.‘Zboljšali kakovost in sorti-p svojih izdelkov, to Pazširitvi te tovarne — za bo ^Xrebujejo še 26 milijonov — kotu več možnosti žensk kot doslej. Karlo AudiS ST 0 Pl \J A H DELAVSKE; ENOTNOSTI Še enkrat: »KAJ BO Z MENZO V KRANJU?« Načrti za menzo v Delavskem lani oktobra na plenumu občin- domu v Kranju so gotovi. Strokovna komisija, ki si je šele sedaj ogledala prostore, kjer naj bi uredili menzo, pa pravi odločno — ne. Občinski ljudski odbor skuša urediti prehrano v skega sindikalnega sveta dejal, da je idejni projekt že-izdelan in da bodo načrti gotovi do 15. oktobra 1960. Dejal je, da so tudi finančna sredstva že zagotovljena, in da bo po vsej ver- Kranju z adaptacijo dijaške ku- jetnosti restavracija odprta že hinje na Zlatem polju, s pove- v letu 1961. Povedal je tudi, da čano zmogljivostjo restavracije to ne bo menza v pravem po-v Iskri in šolske kuhinje pri menu besede, temveč samopo-Peterlinu. -strežna restavracija z veliko Nič čudnega ni, da je bilo .zmogljivostjo. Tako; je bilo to-o centralnem obratu družbene rej takrat. prehrane v Kranju že toliko go- Približno 3 mesece pozneje, vora in pisanja. Potrebe so nam- ob novem letu, smo v Delav-reč iz dneva v dan večje in zato ski enotnosti objavili-prispevek, so predvsem v manjših gospo- koliko časa bodo morali Kranj-darskih organizacijah, kjer ni- čani še čakati na-menzo v De-majo lastnih menz, navdušeni - lavskem domm katere otvoritev sprejeli vest, da bodo v Delav- so napovedali že za 1, maj 1960. skem domu uredili centralni Tudi takrat je odgovarjal na-obrat družbene prehrane. Tako čelnik oddelka za gospodarstvo je zaposlenih 62 delavcev, precej izven naselja. Kljub temu pa so znani daleč naokrog po svojih gospodarskih uspehih, kajti med 225-glavo čredo goveda stanovanjske skupnosti sta tudi sivorjave pasme imajo svojevrst-dve otroško varstveni ustanovi. ne krave rekorderke, ki dajejo V Trbovljah so vsi sveti sta- letno 5000 oziroma 6000 litrov novanjskih skupnosti, prav tako mleka. Prav gotovo je to tudi tudi v Hrastniku, izdelali načrte odraz stimulativnega nagrajeva- . ..... . . , . razvoja, ki jih bosta občinska nja. Tako na primer niso redki f111511”. da to niso napredni ljudje m napredni ter dobri proizvajalci. Toda, če pomislimo na vse številne možnosti in oblike družbenega, pplitičnega in kulturnega udejstvovanja pri nas, se zares lahko vprašamo, kdaj bomo zavrgli že zdavnaj preživelo miselnost, da so za kmetijske delavce vse naše velike pridobitve drugotnega pomena in da svoje dr-, žavljanske dolžnosti izpolnjujejo že s tem, da so dobri in preudarni gospodarji in proizvajalci. Prav gotovo bi šlo lahko tudi drugače, če bi vodstva kmetijskih gospodarstev in delavski sveti ter komune upoštevali pri izenačevanju kmetijskih delavcev z industrijskimi poleg vsklajevanja gmotnega položaja tudi njihovo osnovno pravico vključevanja in uveljavljanja teh ljudi v javnem življenju. -sky je že takrat kar 12 manjših podjetij želelo, da bi iz tega . centralnega obrata prejemali tople obroke za svoje delavce. Se več, takrat 'so razpravljali, že o. tem, kakšno politiko naj zavzamejo sindikalni svet, ki se je tudi do-pri urejanju družbene prehrane govarjal s projektanti za izdela-gospodarske organizacije. Ali vo načrtov. Vendar načrti iz ob-naj samo del zaposlenih uživa jektivnih razlogov do danes še prednosti regresiranja stroškov niso gotovi. Lahko pa bi dokbn- pri Občinskem ljudskem odboru tovariš Ciril Ankrst: »Pobudo za obrat družbene prehrane v Kranju je dal ob dograjevanju Delavskega doma občinski prehrane ali bi to uredili na kak drug, bolj smotrn način. čevali stene in .strop, za kar smo dobili načrte, medtem ko bodo Načelnik oddelka za. gospo- načrti za notranjo opremo go-darstvo pri občinskem ljudskem tovi prihodnji mesec (op. torej odboru tovariš Ciril Ankrst je januarja). Pri pregledu načr- tov so nastali nekateri pomisleki, če bo moč ta prostor uporabiti za predlagani obrat, ker so skladišče in prostori za pripravo hrane majhni in .tudi ne najbolje povezani. O vsem tem se bomo pogovorili na posvetu predstavnikov zainteresiranih organizacij in če bi se odločili za nadaljevanje del, bi lahko začeli z deli v začetku prihodnjega leta.« In kaj lahko zapišemo danes, po treh mesecih? Predsednica občinskega sindikalnega sveta tovarišica Pepca Jež pravi, da so bili načrti že pred.časom gotovi, in da je bila vsa stvar tik pred uresničitvijo, ko so strokovni organi Občinskega ljudskega odbora ugotovili, da prostori za tak obrat ne ustrezajo. Na občinskem sindikalnem svetu pa še vedno menimo, da je v predvidenih prostorih možno urediti samopostrežno restavracijo tipa Daj-dam v Ljubljani. Na občinskem ljudskem odboru P a je odgovoril podpredsednik občinskega ljudskega odbora' tovariš Ivo šefic: “Strokovna komisija, ki so jo sestavljali ■ med drugim tudi člani okrajnega zavoda za napredek gospodinjstva in sanitarne inšpekcije, je ugotovila, da prosto- ri v Delavskem domu ne ustrezajo temu namenu. Prostor, kjer naj bi bila kuhinja, je premajhen, največja pomanjkljivost pa je V tem, da ni niti osnovnih prostorov za vskladiščenje. Brez teh,pa obrat družbene prehrane, kot je bil zamišljen, ne more poslovati. Nismo še izrekli dokončni — ne. To je pač stvar temeljite presoje. Vendar pa smo se že odločili, da bodo letos investirali 5 milijonov dinarjev v Dijaško kuhinjo na Zlatem polju, tako da se bodo lahko tam hranili prebivalci Zlatega polja. Prav. tako bomo skušali povečati zmogljivost šolske kuhinje pri Peterlinu in restavracije Iškra. Menimo, da bomo tako problem vsaj delno uredili. Seveda pa bomo še naprej iskali možnost za ureditev centralnega obrata« Vse torej kaže, da v Kranju centralnega obrata družbene prehrane še ne bo tako kmalu. Vprašamo pa, kako to, da si strokovna komisija ni ogledala prostorov, še preden so naročili načrte in preden so naročili tudi že opremo. Omenjeni predstavniki so vendar že vseskozi vedeli za te namere in načrte. Za vse to so porabili že precej sredstev, le kdo bo odgovarjal za' tako nesmotrno delo? M. T. • Tudi v Istri »ruski tečaj« Po temeljitem proučevanju strokovnjakov in poizkusih o pogojih pridelovanja čajevca v Jugoslaviji, je Zveza poljedelsko-gozdarskih zbornic FLRJ sklenila že v letošnji pomladi urediti v Črnogorskem Primorju prve nasade te rastline. Kmetijski inštitut Črne gore je namreč ugotovil, da so čajevčevi grmiči na poskusnih parcelah odlično prezimili, oziroma so celo ugotovili, da jim tudi hujši mraz, kot je bil letos, ne bi škodoval. Strokovnjaki so nadalje ugotovili, da bi med drugimi kraji ob našem Jadranu za gojitev čajevca ustrezalo ' tudi območje Istre, kjer ga bodo že letos začeli poskusno gojiti. Ker je. gojitev čajevca visoko donosna, lahko upravičeno pričakujemo, da se bodo za ureditev čajevčevih plantaž zainteresirala kmetijska gospodarstva Slovenskega Primorja. ~sky Francosko letovišče Evianne, ki je približno trideset kilometrov vzhodno od Lemanskega jezera, bo imelo nedvomno v zgodovini francosko-alžirske vojne pomembno mesto. Tu se bo namreč te dni začela konferenca francosko-alžirskih predstavnikov o tem, kako naj bi naposled prenehali s krvavim obračunom v Alžiriji. Vprašanje je, kako bo konferenca uspela in kakšen vzdevek bo dobilo omenjeno mestece. Pred začetkom vlada »-zmerni optimizem«, vlada mnenje, ki ga je izrekel predsednik francoske vlade Michel Debre na kongresu .Unije za novo republiko: »Zdaj je treba v Alžiriji ustvariti mir in dati pravico do samoodločitve.« Bilanca te tragične vojne je znana. Mrtvih je več sto tisoč. Ali bo zdaj v resnici zadnji zvok trobente sklical zbor vojska in razglasil konec morije in svobodo junaškemu-ljudstvu? Upajmo, da se bo to uresničilo. Žrtve, koncentracijska taborišča, grozote in strahote sedmih let pa ni moč zbrisati, ni jih moč pozabiti. Naj bo uspeh razgovorov takšen ali drugačen, ozrimo se nazaj v minula leta najbolj tragične vojne našega časa. V nekaj prispevkih bomo osvetlili nekatere strani razvoja te vojne, strahote, ljubezni do svobode alžirskega ljudstva in posledice ter rane, ki pa bodo še dolgo zevale , in bolele. DEŽELA MLADIH LJUDI Alžirija je dežela vinogradov. Muslimanska vera pa prepove- r duje uživati alkohol. Zato so alžirski vinogradi že. od nekdaj. prava strast: kolonizatorjev. Iz njih ne stiskajo samo sladkega vina, znanega po svetu, iz njih stiskajo tudi kdo ve koliko denarja in znoja. Alžirija je leta 1953 pridelala 18 milijonov hektolitrov vina. Izvozila ga je 16. V Alžiriji se rodi letno tri sto tisoč novih prebivalcev. Na tisoč 40,6, le 13,5 pa jih umre na tisoč. Alžirsko ljudstvo je - najbolj plodno in je med najmlajšimi na svetu. Če upoštevamo pri otrocih mejo 14 let, potem je razmerje otrok in odraslih 100 proti 94. Starost 60. Jet doseže le 5 % prebivalstva. Alžirija je dežela mladih ljudi. To je moč videti, in občudovati že ves čas, na vsakem koraku že sedem dolgih, krvavih let, ko rodovitno zemljo namakajo s' krvjo predstavniki dveh narodov. Iz dneva,v dan. POT DO KRVAVIH STRELSKIH JARKOV Francozi, se počutijo, kot da bi bili doma v tej deželi., Saj so!? Vendar.naj nam bo jasno: Gre za dve narodnosti. Za francosko in alžirsko. To. sta dva svetova glede rase, vere, in barve kože.. Dva načina življe-. nja. D\'a sistema lastnosti. Dve različni. čustvovanji sta se našli v. isti ekonomski skupnosti.. , . Prva skupina se je priselila, to. je skupina .izkoriščevalcev, .druga je rojena tod, živi in.mr-je, je podrejena,, izkoriščana. Vse rešitve, vse spremembe v politiki, ki sp jo. vodili in vodijo Francozi, na tem afriškem območju, pa naj so le-te imenovali 1 pacifikacija,. asimilacija, integracija, če so poskušali graditi še toliko dobrih cest ali lepih šol,,se td’ni dotikalo bistva od- nosov — gospodarjenja in hlapčevanja, vse to ni moglo zabrisati obstoječih razlik. V tej areni, na takšnih tleh, se je začel odvijati klobčič procesa, v katerem so se jela patriotska čustva Francozov in Alžircev, to se pravi Evropejcev in domačinov, ki pa so značilna za vsakega človeka, spreminjati, vse bolj so postajala nacionalistična. Marši-, kje se je ta nacionalizem spremenil celo še v hujšo, obliko, in sicer rasizem. Zgodovina tega razvoja na številnih straneh piše o posameznih integralnih akcijah »čiščenja« na uporniških območjih ali pa o umorih posameznih francoskih družin. Tako so analizatorji razmer v Alžiriji kaj kmalu ugotovili, ko so seve še prej razčlenili desetletja, da lahko smatrajo vse to, kar smo omenili kot posledico, ki pa bi jo označili takole: v Alžiriji sta dva različna občutka strahu za biološki obstanek, ki sta, za to je dokument — sedem let neprekinjenih bojev — zajela vsa mesta, vsako alžirsko vas, da so oborožili do zadnjega vse ljudi, ki so sposobni nositi .orožje. Na drugi strani pa je vzpodbudila gospodarja, ki je jel dovažati železo in ogenj, da pokaže, kdo deli pravico v tej deželi. Tako se je Alžirija, ki je štirikrat večja od Francije, spremenila v krvave strelske jarke. Na eni strani stoji okrog milijon francoskih kolonistov pod zaščito kdo ve koliko francoskih vojakov, na drugi — devet milijonov domačinov. Rovi so se širili in množili kot rokavi velike reke, ko le-ta počasi leze v morje. Polni so mrtvih. Alžirija je tako postajala iz leta v leto trši oreh za nekdanjo evropsko silo Francijo, postajala je izpit za francosko vest... BRZOJAVKA IZ ALŽIRIJE Alžirec Mohamed Belkasem je živel v Franciji. Eden izmed tri sto tisočih Alžircev je, ki si reže kruh na francoskih tleh. Dela v rudniku. Globoko pod zemljo. Trdo. Pod zemljo Lilla rije že nekaj let. Krt je. Treba je riti, kopati in žreti ta prekleti črni prah,- kajti doma v Alžiriji čaka množica lačnih ust. Vsak alžirski delavec v Franciji je pred leti vzdrževal 3,5 Alžir-ca doma. Nekega majskega popoldne pred leti je Mohamed Belkasem vstopil v gostilno. V arabski četrti, v tem mestu Severne Francije. Mohamed ne zna pisati. Poskuša brati, vendar to mu gre počasi od rok. Kljub temu pa je razumel besedilo brzojavke, ki mu jo je gospodar gostilne prinesel na krožniku pod skodelico ' mrzlega čaja. V brzojavki je pisalo: »Mati je bolna. Pridi takoj!« Naslednjega dne je Belkasem odšel v rudniško blagajno, vzel svojo plačo in sedel na vlak. Prva postaja Marseille. S prvo ladjo je odpotoval domov, v mesto Tizi-Uzu, v Alžirijo. Seveda mati Mohameda Bel-kasema ni bila bolna. V nekaj' tednih je namreč že nad 12.000 Alžircev v Franciji prejelo podobna sporočila. V Alžirijo odhajajo takole: 250 vsak dan. Vsi prostori na ladjah in letalih, ki vozijo v mesta Severne Afrike, so rezervirana za 14 dni naprej. Te skrivnostne brzojavke so jele klicati Alžirce v Franciji tedaj, ko je Guy Molletova vlada za- čela s skrajnim naporom tekmo s časom v upanju, da bo zadušila upor v Alžiriji s tem, da bo okrepila svoje bataljone. Ta vlada je obljubila svojemu generalnemu rezidentu v Alžiriji Robertu Lacostu, da bo z množičnim zračnim mostom, prepeljala kar se da hitro 100.000 novih vojakov. Kajti, to kar se dogaja v Franciji in v Alžiriji, je jašen poziv na upor. NEVARNE CONE IN NEVARNA CONA Francoski časniki so leta 1954 pisali, da »s tanki, ni mogoče biti-: boja proti prepričanju«. Francija je bila proti koncu tega leta obveščena, da število upornikov v Alžiriji ni večje kot 1000 ljudi. Cez nekaj mesecev so govorili že o 20.000. Koliko jih je danes? Tedaj so imeli uporniki samo nože, bombe ali stare puške. Danes? Danes je to armija, ki se bori z mitraljezi In minomefaici, oblečena v uniforme. Pred šestimi, leti je francoski generalštab v svoje vojaške zemljevide Alžirije začrtal nevarne cone samo okoli nekaterih krajev na območju Oreša in V Kabiliji. Zdaj je za Francoze nevarna cona vsa Alžirija. ŠTEVILKE SO BILE ŠE VEDNO ZGOVOREN DOKAZ Alžirija je siromašna dežela. Potrebne so ji velike in bogate investicije za razvoj gospodarstva. V tej deželi 9 milijonov domačinov živi v bedi. Okrog 800.000 Alžircev je permanetno nezaposlenih. V tej deželi bi morali na mah odpreti 4000 novih šol. (Se nadaljuje) Oživljanje pozabljenih tem Referat o »demokratičnem planiranju«,. prebran. na zadnjem je boj za resnično delavsko nad- preprečili. V privatnem podjetju kongresu Konfederacije krščanskih sindikatov Francije lani. so zorstvo nad delom podjetij spet delavska kontrola rte bi mogla uporabili kot povod za razpravo o tej temi, V razpravi sp sodelo- načel. vprašanje nacionalizacije, pričakovati takih pooblastil, vali Gilbert Beclerqu.e kot zagovor^jk.tez,,razloženih.y kongresnem »Povsem upravičeno je v pro- Razen tega je nacionalizacija referatu, Pierre le Brun, sekretar Generalne konfederacije dela, grarh demokratičnega planiranja povezana s planiranjem še z dru-predstavnik »nekomunističnega krila« v tej sindikalni centrali, in vključiti nove nacionalizacije« gega vidika. Ne glede na številne Georges Delamare, sekretar Federacije metalurgov prosocialistično pravi Le Bfun. Resnična kontro- pomanjkljivosti nacionaliziranega usmerjene centrale »Forces Ouvrieres«. Kljub razlikam je prišla na la namreč zahteva določeno pre- sektorja v Franciji, zaradi kate-dau določena .soglasnost udeležencev te razprave. Koncepcije, ki moč, kontrolorjev nad tistimi, ki rih je nacionalizacija nepopular-so prišle pri tem do izraza, bi lahko strnili v nekaj tez. jih nadzorujejo, se pravi večje na, se je vendarle pokazalo, da možnosti in sredstva za tiste prve, »nacionalizirano podjetje ne le Predvsem so govorili o ppgp- žaja tovarniških odborov. V raz- da izpolnijo svojo nalogo, kot pa lahko dela, temveč je lahko tudi : 1: z _ 3; i, „ z- ^ r- z z 1 _ -iz s: L. z. z__ Z _ j-. ^ i.z j ~,z 1_ j- z zz _ _i z - - n jih, ki silijo sindikate,, da se ukvarjajo z ekonomsko problematiko in torej tudi s planiranjem. Že leta 1945 se. je začela nova etapa — je rečeno v razpravi — etapa strukturnih reform z uvedbo tovarniških odborov in z izvajanjem nacionalizacije za razliko od leta 1936, za katero so značilne pomembne zmage, vendar zmage »socialističnega značaja« (večje mezde, plačan dopust, kolektivne pogodbe itd.). . Druga pomembna tema se je nanašala na težnje-po planiranju, ki se kažejo v vladnih krogih Francije. Kakor je ugotovila razprava, se je položaj precej razvil od povojnih dni, ko so se velika podjetja upirala planiranju in, so ga skušala zaobiti. V nasprotju s pasivnostjo ■ sindikatov je v »prevladujočih skupinah« naraščalo zanimanje za plan vzporedno z razvojem tako imenovanega neokapitalizma, s stopnjujočim se pritiskom delavskega razreda in s čedalje občutnejšo tekmo med dvema družbenima sistemoma — socializmom in kapitalizmom. »Planiranje trustov in za truste« je stvarnost, ki vsebuje nacionalizacijo določenih prevladujočih sektorjev, in sicer- ne toliko iz tehničnih, kolikor iz političnih razlogov. Temu in takemu planiranju so postavili nasproti »planiranje ljudstva in za ljudstvo«, To pa je mogoče zagotoviti le z »dejanskim sodelovanjem delavcev pri planiranju, in sicer v tovarniških odborih in sindikalnih sekcijah.« Nevaren za idejo resnično demokratičnega planiranja je tudi pojav novih kadrov, ki jih prinaša naraščajoča zapletenost ekonomike in druge problematike. Ti kadri, ki bi jih lahko označili kot »sindikalne tehnokrate«, so razredno povezani z delavskim razredom, vendar so ločeni od njegovega vsakdanjega boja. Tej nevarnosti je mogoče nasprotovati na dva načina: predvsem s tem, da dobi plan »določeno družbeno vsebino z istočasnim vključevanjem in obdelavo neposrednih zahtev«, in drugič, z uporabo zares demokratičnih metod planiranja. Uporaba teh metod vključuje učinkovito delavsko kontrolo in, v celoti vzeto, spremembo polo- pravi je bilo slišati mnenje, da so možnosti drugih, da bi jim to na vrhu tehničnega napredka«. NAPOSLED1 SPET GOVORIMO O JOMU KENVATTI Pred leti v Afriki: Kenija začetek vsega Tudi Kenija bo svobodna in Popolnoma miren in ponosen, neodvisna. Čeprav je v Afriki Oblečen je bil v žametast, ob-ta dežela »posebno poglavje«, rabljen suknjič, na nogah je večno Z hjčTtako, kot je, ne 'bo. imel čevlje iz antilopske kože. Že pred leti smo verovali, da je Srajca je bila barvasta in zmeč-Kenija zelo blizu svobodi, saj je kana. Vse te barve so postale v bilo v njej osvobodilno gibanje tistih dneh sodne obravnave široko razprostranjeno, močno vsem tako znane, kot je ljudem in odločno. Zanj je vedel ves po vsem svetu znana barva ne- svet. Skrivnostni besedi Mau-Mau sta obšli globus. Vseh pet kontinentov je zvedelo za črnskega vodjo, markantnega mo- h—, — « ndlnčninn hnrra in »hnna« P°d°bl Zabe ah Pa kot Poroka osebno izkaznico s sliko, so ga po sliki »ocenile«, da ima približno toliko let. Izhaja iz ple-ba, morja in planinskih smrek, mena Kikuju. Najprej se je šolal v neki misijonarski šoli, ve- Obraza ni lepega. Časniki so ža, odločnega borca in »boga« jugovzhodne Afrike — Jomo Kengatto. - Potem je glas o njem in o Mau-Mau utihnil. Novica, razglašena v najbolj skromni ob iz svete biblije. Ima kratko, redko brado, velika kriva usta, v katerih je videti, kadar se na- činoma pa je bil samouk. Šolanje je večkrat prekinil, ker je moral s trebuhom za kruhom kot fizični delavec. Pišejo, da se je začel po prvi svetovni vojni zanimati za politiko, ki ga je v Nos ima širok, lase. prav nič koliki je pozneje čez nekaj mese- draste- Njegove očimu spremi-S^po^ a ’to zamJ. Tomo njajo obraz. Novinarji so jih Kenvatta so angleške obiasti opisali na različne načine; da so obsodile na sedem let ječe zaradi tega, ker je »vodil tajno združenje afriških teroristov Mau Mau«. Leta in meseci se stekajo. Kmalu bodo minili. Jomo Ken-yatta še živi. Preživel je ječo in mišljenike med najbolj šolani-prav te dni je že spet slišati o mi, pa tudi med najbolj primi- smeje, neravne rumene zobe. naslednjih letih tak’0 navAv$ila> ******* ******* I* ! *t o *i ********* ** * *% 1**1— _ da ji je posvetil večino časa. Potem je, menda leta 1929, z denarjem, ki ga je zanj zbralo pleme Kikuju, odpotoval v Evropo. V Evropi je ostal 17 let. Poročajo, da je dvakrat obiskal Moskvo in na' tamkajšnji univerzi preživel skoraj dve leti. Seveda je študiral tudi na londonski univerzi in diplomiral iz antropologije. Napisal je knjigo, njem. Skozi eter besedi Jomo tivnimi prebivalci Afrike. Pra- precej avtobiografsko pobarva- hipnotične, bleščeče, sijoče, lisičje in prazne. V tistih letih je bil Jomo Kengatta edini Afričan, ki ga je poznala vsa Vzhodna Afrika, ki je imel vdane prijatelje in so- Kengatta budita spomin na bliž- vijo, da je njegova največja njo preteklost, prek časniških dragocenost — čudoviti govorni-stolpcev ime in napisi sporni- ški talent, njajo na dni, ko so ljudstva gledala v Jomi Kengatti tvorca in nosilca svobodomiselnosti, neiz- Kadar je govoril na javnem mestu, ga je vedno poslušalo tri- “S,“: 82**šSm*. no, z naslovom- »Proti Keniji planini«. V Londonu se je tudi poročil, in sicer z neko Angležinjo, s katero je imel sina. zrnu im voditelja afriške neodvisnosti, v Keniji pa začetek vsega tega. Spet so se pojavile fotografije tega moža., čeprav leta in leta ni bil viden, nam obraz ni Po drugi svetovni vojni, leta 1946, se je Jomo Kengatta vrnil v Kenijo. Nekatere ugotovitve gov glas in marsikje so citirali kažejo, da je takoj po prihodu njegove besede ter jih uresniče- postal voditelj Mau-Mau. va^' _ Angleške oblasti, .so po letu O njegovem življenju, tako 1950 reagirale prati temu giba-vsaj pravijo, ne ve nihče niče- n ju z vso razpoložljivo silo. ši- bil tuj. Spoznali smo ga takš- sar zanesljivega. Pred sedmimi stematično in ''brez ...predsodkov, nega, kot je bil. ' leti je bil star 59 let. Sicer sam . v ~,TTT rr? Pred angleškimi sodniki je ne. Ve, koliko je star, kdaj sp je bil tedaj. Pred devetimi leti. rodil. Oblasti, ki so mu izdale (Nadaljevanje prihodnjič) Drugi pomembni činitelj za učinkovitost delavske kontrole je razmerje med tovarniškimi odbori in sindikalnimi organizacijami, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, če bi člani tovarniških odborov in sindikalne organizacije ne ■ bili .tesno povezani, bi lahko nastopila nevarnost, da bi se ločili od delavskega razreda in si delali utvare b dejanskem obsegu svojih pooblastil, in drugič, če se tovarniški odbori ne bi opirali na močne sindikalne organizacije, bi se položaj njihovih članov lahko spremenil le v navzočnost brez slehernega dejanskega učinka. Na tako zastavljeno tezo se navezuje tudi vprašanje množičnosti sindikatov. V razpravi so poudarili, da so vse sedanje sindikalne organizacije v Franciji dejansko »manjšinske«, ker večina francoskih delavcev še vedno ni sindikalno organiziranih. »To seveda ne pomeni, da so množice v zmoti, mi . pa da imamo prav;« se je glasil precej oster zaključek v zvezi z gornjo ugotovitvijo. »Veliko število delavcev ni sindikalno organiziranih predvsem zato, ker jim ponujamo sindikalno gibanje, ki je po ustroju bliže letu 1936 kot_ pa 1966. Poiskati moramo, način, da bomo ustvarili sindikalno gibanje, ki se mu bo pridružila večina delavcev, ne pa manjšina,« pravi Decler-que. Četrti problem za »demokratično planiranje« je povezan z delovanjem Skupnega trga. Zelo težko je namreč upostaviti ravnotežje med zahtevami plana, na primer planskimi investicijami, in prostim gibanjem kapitala čez francoske meje v obeh smereh. V razpravi so predložili nekaj možnih, čeprav pogosto omejenih rešitev. Med prvimi je upostavitev politične evropske suprastrukture, ki bi bila demokratičnega značaja in bi preprečevala težnje tehnokratskega planiranja na evropski ravni. Druga je zatekanje k državni avtoriteti: kadar prosto gibanje kapitala čez francoske meje grozi z motnjami v notranjem gospodarskem ravnotežju dežele, bi morala država nastopiti z’ določenimi prisilnimi ali planskimi ukrepi. In nazadnje, tretja rešitev je mednarodno povezovanje po stikih sindikalnih organizacij in enotna sindikalna akcija, ki naj bi določila skupno politiko na mednarodni, t. j. evropski ravni. »Gre za to, da se mednarodnemu kapitalu postavi po robu mednarodna delavska sila,« je rečeno v razpravi. »Nedvomno je bilo nujno pognati v zrak nekaj nacionalnih, ekonomskih meja. Zdaj pa je spet star problem: ali je socializem mogoč v eni sami deželi, ali ga je mo-goče dosfeči vzporedno v skupini dežel? Če obstaja evropska pot v socializem, nedvomno pelje prek demokratičnega planiranja^« zatrjuje Declerque. T« TO IE RES... Konservativna londonska te-vija »Time« je pred kratkih komentirala mali oglas v angleških časnikih, ki ga je naročila velika ameriška letalska družba. Le-ta vabi angleška dekleta za stevoardesse na ameriških potniških letalih. Revija 3e takole zapisala: »Ameriška slabost glede angleških stevoardess ne temelji samo na goli sentimentalnosti, kajti naša deklet11 imajo običajno kratke noge in ne preveč močnih prsi, pa se zategadelj laže gibljejo v letalih* ki so polna potnikov.« JEČE IN JEČE Predsednik »republike« Ka‘ tange Čombe se je pred dnevi »spet proslavil« z velikodušni kretnjo. Pozval je mednarodni Rdeči križ, naj pošlje svojeBf delegata, da bi pregledal jece v Katangi. Naposled in — vsekakor: našel bo prazne. Glede na čorn-bejevo proceduro (Lumumba) jih bo gotovo našel prazne! POJASNILO LORDA HOMA Lord Home, angleški minister za zunanje žadeve, le spremljal kraljico Elizabeto rf poti po azijskih deželah. tem ko so kraljico in njeneg® soproga Angleži kritizirali, ke* sta ubila tigra, so z lordom mom postopali nasprotno. Kd' tizirali so ga, ker ni ubil nobS' nega tigra. Lord Home pa smatral, da mora vso zadev0 pojasniti: »Tisti, ki me kritizirajo, nisem ubil tigra, morajo to sami poskusiti. Prvikrat sem '3l na slonu in prvikrat sem str®' Ijal v tigra. Predvsem so to v®' like zveri, ki skačejo sem in tj®j naprej in nazaj. Človek lah^ strelja sto let, pa ne bo zadel- Posebno če je to angl®5*0 minister za zunahje zadeve. VOJAK S KITARO Poveljnik Atlantske zve^' ameriški general Norstad, je * _ javil: »Niso vsi vojaki pod rn° jim poveljstvom enako devni, priznam to, vendar vc sih je vojak s kitaro bolj ‘k0’’1 sten kot vojak s puško.« SLOVESEN SMEH V zahodnonemškem prista0^ šču Rendsburg so splovili no* šolsko ladjo vojne mornar' »Deutschland«. Slovesnosti * prisostvoval tudi predsednik ® hodnonemške republike Ltibk ’ njegova žena pa je bila novi ladji. V tej vlogi je ^ rala s steklenico šampanl udariti ladjo v bok. Po tern 1^ začela ladja počasi drseti morje. V tem slovesnem tr nutku je bilo v zvočnikih ®']g šati besede, ki so povzro01 splošen krohot: »Vidiš, kaj si napravila. b daj bo uboga ladja padla v v ired®1. do!« Predsednik Liibke ni 3 da mikrofoni niso izključen', k se je tako pošalil s svojo ž® ekspert Michel Clerc, posebni do^„o' nik revije »Pariš Match« j® slal svoji redakciji obširno portažo s številnimi iotogr«^ jami, ki so prikazovale Con> .j, ja in Munonga v črnih vdso . cilindrih. Clerca je posebno nimal minister za notranjo ,e deve Katange Munongo, ^lf.y neposredno kriv za umor tricea Lumumbe. ^ ^ »Gre za človeka iz žel® piše Clerc, »kultiviran, s vato okoli vratu. To je F00 j-črnega sveta, minister za n°l ^ nje zadeve, ki je karamel® jfl, osebno vodi svoje otroke v s Je tudi fanatični vernik. ^ gov oče je bil kralj eneg3 med najbolj slavnih Črne Afrike, plemena *'1. aI)j ki si je sestavil prestol iz}0 je svojih sovražnikov, ki odsekal glave. Umrl je v gj ho ju z nekim belcem, ki P.rLj!. je ubil, preden je sam izdlL)tC-Ta surovost se je v sinu SP [( menila y rafiniranost. Dv® (ji je prebil v bogoslovju in P . veliki afriški ekspert za sve^" Tomaža Akvinskega.« SEKOU TO URE CIMPRE J IZ ZAOSTALOSTI Ze stoletja sta znana gvinejsko zlato in gvinejsko žito. Komaj nekaj let pa pozna-nto Sekou Toureja in njegove besede, ki Hh je zabrusil predsedniku de Gautlu v obraz, ko ga je ta silil, naj bi se Gvineja vključila v francosko skupnost: »Za Gvinejo je svoboda v revščini boljša, kot suženjstvo v bogastvu.« Sekou Toureja smo videli že med nami. Simpatičen mož. Povsod, kjer se pojavi s svojim širokim nasmehom in iskrenim pogledom, osvoji in prevzame. Iskren govornik je; vsakomur reče v'oči, kar mu gre, vendar to na način, ki je patent nekaterih diplomatskih šol. Ko je imel 24 let, je že vodil sindikat uslužbencev PTT v Gvineji. Leta 1946 pa je ustanovil gibanje za demokratično združevanje Gvineje. Sest let pozneje je postal generalni sekretar Demokratske stranke Gvineje. V sindikalnih organizacijah, ki so bile tedaj močno pod vplivom Komunistične partije Francije, je Sekou Toureja videti v klopeh raznih seminarjev. Pozneje je zaradi nekaterih nasprotij prekinil stike s KP Francijo. Ni pa prekinil z nauki, vzgojo in znanjem, ki ga je dobil na teh tečajih. Ohranil je marksistična stališča, ki jih je začel prilagajati afriški stvarnosti. Zdaj je star 39 let. To je le majhen izseček iz življenja Predsednika Gvineje Sekou Tourčja. Izseček iz zgodovine dežele, ki je vzbujala vseskozi pohlepe tujcev. Deželo so najprej odkrili portugalski mornarji. To je bilo že v XV. stoletju. Obala Gvineje pa je marsikomu preprečila Pot na kopno. Morje je tu marsikoga pogoltnilo in po vsem svetu se je razneslo, da ladje sploh ne morejo zagnati sidra ob teh obalah. Zategadelj je bilo v tistih časih kaj malo obiskov. Dežela je živela v svojem miru. Minila pa so stoletja in v XIX. so zaslutili Francozi, Nemci in Angleži, da je tod marsikaj doma. Kadar so segli v to zemljo, vedno so naleteli na hud odpor tamkajšnjih prebivalcev. Vselej so se bili srčno, branili vsako ped zemlje in jo tudi ubranili do leta 1911, ko je Francozom uspelo, da v Gvineji razobesijo svojo tri-kcloro. Seve pa je Gvineja občutila kolonializem že prej, ko je bila del kolonije Sene-. Sala, in pozneje kot kolonija Francoska Gvineja, ki je l. 1899 dobila položaj avtonomne pokrajine v Francoski zahodni Afriki. Dežela ni velika. Meri 245.857 km! ih ima okoli 3 milijone prebivalcev. Glavno mesto je Conakrp. Ce hodi zdaj človek po ulicah tega mesta, začuti nek mir in rahlo zapuščenost. ^ vsakem mestu na svetu najde človek kakšen spomenik. To mesto pa je brez spomenikov. Videti je samo marmornato Ploščo, v katero je nekdo vklesal besede: »Republika Gvineja vsem žrtvam kolonializma.« To je vse. Zaman iščeš kipov, razkošnih vodnjakov ali drugih monumentalnosti. Pa vendar Conakrp ni brez tega. Pod pečinami morja, v predmestju, so nagrmadeni spomeniki. Ljudstvo jih je tjakaj zmetalo. Videti je dela različnih francoskih kiparjev, ki naj bi ovekovečili »progresivno francosko poslanstvo« v tej afriški koloniji. Vse spomenike, ki so jih postavili Francozi med svojo vladavino, je gvinejsko ljudstvo zmetalo na ta kup edinstvenega pokopališča »simbolov«. Zdaj v deželi ni več simbolov. Samo eden je. Predsednik Sekou Toure, pobudnik in organizator množic v boju proti kolonializmu. Besede, ki jih je rekel predsedniku de Gaullu, je mesec dni pozneje, to je 28. septembra 1958, gvinejsko ljudstvo potrdilo; Sestindevetdeset odstotkov prebivalcev dotedanje francoske kolonije je glasovalo za popolno neodvisnost. Gvinejska zastava rdeče-rumeno-zelena je naposled oznanila svetu, da plapola po dolgih letih — svobodno. To je bilo 2. oktobra 1958. Odtlej Gvineja raste. Ko so Francozi odhajali iz nje, so. jo dobesedno izropali. Vse osebje, ki je bilo v francoski administraciji, so bivši lastniki umaknili. Z njimi je odšlo vse: arhivi, pisarniška oprema. Francozi so s hiš izkopavali celo okenske okvire. Potrebnih je bilo veliko delovnih rok. Komaj sta minili dve leti in pol, vendar Gvineja že lahko reče, da je prebrodila dve obdobji razvoja republike: boj za neodvisnost in boj za okrepitev neodvisnosti. V tretjem obdobju je zdaj, ko ustvarja gospodarske osnove tej politični neodvisnosti in pogoje za širok ekonomski in socialni razvoj. V Gvineji deluje zelo močna sindikalna organizacija. Vodi jo Demokratska partija, ki jo je usposobila za organizatorja širokih ljudskih množic. Se posebej v zadnjih letih se je ta edina vseljudska politična organizacija pod vodstvom predsednika Gvineje in generalnega sekretarja Sekou Tou-rčja močno okrepila, tako da je Gvineja postala pomemben činitelj ne samo na afriškem kontinentu, temveč tudi v mednarodni politični areni. Kaj vse so morali storiti v teh dveh in pol letih, če ugotavljamo, da tedaj ni bilo v deželi niti ene tovarne in je komaj 5°/o Gvinejcev znalo pisati, in le približno 15 '/o zemlje je bilo obdelane. Zdaj je Gvineja kot veliko mravljišče. Nič več ni tista dežela, ki je slovela le zaradi zlata. Zlato,, to je bilo edino, kar so' včasih tujci spoštovali in grabili v tej de-želi. Basali so se z njim. Sekou Tourč je Gvinejo, za katero pravijo, da je najlepša dežela v zahodni Afriki, usmeril za geslom: »Čimprej se izvleči iz gospodarske zaostalosti in razviti posebne oblike socialistične družbe, ki bo ustrezala položaju v lastni deželi in nasploh v Afriki.« To je smer na domačem tiru. Na poti, ki vodi po zunanjepolitični areni, pa Gvineja hodi v smer miroljubne koeksistence in nenavezovanja na bloke. In še nekaj je Sekou Toure povedal svojemu ljudstvu: »Najvažnejše načelo v naši zunanji politiki je boj za osvoboditev vseh afriških dežel izpod kolonializma in od vseh njegovih ostankov, razširitev in krepitev vezi z vsemi ljudstvi Afrike, krepitev njihove neodvisnosti in kar hitrejše osvoboditve in združenja afriških dežel.« Te besede označujejo politiko Gvineje Sekou Toureja, ki je pred kratkim z Gano in republiko Mali ustvarila unijo, da bi tako pokazala pot, kako naj bi gradili, enotnost afriških narodov. Da bi pa nastalo, se krepilo in raslo, je Sekou Toure povedal ljudstvu, naj v triletnem gospodarskem planu industrializira deželo, saj je v njej ogromno rezerv boksita, železa, zlata in diamantov. To narodno bogastvo, odločna volja, prizadevnost in delavnost ter neodvisna politika jamčijo, da je Gvineja Sekou Tou-rčja dežela, v katero bo z vsakim dnem uprtih več milijonov parov oči. Le-te pa bodo občudovale ta preporod' in ga posnemale. ms POGAJANJA O ALŽIRIJI *r Po daljših neuradnih tajnih pogajanjih med predstavniki de Gaulla in začasne alžirske vlade so se odločili za prehod na uradna, neposredna pogajanja na ravni vlad. Čeprav se je med prvo fazo razgovorov pokazalo, da so med obema stranema še velike razlike glede nekaterih pomembnih vprašanj, vendar pogajanja pričakujejo v bližnji prihodnosti, kar pomeni, da sta obe strani mnenja, da sedanja stališča niso nesprejemljiva niti dokončna in da je mogoč razgovor o njih. Po vesteh, ki so prišle iz fran-cojskih in iz alžirskih Virov, je mogoče sklepati, da se te razlike nanašajo na več problemov. Med prvimi velja omeniti zahtevo Francije, ki hoče obdržati v tej ali oni obliki veliko področje Sahare tudi še po priznanju neodvisne Alžirije. Po francoski tezi je Sahara nekaj takega kot morje, pravijo. Ker o morju ne more odločati niti ne more imeti nadzorstva nad njim ena sama obalna dežela, temveč vse obrežne dežele skupaj, bi morale tudi o alžirski Sahari kot delu velike Sahare odločati vse »obrežne« dežele, se pravi štiri dežele Magreba, Mali in druge dežele južno od Sahare. Kot teorija se to francosko razglabljanje ne bi zdelo nesprejemljivo, če ne bi šlo za teorijo na račun tujih ozemelj in pravic. V praksi — če upoštevamo, da gre za odtujevanje pomembnega dela alžirskega ozemlja, ozemlja dežele, ki se že vrsto let bori za svobodo in za ozemeljsko nedotakljivost — pa ta teorija ne le ni sprejemljiva, temveč tudi nezdružljiva tako z osnovnimi nacionalnimi interesi kakor tudi s cilji alžirske revolucije. Zato bi si v tej zvezi težko kaj obetali od bližnjih pogajanj, razen če Francija ne bi opustila 'te svoje zahteve. Drugi spdrhi problem je baje v zahtevi Francije, da bi obdržala vojaška oporišča na tleh svobodne Alžirije. S tem je — pravijo — povezan tretji problem: evakuacija francoskih enot, se pravi način, čas in te po, v katerem bi te enote odhajale iz Alžirije. Po vestih tujih agencij je sporno tudi vprašanje izkoriščanja saharske nafte, od katere si Francija veliko obeta, vendar s tem še ni izčrpan seznam spornih vprašanj, 0 katerih bi uradni delegaciji morali razpravljati. Skrbi in težave ha otoku v Sredozemlju v Izgradnja lastne industrije in razvoj kmetijstva, to je prva skrb uvoza proti izvozu je še vedno ne-"dcčih ljudi in parlamenta mlade republike Ciper. Tedaj, ko so na gativen: 37:15 milijonom funtov. ~*Pru vladali Angleži, so se le-tl navduševali predvsem za industrijo Pomembni področji ciprskega lroke potrošnje in turizem. Drugega zanimanja ni bilo. Zategadelj so gospodarstva pa sta še rudarstvo in Posledice kolonialne vlade hude in povzročajo sedaj veliko skrbi novi turizem. Izvoz rud sestavlja 50 °/» at!l- vrednosti skupnega ciprskega izvoza. P- , , , . ’ , , , , . , . Glede turizma, ki je prav tako za sta ?rska vlada m Parlament Pa napredek kmetijske proizvodnje. Ciper zelo donosno področje, kaže Pomfe-.storila nekatere korake, ki Nabavili so kmetijske stroje, trak- statistika, da je pred neodvisnostjo stiGH30 za Ciper stabilizacijo go- torje in drugo kmetijsko opremo, v prinašai približno 2 milijona funt-toč-frstva in začetek del na pod- vrednosti poldrugega milijona fun- žterlingov vsako leto. Zdaj so mož* 0 Ju industrijskih kapacitet, ki bo- tov. Lani je ciprska republika raz- nosti ci na tem področju prece1 V KOMANDI MODRIH ČELAD Žano fkakor Iikvidirale Problera ne' Polagala že z nad 3000 traktorji, več|e. Naj se spomnimo, da je bil bi^lenosti. Na Cipru je zdaj pri- medtem ko jih je bilo leto dm pred cipel. v letih pred neodvisnostjo felat0 12'000 nezaposlenih. To je razglasitvijo sporazuma o neodvis- dežela bojev proti kolonialni oblasti, stvr, .° veliko števil0' V gosPodar- nosti le 457. Razvoj kmetijstva pa pa je bil otok zategadelj zelo nego-leto, ,clPrske republike so vložili zelo zavira pomanjkanje vode. tovo območje za prihod tujih tu-Sovpf nad .tr' milijone funtšterhn- Ko so jska]i najboljše oblike ristov. 8*51 , anifsli s°. da bodo med dru- kmetijske organizacije, so bili v ci- Tem ukrepom in naporom ciprske Hega gradlli tovarno stekla in umet- prs]ji skupščini mnenja, da je naj- republike za čimboljši gospodarski ietQ, gnojila. Pričakujejo, da bodo boijja oblika: velika državna gospo- razvoj pa se je pred kratkim pri-, eb .t1jdi uresničevati večletni darstva, na katerih bi bilo moč v družila še zahteva večine parlamen-eiektrifikacije dežele. boljših pogojih lotiti se sodobnih ta, naj bi v proračunu občutno <'arstn°Vna vela ciprske?3 gospo- metod obdelovanja zemlje. Težava zmanjšali izdatke za obrambo. Prav Poh V1 Pa je bilo in bo kmetijstvo. pa s0 v tem, da imajo največ obde- tako so zahtevali v tem smislu, da ciprsV Cdordal.I?cl okupacij0 Je ^1° lovalne zemlje na Cipru samostani, bi zmanjšali tudi plače državnim stavb ° kmetijstvo popolnoma zapo- ostala Pa pripada majhnim kme- uslužbencem, da bi uresničili pro-Vlad en°. Šele po neodvisnosti je totn. Samostani najbolj pogosto da- gram investicijske izgradnje. Gospo- -____storila pomembne ukrepe za jej0 zernljo v najem revnim kme- darski razvoj ciprske republike za- ^ -——--------------------- tom, od katerih vzamejo okrog po- hteva v določeni meri potrebo, da N-mien k ...... OPAZOVALEC Kakor vidimo, položaj ni tak, da bi mogli biti glede pogajanj preveliki optimisti. Izid pogajanj bo očitno odvisen od tega, ali bo Francija vztrajala pm naštetih zahtevah, ali pa bo popustila. Če bi sodili po teh zahtevah, bi se zdelo, kakor da gre za pogajanja o kapitulaciji, ne pa za pogajanja, ki naj bi natančno določila pogoje in postopek za uveljavitev pravice alžirskega ljudstva do samoodločbe. Če Francija meni, da gre za pogajanja o predaji in kapitulaciji, se moti, ker si je le težko predstavljati, da bi alžirska vlada mogla sprejeti zahteve in pogoje, ki bi dejansko že vnaprej jemali neodvisnosti vso vrednost. Z izjavo, da je kljub tem razlikam pripravljena na neposredna uradna pogajanja, je alžirska vlada ponovno dokazala dobro voljo in politično zrelost. Zato mnoge dežele in narodi s simpatijami in s podporo spremljajo njene napore v upanju, da bodo prinesli popolno veljavo naravnih pravic in zakonitih teženj ljudstva, ki ga vlada zastopa. Usoda pogojanj pa je izključno v rokah Francije. Če bodo pogajanja zaradi njene sebičnosti in kratkovidnosti ostala brez rezultatov, se bo nadaljevala večletna krvava tragedija, se bo nadalje ohranilo nevarno vojno žarišče, kar bo škodovalo predvsem francoskim interesom. Pogajanja se začenjajo — vsaj kar se Francije tiče — zadnji trenutek. Razprava o portugalski koloniji Angoli v Varnostnem svetu, kakor tudi tisto, kar se je prav te dni zgodilo v Južnoafriški uniji zaradi njene rasistične politike in njenega stališča do Jugozahodne Afrike, kaže, da se v zahodni politiki nekaj spreminja glede kolonializma ter da na-statajo za kolonialiste in njihovo politiko nove skrbi in težave celo v zahodni grupaciji. Francija ne more zapirati oči pred temi pojavi, zato je ona tista, ki so ji potrebna pogojanja, ona mora na pogajanjih pokazati manj trme in sebičnosti ter več širine in daljnovidnosti kot doslej. sicer pa ima Francija precej izkušenj z Indokino oziroma z Vietnamom, kjer je imela pred leti precej možnosti, da bi spor zgladila z demokratičnimi pogajanji, ki bi ji zagotovila in dala mnogo, neprimerno .več, kot je dobila po Dien Bien Fuju, ko je dejansko izgubila vse, tako vojaško bitko kakor ugled, posesti in vpliv ter se je morala v glavnem za vedno in popolnoma umakniti s tega področja. Seveda to ne pomeni, da bi se morala Francija tudi v tem primeru, seveda če bi bilo kaj takega mogoče, zavarovati z vsiljevanjem in izsiljevanjem postopka in pogojev, ki bi jih zares ljudska vlada tudi s predpostavko, da bi jih v določenem trenutku sprejela, ob prvi ugodni priložnosti spet odklonila. Prav tako ne bi smelo priti do poskusov vsiljevanja kake druge omejitvč alžirske neodvisnosti, ker se nobena izmed takih omejitev nikakor ne bi mogla obdržati in bi le ustvarila možnosti za dokončno poslabšanje odnosov med obema deželama v prihodnosti. V lastnem in splošnem interesu bi morala Francija v teh odločilnih trenutkih omejiti pogajanja na pogoje in proceduro, ki bi omogočila uveljavitev pravic alžirskega ljudstva do samoodločbe. Na teh pogojanjih bi morala Francija pokazati tisto, česar doslej ni znala in tudi ni mogla, se pravi širino in dobro voljo, ki je potrebna, da bi se med obema neodvisnima deželama izoblikovale; možnosti za prihodnje koristno sodelovanje in zbližanje. Če ne bo tako, bo Francija ponovno zamudila priložnost in šla nasproti veliki negotovosti v svojih odnosih z Magrebom in Afriko. Ti odnosi se bodo v tem primeru razvijali manj in manj po okusu in željah Pariza, pri tem pa se bodo začeli posvečati BONN — Javni tožilec zahod- Tel Avivu. Njegova naloga_______________ . . ____ hlača ie hil, T*. nonemške pokrajine Essen bo pri- zbirati material, ki bi utegnil »ko- interesom in težnjam ljudstev na blaga je bila Ta trenutna potreba pa se bo v .. . , ^___________v .. teh področjih hote ah nehote tu- y — -- - ruucua pu jv. vina xex učnimi« pa »c uu v 7 . • r . len pourocjin noLe aii nenote tu- ^ahodnonemški kancler Aden- iani manjša kot prej, medtem ko se bližnji prihodnosti nedvomno obre- sostvoval kot opazovalec sojenju ristiti« na prihodnjih procesih v di mnogj sedanji vplivni zavezni- £ ,er je spet odšel na svoj obi- je izvoz nekoliko povečal. Odnos stovala. vojnemu zločincu Eichmannu v Zahodni Nemčiji. ”----*— — . _ Jhi odmor v Italijo, in sicer ki Francije. Jure Putnik b Cadenabbio, kjer se zelo do- JIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIM j.1"0. Počuti. Večino dneva pre- g = “ "-h N m ^ MIOTU TEDEN IZJAVILI - MINILI TEDEN IZJAVILI - MINELI TEDEN IZJAVILI I S‘ kroglami v rokah. Nam-v" zelo všeč mu je balinanje, g v er so Adenauerjeve počitnice g s tem kraju v turističnem g steblu vehka korist za to me- g Vato’ Preseneča, da ga prebi- g tto"* niso sprejeti s cvetjem, = tc?Vež z velikim transparen- g beri'- r‘a katerem je pisalo v g seh kern jeziku: »Mit Freuden g "P tvir euere Riickreise!« bral ®nauer ie seveda to pre-ban-, in se razjezil. Besedilo Vas Pomeni »Veselimo se odhoda!« Uporabiti so Ortj®00 Riickreise, kar pomeni g kar ’ namesto Wiederkehr, g ftj^jPemeni vrnitev — v Cade- = • KITAJSKI ZUNANJI MI- AFRIŠKE UNIJE DR. HEND-NISTER Cen JI: bik VERVVOERD: »Naši pogoji za vstop v OZN »V resnici sem storil vse, so: ZDA naj prekinejo z oku- ker sem mogel, da ostanemo v pačijo Formoze in naj umak- Commonwealthu, vendar naši nejo VIL ladjevje s tega ob- Sovražniki so to onemogočili.« močja.« prej gledali g. Allena Dullesa HOME je v nekem svojem na tako odgovornem položaju.« predavanju o mednarodnem po-• BRITANSKI PREMIER ložaju Velike Britanije tole re-MACMILLAN je odgovarjal v kel: V parlamentu na kritiko liberalne »V svetovnem položaju sil, opozicije: _ počiva Velika Britanija na stolu »Kot običajno liberali ope- s tremi nogami. Ena noga je Dr. Hendrik Vemoerd »ZDA so dolžne, da branijo...»Globoko smo prepričani, da ginalne, originalne pa niso do- dar takšen stol postane napo- Zahodni Berlin. Gre za čast in . celo Američani niso dovolj bo- bre.« sled zelo neugodno sedišče, če prestiž v tem vprašanju.« . gati, niti dovolj močni, da bi si • BRITANSKI MINISTER mu je ena noga krajša in slab- • . PREDSEDNIK JUŽNO- 'dovolili takšen luksus in Je ha- na- ZA ZUNANJE ZADEVE LORD ša od drugih.« Ullllllll....... lll!l!!l!llll!l!llllll!lllllll!lll!llll!lllll!l!lllllllll!llllUIII!l!ll!lll||||||!lllllllll!||||!||||!|||||||||||||||!i!||!|!|!|||||ijI KDO BO PLAČNIK DOSLEJ »BREZPLAČNEGA« ŠOLANJA naj bi se namreč šole postopoma razvijale v samostojne ustanove, ne republiške, ne okrajne, ne občinske — postajale naj bi nekaj podobnega kot gospodarske orga- Na upravi srednje tehniške šo- kadrom vzbudil občutek negoto-le v Krškem so zaskrbljeni. Vzrok vosti, dejavnost šole pa bi bolj za to je še nepotrjen proračun zamirala. kot pa se razvijala, šole in zaradi tega seveda tudi Res pa je tudi, da odnos go-dokaj negotova prihodnost. Pra- spodarskih organizacij in ustavijo pa: »Ce hočemo zagotoviti nov do šolanja strokovnega kadra-nizacije. Le taka organizacijska -šoli normalne pogoje dela, pri če- v prihodnje ne bo več mogel biti struktura jim namreč lahko zamer smo upoštevali res . najnuj- takšen,'kakršen je. Tako na pri- gotovi, tudi dovolj trdno ekonom-nejše, potem bi v letošnjem letu mer v upravi šole pripovedujejo sko osnovb. V tem primeru nam-potrebovali za osebne in materi- o nekaterih dokaj čudnih poja- reč ne bi šlo več za finansiranje alne izdatke približno 33 milijo- vih: šolskega proračuna nasploh, tem- n«v dinarjev. Razen tega pa bi »Nekatere gospodarske organi- več za finansiranje izobraže-morali imeti še kakih 5 milijonov zacije zdaj izjavljajo, da bi lah- vanja vsakega posameznega sluza dograditev šolskih delavnic, ko vsaka sama zaposlila vse le- šatelja. Vsakdo namreč, ki v šoli približno 2 milijona, da bi si ure- tošnje, absolvente. Res je,, ver j a- izobražuje: svoj bodoči kader, bi »PLES V DEŽJU« Pred dnevi je režiser Boštjan Hladnik končal snemanje svoje* ga prvega celovečernega umetni* škega filma »Ples v dežju«. Sce* narlj je napisal režiser sam P® romanu Dominika Smoleta »črni dnevi in beli dan«. Po svoji te* matiki je ta novi slovenski film — posnel ga je Triglav film -*’ sodobna psihološka zgodba iz živ* ijenja umetnikov. — Na naši sli* ki prizor iz omenjenega filma * nosilko glavne ženske vloge Dušo Počkajevo kot gledališko igralko Marušo dili manjši šolski laboratorij in približno 10 milijonov za investicije v osnovna sredstva« Na občini sicer nihče ne pra* Vi, da so te zahteve srednje tehniške šole prevelike, nasprotno, prepričani so; da so ta sredstva za nadaljnji razvoj šole nujno potrebna. Toda: »Tolikšne vsote občinski proračun najbrž ne bo zmogel Koliko denarja pa bomo lahko dali, za sedaj še ne moremo reči.« Kje naj bi torej' dobila tehni- memo, da se lahko vseh letošnjih 80 absolventov zaposli v Tovarni papirja Džuro Salaj. A ko smo jih pred_ časom vprašali, kolikšno vsoto so pripravljene prispevati k izobraževanju tega kadra, so se izgovarjale, da njihove zahteve do šole niti niso tako želo velike in da lahko dobijo ta kader tudi drugod,« Res je, Zg zdaj še vedno Velja ta »od drugod«. Da pa je temu moral vložiti v šolske sklade toliko sredstev, kot so dejanski stroški učnine — plače predavateljskega kadra, amortizacija1 osnovnih sredstev šole, tekoči izdatki,, investicije itd. — torej vse stroške izobraževanja. Štipendija pa naj bi bila samo pomoč pri dviganju življenjske, ravni slušateljev. Tak koncept vzgoje in njenega finansiranja pa seveda terja, da bo vsaka gospodarska organi- Imski« veterani ška srednja šola v Krškem po- ___________ trebna finančna sredstva? Ob de- , tako, so v veliki večini primerov zacija ali. .ustanova natančno ve-krive gospodarske organizacije, dela, kakšen in kolikšen kader pravzaprav njihovo zanimanje, potrebuje v bližnjem in daljnem bo pri njih za- časovnem obdobju. Tako zakon o kah klubov že lepo število in vsak. dan nastajajo novi. Ne da bi zdaj v teh klubih z veliko žlico naenkrat pojedli vsi filmsko učenost. Ne, mnogo bolj preprost in skro- centralizaciji šolstva so si šole alf ustenovi^kt hT hT« - programe in načrte, da Ji ustanovitelje, ki bi bili dolžni j svojjh močeh poskrbeti tudi za finančna sred- ?■ J],, , L, c-Hrc v .vkr-ato-m zevanju, zlasti Pri tistem piaktic- poslil. Namesto da bi vplivale na posamezne šole, na njihove učne bi ponia- ^ nem, to je na praksah in v solni mogla biti rešitev, a zakaj ne, skih\delaJvriicah) lahko razberemo iz pojasnila pa raje čakajo. Vse kar store; je, da podele nekaj uprave šole: štipendij. »Ustanovitelj je pravzaprav »Med podjetji je tudi zelo raz-nekdanjl trboveljski okraj,, ki .je. jirjeno mnenje,« pripovedujejo v ustanovil šolo zato, da bi na njej Upravi tehniške srednje šole, »da vzgojil za industrijo. Zasavja in je s tem, ko razdelijo nekaj šti- finansiranju šol ne zagotavlja same ekonomske samostojnosti šol, temveč tudi zahteva od vsakega podjetja posebej, da poskrbi samo za vzgojo svojega kadra. Tako podjetju ne bo več moglo biti vseeno, koga in kako izobražujejo šole in ali je to izobraževanje tudi ekonomsko smotrno. V . tem primeru tudi ne Ne, ne mislim pisati o tistih ljudeh od filma, ki režirajo, igrajo in se sploh ukvarjajo s to rečjo, niti o takih veteranih, ki so jim leta že zarisala svoje sledove na obrazu.. Vendar pa članom filmskega kluba v Ivannčni gorici le lahko pritaknemo vzdevek »filmski« pa tudi veterani,, če-prav so le redki preživeli več kot ne razumejo in kar jih zanima. 20 let. Filmski zato, ker se- na Ne pretiravati je torej osno'«-no merilo. Zgolj teorija je lahko vsaj za začetek zelo dolgočasna In neprivlačna. Delo v klubu Pa naj bo vedno zanimivo, novo men je njihov namen — samo razgibano. Tudi ni važno, če j8 nevsiljivo pojasnjevati — ne uči- članov malo, saj večina se zaen-ti! — obiskovalcem kino pred- krat pač še vedno zadovolji sa* stav, zlasti mladini, tisto, da šole dajejo drugačno znanje, kot. pa ga potrebuje industrija. Vsakdo bo namreč s tem. ko bo pendij, zanje že vse opravljeno, poravnal vse stroške izobraževalci-.-tein pa seveda nihče ne po- ni a. od šole lahko zahteval, misli, kolikšni so pravzaprav kašna naj bo strokovnost kadra, stroški šolnine in da je vzgoja = katerega• bo zanj vzgajala. S tem strokovnjakov zanje še vedno- V predhodnem obdobju, ko brezplačna. Ce pa se šola- znajde postopoma prehajamo na ta na- vmes. Toda ali se ni že vsakomur jo je težko. Niti jih ni veliko niti precej požrtvovalnosti da ie klub Dolenjske nujno potrebni tehniški kader. Soustanovitelj pa . je bila tudi občina Krško. A ko se je okraj razformiral, ni bilo nobenega, gospodarja, ki bi - hotel postati lastnik , šole. Tako je hočeš nočeš prešla samo ng občin- v težavah in zaprosi za pomoč, ,Čin. »finansiranja šol, pa se upra-Rko breme.« . ; „ '• ji potem zelo pogosto, očitajo be- vi ceno vzbuja bojazen,. da neka- Ih že pb treh letih se’je šola ra^enje,«: .. L ' \ , tere gospodarske organizacije, ne tako razvila, da ji zdaj občina ne Da, Štipendija. Uefeaj tisočakov bodo hotele ali pa -se jim .ne bo more več zagotoviti sredstev v individualne podpore posamez- zdelo vredno resno jemati -novih njenem proračunu. . L. bikom, ki jih je zlasti na sred- načel nadaljnjega razvoja šolsks-Ce ne bi- mogli zagotoviti šo- njjp strokovnih šolah v primer- ga sistema. Da ne bodo pripra-li potrebna finančna sredstva, po- javj z višjimi in visokimi šola- vile natančnih planov potreb po tem: seveda ne kaže drugega, kot rnj še zelo malo. Nekaj povsem izobraževanju, ne bodo izdelale da jo-zapro, čeprav je vprašanje drugega pa. je šolnina, to so de- natančnih profilov kadrov, da nh hi bila +/■> tnHi najbojj pa- janski .stroški J^lanja vsakega jim bo žal vlagati tolikšna sred- neki način le ukvarjajo s filmom, ker se njihovo zanimanje za film ne konča z odhodom iz dvorane in morda še s kratko pripombo bo več očitkov, »odlično«! ali »zanič«!, veterani pa zatoj ker je pač filmski klub v. Ivančni gorici eden prvih tovrstnih poskusov sistematične filmske-vzgoje v Sloveniji.- Filmska vzgoja — res, nekam šolsko in včasih odbijajoče zazveni ta »vzgoja«. Pravi nebodigatreba, ki ima povsod svoje prste Vse to se zelo leipo sliši, samo marsikdo se bo vprašal kako začeti, kako to, kako ono. Filmski klubi so mladi, njihove izkušnje pa tudi. In prav zato smo sl izbrali »filmske veterane« iz Ivančne gorice, ker je njihov klub pravzaprav »najstarejši« — ustanovili so ga jeseni 1959 — in zato prav gotovo ni brez izkušenj. »Izkušnje?« je malce oklevajoče začela Bela Križanič, vodja kluba v Ivančni gorici. »S to reč- česar mo s predstavami. In kako nadaljevali? »Potem smo vedno več govorili tudi 6 drugih ustvarjalcih filma, o režiserjih, scenaristih* saj tu je res globoka praznina-Pa o trikih — ti so bili posebno privlačna tema — o filmskem je' ziku, o zvrsteh in o zgdovini filma — ta. ni bila posebno priljubljena, je že preveč abstraktna. Sploh je najbolje, da je osnova za vsak razgovor konkreten film." Počasi sem spoznaval ves poteh razvoja kluba. Nič tako strašno velikega, pa vendar je bilo treba ali bi bila to tudi metna 'rešitev. A 'p'oglejmd'ši,: kako gleda na tako-rešitev.občina: »Ni govora, šole ne bomo ukinili. Saj ima vendar svoje gospodarsko zaledje tako v občini kot v vsem okraju.« Podobno misjijo. tudi na upravi srednje tehniške šole: »Zdaj, ko bo šola dala prvih 80 tehni- od nas kdaj zgodilo, da je obžaloval tisti dve uri nemirnega presedanja pred platnom, ker nam film ni prišel do živega, kfer ga nismo razumeli in se ob njem neskončno dolgočasili; čeprav je kritik zapisal: Odlično!? In ali nas ne zamika včasih, da bi o kakem filmu, o njegovem nastanku igralcih, režiserju, slišali kaj več, kot jih ne bi mogli posploševati, ker zazivel in dobil prvo vsebine, delo filmskih klubov je povsod Ko so lani s,pomladi ustanovili drugačno, odvisno pac od razne- ge, filmsko gledališče, v katerefl* nih interesov članov. Lahko re- so predvajali same kvalitetna čem, da je bilo na začetku precej fjjme s kratkim uvodom, vsak dela No, pa se nas je le zbralo obiskovalec pa je dobil tudi kakih 10 do 15 mladih ljudi, od Fiimskl list s ^atko analizo h> dijakov do delavcev m vajencev vsebino Mma, je postalo delo V m vsakih 14 dni smo se pogo- klubu še živahnejše. Varjali. Pogovarjali, poudarjam, smo videli na platnu ali brali v ker mislim, da morajo biti osnov- »Ker smo imeli Filmske list®* je bilo mnogo laže govoriti 0 posartiežnela sluf§t§I}a. Da pa bi štva v izobraževanje. Zato bi bilo časopisu? Verjetno bi si ustvarili na dela v klubu razgovori in ne 3® 0110 mnogo faze govorili J pokrila tudi. te ,žtroške, se ža se- prav, ko bi jih šole že sedaj opo- čisto drugačno- mnenje, film hi predavnja. Ljudje naj sami pri- filmu. Zelo važno je tudi čimv<* daj še ni odločila nobena gospo- zarjale -na to, da bodo v prihod- darska organizacija'ali ustanova. Zdi se jim tako rekoč samo po sebi umevno, da te stroške nosi družba. Zaradi vsega tega ne more biti' rešitev »finančnega problemov, ko imamo že 290 slušateljev ma«' srednje tehniške šole v Kr- v obeh oddelkih — elektro in škem — pa tudi vseh drugih šol _ strojnem -- ko srno. si. že pri do-- — v tem da iščejo dopolnilna v katero je zašla srednja tehni-bili izkušnje v vzgoji, ko imamo sredstva za svoje proračune in ška šola v Krškem, da začne po- strokovno in po številu močan poskušajo na ta način zapolniti bržčas bodo morale kmalu stopiti lasten .predavateljski kader — bi ............... ' nje izobraževale samo tisti kader* za katerega bodo stroške poravnali tisti, ki jih bodo poslali na študij. In če jih ne bodo hoteli, bodo pač ostali v kratkem času brez strokovnjakov, gumno stopati po novi poti. In Zato je edini izhod iz zagate, nam postal, bližji, razumljivejši, če bi nam kdo v razgovoru preprosto in nevsiljivo pojasnil nekatere stvari. Je že res, da se v kinu radi predvsem razvedrimo, vendar pa vsak, tako zabaven kot resen film lahko da temu našemu razvedrilu večjo in pomembnejšo vrednost, če ga znamo in hočemo prav gledati in razumeti. In tako se je tudi rodila ideja o filmskih klubih v dejo do nekih zaključkov. Začeli pa smo seveda s pogovori o filmih, ki so bili na sporedu v rednem kinematografu. Zakaj jim je všeč, ali je res tako in tako. Največ zanimanja je bilo za igralce in to je tudi večino pritegnilo v klub, pa smo govorili najprej o igralcih. To ni nič hudega. Mi- primerjav med. posameznimi filmi iste zvrsti kot na primer m®^ angleško komedijo »Lepo je biti mlad« in našo Vesno i. p. — kj®r potem lahko opozoriš na razlik®1 na dobre in slabe strani enega kot drugega. Morala pa sem bi^ zelo previdna pri kritiki. Ko selTl 4.01 dl V-lil. lil lil L, IlUHCgCt. IV LI *- *• ,4 slim, da je treba upoštevati vse nekoč preveč ostro kritizirala neio interese in ne nekaj kategorično odbijati: na račun nečesa drugega. , , , , vrzeli v proračunih.' Po načelih za njo tudi vse druge sorodne okviru Svobod in drugih organi- kar je morda sicer res pomemb- nromis ke"r nlcii« se pomenila ukinitev velik korak noVega zakona v" finansiranju šol šole. BOJAN SAMARIN žacij in društev, danes pa je: ta- nejše.« u , ».ei nazaj.« - ■-- » Taka odločitev pa odpade tu« di zaradi tega, ker v novomeškem , . okraju vedno; znova ugotavljajo, Dvakrat ker je tudi edina -tovrstna- šola v-vsem novomeškem okraju, ker .so se mnogi odločili za šolanje na njej .zaradi tega, ker je-tu šolanje povezano z manjšimi materialnimi izdatki : - Preostane torej samo druga rešitev: šoli zagotoviti potrebna -finančna sredstva. A kako? Občina jih ne more. Se celo ne, če upoštevamo, da vzgaja tehniška srednja šola v Krškem, le 21 % slušateljev iz občine Vi-dem-Krško, da je približno 39°/o slušateljev iz drugih, občin novomeškega okraja ih da jih je kakih 40 % tudi iz drugih okrajev republike. To se pravi, da bi bile tudi druge občine v enaki meri kot občina Kršk'?) dolžne poskrbeti za finančna sredstva. Naj bi bile, kajti v resnici je stvar bistveno drugačna: »Že od vsega začetka se borimo s finančnimi težavami«, pripovedujejo v upravi šole. »Vsi pričakujejo od šole samo kadrov, kadrov in - spet kadrov, - nihče pa se ne spomni ali pa se noče spomniti kako bi šoli tudi pomagal. Če pa je že o tem kaj govora, potem je Od besed do dejanj neizmerno daleč«. Prav tako kot ne more rešiti srednje tehniške šole v Krškem, njenega »finančnega problema« naslonitev na občine — se pravi, da bi finansirali to šolo vse tiste občine, ki imajo v njej svoje učence — tako tudi ne more biti rešitev, če bi vsi 'skrb za šolo prevalili samo ha 1 gospodarske organizacije, da bi tako šoli za vsako , ceno poskušali poiskati enega ali več ustanoviteljev, ki bi naj jo potem tudi finančno vzdrževali. Prej ali slej bi se namreč Spet pojavile finančne težave, spet bi šlo samo za krpanje proračuna šole z dopolnilnimi sredstvi, spet bi se med učnim %So res programski sveti nepotrebni? vzgajati in dati ljudem dobro in zdravo razvedrilo. In široko delovanje programskih svetov pri . vseh slovenskih kinematografih Poznavalci filmske umetnosti prisililo tudi distribucijska v Zasavju trdijo, da v zasavskih podjetja na boljši izbor filmov, kinematografih vrtijo komaj na Programski sveti pa bi imeli vsake štiri filme en kvaliteten jajjko še druge dolžnosti. Predfilm. Ljudje so se ge naveličpli psem mislim na filmsko vzgojo gledati samo tako imenovano mladine, kjer bi lahko skupaj s filmsko plažo, čeprav uprave šolskimi vodstvi skrbeli, da mla-kinematografov vztrajno trdijo, dina obiskuje kvalitetne pred-da so kvalitetni filmi sla.bo opi- stave. Doslej se namreč nihče skani, obenem pa se še izgovar- }jrigai za to, kaj gleda mla-jajo, da so pač odvisni,od distf i- dina, čeprav so vsi tarnali, kako biti samo trgovina, ampak mora programskih svetov v Zasavju ... - pa tudi drugod po Sloveniji ni nič manj aktualno. Morda pa nam tudi lahko to sliko o pro- dinarjev (dopis ne navaja, kdo krije izgubo, vendar iz celotne vsebine lahko domnevamo, da je to kmetijska zadruga, kar prav gotovo kaže na res veliko razumevanje .— op. ur.), od tega 40.000 za prispevek domačemu filmu. Iz vsega tega sledi, da opravljamo mi na vasi KULTURNO DELO in ne TRGOVINO. Zato bucijskih podjetij, ki jim, vsiljujejo tako dobre kot slabe filme. To je najbrž delno tudi res, vendar pa bi to razmerje med slabšimi in dobrimi filmi bilo prav gotovo lahko drugačno. Se zlasti zato, ker nikakor ne drži, da se ljudje navdušujejo samo zg slabše filme. To potrjujejo zelo dobro obiskovane predstave samih kvalitetnih filmov v okviru filmskih klubov pri nekaterih zasavskih Svobodah. Zato lahko mirno rečemo, da repertoarna politika zasavskih kinematografov ni taka kot bi morala biti in kot bi lahko bila. In bb tem se vprašamo: kako je z družbeno kontrolo, kaj delajo programski sveti? Zakaj jih še ni? So res tako nepotrebni in nemočni? Hudo dvomim. Res, sveti Svobod in prosvetnih društev so že velikokrat razpravljali o njih, toda konkretnih rezultatov ni bilo. Uprave kinematografov dvomijo, da bi ti sveti lahko vplivali na repertoar. Toda to ni res. Seveda pa bi se morali odpovedati dobičkom na račun slabih filmov, ker konec koncev film res ne sme slabo vplivajo slabi filmi na mlade ljudi. In kaj pomaga še tako dober filmski klub, če bodo slabi filmi v rednih kinematografih sproti pobijali vse, kar bodo mladi ljudje dobrega slišali in videli v klubih. Filmska vzgoja mora biti stvar vseh. Seveda pa bo treba še precej naporov, preden bomo uspeli. Morda bi kazalo uvesti v višje razrede vsaj eno filmsko uro na teden, lahko bi prirejali šolske filmske predstave kvalitetnih pa tudi slabših filmov s pri- gramskih svetih še kdo dopolni, bi bilo prav, da bi bili oproščeni vseh dajatev. ObLO Slovenj Gradec nas je sicer oprostil občinskega davka, je pa. šlo kar precej tisočakov _ za prispevek domačemu filmu. Razen tega pri nas nihče ni plačan za svoje delo pri kinematografu in bi bilo zelo lepo, če bi tisti, ki odločajo o raznih dajatvah, upoštevali naše »udarniško« delo. Saj vemo, da pri raznih kino-podjetjih zastonj nobeden ne migne niti s prstom. Zdaj tudi sploh ne vemo, kdo bo prevzel kinematograf, ker je Kmetijska zadruga Dolič prešla v sklop zadruge Slovenj Gradec. DPD Svoboda, kateri smo brezplačno ponudili projektor, se ga brani, ker nima dohodkov, s katerimi bi krila izgubo. Mi pa igramo naprej, ’ kaj pa bomo priigrali, še ne vemo in vam bomo poročali. Predlagamo tudi, dd bi kine- »Udarniško« kulturno delo v Doliču Kinematografi, zlasti manjši, pa so zaradi novih uredb o dajatvah včasih, res v težavnem položaju in se zgodi, da kljub dobri volji ne morejo delovati tako kot bi radi. O tem nam priča' dopis iz Doliča pri Slovenjem Gradcu, ki. nam ga je poslalo Združenje reproduktivne kinematografije Jugoslavije, Sekcija za Slovenijo. Naša vas je zelo razmetana po hribih in kmetje redko prihajajo na predstave pa tudi otrokom branijo obisk. Menda ni treba posebej pripovedovati, da je naš kino, ki je last kmetijske zadruge, nerentabilen. Vendar pa mislimo, da moramo matografe glede na dohodke in mernim komentarjem. Pri vsem tistim, ki si želijo kino predstav sistem organizacije razdelili na •- -- - .... . ^ različnimi da- tem imajo lahko programski sveti veliko vlogo, saj bodo v njih ljudje, ki bodo stalno spremljali repertoar in vplivali in usmerjali splošno, filmsko vzgojo mladine. To je sicer naporno,a zelo hvaležno in važno delo. M. V., ZAGORJE. Bred kratkim smo izvedeli-, in so, čeprav živijo na vasi, prav tako upravičeni do poštenega razvedrila kot ljudje v mestih, omogočati predstave. tri skupine jatvami: 1. kinematografi kot samostojne organizacijske enote s da so. v Zagorju in pri trbo- poldne po enotni ceni in seveda veljski Svobodi II že ustanov-ili z izgubo. Za ilustracijo samo oziroma pripravljajo program- nekaj številk: V preteklem letu ski svet, vendar pa so to šele smo imeli 272.860 bruto pro-prvi koraki in zato vprašanje meta, stroški pa so bili 589.565 Naša dolžnost je, da prebivalce svojim upravnikom in osebjem, privabimo in jih prepričamo, da ki jim je to poklic; jim bo kino predstava samo v korist in ne v škodo. Kino predstave so ob sobotah in nedeljah, film, primeren za mladino, pa predvajamo tudi ob sobotah do- 2. kinematografi, ki so v se~ stavi raznih podjetij, ustanov in društev, osebje pa je honorarno zaposleno; 3. kinematografi, ki so v sestavi podjetij, ustanov in društev, osebje pa ne prejema nobenih dohodkov. ZA KINO ODSEK: - AVGUST HRIBAR vestern, so mi kar zamerili. VsaJ v začetku je zato potreben kora' le počasi spreminja in z deklarativno ob* sodbo ne prepričaš. Je pa še ena stran dela v kW' bu, ki je včasih naletela celo aa večji odziv kot razpravljanje 0 filmu. Skoraj vsak film je nara' reč lahko osnova za razgovor 0 ljudeh, zgodovini, geografiji, P0” litiki in socialnih problemih d®' žele in okolja, v katerem je nastal-Lep primer so bili poljski film)• Ob filmih Kanal, Pokolenje, P®' pel in diamant smo lahko na 51' roko govorili in spoznali varsa«' ski upor, židovsko vprašanj®« razmere v Poljski pred, med 1® po vojni. Potem so tudi filme v®* liko bolje razumeli. Možnosti ^ take razgovore je vedno dovolj in filmski klub dobi tako šlr^0 vlogo pri splošnem izobraževa' nju ljudi. Na splošno pa lahko trdim, da so tisti, ki so stalno sodelovali, že začeli drugače fde' dati na vsebino in pomen film*« čeprav niso postali ne vem kak® veliki poznavalci filmske umetno* s ti.« Malo več težav so imeli s P1^' merno literaturo, ker tu nismo begati. »Res ne. Za naj je bilo še P0" sebno težko, medtem ko je dan®5 že precej laže. Filmski prirod' nik, članki v Mladih poteh, Film' ska kultura, Kratka zgodovin3 filma pa še nekaj brošur —' ^ so bili naši pripomočki. Za zač®' fek je bilo, za nadaljnje delo P8 bi potrebovali precej več, Pr®o' vse pa še projektor za ozkotračn film, ki bi nam zelo prav priš®^’^ Tako so delali in se pogovar' j ali v Ivančni gorici veter3, filmskih klubov. Do letošnje me’ ko jih je mraz pregnal i* edinega prostora, ki so ga im®1| na razpolago — kino dvoran®-Res škoda, da je pomanjkanj® prostora moralo prekiniti 1®^ započeto delo. Za vedno? Ne, sa' mo da bo malo topleje, pa se bvi knjigi cele stolpce, toda bPrno prezro gradnjo nove pala-. Če ima vsak kolikor toliko Pasen časnik' sistematično kroniko ~a glasbo, gledališče, film, ... tisk PpI tem docela pozablja na arhi-tekturo.« Te besede gotovo vejajo tudi za nas. Saj vlada v pu- ^ torek, 28. marca bo prvič v Ju-tlavijj izvedena komedija -Drvet«. t ^Msal jo je znani francoski filmski j 1Ser Jean Eenoir. Ta radijska igra s 4 nekoliko neobičajno vsebino: Pt-ell piše dramo in osebe te drame ho^ resnično žive. Pisatelj vodi nji-~ v® Usode, dokler se mu otroci nje-SeVe domišljije ne upro. Kljub temu PriVSe srefno konča, k čemur največ st P°more glavna junakinja, prepro-0 dekle Orvet. v Ponedeljek, 27. marca zvečer pa »p PTV Beograd prikazal TV dramo ^ esnitev« Oskarja Davica po isto-enskem avtorjevem romanu. ^ ^ četrtek, 30. marca ob sedmih ft)eCer boste lahko prisluhnili četrte-Pro Predavanju lz cikla psihologija že dtota. vsi, ki ste predavanja tudi doslej poslušali, ste lahko videli, O* za koristno predavnje za vse e> ki so lastniki prometnih vozil. ttt,I>02naš svoj domači kraj bo če-°va javna odaja, tokrat iz Celja. V »01 ProMala ^Sratna jugoslovanske kinoteke Be-^ v režiji Carola Keeda. pr,.'r soboto zvečer pa bo televizija j)l.0 ^ala angleški umetniški film iz blicistikl, kar se arhitekture tiče, silna praznina. Edini slovenski časnik, ki se poukvarja z arhitektonskimi problemi, so »Naši razgledi«. Sicer pa govorimo o arhitekturi le v številkah, povezujemo jo z državnimi proračuni, omenjamo natečaje in to je že tudi vse. In zakaj, ko je ravno arhitektura ena najbolj zanimivih in pestrih strok, kjer se veže ekonomika s fantazijo, želje z zahtevami, mrtva z živo naravo, človek z življenjem. Kje najdemo še kaj bolj bogatega in obsežnega? In danes še bolj aktualnega? V pogovoru s profesorjem Ravnikarjem sem spoznala, kako potrebno bi bilo, da bi sodobnega bralca navajali k razumevanju moderne arhitekture in njenih problemov. Sicer pa, kdo bi lahko to storil? Naši novinarji? V prepričanju, da ima pred seboj popolnega laika, je pričel profesor, ki nadvse ljubi eksaktnost in piše ter govori za slovenskega intelektualca, ki se ne ukvarja ravno z lepo besedo, zelo izbrano slovenščino, razgovor z mano pri pričetkih slovenske arhitekture, pri ustanovitvi Ljubljanske univerze, ko sta šla arhitektura in gradbeništvo v korak, dokler se nista oddelila kot samostojna oddelka pri Tehnični fakulteti v Ljubljani.. Prva dva univerzitetna profesorja, Plečnik in Vurnik, sta se znašla v sila primitivnih razmerah, saj vse mesto ni premoglo enega samega arhitekta. Prišla sta z dunajskih visokih šol in prinesla s seboj evropske poglede na arhitekturo. Ker se je Vurnik šolal na TVS, je imela njegova učna metoda politehnični značaj, Plečnikova pa, bil je učenec Akademije li- kovnih umetnosti, umetniški. Iz tega se je na ljubljanski univerzi razvila učna metoda, posebnost, ki je druge sorodne stroke pri nas ne poznajo: združitev sistematičnega tehničnega študija s stopnjevanjem od teoretsko ma-tematično-prirodoslovnih predmetov do strokovnih in delavniško-seminarskega, ki je intenzivno neposredno sodelovanje z učiteljem. (Poslednjih osem vrstic je skoraj dobesedni citat prispevka E. R. k reformi študija arhitekture.) -V štiridesetih letih razvoja ima slovenska arhitektura polno srečnih naključij. Plečnik, ki je nedvomno za Slovence ogromno storil, je pripeljal arhitekturo do stopnje, ko je življenje samo stavilo večje naloge, kot pa jih je mogel on rešiti. Bil je intelektualni diktator in človek niti misliti ni mogel drugače, kot je mislil on. V štiridesetih letih je prišlo ravno zaradi te prerazvitosti življenja pri nas do krize. Če si na primer vprašal Plečnika, ali zna zgraditi bolnico, je mirno rekel — ne znam. Tedaj so rešile našo arhitekturo vezi s tujino. Zanimivo, da je na primer prav Francoz Le Corbusier pomagal prestopiti Slovencem tisti prag, ki ga Plečnnik ni več zmogel. Le Corbusier (sodobni francoski arhitekt, utemeljitelj tako zvane funkcionalne arhitekture) nosi levji delež pri tem, da se je moderna arhitektura ubogatila in razvila iz francoskega kubizma. Kubizem je uveljavil vizualni pogled na svet in emocionalnost. Ko slikar komponira sliko, pravzaprav le ureja senzacije v tvorbo, ki nima nobene zveze s tem, kje se je senzacija zgodila. Ti nazori so prišli torej prav Le Corbusieru in do so šli v njegovo šolo prav naši študentje, pomeni zares srečno naključje. Kot osebnost je imel Le Corbusier precej sličnosti z našim Plečnikom. Kadar sem ga gledal ali poslušal, se mi je mnogokrat zazdelo, da imam pred seboj ljubljanskega mojstra. Po takih mimogrede izrečenih in vrinjenih stavkih sem včasih zvedela kaj o samem Ravnikarju. Sicer pa sem ga prenehala vpraševati, kajti čim sem postala radovedna, kako je živel in kje, je bodisi. zamahnil z roko in pomolčal, ali pa spremenil pogovor. Pravzaprav, zakaj bi silila vanj. Kar je kot arhitekt storil, si lahko samo ogledamo in ocenimo, študentje pa. ki jih vzgaja, so že ali pa bodo slej ko prej spregovorili. Saj vselej res ne potrebujemo datuma, rojstva in di-. plome. -Povejte, prosim, je arhitektura po vašem umetnost? V knjigah o umetnostni zgodovini jo sicer štejejo v umetnost, danes pa ... Kako pa sodobna arhitektura. pri nas?« -V arhitekturi je dandanes zelo malo umetnostnih kvalitet, arhitekturo preplavlja nesnaga. Pa ne, da bi ne imela nobene zveze z umetnostjo. Ne moremo pa stati na stališču, da je to edino. Sodobna arhitektura je nekoliko podoba sodobni glasbi. Spomniti se moramo le del Wrighta pa Le Corbusiera. (F. L. Wright, Američan, glavni predstavnik in osno-vatelj sodobne organske arhitekture, ki se je šele v zadnjem desetletju razširila po Evropi.) Danes gredo vse stvari z veliko intenziteto k sintezi. Arhitekt je star poklic, ki se vse od starega veka sem, od Egipta in Feničanov ni bistveno spremenil. To je človek, ki organizira življenjski milje. Pri tem se poslužuje tehničnih sredstev, imeti mora estetski čut, no, sploh naj bi bil zelo kompleksen človek. Nevarno je, ko zdaj govore po raznih forumih o umetniškem poslanstvu arhitektov. Sodobni arhitekt čuti, da je arhitektura povezana s produkcijo in da je. treba nujno upoštevati ekonomski faktor: za čim manj denarja zgraditi čim kvalitetnejšo in dobro rešeno hišo. Sodobno arhitekturo tudi čutimo kot nekaj splošnega, ne individualnega. Za arhitekta je bistveno, da oblikuje predel, na pr. del mesta in ne le eno samo stabo. Pri nas te možnosti zaenkrat še nima, čeprav bi jo lahko imel. Sicer pa so njegove perspektive tako velike, kot še niso bile nikoli poprej. Nekoč je bil arhitekt strokovnjak za lepe hiše, trge in spomenike. Danes stopa v industrijo, oblikuje pokrajino (tkz. landsca- mmm Ob tednu Mladinske knjige je bila odprta v rastavnih prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice razstava izvirnih ilustracij lanskih izdaj založbe Mladinska knjiga, ob otvoritvi razstave pa sta uredništvo in založniški svet Mladinske knjige podelila letošnje Levstikove nagrade za najboljše lanskoletne literarne, likovne in poljudnoznanstvene stvaritve Branki Jurca za zbirko črtic Okoli in okoli, Janezu Kajzerju za zbirko humoresk Mimo dnevnega načrta. Marlenki Stupica za ilustracije Collodijevega Ostržka, Ančki Gošnik-Godec za ilustracije v knjigah Deček in gozd, Ptičke so odletele in Vile ter dr. Francu Križaniču za poljudno znanstveni knjigi Križem po matematiki in Elektronski aritmetični računalnik. Na sliki letošnji nagrajenci. pe, kar pa pri nas žal še ni razvito), sodeluje z gradbenikom itd. Arhitekt mora umeti danes oblikovati prav vse. Zato potrebujemo na stotine novih, mladih moči. Pa jih ni. Rabili bi arhitekte na terenu. Okraji se zelo hitro razvijajo, iz zastarelih naselij nastajajo nove konglomeracije. Kontrolo nad vso zunanjo podob ia-še domovine bi moral prevzeti strokovno podkovan .aparat. Kaj niste opazili, da je Slovenija vsak dan grša? Ko pa rastejo hiše na najbolj neprimernih mestih in je 1 most postavljen v dolino tako, da jj boli oko. Naši biroji za arhitek- H turo so monopolistični. Morali bi H biti majhni, morali bi med se- jj boj tekmovati in predvsem, mo- jj rali bi se specializirati. Kje so jj pri nas biroji za notranjo stano- 1 vanjsko opremo? Zato, ker je praktično stanje g v naši arhitekturi danes približ- jj no tako, kot sem povedal, se na jj univerzi potegujemo za reformo jj študija arhitekture. Saj so seda- jj nji učni sistem zadnjič obnovili jj pred petdesetimi leti. Potemta- jj kem je diplomant v praksi prisi- jj Ijen, da se sam uči, še huje pa, 1 da se ukvarja s stvarmi, ki se jih 1 sploh ne nauči. Rezultate takega 1 dela poznamo. Pozabiti ne sme- jj mo, da gre skozi arhitektove roke jj ogromno premoženje.« Ne vem, zakaj sem se spom- B nila Ravnikarjeve makete: uredi- g tev novega trga revolucije v Ljub- fj Ijani, za kar je prejel prvo 1 mesto, in počasi v mislih pregle- g dala vso našo Ljubljano. Profe- 1 sor Ravnikar se je dolga leta tru- jj dil, da bi jo gradili po enotnem jj urbanističnem načrtu, da bi pač j| sistematično nadaljevali -Plečni- jj kovo Ljubljano«, pa žal s svojim J predlogom ni prodrl. Danes si j projektant išče lokacije in potem jj pourbanizira v okolici svoje grad- j{ nje, to pa večkrat odobre ljudje, jj ki o problemih arhitekture nima- 1 jo dovolj osnovnega pojma. Pre- jj dolgo sva že molčala. Zbala sem jj se, da mi ne pove ničesar več. In jj bolj ko sem iskala novo vpraša- jj nje, bolj sem čutila, da bi jih mo- jj rala zastaviti še na tisoče, če bi g hotela bralcu povedati tisto naj- 1 manj, kar bi bilo potrebno. -Ce bi imeli pogoje, bi se lah- ■ ko lotevali nalog, kot se jih dru- jj god v svetu. Saj ne znamo nič jj manj in nismo nič manj nadar- jj jeni in delovni. Mi, ki smo sko- jj raj v vseh kulturnih zadevah za- jj mudniki, mislim, da ni zamud- jj ništvo nič slabega, smo pričeli z jj moderno arhitekturo malce po- jj zneje kot pa drugi narodi po Ev- ( ropi. Največ vpliva na njen raz- jj voj je imel v vsej Jugoslaviji jj prav Le Corbusier. Drugi viri so- jj dobnih pokretov, na pr. Wright jj in Gropius (nemški arhitekt, ki 1 stoji v središču tkz. gibanja Bau- jj haus v tridesetih letih 20. stol.) g vpliva niso imeli. Zdaj pa se mi jj zdi, da njun vpliv prihaja. V zad- jj njih letih se čutijo tudi Italijan- jj ski vplivi in sicer ne najboljših g del, predvsem pa se zgledujemo = po Skandinavcih. Sicer pa je Ju- jj goslavija, kar se arhitekture tiče, jj zelo paradoksna.. Na jugu sreču- 1 jemo zanimanje za Brazilijo, Za- 1 greb je kozmopolitski, v Ljubija- jj ni se čuti skandinavski vpliv. In jj vse to ni naključje. Ljudje mno- 1 go potujejo in prinašajo domov, kar jim je všeč, ter se prilagajo svojim razmeram in zahtevam. Vpliv še ni posnemanje.« -Potrebovali bi novinarja, ki bi pisal o arhitekturi,« je bilo zadnje, kar mi je rekel Edvard Ravnikar. Potem sva se poslovila. In jaz sem bila polna skrbi, kako bom napisala to, kar sem slišala. Sadoul tudi v slovenščini Pravzaprav smo dolgo čakali na izid kakršnekoli filmske literature. Spomnimo se samo: prva in zadnja je izšla leta 1951 o Mariboru — Brenkovi >Zapiski o fil-mut. Potem pa — vse do lani — molk. Obetajoč začetek je pomenila Muskova »Kratka zgodovina filmske umetnostu, sledila je >Knjiga o filmu< istega avtorja in — letos, kot vrhunec tovrstnih založniških prizadevanj Sadoulova >Zgodovina filma* (v zbirki BIOS Cankarjeve založbe). Sadoulovo delo ni samo eno najbolj znanih $ tega področja, temveč tudi zelo priljubljeno med najširšim krogom ljubiteljev najmlajše umetnosti. Knjiga obsega 51 poglavij na skoraj 800 straneh in obsega snov od začetkov pa prek iznajdbe aparatov, pionirskih dni vse do pomembnih povojnih dogodkov. Sadoul je ■— posebno v novejših izdajah — posvetil precej prostora tudi mlajšim, komaj nastajajočim kinematografijam. Seveda pa so to bolj zanimive informacije kot resne analitične študije. Avtorjeva metoda že kmalu opozori bralca, da je njegovo delo zasnovano kot — čeprav marsikje prodre do malo znanih podrobnosti in nepričakovanih, razumljivo subjektivnih zaključkov — dovolj poljuden in temeljit pregled filmskih tokov, teženj in ustvarjalcev ter na drugi strani silnic, ki so uravnavale dosedanji razvoj sedme umetnosti. Pomankljivosti Sadoulove zgodovine so vsekakor v precenjevanju nekaterih —- zlasti vzhodnih — kinematografij ter v zanikanju nekaterih osebnosti, ki so pustile v zgodovini filma globoko sled. Omenimo samo Johna Forda in Williama Wylerja. Sicer pa so to pomanjkljivosti vsakega subjektivnega presojanja. Vsekakor pa: Sadoul je zbral velikansko množino gradiva in ga v celoti dovolj spretno uredil. Za nas je knjiga pomembna še drugače. Prevajalec in prirejevalec prof. France Brenk je dopisal poglavja o domačem filmu >Oris zgodovine jugoslovanskega filma* (str. 559 do 598). Čeprav lahko orisu očitamo marsikaj, pa je vsekakor zelo obetajoče, da se je sploh kdo tega dela lotil. (ar.) Ameriška uporabna umetnost Pred dnevi sta Informativna služba ZDA in Zveza likovnih umetnikov uporabne umetnosti Jugoslavije odprli v spodnjih prostorih Moderne galerije razstavo sodobne ameriške uporabne umetnosti. Ta zbirka več kot štiri sto eksponatov sto petinštiridesetih avtorjev je za ljubljansko likovno življenje pomemben dogodek. Zato ni čudno, da potem, ko je ta razstava že navdušila ljubitelje likovne umetnosti — še posebno uporabne — v Beogradu, Zagrebu in na Reki, zdaj privablja še številne Ljubljančane. Material, ki so ga obdelali ameriški likovniki, je standarden: glina, kovina in vlakno. Toda z najraznovrstnejšimi kombinacijami so dosegli izredne efekte, kar še posebno velja za izdelke v tkanini. Mešanje najrazličnejših vlaken ter pestra paleta barv daje tkaninam ne samo estetski zunanji videz, temveč tudi veliko praktično vrednost. Sploh je za to razstavo značilna povezanost likovnih efektov z veliko uporabno vrednostjo, torej ne samo z okrasno vrednostjo, kot bi marsikdo pričakoval. Zanimivost pa je tudi v tem, da izpričuje le malo tradicionalnosti, da je le v nekaterih, skorajda izjemnih razstavljenih predmetih vezana na narodno tvornost posameznih narodov ali pa domačo obrt Amerike pred nekaj desetletji. Namesto tega pa izrazni načini in vsebina sodobnih likovnih strujanj, ki so jih razstavljavci-umetniki spretno prenesli na svoje izdelke. In priznati moramo, da bi se lahko tudi naša mlada uporabna umetnost pri teh razstavljavcih marsičesa naučila. Ne sicer toliko v likovni obdelavi materiala, pač pa v uporabnosti posameznih materialov. Zato je tudi škoda, da organizatorji ne prenesejo te razstave tudi v druga središča. S. B. ALA PECE llll!llllll!llll!l!lllllllllllllllll]!llllllllllllllllll!llllllll!lllllllllllll!l!lllllll!lllllllllllllllllllllll!llllllll|!!llllllll!ll!l!lllllllllll!ll|lll||||lllll|||!lllllll!lll!lllllll|||||||!ll|||||||!l||!l||||||]|!l|||||!l||||||||||[ SODOBNA lllllllllllllllllllllllllllllllllll!l!lll!lllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIK!)llllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllll!IIIIIIIIBillll$l^llllllllli RAZSVETLJAVA Nlllll !IIIIUUU1IIII STMOVMJSKIH lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll>lllllll!l!lll!llllllllllllllllllllll!lllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllll!l>IIIIIIIIIIIIII!!lllllll!lllllllllllll!llll PROSTOROV WIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.II!!IIIII!I!I!I!IIII1IIIIIIII!IIIIIII1IIIIIIIIIIIIII!I!I!IIIIIIII!IIIIII!I1IIIIIII!II Napotki za praktično in zdravo razsvetljavo — 0 domači proizvodnji izdelkov za razsvetljavo stanovanjskih prostorov Od leščerb in brlivk smo se sicer že poslovili, toda vse kaže, da blagodejnosti električne razsvetljave le še ne znamo pametno izkoristiti. Predvsem se moramo vprašati: ali so naši stanovanjski prostori ob električni lučj zares zadostno razsvetljeni? Strokovnjaki trdijo, da niso, kajti izkušnje kažejo, da z električno lučjo ustvarimo kolikor toliko normalne delovne pogoje le tedaj, če na vsak kvadratni meter površine vpada vsaj po 10 vatov električne svetlobe. Takšna razsvetljava pa je pri nas prav redka. Dejstvo je, da stanovanjske prostore osvetljujemo večinoma bolj po občutkih, ki pa imajo tudi svoja merila. Leta pa so na žalost precej nizka, saj sta 60 in 100 vatna žarnica največkrat maksimalna mera za razsvetljavo določenega stanovanjskega prostora. Po omenjenem' normativu strokovnjakov pa bi morali že bivalni prostor v velikosti 5 X 4m, t. j. s površino 20 m2 razsvetliti bodisi z eno 200-vatno ali z dvema 100-vatnima žarnicama. Ker pa toliko ne žrtvujemo za dobro luč, se ne smemo čuditi, če prej ali slej občutimo motnje v vidu, pa tudi glavobol, slabo razpoloženje v večernih urah in zaspanost. se delovni prostor v kuhinji ali pa v dnevni sobi skoraj nikoli ne nahaja na sredini, temveč nekje ob strani, kjer pa razsvetljava ni več tako izdatna. Tudi v spalnicah stropne ^svetilke ni moč uporabiti za čitanje v postelji in podobno. Prav iz teh razlogov se takšnega načina razsvetljave danes izogibamo; kadar se ga držimo, se poslužujemo dodatnih svetilk. Seveda pa bi moralo veljati načelo, da je pravo mes+ -edno tam, kjer opravljamo določena 'a. Pri uporabi več svetilk v ei.c.n samem prostoru močno ublažimo neprijetno bleščanje in tudi ostre sence, ki jih povzroča ena sama svetilka. Prav idealno razsvetljavo dobimo, če kot osnovno svetilo uporabimo indirektno svetilko, ki seva v strop ali steno, za pomožna svetila pa prenosne namizne ali stoječe svetilke s senčnikom, ki usmerja svetlobo na določeno delovno mesto. (Glej na skici primer za dnevno sobo!) Takšna razsvetljava je sila prijetna, udobna in zdrava in hkrati vnaša v naš dom domačnost. Končno moramo spregovoriti še o električnih svetilnih telesih. Pod tem pojmom ne mislimo namreč samo na običajne žarnice, temveč tudi na druga svetila, kot so fluorescentne cevi in še nekateri drugi podo-bni izdelki. To pot seveda govorimo le o proizvodih, ki so nam dosegljivi doma. V mislih imamo predvsem izdelke zagrebške tovarne »TEZ«, ki še najbolj ustrezajo zahtevam sodobne razsvetljave. »TEZ- je hkrati tudi edina naša tovarna, ki se ponaša s precej obilnim asortimentom najrazličnejših svetilnih teles. Poleg običajnih, matiranih in opal-nih žarnic priporočajo strokovnjaki te tovarne tudi za stanovanja uporabo fluorescentnih cevi, ki pri isti potrošnji električnega toka dajejo 3 do 4-krat več svetlobe kot običajne žarnice. Za delovne ali dnevne sobe, kjer često beremo ali pišemo, kakor tudi za spalnice pa fluorescentnih cevi ne kaže priporočati. Izvrstno pa se nam zopet obnesejo za razsvetljavo sodobnih kuhinj z vgrajeno opremo ter pri razsvetljavi ogledal v predsobi ali kopalnici. Za modernejša stanovanja, kjer si kdo želi privoščiti še posebne efekte (morda ob kotiču z okrasnimi rožami), bj bile primerne reflekta-žarnice, kakršne uporabljamo zlasti za razsvetljavo izložb, trgovskih prostorov in podobno. Pomemben prpizvod so tudi domače infrasol-žamice, ki dajejo izredno mnogo toplotnih infrardečih žarkov in jih zato lahko namestimo n. pr. nad garderobo v predsobi, kjer nam kaj hitro osuše mokre obleke in plašče. Več o teh proizvodih morda kdaj drugič. Zaenkrat naj bi spregovorili le še nekoliko besed o samih svetilkah. Teh na našem trgu res ni malo na izbiro, če izvzamemo pri tem vse stropne lestence, ki pa so za današnji čas že kos preživele romantike. Pri lestencih je razen tega moč opaziti, da so produkt vse mogočih kreatorjev, le strokovnjak za razsvetljavo tu ni imel nobene besede. SVETILKE Z NAPAKAMI Poseben problem predstavljajo stenske svetilke, ki se danes v modernih stanovanjih vse bolj uveljavljajo. Toda pet ali šest raznih modelov, izmed katerih večina ne zmore več ko 60-vatne žarnice, zares ne nudi. zadostnih pogojev za sodobno razsvetljavo. Še' bolj pereče pa je vprašanje prenosnih svetilk: namiznih ali stoječih. Teh zares ni na izbiro, tudi njihove konstrukcije so dokaj dvomljive, saj pri njih vse bolj prevladuje komponenta statičnega okrasnega predmeta in je zato močno zapostavljen element funkcionalnosti. Te svetilke bi morale imeti premakljive senčnike za poljubno usmerjanje svetlobe, ki pa so največkrat izdelani tako primitivno, da niti ni več zajamčena varnost rokovanja. Pri vseh teh napravah dejansko občutimo odsotnost strokovnjaka, kar vodi v takšno skrajnost, da se na tržišču pojavljajo svetilke, ki sploh ne ustrezajo osnovnim standardom in bi marsikatero sploh kazalo odstraniti iž trgovin. Svetilke so dandanes vsekakor zelo dober konjunkturni predmet, zato so se njihove proizvodnje lotili predvsem obrtniki. Prav to pa je naj več j e zlo, io to tem bolj, ker izdelkov te proizvodnje nihče ne kontrolira. In vendar imamo ogromne možnosti za industrijsko proizvodnjo, saj vemo, da je elektroindustrija od vseh industrijskih vej dosegla največji razmah. Vse kaže, da bi ta problem lahko rešili s pomočjo spe" cializacije nekaj strokovnjakov za področje notranje razsvetljave. — mm VARČNI NA NEPRAVEM MESTU Vzrokoy. za nezadostno razsvetljavo naših stanovanjskih prostorov je več; med poglavitne štejemo varčevanje. V današnjih dneh, ko. imata že skoraj vsaka naša hiša in vsak dom že celo vrsto električnih naprav, je varčevanje z električno energijo docela na mestu. Nepravilno in hkrati nespametno pa je, če zfelektričnim tokom varčujemo prav pri razsvetljavi, ki je v primerjavi, z drugimi napravami najbolj ekonomična. Vsaka 60-vatna ' žarnica potroši namreč 10-krat manj električnega toka kot 600-vatni likalnik in vsaj dvajsetkrat manj od dvojnega kuhalnika,, da ne govorimo o električnem štedilniku, kjer nam »vatne ure« kar »puhte« v prazno. Če že hočemo varčevati pri razsvetljavi, potem se nam to izplača le v večjih bivalnih prostorih, katere pač opremimo z več žarnicami, te pa vključujemo le po potrebi, kadar na določenem mestu opravljamo neko delo. S tem smo načeli še nov problem, ki je pri razsvetljavi stanovanjskih prostorov prav tako važen, a to je razmestitev svetilk. V prvih dneh elektrifikacije je bil pač običaj, da so električarji — kot da je bilo to samo ob sebi razumljivo — vse svetilke montirali točno na sredino stropa. V tem primeru je ena sama svetilka resda osvetljevala celoten prostor, toda v glavnem je bilo to sila nepraktično. Dejstvo je namreč, da Vadvse zaželene konjske moči Podjetja strojegradnje in ladjedelnice se zbližujejo — Veš domačih Diesel motorjev, manjša odvisnost graditeljev ladij od uvoza — Ko vsklajujemo proizvodne zmogljivosti med panogami, dosegamo tudi boljše izkoriščanje opreme in strojev v tovarnah Vse večkrat zažvenketajo črepinje steklenic šampanjca ob stenah naših ladij. Če računamo »proizvodnjo« naših ladjedelnic v BRT, potlej smo v letih 1958/60 splavili skoraj za pol milijona BRT ladij. Samo plovni objekti, ki smo jih v naših ladjedelnicah zgradili lani, so imeli okoli 200.000 BRT (izvozili smo okoli 58 % teh ladij). Ogromne so potrebe po pogonskih in pomožnih ladijskih motorjih. Za vsako BRT potrebujemo približno eno konjsko moč. Zdaj ustvarjamo v domačih tovarnah mnogo premalo konjskih moči, se pravi, izdelujemo še premalo pogonskih in pomožnih ladijskih Diesel motorjev in naši ladjedelničarji morajo te motorje uvažati, da bi krili primanjkljaj. Ta primanjkljaj pa ni majhen. Lani smo n. pr. izdelali v naših tovarnah za '67 tisoč KM Diesel motorjev za ladje, uvoziti pa smo jih morali skoraj dvakrat toliko. Ta uvoz pa velja letno skoraj 4,5 milijarde deviznih dinarjev. Ladjedelništvo pa ima v našem gospodarstvu pomembno mesto. Povečujemo zmogljivosti naše trgovske mornarice, da bi zmogla večji pomorski promet spričo naraščajoče proizvodnje in blagovne izmenjave z obmorskimi deželami, hkrati pa so ladje tudi pomemben vir deviznih dohodkov, ko postajamo čedalje pomembnejši izvoznik plovnih objektov vseh vrst, od manjših do največjih. Tudi letos bodo naše ladjedelnice zgradile za najmanj 200.000 BRT ladij. Zato lahko računamo, da bomo že v kratkem, po vsej verjetnosti v letu 1963, imeli na morju za milijon BRT ladij pod našo zastavo. Dolgoročni družbeni perspektivni plan pa celo predvideva, naj bi znašala zmogljivost našega pomorskega ladjevja v letu 1980 že 2,850.000 BRT. Ni važno, ali se nam v tem trenutku zdi ta načrt izredno velik; gre za nujno povezavo ladjedelnic z velikimi tovarnami, ki bi lahko pomagale pri zmanjševanju primanjkljaja konjskih moči v obliki Diesel motorjev za ladje. Ce imamo sedaj tako velik primanjkljaj, Je tako pač samo zategadelj, ker naša kovinska industrija in strojegradnja še ne ustvarjata dovolj velike proizvodnje za vse številne potrebe motorne industrije. V evropskih državah zaposluje motorna industrija — tu niso mišljeni ladijski motorji, ampak tudi vsi drugi — do 40 % zmogljivosti strojegradnje in kovinske industrije, pri nas pa le okoli 23 odstotkov. In kot vemo, se industrija motorjev in motornih vozil ter seveda tudi gradnja ladij pri nas širi skoraj ravno tako, kakor je to primer v močno razvitih industrijskih deželah. Med posameznimi panogami gospodarstva pa mora biti ustrezna sinhronizacija, če hoče industrija posamezne dežele dosegati maksimalne proizvodne in tehnične uspehe. Zato tudi 27 jugoslovanskih ladjedelnic, med katerimi so. velike tudi v evropskem merilu puljska »Ulia-nik«, reški »3. maj« in »Split«, z veliko prizadevnostjo išče zaledje za svoje proizvodne naloge. “•Jugoturbina« v Karlovcu že nekaj časa izdeluje velike ladijske. motorje po licenci tovarne »Sulzer« iz Švice. Ladjedelnica »Uljanik« v Pulju pa je odkupila za izdelavo ladijskih motorjev licenco danske tovarne Burmeister & Wain. Lani v začetku leta pa je bila med to ladjedelnico in ljubljanskim »Litostrojem« podpisana podlicenčna pogodba, ki daje Titovim zavodom pravico, da samostojno izdelujejo motorje do moči približno 1000 KM. Komaj dobro leto je preteklo, pa je kolektiv »Litostroja« že osvojil ta novi proizvodni program od A do 2, ko so te. dni pognali v tovarni tudi največji Diesel mo:-tor za (960 KM), kar jih bodo izdelovali po dogovoru z »Uljanikom«. ■ Konjske moči v obliki Diesel motorjev iz »Litostroja« bodo imele postopoma pomen tudi v jugoslovanskem merilu. Predlanskim so n. pr. izdelali v tej tovarni Diesel motorje za 2250 KM, lani za 8000 KM. Letos jih nameravajo izdelati za 16.000 KM, v letu 1965 pa že za 50.000 KM. Ta proizvodnja bo znašala približno šestino naših potreb po ladijskih Diesel, motorjih — in to ni majhna stvari Sicer pa »Litostroj« s to novo proizvodnjo znatno zboljšuje tudi izkon-ščanie svojih zmogljivosti. Kot vemo, so se do nedavnega še precej togo di> žali prvotnega proizvodnega programa* ki ga zdaj razširjajo v skladu s potre' bami ostale jugoslovanske industrije) pa tudi tako, da bo v obratih »Litostroja« čimmanj praznega teka strojev. bodo izdelovali vse več teh motorjeV> bodo zaposlili predvsem livarno siv® litine. Udeležba ulitkov iz sive litih® znaša namreč pri skupni teži Diesel mo' torjev od 50 do 60 %. Razen tega pri tej proizvodnji lahko porabili tudi svojo jekleno litino, varjene dele, manjše odkovke, ulitke iz brona in bele kovine. Naj omenimo še tri skupine Dieslo-vib motorjev, ki jih bodo izdelovali ^ »Litostroju«, To so: pogonski ladijski motorji ALPHA, pomožni ladijski motorji in stabilni motorji. Med pogonskimi ladijskimi motorji ALPHA imajo v proizvodnem programu tri skup1 *' ne. V prvi so trije motorji z močjo P® 50 KM na en cilinder, v drugi je š®®1 motorjev z močjo 70 KM na en cilinder) v tretji skupini največjih t motorjev P® je pet motorjev, ki so j konstruira^1 tako, da da en cilinder 120 KM. Ko »Litostroj« povečuje tud) proizvodnjo črpalk, je seveda zelo važno, da bi čimprej osvojili tudi proizvodni® stabilnih Dieslovih motorjev, za jim tudi daje možnost licenčna pogJS, kot so napovedali pri gledalci lahko gledali m$ke posnetke tekme. Torej malce več čuta odpornosti ob napovedovala TV programa, pa kakšno piiazno besedo razočaranim edalcem, kadar že mora Priti do spremembe pfo- 0rama. ždar je to res tako težko? ŠILO RAZMIŠLJANJA PRED KONGRESOM MILAN MAVER DVE BLESTEČI ZMAGI ZLEPA NE POMNIMO TAKSNEGA USPEHA, KAKRŠNEGA JE DOSEGLA PRETEKLO SOBOTO NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU NASA TELOVADNA VRSTA V POSTAVI: CERAR, TROJAR, ŠROT! MED ELITNIMI TELOVADCI IZ SOVJETSKE ZVEZE, VZHODNE NEMČIJE, ŠVICE IN POLJSKE SO NASI REPREZENTANTI DOKAZALI, DA SODI SLOVENSKA ORODNA TELOVADBA SPET V SAM VRH VRHUNSKIH STORITEV. VELIKA FESTIVALNA DVORANA JE VZVALOVILA V NEPOPISNEM NAVDUŠENJU, KO JE STOPILA PO VEČURNI NAPORNI BORBI NA ZMAGOVALNI ODER REPREZENTANCA SLOVENIJE, IN POTEM SE ENKRAT, KO SE JE MED POSAMEZNIKI POVZPEL NA NAJ-VISJE MESTO MIRO CERAR. NA PRVEM MESTU JUGOSLOVAN, NATO TRIJE RUSI, POTEM SPET DVA JUGOSLOVANA — SELE ZA NJIMI SO SE LAHKO RAZVRSTILI PREDSTAVNIKI NEMČIJE, ŠVICE, POLJSKE . . . IN CE VSEM TEM PRIJETNIM PRESENEČENJEM DODAMO SE IZREDNO ŠPORTNO OBNAŠANJE OBČINSTVA, KAR JE VZBUDILO CELO POZORNOST GOSTOV, POTEM SMO Z USPEHOM SOBOTNE fifJTNE PRIREDITVE RES LAHKO NADVSE ZADOVOLJNI! 1 DILETANTIZEM - SOPOTNIK AMATERIZMA Da ne bo nesporazuma zaradi naslova: ne gre za amaterizem ali neamaterizem pri naših vrhunskih športnikih oziroma aktivnih športnikih sploh. V mislih imam predvsem organizacijsko strukturo tiste športne dejavnosti, ki ji pravimo »športna rekreacija« in o kateri je bilo zadnje leto povedanega in zapisanega že toliko, da skoraj ni treba več prepričevati, kako prepotrebna je človeku današnjega zmehanizirahega in avtomatiziranega stoletja. Ta telesna kultura za odrasle, kot ji pravimo, se razvija tako nenačrtno, vendar pa s tolikšnim tempom, da čestokrat nismo več kos nalogam, ki si jih sami zadajamo, oziroma nismo sposobni zagotoviti, da bi športno udejstvovanje resnično dalo ljudem vse tiste koristi, o katerih govorimo, da jih prinaša in zaradi katerih šport prapagiramo! Kdor je spremljal rast športnih aktivov, športnih sekcij in društev po naših kolektivih, ni prezrl tudi težav in pomanjkljivosti, ki rastejo v matematičnem sorazmerju z uspehi. Težave zaradi vedno bolj zahtevnih nalog, ki se zgrinjajo na pleča sindikalnega športnega referenta — amaterja, pomanjkljivosti pa zaradi tega, ker on in njegovi sodelavci tem nalogam strokovno nis več kos! In tako se je dogajalo (in se še dogaja!), da v kolektivu priredijo športne igre; v poročilu beremo potem, kako jim je z dobro akcijo uspelo pritegniti v te igre 50 ali celo več odstotkov vseh zaposlenih, ob koncu slišimo v zaključnem govoru še nekaj spodbudnih krilatic o telesni kulturi, ki naj »postane resnična last najširših ljudskih množic« — dejanski rezultat tekmovanja pa je največkrat ta, da se polovica udeležencev potem nekaj dni komaj premika na svojem delovnem mestu in da zaradi poškodb in utrujenosti delajo le s polovično zmogljivostjo. Na Štajerskem sem prisostvoval krosu, ki se ga je udeležilo rekordno število ljudi in na katerem so se posamezniki — netrenirani in nevajeni telesnega napora — onesvestili. Njihovi tovariši, sami ne dosti boljši od njih, so jih na ramah prinašali v cilj. V Ljubljani sem lani novembra gledal nogometno tekmo sindikalnih moštev v počastitev dneva republike, na kateri so igralcem prepotene majice zmrznile na telesu! Še bi lahko našteval podobne primere, v katerih se sicer zrcali velika prizadevnost organizatorjev, da bi napravili nekaj za šport, vendar od tistega »nekaj« največkrat ljudje nimajo velike koristi, ker ne utrjuje zdravja, niti ne povečuje delovne zmogljivosti. Pogovarjali smo se o tem; strinjali so se, vendar so menili, da pomeni prireditev v mobilizatorskem pogledu vendarle velik uspeh in da se bodo stvari sčasoma že uredile. Verjamem, da se bodo uredile. Sprašujem se le, če se bodo, uredile dovolj hitro? Nam vendar ne more biti cilj samo takšna telesna, kultura, s katero si ne bomo delali škode, ampak takšna, ki bo prinašala ljudem koristi! Od prve do druge pa je še velik korak. Kdaj ga bomo napravili, če bomo čakali, da se bodo stvari same urejale?! Telesna kultura je mnogim ljudem konjiček, ki mu posvete ves svoj prosti čas. Lepo je to, vendar pa so samo ti entuziasti za načrtno telesn' kulturno dejavnost na nekem nivoju — premalo! V vseh naprednih, industrijsko razvitih deželah je telesna kultura, še posebej pa področje športne rekreacije in proizvodne gimnastike, že zdavnaj postalo domena znanstvene obdelave, s katero se ukvarja po nekaj deset znanstvenih institucij s kopico strokovnjakov in eksperimentalnimi skupinami, v podjetjih pa posebni oddelki za psihično in fizično rekreacijo delavcev z direktorjem za rekreacijo na čelu. Odveč bi bilo pojasnjevati, da ta skrb ni odraz neke obče humanosti kapitalističnega sveta, ampak jo narekuje v prvi vrsti ekonomska računi-ca in izkušnja, da se vsi izdatki, investirani v te namene, bogato obrestujejo! Gledam športnega referenta v, naših podjetjih. Po osem in več ur bdi rmd strojem v delavnici, sedi na sestankih delavskega sveta, upravnega odbora, sindikalnega odbora in kaj vem še kje. Sto problemov rešuje; potem pa, ko vsi drugi dobri in predani državljani izprežejo ter za nekaj uric postanejo samo še družinski očetje in možje, se športni delavec vrže še na športno problematiko. Zdaj razpravlja, kako približati telesno kulturo slehernemu državljanu, kako organizirati tekmovanja, da bi zajela nekaj sto ali nekaj tisoč delavcev, sestavlja pravilnike, z udarniškim delom urejuje športna igrišča, razpravlja, kako najpametneje razpo-deliti sredstva (včasih je bilo to nekaj deset ali sto tisočakov, zdaj so marsikje to že težki milijoni!)! V tem pičlem času se kroji’ usoda športne dejavnosti, tiste, o katere pomembnosti smo Se končno zedinili in ji vsi priznali častno mesto med obče družbenimi problemi. Ali ni za trenutne razmere značilno, da je pod streho slovenskih podjetij’ nekaj deset poklicnih .kapelnikov, ki jim je skoraj edina skrb, da vadijo tovarniške godbe na pihala! Hkrati ko imamo v vsej Sloveniji samo dva poklicna re- ferenta za športno rekreacijo! Ne bi hotel podcenjevati skrbi za kulturno izobraževanje, toda človeku se vsiljuje primerjava: Slab kapelnik-diletant lahko nauči trideset godbenikov napačno igrati. Lahko jih tako pokvari, da bodo celo življenje piskali za pol tona previsoko! Slab športni referent-dile-tant lahko tridesetim zdravim ljudem pokvari srce. Lahko jih pokvari tako, da bodo celo življenje piskali kot invalidi! Morda zveni vse to, kar pripovedujem, malodušno, a ne mislim tako. Rad bi le prepričal, da je telesna rekreacija državljanov, delavcev, dovolj zahtevna stvar, da ji posvetimo celega človeka! Danes ne pade nikomur v-glavo, da bi v podjetju zadolžil nekoga po amaterski liniji za delo v knjigovodstvu. Niti ne poznamo amaterskih direktorjev niti amaterjev — komercialistov, inženirjev, vratarjev, strojepisk, obratovodij, snažilk, kuharic, šoferjev, pravnih referentov, kurirjev, tarjnie, kurjačev, telefonistk in še vse ostale armade na najrazličnejših delovnih mestih, pa čeprav bi lahko z isto logiko predvideli za vsako teh mest sindikalnega volonterja, ki bi opravljal delo po amaterski liniji v svojem prostem času! Seveda v tem primeru ne bi imeli celega človeka, imeli bi ga le četrtino, morda osmino, in tudi uspah bi bil le če-trtinski, osminski; tako kakor pri športu ... Sicer pa se nikar ne slepimo, da bo že sama ustanovitev delovnega mesta referenta za rekreacijo v podjetju odstranila vse težave. S poklicnim referentom bomo dobili šele človeka, v katerega bo treba pričeti — tako kakor v vsakega drugega strokovnjaka — investirati skrb in denar, preden ga bomo za njegovo delo primerno usposobili. Absolvent visoke šole za telesno vzgojo na tem delovnem mestu je podobna stvar kot mlad inženir, ki bi prišel naravnost iz šolske klopi v veliko tovarno, kjer bi moral čisto sam in brez pomoči bolj izkušenih ljudi organizirati zapleten proizvodni postopek. Marsikaj se bo moral še naučiti in se nenehno izpopolnjevati! Prav to nenehno izpopolnjevanje pa je končno tisto, kar ustvarja pogoje za bolj uspešno delo tudi na področju športne rekreacije. Ljudje, ki se bodo poklicno poglobili v svoje delo! Ljudje, ki jim bomo omogočili, da se bodo v svojem poklicu izpopolnjevali, ki bodo postali strokovnjaki za določeno področje športne-. ga udejstvovanja! Da, potem bodo tudi sredstva, ki jih dajemo za športne namene, resnično koristno porabljena. Sr SE lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllNilllllllll!llll!lllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllll!lllllllillll!llllllll!INIIIIIIIIIIIIII!lllllllllll!!lll!llllllllllllllllllllllllll!lilll!l!llllll!ll|llllllllll!llll||||i||||W Preteklo sredo so šahisti sindikalnih moštev odigrali zadnje poteze na letošnjem prvenstvu Ljubljane. Šahovski spopadi, ki so trajali devet tednov, so zaključeni. Iz tabel lahko razberemo končno razvrstitev 54 moštev, ugotovimo prvake in moštva, ki bodo igrala v višji ligi, kakor tudi tista, ki bodo nastopala prihodnjič v kakovostno nižji tekmovalni skupini. Ta, v številkah izraženi uspeh pa nam ne pove vsega. Kajti najuspešnejša so bila nedvomno tista moštva (ne glede na število točk), katerim je uspelo, med tekmovanjem nastalo zanimanje, polet in veselje do šahovske igre usmeriti v množično šahiranje. Ta moštva so si ustvarila bogat kader šahistov in se jim ni treba bati, da bi doživela v prihodnje tako žalostno usodo, kot bivša ljubljanska prvak;a: moštvo PTT I in Inštitut Jože Stefan iz Ljubljane. Ker ti moštvi nista mogli letos zbrati vsaj 6 igralcev,_ ki bi bili voljni zastopati svoj de- lovni kolektiv — nista nastopili. Prav tako se sindikalnemu šahovskemu moštvu z zdravim notranjim delovanjem ne more primeriti, da bi moralo dvoboj predati brez borbe 0:6. Na preteklem prvenstvu pa le v L ligi ni prišlo do nešportne predaje dvoboja brez borbe. V ostalih ligah so se po enkrat »pregrešili« Ardel, Avtomontaža, Delo in Lesno ter kovinolivarstvo Dvakrat ni nastopila Lesna industrija Podpeč, celo po petkrat pa sta prepustila zmago nasprotniku brez borbe pivovarna »Union« in Cement-Opeka 'Takšen odnos do nasprotnika ni le nešportna poteza, ampak hkrati tudi nevljudnost. Posamezna moštva so morala namreč vsaj erto uro čakati svoje nasprotnike, ki so pa bržčas že nekaj dni vedeli, da sploh ne bodo nastopili. V dvoboju Sloveni j a-ceste — Ardel so šahisti prvoimenovanega moštva potrpežljivo čakali nasprotnike, Slednjič' je le prišel en igralec Ardela. Le-ta je nekaj časa čakal svoje soigralce, potem pa se jih je napotil iskat. Toda niti njega niti soigralcev ni bilo. Za vse tiste, ki so zaradi malomarnosti ali pa »izgube veselja« po začetnih neuspehih neresno nadaljevali s tekmovanjem, pa te-le besede tovarišice Erne iz Tobusa: »Zopet smo izgubili, toda nič hudega. Mi smo še vsi začetniki in se le učimo. Zato bomo pa prihodnje leto prav gotovo igrali bolje!« Nekateri igralci so se skušali okoristiti z dejstvom, da je bila večina dvobojev odigrana brez šahovskih ur. Skušali so z »večnim razmišljanjem« spraviti iz tira partnerja, kar nikakor ni v duhu plemenite šahovske igre. Nanizali smo nekaj senčnih odtenkov letošnjega sindikalnega šahovskega moštvenega prvenstva, ki je v celoti izzvenelo kot uspela množična in kakovostna prireditev. Priznanje za to pripada tistim 400 sindikalnim šahistom, ki so vsak teden namenili nekaj ur za navezovanje tesnejših šahovskih in medsebojnih stikov s predstavniki drugih kolektivov. M. H. Končni vrstni red: I. liga (8 moštev) Litostroj I. 32, DSZNZ 24,5, Novinarji 24 itd. II. liga (10 moštev): OLO Ljubljana 34, Karl Jeraj 31, Železničar II. 30,5 itd. III. liga (10 moštev): Ljubljanski dnevnik 41, Telekomunikacije 37, Gradis 32 itd. IV. liga (10 moštev): Tovarna vijakov 39, Tobačna tovarna 37, Toplovod 36,5 itd. V. liga (8 moštev): Saturnus 32,5, Javna skladišča 25,5, TEOL 24,5 itd. VI. liga (8 moštev): Prometna postaja LM 37,5, Utensi-iia 26, Kartonažna tovarna 25 itd. URE SO STEKLE V POSLEDNJEM KOLU. DOZ: IZVRŠNI SVET legnll v morje. Vsa sreča, da je bU & - pitan privezan na leseno ograjo. Ta del odtrganega krova sta ga rešila. ^ je eden izmed osmih ljudi, ki so a katastrofi. j. Val, ki je odnesel kapitana in trgal del krova z nadstreškom nad » letniki, je nagnal ljudem nepopis^ strah v kosti. Voda jih je zalila. V trv nutku so pozabili na kapitanova na* dila. Zgrnili so se na levo stran ladle’ da bi se izognili vodi. Nekaj ljudi J množica poteptala, ograja se je P01 mila. Ladja je izgubila ravnotežje se nagnila na levo. Val, ki se je vrat jo je zagrabil in jo potegnil v globin. Vse to se je zgodilo prej kot v dve minutah. Pretresljiv krik, ki se je ^ iz več sto človeških grl, je pomenil * nec. Kmalu ni bilo na razburkane11' morju skoraj ničesar več. Medtem, ko je skupina izseljencev molče, mirno odhajala za mornarji z zadnjega krova, so postajale luči »For-moze« čedalje jasnejše. Po morju so plavali številni kosi lesa in potniška prtljaga, ki jo je nekaj mornarjev kar naprej metalo čez krov. Germi je vodil strojnike, ki so’ črpali vodo iz ladijskega trupa. Manfredo je kasneje pripovedoval, da so na kapitanov ukaz vsi poprijeli. Izseljenci so vzeli v roke vedra in vso posodo, kar je je bilo dobiti na ladji. NENADNA EKSPLOZIJA Kakih deset minut kasneje se je “■Formoza« približala »Manfredi" na nekaj metrov. Njen kapitan je vprašal Simoneja, ali sme nekaj njegovih mornarjev na »Mafaldo". Simone je odgovoril pritrdilno. S posadko se je kasneje pripeljal tudi kapitan »Formoze«. Potem ko so se izkrcali na »MafaldO", je Germi dovolil prevoz prve skupine izseljencev. Komaj je kakih trideset ljudF sedlo v reševalni čoln, ki niti še ni bil na gladini, se je »Mafalda" še bolj nagnila na levi bok, tisti trenutek pa je tudi strahovito počilo. Kapitan »Formoze" s posadko in izseljenci v bližini so se v trenutku znašli na tleh. Iz strojnice je švignil plamen, za njim pa dim. Ger-mija in mornarje, ki so črpali vodo, je vzbuh vrgel kakih deset metrov daleč v notranjost ladijskega trupa. Na krovu je bila spet zmešnjava. Medtem ko so izseljenci tekli in se plazili po tleh proti rešilnim pasovom, so s kapitanskega mostu klicali na pomoč Partini, žena in Američanke. V ŽRELIH MORSKIH PSOV Množica, ki je kot drhal divjala proti reševalnim čolnom in proti policam s pasovi, je poteptala kapitana »Formoze« in člane njegove posadke. Tisti trenutek se je nekaj izseljencev z rešilnimi pasovi pognalo čez krov. Plavali so proti »Formozi«. »Spominjam se,« je kasneje pripovedoval natakar Manfredo, '»da še je življenjska pot mnogih izseljencev končala v žrelih morskih psov. Z gladine je bilo kar naprej slišati strašne krike. Radiotelegrafist je še vedno klical na pomoč. Sporočal je, da je na ladji nastala okvara. Na njegov poziv se je javila francoska fregata. »Čez dvajset minut bomo tam«, so odgovorili telegrafistu. Tačas pa je preplah, ki se je najprej lotil izseljencev, zajel tudi že ladijsko posadko. Prvi strojnik Scarabitti in oficir Moretti sta skočila v morje. Sca-rabittija je vpričo mnogih parov prestrašenih oči požrl morski pes. KAPITAN JE OSTAL NA LADJI 2e štiri ure je v trup »Mafalde* vdirala voda. Napolnila je vse spodnje dele, vendar se je ladja še vedno držala na gladini. Razen nekaj obupanih žensk in kapitana Simoneja ni bilo na »Ma-faldi" nikogar več. V bližini je bila tudi že nemška ladja »Alhena«, ki je prevzela mnogo potnikov, zraven nje pa »Formoza«, »Moselle" in »Athena«. Vse ladje so pozivale kapitana, naj zapusti ladjo, on pa je zahteval, naj po možnosti rešijo vse ženske z otroki, ki se v splošni zmešnjavi niso znašle in so bile še vedno na ladji, čeprav se je že začela potapljati. »Mosselle" je poslala reševalni čoln, ki je ob pomoči spočitih mornarjev te ladje prevzel štiri ženske in tri njihove otroke. Simone še vedno ni hotel z ladje. Dejal je, da voda bržkone ne bo mogla predreti drugih ladijskih sten. Zaman so ga nenehno vabili njegovi mornarji in člani posadk z reševalnih ladij. »Spominjam se,« je kasneje pripovedoval natakar Manfredo, ki je imel nekako najboljši pregled nad celotnim dogajanjem, »da so ladje, ki so bile prihitele na pomoč, čakale še celo uro, da bi se Simone odzval njihovim klicem. Kapitan pa je zmedeno hodil po ladji, kakor da nekaj išče. Trgovci in Američanke, ki so se rešili na »Formozo«, so ga nenehno opazovali in ga klicali. Tačas so se izseljenci preštevali ter iskali svojce in znance. Enajst minuli po trinajsti uri se je »Mafalda« naglo potopila. Nekaj trenutkov je najvišji jambor še štrlel iz valov, potem pa je tudi on izginil. OCEAN JE POGOLTNIL 315 LJUDI Tiste dni so listi po vsem svetu objavljali poročila o katastrofi, ki je doletela »Principesso Mafaldo". Dober teden so prikrivali število žrtev. »La-voro dTtalia", lastnik »Stare vdove«, je objavil uradno sporočilo, češ da je nesreča zahtevala le enajst človeških življenj. Ves svetovni tisk je sodil po prvih radijskih sporočilih, da je blizu Porta Segura izginilo v valovih nad sto ljudi. Kasnejša ugotovitev: brodolom »Mafalde« je zahteval 315 žrtev. Katastrofa »Saint Filberta« Med najhujše nesreče v zgodovini civilne mornarice sodi tako po številu žrtev, ki jih je zahtevala, kakor po načinu, kako se je pripetila, katastrofa »Saint Filberta« 14. junija 1931. Ker takrat že več let ni bilo hujše nesreče na morju, je brodolom »Saint Filberta« prizadel ne le Francijo, temveč vso svetovno javnost. Majhna, stara potniška ladja je bil »Saint Filbert«, ki je vzdrževal zvezo med Nantesom in otokom Noirmouter-som. V delavnikih je prevažal otočane v nanteške tovarne, za konec tedna pa so se vozili na otok Nantežani. Tam so prespali in preživeli nedeljo, proti večeru pa so se vračali v mesto na celini. Tistega usodnega 14. junija je bilo na otoku 450 izletnikov iz Nantesa. Možje, žene in mnogo majhnih otrok. V soboto popoldne in v nedeljo je bilo sončno, pravo poletje. Sredi nedeljskega popoldneva pa se je morje vzbur-kalo, zavel je silen piš. V trenutku se je pooblačilo, napovedovala se je poletna nevihta. Izletniki so zaskrbljeno strmeli v velike valove in v temne oblake nad njimi. »Saint Filbert« je čakal zasidran v pristanu, mornarji so hiteli sem in ' tja. Pripravljali so se na vrnitev v Nantes. Kapitan je stal na mostiču in po zvočniku pozival izletnike, naj se čimprej vkrcajo. Pred ladjo se je vrstilo nekaj mučnih prizorov. Kakih deset potnikov je ob pogledu na delno strohneli trup »Saint Filberta« glasno godrnjalo, češ da se bo ladja za gotovo potopila. Tega strahu so se nalezli tudi drugi potniki, ki so počasi, negotovo stopali po mostiču na krov. Mnogi niso vedeli, kaj bi. Kapitan pa je govoril prepričljivo: »Pohitite, ali pa vas bomo pustili tu! Omahljivci naj ostanejo. Jamčim vam, da bo ladja nepoškodovana pristala v Nantesu.« Vsi potniki so se že zbrali na ladji. Posadka je umaknila mostič, ki je staro barko povezoval s kopnim, zaškripale so sidrne verige, sirena je trikrat na kratko zapiskala, »Saint Fil-. bert« se je premaknil. Le nekaj potnikov — štiri ženske, dva moška in deček — se je premislilo zadnji trenutek. Odločili so se, da bodo prenočili na otoku in se 'v ponedeljek zjutraj vrnili v Nantes. Ko so tako stali v praznem pristanišču, se s hrbti upirali močnemu vetru in mahali odhajajočim znancem, se nikomur izmed teh preostalih niti sanjalo ni, kako dragocena je bila tista njihova odločitev, na pogled sicer nepomembna, vendar odločilna, kakor so pokazali nadaljnji dogodki. KATASTROFA V DVEH MINUTAH »Saint Filbert« se je oddaljeval od obale in začel rezati valove. Mornarji so bili mirni, opravljali so vsak svoje delo. Ladja se niti ni preveč pozibavala. Čeprav je vihar nenehno naraščal, so se potniki umirili: začeli so se stiskati pod širok nadstrešek nad srednjim krovom. Matere so z lastnimi telesi ščitile otroke pred pišem. Zlasti najmlajše je zeblo, saj so bili vsi izletniki v lahkih poletnih oblekah, ki so se kmalu zmočile v vodnih kapljicah. Večina potnikov je sicer dobro prenašala pozibavanje, veter in morsko vodo v zraku, kakih sto pa jih je le dobilo morsko bolezen. Ležali so na krovu in se zvijali v želodčnih krčih. Ob štirih popoldne se je veter nenadoma sprevrgel v orkan. Ladja je bila takrat kilometer daleč od otoka in se je že bližala izlivu Loire. V bližini je bil svetilnik St. Gilde, zraven njega pa velika, strma skala »Chantelier«, ki je skoraj navpično padala v morje. Ta skala je bila na slabem glasu, saj se je ob njej ponesrečilo že več ladij ter na ducate ribiških bark in čolnov. Prav zato so se vsi mornarji skrbno izogibali tistega kraja, če pa so že morali tam mimo, kakor to pot »Saint Filbert«, so pohiteli, kar se je le dalo. Voda je tam tudi med najhujšim neurjem nenavadno bistra. Kadar je morje mirno, lahko vidite na dnu kakih 40 m globokega morja z zelenimi algami pokrite ladijske razbitine in razne predmete, ki so valovi nanje nanesli plast drobnega, belega peska. V silnem pišu je postal »Saint Filbert« igračka valov, ki so bili tudi do dvajset metrov visoki. V šumenju morja in v burji so se izgubljali klici mornarjev, ki so se skušali sporazumeti. Kakih 450 izletnikov se je prestrašeno stisnilo pod nadstrešek. Otroci so glagno jokali, ženskam so po licih polzele solze. Ladja se je zdaj zavrtela, zdaj se spet povzpela na vodni greben, naslednji trenutek pa je zdrknila v dolino med valovi. Kmalu po četrti uri je orkan odlomil in odnesel dimnik. Potem je odtrgal poveljniški mostiček, ki ga je bil kapitan zapustil nekaj trenutkov poprej. Kapitan se je privezal k ograji in stal na krovu. Z obema rokama se je oklepal zvočnika in dajal ukaze. Njegove zadnje besede: »Potniki, ne bojte se! Stojte sredi ladje! Ne silite vsi na eno stran, ker bomo sicer izgubili ravnotežje in ...« Silno visok val mu je pretrgal besedo in ga z ograjo vred v trenutku po- OSEM LJUDI SE JE REŠILO Kmalu potem, ko se je ladja pila, so se pokazale na razburkani dini razbitine, les in rešilni pasovi, ^ čas pa tudi trupla izletnikov. Zdelo je, da je morje pogoltnilo vse potn1^ in posadko, vendar se je rešilo ose ljudi, ki so se krčevito oklepali desk hlodov. Nihče ne more popisati gr?*r teh osmih preživelih ob pogledu na °. ri sto utopljencev okoli sebe. P° tr ^ urah se je morje nekoliko uminln^ večernem mraku so se oblaki razpt*i Kmalu po sedmi uri je priplul na Kr ENA SAMA PRIČA KATASTROF*^ Izletniška ladja »Saint Filbert" potopila tik pod svetilnikom, v ka^j rem je bil takrat en sam človek. Sec j je v sobici na vrhu svetilnika. Tak»£ j je kasneje pripovedoval časopisnim ročevalcem: . « »Okoli štirih popoldne sem bu sobi. Dve okni ima, eno je obrni® proti Loari, drugo gleda na morje. del sem pri oknu na Loaro in Sl®0^ bližajoči se vihar. Deževne kaplje pljuskale ob šipe, sunki vetra so sn šali svetilnik. V naslanjaču sem se bal in božal mačko. Nenadoma je mačka poskočila. da se je ustrašila, ker je prav takrat, svetilniku grozljivo zaškripalo. sem, da bi mucko pomiril, takrat £ sem iz navade pogledal skozi dm, okno. Na morju sp se visoki vato igrali s »Saint Filbertom«. Tisti treo ^ tek me je obšla misel, da se ladJjLj izletniki ne bo rešila iz valov. OtTPLj sem, zakaj na ladji bi moral biti ^.j moj oče, ki je živel v Nantesu in . u, bi se tisti dan vrnil z obiska na otoL Ladja »Saint Filbert« je bila na bolj nevarnem mestu, prav blizu Chantelier. Zunaj je bil pravi Videl sem, kako je visok val zagr f ladjo. Otrpnil sem od strahu, ven^ se je ladja izmotala iz vode. Drugi je barko vrgel na tretjega. SpomibJ se, da mi je mačka tisti trenutek čila na rame in me opraskala. val je zagrnil ladjo. Cez nekaj sem si toliko opomogel, da sem k telefonu in poklical Nantes. Spoi^ sem jim, naj takoj pošljejo pomoč- .j. Potem sem pogledal skozi okno. nogled mi je prinesel tik pred oči stotine človeških trupel. Zdelo se i,0 da ni živ nihče izmed izletnikov, večera me je mučila zla slutnja. pričan sem bil, da se je peljal s to i“ jo tudi moj oče.« POMOČ JE PRIŠLA PREPOZNO ^ Vlačilec, ki je tako pozno prihitel t pomoč, ni mogel prej iz pristanišča*^ je tudi tam divjalo strahovito neu0 (Nadaljevanje prihodnjič) I Spored RTV Ljubljana za teden od 27. marca do 2. aprila 1961 PONEDELJEK TOREK SREDA 27. marca 5.00— 8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—S.30 Nekaj domačih 6.S0—6.40 Reklame 8.05 Drobne orkestralne skladbe 8.40 Iz filmov in glasbenih revij 9.00 Naš podlistek 9.20 Arije iz francoskih oper 10.15 Od tu in tam 10.40 Poje zbor donskih kozakov 11.00 Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Danilo Švara: Suita za violino in klavir' 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Po dolinah in po gorah 13.15 Obvestila in zabavna 13.30 Pavel Sivic: Medjimurska rapsodija in kolo 13.50 Zabavni pctpuri 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 Operni koncert 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Šoferjem na pot! 18.00 Športni tednik 18.15 Pianist Walter Gieseking igra dela M. Ravela 18.50 Človek in zdravje . 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Od melodije do melodije 20.30 Kulturni globus 20.45—22.00 Koncert ansambla slovenskih solistov 23.05 V ritmu današnjih dni 23.55 Prijeten počitek! 22.15 S popevkami čez kontinente 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Mala panorama plošč 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Skladateljski opus Antona Weberna 20.30 Utrjujte svojo angleščino 20.45 Zabavni akordi 22.00— 22.15 Napoved časa, poročila 28. marca 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.25—5.45 Nekaj domačih 8.05 Izberite melodijo tedna! 8.50 Orkester Alfred Scholz 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Karol Pahor: Ištrijanka 9.40 Zenski zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja 10.15 Majhen koncert pianista Kendalla Taylorja 10.40 Utrjujte svojo angleščino! 10.55 Kitara in orglice 11.00 Solisti mariborske opere vam pojo 11.30 Deset minut iz naše beležnice 11.40 V ritmu počasnega valč- 12.00 Vokalni kvintet Niko Štritof 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Igramo za vas 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Dva prizora iz Mozartovega Don Juana 15.40 Listi iz domače književnosti 16.00 Revija zabavnih zvokov 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Dmitrij Šostakovič: Prva simfonija 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Hammond orgle 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Izobraževalni obzornik 20.00 Posnetki Slovenskega okteta 20.30 Radijska igra 21.40 Darjan Božič: Humoreska za rog in godala 21.45 Plesna glasba 22.15 Komorni večeri 23.05 Po strunah in tipkah 23.25 Po svetu jazza — Trobentar Maynard Ferguson 23.55 Prijeten počitek! DRUGI PROGRAM 19.00 Violinist Igor Ozim igra 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Dve jugoslovanski partituri 20.40 Trikrat petnajst 21.25 Za okroglo mizo. o filmu 21.45 Filmski igralci pojo — Frank Sinatra 29. marca 5.00— 8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Mladina poje 8.30 W. A. Mozart: Diverti- mento 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Ali vam ugaja? 10.15 Ruggiero Leoncavallo: Odlomki iz opere Glumači 11.00 Sovjetska, poljska in madžarska zabavna glasba 11.30 Za cicibane 12.00 Venček narodnih 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Slovenski samospevi 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Klavir v ritmu 14.40 Skladbe Krsta Odaka 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Trije zabavni zbori 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Od Gallusa do Hindemi-tha 18.45 Zabavni orkester Manto-vani 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Georgeš Bizet: Lovci biserov — opera v 3. dejanjih 22.15 Mladim plesalcem 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega sveta 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Angleščina za mladino 19.15 Trio Oscar Peterson z godali 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Melodije za vse 20.30 Ruski tečaj za začetnike 20.45 Ludwig van Beethoven: Peta simfonija 21.15 Moderna plesna glasba 12.00— 22.15 Napoved časa, poročila ČETRTEK 30. marca 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.35 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Robert Schumann: Plesi Davidovih zaveznikov op. 6. 10.15 S popevkami po Evropi 10.40 Pet minut za novo pesmico 11.00 Ruski tečaj za začetnike 11.15 Dve ruski popevki 11.20 Frederik Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu 12.00 Belokranjski ljudski motivi 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Dueti iz slovenskih oper 13.30 Iz operetnega sveta 13.50 Poje žbor akademikov Branko Krsmanovič iz Beograda 14.05 Albert Roussel: Pajkova pojedina, baletna suita 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Radi bi vas zabavali 16.30 Koncert v miniaturi 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 45 minut turizma in melodij 18.00 Nekaj orkestralnih odlomkom iz oper 18.30 Tommy Gumina s svojim kvartetom 18.45 Ljudski parlament 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi. in napevov 20.45 Literarni večer 21.25 Pavle Dešpalj: Koncert za violino in orkester 22.15 Po svetu jazza — Nasmejani genij 22.45 Klavirske skladbe Zvonimira Cigliča 23.05 Zaplešite z namit 23.55 Prijeten počitek! DRUGI PROtiHAM 19.00 Poje Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Pogled v simfonično glasbo Argentine 20.50 Glasba z Elizejskih poljan PETEK 31. marca 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.10—5.30 Nekaj domačih 8.05 Edvard Lalo: Namouna- suita 8.30 Od polke do calypsa 9.00 Naš podlistek 9.20 Poje holandski komorni zbor 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Sergej Rahmaninov: Preludij za klavir 10.35 Zvočna mavrica 11.00 Iz Bellinijevih oper 11.30 Človek in zdravje 11.40 Internacionalne pihalne godbe 12.00 »Dobri znanci« iz Celja 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zvočna panorama 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.30 Kvintet Art van Damme 13.45 Koroške narodne pesmi 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Predstavljamo vam mezzosopranistko Oralio Do-minguez 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Od plesišča do plesišča 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Zabavni orkester Ray Martin 18.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev Obisk v Kočevju 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Lepe melodije z orkestrom David Rose 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Veliki skladatelji 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Zabavni ansambli 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni komorni koncert DRUGI PROGRAM 19.00 Zapišite narek! 19.15 Pevka Anica Zubovld 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Melodija, ples in jazz 20.45 Mednarodna radijska univerza 21.00 Tretje dejanje Verdijeve opere Moč usode SOBOTA NEDELJA 1. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5,25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.30 Violinist Ali Dermelj pred mikrofonom 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Od melodije do melodije 10.15 Boris Papandopulo: Sim-fonietta 10.40 Angleščina za mladino 10.55 Zabavni orkester RTV Beograd 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmico 12.00 Frangois Popy: Orientalska suita 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila In zabavna glasba 13.30 Od vasi do vasi.... Narodne in domače viže 13.50 Operne arije 14.20 Šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 S knjižnega trga 16.00 Popevke se vrstijo 16.25 Iz najnovejšega repertoarja Jugotona 16.40 Mešani zbor KUD Pošta-Obrtnik iz Maribora 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Pianist Page Cavanaugh 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Dag Wiren: Serenada za godalni orkester 18.30 Pozdrav z gora 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame In zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Nekaj novih in starih domačih za sobotni večer 20.20 Henry Cecil: Obe plati postave 21.00 »Posiušaj in povej nam« 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu DRUGI PROGRAM 19.00 Napevi s starega Dunaja 19.30 Radijski dnevnik 20 00 Sobotni glasbeni večer 21.00 Glasba za ples 22.00 Napoved časa, poročila utrs^1 2. aprila 6.00—6.30 Nedeljski Ju pozdrav 6.30 Veselo v novi teden- ^ 7.35 A. Klimenti: Sa poem, Tomaž Zajc: \ iz življenja partizano 8.00 Mladinska radijska 8.35 Iz albuma pesmi zfl ke _ 8.43 Vsak teden ob tem vj,,' 9.45 Fran Lhotka: Jugosl°v ski capriccio .# 10.00 Se pomnite, tovariši • * 10.30 Zabavna matineja 11.15 Koroške narodne e 11.30 Nace Grom: Zemlja s" odpočila 13.30 Za našo vas rjo' 13.45 Ivo Tijardovič: Mala ramy 15.30 Kar radi poslušate 16.00 Humoreska tega teoi 16.20 Zabavni ansambli 16.40 »Peli so jih mati ^ po' 17.00 Melodije za nedeljsko poldne 17.30 Radijska igra jacii* 18.07 Slavko Zlatič: Vara- na narodno temo za,ej ski in kommi orKes* ve- 18.15 Z zabavno glasbo P° tu 18.45 Trio Bafdorfer in ni sekstet »Bratov ško« iz Škofje L° jnof*' 19.30 Radijski dnevnik in na poročila 20.05 Izberite melodijo teo 20.50 Hammond orgle , gl' 21.00 Sprehodi po glasbem leriji -pr8" 22.15 Ples ob radijskem jemniku DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični cert K 13.10 Igramo za dober te 13.45 Iz solistične glasbe 14.15 Izbrali smo za vas (pl 15.10—16.00 Popoldanski 01J koncert 19.00 Dve skladbi za č«n* in komorni orkester jt- 19.30 Radijski dnevnik in SF na poročila rju8' 20.05 Richard Wagner: it Brunhilde in Wotan“ opere Valkira ulil' 20.45 Mednarodna radijska verza 21.00 Sprehod z zabavno J1 (ji' 21.30 Zbiralci plošč prea krofonom edns1 »Ivan Milutinovič« Tekstilna industrija ZEMUN Tvomička ul. br. 14 Tel: 37-250 Predstavništva! BEOGRAD — ul. 1. Jula br. 34 — Tel. 26-843 SARAJEVO — ul. Mus tata Goluboviča 6/1 — Tel. 54-01 NlS - ul. Trg Pavla Stojkoviča br. 34 —> Tel, 20-32 PROIZVODI) blago za moške obleke, moške In ženske plašče kakor prvovrstno plastiko 60, 80 in 100%, ROSHAR širine 40, 45 in 50 em. Volna za ročna dela »MACA« in vse vrste VOLNENEGA, ČESANEGA IN VLEČENEGA PREDIVA ZA TRIKOTAŽO IN INDUSTRIJO. J M J OKRMNI ODBOR ZA PROSLAVO 20. OBLETNICE REVOLUCIJE V MARIBORU razpisuje JAVNI NAGRADNI NATEČAJ -N.: • ■ ; ■ v-- .... ; ’ 1. ZA ZGODOVINSKO DELO O NARODNOOSVOBODILNEM BOJU V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI — nagrada 250.000 din; rok za oddajo rokopisa je 20. november 1961. 2. ZA PRIPOVEDNISKO DELO (roman ali povest) O NARODNOOSVOBODILNEM BOJU V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI — nagrada 250.000din;»rok za oddajo rokopisa je 20. november 1961. 3. ZA KANTATO NA TEKST DJORDJA RADlSlCA POHORSKA LEGENDA (v prevodu Cirila Zlobca, Boreč 1958) — nagrada 250.000 din; rok za oddajo skladbe je 30. september 1961. 4. ZA MEMOARNO DELO S PODROČJA NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA V SEVEROZAHODNI SLOVENIJI — nagrada 100.000 din; rok za oddajo rokopisa je 20, november 1961. 5. ZA NAJBOLJŠE LIKOVNO (slikarsko ali kiparsko) DELO S TEMATIKO IZ NOB, ki bo razstavljeno na letošnji razstavi pododbora Društva, slovenskih likovnih umetnikov Maribor; nagrada 150.000 din. Nagrajena dela, navedena pod tekočimi številkami 1, 2 "in 4 bodo izšla v knjižni izdaji pri Založbi Obzorja Maribor; avtorji bodo (poleg nagrad) prejeli zanje še redni avtorski honorar; prav tako bo nagrajeno likovno delo odkupljeno za stalno zbirko Umetnostne galerije v Mariboru, kantata pa bo .izvajana v Mariboru na osrednji proslavi 20-letnice revolucije jugoslovanskih narodov dne 22. decembra 1961. Dela za natečaj je treba predložiti pod šifro. Okrajni odbor za proslavo 20. obletnice revolucije Maribor, Maistrova ulica 5 PROIZVAJA: BRZOREZNO ORODJE • rezkarji iz kvalitete »EL0MAX« • strugarski noži • spiralni svedri • krožne žage in segmenti za hladno rezanje kovin VELIKA VZDRŽLJIVOST IN NIZKE CENE Poverjenike Prešernove družbe obveščamo, da je rok za vpisovanje članov zaradi knjižnega sejma v Mariboru in Ljubljani podaljšan do 5. maja 1961. Posebej opozarjamo na sklep Glavnega odbora, da bo vsak član, poleg 6 knjig in koledarja prejel brezplačno še knjigo ►►Petletni perspektivni plan FLRJ« napisan v poljudni obliki. Namesto dveh reprodukcij bo Prešernova družba izdala štiri. Člani bodo lahko zbirali eno izmed njih-in to: Grohar: Macesni; Mihelčič: Partizanska kolona; Vesel: Družina ali Pavlovec: Pokrajina. Repro- dukcije bodo večje kot letošnje. Vabimo poverjenike, da s tem seznanijo državljane in jih pridobe za članstvo. PREŠERNOVA DRUŽBA Tovarišica Milica Širovnik — Impol, Slovenska Bistrica, vprašuje, v katerem domu oddiha na Malem Lošinju bi lahko dobila v času od 20. junija do 4, julija dvoje ležišč? ISKRA jz Kranja bo v letošnji sezoni imela kolektivni dopust. Za svoje delavce potrebuje večje število ležišč v domovih oddiha, bodisi na morju, bodisi v gorah. Zato prosi naša podjetja za informacije: kdaj, ob katerem času in koliko ležišč lahko pogreše njihovi kolektivi v korist kolektiva Iskre? Za protiuslugo nudi Iskra prostor v svojih domovih oddiha! 90 članov sindikalne podružnice Okrajnega ljudskega odbora Maribor želi v letošnjem poletju preživeti del letnega dopusta ob morju. Katere počitniške skupnosti jim lahko odstopijo nekaj ležišč? Mali Lošinj sporoča — Turistično društvo odstopa pod izredno ugodnimi pogoji za dobo petih let urejen počitniški dom na otoku »Koludarac«. Počitniški dom sestavljajo dve zgradbi (57) ležišč, pomožna zgradba in prostor za kamp (73). Na razpolago je vsa oprema, Informacije lahko dobe interesenti v poslovalnicah Turistične agencije -Izletnik«, ki prevzema posredniške usluge! Obenem pa uvaja evidenco smotrnega izkoriščanja domov oddiha, vsklajuje povpraševanje s ponudbami in uvaja organizacijo informativne službe. BORZA ZA ODDIH opozarja delovne kolektive, pa tudi posameznike, da naj še naprej pošiljajo svoje želje, ponudbe in povpraševanja na njen naslov: -Delavska enotnost«, Ljubljana, Kopitarjeva 2. Dušan Kralj: Utrudljivi kilometri v sta minila dan in noč ter smo že dobršen del naslednjega dne ffvjj kilometrov dolgi avto cesti, ki hjj* s^ozi Nemčijo, smo se začeli pri-lV]?Yati mejnemu prehodu na severu, je začela — TEKMA S ČASOM lof® hemško-holandski meji imajo do-** SfcririUre za Zjutraj začno, kot l^P^obi vestnim uradnikom, ob de-'Mtri' Opoldan si privoščijo kratek '^h oi1 zve^er zapro svoje urade ob • Oe zamudiš pet minut, te prav odslove. Seveda pokažejo vse j^^anje« za šoferske težave. A JUdi vse. Po določenem času urad-fau delajo več. Spoprijazni se s tem ^paj vso noč! kazala že precej čez poldan. 0 in Sandi sta hitela, ttl^aj bomo prišli pravočasno!« sem Spet smo sedeli v avtomobilski kabini. Vse gume in vzvode sem imel v očeh. Udobni, sedeži so nas že malce utrujali. Svežila nas je pokrajina, ki je neusmiljeno hitro hitela mimo nas. Nižina. Vsenaokrog nižina, do koder je seglo oko. Ob cesti hiše.. Nenavadne v gradnji, z ošiljenimi ; strehami in z belimi okni. Ponekod pravcate graščine. Na dvoriščih traktorji.. Poljedelski stroji. Vse beži mimo nas. Tako je, kot bi nestrpen operater vrtel pred nami film. Z naglico. Samo bežni vtisi. Mnogo , hiš čepi na obraščenih otokih: na vse strani vodijo kanali. Pridvižni mostič veže kmetijo s svetom. Kmetje napajajo. -Poleti je tu vse črna govedi in ovac«, mi Slavko mimogrede navrže, ko ogleduje iznad volana zapuščene . travnike. Po kanalih se prevažajo labodi, beli in črni. •ttej^pda bomo prišli pravočasno do ^^»/►ada bi prišla pa še za časa v pri-®Ubj], Ce zamudimo ladjo, bomo iz-^ uva dneva ko pribito!« . pcici smo hitro opravili na mej-^Pjr^hodu. S Holandci še hitreje. v;Srno 86 najdlje zadržali pri coca-80 nam i° ponudili holandski Mladi fantje, dobrovoljni in moja prvo srečanje s Ho- Mnoga kmečka naselja so pod vodo. Nad naseljem je nasip, po njem teče voda visoko nad strehami domačij. Seveda: Nizozemska ni zaman — nizem-ska. V povprečju je njena zemlja sedem metrov pod morsko gladino. Utrecht - prvo mesto, ki potujemo skozenj. In spet cesta. Velika bitka za kilo-: : metre se nadaljuje. Pravočasno bomo v pristanišču. - ; Res, bili bi, če bi nam spet ne ponagajale smerne luči. Za hip smo se zadržali ob robu ceste. S Slavkom' sva hitro zbežala pred mrazom v zavetje tople kabine, Sandi pa je obšel kamion s prikolico. Ko je prišel za nama, je segel po torbi z orodjem. -Luči spet ne delajo!« Oba sta se lotila opravila, jaz sem se medtem lotil kuhe. Vsem se bo prilegla topla juha, sem menil. Zunaj je brilo. Se mene v kabini je zeblo. Kadar motor stoji, okna zmrzujejo. Dvajsettonec nima sodobne kurjave, le motor ga greje. Juha je bila že davno kuhana in ohlajena, šoferja pa sta še vedno popravljala luči. -Te luči so vama že v Mariboru nagajale?« sem rekel. . -Hm.« . -Manj naporno bi bilo, če bi stvari uredili doma, kot je treba, ne pa na tem mrazu. Predno se odpravite na tako dolgo pot, bi morali temeljito preurediti kamion. In sploh’: tovornjaki na .mednarodnih progah bi -morali biti opremljeni z vsem potrebnim za varno, udobno, zlasti pa za naglo, nemoteno vožnjo!« ?: - -Bi morali. Pa niso,.kot vidite!« -Vidim,« sem rekel. -Razložite svoje težave podjetju.,.« 'r*;'' -Kamioni so stari. To v podjetju še predobro vedo. A delo priganja. Nikoli ni dovolj časa za temeljitejše popravilo. Boste videli: ko se bova vrnila, naju bo že čakal v Mariboru nov potni nalog. Se do doma ne bova utegnila.« -Tako hudo menda ne bo!« Ko so bile luči za silo urejene, ni bila časa za juho. Posrebalj smo jo kar med vožnjo. Pred nami je bilo še nekaj deset kilometrov, za nami 1800 kilometrov betona in asfalta. Za nami šestdeset ur vožnje. Pred nami — cilj. Ujel nas je večer. Mrak in megla. Na obzorju se je raztegnil velik rdečkast oblak. -Amsterdam!« Vsi trije smo si oddahnili. Slavko in Sandi sta mesto sicer poznala, a vendar sta z enako mero radovednosti kot jaz, ki sem se prvič srečal s temj -severnimi Benetkami«, živo prebadala meglo, in razbirala posamezne napise v nam nerazumljivem jeziku. Rdečkast oblak se je kmalu raztrgal na tisoče drobnih koncev, ki so obviseli na uličnih svetilkah. .Posebnost teh svetilk je vsekakor v tem, da niso bele, rumene, ampak rdeče. Živo rdeče! V trenutku smo se znašlj v mestnem vrvežu. Lepe, široke ulice se zožujejo le na neštevilnih prehodih čez morske kanale, ki razpredajo svojo mrežo v mestu. Po njih pravijo Amsterdamu — Benetke severa. Dejal bi, da je laskavi vzdevek upravičen. Zal, da ne pride nikomur na misel in bi Benetke v Italiji preimenoval v — južni Amsterdam. No, moje domneve so se kaj hitro izgubile v napetem opazovanju Slavka, ki je vozil skozi- mesto in iskal pravo pot. Trdna noč je bila, ko smo naposled le obstali pred velikim skladiščem, tik ob morski obali. Nikjer ni bilo žive duše. Bila je sobota. Kot da bi nam vsem skupaj nekaj manjkalo, smo se vrteli okoli kabine, Slavko in Sandi sta si urejala obleko. -Potemtakem gremo v mesto?« -Kaj pa! Za spanje je še prezgodaj!« Bilo mi je prav. Skrbno smo zaklenili vrata, še skrbneje smo si potisnili ovratnike čez ušesa ter se, malone že nevajeni hoje, odpravili proti središču, med vrvež in med ljudi. Prihodnjič — AMSTERDAM PRIPOVEDUJE S A H • S A H • S A H TONČKA BRUS IZ EMBA-LIRKE: »Kadarkoli mi bo dopuščal čas, se vam spet pridružim!-« NADA OSOJNIK IZ JUGO-TEKSTILA: »Prepričana sem, da se bo naš sindikat še odločil in organiziral podobne izlete!« DOBNIKARJEV A IZ LJUDSKE KUHINJE: »Mislila sem, da se takšnih izletov lahko udeleže le večji kolektivi!« Vrsto laskavih izjav bi lahko zabeležili na račun enodnevnega izleta v Kumrovec, ki ga je priredila Turistična agencija »Izletnik« za člane nekaterih ljubljanskih delovnih kolektivov. Dva avtobusa sta odpeljala iz našega mesta zgodaj zjutraj in sta se vrnila nazaj proti večeru. Izletniki so si ogledali Titovo rojstno hišo — ta ogled je bil pravzaprav cilj izleta — zadržali so se v Brežicah, na Bizeljskem in v Šmarjeških Toplicah. H goli predstavi izleta še drobec nevšečnosti, ki vsekakor ni v čast domačemu go- stinstvu: izletniki, čeprav bi jim težko prisodil izbirčnost in razvajenost, so bili dokaj nezadovoljni s postrežbo v Kumrovcu, pa v Šmarjeških Toplicah tudi! K temu dejstvu kratek komentar: ..... Danes ne bi smeli več razlikovati med tako imenovanim komercialnim in dela/vskim turizmom, vsaj ne pri gostinskih uslugah, pri ustrežljivosti, ki jo gostinska podjetja odmerjajo prvemu ali drugemu. Gost je gost in je čisto vseeno, ali je prišel na kratek obisk, na primer v Šmarješke Toplice kot član kakega kolektiva, kake sindikalne organizacije, ali pa kot »privatnik«. Vselej zasluži določeno mero spoštovanja, predvsem pa pozornosti, ki mu jo je gostinski delavec dolžan dati. Kljub prijetnemu spominu: na lep nedeljski izlet smo s hvalo torej v zagati! Pravimo si, kaj pomaga še tako odlična organizacija prevoza, če pa nam naposled gostišča prekrižajo račune in nam pokvarijo razpoloženje! HUMORESKA GOSPODU DOKTORJU HENRYJU DUTARSEU Podpisani Larthur, trgovski nameščenec, izražam s tem gospodu doktorju Henryju Dutarseu svojo odkritosrčno hvaležnost. Zaradi napornih trajnih pohodov so mi sklepi in noge otekli. Srečna zvezda me je privedla k nekemu pacientu gospoda dr. Dutarsea. Ubogal sem njegov nasvet, vsak dan sem namakal svoje noge in sklepe po tri ure v raztopljeni glini. Po šestih mesecih so otekline popolnoma splahnele. r ^ LARTHUR,, trgovski nameščenec - GOSPODU-DOKTORJU TRACHETU Kopanje v raztopljeni glini skozi šest mesecev in po tri ure na dan je povzročilo, da sem hudo obolel na dihalnih organih. Po srečnem domisleku sem se obrnil na vas, spoštovani gospod doktor, in sem po zaslugi Vašega zdravljenja z elektriko dosegel, da sem svoje trpljenje v enem letu skoraj docela odpravil. LARTHUR, trgovski nameščenec GOSPODU DOKTORJU OSKARJU BLOCKU specialistu za živčne bolezni Že več mesecev sem trpel na živčnih krizah, halucinacijah, nespečnosti in takem, kar vse je bilo zakrivilo zdravljenje z elektriko: Previdnost me je privedla k vam, velespoštovani gospod profesor. Vaše zdravljenje z bromom me je popolnoma ozdravilo. Do smrti Vam bom hvaležen. r ,, nmxJTTr, „ ,. __ LARTHUR; trgovski nameščenec GOSPODU DOKTORJU HENKVJU DE BEAUPILOREJU Moje življenje v preteklem letu je bilo eno samo trpljenje. Moj želodec je bil zaradi čezmernega uživanja broma v takšnem Stanju,-da sem se moral bati najhujšega. Nebo se me je usmililo in sem zvedel Vaše ime. Bolniška hrana, ki ste mi jo predpisali, je zahtevala zgolj močnate jedi, ki so mi prehrano dokaj izboljšale. Večno Vam bom hvaležen. LARTHUR, trgovski nameščenec GOSPODU DOKTORJU BEAUMARTINU Želite poročilo o uspehih Vašega zdravljenja, da ga predložite Akademiji za zdravstvo. Tu ga imate! Samo ne vem, če bo ustrezno Vašim namenom. Pred mesecem sem se prišel k Vam zdravit; ker sem se hranil zgolj z močnatimi jedmi, je moja telesna teža zrasla na 325 funtov. Nasvetovali ste mi, naj nabavim konja in naj vsak dan nekaj ur jezdim. Res sem že v treh dneh izgubil sedemdeset funtov. Da, resnično: natanko sedemdeset funtov. To lahko izpričam pred Akademijo. Vsekakor pa je treba za razumevanje tega naglega upad.ka na teži pripomniti, da imam le še eno nogo. Na svoji prvi ježi sem padel s konja in so mi morali levo nogo odrezati. LARTHUR, trgovski nameščenec (Iz francoskega humorja) »Tako, fante, zdaj, ko si pri nas, si zapomni, da si v podjetju, ki ne pozna nobene protekcije ali pa familjarnih zvez!« »Že dobro, dobro, striček, to si zapomnim!« Zapomnili smo si torej, po »neprijetni« šoli zadnje sobote, da v trdnjavsko-kmečkih 'končnicah včasih ni dobro postaviti se s kraljem in trdnjavo na isto vrsto, ker sledi zdaj že znano »presenečenje«, če je priložnost zanj. Sploh velja, da nikakor ni dobro braniti lastnega kme- ta s strani ali od spredaj, ampak predvsem s hrbta. Isto velja tudi za napadanje nasprot-neka kmeta, ker preostane tako slabši strani več prostora za manevriranje. Danes smo postavili pozicijo, ko ima beli kmeta več in še potezo. To pozicijo beli dobi, pa naj njegov nasprotnik igra, karkoli hoče. »Zmagovito« operacijo« bo izvedel v dveh etapah. Najprej bo s Thl-bl odrezal črnega kralja od osrednjega dogajanja, od postopnega napredovanja s kmetom. Na b-liniji bo ostal tako dolgo s trdnjavo, dokler je ne bo potreboval za preobrazbo kmeta v novo damo. Črni ga zdaj sicer lahko šahira, toda beli je tako in tako v drugi fazi realizacije namenjen s svojim kraljem napredovati, v tem primeru pred lastnega kmeta do e8 (po predhodnem Kd7 ali Kf7, pač glede na črno trdnjavo). Potem sledi e poteza s kmetom e6-e7, da lahko vstopi v akcijo še trdnjava in zagotovi kralju varen umik na njeno linijo ter zadnjo potezo s kmetom na e8D. V bistvu zelo preprost postopek, ki pa ga je tudi treba znati. Težja postane zadeva, če je črni kralj na c- ali g-liniji in v bolj ali manj ravni črti z belim kraljem oziroma kmetom. Toda o tem danes teden. .J i 2 3 4 5 6 7 N 8 9 -10 K 12 p3 m 11* m i6 1 M 18 a «r r 2-1 ! — 1 ■ 22 23 ~77—J B 24~1 t m* 26 ■ 28 1] 30 H ŠT] 32 m 3T 34- [35~ 36 8 37 a 38 m 39 r tei \ ■ 42 43 — M. ter w Križanka št. 12 Vodoravno: 1. medsebojna izmenjava dobrin, 8. šolska potrebščina, 13. sprevod »puščavskih ladij«, 14. govoričenje, 15. indijski denar, 16. stavbno gradivo, 17. tonovski način v glasbi, 19. južnoameriška država, 20. poljedelec, 22. naprava za opazovanje predmetov ponoči in v megli, 24. železniška proga, 25. številka najnižje mestne vrednosti, 27. zvrst gledališkega dela, 29. pesem hvalnica, 31. raz-streljevalec v rudniku, 33. lahen vetrič, 35. izraz pri tehtanju, 37. otok našega Jadrana, 38. jed prebivalcev Daljnega vzhoda, 39. začetnici priimka in imena pomorščaka, po katerem se imenuje »Novi svet«, 40. pismena izpričevala, potrdila, 42. umetni» ška smer, 45. vrsta rdečega vina, 46. priprava za merjenje temperature. Navpično: 1. jezero v Afriki, 2. enaka soglasnika, 3. ljubimec, udvorljivež, 4. potrdim, 5. naselje, 6. veznik, 7. upanje, 8. so- sedna soglasnika, 9. stvar, 10. nagrobni napis, 11. kosi celote, 12. pristanem z letalom na tleh, 13. sol ogljikove kisline, 14. sladkovodna riba, 18. zemeljski usad, 21. gledališče, 22. telesna poškodba, 23. ostri del noža, 26. vrsta oblakov posebne oblike, 28. oblika vladanja, 30. otrok, 32. reka v Španiji, 34. leseni drobec, 36. huda žuželka, 38. obdelovanje zemlje, oranje, 41. začetnici priimka in imena slavnega izumitelja našega rodu, ki je živel in delal v Ameriki, 43. pripovedna pesnitev, 44. soglasnik in samoglasnik. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: i. Stritar, 7. spe-cies, 13. tlak, 14. bacil, 16. okra, 17. Rabat. 19. virus, 21. RAF, d, 22. Arabec, 24. tapete, s, 27. uran, 28. noga, 29. Nelson, 31. penati, li, 34. ave, 35. karat, 37. Nobel, 39. reta, 41. nered, 43. kapa, 44. trojček, 45. Kobarid. ■ Polica naj bo žiro ka 25 cm, dolga pa 45 srednje debelih knjig! OBVESTILA BRALCEM D E LAVSKA ENOTNOST f R O L t T A K C I V S E * DEŽEL — ZD Na željo in zahtevo številnih naših kolektivov in bralcev smo na predzadnji strani uvedli rubriko »Podjetjem, ustanovam, proizvajalcem in uslužbencem ...« V tej rubriki bomo stalno objavljali predvsem razpise delovnih mest, oglase o prodaji osnovnih sredstev in komercialna obvestila raznih podjetij in tovarn. Vsa podjetja in vse ustanove, ki žele, da je to objavljeno v tej rubriki v tekoči številki našega lista, naj dostavijo material (besedilo) vsaj do četrtka v tekočem tednu. Interesentom dajemo 25-odstotni popust, za večkratno objavo pa celo 40-odstotni popust. POSEBNO OBVESTILO V prihodnji številki Delavske enotnosti bo v Pogovorih 61 v celoti objavljen II. OBČNI ZBOR DRUŠTVA SOCIALNIH DELAVCEV SLOVENIJE, ki je bil v Ljubljani dne 8. in 9. februarja 1961. Glavna tema je: Vloga in naloga društva socialnih delavcev v sedanjem obdobju družbenega razvoja —• referat tov. Mire Svetina. Vsi interesenti naj naročijo Pogovore pravočasno, a najkasneje do 31. marca 1961. V preteklem tednu ne moremo prav posebno pohvaliti naših poverjenikov za zbiranje novih naročnikov. Lahko pa pohvalimo že v prejšnji številki omenjenega tovariša Ivana Ptička iz podjetja Veriga — Lesce pri Bledu, ki je v preteklem tednu ponovno zbral deset novih naročnikov. Tudi pismonoša Iljaš Ivan se je pridružil našim poverjenikom in zbral sedem novih naročnikov. Posebno lahko pohvalimo člane sindikalne podružnice podjetja »Tela« — obrat Savska kolonija, kjer so se v velikem številu naročili na naše glasilo. Obljubljajo pa, da to še ni dokončno. O številu novih naročnikov v tem podjetju pa bomo spregovorili prihodnjič. Primite, da vidim, če je žica pod napetostjo!