Gospodarske stvari. Uravnavanje gruntnega davka. (Izv. dopis iz Ptuja. — Dalje.) V prejšnjem ^Gospodarji11' sem rekel, da je bila nova razdelitev davka uže potiebna, kajti v 50 letih se je runogo spremenilo. Nekemu so se 1. 1820 zemljišča v previsoki razred porinola, nekemu pa morebiti razmerno v prenizki, eden si je med tem na nekdajnej sumi nekoliko postat goric nasadii, drugemu pa je njivo ali travuik voda odnesla itd. Zdaj pa nastane veliko in važno pitauje: prvi5 da li bode vsled nove cenitve zemljišč daca povsod pravičneje razdeljena in zato uže davkoplačevalce v nekem zadovoljila? drugič da H bodo se davkoplačitetjem težavna bremena vsaj kolikor toliko olehkočila ali pa morebiti mnogim se precej otežkočila? Vsak lehko razvidi, da je to v prvej vrsti in v največji meri odvisno od prvega koraka, ki se je v tej zadevi storil, t. j. od tega, kako razumno in pravično je dotična vcenitvena komisija čisti dohodek preceniti umela. V kterem okraji so bili komisarji veljavni in značajni strokovnjaki in možaki, ki so pri tem imeli tudi srce za one, kteri njiva in gorice v potu obdelujejo, tam posestniki ne bodo imeli temeljitega uzroka potoževati se zavoljo novo razmerjene dače. Drugače pa bo se godilo onim obžalovanja vrednim davkeplačilceru, kder so bili udi cenitevne komisije po večini morebiti manje zanesljivi in vestni pri svojem velevažnem zadatku, ter so čisti prihodek od njiv in travnikov morebiti   prilegel. Eno za ovo sme se vendar reči, da se zemljišča od leta 1820 v celosti vsaj pokvarila niso, če se uže niso nekaj popravila. Kteremu posestniku okrajna komisija čistega dohodka ni više vcenila, kakor mu je bilo vcenjen po prejšnjem katastru, tisti bo prihodnjič menje plačeval, kakor dozdaj. Dozdaj se je namreč od Šistega pribodka 16 odstotkov dače odrajtavalo, vrh tega ena tretjina, to je 5V3°/o kot prikladek od 1. 1849, in druga tretjina, tedaj zopet 573 u/o kot izvanreden prikladek od 1. 1859. Po tem takem je dozdaj šlo 262/3 odstodkov na cesarsko dačo, odzdaj pa le samo 22ViO%- Z drugimi besedami poprej se je plačevalo od vsakega goldinarja čistega prihodka 262j3 krajcarja, zanaprej pa le samo 22J/io kr. Pogledni tedaj v svoj stari ^Auszugsbogen" in primeri tam napisani čisti prihodek z novim in če najdeš, da se ti čisti pribodek ni pozvišal ali samo kaj malega, tedaj bodeš v bodoče manje plačeval. Zanaprej bo se le od 120 fl. čistega prihodka toliko plačevalo, kakor dozdaj od 100 fl. prav za prav še manje, česestaro številoz novim vsporedi, kajti v svoji stari ,,Auszug8" poli najdete cisti prihodek v starih penezih zapisao. Komu se je zdaj napisalo postavim 240 fl. avstr. velj. čistega prihodka, ta ne bode več placeval, kakor popred od 190 fl. starega srebra. Tedaj le tisti bo zanaprej večplačeval, komur je cenilna komisija čisti dohodek proti prejšnjemuza več kakor20 odstodkov pozvišala. V obče si vsak sam lehko izračuni, kolikor bode plačeval, namrec kolikor goldinarjev ima čistega dohodka napisanega, toliko 22krat krajcarjev bo imel cesarske dače. Deželne, okrajne in občiuske doklade pa ostanejo nespremenjene. Kdor se po tem navodu, imajoS izkaz čistega dohodka v rokah, ne bi znal preračuniti si bodoče dače, naj povpraša domačega učitelja. V obče mislim, da bi dobro bilo, če bi se gg. učiteljem reklo, naj vsaj za zdaj nekoliko tednov nebajo deco učiti: ,,holb rehc", ,,links kšaut'1, ,,kertajh", ,,marš", pa naj mesto tega raji davkoplačilcem o teh važnejsih zadevah kaj pripomagajo; saj smo tudi mi, ki smo zdaj uže dedovje, sami pogodili črez grabe skakati, po rantah boditi in na drevje plezati, še vise kakor je bilo potrebno. Prihodnjič pa nekaj! J. Žitek. Ali je razcimljeno zrnje za seme rabljivo? M. Ali je uže razcimljeno in zopet posušeno zrnje za seme še rabljivo, o tem so se skoraj z vsemi žitnimi sortami prav natančue in zveste skušnje delale. Te skušnje so pokazale, 1. da je tisto razcimljeno zrnje, pri kterem so še le koreninske cime pognale, če se je tudi pozneje zopet posušilo za seme rabljivo in da raste. Rž in pšenica je v tem najbolj trdna ia trpežna; 2. večina razcimljenega in zopet posušenega zrnja ne začne več gnati in toraj tudi ni za senie brž, ko so peresci, iz kterih pozneje listi poženejo, uže razviti; 3. vsako zrnje kaljivost zgubi brž, ko so imenovana peresca 15 milimetrov dolga postala. Po mnogib narejenih skušnjab se more cimljenje s tem, da se zrnju potrebna vlaga odtegne, brez vse škode nadaljne kaljivosti vstaviti. Skušnje z grahom in pšenico storjene so to potrdile. Semena travnib plemen, kamor tudi naše razno silje pripada, so proti nezgodam moče iu suše bolj trdna in trpežna ko pa stročji in oljnati sad. Vendar pa more tudi seme poslednjega sadeža večkrat namočeno in zopet posušeno iz nova kaliti. Skušnje s pšeuico, ječmenom, ovsom, turšico, repičem, lanom, grahom iu deteljo narejene so pokazale, da pri vseh teh semenih tudi opetovano vstavljenje nič ni kaj posebno škodovalo in da pri žitu sploh kaljivost dalje trpi, kakor pri drngih semenih. Vendar se ne sme zamolčati, da razcimljeno seme nekoliko redivnih snovi, ktere so za rastlinsko rast potrebne, vsakokrat izgubi in potem slabše raste. Močno guojenje, bodi s kterim koli izdatnim gnojivom, pa more tudi tukaj pomagati, posebno, če se seme nekoliko bolj gosto pri sejanji vrže. Ne bode ravno mnogo praznih prostorov na njivi nastalo. Kaj storiti, če je mladim drevescem mraz skorjo razpokal. M. Pogosto se primeri, da sadjerejec spomladi na svojik mladib sadnib drevescih najde razpokano kožo. To se najrajše zgodi blizo tal. Koža se vidi kakor da bi bila razklana ali razcepljena. Razpoklina je večjidel 5—10 ceatimetrov dolga ia koža je okolo in okolo debla oluščena. Ko se je koža posušila, se razpok še bolj odpre in začna režati. Les drevesca je tako izpostavljen subim vetrovom, mokroti in trobljivosti. To poškodovanje mladib sadnih dreves se navadno pripisuje solnčnemu zapalu ali solnčni vnetici, t. j. solnčnej toploti, vsled ktere se zmrznjeno deblo drevesca otali. Ker je pa ta prikazen ravno tako navadaa ua južni ia vzhodni kakor na zapadni in severni strani debla, tako jedini solačni žarki sami tega ne moreje krivi biti. Marveč je ta prikazen nanasledek zmrzline drevesnega soka v tako imenovanem ,,kambijiu, t. j. med še ne popolnoma zrelim lesom in pa med kožo. Soki, kedar zmrznejo, se raztegnejo, t. j. potrebujejo več prostora in kožo razženejo tako, da poči in se raztrga. Tote prikazni ne najdeuio nikdar na drevesih, kterim je listje dosti zgodaj jeseni odpadlo, ker so v takib drevesih soki uže nebali krožiti in se je novi les začel strjevati ia suhueti. Dasiravno sadjerejec to razpokaao kožo na mladib drevesih še le sponiladi zapazi, vendar uže pozno v jeseni drevesom koža razpoka, brž ko začne bolj budo ztnrzovati. In kakor smo gori omenili, koža le takim drevescem poči, ki listje zeleno se pozuo v jesea obdržijo. Posebno jablanice ta nezgoda rada zadene, prej ko ne, ker imajo bolj Dježno skorjo, ki ni dosti raztegljiva in prožljiva. Tudi črešnje rade po zmrzlini škodo trpe. Ce skorja uže rano jeseni razpoči, morda že meseca oktobra, pogostoma narava sama do spomladi napravljeao skodo popravi. Izpoti se namreč nekaj soka, in iz tega se napravi črez rano rujava mrežina, ktera potem dasi tudi ne tako dobro ko skorja sama, vendar les daljuega kvara varuje. Ta mrenica je podobna mrenici, kteia se po obrezanji mladik meseca septembra ali oktobra črez rane napravi. Če se pa drevje pozno v jezen obrezuje in če se rezi ne pokrijejo s kako mažo, tako les tudi rad razpoka. Vse pa, kar se v obvarovanje zoper tako zmrzlino storiti zamore, je to, da se mlada drevesa brž po večem prvem jesenskein mrazu morda ineseca novembra pregledajo, razpokana skorja zaveže in zamaže ali z ilovieo ali pa z voskom. Kar se je pa jeseni zamudilo, to se more spomladi storiti. Štajersko bučelarsko društvo ima r Gradci dne 23, marca svoj občni zbor.