NAŠA AKCIJA Rožnik ni ogrožen Zaradi vse pogostejših pripomb in mno-žičnega negodovanja posameznikov, spre-hajalcev in ljubiteljev narave zaradi na-črtov Skakalnega centra Mostec, je bilo že veliko napisanega: Žal vse preveč ne-logičnih in nekritičnih ocen. Predvsem pa urejenostjo. Vejevje in druga navlaka leži razmetana med drevjem, kot v vseh drugih gozdovih, ki pa nimajo priznanega »statu-sa sprehajališč za množično rekreacijo.« • Mesto na katerem je predvidena lo-kacija nove 100-metrske skakalnice (ta skakalnica ne bi bila plastična, vsaj zaen-krat ne, ker za takšen podvig še zdaleč ni dovolj sredstev op. p.) je po besedah pred-sednika gradbenega odbora Vladimirja Brasa zanemarjeno, močvirnato, drevje skoraj 70 odstotno uničeno in končno: v tem predelu Rožnika le težko srečaš spre-hajalca, če pa ga že, je tam verjetno po naključju, ne pa zato, ker bi mu bila druž-ba komarjev in drugih močvirnikov v ve-selje ... • Tudi očitek, da je nova predvidena skakalnica preblizu mesta, se zdi delavcem SSK Uirija, ki so nosilci celotne akcije, ne-razumljiva. Zoran Zalokar, tehnični vodja . .<-3Lr.B!.iSEBEaffl:«S8S':?ii^:.1...............;..............................._.„„.. . se je to negodovanje razmahnilo pred ne-davnim in sicer v zvezi z novico, da bo SSK Ilirija začel graditi v neposredni bli-žini štirih plastičnih skakalnic, ki mimo-grede povedano predstavljajo edinstven objekt v Jugoslaviji in celo v Evropi, še eno 100-metrsko skakalnico. Tako velik objekt bi po njihovem mnenju okolico bistveno spremenil, glede na višino in po-ložaj Rožnika bi ga bilo težko uskladiti z okolico. Skratka. porušilo bi se ekološko ravnctežje, Rožnik bi izgubil svoj čar, mi-kavnost, množici nedeljskih in ostalih spre-hajalcev pa bi bila s tem prizadejana veli-ka škoda. • Ob vsem tem se popolnoma logično pojavlja vprašanje, ali bi res prišlo do škode, porušenega ekološkega ravnotežja, ali bi nov velik objekt res spremenil po-dobo Rožnika, ki se, roko na srce, vsaj za-enkrat ne more pohvaliti z kdove kakšno in idcjni vodja ustanovitve SSK Ilirije in Skakalnega centra Mostec, je bil videti precej vznemirjen, pa vendarle zadosti sa-mozavesten, ko sva se pogovarjala o zgo-raj navedenih očitkih oziroma »nesmislih«, kot jih on sam imenuje. • »Sredi Moskve je fantastična skakal-nica, s podobnimi pridobitvami se lahko pohvalijo le še nekatere' vzhodne države. Ves svet in tudi mi občudujemo te stva-ritve, ki predstavljajo turistične atrakcije najvišje kategorije. In ko poskušamo ne-kaj podobnega izpeljati pri nas, pride do nesporazumov, očitkov dela Ijudi, ki se skrivajo za dokaj modernimi pojmi, kot so ekološko ravnotežje, posegi v naravo itd. Vsega tega resda ne smemo prezreti, treba je poudariti, da na zgoraj omenjene feno-mene tudi strokovnjaki, ki so pripravili elaborat novega Mosteca, niso pozabili.« • »Naš poseg v naravo,« je dejal Vla-dimir Bras, konstruktor skakalnic v Mo-stecu, ne bi porušil ekološkega ravnotežja, niti ne bi bistveno spremenil okolice Rož-nika. Naš načrt je tak, da bi skakalnico funkcionalno čim bolje vključili v okolj zelene površine ne bi izginile, kot to nek; teri menijo. Pa tudi poseg ne bi bil takše: da bi kakcrkoli bistveno spremenil podol okolja. Verjemite, da se človeku zdi k; malo čudno, ko razmišlja o teh stvare Samo primer: nasprotniki gradnje skaka nice se med drugim bojijo prevelikega pi seka drevja, za katerega smo že omeni! da je bolno, v istem trenutku, pa naj ; pripomba še tako zlobna, zanemarjarr parke in nasade tam, kjer so najbolj pi trebni: v mestih, na ulicah in tako dalje .. • Koliko je naš vrhunski skakalni špo s štirimi plastičnimi skakalnicami pridob: o tem nima smisla izgubljati besed. Kolih bi pridobili z novo skakalnico, je težfc oceniti. Vsekakor veliko. Zoran Zaloka: »Naš namen je spodbujanje množičnos v športu in to množičnost bi radi obdrža] Iz kvantitete pride kvaliteta, to je verjetr vsakomur jasno. Skakalni šport želiir čimbolj približati mladim in to nam t uspelo, le če bodo na voljo potrebni špor ni objekti in to čim bliže. Da pa bi ob m< rebitnih velikih tekmovanjih prišli na r; čun vsi tisti, ki živijo od turizma, menc ni treba še posebej poudarjati.« • To je bilo samo nekaj izjav, kaže; pa na smer, ki so jo ubrali pri SSK Ilirij Naj omenimo še to, da so klimatske ra: mere na Rožniku naravnost idealne, na kL je opozarjal že pokojni ing. Bloudek. Tel movanja in treninge za domače ter tu; skakalce bi lahko pripravili (tudi s pomoi jo umetnega snega, ki danes ne predsta^ lja več ovir, razen morda finančnih), 2 okrog 29. novembra, torej v času, ki je < do nedavnega veljal za mrtvo sezono skč kalnega športa. • Polemike v zvezi z novo skakalnic so resnično ostre, najglasnejši so seved ljubitelji narave, ki v skakanju v Mostec vidijo hudo nevarnost za porušenje ekolc škega ravnotežja v tem delu Ljubljane. 1 njihova skrb je spričo številnih drastični primerov okoli nas razumljiva, toda recim bobu bob . .. • Nismo pisali o pogovorih z lastnil parcel na kritičnem področju, ki so se takc brez obotavljanja odločili, da bodo odstc pili zemljo, če bo to potrebno. Pozabili sm ameniti dejstvo, da bi s kompleksom peti skakalnic (štiri že stojijo) v Mostecu dobi enkratni skakalni center. Strokovnjaki prc vijo, da bodo mladinci, ki uspešno skačej na malih skakalnicah, brez težav lahk prešli tudi na večjo, to pa pomeni, da bi Ljubljani spet lahko začeli vzgajati nov ro skakalcev . . Skakalca se ne da narediti priročnikom ali poučnimi lilmi, za to s potrebne skakalnice. • Ta šport je nedvomno zelo privlače za mlade smučarje in v Mostecu imajo vs možnosti za spoznavanje z njim. Zakaj 1 ne usmerjali mladino še kam drugam, n le na tribune nogometnih igrišč? • SSK Ilirija uradno še ni dal nobeneg predloga, pričakovati pa je, da bo šel a loten elaborat v razpravo družbenopolitii nim organizacijam v najbližji prihodnost • »Tudi če ne bomo uspeli, bo čas pc kazal, da smo na pravi poti,« je na konc pogovora dejal ing. Bras. »Do uresničitv naših načrtov bo, prepričan sem, prej a slej prišlo. Rožnik pa, naj poudarim še er krat, ni in ne bo ogrožen!« Andrej Logar