Ob rojstnem dnevu našega mladega vladarja štirinajst pomladi je prešlo od takrat, ko so nam slavnostni streli oznanili rojstvo našega mladega vladarja in ko je ves jugo* slovanski narod z Njegovimi visokimi starši plaval v sreči in opojnem navdušenju za našo domovino. Štirinajst pomladi. . . a ne vse v cvetju, kakor da je vsem našim vladarjem usojeno preživeti in pretrpeti vso trdoto in tegobo iivljenja, preden sprejmejo iz narodovih rok znake kraljevske časti. Po stopinjah svojega Velikega očeta hodi tudi naš mladi kralj Peter 11. skozi trpljenje, ki mu je odvzelo mladost in mu potisnilo prezgodaj v otroško roko kraljevsko žezlo. Njegova Golgota je odvzeta mladost in teža priprave za prevzem vladarskih dolžnosti, ko mu bo napočila osemnajsta pomlad. Okoli Njega se je zgrnil ob priliki Njegovega rojstnega dne ves naš narod z iskreno prošnjo do Vsegamogočnega, da Ga nam ohrani zdravega še mriogo, mnogo let in da ga pripravi z močmi, ki so mu potrebne za izvršitev očetove oporoke. »čuvajte Jugoslavijo!« je klicala duša vsakega, čuvajmo jo, dokler ne zraste On, ki je poklican in izvoljen, da prevzame na svoja ramena usodo našega naroda. Ob svetlem liku našega mladega vladarja so se zbrali tudi vsi otroci, ki vidijo v Njem simbol svoje moči; ob Njem so zažarele duše učiteljstva. Učitelji vidijo v svojem mladem kralju lepo bodočnost, zagovornika narodne prosvete in kulture. Kakor je bil Njegov veliki Oče odkritosrčen in dober prijatelj vzgojiteljem svojega naroda in kakor je On povsod in v vsakem trenutku pokazal mnogo smisla za narodovo prosveto in napredek, tako občutijo v osebnosti mladega kralja že sedaj svojega prijatelja in dobrotnika. Usoda, ki Mu je naložila Łe tako zgodaj pretežka bremena, so porok za to! Njegova vzgoja in tradicionalna odločnost vseh Karadjordjevičev sta dokaza, da je zaupanje našega učiteljstva na pravem mestu. Smrtni krik kralja Aleksandra I. Zedinitelja je pretresel tudi vse učiteljstvo in mu pokazal smer vsega njegovega vzgojnega udejstvovanja. Ob nastopu petnajste pomladi mladega kralja stoji celokupno jugoslovensko učiteljstvo strnjeno v tako mogočno falango, da je ni sile, ki bi jo razbila. Svojemu kralju hoče priraviti narod, ki bo pripravljen žrtvovati vse svoje najdražje za svoj obstoj. Ravno v tem pravcu bo imelo učiteljstvo mnogo dela in mnogo težav, a njegova tesna povezanost in zaupanje v osebnost mladega kralja ter razumevanje naroda za njegovo delo so mu zagotovilo, da bo to delo srečno izvedlo. živel kralj Peter II.! čuvajmo Jugoslavijo!