Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 37, 1991, s. 37-52 GDK 375.12/.13:174.7 SPRAVILO LESA IGIAVCEV NAVZGOR IN NAVZDOL Z ŽIČNIM ŽERJAVOM WANDERFALKE U-AM IN UNIVERZALNIM VOZIČKOM SHERPA U Boštjan KOŠIR* Izvleček Prispevek je predhodno poročilo o meritvah učinkovitosti in nekaterih značilnostih spravila lesa iglavcev navzgor in navzdol z univerzalnim večbobenskim žičnim žerjavam s stolpom Wanderfalke U - AM, opremljenim z radijsko vodenim, avtomatskim vozičkom Sherpa U. Z meritvami časov smo dokazali, da je spravilo lesa navzdol do 17% manj učinkovito in do 20% dražje kot spravilo lesa navzgor. Pomembna je pravilna priprava dela, s katero močno zmanjšamo poškodbe stoječega drevja. Ključne besede: spravilo lesa, žičnice, večbobenski žični žerjavi s stolpi, študij časa pri spravilu lesa, spravilo lesa navzgor, spravilo lesa navzdol UPHILLAND DOWNHILL SKIDDING WITH A MOBILE TOWER YARDER WANDERFALKEU-AMANDA UNIVERSALCARRIAGE SHERPA U Boštjan KOŠIR* Abstract The paper is a preliminacy report on operational efficiency in timber skidding and some characteristics of uphill and downhill skidding of softwood by using a universal mobile tower yarder Wanderfalke U-AM equipped with a radio operated, fully automatic carriage Sherpa U. Work study of skidding indicates that the efficiency in downhill skidding can be as much as 17% lower and operational costs up to 20% higher than for uphill skidding. It is pointed out that proper work preparation is of essential importance, as it helps to minimize damage to standig trees. Key words: slddding, cable cranes, mobile tower yarders, work study of skidding, uphill skidding * Dr.dipl.inž.gozd., višji znanstveni sodelavec Inštituta za gozdno in l~no gosodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO 38 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 1 UVOD Spravilo lesa navzdol ima v Sloveniji daljšo tradicijo kot spravilo lesa navzgor, saj je bil nekoč glavni problem spravilo lesa z visokih, s cestami zaprtih gozdnih kompleksov v dolino. Spravilo lesa navzgor je postalo zanimivo šele z razvojem osnovnega cestnega omrežja, ki je omogočalo prevoz gozdnih lesnih sortimentov. Med prvimi so pričeli s spravilom lesa navzgor v idrijskem hribovju, kasneje pa se je z razvojem vse popolnejših žičnih naprav spravilo lesa z gozdnimi žičnicami navzgor uveljavilo kot prevladujoče v naših razmerah. Ocenjujemo, da je razmerje med spravilom lesa navzgor in navzdol v Sloveniji pnbližno 8:1. Pri tem gre pri spravilu lesa navzdol v veliki večini primerov za uporabo klasičnih žičnih žerjavov in Je redko kje za· spravilo lesa navzdol z univerzalnimi večbobenskimi žičnimi žerjavi s stolpi. Razlogov je več, najvažnejše pa lahko strnemo v naslednje: - spravilo lesa navzdol je tehnično zahtevnejše, zato potrebujemo bolj izkušene strokovnjake in bolj kvalificirane gozdne delavce; - spravilo lesa navzdol je manj učinkovito in zato dražje od spravila lesa navzgor; - žične naprave (večbobenski žični žerjavi s stolpi) za spravilo lesa navzdol so dražje, njihove tehnične zmožnosti pa dolgo časa niso omogočale dovolj zanesljivega in učinkovitega dela; - spravilu lesa navzdol se lahko pogosto ognemo. 2 IASTNOSTI ŽIČNEGA ŽERJAVA W ANDERFALKE U - AM IN VOZIČKA SHERPAU V 1.1990 je v zasebnih rokah pri nas pričel delati univerzalni žični žerjav Wanderfalke U - AM, opremljen z radijsko vodenim, avtomatskim vozičkom Sherpa U ( slika 1 ). Njegove tehnične značilnosti so navedene v preglednici l. Večbobenski žični žerjav Wanderfalke U - AM so razvili v delavnicah Gozdne uprave Franz Mayr-Melnhof v Frohnleitenu, Avstrija (Bedienungshandbuch Durchforstungs- seilgeraet Wanderfalke U - AM, Bedienungshandbuch MM Laufwagenautomat Sherpa U). Voziček je daljinsko vodeni avtomat, s katerim upravlja strojnik pri vitlu. Znak za zaustavljanje v delovišču mu daje pripenjalec prek prenosnega radijskega oddajnika. Lastnosti in delovanje vozička smo že podrobneje opisali (KOŠIR, 1991 ). Žični žerjav Wanderfalke U - AM z vozičkom Sherpa U omogoča uporabo pet različnih vrvnih sistemov. Pri spravilu lesa navzgor največkrat uporabljajo dvovrvni sistem, kot je to običaj pri drugih večbobenskih žičnih žerjavih s stolpi, ki jih uporabljamo pri nas. Ce 39 Košir B.: Spravilo lesa iglavcev navzgor in navzdol z žičnim žerjavom ... imamo zelo položne trase, lahko dodamo še tretjo, pomožno viv, s katero nato pri zbiranju lesa povlečemo k tlom vlačilno VIV. Razvlačevanje VIVi je zato precej olajšano. V našem primeru je bila linija dovolj strma, zato so uporabili dvoVIVIli sistem, potek dela je bil zato podoben kot pri spravilu lesa z drugimi žičnimi žerjavi s stolpi. Slika 1 Wanderfalke U - AM Preglednica 1 Najvažnejše značilnosti žičnega žerjava Wanderfalke U -AM in vozička Sherpa U ŽIČNI ŽERJAV: POGON: Motor: Pogon: Črpalka: Hitrost navijanja: VRVI: Nosilna vrv: Vlačilna vrv: Povratna/pomožna vrv: Sidrne vrvi: STOLP: VOZIČEK: Nosilnost (kN) Masa(kg) Upravljanje Delovanje Deutz F 6 L 912, moč 78kW hidravlični, samodejno uravnavanje hitrosti navijanja vrvi na bobne Valmet BB - 1250 ccm/Linde PVB lOOR Srn/s 410m/16mm/Warrington-Seale 216 žic/l 770N/mm2/206.00kN, gola največja montažna prednapetost 46kN 800m/10mm/Warrington-Seale 216 žic/1770N/mm2/79.80kN, gola največja vlečna sila 201cN 800m/6mm/Seale 114 žic/1770N/mm2/29.00kN, gola največja vlečna sila lOlcN 4x50m/14mm/Warrington-Seale216žic/1770N/mm2/168.00kN, pocinkana največja napetost 55kN pregiben, vrtljiv 1.a 120°, hidravlično dviganje, 9.0m 20 190 radijsko, baterija na vozičku hidravlično 40 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 3 PRIPRAVADEI.AZASPRAVILOLESAZWANDERFALKEU-AM K uspešnemu spravilu lesa sodi tudi ustrezna priprava dela, pri čemer mislimo predvsem na terensko pripravo, ob predpostavki, da smo izbrali poprej optimalno spravilno sredstvo, v tem primeru večbobenski žični žerjav, da je delavska skupina ustrezno opremljena in izkušena ter smo opravili gozdnogojitveni del načrta. če so merilo poškodbe stoječega drevja, potem je smotrno, da tako pri spravilu lesa navzgor kot navzdol, krojimo krajši (4 m) les, seveda tako, da skrbimo za usmerjeno podiranje. V nekaterih primerih lahko razmislimo tudi o možnosti, da spravljamo daljši les. Z manjšimi poškodbami drevja je to mogoče opraviti le pri spravilu lesa navzgor, če je drevje podrto v pravilno smer ( slika 2). Pri spravilu lesa navzdol se moramo torej izogibati spravila daljšega lesa, razen v izjemnih terenskih in sestojnih razmerah in tam, kjer iz različnih razlogov nimamo opravka s spravilom lesa skozi sestoje. Pri zelo drobnem lesu je smotrno, če sekači les predhodno ročno poravnajo v manjše kupe, ki jih pripenjalec lahko priveže z eno zanko. Tako sicer nekoliko podražimo sečnjo, vendar omogočimo precej učinkovitejše zbiranje lesa pri sicer dragem žičničnem spravilu. Smer spravila Skidding ctirection Gozdna cesta - Forest road Slika 2 Priprava dela za žičnično spravilo drobnega lesa navzdol Pri določanju tehnološkega procesa je pomembna tudi izbira organizacijske oblike dela ter delovnih metod. V našem primeru sta z žičnico delala dva delavca: strojnik, ki je poleg upravljanja s strojem les tudi odpenjal in pomožni delavec, ki je les privezoval. Na kamionski cesti je tretji delavec les razvlačeval in sortiral vzdolž ceste s prilagojenim kmetijskim traktorjem Zetor 7245, ki je imel enobobenski Iglandov vitel, varnostno kabino ter posebno, doma narejeno hidravlično rampalno desko. Prednosti takšnega načina dela so predvsem: varnejše delo, saj se pred žičnico ne nabere kup lesa, manj zastojev zaradi odvezovanja in odvoza lesa ter večji red na skladišču ob kamionski cesti. 41 Košir B.: Spravilo lesa iglavcev navzgor in navzdol z žičnim žerjavom ... če nimamo na voljo izjemno ugodne lege skladišča, na katerega prihaja les pri žičničnem spravilu lesa, je kljub nekaj večjim stroškom mnogokrat gospodarno pri izdelavi izvedbenega načrta predvideti dodatno razvlačevanje in sortiranje lesa s traktorjem. Večji stroški pri spravilu lesa so namreč pogosto pokriti z drugimi koristmi, kot so večji učinki pri nakladanju gozdnih lesnih sortimentov, nemoteno spravilo z žičnico, manjšim tveganjem nezgod pri delu ter stalno odprto gozdno cesto za ves promet. Namesto traktorja lahko za podobne namene uporabimo tudi nakladalne hidravlične naprave. Znani so primeri, ko so nakladalne naprave sestavni del žične naprave, lahko pa so tudi povsem samostojne in samohodne. V tem primeru povsem nadomestijo traktor pri sortiranju lesa vzdolž ceste. Pri pripravi delovišča za spravilo z žičnico lahko predvidimo tudi mesto za postavitev zaklonišča za delavsko skupino, v katerem lahko poleg osebnih stvari, ki jih potrebujejo pri delu, delavci opravijo tudi manjša popravila in vzdrževanje ter najdejo zaklonišče v slabem vremenu. Zaklonišča, ki se najčešče uporabljajo v te namene, so lahko manjši prilagojeni kontejnerji, ali pa kar majhne prikolice, ki jih lahko prevaža po gozdnih cestah že malo močnejši osebni avtomobil. 4 MERITVE UČINKOVITOSTI SPRAVITA LESA Uporabili smo preizkušeno metodo snemanja časov in učinkov (KOŠIR 1988, 1990). Snemanja smo opravili spomladi 1991 na območju GG Kranj. Izmerili smo vsa bremena z dveh linij. Navzdol so spravljali droben les iglavcev na razdalji 190 m in pri povprečnem naklonu linije -23%. V tem primeru je šlo za redčenje v enodobnem smrekovem sestoju, kjer je bilo drevje predhodno posekano, les pa skrojen na osnovne dolžine sortimentov (pretežno 4 m) in ročno poravnan v manjše kupe. Priprava dela je bila dobro opravljena, zato v sestoju ni bilo veliko poškodb zaradi spravila lesa. Spravilo lesa navzgor je potekalo na 100m dolgi liniji s povprečnim naklonom 60%. Spravljali so debel les iz končnega poseka, ki je bil krojen na dolžine mnogokratnikov osnovnih dolžin (pretežno 8 m ). Pri spravilu lesa navzdol so postavili vrvni sistem tako, da je povratna vrv hkrati služila kot pomožna vrv, s katero so lahko spuščali k tlom vlačilno vrv. Razvlačevanje vrvi od linije do bremena je bilo zato zelo olajšano. Na obeh trasah je bilo upravljanje daljinsko vodenega vozička povsem enako. Obe liniji nista primerljivi, ker je bila velikost povprečnega kosa lesa v bremenu različna. Z ločeno obravnavo odvisnosti časov ciklusa ter števila kosov v bremenu od vplivnih dejavnikov je mogoče neprimerljivost precej omiliti, vendar je za zanesljivejšo primerjavo med spravilom navzgor in navzdol nujno pridobiti še več podatkov. 42 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 Merili smo le produktivni čas ter del neproduktivnega časa, ki je vezan na opravljanje dela (dodatni čas) z napako, ki ni bila večja od 3%. Pri preračunavanju produktivnega časa v delovni čas smo zato upgrabili koeficiente neproduktivnega časa, ki so bili ugotovljeni v drugih študijah (KOŠIR 1984). To je bilo pomembno tudi zato, ker je bil delovni ritem skupine, ki smo jo merili, nad povprečjem drugih delavskih skupin pri enakih opravilih. 5 REZULTATI MERITEV 5.1 PRODUKTIVNI ČAS Produktivni čas smo merili z običajno natančnostjo, ločeno na dvanajst različnih prijemov, ki smo jih v obdelavah združili v štiri ciklične (prazna in polna vožnja ter zbiranje in odvezovanje lesa) in dve neciklični operaciji ( delo v sečišču in delo na skladišču). Trajanja produktivnih časov posameznih operacij so razvidna iz preglednice 2. Preglednica 2 Osnovni podatki meritev spravila lesa iglavcev navzgor in navzdol z Wanderfalke U - AM in vozičkom SHERP A U Spremenljivka, pomen Šifra SPRAVILOLESANAVZGOR N=178 SPRAVILOLESANAVZDOL N=ll7 Aritmet. Stand. Mini. Maksi. Aritmet. Stand. Mini. Maksi. sredina odklon odklon Razd. vlačenja (m) VLA 66.59 20.69 22 97 114.46 50.97 10 190 Viš.vrvi na delov.(m) VIS 6.74 1.15 6 9 8.81 1.62 6 12 Razd. zbiranja (m) ZBR 9.76 6.72 o 20 8.99 6.33 o 25 Štev.k.ooov v bremenu KOS 1.37 0.56 1 3 7.00 3.03 1 14 Masa bremena (t) BRE 0.75 0.26 0.06 204 0.48 0.14 0.14 0.82 Masa k.osa v bremenu (t) MAS 0.62 0.30 0.06 204 0.09 0.08 0.04 0.71 Prazna vožnja (min) PRA 0.64 0.18 0.22 1.15 1.06 0.43 0.00 298 Zbiranje lesa (min) ZBI 1.66 0.61 0.59 5.08 251 0.94 1.19 6.39 Polna vožnja ~min) POL 1.06 0.29 0.45 1.87 1.23 0.41 0.27 1.99 Odvezovanje esa (min) ODP 0.37 0.28 0.00 1.69 0.60 0.31 0.14 206 Skupaj ciklus (min) CIK 3.73 0.82 1.67 6.91 5.39 1.43 238 9.83 Delo na sk.ladišču (min) SKL 0.22 0.68 0.00 5.21 0.01 0.07 0.00 0.60 Delo v sečišču (min) SEC 0.01 0.11 0.00 1.44 0.09 0.86 0.00 9.29 Skupaj prod.čas (min) SKU 3.96 1.14 1.67 9.22 5.49 1.65 238 14.09 Ura dela (od 1 do 11) u 5.56 3.11 1 11 3.32 1.92 1 7 Skupaj smo izmerili 178 ciklusov ali skupno 134 m3 spravila lesa navzgor ter 117 ciklusov, oz 48 m3 spravila lesa navzdol. Pri spravilu lesa navzgor smo imeli opraviti z debelejšimi 43 Košir B.: Spravilo lesa iglavcev navzgor in navzdol z žičnim žerjavom ... kosi, zato so delavci dosegali precej večja bremena, poraba časa za 1 m3 pa je bila manjša. Primerljivost med obema smerema spravila lesa je otežena predvsem zaradi različne debeline lesa, zato bo potrebno za natančnejše primerjave dobiti še več meritev v primerljivejših razmerah. Pri izračunu regresijskih odvisnosti smo upoštevali razdalji vlačenja in zbiranja, število kosov in velikost povprečnega kosa v bremenu. Naklona terena nismo mogli upoštevati, saj smo imeli le podatke iz ene same linije, izkušnje s podobnimi obdelavami pri drugih žičnicah pa so poleg tega pokazale, da ta dejavnik pojasnjuje (kadar je statistično značilen) le majhen del variabilnosti osnovnih podatkov. Vse analize so pokazale, da pri spravilu lesa navzdol pojasnimo z regresijo več variabilnosti kot pri spravilu lesa navzgor, čeprav smo imeli na voljo manjše število podatkov. Največ variabilnosti produktivnih časov je bilo pojasnjeno pri prazni in polni vožnji, manj pa pri pomožnih operacijah. Preglednica 3 Odvisnost produktivnega časa postopkov (min) od razdalje vlačenja (m) in zbiranja ( m) ter števila in mase kosov v bremenu ( t) CIK = a.VLA b1.ZBR b2.KOSb3.MASb4 Postopek Smer spravila a Regresijski koeficienti R2 N Razd. Razd. Štev. Masa kosa G=navzgor vlač. zbir. kosov v bremenu (m) (m) (t) D=navzdol VLA ZBR KOS MAS bl b2 b3 b4 Prazna vožnja G 0.0689<) 0.5297 0.4111 178 D 0.06551 0.5897 0.6755 117 Zbiranje lesa G 1.4753 0.2465 0.0678 178 D 0.3785 0.1259 0.4658 0.1354 0.1549 117 Polna vožnja G 0.06133 0.6893 0.0846 0.7()<)8 178 D 0.06792 0.6157 0.8903 117 Odvezovanje lesa G 0.2498 0.6142 0.1000 178 D 117 Ciklus skupaj G 0.9391 0.3249 0.2485 0.0840 0.3060 178 D 0.6273 0.3027 0.2510 0.1008 0.5553 117 44 Zbornik gozdarstva in lesarstva., 37 Prod. cas - Main work tirne (min) 7r----------------------~ 3 2 ---------------------- 1 - Gor-Uphlll MAS•0.1t ¾ Dol-Downhll MAS•0.1t -t-- Gor-Uphlll MAS•0.5t -B- Dol-Downhll MAS•0.5t o~--~~ __ __,_ __ ___._ __ _._ ___ __.__ _ __, 50 75 100 125 150 175 200 Razd. vlacenja - Skidd. distance (m) Slika 3 Primerjava produktivnih časov ciklusa med spravilom lesa navzdol in navzgor 5.2 NEPRODUKTIVNI ČAS Neproduktivni čas, ki nastane med delom (dodatni čas) smo analizirali skupaj za obe liniji in torej nismo ločevali med spravilom navzgor in navzdol. Posebej smo merili tudi glavne odmore, vendar ti niso primerljivi z drugimi dosedanjimi opažanji prav zaradi drugačnega delovnega ritma merjene skupine. Sestava dodatnega časa pokaže, da je bilo zastojev zaradi delovnih sredstev 13.4%, zaradi organizacije dela 19.5%, največ paje bilo zastojev zaradi delavca - 67.1 %. Porazdelitev zastojev glede na uro dela ni pokazala statistično značilne odvisnosti. Dodatni čas je v povprečju znašal 19% produktivnega časa. Tudi če dodamo temu nekaj odstotkov za obvezni glavni odmor, lahko ugotovimo, da je bilo izkoriščanje delovnega časa zelo dobro. Preglednica 4 Sestava dodatnega časa v min/ciklus Vrsta zastojev- Aritmet Stand. Mini. Maksi. -zaradi: Šifra sredina odklon delovnih sredstev (min) Zl 0.11 0.91 o 12.99 organizacije dela (min) Z2 0.16 0.68 o 5.97 delavcev (min) Z3 0.55 4.01 o 43.79 Skupaj (min) ZAS 0.82 4.21 o 43.79 Dežež vprodukt. ZASPROC 19.03 101.36 .00 1172.40 času(%) 45 Košir B.: Spravilo lesa iglavcev navzgor in navzdol z žičnim žerjavom ... 5.3 VELIKOST BREMENA Odvisnost števila kosov v bremenu od mase povprečnega kosa, ki pri žičnicah najbolje ponazarja vpliv velikosti bremena, smo za voziček Sherpa U že izračunali (KOŠIR, 1991 ). V ptvem primeru je voziček delal v kombinaciji s prirejenim večbobenskim žerjavom Igland teleskop, ki ima manjšo nosilnost kot Wanderfalke U - AM, zato lahko upravičeno pričakujemo, da so odvisnosti števila kosov od mase kosa v bremenu pri slednjem drugačne~ posebej še pri spravilu lesa navzdol (preglednica 5). če si narišemo navedene regresijske odvisnosti pa vidimo, da za spravilo lesa navzgor povprečna odvisnost, ki zajema podatke istega vozička pri Igland teleskop in Wanderfalke U - AM, najbolje opiše zahtevano odvisnost. V teh podatkih je namreč zajeto tako zbiranje drobnega (pri lgland teleskop) in debelega lesa (pri Wanderfalke U - AM). Oblikovanje bremena pri spravilu lesa navzgor je nekoliko učinkovitejše kot pri spravilu navzdol. V tem je verjetno čutiti tudi vpliv različne metode dela. Pri spravilu navzgor je namreč šlo za pretežno metodo mnogokratnikov, pri spravilu navzdol pa za pretežno sortimentno metodo. Vsekakor govorijo naštete ugotovitve v prid večji primerljivosti tudi med obema linijama v našem poskusu, saj je s poenoteno odvisnostjo med številom kosov v bremenu in maso kosa odpravljen pomemben izvor razlik med linijama. Preglednica 5 Odvisnost števila kosov v bremenu od mase povprečnega kosa v bremenu KOS=d.~ Voziček SherpaU Igland tel. navzgor Wanderfalke navzgor Povprečje navzgor Wanderfalke navzdol . PJVJ)rečje d 1.3337 0.9670 0.8738 0.8065 0.8841 Regresijski koeficient M~ k~ v bremenu (t) e -0.6360 -0.4606 -0.7889 -0.7850 -0.7687 0.5486 0.4615 0.8272 0.6214 0.8431 N 178 178 356 117 473 V kasnejši primerjavi učinkov obeh smeri spravila lesa smo število kosov v bremenu pri spravilu lesa navzgor izračunali po enačbi za "povprečje navzgor" (preglednica 4 ). Ocenjujemo, da je napaka pri ocenjevanju velikosti bremena v odvisnosti od povprečnega kosa v bremenu tako najmanjša (slika 4). 46 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 Masa bremena - Load weight (t) 1r------------------------, 0.8 t-············•··············· 0.6 0.4 ----···············································--···· 0.2 1 -- Navzdol - Downhlll -t- Navzgor - Uphlll 1 OL__ ___ __,__ ___ L_ ___ _L,. ____ l,__ __ _J 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 Masa kosa - Log weight (t) Slika 4 Velikost bremena glede na velikost povprečnega kosa v bremenu 6 PRIMERJA V A UČINKOV SPRAVILA LESA NAVZGOR S SPRAVILOM LESA NAVZDOL Splošna enačba za izračun dnevnih učinkov spravila lesa z žičnimi napravami se glasi: NKS(t/dan )=480/NTS, kjer je: NTS = normativ spravila lesa (minit). NTS(min/t)= fu.fd.(CIK + DOD)/BRE, kjer pomeni: fu =faktor popravkov osnovnega normativa, fd =faktor neproduktivnega časa, CIK =produktivni čas ciklusa (min), DOD =dodatni produktivni čas ciklusa (min), BRE =velikost bremena ( t ). če upoštevamo, da je velikost bremena v tonah enaka: BRE= KOS.MAS, kjer je: KOS =število kosov v bremenu, MAS =masa povprečnega kosa v bremenu (t), 47 Košir B.: Spravilo lesa iglavcev navzgor in navzdol z žitnim žerjavom ... lahko gornje enačbe preuredimo tako, da dobimo enostavno enačbo za izračun dnevnih učinkov, upoštevaje tudi tip izračunanih regresij: NTS =fb.fd.MASg.(u.VIA bl .ZBR bZ.MASh + v.DOD), kjer pomeni: g =1-e, h =e.b3+b4-2, v =d-1 - u =a.d(bJ-l), MAS, VLA, ZBR so spremenljivke; a, bl, b2 ,b3, b4, din epa so konstante, oz koeficienti regresijskih odvisnosti (preglednici 3 in 4 ). Za naš primer veljata naslednji enačbi: spravilo navzgor: NTS =tb.l,36.MAS1'7889.(1,04.VIA 0,3249.MAS-2'112 + 1,14.DOD), spravilo navzdol: NTS = tb.l,36.MAS1'785.(0,76.VIA o,3027.ZBR0,25l_MAs·2,079l + 1,24.DOD). Primerjali smo spravilo lesa navzgor in navzdol za primer, da nimamo popravkov osnovnih normativov (fb=l); za delavsko skupino treh delavcev (fd=l.36) ter za razdaljo zbiranja 10m (ZBR=l0). Predpostavili smo tudi, da poteka delo brez dodatnih opravil (DOD=0). Spreminjali smo torej le razdaljo vlačenja (50, 75 in 100m) ter maso kosa v bremenu (0.1 in 0.5t). Dnevni učinki so prikazani v preglednici 6 in na sliki 5. Preglednica 6 Primerjava dnevnih učinkov spravila lesa navzgor in navzdol z Wanderfalke U -AM (t/dan)- razdalja zbiranja je 10m Razdalja Spravilo navzgor Spravilo navzdol vlačenja Masa ka.a v bremenu Masa ka;a v bremenu (m) O.lt 05t O.lt 0.5t 50 44.94 75.(IJ 40.15 64.45 75 39.39 66.27 3551 57.01 100 35.88 60.35 32.55 52.25 150 'li!,.79 46.22 200 26.39 42.37 Spravilo lesa navzgor je očitno učinkovitejše za okrog 10% pri velikosti kosa 0.lt in od 17 do 15% pri velikosti kosa v bremenu 0.5t. Razlog za to je hitrejše delo (večje hitrosti pri prazni in polni vožnji) ter nekoliko večje breme pri enakem povprečnem kosu v bremenu. Vedeti pa moramo, da potrebujemo za točnejšo primerjavo še več, predvsem pa popolnejše meritve. 48 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 Dnevni ucinek - Daily output (t) 80.------------------------, 20 --- Oor-Uphlll MAS•0.1t ~ Dol-Downhll MAS•0.1t -+- Oor-Uphlll MAS•0.5t -8- Dol-Downhll MAS•0.5t o .__ __ __,_ __ __,_ __ -L..._ __ .,__ _ ____,'--__ __J 50 75 100 125 150 175 200 Razd. vlacenja - Skidd. distance (m) Slika 5 Primerjava dnevnih učinkov spravila lesa navzgor in navzdol 7 STROŠKI SPRA VIIALESA Z WANDERFALKE U -AM Lastno ceno delovne ure žičnice Wanderfalke U -AM pri spravilu lesa smo izračunali po običajni metodi (KOŠIR, 1990) s tem, da smo k stroškom prišteli obresti na posojilo za nabavo stroja. V stroške nismo vračunali stroškov prestavljanja. Osnovne predpostavke za izračun stroškov delovne ure stroja so podane v preglednici 7. Nabavne cene strojev smo izračunali tako, da smo dejansko prodajno ceno strojev oz. posameznih delov (april 1991) pomnožili s faktorjem 1.31. Druge faktorje, ki so pomembni za izračun kalkulacij, smo ocenili s primerjanjem z drugimi podobnimi stroji. Pri spravilu lesa navzgor so prestavljanja krajša, zato ostane od letnega števila razpoložljivih dni (v našem primeru 140) več časa za spravilo lesa, zato so stroški na delovno uro tudi manjši. Pri organizacijski obliki dela dveh delavcev (1 + 1) bi bili stroški delovne ure pri spravilu lesa navzgor 121 DEM/uro, pri spravilu navzdol pa 128 DEM/uro. V našem primeru bi morali pri žičnici upoštevati dva delavca, pri traktorju, ki je razvlačeval in sortiral les vzdolž ceste pa enega delavca. Skupni stroški spravila lesa z žičnico ter sortiranjem lesa s traktorjem bi bili pri spravilu navzgor 162 DEM/uro, oz. 171 DEM/uro pri spravilu navzdol. Stroški spravila lesa so prikazani v preglednici 8. 49 Košir B.: Spravilo lesa iglavcev navzgor in navzdol z žičnim žerjavom ... Preglednica 7 Temeljne predpostavke za izračun stroškov delovne ure pri spravilu lesa z Wanderfalke U - AM Postavka Nabavna cena žerjava Nabavna cena vozička Pomožna oprema Nabavna cena traktorja Bruto oseb. dohodek-strojnik Bruto oseb. dohodek-počnik Faktor vzdrževanja Faktor mvarovanja Faktor neposredne režije Amortizacijska doba Izkoriščenost pri spravilu navzgor Izkoriščenost pri spravilu navzdol Izkoriščenost pri prestav. navzgor Izkoriščenost pri prestav. navzdol DEM DEM DEM DEM/uro let Enota DEM DEM/uro dni/teto dni/teto dni/teto dni/teto Vrednost 182.000 27500 10.800 36.000 13,00 11,00 0,6 0,1 1,6 7 110 100 30 40 Preglednica 8 Primerjava stroškov spravila lesa navzgor in navzdol z Wanderfalke U - AM (DEM/t)- razdalja zbiranja je 10 m Razdalja vlačenja (m) 50 75 100 150 200 Spravilo navzgor Masa kosa v bremenu O.lt 0.5t 28.84 32.90 36.12 17.14 1956 21.47 Spravilo navzdol Masa kosa v bremenu O.lt 0.5t 34.07 3852 42.02 47.51 51.84 21.22 24.00 26.18 29.60 32.29 Pri spravilu drobnega lesa je spravilo navzgor cenejše za okrog 15%, pri debelem lesu pa skoraj 20%. če pri žičnici ne bi uporabljali traktorja za sortiranje lesa, bi bili stroški delovne ure žičnice za okrog 40 DEM nižji, vendar bi v tem primeru morali računati z manjšimi učinki pri spravilu lesa zaradi zastojev pri nakladanju lesa na kamion. Prav bi bilo, da bi pri takšni primerjavi upoštevali tudi stroške prevoza, saj je nakladanje lesa z neurejenih kupov, pa tudi obračanje kamiona na mestih, kjer je cesta zaprta za promet, vedno zamudnejše in zato dražje. 50 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 8 SKLEP Spravilo lesa navzdol je zanimivo z več vidikov. Z zgostitvijo cestnega omrežja v gozdovih so nastale tudi možnosti spravila lesa navzdol z večbobenskimi žičnimi žerjavi s stolpi. Praksa je pokazala, da je spravilo navzdol s temi napravami zahtevnejše od spravila lesa navzgor, zato smo se v Sloveniji tej obliki spravila izogibali. Z razvojem naprav, ki so danes izjemno izpopolnjene, pa je razlika med spravilom navzgor in navzdol že razmeroma majhna. V primerjavo je pri tem zelo težko vključiti tudi dejstvo, da žičnično spravilo ne zahteva gradnje dragih, predvsem pa za gozd na težkih terenih zelo obremenjujočih vlak. Pri spravilu lesa z žičnimi žerjavi je vedno potrebna temeljita priprava dela. To posebej velja za spravilo lesa navzdol, pri katerem lahko pride ob neustrezni pripravi dela do zastojev in velikih poškodb v sestojih. Pri dobri pripravi dela ter usklajenem delu sekačev in delavcev pri spravilu lesa so poškodbe drevja po spravilu zelo majhne in po naših ocenah ne dosegajo 5% stoječega drevja. Spravilo lesa navzgor se je v našem poskusu izkazalo za učinkovitejše od spravila lesa navzdol. Primerjava je negotova zato, ker so v prvem primeru spravljali debelejši les, v drugem primeru pa les iz redčenj. S posebno regresijsko odvisnostjo števila kosov od mase povprečnega kosa v bremenu smo to neenakost nekoliko zmanjšali. Primerjava med obema načinoma spravila lesa je bila možna do spravilnih razdalj 100m. Stro~ki spravila lesa navzgor so sorazmerno še nižji od stroškov spravila navzdol, kot bi to pričakovali na temelju razlike v dnevnih učinkih. Razlog je v hitrejšem prestavljanju naprav, zaradi česar so stroški delovne ure pri spravilu navzgor nižji kot pri spravilu navzdol. V si pomisleki glede primerljivosti obeh linij so seveda umestni tudi pri primerjavi stroškov spravila lesa. Kljub temu, da je spravilo lesa navzdol dražje od spravila navzgor, je zanimivo z več vidikov. Predvsem je prav, da uporabimo žičnično spravilo namesto traktorskega tam, kjer to narekujejo občutljive talne razmere, ali pa tam, kjer bi bili stroški gradnje vlak zelo visoki. žal v prvem primeru ne moremo dokazati upravičenosti žičničnega spravila navzdol tudi z ekonomskimi merili, saj so stroški gradnje vlak na mehkih terenih zelo majhni, ali pa jih ni, poškodb gozdnih tal pa ne moremo ( ne znamo) šteti k stroškom pridobivanja lesa. Odločitev o izbiri oblike spravila lesa bo v takšnih primerih še vedno v rokah osveščenega gozdarskega strokovnjaka. 9 POVZETEK Spomladi 1.1991 smo merili učinke spravila lesa z večbobenskim žičnim žerjavom Wandetfalke U - AM, opremljenim z univerzalnim vozičkom Sherpa U. Spravljali so les iglavcev v lubju navzdol iz redčenj ter navzgor iz pomladitvenega poseka. Obe liniji sta bili zelo kratki (prva 190, druga pa 100m). Pri spravilu lesa navzdol je bil droben, 4 m les, 51 Košir B.: Spravilo lesa iglavcev navzgor in navzdol z žičnim žerjavom ... poravnan v manjše kupe, da je bilo olajšano privezovanje bremen. Na kamionski cesti je traktor z rampalno desko in enobobenskim vitlom les sortiral in poravnaval. Vsa ekipa je štela tri delavce, ki so bili nadpovprečno motivirani za delo. Analiza podatkov je pokazala, da je spravilo lesa navzdol od 10 do 17% manj učinkovito od spravila navzgor. Izračunali smo tudi stroške, ki so pri spravilu lesa navzgor od 15 do 20% nižji, kot pri spravilu lesa navzdol. Žičnica Wanderfalke U - AM se je pokazala kot zelo učinkovit in uporaben stroj za spravilo lesa na težkih terenih - kjer je talna podlaga občutljiva in erodibilna, ali pa naklon terena onemogoča uporabo traktorjev brez gradnje vlak. 10 SUMMARY UPHILLAND DOWNHILL SKIDDING WITH A MOBILE TOWER Y ARDER WANDERFALKEU-AMANDAUNIVERSALCARRIAGESHERPAU In the spring of 1991 operational efficiency in timber skidding with a mobile tower yarder WanderfaJke U-AM equipped with a universal carriage Sherpa U was studied. Softwood in bark was skidded downhill from an area in which thinning had been carried out, and downhill after regenerating cutting. In both cases the skidding line was very short (190m and 100m, respectively). For downhill skidding, small-sized wood of 4m was arranged into smaller piles to facilitate the task of binding loads. On a truck road the timber was sorted and 1evelled by a tractor equipped with a loading ramp and a single-drum winch. The crew consisted of three workers, who were high]y motivated far the job. The analysis of data revealed that the efficiency in downhill skidding was 10-17% 1ower than in uphill skidding and that operational costs involved in uphill skidding were 15-20% lower than far downhill skidding. The cable crane Wanderfalke U-AM was praven most efficient and appropriate far skidding on difficult terrain, where soil is likely to be damaged and is subject to erosion, or slope gradient does not allow the use of tractors unless skid trails are built. 11 REFERENCE KOŠIR, B., 1984. Zastoji na delu pri spravilu lesa z žičnimi žerjavi s stolpi. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 25, s.209-238. KOŠIR, B., 1988. Production of the Moxy cable crane operating at short distances - Selbu case study. Nmwegian Forest Research Institute, Research Reports, Aas, 41, s.411-427. 52 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 KOŠIR, B., 1990. Ekonomsko-organizacijski vidiki razmejitve delov nega območja žičnih naprav in traktorjev pri spravilu lesa. BF, VfOZD Gozdarstvo, Ljubljana, Doktorska disertacija, s.337. KOŠIR, B., 1991. Spravilo lesa iglavcev navzgor s prirejenim žičnim žerjavom Igland teleskop z univerzalnim vozičkom Sherpa U. BF, Ljubljana, Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37, s.21-35. Bedienungshandbuch Durchforstungsseilgeraet Wanderfalke U - AM. Franz Mayr-Melnhof, Forstdirektion, Frohnleiten, Avstrija ... Bedienungshandbuch MM Laufwagenautomat Sherpa U. Franz Mayr- Melnhof, Forstdirektion, Frohnleiten, Avstrija OPOMBA Študija je nastala na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v okviru raziskav: 'Priprava dela, optimizacija poteka proizvodnje in nadzor v gomni proizvodnji' ter 'Spravilo lesa v gomovih s poudarjeno varovalno vlogo v alpskih razmerah', ki jo od 1.1991 dalje financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gomarstvo in prehrano ter Ministrstvo za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. Avtor se zahvaljuje tehnikoma B.BOGATATU in P.PAVLIČU ter delavski skupini I.CUNTE za pomoč in sodelovanje pri meritvah in pripravi končnega poročila.