aHüHH
H
35
to
o
o
ff
I
o
o
©
*¦
n
¦o
n
5
ro
c
CM
<5
in*
r-
(0
¦X
1
>
o
0
intervju:
Janko Avsenak
m:*ö
NIVO, d.d.
Lava 11, Celje
S 03/4224 100
www.nivo.si
moaro je nwdm
NOPRaS
(gips ploftc«, proflll,
prltrdilni matarlal, vljskl.)
-SISTEMI   Armstrong   lii.l. ll.i)!l
- PERLITE (suhl ••trlhl)
- ALUMINÜASTE STROPNE
O8LOOE- Ml HVM
¦ ALUMINIJASTE FIKSNE
2ALUZME
- DEKORATIVNI DODATKI
Cirjo 6. S274 Raka
T«l.:07/81 4M 10
GSM: 041/ 60 68 16
EF€KT
Es EKT RrtlW. I J.I.
cesta 4. juma 25.8270 HršKo
Tel.: 07 0902 860.
IZVEDBAVSERnSTEURTRO-
IRSTftUCM
ELENTRIČRE mERITVE
TR60VIUZELEKTR0MATERI«-
L6M iH svniu
Sjr            Obrcslilo
^^.Nova KBMdd
Nova Kreditnn bankn Mnrtbor
Cenjene stranke obveščamo,
da bosta ekspozitura
Brežice in agencija Kršto
od 1. marca 2004
poslovali v deljenem
poslovnem času:
od ponedelika do petka
od 8.00 do 12.00 ure
in od 14.00 do 16.30 ure.
Ise
Holding Slovenske eiektrame doo
Moč energije
TT y^ °\   t snTY7 asp
Kmetijsko vrtnarska trgovina
Ob potoku 9,8270 KRŠK0, Tel. 07/49-01-605
AKCUSKA RAZPRODAJA:
traktorske pnevmatike - proizvajaha »STOMIL«
20% popust velja do konta razprodaje.
10% popust na vrtne kosilnite, do konta meseta marta.
10% popust dajemo na akumulatorje, proizvajaha
»Topla in Vesna« popust velja do 20 februarja.
10% popust na vsa zašiitna sredstva za varstvo rastiin,
ki so se na zalogi, nakup mora znasati nad 20.000,- SIT
Kompletna ponudba blaga za sajenje vinogradov: iita
poiinkana, iita tutor, iita alu trapal, verige, okovje in
betonske stebre ter druge kole.
Mineralna gnojila - nove generatije in ostala klasiina
gnojila za kmetijstvo in vrtnarstvo in okrasne rastline.
Sadne sadike, grmovnite in cvef/ice.
Semenski krompir in semenska koruzo, vrtna semena,
semena poljšiin, trave in ostalo semensko blago.
V aktijski prodaji imamo zemljo za roze, soto in vrtna
gnojila.
Popust 10% na vsak nakup blaga, presega 20,000,' SIT
Posebni popust za v naprej znani nakup, ki ga akonti-
rate.
Na zalogi imamo siroko ponudbo vijakov in razna okovja za
široko potnšnjo, plin in ostalo blago za hišno okolico.
AKUMULATORJI
TRAKTORSKE
PNEVMATIKE
BETONSKI
STEBRI
VRTNE KOSILNICE
SADNE SADIKE,
GRMOVNICE
IN CVETLICE
PLINZA
GOSPODINJSTVO
MINERALNA IN
KLASIČNA GNOJILA
SEMENSKI
KROMPIR
IN KORUZA
Na naslovnici:
Janko Avsenak
Foto: Boštjan Colarič
Posavski obzornik izdaja
Zavod Neviodunum v Krškem
Direktorica zavoda
Katarina Požun Sotošek
Urednfštvo:
Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško
Tel.: 07 49 05 780, 49 05 782
Faks: 07 49 05 781
www.zavod-neviodunum.si,
obzornik@volja.net,
TRR: 03155-1086687920
Odgovorni urednik
Silvester Mavsar
Izvršna urednica
Lidija Petrišič
Urednik informativne priloge
Občine Krško
Matej Drobnič
Novinarja
Bojana Mavsar
Peter Pavlovič
Tehnični urednik
Boštjan Colarič
Vodja trženja
Katarina Požun Sotošek
Posavski obzornik izhaja od 15.
12. 1997 kot mesečnik za podro-
čje občin Krško, Brežice in Sevni-
ca, ki izhaja praviloma 30. v me-
secu. Rok za rezervacijo oglasne-
ga prostora je 10., za oddajo nena-
ročenih prispevkov pa 15. v mese-
cu. Za točnost podatkov v naroče-
nih rubrikah in prilogah odgovarja-
jo njihovi uredniki.
Tisk:
Delo - TČR, d. d., Ljubljana
Naklada:
12.000 izvodov
ObžofniK
Čas norosti
Iz leta v leto me manj mikajo pustne
norosti in vse temu času pripadajoče
tradicionalnosti in obveznosti. Pač
fie. Razloga niti ne vem. Morda pa je
temu krivo dejstvo, da se mi enostavno
zdi, da je že tako ali tako vsakdanjik, ta svet in življenje
nasploh dovolj »noro«.
Zakaj? Odgovor je preprosto skrit v pomenu besede norost.
Le najti ga je potrebno. Norost v skladu s Slovarjem
slovenskega knjižnega jezika razumemo kot nespametno,
neumno dejanje ali ravnanje. Torej naj bi šlo za dejanje
ali ravnanje, ki ga po ustaljenih družbenih normah in
vrednotah širša družba zavrača oziroma obsoja. Preverimo,
če to velja, na primeru.
Javnomnenjska anketa med državljani pokaže, da večina
ostro obsoja zadnje dejanje izvoljenega predstavnika,
saj posledice njegovega dejanja za državljane niso bile
pozitivne, še več, pahnilo je državljane v še slabši položaj.
Torej lahko sklepamo, da je bilo to konkretno dejanje
nespametno. Državljani, za katere je on »odgovoren«,
po njegovi odločitvi živijo slabše kot prej. Tako je izgubil
zaupanje tistih, ki so mu omogočili položaj odločanja
- torej, nespametno. Nespametno dejanje pa, kot smo
že zapisali oziromä kot ga razlaga Slovar slovenskega
knjižnega jezika, razumemo kot norost.
Vendar javnomnenjska anketa je le pokazatelj vzdušja
med volilnim telesom, ki pa ima na razpolago tudi druga
sredstva demokratičnega sistema, da bi preprečilo
negativne posledice nespametnega dejanja. Vendar se to,
razen nekajdnevnih debat in dialogov, ne zgodi. Življenje
teče dalje.
Zakaj? Ker podoben primer z istim rezultatom lahko, žal,
najdemo tudi na drugi strani, med državljani.
Državljani, ki so ostro obsodili nespametno dejanje, že
čez štiri leta (v slabšem primeru pa še prej), ko bi lahko
norost učinkovito kaznovali, na to dejanje enostavno
pozabijo. Kot da se jih to ne tiče. In se spet odločijo za
istega človeka, za isto politično stranko in za isto življenje.
Če pa se odločijo raje za slabše kot za (vsaj potencialno)
boljše, drugačno življenje, to pomeni, da ne ravnajo v
skladu s pametjo, razumom. V slovarju pa črno na belem
piše, da je tisti, ki ne ravna v skladu s pametjo oziroma
razumom, nespameten. Nespametno dejanje pa razumemo
kot norost. In smo spet tarn.
In spet se »slovnična enačba« izteče. In tako iz leta v leto,
od volitev do volitev, ... Pa naj še kdo reče, da ta svet ni
ena velika norost!
Lidija Pethšič
tretja
IZ VSEBINE
I   TridesBt dni
7   Adijo, celulozarji...
8   Intervju:
Janko Avsenak
10  Mnenja
13   PC Vrbina - da
all na?
M  Vino Brežice
v tažavah
IB   Trija zlati Preaarnovi
nagrajanci
18   Kulturno-ZQOdovinski
potopis
24 Posavske zoqo
31   InformacijB občine
Krake
31  Vračanja vlaganj
v telekomunikacijsko
omražja
35 Foto nateoaj - Motivi
oboina Krake
februar 2004               3
trideset dni
60 let legendarnega pohoda
Krajevna skupnost Senovo svoj praznik obeležuje v spomin na legen-
darni pohod 14. divizije na Štajersko ter njen boj na Senovem. Letos
je bil praznik še posebej slovesen, saj od pohoda prve slovenske pro-
letarske divizije mineva natanko 60 let. Osrednje slovesnosti 14. fe-
bruarja v Domu XlV.divizije so se udeležili preživeli borci in pohod-
niki iz vse Slovenije in Hrvaške ter predstavniki zveze borcev.
Glede na sestavo je bila štirinajsta ena najmočnejših divizij, ki je na za-
četku pohoda štela več kot 1100 borcev. 6.januarja 1944 so borci kreni-
li iz Bele Krajine, 8. februarja pa so se enote Tomšičeve, Šercerjeve in
Bračičeve brigade nahajale na Bohorju. Z napadom na rudnik Senovo je
14. divizija izvedla največjo vojaško akcijo na svojem pohodu. Šercer-
jeva brigada je močno poškodovala Zaklov jašek na Reštanju. Bračiče-
va brigada je uničila poslopje orožniške postaje v Zabukovju nad Sevni-
co in opustošila občinski urad. Tretji bataljon Tomšičeve brigade je zau-
stavil nemške sile pred Rajhenburgom, prvi in drugi bataljon pa sta na-
padla in poškodovala separacijo rudnika Senovo. Akcija je zaustavila iz-
kop premoga do konca februarja in zmanjšala število zaposlenih rudar-
jev. Bojev na Senovem se je na slovesnosti spominjal tudi politični ko-
misar XIV. divizije Ivan Dolničar, ki je poudaril, da nove generacije ne
smejo pozabiti na borce in na pomen njihovega boja. Po teh bojih v kra-
jevni skupnosti Senovo 9. februarja praznujejo krajevni praznik. Ob pri-
ložnosti so v avli doma pripravili razstavo na temo pohoda, Pošta Slove-
nije pa je izdala priložnostno znamko z motivom kolone v snegu, ki je
nastala na podlagi fotografije Jožeta Petka. Sicer pa v tem letu na Se-
novem načrtujejo razširitev pokopališča, rekonstrukcijo zunanjega igriš-
ča pri domu XIV. divizije, izgradnjo čistilne naprave, sanacijo najbolj kri-
tičnih odsekov vodovoda Senovo ter rekonstrukcije oziroma preplastitve
nekaterih cest in ulic. L.P.
Skupna izjava županov
Župani 11 dolenjskih in posavskih občin so podpisali skupno izjavo, s ka-
tero slovensko vlado opozarjajo na slabšanje razmer na področju rom-
ske problematike. Kot so opozorili, so razmere na nekaterih območjih
tako zaostrene, da je ogrožena varnost prebivalcev in njihovega premo-
ženja. Župani Novega mesta, Šentjerneja, Škocjana, Žužemberka, Se-
miča, Črnomlja, Krškega, Brežic, Metlike, Ivančne Gorice ter Trebnje-
ga želijo s to izjavo enotno pristopiti k reševanju problematike romske
skupnosti s ciljem socializacije Romov, ki naj bi omogočila enakoprav-
no in nekonfliktno sobivanje z ostalimi občani. Zahtevajo tudi, da orga-
ni pregona in ustreznih inšpekcij zagotovijo večji red in varnost s kon-
kretnimi ukrepi. Hkrati pa predlagajo tudi sprejetje sistemskega zako-
na o Romih ter ustanovitev posebnega urada za romska vprašanja s se-
dežem v Novem mestu. P.P.
Ins ormativni dnevi na šolah
Osnovnošolci in dijaki, ki bodo nadaljevali s šolanjem, so lahko podro-
bnejša pojasnila o vpisu in o poteku šolanja na posavskih srednjih in viš-
jih šolah dobili na dveh informativnih dnevih sredi meseca. Za prihodnje
šolsko leto so v krški sred-
nji šoli razpisali 13 izobra-
ževalnih programov s 340
vpisnimi mesti, med njimi
tudi nove programe: elek-
trotehnik    računalništva,
poklicni tečaj elektroteh-
nik računalništva,  name-
njen tistim,  ki imajo po
končanem 4. letniku gim-
nazije težave z maturo ter želijo pridobiti poklic, ter poklicno-tehni-
ško izobraževanje elektrotehnik energetik.  Gimnazija Brežice razpisu-
Praznazibka,8trtosrcB
Vseslovensko društvo Solzice, ki zdru-
žuje starše z izušnjo smrti otroka med
nosečnostjo ali kmalu po porodu, je iz-
dato knjigo Prazna
zibka, strto srce,
s katero želijo po-
magati žalujočim
staršem. V njej so
svoje izušnje zbra-
le predvsem žalu-
joče mamice, med
njimi tudi doma-
činka Petra Urek. Gre za prvo knjigo
na to temo, ki je nastajala vse od za-
četka lanskega poletja, ko so istočasno
na spletnih straneh medover. net odpr-
li forum, na katerem so se srečali star-
si z izkušnjo smrti otroka. Takšni so bili
začetki društva Solzice, ki je bilo usta-
novljeno konec prejšnjega leta, s se-
dežem v Krškem, katerega predsedni-
ca je Petra Urek.
Avtocestaodstira
preteklost
V Posavskem muzeju Brežice je višja
kustosinja za arheologijo Alenka Jo-
vanovid v predavanju »Z avtocesto
do preteklosti« predstavila arheološke
najdbe na trasi bodoče avtoceste skozi
občini Brežice in Krško. Presenetljivo
je odkritje ostankov rimskega vojaške-
ga tabora na Obrežju. To izjemno in
edinstveno najdbo v Sloveniji arheolo-
gi datirajo v leta okrog začetka našega
štetja, tabor začasne narave z dimen-
zijami 210 x 290 metrov pa je približno
20 let uporabljalo okrog 1000 vojakov.
Na Colu pri Prilipah so arheologi nale-
teli na presenetljive najdbe bivalnih
in gospodarskih objektov iz časa 4500
let pr. n. št., pri Čatežu pa so odkrili
ostanke še približno 300 let starejšega
pravega rnalega mesteca za tisti čas,
posode iz tega najdišča pa so doslej
najstarejše najdbe v Posavju. Pri Go-
renjih Skopicah pa so našli ostanke do-
slej edine znane staroslovanske nasel-
bine v Posavju. Poleg naštetih najdb
so v Ribnici našli ostaline antične poš-
tne postaje in carinske postaje Romule
ter 21 cm visok bronast kipec lara, hiš-
nega boga. Na Čateškem griču so našli
ostanke prazgodovinske utrjene posto-
janke, na Drnovem pa predvsem veliko
grobov premožnejših prebivalcev anti-
čnega Neviodunuma. Na Grofovih nji-
vah so našli kamnito pot in več kot 5
metrov globoke okrogle jame, ki si jih
zaenkrat še ne znajo razložiti, pri Ve-
liki vasi pa ostanke rimskih stanovanj-
skih hiš s centralnim ogrevanjem.
Občni zbor lovcev
V drugi polovici meseca februarja
je potekal občni zbor Zveze lovskih
družin Posavja, na katerem so sta-
rešine lovskih družin sprejeli poroči-
lo za minulo leto, hkrati pa tudi let-
ni načrt dela za tekoče leto. Posav-
ski lovci so zadovoljni s sprejetim Za-
konom o divjadi in lovstvu, ki je za-
radi različnih interesov lastnikov zem-
Ijišč in zagovornikov zakupnega siste-
ma v preteklih mesecih sprožal nema-
10  polemik, sicer pa si bodo v Zvezi
brez posredovanja države prizadevali
predvsem zadržati štiri lovišča: v Do-
bovi, Kapelah, Brežicah ter na Bučki,
kjer lovne površine ne dosegajo pred-
pisane kvote 2000 hektarjev neto lov-
nih površin.
V letošnjem letu nameravajo dati'
več poudarka tudi čezmejnemu so-
delovanju oziroma vzpostaviti odno-
se in medsebojno sodelovanje z lov-
skimi zvezami iz sosednje Hrvaške,
med konkretnimi aktivnostmi pa bodo
med drugim v letošnjem letu zaključi-
11  večleten projekt ponovne naselitve
jerebic na Krškem polju.
4                februar 2OO4
ObžofniK
trideset dni
je štiri oddelke gimnazije, dva oddelka ekonomske gimnazije ter odde-
lek enoletnega maturitetnega tečaja. Novost je evropski oddelek v ok-
viru gimnazije, kjer bo poudarek na poglobljenem učenju tujih jezikov
in na dodatnih urah slovenščine, sodelovali pa bodo tudi tuji učitelji.
Ekonomska in trgovska sola Brežice razpisuje dva oddelka programa tr-
govec in štiri oddelke programa ekonomski tehnik, brežiška višja stro-
kovna sola pa 50 mest za redni in 70 mest za izredni študij na progra-
mu komercialist. Srednja sola Sevnica pa razpisuje po en oddelek pro-
gramov frizer, mizar in turistični tehnik. Obisk na informativnih dnevih
je bil povsod velik, zato na šolah pričakujejo, da bo kandidatov za vpis
dovolj. P. P.
Družinsko nasilje in drzne tatvine
Na Policijski upravi Krško so v lanskem letu ugotovili predvsem zaskrb-
Ijujoč porast kaznivih dejanj v zasebnem prostoru v zvezi z družinskim
nasiljem ter tudi pojav drznih tatvin, ki jih v prejšnjih letih niso bele-
žili.
Pri tern gre za kazniva dejanja mlajših storilcev predvsem na območju
Krškega in Brežic, ki starejšim ženskam iz rok izpulijo torbice ali naku-
povalne vrečke. Zaskrbljujoč je tudi porast kršitev javnega reda in mi-
ru, ki se zgodijo v zasebnih prostorih, teh je bilo lani v Posavju kar 537.
To je povezano predvsem z družinskim nasiljem, čemur botrujeta pred-
vsem socialna stiska in alkoholizem, več pa ga obravnavajo tudi zara-
di večjega števila prijav s strani sosedov in večje pozornosti policistov
za tovrstne pojave. Celotno število obravnavanih kaznivih dejanj se je
v zadnjih letih na posavski ravni sicer umirilo, razen na območju Sevni-
ce, kjer je bilo lani 45% več kaznivih dejanj kot predlani. Lani so polici-
sti obravnavali en umor, dva poskusa umora, 117 dejanj ogrožanja var-
nosti in dve posilstvi, pa tudi 28 samomorov. Več kot prej je bilo pre-
moženjske kriminalitete, manj pa mladostniškega kriminala, pa tudi ka-
zenskih ovadb s področja prepovedanih drog, trgovine z orožjem in go-
spodarskega kriminala. Raziskanost kaznivih dejanj je padla iz 67 na 60
% - med razlogi navajajo več manjših razpršenih kaznivih dejanj (npr.
kraje mobitelov), pri katerih je težko odkriti storilca - a je še vedno
med najvišjimi v državi. llegalnih prehodov meje so odkrili 396 oziro-
ma četrtino manj kot leto prej, kar pripisujejo uspehom proti organiza-
torjem prehodov in višji ceni za prehod, ki je dosegla že štiri tisoč ev-
rov. Število prometnih nesreč je bilo podobno kot prejšnja leta, na sre-
čo pa je manj smrtnih žrtev, lani osem. Dobrih 11 % povzročiteljev pro-
metnih nesreč je bilo alkoholiziranih, skupno pa so policisti odkrili kar
1341 voznikov pod vplivom alkohola. Pohvalili so se z 11 -minutnim pov-
prečnim odzivnim časom na nujne klice. Občani so v lanskem letu zoper
policiste podali 63 pritožb, 13 so jih na policiji ocenili kot utemeljene.
Direktor PU Krško Andrej Zbašnik zatrjuje, da je v celoti gledano »var-
nost v Posavju dobra«. P. P.
S »kffl*om« nad tožilca
21.februarja je v popoldanskih urah na Okrožnem sodišču v
Krškem po zaslišanju tuji državljan s kemičnim svinčnikom
napadel državnega tožilca Jožeta Zevnika.
Do incidenta je prišlo, ko so na Okrožno sodišče v Krškem z Med-
narodnega mejnega železniške prehoda Dobova pripeljali na zasli-
šanje tujega driavljana. Slednji se je namreč pri kontroli izkazal
z nacionalnim potnim listom Bolgarije, ker pa je policist posumil v
pristnost dokumentov, so potnika povabili v službene prostore in ga
pridržali, dokler tudi ni bilo strokovno potrjena ponarejenost do-
kumentov, saj je je imel ponarejeno tudi vozniško dovoljenje. Ker
je potnik s tern storil kaznivo dejanje poneverjanja listin, so ga pri-
peljali na zališanje k preiskovalnemu sodniku v Krško, ki je v pred-
kazenski fazi postopka ugotovil, da naj bi bil tujec driavljan Srbije
in Črne Gore, in sicer iz Sviljanca. A glede na to, da tudi te njego-
ve identitete med vikendom niso mogli preveriti prii organih Srbije
in Črne Gore, je državni tožilec Jože Zevnik na zaslišanju za tujca
predlagal uvedbo pripora. Ko je preiskovalni sodnik zaprosil tujega
driavljana, da zapusti razpravno dvorano, pred vrati pa sta ga že
čakala oslužbenca policije, ki naj bi ga odpeljala v novomeški pri-
por, je tujec po obotavljanju in ponovnem pozivu sodnika, naj za-
pusti prostor, nenadoma planil za hrbet državnega tožilca Zevnika,
ga z levo roko močno zagrabil okoli vratu, z desnico pa z mize po-
grabil kemični svinčnik, pri tern pa zavpil:"lzkopat ču mu oči!" in
ga tudi dejansko zabodel z njim okoli centimeter pod očesom. Po-
sredoval je preiskovalni sodnik, ki je osumljenca zagrabil za roko,
nemir v prostoru pa sta slišala tudi policista, ki sta osumljenca ob-
vtadala. Državnega tožilca Zevnika so prepeljali v zdravstveni dorn,
kjer so ugotovili, da oko ni poškodovano. Osumljenca so odpeljali
v pripor v Novo mesto. B.M.
Lotos Ž8 prlpravs
na 60 letnfco
V gasilskem domu Prostovoljnega ga-
silskega društva Sela pri Dobovi se je
na rednem letnem občnem zboru zbra-
lo preko 80 članov društva. Predsednik
Ivan Molan je poudaril, da je društvo v
preteklem letu opravilo vse zadane na-
loge, saj so uspešno zaključili izgrad-
njo nadstreška pri gasünern domu, ure-
dili sejno sobo ter arhiv diplom in foto-
grafij, izpeljali usposabljanje gasilcev
in predvsem podmladka in mladine, ki
dela pod vodstvom mentorja Branka
Zorka. Izvedli so kresovanje, že tretjič
zapored pa so vaščane Sel popeljali na
srečanje vasi Sela-Selo-Sele. Letos bo-
do med drugim pričeli tudi s temelji-
tejšimi pripravami na 60-letnico dru-
štva v letu 2006, saj želijo ob jubile-
ju izdati kronologijo društva, prazno-
vanje pa kronati z nabavo novega ga-
silskega interventnega vozila.
Mladi upi POD Sela pri Dobovi z
mentorjem ßrankom Zorkom
NovovoüstvokrskaZDTK
6.februarja so se na rednem volilnem
občnem zboru sestali člani Zveze dru-
,štev za tehnično kulturoobčine Krško,
in sicer: Radioklub "Krško", Društvo
potapljačev Vidra Krško, Modelarski
klub Krško, Društvo jamarjev Kosta-
njevica na Krki in Radioklub "Iskra"
iz Prekope. Izvoljen je bil nov upravni
odbor, ki ga vodi predsednik Boško Ka-
rabaš st., tajnik Mojmir Pustoslemšek
in trije novoizvoljeni člani.
Budna srobrni športni vitoz
Rekreativni člani R-500 se ob aktiv-
nem igranju nogometa srečujejo že
33 let, 12.februarja pa so skupaj obe-
ležili jubilej - sedem desetletij Vidka
Budne (na fotografiji) s Senovega, ki
je bil eden prvih pobudnikov in usta-
noviteljev R-500. Ob tej pritožnosti so
člani svojemu soigralcu, kot edinemu
do sedaj, podelili najvišji klubski na-
slov "Srebrni športni vitez" in srebrni
žig R-500.
Kurtunti dan v dništvu glufttti
V počastitev praznika so v Društvu glu-
hih in naglušnih Posavja Krško pripra-
vili delavnico, na kateri so prebirali
stavke, ki so jih napisali sami, skupek
besed so v stavke ter jih bogatili s sino-
nimi.Odkrili so, da se v vsakem od njih
skriva del pesnika, pisatelja.
ObzörniK
februar 2OO4                 5
tridaset dni
Upravne storitvo bližje občanom
V februarju so načelnik in vodje oddelkov Upravne enote Krško predsta-
vili rezultate opravljenega dela v minulem letu pa tudi novosti.
Kot je poudaril načelnik Anton Podgoršek so z rezultati dela na UE Kr-
ško zadovoljni, saj so od okoli 18.000 upravnih postopkov uspeli rešili
več kot 99% zadev. Sicer pa naj bi, vsaj tako upajo, začeli že v tern letu
poslovati v novih prostorih, ki bodo bolj dostopni občanom, to je v pri-
tličju Občine Krško. Dosedanji utesnjeni in nefunkcionalni kletni pros-
tori pa naj bi v bodoče služili za arhiv. Novost je tudi ta, da bodo v krat^
kem začeli izvajati dejavnost opravljanja vozniških izpitov v stavbi sta-
diona Matije Gubca, kjer bodo kandidati prejeli vozniško dovoljenje ne-
posredno po uspešno opravljenem izpitu. Poročne slovesnosti bodo po-
tekale y v krški Dvorani v parku. Določene naloge bodo prenenešene s
sedeža na krajevne urade na Senovem, v Brestanici, Konstanjevici na
Krki, Podbočju, Leskovcu pri Krškem, Raki in Velikem Trnu, kar pomeni,
da bo reševanje upravnih postopkov bližje občanom v dislociranih kra-
jih, kjer bodo v bodoče lahko krajani podali denimo vloge za vse osebne
dokumente, reševali vpise v matične knjige, spremembo bivališča in po-
dobno. Reševanje upravnih notranjih zadev pa je po obsegu dela najob-
šimejše področje Upravne enote. Med drugim so v minulem letu skleni-
li 72 zakonskih zvez. V letu 2003 je umrlo 276 občanov občine Krško, od
tega 148 moških in 128 ženk, rodilo pa se je 235 otrok, od tega 133 deč-
kov in 102 deklici. Iz naslova izplačil fizičnih in pravnim osebam po za-
konu o žrtvah vojnega nasilja je bilo skupno izplačano 791.160.704,12
SIT. Skupno ima aktivni status 3080 oseb, od tega je največ, 2109 oseb, s
statusom izgnanca.Na oddelku za okolje okolje in prostor je bilo v minu-
lem letu uveljavljenih več novih predpisov. Začel je veljati nov Zakon o
graditvi objektov, ki je prinesel novosti na področju izdajanja dovoljenj
za gradnjo, v oktobru pa je začel veljati nov stanovanjski zakon, po ka-
terem vodi upravna enota register najemnih pogodb in register upravni-
kov stavb, medtem ko register stanovanj vodi Občina. B.M.
Največu zalogaj obnova gradu
V Posavskem muzeju Brežice so potegnili črto pod delo v preteklem le-
tu in predstavili načrte za letošnje leto, v katerem bodo začeli z obno-
vo brežiškega gradu. V letu 2003 so pripravili šest razstav v svoji gale-
riji in eno v galeriji vojašnice v Cerkljah ob Krki, gostili pa so še tri raz-
stave brežiške območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavno-
sti. Marca lani so odprli prenovljeno grajsko klet, ki je popestrila po-
savsko turistično ponudbo. Njihov dosežek leta pa je zbornik »Spomin-
ki, muzej, turizem«, ki ga je ure-
dil kustos pedagog Ivan Kaste-
lic, v njem pa je zbrano znanje
o spominkih, muzejskih prodajal-'
nah in povezavi med muzeji in tu-
rizmom.
Direktor muzeja mag. Tomaž Te-
ropšič je med načrtovanimi pro-
jekti za letošnje leto najprej iz-
postavil že lani najavljeno räzsta-
vo in katalog donacij brežiške ro-
jakinje sliWke Alenke Gerlovič,
ki je muzeju darovalä 27 svojih del. Letos nameravajo postaviti tudi
stalno zbirko z naslovom »meščanska soba«, s katero bi dosegli rdečo
nit stalnih zbirk v muzeju, od »puntarije« 16. stoletja do tudi načrtova-
ne zbirke o osamosvojitveni vojni. Posebna zgodba pa je celovita preno-
va gradu Brežice, za katero so v muzeju lani pridobili veliko projektne
dokumentacije. Letos naj bi v okviru te zelo drage in dolgotrajne obno-
ve sanirali temeljno konstrukcijo arkadnega hodnika, izvedli projekt za
kotlovnico in naredili požarno študijo. Kje bodo dobili denar za vse to,
še ne vedo, poleg finančnih težav pa jih tarejo tudi kadrovske, saj je po
novem v muzeju pet delavcev manj oziroma le še enajst. P. P.
AN       K      G      T     A
Ali je podaljsanJG obrato-
vanja celuloze v Krškem za
dve leti ustrezna rešitevP
Jože Habinc, nekdanji direktor cetuloze
Iz Krškega: "Podaljšanje obratovanja celu-
loze za dve leti je dobra rešitev te toliko,
da razrešimo problematiko zaposlitve 300
delavcev, kar je v skladu s satliščem pred-
hodnega Sveta KS mesta Krško, vendar pod
pogojem, da so vsi parametri glede obre-
menitve okolja v okviru dovoljenih norma-
tivov. Nihče ne more v imenu krajanov ob-
Ijubljati podaljševanja obratovanja, v koli-
kor je okolje obremenjeno iznad dovolje-
nih normativov. Obremenitev okolja je v radiusu dva kilometra in pol.
Bojim pa se, da v kolikor ne bomo bolj intenzivno iskali podjetniške
rešitve za nadomestne dejavnosti, bomo čez dve leti imeli podobne
komentarje kot danes, kajti o prenehanju obratovanja celuloze smo
seznanjeni že dobra tri leta, vendar do danes nismo našli nobene re-
šitve glede zaposlovanja v Posavju, (kjer je danes štiri tisoč brezpo-
selnib) niti v krajevnem, občinskem niti na dtiavnem merilu.Vsi do-
sedanji dialogi, kot jih lahko zasledimo v medijih, in vsa spreneveda-
nja odbijajo potencialne investitorje.
Glede programa Vipapa pa so že obveščeni krajani o novem proizvod-
nem vlakninskem programu, ki ga bodo uporabljali po končani veli-
ki obnovi tovarne, ki je opremljena z najsodobnejšo tehnologijo in
ne bi bilo prav, da bi te nove investicije zaradi nesporazumov zašle
vtežave.
Darja Boh, predsednica sveta KS Senovo:
Ker se bo s tern podaljšanjem vsaj začasno
ohranilo več sto delovnih mest, se mi zdi
to dobro. Bi si pa želela, da bi se uresničila
katera od drugih možnosti, o katerih je bi-
lo tudi govora v javnosti, torej, da bi se na-
šla trajnejša rešitev tega problema.To na-
povedano podaljšanje proizvodnje do leta
2006 ni tisto, kar bi dokončno rešilo pro-
blem proizvodnje celuloze v Krškem.
Ciril Lileg iz Krškega: Sigurno to ni pra-
va rešitev. Treba se je dogovoriti do kon-
ca, to pa je samo mučenje vpletenih ljudi
in te regije. To je začasna rešitev in ne re-
šuje ničesar. Potrebno bi bilo poskrbeti za
delovna mesta teh ljudi ter še enkrat zelo
dobro premisliti, če je ideja o novi celulozi
na mestu. V driavi, ki skrbi za svoje držav-
Ijane, je treba že danes začeti pripravlja-
ti delovna mesta za delavce v celulozi, ker
se bo proizvodnja celuloze, kot kaže, zapr-
la. To podaljševanje je samo blefiranje z namenom, da se ljudi dr-
ži pod kontrolo.
Diana Kosar iz Brežic: Menim, da je poda-
lašnje obratovanja primerna rešitev kljub
temu, da ne gre za trajno rešitev. Pri tern
namreč ni pomembno le okolje, temveč tu-
di ljudje, ki živijo v tern okolju, in ki bi
v primeru zaprtja ostali kmalu brez službe.
6
februar 2004
ObzofniK
aktualno
Adijo, celulozarji in vonj po kavi...
V začetku februarja sprejeti sklep uprave krške tovarne celuloze in papirja Vipap Videm, da bo tovarna najkasneje do
konca meseca aprila letos prenehala s proizvodnjo celuloze v Krškem, je doslej najbolj konkretno najavil, da bo v spod-
njesavski dolini prekinjena dejavnost, ki so jo tu začeli pred petinšestdesetimi leti. Tako kot začetek obratovanja pa-
pirnice, ki je za več kot pol stoletja močno spremenila in zaznamovala življenje ožje in širše okolice, tudi zapiranje po-
teka v dokaj burnih političnih okoliščinah.
Čeprav so z znatnimi ekološkimi
posegi in posodobitvami papirne-
ga dela tovarne češki lastniki naj-
avili v marsičem boljšo prihodnost
preostalega dela proizvodnje, bo
z ukinitvijo obrata celuloze konča-
no pomembno obdobje industrij-
skega razvoja kraja, občine in re-
gije. Zdaj se bodo nemara spomni-
li in pokesali tudi tisti lokalni poli-
tiki, ki niso hoteli ali niti niso zmo-
gli slišati ves čas jasno izražane-
ga stališča sedanjih lastnikov to-
varne, da ti niso zainteresirani za
kakršnokoli novo investicijo oziro-
ma je niti ne zmorejo, saj bi "po-
menila finančni zlom podjetja".
Vsi so vedeli, a dolgo, predolgo ni
nihče zares ukrepal. Kot da bi bi-
li prepričani, da se kaj takega kot
Kovinarski, SOP-u, Pionirju, Labo-
du in drugim, njihovi "celulozi" ne
more zgoditi. Zakaj? Nemara zato,
ker je "celuloza" v Krškem vedno,
pravzaprav kot eno človeško živ-
Ijenje dolgo obdobje, bila feno-
men, metafora, pojem za življe-
nje celih družin, za eksistenco lo-
kalne skupnosti, za številne druž-
bene skupine, kot so športni klu-
bi in kulturne skupine, za sindi-
kalna druženja, za skupna leto-
vanja, skoraj za vse, kar je v ti-
stem času predstavljalo življe-
nje. Celuloza je bila fabrika, fa-
brika je bila zakon! In celo dim,
ki se je vil'iz visokih dimnikov, je
bil prijazen do tukajšnjih ljudi, pi-
skanje sredi noči kar priročno, da
se obrneš na drugo stran, hrup in
ropot le znamenje, da "naša" fa-
brika dela. In celo smrad v zraku,
ki je prišleke pogosto že od da-
leč odvračal, je bil domačinom
komaj moteč, marsikomu pa ce-
lo sladek vonj po praženi kavi.
Prepiri o tern, kdo bi kaj lahko ali
moral storiti, kažejo, da se iz pre-
teklih zgodb nismo mogli kaj do-
sti naučiti, da lekcije padlih kovi-
narskih in drugih paradnih konjev
v občini niso mnogo zalegle, saj se
je tudi desetletje kasneje ohrani-
lo prepričanje, da mora vse pro-
pasti, da bi kot iz pepela vzklilo
kaj novega - očitno samo od sebe.
Naravnost tragikomično zdaj zve-
nijo številni pogovori na sicer do-
bronamerno organiziranih sreča-
njih ob kavici, na katerih so tekli
pogovori o prednostih take ali dru-
gačne celulozne tehnologije, o in-
vestitorjih, ki bi, od bogve kje in
bogve zakaj, prav na Krško polje
prinesli investicijsko vrečo, v ka-
teri bi moralo biti nekaj sto mi-
Ijonov evrov. Sto milijonov gor
ali dol, kot da gre za drobiž in ne
za vsote, ki so enakovredne inve-
sticijski vrednosti celotne verige
hidroelektrarn na Spodnji Savi.
Težko je zdaj komu očitati, da ni
bil aktiven, saj so kot na dlani od-
govori, da se "politika ne sme me-
šati v gospodarstvo", da je "bila
država pravočasno obveščena",
da gre "za prestrukturiranje go-
spodarstva" itd. Vprašanje je, ali
je bila aktivnost pravočasna in do-
volj intenzivna, naj si gre za sindi-
kat, občino, politične stranke ali
upravo, saj je v Sloveniji kar nekaj
primerov, ko so se ob napovedanih
izgubah delovnih mest bolj odloč-
no postavili po robu ali pa pravo-
časno poskrbeli za nadomestne in-
vesticije. V tej smeri je sicer ste-
klo prizadevanje z ustanovitvijo
projektne skupine Nova celuloza,
ki pa je bilo (pre)pozno in ga za-
to kljub vloženemu trudu skupaj z
Ropovo gasilsko intervencijo pet
pred dvanajsto kaj lahko doleti
oznaka politične poteze z imenom
"pridobivanje na času".
V posebnem položaju se je (ne
prvič) znašla ožja lokalna skup-
nost, ki je po eni strani pritis-
njena z dejstvom, da bodo števil-
ni njeni krajani izgubili delo, dru-
žine pa redne mesečne dohodke,
s tern pa tudi trgovine, obrtniki,
gostilne... Na drugi strani pa mo-
ra vzdržati zahteve ostalih nekaj
tisočev prebivalcev in v vse bolj
ekološko ozaveščenem svetu pre-
slišati zahteve po javni objavi po-
datkov o boleznih dihal in razšir-
jenosti rakavih obolenj ter narav-
nost šokantnih podatkov, po kate-
rih eden zadnjih industrijskih gi-
gantov v sami srčiki mesta menda
proizvaja več odpadkov, kot vsa
ostala slovenska industrija sku-
paj ali kolikor onesnažuje okolje
800.000 prebivalcev naše države.
Koliko je znašal davek, ki je za-
beležen v zdravstvenih kartotekah
tukajšnjih ljudi, sicer ne bomo ni-
koli izvedeli in si tega najbrž tudi
ne želimo.
Vsi ne mislijo tako, vendar bi ver-
jetno večina pritegnila vodji PS
Nova celuloza, ki je pred krat-
kim izjavil, da je po mnenju do-
mačinov vredna neka žrtev, če bi
se našla trajna rešitev, ki bi nekaj
prinesla za prihodnost, torej ne-
ka gospodarska aktivnost namesto
socialnih programov. A v slabo to-
lažbo je sedaj "odpisanim" to, da
se z njimi "ukvarjajo" veliko bolj,
kot so se z njihovimi predhodni-
ki v devetdesetih letih, ko je sei
prejšnji Videm v stečaj, na stoti-
ne delavcev pa zadnjič preko "ka-
pije" z zloženo delovno obleko
preko rame, brez odpravnin in ne
da bi jim kdo rekel vsaj "adijo"!
Ne gre pozabiti, da je takšna ali
drugačna državna pomoč podjetju
v težavah zgolj začasno zdravilo,
ki lahko pomaga le tistim, ki jim
je še moč pomagati, sicer pa slu-
ži le za lajšanje bolečin pred kon-
cem. Zdaj je že jasno, da je za-
dnje dejanje "zgodbe o celulo-
zi" neizogibno, vendar pa se pa-
dec zavese očitno ne more zgo-
diti brez politične režije ali vsaj
prišepetavanja, da bo pravoča-
sen ter dovolj tih za ene ali dovolj
glasen za druge. V vsakem prime-
ru pa nobena od vpletenih strani v
tern primeru ne more pričakova-
ti aplavza.
Silvester Mavsar
ObzorniK
februar 2004
7
intervju
Janko Avsanak, letošnji Prešernov nagrajenec
"Ali bomo vsi igrali? Kdo bo pa delal?"
Ko je na osrednji proslavi letošnjega kulturnega praznika v Krškem prejel najvišje priznanje za svoje dose-
danje delo v ljubiteljski kulturi - Prešernovo plaketo, je Janko Avsenak dejal, da je takšno priznanje sicer
nekako pričakoval, vendar šele čez nekaj let. Zakaj? Zato, ker si, kot je med smehom dodal, morda narobe
zamišlja, da naj bi tako nagrado izbrani ustvarjalec dobil bolj proti koncu svojega življenja, ko je tudi nje-
gov delovni opus nekako zaključen. On pa še ne namerava tako kmalu odnehati - ne le v glasbi, pač pa tudi
na mnogih drugih področjih udejstvovanja, ki jih je pravzaprav vse več.
Ali je tolikšno kulturno razdaja-
nje v naši družbi že s priznanjem
dovolj nagrajeno?
Če bi razmišljal po starem ali pa,
kot smo mi bili navajeni od vsega
začetka, ko smo te zadeve v bi-
stvu nekako podedovali, potem ne
bi pričakoval kaj več. Vsa reč se
zdi nekaj čisto samoumevnega s
tega vidika, da ustvarjaš, če imaš
za to smisel in veselje, če imaš to
rad, ali zaradi svojega lastnega iz-
ziva. Seveda pa, če nekaj počneš,
se je potrebno predstaviti tudi ob-
činstvu. In v nekem smislu je že
zadovoljno občinstvo nagrada. Da
bi bilo to delo še kako drugače na-
grajeno, se pravi tudi finančno, o
čemer je v zadnjem času vse več
govora, še zaenkrat ni prav blizu
mojemu razumevanju.
Koliko okolje in družina vpliva-
ta na nadaljnjo izbiro posamez-
nika. Mis Mm na to, da ste iz zna-
ne glasbene družine.
Človek se v otroštvu pravzaprav
nekako naravna. Ne samo, da
ima nadarjenost, ki je pač tudi
potrebna, temveč tudi sam na-
čin življenja in razmišljanje izvi-
rata iz domačega okolja. To sem
sam doživel v družini s starši, med1
brati in sestro in se zdaj nadalju-
je tudi v moji družini. Če razmiš-
Ijam o tern, v naši družini pravza-
prav neprestano, v vsakem trenut-
ku živimo s glasbo.
Glasba je v vas res že od malih
nog. Pa vendar se poklicno niste
odločili zanjo?
No, kot otroci smo vsi hodili v
glasbeno solo. Potem sva v glasbi
res ostala ali se ukvarjala z glasbo
le midva z Meri (znana slovenska
pevka in qiasbena urednica na Ra-
diu Slovenija, op.p.); Drata pa sta
igrala in še igrata kakšen instru-
ment. Jaz pa sem vse življenje,
kar se tega tiče, zelo razdvojen
med glasbo in tehniko, saj sem po
poklicu tudi strojni tehnik. Moram
povedati, da sem bil vedno zelo
navdušen strojnik, zanimala me je
tudi elektronika. Ob tern se z glas-
bo nisem profesionalno ukvarjal,
čeprav sem bil vseskozi aktiven na
tern področju.
Ta razdvojenost pa se vam je ne-
kako le obrestovala na novem
delovnem področju.
Res je. Ta razdvojenost med teh-
niko in glasbo me je pred leti pri-
vedla do tega, da sem začel pre-
ko popoldanske obrti opravljati
servis glasbil. Tu sta se se pravza-
prav združili obe dejavnosti, in si-
cer sem servisiral predvsem har-
moniko in klavir.
Uglaševalcev glasbil je zelo malo?
To je specifično delo, pri katerem
je potrebno poleg tega, da imaš
dobro uho, tudi še drugo znanje.
V tern našem koncu od Celja do
Novega mesta pravzaprav ni zdaj
nikogar, ki bi to delal, uporabni-
kov pa je kar veliko.
Po vaših stopinjah gredo tudi
otroci.
Vsekakor sem vesel, da sta tu-
di starejša otroka glasbenika, pa
čeprav se rad pošalim, tudi na
svoj račun, ko pravim:«A bomo
vsi igrali? Kdo bo pa delal?« Hčer-
ka Špela je profesorica glasbe in
je že v službi, zelo jo zanima tu-
di področje komponiranja. Za sa-
bo ima že nekaj uspehov in nedvo-
mno se bo še razvijala. No, sin Ju-
rij sicer ni profesionalni glasbe-
nik, ampak igra tudi več instru-
mentov, predvsem pri skupini
Shyam. Sicer pa tudi šestletni Ja-
kob že igra; ja, žena pa poje (se
nasmehne).
Ali je lažje, če je tudi soproga
vključena v isto dejavnost?
Nedvomno je to res, sicer bi bi-
le verjetno težave večje. Kar
je pravzaprav čisto razumljivo:
tarn, kjer ni razumevanja part-
nerja, tarn so tudi ovire takšne,
da ne moreš delati tistega, kar
imaš rad.
Ali imate poleg glasbe še kak-
šen hobi?
Kot se pojmuje Ijubiteljska kul-
tura, je vse, kar počnem, hobi.
Osebno pa imam zelo opredeljeno,
kdaj je je nekaj hobi. Moj prija-
telj iz Brestanice je namreč ribič.
In svoj čas, ko je bila Sava lepa le
ob ponedeljkih, ko rudniki v Zasav-
ju niso delali, je sei lovit ribe. Am-
pak, če se mu je ljubilo, sicer ne.
Jaz pa moram biti ob svojem opra-
vilu na vajah ob sedmih zvečer in
to kar sleherni dan. Pripravljen in
dobre volje. Temu bi zato težko
rekli hobi, je pa veselje.
Še eno dejavnost imam, ki sicer ni
širše znana, a sem jo nekako na-
sledil po očetu, ki je bil mizar in
Specialist za lesene stopnice. Kot
mlad fant sem mu velikokrat po-
magal in tako spoznal skrivnosti
tega dela. Zdaj se tudi jaz že dol-
go ukvarjam z načrtovanjem stop-
nic. Krepko preko sto jih je že po-
stavljenih po Sloveniji. Sem pa tu-
di vinogradnik in prav s posebnim
veseljem obdelujem vinograd. V
zadnjem času prihaja na površ-
je še ena moja skrita želja, in to
zdaj, ko sem upokojen,.ko imam
malo več časa zase. Začel sem na-
mreč po malern tudi komponirati
in pisati aranžmaje za vokalno in
instrumentalno glasbo. Prej za kaj
takega, ko je vendarle potreben
mir in možnost, da se človek malo
umakne v tišino, res ni bilo časa.
Postati ste nekako sinonim za
kulturo v domačem kraju, v ob-
čini in širše...
Hvala, ampak v tej smeri nisem
nikoli razmišljal. Lahko pa bi re-
kel, da sem v vsakem trenut-
ku pripravljen na izpolnitev vsa-
ke prošnje po tovrstnem angaži-
ranju, saj skoraj ne znam red ne.
Zato me pravzaprav za vsakim vo-
galom pocukajo za rokav. Ne samo
kar se tiče glasbe, tudi na drugih
področjih.
Kako se razlikuje življenje kul-
turniško angažirane družine od
drugih?
(smeh) Verjetno še najbolj po
tem, da nimamo nikoli nobene-
ga denarja.
Kljub bolezni ste se vedno zno-
va vrnili in vztrajali pri vode-
nju zbora.
Pravzaprav me je z zborovskim
petjem zastrupil moj oče. On je
bil namreč tudi prvi zborovodja in
ustanovitelj brestaniškega moške-
ga pevskega zbora takoj po osvo-
boditvi leta 1945. Oče je sicer ig-
ral klavir, bil je samouk, ampak
moram red, da ga je zelo dobro
in zelo lepo igral. No, mene je pri-
tegnil ze kot mladega fanta, tarn
nekje v času pubertete; ko sem se
že učil igrati violino in klavir. Ve-
likokrat me je povabil h klavirju,
ko je preigraval zborovske pesmi,
ki jih je svoj čas kot mladenič tu-
di pel pri zboru. In kjer je bil kak-
šen solo, me je povabil: »Daj ti to-
le zapoj!« On pa me je spremljal
na klavirju. Tako sem sei tudi jaz
po tej poti.
Domači moški zbor ima za vas
bržkone poseben pomen in ste
nanj drugače, čustveno vezani.
To je pa res. Vodil sem kar nekaj
pevskih zborov in različnih skupin,
ampak brestaniški zbor je vendar-
le domač. Zavestno ali podzavest-
no si pravim: to je moj zbor in pri
njem bom vztrajal, no, dokler me
8
februar 2004
Ob'zörniK
intervju
JANKO AVSENAKje štiri leta obiskoval osnovno solo
vBrestanici in nadaljnja stiri leta v Krškem, po zaključen
srednješolskem izobraževanju na srednji tehnični šoli v
Krškem pa je bil v letih od 1968 do 1990 kot strojni teh-
nik zaposlen v pod jetju SOP Krško. Nato je bil šest let za-
poslen Zvezi kulturnih društev in se zatem upokojil. Zbo-
rovodja je od leta 1976. Najprej je kot pevec pel v zboru
MePZ Viktor Parma, ki gaje nadaljnjih deset let tudi vo-
dil. Dve letije vodil MePZ Svit, kardvanajstletpa Šentjer-
nejski oktet. Še vedno je mentor šentjernejskemu Vino-
gradniškemu oktetu. Moški pevski zbor Brestanica vodi
ie osemindvajset let. Leta 1975 je pol leta kot glasbenik
igral v Triglavskem kvintetu na Švedskem, pred tern pa
je igral vznanem ansamblu STEB (sekstet Termoelektrar-
ne Brestanica), v bogatem glasbenem udejstvovanju pa
je bil tudi mentor več kot desetim narodnozabavnim an-
samblom. ie vse življenje, razen petih let, kijo po poroki
zzeno Son jo živel na Senovem, prebiva v Brestanici.
bodo še oni hoteli ali dokler bom
sam zmogel, kar pa je že dru-
ga stvar. Pravi čas bi bilo potreb-
no nehati.
Člani zborov se menjajo, odhaja-
jo, prihajajo novi. Kaj se je v vseh
teh letih najbolj spremenilo?
V teh letih je nastalo tudi nekaj
novejše literature za zbore. Je pa
tudi res, da vsi lezemo v starejša
leta. Tega se je potrebno zavedati
zelo odgovorno. Jaz sem že od ne-
kdaj razmišljal o tem, ko sem sle-
dil starostnim spremembam neka-
terih mojih starejših kolegov zbo-
rovodij pa tudi pevcev, ko sem vi-
del, da se je z leti tudi način nji-
hovega izvajanja spremenil in sem
si rekel, da si tega sam ne smem
osebno nikoli dopustiti. Zato pra-
vim, da bi se tega moral človek
zavedati.
Ali nemara že razmišljate o na-
sledniku, ali pa je še prezgodaj?
Zelo rad bi videl, da bi imel na-
slednika, ker sem pri tem zboru
nedvomno že predolgo. Zborovod-
ja bi se moral pri zboru tako ali ta-
ko večkrat zamenjati. In če bi se
pokazala kakšna možnost, bi bila
vsaka nova moč zelo dobrodošla.
Poleg zborovodskih ste si nabra-
li bogate izkušnje tudi na drugih
glasbenih področjih, eno takih
je bilo tudi sodelovanje s Stan-
ko Macur.
Moja dejavnost res ni samo zbo-
rovodstvo. Zato, ker me zanima
prav vsaka zvrst glasbe. Zase, za
svojo dušo zelo rad poslušam kla-
siko, a imam rad tudi ljudsko pet-
je, jazz... Recimo, s Stanko Ma-
curjevo je bilo obdobje, ko sva
zelo veliko sodelovala. To so bi-
li časi, ko smo delovali v Literar-
nem klubu Bena Zupančiča, to so
bili zelo lepi časi in mislim, da se
jih vsi spominjamo z lepimi občut-
ki. Sodelovanje s Stanko pa je bi-
lo zelo zanimivo. Ona je bila ze-
lo močna po tem, da so iz nje kar
vrele nove ideje, pesmi, melodi-
je, ki jih je takoj prinesla k me-
ni in jaz sem nato zanje naredil
aranžma in jo tudi spremljal.
Bili ste na mnogih gostovanjih,
tudi v tujini. Ali je ljubiteljska
kultura tarn drugače organizira-
na in kaj nas v tem pogledu ča-
ka v Evropi?
Takih zlatih časov ljubiteljske kul-
ture, kot je to bilo pri nas v pre-
teklem obdobju, na kar so nas
pravzaprav kolegi iz tujine že
zdavnaj opozarjali, ne bo več.
Saj smo imeli tudi finančne teža-
ve, a vseeno je prihajala podpo-
ra iz podjetij. V tujini so že ta-
krat morali za ljubiteljsko udej-
stvovanje vložiti lastna sredstva.
Tudi mi smo porabili svoj čas in si
sami plačevali bencin za svoj pre-
voz, pri njih pa je potrebno v dru-
štvo za njegovo delovanje položiti
svoj denar. Upam sicer, da nas to
ne bo prehitro doletelo.
Kako bi ocenili sedanje razmere
v ljubiteljski kulturi v občini?
Ne samo v občini Krško, mislim da
to drži kar za celo državo, zade-
ve so se dejansko zelo spremenile.
Tiste zagnanosti, tistega entuziaz-
ma in tudi, bi rekel, take podpo-
re prav gotovo ni več. Vzrok je se-
veda v slabem gospodarskem pol-
ožaju podjetij, a mislim, da je tu-
di kulturna politika v današnjem
času tako naravnana, da skoraj ne
daje podpore ljubiteljstvu. Lahko
bi celo rekel, o tem včasih z grozo
razmišljam, da je današnje stanje
že kar sramotno. Če delaš v ljubi-
teljski kulturi kot entuziast, si že
malo čuden. Žal, ampak tako ču-
tim in lahko samo upam, da ne bo
šlo v tej smeri še naprej.
Pa vendar je kultura zelo širok po-
jem. Kako bi jo opredelil?
Menim, da vsaj zame zelo drži, da
je kultura način življenja. Saj sem
neprestano prežet s tem! Ljudje,
ki pa se neposredno ne ukvarjajo
s kulturo, bi vendarle težko rekli,
da jo potrebujejo za življenje ozi-
roma lastno preživetje. In postane
jim nekako samoumevna, ker ra-
di prisluhnejo vsemu, kar se reče
kultura, čeprav gre lahko za zelo
različne kakovosti in zvrsti.
Kakšne pa so vaše izkušnje iz so-
delovanja pri izvedbi glasbene
drame Vražje dekle?
To je velik projekt, ki je še ved-
no v pripravah, saj sledi scenska
uprizoritev. Moram red, da je za-
nimiva z večih plati, že zaradi te-
ga, ker je iz domačega okolja po
vsebini. Po glasbeni plati pa mo-
ram povedati, da so bili moji prvi
vtisi malo slabši, ker gre za druga-
čen pristop, ne tako klasičen. Za-
to smo bili v začetku kar nekako
zbegani. A potem, ko smo slišali,
kako delo zveni, je bilo drugače.
Moram red, da je to lepo delo in
mislim, da mu manjka samo še do-
bra uprizoritev, ki bo naredila dra-
mo še mogočnejšo.
Če se dotakneva še stanja v go-
spodarstvu. Tudi sam si nekoč
delal v uspešni firmi SOP. Kako
gledaš na to?
Gre za dejansko kruto usodo, ki je
prizadela Krško, in ne vem, kam
to pelje. Zato ni čudno, da na-
ši mladi ljudje ne vidijo" nobene
Perspektive niti izhoda in se zato
za nobeno stvar posebno ne bori-
jo. Če se sedaj spominjam nazaj,
na to, kakšen je bil tedaj položaj
"kulturnika" v službi, moram po-
vedati, da me je na primer tedanji
župan oziroma predsednik skup-
ščine poklical: Janko, pridi takoj
na Obdno, ker moramo narediti
scenarij za proslavo! Zame je bi-
lo to takrat zelo težko, ker nisem
imel razumevanja v službi. In sem
zaradi tega, ker me je predsednik
Obdne poklical na sestanek, mo-
ral zaprositi za dopust. Vsa tista
leta sem skoraj ves dopust porabil
za takšne stvari. Ampak od tiste-
ga nikoli nisem ničesar imel, ra-
zen da sem pač sodeloval. In sem
kljub temu vztrajal.
Besedilo in foto:
Bojana Mavsar
ObzorniK
februar 2004
9
mnenja
Piše: Tamara Vonta
SKODELICA KAVE
Že takoj na začetku se opravičujem vsem tistim, ki ne pijete kave in vam pred-
lagam, da tole branje opustite in se posvetite kakšni drugi skodelici. V mo-
ji neposredni bližini je nekaj takih primerkov, ki spijejo kavo enkrat do dva-
krat letno. Gledanje tega početja je vsaj zame zelo naporno, saj ne morem ra-
zumeti, kako lahko nekdo na dušek zlije vase iz (praviloma) lične skodelice di-
šečo tekočino (res, da različno intenzivne) rjave barve. Ki jo predhodno še iz-
datno sladkajo.
Ampak to je v bistvu moj problem. In sledi še eno opravičilo, kot odgovor na
vaše vprašanje: »Ja, zakaj pa potem o tern pišeš?«.
Zato, ker je o njej že pisal Cankar. Povezano z nekim občutkom krivde. Do ma-
tere. Zavrnitvijo z vrha stopnic. Na tej točki bi se lahko diskusija o skodelici ka-
ve napotila v drugo smer. V smer občutkov krivde, ki krivijo hrbte nekaterih.
0, seveda, tudi v tern primeru ne moremo govoriti o neki enakomerni poraz-
deljenosti.
Ampak to ni moj namen.
V bistvu se bom skodelice kave lotila na trivialen način, ki ga lahko človek raz-
vije le med počitnicami. Daleč od domače in lokalne politike. Če se to ne bi
zgodilo, bi preteklo še veliko kave, preden bi se lotila pisanja o tern. Na počit-
nicah pa vse velike stvari postanejo sila enostavne, vse majhne pa na moč po-
membne in središčne.
Kako zelo bi se morali razhuditi Italijani, če bi se osredotočili na dejstvo, kaj
vse dobimo v skodelici, če preprosto naročimo kapučino. V naši bližnji okolici
je beseda takoj razumljena, vendar jo vsak razume po svoje.
Denimo: lahko naletimo na nizko stoječo črno godljo, ki jo prekrijejo s spenje-
nim mlekom (menda se lepše peni, če dodaš make »kisle« vode), lahko vam
postrežejo z rahlo rjavo tekočino, ki izgublja barvo zaradi mleka, o lepi peni
lahko le sanjate, lahko.....
Lahko pa dobite preprosto kavo s smetano. In to je za Avstrijce kapučino in
amen.
Morda bi morali tudi Italijani razmišljati o zaščiti svojega kapučinskega paten-
ta. Podobno kot smo pri nas zaščitili cviček. Si predstavljate, kaj vse bi lahko si-
cer pod tem imenom prodajali.... naši sosedi?
Ker so me že povabili, da pišem kolumno, si drznem napisati, da prisegam na
jutranjo turško kavo iz nekaj desetletij stare bakrene džezve (dobro jo je na-
žrl zob časa, enkrat mi je nekdo iz Sarajeva že prinesel novo, pa sem jo po-
zabila na štedilniku....nekaj ur...lahko si predstavljate, kaj se je zgodilo). Pri-
znam, tudi jaz sem sicer postala žrtev nareka potrošniškega obnašanja, zato
imamo doma najrazličnejše pripomočke, ki naj bi pripravljali najboljšo kavo.
Pa ne zame.
Sem poslednji Mohikanec na tem delu zemljevida?
Verjetno ne. Veliko nas pa ravno ni. In to v času, ko je najbolj IN , če hodiš na
ure trebušnega plesa. Zato smo tudi pri izbiri najljubše turške omejeni. Na
dorn. Razen, če gremo na dopusttja, kjerjetakšna kava doma. Pa šetam....
Sem ZA pitje kave. Tudi o njenih učinkih na naše telo in duha so mnenja de-
Ijena.
Konec koncev pa gre tudi za neko vzdževanje družabnosti. Ko je čas ome-
jen. Na eno skodelico. Je pa način, kako takrat zlahka pozabite, da so vam po-
stregli z nečim, kar si komaj zasluži ime kava, TISTI, s katerim jo pijete. Pa če-
tudi pije čaj.
Piše: Goran Rovan
DRŽAVNI URADNIKI
Vse kaže, da bo Posavje le postala ena izmed štirinajstih slovenskih regij.
Seveda če je verjeti politikom, ki so zdaj na oblasti, ki si tudi na ta način kupu-
jejo priljubljenost pri volivcih. Bolj gre verjeti, da se ti ne upajo oporekati volji
državljanov, ki pač nasprotujejo vsakršni centralizaciji, še posebej pa tisti, ki jo
je že skušala po ovinkih izpeljati vladajoča koalicija.
V prizadevanjih po bodoči regiji so tudi posavski občinski veljaki skušali še
pred tem pripeljati v »Pokrajino v ustanavljanju«, čim več državnih in drugih
paradržavnih institucij. Seveda v dobri veri, da se nam bo država tako bolj
j  približala, da bomo z njo lažje komunicirali in na ta način našli tudi zaposlitev
I za vsaj nekatere svoje občane. Tu ne bi posebej omenjal, kako složno je do
I tega prihajalo, kako se je spet izkazovala občinska zaplankanost in omejenost.
| Verjamem pa, da so imeli vsi dobre namene in da so delali za dobro vseh nas.
Tako so nekateri res prišli do službe in na ta način, nekateri so to bili že prej,
postali državni uslužbenci. Njihov delodajalec je postala država, edino merilo
pri njihovem delu pa strogo izvrševanje zakonov in predpisov, da birokratske
miselnosti, ki so jo zelo hitro osvojili, niti ne omenjam. In tisti, za katere smo
verjeli, da bodo delali v dobro Posavja, so se tako zelo hitro postavili na drugo
stran. Postali so državni uradniki, ki pridno skrbijo za polnjenje državne bla-
i  gajne, za to, da čim več denarja odide iz Posavja in da se am manj denarja
vrne nazaj.
Tako so ti »uradniki« večkrat delovali v škodo svojih sodržavljanov. Seveda
zato, da bi pokazali svojo »večvrednost«, svojo birokratsko nedotakljivost in
nezmotljivost, aroganco in sploh odnos do okolja, na katerega so zelo hitro
pozabili.
Pa tu nimam v mislih zgolj represivne organe, kot so inšpektorji, policija in
podobni, ki pač morajo skrbeti za zakonitost, za pravno državo in spoštovanje
predpisov (ti naj bi bili po vsej državi enaki), ampak tudi na razne ponavadi
dobro plačane službe v organizacijah, ki se napajajo iz proračuna, ki jih ustan-
avlja država. To so različni skladi, zbornice, zavodi in podobne institucije, za
katere ustanovitev smo se sami zavzemali, zdaj nam pa tudi ti grenijo vsakod-
nevno življenje in delo namesto obratno, da bi nam to olajšali.
Omenil bi še Rudnik Senovo, kjer zgolj izvršujejo vladna navodila, kot
pravijo, in bolj kot za zapiranje rudnika skrbijo za svoja delovna mesta, kjer
so oškodovanci morali rudarske odškodnine izterjati po sodni poti, kjer kraj
od vsega tega, čepravje veliko pričakoval, ni dobil skoraj ničesar. Seveda bo
direktor našel sto in en razlog, zakaj je temu tako, da so mu vseskozi metali
polena pod noge in da so mu vzeli vsakršne pristojnosti, da dela kako drugače,
kot je bilo zapisano v programu zapiranja, ki ga je sprejela vlada. Dejstvo pa
je, da je bilo v Zagorju in Kanižarici bistveno drugače, da so se tarn odprla
številna nova delovna mesta, da se je pomagalo številnim podjetnikom, ki so
pripeljali stroje, znanje ter tako zagotovili bodoči razvoj. Na Senovem tega ne
bi moglitrditi.
Tudi v drugih državnih službah, pri tem Posavje seveda ni nobena izjema,
prevladuje stroga birokratska miselnost, pozablja se na ljudi, na tiste, tki
ustvarjajo. Zato številni obupujejo, zapirajo podjetja, selijo njihove sedeže v
državno prestolnico ali celo v tujino, kjer imajo več časa za delo in manj za
dokazovanje, da delajo po predpisih, za katere vseskozi ugotavljamo da so
neživljenjski in da niso razvojno ampak represivno naravnani.
Seveda so med »državnimi uradniki« tudi svetle izjeme. Resda jih ni veliko ali
pa zanje ni slišati, saj bi zaradi tega lahko zelo hitro izgubili službe. Na žalost!
10
februar 2004
Ob'zorniK
mnonja
Piše: Polona Brenčič
KNJIŽNICANA
KONCU MESTA
Prebivalci Krškega lahko že nekaj časa spremljajo svojevrstno nadaljevanko
o iskanju lokacije za stavbo nove knjižnice, za katero sicer ni več sporno, da
je potrebna in da jo je lokalna skupnost ob pomoči države tudi sposobna
zgraditi. Čeprav na prvi pogled vse teče po pravem vrstnem redu in po črki
zakonov in pravil obnašanja, je med tistimi, ki natančneje spremljajo pro-
blematiko, čutiti vse večjo zaskrbljenost.
Vzrok za to je predvsem v nekaterih znamenjih, ki kažejo, da kljub skoraj
triletnim prizadevanjim delavcev knjižnice, njene uprave in posameznikov
iz občinskih strokovnih služb, še vedno ni odstranjena nevarnost, da bodo
o lokaciji knjižnice odločali tisti, ki si prizadevajo, da bi ta služila predvsem
za oživljanje starega mestnega jedra in zapolnitev nekaterih izpraznjenih
zgradb, in to za vsako ceno, brez dejanskih strokovnih utemeljitev bibliote-
karske stroke in ljudi, ki imajo s takimi projekti tudi praktične izkušnje. 2al
tudi pred kratkim predstavljena študija o izbiri najprimernejše lokacije ni
uspela odvrniti dvomov o vnaprejšnji (politični?) izbiri lokacije.
Kot najugodnejša lokacija z vidika makrolokacije je bilo v tej fazi izbrano
območje bivše srednje tehnične šole na Hočevarjevem trgu. Po večkrat
ponovljenih ugotovitvah izdelovalcev ta lokacija daje idealno možnost za
knjižnično dejavnost, ki je še edina, ki danes v tem delu Krškega išče spre-
membe po lokaciji, medtem ko so se že vse druge kulturne in izobraževalne
institucije in dejavnosti kljub drugačnim urbanističnim zasnovam preselile
v druge predele mesta. Za lokaciji na Spodnjem Griču ob novi srednji šoli
ali ob novem zdravstvenem domu avtorji navajajo, da ju je smiselneje ob-
držati nepozidani, saj je na razpolago veliko število zgradb, ki bi sicer ostale
prazne in propadajoče. Torej je za knjižnico dobra vsaka opuščena stavba!?
Posebno pozornost vzbuja v nalogi tudi kriterij osončenosti posameznih
objektov, po katerem naj bi bile ponovno najprimernejše lokacije v starem
mestnem jedru zaradi enakomernega osončenja... Takih primerov "uteme-
Ijevanja" najbolj primerne lokacije je v omenjenem gradivu še veliko.
Sodobna knjižničarska dejavnost postaja vedno bolj kompleksna in skuša
pokriti čim širši spekter tako medijev kot tudi storitev za svoje uporabnike.
Obisk v knjižnici je za mnoge tako pomemben kot obisk zdravnika, upravne
enote, sole in drugih ustanov. Zato bi jo morali umestiti tja, kjer bo zaživela
z vsemi svojimi funkcijami, kjer bodo ljudje lahko obiskovali prireditve in
sedeli v multimedijski dvorani, ne pa se stiskali na ozkih stopnicah, skratka,
kjer bo prijetno tako za obiskovalce kot tudi za delo zaposlenih. Knjižnica
je ena od osrednjih kulturnih ustanov v občini. Vsakodnevno sprejme okoli
petsto ljudi, ki skušajo v njenem okrilju zadovoljevati ne le potrebe po iz-
posoji gradiva, zviševanju bralne kulture, ampak tudi potrebo po druženju,
izobraževanju, saj je knjižnica kot taka že davno prerasla stereotip izpo-
sojevališča, kjer knjižničarke v ponošenih jopicah z velikimi očali sedijo za
pultom in iztemnih kleti prinašajozaprašene knjige.
Ne bi bilo prav, da bi knjižnica postala nekakšno čudežno zdravilo za pros-
torske težave, ki so nastale ob izpraznitvi starega mestnega jedra, za stihij-
ske odločitve občinskih Struktur, za večletne urbanistične zmote in neplan-
ski razvoj mesta. Nova krška knjižnica bo zagotovo prej ali slej stala na enem
izmed dveh ali treh koncev mesta? Na katerem, bo očitno odločala politika,
kakšna naj bo, pa naj odločajo tisti, ki v njej delajo in tisti, ki jo uporabljajo.
Piše: Maruša Mavsar
KLETVICA
NAKROFU
Stala sem v vrsti za burek, ženska pred mano pa je vezala čeveljce svojemu
dveletnemu sinčku. Skupaj sta čepeča ponavljala riba raca rak, riba raca rak in
kmalu sem se zalotila, da tudi sama polglasno izgovarjam to otroško vajo za
črko R. Vrsta se je pomikala naprej. Debelušni fantek je vztrajal, da ga mamica
dvigne do pulta. Pritisnila mu je moker poljub na lička in ga prijela pod pazdu-
hama. Kako toplo! Mali se je smejal in z eno rokico cukal šop njenih živordečih,
skodranih las, ona je skoraj predla. Ko sta končno dobila besedo, da izbereta,
pa se je malček, naslonjen na pult, nagnil naprej, odprl svoja drobna usteca in
razločno rekel: "Dej pizza-burek pickumatrno!"
Kot bi me oblila mrzla voda. Misleč, da se je to zgodilo samo v mojih mislih, saj
se" je mama le bežno nasmehnila, ga postavila na tla, z desno roko prijela zaviti
burek in rekla nekaj takega kot: "Daj no, Primož...", sem mirno pristopila naprej
in naročila. A takrat sem razločno videla, da se je prodajalec skoraj zadavil od
smeha in da so tudi ostali čakajoči šepetali. Torej je bilo popolnoma res, malo
okroglo bitjece je izustilo tisto besedo!.
Starejši ljudje včasih res tarnajo o tem, kam gre današnji svet, pa to mladi na-
pol preslišimo. Ker je za nas ta čas samoumeven, bežeč in nikakor ne vprašljiv,
prav taka je prihodnost. Pa vendar, tudi če se vi ozrete malo nazaj, boste videli,
da kaj takega pri dveh letih najbrž ne bi nikoli izustili. Ali so bili naši starši tako
zelo super? Ali je čas dopuščal take besede? Vsekakor gre za kulturo govora,
ki je naučena. Otroci srkajo besede, kot so včasih mleko. Povohajte! Današnji
svet že zaudarja po kletvicah, s katerimi so nasičeni ljudje, filmi, knjige, s kletvi-
cami, ki so izgubile švoj pomen in namen, in nam (celo) izzovejo nasmeh.
V februarju je minil še en dan pričakovanj, lačen novih ljudi, ulic, prostorov,
novih narečij in novih sanj: informativni dan (študentski), marsikje izropan
izvirnosti in prijaznosti. Prijateljica me je prosila, naj jo pospremim, da ji born
malo razkazala kam in kako, da ji bo laže. Navdušena nad angleškim jezikom
me je kar potegnila v predavalnico deset minut pred začetkom predstavitve.
Zal sem bila tudi letos nad stanjem, o katerem tarnajo bodoči študentje za
najrazličnejše fakultete, neprijetno presenečena. Moji mladi, vedoželjni prija-
teljici so dali jašno vedeti, da je število študentov vse večje, zgradba pa je bila
zgrajena za polovico manj, da bodo najprej zmedeno tipali strani velemesta
in naj jim to ne vzame preveč časa, da se jim bo v primeru dvopredmetnega
študija več predmetov prekrivalo, da se bodo prekrivali tudi izpiti, da z ome-
jitvijo poberejo samo smetano, pa še vedno ostanejo taki, ki še zdaleč niso
kos zastavljenim ciljem, da naj se že zdaj učijo za študij, saj je časa premalo,
da morajo seveda zelo uspešno narediti maturo, sicer se lahko od sanj kar
poslovijo, da priporočajo celo, da po opravljeni maturi ostanejo doma in v
naslednjem letu utrdijo svoje znanje, če o le-tem niso 100 % prepričani, da tu
ne bo učenja, kakršnega poznajo z gimnazije, zato se temu ne reče "učenje"
ampak "študiranje", da se mora ta proces študiranja začeti takoj v oktobru in
ne mesec pred izpitom, da se študijske "počitnice" v resnici imenujejo izpitno
obdobje, da bodo najbrž vsi do decembra spali, potem pa marca ugotovili, da
ne morejo narediti letnika in bodo ponavljavci, če bodo tako nadaljevali bodo
izgubili tudi status študenta, potem ne bo več nikakršnih ugodnosti... skratka
konec sveta! Hja, človek se vpraša, kdo bi potem in po tem sploh še študiral?
ObžoriiiK
februar 2004
11
gospodarstvo
Izvajalci so zadovoljni s potekom del
Na gradbišču hidroelektrarne Boštanj dela potekajo v polnem zamahu. Nekateri deli prve v verigi spodnjesavskih elek-
trarn že dobivajo obrise končnega izgleda, predvsem prvo od petih prelivnih polj, pa tudi dolvodni del prvega od treh
agregatov stro-jnice. Na impresivno velikem gradbišču se tako okrog 120 delavcev s pomočjo številnih strojev in naprav,
med katerimi izstopa predvsem šest žerjavov, nezadržno približuje končnemu cilju - izgradnji HE Boštanj. Kako pote-
kajo dela, smo povprašali predstavnike nekaterih izvajalcev.
Prvi od treh konusov je ze »skrit« v betonu, v ozadju prvo prelivno polje
Željko Petovar, konzorcij GIZ
Gradis/NGR, d.d.: Naš konzorcij
izvaja  kompletna  gradbena de-
la na jezovni zgradbi HE, to je na
pretivnih poljih in na strojnici. Ta
dela spadajo med najzahtevnejša
gradbena dela pri HE, saj gre za
izdelavo zelo zahtevnih opažev in
betoniranje zahtevnih betonskih
konstrukcij, pričela pa so se ok-
tobra lani. Prvo prelivno polje bo
pripravljeno za montažo opreme
29. februarja, vseh pet pa v za-
četku maja. Vtok in iztok vodne
poti pri strojnici bosta za montažo
hidromehanske opreme priprav-
Ijena konec julija, celotna zgrad-
ba strojnice pa v začetku oktobra.
Vse te roke obvladujemo in ne vi-
dimo ovir, da ne bi bili v celoti iz-
polnjeni. Tudi končni roki, se pravi
končanje del za pričetek polnje-
nja bazena do 1.9.2005 in zaklju-
ček vseh naših del do 14.4.2006,
so uresničljivi. V zimskem času
smo sicer imeli nekaj težav zara-
di nizkih temperatur, toda to smo
že »vračunali« v plan dela, zdaj
pa nam gre na roko tudi čedalje
»daljši« dan, kar omogoča lažjo
organizacijo dela in to s pridom
izkoriščamo.
Andrej Zajc, IRAAA d.o.o., Insti-
tut za raziskavo materialov in
aplikacije: Naš inštitut pri gradnji
HE Boštanj opravlja kontrolo vgra-
jevanja betonov, tako da so kom-
pletna betonerska dela pod na-
šim nadzorom. Zagotavljamo ka-
kovost betona, ki mora ustrezati
vnaprej določenim kriterijem, na-
to pa o tern na sestankih poroča-
mo investitorju. Dela z našega vi-
dika potekajo povsem v redu. Ob-
časno sicer pride do težav, ki pa
jih s skupnim nadzorom sproti re-
šujemo. V nobenem primeru pa ne
dovolimo izvajanja del, dokler ka-
kovost betona ni ustrezna. Skrat-
ka, skrbimo, da se parametri kva-
litete spoštujejo.
prof.dr. Miha Tomaževič, Zavod
za gradbeništvo Slovenije:  HSE
je del neodvisne zunanje kon-
trole kakovosti pri izgradnji je-
zovne zgradbe HE Boštanj pove-
ril Zavodu za gradbeništvo Slove-
nije  (ZAG),  javnemu  raziskoval-
nemu zavodu in osrednji sloven-
ski inštituciji za gradbeništvo. Pri
izgradnji tako pomembnih objek-
tov je kakovost gradnje, za kate-
ro sicer odgovarja izvajalec, od-
visna tudi od učinkovitosti nad-
zora. Da bi kontroliral skladnost
kakovosti vgrajenih materialov in
proizvodov z zahtevami projekta,
ZAG z občasnimi preskusi prever-
ja, če vgrajeni materiali ustrezajo
zahtevam projekta, kontrolira ka-
kovost zemeljskih in geotehničnih
del, asfalterskih del, injektiranja
in jet groutinga, pa tudi kakovost
kovinskih in polimernih materia-
lov, ki se uporabljajo pri izgradnji
jezovne zgradbe.
Zdenko Josipovič, IBE d.d.: Naše
delo pri gradnji HE Boštanj je pro-
jektiranje izvedbenih projektov
za energetski del hidrolektrarne,
to je za pretočna polja in strojni-
co. Delo poteka v skladu z načr-
tom in držimo korak z zastavljeno
dinamiko izvedbenih del. Naš cilj
je bil, da pariramo zastavljenim
rokom, tako da z naše strani ni
večjih problemov, razen dnevnih
operativnih, ki jih sproti rešujemo
v sodelovanju z izvajalci in inves-
titorjem. Ocenjujemo, da so dela
nekje na sredi, ter da bo projekt
končan v dogovorjenih rokih.
Peter Žigante, Savaprojekt d.d.:
Naše podjetje je za HE Boštanj že
pred leti izdelalo lokacijski načrt
ter planske akte, vršili smo tudi
odkup zemljiŠč in his ter reševa-
li problematiko "rušencev", to je
ljudi, ki so se morali preseliti. Za
gradbeno jamo in jezovno zgradbo
smo delali projekt pripravljalnih
del, poročilo o vplivih na okolje
ter vodili postopek za pridobiva-
nje dovoljenj, za gradbeno jamo
12
februar 2004
ObzofniK
gospodarstvo
Poslovna cona Vrbina - da ali ne?
Obdnski svet Občine Krško je v nadaljevanju 14. redne seje obravnaval in sprejel Poročilo o delu
na projektu Poslovna cona Vrbina v letu 2003 in hkrati podprl nadaljnje aktivnosti posebne projek-
tne skupine, ki jo vodi Franc Češnovar. Obravnava te točke pa je nepričakovano potekala tudi pod
vtisom zapleta, ki se je v zvezi s tern projektom zgodil na relaciji občina - država. Občino Krško je
namreč le nekaj dni prej neprijetno presenetilo negativno mnenje, ki ga je k izgradnji Poslovne
cone Vrbina podala Uprava za jedrsko varnost RS, ki je v svojem dokumentu zapisata, da bi načrto-
vani objekti in dejavnosti lahko ogrozili nemoteno delovanje nuklearke.
smo izdelali tudi prostorsko doku-
mentacijo. Trenutno sodelujemo
pri prostorskem delu dokumenta-
cije za ureditve v akumulacijskem
bazenu in vodimo postopek prido-
bivanja dovoljenj. Čeprav pri iz-
gradnji energetskih objektov - ra-
zen za izvenprostorske objekte -
nimamo referenc, so naše ambici-
je večje, saj gre za zelo aktualen
projekt v našem domačem okolju.
Gtede sodelovanja s HSE smo za-
dovoljni, saj je investitor dobro
zastavil projekt. Stvari tečejo do-
sti gladko in z veliko mero medse-
bojnega razumevanja. Roki so si-
cer precej tesni, toda doslej smo
jih izpolnjevali, čeprav so zakoni-
tosti takšne gradnje specifične in
to ni vedno lahko.
Orest Snežič, Montavar d.o.o.:
Julija lani je naše podjetje pod-
pisalo pogodbo z naročnikom HSE
d.o.o. za izdelavo in montažo hid-
romehanske opreme za HE Bo-
štanj. V prvi fazi po podpisu po-
godbe je naše podjetje s podizva-
jalcem Hytep d.o.o. pričelo z ak-
tivnostmi na izdelavi tehnične do-
kumentacije. Oktobra je sledi-
la izdelava prvih segmentov hid-
romehanske opreme (vbetonira-
nih delov) ter tudi dobava le-teh.
Te pozicije je za nas izdelalo pod-
jetje Inkos d.o.o. iz Krmelja, ki bo
z nami sodelovalo na tern projek-
tu tudi v bodoče. Konec leta smo
v našem podjetju končali z izde-
lavo prvega sklopa vodil za zapo-
rnice na prelivnih poljih in jih do-
bavili na gradbišče v začetku le-
tošnjega leta. Začetek montaže
dobavljene opreme je 25.2., za-
to smo 23.2. pričeli z aktivnost-
mi in pripravljalnimi deli na grad-
bišču. S potekom aktivnosti na ob-
jektu smo do sedaj zadovoljni, saj
potekajo dela z naše strani v skla-
du s terminskim planom in pogod-
benimi obveznostmi.
Poslovna cona Vrbina je bila na-
črtovana že v planskih dokumen-
tih obdne leta 1974, nakar je bil
osem let kasneje sprejet tudi ur-
banistični načrt, ki območje na 70
hektarjih površine, ki se razpro-
stira od železniške proge ob Evro-
sadu do roba naselja Spodnji Sta-
ri Grad, opredeljuje kot zazidlji-
vo. A glede na to, da se območ-
je nahaja v 1500-metrskem pa-
su okoli nuklearke, je Uprava za
jedrsko varnost v fazi pridobiva-
nja potrebne dokumentacije Ob-
čini Krško podala negativno mne-
nje k izgradnji industrijske cone
na tem obmoqu. Med drugim tudi
z argumentom, da bi se ob upora-
bi objektov na tem območju znat-
no povišalo število ljudi, ki bi bi-
li lahko ogroženi v primeru more-
bitne jedrske nesreče. Zaradi tega
se je župan Bogovič takoj odpravil
na sestanek na Upravo za jedrsko
varnost in na seji svetnike pomi-
ril z obljubo, da bo Občina nare-
dila vse, da bi zaplet odpravila in
nadaljevala s projektom. Za ome-
njeno negativno mnenje naj ne bi
bilo nikakršnih zakonskih podlag.
Slaba koordinacija vladnih služb
oziroma soglasodajalcev k pro-
jektu je sicer več kot odtna ali pa
ti ne vedo, kje naj bi se poslovna
cona dejansko nahajala, saj je bi-
lo do sedaj s strani driave prav za
projektno dokumentacijo Poslov-
ne cone Vrbina vloženih že 70 mi-
lijonov tolarjev, Občina Krško pa
naj bi pridobila tudi okoli 100 mi-
lijonov tolarjev nepovratnih sred-
stev iz naslova neposrednih regio-
nalnih spodbud in strukturnih skla-
dov Evropske unije in tudi sama bo
za ta projekt v obdnskem prora-
čunu planirala več deset miljjo-
nov. Najprej naj bi uredili zahod-
ni del tega območja, ki se nahaja
ob naselju Vrbina, v njem pa naj
bi občina, tudi s pomočjo državnih
sredstev, na približno 4 hektarjih
investirala v izgradnjo tako ime-
novanega podjetniškega inkuba-
torja, ki bi bil ob znižani najemni-
ni na voljo podjetnikom s perspek-
tivnimi programi. Na tem območ-
ju se tudi že dogovarjajo z lastni-
ki zemljišč za odkup, v ta namen
ustanovljena projektna skupina
pa je na ogled bodoče industrijske
cone tudi že pripeljala potencial-
ne investitorje. B.M.
TERMOEUKTRARNA
BRESTANI C Ad..
PROIZVODNJA - JANUAR 2004
hse
Holding Stownsts ttlektrame d.o.o
B.M.
VIR	PROIZVODNJA		PORABA GORIVA			
			ZEMELJSKI	PLIN	KURILNO OLJE	EL
PLINSKI BLÖK 1	0	kWh	0	Sm3	0	kg
PLINSKI BLÖK 2	605.370	kWh	252.087	Sm3	0	kg
PLINSKI BLÖK 3	221.073	KWh	88.729	Sm3	499	kg
PLINSKI BLÖK 4	3.462.000	kWh	1.149.838	Sm3	0	kg
PLINSKI BLÖK 5	3.606.000	kWh	1.181.781	Sm3	0	kg
PARNATURBINA1	0	kWh				
PARNATURBINA2	204.694	kWh				
MERITVE EMISIJ		-JANUAR		2004						
VIR	GORIVO			mg/m3		NOX mg/m3			CO mg/m3	
			izmerjeno		dovoljeno	izmerjeno	dovoljeno	izmerjeno		dovoljeno
PLINSKI BLÖK 4		ZP	0		35	98,3	100	1		100
PLINSKI BLÖK 5		ZP	0		35	98,2	100	0,9		100
ZP - zemeljski plin
ObzofniK
februar 2004
13
gospodarstvo
"Vinu Brežice je vredno pomagatr
Podjetje Vino Brežice je konec prejšnjega leta zašlo v likvidnostne težave. Razlog so veliki dolgo-
vi, vendar v podjetju so prepričani, da lahko primerna finančna reorganizacija, pri kateri računajo
tako na lastnike, upnike in državo, ohrani podjetje in okoli 120 detovnih mest. Kljub vsemu pa ni-
so našli druge rešitve kot zaprtje maloprodajnih trgovirv.
Problem Vina Brežice so visoki
krediti in prevelike obresti, ki jih
s trenutnim poslom podjetje ne
more pokriti. Podjetje tako pla-
čuje 300 milijonov tolarjev obre-
sti letno, banke pa tako terja-
jo skupno pribtižno 2 milijardi to-
larjev. Zato so v podjetju že za-
čeli s postopki finančne reorgani-
zacije, pri kateri računajo na po-
moč upnikov, torej bank, države
in lastnikov.
Vino je v 30% lasti investicijskega
fonda, 20% lasti Pivovarne Laško,
13% lasti Poštne banke Slovenija,
svoj delež pa imajo tudi Krekova
družba, Kmečka družba, Sloven-
ska odškodninska družba in dru-
gi. V podjetju so prepričani, da bo
reorganizacija uspela, saj kot pra-
vi direktor Matjaž Pegam, podjet-
je kljub vsemu trdno stoji na tržiš-
ču in beležijo rast prodaje pri več-
jih kupcih, kot so Spar, Mecatro,
Tuš. Tudi prokurist Živko Pregl je
poudaril, da je podjetje sicer ta-
ko slabo, da si ne more pomagati
samo, vendar še dovolj močno, da
mu je vredno pomagati.
Izguba v lanskem letu je ocenje-
na na 350 do 400 milijonov tolar-
jev, kar je pol manj kot leto prej.
Predlog uprave in prokurista, ki ga
je podprl tudi nadzorni svet Vina
Brežice, je, da izgubo iz prejšnje-
ga leta pokrijejo iz kapitala. Pol-
ovico bančnih terjatev, torej mi-
lijardo tolarjev, pa naj bi banke
pretvorile v kapital. Na tej osnovi
naj bi se obresti za naprej zmanj-
šale za polovico, vračanje glavni-
ce kreditov naj bi se odložilo do
leta 2008, del garancije za dolg
pa naj bi prevzela država. Kar bi
pri obrestih ohranili, naj bi med
drugim investirali v nujno opremo
in vzdrževanje. Trenutno poteka-
jo pogajanja z bankami, pa tu-
di pogovori na gospodarskem mi-
nistrstvu, kmalu pa naj bi sklica-
li skupščino, na kateri naj bi potr-
dili predlog. V podjetju predvide-
vajo, da bo vse jasno v roku dveh
mesecev.
Zaključena pa je že zgodba ma-
loprodajnih trgovin, ki jih bodo v
Dobovi, Krški vasi in Brežicah za-
prli 30. aprila, saj so prinašale iz-
gubo v višini desetih milijonov to-
larjev letno. Tako naj bi brez de-
la ostalo 25 delavcev. Direktor Pe-
gam je sicer poudaril, da so po-
skušali najti prevzemnike trgovin,
a zaenkrat jim to še ni uspelo.
Ob tern je še zanikal govorice o
zmanjševanju plač in zatrdil, da
so te v skladu s kolektivno pogod-
bo. Sicer pa v letošnjem letu na-
črtujejo povečanje prodaje last-
nih blagovnih znamk za 16%, tr-
govskih blagovnih znamk za 13%,
obseg proizvodnje za Coca-Co-
lo pa se predvidoma ne bi spre-
minjal.
L. Petrišič
Prokurist Vina Breiice Živko Pregel in direktor Matjaž Pegam
Minister sprejel predlog
Sevniška Jutranjka je na podlagi
veljavne zakonodaje zaradi tež-
ke finančne situacije na ministr-
stvo za delo podala vlogo za odlog
plačila že odloženih prispevkov, ki
je že v reševanju, ter vlogo za od-
log tekoče nastalih prispevkov v
letu 2004, po izplačilu plač iz na-
slova SPIZ. Sevniški župan Kristi-
jan Jane in direktor Jutranjke Mi-
ha Rabič sta na srečanju z mini-
strom za delo Vladom Dimovskim
predstavila prizadevanje Jutranj-
ke in Občine Sevnica za ohranitev
delovnih mest. Zaradi prilagodit-
ve tržnemu gospodarstvu je druž-
ba v skladu s pripravljenim načr-
tom finančnega, kadrovskega ter
razvojnega prestrukturiranja izve-
dla popolno prestrukturiranje po-
slovnega procesa, ki je predvide-
vala ohranitev 175 delovnih mest.
Družba danes zaposluje že 208 de-
lavcev, predvsem na račun formi-
ranja lastne trgovske mreže. Veli-
ko finančno obveznost predstavlja
še izplačilo odpravnin trajno pre-
seinim delavcem, obveznosti do
ZZZS ter zagotavljanje pogojev
za tekočo proizvodnjo. Direktor
družbe Jutranjka je ministra sez-
nanil s stališči vodstva družbe, da
bi družba lahko v prihodnje uspeš-
no poslovala le pod pogojem, da
se obveznosti za SPIZ konvertirajo
v lastniški delež. Minister je zav-
zel pozitivno stališče do predloga,
zato bo Jutranjka ponovno poda-
la vlogo za odlog plačila prispev-
kov SPIZ in za pričetek postopkov
za konverzijo vseh terjatev Minis-
trstva za delo v lastniški delež Ju-
tranjke.
studio I
©GfO
Butpodel
ciruijkat
KZKrško
Leta 1993 ustanovljena
Kmečka zadruga Krško s
53 zaposlenimi in 285 čla-
ni je znana predvsem kot
vinogradniško-vinska hiša,
kakovosti zavezano delo
pa so kronali s pridobitvijo
certifikata kakovosti.
Z uvedbo sistema vodenja ka-
kovosti so v zadrugi kot šele
tretja vinska hiša v Sloveniji
prišli do standarda kakovosti
ISO 9001/2000, ki po besedah
direktorja Antona Planinca
pomeni razpoznavnost na tr-
gu ter zaupanje potrošnikov
v podjetje in njegove izdel-
ke. Certifikat jim je v kape-
li kostanjeviškega gradu po-
delil minister za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano Franc
But. V pogovoru o vinski pro-
blematiki je napovedal boj
proti sivi ekonomiji na podro-
čju prodaje vina, saj več kot
50 % slovenske vinske proiz-
vodnje konča na sivih trgih,
kar poslabšuje pogoje tistim,
ki tržijo uradno in se trudijo
za kakovost.
Krška Kmečka zadruga je la-
ni v proces proizvodnje in tr-
ženja vina vključila še t. i.
HACCP sistem obvladovanja
kritičnih točk v proizvodnem
procesu, namenjen zagotav-
Ijanju sledljivosti vseh seg-
mentov vinogradniške in vin-
ske proizvodnje, od pride-
lave grozdja do stekleniče-
nja vina.
Zadrugin enolog Zdravko
Mastnak sicer dvomi, da so
vsi vinarji res zainteresirani
za certificiranje in sledljtvost
proizvodnega procesa, saj se
raje kalkulantsko odločajo za
nižje cene. V Kmečki zadrugi
zato upajo, da bo certifikat
nekaj pomenil tudi na trgu,
saj so do sedaj ves cviček, ki
zavzema 85 % njihove vinske
proizvodnje, lahko prodali.
doma, zdaj pa ocenjujejo,
da ga bodo morali v prihod-
nje 20 do 30 % izvoziti. P. P.
14
februar 2004
ObzorniK
gospodarstvo
Podjetniški center prad likvidacijo?
Ob obravnavi programa dela Podjetniškega centra Krško za leto 2004 je
njegov Upravni odbor na zadnji seji med drugim zavrnil tri variante fi-
nančnega plana, ki vse predvidevajo precejšnjo izgubo, in sicer od od
2,5 do 18 milijonov tolarjev. Kljub temu je člane odbora močno pre-
senetil predlog direktorice Marije Krušič, da naj bi sprejeli sklep, po
katerem bi v zavodu takoj začeli s postopkom sodne likvidacije le-te-
ga, zaposlenim delavcem pa izplačali vse pripadajoče stroške iz dela.
Svoj predlog je direktorica utemeljila z ugotovitvijo, da Občina Krško in
ostale institucije niso pripravljene sofinancirati razvoja gsopodarstva,
še posebej malega gospodarstva in turizma, dokaz za to pa naj bi bila
predlagana osnutka občinskih proračunov za leti 2004 in 2005. Čeprav
je župan Bogovič že nekajkrat najavil združevanje razvojnih institucij v
občini in s tem povečanje njihove učinkovitosti ob manjših stroških, se
doslej to še ni zgodilo. Glede na na način podanega predloga je težko
verjeti, da gre za dogovorjeno ukinitev Podjetniškega cetra, še poseb-
no, ker je tudi vodja oddelka za gospodarstvo na občini Franc Černelič
tak predlog zavrnil. Ali gre za svojevrsten, četudi za javni zavod precej
neobičajen način pritiska na ustanovitelja, ki menda zavodu ne zago-
tavlja ustreznih pogojev za delovanje, pa bo moč izvedeti po naslednji
seji upravnega odbora. S.M.
Posavski sadjarski dnevi
V organizaciji Sadjarskega društva Artiče, Kmetijsko gozdarske
zbornice Slovenije in brežiške izpostave Kmetijsko gozdarskega
zavoda Novo mesto so v Artičah 12. in 13. februarja potekali še-
sti sadjarski dnevi Posavja.
Tradicionalno srečanje sadjarjev
je tudi oblika izobraževanja ter
vezi  med  stroko in  neposredno
prakso, kar je v Posavju kot enem
izmed treh velikih sadjarskih po-
dročij v Sloveniji gotovo potreb-
no. Strokovnjaki iz mariborske
Kmetijske fakultete, Ijubljanjske
Biotehniške fakultete ter iz raz-
ličnih svetovalnih služb so prvi
dan predavali o škodljivcih in bo-
leznih ter o okolju prijaznem var-
stvu sadnega drevja, drugi dan pa
o gnojenju in namakanju, kar je
bilo po lanski suši seveda v ospre-
dju. Letošnjih sadjarskih dni se je
udeležilo okrog 100 sadjarjev iz
Posavja pa tudi Dolenjske, pred-
sednik Sadjarskega društva Artiče
Miha Haler pa poudarja, da lahko
sadjarji tako na enem mestu izve-
jo za različne izkušnje. Ob bližajo-
čem se vstopu v EU posavski sad-
jarji poudarjajo, da se bodo mo-
rali zaradi skup-
nega nastopa na
velikem evrop-
skem trgu in laž-
jega pridobiva-
nja subvencij po-
vezovati. Pristo-
pajo k različnim
zadrugam, pred-
vsem k lani regi-
strirani Sadjarski
zadrugi Evrosad,
ki je ob nastanku
poleg ustanovite-
Ijev, Sadjarstva Evrosad in Sadjar-
stva Bianca, združevala še 43 sad-
jarjev, do začetka marca pa spre-
jemajo še nove člane. Po bese-
dah njenega predsednika Boštja-
na Kozoleta jih imajo že 15, pri-
čakujejo pa jih še nekaj, pred-
vsem tistih, ki so bili prej v Sad-
jarski zadrugi Posavje. Ker pa so
med tremi registriranimi organi-
zacijami proizvajalcev v Sloveniji
edini, ki so januarja tudi dejansko
začeli delovati, se po Kozoletovih
besedah za pristop zanimajo tudi
sadjarji iz drugih koncev Slovenije
in projekt postaja ne le posavski,
ampak slovenski. P. P.
Sadjarji so z zanimanjem poslusali strokovnjake.
»PoStÄa bo knela svojo ropjo,
oospodarstvo pa ne!«
Obdobje od leta 1991 do 1995 je bilo v Posavju na gospodar-
skem področju eno najbolj kritičnih obdobij, zadnja štiri le-
ta pa so bila po mnenju ZZZS - Območne organizacije svo-
bodnih sindikatov Posavja temu obdobju zelo podobna. Kot
pravijo, slabši, kot je položaj gospodarstva in s tem delavcev
v Posavju zdaj, ne more biti.
Obdobje zadnjih štirih let je bilo zaznarnovano s številnimi prisil-
nimi poravnavami in s stečaji in posledično z velikim številom od-
puščanj delavcev. Kot pravi Ladislav Rožič iz območne organiza-
cije sinidkatov Posavja, še tista podjetja, ki so v Posavju ostala,
propadajo.
V  začetku leta 2000 je bilo zaposlenih okrog 25 tisoč delavcev, v
začetku letošnjega pa le še 22.500. Brezposelnost v Posavju je med
največjimi v državi, saj je kar za 35% večja od slovenskega pov-
prečja. Poleg tega je pobesedah Marjana Urbanča dodaten pro-
blem tudi strukturna brezposelnost, kar pomeni, da delodajalcem
ne ustrezajo nezaposleni na zavodu zaradi neustrezne izobrazbe.
Največji problemi naj bi trenutno bili med kovinarji.
. Težave so bile po panogah različne, predvsem pa v tekstilni indu-
striji. 138 delavk je izgubilo delo v Jutranjki Orlice v Brežicah, 114
v Jutranjki Sevnica, 225 v Labodu Libna Krško, 167 v Lisci Sevni-
ca ter 130 delavk v Beti Dobova. Veäna jih je ostala brez odpra-
vnine.
V  Posavju pravzaprav nimamo več večjega gradbenega podjetja.
Ostala je le še IGM Sava, medtem pa so se Opekarna Brežice, To-
grel in SGP Posavje Sevnica znašli v stečaju oziroma prisilnih po-
ravnavah. Podobno je z gostinstvom in trgovino. Zaradi manjše-
ga števila kupcev iz Hrvaške so se začele zapirati številne trgovi-
ne ob meji in ostalem območju. »Posavje svojega trgovca nima,«
je poudaril Rožič. Odprtih je še kar nekaj stečajev oziroma prisil-
nih poravnav.
In kaj bo prinesla vključitev Slovenije v Evropsko skupnost? Ro-
žič napoveduje predvsem reorganizacijo Mercatorja, zaradi kate-
re naj bi številni Posavci, ki se zdaj vozijo v Novo mesto, izgubili
delo. Poleg tega bodo trgovci nerentabilne trgovine zaprli. V tek-
stilni industriji naj bi podjetja ohranila blagovne znamke, sicer pa
naj bi setili na jug.
Kot zatrjuje Marjan Urbanč, slabše, kot je, ne more biti in upajo,
da se bodo zadeve v gospodarstvu izboljšale. Po njegovem mnenju
je marsikaj odvisno od poslovodstva podjetij kljub slabim razme-
ram na trgu. In kot je zaključil Rožič: »Poiitika bo imela svojo regi-
jo, posavsko gospodarstvo pa še zdaleč ne!« LP.
Iseja Odbora za HE na sp. Savi
Na svoji 4. seje se je sestal Odbor za HE na spodnji Savi. Načrte in cilje
za leto 2004 je predstavil direktor projekta izgradnje Bogdan Barbič,
direktor HSE - IIP Vojko Sotošek pa je predstavil plan izgradnje vodne
državne in lokalne infrastrukture. Člani so razpravljali o spremljanju iz-
gradnje HE Boštanj, o načinu vključevanja posavskega gospodarstva v
izgradnjo in o aktivnostih Posavja v zvezi z izgradnjo v letošnjem letu.
Predstavniki investitorja HE Boštanj bodo krajanom Orehovega predsta-
vili rekonstrukeijo in prestavitev ceste R 679 in nadzor v skladu z loka-
cijskim načrtom, možnosti za obvoznico na Orehovem, kar je pobuda
krajanov ter vodooskrbo Orehovega. V prostorih Občine Sevnica pa bo
od 26. februarja ob 11. marca v času uradnih ur javna razgrnitev doku-
mentaeije za akumulaeijski bazen HE Boštanj.
ObzorniK
februar 2004
15
kultura
NOVICE ob robu
Trije zlati Prešernovi nagrajenci
V organizaciji Občine Krško in Zveze kulturnih društev Krško je 6.februarja v krškem kultur-
nem domu potekala osrednja slovesnost v počastitev kulturnega praznika, na kateri so podelili
dvanajst Prešernovih plaket za vidno delo in dosežke na kulturnem področju. Najvišja prizna-
nja - Zlato prešernovo plaketo so prejeli Ana Breznikar, Janko Avsenak in Drago Gradišek.
"Vsako, še taKo humano priza-
devanje, katerega vodilo ni Iju-
bezen, nima svojega pravega po-
mena. Ljubiti se ne da iz egoistič-
nih razlogov, temveč samo iz od-
prtosti in dobrohotnosti. Ob vseh
poskusih sobivanja in srečevanja
različnih svetovnih kultur je edino
ljubezen tista, ki vse premaga. In
po ljubezni hrepeni sleherno člo-
veško bitje. Kultura ni del narave.
Je v kontekstu človeka, ki s spo-
sobnostjo globje in višje zavesti
ustvari nekaj novega. Nikakor pa
nas kultura ne jemlje in ne dviga
iz narave, temveč nas na nov, sve-
tovljanski način vrača k naravi in
sočloveku. A povezava med Ijud-
mi ni uporaba telefona za kratek
pogovor ne vozilo, ni sms z virtu-
alnim srčkom, ne elektronska poš-
ta za hitre prenose multimedijskih
sporočil, tudi ni denar za letalsko
vozovnico", je na slovesnosti me-
nil slavnostni govornik Jože Vo-
grin, ki je svoje misli o ljubezni in
kulturi strnil na skupni imenova-
lec, da so vezi med ljudmi ljube-
zen, slednja pa je v vsej evolucij'
ski dobi človeštva temelj kulturi.
V nadaljevanju so podelili najviš-
ja občinska priznanja posamezni-
kom in društvu, ki so s svojim de-
lom vidno prispevali k razvoju kul-
turnih dejavnosti v občini Krško.
Bronaste  Prešernove  plakete  so
na občinski proslavi prejeli: Anica
Zorko, Mitja Kuselj, Maja Virant
in Miran Petelinc, na krajevnih
proslavah pa Dejan Učakar, Nata-
lija Bahčič, Branko Kink in Vlasta
Moškon na Senovem, v Brestanici
Dana Zupan, Franc Rakar in Maks
Mešiček ter v Kostanjevici na Kr-
ki Toni Homan. Srebrne Prešer-
nove plakete so prejeli Mato Za-
konjšek, Stanko Kožuh, Margare-
ta Marjetič, Boris Erjavec in Gle-
dališka skupina DKD Svoboda Se-
novo, v imenu katere je srebrno
plaketo prevzela režiserka Boža
Ojstršek. In senovski gledališčniki
so ob tej priložnosti že dvajsetič
in hkrati tudi zadnjič na odru od-
igrali predstavo Čaj za dve, za ka-
tero so bili v minulem letu na Ču-
farjefih dnevih na Jesenicah, tek-
movanju amaterskih gledaliških
skupin nagrajeni z dvema najviš-
jima plaketama. In tudi tokrat je
ena izmed treh najžlahtejših - zla-
tih Prešernovih plaket šla v roke
članici DKD Svoboda Senovo - Ani
Breznikar, za več kot pet dese-
tletij gledališkega ndejstvovanja.
Poleg Breznikarjeve sta zlato pla-
keto prejela tudi profesor Drago
Gradišek in Janko Avsenak, oba
za bogato ustvarjanje na glasbe-
nem področju.
Sicer pa se je v sklopu kulturne-
ga praznika širom po občini Kr-
ško zvrstilo več kulturnih priredi-
tev, med prvimi so glasbeni večer,
pravjtako v krškem kulturnem do-
mu, z naslovom Pojmo in igrajmo
slovenske Ijudske pesmi pripravi-
li člani Kulturno umetniškega dru-
štva Slovenija - Josip Hotko - har-
monika, Blanka Pozycka - violi-
na, Matjaž Prevejšek kotrabas
ter pevka Martina Živič. Četudi so
si nadeli naziv KUD Slovenija, gre
za domače kulturno društvo iz Go-
renje Lepe vasi pri Velikem Trnu,
katerim je bil to šele četrti skup-
ni nastop, na katerem so zaigrali
venček slovenskih Ijudskih pesmi,
kar je tudi osnovna dejavnost dru-
štva. Člani društva so predstavili
še svojo drugo dejavnost, sekcijo
oziroma aktiv - izročila iz doma-
če skrinje, ki pa si prizadeva ohra-
njati domača gospodinjska opravi-
la, od kvačkanja, pletenja, veze-
nja, do kuhanja. B. Mavsar
1 leve: Janko Avsenak, Ana Breznikar in Dra%o Gradilek
Kulturni praznik v Sevnici
V počastitev slovenskega kulturnega praznika so tudi v Občini Sevnica
potekale različne kulturne prireditve. Osrednja občinska slovesnost je
bila v Kulturni dvorani, kjer je obiskovalce nagovoril pater dr. Karel Gr-
žan iz Razborja, glasbeni koncert pa je izvajal orkester slovenske poli-
cije s pevko Alenko Godec. Tudi v Krmelju so v počastitev kulturnega
praznika in praznika Osnovne sole Krmelj priredili koncert z literarnim
večerom učencev Glasbene sole Sevnica iz Krmelja, Šentjanža in Tržišča
in literarne skupine Knapec iz Osnovne sole Krmelj. Na kulturnem veče-
ru na Razborju je obiskovalcem zapel Posavski oktet, svoja likovna dela
pa je razstavila Alenka Bogovič.
Podelili tri zlata odličja
Zveza kulturnih društev Brežice
je na proslavi ob kulturnem praz-
niku 6. februarja podelila pirzna-
nja in odličja za kulturne dosež-
ke v preteklem letu. Priznanja so
prejeli Aleksander Rožman, Mar-
janca Ogorevc, Zdenka Dušič in
Andrej Kvartuh, bronasto odlič-
je je prejel Sandi Šumlaj, srebrna
Drago Savnik, Branko Avguštin in
MePZ KUD Oton Župančič Artiče,
zlato odličje pa KUD Slavček Ve-
lika Dolina, Elizabeta Križanič in
Vlado Cedilnik.
"Kovinska" umetnost
Društvi za varilno tehniko Krško in Ljub-
ljana sta ob kulturnem prazniku v gale-
riji Vojašnice Cerklje ob Krki odprli raz-
stavo likovnih ustvarjalcev v kovini. Nev-
sakdanji izdelki umetnostnih varilcev in
kovačev so pritegnili veliko obiskoval-
cev, med razstavljalci pa sta bila tudi
umetnostni varilec iz Sevnice Rudi Sto-
par z izdelkom, poimenovanim "Adam in
Eva", ter kovač Jernej Zorko iz Župeče
vasi z "Vrtnico", pri katerem so nasled-
nji dan izvedli še delavnico v umetnost-
nem oblikovanju kovin.
Povsod naj sije sonce
Ob kulturnem prazniku je Janja Blat-
nik iz Leskovca v
tamkajšnji osnov-
ni Soli predsta-
vila svojo knjiž-
no novost Pov-
sod naj sije son-
ce, v kateri je
zbrala spomine,
misli in razmiš-
ijanja.Knjigo je
predstavila prof.
Veronika Vizjak.
i'OVM'MJ N'AJ S\}V. SONCJ-;
Artiški pevci praznujejo
Kulturno umetniško društvo Oton Župan-
čič Artiče je 8. februarja praznovalo več
rojstnih dni, saj so v okviru kulturnega
praznika v Artičah obeležili 40 let mo-
škega pevskega zbora ter 20 let mesa-
nega pevskega zbora. Rojstna dneva so
v dvorani Prosvetnega doma obogatili
ljudski pevci Fantje artiški, ljudski godci
trebeški drotarji, otroški pevci zbor OS
Artiče, mladinski pevski zbor OŠ Artiče,
ženski pevski zbor OŠ Artiče.
Srecanje Ijudskih pevcev
Kulturno društvo Stane Kerin Podbočje
je pripravilo srečanje Ijudskih pevcev z
naslovom »zapojmo čisto po domače«.
V polnem podboškem kulturnem domu
so nastopili gostitelji Koledniki iz Buše-
če vasi, ženski zbor Aktiva kmečkih že-
na Pod Gorjanci, Fantje z vasi iz Škocja-
na, Ljudske pevke iz Šmarčne in Ljudski
pevci z Rake.
Fotografskinatečaj
Občina Krško je razpisala fotografski na-
tečaj "motivi občine Krško", s pomočjo
katerega namerava seštaviti arhiv foto-
grafij, ki bodo predstavljale kraje, Ijudi
ter kulturno-zgodovinske in naravne zna-
menitosti občine. Fotografije naj prikazu-
jejo različne motive, posnete pa morajo
biti na območju občine Krško v lefu 2004.
Prvi rok za oddajo barvnih fotografij veti-
kosti 13 x 18 cm je 24. maj, drugi pa 8.
november. Razpis za natečaj je objavljen
tudi na spletnih straneh Občine Krško.
16
februar 2004
ObzorniK
kultura
Uspehi pianistov
V Zagrebu je potekalo deseto mednarodno pianistično tekmova-
nje "Etide i skale", ki se odvija vsake dve leti. V različnih starost-
nih kategorijah se predstavljajo mladi pianisti iz vse Evrope, oce-
njevalno komisijo pa sestavljajo zveneča imena iz tovrstnega sve-
ta. Letos je v I. kategoriji 4. nagrado prejela Eva Marija Stopar,
učenka prof. Karoline Vegelj Stopar, lepo pa sta odigrala tudi Bri-
na Skočaj, ki je bita 14. in Lucijan Levak, ki je bil 20., oba učen-
ca prof. Sanje Rebič Gašparlin. V III. Kategoriji je kot edina Slo-
venka med konkurenco 7. mesto dosegla Ana Stopar, učenka prof.
Karoline Vegelj Stopar.
Kultunti mozaik
V počastitev kulturnega praznika je kriki sklad za kulturne dejavnosti
14.februarja organiziral kulturni mozaik, v okviru katerega so se s pes-
mijo glasbo, plesom, gledališko igro in likovno umetnostjo predstavila
številna kulturna društva iz občine Krško.
Predstavili so se Simfonični orkester Glasbene sole Kriko, Mladi Harmo-
nikarji iz Podbočja, Pevski zbor Lovske družine Krško, literarna sekci-
ja kulturnega društva iz Leskovca, kvartet klarinetov Clarifour, ženski
pevski zbor Prepelice in dramska sekcija Veseli oder iz dolenjevaškega
društva Žarek, plesna skupina Harlekin iz Kostanjevice na Krki, ljudski
pevci Roženkravt, literama sekcija Kulturnega društva Svoboda iz Bre-
stanice, ženski pevski zbor Aktiva kmečkih žena Pod Gorjanci iz Kosta-
njevice, dramska sekcija kulturnega društva Sveti Lovrenc z Gore, fol-
kloma skupina kulturnega društva Svoboda s Senovega ter likovno dru-
štvo Krško OKO. L.P.
Zlati uspeM BS Sevirica
11. in 12. februarja so v raznih krajih Slovenije potekala regijska
tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov. Sodelovanje na takih
tekmovanjih učencem omogoča, da širijo in poglabljajo svoje zna-
nje, odkrivajo svoje, še neodkrite sposobnosti, predstavlja pa tudi
motivacijo za njihovo nadatjnje delo. Naloga učitelja v tern proce-
su je, da nadarjene učence odkrije, jih spodbuja in usmerja v na-
daljnje glasbeno izobraževanje.
Letošnje tekmovanje za dolenjsko regijo je potekalo v Glasbeni so-
li Ribnica, udeležili pa so se ga tudi učenci Glasbene sole Sevnica,
ki so se, kljub zahtevnemu programu, odlično izkazali.
V disciplini kljunasta flavta je v 1 .a kategoriji(do 11 let) komaj 7-
letna Eva Kotar, ki se uči pri učiteljici Nataši Aškerc, prejela zla-
to plaketo, dve leti starejša Novšak Tajda pa je pod mentorstvom
učitelja Simona Kapuna za las zgrešila zlato priznanje. V disciplini
flavta je 10-letna Salamon Lara, ki se uči pri učiteljici Vanji Ivan-
kovič, prav tako prejela zlato plaketo. Bojana Ločičnik iz razreda
učitelja Simona Kapuna je v disciplini klarinet v 2.b kategoriji(12
in 13 let) prejela zlato plaketo. Neža Jene je pod mentorstvom
učiteljice Katje Krnc v disciplini klavir(1.a kategorija) prejela bro-
nasto plaketo. Tekmovanje je potekalo tudi v disciplini petje, kjer
je v 2.a kategoriji (ženske od 20-22 let) zlato plaketo prejela Maja
Rupnik. Njena učiteljica je Martina Živič. Tekmovalci so se pred-
stavili ob klavirski spremljavi učiteljic Jelke G.Pintar, Urške Ze-
lenovič, Katje Krnc ter Iris Matič. Maja Rupnik in Lara Šalamon
sta nastopili tudi na zaključnem koncertu najboljših tekmovalcev
v dvorani centra Ideal v Ribnici, kjer so tekmovalcem podelili za-
služena priznanja.
Vsi učenci, ki so prejeli zlate plakete se bodo udeležili tekmovanja
na državni ravni, ki bo potekalo od 18. do 21. marca v Ljubljani.
KRŠKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000,
Izposojevališče VIDEM,
C. 4. julija 59; Tel.: 07/490 30 70,
Izposojevališče KOSTANJEVICA,
Ljubljanska 7; Tel.: 07/49 86 210
Rjalvasorjeva
Ifilknjižnica
Krško -
ŠE VEČ KNJIŽNICE
Današnji svet in tempo življenja od človeka zahtevata vse več. Infor-
macije in znanje so bolj kot kdaj koli potrebne za uspešno delovanje.
Knjižnica je s kombinacijo tradicionalnih in sodobnih virov vse po-
membnejša točka v lokalni skupnosti. Mi, ki smo zaposleni in -živimo«
v knjižnici še posebej čutimo, kako se spreminjajo in povečujejo po-
trebe naših uporabnikov, kako se razvija naša dejavnost. Zato se mo-
ramo razvijati in prilagajati tudi sami.
Tokrat vas želim opozoriti na novosti, ki jih po eni strani narekuje no-
va knjižnična zakonodaja, po drugi pa naša želja, biti sodobna in v pri-
hodnost naravnana knjižnica.
Valvasorjeva knjižnica ima dve izposojevališči: na Vidmu in v Kosta-
njevici na Krki. Kmalu upamo, da bomo odprli še tretje na Senovem. Z
veljavno knjižnično izkaznico si lahko člani izposojate gradivo v vseh'
treh enotah. Opozorila bi vas na novost, da lahko gradivo vrnete v naj-
bližji enoti, ne glede na to, kje ste si ga izposodili. Prepričana sem, da
bo to koristilo in prihranilo čas marsikateremu našemu uporabniku.
S prvim marcem bomo spremenili delovni čas knjižnice. Tako bo knjiž-
nica odprta še dlje. Delovni čas bomo podaljšali v torkovo in četrtko-
vo popoldne, odprto bo tudi vse sobote. Delovni čas v naših izposoje-
vališčih ostaja nespremenjen. Na razpolago vam bomo:.
KNJIŽNICA KRŠKO
Ponedeljek:	8.00-18.00
Torek:	8.00- 16.00
Sreda:	8.00-18.00
Četrtek:	8.00- 16.00
Petek:	8.00-18.00
Sobota:	8.00- 13.00
IZPOSOJEVALIŠČE VIDEM
Torek:	15.00-	18.00
Četrtek:	15.00-	18.00
IZPOSOJEVAUŠČE KOSTANJEVICA		
Torek:	12.00-	-18.00
Četrtek:	12.00-	-18.00
Ponovno bi tudi rada opozorila na nabiralnik, ki je namenjen vračanju
knjig, ko je knjižnica zaprta. Še posebej vabim tiste, ki imate gradivo
izposojeno že dolgo preko roka in se ne morete odločiti, da bi prišli v
knjižnico in ga vmili. Mogoče bi ravno ta knjiga, ki je vi sedaj ne po-
trebujete več in leži doma pri vas že skoraj pozabljena, zelo koristi-
la nekomu drugemu. Zato jo prosim prinesite nazaj. Gradivo lahko ka-
darkoli odložite v nabiralnik. Vedite, da je pri nas vsaka knjiga vredna
in da je zagotovo vsaka knjiga za nekoga zelo pomembna.
Storitev dostave knjižničnega gradiva na dorn, ki sem jo podrobneje
predstavila v prejšnji številki časopisa, je pri uporabnikih naletela na
pozitiven odziv in veseli smo, da smo lahko že kar nekaj našim članom
pripeljali knjige in jim tako približali knjige in knjižnico. Zato bi še
enkrat povabila vse, ki bi radi brali, pa zaradi bolezni, invalidnosti ali
starosti ne morete obiskovati knjižnice, da nas pokličete. Z veseljem
vas bomo obiskali in vam prinesli gradivo iz knjižnice. Pokličite 07 490
4016 in dogovorili se bomo. Prosimo vas tudi, da na to opozorite koga,
za katerega menite, da bi ga ta storitev utegnila zanimati.
Knjižnica je odprta za vse, ki išcete informacijo, branje ali preprosto
klepet. Pridite, veseli vas bomo!
Alenka ŽugičJakovina
ObzörniK
februar2004
17
Kulturno ZQOdovinski potopis
Za tvoje in moje poti - obronki krškega hribovja
Na poti je clovok, ob njqj njegov svet
Naši popoldnevi. Morda zimski, če
pokrajina ostane prstena. Pa se-
veda pomladanski, ko nas kar vle-
če na piano. Zadovoljeni so vsi
prehranski čuti, počasi vstanemo
od, za današnji čas značilno boga-
to, obložene mize, še nas sprem-
Ija dražeč vonj pravkar popite ka-
ve, ki dvigne energijo. Nedelja
je, Gospodov dan, čas za spro-
stitev. Kam? Na obisk k sorodni-
kom, prijateljem - in spet sesti
k mizi? ; se zavaliti na kavč, pre-
dremati urico ali dve - kaj pa spa-
nje ponoči? ; gledati (televizijo,
film, video tudi čaka, celo raču-
nalnik je na razpolago...) - kaj nis-
mo že med tednom dovolj tele-
sno zamrlf?
Zdaj je čas pohodov, sprehodov,
hoje, teka (kot v katerikoU do-
bi leta)! Vsrkavanja prvih »no-
vih- sončmh žarkov, pridobiva-
nja koristne telesne zmogljivo-
sti, ki nas varuje pred nadležnimi
boleznimi. Odpravimo se! Na ne-
deljski pohod. Kamorkoli. Pa če-
prav v Kobile, majhno vas, tarn v
-škafu-, v eni od globeli Krškega
hribovja.
Tarn davno, v Trubarjevih ča-
sih, so škafu rekli kobel, alt ke-
bel. Danes ga starejši vinograd-
niki v mislih še povežejo z bren-
to, v škaf so obirali, v brenti no-
sili grozdje v hram. Štiristo in še
več let je bil škaf tista osovražena
mera, ki jo je moral kmet veckrat
napolniti biriču, da je bil grajski
gospod zadovoljen z njegovo de-
setino, kašcno ali vinsko. Besedo
poznajo tudi stare žene. S škafom
umazanega perila na glavi so pri-
hajale na vaško perišce. Tarn jih
je največkrat čakal korec, ki so ga
z vrvjo ali verigo spustile v globi-
no in zajele vodo. Prvič za nama-
kanje. Pa za luženje. Pa za spira-
nje. Iz prvega in zadnjega korca
so obvezno tudi pile, ob težkem
delu je hladna voda »najslajši na-
poj«. Za pranje so znale najti pra-
vi dan, le kdaj pa kdaj se je zgo-
dilo, da je na sušečo se »žehto«
začelo »liti kot iz škafa«. Škafni-
ca v hiši je imela svoje mesto v
veži ali kuhinji. Ta zidna vdolbina
za enega ali dva škafa pitne vode
je bila stoletja zbirališce za žej-
no družino.
Škaf. Kobel. Korec. Kobile?
Ko je pisec urbarja grofov Celj-
skih leta 1444 hodil ali jezdil po
krajih Krškega hribovja in s Hri-
ba usmeril pogled v dol, se mu je
zdelo kot da je domačija na dnu
škafa. Takrat je bilo ime nase-
Ija zapisano drugič, Chobelhaym,
»dom v škafu«. Stavba ali več je v
klinasto zaključeni hribovski doli-
ni (zatrepu) stala že osem let prej
(1436), isti ali drugi popisovalec
grofovske posesti je za kraj zapi-
sal ime Gibelstall. Morda je bil v
dolini res hlev (za konje?), saj be-
sedo lahko prevedemo »hiev v za-
trepu«, po ključu sorodnega zapi-
sa imena sosednjega kraja Yban-
stal (Ivanov dol, danes Ivandol) pa
tudi -zatrepna dolina, dol«.
Kje naselje najdemo? In zakaj?
Kriko, z edino jedrsko elektramo
v Sloveniji, ni neznano. Samo 7,5
km zahodno leži, na prvih obron-
kih Krskega hribovja. Na odcepu
ceste Ljubljana - Zagreb pri Drno-
vem lahko izberemo krajšo pot,
lahko pa tudi daljšo, ki se začne v
mestu Krško. Obe popotnikovemu
raziskovalnemu čutu nudita svoje
izvirnosti.
Na krožiscu Drnovo se torej usme-
rimo levo, do Velike vasi. Nekda-
njega gradu ob potočku sredi va-
si že več kot desetletje ni, še ved-
no pa nas tu očara grajsko gospo-
darsko poslopje, ki ga je zgradila
plemiška družina Buseth. Če sle-
dimo toku Velikovaškega potoka
in na prvem ovinku zavijemo le-
vo, se po asfaltirani poti pripe-
Ijemo do srednjeveške cerkve sv.
Martina. Notranjost si lahko ogle-
damo le ob občasnih mašah. Ne-
koč je v vasi živel stalni duhov-
nik, saj so bili lastniki gradu tu-
di patroni cerkve. Vrnemo se na
glavno cesto, na križišcu in mostu
se usmerimo levo. V smrekovem
drevoredu se nam pogled ustavi
na visoki betonski gmoti. Zgradi-
li so jo Nemci, bila je del njiho-
ve zašcitne strategije med drugo
svetovno vojno. Danes je v okolici
še edinstveni pomnik tega težke-
ga obdobja (domačine so izselili),
drugod so take »stebre- na kra-
jevnih vpadnicah že davno podrli
(npr. v Leskovcu pri Krškem).
Tudi ime Velike vasi na Krškem
polju (Mcholdorf) so prvič zapisali
v celjskem urbarju (1436), arhe-
ološka odkopavanja pa so odkri-
la obstoj naselja že vsaj v rimskih
časih. Ne le miljnik, ki je zdaj v
Narodnem muzeju v Ljubljani, tu-
di odkopani opekarski obrat (fi-
gulina) in skladišce opekarskih
izdelkov kažejo, da je nekdanjt
Neviodunum z -obrtno cono« se-
gal vse do Velike vasi. Tistim, ki
jih zgodovina tega rimskega me-
sta in časa zanima, priporočamo
obisk Posavskega muzeja v Bre-
žicah, veliko tukajšnjih izkopa-
nin pa je shranjenih tudi v Ljub-
ljani, na Dunaju in v Gradcu. Rav-
no zdaj, pred gradnjo nove avto-
ceste, arheologi z vso pozomost-
jo spet odstirajo plasti zemlje in
odkrivajo novo materialno kulturo
starih naseljencev teh krajev.
Tisočletji sta prekrili nekdanjo
podobo, danes Velika vas živi po
svoje. Za upravnim središcem Le-
skovcem je druga največja vas v
tej krajevni skupnosti. Prebivalci
nekoliko še kmetujejo, večina pa
odhaja na delo v bližnja gradbe-
na podjetja s peskokopi ali v Kr-
ško. Žejnemu popotniku postre-
žejo v dveh gostilnah, lahko pa si
po prijazni ceni priskrbi tudi zalo-
go moke v sodobnem mlinu Katie.
Mlinarstvo je sicer v kraju tradi-
cija, viri že kakih dvesto let na-
vajajo te »bele obrtnike«. Vasi se
dobesedno dotika Krakovski (pra-
)gozd, zašcitena naravna dedisci-
Nekdanja graščina v Veliki vasi
18
februar2O04
ObzorniK
Kulturno zgodovinski potopis
na. Po poteh gozdnega življenja
(po levem bregu Krke) najavljene
skupine popeljejo člani Turistič-
nega društva Kostanjevica na Kr-
ki, z velikovaške strani pa se vanj
podajajo predvsem gobarji. In pa
seveda lastniki, domačini. Mimo
Velike vasi poteka tudi Evropska
pešpot E7.
Po skrajnem robu Krakovskega
gozda se peljemo tudi na naši po-
ti v Kobile, ko na koncu Velike va-
si zavijemo desno. Gozdna silhu-
eta stoletnih dreves drsi na obeh
straneh ceste, v zgodnji pomladi
so tla med njimi prekrita z mo-
drino podleska, zatem porpurno
barvo pasjega zoba, ki se v marcu
prelije v belino podlesnih vetmic.
Gozd nas iz svojega objema spu-
sti pri kapelici Lurške Matere bož-
je v Brezju pri Leskovcu. Grad-
njo tega znamenja povezujejo s
cerkljanskim duhovnikom Anto-
nom Gabričem, ki mu je v Brezjah
stekla zibelka 13. junija 1862. Pri
drugem znamenju, križu v knžiš-
ču, se lahko ustavimo in peš nada-
Ijujemo naravnost, do Brezovske
Gore, kjer se sredi vasi desni od-
cep vzpne v Kobile, glavna cesta
pa nas vodi ob koncu naselja do
arheološko dobro raziskane Aj-
dovske jame. Kažipoti prepreču-
jejo, da bi zavili napak.
Brezje in Brezovska Gora sta stari
slovanski naselji, za kar ju opre-
deljujeta tudi značilni vaški ime-
ni. V obeh krajih so našli prazgo-
dovinske grobove, kar pomeni, da
so se tudi tu Slovani naselili na
tleh starejših prednikov.
Brezje, idilična, še ravninska vas,
a že na nadmorski višini 190 m, je
razpotegnjena ob cesti Leskovec -
Senuše, skupina his pa sedi sredi
polj proti Dolenjem. Naselje ob-
jemata dva potoka. Selski potok
izvira pod Golekom in se v goz-
du Dobrava združi z Atatvim po-
tokom, ki svojo vrhzemeljsko pot
začne pod Volovnikom, na zahodu
pa žubori Senuša, ki jo napaja več
manjših izvirov. AAed njimi je tu-
di Dul-Ribnik za zadnjo vaško hi-
šo, že v kotu doline, ki je nekoč
poganjal mlin.
Mrtvi potok bolj sodi k vasi Selce,
a naselja so si zelo blizu. Z njim
je povezana davna legenda, ki mu
daje ime po dvakrat nesrečnem
pripetljaju nekega pogrebne-
ga sprevoda. Pota v ten, z voda-
mi prepojenih tleh, so bila še do
sredine 20. stoletja slaba, ovinka-
sta, blatna, v deževnih nalivih si
je voda na njih, na nagnjenem te-
renu izdolbla do pol metra globo-
ke brazde. Ljudje so veliko hodi-
li peš po bližnjicah, malo po pla-
njavah, več po gozdovih. Ob ne-
deljah k maši v Leskovec, čez te-
den po opravkih v isti kraj ali v
Krško. Na leskovškem pokopališ-
ču so tudi našli zadnji dorn, tja so
jih v »trugah« na ramenih nosili
sosedje ali sorodniki. Sprevod je
prečkal tudi potok, ki si je v gozd-
ni prhlici izdolbel korito. Razmo-
čeni breg, zaplate spolzkega ma-
hu - pogrebcu je zdrsnilo. Rakev
je padla nanj. Potok je po nesreč-
niku dobil ime, ljudem pa so ted-
ne dolgo šele temne večerne sen-
ce in skrivnostni šepet vetra v ve-
jah dreves prekinili pomenke, za-
kaj je mrtvi ubil živega.
AAed vinogradi, ki jih je z vso Iju-
beznijo opeval ljudski pesnik
iz Brezovske gore Martin Pavlin
(1882-1957)
»Saj Sloven 'c nas je sadil,
grobal, gnojil, kopal, kolil,
vezal, cepil in škropil.«
se še zadnjič povzpnemo po viju-
gasti cesti. Že pri drugem ovin-
ku nam pogled na desni odtava v
prvo globel. Če je pred tern ne-
kaj dnevi deževalo, je v njej tu
in tarn morda še ostanek blatnih
luž, v poplavnem deževju voda
pridre iz zemlje v neštetih malih
curkih. Travnik na dnu se v nekaj
urah spremeni v jezero, ki ga po-
veča še izvir ponikalnice na seve-
ru globeli (menda del podzemnih
voda prihaja izpod Goleka, drugi
pa naj bi bil v povezavi z vodami
pri Ajdovski jami). Le par ur - in
jezero presahne. V pomladnih in
jesenskih mesecih ostane le kakih
200 m potoka, ki na skrajnem ju-
gu doline spet ponikne, verjetno
v sifonu. Ravno tarn pa so se nalo-
žili strmi kamniti blöki Libeljske
gore. Domačini predelu pravijo
Ponikve in Zbevc. Ozek pas med
sifonom in skalovjem se v zgodnji
pomladi odene v rastlinsko podo-
bo, ki sicer ni značilna za ta pre-
del (npr. dvolistna modra čebuli-
ca). Žal se s staranjem kmečkega
prebivalstva opušča čišcenje kra-
ške doline, zarašča jo grmovje in
drevje, od črne jelše do vrb. Ce-
lotno področje okrog Kobil je pre-
predeno s kraškimi vrtačami, ob-
časno nastajajo nove, ki jih do-
mačini na omi zemlji zasipavajo.
Pod vasjo -teče« podzemna voda,
določeni predel - dno doline - se
poglablja, novejše hiše so razvr-
šcene na obronkih, na nadmorski
višini 334 m.
V Kobilah živi 27 prebivalcev,
iz desetletja v desetletje manj.
Kdaj so ime vasi prekrstili v bolj
domače zveneče, ni znano. Sredi
vasi stoji kamniti vodnjak s kori-
tom za napajanje živine, v skraj-
nem zahodnem kotu zatrepne do-
line pa sta dve zanimivosti: lepo
ohranjen, leta 1941 zgrajen, vo-
dohram in ostanek nekdanjega
vaškega perišca. 600 m glinenih
cevi, ki so napajale vodnjak sre-
di vasi, je zob časa tako uničil,
da danes ne pricuri iz njega niti
kaplja. Domačini nameravajo kra-
jevno posebnost restavrirati, spo-
meniškovarstvena služba pa ga je
skupaj z domačijo št. 3 in vaškim
razpelom uvrstila v seznam slo-
venske kulturne dedišcine.
Domačija je bila zgrajena leta
1874 in obnovljena 1923. V njej
je danes etnološka zbirka privat-
nih zbiralcev starin. Obiskoval-
cem odpre vrata vsako nedeljo.
Obsega 3.200 predmetov, od go-
spodarskega kmečkega orodja do
predmetov obrti, od kmečkega,
mešcanskega in ceio plemiške-
ga pohištva do drobnih predme-
tov domov v Krškem hribovju in
v nekaterih bližnjih krajih na Kr-
škem polju, del celo izpod Bohor-
ja. Predmeti so materialna kultur-
na ostalina prebivalcev 19. in 20.
stoletja. 200 stvari izvira iz zapr-
tega premogovnika na Senovem,
tu je shranjena tudi »podoba« ne-
kdanjega športnega društva Par-
tizan iz Leskovca pri Krškem (ra-
zen strelstva). AAed etnološkimi
zanimivostmi imajo posebno me-'
sto škafi, pa škafnica na kuhinjski
podokenski polici, spomin na kra-
jevno ime.
Celoti daje vrednost dobra ohra-
njenost prostorov domačije, od
kuhinje z vzidanim štedilnikom iz
leta 1923, do krušne peči v -hiši«
in lesenega »ganka« po celi zuna-
nji dolžini hiše, ki ga je izdelal
mizarski mojster Arh iz Leskov-
ca. Domu se pridruži zanimivo,
povsem iz kamenja, izkopanega
na bližnjih Dolgih njivah, zgraje-
no kmečko gospodarsko poslopje.
Leta 1929 ga je gradil obrtnik z
Rake, stilno povsem sovpada z go-
spodarskim poslopjem znane dru-
žine Humek v Gradišcu pri Raki.
Neposredna okolica spomladi deh-
ti, oči pa vpijajo čudovito roza
barvo. Takrat cvetijo nasadi bre-
skev, vmes tudi nekaj dreves nek-
tarin. Kmalu zatem prevlada beli-
na jabolčnih cvetov. Vašcani Kobil
so vešči sadjarji, v času zorenja
lahko obiskovalci po zmemih ce-
nah kupijo ozimnico. Večja naro-
čila pripeljejo tudi na dorn.
Področje, ki ga opisujemo, je pre-
predeno s številnimi posebnostmi,
med njimi prednjači že v prazgo-
dovini naseljena Ajdovska jama...
Ljudmila Šribar
Po večdnevnem deževju del seveme$a vznoija Libeljske gore to-
ne vjezeru
RADIO
ENERGY <2H2E>
ObzorniK
februar2004
19
npt
Pust v Posavju
Tudi v Posavju je bil konec februarja v znamenju pustnih prireditev. Dobovski Fašjenk je s svojim začasnim župa-
nom prevzel oblast v občini Brežice, množico prireditev v okviru Fašjenka 2004 (pustovanje s striptizom, tradici-
onalne maske koscev in oračev, Fašjenkova poroka in obglavitev...) pa so kronali s slovesno vclanitvijo v združenje
evropskih karnevalskih mest. Tradicionalna pustne prireditve (budnica, povorka, občni zbor Prforcenhausa, gonje-
nje medveda, pogreb kurenta in vesela sedmina) v okviru Šelmarije, ki letos praznuje 150-letnico, so se odvile v
Kostanjevici na Krki. Pustni karneval so že tretje leto zapored imeli tudi v Sevnici. Zveza prijateljev mladine Kr-
ško pa je priredila tradicionalno pustno rajanje za otroke v krškem hotelu.
Dobovski Fašjenk se je pred brežiško občinsko zgradbo pripeljal med drugim tudi
z 9-metrskim lincolnom. s katerim sta se po predaji oblasti po mestu popeljala sta-
ri župan Vizjak in novi (začasni) Fašjenkov župan.
Novi in stari župan
občine Brežice sta
takole nazdravila;
začasni župan je za
svoj 10-dnevni man-
dat napovedal reši-
tev nekaterih lokal-
nih težav v Dobo-
vi (carina. železniški
podvoz, več denar-
ja za karneval, dvig
standards..), mag.
Vizjak pa mu je pri
tern zaželel srečo.
Dolga pustna povorka v Sevnici se je vila od HTC-ja do sevniškega mosta, pri-
tegnila pa je veliko množico ljudi.
Prevzem oblasti pred Občino Brežice je kljub nepri-
jaznemu vremenu pritegnil kar nekaj radovednežev,
ki so se ob kratkem programu. ki ga je popestril tudi
prihod kurentov, dobro zabavali.
Vodja Fašjenka Ivan Kovačič (levo) in Fašjenkov župan (z
dvignjenimi rokami); Fašjenk iz Dobove je postal clan ev-
ropskega združenja karnevalskih mest, kjer je bilo doslej
včlanjenih le pet slovenskih mest.
Kar veliko dela so Sevničani vložili tudi v izdelavo zlo-
glasnega vladnega falcona.
20
februar 2Ö04
Ob/orniK
Takole   so   Sevničani   zgradili
Ljubljančanom džamijo.
Kljub slabemu vremenu si je tu-
di letos pustno povorko v do-
lenjskih Benetkah ogledalo ve-
liko ljudi. ki so se zabavali ob
vendarle malo boljši organizaci-
ji in v primerjavi s preteklimi leti
ob bolj domiselnem programu.
Veliko pustnih uprizoritev je bilo na temo vstopa v EU. med drugim
je v Sevnici zasedal tudi haški tribunal.
Občani Sevnice so bili kar na licu mesta povabljeni v hotel Črni les.
kjer je "smeh smrtni greh".
Vsako leto se kostanjeviški Šelmi
pridružijo kurenti iz Malkovcev.
ZPM Kiško je tudi letos org-ini-
zirala tradicionnlno pustovanje
za otroke
Med maskami so v Krškem iz-
stopali klovni. pikapolonice. Pi-
ke nogavičke in razne živalske
podobe. vmes pa je priplavala
tudi kakšna barčica
Predstavniki dobovskega Fašjenka so v Kosta-
njevici uprizorili ¦ Oktoberfest
Ob 150-letnici Šelmarije v Kostanjevici so se na občnem
zboru Prforcenhausa zbrali dosedanji predsedniki.          ,
Malenško ladjo "Naša mica 2" je spremljala
številna zasedba mornarjev. mičnih moških
mažoretk, morskih sadežev...
Ob/orniK
fcbruar 2004
21
sport in rekreacija
Sprajem Gorazda Škofa pri županu Wzjaku
K uspehu slovenske rokometne reprezentance na evropskem prvenstvu
so prispevali tudi posavski člani ekipe, ki jih je dan po koncu prvenstva
sprejel brežiški župan mag. Pomembno vlogo so odigrali tehnični vodja
Z /eve: Stane Ostrelič, Boris Stajnko, Gorazd Škof in Andrej Vizjak
reprezentance Boris Stajnko, reprezentančni funkcionar Stane Ostre-
lič, tokrat zadolien za prodajo vstopnic, v pnri vrsti pa seveda vratar
Gorazd Škof, Brežičan, ki ga je rokometna pot preko Brežic, Dobove,
Krškega in Trebnja pripeljala v Velenje in v reprezentanco. Brežiški žu-
pan Andrej Vizjak je izrazil veselje in ponos nad novim posavskim in
brežiškim uspehom na športnem področju.
Lukčmi para sroDrna
15.2. je v Novem mestu potekalo driavno prvenstvo v standardnih ple-
sih, ki se ga je udeležilo tudi šest parov Posavskega plesnega kluba Lu-
kec. Pionirskemu paru Valentini in Davidu Romihu se je le za las izmuz-
nil naslov driavnega prvaka, srebrno drugo mesto pa je uspelo priplesa-
ti v kategoriji mlajših pionirjev tudi plesnemu paru Anja Bobnič in Jan
Gajski. V mladinski konkureci ste Luka Vodlan in Amadeja Plevel osvo-
jila 6.mesto, para Zala Zorenč in Dejan Baliban ter Maja Omerzel in
Simon Cerjak pa sta se uvrstila v polfinale.
Pat medal irtafii Sevničanov
Tudi karateisti KK Hypo Sevnica so se 7. 2. udeležili mednarodnega
Grand Prix WKF karate turnirja v Žalcu. V dokaj močni konkurenci 400
slovenskih, hrvaških in sVicarskih tekmovalcev so Aljosa Orač, Domen
Vavtar, Jasmin Dautbegovič in Marja Zidarič posegli po medaljah kar
petkrat. Najboljši je bil 12-letni Aljoša Orač, ki je v svoji starostni ka-
tegoriji osvojil v katah zlato, v borbah pa srebrno medaljo. V športnih
borbah je bil zlat tudi Domen Vavtar v kategoriji do 13 let, srebrna Mar
ja Zidarič v kategoriji do 15 let, bronast pa Jasmin Dautbegovič, prav
takodo15let.
Zmaga Sara Jetor
Štiričlanska zasedba KBŠ Rajhenburg se je 7. februarja udeležila med-
narodnega karate turnirja v Žalcu. Najbolje se je odrezala Sara Jeler,
ki je zmagala pri starejših deklicah v kategoriji nad 55 kg. Pri mlajših
kadetinjah je Mojca Kozole osvojila tretje mesto v kategoriji do 60 kg.
V kategoriji kadetinj nad 55 kg pa sta barve rajhenburškega kluba za-
stopali Marija Jeler in Jasmina Grilc. Marija se je že v prvem boju spo-
padla z reprezentančno tekmico Patricijo Horvat iz Idrije in jo ugna-
la s kar 9:2. Marija je nato nadaljevala svoj zmagovalni pohod vse do
finala, ki pa ga je z malce premalo zbranosti izgubila s 4:2. Z omenje-
nim rezultatom je Marija že četrtič zapored potrdila status mladinske
športnice pri OKS.
Mržanova bi Majstarovniva najbdja
Posavski tekmovalci v državnih mladinskih strelskih ligah so se na 5. tur-
nirju v Ljubljani kar štirikrat zavihteli na najvišjo stopničko. Najboljša
je bila znova brežiška strelka z zračno pištolo Vesna Kržan, ki je med
mladinkami s 381 krogi dosegla rezultat visoke svetovne vrednosti, bre-
žiški mladinci v postavi Vesna Kržan, Srečko Vidmar in Miha Zevnik pa
so tudi zmagali v ekipni razvrstitvi. Prvo mesto pa so osvojili tudi leskov-
ški strelci z zračno puško Andrej Pavlin, Urban Žigante in Blaž Šonc,
saj je bil posamično Pavlin drugi, Žigante 10., Šonc pa 13. V konkurenci
ml. mladincev so tako Brežičani s pištolo kot Leskovčani s puško zasedli
4. mesto. S puško je zmagala Leskovčanka Jelica Majstorovič, Primož
Kaplan je bil 7., s pištolo pa je med fanti enak dosežek uspel Brežiča-
<rtft ktaCtvo
IbtiWiilniliV
V januarju sta se s finalom zaključili dr-
žavni prvenstvi v športnem ptezanju za
osnovne in srednje sole. V finale se je
uvrstilo tudi osem članov Posavskega al-
pinističnega kluba, ki pa so na teh dveh
tekmah zastopali svoje Sole. V Šen-
čurju pri Kranju je tekmovalo več kot
100 osnovnošolcev. V kategoriji mtaj-
ši učenci brez licence je bil Nik Škr-
lec (OŠ Adama Bohoriča) 11., pri starej-
ših učenkah z licenco je bila Katja Kre-
jan (OŠ Adama Bohoriča) 3. ter Eva To-
vornik( OŠ Boštanj) 9., Matic Trebušak
(OŠ Leskovec pri Krškem) pa pri starej-
ših učentih z licenco 10.
Na Škofijski gimnaziji v Šentvidu pri
Ljubljana so na srednješolskem tekmo-
vanju nastopili 103 plezalci.V kategori-
ji B (brez licence) sta nastopila Tjaša
Zakšek (Cim. Brezice), ki se je pri st.
učenkah uvrstila v finale in prepričlji-
vo zmagala, ter Rok Umek (Gim. Brezi-
ce), ki je bil pri st. učencih 26. V kate-
goriji A (z licenco) pa sta nastopila Nejc
Pozvek (Gim. Brežice), ki se je pri st.
učencih prav tako uvrstil v finale in za-
sedel odlično 4. mesto, ter Izak Ketek
(Srednja tehnična šola Krško), ki je bil
pri ml. ucencih prav tako dober 11.
irežfanfciiilrčMfci
V Črnomlju je 4. februarja potekalo
četitfinale državnega prvenstva v no-
gometu za dijakinje, ki se ga je ude-
ležilo sedem sol iz Dolenjske, Posavja
in Bele Krajine. Dijakinje Ekonomske
in trgovske Sole iz Brežic so z borbe-
no in domiselno igro prepričljivo osvo-
jile prvo mesto in se tako neposredno
uvrsttle v polfinale. Za najboljšo strel-
ko in igralko je bita progtašena dijaki-
nja EtrŠ iz Brežic Ksenija Povh. Dru-
go mesto*je osvojila ekipa Srednje sole
Krško, ki se je prav tako uvrstila v pol-
finale, tretje mesto pa je pripadlo eki-
pi Gimnazije iz Brežic.
JraJOMTZritratl
Na zimskem prvenstvu Slovenije v pla-
vanju v Celju je najboljši rezultat med
plavalci PK Cetulozar dosegel Jernej
Omerzel. V disciplini 100 metrov hrb-
tno je osvojil 3. mesto med mladinci.
Matej Fuerst je bil med kadeti na 100
m hrbtno peti. Prvenstva so se udele-
üli tudi Nina Mandl, Maja Marušič,
Dolores Žičkar in Peter Berič. Vsi so
dosegli solidne rezultate, saj so v več-
ini odplavanih disciplin popravili svo-
je osebne rekorde. Ob tem velja po-
udariti, da so se krški plavalci na pr-
venstvo pripravtjali v zares nemogočih
razmerah, za razliko od ostalih plaval-
nih centrov, kjer so se v zadnjih letih
pogoji bistveno izbotjsali.
IrškiptavalGiKpMM
Na zimskem prvenstvu Slovenije v pla-
vanju za decke in deklice, ki je pote-
kalo v Kranju, je najboljši rezultat do-
segel Jaka Kramaršič. V disciplini 100
metrov hrbtno je osvojil drugo me-
sto, v disciplinah 200m hrbtno in 100m
prosto pa tretje mesto. Žan Tkalec je
osvojil dve četrti mesti. Odlično formo
so potrdili tudi Kreso Radunovič, Nik
Rožac, Aljaž Gomilšek in Jure Jerele
z večkratnimi uvrstitvami v finale tek-
movanja. Ob tern velja poudariti, da so
se krški plavalci na prvenstvo priprav-
Ijali celo zimo na odprtem bazenu ob
tovarni Vipap.
Nn Mart zmptavSMu
V soboto, 14.2., je v Sisku potekal
mednarodni plavalni miting na 1500m
22
februar2004
ObzörniK
šport in rekri acija
nu Marku Stojanoviču. Pri dekletih je bila Kristina Grubeša 6., novin-
ka Gabrijela Pešec pa deveta.
Pfonirski državii rskord Tomaža Bogoviča
V Brežicah je bil 7. februarja atletski miting za metalce kladiva in kro-
gle, ki se ga je udeležilo 25 atletinj in atletov. Med člani je kladivo naj-
dlje, 73,88 m, vrgel Primož Kozmus, pri pionirjih pa je z metom 59,38
m driavni rekord in zmago dosegel Tomaž Bogovič. Kroglo je med pi-
onirji najdlje vrgel Marko Špiler (14,39 m), drugi pa je bil Mitja Žalac
(11,73 m). V metu kladiva za ženske je zmagala Lucija Kržnik z metom
53,28 m, pri mladinkah pa s 43,19 m Barbara Špiler.
BrežiaciBkonomdmednajDolišodvfržavi
12. 2. je v Škofji Loki potekalo polfinale državnega prvenstva v rokome-
tu za srednješolce. Rokometaši Ekonomske in trgovske šole Brežice so
se v prvi tekmi s favorizirano domačo ekipo razšli brez zmagovalca 18:
18, v drugi tekmi proti gimnazijcem iz Kopra so zmagali z 22 : 14, v za-
dnji tekmi pa so visoko porazili Gimnazijo Bežigrad z 28 : 15 ter osvoji-
li polfinalni turnir. 5 tem so se igralci pod vodstvom prof. Alana Krajn-
ca uvrstili med štiri najboljše srednješolske ekipe v državi, na finalu 11.
marca pa bi radi izboljšali pred dvema letoma osvojeno 4. mesto. Ekipo
ETrŠ Brežice so sestavljali: Sašo Mliner, Tadej Stajnko, Frand Čanžar
(najboljši strelec tumirja); Dejan Pšeničnik, Ivo in Rok Kovačič, Ro-
man Krošl, Rok Toporišič, Tomaž Bukovinski in Darko Kramar.
Sport* tot a 2003
Športna zveza Sevnica je v sodelovanju z Občino Sevnica v Krmelju pri-
pravila prireditev Športnik leta 2003. Najboljši športnik leta je Marko
Slemensek, driavni reprezentant v strelski disciplini TRAP, najboljša
športnica Tina Kukec, sportnica mednarodnega razreda iz Judo Kluba
Krmelj, najboljša športna ekipa v kolektivnih športih Rokometni klub
Sevnica, najboljša športna ekipa v individualnih športih Šahovski klub
Milan Majcen, športna osebnost leta pa Jurij Orač iz karate kluba Hypo
Sevnica. Posebni gost prireditve je bil legenda slovenskega športa, ne-
kdanji telovadec Miroslav Cerar.
Vesna krepko prasegla lastn
državri rekord
Na zadnjem preglednem tekmovanju
za izbor strelske reprezentance pred mar-
čevskim evropskim prvenstvom v madžarskem
Györu, je v streljanju z zračno pištolo v absolut-
ni ženski konkurenci zmagala Brežičanka Yesna Kr-
ian. S 476,1 kroga je za 4,4 kroga presegta  last-
ni mladinski driavni rekord, dosežen na istem tek-
movanju pred letom dni. V rednem delu je od 400
možnih zadela 377 krogov, v finalu pa z desetimi
streli kar 99,1 kroga, kar predstavlja izid najvišje
svetovne vrednosti.
Na tekmovanju so poleg Vesne nastopili še štirje tekmovalci iz posav-
sko-dolenjske strelske regije, vendar se nobenemu ni uspelo uvrstiti v
finale najboljse osmerice. Še najbliže mu je bila v streljanju z zračno
puško Leskovčanka Jelica Majstorovič, ki je s 384 krogi v absolutni kon-
kurenci zasedla 9. mesto. Njena klubska tovariša Blaž Šonc in Andrej
Pavlin sta z isto vrsto orožja zasedla 17. in 18. mesto, Brežičan Robert
Ferenčak pa je bil z zračno pištolo enajsti.
m-mrim attotom osem nastovov
Mlajši mladinci AK FIT Brežice so na driavnem dvoranskem prvenstvu v
Ljubljani osvojili štiri naslove driavnih prvakov, in sicer Rok Deržanič v
teku na 60 metrov z ovirami ter v skoku v višino, Rožle Bucalo v skoku
v daljino ter Maja Petan v teku na 60 metrov z ovirami. Slednja je bila
tudi 3. v skoku v daljino, v skoku v višino je bila Barbara Tomse 2., Mit-
ja Ogorevc pa 3. v teku na 60 metrov. Prav tako v Ljubljani so nastopili
tudi pionirji. Gregor Smukovič je postal državni prvak v teku na 60 me-
trov z ovirami, Tjasa Hojnik pa je v skoku s palico zasedla 2. mesto...
V Celju pa so nastopili starejši mladinci in trije postali driavni prvaki:
Mateja Drobnič v skoku s palico, Rožle Bucalo v skoku v daljino ter Ma-
ja Petan v teku na 60 metrov z ovirami. FIT- ovi atleti so bili uspešni tu-
di na mednarodnih mitingih. Tako je na Dunaju Mateja Drobnič z novim
driavnim rekordom (380cm) v skoku s palico zmagala, pri moških pa je
Jure Rovan csvojil 2. mesto. Jure je nastopil tudi na mitingu v Zagrebu,
kjer je zmagal, mitingu v Münchnu pa zmagal s preskočenimi 530 cm.
prosto „prvenstvo grada Siska". Nina
Mandl, mtada plavalka krškega Celu-
lozaria, je med kadetinjami osvojila
1.mesto, v absolutni kategoriji vseh
ptavalk pa jo je premagala le dve le-
ti starejša plavalka iz Siska.
tanUM*
hmmvmi
Na Senovem je 8. februarja v okviru
praznika krajevne skupnosti potekal
2. šahovski turnir za memorial Andreja
Strnada. V organizaciji Društva upoko-
jencev Senovo se je v baru Oaza zbralo
22 šahistov, od osnovnošolcev do upo-
kojencev. Najbotjši je bil Jože Vol-
čanjšek iz Krškega, dmgo mesto je
osvojil Ivan Levičar, prav tako iz Kr-
škega, tretji pa je bil Tomaž Žnidar-
Sč iz Leskovca. Pokale je najbotjšim
podelila predsednica sveta krajevne
skupnosti Senovo Oarja Boh.
V organizaciji Društva študentov Bre-
žice je potekala zimska rekreativna li-
ga v malem nogometu. Ob sobotah po-
poldne je od začetka januarja v športni
dvorani Brežice igralo več kot 200 no-
gometašev iz 20 ekip, ki so jih organi-
zatorji razdelili v štiri skupine po pet
ekip. Po odigranem enokrožnem siste-
mu so se v nadaljevanje uvrstile po štiri
ekipe iz vsake skupine, naprej pa je šlo
na izpadanje. Na koncu je bita kar pre-
pričljivo najboljša ekipa Odpisani, ki je
v finalu z 2:0 premagala ekipo Elektro-
nik, v boju za tretje mesto pa je bila
ekipa Kobo Torra Bora boljša od ekipe
Jazz pub Alfa car. Najboljši strelec lige
je bil Nejc Rene iz zmagovalne, naj-
botjši vratar pa Tone Pantaler iz dru-
gouvrščene ekipe. Zaključek lige s po-
gostitvijo ter podelitvijo nagrad in pri-
znanj je po končanem tekmovanju po-
tekal v Mladinskem centru Brežice.
tllpMKizpfelm
V prvem krogu nadaljevanja sezone v
2. rokometni tigi so krški rokometaši
gostovali pri Alplesu iz Železnikov in
izgubili kljub vodstvu skozi skoraj ce-
lotno srečanje s 24:26. Srečanje dru-
gega kroga med rokometaši Krškega in
Izole si je po še ne preživeti rokomet-
ni mrzlici prišlo ogledat priWizno sto
gledalcev, med katerimi so bili tudi kr-
ški župan in nekaj občinskih svetni-
kov. Gostje iz Izole so prevzeli pobu-
do že na samem začetku srečanja, a
je nekaj izključitev gostov ter nekoli-
ko boljša igra domačinov pripomogla k
temu, da je bit rezultat prvega polča-
sa 11:10 za goste iz Izole. Ob sedem-
metrovki v 45. minuti je bil izključen-
gostujoč rokometaš, zaradi prigovar
janja sodniku sta bila izključena še
dva; zadnji je prejel tudi rdeči kar-
ton. Tako se je na parketu znašlo sest
domačih rokometašev proti le trem iz
Izole, a prednosti domačini ntso uspeli
izkoristiti. Tako so Krčani doživeli nov
poraz na ključni tekmi z rezultatom
22:25. Zaradi slabe igre naj bi po na-
ših informacijah o odstopu razmüljal
že drugi letošnji krški trener Šiško. Kr-
čani z osvojenimi 14 točkami zasedajo
6. mesto na lestvici.
SportM reziltste
¦»skipaj
S FOTOGRAFIJAMI pOŠIjite
obzoraik@iolia.Mt
alipopošti:
PosaisU obzonik,
TrglatijeGibcaS,
8270Rrško
ObžbrhiK
februar2OO4
23
sport in rakreacija
Posavske žoge
Po zadnjih zapletih v Nogometnem klubu Krško, kjer so ostali brez predsednika kluba, zaradi finančnih težav pa je pod
vprašajem nadaljnje nastopanje kluba v drugoligaški konkurenci, je spet postalo vroče vprašanje problematike posav-
skega sporta. Čeprav ima Posavje kar nekaj zelo uspesnih športnikov v posamičnih športih, ostaja to področje nekakšna
bela lisa na slovenskem zemljevidu ekipnih športov. V zadnjem desetletju smo bill priča nekaterim uspešnim obdobjem
posameznih klubov, njihova skupna znadlnost pa je (bolj ali manj) nesrečen konec, kakršen grozi tudi nogometasem.
Zagotovo najbolj bode v oči zgod-
ba krške košarke, ki je s preselit-
vijo iz tradicionalno košarkarske-
ga Podbočja ogrozila celo primat
Olimpije in v nekaj letih prešla iz
skromnega in dokaj idiličnega va-
škega kluba v ekipo, ki je nastopa-
la v evropskih pokalih. In se nato
še hitreje, kot je splezala na vrh,
z njega padla v nekaj letno muče-
nje po nižjih ligah, dokler ni pred
to sezono članska ekipa dokončno
razpadla, v klubu pa so ostale le
mlajše selekcije, iz katerih naj bi
postopama spet zrasla tudi clan-
ska. Izvimi greh te zgodbe seveda
sega še v podboške case, ko se je
namesto na bazi igralcev iz širšega
lokalnega okolja začelo graditi na
iz vseh koncev pripeljanih košar-
karjih, tako da je klub res prera-
sel vaško okolje in je bila selitev v
večje središce neizbežna. Marsik-
do je sicer opozarjal, da bo viso-
kemu (finančnemu in rezultatske-
mu) skoku sledil tudi trd prista-
nek, vendar je prevladalo prepri-
čanje, da je trenutne priložnosti
treba izkoristiti.
Kratka avantura v profesionalizem
brez prave podlage podboško-kr-
ške košarke je sicer skrajni pri-
mer, toda tudi drugi posavski klu-
bi so doüvljali podobne vzpone in
zatem padce. Nenazadnje so kar
trije rokometni klubi svojčas igrali
v najvišjem slovenskem rangu, Kr-
ško, Dobova in Sevnica. Vsak klub
sicer v različni meri, pa vendar vsi
tudi zaradi številnih -tujcev«, ki
so seveda pobrali šila in kopita ob
prvi finančni krizi, boljši doma-
ä igralci pa so šli za boljšim za-
služkom v bolj stabilne klube, kjer
žanjejo lepe uspehe (npr. vratar-
ja Škof in Imperl). Daljša tradicija
in bolj globoke korenine so sicer
preprečile takšen razpad, kot se
je zgodil v košarki, tako da ome-
njeni klubi na bolj realnih osno-
vah razmeroma uspešno deluje-
jo. Podobno kot za rokomet ve-
Ija tudi za mali nogomet. Sevnica
je bila pred nekaj leti celo driav-
ni prvak, po osipu najboljših igral-
cev pa pristala v drugi ligi. Nekaj
sevniškega kadra se je sicer prese-
lilo v Brežice, kjer se letos igra pr-
voligaški mali nogomet, a bo zara-
di slabih (ne le finančnih) razmer
v klubu te epizode mogoče kma-
lu konec.
Do sedaj je bilo govora le o mo-
škem sportu, toda dejstvo je, da
se ženski (ekipni) sport v Posavju v
zadnjih letih še ni uspel prebiti na
prvoligaške nivoje. Kar je po svoje
celo dobro, saj tako tudi ni mož-
nosti za takšne hitre -preskoke«,
kot smo jih opisali, in klubi (roko-
met v Sevnici in v Breücah, odboj-
ka v Brestanici...) delujejo v okviru
svojih realnih zmožnosti.
•Kaj imajo zgornji primeri skupne-
ga s težavami v NK Krško? Z enega
vidika niti ne veliko, saj so Krča-
ni svoj velik uspeh - preboj v dru-
go ligo in ustalitev v njej - dose-
gli predvsem z igralci iz domačega
okolja, s katerimi so sestavili ne-
kakšno posavsko »all-stars« ekipo.
Stična točka pa je nekje drugje,
v previsoko postavljenih finanč-
nih standardih igralcem (se pravi
njihovih prejemkih). Ob koncu je-
senskega dela prvenstva je nogo-
metaš in trener NK Krsko Iztok Ka-
pušin opozoril, da ob zamujanju
prejemkov zaradi tanjše klubske
denarnice začne padati motivaci-
ja in zavzetost športnikov, s tern
pa se poslabsajo rezultati. Domi-
ne pa padajo še naprej; manj je
gledalcev na tekmah, pada medij-
ska pozornost, sponzorji se še tež-
je najdejo... in grozi vmitev v (po-
polni) amaterizem.
V gospodarski situaciji, kakršna
je, se bo (zaenkrat) treba spri-
jazniti z dejstvom, da se je ekip-
ne športe z žogo možno iti le na
amaterski ravni, nikakor pa ne na
pol- oziroma v nekaterih primerih
na povsem profesionalni. Ta nauk
ne izhaja le iz posavskih športnih
»basni«, to postaja vse bolj jasno
v skoraj celotni Sloveniji in s te-
ga vidika Posavje ni prav nič po-
sebnega, saj so se tudi marsikje
drugje opekli z »instant« profe-
sionalizmom. Navsezadnje je bo-
Ije konstantno igrati z »domačimi
fanti« v tretji ligi kot pa s »tuj-
ci« biti nekaj časa v vrhu, nato
pa nikjer.
Toda brez denarja v nobenem (še
tako amaterskem) športu in klubu
ne gre, potreb pa je veliko. Občin-
ski proračuni so že tako in tako ze-
lo obremenjeni tudi z (resnici na
ljubo) pogostokrat bolj usodnimi
projekti kot je financiranje špor-
ta - z določenega vidika je denimo
spomo z javnim denarjem podpi-
rati šport, množico brezposelnih
in socialno ogroženih pa zanema-
riti. Govori pa se tudi o tern, da bi
bilo potrebno sestaviti nekakšno
-prioriteno listo« športov, ki naj
bodo deležni proračunske podpo-
re. Toda kdo si upa na tak način
selekcionirati športe?
Kljub temu pa ostaja dejstvo, da
ima Posavje kot bodoča regija
(!) le malonogometnega prvoliga-
ša, ne pa nogometnega, niti roko-
metnega, niti košarkarskega, ni-
ti kakšnega drugega iz kategori-
je (medijsko) elitnih športov. Kar
nekaj uspešnih mladih športni-
kov v posamičnih panogah (o njih
kdaj drugič) zaradi iznajdljivosti
in volje klubov ohranja Posavje na
športnem zemljevidu Slovenije,
toda športna moč regije je v veliki
meri odvisna od dvoranskih in šta-
dionskih ekipnih športov. To bi pač
moralo zaskrbeti odgovorne, saj si
najbri tudi oni želijo, da se posav-
ske žoge brcajo, mečejo in odbi-
jajo ne le v nižjih, ampak tudi v
prvih ali vsaj v drugih ligah.
Peter Pavlovič
24
febmar20O4
ObzöriiiK
mladi
ŠtBVila in črke praznujejo
Na OŠ Podbočje je bil mesec februar prazničen. V 1 .razredu devettetke
so imeli Praznik števil, saj medvedki poznajo vsa števila do deset in jih
pridno uporabljajo pri računanju. Na torkovo dopoldne so medse pova-
bili babice,
ki so jim po-
magale pri
mešanju te-
sta (na foto-
$rafiji zso-
raj), iz kate-
rega so obti-
kovali števi-
la, kuharici
pa sta poskr-
beli, da so
se številke iz
testa spekle.
Na četrtkovo
popoldne pa so v šolo povabili še starše, ki so najprej prisluhnili lutkov-
ni igrici, petju in pripovedovanju deklamacij, piko na i pa so dodale še
pečene številke, ki so se vsem stopile v ustih. V prvem razredu osemlet-
ke pa so pripravili Praznik črk. Otroci, ki že pridno pišejo in berejo, so
to pokazali tudi svojim staršem. Pripravili so zabavno popoldne in raz-
stavo črk, ki so jih izdelali iz različnih materialov.
Zanje zapisali Anuša in Lidija
Tocaj teka na smuoeh
V Osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško so se odločili, da po lanskem
uspešno organiziranem tečaju teka na smučeh za učence tretjih in če-
trtih razredov v CŠOD v Medvedjem Brdu letos poskusijo v Kočevju. Gi-
banje po zasneženi pokrajini jih je ogrelo, učenci pa so, kot je zatrdil
Prvi koraki v tekaški smučini....
prof. Tone Zakšek, zelo hitro napredovali in že prvi dan postali pravi te-
kači na smučeh. Poskusili so tudi bolj zahtevno progo, na kateri so lah-
ko vadili tudi smuk. Kljub velikemu številu padcev je mehak sneg ubla-
žil še tako zahtevne padce. Zadnji dan so izvedli še tekmovanje, ki je
pokazalo, da so se učenci veliko naučili in spoznali osnove teka na smu-
čeh. Vsi so prejeli tudi diplome za uspešno opravljen tečaj.
Raziskovali smo preteklost Gröije
Učenci 7.r.devetletke iz OŠ Podbočje smo se skupaj z našimi učitelji od-
ločili, da raziščemo preteklost starih Grkov. Raziskovali smo umetnost,
glasbo, grške bajke in verovanje, vsakdanje življenje, pogovarjali smo
se tudi o znanstvenikih, glavna tema pa so bile olimpijske igre. Dva me-
seca smo pri posameznih predmetih ¦ predvsem pa v prostem času - ši-
vali oblačila, izdelovali amfore in stebre, gradili gledališča in templje,
igrali in peli, izdelovali športne pripomočke in se urili v olimpijskih dis-
ciplinah. Vse smo delali z veseljem, saj smo zelo veliki raziskovalci in
sedaj ko se nam je ponudila priložnost, smo jo izkoristili. Pestra zgo-
dovina Grčije in pridno delo sta nam omogočili, da smo lahko pripravili
odlično razstavo in kratko dramsko uprizoritev, na kateri smo naše star-
še popeljali v čas starih Grkov. Čeprav je vse potekalo gladko, so bili tu
prisotni tudi »živčki«, ki so nam malo ponagajali pred pričetkom, ven-
dar se je vse srečno izteklo. Upamo, da bomo predstavitev še ponovili
in si jo bo lahko ogledal še kdo.
Alenka Pangeräc, 7.d.
V IjuHjano Katarina, Jernqj in Tjaša
1. marca bo v prostorih državnega zbora v Ljubljani potekal nacional-
ni parlament, na katerem bodo sodelovali tudi predstavniki posavskih
obänskih parlamen-
tov, ki so letos pote-
kali na temo "Huma-
ni medosebni odnosi
in zdrava spolnost".
Tako bodo na nacio-
nalnem parlamentu
sodelovali Katarina
Mekiš z OŠ Leskovce, Jernej Vokalič z OŠ Brežice in Tjaša Križnik z OŠ
Boštanj, kjer bodo predstavili zaključke posavskih parlamentov.
Obfskalnasje
MUANEC
Učiteljica nam je povedala, da
nas bo obiskal Indijanec. Povedala
nam je, da bomo šli z njim v gozd
in spoznali, kako Indijanci prisluh-
nejo naravi. Bili smo zelo veseli,
ker še nihče od nas ni videl Indi-
janca in smo ga zelo nestrpno pri-
čakovali. In dočakali smo ga. Sto-
pil je v razred in najprej sem opa-
zil, da je zelo miren. Bil je rdeče
polti, bolj majhen in imel je dalj-
še črne lase. Oblečen je bil v obi-
čajna črna oblačila. Imel je za-
pestnico s simbolom miru, v na-
hrbtniku pa je imel še boben.
Začel nam je predavati o zeim-
Iji in različnih vibracijah. Nekaj
stvari sem razumel, nekaj pa tu-
di ne. Povedal nam je, da imamo
šest čutil in ne pet. Zemlja je na-
ša mati, ker nam daje hrano, vodo
in zrak, zato jo moramo varovati.
Dobro je, da uporabljamo naravne
materiale, ker so prijazni za*člo-
veka in po uporabi, ko jih odvrže-
mo, so nova hrana za rastline. Po-
vedal je, da vsaka stvar oddaja vi-
bracije. Nekatere so dobre, druge
pa slabe in vse zaznamo s šestim
čutom. Spraševali smo ga o življe-
nju Indijancev. Imajo hiše nareje-
ne iz blata in slame, ki so podo-
bne iglujem. Med dnevom so radi
v naravi. Ko je zakljuäl, smo mu
zaplesali indijanski ples, ki govori
o zemlji, zraku, vodi in ognju. Bi-
lo je res prijetno presenečen. Po
predavanju smo šli v gozd. Tarn
nam je pokazal, kako se začuti
naravo. Zaigral je na boben in za-
pel. Naučil nas je indijansko pe-
sem. Umirjeni in zadovoljni smo
se vrnili v šolo. V soli smo mu nari-
sali risbice za spomin. Jaz sem na-
risal kanu, indijansko hišo in šotor.
Srečanje z Indijancem je bilo lepo
in posebno doživetje.
Aristet Škrbič, 3.d, OŠ Leskovec
Mesw kutture v
Vrteulrško
Februar je potekal v znamenju
kulture. Vrtec je obiskala fol-
klorna skupina iz Senovega, ki je
predstavila nekaj narodnih plesov
in pesmi ter pritegnila k aktivne-
mu sodelovanju tudi otroke. Poleg
tega so skoraj vse skupine obiska-
le Valvasorjevo knjižnico, nekate-
re pa tudi glasbeno solo, kjer so
učitelji zanje pripravili prisrčen
program. Najmlajše otroke vrtca
pa bodo učitelji skupaj z učenci
med zimskimi poätnicami obiskali
kar v vrtcu. Posamezne enote so
izvedle izlet na brežiški grad ali z
vlakom na brestaniški grad, ogled
lutkovne igrice v Lutkovnem gle-
dališču v Ljubljani ter izvedle raz-
lične likovne in druge delavnice,
obiske gostov in srečanja s starši.
ObzorniK
februar 2004
25
družabna kronika
sTTTtfTTrrnTL „ „ -
OBISK - Gorazd Škof je po »prežuriranih« nočeh
po Evropskem prvenstvu v rokometu na spreje-
mu pri svojem nekdanjem soigralcu Andreju kar
tnalce zadremal.
FALCON V CERKLJAH? - Poveljnifc vojašnice v Cerkljah na Krki Vizjaku: »Kdaj bo
kaj iz letališča v Cerkljah?« Državni sekretar Jazbec: »Fanta, imam boljšo idejo. V
Cerklje bom pripeljal vladnega Falcona, ki se ga povsod otepajo!«
»ZA DOM SPREMAN« - Do-
pisnik Slovenske tiskovne
agencije Martin Kerin: »Kdaj
bo že kon'c te tiskovne. Me
k'r stisne, ko pomislim koli-
ko me še v mojem bodočem
domu čaka nedokončane-
ga dela.«
NOGOMETAŠI ODHAJAJO? - Nogometaši Nogometnega kluba Krško so pred skupščino
kluba tako trepetali za svojo usodo. Srednji med njimi (Slaviša) si je baje že našel novega
delodajalca v Domžalah. Antuš (drugi z leve) se bo v primeru razpada kluba posvetil go-
stinstvu, ki mu zaenkrat dobro uspeva predvsem na račun »luštnih kelnerc«.
VESELA VESELOVA BEBA - Snemalec Va-
Šega kanala Mirko Vesel iz Brežic je ob obis-
ku Fašjenka v Brežicah »padu not«. Kot ved-
no ga je tudi tokrat spremljala Beba - seve-
da v maski.
26
februar 2004
Ob/orniK
družabna kronika
POROKA V KRSKEM? - Potem ko sta se Simon Gomilšek iz Kr-
škega in njcgova izbranka ob zmagi na EMI zaročila, bi bilo le-
po, ko bi se po prihodu iz Turčije kot prvi par poročila v krški
dvorani v parku.
KRKA V KMEČKI HRAM? - So-
sed Milkotu: »Sem slišal, da
pride Krka v Kmečki hram!«
Milan: »Ja, če bo še dva dni ta-
ko padalo, bo pa res prišla.«
SEDEŽ REGIJE ŽE ZNAN? -
Na pustno soboto je Sevni-
ca vstopila kot prva posavska
občina v Evropsko skupnost,
zato si je postavila tudi po-
savsko palačo s sedežem re-
gije Posavje.
ŽELITE PREJEMATI POSAVSKI OBZORNIK NA SVOJ                     OVv7niU1llf
DOMAČI ALI SLUŽBENI NASLOV REDNO VSAK MESEC?              UDZUlIUJV
S plačilom stroškov pošiljanja (samo 1.000,00 tolarjev ga boste prejemali eno leto!
lme_________________________'_________________________________________________^
želim(o) prejemati_____izvodov Posavskega obzornika na svoj naslov:
ulica______________________________________________ pošta:__________________________
Stroške pošiljanja v višini 1.000,00 tolarjev za 12 številk bom(o) poravnal(i) najkasneje v 15 dneh po prejemu računa!
/Naročilnico pošiljite na naslov uredništva: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško ali po faksu: 07 49 05 781 ali
po elektronski pošti neviodunum@volja.net./
KRŠKO - STOLETJE NA RAZGLEDNICAH
KKMvU

CENA: 9.765,00 SIT
- več kot 200 razglednic Krškega in
Vidma izobdobjaod 1897 do 1997
-208strani
-  trda vezava
- veliki format (260 x 280 mm)
- številni podatki iz več kot 50
različnih virov
- zanimivi odlomki iz literarnih
in zgodovinskih del o Krškem
^^^pW|U V    W I I
almanah
občine    krško
2003
CENA: 1.600,00 SIT
ALMANAH OBCINE KRSKO 2003
- 208 strani.CB, 190X220 mm
- kronološki pregled dogajanja
od decembra 2002 do novembra 2003
- podatki o krajevnih skupnosti v Občini Krško
- občina Krško v številkah popisa 2002
- občinski svet v sliki in besedi
tänfare
CENA: 3.906,00 SIT
IZBOR NOVEJŠIH DEL AVTORJEV
IZ KRŠKEGA IN POSAVJA
Izbor, ureditev
in spremna beseda: Silvester Mavsar
Oblikovanje: Boštjan Colarič
Format knjige: 160 x 230 mm
Obseg knjige: 152 strani
Vezava: italijanska (trda)
JftEDUM»
SPHDWAY
CENA: 6.510,00 SIT
PRVA KNJIGA 0 SPEEDWAYU
PRI NAS!
Knjiga velikega formata (205 x 280 mm) obsega
150 strani in vsebuje preko 150 barvnih fotogra-
fij. Ker je besedilo v slovenskem in angleškem
jeziku, bo knjiga tudi lepo darilo za prijatelje in
poslovne partnerje v tujini.
z a I o ž b a
NEVIODVNVM
KNJIGE lahko kupite na sedežu
Zavoda Neviodunum, Trg Matije
Gubca 3,8270 Krško vsak delav-
nik od 9. do 13. ure in v Mladinski
knjigi na tržnici v Krškem
Informacije: 07/49 05 780   '
nagradna križnki
¦	Al	IT	or	tf E	IS	;ti	ER	¦	V		AVTOR: MATJAZ HLADNIK	GRSKI GEOGRAF IN MATEMATIK (4. STOL PR.N.S.)	NEMŠKA ZNAMKA AVTOMO-BILOV	VRV (N1ŽJE POG.)	GLAS, ZVOK       j	KARENINA
		w		r ......4					\		PODJETJE ZA PRENOS POSILJK GROB PAPIR					
			A	y UTOMEI	STER		n	tumn	ŽLAHTNI PLIN BREZ BARVE, VONJA IN OKUSA(Kr)							
t			r	Tl!'	11				PREPROSTA SVETILKA VILKO UKMAR							
		.1........    _		¦¦!			¦R	HI ...........¦							RAKS PETIMI PARI NOG IN SPODVITIM ZADKOM    '¦	GEOME-TRUSKI LIK
V-		ELEKTRIČNA NAPETOST, IZRAŽENA VVOLTIH	OUNE KISLINE	POLONA     1 VETRIH POUfiNA KNJIGA	--*		UGANKA: NEMŠKI SlFRIRNI STROJ	MAJHNA US HOKEJIST ZUPANČIC					NAJVECJ1 JAORANSKI aim — POfiELO TAOIZMA	]		
V	¦/	>							PONOS, AMERIŠKA IGRALKA (SHARON)					100 m' PRIPADNOST CERKVI. NA-ZADNJAŠTVO		
SPREMEMB STEBLA RAS SPOJINAA ORGANSK	A MEHKEGA TUNE V LES LKOHOLAZ 0 KISLINO											LUKANA SEVERU IZRAELA VERBOTEN				
ENERGIJA, Kl TEfiE PO ŽICAH										POZNAVA-LECVIN OTOCJE PRI NOVIGVINEJI						
POSTAVA, RAST					CARY GRANT			2IVALSKA NOGAjAPA EVROPSKI POLITIK (ROMANO)					ELDA VILER OPERNI SPEV		I	NEKDANJI MONGOLSKI POGLAVAR
FRANCOSKI KOMlCNI ISRALEC [JACQUES)					ENOTAZA JAKOST EL.TOKA USTVAR-JALKA						ARABSKI VOJSKO-VODJA SALA,POTE-GAVS&INA					
EDO 2ITNIK			VNETJE SLUZNICE IRSKI BRINOVEC						SOVAZ VELIKIMI USESI MACKA (LJUBK.)							
DEL NOVEGA MESTAOB DESNEM BREGU KRKE							OLIVER MLAKAR OPERNA PEVKAOTTA			HARMONIKAR (DRAGO) KOSTNICA						
CSEOmm	-i	UVOD, UVAJANJE FR. SKLA-DATEU (MAURICE)				¦ •¦									ŽENANEK-DANJEGA ARGENTIN. PREDSEDNt. KAPERONA	NADIH. PRIZVOK
GORAV POSOČJU NAD KOBARIDOM (2244 m)				OSPRI BATU FINTA							SL PISEC (JANEZ, BOBRI) HRV. PISEC LOVRAK					
RADIJ			NAPOR, PRI-ZADEVANJE PESNICA Skerl					ZADNJIDEL LADJE VARJENI ŠIV					OBVODNA VRBA BALETNIK OTRIN			
OBRI						SUKARKA KOBILCA IVAN TAVČAR						REZULTAT IVAN SIVEC				
VEDAO ZDRAV-UENJU									NALEPKA							
IZDELO-VALEC PLAKATOV	1					1	1		POLARNA ROPARSKA ŽIVALS KOŠATIM REPOM	i	!			I	I	
Geslo križanke pošljite do 2O.marca 2004 na naslov: Posav-
ski obzomik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«.
Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike
naslednjih nagrad, ki jih podarja Trgomoto Krško:
1.  5 litrov motornega olja
2.  majica in kapa
3.  kapa
Nagrajenci 74. številke:
1.  Žan Kranjc, Krmelj 88,
8296 Krmelj
2.  Slobodanka Starc, Brezje pri Se-
nušah 5, 8273 Leskovec pri Krškem
3.  Smiljan Rabič, Aškerčeva 2,
8270 Krško
Geslo 74. številke:
VESELI
PUST
V
MERCATORJU
ObzorniK
29
50 let organizirane
komunalne dejavnosti
v občini Krško
Kostak, komunalno stavbno podjetje d.d. iz Krškega, se je 26. febmarja srečal
z Abrahamom. Začetki komunalne dejavnosti v Krškem so zabeleženi pred
mnogimi leti, ko je bil ustanovljen zavod pod imenom »Komunalna uprava
Videm-Krško«. Ponosni smo, da lahko praznujemo tako visok jubilej, zato smo
ga dostojno proslavili. Na lokaciji Spodnji Stari Grad smo svečano odprli Zbirni
center za odpadke, kjer sta se nam pridružila tudi minister mag.
Janez Kopač in župan Franc Bogovič, ter nadaljevali z osrednjo
prireditvijo v kulturnem domu, kjer so se srečale različne
generacije našega podjetja. Pestro dejavnost izpred
petdesetih let pa vse do danes smo strnili v
filmu o Kostaku, ki so si ga gostje lahko ogledali
na slovesnosti, ter v biltenu z naslovom 50
LET ORGANIZIRANE KOMUNALNE DEJAVNOSTI
V OBČINI KRŠKO, ki ste ga prejeli kot prilogo
Posavskemu obzorniku.
Vtem letu bomo jubilej praznovali še z mnogimi aktivhostmi, kot so predavanja
o varovanju okolja in drugo tematiko, s strokovnimi domačimi in mednarodnimi
posveti, ogledi objektov in naprav na področju varovanja okolja, z dnevi odprtih vrat,
ekološkimi tržnicami, pri katerih nam bodo pomagali prizadevni otroci in njihovi
mentorji OS iz občine Krško, otroškimi delavnicami, predavanji, izleti in ogledi,...
Ob tej priložnosti vas vljudno prosimo, v kolikor imate to možnost, da s svojo dobro
voljo dopolnite naš arhiv ter nam pomagate pri zbiranju slik in drugega gradiva o
komunalni dejavnosti v obdobju zadnjih 50 let.
Z osrednje slovesnosti ob jubileju pa več v sliki in besedi v naslednji številki.
S  50 let
kostak
iz občine Krško
Postopek vračanja vlaganj v javno
telekomunikacijsko omrežje
V prejšnji številki Posavskega obzornika smo na kratko predstavili določbe predpisov, ki urejajo vračanje vla-
ganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Kot smo v prispevku napovedali, je bil v Uradnem listu RS št. 11/
04 objavljen javni poziv o začetku roka za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.
Z objavo v uradnem listu za-
čnejo po veljavnem občinskem
odloku teä vsi roki, zato želi-
mo ponovno opozoriti na naj-
pomembnejše roke ter na krat-
ko obrazložiti potek vračanja, ki
je opredeljen v veljavnem zako-
nu ter občinskem odloku.
Osnova za vračanje je pogodbe-
na vrednost, ki jo je bilo potreb-
no plačati, da je nekdo pridobil
telefonski priključek. Ta pogod-
bena vrednost pa se bo zmanjša-
la za morebitno neplačano pri-
ključnino in za neplačan prispe-
vek SIS-u. Poenostavljeno pove-
dano, priznala se bodo vsa vla-
ganja, ki so bila večja, kot je bi-
la takratna priključnina in pri-
spevek tedanjih Samoupravnih
interesnih skupnosti za poštni,
telegrafski ter telefonski pro-
met.
Veljavni zakon določa, da so
upravičenci do vračila v javno te-
lekomunikacijsko omrežje fizič-
ne osebe, lokalne skupnosti (ob-
čine) in njihovi pravni nasledniki,
ki so z namenom pridobitve tele-
fonskega priključka sklepali po-
godbe s pravnimi predniki Teleko-
ma in Samoupravnimi interesnimi
skupnostmi za poštni, telegrafski
in telefonski promet.
Pri tem je potrebno ločiti upra-
vičence, kot jih določa zakon
ter dejanske končne upravi-
čence (v začetni fazi morebitni
upravičenci), ki ji določa občin-
ski odlok, saj je od tega dejstva
odvisno kam je potrebno vloži-
ti zahtevek.
Upravičenci, kot jih določa za-
kon, so fizične osebe ter lokalne
skupnosti, ki so pogodbe sklepa-
li direktno s PTT-jem, torej tisti
občani, ki so telefonski priklju-
ček pridobili brez sodelovanja
krajevnih skupnosti oziroma brez
sodelovanja različnih gradbenih
odborov. Ti upravičenci zahtevke
za povračilo vložijo na pristojno
državno pravobranilstvo. Rok za
vložitev zahtevka, dokazila ter
naslov, kamor se zahtevek naslo-
vi, so navedeni v javnem pozivu,
ki ga je objavila posebna komisi-
ja v Uradnem listu RS št. 11/04,
na strani 715.
Dejanski končni upravičenci (v
začetni fazi morebitni upravičen-
ci) pa so po odloku fizične in pra-
vne osebe ter njihovi pravni na-
sledniki, ki so sklepali pogod-
be oziroma samoupravne spora-
zume s pravnim prednikom Ob-
čine Krško, krajevnimi skupnost-
mi ali odbori, z namenom prido-
bitve telefonskega priključka na
območju občine Krško. To so to-
rej vsi tisti, ki so sredstva za iz-
gradnjo omrežja združevali s po-
KS	NASLOV	POŠTA	ZBIRANJE ZAHTEVKOV
BRESTANICA	CPB12	BRESTANICA	PON, TOR, ČET OD 8 -10 URE
DOLENJA VAS	DOLENJA VAS 1	KRŠKO	SREOD15-18URE
GORA	GORA 31	KRŠKO	PON OD 9 -12 URE, SRE 15 -18 URE PRI ALOJZU KERIN, STRAŽA
KOPRIVNICA	KOPRIVNICA 24	KOPRIVNICA	SRE, PET OD 10-12 URE
KOSTANJEVICA NA KRKI	LJUBLJANSKAC. 7	KOSTANJEVICA	TOR, ČETOD9-11 URE SREOD 15-17 URE
KRŠKO POLJE	DRNOVO 1	LESKOVEC	PON, SRE, PET OD 10 -12 URE PRI VINKU PIRC, VIHRE 3b
LESKOVEC	UL. 11.NOVEMBRA 24	LESKOVEC	PON, PET OD 8-12 URE SRE OD 14 -17 URE V GASIL. DOMU
MESTA KRŠKO	CKŽ23	KRŠKO	PON, SRE, PET OD 7:30 -15 URE
PODBOČJE	PODBOČJE 70	PODBOČJE	PON OD 8 -13 URE, na KU Podbočje 28.02.2004 OD 8 - 13, na KS Podbočje 29.02.2004 OD 8 -13, na KS Podbočje 06.03.2004 OD 8 -13, na KS Podbočje 07.03.2004 OD 7 - 13, na KS Podbočje
RAKA	RAKA 56	RAKA	TOR OD 9-11 URE PON OD 16-18 URE
ROŽNO-PRESLADOL	ROŽNO 62	BRESTANICA	SRE, PET OD 8-12 URE ČETOD 15-18 URE
SENOVO	TITOVA CESTA 98	SENOVO	SRE, PET OD 9-11 URE
SENUŠE	SENUŠE 51	LESKOVEC	ČET17-19URE SOB 10-12URE
VELIKI PODLOG	VELIKI PODLOG	LESKOVEC	SRE OB 17-19URE V VEČNAMENSKI DVORANI
VELIKI TRN	VELIKI TRN 18	KRŠKO	SOB OD 15 - 17 URE V PROSTORIH KULT DOMA NA VELIKEM TRNU
ZDOLE	ZDOLE 29C	ZDOLE	PON, TOR, ČET, PET OD 8 -12 URE
ObzorniK
februar 2004
31
iz občine Krško
močjo gradbenih odborov in kra-
jevnih skupnosti. Le-ti bodo na
predpisanem obrazcu predložili
krajevnim skupnostim svoje po-
datke in številko računa, na ka-
terega se bodo nakazala sred-
stva ter pogodbo o vključitvi v
promet ali druga dokazila, ki do-
kazujejo obstoj pogodbe, kot na
primer, izjave o pristopu, obra-
čune, blagajniške prejemke ter
druge dokumente, ki so jih mo-
rebitni upravičenci sklenili oziro-
ma so bili izdani s strani krajev-
nih skupnosti ali gradbenih odbo-
rov, v zvezi s pridobitvijo telefon-
skega priključka ali v zvezi z vla-
ganji v gradnjo javnega telefon-
skega omrežja.
Še posebej pomembno je, da mo-
rebitni upravičenec predloži po-
godbo ali drugo dokazilo, ki do-
kazuje plačilo priključnine in pla-
čilo prispevka SIS-u.
V kolikor navedeni dokazi ne ob-
stajajo več, se bo kot dokazilo o
obstoj u pogodbe upošteval tudi
seznam vlagateljev iz zapisnikov
oziroma iz arhivske dokumentaci-
je, v kolikor ta obstaja, zato po-
zivamo tudi tiste občane, ki zgo-
raj navedenih dokumentov nima-
jo več, da kljub temu vložijo za-
htevo. V tern primeru se bo o vra-
čilu ter o višini vračila odločalo
za vsak primer posebej, glede na
dokumentacijo, ki je na voljo.
Rok, v katerem morajo morebit-
ni upravičenci posredovati kra-
jevnim skupnostim zahtevke na
predpisanih obrazcih, je 08. 03.
2004. Obrazce je mogoče dobi-
ti na spletnih straneh obdne Kr-
ško, na sedežih krajevnih skup-
nosti ter na vhodu v stavbo Obd-
ne Krško, CKŽ 14, Krško. Vse vlo-
ge, ki so bile posredovane pred
objavo javnega poziva in niso
vložene na predpisanem obraz-
cu, se ne bodo upoštevale.
Poleg navedenega želimo občane
še opozoriti, da lahko v skladu s
četrtim odstavkom 8. člena zako-
na o vračanju vlaganj v javno te-
lekomunikacijsko omrežje od Te-
lekoma Slovenije d.d. zahtevajo,
da jim le-ta predloži vse podatke,
s katerimf razpolaga ter omogod
vpogled v dokumentatijo.
obctnakrško
Komisija za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko
omrežje na območju občine Krško
Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, Slovenija
Tel.: 07 49-81-278; Fax: 07 49-22-221;
e-mail: andrej.sluga@krsko.si
Številka:   345-1/2002 0600
Datum:     10.02.2004
Na podlagi 6. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacij-
sko omrežje, uradno prečiščeno besedilo (ZWJTO-UPB1, Ur.l. RS št. 83/
2003) in v skladu z Odlokom o vračanju vlaganj v javno telekomunika-
cijsko omrežje na območju občine Krško (Ur.l. RS št. 90/02 in 127/03).
Komisija za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na ob-
močju občine Krško objavlja
JAVNI POZIV
za predložitev dokumentov o vlaganjih v javno telekomunikacijsko
omrežje na območju občine Krško
LPogoji
Na poziv se lahko prijavijo morebitni upravičenci, to so fizične in pra-
vne osebe, ter njihovi pravni nasledniki, ki so sklepali pogodbe oziroma
samoupravne sporazume s pravnim prednikom Občine Krško, krajevnimi
skupnostmi ali odbori, z namenom pridobitve telefonskega priključka na
območju občine Krško.                                  ._
2.Rok in način prijave
Morebitni upravičenci oddajo vlogo na obrazcu, ki ga dobijo na sedežih
krajevnih skupnosti, sedežu občine ter na spletnih straneh občine Krško.
Zahtevek je potrebno oddati na sedežu tiste krajevne skupno-
sti, na območju katere se nahaja telefonski priključek, do vključno
08.03.2004. Naslovi krajevnih skupnosti ter uradne ure posameznih
krajevnih skupnosti so priloga tega poziva.
Vlogi je potrebno priložiti pogodbo ali druga dokazila, ki dokazujejo ob-
stoj pogodbe, kot na primer, izjave o pristopu, obračune, blagajniške
prejemke ter druge dokumente, ki so jih morebitni upravičenci sklenili
oziroma so bili izdani s strani krajevnih skupnosti ali gradbenih odborov,
v zvezi s pridobitvijo telefonskega priključka ali vlaganji v gradnjo jav-
nega telefonskega omrežja.
Če navedeni dokazi ne obstajajo več, se bo kot dokazilo o obstoju po-
godbe upošteval tudi seznam vlagateljev iz zapisnikov oziroma iz arhiv-
ske dokumentacije, v kolikor ta obstaja.
V tem primeru se bo o vraälu ter o višini vračila odločalo za vsak primer
posebej, glede na dokumentacijo, ki je na voljo.
V  kolikor je vlagatelj pravni naslednik oseb iz 1. točke poziva, morajo
priložiti dokazilo o pravnem nasledstvu. Če je pravnih naslednikov več,
lahko ti enemu izmed sebe izročijo pooblastilo za vložitev zahtevka ter
dvig vračila.
3.Predmet vračila
Osnovo za dolodtev višine vračila predstavlja skupna višina vlaganja, ki
ga občini za vlaganja v telefonske centrale, medkrajevne telefonske vo-
de in krajevna telefonska omrežja za posamezno vlaganje prizna držav-
no pravobranilstvo.
Priključnina in prispevek SIS se kot splošno obvezno pladlo za pridobitev
telefonskega priključka, v višini določeni s tabelo Ministrstva za informa-
cijsko družbo, ne vračata.
Predsednik komisije Rafael Jurečič l.r.
Sveto
Prvi marec je v svetu in v Sloveni-
ji razglašen za Dan civilne zašči-
te. To je praznik vseh državtjanov,
ki upajo, da so dovolj pripravljeni
na velike naravne in druge (indu-
strijske) nesreče. Naše generacije
že vedo, da sta za to vprašanje v
družbi potrebna splošna in obsež-
na pripravljenost ter solidarnost.
Naravne in druge nesreče vzamejo
1,5 do 3 % ali več družbenega pro-
izvoda. Zato je temeljni cilj orga-
niziranja usmerjen k zmanjšanju
števila žrtev in drugih posledic
nesreč. Naravne in druge nesre-
če so nepredvidljive, zato je stal-
na pripravljenost in usposoblje-
nost za vodenje in izvajanje na-
log zaščite in reševanja ključne-
ga pomena.
Posavje je eno od bolj izpostav-
Ijenih potresnih obmodj VII in VIII
stopnje po evropski lestvici potre-
sov, izpostavljeno pa je tudi ne-
varnostim plazov, neurij, poplav
in suše ter industrijskih nesreč z
nevamimi snovmi (jedrska in ke-
mijska kontaminacija) kakor tudi
večjih nesreč v prometu na po-
membnejših mednarodnih želez-
niških, cestnih in zračnih poteh
oziroma kombinacije tako imeno-
vanih verižnih nesreč.
Družbeni pogoji danes, kakor tudi
sodobna tehnološka ogrožanja živ-
Ijenj in zdravja ljudi, so se spre-
menili tako, da stare oblike orga-
niziranja ne zadostujejo več, na
kar opozarjajo tudi zadnje nesre-
če po svetu. Tako oceno stanja je
zavzela tudi zakonodaja, ki je dr-
žavljanom, gospodarskim druž-
bam in drugim organizacijam, lo-
kalnim in državnim organom "po-
nudila" možnost ustrezne priprav-
Ijenosti in to zapisala v poseb-
nem zakonu o Varstvu pred narav-
nimi in drugimi nesrečami. V za-
dnjih letih so sprejeti tudi nacio-
nalni program varstva ter doktrina
zaščite in reševanja, in sicer loče-
no od drugih področij nacionalne
varnosti. To vse naj bi omogoča-
lo bolj neposredno pripravljenost,
zavzeto motivacijo lokalnih in go-
spodarskih Struktur za organiziran
pristop varstvu pred nesrečami.
Tako je država sebe zavezala,
da bo omogočala preko regijske-
ga centra za obveščanje (števil-
ka 112) obveščanje, aktiviranje in
32
februar 2004
ObzorniK
iz občine Krško
vni dan Civilne zašoite
alarmiranje določenih služb in ob-
čanov v primeru potreb za izvaja-
nje nalog in zaščitnih ukrepov ob
nesrečah, da bo poskrbela za zu-
nanjo pomoč in intervencijo stro-
kovno najzahtevnejših reševalnih
nalog. Občina v primeru narav-
ne ali druge velike nesreče koor-
dinira vodenje in izvajanje zaščit-
nih ukrepov predvsem na območ-
ju, kjer so ogroženi občani, izva-
ja naloge zaščite in reševanja s si-
lami, ki so določene po merilih in
z načrtom za zaščito in reševanje
za posamezne vrste nesreč. Prven-
stvena skrb pri tem je pravočas-
no in učinkovito obveščanje obča-
nov o nujnih zaščitnih (preventiv-
nih) ukrepih.
Tako na območju občine Krško
delujejo v 24 urni pripravlje-
nosti za naloge zaščite in reše-
vanja:
¦Regijski    center za obveščanje
Krško
¦Poklicna gasilska enota Krško ter
¦dežurna    služba    prehospitalne
enote zdravstvenega doma Krško.
Ob nesreči se po potrebi aktivirajo
tudi druge tehnične ekipe, ekipe
CZ za prvo pomoč in krajevni šta-
bi ter poverjeniki CZ po krajevnih
skupnostih za usklajeno delovanje
na ogroženem območju.
V tetu 2003 smo imeli na območ-
ju Občine Krško:
¦34 večjih požarov v naravi,
¦32 požarov v naseljenem okolju -
od tega dvakrat v večstanovanjski
hiši, 9-krat v prometu,
¦8 industrijskih nesreč, od tega
dve z nevarno snovjo (večja inter-
vencija 15. 10. 2003 ob izlitju žve-
plene kisline v VIPAP-u).
Poleg tega so zabeležili še:
¦stoletna suša v marcu in avgu-
stu,
¦postopki zaradi pojave hrušove-
ga ožiga,
¦potresni sunki v dolini reke Kr-
ke, III. stopnje evropske potresne
lestvice (Cerklje ob Krki, naselja
okoli Rake in Podbočja),
¦dvakratna nenačrtovana zausta-
vitev delovanja NEK zaradi spre-
menjenih naravnih pogojev ("
umazanija" reke Save ob dežev-
ju 26.11.2003).
Globatne spremembe nevidno, a
vendar hitro reagirajo predvsem
na klimatskem področju in izzi-
vajo našo splošno pripravljenost
in postopke razvoja. Nerealno je
pričakovati ali načrtovati, da bo-
do obstoječe sistemske enote za
zaščito in reševanje na razpolago
z vsemi potrebnimi silami in sred-
stvi za obsežne in zahtevnejše in-
tervencije.
Kaj pa občani?
Ob nesrečah je človekov nagon
samoohranitve tako močan, da
je hkrati najmočnejši vir organi-
ziranja sil na ogroženem območ-
ju. Vendar samo ta sila ni dovolj,
praksa potrjuje različno uspešnost
in učinkovitost, glede na razlike v
pripravljenosti organiziranosti ob-
stoječe družbe. O preventivi si-
cer govorimo zelo vneto, največ-
krat takoj ob nesrečah, ko se zgo-
dijo. Žal, samo takrat. Vsekakor
tu mislimo tudi na stanje in de-
lovanje vseh poklicnih gasilskih,
zdravstvenih in drugih gospodar-
skih služb, javnih zavodov, ki živi-
jo in delajo s posebnimi skupinami
občanov (predšolska in šolska po-
pulacija, starejši in drugi občani,
potrebni posebne nege in pomo-
či), ustanov varstva kulturne de-
diščine in drugih služb javnega in-
teresa, že danes, ko še ni nevar-
nosti ali nesreče.
Tudi občinski svet s svojimi od-
ločitvami vpliva na botj ali manj
prostorsko urejeno bivalno oko-
Ije, na bolj prilagojeno in neod-
visno infrastrukturo, ki ob nesre-
čah "zdrži" logistične in operativ-
ne pogoje za izvajanje zaščite, re-
ševanja in pomoči. Ravno tako ob-
činski svet neposredno potrjuje
program požarnega varstva in ci-
vilne zaščite, išče vprašanja in od-
govore na nove ocene ogroženo-
sti, jih sprejema in spodbuja. Za-
veda se, da gre bolj za ohranjanje
skupne ozaveščenosti in minimal-
ne organiziranosti, kot pa za deli-
tev denarja, ki je v primeru boljše
organiziranosti ob dejanskih ne-
srečah vedno večkratno povrnjen.
Na nivoju občine in večjih gospo-
darskih družb so organizirani šta-
bi, reševalne enote in službe za
zaščito in reševanje. Vendar je v
vsakem primeru samopomoč in
vzajemna pomoč prvih nekoli-
ko ur ob veliki nesreči ključne-
ga pomena za reševanje življenj,
ker javne poklicne ustanove ne
bodo mogle same izpolniti tako
obsežne naloge v kratkem času.
Zato pa imajo poleg občanov sa-
mih, posebno vlogo v sistemu var-
stva pred nesrečami še operativ-
ni sestavi prostovoljnih društev
in organizacij, kot so prostovolj-
na gasilska društva ter društva ja-
marjev in kinologov, potapljačev,
tabornikov in planincev, radioklu-
bov... Ta društva z visoko strokov-
nostjo vztrajno negujejo načela
prostovoljnosti, vzajemne pomo-
či in samoodrekanja.
Omogočimo jim še naprej uspeš-
no delo.
Nedvomno je namen dneva Civilne
zaščite okrepitev zavesti javnosti
o možni ogroženosti in vzpodbu-
janje pripravljenosti posamezni-
ka za podporo pri reševanju v svo-
ji sredini in humanitarni solidar-
ni pomoči ob nesrečah drugod.
Pričakujemo pa tudi, da bo dr-
žava bolj usklajeno in učinkovito
omogočila koordinacijo različnih
področij, ki presegajo pristojno-
sti, meje in zmožnosti prizadetih.
Želimo si, da bi vsak občan razvi-
jal splošno zaščitno zavest v svo-
ji družini, bivalnem in delovnem
prostoru, na načelu samopomo-
či in vzajemne pomoči. Pri tem
mu pomagajo danes tudi radijski
in televizijski programi, učni pro-
grami na vseh ravneh in doseže-
na stopnja varstva okolja, ki ved-
no bolj postaja primarna kvaliteta
našega bivanja in kulture.
Vsem občanom, prostovoljnim,
poklicnim in dolžnostnim pripad-
nikom CZ, pa poleg boljše priprav-
tjenosti na izvajanje eventualnih
nemilih dogodkov in nesreč, želi-
mo čim manj intervencij pomoči
in reševanja življenj. Posebne če-
stitke pa namenjamo dobitnikom
priznanj ob Dnevu CZ, ki bodo v
Posavju letos podeljena 5. marca
v Termah Čatež.
Branko Petan, svetovalec za za-
ščito in reševanje, in Franc Pav-
lin, namestnik poveljnika za CZ
Praktično preverjanje znanja ekip za prvo pomoč
Foto: B. Petan
Foto: B. Petan
ObžofniK
februar 2OO4
33
iz občine Krško
Obänski svet občbio Krško sprejel
sklepe v zvezi 8 podjetjem Vipap
indem Krško
Občinski svet občine Krško je na zadnji seji pri obravnavi sedme točke
dnevnega reda (Poročito o delu Projektne skupine Nova cetuloza v Kr-
škem v letu 2003) sprejel naslednje sklepe:
1 .Občinski svet sprejme informacijo o delu Projektne skupine Nova ce-
luloza v Krškem v letu 2003 in podpira njene aktivnosti.
2.0bčinski svet zahteva od Vlade Republike Slovenije, da zagotovi takš-
ne okoljevarstvene pogoje in takse ter druge pogoje obratovanja celu-
lozne industrije v Sloveniji, da bo konkurenčna sosednjim državam in da
bo celulozna industrija imeta možnost nadaljevanja obratovanja do leta
2006 ter imela možnost prilagajanja evropskim okoljskim standardom.
3.Občina Krško zaradi slabih izkušenj in napačnih odločitev države v
zvezi s celulozno industrijo v preteklosti od Vlade Republike Slovenije
zahteva, da Občino Krško vključi kot partnerja pri iskanju rešitve poda-
Ijšanja obratovanja celuloze kot tudi partnerja pri morebitni investiciji
v nov obrat za predelavo odpadnega lesa.
4.Ker je bila družba Vipap Videm Krško lepo sprejeta v našem okolju in
smo jo kljub obremenjevanju okolja podpirali ,v primeru zagotovljenih
sprejemljivih pogojih države od lastnikov družbe Vipap Videm Krško
zahtevamo nadaljevanje gospodarske aktivnosti predelave odpadne-
ga lesa v eni od oblik (celuloze, CTMP, TMP, itd?), ustrezno prilagaja-
nje evropskim standardom ter zadržanju čimvečjega nivoja zaposlova-
nja delavcev in sodelovanja z Obcino Krško pri zagotavljanju drugih in-
teresov.
5.Če ktjub prizadevanju Občine Krško in Projektne skupine Nova celulo-
za v Krškem ter družbe Vipap Videm Krško pride do zaprtja obrata ce-
luloze pred letom 2006 in s tern za zmanjševanje gospodarske aktivno-
sti v regiji Posavje, zahtevamo od Vlade Republike Slovenije posredo-
vanje nad^omestnih investicij v poslovno cono Vrbina Krško, vzpodbuje-
nimi z ustreznimi državnimi vzpodbudami tako tujih kot domačih inve-
stitorjev.
obflnakrško
občinski svet
Komisija za občinska priznanja
ter sodelovanje z občinami
Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, Slovenija
Tel.: 07 49-81-315, 07 49-81-100; Fax: 07 49-22-221;
e-mail: tomaz.petan@krsko.si
Komisija za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami
pri Občinskem svetu Občine Krško
na podlagi 18. člena statuta občine Krško (Ur. list RS, št. 98/00 -
prečiščeno besedilo in 5/03) ter 4. in 14. člena odloka o priznanjih
občine Krško (Ur. list RS, št. 7/01 in 57/03) objavlja
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRŠKO
ZA LETO 2004
a)Občinski svet občine Krško podeljuje naslednja občinska prizna-
nja:
b)VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO:
c)posameznikom za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne
izjemne dosežke trajnejšega pomena v občini;
d)skupinam občanov, društvom, podjetjem ali drugim pravnim ose-
bam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled
občine na gospodarskem, družbenem ali drugih področjih življenja
in dela v občini.
e)ZNAK OBČINE KRŠKO - za izjemne uspehe in dosežke v zadnjem
obdobju in kot vzpodbuda za nadaljnje delo.
OPRIZNANJE OBČINE KRŠKO - za pomembne enkratne dosežke v
zadnjem obdobju.
g)Predloge lahko dajo občani, občinski svet, krajevne skupnosti,
podjetja, društva, zavodi, politične stranke ter druge organizaci-
je in skupnosti. Predlagatelji sami sebe ne morejo predlagati za
priznanje.
h)Predlog za občinsko priznanje mora vsebovati: podatke o pred-
lagatelju, vrsto predlaganega priznanja, podatke o predlaganem
prejemniku priznanja in obrazložitev k predlogu.
i)V koledarskem letu se lahko podeli največ dva velika znaka (eden
za področje gospodarstva in eden za področje negospodarstva),
največ trije znaki in največ pet priznanj občine Krško.
j)Predloge je potrebno poslati na naslov: Občina Krško, Cesta kr-
ških žrtev 14, Občinski svet - Komisija za občinska priznanja ter
sodelovanje z občinami do 27. marca 2004.
Številka: 032-01-1/2004-09
Datum:    26.02.2004
Komisija za obänska priznanja ter sodelovanje z občinami
34
februar 2OO4
ObzorniK
Iz občine Krško
Fotograsski natooaj »MOTIVIOBÖINE KRŠKO«
I.   SPLOŠNO 0 PROJEKTU:
S tem natečajem namerava občina Krško sestaviti arhiv fotografij, ki bo-
do predstavljale kraje, Ijudi ter kultumo - zgodovinske in naravne zna-
menitosti naše občine. Fotografije naj prikazujejo različne motive, ki so
določeni v razpisu. S tem namenom vabimo vse, ki jim je fotografija in
fotografiranje ošnovna dejavnost, dopolnilna ali Ijubiteljska dejavnost,
da sodelujejo v tem natečaju.
II.  RAZPISNI POGOJI:
3.Natečaja se lahko udeležijo vsi poklicni in ljubiteljski fotografi s stal-
nim bivališčem v Sloveniji, ki upoštevajo pogoje tega razpisa.
4.Fotografije so lahko posnete v različnih letnih časih, vendar izključ-
no na področju občine Krško v letu 2004. Motiv na fotografiji mora bi-
ti prepoznaven, da je posnet v občini Krško. Na sliki ne sme biti pouda-
rek na osebah.
5.Vsak avtor lahko pošlje eno ali več barvnih fotografij različnih motivov
v formatu 13x18 cm. Format je lahko pokončen ali ležeč.
3.1.   Zimski motivi:
6.Panoramski posnetki Krškega z okolico iz zanimivih razglednih točk,
7.nočni motivi (krajina, objekti, voda, odsevi, ognjemeti...),
8.Planina (smučišče, krajina),
9.Bohor (krajina, slapovi),
10.Park v Krškem z Dvorano v parku,
11 .vode in obrežja v ledu in snegu,
12.svobodni zimski motivi
3.2.  Spomladansko - poletnl motivi:
13.Panoramski posnetki Krškega z okolico iz zanimivih razglednih točk,
14.pomlad (poletje) v mestu Krško,
15.Park v Krškem z Dvorano v parku,
16.karakteristični poudarki iz središč krajevnih skupnosti v občini Kr-
ško,
17.novi ali obnovljeni predeli v občini Krško,
18.detalji fasadnih okraskov,
19.tjudska (propadajoča) arhitektura (stare hiše, domačije, kmečka po-
slopja, kozolci, arhitekturni detalji...), stare obrti, stari predmeti (poso-
de, orodja, pohištvo, noše...), običaji, kulinarične dobrote iz domače ku-
hinje in priprava le-teh...),
2O.kmečka opravila na polju, izdelovanje ročnih del in opreme na kme-
tijah,
21.kultume znamenitosti (arhitekturne, gradovi, sakralna dediščina, po-
sebej Mavzolej -v Leskovcu in v parku Krško, Valvasorjev kip),
22.vodnjak na ročno črpalko - kjerkoli v občini Krško,
23.rondoji v občini,
24.detalji iz Neviodunuma in drugih arheoloških najdišč,
25.področje Ajdovske jame,
26.Bohor (krajina, slapovi itd.),
27.Krka z detajli, čolnarjenje na Krki, kopanje na Krki,
28.ribič ob vodi, ptice na vodi,
29.igra narave - kjerkoli v občini,
3O.rastlinski svet: Hrast Dob (Malence), drevo Skorž (Senuše), užitne go-
be na rastišču, cvetenje sadnega drevja, vinogradi ali zanimiva trta v po-
zno spomladanski fazi, cvetje v naravi, detalji iz krakovega gozda itd.,
31.športni posnetki: jahanje konj, konjske dirke na Bregah, speedway
dirke, nogometna tekma na stadionu, tekma v dvorani srednješolskega
centra, plavalci na bazenu, vzlet ali pristanek letala v Žadovinku, raket-
no tekmovanje v Žadovinku, kolesarjenje, pohodništvo ...),
32.karakteristični detalji iz tradicionalnih prireditev v občini Krško (Jur-
jevanje, Petrov sejem, Cvičkarija, Kostanjeviška noč, Jezikova nedelja
na Bohorju, pustovanje, kresovanje, pohodi, sejmi...),
33.posnetki iz glasbenih nastopov domačih izvajalcev,
34.svobodni spomladanski ali poletni motivi
Jesenski motivi:
35Jesen v mestu Krško,
36.jesenski posnetki narave in sadežev,
37.panoramski posnetki jesenskih barv vinogradov in obloženih trt,
38.stiskanje grozdja in kletarjenje,
39.svobodni jesenski motivi
Prvi rok za oddajo fotografij je 24.5.2004, drugi rok za oddajo foto-
grafij je 8.11.2004.
Avtorji naj na samolepilni etiketi, prilepljeni na hrbtni strani fotografi-
je, navedejo svoje ime, naslov in telefonsko številko. Poleg tega naj na-
vedejo tudi naslov ali opis fotografije, navedbo v kateri sklop motivov se
uvršča in datum nastanka fotografije.
Poleg fotografij priložite tudi prijavnico, ki jo lahko dobite vsak delovni
dan na Občini Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti, najdete pa jo
lahko tudi na spletni strani Občine Krško www.krsko.si.
S prijavo za sodelovanje na natečaju avtor fotografije:
40.zagotavlja, da so predložene fotografije v njegovi lasti in da zanje
poseduje celotne avtorske pravice, ki jih v primeru, da bodo izbrane
na natečaju z avtorsko pogodbo predaja v neomejeno uporabo  Obči-
ni Krško,
41.pristaja na to, da sme Občina Krško izbrane fotografije brezplačno
uporabljati za turistično promocijo občine Krško, in sicer za različne na-
mene: v svojih turistično-informativnih publikacijah, v drugih publika-
cijah, kjer se predstavlja občina Krško, na sejmih, razstavah, na svojih
predstavitvenih straneh na intemetu, na promocijskih tabtah, na raz-
glednicah, koledarjih itd. V ta namen bo avtor za izbrane fotografije po-
sredoval tudi »izvorno« gradivo (negativ, CD).
Občina Krško se obvezuje navesti ime avtorja fotografije pri objavljanju
katerekoli fotografije, ki je bila izbrana na tem natečaju.
Prejeta dela bo ocenjevala petčlanska komisija za izbor slik. Pri ocenje-
vanju bo komisija upoštevala tehnično dovršenost, izpovednost, origi-
nalnost del ter estetsko vrednost fotografij.
Komisija bo izvedla ocenjevanje in izmed vseh fotografij, ki bodo prispe-
le na natečaj, izbrala od 40 do 60 fotografij. V prvem roku bo žirija iz-
brala najmanj 20 fotografij, v drugem roku pa izmed vseh fotografij, ki
so prispele na natečaj še preostalo število fotografij. Za vsako izbrano
fotografijo bodo avtorji prejeli 10.000 SIT/fotografijo v bruto vrednosti.
Komisija bo izvedla ocenjevanje v 15 dneh po preteku roka za oddajo.
Vse odločitve komisije so dokončne in nepreklicne. Komisija si pridržuje
pravico do spremembe števila izbranih fotografij.
O rezultatih glasovanja bodo vsi sodelujoči na natečaju pisno obvešče-
ni v 15 dneh po izvedbi ocenjevanja. Z avtorji izbranih fotografij bomo
sklenili avtorsko pogodbo.
Rezultati natečaja in izbrane fotografije bodo objavljene na spletni stra-
ni Občine Krško www.krsko.si 15 dni po izvedbi ocenjevanja.
S prejetimi fotografijami bomo ravnali pazljivo, vendar ne prevzamemo
nobene odgovornosti za izgubo ali poškodbo katerekoli, za sodelovanje
na tem natečaju, predložene fotografije. Poskrbite za to, da bodo fo-
tografije med pošiljanjem dobro zaščitene.
Fotografije pošljite ali osebno prinesite v razpisnih rokih na naslov: Obči-
na Krško, CKŽ 14, 8270 Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti, s pri-
pisom: Ne odpiraj, Natečaj za fotografije.
Izbranih fotografij na natečaju ne bomo vračali, neizbrane fotografije
bomo avtorjem vrnili do 1.12.2004.
Kontaktna oseba za dodatne informacije je Irena Mesinger, Občina Kr-
ško, Oddelek za gospodarske dejavnosti, tel. 07/49-81-292, e-mail: ire-
na.mesinger@krsko.si.
Občina Krško
ObzoraiK
februar 2004
35
iz občins Krško
Febniarska aeja Občmskega sveta
Na 14. februarski seji Občinskega sveta Krško so svetniki med pobudami
in vprašanji med drugim opozorili na že mesece zaprto informacijsko
pisarno v turističnem biseru Kostanjevici na Krki, na neizobešanje za-
stav ob driavnih praznikih, kar dva svetnika pa sta podala pobudo, da bi
zaradi izredno velike predobremenjenosti občinskega proračuna za le-
tos črtali vse nove dejavnosti in investicije in pred tern dokončali naj-
prej neizveclene projekte iz preteklih let.
Občinski svet občine Krško je obravnaval in sprejel osnutek sprememb
in dppolnitev Zazidalnega načrta za gramoznico Stari Grad ter Energet-
sko zasnovo Občine Krško. Po obširnejši razpravi je svet sprejel Program
komunale v družbi Kostak d.d. za leto 2004 in soglašal s povišanjem cen
za komunalne dejavnosti - vzdrževanje tržnice, zbiranje, čiščenje in di-
stribucija vode, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter ravnanje z od-
padki. Obravnavali so tudi poročilo Projektne skupine Nova celuloza ter
sprejeli pet posebnih sklepov.
Sejo so nadaljevali čez teden dni ter med preostalimi točkami obravna-
vali Poročilo o delu na projektu PC Vrbina, razpravljali o zagotovitvi po-
gojev za ustanovitev visokošolskega centra ter obravnavali več premo-
ženjsko-pravnih zadev.
Župan Bogovic in duhovniki v obcini
Župan občine Krško Franc Bogovič s sodelavci se je 11. februarja v Do-
mu starejših občanov srečal z duhovniki, ki delujejo ha območju občine.
Beseda je tekla o vsakdanjem življenju duhovnikov, pa tudi o investici-
jah v sakralne objekte, pri katerih sodeluje tudi Občina Krško.
VARNOST V CESTNEM PROMETU
Svet za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu
občine Krško
ALI SliiYIÄ KROŽIŠČA VOZIMO
DOVOLJ VARNO?
V Posavju je bilo v zadnjem obdobju zgrajenih kar nekaj krožišč in
zaznati je kar nekaj težav, zlasti pri voznikih, ki so že pred mnogimi
leti zapustili avto solo. Da bi zagotovili boljšo prometno varnost, ni
odveč udeležence v prometu opozoriti na prometna pravila in način
vožnje skozi krožišča ter jih opozoriti na medsebojne odnose.
S krožiščem dosežemo umirjanje prometa, zmanjšamo število kon-
fliktnih točk, omogočimo udeležencem boljše ravnanje v njihovih
postopkih, dosežemo večjo doslednost pri vožnji, kar je pomemb-
no, da so lahko bolj pozorni na tiste udeležence, katerim morajo
omogočiti neovirano - vamo udeležbo v prometu.
KAKO RAVNAMO PRI VOŽN.II SKOZI KROŽIŠČA?
Za voznika v vseh pogojih v cestnem prometu je najpomembnejše,
da pravočasno in na ustrezni razdalji zazna prometne znake in ta-
ko dobi potrebne informacije za nadaljnje ravnanje pri vožnji sko-
zi krožišče. Pomembno je, da pravočasno zmanjša hitrost vožnje
(30-40 km/h).Tako pripravljen voznik se lahko v popolnosti posve-
ti potcebni pozornosti do pešcev in kolesarjev, katerim mora omo-
gočiti varno prečkanje vozišča, če so ti že na prehodu ali pa je za-
znati, da nameravajo prečkati vozišče. V primeru, da so se ustavili
pred vstopom na označeni del za pešce ali kolesarje, je voznik dol-
žan kljub vsemu voziti mimo s posebno pozornostjo in biti priprav-
ljen, da, če je potrebno, ukrepa.
V  nadaljevanju vožnje mora voznik usmeriti svojo pozornost na
krožno vozišče, na vozila, ki imajo absolutno prednost pred vozili,
ki vstopajo v samo krožišče. Če ocenjuje, da bi ga lahko kakorkoli
oviral, mora ustaviti pred vstopom v krožišče, na t.i. niši za čaka-
nje na uvoz. V primeru, da ni na krožnem vozišču vozil, lahko na-
daljuje z vožnjo.Če namerava zapustiti krožišče že na prvem iz-
vozu, vključi desni smerni kazalec že pred vstopom v krožišče, če
pa nadaljuje z vožnjo po krožnem vozišču, vstopa v krožišče brez
smernega kazalca vse do mesta, ko z vključitvijo desnega smerne-
ga kazalca nedvoumno nakaže svojo namero, da bo krožišče zapu-
stil. S tern dejanjem se olajša vožnja tistim, ki se želijo vključi-
ti v samo krožišče, s čimer se omogoči tudi večja dinamika vožnje
in zagotavlja varen promet. Pri izvozu iz krožišča se voznik ponov-
no srečuje s kolesarsko stezo in prehodom za pešce. Njegovo rav-
nanje naj bo enako kot pri vstopu v krožišče. Potrebna je popolna
zbranost in odločno ukrepanje, če so kolesarji ali pešci na voziš-
ču obvezno ustavi v niši za čakanje na izvoz, v nasprotnem pa na-
daljuje z vožnjo.
Tako kakor na splošno velja tudi v cestnem prometu, da je najpo-
membnejše, da voznik zna predvidevati nevarne situacije in rav-
na tako, da njegove namere v popolnosti razumejo vsi sodelujoči v
prometu. Samo tako se lahko zagotovi večja prometna varnost.
• Predsednik SPV občine Krško Ivan Pethšič
36
februar 2004
ObžofniK"
HlKi
^^^k             Radi bi pregradili prostor. si naredili podstrešno stanovanje, pa si ne želite, da bi vaša hiša postala gradbišče?
j^™3^^»          Mavčni sistemi za suho gradnjo Knauf predstavljajo sodoben sistem gradnje in uresničujejo vaše gradbene želje. Suho, čisto in poceni - od kleti
¦ MUnK         do strehe! Z njimi idealno zvočno in toplotno zaščitite podstrešje, obnovite ali na novo oblikujete dnevne prostore, razdelite prostore s pregrad-
1Ü^^^        nimi stenami in optimalno izolirate s pregradnimi stenami ter obnovite strope in stene.
PREDNOSTISUHOMONTAZNE	ZAKAJ BI SVOJE STANOVANJE
GRADNJE	ZAUPAL! NAM?
•kratek čas gradnje, prostori so	• ker vam bomo strokovno
takoj uporabni	svetovali
• cenovno ugodna toplotna zaščita	•vam pomagali pri zasnovi
•odlična zvočna zaščita	stanovanja
•izredne lastnosti mavca, ki	• uredili prostor najrazličnejših
uravnavajo klimo v prostoru -	dimenzij in oblik
je bivalno prijeten, negorljiv in	•poskrbeli za ustrezno izolacijo
prijazen do okolja, vse to pa po-	•vam priskrbeli in namesti-
večuje splošno ugodje stano-	li stropne obrobe, ki jih boste
valcev.	lahko pobelili
ATRIX, MIROSLAVCVETKOVICs.p.
SLAVKA GRUMA 24, NOVO MESTO, GSM 041886 869
KHAUf ^Rigips
Armstrong
KROVSTVO
TESARSTVO
KLEPARSTVO
msiNnn
6. PREKOPA 8,
8311 KOSTANJEVICA
NA KRKI
GSM: 041 651435
Tel.: (07) 49 86 140
Fax: (07) 49 86 141
Rabljena vozila
RENAULT
Tip vozila	Barva	Letnik	Kilomet.	CENA	Opombe	garancija
Twingo 1.2	Rdeča	2002	4.000	1.480.000	1 .lastnik. dodatna oprema	DA
Clio II 1.2 RT3v	Rdeča	1999/00	54.000	1.190.000	1 .lastnik, servo volan	DA
Clio II 1.2 RN5v	M.rdeč	2000	57.000	1.250.000	1.lastnik	DA
Clio 1.4 alize 5v	Bel      .	2000	32.000	1.590.000	Llastnik, klima	DA
Clio 1.2 RL	Bel	1997	91000	780.000		DA
Clio II 1.4 alize 5v	M.srebrn	1999	88.000	1.380.000	Klima, radio,	DA
Laguna II 1.9 dci 110	Bela	2002	15.000	3.750.000	llastnik Expression	DA
Laguna II 2.2 dci	M.siva	2002	24.000	4.550.000	Vsa oprema, Privilege, esp. asr	DA
Laguna II 18 16v	M.rdeča	2001	71.000	3.150.000	Llastnik, Expression	DA
Megane 1.4 Sport	Bel	2000	52.000	1.790.000	Vsa oprema Sport way	DA
Megane 16 coupe	M moder	2002/03	13.000	2.790.000	Llastnik. Klima, radio cd	DA
SCENIC 19 dci	M.rdeč	2002	51.000	3.120.000	Vsa oprema	DA
Meganell19 pri.lux	M. moder	2003	12.000	4.000.000	ESP, xsenon, park, gume.	DA
Meganell19 aut.conf	M.zelen	2003	12.000	3.500.000	Avt.klima, radio cd	DA
Meganell16 aut.conf	M.zelen	2003	4.000	3.150.000	Avt.klima, radio cd	DA
Meganell15 aut.conf	M.srebrn	2003	0	3.320.000	Novo vozilo	DA
Peugeot 806 turbo st	M.zelen	1995	146.000	1.290.000	Llastnik. klima,	
Peugeot 106 1.0 3v	Bela	1998	105.000	800.000	2lastnica	
Daewoo lanosi .5 3v	M.srebrn	2000	67.0D0	890.000	1 .lastnik	
Felicia 1.9 D	bela	1999/00	116.000	1.150.000	Llastnik, servisna knjiga	
Fiesta 1.1 Classic 3v	Rdeča	1996	80.000	550.000	Llastnik	
Master 2.5dci L2H2	bela	2003	0	4.100.000	Novo vozilo	DA
Kangoo 15 dci	bela	2002/03	11.000	1.790.000	Odlično ohranjen, kot nov	DA
Vse cene so v SIT. Vozila so tehnično brezhibna. ODKUP RABLJENIH VOZII PO SISTEMU STARO ZA NOVO IN STARO ZA STARO.						
Avtocenter  Krašna, Škocjan 22, tel.: 07 38 46 112, Matjaž Krašna
Vaše zadovoljstvo je naš uspeh
MNa kanalu S 19 kabelskega sistema Krško
ODDAJA OD TORKA DO TORKA
torek 20.00   ©   sreda 10.00   O    četrtek 20.00   ©   nedelja 10.00
ObžofniK
februar 2004
37
oglasi
Srudio Estet
- kozmetika
- aroma rnasaze
- ne^a rok
- francoska manikür a
- umetni nohti
- parafinske obloge
- medicinska pedikura
• frizerstvo
4 Lidjja Urbane s.p.
Kafuhova 1, Brežice
Tel'.:Q749 62 466, GSM: 041 555 432
oo
OPTIKA
Stojan Bautin s.p.
DKULISTIČNI
PREGLEDI
KDNTAKTNE
LEČE
SDNČNA
DČALA
KRSKD                                     SEVNICA
DALMATINQVA 1                     TRG SVOBDDE 1 4A
TEL.:D7 49 22 BIZ                 TEL.: D7 SI 62 62D
TPR RUNOVEC
Kmetijsko vrtnarska trgovina
- kmetijski material
- gradbeni material
- VSe Z3 VrtiČkarStVO [okraaw gnmčt^^^^^^^H
- gospodinjski plii^^^^^^^^^^^^H
IVAN IN MARTA ri.no.. Ob potoku 9, 8270 Krško.
Tel.: 07 49 26 605 Tel/fax: 07 49 01 60S, el. post a: tprrunovec@car.si
UNETIČ d.o.o.
nova lokacija
nasproti centra TA • BU v obrtni coni
vulkanizerstvo - ročna avto pralnica - prodaja
pnevmatik in ALU platišč - menjava olja - trgovina
teü 07/49 21407, GSM: 631665 455
FRIZER3KI
s cyuDio
SENOVO, Bohorska cesta 11, Tel.: 07/ 48 81 927
Del. čas: pon. - pet.: 8-19 ure, sobota: 7-14 ure
Cekin

VULKANIZERSTVD, AVTDMARKET,
BAR, RDČNA AVTDPRALNICA
CKŽ 132 B, B27D KRŠKG
Tel: 07/490 34 70, Fax: 07/490 34 71, gsm: 041/697 B39
POSLOVNE STORITVE IN SVETOVANJE
Anica Koprivnik s.p. ^^
Cesta krškihžrtev132/b '•
8270 Krško                           I^H
Tel.:07 490 48 00, GSM: 041 481 698
-kadrovsko-pravno področje
(delovna razmerja, akti,...)
-vodenje poslovnih knjig
-podjetništvo
- prodaja nogavic POLZELA
- spodnje perilo za moške in ženske
-  kopalke LISCA, TRIUMPH
Poslovni center TABU Krško, CKŽ 141, tel.: 48 80 42d
38
februar 2004
ObzorniK
prejeli smo
TELSÄT d.o.o.
;- mfmisia sisibii
'- BftHÜMnMB SBMS
-KUMnminyiifE
-UMHHIISISIBH
www.telsat.sl, e-mail: telsat@slol.net
CPB 20,8280 Brestanlca, tel.: 07/49 73 500
Z VAMI ŽE 40 LET
CKŽ 65 A, 8270 Krško,
tel.: 07/49 02 560,
fax: 07/49 02 571
Poslovalnica Senovo:
tel.: 07/49 79 121
v bogat darilni program
v rezano evetje in lončnice
v semena, gomolji, gnojila in vse vrste substratov
v male in velike pozornosti za 8. in 25. marec
OBIŠČITE NAS IN PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO!
TRGOMOTO KRSKO ckžTP
Pooblaščeni prodajalec in serviser
motornih koles:
KAWASAKI
HONDA
APRILIA
PIAGGIO
GILERA
PEUGEOT
TOMOS
REZERVN! DELI, OPREMA, ČELADE,
MOTORNA OLJA..., tel.: 07/49 22 442^
^Del. čas: 8-12,13-17, sob: 8-12      »M
SPOROČILO BRALCEM                    «^^^^
Uredništvo si po Zakonu o medijih (Ur.l.35/2001) pridrzujeiW"^™oP"J5"™Är
neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispev-
kov v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. tzjema so odgo-
vori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pra-
vico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki morajo biti opremljeni s polnim
imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organi-
zacij, društev...).
Bomo na Plarini Š8 smučai?
V januarski številki Obzornika sem zasledil članek o smučišču na Planini
ter o vodenju le-tega. Osebno lahko rečem, da je bilo vodenje uspešno
glede na finance, ki so bile na voljo. Sedaj pa je moč prebrati, da Pla-
ninci niso imeli od tega kaj dosti. Še huje pa je to, da vaški otroci ni-
so smeli brezplačno uporabljati vlečnic. Kot najstarejši od mladine na
Planini lahko rečem, da to ne drži. Vsi vaščani so imeli brezplačno upo-
rabo vlečnic od samega začetka obratovanja. Še več, te ugodnosti so
imeli tudi otroci sosednjih vasi. Vse to lahko potrdijo vaščani ter Franc
Kodrič, ki je bil zadolžen pri izdaji kart. Planina je imela od smučišča
mnogo več kot se piše. Na račun smučišča se je zgradila lepa asfaltna
cesta, ki je tako omogočila lažjo povezavo z okliškimi kraji. Starejšim
krajanom je bilo omogočeno delo preko javnih del na samem smučišču.
Mlajši pa smo lahko delali lažja dela preko študentskega servisa. Delati
z Mirkom Kužnikom je bilo vedno korektno in sem prepričan, da ni niko-
mur ostal dolžan. Tako je bilo tudi poskrbljeno za odškodnino uporablje-
nih zemljišč, kjer pa vsi vemo, da s samim smučanjem ni škode na trav-
ni ruši. Vaščani smo ogorčeni nad takim odnosom do nečesa, kar nam je
le koristilo in ne škodilo.
Joze Turk
LJÜDSKA ÜNIVERZA
KRŠKO
učimo se za življenje
Bodoči študentje, POZOR!
Ljudska univerza Krško vabi k vpisu v visokošolske
programe:
•Javna uprava, Fakultete za upravo Ljubljana in
•Visoka poslovna sola, Ekonomske fakultete Ljubljana.
!!! Predavanja so v Krškem !!!
Prav tako vpisujejo v srednješolske programe:
•bolničar-negovalec, kuhar, natakar, vzgojitelj predšolskih
otrok, tehnik zdravstvene nege, prometni tehnik.
Informacije na telefonu 07/ 48 81 160 in na študijskem centu:
ljudska univerza Krško, Dalmatinova ul. 8, Krško*
ObzöriiiK
februar 2004
39
Uglaš^ne barve
I   i"1   -   T«     Thk favipiwr
Naš odtis naredi vtis.
¦¦¦¦ DELO TISK ČASOPISOV IN REVIJ d.d. - Dunajska 5. 1000 Ljubljana. Slovenija                 '1
tel.: + 386 01 47 38 320. fax: +386 01 47 38 305 www.delo-tcr.si. e-mail: komerciala@delo-tcr.si

s
t
I
¦   I
i
50 let
organizirane komunalne dejavnosti
v občini Krško

VEDNO SMO SKRBELI ZA
OKOLJE
Komunala nekoč
O komunali je že marsikaj zapisanega. V knjigi »Krško skozi čas 1477-1977«, ki je izšla ob
500-letnici Krškega, lahko zasledimo, da je leta 35 pred našim štetjem poznejši rimski
cesar Avcjust dokončno osvojil območje Posavja in ustanovil novo upravno središče Nevi-
odunum (danes Drnovo pri Krškem), ki je zraslo ob cesti Emona-Siscia. Ime Neviodunum
je bilo keltsko in je pomenilo »novo mesto«. Z vodo se je oskrbovalo po vodovodu, ki je
prihajal izpod Gorjancev. Vodno zajetje pod vasjo Izvir je bilo iz dveh strani obzidano z
več kot pet metrov debelimi zidovi, z druge strani pa je rezervoar varovala naravna stena.
Ob izteku je bii manjši prostor, kjer se je voda čistila, preden je stekla v fončene cevi.
Vodovod je prečkal reko Krko po obokanem ozkem mostiču, nato paje bil spet položen v
zemljo v ravni črti vse do Neviodunuma. Mesto je imelo tudi svoje terme, saj so ohranjeni
njeni ostanki z odtočnim kanalom do nekdanje savske struQe. Ohranjeni so tudi ostanki
pristanišča s pomolom. Imelo je tudi svoje pokopališče - nekropolo. Odkrito je bilo več kot
pet tlsoč ž«3anih in skeletnih grobov. Ob teh so bile še zidane grobnice, ki so posebnost
za ta del Panonije, nekatere med njimi so imele stene okrašene s slikami. Ohranjene so
tudi hišaste žare Latobikov z veliko odprtino in nekatere z več režami.
ZQodovina teh krajev je opisana tudi v znameniti knjiqi Slava Vojvodine Kranjske, barona
Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je od Jakoba Vodnika leta 1693 kupil meščansko hišo, v
kateri naj bi 19. scptembra istesja leta tudi umrl.
In prav ta hiša, ki še danes stoji na yalvasorjevem nabrežju št. 4, je bila tudi sedež
prvega finančno samostojneöa zavoda »Komunalna uprava Vldem-Krško«, ki Je bil
ustanovljen 26. februarja 1954 s sklepom Ijudskega odbora mestne občine Videm-Kr-
•
2
ško. Ta Uprava je imela sprva 12 zaposlenih, tern so se kmalu pridružili še drugi in se lotili
gradnje vodovoda in kanalizacije v samem mestu, kjer so pred tem uporabljali vodnjake.
Ti so bili onesnaženi, zato so moralipoiskati druge vire zdrave pitne vode. Trajalo je kar
nekaj let, da je bilo v letu 1964 črpališče pri Drnovem dokončano, potem pa je bil zgrajen
še cevovod do Krškega. Zgrajeni, marsikje udarniško, so bili še drugi vodovodni in kana-
lizacijski sistemi po vsej občini. V različnih obdobjih je bila ta skrb prenesena na krajevne
skupnosti, potem spet nazaj, pred desetletjem pa Je vse prešlo v občinsko last, za katero
zdaj skrbi Kostak. Tako zdaj vzdržujemo kar 500 kilometrov vodovodnega in 110 kilomet-
rov kanalizacijskega omrežja, letno dobavimo dva milijona litrov vode in pol te količine
tudi odvedemo skozi kanalizacijo. Vse te odpadne vode bodo speljali skozi komunalne
čistilne naprave. V Kostanjevici ta že deluje, gradimo jo v Brestanici, kmalu pa naj bi bila
dograjena tudi v Krškem ob industrijski čistilni napravi v Vipapu.
Komunalna uprava, ki se je leta 1965 preimenovala v »Zavod za komunalno dejavnost
Krško«, se je ukvarjala tudi z odvozom smeti. Sprva so to počeli s konjsko vprego in zgolj v
občinskem središču, kasneje so nabavili prvi smetarski avto in počasi širili odvoz smeti po
celi krški občini. Seveda je bilo potrebno urediti še komunalno deponijo, nabaviti posode
/a smeti, da so lahko pred časom prešli na sistem ločenega zbiranja odpadkov, postavili
ekološke otoke in prvi zbirni center za odpadke ter začeli s sanacijo komunalne deponije.
Letno zdaj v Kostaku zberemo sto tisoč kubikov komunalnih odpadkov, računamo pa, da
bomo do leta 2010 postopno koristno uporabili kar polovico teh odpadkov.
1972. leta je prišlo do preimenovanja zavoda v »Komunalno stanovanjsko podjetje KOS-
TAKt, saj je bila vanj prenesena tudi skrb za stanovanjski fond. Zato se je podjetje začelo
ukvarjati tudi z gradbenlštvom. Seveda so zaposleni (teh je bilo že kmalu 70, pred leti pa
celo več kot 300) skrbeli tudi za urejanje cest in ulic, za tržnico, ppkopališča, kasneje pa še
za ogrevanje, trgovino in druge tržne dejavnosti. Pomembna je vloga stotih zaposlenih
pri čiščenju poslovnih in prolzvodnlh prostorov ter opravljanju drugih storitev v Nuklearni
elektrarni Krško, ki so zagotovo tudi pripomogli h kvalitetnemu in zanesljivemu obratova-
nju tega tehnološko zelo zahtevnega objekta.
50 let je za nami
Podjetje, ki mu gospodarske okoliščine niso bile vedno naklonjene, je v petdesetih letih
doživljalo svbje vzpone in padce, se organizacijsko prilagajalo zakonskim spremembam,
interesom politike, preživelo dve prisilni upravi, v njem so se zvrstili številni direktorji,
strokovnjaki, delavci...
Vseskozi je širilo dejavnost, vlagalo v izobraževanje svojih kadrov, štipendiralo in se opre-
milo z najnovejšo mehanizacijo in stroji. Danes je organizirano kot delniška družba z
največjim lastništvom Občine Krško. V njem nas je 260 zaposlenih, kar nas uvršča na peto
mesto v Posavju. V letu 2003 je ustvarilo 3,2 milijarde tolarjev prihodkov iz poslovanja, ne-
kaj več kot 13 mio EUR oziroma 12.098.000 SIT čistega prihodka na zaposlenega, ki vsak
ustvari 4.264.000 tolarjev dodane vrednosti.
Božidar Resnik, direktor družbe Kostak, d.d.
Kostak danes
Ko se v Kostaku v letu 2004 oziramo na pot, ki jo je podjetje prehodllo pod tern ali drugač-
nim imenom v preteklih petdesetih letih, smo lahko z doseženim zadovoljni. Hkrati pa
moramo Izkazati spoštovanje do vseh, ki so nam vse to pomagali zgraditi. Prav gotovo so
med najbolj zaslužnimi naši delavci. Ti so vseskozi skrbeli za naš razvoj in za to, da smo
zdaj cenjeni v svojem okolju in tudi širše. Danes nam mnogi priznavajo, da smo iz tiste-
ga »nebodigatreba« postal! sodobno podjetje, ki opravlja zelo široko paleto dejavnosti.
Oospodarske javne službe dopolnjujemo s tržnimi dejavnostmi, ki predstavljajo že 75%
našega dela.
Da smo na pravi poti nam potrjujejo rezultati ankete, ki smo jo opravili pri naših uporab-
nikih. Prav gotovo pa je krona prizadevanj za čisto okolje in kvaliteto storitev certifikat
kakovosti ISO 9001. To je hkrati tudi dokaz, da v Kostaku vemo, da moramo delovati v
korist okolja, v katerem delujemo. Dokaz temu so tudi številne donacije in sponzorstva,
ki jih negujemo že leta.
Kostak jutri
Zaposleni v Kostaku se bomo tudi v bodoče trudili vse storitve opravljati kakovostno in
zanesljivo. Naše vodilo je strokovno, vestno in odgovorno delo, naš cilj pa dosegati re-
zultate primerljive z rezultati uspešnih evropskih družb. To bomo skušali doseči s partner-
skimi odnosi doma in v tujini, pa tudi s podjetniško drznostjo, saj bomo le tako izpolnili
dolgoročna pričakovanja naših delničarjev in nadaljevali svoj uspešni razvoj v dobro vseh
prebivalcev krške občine in Posavja.
Naši načrti za prihodnost so smeli. Prepričani pa smo, da so uresničljivi in da nam bodo
naši partnerji tudi vnaprej zaupali.
Po vstopu v EU se bomo še bolj zavzemali za čim doslednejše uresničevanje načela
trajnostnega razvoja, saj gre pri tern za vzpostavitev težko dosegljivega ravnovesja med
varstvom okolja, gospodarskim napredkom in socialnim razvojem.
Ob naši 50-letnici spreminjamo in posodabljamo tudi celostno podobo, s katero se bomo
predstavljali v javnosti. Najpomembnejši v ustvarjanju zunanje podobe našega podjetja
pa so zaposleni, ki se lahko pohvalijo z zavidanja vrednim strokovnim znanjem, zanes-
Ijivostjo, prijaznostjo, smislom za sodelovanje in stalno pripravljenostjo za reševanje
težav.
Skrb za okolje
Eno bistvenih poslanstev našega podjetja je bila vseskozi in je še vedno skrb za ohra-
njanje okolja in narave. Danes je bolj-kot kdajkoli prej očitno, da moramo vsi spremeniti
odnos do narave, če nam je kaj do tega, da bi tudi otroci naših otrok lahko občudovali
njene lepote. Zato vedno rad uporabim zapis Nacionalne koordinatorke projekta »Ekošola
kot način življenja« v Sloveniji, prof. Nade Pavšen »Ko se boste vrnili domov, odprite pipo
in prisluhnite vodi. Čudovita je, voda je prinašalka sreče, zdravja in blagostanja.«
Seveda vsi nimajo te sreče kot mi v Sloveniji, ki se lahko pohvalimo, da imamo številne
vire zdrave pitne vodne, ki bi jih morali takšne tudi ohraniti. Vsi se moramo zavedati, da
so ti življenjsko pomembni za našc preživetje in razvoj. Umetne vode ni, saj obstaja samo
naravna.
V Kostaku smo prepričani, da s svojo dejavnostjo opravljamo družbeno koristno delo in
da vse to delamo tudi v dobro narave in za nadaljnje preživetje nas vseh. Zato se tudi
veliko posvečamo mladim, saj želimo preko njih opozoriti na okoljske probleme in na to,
da jih je potrebno tudi reševati. Pa naj gre za odpadke, čisto vodo, lepši izgled mesta ali
kaj drugega.
BoŽldar Resnik, dlrektor družbe Kostak, d.d.
hnadejanjanaredii                                               wa
rt\ a ^                                             a'JovelikesačloveWa
5
TONE KLEMENČIČ
O KOMUNALNI
DEJAVNOSTI
r
Ob srečanju delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije, ki so ga leta 1998 v Krškem
zelo uspešno organizlrala vsa tri komunalna podjetja Posavja, je bila posebna pozornost
podana prof. Tonetu Klemenčiču, našemu posavskemu rojaku In njegovi knjigi »Komunal-
no gospodarstvo«. Iz nje povzemamo nekaj misli.
Komunalna dejavnost je v sodobnem družbenem razvoju tern bolj pomembna, kolikor
bolj se razvija urbanizacija. Njena uspešnost ni odvisna samo od oseb, ki to dejavnost
opravljajo, temveč v večji all manjši merl tudi od uporabnikov. Od teh se namreč zahteva
ustrezna dlsciplina, pravilneje: ustrezno sodelovanje. To je dejavnost posebnega družbe-
nega pomena in je zato, za določanje obsega, sestave, organizacije, upravljanja, kot tudi
določanje cen oz. tarif za komunalne storitve, predmet širšega družbenega preudarka ter
komunalne politike naselja, občine.
•  Prof. Tone Klemenčič je v svoji knjigi navedel naslednje posebnosti komunalneqa gospodarstva:
M    vezanost na naselje in deloma tudi na velikost naselja,
W     izrazito monopolni položaj,
•    poseben položaj glede ponudbe in povpraševanja,
¦      prepletanje osebne in skupne ter javne porabe,
¦      problem kvantificiranja komunalnih storitev,
¦      problem dobička in akumulacije,
¦     v povprečju visok sestav sredstev,
¦      raznolikost organizacijskih oblik, '
¦      problem tekoče komunalne proizvodnje,
¦     neposredna povezanost izvajalca in porabnika komunalnih storitev.
6
Po mnenju profesorja bi bilo potrebno oblikovali komunalne standarde ter določiti raven
komunalne porabe, ki jo opredelimo s količino, kakovostjo in strukturo komunalne storit-
ve, ki so oziroma naj bodo uporabniku na razpolas^o.
Prav tako je mnenja, da je potrebno poskrbeti za varstvo uporabnikov komunalnih storitev
kot sestavini del komunalnega standarda. Utrditi je polrebno pravilo, da so javne dobrine
pod enakimi, z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, določenimi pogoji dostopne
vsakomur. Sem je potrebno šteti tudi uresničevanje pravice skladno z Zakonom o varstvu
okolja (Ur. list št. 32/93). Za to je pristojen tudi varuh človekovih pravic, v svetu pa se vse
več skrbi posveča tudi razvoju ženski prijaznega mesta.
Da je lahko komunalna dejavnost kot gospodarska javna služba dovolj uspešna, je tre-
ba razvijati komunalno kulturo, ki se v mnogočem povezuje z razvijanjem odnosov do
jav-osti in njene osveščenosti na komunalnem področju. Pomembna je tudi vključitev v
sistem izobraževanja in šolanja, saj bi morali o komunalni kulturi pričeti seznanjati že v
osnovni soli in s tem nadaljevati v višjih stopnjah izobraževanja, in sicer kot del splošne
vzgoje.
Prof. Tone Klcmcnač
je bll rojen leta 1913 v Zgornjl Pohanci.
Na FAGG Ljubljana je organiziral
katedro za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo
in ustanovil Institut za komunalno gospodarstvo.
7

-iJ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Hl^^^KttS.: -       '-


Jggfein u n a I n a uprava Vldem-Krško
Ljudski odbor mestne občine Videm-Krško, katere predsednikje bil takrat Jože Kukovičič,
je 26. februarja 1954 izdal odločbo o ustanovitvi finančno samostojnega zavoda pod
imenom »Komunalna uprava Videm-Krško«. Vodločbi št. 410/54 je med drugim zapisano,
da je sedež novoustanovljeneQa zavoda na Valvasorjevem nabrežju 4 v Krškem in da se
mu podeljujejo osnovna sredstva v višini en milijon dinarjev. Zavod »Komunalna uprava
a-Videm-Krško« je bil registriran za izvrševanje remontnih del na stanovanjskih hišah, za
vzdrževanje in popravljanje komunalnih naprav, za upravljanje javne tehtnice, tržnice,
sejmišča, stadiona, parkov, občinskih cest in potov, kopališč, pokopališč, pogrebnega
zavoda^Zsbpfayilno delovanje vodovodnih naprav, kanalizacije in javne razsvetljave. Za
,snjerj§ga ptvega upravnika je bil imenovan Branko Voglar, ki je bil podrejen Gospodar-
»Äu svetu LOMO Videm-Krško. V Komunalni upravi Videm-Krško Je bilo dvanajst redno
zaposlenih Xypiavnik, knjigovodja, administrator, dva kvallficirana in trije nakvalificirani
dela>ßf'2l femontni oddelek, trije cestarji, šofer avtomehanlk) ter trije honorarni delavci
^grobar, qjja*l^örarna moč pri tehtnici in ena pri tržnici).
^KöCTÖriälna uprava je v letu 1956 začela graditi prvi mestni vodovod na Videm-Krškem,
leto kasneje kanalizacijo v starem Krškem in še leto zatem kanalizacijo na Vidmu. Takratna
občina Senovo je za potrebe Senovega In Brestanlce zgradila nov vodovod z zajetjem
pod Bohorjem. Leto zatem naj bi se njena Komunalna uprava osamosvojila in postala
podjetje.
5. maja 1960 je Občinski ljudski odbor Videm-Krško, na podlagi zahtevka Komunalne
uprave Videm-Krško dne 9. aprila izdal odločbo, da se v register finančno samostojnlh
10
zavodov vpiše novega upravnika Staneta Žiganteja. Kot zanlmivost bi izpostavill njegov
intervju za Dolenjski list, kjer je povedal, da je krška voda za uživanje praktično neuporab-
na, predvsem zaradi »kalnosti okusa in trdote«. Zato naj bi do leta 1965 dokončali celoten
sistem vodnjakov s predvidehim rczervoarjem nekje na Trški gori. Svojih obljub ni mogel
uresničiti, saj ga je 15. oktobra 1961 zamenjal Srečko Letonja. Z njegovim prihodom se
je začeia urejati vodooskrba za prebivalce Videm-Krškega. Seveda to ni šlo hitro, tako da
je morala sanitarna inšpekcija prepovedati uporabo kalne in neprimernc vode. Komu-
nalcem ni preostalo nič drugega, kot da ponovno popravijo že pozabljene vodnjake in
zgradijo nove. Gradnja novega vodnjaka na Belem bregu se je zavlekla in tako je šele
5. februarja 1964 predsednik občinske skupščine inž. Franc Dragan s pritiskom na gumb
odprl nov vodovod. To so Naši pogovori - občinsko glasilo SZDL - označili kot življenjsko
pomemben dogodek za več tisoč ljudi in za veliko delovno zmago krške občine. Ob tern
so dodali,»... da je proti pričakovanju ta voda bakteriološko in kemijsko odlična. Vode je
dovolj |n je ne bo zmanjkalo tudl v največji suši.«
Z združitvijo Videm-Krške in Senovške komune v letu 1964 se je družba preimenovala v
Komunalno upravo Krško. Ta se je ukvarjala tudi z odvozom smeti, za kar so takrat upo-
rabljali kar navaden vprežni voz in konjsko vprego. To so počeli za 325 gospodinjstev s
precejšnjo izgubo. Ob tern so tarnali, da nekateri odlagajo v posode pomije in odpadni
material. Zaradi tega so bile v zimskem času velikc težave, ker so pomije zamrznile in
se posod ni dalo izprazniti. Kljub novim vodovodom so ljudje še naprej pogosto ostajali
brez vode tudi za dlje časa in predvsem v višje ležečih predelih Vidma - na Resi in Novi
Resi, kjer so se pritoževali tudi nad smrdečo kanalizacijo. Najbotj jih je jezilo, da niso bili
obveščeni o tem, da bodo pipe presahnile, saj bi si tako lahko pravočasno priskrbeli zalo-
ge vode.
V prvi vrstl na sredini: upravnik Stanko Žigante
Na&Pogmrri s;
GIAULO    OBClNSKBOA    ODBORA    5/.DL     VIOBMKKSKO
OTVORITEV VODOVODA
5UTr«L3

¦ -•« Mw   ¦   i ** —« rvajMr— ¦ ?4h

~ 2 -
11
f
•4
.„^••y-          -.us»'
V Crikvenici - leta 1967,
direktor Srečko Lelon|a
Zavod za komunalno dejavnost Krško
Krška občinska skupščina je 25. februarja 1965 sprejcla sklep, da se Komunalna uprava
¦Rrško preimenujc v Zavod za komunalno dejavnost Krško in spremeni predmet poslo-
vanja. O tern so se 19. marca izrekli tudi zaposleni na seji delovne skupnosti. Leto dni po
preimenovanju so ustanovili svojo prvo poslovno enoto upravljanja s stanovanjskimi hiša-
mi v družbeni lasti, na novo pa so prijavili še smetarsko službo, opravljanje-usluß obrlne
stroke vodovodnega inštalaterstva ter vrtnarstvo in prodajo vseh vrst cvetlic, zelenjave in
Izdelovanje vencev.                                        x
^ivod je leta 1966 na več krajih postavil lične posode za odlaganje odpadkov z name-
nom, da bi občani, posebno pa šolarji, vanje metali odpadke. Ob tem je pozval občane,
jda^Upoštevajo dobro namero in skrb Zavoda za čistočo.
Krajevne skupnosti so po občini začele prevzemati v upravljanje krajevnc vodovode, po-
kopališča, krajevne poti in sejmišča. V Krškem je bilo do takrat oskrbljeno z vodo samo
novo stanovanjsko naselje z bloki in s stolplči. Kasneje je s pomočjo samoprispevka ob-
čanov, ki so krili iz svojih žepov tudi nad dve tretjini stroškov, pritekla voda še v drusje hiše.
Občani so bili ob tem dolžni izkopati še po šest do sedem metrov cevovoda. Kljub temu
so se okvare na vodovodu - tudi zaradi slabih črpalk - stalno ponavljale. »Motnje prizna-
vamo in se vsem porabnikom vode opravičujemo. Največ jih povzroča direktno trpanjc
v omrežje. Zaradi nestalnega tlaka prihaja večkrat do ozkih grl in okvar.« Tako se je v Do-
lenjskem listu konec leta 1967 porabnikom vode opravičil direktor Srečko Letonja.
Že sredi leta 1968 je Občinska skupščina sprejela sklep o uvedbi prisilne uprave v Zavo-
du. Prisilna uprava je bila določena za obdobje šestih mesecev in je zahtevala razrešitev
12
direktorja. Za prisilnega upravitelja je bil imenovan Franc Kovačič. Razlog naj bi bila neure-
jenost poslovanja in to, da že več let ni obstajala zadovoljiva organizacija in koordinacija
dela. Knjit>ovodstvo je bilo vodeno površno in nepravilno. Zavod ni sproti vodil točnega
seznama dolžnikov in upnikov, kar je odpiralo velike možnosti za poneverbe. Kljub temu
Zavod ni posloval ncßativno. Zaposleni so se prisilni upravi uprli ter podpisali peticijo. Za-
pletlo se je tudi na Okrožnem Qospodarskem sodišču v Celju, kjer več kot dve leti niso na-
šli pravnih osnov za takšen ukrep. Srečko Letonja je bil zato s strani zaposlenih še enkrat
imenovan za direktorja, brez soglasja ustanovitelja - Občine, ki je zanj izdala negativno
mnenje. Kasneje je bil imenovan za vršilta dolžnosti in bil zamenjan šele konec leta 1971.
Takrat je kot dlrektor nastopil nekdanji obrtnik Branimir Vodopivec. V prijavi za zaposlitev
je navedel, da ob izvolitvi prenaša v Zavod vse svoje stroje, sklenjene in nedokončane
posle, zato je zahteval tudi prezaposlitev vseh svojih 25 delavcev.
M*KI MOST V I.KSKNKM OKI.KPl    NotI moil tr% Sam » Krikrm ie i»Jvr*J»
PMnja v trj oMlnt. PrrtrkU trdk-n no delsvci PIOSIBJA ullll i betonom bndoto
fc« med obrnu brrforonu Nave (Foto: Vili ViOtnit, draj» ramto m folofrmfijo
Irdiu. ORWO NP It, I, I/Hi).
-1
I
i
13
safe      * ^^m a    v^H

Komunalno stanovanjsko (stavbeno)
podjetje Kostak Krško
•\ovoi2voljeni direktor Branimir Vodopivc sc jc- zavzel, da se Zavod za komunalno dejav-
nost Krško preoblikuje in preimenuje, da bi lažje opravljal svoje delo in nc bi potreboval
privolitev občinskih oblasti. Novo ime Komunalno stanovanjsko podjetje-Krško, p.o. ali
skrajšano Kostak Krško, p.o., Crsta krških žrtev 11, Krško, je fzbral Janez Breskvar, ki je bll
zunanji član delovne skupnosti. Prvi znak - emblem pa jc izrisal Srečko Planinc, takrat za-
poslen v podjetju kot geödet. Zavod je bil s skleporn skupščine občine Krško, št. 1-023-1/
72, preimenovan 21. marca 1972. Tega leta je delovna organizacija dobila v upravljanje in
vzdrževanje stanovanjski fond krške občine, okrepila pa je tudi svojo gradbeno skupino.
zato se je števflo zaposlenih povečalo na 70.
Pisalo se je ieto 1971 ko je Dolenjski list poročal, da so se ledukcijam elektrike v Krškem
pridružile Sc nevšečnosti zaradi pomanjkanja voder'T^OOIavci Kostaka so več dni poprav-
fjalipočeno cev. Zaradi del na glavni mestni ullci so začasno preusmerili motorni promet
po makadamu za Savo, ta^guda je bii del mesta nekaj dni dobesedno zavit v prašne
oblake.«
1975. je hilalistanovljena Samoupravna stanovanjska skupnost, zato od 1. januarja tega
Ida pudjelje Kostak ni več upravljalo in gospodarilo s stanovanjskim fondom občine
Krško. Ponovno se je preimenovalo: firma delovne organizacije se je glasila KOSTAK,
komunalno stavbeno podjetje Krško, ali skrajšano KOSTAK Krško.
V letu 1979 so začeli z urejanjem komunalne deponije v Spodnjem Starem gradu in kupili
so stroj za teptanje smeti »Bomag«. Ker je bila takrat prepoved uvoza, so ga pripeljali
14
kot sejemski eksponat. Kasneje, po osemdesetem letu, je na novo deponijo začela vo
ziti svoje odpadke tudi sevniška Komunala. Kostak je pred tem začel s čistilnimi deli na
gradbišču nuklearne elektrarne. kjer je iz leta v leto zaposloval vse več Ijudi, občasno tudi
študente.
Pet let kasneje, 21. marca 1980, je bil v podjetju ob volitvah samoupravnih organov izve-
den referendum, na katerem so se odločili, da se občinska cestna služba, ki je bila orga-
nizirana pri IGM Sava in je štela 24 delavcev, pripoji Kostaku. To se je zgodilo 1. novembra.
Tega leta je bilo tudi sklenjeno, da se enovita delovna organizacija organizira v tri delovne
enote: DE Komunala, DE Gradbeništvo in obrt, DE Cesta ter skupne službe. Kupili so tudi
hišo na Valvasorjevem nabrežju, v kateri so uredili svoj samski dom.
Branimirju Vodopivcu se je drugi direktorski mandat iztekel koncem leta 1979. Po tern
obdobju je bll še dvakrat imenovan za vršilca dolžnosti. Kasneje ni več dobll pozitivnega
mnenja o izpolnjevanju moralno-političnih kvalitet (ni bil namreč član ZKJ). Temeljno so-
dišče v Novem mestu Je dne 18.12.1980 vpisalo spremembo z besedami: >... izbriše se
dosedanjl zastopnik Branimir Vodopivc in vpiše novi zastopnik Dorde Andrijaševič, v. d.
individualnega poslovodnega organa DO.«
vA-K u K..ii,j,(iKiiiija ßomaQ v ljubljani, 1978.
Kostakov izlet.
2. z desne v 1. stoječi vrst! direktor Branlmir Vödopivc.
15
Na tretjem razpisu /a direktorja je bil potem iA«ljen Jo?e Kos i/ (clj, \,i je svoj mandai
nastopil 2. fabruarja 1981. Pod njegovim vodslvom so v krškem Del.i skem kulturncm
domu Edvarda Kardclja proslavljali 25 let organi/irane kumunalne dejüvnosti v krški ob-
i\n\. čeprav je bila ta v resnlci že dve leti starejša. Prosiavo so zdfužili s po( astitvijo še dveh
jubilejev: 40 lelnice uslanovitve Osvobodilne fronte slovenskega narodatOI) in 40 letnice
vstaje jugoslovan.skih narodov in narodnosti Takrat je bilo v Kostaku zaftosk^nih že 230
delavcev. V slavnostnem govoru je direktor izpostavil dve prioritetni r^)gi: p(;stavitev
dizel agregata in izijradnjo novesja črpališča.
Ptoslava ob petindvajsc!
I« !', 1981
16
Leto zatem je Kostak zaključil z obnovo 1700 metrov vodovoda Brestanica - Senovo.
Svoj vodovod, ki naj bi Qa na'pajali iz treh virov/pa so si udarniško zgradili na Reštanju in
Šedmu. Srcdi leta 1982 jc bil uspešno izveden referendum o sprejemu Samoupravnega
sporazuma o združitvi delovne or^anizacije »Obrtni servisi« Krško. Tako so ti prenehali z
delovanjem in vstopili v sestavo DO Kostak 1. januarja 1983 z vsem svojim premoženjem
in 10 zaposlenimi. Teqa leta je zaradi reorganizacije iz Kostaka odšlo 7 delavcev, ki so pre-
šli v Cestno podjetje Novo rnesto TOZD Vzdrževanje Krško. Kostak je prevzeJ v upravljanjo
še novoztjrajeno tržnico na Vldmu.
Samoupravna komunalna interesna skupnost (SKIS) je poročala, da je bilo v tem letu v
Stari vasi dokončano črpališče za prečrpavanje fekalij. naročena je bila študija za central-
no čistilno napravo v Krškem, začeli so z deli na kanalizaciji od Leskovca proti Venišam
v skupni dolžini 1180 metrov (da bi zaščitili podtalnico na Krškem polju pred fekalnim
onesnaženjem), dokončan je bil tudi vodovod Breqe v dolžini 1800metrov.
l li::                                                              '-: \;ic)ii!!j. 148-,
17

LJkrep druzbenega varstva
in reorganizacija
Na predlog Druzbenega pravobranilca samoupravljanja Dušana Dornika je SkupŠčina ob-
čine Krško po obravnavl v vseh treh zborih 25. aprlla 1985 na seji Zbora združenega dela
sprejela sklep o uvedbi začasnih ukrepov druzbenega varstva v DO Komunalno stavbeno
podjetje Kostak Krško. Razlog so bile bistvene motnje v samoupravnih odnosih. Podjetje
ni Izvedlo reorganizacije skladno z Zakonom o združenem delu in ni sprejelo sanacijskih
ukrepov ter pravočasno izpeljalp uskladitev samoupravnih splošnih aktov z Zakonom o
komunalnlh dejavnostih. Sferji je občinska skupščina razrešfla takratnega vršilca dolžnos-
ti individualnega postovodnega organa Branimirja Vodopivca (le-ta |e bil za kratek čas po
Jožetu Kosu ponovno imenovan ), razpustila delavski svet in imenovala ^ačasni kolegijski
organ, ki ga je vodil Niko Žibret, v njem pa sta bila še Silvana Mozer in Janez Kalan. Začas-
ni ukrep je bil uveden za leto dni. Vtem obdobjuso uredili finančno poslovanjc in izpeljali
vrsto ukrepov. 13. marca 1986 je bil izyeden referendum o reorganizaciji v dve temeljni
organizaciji združenega dela: TO7D Komunalne storitve, TOZD Gradbene in obrtne storit-
ve ter v delovno skupnost skupnih služb DSSS. Sprejeta pa je bila tudi odločitev za selitev
vseh dejavnosti na eno lokacijo v Žlapovec. Tega leta je Kostak prejel plaketo Civilne.za-
ščite, ki jo je podelil Zvezni izvršni svet. Plaketo in llstino je podpisal takratni predsednik
ZIS Branko Mikulič. Novi v.d. in kasneje direktor podjetja pa je postal Roman Sotler.
V letu 1989 je prišlo na širšem Krškem polju zaradi daljšega in obilnejšega deževja do
onesnaženja pitne vode z nitrati. Tp je ugotovil Zavod za socialno medicino in higieno iz
18
Novega mesta. V Kostaku so se lotili saniranja divjih odlagališč, ki jih je bilo v okolici obeh
črpališč na Drnovem in Bregah kar osem. Občanom so dovažali pitno vodo, občina pa je
začela izvajati strožjc ukrepe za zaščlto podtalnice.
Konec leta 1990 je vodstvo podjetja Kostak, komunalno stavbenega podjetja p.o., na novi
lokaciji - Leskovški cesti 2/a v Krškem, prevzela Silvana Mozer. Delovna organizadja se je
preoblikovala v enovlto podjetje, saj temeljne organizacije združenega dela niso nikoli
zaživele.
V letu 1993 je bilo v Kostaku že 260 zaposlenih, podjetje pa je opravljalo naslednje de-
javnosti:
B    oskrbo naselij z vodo, ki je obsegala zajemanje, čiščenje in odvajanje vode gospo-
dinjstvom, industriji in drugim uporabnikom,
¦     odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij,
¦     vzdrževanje čistoče v naseljih, ki je obsegalo: čiščenje javnih površin, urejeno zbira-
nje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih
uporabnikov teh storitev,
¦     urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost,
¦     urejanje in vzdrževanje trgov, ulic in cest v mestih in naseljih mestnega značaja, ki
niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste,
¦    vzdrževanje in varstvo pomembnejših krajevnih poti za cestnoprometno povezavo v
občini,
¦     upravljanje in vzdrževanje tržnic,
¦     nizko gradnjo in hidrogradnjo: rekonstrukcijo, modernlzacijo in novogradnjo komu-
nalnih cest, poti, ulic in trgov ter gradnjo, rekonstrukcijo in popravilo zunanjega vodovoda
in kanalizacije, gradnjo drugih objektov nizke gradnje - gradnjo kanalov, platojev, jaškov
in podobno,
¦     vlsoko gradnjo: popravilo, adaptacijo, rekonstrukcijo in gradnjo manjših stano-
vanjskih, gospodarskih ter drugih stavb, instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu
- napeljava in popravilo notranje vodovodne, kanalizacijske in toplovodne instalacije ter
fasadarska, keramičarska, stavbeno-kleparska In krovna dela,
¦     čiščenje proizvodnih In poslovnih prostorov,
¦     pranje, čiščenje in likanje perila ter oblačil (kemična člstllnlca),
¦     storitve z gradbeno mehanizacijo (rovokopač, nakladalec, buldožer, greder, stroj za
utrjevanje tamponskih del),
11    prevoz blaga v cestnem prometu s tovornjakom (le s prostimi kapacitetami)...
Začelo se je obdobje nabave novih strojev in mehanizacije ter prlprav na predvldeno
privatizacijo.
Podelltev prlznanj In jubilejnlh naQrad.
Spodaj: v. d. dlrektorja in direktor Roman Sotlat.
Ob oblsku Radovana Gobca z ženo (v sredlnl sllke).
19



Delniška družba Kostak
In lastniške spremembe
Na osnovi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in Zakona o gospodarskih javnih
službah se je Kostak po predhodno prcjeti Odločbi, izdani s strani Agenclje Republikc Slo-
venije za prestruMuriranje in privatizadjo podjetij, štev. LP-111/0328-ST, z dne 11.11.1994,
preoblikoval v delnisko družbo. Tako je družba dne 26. 09. 1995 izvedla vpis pravnih po-
sledic lastninskega preoblikovanja v sodni register Okrožnega sodišča v Krškem, ko je
omenjeno sodišče izdalo Sklep o vpisu. Oblikovana je bila tudi nova celostna podoba, ki
jo je rzdelal Savaprojekt Krško. V fazi lastninjenja so bili iz premoženja podjetja izločeni
infrastrukturni objekti in naprave ter preneseni na občino Krško, preostali del pa se je
las'tninil. lastniška struktura je bila sledeča: 47 % upravičenci notranjega odkupa (zapo-
slent. bivši zaposleni in upokojenci), 32 % skladi oziroma PID-i (pooblaščene investicijske
družbe) ter preostalih 21% občina Krško. Nominalna vrednost delnice je bila 4.000 sit.
V tem letu je podjetje obeležilo svojo 40 letnico in uredilo poslovne prostore v Žlapovcu.
Leto kasneje je za svoje gospodarske dosežke prejelo priznanje Območne organizacijc
Gospodarske zbornice Slovenije za Posavje.
Leta 1995 je delniška družba nadaljevala z uspešnim poslovanjem in dokončala program
lastninskega preoblikovanja. Imcla je 285 zaposlenih, leto kasneje pa že več kot 300.
junija 1998 je Kostakv Krškem skupaj / obema komunalnima podjetjemafKOP Brežice in
Komunala Sevnica) uspešno orgapiziral XIV. srečanje delavcev komunalnega gospodar-
stva Slovenije, kjer so prvič razvili prapor Komunalnega gospodarstva Siovenije.
20
V isiem letu jc začel z obscžno obnovo Kostanjevice na Krki in tako precej doprincscl k
lcpšemu praznovanju 750 let nice tega edinega slovenskega mesteca. ki levi na otoku v
objemu reke Kike.
Koslak je nadaljeval s širitvijo gradbene dejavnosti, saj si je obetal vecje posle pri grad-
nji hidioeleklram na Savi in avtoceste. Najprej je od Pronirja v stečaju kupil proizvndne
prostore in zemljišča v Veliki vasi, od propadle Agrafe slrojc v gramoznia tor slroje v lasti
logiela in hkrati prevzel 58 zaposlenih vTogrclu, katerim naj bi se pridružilo še 53 bivših
Agtafinil i delavcev. V podjetje logrel se |e \/_ Kostaka prerazporedila celotna enota-Grad-
ne ohjektov s 33 zaposlenimi. Imenovali so tričlansko upravo, ki so jo sestavljali Silvana
Mo/or, Ivan Navoj in Stanislav Budif Podjetje Togrel si je poželelo tudi gradbeno podjetje
Begrad iz Novega mesta, zato \v pievzelo 50,23 % delež v Kostaku, ki ga jc odkupilo od
odškoiininskega sklada in pooblaščenih investicijskih družb. Tu sc^ \v zaplello. saj naj bi
vetiuski lastnik hčerinske družbe logrela (53%) pred tern postalo podjetje Osa iz Krške
vasi oziroma nj(>n naslednik GIP-o. Zaradi ncstrinjanja z družbo Begrad in prekoračitve
pooblastil, je morala oditi direktorica Silvana Mozer. Za vršilca dolžnosti je bil imenovan
Ijubomir Munih, katerega je 1. januarja 2001 nasledil Božidar Resnik, izbran na razpisu
nied sedmimi kandidati. Slcdile so številne tožbe in sodni spori. Na koncu se je na so-
dišcu izkazaia ničnost dokapitalizacije Togrela. Ta je spel prešel v popoino last Kostaka
popolnorna upostošen, Zafasna tričlanska uprava (Karel Vardijan, Stanislav Budič in Niko
Žigante) je po ugotovitvi finanfnega stanja morala že v prvem rru^secu predlagati stečajni
postopek. S tern je bila Kostaku pov/ročena neizmerna škoda, saj je bila tako ukinjena
dejavnost visokih gradenj in s tern močno otpženo pridobivanje večjih poslov, ki so se
nakazovali v Posavju.                           '
komujialijada 1998
Desno; direktorica Silvana Mdscm
21
Dosedanjl vodilni  podjetja:
'') fsO     Branko Voglar - upravnlk
Stanko Žigante - upravnik
Srečko Letonja - direktor
Franc Kovačlč - prisilni upravitelj (le nekaj dni)
, ,„„ .,,.      Srečko Letonja - direktor in v.d. direktorja                   *
1971-1980 - Branimir Vodopivc- direktor in v.d. direktorja (2x)
1980-1981      Oorde Andrijaševlč - v.d. direktorja
1981-jMg^^pže Kos - direktor
i98!>flHJpranimir Vodopjyc ^y,(j, direktorja
i98^«B^Niko Žibre^|Hi||fer, Janez Kalan - začasni kolegijski organ
'g86'^Cfti   Roman r^^^^^^K)rja in direktor                '       ''
i90-i^ra^ Silvana '/^^^^^Hfeorica in direktorica
22
Spremembe imena:
1954 - 1964    Komunalna uprava Videm-Krško
1964 -1965    Komunalna uprava Krško
1965 -|t972    Zavod za komunalno dejavnost Krško
1972 -1975    Komunalno stanovanjsko podjetje Kostak Krško
1975 -1994    Kostak, komunalno stavbeno podjetje Krško, p.o.
1994 -1997    Kostak, komunalno stavbeno podjetje, d.d.
1997 -             Kostak, komunalno stavbno podjetje, d.d.
Obnovd Koslanjeviie rid KrkJ.
|23«

danes


Danes je podjetje organlzirano kot delniška družba, ki Je po krlterijlh Zakona o gospo-
darsklh družbah opredeljeno kot velika delniška družba In opravlja dejavnostl lokalnih
gospodarskih Javnih služb in tržnih dejavnosti.
Gospodarske javne službe v občini opravljamo po pooblastilu Odioka o lokalnih gospo-
darskih javnih službah v občini Krško In so naslednje:
m    zbiranje, člščenje in distrlbucljavode,
a    zbiranje in odlaganje komunalnlh odpadkov,
si    prečiščevanje in odvajanje odpadnlh ter padavlnsklh voda,
m    pokopališka - pogrebna dejavnost,
*    urejanje In vzdrževanje javne tržnlce.
Tržne dejavnosti so naslednje:
»    tržne komunalne storltve (ogrevanje in ostale storltve po naročilu razllčnih investltorjev),
m    vzdrževalna in čistilna dela (čiščenje In vzdrževanje v objektlh Nuklearne elektrarne
Krško in v druglh poslovnlh objektih pravnlh In fizlčnih oseb),
it    nlzke gradnje (izgradnja In vzdrževanje komunalne in ostale Infrastrukture; Izgrad-
nja, modernizaclja in rekonstrukcija regionalnih in lokalnih cest, pločnlkov in parkirišč,-
uredltev trgov, ulic, krlžlšč in ostalih javnih površin; uredltev pokopališč; izvedba vseh vrst
zemeljsklh del,- sanacija plazov; izvajanje vzdrževalnih del na segmentu cest, vzdrževanje
parkov, nasadov in zelenic, uredltev in zasaditev javnih površin v občini Krško),
Hi    trgovlna (prodaja gradbenega In elektro materiala ter materiala za komunalne storlt-
ve, prodaja betonskih izdelkov).
¦    druge storltvene dejavnosti.
26
Lastnlška struktura
Zaradi prodaje poslovno nepotrebnega premoženja na kompleksu TOGREL in odločitve
Begrada, da proda svoje delnice, je prišlo do sprememb v kapitalski strukturi osnovnega
kapitala družbe KOSTAK, katera je blla dokončno potrjena s strani delničarjev družbe na
10. rednl seji skupščine delnlške družbe KOSTAK dne 28.08. 2003, ko je le-ta med dTugim
sprejela sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe z umikom delnic.
Dokončna realizaclja predhodno omenjenega sklepa bo izvedena po preleku šestme-
sečnega roka, ki teče od datuma objave sklepa v Uradnem listu, z uredltvljo prenosa
lastninske pravlce vrednostnih papirjev na nove imetnike (navadne imenske delnice) pri
Centralni klirinško depotni družbi v Ljubljani.
Predvldena nova Jastniška struktura:
Občina Krško 43 %
¦     domači Investltorji 30 %
¦     poslovodstvo 10 %
¦     tuji investltor 10 %
¦     mali delnlčarjl 7 %
27
Organi družbe
uprava
".¦-    družbo zastopa direktor Božidar Resnik, univerzitetni diplomiranl inžei lit slioJnlStva
Delavcl s posebniml pooblastill
Miljenko Muha, univ. dipl. ekon. in politolog - pomočnlk dlrektorja
Jože Leskovar, univ dipl inž. cud. - pomočnlk direktorja za komunaine dejavnostl
Željko Horvat, univ dip! inž. gradb. vodja Tehnično razvojnega sektorja
Srečko Planinc, ijeod tehn. vodja sektorja Komunala
Anica Topolovšek, dipl ekon. vodja Finančno računovodskega sektorja
•*    Elizabeta Cemič, univ. dipl prav. -vodja Splošno kadrovskega sektorja
»    Branko Lavrenčič, inž gtadb   vodja Službe za informatiko in komunikaclje
»    Mojca Brinovec, prav  svetovalka za odnose z javnostmi
predsednik nadzornega sveta družbe: Franc Bogovič
namestnik predsednika: Rudolf Mlinarič
flanl: Jadranka Gabrič, Wilhem Salzer, Franc Češnovar, Justin Pacek
predsednik sveta delavcev: Bojan Cizel
predsednik sindikata dnižbe: Drago Hrvatič
28
UPRAVA
KOMUNALNE DEJAVNOSTt
Vodovod
Kanallzacija
Ravnanje z odpadki
Pojjrebno-pokopališka
služba
Ogrevanje
Tržnica
STROKOVNE SLUŽBE
Služba za Informatiko
in komunikacije
Finančno-računovodski
sektor
Splošno-kadrovskl
sektor
Tehnično-razvojni
sektor
TRŽNE DEJAVNOSTI
Sektor vzdrževalnlh
in čistilnih del
Sektor nizke gradnje
Skladiščno-nabavna služba
s trgovino
Izobrazbena struktura
V letu 2003 je bilo na Kostaku zaposlenih 257 delavcev:
I. stopnja izobrazbe                        <>^f"4ififc'
II. stopnja izobrazbe
>t~ III. stopnja izobrazbe
Ä    IV. stopnja izobrazbe                          __   i^^-
¦    V. stopnja izobrazbe                    "      "
¦    VI. stopnja izobrazbe
¦    VII. stopnja izobrazbe
29

Izvajanje gospodarskih Javnih  služb    --«
V okvlru scktorja Komunale izvajamo:
obvezne javne službe zbiranje, člščenje In distribucija vode,- čiščenje in odvajanje,
odpadnih vodat odlaganje in predelava odpadkov,                                                *\ ,    /*
izb\me javne službe-. pogretMie storitve in vzdrževanje pokopallšč; upravljanjetržnice, ¦•}f\
I investicijaml \zsredstev repubflšklh taksza obremenjevanje vode, zakatcrc bomo pri- *
doblH ustreznojodločbo Ministrstva za okolje, proslor (si energijo, nadaljujcmo S:
kanateacijo Kostanjevtear prlkljufltev obstoječe kahailzacije na novoztyajen! kolektor,        |
kanallzacijo Senovo - Brestanica: Tzgradnja čistilne naprave Brestanica,
kanalizacijo Krško: Izgradnja kanalizacije v okoliških naseljih ter priključitev na skup-
no člstilno napravo Vipap Videm Krskq, prolzvodnja papirja in celuloze, d.d.
Sredstva taks za obremenjevanje okolja bodo namenjena investirljam v scjrtiranje in pre-
delavo odpadkov v Zbirnem centru za ravnanje z odpadki na lokaciji Spodnji Stari Crad
^In izgradnjl objektov ter nabavi opremeza regljski koncept CEROD (Center za ravnanje z
k* odpadki Dolenjske, Bele Krajine In Posavja).
Na področju Izvajanja lokalnih gospodarskih javrth služb prlčakujemo, da bo Občina
Krško še v letošnjem letu uredila način izvajanja omenjenlh dejavnosti, ki bo skladen z di-
reklivami LU in veljavno zakonodajo ter podzakonskimi akti in predpisi lokalne skupnosti
na omenjenem področju. Pospešitl je potrebno aktivnostl za podelitev večletnih koncesij,
o čemer Je Občinskl svet Občlne Krško že odločll s sklepi na svojl 9. seji dne 24. 7. 2003.
30
Vodooskrba
Dejavnost vodooskrbe pomcni zagotovltev zadostne količine kakovostne pitnc vode
vsem uporabnlkom na iztočnih mestlh. Upravljamo in vzdržujemo približno 500 km vodo-
vodnega omrežja s stotimi razllčnimi objekti>o1 so zajetja, črpališča, prečrpallšča ln.vodo-
hrani. V upravljanju so vodovodni sisteml Krško, Zdole, polenja vas, Senovo - Brestanica,
Kostanjevica, Veliki Trn, Raka in Podbočje, s katerimi se oskrbuje okoli 80 % prebivalstva
občlne Krško.                                                                                                                L#L"1
Na vseh objektih za vodooskrbo v občini je uvedena telemetrija. 7 njeno pomočjo nadf
ziramo in po potrebi daljinsko krmilimo preko radijskih zvez ter GSM-a vse pomembnejše
objekte: črpališča in vodohrane.
Zagotri\1janjc kakovosti pitne vode izvajamo skladno s Pravilnikom o usireznosti pitnc
vode p&sistemu HACCAP (Hazard Analysis Critical Control Points), ki je osnova sodobne-
ga prl4>a Psi zaQotavljanju varnih živil. Določa načlne kontrole in prepoznava kritične
kontroÄ točke ter je vključen tudi v slstem evropske zakonodaje z direktivo oz. smernico
Ravnanje z odpadkl
l/vajamo zbiranje in odvoz komunalnlffol|!(fov vvseh 16 krajcvnih skupnostih v občtnt^
krško. Zbrani odpadki se odlagajo v Zblrnem centru na lokaciji v Spodnjem Starem Gradu,
\Jk otvarja v skk>pu praznovanja 50 letnice Kostaka ob prisotnosti ministra mag. Janeza   .
W^ča in župana obCine Krško Franca Bogovlča. Center predstavlja temelj k izgradnji   '
sj|tema locVnet>a zbiranja odpadkov. Vključuje sprejemni plato s tehtnico, nadstrešnico
iaobdelavo, prostöf zaskladiščenje ločeno zbranih frakcij odpadkov ter plato za kompos-
tlran^. Za zbiranje komunalnih odpadkov se uporabljajo izključno predpisane standardtJ
zirane tipske posode in zabojniki. Na območju občlne Krško je postavljenih 120 ekolq^^
otokov. Pristopili smo k izQradnji sortirne llnije In prokladalne postaje. za kar smo z občlncr
pridobili tudi nepovrafna srcdstva dfžave.
Planiramo ustanovitev hčerirtsklh podjetij na področju ravnanja z odpadki, kar bo zahi.
valo tudi kapltalski vložok.
31
Ortvajaaje odplak
Dejavnost odvajanja odplak predstavlja odvajanje odpadnih fekalnih in meteornih voda,
v kolikor. tc ni možno odvesti v odprte kanale ozlroma vodotoke, in sicer od zbimega
jaška po tjlavnih kplektorjih preko čistilne naprave v vodotoke.
Upravljamo in vzdržujemo približno 110 km kanalizadjskega omrežja s različnimi objekti:
Črpalt^a:	Usedainika:	KanaHzadjski sistetni:
Stara vas	Žadovinek	Krško
Veniše	Podbočje	Senovo - Brestanlca
Žadovinek	Kostanjevica	
Kostanjevica	Podbočje	
V letu 2003 je bila zgrajena prva čistilna naprava v Kostanjevici in kupljeno novo večna-
mensko vozilo, kije namenjeno čiščenju kanalskih sislemov, praznjenju greznic, sifonov,
kuhinjskih lovilcev maščob, praznjenju odvečnega mulja, mallh čistilnlh naprav. Poteka
izgradnja druge čistllne naprave na območju Občine Krško, v Brestanici. S pomočjo ISPA
sredstev poteka projektiranje in izgradnja kanalizacije Krško in predvidena priključitev
komunalnih voda na čistilno napravo Vipap.
Kot upravljavcl javne kanalizacije prioritetno razmišljamo o vzdrževanju in obnovi obstojc
čih kolektorjev. Zaradi narave dela in znanja, ki je na tem podroqu, pa smo vpeti in anga-
žirani na vseh razvojnlh nalo^ah graditve kanalskih povezav in gradnje člstilne naprave
32
Tržnlca
Smo upravljavci nadkrltih in odprtih tržničnih površin ter skupnih prostorov na tržnici
Krško, tik ob železniški progi in lani zcjrajeni cestni obvoznici. Na tržnici poteka prodaja
tekstilnega blaga, izdelkov domače obrli, domačih proizvodov branjevk, sveč, darilnega
programa ter blaQa, značilnesja za posamezna obdobja v letu: cvetje ob dnevu spomina
na mrtve, smreke, sadike cvetja in zelenjave itn.
Pogrebne storltve
Smo tudi izvajald pokopališke in pos5rebne dejavnosti. Upravljamo s pokopališči v Krš-
kem, v določeni merl tudi v Leskovcu, na Senovem in v Brestanici. Izvajanje posjrebnih
dejavnosti vobčihi in širše močno ovira neustrezna regulativavodlokih in nespoštovanje
zakonodaje.
33
^r           V    '           "       m                                                      jw,
Tržne deJavnostH
Komunalne storltve
oarevanje (üQrevanje za stanovanjske soseske, kater-l&veöftsM i^jravtjateC \ZGCstano-"1
vanjskjt>biokov Jc podjetje VIDOM, d.o.o,. Na osnovl medsebojno skjenjene pogodbe s
slednjinfi izvajamostoritveoQrevanJassedmlmlkurllntcaml vobčini K/ško: sKolodvorsko,
Cankarjevo, Pod Goro. Cesto prvlh borcev v Brestanici, i Elcktrarnlško Brestanico ter s
kurllnlcama Raka In Koprlvnlca. Izdetall smo enertjetskl preQl&i in prlpravlll prcdloge za
varčnejšl načlnoijrevanja);               /
ostalö komunalne storltve po naročllu razllčnlh Investltorjev, kl so flzlčne all pa prav-
ne osebe <npr. Izvedba vodovodno montaznlh del, člščenje Qreznlc);
Qeodetske storltvc (Izdaja so^lasljin pogojev k soglasjem ter posnetkl komunalne
infrastrukture);
projektlranje.
34
Sektor nlzke gradnje
Njegove dejavnostl so naslednje: izgradnja komunalne ali ostale Infrastrukture,- izgradnja
modernizacpHWeteRStrukrija regionalnih lor lokalnih cest, pločnikov, parkirišč; ureditev
trgov, ulic, križišč In ostalih javnlh povrsin, urcditev pokopališč; Izvedba vseh vrst zemelj
skih del,- sanacija plazov, izvajanje vzdrževalnih del na segment u erst,- rušenje objektov;
izvajanje zlmske službe; razni izkopi...                                                 .~
Pomembnejši naročniki so Občina Krško, Vipap Krško, NE Krškn, Numip Ksško, DDC
Ljubljand. KOP Brežlce, NIVO Celje, IBE Ljubljana, GRADIS Ljubljana, Primorje AJdovščina,
Droga 11 istorož, SCT Ljubljana, CGP Novo me^to Občina ŠentJerneJ. Rudnik Senovo, Tele-
kom Novo mesto...
Obdr/dll In izvajall bomo dejavnost nizklh gradenj ter v okvlru le-le predvsem gradnjo ko-
munalne Infrastrukture, posebej kot izvajalci Internih storitev za Sektor Komunala. Usme-
rltev dejavnosti bo tako kvalitetnejša In predvsem specializlrana-za Izvajanje zahtevnejšlh
del na področju nizklh gradenj. V ta namen bo potrebno angažiranje ustreznlh kadrov,
kl bodo omoqoclll usposobltev segmcnta nizklh gradenj za opravljanje kvalltetnejših In
zahtdvnejšlh del. Za doseganje dobrih poslovnih rezultatov na področju nizklh gradenj pa
br) potrebno vzpostavlti boljše sodelovanje s sorodnlml družbami.
V/drževalna In  člstMna dela
Najvccji dei aktivnosti s poaroqa c;pravijanja Iržnih dejavnosti iA-ajamo za dolgoročnega
noslovnega partnerja Nuklearno elektrarno Krško in takšna je tudi nadaljnja strateglja
opravljanja dejavnosti čiščenja In vzdrževanja. Dejavnosti sektorja,se Izvajajo predvsem
v prostorlh NL Krško:
člš(*cnje poslovnih prostorov (primarnlh In sekundarnih) ter zunanjih površin,
vzdržpvalna dela,
gradbeno vzdrževalna dela,             ^IfiHi^^^HP
dobava pltne in tehnološke vode, ""'"^''^^^^^»
admlnistrativna dela In pomožna dela v ^W^Hf(r
Večjl dosežki:
člščenje kondenzatorjev In Izmenjevalcev,
izvedena dela člščenja med Remontom NE Krško,
dekontamlnaclja opreme In podporne plošče starih uparjalnikov v zgradbl MPB,
kemlčno In globlnsko člščenje poslovnih prostorov Nuklearne elektrarne.
Dolgoročni partnerskl odnosi z naročnlkom ter ustrezna kvallteta in učlnkovltost poslova-
nja bodo osnova za delo tudl v bodoče.
35
Trgovlna
Ustanovitev trgovine je vezana na prodajo ustreznega materiala za izgradnjo infrastruk-
turnih vodov komunalnih dejavnosti (gradbenega in elektro materiala, materiala za
komunalne storitve) ter na prodajo betonskih izdelkov. Obseg prodaje v trgovini bomo
skušali povečali z razširitvijo artiklov tudi na druga področja. Trgovinska dejavnost se
opravlja kot trgovina na debelo in na drobno. Prodaja se izvaja na 50 m2 prodajnih povr-
šin, na voljo pa je še približno 100 m2 zaprtega in 900 m2 odprtega skladiščnega prostora.
Prodajalna je bila letos prenovtjena in organizirana na samopostrežen način, strankam pa
pri izbiri pomaga strokovno usposobljen prodajalec.
Prodajni program obsega.-
vodovodni material in material za kanalizacije,                      ,
elektro-instalacijski material,
!     ogrevalno tehniko,
orodja.
Predvidevamo, da bo dejavnost trgovine prvič od njene registracije vodena na treh po-
dročjih: maloprodaji, veleprodaji in trgovini v tranzitu.
^^stvlrjeni čisti prlhodki od prodaje v letu 2003:
B gospodarske javno službe 76 % (oskrba z vodo 8,1 %, odvajanje odplak 3 %, ravnanje
z odpadki 8 %, pogrebna in pokopališka dejavnost 1,3 %. v/drževanje tržnice 0,2 %, tarifni
sistem 3,4 %)
^^ü|ne dejavnosti 24 % (gradbenlštvo 49 %. vzdrževalna in čistilna dela 15 %, ostalo 12 %)
36
Razvojne In drutfe aktlvnostl
Razvojne aktivnosti izvajamo v vsaki enoti družbe posebej, saj nas neizprosen trg In za-
konska regulatlva sllita v ncnchno izboljševanje In racionalizacijo dela. Ob tem je izpo-
stavljen servis oziroma logistika osnovnih dejavnosti podjetja: vzdrževanje in servisiranje
avtostrojnega parka, orodja in opreme, zavarovanje nepremičnin in premičnin v lasti
družbe ter sredstev v upravljanju, strokovne naloge varstva in zdravja pri delu ler požarne
varnosti, varovanje premoženja. vzdrževanje in razvoj telemetrije, merilno regulacljske
oprcmo in sistema komunikacij, spremljanje in analiziranje porabe energije ter drugih
fizičnih in finančnih kazalcev posameznih dejavnosti, sodelovanje ali vodenje projektov
s področja investicij ter uvajanje sistema kakovosti skladno s standardom ISO 9001, 2000
in 14000. Večino projektov izvajamo z razpoložljivimi kadri znotraj družbe, pri nekaterih,
predvsem pri investicijskih, pa sodelujemo tudi z zunanjimi izvajalci.
Uvajamo elektronsko arhiviranje ter obdelavo dokumentov, kohtroling kot informacijsko
-racunqypdsko podporo poslovodstvu, projektno vodenje ...
Izobraževanje
Izobraževanje zaposlenih in                         irokovnih znanj poteka zaradi spreminjanja
vcljavne zakonodaie in   ¦!                          z direktivami EU na posameznih delovnih
področjih ter zaradi uvd                               --boljšav, ki Jlh zahtevajo potrcbe delovnega
procesa, pri zunanjih izv                 ticiranih i/obraževalnih programov. Za zaposlene v Ko-
staku je organiziranih tutii w-l h iiejplh i/obraževanj in tečajev, na primer tečajt Iz uporabe
programske opreme Microsoft Office 2000, organiziramo ict izvajamo pa tudi ECDL izob^
^raževanja v lastni računalnlški učilnici. Evropsko računalnlošto spričevalo tCDL (Europe^
"Computer Driving Licence) ima opravljenih 7 delavcev. Nekatera i/obraževanja i/vajamo
tudi za zunanje naročnike.
Clij izobraževalne politlke jfe trenutno usmerjen na izpopolnjevanje notranjih kadrov In
vzpodbujanje zaposlenih k pridobivanju novih znanj ter sledenju spremembam in novim
zahtevam delovnih procesov. Prav tako družba nudl praktlčno izobraževanje dijakom in
ggjludentom, ki o\ >ravljajo v družbl obvezno šolsko prakso, v skladu z izobraževalnimi prog-
rarmili deli pv-1'- ^••rw^ui,,^ <^^3: y so v poslovnem Interesu podjetja. Zaposleni
wv podjetju so                                        .:n, zato dajemo velik poudarek njihovemu izob-
rciževanju Fin                ;no podpirali izobraževanja zaposlenih za.pridobitev strokovne
izobrazbe In d. *«„        ¦»» Vključeni smo v Štipendijsko fundacijo Adama Bohoriča. Z
vWaniem kapitala,               iružbl sledimo trendom okolja in družbe, v katgri živimo.
37
nli0^
'"¦Zavedamo se, da smo prl svojem delu močno povezani in soodvisni z okoljem, v katerem
živimo in delamo. Uresničiti želimo svojo vizijo - ustvariti kupcem in okolju prijazno pod-
jetje. Zato s sponzorskimi in donacijskimi prispevki spodbujamo vrsto družbenih dejav-
nosti in prispevamo k boljšim medčloveškim odnosom med ljudmi. S tern gradimo svojo
prepoznavnost v okolju in krepimo zadovoljstvo porabnikov naših storitev, posledično pa
povečujemo poslovno uspešnost.
VloQa podjetja v okolju je izredno pomembna predvsem pri ohranjanju okolja in narave.
Zavedamo se, kako zelo je uspeh odvisen od zavesti ljudi, zato namenoma prevzemamo
tudi pomembno mesto pri izobraževanju in ozaveščanju širše javnosti. Še večji poudarek
kot do sedaj želimo nameniti sodelovanju z osnovnimi šolami. Vsem šolam v občini Krško
bomo ponudili brezplačno namestitev in odvoz kontejnerjev za zbiranje stareqa papirja,
pločevink, plastenk *. Sodelovali bomo pri akciji zbiranja pokrovčkov, katere namcTn je
navajanje otrok na ločeno zbiranje odpadkov. Orqanizirali bomo dneve odprtih vrat in
sodelovali pri naravoslovnih dnevih ter spodbujali ostale aktivnosti, naravnane v naravo-
varstvo in ohranjanje okolja.
38
stl»%e4tt»
Nadaljevali bomo poslovanje v skladu z vizijo in zastavljenimi cilji!
Vizija družbe Kostak, d.d., je ustvariti strankam in okolju prijazno podjetje. Med seooj
dopolnjujoče se dejavnosti na področju komunale, gradbenih in drugih storitev želimo
opravljati kakovostno in zanesljivo ter si s tern zagotavljati konkurenčno prednost na trgu.
S sklepanjem dolgoročnih partnerstev doma in v tujini je naš cilj dosegati rezultate, pri-
merljive z rezultati uspešnih evropskih družb.
Ob upoštevanju sodobnih zahtev s področja varstva okolja je poslanstvo podjetja zago-
tavljati zadovoljstvo strank, zaposlenih in lastnlkov. Zavedamo se, da lahko to dosežemo
le z razvijanjem ustrezne kulture organizacije in njenih vrednot ter s stalno sposobnostjo
prilagajanja spremembam na področjih lastništva, asortimana, trga, tehnologije in za-
konskih zahtev.
Zastavtjenl cilji:
¦     povečati učinkovitost in uspešnost poslovanja,
¦     zagotoviti nemoteno in racionalno poslovanje družbe ter doseči uravnoteženo po-
slovanje vsake dejavnosti posebej,
¦     povečati kvaliteto izvajanja komunalnih in drugih storitev v skladu z mednarodnimji
standardi kakovosti,
¦     pridobiti v dolgoročno izvajanje vse gospodarske javne službe, ki so kot take opre-
deljene v veljavnih Odlokih Občine Krško,
¦     preko medijev in drugih načinov obveščanja dvigniti okoljsko zavest občanov, skup-
40
no skrbeti za čisto pitno vodo in pravilno gospodarjenje z odpadki,
¦    pridobiti v dolgoročno izvajanje storitve vzdrževanja in čiščenja poslovnih ter pro-
izvodnih prostorov v Nuklearni elektrarni Krško in v drugih družbah oz. ustanovah na
obmoqu Posayja,
¦     razvijati speclfično dejavnost izgradnje gospodarske infrastrukture na področju Iz-
vajanja dejavnosti nizkih gradenj in s tern doseči čim večji tržni dclež,
¦     na področju elektronskega poslovanja ostati okolju prepoznavna družba,
¦     na področju Informatike nadaljevati s posodabljanjem sistemske in aplikativne pro
gramske opreme ter z usposabljanjem" zaposlenih omogočiti njeno učlnkovltejšo uporabo,
¦    podpirati izobraževanje in s tem izboljšati izobrazbeno strukturo zaposlenih,
¦    dolgoročno sodelovatl oz. se povezovati s podjetji, ki opravljajo sorodne ali dopol-
njujoče dejavnosti In s tem vzpodbujati lastni razvo] ter uvajanje novih znanj s ciljem
uveljavljanja na trgu.V Kostaku smo zastavili razvojni program rävnanja z odpadki v občini
Če delaš danes tako kot včeraj, nimaš vizfje,
in če nisl pripravljen trdo delati, te Jutri več ne bo.
Zato je strokovno, vestno In odgovorno delo naše vodilo.
Kostak, d.d.
41

Krško. Pričeli smo s postopnim uvajanjem ločenega zbiranja odpadkov. Prvr: korake Sntff
izvedli že pred letl/danes pa je cclotna občina vključena v sistem loceneßa ^biranja nd-
padknv.
Glavni (ilji ločenega zbiranja odpadkov so:
/biranjc ostalih odpadkov in vključitev vsch qospodinjstev v občlni Krško,
zbiranje bioloških odpadkov v urbanih naseljih,
zbiranjo ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov na zbirnih mestih v naseljih, i
ü   'zbiranje kosovrth in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev,                                     ^j
m"L zbiranje ločcno zbranih frakcij komunalnih odpadkov na ekoloških otokih v Industrijl.^j
obrtl in ustanovah,                                                                                                    ^
odvoz minimafnih količin odpadkov na odlagališče Zbirnega centra Spodnji Stari s|rad.
si ukrepi omoßocajo bistveno zmanjšanfe deponiranih kolicin. Ker je za to potrebno
dobro informiranje občanov In delo z javnostjo, bo možna le postopna uvedba novc-
55a sistema ločenc^a zbiranja odpadkov z velikimi aktivnostmi na področju obveščanja
uporabnikdv. Lqceno /biranje odpadkov je mogoče Izvesti le z ustrezno pripravo in s
postopnim uuijanjem sistema.
Sodelovanje s šolami
K vsaki osnovni šoli so postavljeni ekološki otoki oziroma posode za odpadke, v katere
otroci ločeno odlasjajo biološke odpadke, papir, steklo, plastenke, pločevinke,...
Naš smoter je pomagati in sodelovati pri organizaciji ekoloških krožkov, katerlh se učenci
42
udeležujejo pod mentorstvom učiteljev in znanje posredujejo staršem.
Pri teh urah učenci spoznavajo, kako odpadki nastajajo, kako se jim izoQniti, kako jih
predelovati, obdelovati, ponovno uporabiti. Skupaj z mentorji skušajo izdelati reclklirani
papir, ki ga kasrieje lahko sami korisino uporabijo. Pripravljajo kompost iz bioloških od-
padkov, ki se zberejo v učilnicah ali naslanejo v šolski kuhinji, iz pokošenih ostankov
trave iz okolice sole, odpadkov s šolskega vrla, ostankov vej, grmičevja, cvetličnih gred...
Mentorji spodbujajo učence, da pripravijo kompost tudi doma skupaj sstarši.
V naravovaTštvenih krožkih po šolah se organizirajo ekološkc urc, kjer učenci pišejo, riš>jo
in se poQovarjajo o obravnavani problematic. Omogočamo tudi krajse ekskurzije, oglede
objektov in naprav na področju varovanja okolja (čistllne naprave, zbirni centrl, črpališča
pitne vode ...) V bodoče se bomo še bolj potrudili in otrokom ter njihovim mentosjem
omogočili naravpslovne delavnice; vcč predavanj, izlete, dneye odprtih vrat, kjer lahko
spoznavajo naše dcjavnosti, med dsugim tudi usposabljanje za elektronsko poslovanjc.
Zaznali smo. da po šolah poteka veliko aktivnosti za izboljšanje odnosa do okolja in da
menlorji posvečajo tej tcmi veliko pozornosti. Nekatere sole pri tem Še posebej izstopajo.
Osnovna sola Senovo je prldobila Eko zastavo in poslala prava fckošola. Zbrali so najvef
odpadnega papirja, posneli Eko film, sodelovali na Eko bazarju v Ijubljani, izbirali Eko
lepotlco in izvajali 5e vrsto aktivnosti. V predhodnem letu je bila Osnovna sola Raka po-
budnik akcije zbiranja plasličnih in kovinskih zamaškov. Pokrovčke so zbirale štiri sole in
jih skupaj zbrale kar celo tono! 7a zaključek dobrega sodelovanja, nagrado učencem in
v/podbudo za še tesnejše in prepotrebno sodelovanje smo 23. 6. 2003 organizirali izlet
za;:90 učencev z vseh devetih osnovnih šol naše občine, ki so se na podroqu ohranjanja
ol|)lja še posebej izka/ali. Dva avtobusa staodpeljala proti Vrhniki, kjer smo si ogledali
Zl*ni center za ločeno /biranje odpadkov, Luko koper in njihov sistem ravnanja z od-
pa|ki ter praktitni prika/ ki impost iranja. Na IsoqaJ pa smo v veliko veselje otrok zaplavali
v portoroškem morju.                                    ^*   - ...___««<
,TOb tej priliki se zahvaljujemo vsem rnentorjem in otrokom na osnovnih šolah v občini Krš-
|;ko, ki nam pri tem delu veliko pornagajo, posredno osveščajo javnost in vnašajo veselje
t(-r dodaten zagon.
Hvala!
Kdor se že v zgodnjem otroštvu nauči,
kako se lahko izojjne nastajanju nepotrebnih odpadkov
in kako se mora obnašati do okolja,,y
se bo v kasnejših letlh razvll v kriticnega uporabnika.
43
Podpis eko listlne
v Osnovni soli XIV. Divlzlje Senovo
Kostakje bll dne 23. maja 2002 častno povabljen na slovesen podpis EKO LISTINE Osnov-
ne sole XIV. divizije Senovo, kateri je zanje predstavljal še zadnji korak pred vstopom v
družino EKO SOL in podelitvijo EKO ZASTAVE.
Projekt »EKOŠOLA NAČIN ŽIVLJENJA« je mednarodni program, kl načrtno in celostno uvaja
Ätoljsko vzgoja v osnövne in srednje sole. Projekt teče v okviru Evropskfe fondacije za
Ivokoljskcrizobraževanje in ozaveščanje. Predstavnik evropske fondadjeza Slovenijo je
Društvo za okoljevarstveno vzgojo DOVES. V projekt ]e dejavno vključeno tudi Slovensko
ekološko gibanje. Osnovni namen projekta n! le ozaveščanje mladih, ampak poskus vne-
stt y pouk poleg znanja o okolju predvsem vzgojo o okolju in za okolje. V vsako šolo pri-
"riaša sveženj novih zamisli in pobud, kako še bolj obogatttl poük in obšolske dejavnosti.
Mladim pomaga gradtti čustven in strokoven odnos do zmogljivosti okolja. Namcnjen
,je povezovanju ciljev okoljske vzgoje In posameznjjn dejavnosti med šolami v Sloveniji
in vostalih državah Evrope in sveta. S tem postaja^porftembno in potrebno sodelovanje
med različnimi šolami, kulturami in navadami, ki $ft je prinesel čas In razvoj ob dejstvu,
da skrb za okolje IR varovanje narave ne pozna meja. Sodelujejo učenci, učitelji, vodstvo
sole, svet sole in svet staršev skupaj s predstavniki.lpkalnih oblasti.
Trenutno je vključenih v projekt 85 slovenskih šoi vlvropi pa okoli 5000.
V večinl šol mladi pod vodstvom prizadevnih koordinatorjev raziskujejo, proučujejo in
skrbijo za urejeno in čisto okolje v soli in okrog nje.-1 različnimi dejavnostmi vplivajo na
starše in ostale predstavnike krajevnih skupnostl, pbčin >n na širše okolje. Še posebej
uspešnc so sole, kJ znajo svoje dejavnosti in zaključke projektov posredovati širši javnosti.
S takšno naravnariosijo lahko mladi pomembno vplivajo na dosedanje razmišljanje tn
delovanje ter pomagajo graditi sonaravni räzvoj Slovenije in Evrope. Trajnostni razvo] v
Ekošoli kbt rtačin življenja pomeni graditev človekovih vrednot, veliko mero strpnosti,
medsebojnega spoštovanja ter sožitja z okoljem in naravo.
Podpisa Eko listlne se je udeležil direktor družbe Božidar Rešnik in pomočnik direktorja na
komunalnih dejavnostih Jože Leskovar. Z javnim podpisom Eko.hstlne so se vsi povabljeni
partnerji obvezali k sodelovanju pri oblikovanju in graditvi^feole kot načina živijenja.
To je izjava eko programskega sveta JSole s partnerji v projektu, z lokalno skupnostjo in
naciopalnoköördinacijo.       f~—~-~
-¦¦  Učenci \ri Öcitelji so skrbno ofganizlrali program, ki je odražal ustvarjalnost, nove ideje,
„rjSkrb in spoštovanje do okolja. Pg podpisu listine so se posvetili okoljski vzgoji ozisöma
* naravoslovnim dejavnostfm. Da bi učencem pomagall enostavno in dostopno razumeti
DOstopke'ipDvezane z odpadki, smovučilnici predstavili projekt ekoloških otokov, raz-
'^ložili kaj so odpadki, kako nastajajo, na kaj vplivajo, kako so povezani z naravo, kako
lahko ustvarimo manj odpadkov in kako Jih varno odstranimo. V družbi smo pripravili tudi
publikacijo »Okölju prijazno zbiranjc odpadkov« ter zloženko o komunalnih posodah, ka-
tere so otrod z navdušenjem sprejeli. Naša vloga je s takšnimi in podobnimi aktivnostmi
vzpodbujati zainteresiranost otrok do varstva okolja. Zavedamo se, da je ta vloga zelo
dragocena in odgovoma.
44
Te $Äi^%6iifrl^ren in plemenito samozavesten človek
spoStuJe ?tvljenje vsakeqa živega bltja.
In takeQa človeka poma^a graditi Ekošola.
^^^B

VSAKOLETNO srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije ima poleg pome-
na druženja, pfijateljstva in medsebojnih odnosov, športnega udejstvovanja, Izmenjave
izkušenj med delavci ter utrditve delovnih navad tudi naloqo, da obnovimo in pregleda-
mo, kako se uveljavljajo naša prizadevanja za zagotovitev pravega razumevanja pomena
in vloge komunalnega gospodarstva, kako se uveljavlja komunalna stroka, kako lahko
Iztioljšamo kakovost komunalnih storffev in kakšen je pravzaprav dejanski ekonomski
položaj ks)tnunalnih podjeiij.
Na komunaliadi so določena delovn.a in športnatekmovanjti. Ddovnatekmovanja obse-
gajn najpogostej^: dejavnosti x panogi, in sicer vodovod, kanalizacijo, odvo/ odpadkov
in aran/Jranje cvetja. V športnc discipline pa organizatorji ponavadi vključijo tenisdočeno
moški, ženske), mali nogomet vlcčenje vrvi, ulično košarka, kec>ljanje (ločeno njo^kl,
ženske), pikado (ločeno moški, žcnske), nami7ni tenis, odbojko mix, šahin streljanje
(ločeno moški, ženske).                                                «pp^
junija 1998 ]p v Krškem skupaj z obema komunalnimafrodjetjema (Kop Brežice in Komu-
nala Sevnica) Kostak uspešno organiziratf^tV. srečdnje delavcev komunalnega gospodar-
stva Siovenije. To je bil eden izmcd tnnogih dokazov dobrega posavskega sodelovanja,
kjer smo skupno prvič razvili prapor Komunalnega gospodarstva Slovenije in v igrah do-
segli odlične rezultate.
Komunaliada 2003 je že daleč za nami, pa vendar je prav, da se še enkrat spomnimo
odličnlh rezultatov, ki smo jih dosegli. Med skupno 69 podjetji smo v skupni razvrstitvi de-
lovnih tekmovanj dosegli drugo mesto. Največ je k odlični razvrstitvi pripomogla delovna
skupina odvoza odpadkov, ki je zasedla prvo mesto. Izkazali pa smo se tudi v športnih
disciplinah. Sodelovali smo prav v vseh: v malem nogometu, ullčni košarki, vlečenju vrvi,
46
kegljanju, plkadu, tenisu, namizncm tenisu, odbojki mix, šahu, streljanju in metanju trojk
za direktorje in vodilne delavce. Skupno smo dosegli tretje mesto. Za prvo mesto si poh-
vale zaslužijo kar tri ekipe športnih tekmovanj, ki so med vsemi udeleženci zasedle prvo
mesto. Odlično smo se odrezali v isgrah z žogo, saj so nogometaši in košarkarji premagali
vse komunalce Slovenije. Bili smofi|i§gflnejši pri vlečenju vrvi in tako prekinili osem-
najstletno tradicijo zmaQovanja komuriale Koper'. V skupni razvrstitvi delovnih in športnih
disciplin smo dosegli tretje mesto. Najboljše med vsemi tekmovlSPfcsjebilo komunalnn
podjetje Velenje, ki že nekaj let posega po prvern meslu v skuprii razvrstitvi.
Komunalne igre 2003 so po številu pokalov, domov smo jih prinesli kar sedem, dru^e
najuspešnejše. Pohvalo za doseženc odlifne rezultatc si zaslužijo vsi udeleženci. Po na-
rejenih »analizah« smo sosJIasRO zaključili, da so še rezerve, ki jih bomo poizkušali z malo
več športne sreče izkoristiti v letos na Gorenjskcm.
Pri postavitvi vseblne je žal prišlo do nekaterlh napak:
Str. 19, podnapis pod sliko: direktor Roman Sotlarje lew zeoraj.
Str. 21, podnapis pod sllko: direktorlta Silvana Mozer.
Stt. 22: flan začasnega kolegijskega organa v ietih 1985 -1986
Je bll Silvan Mozer.
Za napake se vljudno opravičujemo.

50 LET
ORGANIZIRANE KOMUNALNE DEJAVNOSTI
V OBČIIMI KRŠKO
kostak, d.d.
publikadja ob petclrsetlefniu
urednlški odbor
Mojca Brinovec, Goran Rinan, božidcir k'csnik
tehnkno urejanje, obllkovanje In prelom
Watf'ja krasov(.'( f'cji5«)r(:k"nik, \\od\kl
tlsk
Papot (!'¦''. I isko
Mjs.uu iu.ouai/\'/-i'A
Kriko. fobruar 2004
iskrena hvala vsem, kl so s svojim dragocenim ^radivom in osebnim trudom kakorkoli prfpomoftll k izldu publikacije.

^^B>     ¦  ¦    ¦ 1 .  _