Zli. ftnllln. I LiBftllaii, i srrto, 19. septembra 1917. I. ino. .Slovenski Narod" Ttlfa po »o*ttt si Antao-Ogrsko: z« Nemfljo: ćelo leto skup«! naprej . K 30— I ćelo leto naprei . . . . K 34-— četrt leta I 2 - I I 7 50 I M Amertko in vse dru*« deiele: na mesee m ■ . . . 2-50 | ćelo leto naprej . . . . K 40.— Vprešanjem glede taseratov se aaj priloži z* odgovor dopisnica ali znamka. OprmniUtro (spoda-, dvorile levo). EaaCr/mulića at- 9, Ulefoa at. 85. hhafa raak 4an zvećftr livieatsl ne Jeli a In praznike. Inserati se ra*unajo po porabljenem prostora in sicer: 1 m-n visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., d^akrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in za-ivale (e.nak prostor) 10 vin. Pri večjili insercijah pa dogovoru. Na pismena naročit.i brez ist-idobie vnoslatv: niroMine se ne ozlra. „Narodna ti »karan" Ulofai i!. 8 i. Upravnlštvu naj se pošiljaio nar^.iine, rekh ničije, inserati t t. d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja ▼ Ljubljani dostavljen na dom ali Se se hodi ponj • ćelo leto naprej .... K 23*— I četrt leta „ .-'.**?i . 7-— pol leta ,......14*— I na mesec „ ..... 2*30 Posamezna številki velja 12 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Urodaiatvo: SaaDova olica st 3 (v pri ti ič ju levo\ telefon it 34. Za ljubljansko izjavo. Ljubljanska ckklaracua z dne ih. septembra je vzbudila v vseh krogih našega naroda najboljši vtis in splošno pri »revan je. To nam spri-čujejo Štivilni dopisi iz vseh slovenskih pokrajin. J7;avi se principijelno pridružujejo tuđi ostale politične organizacije in stranke, Ves naš narod manifestira za odločno politiko »Ju-^osiovanskatta kluba«, za veliko ide-io narodne svobode in svetega miru. Iz Celja nam poročajo: Štajerska Narodna stranka, kot zastop-nica naprednega Slovenstva v sever-ni jugoslovanski pokrajini je bila o nameravani ljubljanski izjavi obve-Sčena ter iz celega srca pritrjuje v njej izraženi zahtevi po svobodi in ujedinjenju vsega našega naroda; ravnotako se pridružuje patrijotične-mu apelu voditeljev kranjskih SIo-vencev na nositelja cesarske krone, v katerega pomoč se zanasamo pri uresničenju jugoslovanskega edin-stva. Narodna stranka z ostalimi slo-venskimi strankami iskreno želi. da bi mirovni poziv papeža Benećikta ne ostal brezuspešen. V znamenju pravice mora mir pripeljati tuđi našemu od usode toli preganjanemu narodu zlato zario srečne bodoč-nosti. T r ž a § k a »Edinost« objavrja izjavo ter pristavlja: Vodstvo našega pol. društva »Edinost« je bilo o nameravani izjavi obveščeno ter ji je pritrdilo. Ker so se tržaski SIch venci v resoluciji, sprejeti na obč-nem zboru pol. društva »Edinost« dne 28. avgusta tuđi postavili na sta-liŠČe deklaracije J. k. od 30. maja t. L in ker »Slov. ljudska« in »Narodno-napredna stranka« po svojih somiš-ljenikih obsezata rudi Koroško, Štajersko in GoriŠko, je s tem podana solidarna manifestacija vsega naroda v smislu deklaracije in je ovrženo morebitno natol-cevanje, kakor da ne bi bila deklaracija Izraz volje vsega našega naroda. I« krogov goriškega Slovenskega političnega druŠftva in Slovenskega kluba goriških deželnih poslancev nam pišejo: Tuđi goriški narodni Slovenci iskreno pozdravljajo manifestacijo kranjskih slovenskih političnih voditeljev ter se kar najodloč-nejše pridružujejo vsenarodnemu jugoslovanskemu programu, izraže-nem v dunajski deklaraciji. V muki in trpljenju vojnega časa vili naše goriško ljudstvo vzhajati zarjo narodne svobode, ki nam prinese zdru-ženje Slovencev, Hrvatov in Srbov. S posebno vnemo pritrjuiejo goriški Slovenci mirovnim stremljenjem, ka-terim je dala mirovna nota papeža Beneđikta XV. nove mogočne pobude. Slovenski soc. demokrati in ljub. deklaracija. Glasilo jugoslovanske soc. demokracije »Naprej« objavlja v svoji torkovi številki ljubljansko deklaracijo v pol-nem obsegu ter dostavlja: »S. L. S. in Narodno - napredna stranka sta povabili tuđi jugoslovansko socijal-nodemokratično stranko, da sopod-piše izjavo. IzvrSevalni odbor naše stranke je sklenil, da podpiše izjavo, če se izvrše v besedilu nekatere iz-premembe. To se pa ni zgodilo, am-pak je izšla gorenja Izjava v soboto v »Narodu« in »Slovencu*. — V Uubljanskem dopisu pravi graški >ArbeiterwiIle«: Z izjavo za državnopravno deklaracijo Jugoslovan-skega kluba soglaša v princi-putudi jugos Iovanska socijalna demokracija. NAŠE L RADNO POROČILO. Duna}, 18. septembra. (Kor. ur.) I1ALI.TANSKO BOJIŠCL. Na banjski visoki planoti so bili posamezni po moćni artiljerijski pripravi izvršeni sovražni šunki zavr-njeni. Z vzhcdnega in juts;ovzhodncga boSšča ničesar poročati. Sef generalncga štaba. NEMSKO URADNO POROC1LO. Berlin, 18. septembra. (Kor. u.) \VoIfrov urad poroča: ZAPADNO BOJIŠCE. A rm a d n a f r on t a prestolo- naslednika Ruprehta Bavarske? a. Na Flandrskem so ponovili An-gleži tuđi včeraj svojle silne ognjene šunke na posamezne odseke med Houthoulsterskim gozdom in Lyso. Izvršili so se samo mali infanterliski boji. pri katerih so bili napadaioči sng!9Ški odde!ki skozi in skozi vrže-ni naz2i. Naša artilierlja je zopet za-£n\2 pob^sati-sovr«ŽRe baterijo s pc% no moćio. Med La Bassee !n Lensom kakor tuđi od Some ćo Olse je bilo borno delovanje živahno. Armadna frontanemškega prestolonaslednika. Na obeh straneh ceste Laon-Soissons in na desnem bregu Mose je doseglo bojno delovanje artiljeriji od časa do časa znatno nioč. Na več krajih so se razvili boji na spređ-njem polju, ki so potekli za nas ugodno. Armadna fronta general- feldmaršala voj. Albrehta W ii r t e m b e š k e g a. Zapadno Apremonta so prfvedle napadalne čete z naglega podjetja na francoske pozicije več vjetnikov. Nadporoćnik Berthold je sestre-111 zopet dva sovražnika v zračnem boju. VZHODNO BOJISCE. V loku pri Lučku, ob spodnlem toku Zbruča in v gorah vzhodno kotline Kezdi Vasarhely se Je so-vražnik bolj tj:bu! kakor zadn.il čas. Pri arinadni skupini jjeneralfeld-maršafa von Mackensena so izvedli Romuni zapadno Sereta po zadostni artiljerijski pnpravi pri Varniti in Muncehi vec defnih napadov, ki so se izjalovili z mnogim! iz g u harni. Ob izlivu Rimnica je bilo pri lastncm podjetiu vjctih nekaj nasprotnikov. MAKEDCNCKO BO.ff^CE. NiKakih večjlh bojnih dejanj. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. Večii boji na ba ijški planoti. Cesar na tirolski fronti. V nedeljo se je peljal ceriar preko Merana v Prad in od tam v ohse/je Ortlerja. Cesar je pred Stilfserskim prelazom izstopil iz avtomobila in §el peš v infanterijsko pozicije, sest-sto korakov pred njim je stal so-vražnik. Da tuđi tu tik ob švicarski meji div ja vojna* se je kazalo zlasti v nedeljo, ko so tulili italijanski iz-strelki po zraku. Par korakov od Najvišjega vojnega gospodarja se je razpočil šrapnel. Sledili so še drugi. Cesar pa si je ogledoval čete ob Stilfserskcrn prelazu. Nato je bil na Vrhu treh jezikov. Pri četah se je mudil dalje časa. Vožnja nazaj je bila mno£o nevarnejša kakr>r dohod. Cesar se je vrnil 17. t. m. dopoldne na Dunaj. Zvišano bojno delovanje na banjski visoki planoti. Iz vojnoporočevalskega stana 18. septembra: Zvišano bojno delo- vanje na banjski visoki planeti traja dalje. Na severnem delu planote je izvršil sovražnik včeraj po moćni artiljerijski pripravi dva napada; oba sta bila zavrn.iena. Postavljenje čet za tretji napadalni poskus je prepre-ci\ naš artiljerijski ogenj. Na prostoru severozapadno Kala je pridrl proti polnoći tuđi sovražni infanterijski napad, ki ga je deletela ista uscxla kakor oba prva*-. Na otlseku hriba Sv. Gabrijela se je stopnjeval sovražni aniljerijski o^enj od časa do časa do večjega učinkovanja. Sicer se poro-ča s soške fronte ^amo o silnejšem italijanskem motilnem ognju na Kraški visoki planotii Delovanje letalcev je bilo včeraj jako živahno. Prišlo je do več zračnih bojev, v katerih je bil nad Gorico sestrcljen neki sovražni letalec. Pri Mirnu je pađel goreč na tla neki italijanski pri vezni zrakoplov. Pri armađni skupini fm. barona Conrada je kazala samo sovražna artiljerija zvišano delovanje. V o j n a s ab ot až a v Italiji. »Temps« poroča, da se je vršil v Rimu ministrski svet, ki se je pe-;:a1 prveebno 2^^©godkl v Civrttrw»-ehiji, kjer so se delavci v pristanišcu hranili pogasiti došle parnike z žitom. Ministrs!;i svet je sklenil naj-strožje odredbe proti vsakemu po-skusu vojne sabotaže. Omenjeni do-godki pričajo jasno, kako globoko je že segla nevolja v Italiji radi tako dolge vojne, ki je stala deželo že tako ogromne žrtve, uspehov pa od nikoder ni. Notranje razmere v Italiji se poostrujejo in se razvijajo ved-no bolj proti vojni. 438 zračnih bojev v av-gustunasoški fronti. Iz vojnoporočevalskega stana se poro-ča: Meseca avgusta je bilo na so-ski fronti nad tisoč poletov sovraž-nii; letalcev in izvršilo se je 438 zračnih bojev. 33 sovražnih letal je bilo premazanih in zbitih na tla, čete so sporočile, da je bilo strmoglavitenih sedem letal, tri letala je zhil odbijal-ni ogenj. Mi smo izgubili samo dva aparata, ki sta padla na tla, dva se pogreŠata. Pet Ictal je bilo prisiljenih vsled ooškodhe pristati na last-nem ozemlju. Infanterijski letalci so navdušcvali in jačili težko se borečo infanterijo, poveljstva so bila podučena o bojnem položaju s poročili. ki so jih metali letalci, sovražnika so vznemirjali ponovno z bombami, ga razpršcvall in mu napravljali nered. Zlasti na hrib Sv. Gabrijela jurišajo-če italijanske mase so bile po^osto-ma cilj naših bomb. Za plač'lo bombardiranja Trsta so polcreli naši letalci nad Benetke in dosegli tam naj-boljše uspehe. — Stari preizkrseni vojaški duh nav«1a:n na-e vrle !c-talce. ki sa mnogo priroivsogii tuđi v enajsti soški bitki, da -aški so\ražnik ni dosegel svojega cil'i Novi veliki boji za hrib S v. Gabrijela. Itaiiianska javnost, ki je hila že vsa omamljena samih zmag in sijajnih uspehov po voj-nem časopisju, ne more razumeti, kp.ko da so se vse te zmage in uspe-M ustavili pred hribom Sv. Gahrije-la. Sv. Gora je italijanska, Sv. Ga-brijela pa Italif.ini kar ne morejo za-\ :cvati. Pa bi r"»tolažili ogorčeno *:.vnost in jo uvcr"r ^cde osvojitvc S ". Gabrijela, so ; '? sedaj na dc-I-* poročati, da i? --Vn armadno \- Istvo pripravlja *:!iko ofen- / ' :> na hrib Sv. f . 7a in da se ta ofenziva izvrši v :'ratkein času. IT.ALIJANSKO UKA3NO POROCiLO. 18. septembra. Na prostoru jugo-vzhodno banjske visoke planote so bili novi sovra^r! nanadi hitro znvrnjeni. Na Krasu živahni artiljerijski boji in ljut rnotilni osenj zoper sovražnika. NEJV&ŠKO VECERNO POROClLO. Berdin, 18. septembra. (Kor. u.) Wolnov urad poroča: Veliki glavni stan, 18. septembra zvečer: Na Flandrskem močna artiljerijska bitka vzhodno in jugovzhodno od Ypre-sa. Pred Verdunom popol-dne oživi jajoče se bojno delovanje vzhodno od M ose. Na vzhodu ničesar nove g a. RUSKO URADNO POROClLO. 15. septembra. Zapadna fron-t a. V smeri na Rigo smo zasedli po silnih bojih v blizini ceste v Pskov odsek sovraž-ne pozicije pri pristavi Kronbcrg. Sovražni prolinapad pa nas je prcgnal. V smeri na Kove! živahen ogenj. V okolici Rudke Mi-rinske je rabil sovražnlk kemične projektile. Severo - zapadno od Husjatina so se ruske čete polastile gozda pri Tezerzisku ter pre^nale sovražne prednje čete. Sovražna infanterija se je umaknila na visine crte Viškovce - Vasiljkovce. — Romun-s k a fronta. Osenj pušk. — Kavkaska fronta. V noči 13. septembra so Turki na-padli naše oddelke na višinskem hrbtu ob perzijsko - turski meji ob crti Živa Reš-Buda Res. kakih 50 vrst vzhodno od Re-vanduza. Kljub odporu naših stornij, so nas Turki pognali preko črt teh gor. 17. septembra. Zapadna fronta. V smeri na Rigo traja boi prednjih straž. Zasedli smo pokopali^če jugo - zapadno od flaprala na severnem bresu reke Aa. Na ostalih frontah ogenj puSk fh pod-vzetja izvidniknv. 16. septembra. Zapadna fron-t a. V smeri na Rigo in na cesti v Pskov ljut boj v okolici pristave Segevald. Naši oddelki so se izkazali zelo trdne ter zavra-čali nemšVe napade. — Romnnska fronta. V smeri na Focsani so poskusili sovražni izvidni oddelki v okolici Fitiones-ciia. Alerescestija s podporo artilierie pri-bližati se romunskim utrdbam. Povsod smo jih z o^n;em zavrnili. Sovražni napad severo - zapadno od Merescescija smo tuđi zavrnili. Japonska in preskrba Rusije. London, 1S. septembra. »Daily Mail« poroča iz New Yorka, da so imela japonsko-ameriška poKajanja v VVashingtonu ta - le uspeh: Japonska prevzame večji del pre-skrbe Rusije, faponsko trsrovsko brođovje transportira vojni materijal iz Amerike v Rusijn, japonske vojne dobave za Rusijo financira Amerika. Nova faza podmorske vojne. Bern, 17. septembra. (Kor. ur.) Ofici-jozno poročilo pariških listov pravi, da je z ozirom na novi način nemške podmorske vojne pričakovati, da bo nova faza podmorske vojne posebno resna. Okret v belsijskem vprašanju. Berolin, 18. septembra- (Kor. urad.) > Kulnische Volkszeitung« izve, daše je nemška vlada baje odpo-v e d a 1 a gospodstvu in kontroli nad Belgijo ter dostavlja, da je tuđi ona prejela taka poročila, da je zadnji teden padla odločitev v Angli-ji priiaznem smislu. »Tageblatt« pripo-minja, da razmotrivanja vlade glede usode Belgije $e nišo končana. NemŠki odgovor ra noto papeža ne prinaša jasne rešitve vpraŠanja. Tuđi o usodi Li-tevske in Kurlandije vlada še ni od- ločilc*. Koln, is. septembra. Berlinski po-ročevalec >K. Zeitg.« zajjotavlja na-pram drugačnim poročilom, da odgovor nemske vlade nanežu glede Belgije ne pove ničesar. Podrobnosti glede bodoc-nosti Pelgije se ne navajajo v odgovoru. Za to je čas pri mirovnih pogajanjih. Tuđi vest, da je izrekel kronski svet v odsotnosti cesarja desinteresement na Belgiji, ne more biti resnična. Nemciia - Švedska - Arsentlnija. Stockholm, 17. septembra. Vodja desnice Trygger je na nekem zborova-nju izrekel obžalovanje švedske javnosti nad zlorabo švedske uslužnosti s strani nemškega uradnika, ki je krsil običaje gentlemansrva. Odklanjal pa je tuđi zvezo z onimi, ki streme za uniče-njem nemškega naroda. Berolin, 18. septembra. Nemška vlada je podala v zadevi brzojavk grofa Luxburga švedski vladi to - le izjavo: Cesarska vlada globoko obžalufe, da ima švedska vlada vsled posredovanja brzojavk med nemškimi poslaniki v inozemstvu in zimaniim uradom sitnosti. Vlp.da obžalufe nadalje, da je nemški zastopnik v Buenos Airesu porabljal švedsko posredovanje ter pošiljal take brzojavke. Ko je zaznala za slučaj, je vlada takoj naročila svojim zastop-stvom v inozemstvu, da naj skrbe za to, da se zavrnejo vsi poskusi, spraviti švedsko vlado v zvezo z vsebino šifriranih brzojavk. Obenem naglaša cesar-ska vlada, da Švedska vlada ni poznala vsebine brzojavk. Nizozemski državni zbor. Ministrski predsednik je otvoril dne 18. septembra popoldne v imenu kraljice nizozemski državni zbor ter izvajal, da so se izvršile v notranje- in zunanje-političnem položaju bistvene izpremem-be. Izgledi za zimo so malo zadovoljivi. Še vedno je Nizozemska prisiljena, da je sredi sovražnikov pripravljena, odbijati kršenje nevtralnosti. Zveza s koloni jami je še bolj otežkočena, kakor prej. Za uvoz manjka potrebnega ladijskega prostora. Mirovno vprašanje. Pariz, 17. septembra. Painlevč bo podal jutri v parlamentu vladno izjavo, v kateri bo skušal nastopitl proti nara-ščnjoči mirovni želji ljudstva z zago-tovilom, da je ententa odloče-na, odkloniti vsako novo mirovno ponudbo, odkoderkoll naj priđe in da je dala nova ruska vlada gotove garancije, da odklanja vsak separatnl mir. Iz nastopa franeoskega časopisi a ie že sedaj sklepati, da so rudi glede razmer-ja z Rusijo naziranja strank vedno bolj določna in da vedno boli narašča do- -mnevanje. da je tako v interesu Fran-coske, kakor v interesu Rusije, da s« mir čim prej sklene. Vojna bilanca. »Mancfiester Ouardian« Je prioljčll se-stavek o vojnih iz guba h. List računa, da je bilo v vojni približno 9,750.000 m o ž u b i t i h ter dostavlja, da znaša Iz-ffuba na človeških življenjlh, 2e se računa £e nazadovanje v številu porodkrv, vsaf 14,250.000 duš. Ranjenih Je bilo povpr©£no, namreč dvainpolkrat toliko, kakor je bilo padlih, to je 23.500.000 moŽ. Vsl ti so silno mnogo tr-peli in gotovo jih ostane več kakor polovica za vsako delo nezmožna. V vojnem vietniStvu Je kake 4,000.000 mož, 250.000 pa je civilnih vietnffcorv. Pod zastave Je bflo poklicanih 49 mili-jonov 750.000 mož. — Romunija in Amerika 5e ništa všteti. Toliko ljudi je torej tetrga-nih iz njih pokliča in njihovim rodblnam. Pri vsem tem nišo vračtmanl ljudje, ki so nmrli vsled različnih kužnih bolezni. Zlasti so se razširile spolne bolezni hi bodo to Se bridko čutili prihodnji rodovi. Vpoštevaje vse, računa imenovani list tako - le: V vojaSki službi Je 49,750.000 oseb; ubitih ie bilo 0,750.000 ljudi: izguba na pre- bivalstvu znaša sktrr>aj 14.250.000 oseb, trajnih Fnvalidov Je 12,000.000, vjetnfleov Je 4.250.000, direktnih vojnih Izdatkov Je bilo 21.500.000,000 funtov sterlingov; §kode In uničenja znašajo 1.200,000.000 funtov ster-lin^ov, potopljenih je bilo 9,500.000 ton ladlj. Te Stevilke pač nišo zanesljive, a v splošnem izražajo resnico. Vse te izgube In vsi ti izdatki se 5e množe. Kdo v6, Če nas ne caka še kaj hujega. Novi ruski kabinet. Petrodrad, 17. septembra. (K. u.) Nckrasov se je izrazil napram so-trudniku »Izvestij«, da se je Keren-skemu po dolgem trudu posrećilo sestaviti ta-le kabinet: Keren-s k i j ministrsko predsedstvo in vrhovno poveljništvo; Tereščen-k o zunanje in najbrž narnestništvo za ministrskega predsednika; Ki-š k i n notranje; Kartašev knltus; Bcrnackij finance; Kornovalov trgovina; Naljantovič jus; Arhangeljskij nauk; Aksen-t i j e v porjeđelstvo; general V r -h o v s k i j vojna; admiral Ver-derevskij* mornarica; Buri-š k i n državni kontrolor; Sko-b c 1 e v delo; Jefrenov ubožna skrb; N i k i t i n pošta in brzojav. Amsterdam. 18. septembra. Iz Londona poročajo, da je bil KereniskiJ y zelo težav-nem položaju. Slo Je za koalicijsko vpraša-nje. Povabil ie industrijalce na udeležbo, ti pa so hoteli vstopiti v kabinet samo, če vstopijo tudi kadeti. Treba je bilo sporazuma z delavskim in vojaškim sovjetom, ki je močno nagtbal na stran boljševikov ter za-hteval in sklenil z veliko večino, šestavo socijalističnega ministrstva, takojšnjo pro-! glasitev republike, takojšnje sklicanje koiHi stituante in odpravo vseh dostojanstesr !»• Stran 2 .SLOVENSKI NAKOD-, ane 19. septembra IS17. 214 stev. partvov. VeČfna vojašklh deleffatov ni bila navzoča. Nekaj ur je bilo veri etno, da bo Kerenjskij odstopil in da bo prišla do vladt »ocijalistična vlada. Po dolgem pogajanju |e našel Kereniskij začasno rešitev ter je sestavll vojni kabinet. Ministri, ki nlso v vojnem kabinetu, bodo čisto upravni ministri. Po kapitulaciji Koru i lov«. Amsterdam* 17. septembra. Iz Odett poročajo, da bodo vse ruske sile na kopnem po dpi rale provizorično vlado. V Kijevu ie bilo aretiranih mnogo oseb. V EHjEi.bet?radu so bilt aretirani general Senikin, general Markov in šef konjeniške lole Javelijcv. V Rostovu so kozaki na veiikem zborovanju obljubili vladi xv«st obo. V četrtek so poslali vse Kornilove čete na fronta Aretirane generale so poslali v Petrograd. Vlak z izgnanim Manuilovom, Broadmajevom In go. Virfholo se je ustavil na Finskem. Generala Gurka. ki ga hočejo tud! Izjnati, bodo pridržali, da se njegova zadeva razjasni. Ie Mohileva poročajo, da je bil Kor-nilov s 23 general! in častniki aretiran od Jefa generalnega štaba Atekseievt in interniran v nekem hotelu. Zaslišan bo danes. V posebni odredbi se zahvaljuje Ke-renfskfj odsekn za javni blagor za sodelo-vanje pri potlačenju vstaje Kornilova ter ga porivlja, da naj se raziđe, ker Je vstaja po- polnoroa "končana. Ruska saveznlšfca zvestoba. Petrograd, 18. septembra. CKor. urad.) »Birževtja Vjedomostic poročajo, da bi po-menila za zaveznike ruska vi^đa brez Ke-renlskega korak v negotovo, ker je Kerenj-skij edino jamstvo za zavezniško zvestobo Rusije. Zaveznlki hoCejo sedaj pospe*itl izvedbo američke posojilniške obljube v zne-sku 5 milijonov dolarjev Rusiji. Politične vmiti. = Vodstro S. L. S. je zborovalo včeraj v deželnem dvorcu. Pristaši deželnega glavarja drja. Šusteršiča so bili v v e 1 i k i v e č i n i, in opozicija se je zato omejila na to. da je kazala svoje nasprotstvo v glavnern le pri glasovanjih. Zborovtnje je poteklo povsem mirno. Opozicija je bila izročila svoje pogoje pred nekaj dnevi Škofu kot posredovalcu in je na zborovanju izjavila, da vztra a pri glasovanjih. Zboro\ anje je poza bodoče složno sodelov.inje med obema frakcijaina (Šušte rieevo in Krekovo) zlasti glede vodstva stranke jako radikalni. Najzanimlvej-še je, da većina vodst\Ta S. L. S. ni priznala kompetence Jugoslovanske-ga kluba glede članov dele-g a c i j, temveč je zopet postavila kandidaturo dr. Šusterši-Č a za delegacije. Za namest-nika kandidira vodstvo S. L. S. po-slanca drja. K r e k a. Zborovanje se je nadalje z veliko većino pridružilo ljubljanski izjavi z dne 15. septembra- Kakor čujemo, bo o poteku zborovanja izdan poseben ku-mnnikć. = Nemški iredentizem. Dne 18. septembra je graška »Tagespošta« priobčila članek, v katerem polemizira proti zahtevanjem nemškonaci-ionalnih krogov, da naj nastopi nemški »Nationalverband« pot opozicije. V tem članku je rečeno: »Trajno opozicijonatno stališče nemSkih za-stopnikov se da misliti le, č e s e h o-če tuđi med Nemce zanesti iredentizem. Odgovornost za to je tako težka in za ves nemški narod tako usodna, dajeposečipo temzadnjemsred stvušele potem, ko so izčrpana vsa druga. Potem pa mora postati p o-polna resnost, kajti potem bi šio za državo in za vse, ki imajo interes na njenem obstanku, zabiti ali ne biti. Morda bodo Nemci pognani v ta boj obupnosti; nihče ne more tega danes povedati. A pri^akovati v sedanjem času zgol od opozicije rešitev, je otročje. S e s t o j I d r ž a v a , še je potrebna pomoć Nemcev.« — To je prav zna-čilna izjava. To je proklamiran p a -trijotizem do odpovedi, pa-trijotizem spogojem, da ostanejo Nemci državi zvesti le, Ce izpolni njihove zapovedi. Presenetilo nas to ni. To je namreč za 20 let načelno sta-HŠče gotovih nemških krogov. = Načelstvo nemškega Natio-naJrerbanda je imelo sejo, na kateri ie razpravljalo o političnem položaju s posebnim ozirom na težave, s katerimi se ima boriti nemška politika v Avstriji. Tuđi so imeli zastopni-kl načelstva dolgo posvetovanje z ministrskim predsednikom. = Zopet Spitzmiiller. Guverner avstro - otfrske banke Popovics postane baje ogrski finančni minister na njegovo mesto pa kandidirajo bivšega znanega ministrskega pred-sednika dr. Spitzmiillerja, ki vživa v vseh slovanskih krogih naše monarhije najpopolnejše nezaupanje. Na mesto guvenierja avstro - ogrske banke spada samo mož, ki ga podpi-ra spi os no zaupanje. = Preplr zaradi podpor. Med nemškimi radikalci in med nemlkiml socijalnim* demokrati se je vnel nekoliko smešen prepir. Nemški radikalci imajo človekoljubna čustva za fabrikante in se boje, da bodo iz vojne vrnivši se vojak i zahtevali dosti veqje mezde kakor so j:h prej imeli in sicer za toliko večje, kolikor zna-$&io podpore, ki jih dobivajo zdai nji-bOMe da@dioe. Zato ao nemiki ractt- kalci zelo jezni na zvišanje podpor, češ, da bodo morali po vojni krva-veti fabrikantje. Socijalni demokrat-je zavračajo to z ogorčenjem in po-lein'zirajo prav srdito. Naše skromno ninenje pa je, da fabrikantom me-zde ne bodo delale skrbi, ker ne bodo po vojni imeli kaj delati. Ne bo surovin in brez teh ne bo dela in ne zaslužka, vsaj več let ne, če se ne zgodi kak čudež z našo valuto. = Združenje hrvatskih dežela. Oglftsil se je ztiaj tuđi član tfosposke zbor. in v dunajskem listu ^Information« razodel svoje misli o jusoslo-vanskem vprašanju. Tud! ta nepo-znani član gospeske zbornice je rnnenja, da se mora po koncu seda-nje vojne temeljito renovirati in preurediti jugoslovansko vprašanje, ker s ponesrečenim načelom »Divide et impera« ni ničesar več opraviti in je sicer že grof Aerenthal bil mnenja, da se inora najvažnejše vprašanjs namreč jugosiov:in?:ko, začeti s po-vzdigo Zaj;r"ba. Pot?m riše član go-sposke zbornice: Ne verjamemo, da bi bil nacrt slovenskih voditeljev Korošca in Kreka že zdai izvedljiv, zato bi se držali izjav dr. Baccačiča, ki so gotovo uvaževanja vredna, ter za zdaj namenema pustili Slovence na strani. Prvič, ker se glasi ugovor alpskih Nemcev proti izločitvi slovenskih dežel iz zveze s starimi ded-nimi deželami veliko preljuto in dru-gič, kar je važnejše, so Slovenci od Srbohrvatov tako različni, da ni mo-goče izvesti politične in administrativne enote. Pač pa bi bilo pridružiti riameravani srbohrvatski enoti tuđi Istro, ker je po većini prebivalstva hrvatska dežela, in tuđi Kvarnerske otoke. Bojimo se, da merodajno mesto ni prav pravilno informirano o dalekosežnosti slovanskesra vpr?«a-nja. Hrvatje bodo gotovo iskali in našli pota in sredstva, da dobe za svoje želie posluh, sai boc'o tekom prihodnjih dni izročili kralju adreso hrvatskega sabora in v njej izrazili misel o združenu vseh hrvatskih dežel, deistvo, ki je ogrski mogočniki kot ojačenje hrvatskega elementa seveda perhorescirajo. Toda skupnih intereso v monarhije ni vezati na želje ene polovice države, kajti tuđi tam ne more ostati doma, v notranjo-sti, vedno enako. Zato je času toliko primernejše, resno misliti na rešitev jugoslovanskega vprašanja vsaj v okviru srbsko - hrvatskega narodne-?a in jezikovne^a edinstva. La'iko in brez ugovora to seveda ne pojde. 'o se vidi že iz VVekerlovega go.ora. V; rašanje je iosm mii — Tako Član gosposke zborn'ce. Vio-vsa a ako uvideva važnost jugoslo-vanskega vprašania in njegovi vzpodbudi, naj vzamejo merodajni krogi stvar vendar že v roko. ^ ]č pritrditi. Ce pa misli ta mož, da se bomo dali Slovenci kar ta!:o na stran potisniti, kakor se njemu zdi, se jako moti. Ziepa to ne pojde. Opombe o jezikovnem razmerju med Slovenci in med Hrvati in Srbi, s kateri bi član gosposke zbornice rad opravičil svoj nacrt, naj se prepuste Slovenci alpskim Nemcem v žrtev in v plen, so pa jako naivne. Jezikovni razloček med Slovenci ter med Hrvat! in Srbi je dosti n ani'l. kakor je jezikovni razloček med Bavarci in Prusi, med Tirolci in Holštainci, med Svicarji in Saksi. Prav to je močna opora jugoslovanske misli, tako moćna, da je ne bo zatrla niti vsa go-sposka zbornica. = Hrvatski ban. A. p1. Mihalovlć se je v intervieuvu z budimpeštanskim »Pesti Napio« izjavil, da je jugoslovansko vprašanje akutno in da se mora brezpogojno resiti. * Renesanca JugcMovanov. Madžarski politik in nublicist Oskar Jaszi je v »Vilagu« priobčil pod gore-njim naslovom članek, čipar prva polovica je bila zapjenjena. V drugi polovici članka piše Jaszi, da je treba Ju^oslovanom monarhije za^otoviti nov red in pravi: Prvi korak za to je administrativno in gospodarsko združenje starih jugoslovanskih te-ritorijev. Združenje Jugoslovanov je dosegljivo po dveh potih: ali na pod-lagi zgodovinskih pravnih naslovov krone sv. Štefana in s primerno iz-popolnitvijo ogrsko - hrvatske nagodbe ali z ločitvijo od Ogrske v smislu trijalistične koncepcije. Zato oznanjamo že leta, da more biti Ogrsko zadovoljujoča rešitev le ta, da se neizogibno združenje Jugostova-nov izvrši v okviru krene sv. Šte-fana in da bi madžarski narod prav stori!, da nastopi kot lojalni pospeše-valec jugoslovanslcih prizadevanj v moaarhUL Spoznati je treba, da bi poskusl, onemogočitl stara priiade« vanja za kulturno in gospodarsko edinstvo, katerih izraz je trijalistično zahtevanje, pomenili isgubo ogrske-ga morskega obrežja in oslablienj^ ogrskega zunanjepolitiČnega j^led.H. Stara ueitiška hegemonija v Av^tiiji se ne ča več vzdržat*. Nc»bcne sile ni. Li hi mogla zapit-U pol demokra-tiziranja avstrijskih narodev in de-žel. X interesu ogrske demokracije je. da dobe avstrijski naredi ugodno ravuovesje. Z ozirom na to poz:vlia Jaszi svoje rojake, naj ne delajo te-žav prenovljcnju Avstrije. — Ta ^las je sicer precej osamljen, a karakteri-st'ćen je gotovo. — Ogrski finančni minister dr. Gustav Graiz je bil dne lo. septembra imenovan za sekcijskega šefa v ministrstvu c. in kr dvora in zunanjih zadev ter obenem pomaknjen ad personam v II. činovni razred. Pod njegovim predeedstvom so se dne iS. septembra nadaljevala nemško-av:-tro - ogrska gospodarska poga-janju. ~ Srednja Evropa — politični cilj. V ča-ih Stiir^kh - Hoc'ie:ibur-^erjeve vlade so imeli Nemci pravico, da so smeli kar mo^oče hrupno agitirati za ustanovitev »Srednje tv-rope« (Mittel - Europa), dočim se Slovani v tej stvari še oglasiti nišo smeli. Kaj je politični in gospodarski cilj »Srednje Evrope«, je dosti jasno formuiiral Friderik Naumann. To je bilo krika in navdu-šenja v nemškem taboru. A zdaj je nekaj časa sem to vpitje močno po-tihnilo Bivši nemški poslanik knez Lichovsky je ćelo javno nastopil proti Naumannu in ga ne samo s pe-kočo ironijo, neijo tuđi s tehtnimi argumenti zavrnil. Tuđi sicer se zdi, da je v Nemčiji zelo zamrlo navdušenje za »Srednjo Evropo«. To nam kaže novi sešitek revije »Deutsche Ar-beit«, ki izhaja na Ćeskem. List toži, da je nemška politika proti sovraž-nikom in prijateljem storila veliko h;b, o katerih pa danes še ni mogoče obračunati. Orešila je pa najhujše proti svojim zaveznikorn s tem, da je sijajno misel o »srednji Evropi« zapustila. To je bil vojni cilj, piše rečeni list, ki bi se ra bili mora1! v Nemčiji oprijeti z obema rokama, ker bi jim bil da! možnost za velikansko moralno (!) zavoievanje. Toda v Nemčiji so po svojih zmagah opustili vse nacrte in imeli kakor vedno strah pred lastno korajžo. »Srednjeevro-pejci« vo se delali vsegamogočne, a pri svojem političnem tihotapljenju so hodili vedno na potih; vse naj se reš na gospodarski podlagi in s parlamentom. A da je treba pred usta-novinijo gospodarske Srednje Evrope postaviti silne politične cilje, to je bilo sramežljivo zamolčano. Nadalj-nji krivci so filistri v Nemčiji. Ti so na ćeli Srednji Evropi videli le gospodarsko stran in se samo vpraše-vali: »Kak dobiček pa bomo od tega imeli?« A čim so videli, da Je kupčija nekam riskantna, so si dali to hitro potrditi po strokovnjakih in obrnili Srednji Evropi hrbet. »O, deutsches Vaterland« vzdiha z ironično emfazo imenovani list, »kako si ti dobro organizirana družba za blagor tistih, ki žive v svojih mejah, a samo za tište, ki so v tvojih mejah. A pazi, da se ti računi ne pokvarijo. Kaj pa bi bilo,če bi se morali tišti, ki v tebi prebivajo, sami postaviti proti vsemu sovraž-nemu svetu. — Končno pesti list še vodilne može v Nemčiji. Ti so kovali vsakovrstne nacrte in se vtikali v vse mo^oče stvari, samo njih najboljsi in najbližji prijatelji, etiini na svetu, so tisočkrat goreče prosili za vmeSava-nje, a je nišo dosegli. Bili so čaši, ko je Nemčija tako v Avstriji kakor na Ogrskem uživala neomejeno zaupanje in so bili glavni nasprotniki nemških stremljenj ropo!noma brez moči, a ti čaši so bili jzamujeni. Zaupanje je izginilo. Kake* stvari zdaj stoje, se sploh ne da javn^povedati. Ogorčenje ni izven Nefačije nič manjše, kakor v Nemčiji sami. Toda zaupanje se da zopet pridobiti, možnost Srednje Evrope še obnoviti, sile, de-lujoče za njeno uresničenje se dajo poživeti, če prevzame nemška država vodstvo, ki bi to imenovanje zaslužilo — ut supra. — Tu se torej zopet vid?, da Naumannova Srednja Evropa ni gospodarska, nec;o politična ideja in da je bila in je še netranji vojni cilj najboljih naravnih zavez-nikov nemške države v Avstriji. - Novi škafid?!i? Berolirski Wolffov biro je razglasilo vest, s ka-tero je pač razsodnim Nemcem pro-vzročll nove velike skrbi. Vest se glasi: »Berolin, 15. septembra. Reu-ter razširja od amenkanskega dr-žavnega departementa razglaseno poročilo baje nemškega r>oslanika v Meksiki. ki :e bavi z osebo ondotne-ga švedskega diplomatičnega za-stopriika. To poročilo ni znano bero-linskim uradnim niestom.« — Vnra-sanje je: 1. Kak interes ima amerikanski državni đerarternent na ob-javljerju teq:a poročila. 2. Kaj je po-ročal nemški poslanik v Meksiki o IvedaKem diplomatičnem zastopni-ku. 2akaj Wolffov biro tuđi idai ne prijavi po Reuterjevem biroju raz-širjeno besedHo. Masi&trat gorlSke^a raesta, ki posluje v Trstu, se je preseli! v ulico dclla Sanita št. 10. • Urari je v Feldbachu 191etni vojak Frančisek Ksaverio iz Gorice. Ko je absolviral četrti rrzred realke, je moral k vojakom. Oh ;iel je in po dali* sem trpljenju izdihnil daleč proč od svojeg rostnes:a mesta. Pokojnik je sin delavske družine Antona in Marije Ksaverio. ki ie stanovala na Šermetrski cesti. Brat Anton pojde sedaj k vojakom. Kdo ve kaj? Ivan Šuligoj \?. Zavr-ha št. 63 pri Trnovem pri Gorici, ki je zanustil dom po zadnji ofenzivi, i?r;e Stefana Plesnlčarja iz Zavrim. Kdro kaj ve o njem, naj sporoči na »Posredoval-nico za goriške hegunce« v Ljubljani, Dunaf^ka cesta 3^. liče se pisarniška mo5, vešča slo-venskesa in ncni^kega jezilca, za tabori šče v Briicku nb Litvi. Prosta hrana, rtanovanje in phči po dogovoru. Korn-petent! na.f se z?:lase pri »Posredoval-nici za ^oriske begunce« v Ljubljani, Dunajska cesta 38. Dnevne vestL — Vojna odlikovanja. Za hrabro obnašanje pred sovražnikom je bilo izrečeno ponovno Najvišje pohvalno priznanje ob istočasni podelitvi me-čev rezerv. nadporočniku Ivanu Lesknšeku, trdnj. p. 4.f isto odlikovanje je dobll prvič poročnik Raj-ko Vatovec pešp. 17., z zlatini zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje Je odlikovan nadporočnik dr. Ivan Šuman, pod. nek. mun. dobivališča; s srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje Viljem Oor-n i k , stražmojster drag. p. St. 5.; črnovojniška orožniška stražmojstra Mihael C o 1 j a v Zalogu in Edvard Nitkov Dutovljah na Krasu sta dobila isto odlikovanje, nadalje črno-vojniški raČ. narednik Ludovik Ko-nr o j. dom. okr. noveljstva 5, stražmojster Ivan G1 o n a r, orožniški pov. 6.. Vinko Križan, pov. oroŽn. postaje v Poreču, Josip Colnar, pov. orož. postaje v Sežani, Karol D u r n i k , orož. stražmojster v Kopru, Ivan 2 b o n a , orož. stražmojster v Krajruievcu; s srebrnim za- I Slnžnim križ fm na trainr*^rirat7T0stn#i svetinje je odlikovan četovodja enol. T prost. Anton T r i n a j s t i č 97. p. — Voiaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo in z meci je dobil poročnik 17. pp. Franc Kvas. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil praporščak v Ljubljani Franc Petschenko. Sigrnum laudis sta dobila asistenčni zdravnik v Ljubljani dr. Vladimir Kosec in nadporočnik 17. pp. Andrej Strani e c. ^ — Odlikovanja. Gospod Ivan Pire. c. kr. črnovojniški nadinženir na soški fronti, je bil za hrabrost in izvrstno službovanje pred sovražnikom odlikovan z najvišjim pohvalnim priznanicm z meci. To je sedaj že četrto odlikovanje, ki ga je imenovani za svoje delo prejel, ker je že rrej d^bil zlat zaslužni križ s krono na traku hrabrostne svetinje, potem cesar Karlov vojni križ, izvanreden avancement. Vrlemu možu naj bodo ti odlikovanja kot malo nadomestilo in povračtto za velike krivice, ki so se mu dogodile. — Srebrni zaslužni krfžec s krono na traku hrabrostne svetinje ie prejel narednik 7. vojnega poveljstva Ivan Bogataj, ki je bil že prej odlikovan z železnim križem s krono, z bronasto svetinjo in železnim križeem. — Z bronasto hrabrostno svetinjo so odlikovani drugič pri 87. pol-ku: četovodja Ivan Kolar, pedeset- f nik Fran Selič in pešci Marko firač-ner. Jakob Enzi in Karl Kranjc; pri 47. polku: četovodja Ivan Ćrnčič in Ivan Puneartnik, poddesetnik Vinko Verblac. Prvič so odlikovani: Ivan Tomšič, drag. polka 5, desetnik Albin Eržen top. p. 2$. Pri 87. pcšpolku so odlikovani z bronasto hrabrostno svetinjo: četovodja Josip Hrovatič, desetnik Anton Prahar, poddesetniki Ivan Zupančič, Ivan Hrib, Fran Ar-zen^k, pešci: Jernej Kegl, Albin Herman, Josip Dernikovič, Josip Vi-vod, Tomo Salomon. Ivan Mikl. Vii--ko Blazinšek, Josip Štolfa, Ivan Kramberger, Jakob Belcer, Karl Ve-ter, Albin Sadek, Jurij Amon, Stefan Urscj. Dominik Iiribaršek, Martin Belcer, Štefan Pravica, Anton Ka-tič, Ivan Cafuta, Blaž Cebek, Anton Kos, Ivan Ormek, Mihael Kuzman, Miroslav Kotnik, Fran Križanič, Si-mon Lesjak, Sfmon Malobabič, Miha Miložič, Fran Osenjak, Angelo Zni-darčfč, Anton Tar.šek, Tomo Zum-bar, Rudolf Gndiar, Ivan Pomarčak, Andrej Pirozek, Ferdo Zmurko, Pa-vel lirašan, Ivan Jelenko, Miha še-petavec, Ivan Jogan, fran Kragolj9 Josip Kelc, Jakob Ooiič, Ivan Zebec, Fran Filipančič, Jos. Coietto, Andre^ Kobar, Ivan Kokotec, Anton Štih. <— Odiikoval §e Je enol. prost, iz Ljubljane, Ivan L o č n i š k a r. II. t. m. v resE, čast. soli v streljanju. Dobil je prvo darilo s pohvalo v§ega čast-niškega zbora. — Zopetno odilkovanie gteven-sketta žeiezniškega urad nik a. C Er-nest V a r g a z o n, nadrevident južne železnice, sedaj nadporočnik in postajni poveljnik na neki postaji taverne armadne železnice, je odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje odličnega službovanja v železniški vojni službi. Gospod Var-gazon je bil ob izruhu vojne z Zida-nega mosta premeščen nagloma nekam na Gor. Štajersko in potem pozvan v vojaško službo, ker je spa-dal med sumljive ljudi. Gosp. Var-gazon pa izborno službuje v vojaški železniški službi na severu in je sedaj že drupcič odlikovan. — Padel je na soški fronti po-ročnik Toni Simonišek pri ne-tem naskoku. Ubila ga je granata. Mlađemu junaku časten spomin! — Oproščanie črnovomikov od črnovojniške siužoe. Odkar so ve-ljavna nova določila za oprošcanje črnovojnikov od črnovojniške službe, se je udomačilo splošno mnenje, da je sedaj lažje doseći oprostltev od črnovojniške službe kot preje. To mnenje je napačno. Namen revizije oproščencev je, znižati število opro-Sčencev, potemtakem znižati tudt gtevilo novih prošenj. Oblastlm :e naročeno, pri oproščanji vporabljatl uaistrožjo mero in vplivati na straa-Ve, da ne vlagajo neutemeljenih pro-šenj. Poudarja se znova, da prošnje, ki te tlčejo zgolj privatnih interesov, nt pridejo v poštev. — Dopusti poklienih iovcev. Poklicni lovci so večinoma vpokli-cani pod orožje. Lovi, zlasti pravilno urejeni lovi, vsled tega več ali manj trpe. C. kr. poljedelsko ministrstvo je sporazumno s c. in kr. vojnim mi-nistrstvom odredilo, da se prošnje poklienih Iovcev za dopust po možnost! vpoštevajo. Za dopust je prositi neposredno pri svojem poveljst-vu — pri raportu. V izredno nujnih slučajih je prošnje, ki pa morajo biti potrjene po politični oblasti, predlagati centralni oblasti. — O inžecierjlh. K notici, ki je izšla pod gorenjim naslovom v 212. stevilki ^Slovenca«, si dovoljujem rsle^čr j^ipemniti: S tem, da je od* rekla avstrijska vlada pravico do naslovra »inženjerja^ vsem, ki nišo izvršili predpisanih izpitov na visoki tehnični soli, je bila izpolnjena ne samo davna želja nas inženjerjev, temveč ustreženo vsemu občinstvu, ki pri raznih zgradbah, oziroma podjet-jih rabi resničnih strokovnjakov. Inženjerska veda stoji danes na popol-noma drugi stopnji, kakor si predstavlja pisatelj gori omenjenega. članka. Danes ne zadostule več, da zna spreten zidarski polir dobro gledati, kako se ta ali oni objekt iz-vršuje, da si s tem osvoji »duševnih zmožnosti« inženjerja, Vsakl inženjer rabi za uspešno prakično delo-vanje znatno predizobrazbo in glo-boke teoretične znanosti, ki $i Jih more osvojiti edino le na kaki visoki tehnični soli. Moderni zobozdravnik ne more \ . postati iz kovača* ki je v prejšnj:. asih zobe izdiral; za zdravnico e more bifi diplomirana babica, kl zna baje ljudi zdraviti. Ravno tako zidarski polir, kl lahko dobro razume, kako se beton mesa, ne more brez vsake teoretične iz~ obrazbe postati inženjer, od kate-rega se zahteva resevanje raznih te-žavnih tehničnih problemov. Inže-njerju ne zadostuje ćelo, da bi se za-dovoljil s teoretičnimi z-nanostimi, kl si jih je pridobil na visoki Soli, primoran je, da stalno zasleduje literaturo, ako hoče ostati na moderni 1, stopnji. Od praktika, ki nkna potreb-! ne teoretične predizobrazbe, tega ni mogeče zahtevati, kakor sploh od njega ni pričakovati, delovanje v inženjerski vedi. Občinstvo je varo-vati pred raznimi pseudostrokovnja-ki, ki v domišljiji o svojih duševnih zmožnostih predstavljajo inženjerja, dasi pr! njih o kaki znanosti niti govora ni. Poznam take strokovnjake, ki so $e predstavljali* vsaj za in-ženjerjr.". ki pa nišo bili zmožnl napraviti predpisanegc? izpita za stavb-nega mojstra. — Insr. dr. Miroslav Kasal. — Umri jtc v starosti 87. let Infu-lirartl stolni prost ljubljanski demant-ni masnik gospod I. E. S a j o v i c, imeteli zlate^a križea za zasluge s krono in komturnega križea Franc Jožefovega reda. Rodom je bil z Vi-sokega pri Kranju. Kaplanoval je 13 let pri Sv. Križu pri Litiji in bil župnik v Mošnjah ter 22 let župnik v Slavini. Za ljubljanskega prosta je bil imenovan leta 1906. — Sniriua kosa. Umri je v Kole zijski ulici št. ^23 hišni posestnik gospod Martin Š v i g e 1 j v staru:; 71.let 214. štev. ,SLOVENSKI NARCD*, dne i" septemDra 1?I7. Stran 3, — Pevskl večer »Ljubijanskega zvona«. Ob prav dobri udeležbi se je vrsti snoči v dežcl. gledališču pew ski večer »Ljubljanskcga zvona«. Srečno uveden od narodnih pesmi, ki jih je moški zbor vse pohvale vredno izvajal, je hotel pevski večer v ostalih svojih točkah nuditi občinstvu različnega užitka tako z mešanlm zborom, kakor s soli. Tuđi me5ani zbori so prav ugajali in je priznati trud pevovodje gosp. Prelovca. Pri gdč. Verhunčevt, ki je znana kot izborna pevka, smo pogrešali potreb-nesa kolorita, slcer pa je resila svojo nalo^o prav pohvalno. Pri gosp. Mo horiču iz Zagreba je bilo občinstvo s pohvalo zelo rat!odarno. V splošnem snienio imenovati prireditev nrav po-srečeno, dasiravno v mo>kih osme-rospevih tu in tam ni bilo prave skladnosti. — Gtesheno drama cični večeri v dežeineni g'edališču se bodo letos kolikor bo moeoče vsled nedostaja-nja kurjave, redno nadaljevali. V pe-tek 21. t. m. nastopi slavna komorna pevka G. Forstel, visoki sopran dunajske dvorne opere, ki stoji med vrstnicami sedanjosti v prvi vrsti. Na tej visoko nadari?ni pevki se od-krivajo največje uinetniške čednosti, namreč bogastvo in lepota Klasu, fe-nomenalra tehnika, umetniška zrelost, Intelisrer.ca. esebnest in neiz- ::erna moč tvorbe. Ta veHka umet-?rca razpote^ra z vsami sredstvi izra-zitosti in rjen izvrstni glasbeni čut kakor tuđi nj?na visoka umetniška inteligenca izčrpajo do zadnjega naj-finejše nežnosti ćela. — Tako pome-n? ta koncert zepst višek v glashe-nem življenju našega mesta, katere-za. se borno §e pogostokrat in radi spominjali. V$topnice za ta umetni-ški večer se :>■? ~r \:~:i pri blagajni v deželnem cledaliSču. — Umetniška razstava v Jakopl-čevem paviljonu. Danes dopoidne je bila. otvorjena umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Poleg neka-terih že znanih siik nas je preseneti-Ia razstava s ćelo vrsto novih, prav dovršenih umetnin. Na razs;avi sre-čavamo znance, ki so se nam že davno prikupili, a tuđi novih umetnikov ne manjka. Vavpotič in franke sta nam prinesla prav žive pokrajinske ?!ike, vsak v svojem žanru. Dolinar je prinesel večjo vrsto lepih soh in doprsnih kipcev. Vedno originalne kompozicije Smrekarja tvorijo posebno privlačno točko. Tuđi Gaspari je razstavi! več novih sHk. Na razsta-vi so zastopani tuđi S. ŠanteJ.Kregar, Jakopič, Vaničeva i. dr. Natančnejši opis razstave prinesemo, ko nam bo to dopuŠčal prostor, kratko le pri-pomnimo, da nudi razstava zelo lep umetnISki užitek. —~ Rekvizicija kovin. Interesenti se ooozarjaio, da morajo imeti pod-jetniki odnosno njihovi namestnlki, k? so od vnjaške oblasti poverjenl snemat! h?M?r (strehe, strelovode i. dr.) uradne legitimacije. Delavci, ki bf ntegnHf lemati strelovode, bakrene strehe i. dr. in ki se ne moreio izka-?.?ti s poven!om vnjaške oblasti, bi bilo naznaniti crožništvu, odnosno policiji. Pripominia se, da škoda, ki ti ut?grn!ia ra ta način nastati, ni le zz vojni erar, marveč tuđi za last-nika bakra, ker bi Isti ne dobil zanj plačila. — Uživanje mesa za nrTpađnlke inozaifskega vcroizpovedanta. Vsled naredbe c. kr. prehranievalne.^a ura-da z dne 14. t. m. št. 70.492, smejo pripadnik! mozaijskega veroizpove-dan.ia na brezmesne dneve ob svojih praznikih t. j. 18. In 25. t, m.. kakor tuđi 2. in 9. oktobra uživati meso. Prodaja mesa je pa ob istih dnevtti prepovedana. Nesreće. Ponesrečl! se je na tu-kaj?njem glavnem kolodvoru zano-sleni črnovojnfk Vaclav Ružička. Po-škodovan je smrtno. — Na postaji v Litiji je priŠel pod vlak neki infante-rist. Odtrjaralo mu je levo roko in po-rkodovan je na erlavi. — V Sneberjih se je unel petrolej v skladisču in hi-norva je gorela obleka tarr? se naha-jaječih žensk Margarete Maroltove \n Antoni?e Lovšetove. Obe ste bili težko poškodovani v bolni^nico preneseni: Lovšetova je umrla. V Krškem je umrla gospa Marija Mencinger roj. Barbo, vdova po odvetniku gosp. dr. J. Mencin-gerju v KrSkem. Velecenjenlm rod-binam naše srčno sožalje! EnodncvnI tečaj ra porabo »adja in slcer napravlitnio sadievca, sušenje, vkuhavanje itd, se bode vršil na đeže'ni Kmetijski šo!i v St. Jurju ob Južni že-lernici dne 25. t. m. Udeležiti se ga zamore lc. kdor ?e prei prijavi. Maribor. (Naš glavni kolodvor.) Slovenskemu poiujočemu občinstvu postaja urtdovanje na našem glavnem kolodvoru že *kra.*na muka. Osorno ra\fnanj« nekatcrlh nemškfh uradnikov, ki ne de!a]o dru^e bile na srlavnem kolodvoru sicer to pot v^elej že pred časom ttiprt* 9> vsecno ni zadoiCaio sllnemu 04- valu. Tisoče obćinstva se Je prerivalo pred i^4fto4um v&A^e^a vlaka pr§4 f>Q>f-4i<>- Ju srnu do£;vćli mirsikiik ir.ufen nastop. Pir ciaitva ie # tein nciilo, da so ie spo^a-iljiili do raznih pi^joab opa«k napram Sloven-c«m. Ne le. tla niti «d*a oio^r.i.ov ni znal slovensko. tuJi nobeden ni branil žalivk. Da par krepkih spopadov ni dovedlo do i©Jo-šnih prttapov. jo zahvaliti v pr\i vrsti raz-s-dnmti sfovcnskeža, po ve!i'eie i>O2atjt? Za /ima bo prornev iz ^labši. VersMe vaje In drugo opravi \ lUd ■> raje doma. ali pa v*ui v kratih, ki za nj i d seso r.t lahEcvoj^ up rabe zdeznic. 1 tliu > ćasa, koliko deaarja gre v izguKo in. koliko raz-burjenja, ki bi ticer lahko izostalo, bi bilo i tern prihran.tene?:a. Kino Ideal. »Prav-jl^a o vO'feu« ?e kr^.sra drania, ki vfs prekaša p > lepoti in vseMni, kar ?zr>ri:?ije tuđi včeraj daseženi velikanski uspeh. Naj torej nikdo ne rarra li prilike, ogledati si ta lepi film. Ta spured se predvaja še do petka, 21. septembra. Predstave oJ 4. uro naprej. Zadnja ob pol 9. uri na vrtu s spremlje-vanjein orkestra. Listnlca s % K je bila izgubljena z Dmiaiske ceste do kolodvora v §i-Skl. V listnfji je bilo rr.di več znamk in dve legitimaciji. Odda naj se na naslov, označen na pIstmh v listnici. Dotična oseba, ki je 1S. t. m. za-menjala moški dežn^k, sto« č ob vratarjevem seJežu na državnem k( lodvoru, se pozivlja, naj ra odJa takoj v nemški kazini 2. n.-Jstropje št. 1. sicer se objavi njeno iinc. Fo7iv. Dotična ženska, ki je pred Kratkem na magistratu pozaMla ročno torbico in denarnico z manj^o vsofo denarja, se poziv!]-\ da se čim-preje 7a vse zg'asi pri predsedstve-nem slugi Suhadobniku. -r Red pri razde>jevonju tiaga v cerkvi sv. Jožeia. Mestna aproviza-cija opozara stranke, ki imajo iz-kaznice ul^/ns akcije, naj se točno drže ur, oh katerih priđejo njihove številke na vrsto. S tem se prepre-čljo navali in nepotrebno drenianje. -+- Nakazilo moke trgovcem. Trgovcem se bode nakazovala moka v petek dne 21. septembra ob 9. uri dopoldne v mestni posvetovalnici. -r Prodaja moke za stranke se vrši od sobote 22, septembra do vštevšcga petka 28. septembra. Ma v^sako izkaznico se dobi 1 k?r moke za pecivo: kilogram p^ 1 K 18 v. t O^tanek meke -e naznaniti v soboto 20. septembra. Kd »r ne priđe naznaniti ostanka moke, se mu bode prodaja moke spioh oivzela. Isto-tako je v,?7x?^'h\ če m'!:a ni ostnla. f Fa7d?!Uev meca po znfžanl ceni na rumene irkaztilce C \ četr-tek. dne 20. senrembra popoldne bo delila mestna aprovizacija meso po znižani ceni v csrkvi Sv. Jožefa strankam, ki imajo rumene izkazni-ce, zaznamnvarc s čr!:o C. Določen je ta - le red: Od lk2. do 2. št. 1 do 200; od 2. do x'zZ. št. 200—400: od ut3. do 3. Št. 401—^00; od 3. do Vs4. št. 601—800; od po! A. do 4. §t. 801 do 1000; od 4. do Vt5. št. 1001—1200; od Vs5. do 5. št. 1201 — 1^00; od 5. do Msfi. št. 1401 — 1600; od Vt6 do 6. ?t. 1601—1800; od 6. do V-7. št. 1801 do 2000; od uz7. do 7. St. 2001—2200; od 7. do 1 '28. št. 2?0l do konca. Prinerite drobiž zanerljivo seboj in pridite točno ob urah, ki so tukaj dr>ločene. Meso je prasičje, kilogram ctarse 4 kro-ne. Ena oseba dobi Četrt kilograma, dve osebi V2 kg, tri do štiri osebe s/4 kg, pet do šest oseb 1 kg, sedem do osem oseb IV4 kg, več oseb IV2 kilograma. -1- Oddaja cenejšegra mesa v Mostah. Mestna aprovizacija ljubljanska bo dclila vr četrtek, dne 20. septembra nopold^e v Mostah pra-šičje meso in sicer v mesnici gospoda Karla Štruklja na Zaloški ce^ti *tev. \4. M^?so dofce stranke, kl iroii-jo rumene izkaznice s črko B in C. Od 2. do pol ?. pridejo na vrsto stranke z rurrenimi izkaznicanu B št. 1 do ion. od m>! 3. do 3. štev. ino do 200, od X do pol 4. štev 2-0 do konca. Od pol 4. do 4. dobe meso stranke 7 nurenimi izk^znicami črko C stav. 1 do 100, od 4. do pol 5. štev. 100 do 200, od pol 5. do 5. štev. 200 do 300. od 5. do pol 6. štev. 300 do 400, od pol 6. do f5. $tev. 400 do konca. Kilogram stane štiri krone. Ena oseba dob! en četrt kg, 2 osebi pol kilograma, 3 do 4 osebe tri četrt kg, 5 do 6 oseb en k?:, ?est ćo sedcin oseb eden in en črtrt kg. Več oseb eden in no! kg. -f Oddaia cenejše^a mesa na VjČ'J. Občarti Vica, ki imajo rumene izkaznice zaznamovane s Črko B in C deh? meso v če+rtek. dne 20. t. m. poklone v rresr'ci jr^roda $k~la na Viču (onstran železniške^a tira). Na vrsto pridejo od 2. do pol 3. stranke z izkaznfcamf B Št. 1 do !0O, od pol 3. konca. Ena oseba dobi četrt kg, 2 posebi pol kjr, i osebe in 4 osebe tri črtrt k£, 5 cio 6 oseb e»: k^, ^a-dem do osein oseb en in en čertrt kgr, več oseb pol ćrucri kg. Kilo; r*ii#i stane 4 K. Prinesite seboi drubi;:. Drobii pri cddajanjii blaga za uSfjžuo akcijo. Stranke, ki iinpjo \z-ki^nice ubožne akcije, se zadnje ča-i2 več ne ozirajo na pripombo glede drob iza, ki se redno ponavlja pri ob-jivah za vsako posamezno razdeli-tev blai'a. Z menjavanjem debclega denarja se poslovanje blagajne zadr-žuje iii rado se prineti, da se oddaja-rje prcveć zavlece, da ne pridejo vs'ed zakasnitve vse strar!;e na vrsta in Ua mora ta in oni brez bla^a domov. Mestna aprovizacija zato \ se stranke nujiio opozarja, naj od-slej dalje redno in vselej k vsaki od-daji prinesejo točno vsoto denarja, ki je za blago v objavi določena. r Prodajatke sad)a na trgu. Mestna nnrovizacija potrebuje nekaj žensk, kt bi prodajale na trgu sadje. Tisto, ki bi službo prevzele, naj se z?!ase takoj v aprovizacijskem ura-d», Poljan^ka cesta št. 13, prvo nad-s[ropje. Vsaka prodajalka si mnra sa* n:a presk:beti tclitnico in utezi. -t- Zimska jabolka. Alestnu aprovizacija naznanja. da dobi zimsko sadje, ki br> stalo in se držalo, v nekoliko dneh. -f Sad te v večfi množini. Mestna aprovizacija prodaja sadje v večji množini (najmanj 10 kg skupa]) vsak dan od 9. do 10. ure dopoldne. Stranke naj se z^lašajo v ta namen ob omenjeni uri v aprovizacijskem ura-du, Polfnnska cesta št. 13. t Krompir. Nakaznice za krom-pir so stranke že prejele. Vmes jih je bilo več, ki so krompir pridelali doma, in nišo dobili zato nakaznic. Ta ali oni od teh ]e pa pridelal tako majhno množino krompirja, da ima vsceno pravico do nakaznice. Tuđi je še več drugih vprašan], na katera bi rade stranke odgovor. Da zadosti-mo vsem, naznanjamo, da daje toza-devna pojasnila mestni aprovizacij-ski urad na Poljanski cesti št. 13, in sicer strankam V. okraja v Četrtek, dne 20. septembra; strankam VI. okraja v petek, dne 21. septembra; strankam VII okraja v soboto, dne 22. septembra; strankam VIH. okraja v ponedeljek, dne 23. septembra; strankam IX. okraja v torek, dne 24. septembra; strankam I. okraja v sre-ćo, dne 25. septembra; strankam II. okraja v četrtek, dne 26. septembra; strankam III. okraja v netek. dne 27. septembra. Glede zamude in škode ni strahu, ker krompirja itak še ni tu. -i- Nova naredba o krompirju. Uradoma razglašajo: UraJ za prehrano je. da zarrotovi preskrbo s kromplrjem za neproducente in za-gotovi potrebe kmetfistva, odredil, da je 20 m i 1 i j o r 0 v meter-s k i h stotov k r r rr, p i r ] a č i in nrej zasjrotoviti za kon-z u m. Čim bo ta mnežina cddana, bo kmetovalcem preosta!: jjm Vrom-pir na svobodno ra:oclai?anje. Chn prej se :zvrši oddaja. tem prej ho odr;-avljona zasc? 1. Kontingenti ^o-do določeni po de.^tn in jih ra;:dele deželne vl?.de ns nnlitične rkraje no tem, ko!ikor mnr-j kateri dali. Čvn bo oddan .dežehu kontingent, bo kui>-čevanje s kromrirjem v dotični clt-Želi po nafvfSjIh cenah zopet dovolje-no. Oblastva bodo morala delati z vsemi sredstvi na to, da bosta še r»rcd riastopom mra^a oddani dve tretjlni kontingenta, ker bi bilo sicer preskrNjenje nenroducentov za zi-tho ogroženo. Glede zadnje tretjine kontinenta se bo žitni prometni urad s podporo političnih oblasti in komi-sij dogovorit s kmetovalci, da nodo krompir dobro .shranili in ga zavaro-vali za pozneišo oddajo. S posebnim k 1:: u č e iv, b o d o I o č c n 0. koliko vago nov odćanega !■' r o m p i r i a ostane v dežell in koliko jih je poslati v drnge dežele. Da ^e pokrije potreba tist?h deže^. ki se ne preskrbe same. ho kmetova!<:em plaćana h i t -rostna nagrada 5 kron za vsak meterski stot, ki ga o d d a j o do 30. novembra ?Q17. S tem se zviša cena od 15 in 17 K na 20 do 22 K. Vrh te^a dobt kmetova-lev 2 kroni za rreterski stot, če odda po 1. decembru kmrnnir na kraju, ki mu ga določi vojni žitni prometni urad. -H Uredba orc;nc*a 3 kavo-mc-lanlco In kavjnimi suro^ti. Mestni magistrat opozarja v zrnislu narocila c. kr. urad a za ljudsko preli rano z dne 31. julija 1917 št. =>2.017. — tatini aci ja c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dre 13. avgusta 1917 št. 24.004, — na irlnistrsko naredbo z dne 21. maja 1917 št. 230 drž. zak., zadeva-joč uredbo prometa s kavo-mešani-co in kavinimi surogati. Osobito se poudarja, da je uopustna le prodaja onega blaga, za katero je izdal c. kr. ura4 7^ ljudsko prebrano dovoljenje. I)ovoljenja sa objavljajo od časa v urađneui listu »Wic!i^r Ztg.«; p^a--n'lln daje pa tozadevno tuđi mebtal magistrat sladkomi pododsek v mestni posvetovalnici). Zajedno od-reia me3tnl rra^inrat v smislu cit. razpisa, da mora biti predležeči raz-g!as nabit v vseh onih prodajalnali, kjer se prodaja predmetno blago. Kazglas je dobiti v nngistratner.i ekspeditu._________________ min mm * Ruski vouiieiil s# žcniio. Kerenjskii j ja zapustii svojo zeua ter se ie poroćil z j giič. Timmer, čianico carskega kiedališča. ; Tadi Skobtlev s^ je te dni oienil s pevko ; Da vid ovo. j * Iz korupcijsklh procesov na Dunaju. Veliki korupcijski proces, ki se ie vriil dol- i ge dni pred divizijskim sedi^ćem na Di:naju ] proti ćrnovojniku Brucku in proti naredniku Naslu. je konćan. Nagi je bil ob^ojen na en mesec, Briivk pa na tri leta in štiri mesece težke Ječe. * Tajna poroha dolarske prjncezinje. An?;le*ki In američki listi razpravl.ajo ob- j Sirno o ljubezcn&ivem romanu Jeric^ Van- j derbiltove, hčere ameri^kega miliardarja ; Frederika Vanderbilta. Ta se je na-nreč v j Seafordu na Angle^kem seznanila s korpo- | ralom kanadskih Cet Lockquellom, ki je bil ! ranjen na rraneoskem in pripeljan v Sca- t fi-.r-d. da se pozdravi. Dolarska princezinja J se je z njim kar tajno poročila. ! * Čudne raznsere morajo vladati v , nemSkem Gradcu. Vsak dan skoro ie čitati j v graških listih, zlasti v Tagespošti« brid- j ke pritožhe, kakor da tam že lakote umi- } rajo. Na inseratnih straneh ravno tište *Ta-gespošte« pa je na ponudbo toliko živil, kakor da jih v Gradcu ni drugače spraviti v Iconzu:*:. ! akor potom javnih oglasov. Dne 2. septembra je »Ta^espo^ta« prinesla 18 inseratov o živilih. Ponuđeni so trikrat riz, petkrat ia'c? petkrat kava. potem oslje, kava in sl-»4kor. Sploh bi se dala sestaviti j prav zar.iiriva statistika. ! * Tasačsna ra?oga. ZazrebŠka policija j je pri knmisiionarju v ICarlovcu iztaknila i dva vagona lekarniških droŽ, vredna pol*- : drugi milijon kron. Te drože so last dunajske tvrdke Janowitza nasledniki. Najprej je to blago ležalo na Dunaju, a ker s« je firma bala, da bi bilo zaplenjeno, je stvar spra- • vila v Karlovec Posebna komisija, kf fo }e \ poslala hrvatska vlada v Karlovec, ie do- | gnala. da so skrite drože velika vrednost in j bi bili za zdravljenje vojakov največje { vrednosti. Firma pa hoče bla^o prodati v » TurČijo in je že prosila za izvozno dovo- I ljenje. I * Angleži in Francozl so bili dolga | stoletja veli1\i nasprotniki. ri co -? '--:'^\ \ njihovi interesi, a še v tistih čas ih velikih j nasprotstev je nastai temelj, iz katerega so se rodile ansleške simpatije za Francoze. V 17. stoletju je bila kultura angleške aristokracije že popolnoma franeoska. Ob času velike revolucije je na tisoče Francozov pobegnilo iz domovine na Angleško in nastali so v Londonu ćeli franeoski okraii. To ; ie znatno vpHvalo na zbližanje obeh naro- j đov. Angleži so imeli Že prej velike kul- ' turne simpatije za Francoze. Voltaire je ! Drebival od leta 1726. do 172*. na Angle- j škem in njegova knjiga »Lettres anglaises« ; kažejo, da je kar strmel. spoznavši veliko i nelitično svobodo AngleŽev. Voltaire in | Montersžuieu sta bila prva znamenita za- [ stopnika an^lofilstva na Francoskem. Na : rfrugi strani pa so različni Angleži, ki so j dlje Časa prebivali na Francoskem. zanesli j v svoje domače kroge simpatije za franco- 1 sko literaturo. 7a franeoski ukus in za franeoski način življenja. Od 18. stoletja je na Angleškem vkoreninjena navada, da cbisku-iejo Ansleži Francifo in zlasti Pariz. Dn.sti • je Angležev, ki pridcio po večkrat za leto j v Pariz, samo da si kupilo nekai knjig ali i rokavic. Angleži imajo navado, 4a posve- J tf?o soboto in nedeljo počitku — take dni se je pred vojno pripeljalo vedno na tisrče A.ngležev v Pariz. Medsebojno poznanje in medseboine sfmnatiie so znatno vplivale. da so Angle?i fti Francozi pozabill nekdanja svoja rasprotja. Pri slabi prebavi, zlasti po pre-obilnem užitju težkih jedij, alkohola in tobaka, izplakne naravna »Fra^z-Josef Rrcnčica^ jedilni kanal. Jezik postane čist in po kratkem času se pojavi zopet slast po jedi. Nabiraie — užitne ssbs! Vcčina nas ubogih zemljanov čuti že 1 dan za dnevom vedno hujše: kako težko ie priti do toliko živeža, kolikor ga. je treba za zdravo telo! Vsega nam dan za dnevom vedno bolj primanjkuje in vse v ceni tako raste, kakor hudournik, kadar se oblak pretrga. Bliža se pa čas, *;o začne rasti po goz-dih in trebežih in drugod vsem bolj ali r.ianj doh^o z?iano, ^koro tako, kakor : meso tečno hranivo, in to so - -j gobe ali gllve. Že pred dvema letoma sem v »Slov. i Narodu« priporočal: »G o b a — namesto mesa«, pa mislin:, da je še potrebno zopet priporoCati to izvrstno in tečno hranivo; da se ne bodo nosaniezniki še tako zelo hali uživati Robe, ki nlso toliko nevarne, kolikor si domiš-jujejo. RediJnih snovi, posebno beljakovine, i:naio naisJr^bše gobe približno toliko, kakor rajbolj redilne rastline, kakor fižoi in grah in dr.. vsekikor pa več kakor naj si bo ka-terakrlj zelenjava ali pa krompir, repa, zelje. Manjka jim samo m a ? č o b c, ki io pa daje zaužito nije in olinata semena, ali pa kromnir. kruh Itd. v svojem škrobu. U z i t n i h g o b je pri nas gotovo okeli -700 vrst, in sicer en četrt Izvrstnih, en četrt dobrih in Dvolovica pa manj dobrih, ali 7a nekatera jedila vendar pripravnih in se dosti okusnih. Vendar pa pri nas ne uživajo več kako'- kak^nih 10 vrst, drugih se iz-oeiblicio in to lc vsled strahu, da b! se zastrupili, -»•• ker jih ne pozna i o. Težko je s:obe natančno razločitl dru-so cd druse, posebno za nevajene. Zato na-hirajo le take, ki jih lahko spoznajo. Ncka-tere vrste pa prišlevajo — in to po krivici — strupenim gobam, posebno tište, ki iz^re-mrniajo barvo, kadar jih prerežemo, pre- \ lomimo ali pritisnemo. Vsa pravila, kl jih še Ijudje za edlno prava navajajo za spoznavanje strupenih od nesirupenih, — so popolnomt neve»-1 j a v n a, ker zanietuiejo naiboljše sobe. V slcdcćsm Iiočem deioma po 1. Roth-mayru* na kratko navesti iste znake, po katerih se lahko izognemo zastrupljenju z gobami. A, Splošna navodila. a) Ne nabirai gob v dežju ali Uko! po dežju, doller so ie mokre in sluzave (sli-naste); pa tuđi rosnih ne; ie jurčkom rosa ne škodu je. b) Ne nabirai starih, že smrdečih gob, ki so od Hčink (črvov) in drugih golazni razjedene, in že vsled starosti izmehčane, — temveč le mlade injedrnate (čvr-sts). Čim dalje jih pustiš nerazrezanet tem boli se ti ličinke v njih zrede. c) Osnaži gobe ali glive že pri nabl-ranju; če pa tega ne moreš storjti, pa kmalu potem, ko jih domu prineseš. Potem jih takoj razrezi na tanke režnje, ali jih pa raz-srni v hlađnem, suhera in «račnern prostoru po lesah, deskLih ali rešetih. Na kupu ne smejo ležati ne ce!e, ne razrezane (n. pr. v skleđi)! Več kakor eno noč naj gobe neraz-rezane ne leže! Kar jih ne moreS svežih pripraviti za jed, pa jih posuši, ali pa napravi iz njih »izvlećek«, če se ne dajo sušiti. d) Ako se kožica s klobuka odi upiti (od roba proti sredini), odlupi Jo, ker je težko pre^avl'iva in ima večkrat, premo-ćnn, Četudi prijeten vonj (pečenka ali šampinjon): pri nekaterih glivah \t rodu »muš-nic« (s o m o 1 j n i c) pa je tuđi strupena in sicer samo ta kožica je strupena, drugi deli jrlive ne. e) Pripravi le toliko gob, kolfkor fih moreS s svojo družino naenkrat pojesti, ker prestane in zopet pogrete gobe so večkrat Škodljive ali ćelo strupene. f) Kuhaj in pari gobe le v lončenlh ali dobro polo^čenih posodah; pražlS in pe-češ pa lahko tuđi v železnih plitvih in glo-bokih ponvah Dobro storiš, če pri praženiu takoj s kraja prideneš pol kavine žlice jedilne sode (soda bicarbona), ki stanične kožice zrneh-ča in razje. g) Pripravljaj gobe pravilno, ker nepravilno ali slabo »izmrcvarjene« gobe so škodljive, kakor tuđi vsaka drusa jed. h) Ne peri nobenih svežih gob s top-1 o vodo, temveč vedno le z mrzlo, in fcolikor mogoče hitro, da se redilne snovi ne raztope. Le smreke (mavrohe) popari hitro z vrelo vodo, da izgube škod-fjivo »helvella« - kislino. i) Jei gobe počasi in zgrizi jih kolikor moRoče drobno, ker le dobro agrižene gobe so prebavljive. ]) Ne užij preveč gob pri enem In istem obroku! Tud! najboljšt klobasc so želodcu škodljive, če ga preveč ž njirni na-polniS. • Prof. I. Rothmayr (Svicar), lt hil napravil jeseni leta 1912. v Ljubljani »raz-stavo gob« s predavanji o gobah. (Dalje prlhođDiiC.) Darila. Kmetska posoiiiuica ljubljanske okolice v Ljubljani je tuđi letos blagovolila nakloniti tukaišnji Soli 30 kron. Nailepša hvala! Solsko vodstvo Drenov grlč. Me sto venca na krsto dvornemu sv*t-niku dr. Josipu pl. Račiču, je darovala gospa Marija pl. Bleiweis 15 K za v vojni oilepele vojake. Gosp. Sabina Peltler ls Kr»tx«nbacba pri St. Lovrencu, je darovala ponovno nekai obleke za goriške begunce. Plemoniti darovalki, ki se na tako blag načhi spominja teh revežev, se posredovalnica najtoplejle zahvaljuje. Dariio. Učiteljski zbor c. kr. učlteljllčt v Ljubljani je daroval v častnl spomln na umrlega člana Frana Orkmana znesek 51 K 50 vin. v prid v vojni oslepelim vojakom domaćih polkov. Darovali so: Dr. Val. Ku-?ar 2 K, Anton Funtek 2 K, Franc Suher 4 K, Josip Verbič 3 K, dr. Iv. Orel 2 K, dr. Jos. Smajdek 2 K, AI. Petsche 2 K, dr. Jos. Dem^ar 2 K, Iv. Vesenjak 2 K, Anton Dekle-va 2 K, Josip Gorečan 1 K 50 vin.t Jos. Le-na^-čič 2 K, Jos. Pavčič 2 K, Oabr. Cidrich 4 K, Mar. Stupca 2 K. Mar. Skaberne 3 K, Lca Levec 2 K, Vilj. Josein, Ad. Zajc 2 K. Vikt. Jsklič 2 K. Jos. Krulec 2 K, Fr. Qabr-šek 4 K, Fr. Suher 2 K. Upravni^tvu na?!h llstov so poklali: Za Dražbo sv. CirHa fn Metoc!a: Vinko in Ana LesVovec v Pulju, 10 K. mesto cvetk na krsto pokojnega g. Rudolfa Jegliča v Kranjn: z Rogoznice pri Ptuju poSiljata 10 K dva s soške fronte došla branitelja slovenske zemlje, v trdnem zaupanju. da se vresničl na?a deklaracija; narodni dijaki iz Sevnice. 8 K, kot dobiček pri kebanju; me-sto cvetk na srob padlega sina. oziroma brata Vilicma Trtnika, so darovali Franja Trtnik, Franjo Trtnik, Fani Ooli In Iva Drah^er 40 K. — SkupaJ 68 K. Srčna hvala! Izđslafe!? ?n ncf^ovoml urednik i Vnfentln KopUv. Lasinlna )n tl«k »Narodne tiskaro««« ■ HMl7lMli».IMIH ^^M ■■lim > ■^■^M——^IM^M—JJJm^M Stran 4. .SLOVENSKI NAROD", dne 19. septembra 1917. 214. štev. y m Mit lilostil fidldli:-: Ib 8 đesiniMOT vacfclaa 18 Utr. • a proda ▼ Satei mUoi itr. L Lokal za prodajalno se lica sa takol ▼ prometni ulici v ijmblJanL — Ponudbe pod „Silno SI78** na upravniStvo »Slovenskega Naroda«. :•: MOTOR KOLO :-: ,»namka »Neckersulner« skoraj nove rneuma- jtike (staro blago), •• »a cemi proda. — 'Ogleda se lahko od 12 do 2 ore pop. 'rt Fiaaefc, Sv. Petra cesta *tv. 43. 3183 Izborni KOTLETI flJtteVmio" ao ftopet doali. — Cena istih K 1.30 komad. OdpoŠilja se tuđi po posti. Prodaja izkljačno na konsumente. EAREL KATĆIĆ, L)ubl|aaa, Sodaa ulica škw. 1. Kot učenka ftatl vataalil v kako trgovino na deialo ta letno dekle. 3179 Naslov se iive v upravi »Slov. Naroda«. Kontorlst ali kontoristlnja % večletno prakso, zmožna slovenske ia •cifiSke korespondence, stTOjepisja ter sploh vs«h kontoarskih del se sprefme tako! pri rraaea Oaeta, Yalatrgovcu na Vran-Skaai prt Celf«' Hrana in stanovanje v hi£i. za 14 letnega dečka, skoro nova, 01 sa tO K. Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 3181 l^cdistinje in prodajama ao aaraJaMta taaaf 3171 Motel salM MABIJA tdTtL, Lt«b£|ama, tUe^raka mlloa atov ft. Wmr Mela sa ma tako| "H meblovano stanovanje 5 tr.ri sobami tn kuhinjo, L|«kl|a»a, Itanafaka eaatta at •$. — Poizve se ed 2 3 ara papalaaa L madatropfa A. B. Dva DIJAKA a« sprejaieta pri bol|al rodbfcai aa kraa\o la ataaa«»a|a. 31S6 Kje, pove upravniStvo »Slov. Naroda«. Londnuer in brun ▼ dobre-n stanu, se prOdft. 3184 Poizve se v upravništvu »Slov. Naroda«. J(.meblovano stanovanje eno ali dve sobi s kuhinja, za novopo-ročenca, se iAfce ra meaec oktobar ali novembar ▼ LJaal|aaL 3100 Naslov pove upravniStvo »Slov. Naroda«. KontOrlSt 011 kontoristlnja ^mcb:ovano stanovanje * vtf rtno nrakso. zmožna slovensKe ia 1 • » Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest. da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče, gospod Martin Švigelj hišni posestnik po daljši mučni bolezni 18. t. m. ob 12. uri opold. previđen s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 71 1. mirno v Gospodu zaspal. Pozemski ostanki predragega rajncegaseprepeljejo v četrtek 20. t. m. ob 4. uri popol. iz niše žalosti Kolezijska ul. št. 28 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše posmrtnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem. V LJUBLJANI, dne 19. septembra 1917. 3187 Žalu joti ostali. ■m DOttcbMM otovcstlte. Moj edJni, iskrenoljubljeni sin, odnosno brat, svak in stric, gospod Toni Simoniftk C tat fer. porotnlk w kompaniji nekega c In kr. paipoJka, ImaJftrtJ Signum Iau4is-a z meci in Kariovt^a latnaga krila je 4- septembra 1917 ob pol 8 uri zjutraj v 22 letu svoje dobe v zvestem iipoinjevanju svojih dolžnosti padel pri naskoku, zadet od granate, pri Tr-t$ta (Monfalcone). Truplo pokojnikovo se je položilo začasno k počitku na pokopallšče v Nabrežini in se bo z dovoljenjem pozneje prepeljalo v Celje, kjer se položi v lastno rodbinsko rakev. Sv. ma§e zadužnice se bodo darovale v Rimskih Toplicah, v Celju in Mariboru. Rhnski TopHce - Cdje - Maribor, v septembru 1917. jOffptna Simoniiefc, mati Marta Voli roj Slenoniiafc, Ani Oori« C«r roj. Slmoniiek, Fini in Mita Slmonilek« sestre. Martin Voh, flnanCnl nadkomisar, Karol Gortčar, knjigotržec, svaka. Ovidon, Anicaf Marta in Draga, nečaki. V Imenu ostalih »orodnHcov. i^^^i^^^^B^n^H^aB^HHHHiHaHiBBB^aaaaaBaaaa f Zlato sv«ihija ieraita. Pute, tfaa Hi. > Cbtitt n mi Itfetajt 0. soja SIHUrjct* allcc 7. 1 4r. tsff. aUraeh, Olomae. Ke- mično-tehnična preiskava je izprićala, da ie „SajaUaV prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podarki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razlcužuje. Prejv C Datiol Preiv Gorici. I. D Cilj Cl Gorici. Ljubljana, Stari trg št. 28. leffia ii Mi ) dvokolesa s stir« pnevmatHto. šivalni strofi, gramofoni, eloktrttaa topao svotllko že komp'etne od 2 L Na|bol|to baterije. Posebno niska cena ta praa>roda|al€a jUtehanična delavnica no Starem trsu št. u v Aačičm kili pMcf |oriike kleti. Vraš ere me | VUNONE morem kar najbolj vroče priporo^ati. Že po kratki vporabi deluje na polt dobro ter jo napravi nežno in prozno. Pri tem pa nima navadnih nedostatkov cremov, to je ne mastf in ne dela polt blešćečo. M» vHiaaova članica opere Kral. Vinogradi. Izdeluje: Laboratorif Bara, Praga- i VrftoTice, Halek. «1. 35, tel. 6443. Veliki lonček 3 K, srednji K 1 50, ra • poskuSnjo 60 vin. — Pošilja se po j po&ti proti vposlatvi znezka z dodat- : kom 60 vinarjev za porto. I Zaloga v Ljubljani Lekarna . : U. pl Trnkoczy. 2O84-XV1II. I Adrija | fotomanufahtura drogerija, Ljubljana, I Soloabvrgova altea it S. I prlporoža veliko zalogo ■ desinfekcijskih preparatov fc25(0n I Lyso1, Lysoforra, Kreolin, For- I malin, Formalinove pastilje, I karbolovo kislino, karbolovo apno I itd. itd. I Velika zaloga fotografskih I I potrobičia Ia a par atov. | Pos«toftili o