Poštnina plačana v gotovini MARŠAL TITO V LOMDOMO To je prvič, da gre maršal Tito po koncu druge svetovne vojne na Zahod, in sicer v Anglijo. To potovanje je treba vključiti v sklop noše živahne diplomatske dejavnosti, ki je že pokazala svoje konkretne ¿adove s sporazumom med Jugoslavija. Grčijo in Turčijo in katere cilj je. da se učvrste v svetu pogoji Za mir. v okviru teh pa povezava Jugoslavije z vsemi tistimi dežela-yni, ki žele z njo navezati iskrene, prijateljske politične in gospodarske zveze. Na vsak način je značilno, da je. šel obiskat maršal Tito najprej Anglijo. Ta značilnost ima svojo osno-!ro v tem, da spadajo narodi Jugoslavije in Velike Britanije v vrsto junaških narodov, ki. so med drugo s vetrn no vojno najodločneje in od samega začetka branili svojo neodvisnost m dali s tem vzgled vsem ostalim narodom ter se najuspešneje zoperstavili in pobili fašistične težnje za vzpostavite^ novega tipa političnega, rasnega, narodnostnega, gospotlarskega in kulturnega suženjstva. Kakor je Jugoslavija izgubila med drugo svetovno vojno milijon in (edem sto tisoč ljudi ter doživela ogromno• gospodarsko uničenje, ki ga je mogej. obnoviti le polet mno-iic, ki jih goni socialistična misel, tako je tudi Velika Britanija žrtvovala za svojo neodvisnost in v borbi za dokončno odpravo fašizma nad dva milijona svojih sinov. To je nit, ki veže danes obe državi v naporih za ohranitev neodvisnosti in jima uresničuje pogoje za čim tesnejše in vsestransko sodelovanje. Vse to je maršal Tito povedal, ko je dal pred tremi dnevi intervju Tanjugu. Na vprašanje, kakšne misli ga navdajajo pred prihodom v prijateljsko in zavežniško državo Veliko Britanijo, je odgovoril: »Z zaninianjem pričakujem, da dospe-mo v Veliko Britanijo, in sicer iz teč razlogov: prvič zato, da bom tosebno videl hrabri narod Velike Britanije, s katerim nas iz dveh svetovnih vojn vežejo skupna trpljenja in napori: drugič zato, ker upam, da se bom mogel pogovoriti z odgo-eornimi ljudmi Velike Britanije o mnogih vprašanjih, ki zadevajo obe držav in. . Ni dvoma, da je svetovna vloga današnje Jugoslavije v smislu vztrajnih naporov za ohranitev neodvisnosti in za -mir, naletela na simpatije v Veliki Britaniji in da pomeni vabilo, naj pride maršal Tito obiskat Veliko Britanijo, spoštovanje Če pomembne vloge. Velika Britanija je z zadovoljstvom spremljala postopno zbližanje mtanko tako, kot je že delal za časa Mussolinija, ko so Angleži bili »sovražnik štev.l.« »proletarske in fašistične Italije.« Sovraštvo med narodi in do posameznih nacij so prvi pogoj vsake napadalne vojne. Kar je začel Mus-solini, nadaljujejo današnji odgovorni ljudje takoimenovane demokratične Italije. Posledice takratne fašistične propagande so znane. Zaključile so se z napadom na Francijo in z bombardiranjem Londona in končno z zasedbo Rima po angleških in drugih četah. Prav tako ,ie organizirano sovraštvo do jugoslovanskih narodov predhodnica plana fašistične Italije o razbitju Jugoslavije, ki spada v čas, ko je v svojih nedrih gojila Paveliča in vežbala ustaše. Ta plan je predstavljal le etapo na potu širokih osva-jalnih načrtov fašizma. Tragika napada Italije na Jugoslavijo in zaključek vojnih pohodov je znan. Danes doživlja nova generacija današnje Italije zaradi neodgovornosti vodilnih ljudi, ki ji stojijo na vodstvu, obnovo procesa razvoja fašizma, ki se je začel prav tako s požigi slovenskih šol in kulturnih domov, z uboji in bombnimi atentati. Novo v tej praksi je le to, da se še ne poslužujejo ricinusa. In to fašistično kriminalno delovanje izrablja šef italijanske vlade kot grožnjo, češ da, če ne bodo dosežene zakonite »pravice« Italije, bodo fašisti to izkoristili in seveda tudi kominformisti. Zato: »Dajte Italiji, kar je italijanskega«. Mi se s tem strinjamo. Toda Italija je že dobila ne samo, kar je njenega, ampak tudi dober del našega in prav to predstavlja ne samo največjo napako odgovornih državnikov, ki so tako odločili in vsilili tako delitev, ampak, če hočete, nesrečo za sam italijanski narod. In to predstavlja tudi oviro za dobre sosedske odnose med obema državama, ker daje potuho osvajal-nim elementom. Pokazalo se je, da vsako popuščanje italijanskim ape-titom ne ublažuje njihove požreš-nosti, ampak razpihuje šovinistične strasti in pohlep po novih delili tu- Pogled na Temzo, kjer je zasidran »Galeba ,ie zemlje. Bombe na tržaških ulicah kot tipičen proizvod fašizma, požig slovenskih šol, antijugoslo-vanska sovražna gonja, zahteva po Trstu, Kopru, Reki, Dalmaciji, so najboljši dokazi za to. Italijanski vodilni krogi so časovno navzkriž. Staro prakso v novih razmerah uporabljati je ana-hronizem, ki tepe po glavi tistega, ki jo uporablja. »Na iniciativo Jugoslavije je treba postaviti nove iniciative Italije, kot je bilo potovanje Paceiardija in De Gasperija...« poziva italijanski tisk. Da, tudi drugačne iniciative ste podvzeli: tipično fašistične demonstracije v Rimu, Milanu, Turinu in drugod, ki jih organizirajo deklarativni fašisti. Toda po izkušnjah iz preteklosti se vidi, da se dajo ukrotiti še bolj razgrete glave, ker človeštvo ni pripravljeno podpirati tako vojno hnj-skaštvo, kakršno organizirajo v italijanskih mestih stari fašisti. Dokaz za to je veličasten sprejem tov. Tita v Londonu, ki ga ne morejo požreti razgrete glave pri naših sosedih in vedno naraščajoči ugled in vpliv socialistične Jugoslavije, ki jo vodi tov. Tito. Poziv na Maršal Tito na sprejemu pri angleški kraljici Elizabeti II. zmernost odgovornih, naj ne razgrajajo za 20. marec zaradi nesrečne bombe na t,ržaških ulicah, ne zmanjšuje vtisa, ki ga je v mednarodni javnosti pustila eksplozija, niti odgovornosti vodilnih italijanskih krogov za oživljajoči fašizem. Na srečo je vedno več odgovornih ljudi na svetu, ki pozna sistem pritiska, intriganstva, zahrbtnosti, nelojalnosti današnjih, toda starih diplomatov Italije, ki so nekdaj uspevali, ki pa jih le počasi sreča zapn-šča in se jim roga. Po stari poti ne pridete daleč. Ljudstvo koprskega okraja je ogorčeno nad neofašističnimi izpadi v Trstu in Italiji Zadnja neofašistični izpadi v Trstu, kričanje šovinistov po ulicah italijanski h mest in nesramni napisi po rimskih ulicah, ki žalijo .predsednika jugoslovanske republike in naše narode, so vzbudili med ljudstvom koprskega okraja veliko ogorčenje. Naši ljudje na..sestankih in v medsebojnih razgovorih ostro, obsojajo ito novo gonjo italijanskih' neofašdstov, ki1 se je zlasti povečala ob nadvse prisrčnem sprejemu maršala Tita v Veliki Britaniji. Medtem bo sc ves svet bori, da ustvari enotno fronto proti agresivnim namenom Sovjetske zveze in njenih satelitov, dajejo italijanski uradni krogi polno podporo neofašističnim provo-kaeijam, ki so seveda samo voda na sovjetski mlin. Pretekli petek je bilo v Dekanih zborovanje članov Socialistične zveze delovnega ljudstva, na katerem je poročal o delu šestega kongresa LPJ • njihov delegat na tem kongresu Stakne Furlani. V svojem referatu je glede zadnjih dogodkov v Trstu in v Italiji med drugim dejal: ' - »Medtem ko ves svet s simpatijami spremlja delo Jugoslavije,, da ee prepreči agresija in onemogoči nova svetovna vojna« podpira italijanska propaganda fašistične., tolpe, ki po italijanskih ulicah v slepem .sovraštvu vzklikajo parole, ki so Italijo skupaj z Musolinijem že en- ^ krat pripeljale v katastrofo. Ni čudno, da je porajajoči se fašizem, ki vidii svoj neposredni, cilj v osvajanju -— predvsem v os vaj a-ju jugoslovanskega. ozemlja — izrabili Trst za svoje demonstracij e in manifestacije, ki so se končale z metanjem bomb in ranjenci, na srečo ne. med onimi, ki so jim bile namenjene, ampak med fašistu« Podobna zborovanja so bila tudi v Šmarjah, Izoli, na številnih bazah v Kopru in drugod. Ker ni dodaj komisija Socialistic-Tie intcrnacionale sporočila razlogov, zakaj ni prišla v Trst, kljub sklepu izvršnega sveta Intcrnacionale, in ker verjetno teh razlogov ne bo tudi nikoli sporočila, jih bomo skušali pojasniti sami. Naj predvsem povemo, da gre tu za Komisijo, ki je morala prispeti, po nalogu izvršnega sveta Socialistične Internacionalc 13. marca v Trst in obiskati STO v celoti, da preuči možnosti za organiziranje plebiscita v obeh conah STO, kakor jo predlagala Socialistična stranka Julijske krajine v Trstu ob podpori italijanske socialdemokratske stranke. Socialistična stranka Julijske krajine, ki je socialistična le v nazivu, je uspela sprožiti ta predlog na lanskem kongresu Socialistične internacionale v Milanu, ki je, kakor je vse potem kazalo, nasedel temu predlogu in postal žrtev italijanskih političnih kombinacij. Socialistična stranka Julijske krajine je sprožila predlog za plebiscit po nasvetu italijanskih vladnih organov, ki so hoteli in hočejo pokazali neko lažno pripravljenost za rešitev tržaškega vprašanja. Te pripravljenosti pa ne more biti, če se v današnjih političnih pogojih na STO predlaga plebiscit. Kakor vemo, so jugoslovanske oblasti pred nekaj dnevi sporočile komisiji, da njen prihod v cono B STO ni zaželen. S tem se jugoslovanske socialistične oblasti opozorile Socialistično internacionalo na znatno napako, ki jo je storila s tem, da je zaupala raje Socialistični stranki Julijske krajine, ki je le agentura italijanske vladine stranke, kakor pa državi, ki je danes nosi-teljica pravih in iskrenih socialističnih idej v svetu. To je verjetno osnovni razlog, ki opravičuje odsotnost komisije. Vse nekako kaže, da je Socialistična internacionala »in extremis« ugotovila, da je šla ob tem primeru slabo pot in da je prepovedala komisiji odhod na STO. Ne smemo pozabiti, da so ugledni voditelji Socialistične internacionale imeli že priliko obiskati Jugoslavijo in izraziti se o njej z velikim navdušenjem. Spominjamo se Phi-lipsa, Spaaka, Molleta in drugih, ki so vsi v glavnem odboru Internacionale. Razumljivo je anomalija, ki se je pojavila v delu Socialistične internacionale, ko so njeni voditelji najprej poudarjali socialističnim gibanjem v svetu primer Socialistične Jugoslavije, pozneje pa so enostav- no sprejeli v zvezi s Trstom predlog neke stranke, v kateri je včlanjenih najmanj 900 beguncev iz Jugoslavije (vseh stalnih članov stranke ni več oil 4000), to pomeni oseb, ki. jim je socializem trn v peti. So še druge stvari, ki so postala Socialistični internacionali verjetno jasne. V Trstu vsakdo ve, da je Socialistična stranka Julijske krajine v najtesnejših odnosih s Santinom, ki je z vatikanskim denarjem pomagal pri. ustanovitvi stranke. Vsakdo si. lahko misli, kako socialistična more biti stranka, ki jo je vzpostavil kler! Socialistična internacionala je poleg tega, v pogledu zvez med privrženost te tržaške »socialistične« stranke demokrščanskim nalogam tudi pri zavzemanju stališč do tržaškega vprašanja. Socialistična stranka Julijska krajine je namreč toliko časa podpirala tristransko deklaracijo (priključitev celotnega STO Italiji), dokler je to delala de-mokrščanska stranka, čim pa se je slednja posluževala zvite variante plebiscita, ji je Socialistična stranka Julijske krajine zvesto in nemudoma začela sledili tudi na tej liniji. Primerno je, da se še enkrat pove, da ni Socialistični stranki Julijske krajine v Trstu za to, da se razni problemi rešujejo v smislu celotnega socialističnega napredka, ■ temveč v koristi italijanskega demo-krščanstva, katerega je na koncu koncev sluga, in italijanskega ire-dentizma sploh. Saj jo sam naziv postavlja ob zid. Zakaj se imenuje Socialistična stranka »Julijske krajine«, ko pa ni te krajine danes nikjer več? Imenuje se tako zaradi tega, ker se v duhu italijanske ire-dente bori z vrsto drugih italijanskih strank za priključitev vseh krajev iz bivše Julijske Krajine k Italiji. Kakšna skromnost! Sami demokrščani govore tu pa tam zadnje čase le o potrebi, da se priključi Italiji STO, Socialistična stranka Julijske krajine pa rejlektira celo na Pulo, Reko, Postojno in druge »italianissime« kraje. Kakor MSI-jev-ci. Verjetno, da je Socialistična internacionala ugotovila tudi to »upravičenost« želja tržaške Socialistične stranke Julijske krajine. Toda še ni konec. Te dni se je ponudila Socialistični internacionali nova prilika, da ugotovi čistost socialistične miselnosti ne samo pri Socialistični stranki Julijske krajine temveč tudi pri italijanski social- demokratski stranki, ki je v Italiji tisto, kar je SSJK v Trstu. Socialdemokratska stranka Italije izdaja list, ki se imenuje »Giustizia« in v katerem pojasnuje svoje stališče glede. na razna probleme. No, pred enim tednom je list Giustizia objavil tudi. čfcnek, ki nosi naslednji naslov: »Zakaj škoduje Italiji, angleški jilolizem?«. Naslov je sam po sebi jasen. Stranki ne gre za to, da objektivno oceni današnje mednarodno politično stanje in njegove perspektive, temveč napada Anglijo zaradi tega, ker zavrača težnje italijanske iredeptistične politike. Res čuden socializem! Mogoče je tudi, da je Socialistična internacionala izvedela, da so v vodstvu PSVG v veliki, večini, ljudje, ki so bili ponos fašističnega režima v Italiji in ki se danes pogumno bavijo z vohunstvom v korist italijanske obveščevalne službe, oziroma CLN v Trstu. Tipičen primer teh oseb je Cesare Giorgio, ki ga imajo za »zunanjega ministra« stranke. Tako ga namreč marsikdo naziva. Na sedežu Socialistične stranke Julijske krajine v Trstu skušajo skriti bes, ki se jih je oprijel, ker komisija Socialistične internacionale ni prispela, z jalovimi izjavami, da bo le prišla. Nas to ne zanima. Dejstvo, da zdaj ni prišla, priča, da je Socialistična internacionala spoznala (vsaj določene mere) s kom ima opravka. Če pa Socialistična internacionala stvarno namerava poslati komisijo na STO, ji priporočamo, naj si. prej prečita in preuči te skromne beležke. ITALIJANSKI SENATORJI SE PRETEPAJO Že večkrat smo slišali, da se v italijanskem parlamentu pretepajo kakor kakšni pobalini. To nas niti preveč ne čudi, če vemo, kakšni so ti poslanci. Čudno se pa zdi človeku, da se ti pretepi nadaljujejo tudi v senaitu. Njihov parlament kaže, da je tak, kakor kakšen semenj. Kdor prevpije drugega, ima prav. Pri tem seveda ne sme izbirati izrazov, ker bolj, ko očrni sovražnika, bolj verjetno je, da 1)0 uspel. Te dni se je tako pretepanje in zmerjanje ponovilo, ko so v senatu sprejemali italijanski volilni zakon. Vpili so, se jokali in pretepali, da so morali poseči vmes sluge, da so pomirili srbo-rite senatorje. GOTTWALD UMRL Dva dni zatem, ko se je vrnil iz Moskve, kjer je prisostvoval Stalina« vemu pogrebu,« je umrl za pljučnico. Kasneje so javili, da je umrl zaradi notranjih krvavitev, kar je za smrt v tako kratkem času bolj verjetno. Poročajo pa, da je tudi predsednik Vzhodne Nemčije Wilhelm Pieck resno bolan. Opažajo, da so Piecli ni pojavili v javnem življenju že mesec dni. »V tretje gre rado«, pravijo. Poročajo, da so se vesli o Pieckovi bolezni začele širiti, ko je večkrat odhajaal v Sovjetsko zvezo na oddih. FI GL V VELIKIH TEŽAVAH V Avstriji se še niso mogli sporazumeti za sestavo nove vlade. Figi je v zadetku paktiral z uacifašisti in si je s tem nakopal na glavo take težave, da jim verjetno ne bo kos. V svetu malo verjamejo, da bi mogli sestaviti koalicijo treh strank, ker socialisti nočejo slišali o sodelovanju z bivšimi nacisti. To je za Avstrijo vsekakor zapleten položaj in ne verjamejo, da ga bodo tako kmalu rešili. SE BODO BRITANCI UMAKNILI S SUEŠKEGA PODROČJA? Že nekaj dni trajajo razgovori o tem vprašanju. Prizadeti stranki dajeta predloge in protipredloge, do sklepanja pa še ni prišlo. Britanski zahtevi, da je umaknitev možna edino po sporazumu o obrambi Srednjega vzhoda se je pridružila tudi Amerika. Nagib pa vse te predloge zavrača in pravi, da je treba izvesti evakuacijo čimprej in brez pogojev, da razprava o evakuaciji mora biti ločena od razprave o obrambnem na' ČTtu za Srednji Vzhod ter da am!' riški predstavniki nimajo kaj iskat: pri teh pogajanjih. KAKO SO NA ZAPADU SPREJEL." G. MALENKOVA Izjave, ki jih je dal pred vrhoT' nim sovjetom, komentirajo na zupa* du kot novo vabilo na razdelitev sveta v interesne sfere. Pričakujejc pa od nove vlade, da se ne bo od' daljila od politiko prejšnje vlade-zato dvomijo o miroljubnih frazah? ki jih je izrekel Malenkov. Nekateri politični krogi v Ameriki so zelo-previdno komentirali te izjave. Ne' kateri listi pišejo, da sovjetski vo« diitelji so si izbrali za glavno teme svojih govorov mir, vendar so njihova dejanja pokazala, da so sprofti uničevala upanje na trajno pomi" ritc-v. KDO BO NOVI TAJNIK OZN Kakor je znano, jo Trygve Lie že lani podal ostavko kot tajnik OZN,-Te dni so v Varnostnem svetu raz* pravljali o novem tajniku. Sovjetska zveza pa je vse predloge ostalih članov zavrnila. Poročajo, da so So' vjeti končno le sporočili, da bi pri' stali na imenovanje bodisi gospe Vi' jave Pandit, žene indijskega pred' sodnika, bodisi Bcnegala Raua. Osto' h stalni člani Varnostnega sveta SS o tem posvetujejo in bodo svoje predloge predložili na prihodnji seji. 55 Medlem ko ves svet spremlja bivanje maršala Tita v Londonu iu večji del svetovnega tiska prinaša objektivna poročila in komentarje, je italijanski tisk tudi ob tej priliki ostal zvesti svoji tradiciji. Lani v septembru, čim je bilo z jugoslovanske strani javljeno, da gre prihodnje loto maršal v London, se je italijanski tisk najprej postavil na stališče., da je to jugoslovanska tiskovna »bomba«, ko pa je ugotovil da bo šel Tito stavrno v London, se je začel zaganjati z vso silo proti Angliji, češ da je zanjo neprimerno, da sprejme »diktatorja«. Obenem pa je začel širiti razne vesti o izmišljenih jugoslovanskih vojaških ekspanzio-nističnih manevrih, da bi prepričal angleško vlado, naj vendar prekliče mars Tito je vodja junaških narodov, ki so bili na naši strani v dveh svetovnih vojnah (Daily Mail) Ko je v večernih urah 15. marca ladja »Galeb« plula po ustju reke Temze navzgor proti Londonu, so jo pozdravljale s sirenami in zastavami vse ladje in čolni na tej živahni prometni žili. Z obrežja, ki je vzdolž vsega spodnjega toka reke naseljeno s tovarnami, Ijadjedelni-carni in doki, so mahali maršalu Titu v pozdrav londonski delavci. To je bil prvi stik maršala Tita z Londonom. Ko je dopisnik »Borbe« beležil med londonskimi delavci vtise o napovedanem obisku maršala Tita Angliji, je zapisal med drugimi tudi izjavo gradbenika Petra Me Mahona: »Vse svoje življenje sem bil delavec. Silno ljubim starega Tita zato, ker on ničesar ne napravi na pol. Tudi on je delavec in hoče, da bi delavci upravljali. Jaz sem za njega!« S lakimi občutki so številni delavci sprejeli obisk našega državnega predsednika. Jutranji loudoski listi so 16. marca prinesli fotografije maršala Tita, ki na palubi svoje ladje opazuje razgibano življenje na dokih. »Duily Alail« je napisal: »Danes bo prispel v London hraber človek. Njegovo ime je maršal Tito in je vodja jugoslovanske države. Tito je vodja junaških narodov, ki so bih na naši strani v dveh svetovnih vojnah. Zahod ima mnogo vzrokov, da je Titu hvaležen. Med vojno je vezal v Jugoslaviji 33 sovražnih divizij. Sedaj je bila s paktom, ki ga je sklenila Jugoslavija s Turčijo m Grčijo, sezidana trdnjava v jugovzhodni Evropi in Mali Aziji.« Iz naše ladje »Galeb« se je maršal Tito vkrcal s svojim spremstvom, v katerem sla tudi tajnik za zunanje zadave Koča Popovič in pomočnik državnega tajnika dr. Aleš Bebler, v motorni čoln londonskega j>rista-niškega poveljnika. Na pramcu je vihrala jugoslovanska zastava. Čoin se jo ustavil sredi Londona, na obrežju, kjer stojijo palače angleškega parlamenta, londonskega županstva in mnogih vladnih ustanov. V pristanišču so bile vse ladje svečano okrašene, na bregovih pa se je zbrala velika množica, ki je bolela videti popularnega junaka nardnoosvo-bodilncga borbe. »Daily llerald« piše, da na prihod maršala Tita čakalo okrog 30.000 ljudi. Na obali so našega državnega predsednika sprejeli soprog angleške kraljice vojvoda Edinburški, ministrski predsednik Churchill, zunanji minister Eden ter številni predstavniki angleške admiralitete in zunanjega ministrstva. Godba britanske vojne mornarice je zaigrala jugoslovansko himno. Po topli dobrodošlici je maršal Tito pregledal skupno z vojvodo Edin burškim častno čelo in je nato prečital pred mikrofonom največje. angleške radijske postaje izjavo, ki je bila nekaj ur zatem objavljena v vseh svetovnih časopisih. V tej izjavi je maršal Tito pojasnil razloge svojega obiska v Angliji. Med drugim je dojal: »Pri današnjem nejasnem in negotovem mednarodnem položaju, ko grozi nevarnost, da bo človeštvo ponovno doživelo strahote vojne, imata naši državi. Velika Britanija in Jugoslavija skupni življenjski interes, da si obranita mir in stabilnost na svetu. Naša najnovejša zgodovina, izkušnje v dveh svetovnih vojnah in skupno trpljenje na istem bojišču v teli dveh vojnah, zlasli pa v zadnji, so zadosten nauk, da znamo preceniti, kakšne strahote hi nam prinesla nova vojna in kakšne dobrote prinašata mir in stabilnost na svetu. In prav zato, se zavedamo, da se bomo ob mojem obisku imeli marsikaj pogovoriti z odgovornimi ljudmi Velike Britanije.« Po sprejemu in kratkem obisku v Churchillov! rezidenci, je maršal Tilo j)oložil vence modro-belo-rde-čih cvetlic na grob Neznanega junaka, ki spominja na angleške žrtve v dveh minulih vojnah. Tudi tu ga je množica sprejela s toplimi pozdravi. Maršalu Titu je bila dana na razpolago za čas njegovega bivanja v Angliji vila v londonski okolici, ki je last angleške kraljevske družine. Drugi dan maršalovega obiska v Angliji se je začel z ogledom britanskega muzeja in slovitega »To-vver-ja«, stolpa, v katerem so shranjeni spomini angleške zgodovine. Opoldan je Maršal Tito v modri uniformi vrhovnega poveljnika jugoslovanskih oboroženih sil prispel vBuckitigbamsko palačo, kjer ga je sprejela v avdienco kraljica Elizabeta II in ga povabila na kosilo. Kosila so se udeležile številne britanske osebnosti, med drugimi vojvoda Edinburški. kraljica mali Marija, princesa Margareth, ministrski predsednik Churchill, zunanji minister Eden, vodja opozicije Attlee ter jugoslovanski tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, državni pod-tajnik dr. Aleš Bebler in admiral Josip Čcrni. Popoldan je maršal Tito obiskal predsednika angleško vlade in se pogovarjal z njim 1 uro in pol. Tega pogovora so se udeležili tudi predstavniki jugoslovanskega in britanskega zunanjega ministrstva. Zvečer pa je zunanji minister Eden priredil svečano večerjo na čast jugoslovanskim državnikom. V teli in bodočih pogovorili naših odgovornih državnikov v Veliki Britaniji vidi svetovna javnost dogodek velikega mednarodnega pomena. Angleški tisk objavlja na prvih straneh obširna poročila o prihodu in bivanju maršala Tita v Londonu. Vsi poudarjajo pomen Jugoslavije za utrditev miru in varnosti v svetu leT pomen sodelovanja Anglije z našo državo. V ameriških radijskih iu televizijskih oddajah je bila vest o Titovem prihodu v London najvažnejši zunanje politični dogodek. Ameriške agencije poudarjajo, da predstavlja Titov obisk prispevek k poglabljanju medsebojnega razumevanja in prijateljstva med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. »New York Post« pravi, da so maršalu Titu v Londonu priredili veličasten sprejem, kakršnega je malokdo doživel. Razgovori, ki jih bo imel z britanskimi predstavniki, bodo velikega pomena za obrambo Evrope pred Sovjetsko napadalnostjo. Ameriška agencija »International News Service« pravi, da je prišel v Veliko Britanijo človek, ki je povedal Kremlju svoj odločni »ne« in tako ohranil neodvisnost jugoslovanskih narodov. Titov obisk je važen za obrambo Evrope tudi zato, poudarja agencija, kctr je jugoslovanska Armada danes za sovjetsko najmočnejša v Evropi. »New York Herald Tribune« pa tako zaključuje: »Takšni obiski med Jugoslavijo in zahodnimi državami utrjujejo zvezo vseh držav, ki so, ne glede na svoje različne ideologije, pripravljene upreti se načrtom Moskve in ohraniti mir v svetu.« vabilo za potovanje Tita v Loniioss.-Kljub vsem mogočim prizadevanjem ni v ničemer uspel. Čitanje italijanskega tiska v teli dneh, ob priliki bivanja Tita v Londonu, je tudi skrajno zanimivo. Skoraj nikjer ni namreč govora C lepem sprejemu, o konstruktivnih razgovorih, o potrebi izmenjave glc diše, o potrebi po vzpostavitvi iskre nih medsebojnih odnosov. V italic janskih listih se v glavnem obravnavajo slučajni in v večini. primerov izmišljeni trenutki samega potovanja, ki jih italijanski tlisk pobarval z najnegativnejšim tolmače' njem. Govori v glavnem o tem, de je ladja, s katero je odpotoval Ti' to v London bivša italijanska ladja» da ima Tito morsko bolezen, da je prišlo na Gibraltarju, ko so letalske skupine angleškega letastva pozdrav ljale Tita, do incidenta, da v Lon--donu iščejo fantomatičnega tero' lista, da se vozi Tito po Londonu v posebnem oklopnem avtomobilu, de govori Tito v slabi angleščini ia o podobnih stvareh. Oeivid.no je, da gre italijanskemu tisku za to, da za' vije dogodek v neokusno zaveso in da ga predstavi italijanskemu ljud' stvu po pokvarjenih principih italijanskega iredentizma. Naj navedemo nekaj primero? »objektivnega pisanja« italijanskega in tržaškega iredentistienega časopisja. Milanski Corriere della Ser« je v nedeljo 15. marca pisal, da je potovanje Tita zavito v laki tajnosti, da ne bo imel v Londonu niti obL čajne tiskovne konference. Kakor nalašč pa so naslednji dan pristojni forumi javili, da to ui res. Giorna' le di Trieste v Trstu je v ponedeljek pisal, da bodo Tita sprejeli v Lok' donu le policist Scotland Yarda, nasledil j dan pa se je skorajdane onesvestil, ko je bilo svelu javljeno, da je bilo na mestu, kjer se je Tito izkrcal nad 70 tisoč oseb. Zanimivo je, kako je list često padel v protislovje. V torkovi številki je najprej napisal, da so bile londonske ulice prazne, ko se je Tito vozil proti Churchillovemu domu, nekaj vrst-za tem, pa je list poudarjali, da je nekaj oseb »iz ogromne množice prisotnih« izžvižgalo jugoslovanskega diktatorja. Navedli smo nekaj značilnih primerov. Po vsem tem mora priti bralec znova do zaključka, da je italijanski tisk še danes daleč od osnovnega cilja, ki mora biti odlika vsakega lista in sicer, da je treba pisati resnico. Vsiljuje se celo ugotovitev, da si pristojni italijanski forumi z¡a-' mišljajo tisk kot sredstvo za oddaljevanje javnosti od resnice. To ne gre. Iu ne bo šla vse do tedaj,, dokler ne bo postala tudi Italijan' ska vladna politika iskrena in po--štena. Z ŠE O TÜMIZMU ¥ SLOVENSKI ¡STS8I Ob 10-letnici velikih borb ¥ Brkinih Dobra dva meseca nas še ločita od začetka turistične sezone v Slovenski Istri, čeprav je to razmeroma kratka doba, je vendar še vedno dovolj časa, da kritično premo-trimo lanskoletne dobre in slabe strani turizma v teh krajih in da se na sezono čim bolj temeljito pri- V Portorožu obnavljajo vilo Sv. Lovrenca pravimo. Lani je neki tujec, ki ga je navdušila lepota Portoroža in razočarala nespretnost naših turistično gostinskih obratov, vzkliknil: »Zlato vam leži na cesti, pa ga ne znate pobrati!« Verjetno so te besede nekoliko pretirane, del resnice pa je le v njih Večino objektivnih težav smo že lani med sezono premostili. Nismo pa še znali odstraniti vrste pomanjkljivosti. In o teh se morajo naši delovni kolektivi turistično gostinskih obratov resno pomeniti. Vzemimo na primer postrežbo. Marsikateri domači in tuji gost se je lani pritoževal, da je strežno osebje nevljudno, da ne razume jezikov, da je neurejeno rezerviranje sob, da pošiljajo gosta iz enega hotela v drugi, itd. Prav tako je bil marsikdo nezadovoljen s hrano in pijačo, ki jo je zaradi malomarnosti podjetij večkrat zmanjkovalo in tudi ni bila vedno dovolj hladna. Predvsem je važno, da strežno osebje vsaj za silo obvlada dva o-snovna jezika v teh krajih: slovenskega in italijanskega. To vprašanje je treba vsekakor bolj odločno postaviti kot doslej, kajti mislimo, da bi lahko prav vsak član strežne-r ->, CMibja z malo truda obvladal v BJe zadostuje samo ugotavljati napake Prejšnji teden je bila v Kopru občinska konferenca Zveze komunistov, ki se je je udeležilo nad 500 članov te organizacije. V imenu občinskega komiteja je poročal Karlo Prijon o • lanskoletnih uspehih ter analiziral nekatere pomanjkljivosti. Predvsem je treba ugotoviti, da so osnovne organizacije Zveze komunistov v Kopru še vedno preveč izolirane od ljudi in da je način njihovega dela še vedno preveč ša-blonski. V Kopru je bilo zelo malo odprtih sestankov Zveze komunistov in še vedno ni prodrlo v prakso načelo, da se da vse možnosti iniciativi frontnih organizacij. Tov. Prijon je tudi kritiziral disciplino članov Zveze komunistov in premajhno skrb za ideološko dviganje. V diskusiji so člani ugotovili, da se je o teh napakah že večkrat govorilo, da pa se nismo dovolj potrudili, da bi jih odstranili. Stvar osebne časti komunista je, da se bori za svoj osebni politični In kulturni dvig, kajti le tako bo lahko ustvarjal javno mnenje, koristil skupnosti in sebi in se uspešno boril za cilje socializma. V razgovoru so nadalje ugotovili, da je v nekaterih organizacijah premalo budnosti proti sovražnikom in da se ponekod (osma baza) premalo brigajo, da bi odstranili škodljive elemente, ki v organizacijo ne spadajo. Ponekod so celo ravnodušni do članov, ki s pijančevanjem in nemoralnimi dejanji. izpodkopavajo ugled članov Zveze komunistov. Po diskusiji so člani soglasno izvolili tričlansko revizijsko komisijo, v kateri so Zoran Zlobec, Olga Bizjak in Mateo Skočir. člani so nato pooblastili mestni komite Zveze komunistov, da na osnovi tajnilcovega pomočila in diskusije izdela pro-g-am za prihodnje delo. nekaj tednih dvojezično osnovno konverzacijo, ki se uporablja v gostinski stroki. Seveda mora razen tega vsako gostinsko podjetje gledati, da ima vsaj enega človeka, ki se zna vsaj za silo pogovoriti z gosti v nemškem, francoskem ali angleškem jeziku. Prav nič ni zavi-den lanskoletni primer v Portorožu, ko si je skupina Avstrijcev morala pomagati z gestikulacijo, ker ni bilo v gostinskem pobrat.u nikogar, ki bi vsaj približno razumel. Večina gostinskih podjetij v Slovenski Istri je sicer že uvedla jezikovne tečaje, vendar so se ponekod tega vprašanja premalo resno lotili. Precejšnje pomanjkljivosti lanskoletne sezone so bile tudi pri urejevanju prometa. Zveze po kopnem in po morju so bile marsikje nepri-kladne in neredne in prav je, da se letos gostinska podjetja skupaj s potovalnim uradom Adrio o tem dodobra pogovorijo. Razen na ureditev rednih prometnih zvez bo treba misliti tudi na izletniške vožnje. V teh krajih so na primer idealni pogoji za vožnje z jadrnicami, pa vendar še nobeden ni prišel na misel, da bi se pogovorili o tem z ribiči, katerim bi omogočili tudi postranski, sezonski zaslužek. Vsekakor bo treba letos urediti zvezo med Koprom in Sv. Nikolajem, ki je menda lani od vseh prometnih zvez najbolj šepala. Zelo resna stvar je tudi kadrovsko vprašanje v gostinstvu, že sedaj bo treba misliti na pomožno osebje med glavno sezono, ki bo v pomoč stalnemu kvalificiranemu strežnemu osebju. Stalni kader, ki ima bogate izkušnje, je treba obdržati vse leto, ne pa ga iskati tik pred sezono in končno ostati brez njega. Treba je namreč vedeti, da bo samo s kvalitetnim strežnim o-sebjem rešeno vprašanje kulturne postrežbe. Gost, ki bo zadovoljen odšel iz teh krajev, bo še prišel, hkrati pa bo privabil tudi svoje znance in prijatelje. In prav ta živa propaganda je marsikdaj važnejša kot vse brošure in razni prospekti. Lani je na primer prišla v Portorož skupina štiridesetih ljudi, ki je povedala, da jim je priporočil ta kraj njihov znanec, ki se je tu sijajno počutil. Se važnejše pa je vprašanje za tujce, ki imajo dnevno pred očmi na stotine turističnih lepakov in brošur in se bodo seveda odločili za tisti kraj, kjer upajo, da bodo imeli razen uživanj» prirodnih lepot tudi najboljšo postrežbo. Mislim, da bi bilo prav tu potrebno spregovoriti nekaj besed o hotelu »Triglav« v Kopra. Vso zimo so izvajali skrajno »varčevanje« na račun gostov. Prostori so oili vedno napol, ali pa sploh na zakurjeni, limonado, cigarete, kislo vodo, itd., si dobil kakor si imel pač srečo, na neki prireditvi so za- radi večjega dobička prodajali samo vino v steklenicah, za točeno ali kuhano vino pa so ti enostavno povedali, da ga sploh ni, itd. Točno je, da je »Triglav« edino tovrstno podjetje v Kopru in da si lahko marsikaj privošči, ker pač nima konkurence. Toda kaj si mislijo o tem gostje in kaj mislijo o tem tisti, ki odhajajo v druge kraje -in morda sodijo po tem hotelu celotno gostinstvo Slovenske Istre, je pa druga stvar. Glede kurjave smo sicer prepričani, da poleti ne bo ovirala dotoka gostov, vprašanje pa je, če bodo Hudi druge stvari do takrat uredili. Ob koncu bi omentl še nekaj vprašanj v zvezi s turistično olepševalnim delom v teh krajih. Vsa slovenska obala od Savudrije do Sr, Nikolaja je pravzaprav ena sama turistična točka in ni vseeno, kako je ta obala urejena. Potrebno bi bilo čimprej sestaviti splošni regulacijski načrt, misliti na stalno e-kipo za vzdrževanje, čuvanje in gojitev novih nasadov itd. Skrajni čas je, da se posamezne nasade obeleži z napisi in da se za kršitelje predpisov o čuvanju nasadov uvedejo tudi kazni. Tudi posamezne turistične točke v okolici Portoroža in drugih krajih so precej zanemarjene, Misliti bo treba na klopi, na bifeje, ki bi obratovali med sezono itd. Poiskati bo treba tudi nove vire za vzgojo raznih okrasnih kultur (po izkušnjah domačinov bi na primer vrtnice v teh krajih sijajno uspevale) itd. Seveda je tu še eno vprašanje, in sicer, kaj bomo storili v primeru, (Nadaljevanje na 12. strani) V začetku leta 1943 je narodnoosvobodilno gibanje v Brkinih zavzelo že zelo velik razmah. Iz prve partizanske čete, ki je v te kraje prišla pod vodstvom Dolgan Ervina že leta 1941, se je razvila močna cdinica,ki so jo pozneje preimenovali v Južno Primorski odred. Ta odred je v začetku leta 1943 štel že več bataljonov z dobro izurjenimi in dobro oboroženimi četami. Vse prebivalstvo brkinskih vasi je bilo takrat že tesno povezano z našimi partizanskimi četami, ki so bile strah in trepet tamkajšnjih italijanskih postojank. Skoro vsak teden so se oborožene akcije pojavljale zdaj tu, zdaj tam. Mnogo mladih fantov iz Brkinov pa je v onih mesecih odšlo v partizane, V vsaki Brkinski vasi so bili takrat že organizirani terenski odbori OF s tesno povezavo z Okrajnim komitejem in rajonskimi odbori OP, Teror, ki so ga Italijani že leta 1942 začeli izvajati v Brkinih s požigom vasi Poštenje, Merečje in dr,, se je nadaljeval. Koncem zime leta 1943 je Južno Primorski odred, posebno III bataljon, dobro obvladal vse področje Brkinov. Prebivalci teh vasi so naše borce povsod navdušeno sprejemali in jih podpirali z vsemi močmi in sredstvi. Italijanska vojska in fašisti, razmeščeni po raznih postojankah, se niso upali več kljubovati našim četam, zato je italijansko poveljstvo v Trstu sprožilo marca 1943 potem, ko so v vso okolico Brkinov spravili čez 10 tisoč vojakov oboroženih z vsem modernim in težkim orožjem, široko o-fenzivno akcijo. Obkoljevalnim ma-nevram Italijanov so se naše čete ■spretno izmikale z raznimi izpadi in prodori. Južno Primorski odred je moral sprejeti borbo 1 proti 100 sovražnikom. Dne 13. marca se je Tako so pripravili za ostrige pri Izoli tretja četa III. bataljona znažla blizu vasi Kozjane v kleščah, obkoljena od italijanske premoči, četo je vodil Dolgan Anton-Branko iz To-polca. Naša četa je bila sestavljena iz 19 borcev, oborožena le z 1 mi-traljezom — zbrojevko, vsi ostali pa s puškami. Ker se je obroč Italijanov vedno bolj stiskal, je komandir Branko zapovedal preboj skozi italijanski obroč tik ob vasi Kozjane. Pri preboju skozi strnjen ogenj gostili italijanskih mitralje-zov, je v tem dnevu padlo 5 borcev: čehovin Pepca, učiteljica, doma iz Senožeč, štolfa, doma iz vasi Sibs-lje pri Komnu, neki Ludvik-Pepi iz Gabrka, Volk Rudi iz Ozeljana in mitraljezeč Ludvik iz Jesenic, oba težko smrtno ranjena sta sotovari-šice prosila naj ju ustrele, da ne bi prišla živa v roke italijanskim kr-volokom. Ker ni bilo nobenega izhoda, da bi mogli težko ranjene od-vleči iz obroča, sta jih naši tovari-šici s težkim srcem ustrelili. Ostalim tovarišem je uspelo prebiti se iz obroča, pri tem je bilo ranjenih še pet tovarišev. Ranjeni so bili: komandir čete Dolgan Anton, Bo!-te doma iz Kromberga, pozneje padel blizu Renč, Maslo Alojz in brat Favle iz Ostrožnega Brda in Filip-čič Andrej doma iz Tater. Kmalu za tem bojem je okupator požgal celo vas Kozjane, njene prebivalce, v kolikor niso ušli, pa odpeljali v zapore in internacijo. Preživeli borci te velike borbe Dolgan Anton-Branko, nosilec spomenice 1941 iz II. Bistrice, Remec Mirko-Nanos, danes predsednik OLO Gorica, Kristančič Alojz iz šempasa, špacapan Zoran-Izidor iz Ozeljana, Lukač Franc-Milan iz Tater sedaj v Celju in še nekateri drugi tovariši so prejšnjo nedeljo obiskali vas Kozjane in svoje tovariše in tovarišice iz slavnih dni NOB, ko so skupaj delih težke in lep» dni, Vaščani so se razveselili starih borcev, povabili so jih v skromne domove in še marsikje neobnovlje-ne, posedli so okrog ognja in obujali spomine veliee NOB. Skupno z vaščani in sporazumno z okrajnim odborom ZB in Sežane so sklenili, da bodo v spomin na 10. obletnico velikih borb na Kozjanah in v spomin padlih borcev onega dne, kot tudi vseh padlih v NOB iz vasi Kozjane, organizirali 7. junija letos partizanski tabor v Kozjanah z odkritjem spomenika, prav na mestu poleg šole, kjer sta padla dva tovariša in jih je bilo več ranjenih. Za postavitev spomenika sta poleg Okrajnega odbora Zveze borcev iz Sežane podprla akcijo tudi predsednik Orkajnega ljudskega odbora Gorica Remec Mirko in Lukae Franc, sedaj uslužbenec v Celju, ki je že začel denarno akcijo za spomenik. K odkritju spomenika bodo povabili poleg vsega prebivalstva okoliških vasi tudi vse preživele borce in aktiviste, ki so v času NOB delali in se borili v Brkinih. J. V. OB sedemdesetletnici Marxove smrti Friedrich Engels o Kork Morxu (K o n e c) V Parizu je skupaj s prijatelji na-Ctopil proti, otročji ideji .ustanavljanja legij, ki bi bila večini v vladi Ic ugodno sredstvo, da odstrani tuje delavce, ki so ji že »presedali«. Ra-zumljivo je bilo. da bi belgijske, nemške in druge legije, ki bi jih organizirali javno, prekoračile mejo samo zato, da bi padle v dobro nastavljeno past, kakor se je to dejansko tudi zgodilo. Marx in drugi voditelji Zveze komunistov so preskrbeli 400 brezposelnim nemškim delavcem isto pomoč za potovanje v domovino, kakor so jo dobili legio-narji, tako da so se tudi oni lahko vrnili v Nemčijo. V aprilu je odšel Marx v Köln, kjer je prvega junija pod njegovim vodstvom začel izhajati »Novi renski časopis«. Zadnja številka tega časopisa je izšla 19. maja naslednjega leta; urednikom je namreč pretilo, da jih sodišče zapre, oziroma izžene, v kolikor niso bli pruski državljani. Ta usoda je doletela Marxa, ki se jo med bivanjem v Bruslju odrekel pruskemu državljanstvu. Med izdajanjem lista se je Marx dvakrait zagovarjal pred porotnim sodiščem: dne 7. februarja 1849 zaradi tiskarske nepravilnosti, 8. felromarja pa zaradi pozivanja na oborožen upor proti vladi (ko so odklanjali plačevanje davka v novembru 1848). Obakrat eo ga oprostili. Ko so list ukinili, je. Marx ponovno odšel v Pariz, kjer ¡so ga po demonstracijah 13. junija posrtavili pred izbiro: internacija v Bret nuj i ali pa ponovna zapustšber Francije. Razumljivo je, da se je Marx odločil ea odhod iz Francije. Odpotoval je v London, kjesr je od tedaj stalno živel. V Londonu je. izdajal politično in gospodarsko revijo »Novi renski časopis« (Hamburg, 1850), ki je izšla v šestih zvezkih. V svojem glavnem delu v tej reviji »Od 1818 do 1849« je. prikazal vzroke in notranje zveze dogodkov teli let, zlasiti v Franciji. Napisal je tudi (skupaj z lEngol-eoni) več recenzij itn političnih pregledov. Ozko povezana z njegovim prvim delom ije tudi razprava »18. brnmaire Louisa Bonapnrta« (New York 1852 in novi izdaji Hamburg 1869 in 1885). Veliki komunistični proces t Kölnu mu jc bil povod za novo brošuro: »Odkritja v kSbukem procesu proti komunistom« (Boston 1853, najnovejša izdaja Zürich 1885). Od leta 1852 je bil Marx londonski dopisnik newyorške »Tribune« in več let njen urednik za Evropo. Njegovi članki so bili deloma podpisani z njegovim imenom, delomn pa so jih figurirali ,kot uvodnike: to niso bili običajni članki, temveč prikazi političnega in gospodarskega položaja posameznih evropskih dr-žaiv, ki jih je zasnoval na temeljitih študijah in ki so obsegali celo vrsto člankov. Vojaške članke, med njimi — o krimski vojni in indijskem uporu — je napisal Engels. Nekatere Marxove članke o lordu Pamersto-nu so izdali v Londonu v brošuri. Marx je prenehal sodelovarti v »Tribuni« šele v ¡začetku ameriške državljanske vojne. V letu 1859 se je Marx zapletel v polemiko s Karlom Fogtom, ki ji je bila povod italijanska vojna in ki se je zaključila z Marsovo knjigo »Gospod Fogt« (London, 1860). Plod njegovih dolgoletnih gospodarskih študij v britanskem muzeju je bil prvi zvezek »Prispevek h kritiki politične ekonomije« (Berlin, 1859). Čim jc ta zvezek izšel, je Marx ugotovil, da še ni popolnoma na jasnem glede, podrobnega razvijanja osnovnih misli v naslednjih zvezkih: najboljši dokaz zato je ;r sedaj ohranjeni rokopis, Marx je začel znova in tako je namesto nadaljevanja pr- vega zveska izšel leta 1867 »Kapitala (Prva knjiga: Proces proizvodnje kapitala. Hamburg, 1867). Medtem ko je pisal vse tri teme za »Kapital« — drugo in tretjo v konceptu — je Marx končno zop^t našel priložnost za praktično udej-stvovanje v delavskem gibanju. Leta 1864 je ustenov.il Mednarodno delavsko združenje. Mnogi, ¡zlasti Francozi, so pozneje pričakovali, da jih bodo priznali za ustanovitelje tega združenja. Samo po sebi se razume, da tako organizacijo ne more ustanoviti samo en človek. Vendar je jasno: med .vsemi udeleženci je bil samo eden, ki mu je bilo jasno, kaj se mora zgoditi in kaj bodo ustanovili — to je bil človek, ki jc že leta 1818 vrgel v svet parolo: nPro-letarei vseh dežel, združite se!« Pri ustanavljanju Intern ae ion al e je poskušal Giuseppe Mazzini pridobiti razne elementi za svojo mistično za-rotniško demokracijo »dio e. popolo«. Vendar so načrt statuta in načrt Inauguralne «drese zavrnili in sprejeli načrte, 'ki jih je redigiral Marx. Od tedaj je bilo Marxu zagotovljeno vodenje Internazionale. Pri njem se začno vse adrese Glavnega sveta, posebno tlita, ki jo izšla po padcu Pariške komune in ki so jo prevedli v vse evropske jezike: »Državljanska vojna v Franciji«. Tukaj ni mesto, da bi razprarvljali o zgodovini Intern acaonale. Dovolj bo, če povemo. da je Marxai uspelo izdelati sta- Okrajno mizarsko polletje ? Divači je za knltnrni ii socialni razvoj darovalo 311 tisoč slin Okrajno mizarsko podjetje v Di-vafti je bilo ustanovljeno lela 19(8. po priključitvi k Jugoslaviji. Iz začetnih težav se je podjetje do dane* razvilo do take višine, da lahko uspešno konkurira vseiu tovarnam in delavnicam pohištva v Sloveniji. izdelki tega podjetju ho znani po vsej Jugoslaviji, pa tudi v inozemstvu. Podjetje, ki ima svoje obrate tudi v Dutovljoh, šteje 80 članov delovnega kolektiva, ki je poleg strokovnosti znan tudi po politični zrc-fosri svojih delavcev*. Politično zrelost in visoko zavest do naše. socialistične skupnosti je kolektiv podjetja pokazal tudi pred dnevi, ko je obravnaval svojo letno bilanco, ki je vsekakor pokzala lep eospodarski ircpeh \ letu 1052. k. fonda za samostojno razpola-aanje je mizarsko podjetje darovalo za spomenik Narodnemu heroju Malmiču Rudiju - Brkineu in pad-tim horcem v NOB v Sežani 100 tisoč dinarjev, za socialno skrstvo OI.O Sežana 50 tisoč din, za društvo »lParfcizan« v Sežani 30 tisoč din, za godbo v Vrhovljah 20 tisoč diu. Prosvetnemu društvu Dutovljc 15.000 din. Glasbeni šoli v Sežani 20 tisoč din. Okrajni ljudski pros veti v Sežani 10 tisoč din, društvu »Svoboda« v Divači 10 tisoč din, društvu »Partirán« v Divači 10 tisoč din, šahov--keinu društvu v Sežani 6 tisoč din, «a vajence — sirote v svojem podjetju 20 tisoč din. za Prešernovo družbo 5 tisoč din in še 15 tisoč din za razne d ruge organizacijo. To podjetje je najlepši vzgled vsem ostalim podjetjem in delavnim kolek tirom, kako lahko sodelujejo pri vseli družbenih problemih na nojem območju. /. V. Iz občnega zbora KZ Črnikal Člani splošne kmetijske zadruge Črnikal so Imeli v nedeljo 8. marca 1953 svoj redni letni občni zbor, katerega se ¡j« udeležil tudi revizor okrajno zadružne zveze iz Sežane tovariš Zrnc. Frane. Upravni odbor zadruge je podal obračun svojega dela za preteklo poslovno leto. Kljub raznim pomanjkljivostim jo častno izvršil svojo nalogo v pogledu rekonstrukcije našega kmetijstva, saj je prevzel v upravljanje zadružno posestvo, ki obsega 120 ha praznih površin, o čemer ste žo eitali v Jadranu. Za svoje delo je dobil tudi kot priznanje od strani zbora nagrado v znesku din 20.000 za svoje požrtvovalno delo. Nadzorni odbor pa ni odigral svoje vloge, ker vse leto ni imel niti ene seje, vendar se je po potrebi sestajal z upravnim odborom in mu pomagal pri njegovem delu. Na zboru so sprejeli razne sklepe, meti drugim sklep o priključitvi kmetijske zadruge Bczoviea in kmetijsko zadrugo Rižana h kmetijski zadrugi Črnikal. ker obe zadrugi zaradi svoje pasivnosti in nezaintere- tule in prav tako tudi principielno motivacijo, po kateri so mogli skladno sodelovati francoski proudonovei, nemški komunisti in angleški trade-unionisti iin da pri tem ni bila ovirana harmonija te organizacijo, dokler se niso pojavili ljudje, ki so že poprej poskušali ovirati vsako delavsko gibanje — anarhisti z. Rnku-njlnom na čelu. Bazume se, da je Irila mor združenja v do takrat še neznanem poskusu združitve evropskega in ameriškega proletariata. Glavni svet je posedoval samo moralna sredstva in ni imel denarja. Namesto »milijonov Internaeionalc«. o katerih so večkrat govorili, jc ta organizacija večidel bredla le v dol-rovih, Menda še niso nikoli s tako malo denarja toliko naredili. Po Komuni je postal obstoj Inter-iiaeionnle v Evropi nemogoč. Nadaljevanje dotakratne oblike borbe proti vladam in boržuaziji, ki je bila v vseh državah enako vznemirjena, bi zahtevalo ogromnih žrtev. K temu je treba dodati še borbo v samem združenju proti anarhistom in proudomovjikim elementom. Igra ni 1*1 a torej vredna niti počene pare. Zato je Mane po haaškem kongresu, na katerem so formalno premagali anarhiste, predlagal, da se Glavni avei p rese K v 'New York. S tem je bil obstoj združenja zagotovljen za primer, če bi spremenjene okoliščine narekovale potrebo za ponovno delo v Evropi. Ko so te okoliščine £ -iranosti nimata izgledov za nudalj-nji razvoj. V teh krajih pa bodo še vedno obstajale prodajalne, ki bodo s 1. I\ . 1953 poslovale v okviru splošne kmetijske zadruge Črnikal. Člani so se zanimali tudi za man-ko, ki so ga povzročili v poslovalnicah razni poslovodje, in sprejeli sklep, da zadruga ne bo trpela škode, ki je nastala zaradi malomarnega poslovanja nekaterih ljudi, ampak da za man k o obremenijo odgovorne in jim na ta račun pričnejo takoj od trgovati eno tretjino mesečne plače za povrnitev nastale škode. Nadalje so sprejeli sklep, da se v okviru kmetijske zadruge organizira obrtniški odsek za ročna dela zadružnih žena, tako da bo zadruga nudila zaslužek tudi svojim iflani-eam. Žene bodo predvsem izdelovale domače copate. Izvolili so nov upravni odbor, ki šteje 15 članov, in nadzorni odbor, ki šteje 3 člane, ter sprejeli tudi sklop o formiranju raznih pospeševalnih odsekov, kakor so: živinorejski, poljedelski, vinogradniški in sadjarski. Za napelje, ki jih je dosegla zadruga v letu 1952 na področju preobrazbe kmetijstva, gre zahvala v prva vrsti tovarišu upravniku Pavlicu Petru. Zato so ga tudi izvolili za predsednika dn delegata zadruge. Po končanem dnevnem redu so si zborovale! oziroma zadružniki privoščili nekaj litrov pristnega istri-janca za dobro voljo. P. I,. DEKANI \ naši vaii se že zdaj pripravljamo za proslavo 1. maja. Sklenili smo, da bo ta dan proslava v občinskem merilu. Nastopili bodo pevski zbor iz Ospa, Škofij, Tinjana. Dekanov in Sv. Antona ter pionirski pevski zbor iz Dekanov. Tudi člani Partizana nas nameravajo presenetiti s telovadno akademijo. Na dan 1. maja bo v rasi tudi nogometna tekma, zvečer pa veliko ljudsko rajanje. XXX Skoro da se moramo pohvaliti, da na- imajo igralske skupine zelo rade. Doživeli smo gostovanje tolminskih učitelj iščnikov, Lonjercev in še [portoroškega učiteljišča. Sporedi gostovanje so bili skrbno izbrani in so nam pokazali vsestransko udejstvo-vanje ueitelj iščnikov. Škoda le, da čas ni bil primerno izbran, da bi lahko več ljudi gledalo predstave. Vsem" gostujočim želimo pri nadaljnjem kulLurnem delu veliko uspehov in upamo, da nas bodo še obiskali. _ M. V. Šmarje \ nedeljo zvečer je Ljudsko gledališče iz Kopra uprizorilo v zadružnem domu v Šmarjah Mire Pucove »Operacijo«. Številni vaščani, ki so napolnili dvorano zadružnega doma. so nagradili igralce za uspelo izvajanji- s ploskanjem. tudi nastopile, je bila prejšnja oblika zastarela, gibanje pa je daleč preraslo staro Intemaroonalo. Marx -e je zatem izogibal javne agitacije, vendar ni bil nič manj aktiven v evropskem in ameriškem delavskem gibanju. Obdržal jc pismene stike s skoraj vsemi voditelji v raznih državah, ki so se ob vsaki možni priložnosti z njim posvetovali: Marx je bil vedno bolj iskan in vodno pripravljen svetovalec borbenega .proletariata. Razen .tega se jc Marx lahko zdaj ponovno posvetil svojemu študiju, katerega področje se je medtem zelo razširilo. Man je študiral prvobitno zgodovino, agronomijo, ruske in ameriške zemljiške odnose, geologijo itd. v glavnimi zato. da bi del tretje knjige »Kapitala« o zemljiški renti izdelal tako popolnoma, kakor je ni do takrat nihče niti poskušal. Razen romanskih in germanskih jezikov, katere je z lahkoto bral, se je učil tudi ita-roslovanski, ruski .in srbski jezik. NaTaščujoča bolezen mu je pa na žalost preprečila, da bi tu zbrani material izkoristil. Drugega decembra 18111 mu je umrhi žena, 9. januarja 1883 najstarejša hči, 14. marca istega letu pa je tudi on za vedno zaspal v svojem naslanjaču. V večini MarxovLh življenjepisov, ki so izšli v tisku, mrgole napake. Ed in a avtentična biografija je izš!_ v Brakejevem ljudskem koledarju L 1888 in jo je napisal Engels. Teden Murnih prireditev v Postojni Prejšnji teden bi lahko nazvali tudi teden kulturnih prireditev r Postojni. ^ sredo so v kulturne»« Jomu gostovali naši Tohninci Mestno gledalaaščc s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šcnflor-jonski«. Doživeli so rekorden obisk. Dvorana je bila nabito polna, kar je bolj redek pojav v Postojni. Vsekakor zaslužijo požrtvovalni in talentirani tolminski aledalimeniki ve priznanje. V >ohoto pa je gostovalo v isti dvorani DKLD »Lučki rudnik., iz. Reke s svojo pestro folklorno grupo in dramsko skupino. Obisk jc bil sicer bolj slab. gledalci pa so bili z. izvajanjem gostov kar zadovoljni. \ nedeljo popoldan pa so prišli na svoj račun tudi naši najmlajši in mladina na splošno, ki je napolnila dvorano kulturnega doma. V goste so namreč prišli KUD iz Planine z lutkovnim odrom. Prikazali so »Žogico nogico« in z njo silno navdušili male gledalce, pa tudi odrasli so se zabavali. Vsekakor je treba dati v>:o pohvalo požrtvovalnim planinskim lutkarjem, ki so kar z. vozom po mrazu in burji pripeljali sebe in svoj mali odrček v Postojno, dn pokažejo tudi okrajnemu središču, kaj zmore dobra volja. Za zaključek pa je Ljud-ka univerza v ponedeljek imela dobro obiskano predavanje o tajnah vsemirja. Postojna sprejema prve turiste So piha burja okrog oglov, vendar je lepo sončno vreme že privabilo precej turistov v Postojno. Tako je v soboto obiskalo jamo 400 rena iz LR Srbije, ki so bile navdušene. nad njenimi lepotami. Petega aprila j>a bo Postojno obiskala prva večja grupa inozeniccv letos in sicer 600 Švicarjev. Postojnski lokali, zlasti pa Jamska restavracija s svojim novim upravnikom, «e močno pripravljajo, da bodo turiste povsem zadovoljili. Treba pa bi bilo v najkrajšem ča-.«u urediti Titov trg z avtobusno postajo — vsekakor do glavne se-rone — da ne bo izgledal kot smetišče ,-rli pozabljeno sradbišče. ___Brko Škofije Notranjo opremo zadružnega doma, ki je eden najlepših v Slovenski Istri, smo v zimskih mesecih precej izpopolnili. Med drugim smo nabavili nove stole za dvorano. Prejšnji teden smo odprli tudi novo trgovino z jestvinami in mešanim blagom. Modelno urejena dvorana nam omogoča številne kulturne prireditve. Nedavno so nas oh is kil i člani tolminskega gledališča, ki so uprizorili Ano Ohristie. Vsako nedeljo pa so kinopredstave. Domača dramska gku-pina in pevski zbor se pridno pripravljata za nove nastope. Smokvica Kar srno tako dolgo čakali, se jc uresničilo: dobili smo električno hič. Ko smo zvedeli, dn je luč zagorela v Kubcdu in Gradišču, smo se takoj zanimali tudi v naši vasi. Tovariš Angel Babic jc stopil v dogovor z inženirjem Maksom, delovodjem elektrifikacije in se sporazumel z njim. Prav tako je šel do predsednika občine v Gradišče in uredLil, kar jc bilo treba, Pod njegovim vod- stvom smo začeli kopati jame in voziti drogove in drugi potrebni material. Čeprav nam je lani toča uničila vse pridelke, kar nas je skrajno prizadelo, smo se vseeno potrudili. da bomo imeli vsaj luč. Up.raio. da bo letos vreme bolj naklonjeno. Oh zaključku del smo vsem požrtvovalnim delavcem priredili skromno večerjo z zabavo. Prebivalci Smokvice se najlepše zahvaljujemo vsem elektricistom, delovodji, cestarju Angelu Babiču in predesedniku občine Jakominu za skrb. ki so jo pokazali do nas. faičani Sv o \ nedeljo je bil r dvorani zadružnega doma občni zbor kmetijske zadruge. Udeležba ni bila zadovoljiva, čeprav .«o morali iz istega vzroka enkrat občni zbor že. preložiti. Zadružniki «o ugotovili, da jc znašal lanskoletni čisti dobiček zadruge skoraj milijon dinarjev. Od te vsote bodo leto« porabili 50.000 din za kulturnoprosvetno delo, drugo pa v glavnem za nabavo kamiona hi kmetijskih strojev. Slabost članov zadruge jc bila predvsem v tem, d« niso obiskovali skupnih sestankov članov in upravnein od-l>ora, kontrolirali delo odbora ter predlagali razne izboljšave. 13- marec - občinski praznik ZB na Rakeku V soboto so imeli na Rakeku svečano praznovanje 13. marca — občinskega praznika ZB. Na ta dan leta 1912 je 31 prebivalcev Rakeka odšlo v partizane. Imnlu so svojo četo, ki jc prišla pozneje v sklop Zidanškovega bataljona, nato pa v Šercerjevo brigado. Precej jih je padlo, drugi so postali dobri vojaški in politični funkcionarji. V nedeljo so se vršile še zadnje občinske konference OF v občini Divači. Vre.mah. Materij. Ilerpeljah. Podgradu in Gradišču. V Vrernah so bili poleg delegatov povabljeni na občinsko konferenco tudi tajniki vaških odborov OF. Sekretar občinskega »dbora OF tov. Janko Vatovee, je v političnem referatu obravnaval pomen IV. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije m preimenovanje Ljudske fronte v Socialistično zvezo delovnih ljudi Jugoslavije za naš nadaljnji socialistična razvoj v državi, kot tudi vlogo te Zveze v odnosu z drugimi naprednimi socialističnimi gibanji v svetu. Ugotovil je tudi nezadostno aktivnost občinskega odbora, kot tudi vaških odborov, pri kulturno prosvetnem delu po vseh vnseh občinr. Dve prosvetna društvi v Barki in Vremab sta v zadnjem ča.-u tudi postali pasivni. Predavanju Ljudske univerze se vršijo le na Barki in Vremab iin še tu le -zelo poredkomn. Tudi politično delo za utrditev splošne kini tijske zadruge je slabo. I) pomenu dneva je govoril polkovnik .11. \ Bave, borec iz Rakov-ske čete. Skiidovvi -o zapeli 6 parti -zan-kili pesmi, piomkrji so poklonili -epek nageljev. nato pa «e je razvila zabava, na kateri je prvič n.i--topil novi domači plesni orkestre. Brko SEČOVLJE \ nedeljo popoldne smo v Sečovljah doživeli prijeten kulturo« dogodek. V dvorani našega rudnika je gostovala igralska skupina [hu--vetnega društva »F. Bevk« iz Sv. Petra z igro »Mieiki je treba moža«. Takih predstav si še želimo. Občinstvo. pa ne samo slovensko, je napolnilo dvorano. R azvesel jiva je bila tudi udeležba italijanske mladine višjih razredov tukajšnje osemletke, ki si želi ob živi slovenski 1-■•• sedi utrditi znanje jezika, ki ga pridobiva v šoli. HJneo pri Rakeku V nedeljo je bil občni zbor kmetijske zadruge, ki se ga jc udelcaHo 336 članov in tudi mnogo nečlanov. Zlnir je pokazal, da je zadruga dosegla v zadjem letu pTav lepe u.-^v -he in močno napredovala. Skupščine ¡pa se je kot gost udeležil tudi sekretar OK 7.KS. tov. Hace Mntevr. — /.- — Postojna Okrajni o<1-zvale teča jnice RK za žensko in Indino v Cajnarjih. Prepričani snu», da bodo temu zgledu v kratkem sledili še drugi. nuiogo kmetov je še vedno izven zadruge, pn tudi za povišanje deležev se člani Fronte premalo zavzamejo, čeprav ima kmetijska zadruga v Vremab vse .pogoje, da se razvije v močno organizacijo. Zadruga bi lab-ko odločno vplivala na dvig kmetijske proizvodnjo spričo zelo dobrih pogojev za razvoj živinoreje in sadjarstva v vseh vaseh vremske oh -rine. Konferenca je sklenila v duhu resolucije SZDIJ da z aktivnim pol.-tičnim delom prevzame samostojno vodstveno vlogo v sodelovanju vset» ostalih množičnih orgnnizacij. Kot osnovno nalogo v borbi za dvig kmetijske proizvodnje pa bodo frontne organizacije vztrajno drla le za ojučenje sprošne kmetij-i,.-/. druge in za uveljavljanje naprednih načinov dela posebno pri izboljšanju sadjarstva in živinoreje. Kot -"talna politična naloga 1k> skrb in udejstvovonje v kulturno-prosvetnern delu. V zvezi s proslavo 10 obletnice osvoboditve Slovenskega Pri -morja bo občinski odbor OF t ikoj imenoval širši iniciativni odhi»r zu izdelavo programa za tekmovanje v čast te proslave, ki se bo vršila za vso Primorsko, nekje na goriškem v septembru. V to tekmovanje, ki ¿e prične takoj bodo vključili vso politično in gospoilarsko dejavnost v občini. V okviru tega programa bodo frontne organizacije z organizacijami Zveze borcev organizirale meseca junija partizanski tabor z odkritjem spominske plošče v v.i-h Kožjane. Sprejeli so tudi sklep, da bodo do 1, aprila po vseh sestankih tid-mačill pomen popisa prebivatit ra. da bo v redu potekal. Po sprejetju sklepov je konferenca izvolila za delegata na IV. kongresu OF Slovenije, ki se bo vršil 26, marca t. I. tov. Zrnec Alberta. V Divači so v nedeljo izvolili z i delegate Kongresa Ivančič Pavlo, v Gradišču tov. Jakomrn Antona, v Podgradu tov. Ovčarič Antona in Kragelj Marico, v Dutovljah tov. Grmek Alfonza in Obcrsnel Alojz«. V vsem okraju je bilo izvoljenih 20 delegatov, najbolj zaslužnih m predanih članov OF. J.v. Pogletl z goriškega gradu na Gorico. Na desni slrani grië Knlvarija, kjer so divjali strahotni hoji v prvi svetovni vojni. V njegovem vznožju slovenska industrijska t malo in ne zadostuje niti za poprv vito sedanjega omrežja Samo stroški za zajetje izvirka, postavitev čr-painih in čistilnih naprav, za izto-pe, za polaganje glavne cevi in zgraditev rezervarjev, razdelilnikov in raztočilnikov brez razpeljave oi naseljih — so preračunani na 2U> milijonov dinarjev. Skupni stroški za celotno omrežje pa bi znesli kakih 350 milijonov dinarjev, kar pomeni, da Postojna brez republiške ali celo zvezne pomoči na zgraditev sploh ne more računati. Problem pa je dejansko tako pereč, da se bodo morali odgovorni nad njim najresneje zamisliti in tudi ukrepati. Iz novega vodovoda bi dobivali vodo tudi Ivan je selo, Unec in Rakek. Tako bi bil razbremenjen vodovod v Cerknici, ki mu tudi voda mnogokrat usahne. Sproščena voda z Nanosa pa bo lahko vsa odvajana na Kras, zlasti v Sežano, ki mora poleti zaradi pomanjkanja vode uvažati celo iz Trsta in jo plačevati v dragocenih devizah. Kljub našim splošnim težkočam bo le treba najti sredstva, da se v ■-dovod napravi. Gradnje se proraču-nane na tri leta, nakar se bo njegova korist v najkrajšem času odrazila v povečanem dotoku tuii oy, V vsesplošnem razvoju Postojne, zlasti oa še na zdravstveni stanje prebivalstva. Največja želja vseh je; čtarj-ej dovo'i 'n ''obre pitm vode! Brko D.K. HAYNES: 1 s IUI • zizzziizzzzzz:: mm i__ ... m i — r~i; i 1 ■■■:■- ______] Trojica je stopila na pločnik. Njihovi koraki so bili mirni, a vendar je sijala iz njih zaskrbljenost. Nekdo je stalno silil naprej, pa ne, ker bi se mu mudilo. Sem in tja se mu je ostala dvojica približala in takrat je vedno pospešil svoj korak. Na dvoboj je šel. Ze to dejstvo bi opravičilo oklevanje. Imel je smolo, da se je podal v to šele dva dni po tisti opazki na gospodično Clancy, ki je bila, kot) veste, najpri-vlačnejša in najmikavnejša dama v mestu. Njegov prijatelj, Graham namreč, je izstrelil na gospodično zelo brezobzirno puščico in Charles, vročekrven kot je bil, je zahteval zadoščenja. Položaj je kazal zelo slabo. Toda Charles, ki se je pred kratkim vrnil iz Francije je bil ves navdušen ob pripove- 3 1 £ = I aovanju o velikih dvobojih v Bois de Bologne. Zahteval je, da ta spor rešijo na isti način. Oba nasprotnika je bilo treba preskrbeti z orožjem in ju posaditi v kočijo, ki mora trikrat obkrožiti mestni trg. Po končani vožnji pa mora zmagovalec plačati kočijaža. če je zmagovalec plemenit in če to prilike dovoljujejo, potem poravna še prevoz nasprotnika do mrtvašnice. Včasih se je ta ideja zdela Charlesu sijajna in razburljiva obenem. Zdaj v to ni verjel. Prepozno pa je bilo, da bi se umaknil. Skomignil je z rameni, si obrisal potni (vrat in kazal, da mu ta pot ni hujša od večerne v opero. Kočija, ki je stala na nasprotni strani se mu je zdela zlobna in krhka kot v vlagi prhneča krsta. »Lahko bi poslali boljšo« — je pomislil. »Potem pred vožnjo ne bi bilo toliko strahu. Sicer pa, kdor se boji, temu je pot vedno dolga.« Pristopili so brez vznemirjenja. Pa tudi nedostojno bi bilo preganjati tisti vroči popoldanski mir. Ura je odbila dve in udarci so se razlivali po težkem in soparnem zraku. Tri glave so se okrenile proti cerkvenemu zvoniku. Vseh je bilo šest — štirje sekundanti, Charles in njegov nasprotnik. Charles je opazil, da je mladenič za dvoboj prav primerno oblečen: črn površnik, čiste rokavice, črn klobuk, potisnjen nekoliko čez oči. Pod robom tistega klobuka pa je bilo opaziti nekakšno bolehnost. Morda pa le odstopi od borbe? »Bi ne bilo bolje...?« je rekel Charles tiho in neodločno. Sekundanti so postali nemirni. Prerivaje so se trudili, da sprta prijatelja spravijo v kočijo. Potem pa so se gnetli okrog kočije, krilili z rokami po zraku in Charlesu se je zazdelo, da ne bodo nikdar prenehali z dajanjem tistih neumnih navodil. Dali so jima bodala. Zanje se je odločil nasprotnik. Charles pa bi s svojega stališča raje samokrese. Tudi nemirna roka lahko pritisne na petelina. Posledica je samo pikčasta luknjica.., pravzaprav pa streli samo izvabljajo koncentracijo misli. Voz se je stresel in premaknil. Prvi hip nihče ni pomislil kaj ta premik pomeni: šele čez čas so se srečale njiju preplašene oči. Kljub kopici navodil, ki sta jih prejela od svojih sekundantov nihče od njiju ne bi znal povedati kaj od njiju pričakujejo. Charles, ki si je prej tako verno v mislih naslikal ves potek tega dvoboja, je zdaj spoznal, da o stvari ne ve pravzaprav ničesar. Pa tudi oni drugi je izgledal zelo nestrpen in neodločen... Charles je nerodno prijel svoje bodalo in s palcem začutil njegovo ostrino. Bodalo je bilo zelo dobro nabruše-no. Samo en zamah in vse bi bilo končano. Tisti nasprotnik pa je zelo neumno gledal predse, kolena pa so se mu čudno tresla. Usta je imel na pol odprta. »Nepošteno bi bilo izkoristiti ta trenutek ...!« Toda vseeno, nasprotnik je poznal pravila, lahko bi izrabil in ga ubil. Pravzaprav bi morala navaliti drug na drugega, kri bi morala teči v velikih potokih, kočija pa poskakovati ob vsakem udarcu v lesene stene. »Ni — ni pravih ki bi predpisovala, kdo prvi udari ...«, je rekel Charles, ker je moral nekaj reči. »Lahko navalite kadar hočete.« Hiše so se nizale mimo oken; vhodi, ograje, stopnice, vhodi... vedno in vedno novi. Visoki zidovi in zelene balkonske ograje so bile pobeljene v soncu. Ko so napravili Dvinek, so zagledali štiri ljudi stoječe v diagonali. Ure ni bilo videti, pa tudi zvonikove sence ne. »Nismo še prešli treh krogov,« se je branil Grahara. »Moramo trikrat okrog!« (Nadaljevanje na 8. srfrani) V zadnji številki našega lista smo na kratko povedali zgodovino poglavarja Slovencev v Kopru. Omenili smo tudi, da je bil poglavarju podrejen še neki drug slovenski uradnik, ki ga viri imenujejo z latinsko besedo »conestabile«. Kaj je ta beseda pomenila, prazaprav ni znano. Važno pa je, kaj je ta poglavarju podrejeni uradnik predstavljal za Slovence v okolici Kopra. In to bomo skušali povedali danes. Če so viri. za slovenske poglavarje zelo skopi in nam dajejo zelo malo gradiva, so viri za konestable še bolj pičli in nam dajejo še manj. Vendar izvemo, da je ta uradnik bil že leta 1450. V Podpcči se jc namreč zbralo slovensko kmečko prebivalstvo in izvolilo konestabla .v osebi Luke Muzea. Iz zbora so pisali v Koper in sporočili o volit vi. Toda koprska občina se z izvolitvijo ni strinjala. Imenovala je drugega človeka, namreč Koprčana, s čimer slovenski kmetje. niso bili zadovoljni in ga niso priznali. Stvar je šla tako daleč, da je o njej razpravljal celo beneški senat. Ta je potrdil izvolitev Luke Muzca in v 'tem smislu pisal koprski občini. Vse, koprske pritožbe je senat odbil! Tako je Luka Muzee postal »eonestabilis« Slovencev z vso oblastjo, ki mu je pripadala z naslovom, ki ga je dobil. Toda ali je bil Luka Muzee prvi v tej funkciji? Do njegove dobe ne najdemo v zgodovini niti enega .imenovanega niti izvoljenega konestabla. Toda virov o Luki Muzcu jc več! Imenovan je celo v zvezi z nekim uporom slovenskih kmetov iz okolice Trsta proti tržaški občini. Imenovan je pa tudi na glagolskih spomenikih skupaj z. drugimi Slovenci njegove dobe. Le oglejmo si glagol-ski spomenik iz Predloke na Koprskem. Na levi strani glavnega vhoda v cerkev sv. Ivana je ostal sledeči napis: »1161. V a vrime poštovanoga oca i gospodlna Antona Gopa. bi-«kupa i kneza tržaškoga, i gospodi-na pre (prete = duhovnik) Mihela. plovana te cerkve, i pre Pavla, nega vikarina, i konestabla (ključarja) Lukeža iz Podpeča i Tonea Bridna i pročih deželan (domačinov) stoj (iz te) fare. Mojstri Jakše i Benko iz Srčuge, Jezus vsi m pomagaj. Ai-min (amen).« Ta glagolski napis jasno dokazuje, da Luka Muzee ni bil prvi eonestabilis v zgodovini. Če so .«loven«ki zidarski mojstri v okolici celo datirali svoje napise tudi po ko-nestablih, pomeni, da je to bila že 'tara ukoreninjena navada in da je ta uradnik že. stara pravica koprskih Slovencev, V nasprotnem primeru bi datiranje po konestablu ne imelo ni-kakega smisla. Iz vsega tega izhaja, da je. funkcija konestabla nastala pred Luko Muzecm. Tudi iz nekateouh drugih dokumentov razberemo, da jc bil ta uradnik zeli) važna osebnost. Toda kaj je sploh predstavljal, tega nam noben dokument naravnost ne pove. ton. Na leto ulovijo okrog 17.000 ton rib, od katerih se večji del takoj konsumira, manj konservira, še manj pa izvozi. Za konserviranje rib je v Jugoslaviji, največ sardele in skuše, nad 20 tvornic. V koprskem okraju imamo dve tovarni v Izoli. Naj omenimo še skupine držav po bogatosti morskega ribolova v tisočih tonah: Japonska 3.600, ZDA, SZ in Koreja 1.400—1.600, Anglija. Norveška, Kitajska 1.000—1.100, Kanada, Španija, Alaska, Francija 350—450, Portugalska, Nizozemska 200—250, Nova Fundlandija 100, Turčija, Finska, Irska 10—25. Z ribarstvom so v ozki zvezi še nekatere postranske gospodarske panoge, ki jih je treba omeniti, namreč gojenje ostrig, gobarstvo ln koralstvo. O vseh teh panogah pa prihodnjič. S. B. P. Tihotapstvo ljudi za Tujsko legijo Zveza nemške socialistične mladine je izdala nedavno brošuro pod naslovom: »Tihotapstvo ljudi za Tujsko legijo«. Brošura govori v uvndu o incidentu, ki se je z.godil lati 13. novembra, ko so nemški cariniki na francosko-nemški moji poskušali zaustaviti kamion, ki je volil nemške rekrutc za francosko Tujsko legijo, toda tega ne. more prsveto in kulturo LRS upošteval tudi ta moment ter namestil urarsko šolo v Cerknem. V. P. ko negativno kritiko. Ne drži tudi, da je Mat igral v »Ani Christie« preveč hrupno, Irci so znani vroče-krvnejši in pretepači (primerjaj Jack London: Dolina meseca). Kritika glede nepopolnoma izdelanega jezika v »Ani Christie« drži. Upoštevati pa je treba, da natančno brušenje jezika zahteva silno veliko časa, ki ga pa amaterski igralec ob vsej svoji poklicni zaposlitvi nima preveč na razpolago. Deplasirana so namigavanja, naj se Cankar ne igra, ker je še za ljubljansko dramo pretežak, Njegova umetnost ni nikaka magija, ki naj ostane pred preprostim ljudstvom zaprta z deveterimi ključi. Cankar je pisal za nas, ne za Kitajce, ki tudi ne bi razumeli našega specifično slovenskega klečeplazenja, ki ga Cankar biča. Naša dolžnost je, da Cankarja študiramo in približujemo ljudstvu, ne pa, da ga odvračamo od ljudstva. Po nepotrebnem si dela tov. Pelan sive lase radi našega repertoarja, češ da ne bomo z njim nikjer uspeli. Še se ni posušilo črnilo na njegovem peresu, ko si je ogledalo »Pohujšanje« v Sežani 450 gledalcev v Postojni pa 620, to je v tisti dvorani, v kateri je imel tov. Pelan pri svojem gostovanju s profesionalnim gledališčem samo 60 gledalcev. Svetujemo torej tov. Pelanu, da izboljša kvaliteto svojih predstav ter da bi bil v bodoče bolj gostoljuben in upošteven do amaterjev — pa brez zamere. VIKTOR KLANJSCEK V Sečovljah smo ustanovili prosvetno društvo „Svobodo" Prejšnjo nedeljo so na pobudo agilnega iniriativ.ncga odbora ustanovili v Sečovljah kulturno-prosvet-110 društvo »Svoboda«. O pripravah in o delu pred ustanovnim občnim zborom je poročat tovariš Martinčič. Dramska sekcija je že trikrat nastopila doma in v Sv. Petru z. igro »Zadrega nad zadrego«. pev.-ki zbor pa je nastop»] na vseh proslavah. V razpravi so člani stavili mnogo novih predlogov in pobud za nadaljnje .delo, govorili so o vključitvi mladine v Ijud-sko-prosvetno delo, dviganju narodne zavesti, vzbujanju 'ljubezni do slovenske knjige, jezika ter o borbi proti nazadnjaštvu in škodljivim vplivom. Iv dvorani in .odru bo treba dograditi še garderobo in sobo za knjižnico, kar bo predvsem naloga novega odbora, a 'društvo se že vnaprej priporoča upravi in sindikatu rudnika, da še naprej pomagata moralno in materialno, kakor sta tudi doslej, ko sta bila ini-ciatorja za gradnjo odra, dvorane, nabavo zaves itd. V začetku bodo v društvu delale ■naslednje sekcije: pevski zbor. re-citaeijski zbor, dramska skupina, ¡izobraževalna sekcija, šahovska sekcija, fizkulturna skupina, knjižnica. Fizkulturaa sekcija pa bo z ustanovitvijo »Partizana«, na kar že zdaj mislijo, odpadla. Te in podobne velike naloge čakajo novi odbor, ki ga sestavljajo naslednji izvoljeni člani: Martinčič. Ilrobat L., Stenšck, Lazar, Camlek, Kastelič, Snoj, Mabnič, Degan, Dra-ksler. Mabnič. Bukovšek in Medved. H-L (Nadaljevanje s 7. strani) Sekundanti so gledali zelo prestrašeno, Nasprotnika v kočiji pa sta. bila zverižena vsak v svojem kotu, medtem ko sta bila do vratu rdeča od sramu. »Pravzaprav bi morala... I« Oba sta pomislila isti hip s krčevito stisnjenimi rokami.' To je oil zelo slab manever. »Bolelo bi,:; sta razmišljala. Ostra bolečina, rezko paranje kože ter dolga in ozka odprta rana, nalik črti na pivniku — če to ne, pa občutiek bodala v mesu — jima ni nič kaj dišala. Kaj bi bilo najboljše in najhitrejše? In kako? Med rebra? Kočija je odšklepetala dalje. Duh po sveži krvi in plesnivih oblekah pa jima je postajal vse neznosnej-ši. Kazalo je da bo ta pot mimo sončnih hiš trajala večno. Vsaka najmanjša malenkost je že izgledala živa in ostra: oknice v cvetju, geranije v košarah in prah na stopnicah. Kočija se je obrnila, golob je pobegnil nekaj metrov naprej in se dvignil v zrak. Nenadoma je človek v kotu zakašljal in Charles je poskočil ter se iz strahu ugriznil v jezik. Njegovo bodalo se je zasvetilo, želodec pa se mu je skrčil kot ob hudi bolečini. Toda nasprotnik se je spet zagledal skozi okno, prav ko je Charles skočil, da bi se branil. Ponovno sta oba sedla. Onkraj okna je obstala ograja. Konj je poskočil in se ustavil. Nasprotnika sta se spogledala. Oba sta se čutila kriva, da sta še pri življenju. »Tole je drugi krog, ali neV Nismo še končali, ali smo? Nismo končali?... »Ne to je šele drugi. Vrag vzemi tega kočijaža, da —?« Kočijaž je ponovno zavihtel bič. »Dioooo .., naprej hihot.. .'< Sekundanti so pritekli, da bi zvedeli za rezultate bitke. Charles se. je vrtel po kočiji, da bi s tem vzbudit videz ogorčene borbe vse dokler bi jih utegnil kdo izmed gledalcev opazovati. Potem je zagrnil okno in kočija se je ponovno premaknila. Tedaj je nasprotnik nehote izpustil bodalo. Oba sta začela tipati po tleli, Bodalo je padlo pod sedež. Medtem pa so tekle dragocene sekunde. Pod njunimi prsti, ki so brskali po tleh pa se je širil vonj prahu, miši in trhlega lesa. »Dioooo. ..!« je vpil kočijaž. »Prekleto, urezal sem si prst,« je rekel Charles, »Nisem vedel, da je ta hudič tako oster.« Osa je priletela z zunanje strani na okno in za-pičila svoje želo v umazanijo. »Tole je zadnja runda« je rekel Charles in sesal ranjeni prst. »Nismo izgubili mnogo časa.« Mladenič je odkril klobuk in si obrisal potno čelo. Roke je imel u-mazane. Želel je govoriti, tod-i bil je tako živčen, da je požiral besede. Vznemirjen je z bodalom brskal po tleh. »Mislite, da ne bi bilo prav, če se ne bi borila? Mislim, da je tu premalo prostora. Nihče nima tu preveč izgledov, ali ne?« »Jaz — jaz ne vem? Veste, odstopiti ni preveč športno. Nazadnje pa, jaz sem zaradi določene stvari pooblaščen prejeti zadoščenje.« »Pripravljen sem, da se izpovem. Bodite prepričani. Nisem želel, da se prepiram z Vami. Ne vem kaj me je privedlo, da mislim — ne bom je več videl; obžalujem in se Vam opravičujem..,« »Dobro, morda...« Osa je odletela in se ponovno vrnila, ter se plazila po oknu. Bele in modre oknice so se premikale-mimo, kolesa pa so sem pa tja u-tihnila, ko so zavozila na konjske odpadke. »Mogoče ni niti potrebno govoriti o tem, prenagel sem bil...« »Ne ne! Ne bi Vas smel izzvati in ne sprejeti, ko ste... No vendar prijateljski dokaz. 1.« Kočija je zavila za zadnji ovinek. Roki sta se vedno rahleje oklepali bodal. Charles se je udobno zlekniL na sedež. »Dobro, povem Vam resnico — — prekleta osa — če bi imel drugega sekundanta, bi že spočetka odstopil. Ne ljubim preveč takih situacij. Srečen sem, da ste me rešili tega položaja.« »Zelo razočarani bodo, ko bodo-videli kako bova stopila iz kočij e.. Brez krvi 1 Upam, da boste dali potrebna pojasnila in se izpovedali-Tole gospodo smo spravili v zelo-neugoden položaj.« »Ne vem čemu? Malo preje sva. bila soglasna —« »Kot prvi, ki se je umaknil, bi morali —« »Ne gre za umik. Vi sami ste pripomnili —« »Tako torej! Radi bi se otresli vsake — krivde in obveznosti, pa. odbijate opravičilo svojemu nasprotniku!? Radi bi, da bi ljudje mislili, da sem plašljivec, da sem —«■ Kočija se je ustavila in četvorica-se je približala. Izgledali so kot berači. Okno se je odprlo, Charles pa. je, bled in podivjan premeril vse-štiri preplašene sekundante: »še enkrat tri kroge!« je zatulil, skozi vrata, Kočijaž jo dvignil bič, kočija s& je premaknila, v njeni notranjosti pa sta dva človeka z vlažnimi prsti, ponovno prijela ročaje bodal. $ Vsa povojna Iela v Sloveniji mnogo govorimo tin pišemo o apnenju rasnih jmimelj y zvezi s povečanjem hektarskih donosov. Ker so ipa pri nas podnebne in talne razmere povsem drugačne, s svojevrstno rdečo wmljo, ki je klasična domovina tesana, je potrebno, da tudi md, ki ji» pobiiže poznamo, nekaj o tem spre-(roTOrimo. Pravilno apnati ni tako enostavno, ker se e eno in isto mero (dozo) ne morejo zboljšati lastnosti tal, tako da bi bila najugodnejša za vso gojene Tastline. Osnovni pogoj uspeš -«ega apoen j a je, da se ne gnoji slepo «rez. predhodnega poznavanja 02a.ro-tna pregledovanja tal posameznih njiv. Na težka dla bomo poripali nekoliko več apna, na bolj lahko iti ■peščeno zemljo manj. Res da je pri ne. Iz toga apnenca je nastajala iza časa miocena rdeča zemlja jerovica, ko je na rsem področju Krasa vladalo vlažnejše in toplejše podnebje, kakor je današnje. Ali le malo ljudi na Krasu ve, 4s je lahko topljivi apnenec «hišen Čakamo dež in gorke dni Letos se mrzli zimski zrak nika-■Itakor noče umakniti. Kmetje zaskrbljeni čakajo spremembe vremena. Zemlja še zdaj zmrzuje, ko bi vendar moralo biti že vse zeleno. Kmetje so povsod začeli saditi krompir, pa sta mrzlo vreme in burja delo znova prekinili, že dvakrat je kazalo, da bo prišel tisti pomladanski dež, ki bi oživel premrlo zemljo, pa je takoj zapihala burjt« in razgnala oblake. Na CJčki gori je zapadel prp-šnjo nedeljo celo sneg. Zgodnji grah, ki je izklil, trpi pomanjkanje vode. Prej ga pa nismo mogli saditi zaradi stalnega deževja. Nekateri so zadnje dni februarja sejali oves in ječmen, ki še sedaj nista izklila. Pšenica bi selo potrebovala lahkega dežja, da bi se opomogla in začela rasti. Posebno so zaskrbljeni živinorejci, ker jim manjka sena, katerega morajo kupovati. če bi prišel lahek dež, bi pašniki takoj ozeleneli. Nekateri se bojijo poznih slan, kar ni izključeno, če bo tako vreme še trajalo. To bi napravilo še več škode na mladikah trt kot poletna toča. Kako se vreme spreminja! Po prvi svetovni vojni smo že 15. aprila obirali prve češnje v sončnih legati. Upamo, da bo čez nekaj dni z nastopom pomladi tudi današnjemu vremenu le prišla sprememba in nam prinesla dež In tople dni. Babič Franc ter izpran v nižje plasti, tako da ga ur morejo izrabiti kulturne in tudi ne prosto .rastoče rastline. Nasprotno temu pa poleti vrhnje vroče plasti sesajo vodo iz nižje ležečih plasti zemlje. S to vodo ,pa se le delom« vračajo orne hranilne snovi, med te-mi tudi apnence, ki so bile ndplav-Ijejic v deževni dobi. Krompir, rž, oves prištevamo k ocidifiilnim rastlinam. To pomeni, da uspevajo bolje na nekoliko za-kriani njivi, kjer je v zeanlii malo apna. Vsako kmečko gospodarstvo ima navadno že stalno določene njive za krompir, ker na Krasni ni vsaka njiva za to primerna. Take njive bomo na lahko apn|ili, vsako osmo ali deseto leto, ker, kakor je znano, rabijo tudu te rastline za svoj normalni rafcvoj nekoliko apna. Od v-oh pri nas gojenih rastlin rabi pa najmanj aipna krompir, čigar domovina so južnoameriške visoke Ande z granitnim tlom. Pšenica 111 ječmen sla na primer tipični neutrofilni rastlini. Metcljka ali hicerna, pesa in zelje pa .»o rastline, ki ne prenašajo kislih tal, to je takih tal, kjer je v sestavu zemlje le pičlo udeleženo apno. Z enkratnim pridelkom zelja odnesemo iz hektarja površine 400 kg apna, ki ga vsebuje zelje. Kakor sam že prej omenil, se na splošno s kapilarnostjo in izhlapevanjem vrača v gornji sloj nekoliki» apnenca. So pa polja nekaterih kraški vasi, ki so jim nujno potrebna a.p-uenja, ker samo s kaleifikaeijo in humraacijo laliko obdržimo trajuo in pravilno strukturo tal, Polja, ki jih obkrožajo travniki z mnogo rese in mahov, kažejo potrebo po apnu. Tudi nekateri pleveli na samih njivah so zanesljivi znak, da ie tista zemlja zakisana in revna na apnencu. Med te spadajo: smrdelika — Anthemns cotula, plazeča zlatic» - -Ranunoulfus repens, enoletni mešie — Solerairtus anmiiis, mačehiea ali sirotiica —- Viola tricolor in še razne druge kalrafobne vrste, ki delajo tem družbo. Da manjka njivi apna. poznamo tudi po tem, da se hlerski gnoj prehitro razkroji, da drugo leto po gnojenju komaj še najdemo sledove gnoja. Zemlja brez apna požre ali sežge gnoj. So pa šc drugi zaiaki, tna primer če oh zadostni vlagi in toploti ni pravega razmerja med slamo in zrnjem aia pridelkih žit. Sicer pa bistro oko strokovnjaka mora njivo že od daleč opaziti in vedeti, kaj ji manjka. Apno kot rastlinsko hranilo je prav tako neogibno potrebno rastlinam kakor dušik, kalij ali pa fosfor. Ze pri kalitvi semena, k» se gradijo koreninice in klice, je apno v lahko topljivi obliki neogibno potrebno. Če ga klica ne dobi, zamre, kajti apno pospešuje kalitev selenja in razvoj mladih rastlin. V živih rastlinskih celicah se vršijo čudoviti postopki in stanice brez apna ne morejo pretvarjati dotekajočih hrani 1- 10rii snovi i' sladkor, škrob in druge staro triko. »Kakor prevretnl ate vi sinko Vaš naj bo indi. Čez nekaj let ga bo požrl maček hudi!« Leta hitro so tekla in kmalu se uresniči kar je Vsevedka reklo. Mlškec je prevzeten postal in mislil je, da je najbolj ral. Ko se nekoč pred luknjo pomtidi, zaloti ga maček hudi. »Oj Miškcc predragi, kako si ti lep, saj si še Iepfii kot je moj rep.« »Lep sem, lep, kar oglej si me! Takega nisi videl žel« Takrat pa maček «koči, po glavi Miškeca poči in ga pohrusta na en mah.. To bil je jok in strah! »Miškeca našega zdaj ni več, ker bil je prevzeten preveč.« Napisala in narisala KATKA ŠALAMUN tsč. IV. rair. v Kopru REŠITVE UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE LEŠNIKI: 128) mušnica, 129) pajek, 130) kosa, 131) dim. KRIŽANKA: Vodoravno: 1) sto, 4) tla, 7) Tovariš, 8) Ana, 9) Grk, 10) ve, 12) ee, 13) vrt, 15) kozolec, 18) če, 19) ar, 20) natakar, 23) ila, 24) ko, 26) Sv., 27) osi, 29) eni, 30) letalec, 31) ali, 32) ata. Navpično: 1) stavek, 2) Tone, 3) ova, 4) trg, 5) lire, 6) Aškerc, 11) zro, 13) vzeti, 14) tlaka, 16) oča, 17) era, 20) Nikola, 21) alt, 22) revica, 25) osel, 26) snet, 28) iti, 29) Ela. .S strahom sem vam pričelo pisati moje prvo pismo. V Slovenskem Jadranu. ki ga rada čitam, sem opazila, da se mnogi pionirji oglašajo. Sklenila sem, da vam tudi jaz na. pišem nekaj vrstic, seveda, ee hodo prišle do nas ! . .. Vidite, dragi mali prijatelji, tako je pričeta svoje pismo naša mala pionirka Ahram Marija, učenka III. raz-re.da osnovne šole iz Slavine. In še marsikaj drugega lepega mi je napisala! Marija, gotovo si že mislila, da je stric Miha pozabil nate in na tvoje pisemce! Prav gotovo si ga že videla v duhu, kako leži na dnu požrešnega koša! No, zdaj vidiš, .Marija, da se to ni zgodilo! In zdaj sem prepričan, da se mi boš še kdaj oglasila in nam vsem skupaj kaj lepega povedala! Lepo pozdravljena! No, poglejmo zdaj, kaj je napisal naš novi mali prijatelj iz Postojne, Jurca Franc, učenec II. razreda gimnazije! Dragi stric Miha! Danes se Ti prvič oglašam. Lepo Te prosim, če bi me sprejel med vas! Zelo rad berem »Slovenski Jadran«. Prav posebno me pa zanima pionirski kotiček. Zelo težko pričakujem, kdaj pride časopis. V drugem pisemcu Ti bom napisal neko igodbo. Samo t,o se bojim, da ne bo moje pisemce romalo v Tvoj koš. V imenu postojnskih pionirjev, želim Tržačanom, da bi dobro zaigrali tisto igro, ki se je sedaj uče. V Postojni imamo telovadno društvo »Partizan«. V to društvo je včlanjenih 186 pionirjev in dija-ftov. Lepo Te pozdravljam! Ljubi Franc, z velikim veseljem sem te sprejel v našo sredo! Upam, da bodo tudi naši mali ugankarji zadovoljni s teboj! Seveda le, če se nam boš kaj večkrat oglasil! Tisto obljubljeno zgodbo, pa mi le pošlji! Zelo sem že radoveden, kakšna je! No, le priden bodi, Franci, pridno se uči, pa tudi pridno telovadi, potem te bodo prav vsi, še posebno pa stric Miha na moč veseli! Dragi stric Miha! Danes Ti prvič pišem, kajti vedno sem se bal Tvojega požrešnega koša. Ves lačen čaka na pisemca. Danes pa sem sklenil, da vseeno pišem, pa čeprav roma moje pismo v koš. Rad berem »Slovenski Jadran«, da malo izvem o naših bratih, ki prebivajo ob morju. Upam, da bom v počitnicah prišel med vas, na letovanje. Vsak dan grem z veseljem v šolo, kajti v starosti bo moj trud lepo poplačan. Poleg u-čenja me tudi zanima radiotehnika. Imam precej orodja in materiala in upam, da si bom zgradil radijski sprejemnik, še kdaj Ti bom pisal, če bom rešil Tvoje »spredene« u-ganke. Prav lepo Te pozdravljam, ntric MIha! Vidiš, dragi Rafko, zastonj si se ¿q^rt bal požrešnega koša! Stric Miha nima z njim prav nobenega usmiljenja! Naj kar bo lačen! Saj ne bo umrl od lakote! Taka lepa pisemca, kot» je tvoje, Raiko, pa sploh niso zanj! Stric Miha je zelo vesel. Rafko, ko vidi, da imaš rad šolo in da se tako zanimaš za lepe in koristne stvari kot je radioaparat, pa moraš povabiti starega strica, da bova skupaj poslušala! Predno se danes poslovimo, meram še nekaj sporočiti malemu prijatelju iz Pivke Marku Vilharju! Marko, prejel sem tvoje pisemce z ugankami! Hvala zanje. V kratkem jih priobčim. PSSadSm MgsiBvkapjjem No, pa si oglejmo zdaj, kako so topot reševali uganke nagi mali ugankarji- Skoraj vsi so pravilno rešili oboje, križanko in Lešnike. Nekateri, mislim, da so bili trije, so sicer dejali, d.a se rešitev 124. Lešnika glasi oreh ali lešnik, toda tudi to rešitev sme smatral za pravilno, saj pravzaprav tudi je! Eden med malimi ugankarji pa je napisal za 12fi. Lešnik, da je njegova rešitev gumb. Trdil je, da ima tudi gumb štiri Ink-, nje in ga radi nosimo! To je tudi res! Torej je itudi ta rešitev pravilna! — Torej — pravilno so rešili vse uganke iz predzadnje številke naslednji mali ugankarji: Vilhar Marko iz Velikega Otoka pri Postojni, Rožanc Tone iz Brezi j pri Begunjah, Kebe Branko iz Cerknice, Dušan Klemen iz Gorenjega pri Postojni, Zakrajšek Nejko iz Vrhnike. Urbas Olga iz Canaijev .pri Begunjah, Zdenko Ficrlan iz Studeaiega. Magdalena Bombač iz Krnšce pri Cajnarjih, Frigel Martin iz Trbovelj. Perhaj Mimi iz Stopnjaka pri Cajnarjih in Zcdar Francka iz Cajnarjev. Nekateri med .malimi reševalci pa so mi poslali samo rešitve Lešnikov. Tudi Bruna in Valerija tz. Srni bela, ki si tako želita biti nagrajeni ! Vesta, Bruna in Valerija in vsi ostali mali reševalci, če hočete, da vas bom upošteval pri žrebanju, morate poslati, rešitve vseh ugank in ne samo Lešnikov! Ste razumeli ? No, piw! Pa si zdaj oglejmo, kdo je topot poslal samo Lešnike! To so bili: Mrše Valerija iz Smihjda pod Nanosom, Bečaj Jožica iz Cajnarjev, Černelič Milka iz Kne-žaka, Kranjc Vamla iz Brestanice in Klanšek Biru.na iz šmihela .pod Nanosom. No, pa si oglejmo še, koga je topol izbrala botra Sreča! Izžrebani so bili naslednji trije mali ugankarji: Zalar Francka iz Caj-najev, Frigel Martin iz Trbovelj in Zdenko Furlan iz Studeaiega pri Postojni, Tako, dragi mali ugankarji, zdaj pa si le dobro oglejte današnje uganke, potem pa se. me kaj spomnite s svojimi pisemci, ki jih stric Miha tako rad bere! Jas sem ga prvi našel. Upam, da ga boste našli kasneje na kartah zaznamovanega kot Maracotovo globino.« »Toda, za božjo voljo, gospod!« sem vzkliknil, »saj vendar ne mislite, da bi se spustili v ta prepad?« »Ne, ne,« je odgovoril, smehljaje se. »Naš kabel in naše cevi za zrak so komaj pol milje dolgi. Hotel sem vam samo objasniti, da se okoli te globoke razpokline, ki so jo brez dvoma povzročile pred davnim časom vulkanske sile, dviga greben ali ozka visoka planota, ki je nekaj čez pet sto metrov pod površino.« »Pet sto metrov! Tretjino milje!« »Da, približno eno tretjino milje. Za sedaj se nameravam spustiti.v naši pred pritiskom varni opazovalnici na to podmorsko planoto. Tam bomo začeli z našimi opazovanji. Z ladjo bomo spojeni po telefonu, tako da bomo lahko da-ijali navodila. V vsem tem ne bo nobenih težav. Ko bomo želeli, da nas potegnejo gor, bomo samo javili.« »Kaj pa zrak?« »Dovajali nam ga bodo z ladje.« »Pa saj bo temno kot v rogu.« »Bojim se, da bo tako. Poskusi Fola i» Sarasina na ženevskem jezeru so nam pokazali, da v take globine ne prodrejo niti ultravioletni žarki. Toda kaj zato? Imeli bomo močno električno razsvetljavo, ki nam jo bodo dajali ladijski stroji, razen tega pa še šest Hellesenovih suhih baterij po dva volta, ki nam bodo dajale, spojene skupaj, tok dvanajstih voltov. To, in pa mali Lucasov vojaški žaromet za signaliziranje, bo menda dovolj za naše potrebe. Ali vidite še kake težave?« »Kaj pa če bi se naše cevi za zrak zaplele?« »Ne bodo se zaplele. In za rezervo imamo stisnjeni zrak v jeklenkah, ki ga je dovolj za štiriindvajset ur. No, ste isedaj zadovoljni? Boste šli?« Odločitev ni bila lahka. Možgani so začeli mrzlično delovati in domišljija tudi. Zdelo se mi je, da vidim, kako to-oie ta črna škatla v pradavne globine, da vdihujem smrdljivi, pokvarjeni zrak in da gledam, kako se stene na notranji strani pod pritiskom upogibajo ter 'trgajo v veziščih in kako voda vre skozi vsako luknjo in razpoko, dvigajoč se počasi vedno više. Bila bi to počasna in strašna smrt. Ko sem spet pogledal starega moža, sem uzrl v njegovih ponosnih očeh, uprtih vame, zanesenjaški pogled mučenika znanosti. To zanesenjaštvo je nalezljivo, je pa plemenito ter nesebično, čeprav izgleda blazno. Ob njegovem velikem plamenu me je vsega prešinil neki notranji ogenj, skočil sem pokonci in mu ponudil roko. »Doktor, jaz bom šel z vami do konca,« sem dejal. »Vedel sem to,« je rekel. »Nisem vas izbral zaradi vašega še pomanjkljivega znanja, moj mladi prijatelj,« je dodal, »niti zaradi vaše podkovanosti glede morskih rakov. Druge človeške lastnosti so tukaj bolj koristne in to sta .predanost in hrabrost.« S to pičlo tolažbo me je odslovil. Zdelo se mi je, da sem s tean zastavil vso svojo prihodnost in vrgel v vodo vse svoje življenjske načrte. To je vse. Zadnji čoln odhaja, prišli so po pošto. Dragi moj Talbolt, vi ne boste o meni ničesar več čuli ali pa boste prejeli pismo, ki se ga bo izplačalo brati. Če ne bo nobenega glasu o meni, lahko nabavite plavajoči nagrobni kamen in ga spustite nekje južno od Kanarskih otokov. Na njem naj bo napis: »Tukaj, ali pa nekje v okolici leži vse, kar so ribe pustile od mojega prijatelja.« Vaš Cyrus Headley Drugi dokument v tej zadevi je nerazumljivo brezžično poročilo, ki so ga ujele različne ladje, med temi tudi poštni parnik »Arroya«. Prejeli so ga 3. oktobra 1926 ob treh popoldne, kar dokazuje, da je bilo odposlano samo dva dni potem, ko je »Stratford« zapustil Kanarske otoke, kot smo čitali v pismu, in odgovarja približno času, ko je neka norveška ladja opazila parnik, ki je tonil v viharju dve sto milj jugozahodno od Porta de la Luz. Poročilo je bilo takole: »Ladje nagnjena. Bojimo položaj obupen, že izgubili Ma- racota, Scanlana, Headleya. Položaj nejasen. Headleyev robec koncu žice za globinska merjenja. Pomagajte! »Stratford« To je bilo zadnje, zmešano poročilo, ki so ga prejeli o nesrečni ladji. In del poročila je bil tako čuden, da so ga pripisovali deliriju radiotelegrafista. Vendar ni, kar zadeva usodo ladje, dopuščalo nobenega dvoma. Pojasnilo te zadeve, če to lahko sprejmemo kot pojasnilo, je bilo v notranjosti steklene krogle. Dobro bo, če naj-iprej še nekaj dodamo k zelo skopemu poročilu, ki so ga doslej objavili časopisi o najdbi te krogle. Vzel bom dobesedno ■zapis iz ladijskega dnevnika »Arabelle Knowles«, ki je pod' kapitanom Amos Greenom plula natovorjena s premogom ia Cardiffa za Buenos Aires: »Četrtek 5. januarja 1927. Sir. 27, 14, zapad, dol. 28. Vreme tiho. Nebo modro z nizkimi cirus oblaki. Morje mirno. Ob drugem udarcu zvona nočne straže je prvi častnik javil, da je videl, kako je iz morja skočil visoko v zrak nekakšen svetal predmet, ki je potem zopet padel nazaj. Sprva je mislil, da ije to bila nekakšna čudna riba, toda ko je pogledal s svojim daljnogledom, je opazil, da je to bila srebrnkasta krogla, ki ije bila tako lahka, da je bolj ležala kot pa plavala na površini. Ko so me poklicali, sem jo videl tudi jaz. Bila je velika kot nogometna žoga in je jasno blestela približno pol milje na desni strani od naše ladje. Dal sem ustaviti stroje in, sem poslal drugega podčastnika s čolnom, da je stvar pobral in jo prinesel na ladjo. w Pospeševanje gospodinjstva, prehrane, stanovanja in olajšanje življenja ter domačega dela naši ženi so zelo važna družbena vprašanja. Na žalost^ pa se s tem pri nas do danes ni ukvarjal še nihče, zlasti ne znanstveno. Ker je s tem v zveii tudi družbeno in politično delovanje žene, kakor tudi zdravje našega naroda,, je centralni odbor AFŽ po dolgih diskusijah odločil, da v posameznih republikah razmislijo o možnosti otvoritve raznih ustanov, ki bi se bavile s proučevanjem teh vprašanj. V glavnem mestu Hrvatske, Zagrebu, že snujejo tako ustanovo, organizira jo štirideset strokovnjakov s Higienskega zavoda, Gospodarskega sve|a, tehnične fakultete in zdravstvenih ustanov. Ta ustanova se bo imenovala Zavod za pospeševanje gospodinjstva. Po predlogu, ki so ga sprejeli, bo zavod imel več oddelkov. Eden od teb se bo ukvarjal z vprašanjem prehrane. Na temelju znanosti in proučevanja terena ter navad, ki so običajne v naši zemlji, bo obdelal vse negativne pojave v zvezi s prehrano otrok, nosečih žena in o~ tročnic ter bolnikov. Poleg tega bi zavod prirejal tečaje, predavanja in razstave, ki bi potovale. V tem oddelku bi bil tudi odsek za kon-serviranje za gospodinjstvo in za industrijo. Mogoče bi tudi odprli manjše delavnice za predelavo sadja in zelenjave po okrajih in vaseh. Poleg vsega tega, bi prehranbeni oddelek spremljal razvoj tovrstne industrije ter bi izdelane produkte tudi ocenjeval. Najboljši prehranbeni proizvodi, prav tako pa tudi ostali industrijski izdelki, bi dobili znak Zavoda, 3 katerim priporoča uporabo. Najboljši in najcenejši izdelki bi dobili poleg priporočila tudi nagrado. Oddelek bi spremljal način kuhanja življenjskih potrebščin. S tem v zvezi bi priporočal razne kuharske »Kaj sem vendar spet naredil napah?« postopke, ki določeni vrsti hrane najbolj odgovarjajo. Izdajal bi tudi kuharsko knjige in ostali tovrstni propagandni material za pripravljanje hrane. Poleg prehrane, bi Zavod obdelal tudi problematiko stanovanja. Zbiral bi zgodovinske podatke o razvoju stanovanja pri nas, obenem pa bi dajal navodila za kulturna in napredna stanovanja, za novogradnje, kakor tudi za( obnovo starih stanovanj. Naloga Zavoda bi bila, da izdela stanovanje, ki bi zahtevalo najmanj ženinega napora in dela in da bi bilo tako pohištvo, kot tfudi vsa oprema sodobna in praktična. Razen tega bi bila njegova naloga tudi higiena in snaga v stanovanju. Prav tako je predmet proučeva- nja higiena oblačenja, prav poseben odsek pa se ukvarja z družinskimi finančnimi zmogljivostmi. Strokovnjaki bi premislili vzrok velikih izdatkov in bi svetovali, katere izdatke lahko družina zmanjša. Oddelek za zdravstvo bi se u-kvarjal z vprašanjem, kako vpliva delo na ženo, dajal bi ji nasvete ter obenem propagiral pravilno vzgojo in nego otrok. Ker je prehrana ozko povezana s kmetijstvom, bi imel Zavod tudi kmgljijski oddelek. V zvezi z Zavodom bi odprli tudi visoko šolo za gospodinjstvo. Gojenci bi lahko Izpopolnili svoje znanje tudi v prehrani in gospodinjstvu. šola bi trajala tri leta, absolventi bi bih predavatelji na osemletkah in bi vodili razne gospodinjske in prosvetne tečaje na vasi. šE O PROSLAVAH OSMEGA MARCA O proslavah mednarodnega prazni ka žena, Osmem marcu, smo dobili .toliko poročil, da vseh nismo mogli obj 'aviti v tej rubriki, niti celo v prejšnji številki. Zato prinašamo nekatera šele danes: ¡MESTNI ŽENSKI ODBOR SZDL V KOPRU se zahvaljuje vsem, ki so .pripomogli s svojim sodelovanjem, da je svečana akademija v koprskem Ljudskem .gledališču tako lepo uspela. Zlasti se zahvaljuje pevskemu društvu »Svoboda« za lepo zapete pesmi, mladinkam »Partizana« za izbrano točko »Polka«, tov. Vuki Hiti za njen solo ples ter upravniku Ljudskega gledališča za pomoč pri organizaciji. V pripravah za proslavo Osmega rfiarca so žene mesta Kopra med drugim pridobile tudi 100 novih naročnic za revijo »Naša žena«. Svojim tovarišieam v drugih mestih koprskega okraja želijo tudi vsaj toliko uspeha pri delu, saj je to ena izmed njihovih obveznosti, ki so si jih zadale na sestankih. xxx Žene ¡iz PREDJAME nam pišejo, da so svoj praznik proslavile ponosne, da so svobodne in enakopravne. Ob spominih na težka pretekla leta, 30 se počutile srečne, da žive v današnjih dneh. Na koncu proslave jim je mladina pred hišo zapela »Pesem o mladosti«, za kar ee j.im vse žene najlepšo zahvaljujejo. ZbFxñVNISKI KOTIČEK NEKAJ MISLI O KONČANI EPIDEMIJI INFLUENCE Sedaj lahko rečemo: srečo smo ■imeli, težjih obolenj ni bilo. Spomladi leta 1951 je bilo veliko huje. Influenca je bila takrat hujša in obolenje je trajalo tudi dalj časa. Te dni pa še oboli sem pa tja marsikdo za Influenco, vendar smatramo, da je epidemije konec. Zadovoljni smo vsi: predvsem listi, ki so oboleli, seveda pa tudi edravniki. Nekaj pa bi imel le pripomniti ob koncu epidemije. Lahko rečem, da smo zdravniki obiskali na domu vse bolnike, ki uživajo brezplačno zdravstveno zaščito. Kratke so bile naše noči — če smo jih sploh imeli in ni nam žal, da smo žrtvovali toliko Časa za obiske na domovih. Vendar pa vse le ni bilo v redu. Večkrat so prihajali zavarovanci, oziroma njihovi svojci in zahtevali takojšen pregled na domu ter niso hoteli ra-lumeti, da moramo dopoldne najprej opraviti svoje delo v ambulanti in da šele po tem času lahko prihajamo na dom. Slišali smo godrnjanje, češ zakaj pa plačujemo »kašo«, ali moramo pustiti človeka umreti in podobno. Nikdar nismo imeli na Koprskem .toliko krajevnih ambulant, kot jih imamo danes. Skoraj vsak ima priliko, da pride na pregled, če že ne v svojem kraju, pa vsaj v svoji občini. Ko smo delali statistiko o oprav- ljenih obiskih ma domu, smo opazili, da smo obiskovali skoraj izključilo tiste, ki že itak uživajo brezplačno zdravstveno zaščito — ostalih je bilo bore malo. To ni prav, saj v primeru epidemije uživajo vsi prizadeti brezplačno zaščito. Zgodilo se je, da smo po trikrat v enem dnevni prišli v isto vas. čeprav bi lahko z eno vožnjo pregledali vse bolnike. Stroški prevoza so s tem narastli, obenem pa smo zdravniki izgubili veliko časa in nismo mogli iti v kak drug kraj, kamor so nas tudi klicali. Nekaj se morajo prizadeti zavedati: terenski zdravniki smo praktično vedno 24 ur dnevno v službi. Ob vsakem času dobi lahko zdravnik poziv za obisk na domu in se mu skoraj vedno odzove. Na koncu bi pripomnil še to, da imamo že dalj časa urejeno nedeljsko dežurno službo, ki traja od sobote od 15. ure popoldne do ponedeljka zjutraj do 7. ure. V centralni ambulanti v Kopru (v prostorih Zavoda za socialno zavarovanje) je čez nedeljo vedno obešena tabla, na kateri je napisano 'ime dežurnega nedeljskega zdravnika. Dokler ne bomo imeli svojega lastnega zdravstvenega doma, dežura zdravnik ob nedeljah vedno za koprski zdravstveni okoliš v bolnici v Kopru; za izolan-»ki zdravstveni okoliš v bolnici v Izoli in za piranski zdravstveni okoliš v bolniei v Piranu. Dr. P. H. BERTOKI V 'dvorani zadružnega doma, ki smo jo v zadnjih mesecih precej uredili, se je zbralo na predvečer osmega marca precejšnje število vaščanov in okoliških prebivalcev. O pomenu mednarodnega dneva žena sta govorili dve tovarišiei v slovenščini in italijanščini. Na sporedu so bile tudi zborne recitacije, dve igrici in dvospevi. XXX Tečaja za prvo .pomoč se udeležuje 26 mladink, ki marljivo sledijo pouku. Predavanja so dvakrat tedensko po dve uri. Udeležba na na predavanjih je zelo visoka. ŽENE NA POSTOJNSKEM ZA SVOJ PRAZNIK 'Po vsem kraju so- bile lepe proslave dneva žena. Posebno ugodno je bilo, da je Osmi marec padel ravno na nedeljo, kar so žene lahko izkoristile za obširnejše prireditve, ki so se ponavadi zaključile s plesom. Čisti dobiček od prireditev so namenile v dobrodelne namene. Tako je bilo v Šmihelu na Krasu— Dolane, v Bukovju pri Postojni, v Prestranku, na Pivki, tako je napravila sindikalna podružnica tovarno v Neverkah, kjer so zaposlene skoraj samo žene, itd. xxx Organizacija žena v Planini in Lazah sta priredili skupno proslavo. V nedeljo sta pred nabito dvorano dali lep kultumo-umetniški program. Zlasti veliko priznanje jo doživela folklorna skupina iz Laz, v kateri so plesale že tudi nad 50 let stare žene v narodnih nošah. Za svojo požrtvovalnost zaslužijo vse priznanje. j xxx Žene .iz Loške doline so v nedeljo v okviru proslave svojega praznika priredile v Starem trgu tudi igro. »Svet brez sovraštva«. Prireditev je bila zelo dobro obiskana in gledalci zelo zadovoljni. xxx Izkazalo se je tudi KUD na Uneu pri Rakeku, ki je v nedeljo v okviru proslave dneva žena dalo brezplačno predstavo mladinske veseloigre »Pogumni krojaček«. Primer zasluži vse priznanje in je znak nesebičnega sodelovanja med organizacijami. xxx Prav tako je odsek jelšanskega KUD iz Novokračine pri Ilirski Bistrici v nedeljo prikazal v Jel-šanah žaloigro. Desetnik in sirotica, ki jo je polna dvorana gledalcev spremljala z velikim zanimanjem in bila zelo zadovoljna z izvedbo. xxx V Knežaku pa je KUD »Miroslav Villiar« naš stari znanec, ponovilo pred hvaležnimi gledalci, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička, Finžgarjevo dramo »Naša kri«. Požrtvovalnim igralcem je v veliko zadoščenje, da so tudi oni prispeva-li svoj delež k prazniku dneva žena. xxx Prav posebno pa so se odrezale postojnske žene, V nedeljo popoldne so imele v Kulturnem domu lepo proslavo z bogatim programom. Po govoru o pomenu praznika so nastopili mali Cicibani iz DID s pesmijo in reeitacijo, kvintet 3. razreda osnovne šole, folklorna skupina in kvartet SKUD »Stane Se-mič-Dakl« ter več recitatorjev. SeSs & fjg «K (I w ' ' :■.: - i';/;« m I im» ■ ffliillt da se na njejovem kroju ne pozna letnica. Razen teja je to tudi najprimernejši kostum 2a močnejšo postavo. Imamo potem še francoski kostum, ki je čisto ženski po krojn in okraskih: ramena so bolj nagnjena, kroj izkazuje črte v razne smeri, jopica je kratka, večinoma z ozkim pasom, bočni deli nekoliko odstopajo, rokavi »o spodaj bolj široki, večkra) pa so tudi široki zgoraj, spodaj pa ozki. Francoski kostum pristoja slasti visokim, vitkim po-rtavEm. Preglejmo svojo garderobo, prezračimo spomladanski plašč in kostum, ki nam morda že služi nekaj let, oglejmo si ga pri sončni svetlobi od vseh strani in bomo morda z veseljem zapazile, da le še ni tako napačen, kakor se nam je to zdelo konec jeseni, ko smo ga odložile. Malo ga bomo prenovile, kako malenkost popravile, pa bomo zopet lepo oblečene. Bolj se moramo zamisliti, če smo se odločile, kupiti novo bl3go. Klasični angleški kostum, moškega kroja, zavzema še vedno svoje važno mesto. Ima dragoceno lastnost, da smo v njem res dobro oblečene in V RIMU BO AMERIŠKI VELEPOSLANIK GOSPA CLARA BOOTHE LUCE Gospa Clara Bootlie Luce je imenovana za 'ameriškega veleposlanika v Rimu. Svojo službo bo nastopila meseca maja, ko bodo končane v Italiji parlamentarne volitve. Ves svetovni tisk, zlasti pa italijam- Način pleče je tako e-nostaven, da ga lahko plete tudi vsaka začetnica. Praktična pa je zlasti za mrzle dni, ali če moramo zaradi bolezni ostati v postelji. Pletenje začnete (slika št. 1) na debelih, lesenih pletilkah št. 9, na katere nasnujete 200 zank in ple-tete 20 vrat 2 desni, 2 levi. Potem nadaljujete na pletilkah št. 2 in pol, in sicer 120 vrst, nakar nasnujete na obeh straneh še 60 zank (slika št. 2), tako da jih je vseh skupaj 320, in pletete 140 vrst. Nato končate na obeh straneh, na vsaki strani po 60 zank ln pletete preostalih 200 še 120 vrst. Takrat ponovno vzamete pletilke št. 9 spletete 20 vrst kot na začetku in pletenje končate. Zdaj vzamete zopet pletilke št. 9 in na robovih rokava nasnujete 70 zank, ki jih pletete skozi 20 vrst. Na sliki št. 2 vidite, kakšno je končano pletenje. Ko ga polikate, ga po robovih sestavite in dobite sliko št. 3 odn. 4. Ko jopico oblečete, ne bodo več robovi, pleteni na debelih pletilkah, ob strani, ampak bodo pod rokavom počez na spredniem delu, hrbet bo daljši kot sprednji del, rob okoli vratu pa bo kot Sal-ovratnik. ski, se je obširno razpisal o tem imenovanju. Demokratični svet odobrava, da postavlja prezident Eiseriho-vver izkušene ženske na razna vodilna mesta. Ne manjka pa tiudi pikrih pripomb, da je ravno za veleposlanika v Rimu imenoval žensko. Gospa Clara je hči skromnega nevv-yoirškega goslača in njen prvotni poklic je bil novinarstvo. Kmalu pa se je uveljavila tudi kot pisateljica dramskih del, zlasti satiričnih in pro-■linacističnih komedij, ki so jih uprizorili na Broadvvayu. Pravijo, da gospa Clara še danes veliko piše. Kot vdova se je seznanila s Henry-jem Robinsonom Luce, direktorjem največjih ilustriranih časopisov na svetli (Life, Time in Fortune) in se z njim poročila. Družina Luce je bila baje v tesnih stikih z Eisonhovverjem. Gospa Clara je bila kot katoličanka in goreča pripadnica Republikanske stranke že dvakrat (1943 in 1946) izvoljena v kongres. V pretekli volilni kampanji je živahno nastopala za Eisenhovver-ja. Pravijo, da je ena izmed petero na jbolj znanih žen sodobne Amerike. Gospa Clara Boothe Luce pa v Italiji ni novinka. Prvič jo je obiskala leta 1939 in se je ustavila predvsem v Rimu. Ko se je vrnila v Ameriko, ni skoparila z duhovito satiro na račun Mussolinija in rimske gospode, resno pa je tudi opozarjala na fašistični totalitarizem, ki ogroža svetovno demokracijo. Po drugi svetovni vojni leta 1945 je vnovič prišla v Italijo kot članica kongresnega odbora za oborožene sile. Dekam Praznik žena smo v Dekanih lepo praznovale vse žene. Proslavo smo imele 11. marca v zadružnem domu ob pomoči učiteljic. Spored je obsegaj več točk, ki so bile dobro izvedene. Pionirski zbor je zapel nekaj pesmi, nakar so sledile dekla-macije pionirjev osn. šole in krajši prizor »Partizanska mati«. Žene same so nastopile z enodejanko »Ča-šica kave«. Najbolj so navdušili mali eioibančki otroškega vrtca s prisTČ-no izvedeno simbolično baletno točko »Pomlad«. Godba na pihala ie vmes zaigrala nekaj koračnic. Ob za-kljtičku so prebrali pozdravno brzojavko piranskih žena. Želimo, da bi žene še naprej tako vneto delovale in nam pripravile še kaj tako prijetnega. M.V. lad 2400 člaaoi Partizana ¥ Postojnskem okraju V nedeljo jo billa v Postojni prva redna letina skupščina "okrajnega telovadnega društva »Partizan«. Delegati iz devetih društev, ki zastopajo skupaj nad 2100 članov (liani 600), so temeljito (pretresali dosedanje delo ter se iporazgovorili o uspehih in težavah. Največji problem jc pomanjkanje materialnih sredstev in prostorov za telovadbo. Seveda se je ¡dalo te težave marsikje prebroditi a večjo samoiniciativo in ne samo s čakanjem na pomoč. Na skupščini so poudarili tudi osnovno slabost društev: slabo poročanje. o delu okrajnemu društvu. Posledica tega je tudi, da o delu društev malo vedo na republiškem centru v Ljubljani, kar seveda društvom saimo škoduje . Po izvolitvi novega odbora, na čelu s predsednikom Jureo, je skupščina sprejela tudi letošnji, delovni plan. Med drugim bodo sodelovala društva na akademijah 25. maja, na okrajnem telovadnem in lahkoatlet-skem nastopu, na tekmov anju v košarki, odbojki, namiznem tenisu, ša-lw, plavanju, jahanju in pri organizaciji primorskega prvenstva v namiznem tenisu. B. R. NEKAJ BESED O KOPRSKEM PARTIZANU Govore, da je koprski Partizan zelo agile/i, v čem je ta agilnost pa pravzaprav nihče ne ve. Da pa ne hoda nekateri, mislili, da so vse. skupaj samo govorice, bomo prekinili s trdovratnim molkom in odslej naprej pogosteje seznanjali naše članstvo, somišljenike in prijatelje telovadbe o našem delu, uspehih in, če bo potrebno, tudi o neuspehih. Zaenkrat moramo povedati, da imamo vsi polne roke dela. Zlasti je obremenjen vaditeljski zbor, ki je do zdaj komaj zmagoval številne oddelke. Prav te dni smo to težavo nekako premostili, ko je prišel k nam znani telovaditi strokovnjak Miloš Strgar, ki nam bo s svojim obširnim znanjem močno pomagal Naši oddelki so številčno sicer močni, vendar njihov sestav še redno ni povsem normalen. Prevelika je razlika v številčnem stanju med oddelki. Glede na starost so oddelki najšibkejši pri članstvu (10 članov in približno toliko članic), ne-koliko bolje je pri mladincih (okrog 30 mladincev in mladink), najbolje pa je pri najmlajših — pionirjifi, cicibanih in deci. Tega drobiža je toliko, da ga komaj prešteješ. Razumljivo je, da se posveča prav tem oddelkom največja pozornost, saj bomo prav z njimi vse zamujeno popravili. Druga naša velika skrb je pred- Ha letošnjo sezono se moramo bolje pripraviti (Nadaljevanje s 3. strani) če bo dotok gostov prevelik. Tudi na to je treba že sedaj misliti. V Portorožu je še vedno nekaj lepih vil, ki so last narodne imovine in v katerih prebivajo uslužbenci. Te vile je treba čimprej preurediti za potrebe turistične sezone in poiskati prebivalcem druga stanovanja. Prav tako bo treba misliti tudi na to, da bodo med sezono tudi privatniki oddajali sobe za goste. Vse to je seveda začasna rešitev, kajti v prihodnjih letih bomo morali misliti na postopno gradnjo novih hotelov. Ob zaključku bi omenil, da bo treba letos tudi bolje organizirati propagando, zlasti v inozemstvu. Iz propagandnih prospektov mora biti jasno razvidna geografska lega teh krajev, klimaitpki in drugi pogoji, iiaznačene vse turistične točke, oddaljenost med posameznimi kraji, železniške, avtobusne in pomorske zveze, cene penzionov, razne ugodnosti, zabavišča in športna igrišča itd. Vse to mora biti okusno prirejeno in pregledno. Seveda so razen tega važni še osebni stiki z raznimi tujimi potovalnimi uradi, katere pa naj vzdržujejo ljudje, ki imajo o tem že potrebne izkušnje. vsem v velikem nesorazmerju telovadcev glede socialnega sestava. To je predvsem pri članih in mladincih. Medtem ko so dijaki in uradniški sloj dobro zastopani, nikakor še nismo mogli prodreti med delavsko in obrtniško viladino. Ob koncu se bomo pogovorili še o nekem vprašanju, ki. ga je treba odločno rešiti. Zvedeli smo namreč, da so nekateri, učenci, italijanskih šol izrazili željo, da bi tudi oni radi. telovadili pri Partizanu. Učitelj pa jim je baje odgovoril, da je telovadba pri Partizanu izključno za slovensko mladino in da je obvezna. Učitelju, ki je dal tak odgovor, bi radi povedali, da ni telovadba pri Partizanu obvezna za nikogar. Še bolj čudna se nam zdi izjava, da je telovadba samo za slovensko mladino, saj jo je dal človek, ki. živi v naši coni in pozna napore naše ljudske oblasti, da na vseh področjih utrjujemo bratstvo iti enotnost vseh treh narodnosti. Vse naše organizacije so odprte vsemu prebivalstvu, zlasti pa še organizacija, ki nosi ime naših borcev za svobodo — slovenskih partizanov in italijanskih gari-baldincev. Če učitelj in morda še kdo drugi tega niso razumeli, potem je to dobro razumela italijanska de-ca, ki v vse večjem številu vstopa v telovadnico. —i V tretjem kolu koprske nogometne podzveze je pripravilo največje presenečenje moštvo Izole, ki je na svojem igrišču premagalo enega glavnih konkurentov za prvo mesto umaški Odred z visokim rezultatom 8-0. Izidi drugih tekem, ki so se končale brez presenečenj, so naslednji: Aurora — Be.rtionigla 3-0, Pro-leter — Morojan 7-0, Piran — Buje 5-0 in Umag — Jadran 3-1. V nedeljo bodo na sporedu naslednja srečanja (ob 15. uri): v Berto-niigli Beirlnniglia — Izola, v Uinagu Odred -— Piran, v Kopru P.roleter — Buje, v Sv. Jerneju Soline — Umag in v Dekanih Jadran — Aurora. Na šahovskem prvenstvu gimnazije v Idriji je med 15 udeleženci zmagal Ivan Brovč' z 12 točkami. Drugo in tretje mesto si delita Saško Logar in Srečko Bencina. Zmagovalcu je poklonilo šahovsko društvo šahovsko garnituro v spomin na prvo prvenstvo lega zavoda. — V kratkem se bo začel 'turnir za mladinsko prvenstvo Idrije, na katerem bo sodelovalo 12 najboljših šahistov iz vseh idrijskih šol. L. S. xxx Po desetem kolu šahovskega turnirja za prvenstvo Kopra vodi Hribar z 9 točkami (1) pred Šebaljem 6 in pol (3), Petriničcm 6 (2), Klobučarjem 5 in pol (3), Vogričem 5 (3) itd. xxx Na p okraj luškem šahovskem občnem zboru za Primorsko, ki je bil v Sežani, so med drugim sklenili posvetiti posebno pozornost razvoju šaha med pionirji. Po gimnazijah in šolah bodo organizirali šahovske krožke in tekmovanja. Z novimi vrstami mladih šahistov bo šah na Primorskem dobil vse širšo osnovo kot doslej. Na občnem zboru so prav tako sklenili organizirati številne inošlve-ne šahovske turnirje. Najvažnejši sporedi od 21. marca do 27. marca 19,53 SOBOTA. 21. III.: 13.45 Lahka glasba in objave: 14.30 Jezikovni pogovori Jožeta Pahorja; 18.15 ritmične popevke; 18.30 Morja široka cesta: 19.00 Večerne vesti; 21.00 Radijski roman: Ne.\o »Sirota/ Stina«; 21.30 Obilo zabave oh koncu tedna; UGANITE koliko prebivalcev bodo ob popisu prebivalstva dne 31, marca 1953. našteli v sežanskem okraju. Za orientacijo nekaj številk: Po podatkih popisa iz leta 1948. je bilo na današnjem področju OLO Sežana skupaj 33.247 prebivalcev. Od teh 16.149 moških in 17.098 žensk. Upoštevajte, da je v letih 1948— 1950 odšlo iz okraja precej delovne sile v industrijske centre. Za rešitve, ki se bodo najbolj približale rezultatu popisa, razpisujemo naslednje tri NAGRADE v skupnem znesku 5000 dinarjev 1. za skupno število prebivalstva din........ 2000 2. za število moških din . . 1500 3. za število žensk din . . . 1500 Odgovore pošljite na dopisnici do 3. aprila 1.953. Okrajni komisiji za popis prebivalstva pri OLO Sežana — Sežana Nagrade bodo izplačane 15 dni po uradnem popisu. Okrajna komisija za popis prebivalstva OLO Sežana 22.00 Od sobote do sobote. — NEDELJA, 22. III.: 8.30 Za naše kmetovalec, 9.00 Mladinska oddaja: Ke-kec. pravljica iz slovenskih eora: 13.45 Glasba pr, željah; 15.00 Z mikrofonom med našim ljudstvom: Istrska obala vabi...; 15.20 »Po polju pa rožice, cvetijo« ... Spored domačih pesmi; 15.40 Zabavni orkestri: 16.30 Slušna igra: Jurčič — »Sosedov sin«. Izvaja RIS Ljubljana: 18-30 Slovenska pc.sem ob slovenskem Jadranu: 19.00 Večerne vesti. - PONEDELJEK, 23. HI.: 11.00 Igra orkester JLA iz Portorož p. v. J. Jankoviea; 11.30 Žena in dom; 13.45 Lahka glasba in objave: 14.30 Iz športneea sveta; 18.15 Melodični kovač: Pisan spored zabavnih melodij; 19.00 Večerne vesti. — TOREK, 24. II.L: 13.45 Lahki glasba in objave; 14.30 Strani naše zgodovine; 18.15 Ritmi za klavir; 18.30 Jezikovni pogovori; 18.40 Koncert orkestra »Tamburica« iz Pittsbirrga; 19.00 Večerne vesti; 20.00 G. Pucci-ni »La Boherne« opera v 4 slikali; 22.00 Razvedrimo se s .plesom. — NOVO PODJETJE »ELETROKROM« Postojna, Tržaška cesta [Vojkova] 13 po konkurenčnih cenah popravlja radioaparate, ojačevalce in v e vrste električnih apara ov I— .... ■ - . :- -:■-■■■ ■ -■ ■ ' ' .' 1 TRG0VSI0 PODJETJE PIRAN Vam nudi ¡bogato izbiro čevljev po znižanih cenah samo do 25. marca, s POHITITE' Muj duobr znane Grgurjev Juože s Krasa me je uondan povabu, nej pridem Ije.tos kej .h njemu, de jc jemu ,prou dobni bendimu terana. Z Jnožetoin se poznava še z unih Ije-pih cajtov, ko sva se skep klatla po Galiciji. Juože še dandanes ne muo-re pozabet tisteh starch cajtou, ku jc njegova Žcfa «nesla u Trst jajca, klobase jen pršute, zdej pej je iuse naruohe, so prou frdamani, zatu kr muoreju vse doma .pojest. Polemen-t.ou se mi je, da je muogu lani prodat anu kuozu zaradi šuše, zdej jc pej muogu še la .dragu ubel, če ne bi njegov sin, ki djela u javi, še »uotručjih« doklad ne duobu. Taku su muogli tedi drugi narest, zatu kr sen vidu ipouhno kuož po vasi. Zdej pe/j se nee ne čudem, da je mu orala država plačat 90 miljnonou preveč otroškeh doklad. Ku sen Joužetu vošču use najbulj-šo in sen po bljižnieah šeu naprej po Krasu, sen se skuorej ustrašil. Vidu sen ane ledi, ki so ku naumni korakali po njivah gor jen dol. Mislil sen si, kaj za amga vraga djelaju ti ledje ponoči na ipulji. Stuopu sen zraven in prasam. »Dauk bo zdej, kmkr pravejo na katastr, jen sen šou, da zmjeren sosedove njive jen mu preštejen trte, zatu kr se mi zdi, da £e je komisiji še prc-ci zlagou«. Ustavu sen se še maki u, Senaduo-leh, kr ane je zanimalu, kaku živijo tam moji znanci. Prauli so, da je njeh odbornik strašno vnjel gospodarstvenik. Uondan je sklical sestanek, de su laliku p os ta/uili novega mje/.narja, kr se je ban, de bi brez mježnarja Senaduole propalc. Kdu bi pej pole rešavau Jjetnu pred šnšo in t.uočo z zuonenjeni in eoprmjami jem jem itailou snječu. Praveju, de su se tisti ki bi umorali kej reč h temu, iskrili, da se jem ne bi blo treba pole zaguvairjet prod lorgaiiizaai-ju. Muorda pej bo de tn ami mjež-tiar priklicou strjelu z jasnega, ki bo takim odbornikom u pamet po-svjotla. Kr.ašeueou sen .se limali naveličou, stuopu sen u Šc-žana na antebus. Na rižanskem bloku njesm marou čakat useh ledi, zatu sen jo kar na kurto udaru k Sv. Antuoni — ne k svetniki, kr ga ne obrajtam taku, kukr ga kašne žje.nske, ki mu znosiju luse parklje, uhlje en druge svinjarije — šou sen n uoštariju jen duobu tam presetnika SIAU »Taku sen rjeveš zaposlen,« mi je začn.u tarnat, »de še sc-stnka nisem muogu sklicat več ku dvakrat u dvjeh ljcteh.« Ku mi je taku jejskou, sen zvjedu, de ga jema njeguova žjcna strašnu rada. Pršla je jen ga obmetavala z usjemi muogočemi Ijep.imi besjedami. »Buli-vari,« sen si mislil, »de bi me moja Juca taku hvaPla» Zgebu bi pr Ied-jeh ves krdilit.« Slišou sen tedi, de jem.aju šaldu pridnega oštirja, ki je u anem mescu napram nad 20.000 kumulaeije. Ledje praveju temu po domače zguba. Jesl 'se na take stvari ne razumem preveč, vem pej, de knniulacija jeno zguba njesta za vkep. Ledje tedi praveju, de taku ne bo šlo naprej. U Berto.keli sen se ustava u u zadružnem dorne. Tam so čakali na sestanek za ta mlade. Muoj duobr znane s Kopra ane je povabu na par-ttklu briškole. Dej anu, dej drugu, sva jegrala dupoudan. Sej je bla ne-djela, jen sen utjegnu. Karte so ble nove jen je šlo le.pu od ruk. Mislu sen si, de je huljše, če se lam naje-grani, kr ti Fratelanci m Kopri ti ne daj.u kart, če ni dopje na mizi. Zraven sen pa gledou, če je muorda kašen časnik na mizi, da bi ledje usej mene brali, jiej ga ni blo. Še-gaimo zadruga rajši kupava karte « Trsti, ku de. bi kupla kej časopisou. Taku sen si mislu še, ku sen šou po puoti prati Kopri. Tam pr kmetijski šuli me je ustavil an djelouc jen mi je rjeku, de ga buojo »reducirali,!« na posjestvu uod šule. De buo zanj buljše puolc, ku buo duobu pu plače, ne de bi djelou. Povabu pej sen njega jen še druge na predavanje. Rekli so mi, de nej kar sam buo dem na predavanja, uani greju rajši na k v ar tin. Saj tedi ta mladi rajši pileseju, ku de hi se kej naučili. Taku se puole laliku zgodi, de na Škofijah nekateri ta mladi ne znaju niti napisat poštenega zaljubljenega (pisma jen jem umore taka pisma pisat sendesjet Ijet stara žjen-ska. Na Škofijeh so mi prauli tedi, de ne muorejo jemet občnega zbora zadruge, kr so domačini prekomot, de bi prišli vkep. U zadrugi so jemeli prmanklaj zaradi nestrokovnega neznanja, zatu so zdej nekatere poslali na zamreženi tečaj k Sv. Ani u Kuopr (u luknjo). Napuotu sen se u Šmarje. Pr Fie-rogi, kjer praveju, de so vsi buogi, jemaju že dougo cajta na razpolago drobi lee. Usak si ga lahko prvuošči po «n kuos. Lahko bi ga užej zdav-nej prodali, de ne bi djelou sramote Cestni upravi iz Kopra. U Šmarjah jem še ni palu na mi-sn, da bi odprli prodajalnu za znamke, pisma jen dnigu taku raobu. Je-majo cejt jen zatu lahku huodeju po take stvarni u Kuopr. U zadružnem donic so m,i rekli, da nameravajo priredit plesni tečaj za dojenčke, kr če ne, ne veju ti mali kej počet, ku jeh starši nuosejo s sabu na zabave. U S trn j anu so mi prouli, de je uzgojiteljea u otroškem vrtcu šaldo pridna je-n si zna dobro postreč jen naštimat. »Vidte, vidte,« sen djal, »tu se vela pej za.poment.« »Ti, Va-ne, ti, še špuotou bi me rad!« Teu sen še. u Piran pogledat, Se so djelouc,i iz ladjedelnice dobili kvantjer, poj njesen muogu, kr je stari tran-vaj jenm floreneu. Slišou sen, de ga bojo dali u peiizjon. Bom šou pej kašen drugi bo t s helikopterjem. Vaš Vane. OBVESTILO V nedeljo, dne 22. marca 1953 se izvrši v električnem omrežju Jugoslovanske cone STO prehod od dosedanje frekvence 42 Hz na frekvenco 50 Hz. Tehnično izvede prehod frekvence podjetje »Elte«, Izola. Področje trafopostaj Koper—Dekani zadrži začasno dosedanjo frekvenco, toda ne dalje od dveh mesecev. OBJAVA Interesenti, ki želijo, da se jim vključi v hišno uporabo industrijski tok in namesti industrijski števec, naj izvrše pismeno prijavo na Komunalne odseke .pri mestih Koper. Izola in Piran. Prijave bodo reševali odseki za komunale pri mestih Koper. Izola in Piran do meseca junija 1953. Si 'et za gospodarstvo OLO komunale. KNJIGOVODKINJA s trgovsko akademijo in šestletno prakso, išče službo pri večjem podjetju v Kopru ali v bližini Kopra. Naslov v upravi lista'. ŽENSKO ŠPORTNO KOLO ku-p i m. MaruŠič. Ljubljana, Obrtniška 4. MALA DRUŽINA bi sprejela v službo vdovo ali samsko, zdravo in zanesljivo gospodinjo, staro od 48 do 55 let. Ponudile na upravo lista pod »Dobra gospodinja«. Ponudbe sprejemamo do konca tega meseca. KNJIGOVODJA z dolgoletno prakso išče mesto šela računovodstva v gostinskih podjetjih ali mesto knjigovodje v ostalih podjetjih. Ponudbe sporočite na naslov: Dašovic Zlatko, Zagreb, Mandoličina 1. HRVATIN FRANC pok. Jakoba, •rojen 27. L 1912 v Šmarjah, stanujoč istotam št. 61, je izgubil osebno izkaznico št. 17379/7365, izdano od ljudskega odbora občine. Šmarje, in jo razglaša za neveljavno. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko štolfa — Tiska tiskarna »Jadran« t> Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2 — Številka tekočega račfina pri Narodni banki t; Kopru 657-T-162 Letna naročnina 500 din, polletna 25i in četrtletna 130 din.