GLASILO SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE • GLIN NAZARJE IN ZKZ MOZIRJE
MAREC
št. 2
UVELJAVLJANJE USTAVNIH DOPOLNIL JE TRENUTNO NAJOSNOVNEJŠA NALOGA ORGANIZACIJ ZK
IN NJENIH ČLANOV
AKCIJSKI PROGRAM JE SPREJET
Občinska konferenca ZKS je na svoji seji 21. februarja 1972 razpravljala o materialih II. konference ZKJ. Seji je prisostvoval OROŽEN Marjan, član centralnega komiteja ZKS in naš delegat na zasedanju II. konference. Zbranim članom občinske konference je podal uvodne misli, v katerih je ocenil vsebino in potek konference.
Občinska konferenca ZK je bila v kratkem že drugič sklicana. O prejšnji seji smo že objavili članek:
Te dni smo praznovali praznik žena. To je dan, ki nas vzpodbudi, da konkretneje in bolj poglobljeno razmišljamo o položaju žene v družbi in o prizadevanjih naše družbe za izboljšanje njenega |in otrokovega življenja. O tem, kako čimbolj izenačevati pogoje za delo in položaj žena, tistih iz večjih naselij, in tistih iz oddaljenejših krajev — izpod vrhov naših planin, kjer delajo in ustvarjajo žene in matere in od koder prihajajo na delo v dolino.
Resnica je verjetno v tem, da se žena in mater spomnimo preredko. Kakor je prav, da smo jih na njihov praznik počastili s skromnim da-
O nalogah ZK in njenih članov. Drugo zasedanje konference je imelo na dnevnem redu izredno pomemb-
rilom, šopkom cvetja, ali morda celo prostim dnevom, bi bilo še bolj prav, da bi to naredili večkrat na leto.
Za vse nas predstavlja vaš praznik delovno obvezo, da prihodnjič ob vašem prazniku spregovorimo o tem, kaj bomo v delovni organizaciji, tovarni, krajevni skupnosti in vsepovsod drugod storili, da vam čimbolj olajšamo vaš delovni dan. Tako bo dobil dan žena še večji smisel in pomen.
K čestitkam ob prazniku žena se pridružuje tudi uredništvo »Savinjskih novic«.
UREDNIK
no temo. Govorila je o II. konferenci ZKS in o nalogah, ki izhajajo iz akcijskega programa, ki ga je ta konferenca osvojila, člani občinske konference so sprejeli svoj akcijski program, ki ima osnovo v akcijskem programu II. konference ZKJ in ki obvezuje vse krajevne organizacije ZK in aktive ZK v delovnih organizacijah, da sprejemajo svoje akcijske programe, v katerih naj konkretno opredelijo čas in način razreševanja problemov in nalog, ki jim iz akcijskega programa izhajajo.
Konferenca je poslušala tudi o-ceno volilnih konferenc. Iz ocene, ki jo je posredoval član komiteja VENEK inž. Tone, je razvidno, da so volilne konference krajevnih organizacij in aktivov uspele, da so dovolj konkretno in racionalno obravnavale vrsto problemov, ki jih čutijo v svojih sredinah.
V medobčinski svet ZKS sta bila poleg sekretarja občinske konference, ki je že po svojem položaju član tega sveta, izvoljena še VENEK inž. Tone in ZAGER Rudi. V dosedanji mandatni dobi smo imeli v svetu samo dva člana, sedaj pa imamo tri. Do povečanja je prišlo zaradi tega, ker se je medobčinski svet od sedanjih 17 povečal na 25 članov.
Zaradi pomembnosti in vsebinske bogatosti sprejetega dokumenta na seji občinske konference ZK Mozirje objavljamo akcijski program v celoti.
AKCIJSKI PROGRAM
Občinska konferenca ZKS Mozirje sprejema v okviru sklepov na svoji seji 21. februarja 1972 akcijski program, s katerim določa osnovne smeri delovanja in najosnovnejše naloge organizacij ZK v občimi in njenih članov.
Pri sprejemanju programa izhajamo iz Sklepov IX. kongresa, sklepov prve in druge konference ZKJ,
21.	seje Predsedstva ZKJ ter uvodnih materialov in razprave na občinski konferenci ZK. S svojim akcijskim programom se zavzemamo za dosledno uveljavljanje vseh sklepov, ki so bili sprejeti. Mislimo, da (Nadaljevanje na 2. strani)
Ob S. marcu-dnevu žena
(Nadaljevanje s L strani) je nujen najodločnejši boj za razvoj samoupravnih- socialističnih odnosov, v katerih naj ima delavski razred odločilno vlogo v družbi. To je bistvo vsebine boja za radikalnejše nadaljevanje socialistične revolucije, ki stoji v tem trenutku pred ZK in ki jo tudi vse globlje preobraža, krepi njeno vodilno idejno-po-litično vlogo, njeno enotnost in odgovornost za revolucionarno akcij o.
V dosedanjem družbenem razvoju so bili ustvarjeni pogoji za dosledno uresničevanje cilja, da naj postane delavski razred vodeča sila v nadaljnjem razvoju naše družbene skupnosti. Da so bili ustvarjeni takšni pogoji, je bilo potrebno veliko prizadevanj v smeri, da bi dosegli vsestranske in napredne spremembe v družbeno-gospodarski strukturi, rasti materialnih sil v družbi, z u-spešnim dosedanjim razvojem socialističnega samoupravljanja, v krepitvi enakopravnosti narodov in narodnosti, s sprejemanjem ustavnih sprememb in rastjo socialistične družbene zavesti. Zveza komunistov se je že doslej in se mora tüdi v bodoče s svojo ofenzivno politično akcijo v družbi postaviti po robu gibanju in silam, ki ovirajo uresničevanje takšne vloge delavskega razreda. Obenem moramo- kritično o-cenjevati našo prakso in odpravljati slabosti v našem delu.
Tudi dosedanja aktivnost občinske oragnizacije ZK je bila usmerjena v razreševanje in razjasnjevanje takšnih vprašanj, ki jih je pred nas z veliko težo pomembnosti in veljave in v vsej svoji širim postavila II. konferenca ZKJ s svojim akcijskim prorgamom in nalogami članov in organizacij ZK, ki iz njega izhajajo. Naš akcijski program ima v svoji vsebini in pomenu to osnovno nalogo, da konkretizira
vsa tista spoznanja ‘in stališča akcijskega programa II. konference ZKJ, ki jih je potrebno realizirati v naši sredini in na našem območju. Naloge, ki izhajajo iz tega, so naslednje:
—	Druga konferenca ZKJ je naložila vsem članom ZKJ v predstavništvih in samoupravnih organih, da se odločno zavzamejo za uresničevanje 21., 22. in 23. ustavnega dopolnila. Akcijo, ki v tej smeri v naših delovnih organizacijah že teče, je potrebno še bolj intenzivirati. Dolžni smo uresničevati sprejeta dopolnila. To je naša osnovna akcijska naloga. Še posebej pa je to naloga, ki jo morajo realizirati člani ZK, ki lahko s svojim delom v samoupravnih in predstavniških organih karkoli doprinesejo k čimprejšnji realizaciji postavljenih načel. V samoupravnih aktih delovnih kolektivov je treba konkretizirati z ustavnimi dopolnili sprejeta načela, odpraviti vse, ki na kakršenkoli način zavira ali onemogoča odločanje neposrednih proizvajalcev.
—	Temeljne organizacije združenega dela morajo prevzeti vlogo glavnega nosilca vseh oblik samoupravnega združevanja. To seveda na podlagi svobodno izraženih gospodarskih in družbenih interesov neposrednih proizvajalcev. Samoupravna integracija mora temeljiti tudi na nedotakljivi pravici delovnih ljudi v temeljni organizaciji združenega dela, da odločajo o dohodku. Občinska skupščina in delovne oragnizacije, oz. člani ZK znotraj njih, naj proučijo možnosti, ki v zvezi s tem še vedno obstajajo.
—	Če hočemo okrepiti materialno osnovo samoupravljanja, je naloga našega območja, da si odločno prizadevamo za:
1.	Povečanje storilnosti, dohodka in akumulacije z napori delovnih
ljudi v organizacijah združenega dela, in sicer tako, da bomo smotrneje izkoriščali sredstra in ustrezno razdeljevali dohodek;
2.	Zmanjševanje obveznosti gospodarstva;
3.	Izboljšanje likvidnosti gospodarstva;
4.	Z ukrepi, ki so v skladu z u-stavnimi dopolnili, je potrebno z bankami in drugimi finančnimi ustanovami doseči takšne odnose, da se bodo zmanjševale obremenitve in povečala samostojnost organizacij združenega dela.
Vse to bo omogočilo, da bo financiranje postalo prevladujoča oblika v financiranju razširjene reprodukcije.
— Potrebna je odločna akcija za uresničevanje ustavnih dopolnil v sistemu, ustvarjanju in delitvi dohodka. Delovne organizacije so na podlagi družbenih dogovorov sprejele svoje samoupravne sporazume. Naša prizadevanja morajo teči v smeri, da se v bodoče ti sporazumi stalno izpopolnjujejo in spoštujejo.
Svoj prispevek moramo dati k razčlenjevanju načela, po katerem je delavčev prispevek k uspehu in razvoju organizacije, in to s tekočim in minulim delom, edina podlaga za pridobitev osebnega dohodka in pokojnine.
Dohodek organizacij združenega dela je hkrati tudi del skupnega družbenega dohodka. Zato sta delitev dohodka, zasnovana na tržišču, in razpolaganje s tem dohodkom lahko ob samoupravnih in družbenih dogovorih osnova za stabilen samoupravni položaj delovnega človeka, a vendar le tedaj, če bo-' do hkrati veljala načela socialistične solidarnosti in vzajemnosti.
Zagotoviti je potrebno, z akti delovnih organizacij in občinske druž-beno-politične skupnosti, okvire, v katerih se bo načelo vzajemnosti in solidarnosti uveljavljalo za posamezna področja življenja in dela. Med ostalim je potrebno zagotoviti benificiranje najemnin za stanovanja delavcem z nižjimi prejemki, na osnovi programov načrtno razreševati stanovanjsko problematiko tistih, ki nimajo stanovanj in omogočiti šolanje otrokom iz družiti z nižjimi dohodki. Že obstoječi solidarnostni sklad za financiranje šolanja v občini je treba materialno ojačati, da bo kos predstojećim nalogam. Potrebno je posvetiti vso skrb otrokom. To področje ustvarja največje socialne razlike. Zato moramo zelo odločno ustvarjati vse pogoje za enak start otrok (otroško varstvo, izgradnja šolskega prostora). To so naloge, ki obvezujejo člane ZK v vseh delovnih organizacijah, občinski skupščini, sindika-tih in ostalih družbeno-političnih organizacijah. Prispevek komunistov k razvijanju družbene vloge sindikatov mora biti viden. Sindikati so namreč nosilci pobud in akcij za reševanje vprašanj, ki se nanašajo (Nadaljevanje na 3. strani)
fm
I ^ii
11: II
> H i * 1
—
n c? i» fFT ' "
teJteL
II'
p— Jmm £
»đ ^ I	‘-T v
i
V tem obratu GLIN, kjer so do nedavnega izdelovali embalažo (slika je še iz tistih časov), sedaj izdelujejo vezana okna in zložljive stopnice
AKCIJSKI PROGRAM JE SPREJET
(Nadaljevanje z 2. strani) na razvijanje sitema dohodkovnih odnosov, položaj delavcev, združeno delo ter odnose med samoupravnimi združenji na podlagi solidarnosti in vzajemnosti. Vodstvo občinske konference ZK in občinskega sindikalnega sveta naj v tej smeri ukreneta vse potrebno.
Razvijati je potrebno različne skupne institucije solidarnosti. Preko njih je mogoče izvajati družbene akcije, preko njih bo lahko zagotavljati sredstva za pomoč delavcem v organizacijah, ki bi eventualno zašle v težave.
Politika dohodka naj zajame tudi dohodke, ustvarjene z osebnim delom, s sredstvi, katerih lastniki so občani ter dohodke od premoženja. Delovni ljudje, ki delajo 'z lastnimi
Takšnega in podobnega dela bo v Nazarjah čedalje manj
sredstvi, morajo imeti povsem enak družbeno gospodarski položaj in načelno enake pravice ter obveznosti, kakor delavci, ki delajo v združenem delu z družbenimi sredstvi.
— Z vztrajnim delovanjem je potrebno odpravljati vzroke za nastajanje socialnih razlik. Za takšne smatramo: neutemeljene razlike v dohodkih delavcev istih poklicev v različnih panogah in grupacijah, gospodarsko nestabilnost, neenake pogoje za ustvarjanje dohodka, neučinkovit davčni sistem in davčno politiko, privilegije, dohodke brez ali mimo delovnega razmerja in dela, zlorabo družbenih sredstev in premoženja, neenake družbene pogoje za približno izenačen razvoj in izobraževanje itd.
Potrebno je izdelati merila za ocenjevanje družbeno nedopustnih socialnih razlik. Z organizirano družbeno akcijo, politiko ustvarjanja in delitve dohodka, davčno politiko in drugimi ukrepi gospodarske in so-
cialne politike ter sistema je potrebno onemogočiti zaslužek, privilegije in druge ugodnosti, če niso zasnovani na delu. Nezakonito pridobljen dohodek je- potrebno odvzeti. Komunisti v inšpekcijah, davčni službi in drugih službah, skupščini in občinski upravi, občinskih organih in institucijah, v organih samoupravljanja in na vodilnih delovnih mestih so se dolžni odločno zavzeti za dosledno izvajanje predpisov in samoupravnih aktov, dolžni pa so predlagati tudi nove ukrepe in akcije v svrho preprečevanja neutemeljenih socialnih razlik.
S takšno opredelitvijo v tsmeri razreševanja nastalih socialnih razlik v nobenem primeru ni ogroženo delo na zasebnih proizvajalnih sredstvih in dohodek, ki je rezultat takšnega dela.
—	Že pričeto aktivnost delovnih organizacij in družbeno-političnih organizacij v smeri dopolnilnega družbeno-ekonomskega in idejnopolitičnega usposabljanja je potrebno z vso širino nadaljevati. Jasno in odločno se zavedamo dejstva, da le strokovno usposobljeni delovni ljudje pomenijo perspektivo v pogledu večanja proizvodnje in njene kvalitete. Prav tako pa se zavedamo, da brez ustreznega nivoja druž-beno-ekonomske razgledanosti v našem sistemu delavskega in družbenega samoupravljanja ni mogoče hitreje naprej. Le takrat, ko bomo neposrednega proizvajalca oborožili z vsem potrebnim znanjem, lahko pričakujemo in programiramo še hitrejše jačanje širine in globine samoupravnih odnosov znotraj delovnih organizacij in občinske družbe-no-politične skupnosti.
—	V občinski organizaciji ZK je
potrebno radikalno menjati sestav članstva v smeri krepitve prisotnosti delavcev. Ugotavljamo, da je vse premalo neposrednih proizvajalcev včlanjenih v našo organizacijo. Tako ugotavljamo tudi za mladino in ženske. V sodelovanju z ostalimi družbeno-poliitičnimi	organizacij a-
mi, še posebej organizacijo ZMS, je potrebno storiti vse, da se stanje popravi.
—	S kadrovsko politiko na vseh področjih je potrebno uveljavljati vpliv delavcev na napredne odločitve, ki se sprejemajo. Pri tem mislimo na odločitve na vseh toriščih dela.
—	V prihodnje je potrebno o metodah in načinu idejno-političnega in ostalega dela v ZK odločati tako, da je zagotovljen vpliv delovnih ljudi. Da bomo to lahko dosegli, se je potrebno posluževati vseh možnih komunikativnih sredstev. V tem pogledu je posebej pomembno glasilo delovnih organizacij in Skupščine občine Mozirje — »Savinjske novice«. Le-to naj v svoji programski usmeritvi v celoti pristopi k izpolnjevanju vloge neposrednega povezovalca med samoupravnimi organi, vodstvi družbeno-političnih organi-
zacij in neposrednimi proizvajalci ter ostalimi občani. »Savinjske novice« in druge oblike ustvarjanja čim bolj neposrednega kontakta med proizvajalci in tistimi organi, ki sprejemajo odločitve, naj doprinesejo k temu, da se bo lahko razvijal ustvarjalni dialog, ki bo imel za posledico odločujoč vpliv najširših delovnih množic na sprejemanje odločitev.
—	Za dosego ciljev, ki so zastavljeni z akcijskim programom, bo potrebna najširša borba članov ZK v samoupravnih organih. O članih ZK, ki ne bodo delovali tako kot to nalagajo principi demokratičnega centralizma, bo potrebno razpravljati in nad njimi izvajati sankcije. Pri tem se seveda izpostavljamo možnosti subjektivnega ocenjevanja, ki ga je treba z argumentirano izmenjavo mnenj onemogočiti.
—	Onemogočiti je potrebno vpliv članstva na formuliranje razprave in politike. V prihodnje se mora pristopiti h kritični analizi sedanje organziranosti, proučiti jo je potrebno predvsem iz principa povezovanja na delovnem mestu.
—	Osnovna naloga našega članstva je politična borba za realizacijo zastavljenih nalog. V zvezi s realizacijo tega je potrebno z vso pozornostjo spremljati eventualno nastajanje nihilizma in podobnim pojavov. S takšnimi pojavi je potrebno radikalno obračunavati.
—	Ideološko-politično delo ZK mora postati permamentna in trajna dejavnost. V ta namen bo potrebno razmisliti tudi o ustanovitvi Delavske univerze ali oddelka pri Izobraževalni skupnosti, ki bo na idejnopolitičnem izobraževanju lahko sistematično in trajno delala. Komunisti v šolstvu bodo morali idejnosti pouka posvetiti mnogo več pozornosti kot doslej.
—	Vodstvo občinske konference ZK bo do konca tega leta skušalo u-stanoviti aktive v vseh tistih delovnih organizacijah, kjer jih dosedaj še nimamo.
—	Akcijske načrte svoje aktivnosti naj sprejmejo vse krajevne organizacije in aktivi ZK. Komunisti morajo s svojim zavzemanjem in spodbudami zagotoviti, da bodo akcijske programe sprejele vse samoupravne organizacije, državni organi, družbeno-politične in družbene organizacije na podlagi akcijskega programa II. konference ZKJ in tega programa, v okviru svojih pristojnosti in svoje odgovornosti.
PIS9MA BRALCEV
ZAHVALA
Najlepša hvala dr. URLEP Francu iz ambulante v Gornjem gradu za požrtvovalnost in humanost do sočloveka. Hvala tudi tovarišema Mirotu in Viliju iz reševalne postaje Mozirje.
ZAVOLOVŠEK Pavla Bočna 19
mmmicE 3
MAREC
19	7	2
V LETU 1972 V MOZIRSKI OBČINI
CENEJŠE ZAVAROVANJE ŽIVINE
Spomladi lanskega leta smo v »Savinjskih novicah« objavili, da zavarovalnica SAVA izvaja reorganizacijo sistema zavarovanja živine. Dosedanji sistem je bil zastarel in ni bil dovolj prilagojen novim razmeram našega družbenega sistema samoupravljanja. Prav to dejstvo je narekovalo potrebo po enotni samoupravni zavarovalni skupnosti za celotno območje občine Mozirje.
Na zborih kmetov je bil tolmačen nov sistem zavarovanja, istočasno pa so bili izvoljeni tudi člani za novo formirani odbor zavarovalne skupnosti. Odbor je izvolil za svojega predsednika tov. Petra Ježa. Odbor šteje 15 članov, ki delajo v okviru sprejetih pravil in samoupravnih načel.
Do sedaj je imel odbor 3 seje, na katerih je razpravljal o celotni problematiki zavarovanja živine. Ve-iik del razprave je bil posvečen ureditvi takšnega sistema zavarovanja, ki bi živinorejcem resnično zagotavljal čimbolj popolno jamstvo za vse nesreče in bolezni zavarovane živine. Obenem pa so razpravljali, kako bi dosegli cenejšo premijo, ki bi bila sprejemljiva za vsakega živinorejca. Pri tem pa ne bi smeFa trpeti kvaliteta uslug in obseg jamstva, nasprotno, da bi se to še izboljšalo.
Posebej so bili sprejeti sklepi, u-smerjeni na sledeče naloge:
1.	Doseči čim večje zajetje v zavarovanju še nezavarovane kvalitetne živine, kar je eden glavnih pogo-'jev za boljšo izravnavo rizika (razmerje med premijo in odškodnino). Zlasti pritegniti k zavarovanju živinorejce z večjim številom glav goveje živine, saj imajo 10—20 % popusta na premiji (od 5 glav naprej), kar smatramo, da je močno stimulativno.
2.	Vsi živinorejci naj posvetijo vso skrb za preventivno in zdravstveno ■varstvo zavarovane živine.
3.	Tudi pri sprejemanju v zavarovanje je treba posvetiti več skrbi in pozornosti tako, da se sprejme v zavarovanje res samo zdrava in po pravilniku za zavarovanje sposobna živina.
Rezultati skupnih prizadevanj in naporov večmesečnega dela so rodili dobre sadove. Odbor, ki se je sestal 28. januarja letos v Mozirju, je pregledal rezultate v lanskem letu in na osnovi poročila ugotovil:
•	Zavarovano je bilo 1.343 glav goveje živine, 32 konj in 1.804 kom. prašičev pitancev.
•	Premija je znašala skupaj 156.370 din.
•	Odškodnina je znašala 119.819 din. Procent škode znaša 76,60 %.
•	Poginjenih ali zaklanih je bilo 22 glav goveje živine, 2 konja in 25 prašičev.
•	Veterinarskih posegov je bilo 563 pri goveji živini, 6 pri konjih in 230 pri prašičih.
Na osnovi tako ugodnih rezultatov je odbor sklenil znižati premijo Dri goveji živini za letošnje leto za 17 %.
Po novem znaša premija za vsakih 100 000 S-din zavarovane vred-
nosti 2.600—3.250 S-din premije. Razlika je odvisna od popusta z ozirom na šetvilo zavarovanih glav. Kdor zavaruje na primer:
Vrednost živine je čedalje večja.
do 4 glave gov. živ., plača za vsakih 100 000 S-din za v. vsote premija = 3 250. S-din.
od 5 do 10 glav gov. živ., plača za y.;e kih 100 000 S-din zav. vsote premija = 2.950 S-din. cd il glav gov. živ., plača za vsa-
kih 100.000 S-din zav. vsote premija = 2.600 S-din.
Odbor smatra, da bo takšno znižanje imelo zelo ugoden odziv pri živinorejcih in bo krog zavarovancev še povečalo. To pa se bo lahko še bolj ugodno odražalo v naslednjih letih, kar je zelo važno za ureditev in krepitev te samoupravne zavarovalne skupnosti. Sedaj, ko imamo takšno skupnost zgrajeno in utrjeno, moramo vsi podpreti, ker, če se podre, jo je težko zopet na .novo graditi.
Vsakdo, ki še kakorkoli dvomi, naj se obrne na zastopnika zavarovalnice ali na odbornika, ki mu bo dokazal, da je sedaj premija za govejo živino zelo nizka. Višino jamstva pri plemenski živini pa si lahko vsak izbira po želji.
Živinorejci imajo zaupanje v to zavarovanje, kar tudi dokazuje veliko število zavarovanj. Predvsem pa so zadovoljni z uslugami veterinarske službe in zavarovalnice, kar je ugotovil tudi odbor. Da pa bi bilo delo odbora zavarovalne skupnosti, veterinarske službe in zavarovalnice še boljše, prosimo, da nas opozorite na eventualne nepravilnosti in sodelujete s predlogi za izboljšanje našega dela.
Na koncu želimo sporočiti še velike ugodnosti pri zavarovanju prašičev pitancev.
Premija znaša le 3.700 S-din po komadu. Zato pa nudimo enkratno brezplačno cepljenje, vse zdravstvene usluge in plačilo odškodnine zaradi pogina oziroma zakola. Škoda se povrne od teže pri poginu po ceni 800 S-din za kg in do teže 200 kg.
To zavarovanje je močno razširjeno, saj je bilo lansko leto na območju celjske regije zavarovanih preko
6.000	komadov prašičev pitancev, kar je nedvomno dokaz ugodnega zavarovanja.
ZAVAROVALNICA »SAVA« PE CELJE
Odkup mleka v letu 1971
Količina odkupljenega mleka iz kooperacijske proizvodnje se je lani povečala v primerjavi z letom 1970 za skoraj 500.0001, to je za 15 %. 870 kooperantov v mlečni proizvodnji je oddalo zadružni odkupni mreži skupaj 3,656.0001 mleka.
Doseženi uspeh pri odkupu tržnih viškov tega pomembnega živila je sicer razveseljiv, vendar vpogled v strukturo pogodbenih pridelovalcev mleka kaže na povsem drugačno sliko, kii ne navdušuje preveč.
Že samo podatek, da znaša povprečno število krav na gospodarstvo le 2.5, da je povprečni tržni višek mleka na kravo le 16501 in da je potemtakem delež posamezne kmetije v skupni tržni proizvodnji mleka v povprečju komaj. 4.1301, dovoli zgovorno dokazuje, kako slabo
so še izkoriščene proizvodne zmogljivosti v govedoreji in koliko dela nas še čaka. Glede na to, da je prireja mleka glavna proizvodna usmeritev gornjesavinjskega kmetijstva, bo v prihodnje potrebno napeti vse sile, da se stanje izboljša. Pot k temu cilju je edino le v specializaciji gospodarjenja in usmeritvi v tržno proizvodnjo ter v doslednem upoštevanju strokovnosti pri izvajanju vseh agrotehničnih in tehnoloških ukrepov. Prepričljive dokaze za to že imamo. Preusmerjene kmetije, ki predstavljajo 9,4 % od skupnega števila pridelovalcev mleka, že dajejo preko 32 % celotne količine odkupljenega mleka. Med njimi
Pospeševalna služba ZKZ
V BODOČE BREZ PRITOŽB
V zadnjem času je uredništvo »Savinjskih novic« sprejelo precej pritožb na račun tega, da posamezniki dobivajo naš časopis zelo neredno. Včasih se celo zgodi, da ga nekateri sploh ne dobijo. Morda je še kje kašna družina, ki našega časopisa sploh še ni videla, pa čeprav
Kadrovska
Novoizvoljenega političnega sekretarja predstavljamo našim bralcem. Matevž POŽARNIK je poznan večini prebivalcev naše občine, saj je že dosedaj opravljal vrsto pomembnih dolžnosti v javnem in gospodarskem življenju našega območja. Vrsto let je bil načelnik Oddelka za gospodarstvo Skupščine občine Mozirje, sedaj pa opravlja dolžnost strokovnega tajnika samoupravne-ag organa kmetov lastnikov gozdov pri nazarskem GLIN. Po poklicu je gozdarski tehnik.
Ne samo zaradi tega, ker je postal novoizvoljeni sekretar občinske konfrence ZK Mozirje, ampak tudi zaradi tega, ker je konferenca ravno v tem obdobju pričela z obravnavo in razreševanjem nekaterih zelo aktualnih družbeno-ekonomskih vprašanj za našo dolino, smo zastavili Matevžu P. nekaj vprašanj v imenu uredništva.
Uredništvo:
»Kakšne so konkretne naloge občinske konference ZK in njenega vodstva po volilni konferenci, na kateri je bilo govora o programskih o-snovah in dilemah dolgoročnega in srednjeročnega razvoja mozirske občine?«
Matevž POŽARNIK:
»Naša osnovna naloga je, da ojačamo naše vrste z mladimi komunisti in neposrednimi proizvajalci. Dalje, da ustanovimo aktive ZK v tistih ogspodarskih in delovnih organizacijah, kjer jih doslej še nimamo. Vse članstvo ZK je potrebno čimbolj uspešno vključiti v proces dopolnilnega družbeno ekonomskega izobraževanja. V takšen proces se morajo vključiti tudi neposredni proizvajalci, že zlasti pa člani samoupravnih organov. Le tako bomo pripravljeni za izvajanje vseli stališč in ukrepov, ki smo jih v zadnjem času sprejeli.
V kolikor bomo to vse realizirali, bomo naredili kar precej. To velja seveda za prvo obdobje dela občinske konference.«
Uredništvo:
»Konferenca je načela nekatera
izhaja že četrto leto. Uredništvo in izdajateljski svet so te pripombe že dolgo vznemirjale. Sklenili smo, da je treba zadevo takoj in uspešno popraviti. Takšen predlog nam je posredovala tudi krajevna skupnost Gornji grad, ki ji s tem člankom tudi odgovarjamo. S skupnostjo
sprememba
konkretna vprašanja. Kaj lahko pričakujemo v prihodnje v razvoju teh vprašanj ?«
Matevž POŽARNIK:
»Na osnovi uvodnih misli, razprave, ki se je na tej osnovi razvila in zaključkov, ki jih je konferenca sprejela, lahko pričakujemo akcijo članov ZK na vseh mestih kjer delajo. Ves material s konference smo posredovali v razpravo na krajevnim organizacijam in aktivom ZK. Pričakujemo, da se bodo v tej fazi razprave formirale še dodatne pripombe in stališča, ki jih bomo posredovali občinski skupščini, ki se bo morala spoprijeti z nalogami, ki pred njo stojijo in jih tudi realizirati v življenje.«
Uredništvo:
»Kaj se tebi v sklopu teh vprašanj zdi še posebej pomembno ali drugače vprašano, kaj želiš še posebej naglasiti?«
Matevž POŽARNIK:
»Še posebej važno se mi zdi, da se vsfi stvarno vključimo v to, da bomo z najracionalnejšimi rešitvami ohranili naravne lepote našega res lepega območja. Nevarnost, da zapravimo to kar imamo je velika, saj vemo za rezultate in posledice, ki jih s seboj prinaša uvajanje moderne tehnologije v proizvajalnih procesih, itd. Ce nam pri tem uide zadeva iz rok bomo storili nepopravljivo škodo nadaljnjemu razvoju turizma in kmetijstva v Gomjesavinj-ski dolini. Nastala bi prava katastrofa!
Naslednja stvar, ki se mi zdi izrednega pomena pa je sanacija obstoječega stanja v našem šolstvu. Pri tem imam v mislih prostore, v katerih se odvija učno vzgojni proces za našo mladino. Najbrž se bo čimprej potrebno odločiti o uvedbi samoprispevka za izgradnjo šolskih prostorov in otroških vrtcev. Stanje na tem območju je zelo kritično. Trenutno ne vidim nobenih drugih izgledov, da bi lahko obstoječe stanje sanirali z rednimi proračunskimi ali kakšnimi drugimi finančnimi sredstvi.
(Nadaljevanje na 8. strani)
PTT — poslovno enoto Celje, smo se dogovorili, da bomo od te številke dalje naše glasilo razpošiljali preko pošte. Nedvomno si bo s tem marsikdo oddahnil, občinski kurirji, ki so morali »Savinjske novice« raznašati med ljudi (mimogrede povedano: to so delali brezplačno in se jim najlepše zahvaljujemo), oddahnili si bodo šolski otroci in učitelji, ki so nam pri raznašanju nudili veliko pomoč; tudi njim najlepša hvala. Oddahnili si bomo tudi mi, ki smo morali dostikrat poslušati sicer utemeljene očitke. Upamo, da bomo s tem dejanjem ustregli vsem vam, dragi bralci. Upamo, da bomo na ta način še bolj približali naše glasilo vsem tistim, ki jim je namenjeno, to pa ste vi, tovarišica, tovariš. Obenem želimo tudi to, da stopimo še en korak dalje. Naše glasilo naj postane sredstvo javnega komuniciranja, ki naj omogoči ustvarjalen dialog — pogovor med samoupravnimi organi delovnih organizacij, vodstvom občinske skupščine in družbeno-poli-tičnih organizacij in občani. Poslužite se možnosti, ki vam je na razpolago, in napišite v obliki članka vse tisto, za kar menite, da je potrebno popraviti, dopolniti, urediti, spremeniti ali ustvariti.
V	naslovu tega članka smo napisali:	»V bodoče brez pripomb«.
Da, res je tako, to si želimo, pri tem pa imamo v mislih predvsem razpečavanje glasila. Prepričani smo, da bodo tudi v prihodnje pripombe še potrebne, še zlasti bodo potrebne tiste, ki bodo ustvarile ploden razgovor med vami in nami, ki bodo v zadovoljstvo vsem bralcem.
To je naše februarsko presenečenje. Glasilo boste sicer dobili šele v prvih dneh marca, ker smo zaradi dogovarjanj o načinu razpečavanja zašli v malenkostno zamudo. Za naslednjo številko pa vam pripravljamo novo presenečenje, ki bo tudi prispevalo k pestrosti našega glasila.	UREDNIK
Začetniški tečaji za smučarje
V	času zimskih počitnic so šole v sodelovanju z Občinsko zvezo za telesno kulturo organizirale smučarske tečaje za šolsko mladino. Tečaji so bili organizirani v Mozirju, Nazarjah, Gornjem gradu, Ljubnem in v Lučah. Ugodne snežne razmere v času semestralnih počitnic in velik interes otrok za smučanje sta doipriinesla svoje. Preko sto otrok se je naučilo smučanja. Sicer pa obilica snega, s katerim nam je postregla letošnja zima, obeta otrokom še precej smučanja. Tečaje so vodili učitelji telesne vzgoje in posameznih šol in tudi drugi voditelji smučanja.
NA PREDZADNJI SEJI OBČINSKE KONFERENCE ZKS MOZIRJE, TO JE NA VOLILNI KONFERENCI, JE BIL IZVOLJEN NOVI POLITIČNI SEKRETAR OBČINSKE KONFERENCE ZKS. DOSEDANJEGA POLITIČNEGA SEKRETARJA INŽ. VENEK ANTONA JE ZAMENJAL POŽARNIK MATEVŽ.
MAREC 1972
mm novice s
TEKMOVANJE ZA POKAL SLAVKA ŠLANDRA V GORNJEM GRADU
To, nekoč že tradicionalno tekmovanje, smo letos zopet obudili in to z dobro voljo, da bo tako tudi prihodnje in še mnogo let vnaprej.
Predvideni datum tekmovanja je bil 30. I. 1972. In skoraj bi nam vreme vse skupaj pokvarilo. Snega, ki je padel že dva dni prej, pa tudi na sam dan tekmovanja, je bilo toliko,
Zmagovalka med mladinkami, PAVLIČ Anita iz Nazarij
O delovanju vodstva tekmovanja ni bilo pripomb, celo obratno, »Gor-njesavinjski smučarski klub«, ki je tekmovanje izvajal, je za svoje delo sprejel pohvalo predsednika občinske konference ZMS
da smo resno razmišljali o tem, ali naj tekmovanje izvedemo ali ne. Na koncu koncev se je le vse obrnilo na bolje — tako vreme, kot tudi splošno razpoloženje med organizatorji in tekmovalci.
Progo, ki so jo domačini že v soboto z velikim trudom pripravili, je sneg preko noči na debelo prekril. Vendar z mnogo dobre volje in truda smo progo spet, vsaj za silo, usposobili za tekmovanje.
Vso tehnično plat tekmovanja je prevzela tehnična komisija Zgornje-savinjskega smučarskega kluba. Tako postavitev proge, startanje kontrolo vratič in meritve. Vse to delo je klub strokovno opravil in mu gre vsa pohvala in priznanje za lepo uspelo tekmovanje.
Proga je bila kljub trudu, da bi jo uredili kar najbolje, težka. To so najbolje občutili mnogi tekmovalci, ki so s padci zaključili svoje tekmovanje. Tako je od 58 tekmovalcev prišlo na cilj le 46.
Na žalost organizator ni mogel izvesti še drugega teka, saj je bila že postavitev prve proge dovolj težavna. Vsekakor pa bi bilo tekmovanje, izvedeno v dveh tekih, mnogo realnejše.
v občini. Skratka — za naslednje leto imamo jasen cilj: nadaljevati tradicijo in stopiti iz naših tesnih okvirov.
Razglasitev rezultatov tekmovanja za pokal Slavka Šlandra smo združili tudi s podelitvijo pokalov in priznanj ekipam, ki so sodelovale na občinskem tekmovanju v rokometu, košarki in malem nogometu. Zmagovalci in dobitniki pokalov so:
rokomet: MA Luče košarka: MA Luče mali nogomet: MA Šmartno ob Dreti
Rezultati smučarskega tekmovanja pa so takile: mladinke:
L Pavlič Anita
2.	Drčar Alenka mlajši mladinci:
L Venišnik Tomaž
2.	Ermenc Jože starejši .mladinci L Zamernik Franc
2.	Kramer Jože
Ekipno pa so se uvrstili mladinski aktivi takole: mlajši mladinci
1.	MA Gornji grad
2.	MA »Smreka« Gornji grad
Na tekmovatnju je startalo 58 tekmovalcev
Po končanem tekmovanju smo imeli pri Troboju v Gornjem gradu zaključek. Povabili smo tudi tovariša Sašo Štrbenka, predstavnika ZB. V kratkem nam je orisal pot Šlandrove brigade med vojno, na koncu pa dal tudi nekaj pripomb glede tekmovanja. Vsekakor smo vsi njegovega mišljenja, naj bi to tekmovanje bilo res vsako leto — skratka — postalo naj bi tradicionalno. In še na nekaj nas je opozoril tov. Sašo. Predlagal je, naj bi to tekmovanje razširili iz občinskih o-kvirov. Vsi smo tega mnenja. Premostiti pa bo treba največjo težavo — pomanjkanje denarja. Zatorej bi se bilo treba povezati z drugimi družbeno-političnimi organizacijami
starejši mladinci L MA Luče
2.	Planinsko društvo Luče Tako smo zaključili tekmovanje — vsi z mislijo, da se drugo leto ponovno srečamo.
OK ZMS Mozirje
PO UGODNI CENI PRODAM MOLZNI STROJ ALFA LAVAL
BLATNIK Ivan Žlabor 15 p. NAZARJE
UPOKOJENCI MOZIRSKE OBČINE SO ZBOROVALI
Občnega zbora, ki je bil 13. novembra, se je udeležilo 18 od 22 voljenih delegatov iz vseh podružnic po krajih v občini, ki so zastopali Okrog 1.862 upokojencev in med njimi 1.510 članov. Vsebinsko plodna razprava, h kateri je bogato prispeval tovariš Janez Goršič, predstavnik KZSZ Celje, je privedla do nekaterih nalog, ki jih bo moral novi občinski odbor uresničiti. K uresničitvi splošnih zahtev, ki so vezane na vsakoletne spremembe predpisov, so bili izglasovani predlogi z zahtevo po uresničitvi. Nekaj nalog je vezanih na probleme, ki nastajajo v domači sredini in ki jim je v prihodnje treba posvetiti več pozornosti, ker so z večjim posluhom kot dozdaj rešljive.
V interesu javnosti, ki naj spozna, koliko društva upokojencev sama prispevajo k posameznim rešitvam in zaradi kontrole dela, poročamo o naslednjem:
STANOVANJSKA VPRAŠANJA U-POKOJENCEV rešuje Komisija za stanovanja DU Mozirje, ki je do 31.
8.	1971 odobrila 380.000 din za nakup družinskih stanovanj, a za u-šposobitev družbenih objektov in za adaptacije stanovanj v družbeni lastnini 551.000 din. Po končanih delih bodo društva pridobila 4 nova in 13 adaptiranih stanovanj. Za novogradnjo 24 stanovanj v zasebni lastnini je komisija odobrila kredite v znesku 169.000 din in za adap-
tacije 127 stanovanj zasebnikov 457.200 din.
V letih 1967 tj. od začetka dela komisije do tega leta, je komisija prejela 199 prošenj. Negativno rešenih je bilo 48, največ takih, da so prošniki sami odstopili od zahtevka. Nekaj jih ni izpolnjevalo pogojev po pravilniku RZSZ Ljubljana. Po tem pravilniku bi morali nameniti zasebnim gradnjam samo 10% od razpoložljivih sredstev, mi smo jih namenili 37 %. Družbeni gradnji smo namenili 57 % in s tem pridobili bogat družbeni stanovanjski sklad. Morda bi lahko v družbeno gradnjo usmerili še več, če bi uspeli iz raznih virov v občini zbrati odgovarjajočo družbeno udeležbo. Domovom upokojencev nismo odobravali dotacij ali kreditov zato, ker ni pogojev za gradnjo doma upokojencev. Drugam se naši upokojenci ne želijo seliti. V prihodnje se nam odpirajo neke sicer omejene možnosti udeležbe pri gradnji doma upokojencev na Polzeli. Uspešno smo se vključili v reševanje borčevskih vprašanj, saj smo upokojenci borcem NOV rešili 81 prošenj in odobrili 389.000 din kreditov.
Dolžni smo seznaniti članstvo, da se pojavlja v razpravah o bodočem kreditiranju stanovanj več oblik, ki vsaka zase zahteva enotno slovensko politiko kreditiranja. Najmočnejša težnja je, da bi se ves denar zbral v občini, kjer občani živijo.
Žirija za podeljevanje Priznanja OF pri Občinski konferenci SZDL Mozirje
POZIVA
vse zainteresirane delovne in druge organizacije, krajevne organizacije SZDL, samoupravne skupnosti, občane in druge, k vlaganju predlogov za podelitev
Priznanja OF v letu 1972
Priznanje OF se podeljuje za posebne družbeno-politične, znanstvene in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posameznikom, družbenopolitičnim in drugim organizacijam. Podeljuje se vsako leto ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda, 27. aprila.
Priznanje OF se podeljuje tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in so s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbe-no-političnega sistema, socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa na dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja.
Predlog za podelitev Priznanja OF lahko poda vsaka pravna ali fizična oseba.
Predloge je treba obrazložiti in predložiti potrebno dokumentacijo, če ta obstaja.
Žirija sprejema predloge za podelitev Priznanja OF v letu 1972 do Vključno 31. marca 1972.
Predloge z obrazložitvijo je treba poslati na naslov:
OBČINSKA KONFERENCA SZDL MOZIRJE,
ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJA OF
Občni zbor RO DU SRS je argumentirano preanaliziral težnje in iz podatkov o gibanjih prejšnjih občinskih skladov ugotovil, da obstaja resna nevarnost, ki bi upokojence porinila ob stran pri planiranju in graditvi stanovanjskih površin v občinah. Zato je zavzeto stališče in zahteva, da se denar za kreditiranje stanovanj upokojencev še vnaprej zbira pri republiki. Pretaka se kot dozdaj po občinah in se s tem omogoča namensko trošenje, večjo koncentracijo za solidarne posege in hitrejše obračanje. Del denarja naj bi se stekal v občinskem skladu, izključno za intervencije v zasebni gradnji. Ves ostali denar bi služil dvema osnovnima dejavnostima, tj. za družbeno gradnjo in domove u-pokojencev. Edino ta način bodoče gradnje zagotavlja zbiranje bogatega, in kar je najvažnejše, stalnega upokojenskega fonda stanovanjski je neprenosljiv na potomce.
SKRB ZA UPOKOJENCE IN STARE SPLOH je slaba. Spričo splošno urejenih razmer in dobrega življenja občanov, močno opada čut solidarnosti in spoštovanja starih. Društva sicer posvečajo skromno pozornost starim in bolehnim, vendar se ta začenja in končuje ponavadi s preskromnimi obdaritvami, kar niti ni bistveno. Ne moremo priti do društvenih prostorov, ki so nujno potrebni. Naj ne bi bilo nobenega od osrednjih krajev v občini, ki ne bi zmogel skromno opremljenega prostora, namenjenega stalnim sestankom in sestajanjem starih in središču tistih družabnih dejavnosti, ki lajšajo prenašati vse mogoče težave starih ljudi.
S sindikati, katerih kolektivni člani smo, smo prav zdaj začeli akcijo, da se upokojenci uveljavijo v stikih s podjetji in drugimi delovnimi skupnostmi, kjer so aktivno delali. Sindikati ne smejo pozabiti na svoje upokojence, še več, ne morejo jih kratkomalo odpisati z odhodom v pokoj, kakor tudi ne vsi tisti, ki odločajo o razvoju in uspehih delovnih organizacij. Zato je sprejeta naloga, da se pojavimo pred vsemi odgovornimi samoupravnimi in političnimi činitelji v delovnih organizacijah do direkcij, da tudi naše delovne organizacije uvedejo stalne stike, preko katerih bi upokojence seznanjali z dosežki in jih občasno gostili ter nagrajevali, kot to delajo nešteta podjetja v drugih krajih in občinah.
Veliko bomo napravili tudi sami.
Na občnem zboru je bil izvoljen nov občinski odbor, čigar predsednik je tovariš Jože Tratnik iz Gornjega grada. Predsednik Komisije za stanovanja je Štefan Skorenšek iz Mozirja. Tokrat so izvršene tudi nadomestne volitve v skupščino zdravstvenega zavarovanja v Celju. Za člana skupščine je izvoljen tovariš Jože Tratnik iz Gornjega grada.
Vlado Košir
PRAZNOVANJE 30-LETNICE JIA
Združenje rezervnih vojaških starešin je lani še posebno slovesno proslavilo 22. december — dan JLA; Občinska organizacija ZRVS je v počastitev 30. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov in 30-letnice u-stanovitve naše- JLA razpisala tekmovanje za najboljše spise po šolah, na katere je najboljši uspeh dosegla osnovna šola Luče.
O nastanku, razvoju in pomenu JLA je spregovoril podpredsednik občinske organizacije ZRVS HER-ĆEK Hubert. Ob tej priliki je predsednik Sveta za narodno obrambo in predsednik Skupščine občine Mozirje DEBERŠEK Jože objavil napredovanja rezervnih vojaških starešin v občini. V višji čin je napredovalo 24 podčastnikov in 33 častnikov.
Predsednik občinskega odbora ZRVS MEJAČ Jože je podelil vojaška odlikovanja za uspešno delo v ZRVS SLATINŠEK Oskarju in BLEKAČ Francu, ter razglasil najboljše spise. Prva tri mesta so pripadla osnovni šoli Luče.
Po svečani akademiji sta Občinski
odbor ZRVS in ZZB NOV pripravila v domu Slavka Šlandra srečanje- rezervnih .vojaških Starešin in borcev Šlandrove brigade. Borci, udeleženci'Šlandrove brigade so dobili spominske knjige te brigade, katere je podelil republiški odbor ZZB NOV Slovenije. Vsi borci, ka-kor tudi rezervne starešine, so bili pogoščeni. Za veselo razpoloženje so poskrbeli »Veseli drenovci« iz Rečice ob Savinji. Takšnih srečanj si naši borci in rezervne starešine še želijo, ker se s tem omogoča izmenjava mišljenj in utrjuje tovarištvo.
Občinski odbor ZRVS se zahvaljuje SO Mozirje, vsem delovnim in družbenopolitičnim organizacij am, krajevnim združenjim RVS, ter posameznim članom ZRVS, ki so prispevali finančna sredstva k nabavi občinskega prapora ZRVS. Obenem se v imenu ZRVS in ZZB NOV občine Mozirje zahvaljujemo vsem sodelavcem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi proslave v počastitev JLA in srečanja borcev in rezervnih vojaških starešin. Mejač
DOMISELNOST V OBEH PRIMERIH
Na Ljubnem ob Savinji, točneje rečeno v Rorah, se ne zgodi vsak dan kaj novega. Zaradi tega je bil zadnji dogodek za prebivalce tega zaselka še posebej zanimiv. Ko so domači fantje »šrangali« nevesto iž Ror, kakor je to običaj pri njih, so ob polnih kozarcih in »Veselih Drenovcih« še dobro daslužili.
Ženin ni mogel odpeljati neveste kar tako, ne da bi nekoliko globje pogledal v svoj žep, veljala ga je kar
50.000	S-din. Roravcem pa se je tudi pošteno oddolžil, kajti denar ni bil v običajnih bankovcih, ampak v kovancih po 10 starih dinarjev in to popolnoma novih. Vreča FAKSHE-LIZIMA ga je bila skoraj polna, in kazalec na vagi je kazal 15,70 kilograma.
Domisleno ali ne!
KADROVSKA
SPREMEMBA
(Nadljevanje s 5. strani)
Uredništvo:
»Ali misliš, da bo v prihodnje potrebna kakšna reorganizacija občinske organizacije ZK, da bi se lahko povečala njena učinkovitost?«
Matevž POŽARNIK:
»Pri tem v dosedanjih razpravah, ki pa verjetno še niso bile dovolj temeljite, prevladujeta dve dilemi. Ena je v tem, da se ostane pri dosedanjem principu organiziranja, to je v krajevnih organizacijah in aktivih ZK v delovnih organizacijah. Druga pa je v tem, da se nekateri nagibajo k temu, da mora biti o-snovna povezanost člana ZK v delovni oziroma gospodarski organizaciji. Na to vprašanje lahko da odgovor samo temeljita analiza razmer in pogojev v katerih ZK v okviru naše sredine deluje. Želim pa. poudariti, da samo eventualna organizacijska sprememba še ne prinaša večje uspešnosti pri delu, večje avantgardnosti, v kolikor ni pogojena tudi s procesom spreminjanja in dopolnjevanja nas samih.«
HERČEK H.
»Savinjske novice izhajajo mesečno — izdaja SO Mozirje, GI.IN Nazarje in ZKZ Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HERČEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 176, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO kemična in grafična industrija Celje
DEŽURNA
SLUŽBA
VETERINARJEV
12. 3. 1972 — LESNIK Tone, Mozirje 19. 3. 1972 — MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji 26. 3. 1972 — LUKAN Drago, Gornji grad 2. 4. 1972 — RESNIK Tone, Mozirje 9. 4. 1972 — MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji
SLUŽBA STALNE PRIPRAVLJENOSTI
Od 6. 3. 1972 od 7. ure
do 13. 3. 1972 do 7. ure — dr. Franc KOCUTAR, Ljubno ob Savinji Od 13. 3. 1972 od 7. ure
do 20. 3. 1972 do 7. ure — dr. Ivan BUT, Mozirje Od 20. 3. 1972 od 7. ure
do 27. 3. 1972 do 7. ure — dr. Franc URLEB, Gornji grad Od 27. 3. 1972 od 7. ure
do 3. 4. 1972 do 7. ure — dr. Franc KOCUTAR, Ljubno ob Savinji Od 3. 4, 1972 od 7. ure
do 10. 4. 1972 do 7. ure — dr. Ivan BUT, Mozirje