Stop za srbske svinje V Slovenijo je prijazno prišla še ena kuga z juga. Delavci pitajo državo Nekateri upajo, da so se sindikati vendarle pričeli organizirati. ZBOGOM SRBOSLAVIJA Špetir okoli novega denarja Stabil, marka, bon, celar, vinar, tolar, lipa ali kaj drugega? TRIPER NA KIRURGIJI Trgovsko podjetje d.o.o. Dobojska 16 (Hudinja), Celje tel.: (063) 31-193 Nudimo vam: - prodaja in obnova zavornih oblog za vsa vozila - rezervni deli za motor IMR Delovni čas od 6.30-14.30 Se priporočamo! Bilač dokazuje nedolžnost Suspendirani ljubljanski atlet bo šel do mednarodnega sodišča. Na piki zaradi zavisti Rako je zasebnik po pol leta pripora pričel na novo. Bolj kot smo samostojni - manj imamo! • • FOTODOGODRI Minuli četrtek zvečer so v nabito polni veliki dvorani Narodnega doma v Celju ustanovili podružnico Svetovnega slovenskega kongresa za celjsko območje. Udeleženci iz vseh občin celjske regije so sprejeli program in statut Konference za Slovenijo in razmišljali o tem, da bi bil sedež SSK v mestu ob Savinji v Mestnem gradu grofov Celjskih. Na Teharjih pri Mlinarjevem Janezu so v soboto ustanovili Delavsko stranko Slovenije. Nova stranka se bo zavzemala za demokratično, socialno pravično in bogato družbo, ki bo oprta na ekonomske svoboščine ljudi, ki živijo od svojega dela. Za prvega predsednika so izvolili Vlada Rančigaja (na sliki levo) za podpredsednika Miloša Pavlico in za tajnika Sama Stupico. Gradnja viadukta pri Babi pod Trojanami se je najprej ustavila zaradi Ingradovih težav z zdrsom mostišča, nato zaradi hladnega vremena, zdaj pa kaže, da bo okleščen slovenski cestni proračun povsem zaustavil nadaljevanje gradnje viadukta in tretjega voznega pasu. • Alpinistično predavanje j TOMO ČESEN • • - računalniško vodena multivizija »SAM« • - 16 mm film »Katedrala Lhotse« • Predavanje bo v Celju, v kinu Union v ponedeljek, 25. februarja ob 20. uri. Predprodaja vstopnic je v prostorih PD Celje, Stanetova 1 • 9 9 MED NAMI Sachs na počitnicah Od sobote se kot gost slovenske vlade na počitnicah na Rogli mudi Geofrey Sachs, znani ameriški strokovnjak za ekonomijo, ki je skupaj z Janezom Drnovškom Anteju Markoviču pomagal zasnovati saniranje jugoslovanske ekonomije. Sachs se je že sestal z nekaterimi gospodarstveniki, v tednu dni, ki jih bo prebil v Zrečah in na Rogli pa naj bi se srečal tudi s predstavniki slovenske vlade in najverjetneje tudi s članom zveznega predsedstva, Janezom Drnovškom. Ob koncu tedna naj bi z njim priredili tudi tiskovno konferenco. Kam gre cestni dinar? Danes naj bi slovenska država dobila letošnji proračun. O njem so že veliko razpravljali in našli tudi nekaj »zanimivosti«. Posebej to velja za cestni dinar. V letošnjem letu se bo namensko zbralo za ceste, skupaj s posojili, okoli 6,8 milijar- de dinarjev. Za ceste bomo porabili 4,9 milijard. Kam bosta šli skoraj dve milijardi? Poznavalci so izračunali, da se bo zlasti zredila proračunska postavka za vojsko, slovensko seveda. Po domače to pomeni, da ne bomo gradili cest, marveč kupovali orožje. To je moč razložiti tudi čisto po vojaško: Če hoče biti Slovenija samostojna, rabi vojsko, oboroženo seveda. Slabe ceste pa so celo zaželene, saj bodo za sovražnike vseh vrst velika naravna ovira. NOVADOBA Nova doba - izdaja podjetje Preše d.o.o., tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. • Naslov uredništva: Celje, Aškerčeva 15, tel. (063) 27-606, 25-331 • Glavni urednik Srečko Šrot, odgovorni urednik Brane Piano • Cena 17 din, mesečna naročnina 65 din • Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455 • Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje • Izhaja ob sredah • Rokopisov ne vračamo IZPADI Je črno belo? Neustrezni pregledi v bolnišnici Špetir okoli slovenskega denarja Triperna kirurgiji Na piki zaradi »favšije« NEGOSPODARSTVO Tekstilindusovega Markoviča ni več Pitanje države ob delavskem koritu OKOLJE Začelo se je - alarm \ Celju MESO Slop za srbske svinje SLOVENIJA Slovensko okno v s\et Železničarji povozili Franca Jožefa Narodova priložnost Draga Slovenija ZLATA SREDINA Minister z miličniki odgnal ministra Gladovna stavka 12 in 13 PISMA Smučarska skakalnica v Velenju 4 in 5 KULTURA Cepetanje po Capudru Slike z nogami 18 ŠPORT Bilač dokazuje nedolžnost 16 Šprintcrka v formi Iz Pordenona v Celje n FOTOREPORTAŽA Kujmo železo dokler je vroče 9 Kako priti noter 13 Med akrobati se ni česa bati 24 Kupite tudi naša stanovanja!________ Po radodarni potezi SO Celje, ki je kupila stanovanje EMO, da bi rešila firmo pred propadom, so se že pojavili novi kandidati. Stanovanja naj bi občini prodala tudi Metka in Aero. V Aeru so celo izračunali, da jim lastna stanovanja prinesejo letno le pol odstotka dobička. Celjski župan je že zaskrbljen, njegov finačni minister pa ne. Prvi se zaveda, da ne bo moč odkloniti novih prosilcev, če so ugodili enemu (čeprav nezakonito kot je ugotovilo ustavno sodišče RS), drugi pa je miren in hladen, ker ve, da občina nima denarja. Imela ga bo le za EMO in to iz proračuna. To, da bi bilo prav, če bi občina imela kar največ solidarnostnih stanovanj, pa je celo res, saj bo čedalje več tistih, ki bodo takšna stanovanja potrebovali. ♦ UGODNOSTI V TEM MESECU: - klinker keramične ploščice po starih cenah še do 1.3.1991 - akcijska prodaja bakrenih žlebov in dodatnih elementov - poroliti vseh dimenzij po ugodnih cenah - nosilci po tovarniških cenah - parket - nudimo možnost nakupa na kredit (tudi za člane stanovanjskih zadrug) il! Tel. (063) 33-421 Ljubečna Celje PITANJE DRŽAVE OB DELAVSKEM KORITU Sindikati se organizirajo Pri dosedanjem sindikalnem organiziranju je postalo kmalu jasno, da sta »vodilna« sindikata pod močnim vplivom politike. Zato tudi ni nenavadno, da sta se ju oprijela naziva Ravnikov in Tomšičev sindikat. Medtem, ko nekateri že načelno ne želijo sodelovati z Ravnikovim sindikatom, ker ga pač vodi bivši vodilni partijski delavec, drugi iz enakih razlogov nočejo biti vključeni v Tomšičev sindikat, ker ga vodi eden od vodilnih socialdemokratske stranke. Verjetno so to osnovni razlogi, da je ob teh sindikatih zrasla cela vrsta samostojnih sindikatov, ki poskušajo igrati vlogo neodvisnosti in samostojne poštenosti. Rakova rana teh združenj je vsekakor v majhnosti in zato slabem vplivu v okviru republike. Tako se pogosto dogaja, da jih enostavno prezrejo. Da bi se izognili temu, so pred kratkim podpisali v Kranju konfederalno pogodbo o ustanovitvi Konfederacije sindikatov 90. Zaenkrat so jo podpisali Obalna sindikalna organizacija, Sindikat pomorščakov Slovenije, Neodvisni sindikat Slovenije Ptuj (znan kot Plohlov sindikat), Sindikat igralniških delavcev in Samostojni kranjski sindikati. Pravijo, da so vrata odprta vsem sindikatom podjetij, panožnim sindikatom, območnim, poklicnim, interesnim in drugim legitimnim sindikalnim organizacijam. Sprejeli so načelo nevmešavanja v pravice vsake članice do samostojnosti. Konfederacijo vodi svet, ki sprejema odločitve s konsenzom in ne more posegati v nobenem primeru v suverene pristojnosti članic konfederacije. Trenutno imajo okoli 50.000 članov, vendar razmere obetajo, da lahko Konfederacija sindikatov 90 hitro preraste v vsaj enakopraven sindikalni faktor Slovenije. Privatizacija in ustava Konfederacija sindikatov 90 je med prvimi ukrepi sprejela pripombe na predlagani zakon o privatizaciji. Da mislijo zares, kaže že zahteva, da se o njegovem sprejetju izvede referendum. Menijo namreč, da bo imel ta zakon za bodoči materialni in socialni položaj delavcev bistveno usodnejše posledice kot pa nova ustava, čeprav je sprejemanje ustave pod precej večjo pozornostjo javnosti kot zakon. Konfederacija sindikatov 90 ne pristaja na enostavno skupščinsko proceduro, saj pomeni, da bodo delavci, ki so nesporno edini ustvarjali obstoječe družbeno premoženje, ob privatizaciji ostali praznih rok. Razlaščeni delavci Bivši razlaščeni lastniki bodo dobili za razlaščeno premoženje odškodnino. Enak odnos zahtevajo tudi delavci. Ob vsem govorjenju o »nelastnini« so bili delavci izigrani, saj gre v bistvu pri njih za dejanske lastnike, vsaj tistega premoženja, ki so ga s svojim delom ustvarili. Sklad za razvoj naj bi sedaj s kupnino za prodana družbena podjetja in prodajo delnic pridobil ogromno denarno premoženje. Bivšim lastnikom bodo izplačali odškodnino. Zakaj ne bi bili na enak način iz tega premoženja odškodovani tudi delavci? Ne vztrajajo pri zahtevi, da je treba delavcem v celoti povrniti vrednost sedanjega družbenega premoženja, zahtevajo pa za delavce vsaj delež v takšni višini kot se predvideva za popust pri nakupu delnic. Tako bi tudi odpadle računice o popustih pri delnicah. Predlagajo, da se delnice prodajajo v načelu brez popustov ali le z minimalnimi popusti, delavcem pa naj sklad izda obveznice za določen delež privatiziranega družbenega premoženja. Pitanje države Sklad Republike Slovenije za razvoj je institucija države. Prenos družbenega kapitala na sklad ne pomeni v bistvu nič drugega kot njegovo podržavljanje. V bistvu gre za dodatno financiranje države še z delom dobička podjetij v obliki dividend na podarjene delnice. Konfederacija sindikatov 90 meni, da ni nobenih razlogov za dodatno pitanje države in 'zato takšen pristop absolutno zavrača. Delež pri dobičku podjetja na podlagi delnic, ki sicer pripada Skladu R Slovenije za razvoj kot formalnemu lastniku, naj bi namenili ali pokojninskemu skladu ali pa delavcem podjetja za trinajsto plačo. Soupravljanje Konfederacija med drugim tudi zahteva delavsko participacijo pri upravljanju podjetij vsaj na nivoju, kakršnega poznajo razvite evropske države. Zahtevajo tudi, da se vprašanja rešijo že v zakonu o privatizaciji, ker tja sistemsko sodijo. Holdingi V odnosu do holdingov, Konfederacija pravi, da gre za sistemski hibrid, ki ga je rodila dosedanja parcialna lastninska reforma. Povečini so nastali samo s knjigovodskimi prenosi kapitala med podjetji v ovkiru bivših SOZD-ov. Sedaj razpolagajo z ogromnim kapitalom, vendar pa nimajo ustreznega organa upravljanja. Gre za ekonomski in pravni nesmisel, ki ga je treba odpraviti z obvezno uvedbo začasnega skrbništva. Samovolja direktorjev Ob zanimivih zahtevah Konfederacije sindikatov 90 dodajmo, da pišoči novinarji opažajo že tragično stanje, v katerem so se znašli delavci. Praksa kaže, da jim ni nobena od obstoječih strank blizu. Komunistična stranka je bila v resnici stranka uradnikov, tako da so si njene naslednice te uradnike tudi primerno razdelile. Ob tem vse po vrsti ženejo vik in krik o napadih na »rdeče« direktorje, praktično pa nihče o napadih na delavce, ki so zaradi politike predhodnikov rdečih strank prišli v položaj, ko lahko sedanje vladne stranke delajo z njimi, kar hočejo. Celo več. Medtem , ko ostajajo delavci ob sindikalni razcepljenosti prepuščeni samim sebi, se direktorji (rdeči seveda, saj drugih praktično ni) organizirajo v klubu Manager in izsiljujejo delavske svete k odločitvam o visokih direktorskih plačah v času, ko delavci večkrat nimajo niti za kruh. Stvari so pogosto pripeljane že prek meja dobrega okusa. Tisti najsposobnejši iz vrha (samo) opevane delavske avantgarde so postali najbolj kruti do razreda v imenu katerega so dolga leta vladali. KONČNO PREMIK, ČEPRAV LE BESEDNI IN NA PAPIRJU Zbogom, Srboslavija! Danes bo za Slovence spet dan »D«. Republiška skupščina namreč razpravlja o - nepooblaščeno so prišli v javnost — novih korakih za odhod iz Jugoslavije. Iz slovenske ustave gre ven vse, kar diši po Jugoslaviji. Demos-krati hkrati hitijo, da iz slovenske ustave odstranijo tudi rdečo zvezdo. Zadnji sestanek v Beogradu, čez dva dni bo nov v Sarajevu, je sicer minil bolj civilizirano. Stenograma sicer ne bomo videli, saj Jovič meni, da bi to škodilo. Ljudje bi namreč lahko opazili, da se je v Jugoslaviji moč tudi kaj dogovoriti. Beograjska seja je pokazala, da imamo zdaj v jugi tri pare rešitev: srbsko-črnogorsko, ma-kedonsko-bosansko in hrvaško-slovensko. To jamči tudi drugačno glasovanje v predsedstvu. Bosanci in Makedonci bodo za Sarajevo pripravili nekakšno vmesno rešitev; med »moderno« federacijo in zvezo samostojnih držav. Glavni problem jugoslovanskih pogajanj je še vedno dejstvo. da mnogi ne morejo razumeti, da suverene republike ne pomenijo zapiranja vase. Pa je resnica preprosta: Najprej moraš biti suveren in samostojen, da se lahko odpiraš navzven. Markovič pa je še vedno sanjač. Čeprav Jugoslavije pravzaprav več ni, še vedno upa, da bo ta postala vse bolj enotna in bo vse več komande v Beogradu. Tako meni, da bo NBJ imela več besede po vsej državi, da bodo mnenja ustavnega sodišča SFRJ izvršljiva (kar bi bilo neustavno, če gre za ustavne določbe republik, o katerih zvezno ustavno sodišče da lahko le mnenje.) Markovič tudi sanjari, da bi zvezni tožilec lahko ukrepal v vsaki jugo občini, pri tem pa pozablja, da bi moral takšne pristojnosti dobiti tudi zvezno sodišče. Hkrati, ko razglaša, da republike spet redno plačujejo v zvezno blagajno, sporoča, da je prišla le desetina denarja. Kakorkoli že, danes bomo korak dalj od Srboslavije. To nas lahko le veseli, čeprav bomo še dolgo nervozni, prestrašeni, obsojeni na negotovost. Globoko dihajte, zdržite! Poseben nasvet pa dajemo tistim, ki imajo denar v tujih bankah. Dvignite ga, imejte ga v nogavicah. Žalostno, vendar edini način, da ne boste ostali brez. Zakaj? Slovenci dobivamo svoj denar, čeprav bo morda le »vzporeden«, jamstva federacije za devize bo konec. Takole je vse skupaj videti realneje SLOVENIJA S KOMUNISTIČNO TRADICIJO Muca pojedla... Po svetu zaradi »drobnja-rij« odstopajo ministri in celo vlade. Pri nas, kot priznavajo tudi družboslovci, demokratizacija družbe še ni prišla tako daleč, da bi za vsako figo padala slovenska vlada. Vlada lepo ostaja na svojem mestu — navkljub predvolilnim obljubam, ki se jih ne da izpolniti, navkljub kršenju lastnih, slovenskih zakionov, navkljub vsem besedam o grajenju pravne države in demokratičnega reda. Vse besede kot da je muca pojedla... Človek več ne ve, kaj bi si ob vsem nenavadnem mislil. Koalicija na oblasti še vedno govori o »komunistični dediščini«, republiški skupščinski poslanci, ki »špricajo« zasedanja, si drznejo nesramno napadati kritike novinarjev, varnostniki ob povratku vladne delegacije iz Beneluksa preprečijo fotoreporterjem delo, republiški odbor za pravosodje in upravo na svoji seji povsem resno kritizira ciničnost Delovega karikaturi- sta, vlada meni nič tebi nič predlaga nenamensko porabo cestnega oziroma bencinskega dinarja. Tudi javnomnenjske raziskave v Sloveniji kažejo, da slovenski vladi ni več treba tako trmasto vztrajati na sedanji sestavi. Slovenci večinoma nič več ne dajo na politični imidiž. Ob rastoči brezposelnosti in davkovnih obetih bi Demosovo vlado imeli vsaj malce raje, če bi kakšnega nesposobnega ministra zamenjala. Ali obratno. Če kakšen minister meni, da v vladi s svojimi idejami in predlogi nima kaj iskati, saj je večinoma preglasovan, bi že v imenu lastnega ponosa moral odstopiti. Tako počnejo to v svetu. Pri nas pa se prometni minister Marjan Krajnc recimo jezi na dejstvo, da mu bodo »nenamensko« požrli tretjino namenskega denarja za ceste v letu 1991, odstopi pa ne. Alije s službami v Sloveniji res že tako hudo, da niti minister ni več gotov, če bo po odstopu sploh še dobil delo? Vse bolj postaja očitno, da zavora novi slovenski oblasti ni tolikokrat omenjena »dediščina«, kolikor zgledovanje po načinu dela, vlad v prejšnjem sistemu. Kako si sicer razlagati, da v javnost vse pogosteje pricurljajo vesti o dogovarjanju ministrov s posameznimi gospodarstveniki o tem, kako bi jim pogledali skozi prste, o nekakšnih »zaupnih skupščinskih gradivih, ki so si jih novinarji drznili objaviti«, o vse pogostejših izpadih slovenskih oblastnikov ob vsakem javnem mnenju, ki ni enako njihovemu ... Zaenkrat je gotovo, da je marsikakšno obljubo vladajoče večine in njenih govorcev v Sloveniji že pojedla muca. Bati se je da bo muca zdaj, ko je zmanjkalo besed, pričela malicati kar Slovence same... ENA LASTOVKA ŠE NE PRINESE POMLADI PRAVICA Ni ZASPALA Knapom bodo sodili Želim, da v vašem časopisu osvetlite dogodke, ki so bili odločilni pri gradnji zelo razvpite smučarske skakalnice v Velenju. Gradnja omenjene skakalnice se je pričela 1987 in to zelo pospešeno, pa vse do leta 1988, ko je bila zelo slavnostna otvoritev le-te. Vse to vam pišem zato, ker sem bil pod pritiskom vodilnih oseb v DO RLV v tem smislu, ker sem moral kot skladiščnik v glavnem skladišču DO RLV pravočasno skrbeti za pripravo materiala kovinske konstrukcije že omenjene skakalnice. Nadalje moram še povedati, da to ni bilo moje področje in tudi ni bilo opisano v opisu del in dolžnosti mojega področja oz. delovnega mesta kot skladiščnika črne metalurgije. Zaradi te situacije in tudi zaradi posebnih interesov vodilnih ljudi v omenjeni organizaciji mi je disciplinska komisija izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja v tej DO, čeprav za to niso bili podani zadostni razlogi za takšen strog ukrep. Kakšne mračne sile so bile prisotne pri gradnji skakalnice, sem izvedel preko organov odkrivanja, ki so stvar raziskovali, ko so mi pokazali specifikacijo materiala, ki se je nanašala na izgradnjo skakalnice in tudi iz-dajnice, ki so se nanašale na določena stroškovna mesta DO RLV, ki so financirala izgradnjo skakalnice. Ob tem sem upravičeno podvomil v pravilnost poslovanja določenih vodilnih oseb. Zakaj? Že leta 1990, meseca januarja, je preiskovalni sodnik temeljnega sodišča v Celju odredil, da Zavod za izvedensko mnenje v Zagrebu poda strokovno analizo o količini porabljenega materiala za izgradnjo skakalnice. Vsa dokumentacija za skakalnico ni bila poslana na omenjeni institut in zaradi tega še do sedaj niso uspeli izdelati ustrezne ekspertize. Vse to pa ni slučaj, ker kakor sem že dejal, se za vsem tem skrivajo čudne igre. Obstajajo namreč dokumenti, ki imajo posebne označbe za skakalnico in ki sploh niso v spisku na omenjenem zavodu v Zagrebu. O tem sem se tudi sam osebno prepričal na tem zavodu. Strokovnjaki v Zagrebu so zato začudeni. Kako je mogla biti skakalnica zgrajena brez vsakih materialnih in finančnih izračunov? Ne bi želel naštevati imen nadrejenih, ki so pritiskali name, da sem material za skakalnico smučarskega kluba pravočasno pripravljal. Nazadnje pa sem od istih oseb bil udeležen zelo črnih kritik, češ, da tega sploh ne bi smel počenjati in tako sem pač ostal grešni kozel ali bolje rečeno, žrtveno jagnje. Napisal sem vašemu uredništvu stvari, ki so vredne seznanjanja delovnih ljudi in občanov; vodilnim in odgovornim v DO RL V pa v premislek, da bodo tudi oni nosili posledice odgovornosti, katerim pa se sedaj spretno izmikajo. BRALEC iz Šoštanja, naslov v uredništvu Vojak po sili Ker še živi precejšnje število naših (slovenskih) državljanov, ki so utrpeli veliko ali manjšo škodo radi Hitlerjevega nasilja in pregona, obveščamo vse vojne ujetnike, ki so jih Nemci prisilno odpeljali v ujetniška taborišča in to aprila, maja 1941, vse odpeljane na prisilno delo, internirance, prisilno mobilizirane v nemško vojsko od leta 1942 dalje, izgnance iz Slovenije, prisilno izseljene v Šlezijo, posebno s področja Brežic, Krškega itd., nadalje politične zapornike po letu 1945(od jugoslovanskih oblasti), vojne ujetnike (bivše nemške vojske), ki so bili ujeti od Rusov, Amerikancev, Angležev itd. in bivali v njihovih vojnih taboriščih in bili istočasno na prisilnem delu, nadalje vse tiste prisilno mobilizirane nemške vojake, ki so se vrnili v Slovenijo ter v taboriščih pod najtežjimi pogoji čakali na osvoboditev odn. vrnitev na svoj dom, bomo skušali, po sklepu Območne organizacije Stranke sivih panterjev Slovenije v Celju, v čimvečjem številu evidentirati. Omenjena stranka upokojencev je ustanovila komisijo in to 18.01.1991, ki bo delala aktivno v tej smeri, da zgoraj omenjeni dosežejo svojo pravice do pripadajoče odškodnine, ki jo morajo Nemci plačati. Pripominjamo, da Nemčija še ni poravnala svoje obveznosti do Slovenije in drugih republik. Jugoslavija (bivše vlade) še niso izterjale za prizadete odškodnine po pariškem in londonskem sporazumu, seveda iz razloga, ker še ni bila ratificirana mirovna pogodba med Nemčijo (za-padno) in Jugoslavijo. Važno je tudi dejstvo, da Zvezni organi (Beograd) že postavljajo zahtevek Nemčiji, naj plača pravične odškodnine za ca. 240.000 vojnih ujetnikov in ca. 800.000 internirancev. Ali ne obstoji tu bojazen, da se lahko Sloveniji zgodi (predvsem prizadetim Slovencem), da se bodo morali boriti za svoje pravice potem, ko bo prepozno, potem, ko bo Beograd že pokasiral vse tisto, kar bodo Nemci voljni plačati, kar zadeva upravičene odškodnine? Vse prizadete odn. upravičence do odškodnin naprošamo, da se javijo na območno organizacijo Celje Stranke sivih panterjev — upokojencev Slovenije in sicer: — ali na telefon (063) 26668, sporočili bodo krajše podatke, — s kratkim pismom in podatki oškodovanca zakaj zahteva odškodnino, — lahko pa se javijo tudi osebno pri naslovu: Stranka sivih panterjev — upokojencev, KRIŽANIČ RUDOLF, Celje, Čopova ul. 7 Odgovor dipl. ing. Janku Ručigaju Izjava Podpisani Boris Pahor, pisatelj in urednik revije Zaliv, izjavljam, da je gospod dipl. ing. Janko Ručigaj med prvimi kulturniki v Evropi prisluhnil zavzetosti naše revije za potrditev slovenske narodne zavesti. Za dosego tega cilja je prevzel iniciativo za ustanovitev društva, ki naj bi podprlo šolanje ubožnih učencev in dijakov pripadnikov k obema narodnima skupnostima v Italiji in Avstriji. Tako se je porodila izredno pomembna podporna organizacija Pro cultura Slovenka, ki je priskočila na pomoč številnim potrebnim mladim ljudem, v Italiji predvsem tistim iz Beneške Slovenije. Rojstvo organizacije Pro cultura Slovenka je revija Zaliv pozdravila in izrazila, tako kot drugi listi, zadoščenje ob tako plemeniti zamisli. Zato je absurdno, da je ing. Ručigaj pod prejšnjim režimom v Sloveniji namesto pohvale doživel odklon za svoje plemenito delovanje. A zato tudi podpisani pričakuje, da bo v novem demokratičnem družbenem sistemu v Sloveniji storjeno vse, da se krivične odločitve na račun ing. Janka Ručigaja popravijo. BORIS PAHOR, Trst Sporočilo za javnost Dne 4. februarja smo se na našo prošnjo sestali predstavniki Društva za varstvo okolja Celje z vodstvom »ETOL-IFF« Celje. V daljšem razgovoru so nas seznanili z nameravano adaptacijo lastne čistilne naprave, ki služi za predčiščenje odplak iz tovarne v Škofji vasi v kanalizacijo in po njej v Savinjo. Dne 14. I. 1991 so podpisali pogodbo s »Hidroinžini-ringom« v Ljubljani, ki bo v treh mesecih po plačilu, t.j. do aprila letos izdelal ustrezen projekt. Čistilno napravo naj bi adaptirali do konca leta. To za Društvo za varstvo okolja Celje pomeni, da »ETOL-IFF« Celje v času časopisnih polemik z društvom dejansko ni imel in tudi še nima v celoti rešen problem spuščanja odplak iz proizvodnje, saj sicer projekta ne bi naročil. V razgovoru smo več časa namenili komunalni čistilni napravi v Škofji vasi, ki stoji že vršto let in pravzaprav nikoli ni delovala. »ETOL-IFF« je v njej videl rešitev za svoje probleme. Povedali so nam, da pri projektiranju čistilne naprave niso upoštevali podatkov »ETOL-a« odplak kot so tiste, ki naj bi jih čistili v Škofji vasi. »ETOL-EFF« je čistilno napravo sofinanciral. Ker je bilo zanjo sicer uprab-Ijano veliko družbenega denarja, ne bi smelo ostati le pri ugotovitvi, da čistilna naprava ne dela. Predstavniki »ETOL-IFF« so nam tudi povedali, da imajo vse druge ekološke probleme rešene in ne onesnažujejo okolja, kar velja tudi za zrak. Glede na to, da je v študiji Zavoda za socialno medicino in higieno Celje zapisano drugače, bomo skušal od te ustanove dobiti ustrezno pojasnilo. Po izjavah predstavnikov »ETOL-ov« imajo rešeno tudi vprašanje odpadkov (zatrjujejo, da posebnih odpadkov nimajo), hrup v proizvodnji pa je v dovoljenih mejah. Radioaktivnih snovi v tovarni pa ne uporabljajo. JANEZ ČRNEJ, DVO Celje Verouk na šoli V vašem časopisu NOVA DOBA smo v rubriki RES JE... prebrali, da smo na Osnovni šoli v Rimskih Toplicah uvedli nov predmet — verouk. Ker gre za očitno napačno navajanje podatka o razširitvi predmetnika na naši šoli, saj verouka zanekrat še nismo vključili v naš predmetnik, predlagamo, da v zvezi s tem objavite popravek. V bodoče vas prosimo, da vse, kar pišete o naši šoli, preverite na obeh straneh. Hvala Lepo vas pozdravljam! BOBRANA BOŽIČ, ravnateljica OŠ A- Aškerca, Rimske Toplice Drago plavanje Obračam se na Vas po pomoč. Imam tri otroke. Dva sta v osnovni šoli, tretji pa v vrtcu v Novi vasi. Za starejšega plačam mesečno 300 din za 14 ur baleta, za drugega 250 din za 8 ur glasbene šole, za tretjega, ki je v vrtcu pa bom morala plačati za 10 ur plavalnega tečaja kar 600 din. Po skopih informacijah, ki mi jih je uspelo dobiti, je plavalni tečaj v privat organizaciji, vendar vrtec ni niti poskusil dobiti drugega ponudnika. Po besedah vzgojiteljice je do-sedaj organiziral vse vrtec sam, imamo tudi vzgojiteljice, ki znajo učiti plavati. Zakaj so izbrali najdražjo organizacijo plavalnega tečaja? Denar moramo nakazati na Neptun. Tam so mi povedali, da s plavalnim tečajem nimajo nič, njihov glavni funkcionar, sicer direktor svojega podjetja je za vse odgovoren (Jurak, njegova žena je zaposlena v vrtcu). Preko Vašega časopisa obvestite javnost — starše, da bodo videli kako nas izkoriščajo tam, kjer smo seveda dovzetni, saj bi radi, da naši otroci znajo plavati. Prej so bili prijavljeni vsi otroci v mali šoli, sedaj jih je veliko odbila visoka cena. Vodstvo vrtca še ni doumelo, da je med konkurenco možno dobiti cenejše ponudbnike — sicer pa se za kaj takega niti potrudili niso. (15 otrok v skupini prispeva za 1 uro 900,00 din) Pozdravljeni! MARIJA KNEZ, Celje Pismo Izletnika Ko sem prebral pismo predsednika DS Ivana Kranjca in predsednika Borisa Kočevarja, sem se moral pošteno nasmejati. Kot prvo, zakon o svobodnem tisku nikjer ne predvideva, da se članek mora objaviti. Sploh pa ne, da se objava zahteva. Izletnik trdite, da je zdravo in stabilno podjetje. Lani je v devetih mesecih imel samo 22 milijonov izgube. Ja, če premislimo, to res ni veliko — nekaj glavnih denarnih dobitkov na 3x3. Pa tudi pišete, da vi natanko veste, kje nastajajo izgube in da jih boste odpravili. Pa ja ne s tožbo Nove dobe? Ali pa boste sedaj tožili še mene. Dajte no! Pa nikar ne pozabite zahtevati od sodnice Mo-škonove, da objavi obtožnico. Lep pozdrav g. Severju, Izletniku pa sporočam, da že štpijim BRANKO BREZNIK, Celje STALIŠČA LDS V OBČINI ŠENTJUR Šentjurski liberalni demokrati izražamo globoko zaskrbljenost zaradi vse večjega odlašanja reševanja temeljnih in najbolj ključnih problemov naših občanov. Predvolilne obljube strank se kažejo kot prazne črke na papirju. Kadrovska in programska slabost sedanje oblasti se od volitev dalje samo še poglablja v napake prejšnje enopartijske monopolne oblasti, katero smo prav člani naše stranke, takrat še ZSMS — liberalne stranke, v stari skupščini razsuli tako, da se je morala tudi v naši občini na volitvah spustiti v enakopraven boj za oblast. S tem so člani in simpatizerji naše stranke v takratni skupščini opravili zgodovinsko nalogo. V prepričanju, da se bo po volitvah konstituirala nova pluralna oblast v dobrobit vseh naših občanov, je v bistvu nastal nov vladajoči blok, podoben bivši SZDL, ki funkcionira po principu enopartijske oblasti s šibkimi notranjimi frakcijami. O pre-živelosti boljševiške izkušnje ne kaže izgubljati besed. Odsotnost kadrovskega potenciala se je odslikala v tem, da taka koalicija ni bila sposobna združiti oz. medse sprejeti ter oblikovati vlado iz najboljših strokovnjakov, temveč je morala po mandatarja k opozicijski stranki, ki je na volitvah dobila najmanj podpore, vlado pa je oblikovala na osnovi političnega prepričanja. Liberalni demokrati pri postavljanju take oblasti nismo hoteli sodelovati, ker nam je bilo že v naprej jasno, da to ne more roditi dobrih rezultatov. Po skoraj letu dni od prevzema oblasti vladajoči koaliciji ni uspelo ustvariti takore-koč nobenega vidno dobrega rezultata. Zato bi lahko ponovili naše zahteve, ki smo jih v stranki zastavili že stari oblasti pred skoraj dvema letoma s samo šentjursko deklaracijo, iz katere je realizirana le točka o izvedbi svobodnih volitev, k čemer smo bistveno prispevali prav v naši stranki tudi tako, da smo pomagali pri začetnih težavah novih političnih subjektov v občini (npr. kmečki zvezi). Vse ostale točke so odprte še naprej, od šentjurske obvoznice in nadvoza za Hruševec, plinifikacije Šentjurja, izgradnje doma za ostarele občane, izgradnje mnogih vaških in širših odsekov cest, kot so odseki v Loki, na Prevorje itd., zapostavljanju in razvrednotenju kmečkega dela itd. Pridružili so se jim celo novi. Nezaposlenost mladih grozovito narašča, odpuščanja delavcev iz slabih podjetij, zaradi nepravilnega pristopa so ljudje v večih krajevnih skupnostih globoko zavrnili ponujene programe krajevnega samoprispevka, k čigar sprejemu je pozivala prav vladajoča koalicija DEMOS, nizke plače, negotov socialni položaj itd. Pri tem pa je najbolj žalostno, ironično in tragično to, da si občinska uprava dviguje plače nad vse razumne meje glede na situacijo gospodarstva v občini. Se več, ona se širi prostorsko na nove lokacije, za katere je tudi DEMOS pred volitvami zahteval, da ostanejo za podjetnike v občini. Izvršene so bile nove investicije v prostore, ki so bili pred nekaj leti šele zgrajeni. Nakupujejo se novi, dragi avtomobili za potrebe ljudske obrambe, medtem ko za obrambo razpolagamo z iztrošeno in zastarelo opremo. Pri tem pa vztrajno in oderuško pobirajo davke vseh vrst davkoplačevalcev, da ni posluha niti za nove podjetnike, kaj šele za sfero gospodarstva nasploh. Vse to so stvari, na katere opozarjamo tudi v občinski skupščini, vendar zaman. Zaslepljenost z oblastno držo je prevelika. Zato smo dolžni opozoriti na to širšo javnost, naše volilce in simpatizerje. Oblast svarimo, naj se razreševanja problemov loti na način, ki bo človeški za vse občane. Ker ta oblast nima prave opozicije v občinskem parlamentu, jo rotimo javno, da je glavna opozicija, ki gleda pod prste zunaj parlamenta, in če bo potrebno se bo morala tudi organizirati. Pismo smo zaradi dolžine morali skrajšati na polovičen obseg. DARKO CEROVSKI, sekretar LDS Šentjur Tudi manipulacija z osamljenim prinese bolečino Odločno protestiram proti načinu dela snemalca »Nove dobe«, katerega fotografije spremljajo tekst z naslovom »Ni je bolečine nad samota«, objavljenem v »Novi dobi« 23. L 1991. Nastale so na nedopusten način, proti pravilom novinarskega poklica in s skrajnim pomanjkanjem razumevanja in sočutja do ljudi, ki so z objavo fotografij prizadeti. Vaš snemalec je že drugič »vdrl« na naš oddelek, ne da bi o svojih namenih obvestil pristojne, še manj pa, da bi pridobil privoljenje bolnikov za sodelovanje. Novinarjem bi bili hvaležni za interes, ki ga kažejo za celjsko zdravstvo, vendar tukaj gre za manipulacijo in celo zlorabo bolnikov, kar je vredno obsodbe. Bolečina, ki jo prinaša ta manipulacija je enaka tisti, o kateri se govori v tekstu. Vsebina teksta pa ispričuje tudi to, da je vedenje pisca o strokovnem delu »dobro« plačanih strokovnjakov pomanjkljivo in interpretacija le tega zlonamerna. Glede na to, da to ni prvi primer iskanja senzacij znotraj našega oddelka, bomo tokrat tudi sodno ukrepali. Dr. VESNA NOVAK, Celje 2. Nova doba, spoštovani urednik! Pišem vam po pooblastilu Krefl Ivana, katerega zastopam ter vas naprošam, da mi dostavite, v kolikor razpolagate natančen naslov Franca Breznika iz Mannheima ali v ZRN ali v Jugoslaviji, glede na to, da je bilo v vašem cenjenem časopisu objavljeno njegovo pismo. V pričakovanju, da boste, v kolikor je to v vaši moči, naši prošnji ugodili, vas pozdravljamo. MARJAN ROŽIČ, odvetnik, Celje * v 3. Uredništvo časopisa Nova doba, v roke odgovornemu uredniku Branetu Pianu Spoštovani, po priloženem pooblastilu zastopam Ivana — Janeza Krofliča iz Žalca. V časopis Nova doba z dne 6. februarja 1991 je bilo na strani 4, v rubriki pisma, objavljeno pismo bralke iz Žalca z naslovom »Samoprispevek in avto«. V citiranem pismu je bralka iz Žalca med drugimi tudi zapisala: »Zanima me, kako je lahko bivši predsednik KS kupil za rojstni dan svoji hčerki R 5 in da je med časom svojega predsedništva kar precej obogatel. To je samo za uvod, lahko boste o tem še veliko pisali, saj bodo ljudje radi povedali veliko reči.« Moja stranka je namreč tisti bivši predsednik KS, ob katerega se je bralka iz Žalca žaljivo spotaknila. Po mnenju moje stranke je bralka iz Žalca, katrere naslov hranite v vaši redakciji, storila kaziva dejanje zoper čast in dobro ime z javno besedo preko naslovnega časopisa, zato prosim, da mi nemudoma pisno sporočite popoten naslov avtorice omenjenega članka. V pričakovanju vašega cenjenega odgovora vas lepo pozdravljam. DRAGO TERŽAN, odvetnik, Hmezad, služba pravne pomoči, Žalec INDUSTRIJSKA PRODAJALNA Zidanškova 27, Celje To je trgovina z naj cenejšim ženskim in moškim spodnjim perilom, največjo izbiro body-ev, pižam, spalnih srajc, halj, svilenih nogavic in kopalk. Pridite in se prepričajte! HVALA ZA ZAUPANJE »G<»OCCOOOOOOOCOOOOOOOOCCOOO©30C«OCO=«OC<>B<3>OCCCOCCOOOO<>SOC<>OOC<>SOOCOOCSCOOOC<>OCOOOggOCCCC>>?gaQQO<=<>S<>OOqOCCOSCCOCC<>SCC<>OOOCOOaOCOCqCOC^ Hyundiajeva vozila v Luki Koper za Jugoslovane. kot 40.000 ton tega južnega sadja. Recept za uspeh je preprost. Luka Koper se razprostira na površini 1.500 hektarjev, pri čemer sedaj uporablja le polovico razpoložljive površine, tako da ima od vseh jugoslovanskih luk najboljše možnosti za nadaljnjo širitev. Iz leta v leto v Luki posodabljajo obstoječe terminale, gradijo nova skladišča (tako zaprta kot tudi odprta)... V preteklem letu so povečali kontejnerski terminal, v katerem lahko poslej v enem letu pretovorijo Lar 140.000 kontejnerjev. Montirali so novo iztovorno-natovorno obalno dvigalo na sodobnem terminalu za razsute tovore, tako da se je zmogljivost od prejšnjih 12.000 ton dnevnega pretovora povečala na 20.000 ton. Zgrajen je tudi nov zaprt skladiščni prostor s površino 5.400 kv. metrov. Najpomembnejše vlaganje s strani tujih partnerjev pa je prav gotovo izgradnja terminala za glinico zmogljivosti 20.000 ton, z vsem pretovornim sistemom vred, v skupni vrednosti 8,5 milijona ameriških dolarjev. Gre za korak naprej v sodelovanju s švedskim partnerjem Hydro Aluminium iz Osla. Terminal bo last Luke Koper po desetih letih, do tedaj pa bo švedsko podjetje, kateremu nudijo storitve na račun njegovega vlaganja, skrbelo za najmanj 100.000 ton letnega prometa glinice. V Luki Koper se že pripravljajo na novo dejavnost, na vodo s Karavank, ki bo tekla skozi to pristanišče. V svetu je namreč opaziti precejšen interes za nakup pitne vode iz izvira v karavanškem predoru. Vodo naj bi po soškem koridoriju vozili v koprsko luko. V Luki Koper je bilo pred 15. leti zaposlenih 2.000 delavcev, sedaj se je zmanjšalo že na 1.600, že ob koncu leta pa naj bi znašalo 1.500 zaposlenih. »Comanesti« i nasilnostjoT80.000 n,n. Ta 304 metre STANOVANJSKA ZADRUGA ATRIJ Celje, Vodnikova 11 vabi k sodelovanju obrtnike za izvajanje gradbenih, zaključnih ter instalacijskih del pri gradnji stanovanjskih hiš njenih članov in avtoprevoznike. Dodatne informacije po tel.: (063) 25-612 Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje IZ REGIJ Tržič: V tržiškem BPT-ju bodo stvari okoli stečaja jasne do poletja. V tovarni pripravljajo za upnike predlog za prisilno poravnavo, z novim letom pa so izpolnili stečajne pogoje. Škofja Loka: Župan italijanske občine Sovodenj ob Soči je Petru Bogataju iz Gabrške gore izročil 2 milijona lir kot pomoč pobratene občine za obnovo hiše po novembrski ujmi. Kranj: Samo vprašanje čas je, kdaj se bodo v Kranju uradno odločili za ustavitev gradnje zimskega olimpijskega bazena. Škofja Loka: V škofjeloški občini bodo izdajali začasna obrtna dovoljenja vsem odpuščenim delavcem, ne glede na neprimernost prostorov za opravljanje dejavnosti. Kranjska gora: V Kranjski gori so odločeni, da bodo imeli svojo občino, saj letno ustvarjajo za petsto tisoč DEM turistične takse, od tega pa praktično nimajo ničesar. Kranj: Prišlo je do popolnega razsula kadrovskega štipen-diraja. Za naslednje šolsko leto so podjetja prijavila samo 111 kadrovskih štipendij, v preteklih letih pa tudi do tisoč petsto. Piran: V Piranu ugotavljajo, da bi se lahko lastniki počitniških stanovanj povsem legalno izognili plačilu davkov. Rogaška Slatina: Rogaška namerava izdati delnice. Delničarje so že začeli vpisovati, možno pa je tudi zamenjati obveznice za delnice. Maribor: Najmeniki vztrajajo pri mnenju, da so stanovanja že odplačali z najemnino in zahtevajo solastništvo. Velenje: Velenjska občina računa na povezovanje z občinami Mozirje, Slovenj Gradec in Žalec in na bodoče regijsko središče. Tolmin: Iz cisterne, ki je zdrsnila v potok Ušnica je izteklo približno 20 tisoč litrov super bencina, tako sta potok in jezero Ušnica mrtva. Celje: Celjani se dušijo v žveplu, za plinsko omrežje pa ni denarja. Poglavitni onesnaževalec so drobna kurišča na premog. Trbovlje: Pet fantov iz celjskih zaporov si je privoščilo kratek izlet, vendar so jih kmalu pripeljali spet nazaj na hladno. Ljubljana: Občine Celje, Žalec in Velenje izvajajo delno poskusno mobilizacijo, s katero se izvaja preverjanje bojne pripravljenosti nekaterih delov enote. Celje: Devize znova omogočajo gotovinska posojila. LB Splošna banka Celje daje za devize večji limit, 200-odstotno posojilo, stanovanjska in namenska posojila itd. Ravne na Koroškem: Z januarsko realizacijo so ravenski železarji zagotovili komaj tretjino denarja za OD. Naročil imajo iz meseca v mesec manj. Celje: Borci zahtevajo ugodnejše pogoje odkupa stanovanj. Zavzemajo se za večji popust, manjše kupnine, daljše plačilne roke in druge ugodnosti. Velenje: Velenjski IS je za 26-odstotkov povišal Cene oskrbe v domu za ostarele. Celje: Demokratična stranka upokojencev je tudi v Celju. Maribor: Mariborčani bodo letos lahko telefonirali tudi iz avtov, podjetje PTT pa zagotavlja, da bo vsak mesec dobilo telefone 800 naročnikov. Velenje: Vegrad Internacional v solastništvu s Finci ustanavlja nove gradbene firme. Slovenska Bistrica: Bistriška občinska skupščina je z veliko večino glasov za novega predsednika izglasovala Ivana Pučnika. Muska Sobota: Porabski Slovenci so dobili svoj časopis. Šestnajstdnevnik Porabje bo financiran iz proračuna, pisan pa bo v narečju. Brdo: Mednarodna menedžeska šola namerava postati osrednja šola za usposabljanje vodilnih delavcev. Maribor: Prva jugoslovanska mešana družba v zavarovalništvu Prima d.d. bo imela svoj sedež v Mariboru. Največji delničar je zavarovalna družba Grezer Wechselseitige s 46 odstotki delnic. Celje: Celjski borci so proti odpravi zvezde, dokler se ne izjasni ves slovenski narod. Izola: Vsaj 300 od predvideno 900 privezov v izolskem jahtnem pristanišču bo mešana družba Marinvest ponudila v dolgoročni zakup slovenskemu trgu. Maribor: Mariborski zdravstveni dom je denar za plače že dobil, bolnišnica pa na denar še čaka. _ Šentjur pri Celju: Šetjurska Meja je prekršila pravila o sečnji, saj je začela sekati v gozdu, ki ga Srednja kmetijska šola zahteva nazaj. Tabor, Petrovče: V teh dveh krajevnih skupnostih žalske občine so se z referendumom krajani odločali o podaljšanju krajevnega samoprispevka. Ptuj: V Zdravstvenem centru dr. Jožeta Potrča bi morali zaposleni dobiti plače že 8. februarja, pa so zajamčene dobili pred nekaj dnevi. Jesenice: Delavski svet železarne se je strinjal s predlogom, da bi njeno premoženje prenesli na Republiko Slove-nijo. Brežice: V Termah Čatež so podelili priznanje območne gospodarske zbornice Posavja. Dodelili so ga Termam Čatež za uspešnost. Vuzenica: Na republiškem tekmovanju iz materinščine je zmagala osmošolka Janja Kota iz Vuzenice. Mozirje: V mozirski Stranki demokratične prenove so ustanovili frakcijo Želenih. Celje: Celjani so se dušili. Izvršni svet je razglasil ukrepe druge stopnje, ustavljen pa je bil tudi promet v središču mesta. KAJ SE DOGAJA Z REFERENDUMSKIM PROGRAMOM Trip er na kirurgiji Derma tu, derma tam, derme ne bo, ambulanta že, postelje pa ne. Takšnole groteskno igrico tačas igrajo v bolnišničnih strokovno medicinskih krogih, v strokovno medicinski komisiji odbora za modernizacijo, ki enkrat je in drugič je spet ni, iz katere samovoljno izstopajo zdravniki in jih vodstvo Zdravstvenega centra s službeno prisilo spet vrača vanjo. Direktor bolnišnice, kije hkrati član strokovne komisije in primarij nesrečnega oddelka, obupno kliče na pomoč odbor za izvedbo samoprispevka, ta pa poziva njega in zdravnike, naj svoje perilo za božjo voljo operejo sami in naj notranjih zdrah ne obešajo na veliki zvon. Še včeraj bi dali roko v ogenj, da se pri izvajanju s celjskim referendumom sprejetega programa za posodabljanje oddelkov celjske bolnišnice ne more nič zaplesti, da poteka v skladu z obema družbeno verificiranima odlokoma, tako, kot so sklenili ljudje »v najširšem odločanju«. Tudi ko je prišlo poročilo v celjske skupščinske klopi, številnih kritičnih pripomb in sumničenj poslanci niso naslavljali neposredno nanj. Na pranger so dali celjsko bolnišnico in njene investicije v celoti, podvomili v strokovno medicinske odločitve in v smotrno ravnanje z naložbenim denarjem. In izkazalo se je, da njihovi dvomi, tudi v primeru samoprispevka, niso iz trte izviti. Na izredni seji odbora za samoprispevek so člani in drugi udeleženci uvideli, da imajo v bolnišici namen izigrati tako odbor za samoprispevek kot Celjane, plačnike samoprispevka. V skoraj v celoti dograjen dermatovenerološki oddelek — ta je četrta od petih postavk v referendumskem programu — želijo namestiti kirurgijo roke in plastično kirurgijo, ta menda logično sodi v ta bolnišnični sklop, dermo pa preseliti v začasne prostore in urediti nekoč pozneje, pozneje, ko bo denar. Člani odbora za samoprispevek sov ob tej novici ostali brez sape. Še bolj pa so bili zaprepadeni ob argumentu, ki sta ga navrgla dr. Aleš Demšar, član strokovne medicinske komisije in Alojz Žuntar, predsednik Zdravstvenega centra, da so prostori, ki so jih v dobri veri gradili za dermatološki odde- lek, le začasna lokacija in da bo po zasnovi bolnišnice dokončno imel mesto drugje. Bolnišnična dejavnost ni nekaj statičnega, je še poudaril Alojz Žuntar, to je nekaj dinamičnega in oni to očitno razumejo tako, da oddelke dinamično prestavljajo iz enega v drugi konec, vsakih nekaj mesecev drugače, kot je v primeru derme moč razbrati iz zapisnikov. Zdaj so na osnovi peticije kirurgov sklenili žrtvovati dermatološki oddelek, oddelek, ki je pastorek celjske bolnišnice že desetletja in so zanj dobre kvečjemu barake ali pa kakšna zasebna hiša. Slišati je celo, da bolnišnica oddelka s posteljami sploh ne potrebuje, vse kožne in venerične bolezni lahko pozdravijo izključno z ambulantnim zdravljenjem. Celjani, bog ne daj, da staknete kakšno resnejšo spolno bolezen. Ali pa teh morda ni več? Kakorkoli že, dermi se slabo piše. V najboljšem primeru bodo na oddelek za dan, dva, ob otvoritvi namestili tablo dermatovenerološki oddelek, nato pa jo hitro umaknili in dali nov napis mnogo eminentnejše kirurške stroke. So torej s samoprispevkom gradili kirurgijo? Po programu, ki so ga sprejeli, seveda ne, dejansko pa, čeprav Celjanov tedaj ob izrekanju o tem ni nihče vprašal. V kolikšni meri so potlej še dolžni plačevati samoprispevek in v kolikšni meri bodo, če se bodo v prihodnje kdaj še odločali o njem, verjeli v ponujene programe? V bolnišnici igrajo nevarno igro, mnogo nevarnejšo, kot se jim v sprenevedanju in spreminjanju strokovnih odločitev sploh zdi. V odboru za samoprispevek, ki pošteno in korektno, v skladu z odlokom in odločitvami strokovno medicinske komisije, tri leta dela, si zaradi doktorskih zdrah ne nameravajo umazati obraza. Oni so zgradili dermo, od župana hočejo pisno potrdilo, da so svojo nalogo opravili, od vodstva Ždravstve-nega centra pa zahtevajo, da prevzame polno in dokončno odgovornost za morebitne, nakazane spremembe. Druge derme ne bodo gradili. Kot tudi ne bodo z referendumskim denarjem gradili druge, v poplavi uničene trasfuzi-je, kjer je voda na povsem novem oddelku napravila 10,5 milijona dinarjev škode. Nekaj denarja, v vsakem primeru namenjenega za transfuzijo, bodo tjakaj še vložili, glavnino sredstev pa bo treba najti drugje in jo obogatiti z morebitnimi viški ob koncu samoprispevka. Za to pa potrebujejo program, smernice in navodila strokovno medicinske komisije, ki je tačas v Zdravstvenem centru praktično ni. Tu pa smo pri drugem, žalostnem poglavju posodabljanja in modernizacije celjske bolnišnice. Po zdravi logiki bi vsakdo pričakoval, da bodo medicinci s svojimi potrebami nenehno pritiskali na odbor za samoprispevek ali odbor za modernizacijo in nestrpno čakali na realizacijo njihovih predlogov. V resnici pa je drugače. V teh odborih so nanje ves čas pritiskali, naj vendarle povedo, kaj želijo in kje naj gradijo. Ko pa so na skupščini na rovaš komisije, prejšnje pa tudi sedanje, v kateri še vedno niso uspeli najti predsednika, izrekli hudo kritične besede, so trije zdravniki napisali nepreklicni odstop in tako povsem blokirali delo te strokovno medicinske instance. »Ne moremo se obnašati kot užaljene primadone,« je to komentiral dr. Aleš Demšar. Odstop je sicer osebna pravica vsakogar, vendar komisijo je nekdo potrdil in samo tisti lahko odstop sprejme ali zavrne, do tedaj pa morajo člani delati naprej in ne rušiti skupnih naporov. Razrešnico oziroma odstop lahko sprejme samo odbor podpisnic za modernizacijo celjske bolnišnice, ki je komisijo imenoval. 2Mrahe v celjski bolnišnici se torej nadaljujejo in marčevsko zasedanje celjskih poslancev bo ob obravnavi te problematike zelo, zelo vroče. JANSON RENT - A - CAR - BOAT Vir, Šaranovičeva 21 a, tel.: (061) 713-743 8. do 12. ure, 14. do 18. uri POSLOVALNICE: DOMŽALE, Kino bar Premiera, tel.: (061) 721-280 od 8. do 22. ure VIR,Erjavčeva 1, Domžale, tel. (061) 713-091 NON STOP VIR,Cojzova 30 a, Domžale, tel.: (061) 721-741 NON STOP LJUBLJANA,Florjančkov hram, tel.: (061) 341-378 od 7. do 22. ure MARIBOR,Maistrova 8 a, tel.: (062) 23-637 od 8. do 20. ure. TRGOVINA KVAS Ljubljanska 67 Odprto vsak dan od 7. do 20. ure nedelja in prazniki od 7.-13. ure PIRIDITE V CIM VEČJEM ŠTEVILU? «pGOoooooocoacoc<>ocooo5<»coososcoooooc