Domžale
Odmz-V 908(Domžale) 8ERNIK F. Zgodovina
27 262 2
0030001005
ME
JZPOSOJAMO NA DOM 1
Zgodovina
FARE DOMŽALE
Svojim faranom doma in na ptujem v spomin na veliko dobo farne in domovinske ljubezni
spisal
FRANC BERNIK
£upoik v Domžalah.
=3
^gj S slikami. JJao—
NE
IZPOSOJAMO
NA DOM I
Samozaložba.
Natisnila Slatrmr-Jeva tiskarna v Kamniku,
192 3.
Natisk dovolil Škofijski ordinailjat v Ljubljani dne t. maja 1923, St 1175.
Do^talc)
Uvod
e kedaj, danes svet hitro živi, A tudi bitro — pozablja!
Pred našimi očmi se vrsti dogodek za dogodkom, kakršnih Človeštvo zlepa ni doživelo.
Ti pa, ki stop takorekoč v središču teh dogodkov, jih često niti zamar nimaš, Težki boj za obstanek, vsakdanje skrbi za preživljanje, nebroj težav na vseh straneh, vse to In se toliko drugega Ti kar podi misli in želje naprej v boljšo pribodnjost.
In vendar je čas, katerega ravno sedanji rod preživlja, zgodovinsko tako izredno velik, važen, zanimivi
Svetovna vojna! Pozni rodovi bodo z zanimanjem brali in poslušali o njej.
Kdo pa danes misli na njene — žrtve?!
Junakom, ki so v teh strašnih letih svetovnega gorja neizmerno pretrpeli, se brez dvoma spodobi časten spomin za prihodnje čase!
Vsaj domači kraj, lastna fara naj potomcem ohrani imena tistih, ki so iz njene srede morali na bojišče, v ujetništvo, v smrt!
Ime, vklesano v kamen, se zabriše, pisana beseda ostane!
To je bii pryi in neposredni vzrok, ki je rodil to knjigo 1
Temu vzroku se je kmalu pridružil drugi!
Ne le zgodbo svetovne vojne z ozirom na domžalsko faro naj opiše ta knjiga, ampak zgodbo te fare v celoti, kolikor jo je sploh bilo mogoče zaslediti.
Vbesedi in sliki naj taknjigakaže ustanovitev in zanimiv vsestranski razvoj domžalske fare, ene najmlajših vškofiji, in tako k ljubezni do rodne domače zemlje vnema vse, ki so — doma ali na ptujem — pri njeni ustanovitvi kakorkoli sodelovali!
Potomcem pa naj priča, da najbolj požrtvovalen, občudovanja vreden je bil njihov rod tedaj, ko se je najzvesteje oklepal svojega Boga, svoje nebeške Matere!
Razvrstitev vsebine te knjige se precej razlikuje od razvrstitve po drugih knjigah te vTSte.
Naj se mi to ne šteje v zlo!
Imel sem pred očmi predvsem svoje f a rane, katerim sem to knjigo napisal. Zato je bila edina moja želja ta, da dogodke, ki so se večinoma še pred nedavnim časom in pred njihovimi očmi vršili, opišem kolikor mogoče v tisti vrsti in na tak pri prost, poljuden način, kakor je po mojem mnenju za ljudstvo najprimerneje. Naj že iz nad pisav pri posameznih oddelkih vsak takoj spozna, kje mu je v knjigi iskati tega, kar ravno njega zanima!
Prav zato je v knjigi opisanih toliko raznih krajevnih slovesnosti in navedenih toliko vsakovrstnih imen, ki za širšo javnost samoumevno nimajo prav nobenega
pomena, tudi za splošno zgodovino ne, za kraj sam pa so vender le zanimiva.
Težko je pisati zgodovino kraja, o katerega preteklosti ni takorekoč nič ohranjenega.
Pa saj v tej knjigi davna preteklost ne pride veliko v pošte v.
O njej bo pisal, kdorkoli bo spisal zgodovino starodavne fare Mengeš.
Fara Domžale pa je stara šele 15 let!
In tudi celoten preporod tega kraja je še čisto
mlad.
Da si torej ta knjiga res ne posega veliko v pretekle čase, skuša vender po možnosti podati zgodovino te mlade fare in vsega, kar je v njej važnega in zanimivega,
Naj vsaj ti skromni spomini pričajo poznejšim rodovom, da je bival ob velikih zgodovinskih časih v Domžalah rod, ki se je v polni meri zavedal svojih velikih dolžnosti 1
Domžale, dtit 12, majnlka 1923.
Pisatelj.
I.
DOMŽALE.
1. Opis kraja.
š(£fMko greš, predragi čitatelj, lepega poletnega dne jfSŽ* peš \z Ljubljane po glavni državni cesti proti severovzhodu in prideš mimo Jezice in Črnuč do Trdina, obstrmi tvoje oko ob prelepem prizoru, ki se ti nudi.
Tam v primerni daljavi zagledas mogočne Kamniške planine.
Kot čudovito lepo ozadje se dvigajo pred teboj visoki vrhovi: Kočna (2539 m), Grintavec (2558 m), Dolgi hrbet (2454 m), Štruca (2464 m), Skuta (2532 m), Križ (2429 m), Turška gora {2187 m), Brana (2253 m), Kamniško sedlo (1884 m), Planjava (2399 m), Škaije (2135 m), Ojstrica (2349 m), Koroška (1808 m), Dedec (2023 m), Veliki vrh (2113 m).
Na desno in levo od tebe je samo gorovje: Pim-berk, ihanski in moravški hribi na desni, trzinski, loški in mengeški na levi.
D&, tudi Karavanke vidiš tam v kotu proti zahodu, seveda v veliki oddaljenosti in ie ob jasnem vremenu.
Cela vrsta cerkva te prijazno pozdravlja od vseh strani. V ozadju visoko nad Kamnikom gleda na te staro-slavni sv, Primož, sv, Ana v Tunica h, raz Vranjopeč te pozdravlja sv. Urh, mogočni mengeški zvonik vzbuja tvojo pozornost, Homec in Rova se ti ljubko smehljata, ihanski Tabor in sv, Miklavž in nad njima mora vžka Sv, Trojica, d3, tudi sv. Valentin na sloveči božje-potni Li m barski gori, vsi ti kličejo svoj pozdrav.
Pred seboj pa za zreš, obrobljeno krog in krog od teh hribov, prelepo ravnino, samo rodovitno polje, njivo pri njivi, na njih bogato žitno klasje, vsakovrstni drugi pridelki, zares „pogrnjena miza".
Še dobrih 20 minut hodiš po cesti proti severovzhodu in že si v Domžalah.
Seveda pa ne misli, prijatelj, da te silim ravno k pešpolil
Saj poznaš slavno z na nega Kamničana? Glej, on kar čaka na te! Še v Šiško ti od 1. 1922 ni treba več hoditi radi njega, kot je bilo to treba poprej celih 30 let, Kjer hočeš vstopiti, na državnem ali južnem kolodvoru, povsod si dobrodošel. Pa le nikar nič ne zabavljaj čez njegovo priznano hitrosti Če tudi res ni brzovlak, Domžalcem je ljub in drag.
Domžale se dobro zavedajo, da imajo ravno njemu v posebni meri zahvaliti svoj izredni proč vi t v zadnjih letih.
Ko bi bili Mengšani ob odločilnem trenutku takrat, ko so imeli na ponudbo, da bi bila železnica šla skozi Mengeš, nekoliko bolj dale ko vi dni, bi pač Domžale danes ne bile to, kar so.
Če pa ti je, predragi, že tudi vlak prenavaden, stopi le kar k .Figovcu" in se vsedi v avtomobil, k j vozi — seveda, kedar vozi — iz Ljubljane proti Celju 1 V 30 minutah si na cilju.
„Kaj so Domžale tako velik kraj?" se začudeno Vprašuješ, ko vidiš pred seboj toliko hiš, in to lepih, in med njimi tudi več velikih tovaTen.
Tudi ljudje, ki jih srečuješ, vzbujajo takoj tvojo pozornost.
Ženske so napravljene ličneje, kot se sicer na deželi ob delavnikih to opazuje. Umevno! Saj prihajajo ravno iz tovarne, kjer opravljajo primeroma prav lepo in snažno delo. Pa so prav mnoge izmed njih videle že tudi nekoliko več sveta, kot samo domači zvonik. Marsikatera je bila kot izurjena slamnikarska šivalka že po eno, po več zim na Dunaju, v Pragi, Buda peš t i in drugod. A se niso nič prevzele. Saj jih vidiš, kakšne sol Neka prirojena, neprisiljena prijaznost jim odseva iz obraza in vsega obnašanja. Sam smeh jih je.
In kako ti govorijo I Vse gre sicer na v (devova = delala, hodiva=hodiia, pršva = prišla), a tako mehko in naravno, da se tudi tebi to govorjenje v hipu dopade,
Hitro čutiš; Domžale niso karsibodi!
Tako je, prijatelji
Domžale so tisti sloveči, svetovnoznani obrtni kraj, kjer se izdelujejo najlepši in najfinejši moški in — kar še več pove I — tudi ženski slamniki. Najimenitnejše gospe in gospice po velikih svetovnih mestih nosijo z veseljem — domžalske slamnike,
Zaenkrat so Domžale še navadna vas.
A skrbni občinski očetje so ■— užaljeni v svojem upravičenem domžalskem ponosu — že 1.1921 soglasno sklenili in prošnjo vložili, da se morajo Domžale povzdigniti vsaj v trg, če že ne takoj — kar pa je tudi seveda samo vprašanje časa, kaj ne? — v mesto 1
Kaka pa tudi napredujejo Domžale! Že zunanji pogled ti to kaže! Kamor se ozreš, vidiš celo vrsto novih hiši
Številke te o tem še bolj uverijo, Fara Domžale obsega pet vasi: Zgornje Domžale, Spodnje Domžale, S t ob, Studa in De-paljavas, ki zavzemajo skupno 9'83 km2 zemeljske površine in leže 293—303 m nad morjem.
Zgornje Domžale so t. 1856 štele 51 hišnih številk s 365 prebivalci, L 1920 pa že 149 hišnih številk z 947 prebivalci.
Spodnje Domžale so 1. 1856 Stele 26 hišnih številk s 152 prebivalci, I. 1920 pa 65 hišnih Številk s 366 prebivalci.
S t ob je L 1856 štel 49 hišnih Številk s 242 prebivalci, I, 1920 pa 63 hišnih številk S 322 prebivalci-Studa je 1.1856 štela 30 hišnih številk s 146 prebivalci, 1. 1920 pa 47 hišnih številk z 280 prebivalci.
Depaljavas je I. 1856 štela 35 higmh številk z 221 prebivalci, I. 1920 pa 43 hišnih številk z 241 prebivalci.
Skupno so te vasi 1. 1856 štele 191 hišnih številk s 1126 prebivalci, 1. 1920 pa 367 hišnih številk z 2156 prebivalci, od katerih je bilo 1033 moških in 1123 ženskih.
Leta 1920 je bilo torej v teh vaseh samih žensk toliko (samo 3 manj), kot 1. 1856 moških in ženskih skupaj,
Poleg tega je pa bilo Se ob ljudskem Štetju 1. 1920 začasno odsotnih iz fare 40 oseb, ki so bile pri slamnika rskem delu v raznih mestih naše in sosednih držav in 390, ki so bile v Ameriki, skupno 430 faranov, Fara je torej 1, 1920 v resnici štela 2586 ljudi, V letih od 1856—1920 se je torej število hišnih številk skorej podvojilo (samo 15 številk je k temu primanjkovalo), število prebivalcev pa se je več kot podvojilo (za 334 oseb več),
Dočim pa so bili I, 1856 še vsi prebivalci navedenih vasi Slovenci, katoličani in državljani iste države, je bilo 1. 1920 izmed 2156 ljudi, ki so takrat bivali v Domžalah po narodnosti: 2020 Slovencev, 119 Nemcev, 3 Srbi Hrvati, 14 drugih Slovanov, po veri: 2138 rimskokatoliških, 4 grško-katoliški, 10 pravoslavnih, 4 protestanti in po državljanstvu: 196G državljanov SHS, 132 ptujih državljanov in 58 takrat še neodločenih. Znak industrijskega kraja I
Najbolj so se pomnožile Zgornje Domžale, kjer je središče slamnikarske obrti. Tudi vasi Spodnje Domžale in Stob sta zelo narastli. Te tri vasi, ki so bile pred leti še popolnoma ločene, se danes že kar skupaj držijo, kakor bi bile vse tri le ena vas, Pri marsikateri teh hiš ti je Domžalec sam v zadregi, pod katero teh vasi da spada.
Vse te vasi leže v ravnini. Ra2ven župnikovega stanovanja ni niti ene stanovanjske hiše v fari, ki bi bila količkaj na gričku.
Zgornje Domžale, del Spodnjih Domžal, Stob in Depaljavas leže tik ob glavni državni cesti, ki vodi na Celje, oziroma proti Kamniku in Mengšu, del Spodnjih Domžal in Študa pa ob cesti, ki vodi k šentjakobskemu mostu čez Savo,
Razdalja med najbolj oddaljenimi hišami tare ne znaša niti eno uro pešhoje. In nobenega hriba, nobene podružnice v fari I
In zdrava voda v krajiil
Tik ob Zgornjih in Spodnjih Domžalah in prav blizu Štude teče reka Kamniška Bistrica, ki izvira izpod kamniških planin in se blizu Zaloga izliva v Savo. Iz Domžal vodita Čez njo dva mosta: eden na državni cesti proti Dobu in drugi na cesti proti Ihanu in Dolu.
Posebne važnosti je za Domžale takoimenovana Mlinšca, voda, ki je na Duplici iz Bistrice speljana v posebno strugo, da žene vsakovrstne vodne ti a prave. Teče prav blizu Bistrice skozi Zgornje in Spodnje Domžale in Študo in se blizu Maleloke izliva nazaj v Bistrico.
Samo v domžalski fari oskrbuje Mlinšca z vodno močjo tovarno „Bistra" in njen mlin, Gabričevo žago, dva Tonhovčeva mlina. Skokov o žago in elektrarna, FTancanov, Elijev in Kuraltov mlin.
Zraven mostu, ki pelje iz Domžal Če2 Bistrico v Ihan, je iz Bistrice speljana voda še v eno strugo. Pravijo ji sploh Bistrica ali pa .žagana voda", ker je bila napeljana na Svahkanovo žago (in mlin). Ob njej je Lads tatter jeva elektrarna (nekdaj Sva h kanov mlin) in Pavletov mlin. Kmalu za Pavletovim mlinom v Spodnjih Domžalah se ta voda zopet združi z Bistrico.
Bistrica si je v teku let napravila izredno široko in neurejeno pot. Poplavila je ogromno rodovitne zemlje. Most, ki pelje na državni cesti iz Zgornjih Domžal če2 Bistrico na Vir, je 132 m dolg. Ob večjih nalivih pa je reka na tem mestu do 180 m in še več široka.
Reguliranje Bistrice, s katerim se je 1. 1910 pričelo, je kar največjega pomena tudi za Domžale. Le žal, da vsled sedanjih razmer to prevažno delo ne napreduje tako, kakor bi bilo želeti.
Skozi Depaljovas teče voda Depalšica, ki se blizu Dragomlja izliva v Pešato.
Stob pa slovi po svojem Stobovšaku, 36 m dolgem in 25 m širokem „jezeru". Ob času deževja in na jesen se napolni z vodo, ki priteče vanj iz njegovih studencev (7 večjih ob straneh in več manjših iz ta i) in se odteka naprej v Srednik, ki se pri Dragomlju izliva v Pešalo. O poletnem času pa ta voda popolnoma usahne. Od 1. 1912 je to Jezero" ob straneh lepo be-tonirano in za pranje prirejeno. Perice iz Stoba in Domžal so prav žalostne, kedar v njem ni vode. Je kot nalašč, poleti hladna, pozimi topla.
Vodnjakov je v fari: v Zg. Domžalah 135, v Sp, Domžalah 71, v Stobu 59, v Študi 60, v Depalji-vasi 39, skupno 364, skorej pri vsaki hiši, pri nekaterih še po dva.
Vodovoda, raz v en par zasebnih vodnih napeljav po hišah, v Domžalah ni.
Ko se je 1,1906 v občinskem odboru stavil predlog za napeljavo istega, je bilo začudenje splošno, češ: „Kje pa imajo dobro vodo tako pri rokah, kot tukaj?"
Električna razsvitljava je od leta 1919 napeljana po Zgornjih Domžalah, Spodnjih Domžalah in Stobu in sicer iz žage posestnika Antona Skoka. Gonilna sila je voda Mlinšca (in par).
Studa jo je dobila 1, 1922, Napeljana je iz mlina posestnika Elija Beno, tudi na Mlinšco.
Imajo pa še svojo lastno napeljavo elektrike: tovarna Lads tatter in posestnik mlina Pavel Bertoncelj {s pomočjo ,žagane vode"), tovarna »Bistra" in posestnika mlina Ivan Kuralt in Franc Mlhelčič (na „MIin-šco"), tovarne Jakob Oberwalder in Kurzthaler in parna žaga Rus (na par}.
Zemljepisna lega Domžal je med 46" 5' 28" — 46" 5' 50" severne zemljepisne širine m 32® 10'52" — 3211 15' 28" vzhodne zemljepisne dolžine po Ferro.
Središče Domžal je Goričica, majhen, 8—10 m visok griček, ki se dviga iznad Domžal, Na njem stoji župna cerkev, pokopališče, kapelica M. B., župnišče in gospodarsko poslopje.
Kako je nastal ta prijazen griček, kdo bi mogel to danes z gotovostjo dognati.
Sloveči zgodovinar Valvazor1) navaja tole zanimivo ljudsko pripovedko: Za Kamnikom pri Nevljah je stalo v starih časih veliko jezero. To jezero pa se je predrlo, preplulo je vso ravnino do Mengša, Trzina in Domžal in jo posulo z gramozom in kamenjem.
Zgodovinskih podatkov za to pripovedko ni. Ljudstvo pa res še danes trdi, da je strašna po vodenj naplavila griča: Homec in Goričtco.
Ehre des Heraogthums Krain XI, 541.
Vender pripovedka o naplayljenju Goričice tli verjetna. Ko se je I. 1904 delalo farno pokopališče na Go ričlci in se je v ta namen prekopal precejšen del grička, da bi se mogle kopati dovelj globoke jame, delavci na premnogih krajih tudi z najboljšimi krampi niso nič opravili, ampak je bilo velik del grička treba — izstreliti.
Bodi, kakorkoli! Nedvomno je ta griček že izza nekdanjih dni na svojem mestu.
Da pa je bil nekdaj ta kraj res z vodo preplavljen, torej nekako jezero, to pa še sedaj sestavina zemlje potrjuje, Domžalska zemlja kaže na vseh straneh komaj pol metra ^humus^-a, rodovitne zemlje. Pod njo pa je povsod sam gramoz. Kamorkoli zabijejo vodnjak takoj priteče voda, lepa in čista, ker prihaja iz peščenih tal.
Fara Domžale meji na sledeče sosedne fare: na svojo matemo faro Mengeš, od katere se je L 1908 odločila (potom vasi Trzin in Rodics), na Dob (potom vasi Vir in Podrečje), na Ihan (potom vasi Prelog in Mala loka in na St. Jakob ob Savi (potom vasi Št. Pavel in Dragomelj).
Mejnik med Domžalami in Dobom je hrib Šum-betk (341 m), raz katerega je divno lep razgled po celi domžalski okolici.
Četrt ure od Domžal leže Groblje, Ta mošnja cerkev, podružnica mengeška, posvečena sv, Hermagoru in Fortunatu, je slovela v preteklih časih posebno zaradi al ta rja sv. Notburge, kjer se je na pri prošnjo te svetnice zgodil marsikak čudež,
Samo par domžalskih zgledov!1)
') Letno poro tli o triraz. ljudske Sole v MengSo 1890/91, str 5.
Domžalskim kmetom Jurju Gorjupu, Jakobu Gre-goriču in Mihaelu Vavpečku je bila živinska kuga že več živine pobrala. Šli so v Groblje k sv. Natburgi se priporočit in kuga je ponehala. — Mihael Cigan iz Domžal je peljal s hriba voz slame. Po nesreči sta se mu oba konja zvalila čez pečino. Poklical je na pomoč sv. Notburgo in konja sta bila rešena.
V novejšem času prihajajo Groblje do vedno večje veljave, ker so se tu naselili očetje lazaristi, da otvo-rijo tukaj prvo slovensko misijonišče za vzgojo misijonarjev, ki naj ponesejo luč sv. vere med razne pagan-ske narode,
Kajne, prijatelj, ti bi še to in ono rad zvedel o Domžalah?
te počakaj I Polagoma pride vse na vrsto.
2. Iz nekdanjih dni.
Čudno 1 Domžale se v zgodovini — kolikor je bilo mogoče zaslediti —, skorej niti ne imenujejo ne.
Ali tega kTaja nekdaj sploh ni bilo? Ali pa je bil tako majhen iti neznaten, da ni prišel v poštev?
Ni dvoma, da so bile Domžale prejšnje čase res čisto majhen kraj.
Toda cesta, ki vodi iz Ljubljane in tudi Kranja proti Celju in Dunaju, je že od nekdaj vodila skozi Domžale.
Kako važna je bila ravno za ta kraj imenovana ccsta, priča izjava mengeškega župnika Ivana Kura}ta z dne 20. junija 1856 na kri. škofijski ordinarijat v Ljub-
ljatiiJ)f „Kuratni beneficij tia Goričici je bil v ta namen ustanovljen, da bi vozniki, ki so prejšnje čase zelo pogosto vozili po glavni trgovski cesti, ki je vodila iz Ljubljane na Dunaj, imeli priložnost biti ob nedeljah in praznikih v tik ob omenjeni trgovski cesti ležeči kuratni cerkvi pri sv. maši.11
Vsaj Stob, ki je vsekako starejši mimo Domžal, je bil že pred veliko leti. Da so imeli ondi vozniki prenočišča, potrjujejo Še danes veliki starodavni hlevi v Stobu.
Jasneje nam postane to zagonetno vprašanje, če pomislimo, da Domžale do zadnjega časa sploh niso prišle kakorkoli do svoje lastne veljave.
Podružnica, h kateri so spadale Domžale, se je imenovala vedno le Goričiea, zato pa tudi vsa domžalska duhovnija po njej le duhovnija na Goričici.
Tudi šola, ki se je ustanovila za Domžale, je nosila naslov „trivijah:a (podružniška) šola na Goričici-1* Goričiea pa ni nikdar v tej duhovniji bila kakršnakoli, bodi še tako majhna vas, ampak vedno samo griček. Tudi župnišče, ki stoji na Goričici, spada pod vas Spodnje Domžale.
In o gričku brez vsake vasi, brez vseh prebivalcev naj zgodovina poroča kdove kakšne posebne dogodke? f V zgodovini starodavnega Mengša, katerega podružnica je bila Goričiea, nam je iskati tudi zgodovino Domžal, tembolj, ker sta oba kraja čisto blizu, oba ležita v isti ravnini in ob isti zgodovinski trgovski zvezi juga s severom.
') Škofijski arhiv v Ljubljani,
Pripravljavnl odbor za ustanovitev fare v Domialah.
1 Župan Mil?c| JnTieiit 2. Vtlelovantat Ktliflnt I aifstfitiei
3 Ctrkveni ključar Karol Fieri d Cerkven h I j lK ur Janez H ■ i bi r>n
5. Župan Jo rte i t) ime 6. Beneficijat Franc fiprnix.
Vsekako je že za časa, ko so mogočni Rimljani pod cesarjem Avgustom podjarmili naše kraje, bila na mengeško-domžalski Tavnini cvetoča rimska naselbina. Ljubljanski muzej hrani Še celo vrsto lobanj, ožganih kosti mrličev in pepela* svetilnic, kovinskih mečev, starih rimskih novcev, ki so jih izkopali pod grajskimi razvalinami v Mengšu, dokaz, da so ondi sežigali in v glinastih žarah zakopavali pagan ski Rimljani ostanke svojih umrlih,1)
Tudi ime „ Grobi je11 mengeške podružnice, ki leži zraven Domžal, skušajo zelo verjetno razložiti na ta način, da je bila ondi, čisto v obližju velike rimske ceste, rimska trdnjavica, kakršnih je bilo ob cesti v njeno brambo več postavljenih. Ko so to trdnjavo porušili, so nastale groblje. In na teh grobijab so pozneje sezidali cerkev in grad.2)
Ta cvetoča rimska naselbina pa je bila pokončana za časa preseljevanja narodov.
.Rimska država je hitro pešala in i. 476 je za-padno rimsko cesarstvo popolnoma izginilo in postalo plen divjih narodov, ki so s severa in od vzhoda prodirali na rimsko zemljišče, posebno v Italijo. Mnogo je trpela Kranjska v tem času splošnega preseljevanja narodov, kajti razna ljudstva so ravno skozi Kranjsko drla v južne dežele ter pri tej priložnosti plenila in pustošila po naši deželi, posebno ob glavnih cestah. Vse cvetoče naselbine ob glavnih cestah so bile pokončane,
1) Letno po ro£ l lo t rl raz. I j u d s Ice So I e v JV1 e n gšu 1891 /92, str. 3. -J Letno poročilo triraz. ljudske Sole v Mengšu 1890/91, str.3. 5) Ivan Steklasa: Zgodovina iupnije Šent Rupert na Do* lenjskem, str. 12-
2
Krščanstvo se je v tem kraju zgodej razširilo in ukoreninilo. Prebivalci ob Pešati, ki teče 3/4 ure dal*č od Domžal, so že kmalu po burnih časih ljudskega preseljevanja vz prejel i sv. vero in si izvolili sv. nadangela Mihaela za svojega patrona.1)
Fara mengeška je bila ustanovljena med prav prvimi farami na Kranjskem, ki so poleg nje še: župnija Sv. Petra v Ljubljani, v Beli Cerkvi, Škof ji Lol:i in Št. Rupertu na Dolenjskem.2) Ustanovili so jo m-sijonaTji iz Akvileje (Ogleja). Škofijska stolica v Ljubljani je bila namreč takrat podrejena oglejskemu pa-trijarhu. Saj je znano, da sta sv. Mohor in Fortunai, ki sta med našim narodom v veliki časti, že okoli l, 51 po Kr. oznanovala nauk Kristusov po Kranjskeit.
Mengeška fara je biia nekdaj izredno obširna.) Obsegala je celč> Vače, Čemšenik, Zagorje, Dol V srednjem veku so se ti kraji odločili od nje in posta i samostojni vikarijati. Še v 18. stoletju so se pod mengeški zvon Štele vse vasi od Save in Bistrice do pod-zidja kamniškega mesta. Najprej se je odcepilo poten Podgorje in se pridružilo Kamniku.
Zanimivo je, da so v podgorski cerkvi od 1. 1575 —80 imeli svoja shajališča luterani, katerih je bilo tudi v mengeški fari precej.
V drugi polovici 18. stoletja pa so se od Mengša odločile in postale samostojne fare: Črnuče l- 176£, Št. Jakob ob Savi 1. 1787, Homec 1. 1789.
') Letno poročilo tri raz, ljudske Sole v ftlengSu 1891 /92, str. 3.
*} Ivan Steldasar Zgodovina Jupnije Sent Rupert na Dolenjskem, str. 36.
s) Letno poročilo tri raz, ljudske Sole v MengSu 1891/92, str. 3.
Do srede 18. stoletja je ostala ta fara pod duhovno oblastjo njenih ustanoviteljev, oglejskih patrijarhov. Takrat so jo dobili v oblast goriški nadškofje, ki so obiskali Mengeš trikrat: 1. 1752> 1775 in 1780.
Sedaj razumemo, zakaj so prvi kurati na Goričici bili v mašnike posvečeni v Gorici in da sta bila med njimi tudi dva Goričana,
Leta 1787 šele je prišla mengeška fara pod ljubljansko škofijo,
Patronsko pravico nad to mogočno faro je podelil oglejski patrijarh Nikolaj L 1355 avstrijskemu nadvojvodi Albertu. L 1462 je cesar Friderik s privoljenjem papeža Pija 11. zamenjal mengeško faro s faro sv. Petra v Ljubljani, da je mogel šenpetersko faro pokloniti ljubljanskemu škofu, ko je ustanovil škofijo ljubljansko. Mengeško faro pa je z njenimi vikarijati izročil cister-ctjenskemu samostanu v Dunajskem Novem mestu.
Cistercijenski opat v Dunajskem Novem mestu je pošiljal za dušne vodnike v Mengeš svoje menihe ali pa jo je dajal v najem svetnim duhovnikom, ki so sicer nosili ime župnika, v resnici pa so bih le opatovi upravitelji. Opat Matej je prodal t. 1668 mengeško (aro in njene vikarijate Vače, Čemšenik, Zagorje in Dol za 16,000 gold, stiškemu opatu Maksimilijanu, kar je cesar Leopold potrdil 30. junija 1.1669. Ravno za to svoto, kot jo je kupil, jo je pa stiški opat 28. febr. 1731 — torej po 62letih — prodal Jos. Antonu Schilfferju pl.ScbQfferstein, župniku iz Laa na Avstrijskem. Zato je od tedaj naprej imela rodbina pl. Schufferstein glede mengeškega župnika prezentacijsko pravico, da je namreč izmed predlaganih prosilcev odločila, kdo bodi župnik.
Ko je 13. jan. 1819 c, kr. gubernij v Ljubljani zaprosil od ordinarijata predložitev fas i je k ura ta na Goričici, jo je oTdinarijat poslal, a je pristavil v svoji vlogi, da jo pošilja brez sopodpisa pristojne patronske oblasti, ker je rodbina pl. Schtifferstein, ki je nad Go-ričico imela patronsko pravico, izumrla."1)
Mengeški župniki so bili imenitni gospodje.
Župnik VeTijand Komenski, ki je imel večjo veljavo kot dekan Kranjskega, ker se je na listinah pred njim podpisoval, je ustanovil 10. dec. L 1238 velesovski samostan. V ta namen je daroval s svojimi sorodniki patronsko pravico nad tratarsko cerkvijo, ki je potem postala velesovska farna cerkev in vrhutega še 25 zemljišč okrog Šenčurja in Cerkelj in en vinograd na Pešati. Tudi k ustanovitvi samostana v Bistri pri Borovnici je ta župnik pripomogel.
Župnik Ivan je bil slaven naddijakon in navzoč 30. jan. 1358 pri ustanovitvi nunskega samostana t Škof j t Loki.
Še ob koncu 18, stoletja je imel mengeški nad-župnik dekansko čast. Pod njegovo dekanijo so poleg Mengša spadale še sledeče župnije: Šmartno pod Šmarno goro, Vodice, Smlednik, Trboje, Zapoge, Homec. Šenl Jakob ob Savi, Dol, Sv. Helena in Črnuče.
Za časa turških vpadov na Kranjsko je moralo biti v teh krajih zelo hudo.
Takrat še ni bilo redne vojske, ki bi branila doni in ljudstvo pred krutim sovražnikom. Sami so si večinoma morali pomagati ljudje, kakor so si vedeli in znali.
Škofijski arhiv v Ljubljani.
Zato so si stavili turške tabore, zato so utrjevali tudi cerkve, med njim t tudi Goričico,
Šmarna gora, ki je bila tudi utrjen tabor, je ob uri nevarnosti daleč naokrog dajala pravočasno znamenje, da se bliža sovražnik. Mogočna grmada je zagorela na njenem drugem vrhu.
Ob tistem trenutku je že tudi Goričica, ki da si je nizka, leži v isti črti s Šmarno in Limbarsko goro, — iz Goričice se prav lepo vidi na obe — naznanjala nevarnost naprej.
In ljudstvo je prihitelo skupaj v boj „za krst častni, za slobodu zlatnu".
L. 1528 so Turki pridrli v velikem številu nad Mengeš in hoteli s plenom naprej proti Celju. Toda Mengšant, Domžalci in TTzinci so jih junaško napadli in premagali. Morali so nazaj proti dolenjski strani, od koder so prišli.
Tudi Francoz jo je na domžalsko-mengeški ravnini pošteno skupil.
General Beloti je v septembru I. 1813. prišel s 6000 možmi od Tržiča preko Šenčurja v Mengeš, T ti se je imel združiti z drugim francoskim oddelkom, ki je prodiral iz Ljubljane po Dunajski cesti. Pri bistriškem mostu v Domžalah naj bi oba združeno napadla Avstrijce. A je prišlo drugače. Avstrijci so udarili za Francozi čez savski most proti Trzinu, dva bataljona štajerskih brambovcev sta pa skozi tuhinjsko dolino prišla Francozom za hrbet. Vnela se je krvava bitka med Mengšem in Domžalami. Poveljnik Beloti je opazoval potek bitke z daljnogledom raz mengeški zvonik. Bil je popolnoma premagan in ujet z vsem svojim štabom
in ž nJim Se 2000 vojŠčakov. Odpeljali so jih proti Celju. Ostali Francozi so pa na vso moč bežali od Trzina proti Ljubljani.1)
Veliko je trpel ta kraj za „rokovnjaških časov." Saj je ravno tu skozi vodila pot v njihovo glavno skrivališče, v sloveči „črni graben". Nešteto napadov in zločinov so izvršili na državni cesti od Domžal do Trojan m naprej proti Celju. In glavno skrivališče njihovega poglavarja Nandeta je bilo v skalni votlini v Kamniškem sedlu, ki se še sedaj imenuje „Nande-tova koča."
Zato je gotovo priznanja vredno, da so Domžale tudi v tistih nevarnih časih, ko je marsikje čut za poštenost zelo opešal, nasplošno ohranile svoje dobro ime.
') Letno poroil!o trlraz, ljudske Šote v MengSu 1891/92, str. 3—6.

II
Pred ustanovitvijo fare.
I. Podružna cerkev na Gorlčlci.
erkev na Goričid Je zelo stara.
Že leta 1526 — pred 400 leti — je imela tri kelihe in je bila pri njej ustanovljena bratovščina sv. Katarine1). Bila je torej že takrat zelo obiskovana in se je že takrat bralo v njej več sv. maš,
Tudi bratovščina Marije Vnebovzete je bila pri njej že prav zgodej vpeljana. Za časa razširja jočega se Lutrovega krivo verstva je ta bratovščina morala prenehati, A ne za vedno. Ko je luteranska nevarnost minula, je tudi ta bratovščina na Goričid oživela v novem sijaju. Dci, tako številno so se vpisovali vanjo, da je mengeški župnik Baltazar Wiltz de Glainiz 15. jtin. 1644 pismeno prosil v Videm za podelitev sv, odpustkov za gotove dni, namreč: za popolni odpustek na dan spre-
l) lzvestja muzejskega društva V, str. 147 (izsledil Franc Pokom).

jema v bratovščino, na Veliki Šmaren in za smrtno uro, za nepopolni odpustek pa ob vseh dTugih Marijinih praznikih in ob kvatemih sobotah, ko je bila na Go-ričici sv. maša za žive in mrtve ude te bratovščine3).
Ko so leta 1891 podirali staro zidov je, stolp na južni strani, so našli na kamnu vklesano letnico 1532. Ta kamen je vzidan v zid nove cerkve in že viden od župnišča zunaj pri kapeli na evangeljski strani.
Iz tega so nekateri sklepali, da bi bila takrat zidana cerkev ali vsaj utrjena,
Že tz zgorej povedanega pa je jasno, da je biia cerkev že prej zidana, bržkone še pred letom 1396, ko so prvikrat pridrli divji TurČini na Kranjsko.
Saj ob tistih strašnih časih turških vpadov v našo deželo, ki so trajali nad 200 let in so se ponavljali redno vsako leto, celo po večkrat, naši predniki pač niso imeli miru, da bi bili zidali nove cerkve. Celo stare cerkve so morali takrat utrjevati in prirejati za brambo zoper sovražnika.
Tudi to je malo verjetno, da bi bili celih 130 let največje nevarnosti cerkev, ki je stala tik ob prometni cesti, pustili neuttjeno, dočim je bila hotnškfl cerkev sigurno že takrat utrjena.
In šelfe potem, ko je bil Turčin leta 1528 v tem kraju hudo tepen, naj bi bili spremenili to cerkev v tabor!
Bolj verjetno je, da je ob tistih hudih bojih L 1528 tudi tabor na Goričici bil poškodovan in ga je bilo treba kaj popraviti ali dozidati.
l) Izvestja muzejskega društva V, str. 147 (izsledil Franc Pokorni-
Nekdanja cerkev M, B. na Goritici (sedaj župna cerkev v Domžalah) s stolpi, žLipniStem in staro kapelico.
Tabori so bili trdnjave takratnih časov. V sredi tabora je bil močan stolp, obdan krog-inkrog z močnim, celd 3—4 m širokim zidom, ki so ga imenovali branik. Ob zidu pa so bili manjši stolpi z luknjami, iz katerih so streljali.
Tudi Goričica je bila tak „turški tabor". Ohranil se je cel in kolikortoliko nepoškodovan prav do leta 1837.
Odlični pisatelj monsignor Tomo Zupan, ki se je za ta kraj prav posebno zanima!, ker je na Goričici služboval njegov sorodnik Franc Prešern, je izrekel o njem, da je bil ta tabor eden najlepših v deželi.1)
Se sedaj so v zemljiški knjigi njive, ki leže pod goriško cerkvijo, označene „pod tabrom",
Kroginkrog cerkve je bil silno debel in močan zid, ki je segal prav do cerkvene strehe. Na zunanji strani zidu je bil izkopan zelo globok in širok jarek. Na vseh štirih oglih zidu so bili postavljeni močno zidani stolpi. Namesto oken so imeli luknje, iz katerih se je moglo streljati s topovi.
Za časa turške nevarnosti so možje in fantje, kolikor jih je sploh ostalo doma, v teh stolpih odbijali sovražni napad, tudi ženske so junaško pomagale pri hrambi, tako s kuhanjem smole, ki so jo metali na sovražnika, starčki in otroci pa so v cerkvi pri Mariji iskali zavetja in pomoči. Tudi so na ta varen prostor nanosili pravočasno živeža in spravili na vamo tudi svoje dragocenosti,
Zato so takrat, ko so ta tabor na Goričici začeli podirati, nekateri prav pridno hodili kopat in iskat po Sporočeno ml na dopisnici z dne 20. II. 1918.
podrtiji v trdnem prepričanju, da bodo našli „šac". Pa ni bilo nič!
Po gričku okrog cerkve so stale poprej velike lipe. Na mestu, kjer je sedaj župnišče, je stala starodavna tako debela lipa, da je trije odraŠČeni niso mogli obseči. Tik ob globokem jarku je srastlo sadno drevje, posebno češplje.
V stolpu na vzhodni strani, ki je imel hišno številko 17 v Spodnjih Domžalah — drugi stolp pa št, 18 z označbo .tabor* — so spodej pri tleh stanovali goriški beneficijati do leta 1841, ko se je beneficijat Janez Zalokar preselil v novosezidano župnišče, ki je dobilo hišno številko 25 v Spodnjih Domžalah.
Od tedaj je spodej stanoval cerkvenik, z gore j pa je beneficijat Pec glasom šolske kronike — In gotovo tudi drugi duhovniki pred njim — podučeval otroke, ne samo v krščanskem nauku, ampak tudi v drugih potrebnih stvareh1)'- Po ustanovitvi redne šole je nad-učitelj Franc Pteifer, ki je bil zaje dno tudi organist, nekaj časa v tej sobi stanoval, dokler se ni preselil v Stob, in podučeval cerkvene pevce, nekaj časa tudi domžalsko godbo.
Stolpa na zahodni in severni strani so podrli leta 1837, ko so začeli zidati župnišče, da so dobili potrebnega materij al a za njegovo zidanje.
Pa tudi za ostala dva stolpa je bila zadnja ura tedaj, ko se je imela dozidati cerkev. Ni jih bilo mogoče ohraniti. Sicer bi ne bili mogli cerkve podaljšati.
Stolp na južni strani so podrli leta 1891, na vzhodni strani pa leta 1892.
l) Kronika ali letopis ljudske šole V Domžalah, Str. 3.
Leta 1904 pa, ko se je napravilo pokopališče, je konečno izginil še zadnji ostanek nekdanjega mogočnega taborja, široko ograjno zidovje med cerkvijo in župniščem.
Stara cerkev je imela tri lesene altarje.
Veliki je stal nekako tam, kot je sedanji veliki lestenec. Seveda se je ves lesketal v zlatu, V tranu je bil leseni kip Marije „Kraljice miru", (Marija sedeča na prestolu z Jezuščkom v levici in žezlom v desnici), isti kot sedaj, a zagrnjen s podobo Marije Vnebovzete, slikano na platno. Ob velikih praznikih in v majniku se je podoba odmaknila (na spodej) in se je pokazal kip. Ob straneh altarja so bili 4 leseni kipi: sv. Apolon i je, sv. Neže, sv. Gregorja Velikega in sv. Antona Puščav nika.
Na evangeljski strani velikega altarja je bila zakristija in v njej omara za cerkveno obleko, ki je še sedaj v rabi, zgorej pa shramba za cerkvene reči. Na listovi sirani — nasproti zakristije — je bil spodej vhod za ljudstvo in nekaj klopi za ženske, zgorej pa takoimenovani „novi žagrad" s klopmi za moške. Že ime kaže, da je bil pozneje prizidan.
Stranski altar na listovi strani je bii posvečen sv. Ani. V njem je bila na platno slikana podoba sv. Ane, ki je že sedaj dobro ohranjena. Nahaja se v župnišču. Ob strani sta bila kipa sv. evangelista Marka in sv. Plorijana.
Največja znamenitost v tej cerkvi je bila „ob1e-čena Marija z Jezuščkom", kamenit, barvan (polihro-miran) kip Marije z Jezusom v naročji.
Ta Marija je bila poprej že dolgo Časa pod streho. Ko pa jo je nekoč — tako pripovedujejo stari ljudje — videl cerkvenik vso v solzah, so ji takoj odkazali v iadiji cerkve ob zidu na ženski strani primernejši prostor, Od tedaj je bila vedno vsa v cvetju, Ob dozi-danju cerkve so ji postavili lep tTOn v kapeli na ženski strani zraven prižnice, kjer je še sedaj, Kipa sta bila leta 1916 prenovljena. Ko se je obleka odstranila, se je šel£ pokazalo, kako lepo, zares umetniško delo je to. Zanimivo je, da ima Marija v roki figo. Vsekako se je nahajala ta Marija prejšnje čase ali na velikem altar ju v cerkvi ali pa v stari kapelici. Ni izključeno, da je ravno ona prvotna „ Marija na Goričici".
Kora sta bila dva. Nad prvim, pevskim, je bil nekoliko višje drug, majhen kor za moške.
Orgije so bile poprej zelo majhne. Rabile so se ob velikih praznikih, ko je prišel organist iz Mengša. Tudi cerkveni ključar Matevž Keršne se je nekoliko poskušal nanje. Menda so jih prodali na Rašico, Leta 1866 je postavil orgljarski mojsteT v Ljubljani Franc Goršič za takratno majhno podružniško cerkev nove orgije s pedalom ene oktave in s sledečimi registri: Principal 4', Viola 8', Super Oktav 2\ Mikstura 2kratna, Flavta 4', Burdon S', Pedal Copel in Principal Bas. OTglje so še sedaj v rabi in so se primeroma dobro ohranile. Sedaj so pa že tudi te orgije — po 57 letni uporabi — obsojene na smrt, Se že nabira denar za nove, ki bodo primerne sedanji župni cerkvi. Kmalu bodo postavljene.
Križev pot je bil majhen in slab, Beneficijat Franc Svetlin je poskrbel, da so leta 1868 napravili
nove okvire, nakaT je bil isto leto nanovo blagoslovljen.')
Spovednica je bila ena, ta, ki je v sedanji cerkvi pri altarj 11 sv, Jožefa. Stala je v ladiji na moški strani. Zvonik je bil do leta 1874 prav nizek, priprost in z lesom pokrit, To leto so ga prizidali in vzdignili, kar je od zvonov naprej in mu dali bolj lično in visoko streho.
Zvonovi so bili poprej zelo majhni, zyonenje slabo. Leta 1870 je tvrdka Albert Samassa v Ljubljani vlila nove zvonove, ki so krasno peli v D - duru (d, fis, a).
Veliki je tehtal 24'51 centov. Visok je bil znotraj 100 cm in širok spodej 135 cm. Imel je 4 podobe:
1.	Kristus na križu z Marijo in sv. Janezom pod križem;
2.	Marija Vnebovzeta; 3, Sv. Jožef z Jezusom v naročji; 4. Sv. Fiorijan. Napis se je glasih No. 248 Opus Albert Samassa L abaci 1370.
Srednji je tehtal 12*67 centov. Imel je 2 podobi:
1.	Jezus na križu z Marijo in sv. Janezom pod križem;
2.	Sv. Ana z Marijo. Napis je bil: No. 247. Opus Albert Samassa Labaci 1870.
Mali je tehtal 7 37 centov. Tudi ta je imel 2 podobi: 1, Jezus na križu z Marijo in sv. Janezom pod križem in 2. sv. Katarina in napis: Vlil Albert Samassa v Ljubljani 1870. Št. 246.
Ura, ki je še sedaj v rabi, je bila napravljena 1.1887. Vhodi v cerkev so bili 4: pri zvoniku dva, pri stranski kapeli od S p. Domžal in pri zakristiji. Na k or je bil dohod skozi zvonik kot sedaj.
Kam en i ti podboji (bangeTji) pri vratih, ki vodijo škofijski arhiv v Ljubljani-
v sedanji cerkvi iz zakristije v cerkev, prav lepo delo so iz stare cerkve.
Nad zakristijskimi vrati je bila majhna streha. Kc so ob dozida van ju cerkve to stTeho podrli, se je pokazale pod njo na zunanji strani cerkve prav lepa slika na „ frescodokaz, da je bila tista streha pozneje dozidana Stara cerkev je bila zelo majhna. Beneficijat Strupi je zapisal o njej:1) »Ljudstvo je ob nedeljah in praznikih kar more biti natlačeno. In vender jih mora skorej vselej silno veliko ostati zunaj. Poleti že gre, a pozimi je hudo stati na snegu in na mrzlem vetru. Takega drenja gotovo ni nikjeT. Otroci so okoli altarja tako natlačeni, da duhovnik dostikrat ne more dosti spoštljivo moliti „Confiteor\ ker se je bati, da bi ga vrgli ali potisnili naprej, Kedar so shodi, privre silno veliko ljudstva skupaj. Takrat jih je vselej še za eno tako cerkev zunaj. °
2. Kapelica M. B. na Goričid.
Po ljudskem sporočilu je bila kapelica starejša nego cerkev. To je bila prvotna, dasi zelo majhna cerkev Matere Božje na Goričici.
Stala je do leta 1906 na približno istem mestu, kot sedanja nova kapelica. Obrnjena pa ni bila, kot sedaj, proti Domžalam, ampak proti Stobu.
V teku časa je ta nekdaj imenitna kapelica postala — farovška drvarnica.
Že itak vsled starosti močno razdrapano zidovje je še potres leta 1S95. tako poškodoval, da ni bilo več varno vanjo stopiti,
l) Zapisnik dobrotnikov cerkve H. B. na Goriiici, str, 102.
V zunanjem zidu te kapelice je bila prav do leta 1906 napravljena priprosta vdolbina, zaprta s steklenim oknom in v njej starodavna, še sedaj ohranjena lesena podoba Marije »Pomočnice kristijanov" ali Marije „s plaščem', ker ima pod svojim materinim plaščem polno ljudi, zastopnikov raznih stanov.
Ganljivo je, kako veliko zaupanje je pobožno ljudstvo prav do zadnjega ohranilo Mariji tudi v tem njenem bornem, priprostem stanovanju.
Noč in dan so gorele pri njej sveče, ki so jih darovali bolniki, porodnice, kdorkoli je bil v kaki veliki stiski in nadlogi. Revni ljudje so mesto sveč kupovali olje k Mariji, ki je potem res kot nekaka „ večna luč" gorelo v tej kapelici.
Od blizu in daleč so hodili ljudje priporočat se k tej Mariji.
Za časa strašnega potresa leta 1895 je v teku 14 dni prišlo k njej nad trideset procesij iz bližnjih fari iskat pomoči in toiažbe.
Ni dvom a, da je bila tukaj pred leti sloveča božja pol.
Med ljudstvom je ohranjena pravljica, da je Kraljica te kapelice prej stanovala na BŠumberku", od tam pa da se je preselila na Goričico. Le cerkveni prag njenega nekdanjega svetišča da je ostal na Šumberku. Tisti kamen še danes kažejo.1)
Gledč božje poti pripovedujejo stari ljudje, da, ko je ista začela vsled mlačnosti pešati, je nek menih vzel „svetinje" in jih prenesel iz Goričice in ž njimi seveda tudi božjo pot, na — Dobrovo.2)
l] Zapisnik dobrotnikov Cerkve Ni B na Gortiiel, str. 1(12,
J) Jstotam.
3. Ustanovitev beneficija na Goričici.
27. avgusta leta 1801 se je napravila prva m a šla ustanova na Goričici,
Glasi se v slovenskem prevodu takole:1) ..Podpisani potrjujemo s tem pismom zase in za vse svoje dediče, da izročimo kuratni cerkvi na Goričici, ne daleč od Mengša, v mengeški nadžupniji, v vedno in nepreklicno last glavnico 650 gld, in sicer az Elizabeta Tavčar obligacijo za 100 gold., Matevž Bosinc za 50 gold., Uršula Ulčar za 50 gold., Neža Ramovš za 50 gold., Matija Stare za 50 gold., Cecilija Zupin dve po 25 gold,, Jožef Hribar in Marija Lenart vsak po 25 gold., Nikolaj Ogrinc in Matevž Koprivnik vsak po 25 gold., Gašper Sever in Matevž Bari i Č vsak po 25 gold., Matevž Barlič 100 gold, in Marija Gaberč 50 gold."
Nato se našteje 26 sv. maš, ki naj se vsako leto opravijo po namenu ustanoviteljev in se pristavi:
„Naša volja je, da se te sv. maše opravijo vedno od vsakokratnega duhovnika na Goričici, kateremu smo mi te mašne ustanove namenili kot pomoč za preživljanje. Samo takrat sme te maše opraviti mengeška duhovščina, če bi ko daj ne bilo duhovnika na Goričici.
Da se obligacije te ustanovne glavnice ne bodo tako lahko izgubile, zato hočemo, da se hranijo na naše stroške v proti Ognju varni shrambi cerkve na Goričici pod nadzorstvom dveh uglednih mož, ki imata tudi pravico, da vsakoletne obresti vzdigneta in jih duhovniku izplačata.
') Župnl arhiv v Domžalah.
Če bi se zoper katerokoli teh odločb zagrešilo, si pridržimo pravico, da te ustanove proglasimo za uničene in se morajo ustanovne glavnice brez vsake zapreke izročiti nam ali našim dedičem."
Slede podpisi. Raz ven Mateja Barliča je vse podpisal Ignac Škubic
9. sept. istega leta je že bila ustanova potrjena in podpisana od Mihaela Brig i do von Marenfels und Bre-soviz, „pa božji milosti prvi nadškof ljubljanski."
Tri leta pozneje, 14. marcija 1804 seje napravila druga mašna ustanova na Goričici, ki se glasi:
,, Podpisani izročimo s tem pismom kuratni cerkvi na Goričici, ne daleč od Mengša, glavnico 500 gold., ki je bila 1. febr. 1804 pri slavni vladi kranjski obresto-nosno naložena in sicer: Matej Barlič 150 gold., Valentin Dime 25 gold,, Gašper Brecelj 50 gold., Marija Cotman 50 gold,, Luka Kecelj 25 gold., Marjeta Cotman 25 gold., J era R uči gaj 25 gold., Elizabeta Jeran 25 gold., Jožef Flis 25 gold,, Andrej Ko sin: i k 50 gold,, Jera Hafner 50 gold."
Nato je naštetih 20 sy. maš, ki morajo biti vsako leto opravljene na Goričici, med temi ena za žive in mrtve iz soseske Zgornje in Spodnje Domžale in Stob, ena za vse žive in mrtve soseske Depaljavas in ena za vso sosesko.
Zopet je določeno, da sme vse te sv. maše opraviti le vsakokratni duhovnik na Goričici, kateremu so namenjene. Kedar duhovnik na Goričici umrje, morajo te maše čakati na naslednika. „Zato naj se dva iz naših sredstev za nadzorstvo postavljena moža potrudita, da dobita drugega starega duhovnika, ki bo pri zgodnji
3
maši kakor tudi popoldne soseski oznanoval besedo božjo 1*
V tem ustanovnem pismu je izrecno zahtevano, da se ustanovne listine morajo hraniti na Goričici ;ato, da morejo ustanovitelji, če bi sčasoma kake ponote nastale, svoje ustanovljene maše braniti. Da se obligacije ne izgube, se morajo na njihove stroške hraniti v proti ognju varni shrambi cerkve na Goričici pod nadzorstvom dveh uglednih mož, ki imata pravico vsiko letne obresti vzdigniti in jih duhovniku izplačati.
»Če bi se zoper kateregakoli teh stavljenih pogojev pregrešilo, si pridržimo pravico, da se ustanove razveljavijo in se ustanovna glavnica nam ali dedičem vrne."
Goričica 14. marca 1804.
Slede podpisi.
Poleg ustanoviteljev sta podpisana še Ignac Zapin in Andrej Frohlich.
Vse je podpisal Matej Barlič, sacerdos curat us (kuratni duhovnik).
Že tri dni potem, 17. marca istega leta, je bila ustanova potrjena od knezonadškofijskega ordinaiijata v Ljubljani.
Podpisan je general vikar Jurij Gollmayer.
P oseb ne važnosti je tretja ustanova iz dne l.jan.1805.
Glasi se: »Spodaj imenovani izročimo s tem pismom kuratni cerkvi na Goričici, ne daleč od Mengša, glasnico 1395 gold, uradne veljave, ki so pri slavni vladi kTaijski naložene in sicer: soseska Goričica obligacijo za lOOgld,, Marija Justin za 220 gold,, soseska Goričica za 550 gld. in soseska Goričica za 525 gold."
Nato se določi 57 sv. maš, ki naj se iz obresti te glavnice vsako leto opravijo, med temi tudi ena za sosesko Depaljavas, ena za 5 dobrotnikov iz Štude in ena za vse dobrotnike iz Trzina.
»Določimo, da te sv. maše opravi vedno le vsakokratni kuratni duhovnik na Goričici, kateremu smo te mašne ustanove namenili kot pomoč za preživljanje. Da se izognemo prihodnjim ne p rili k am, določimo, da, kedar duhovnik umrje, morajo te maše čakati na naslednika."
Kot pri prej navedenih ustanovah, je z istimi besedami tudi pri tej določeno, da morajo obligacije biti vedno shranjene na Goričici pod nadzorstvom dveh uglednih mož in da v slučaju, če bi se volja ustanoviteljev ne vpoštevala, te ustanove prenehajo in se mora glavnica brez vsake ne prilike povrniti ustanoviteljem ali njih dedičem.
Podpisani so: Gašper Gregorc, Matej Cerar, Matej Mrak, Andrej Dečman v imenu soseske Goričica, Valentin Zaje iz Štude in GašpeT Cajhen iz Depaljevasi, vsi po Dr. Antonu Semen, ki je podpisan tudi kot priča in Matej Barlič, sacerdos curat us (kuratni duhovnik), kot priča.
Ustanova je bila potrjena 30. avgusta 1805 od knez on ad škofijskega ordinarijala v Ljubljani. V potrdilu je bilo izrecno pripomnjeno, da se obligacije morajo hraniti v varni shrambi pri cerkvi na Goričici.
Podpisan je generalvikar Gollmayer.
Vse te tri ustanove so bile popolnoma pravilno izvršene in oblastveno potrjene. In to s tem namenom, da se služba duhovnika na Goričici izboljša.
Ni dvoma, da so te mašne ustanove za duhovnike na Goričici glede na takratno denarno vrednost bile res velikega pomena.
Pri vseh teh ustanovah je prav posebno sodeloval takratni tukajšnji k ura t Matej Barlič, Izvršene so bile za časa njegovega službovanja na Goričici in brez-dvomno pod njegovim vplivom.
On je pa tudi sam iz svojega dal v ta namen obligacijo z dne 1. majnika 1804 v vrednosti 1000 gold.
10. novembra 1805 je pisal general vikarju Goli-mayer-ju v Ljubljano: ^Ustanova je izvršena,"1)
Kuracija na Goričici je s temi ustanovami postala ku ratni be n eficij, duhovska služba, s katero so bili že združeni popolnoma sigurni dohodki masnih ustanov.
Poleg teh štirih mašnih ustanov se je v teku let do ustanovitve fare nabralo še več takih mašnih ustanov na Goričici.
Vseh ustanovnih pisem je bilo ob ustanovitvi lare 24, ki so bila vsa od škofijstva potrjena.
Celotna naložena glavnica je znašala takrat — glasom cerkvenih računov — K 11.744*75.
Število ustanovljenih sv. maš je bilo seveda glede na vrednost denarja oziroma na visokost mašnega Štipendija ob raznih Časih različno. Leta 1908 je bilo teh ustanovljenih sv. maš na Goričici še 138.
Obresti od založene glavnice so znašale letno K 486-59. Od te svote je dobii beneficijat K 347-97, cerkev K 90'14 in mežnar K 48 48.
Škofijski arhiv v Ljubljani.
4, Duhovniki na Goričici.
lzprva sa dušno pastirstvo v cerkvi Matere Božje na Goričici kot mengeški podružnici oskrbovali mengeški duhovniki.
Pozneje pa so bivali na Goričici lastni duhovniki, seveda ne kot samostojni dušni pastirji, ampak le kot pomočniki mengeških župnikov.
Krste, poroke, pogrebe, cerkvene matice sa imeli vse mengeški župniki, oziroma mengeški kapelam prav do ustanovitve fare leta 1908.
Pokopališča sploh ni bilo na Goričici. Vsi pogrebi so se vršili na farno pokopališče v Mengeš. Ko je I. 1904 bilo napravljeno na Goričici pokopališče, je mengeška duhovščina hodila do ustanovitve fare pokopavat na Goričico, tudi vsakega otroka.
Poroka je bila na Goričici sploh prva, kar pomni zgodovina, 24. julija 1904, ko je beneficijat Franc Bernik z dovoljenjem mengeškega nad ž upnika Franca Kušarja poročil inženerja Rudolfa Willmann-a in R020 Brilli iz Ljubljane.
Krsta do 26. septembra 1908 v cerkvi na Goričici ni bilo nobenega,
Tudi red za nedeljsko službo božjo na Goričici so določali mengeški župniki, ki so sami oskrbovali in naročali tudi vse ekskurze, duhovnike za gotove praznike v letu.
Hostije za sv. maše in za obhajilo ljudi so se smele peči le v Mengšu, kamor je mora! sproti hoditi
ponje gori&ki cerkvenik vsak teden, kakor je že bilo potreba.
Duhovniki na Goričici spočetka torej niso imeli drugega opravila, kakor da so maševali.
Imenovali so se zgodnjiki (manemissarii), ker so ob nedeljah in praznikih prvo, zgodnjo službo božjo opravljali.
Za to opravilo jih je ljudstvo samo plačevalo.
Leta 1805 pa je, kot že povedano, takratni beneficijat Matevž Barlič poskrbel, da se je ustanovil masni beneficij na Goričici.
Duhovniki so prejemali vsakoletne obresti ustanovnega denarja, zato pa so bili zavezani za ustanovitelje vsako leto opraviti več ustanovljenih sv. maš. Število teh maš glede na vrednost denarja samoumevno ni ostalo vedno enako.
Ker pa so goriški duhovniki prostovoljno gotovo takoj spočetka privzeli v svojo oskrbo tudi bolnike in njih previdenja in tudi sicer šli ljudem na roko, je tudi ljudstvo rado zanje poskrbelo.
Plačevalo je vsako leto poleg zaukazane dolžne bire mengeškim kapela no m in mengeškemu cerkveniku prostovoljno biro beneficij at u in tudi cerkveniku na Goričici. Beneficijat je dobival biro v denarju, v žitu, senu in otepih. Tudi sicer so dobri ljudje te duhovnije — to se mora očitno priznati I — skozi vsa leta prav lepo skrbeli za svoje duhovnike.
Ko se je 1,1864 ustanovila redna šola na Goričici, je pouk v krščanskem nauku bil izročen beneficijatom ki so ga od tedaj tudi redno vršili,
Kronika all letopis ljudske šoie v Domžalah, sti. 2.
Duhovnike zasledimo na Goričici z letom 1776.
Kot k u rati zgodnji ki so od tega leta delovali na Goričici sledeči:
1.	Jakob Kalan') (1776—1778), Rojen je bil 23, julija 1748 v Puštalu pri Škofjiloki, mašnik je postal l. 1774 v Gorici. Služboval je kot subsidijar v Škofjiloki eno leto, nato je prišel na Goričico, odšel pa kot. subsidijar, župnikov namestnik v Ihan. L. 1783 je Sel kot kapelan v Žiri, kjer je napravil 1.1787 kon-kurzni izpit. Odtam se je preselil v Poljane nad Škofjo-loko za kapelana. Kol lokalist je služboval na Vranji-peči od 1796 — 1803 in potem kot Župni vikar na Čer-nnčah do svoje smrti dne 21, jan. 1810. Bil je krepkega zdravja, moder duhovnik, Ljudje so ga povsod radi imeli.
2.	Ignac Zabref2) (1778-1785). Luč sveta je zagledal v Mengšu 1, 1731, mašništvo pa je sprejel na naslov mesta v Radečah l. 1758. Služboval je kot subsidijar v Šmarjeti pri Klevevžu (1758—62), na Krki 1762, v Žužemberku (1762—64), kot kapelan na Vačah (1764 —69). 2 Vač je prišel za kurata v Komendo, od tam pa na Goričico, kjer je ostal sedem let, L. 1785 je odšel v svoj rojstni kraj Mengeš, kjer je, zadet od kapi, v hišni številki 51 po vzglednem življenju ostavil svet dne 12, jan, 1800.
3.	Frančišek Jeglič*) (1785—1786), GoriČan, rojen 18, avg, 1758. Šole je dovršil v Gorici, kjer je bil tudi
') Arhivar Franc Pokom: Ljubljanski šematizem 1,1788,
str. 85.
s) Arhivar Franc Pokom: fstotam str,53.
s) Arhivar Franc Pokom: istotam str. 113.
posvečen 20. sept. 1703 na naslov grofa Coroninija. Služboval je kot subsidijar na Krki, odkoder je prišel aprila 1785 na Goričico, odšel pa oktobra prihodnjega ieta v Trebnje za župnikovega vikatja in kot tak tudi v Šentvid pri Stični (1787—90), Kot kapelan je bival v Št. Jerneju do L 1794, v Št. Lovrencu ob Temenici (1787—88), v Moravčah (1794—99), v Kamniku do 1803, Čemšenikn kapelan in provizor do 1805, zopet v Kamniku 1, kapelan 1806, lokalist na Vranjipeči (1807—13), župnik v Spodnjem Tuhinju od 1814 do svoje smrti. Umrl je kot zlatomašnik dne 6, jan. 1841. Bil je v zgleden in priljubljen duhovnik.
4.	Frančišek Ltiwenhaus') (1786—1790), Goričau iz Čet nič, Zhernicensis, rojen 1. 1757, v mašnika posvečen L 1785 na naslov lastnega patrimonija, Prva služba mu je bila na Goričici, odtod pa se je preselil novembra 1790 za provizorja v Lučine. O sv. Juriju 1791 je prišel za k apel a na v Staro loko, kjer je ostal do Vseh Svetov istega leta, odšel potem v Dol. Junija 1793 je odšel nazaj na Goriško. Bil je vzgleden duhovnik.
Kuratni beneficijati so bili:
5,	Matevž Barlič2) (1790—1823), izprva kurat zgodnjik, pozneje, ko je on ustanovil beneficij na Goričici, kuratni beneficijat. Rojen je bil 1.1746 pri Sv. Trojici v moravški župniji, mašnik je postal na naslov lastnega patrimonija I. 1771 v Gorici, kjer je dovršil bo goslovje, druge šole pa poprej v Ljubljani. Služboval
') ArMvaT Franc Pokorn: Ljubljanski šematlzem I, 1738 str. 113.
Arhivar Franc Pokom: Istotam str. 113,
FRANC SVETLEM
beneficijal na Goričici 1867—1384
je kot župnikov vikar na Raki 4 leta, kot kapelan v Žkocijanu 5 let, v Šmarjeti pri Klevevžu 1 leto, kot beneficijat v Žalcu na Štajerskem 2 leti, potem kot kapelan ondi 4 leta, o d ta m se je preselil v Višnjogoro za kape I ana in naposled na Goričico, kjer je kot z lato -mašnik dne 15. marca 1. 1823 umri v nekdanjem taborskem stolpu, Sp. Domžale, h. št. 17, takratnem stanovanju tukajšnjih duhovnikov. Bil je vzoren, prav priljubljen duhovnik,
6.	Frančišek Ks. Prešem1) (1824—1837), stric slavnega pesnika Dr, Franca Frešema, Na Breznici pri Ribiču v Vrbi na Gorenjskem se mu je stekla prva zibelka dne 20- nov. 1771, mašnik pa je postal na Veliko soboto 12. aprila 1800. Bil je kapelan v StiČini (1800—1801), na Boh. Bistrici, v Komendi 1802—04, odkoder se je 4. aprila 1804 preselil v Višnjogoro, od-tam 10. nov, 1806 v Predoslje, kjer je ostal do septembra 1808, ko je prišel kot kapelan v Dol. Oktobra 1814 je prišel na Savo v vaški župniji za kurata, od-tam pa čez 10 let na Goričico. Mengeški župnik Kuralt ga je imel posebno rad in mu je prigovarjal, naj še nadalje ostane na Goričici.3) Vender se je preselil na SkaruČino pri Vodicah, kjer je umrl 15. nov. 1841,
7.	Janez Zalokar (1837 — 1850). Rodil se je v Zgornjih Gorjah pri Bledu 13, jun, 1805, posvečen je bil v 3. letu bogoslovja 29. avg. 1829. Po dovršenem bogoslovju je prišel za kapelana v Krašnjo. Odtam se
1)	Vse te podatke o duhovnikih na Goričici od St. 1 do 12 je izsledil in mi spoioJil Škof. arhivar Franc Pokoril, župnik v Besnfd.
2)	Consignor Tomo Zupan v pismu z dne 18. III. 1916.
je preselil septembra 1831 v Staroloko, kjer je ostal do maja 1835. Odšel je za samostojnega kapelana na Ustje pri Vipavi. Bil je tudi provizor v Podkraju (april — sept.) 1837. Odtam pa se je preselil na Goričico, kjer je ostal do smrti. V dekretu mu škofij sivo kot posebno dolžnost njegovo izrecno omenja poduk otrok v krščanskem nauku.1) Tu si je stekel veliko zaslug s tem, da je duhovnikom na Goričici oskrbel primerno stanovanje, župnišče, ki je bilo leta 1839 sezidano in to v tako pravilnem in prikupljivem slogu, da ga še do danes — po 80 letih I — bistveno ni bilo treba prezidava ti. Preselil se je vanje 1, 1841 in je v njem kot prvi duhovnik umrl dne 18. dec, 1850.
8.	Anton Urbas <1850—1859). Rodil se je 13. sept. 1820 v Idriji, v mašnika je bil posvečen 30. jul. 1844. Najprej je bil kapelan v Kovorju, t, 1846 je prišel v Smlednik, odtam pa 1. 1847 v Planino pri Rakeku, L. 1848 ga pošljejo v Sostro in odtam na Goričico. L. 1859 je postal župnik v Zagorju ob Savi, kjer je pastirovai do 1. 1873, potem pa je odšel na Dobovec, Tu je ostal 3 leta. Leta 1876 je bil umeščen v ljubljanski stolnici na Lambergov kanonika t. In kot tak je imel tudi več častnih služb. Umrl je kot zlatomašnik 22. sept. 1899. Postave je bil majhne, a izredno živahen in prijazen,
9.	Ignac Pec (1859—1866), Rojen je bil 31. jul. 1812 v Črnomlju, Mašnik je postal kot tretjeletnik 4. avg.1840, L. 1841 je prišel za subsidijarja v Logatec, 1843 za subsidijarja v Št. Vid nad Ljubljano, 1845 za kape-
l) Škofijski arhiv v Ljubljani.
lana v Soro, od ta m L 1852 v Mengeš, kjer je ostal kot kapelan do i. 1859. O sv. Juriju istega leta se je preselil na GoriČico in je tu ostal do svoje smrti dne 18. nov. 1866. Umrl je v deželni bolnici v Ljubljani in bil na ondotnem pokopališču pokopan, O njem izrecno poroča krajevna šolska kronika, da je imel na Goričici za otroke zasilno Šolo, dokler se ni ravno za njegovega službovanja 1. 1864 vpeljala redna šola.
10.	Frančišek Svet/in (1867—1884). Luč sveta je zagledal v Moravčah 15. sept. 1828, mašnik je postal 31. jul. 1853 v 3. letu bogoslovja. 1854 je prišel v Kočevje, kjer je najprej kot Kozlerjev beneficijat, katehet in provizoričen voditelj šole, potem pa kot prvi kapelan deloval do 1. 1861, Nato je prišel za kapelana v Semič in odtam čez 6 let na Goričico, Tu je ostai 17 let do svoje smrti 25. junija 1884. Ljudstvo se ga še sedaj spominja s prav posebno ljubeznijo in spoštovanjem kot blagega, izredno pobožnega duhovnika. Posebno pripovedujejo, kako pobožno je opravljal daritev sv. maše in kako je otrokom v Šoli če sto napovedoval, kakšne hude čase bodo oni doživeli, in pristavljajo: »Sedaj je pa res vse tako prišlo, kakor so nam gospod Svetlin naprej povedali.* Dekan kamniški Ivan Oblak je v naznanilu njegove smrti na škofijstvo posebno pohvalil njegovo gorečnost za s po vedo v an je, češ da je vsako leto 1200 listkov oddal za Velikonoč v spovednici.1)
11.	Ivan Sakser (1884— 1889). Rojen je bil 12. apr. 1857 v Ljubljani, v mašnika posvečen 25. jul. 1879.
Škofijski arhiv v LJubljani.
lzprva je bil kapelan v Predosljih do 11, jan, 1882, potem v Križih pri Tržiču, kjer je ostal le 4 mesece. 27. maja istega leta je odšel kot kapelan v Trebnje, odtam pa na Goričico. Tu je dosegel, da se je leta 1888 z dovoljenjem knezoškofijstva prvič prav slovesno obhajala procesija sv. Rešnjega Telesa na nedeljo po prazniku. O sv. Juriju 1889 je prišel za župnega upravitelja v Hotedršico, kjer je postal 1, 1890 župnik. 2. avg. 1904 je bil umeščen kot župnik v St. Jakobu ob Savi in ondi, zadet od kapi, umrl 27. dec, 1907, V družbi je bil izredno živahen in zabaven. Goričice ni mogel pozabiti. Kedar je le mogel, jo je prišel obiskat, Zatrjeval je: „Na Goričici sem preživel svoja najlepša leta!"
12. Jakob Strupi (1889-1903), Rojen je bil 28, apr, 1850 v CirČičah pri Kranju, mašnik je postal 21. julija 1874. Bil je kapelan v Poljanah nad Škofjoloko 4 leta, v Št Lovrencu ob Temenici 2 leti, v Trnovem pri Ilirski Bistrici 3 leta, v Radečah pri Zidanem mostu 1 leto, v Sla vini na Notranjskem 5 let. Jeseni 1889 je prišel na Goričico. Tu je deloval 14 let, do 14. sept, 1903, ko se je preselil kot župnik v Šmartin pod Šmarno Goro, kjer je 5. avg. 1905 — orjak po telesu — že umrl.
Za Goričico si je stekel s svojim vnetim in požrtvovalnim delom tolikih zaslug, da ga ohrani za vedno v hvaležnem spominu. Predvsem je njegova zasluga, da se je cerkev povečala. Želel je, da bi se bila stara cerkev do tal podrla in se postavila popolnoma nova cerkev. Kolika škoda je, da se ni tako storilo, ker so se nekateri, ki so imeli važno besedo, zbali prevelikih
stroškov! Kar je napravi! v cerkvi, vse je bilo dobro premišljeno, lepo, izbrano! Lepi altarji, marmornata pri ž niča, križev pot, kip srca Jezusovega, nove klopi, nov božji grob, dva prav lepa nova bandera — vse to in še več drugega se je napravilo v posebni meri-po njegovem prizadevanju. Znal je ljudstvo pridobiti, da so z veseljem žrtvovali za cerkev. Vneto je sodeloval pri ustanovitvi domžalske posojilnice, kateri je bil eno leto tudi načelnik. Prav tako je tudi skrbel, da se je i. 1897 ustanovilo krščansko delavsko društvo v Domžalah. Kaj čuda, da mu je bilo ljudstvo za vse to hvaležno in ga je zelo ljubilo 1 To je ganljivo lepo pokazalo ob pogrebu. Skorej vsa dekliška Marijina družba in tudi drugih ljudi je prav veliko hitelo v Smartin skazat blagemu pokojniku zadnjo čast.
5. Cerkveni ključarji na Goričici.
Zgodovinski podatki o teh segajo do leta 1814,
Sledeči možje so zadnjih sto let varovali cerkev in cerkveno premoženje duhovnije na Goričici:
1.	Andrej Dečmani)(1814—1817),zemljak vStobu, h. št. 10, umrl 21. aprila 1822, star 70 let.
2.	Matevž Keršne (1814—1837), zemljak v Spodnjih Domžalah, h. št. 5, umrl 16, septembra 1837, star 81 let,
3.	Primož Konič (1822—1842), posestnik v Studi, h. št. 5, roj. 8. junija 1773, umrl 19, avg. 1853.
Matične podatke sub 1—8 kakor tudi v naslednji številki za 27 posestnikov je poiskal in mi sporočil mengeški nad župnik Franc KuSar.
4.	Franc Vodnik (1837—1867), zemljak v Študi, b. Št. 8, roj, 19. avg. 1804 v Št. Vidu nad Ljubljano, umrl 20. septembra 1869.
5.	Andrej FrOhlich (1824—1833), posestnik v Zgornjih Domžalah, h. št. 42, roj. 18. nov. 1772 na Bledu, umri 13. febr. 1837.
6.	Jožef Ogfinc (1843—1867), zemljak v Sp. Domžalah, h, št, 5, roj. 2, marca 1810, umrl 26. avg. 1900.
7.	Andrej Flerin (1868—1894), zemljak v Stobu, h. št. 28, roj. 5. nov. 1827, umrl 25, maja 1894.
8.	Luka Narobe (1868—1905), zemljak v Sp, Domžalah, h. št. 15, roj, 10, oktobra 1819, umrl II. jul. 1905. Pokopan je bil kot prvi cerkveni ključar na novem pokopališču na Goričici.
Ključarja Andrej Flerin in Luka Narobe sta si stekla velikih zaslug, ker je ob njunem času bila sprožena in za življenja prvega deloma, 2a življenja drugega pa popolnoma izvršena dozidava cerkve na Goričici.
9.	Karol Flerin (od 1894 dalje do sedaj), zemljak v Stobu, h. št. 28, sin pod št. 7, imenovanega, roj. 3. novembra 1866.
10.	Janez Habjan (1905—1922), zemljak v Spodnjih Domžalah, h. št. 15, zet pod št. 8 imenovanega, roj. 25. junija 1857, umrl 16. novembra 1922.
Karol Flerin in Janez Habjan sta bila ključarja ob Času, ko se je ustanovila fara Domžale in so se izvrševala pri pravi javna dela zanjo, za kar sta si stekla prav posebnih zaslug,
Bila sta prva ključarja fatne cerkve v Domžalah.
Ob pogTebu Janeza Habjana je bilo zanimivo, da je ravno v grob zadnjega umrlega podružniškega ključarja na Goričici, Luke Narobe4a, bilo k zadnjemu počitku položeno truplo njegovega zeta, prvega umrlega farnega ključarja v Domžalah.
6. Posestniki v nekdanji duhovniji Goričica.
Duhovnija Goričica je obsegala vasi: Zgornje in Spodnje Domžale, Stob in Študa.
Gospodarske razmere teh vasi neposredno pred ustanovitvijo fare — leta 1908 — so bile primeroma iste, kot so sedaj. O njih je govor pozneje.
Na tem mestu nas zanimajo predvsem gospodarske Tazmere v prejšnjih časih, ko Domžale še niso bile tako razvit industrijski kraj, kot so danes.
Poseči moramo za nad 70 let nazaj l
Čas okTog leta 1850 je nekak važen mejnik v razvoju tega kraja.
Poprej pretežno kmečki kraj z zelo razširjeno, a pri pros to domačo hišno obrtjo se je od takrat začel — industrializirati.
Dočim so poprej posestva od roda do roda ostala trdno v rokah ene in iste družine in se zlepa ni pripetilo, da bi kak .grunt* prišel v druge roke, se je od takrat naprej to zelo pogosto zgodilo.
Umevno I Slamnikarska obrt je rabila prostore za tovame.
Ko je ljudstvo v velikih množicah začelo hoditi v tovarne, so na prometnih krajih nastale gostilne iti prodajalne, za kar je bilo treba zopet prostorov,
Za denar pa se je dobilo vse: hiše, grunti!
Žalostno dejstvo je, da ob tistih časih mnogi zemlje niso znali ceniti!
Samo da so dobili denar!
Potem pa, ko je bil denar, se je marsikdo vdai — pijančevanju! Priložnosti je bilo več kot dovelji In kmalu ni imel „ne denarja ne blaga"-
Marsikomu tudi pri podjetju sreča ni bila mila. Umakniti se je moral drugemu, ki pa tudi ni uspel.
So hiše v kraju, ki so od takrat v primeroma kratkem času po petkrat in še večkrat menjale svoje gospodarje.
Depaljavas takrat ni spadala k duhovni ji Goričiea.
Ker pa je ona do danes ohranila svoj trdni kmečki značaj, so tudi v prejšnjih časih njene gospodarske razmere bile skorej iste, kot sedaj.
Leta 1850 je bilo: v Zgornjih Domžalah 50 posestnikov (in 1 hiša „CoIska" brez zemljišča). Med njimi je bilo: zemljakov 13, zemljakov J, '/j zem-Ijakov 9, % zemljakov 2, V+ zemljakov 2, kajžarjev 21, mlina 2.
V	Spodnjih Domžalah je bilo 24 posestnikov (in 2 hiši brez zemljišča: župnišče in mežnarija). Med njimi je bilo: I l/j zemljak 1, zemljakov 7, % zemljakov 1, V2 zemljaki 3, l/3 zemljaka 2 in kajžarjev 10.
V	Stobu je bilo 48 posestnikov, in sicer: zemljakov 10, y2 zemljakov 10 in kajžarjev 28.
V	Studi je bilo 30 posestnikov, namreč: dvo-zemljak 1, zemljaki 4, % zemljak 1, Vj zemljakov 12, Vs zemljaka 2, % in Vs zemljak 1, lf4 zemljakov 4, kajžarjev 5.
!VRN SflKSER
beneficijat na QoriCEci 1884-1889
Skupno je bilo 1, 1850 v takratni duhovniji Goričica 152 posestnikov in 3 hiše brez zemljišča. Bilo je: dvozemljakov 1, 1 Vi zemljakov 1, zemlja kov 34, 3U zemljakov 3, l/2 zemlja ko v 34, '/a zemlja kov 5, Vi in V} zemljakov 1, l/t zemljakov 6, kajžarjev 65, mlina 2.
Oglejmo si te posestnike še natančneje, kar po hišnih številkah in imenih. Je zanimivo! Zlepa ne kje tako, kakor tukaj!
Ako primerjaš ta seznam s seznamom današnjih posestnikov, se najlažje sam takoj prepričaš o velikem številu novih hiš, a tudi o izredni spremembi v teh 70 letih glede lastnikov posameznih hišnih številk in posestev.
Če bi se te spremembe kar imenoma tu v knjigi navajale, bi marsikomu to ne bilo ljubo,
Vender pa spada tudi zgodovina posameznih hiš k zgodovini tare.
Poglej torej sam oba ta dva seznama tu v knjigi in ju primerjaj I
Leta 1850, so bili torej v takratni duhovniji Goričica sledeči gospodarji:
Zgornje Domžale:
Št. t. Rerin Vi zemljak Janez Flerln	roj. 1. jun. 1833
. 3. Pavli zemljak CagpeT Pavli	„ 8. jan. 1830
. 3. Hreniek V» zemljak Matevž Hren	, 12. sept. 1816
„ 4. Antan kaj ž ar Peter Mazovec	« 27. jun. 1818
. 5. Sirk V« zemljak Franc Ogrint	, 2. api. 1841
. G. Knez zemljak Janez Ogrinc	„ 26. ckt. 1822 . 7. Knezova kajža, lastnik !>t. 6.
. 8. Sušovc kajžar Valentin Jančlgaj	„ 4, febr. 1805
. Jerman ali Bribnik, kajža:, Jakob Pavovec	„ 8. okt. 1824
St 10. PuČenk	kajžar	Martin Hribar roj	5. nov.	8111
„ 11. Uliar	kaj Žar	Valentin Habjan	11. febr.	895
, 13. Jurček	kajžar	Martin Sme	10. nov.	818
, 13. Čednlk	V» zemljak	Primož Janežlč	2. jun.	7)5
, 14. Mlhovt	V, zemljak	Jakob Šimenc	6. jul.	828
. 15. Cegan	zemljak	Lovrenc Pavlic	2. avg.	338
» 10, Brfnovc	zemljak	Mlba Pavli	7. maja	828
n 17. Rode	zemljak	Joief Pavli	23. mre.	827
. IS. Mrak	kaj žar	Janez Kovač	1&. maja	816
I m}Komota:	zemlja k	tn mlin, Matevž Pire ,	17. nov.	835
. 31. Matfe	'/s zemljak	Anton Koprlvnik ,	4. jun.	tQ7
„ 22. Jen£	zemljak	Janez Nemec	SB okt.	810
. 23. Rojc	zemljak	Franc Pavllč	16. nov.	802
, 24. Vovk	zeml;ak	Jožef Capuder	26. mre.	805
. 35. HTEO	zemljak	Martin Šimenc	22, avg.	817
„ 36. Tolomajnar	1/, zemljak	Janez Pavli	22. jun.	>3S
, 27, Povžev Primož kajžar		Primož Povž	24. sept.	
, Klobasar	zemljak	Jožef Rlbtar	12. mre.	738
, Repar	zemljak	Marija vdova Hribar .	4. avg.	
. 30. Povi	zemljak	Valentin Hribar	11. febr	814
, 31, Brlnovčev mlin				
. 32. ZavirSk	kaj S ar	Janez Mersu	27. dec.	m
. 33. Keber	kajžar	Franc Kovač	2. dec.	£07
„ 34, Arn:kar (Nekar) zemljak AvguStln Plntar			28. avg.	£28
, 36, Gorjup	Vu zemljak	Matevž Remc ,	IK. sept.	
. 36, Kovač	kajžar	Andrej Gabrič .	IS. nov	-12
„ 37, KoroSček	kaj ž ar	Andrej TrojanSek „	IS. nov,	£23
, Mojstrova kajža		Jožef Kralj " ,	1. mre.	823
„ 33 Luke!	kaj Sar	TomaŽ čerin ,	(3. dec.	197
. 40 Meket	l/t zemljak	Martin Nemec	11, nov.	793
„ 41. Colska hi5a				
. 42. Ferbar	V, zemljak	Jurij FrSbllch	a. apr	«03
„ 4a. Mojster	zemljak	FrančfSka vdova Kralj .	22, dec.	600
. 44. Povllč	V, zemljak	Blaž Ingllč	8. febr	807
„ 45. KokSar	kaj žar	Valentin Pire	9. febr.	m
, 46. Logar	kaj Sar	Magd vdova MarkužiC,	S. maja	S07
Št. 47. Fronc	V? zemljak	Franc Trdina	roj. 6. okt. 1787
. 48, Pavlih	kajžar	lastnik Št. 44.
, 49. Aufzegsr	kajžar	Katarina vdova Žavbel , 4. apr. 1702
„ &0. Povle	kajžar	Gregor Pavlič	B 2. mre. 1830
. 51. TiSlar	kajžar	Anton Kralj.	„ 12. Jun. 1806
Spodnje Domžale:
št 1. MoJ i na	Vi zemljak Valentin FIls	roj. 29. j an.	1S2&
. 2. Maikec	kajžar Jakob Pire	„ 26. jul.	1781
, B. PerSč	zemljak Franc Tlfar	, 5. apr.	1021
« 1. Rahnt	zemljak Andrej Cerar	„ 19, nov.	1821
, o, KerSnfe	zemljak Jožef Ogrlnc	2. mre.	1810
. 6 Rak	zemljak TomaJ Ovca	„ SI. dec.	1812
, 7, Mirt	Vi zemljak Uršula vdova Habjan	, 4. okt	1797
. H. Pečnikar	*/« zemljak Janez Lap	, 23. avg 1790	
„ 9. Babntk	zemljak Uršula vdova Ovsec	„ 1«. jun.	1809
„ 10, Šlmnovc	kajžar Marija vdova Pire	, 10. dec.	1810
, 11, Templov	kajžar Jurij Burja	, IG. apr.	1800
_ 12, DolarJeva	kajSa, lastnik St. 14		
, ia, Ovset	V'jj Zemljak Janez Cunder	. 2&. maja 1806	
, 14. Dolar	zemljak Franc Gregorc	, 2. okt.	1809
, 15. Mesarka	zemljak Mihael Lenart	, 37. sept.	1801
. 16. Menačenk	kajžar GaSpei Cerar	k 2. Jan.	1802
„ 17. Mežnarlja			
» 18. Ribič	kajžar Lovrenc Čolnar	„ 8. avg.	1802
. 19. Navili	Vs zemljak Primož Zadergov	. T. jun.	1793
, 30, Vtlar	zemljak GaSper Cajben	, 25. Jan,	1810
„ 21 Vilarjeva kajža, lastnik St. 20.			
, 22. Ferjank	kajžar, Jernej Knoftar	, 19, avg.	130*
, 28, PerSetova kajža, lastnik St. 3.			
« 24, Mlrtova kajža, lastnik St. 7.			
. 25, Župnliče			
. 26. Rahneč Ant,zemljak Anton Cerar		jun.	1824
Stob:			
Št 1. Nacek	kajžai Ignac Okoren
. 2. Matevžak kajžar Valentin Žabnikar . 3. Lukove	kajžar Anton Pavovec
roj
1£. Jul. 180S 14. febr 1796 9. i an. 17117 4*
Št
4. 6. 6.
7.
8. 9.
10. 11.
12. 18.
14. IG. 16.
17.
18.
19.
20. 81, 22. 3 S.
34.
15.
27.
28.
29.
30, 81. 82, 33. 84.
35. H6. 37. S3. 89. 40.
Kralj Btzenk Mihača Ferniht
Gorenje
kajSur Jernej Košir kajžar Jernej Sršen kajžar Gašper Žankar kajžar Lovrenc Gaber Vi zemijak Matevž Osolln Jagod Če v a kajža, iastnlk St. 18. Dečman zemijak Janez DeČman Testenova kajža, lastnik Št. 17. Dečmanova kajža, lastnik št. 10. Čebul	zemijak Jakob Dečman
Šlmenk % zemijak Anton Habjan Vesovc Vt zemijak Anton MuSič Žendar	zemijak Anton Botjev
Testen	zemijak Anton Sluga
Jagodec zemijak Jernej Germek Bricel Vi zemijak Janez Teran Pavž	zemijak Franc LovSe
Habjan Vi zemijak Franc Habjan Matiček	kajžar lastnik £t 41.
Vlntar	zemijak Jožef Juvan
Žankar	kajiar Luka Kvas
Ižanc	kajžar Janez Kraijlč
Matek Vi zemijak Valentin Cotman Rode	zemijak Miha Čolnar
Vodarnek zemijak Andrej Fierin Kramar	kajžar Martin Pečnikar
Planka	kajžar Marija vd. PrelOvSek
Čednlk	kajžar Matija Habjan
Grega	kaj žar Gregor Bizjak
Bavant	kajžar Valentin GraSek
Markec	kaj žar Jut Juvan
Kovač	kajžar Matevž Vojska
Janez	kajžar Janez Žendar
Botc	zemtjak Jakob Petetlln
Kajža	kajžar Jakob Flis
Jožek	kajžar Valentin Flis
Kovač V, zemijak Jur Pavovec
roj. 18. avg. , 25. avg. „ 80. dec. . 27. jnl.
, ao.jnl.
1781 SS2S I7M 1811 1H2T
23. okt J Sil
24. apr.
30. okt T. jan. 28. dec. IG. j an, 18. avg, 13. avg.
27. mit. 4. okt.
173? 180T 181S 1825 1796 181S 182« 18SS IS Oil
1812 1803 J 809
7. mre.	1826 14. okt
26.	maja 1809 30. jan.	178T
18.	sept.	1763 6. nov.	1327
29.	nov. 2B. jan,
19,	febr.
13.	mre,	1811 11, febr.	181»
14,	apr.	1820 6. sept	ISIS
ti. maja 1803
19. jul.	183«
30.	apr.	1828 13. febr.	1794
27.	febr.	13 H
S3
Št.41.	Martine % zemljak Martin LovJe	roj. 35. okt. 1807
„	42.	Vodamkova kajža Andrej GavtroZa	. 27. nov. 181 (i
.	43.	Brlceljnov Jur Vi z.emljak: Jurij Kreč	. 1. apr. ISO I
„	44.	Moravian Vs zemljak Jožef Bolhar	, 14. mre. 181M
,	45.	PuSava kajiar Marija Cesar	,18. avg. 1808
,	j6.	Kuiter Jaka kajZar Jakob Kos	# 2. maja 1&!5
,	47	Markov Peter kajZar Peter PovZ	. IS. febi. 1323
„	48. Markot kajžar Tohiai Vode	„ 13. dec. iSn
V Stobti je bilo nekdaj 14 celih gruntov (poleg navedenih desetih še sledeči: pri Dečmanu št. 10, kjer sta bila dva, pri Žankarju št. 24, pri Matku Št. 26 in na št. 36, kjer se je poprej reklo pri Markotu), 10 pol-gruntov in 7 kaji, ki so vse skupaj imele zemlje za en cel grunt, namreč: Matevžakova št. 2, Kramarjeva Št 29, Plankovcova št. 30, Grego va št 32, Bavantova št, 33, Markcova Št. 34 in Kovačeva št. 35,
Skupno je bilo torej zemlje za 20 celih gruntov.
Vsak grunt je imei do 40 johov zemlje in to skupaj naravnost od hiše.
Razven enega je imel vsak grunt tudi svojo kajžo za ljudi, ki so pomagali delati na gruntu.
Studa:
St. L RoZman in zemljak Jakob Erktavec roj. 26. jul. 1812
„ -- Sp. Cander Va zemljak Jožef JaneZii	„	28. febr 18H
rt Zg. Cander zemljak Anton Maček	„	jsm
„ 4, Varleh V* zemljak L0Vrenc Loboda	„	ll, jul. i8u«
„ S. Pipan zemljak Primož Konlt	„	8. jun, 1773
„ (i, Svetlin Vs zemljak Jut Gregorln	„	14. apr 1736
„ 7, Matljevc zemljak Janez Grčar	„	3. maja 1817
„ S, Dime 2 zemljak Franc Vodnik	„	13. avg. 1804
„ n, Vavtar zemljak Anton Zaj:	„	13. Jan. 1821
„ 10. Pipan '/a zemljak Jakob Narobe	„	8. jul, 18Jt)
_ 11. Mavnčar kajiar Franc Svetlin	„	2. dec. 18SfJ
Št.	12.	54 Premer)	V* zemljak Jakob Klemene roj,		15. apr.	1827
It	J S.	Primeek	V4 zemljak Primož Gabrli	it	6. jun.	1798
iS	14.	Primoževc	Va zemljak Jui Cotman	*	34, maja 1805	
if	15.	Pavlic	kajiar Jernej Cerar	ti	12, avg-	1810
»	16.	Člček	l/t zemljak Helena Knoftar	H	23, apr.	1810
rt	17.	Korant	zemljak Janez Ložar	H	21. jun.	iaie
»	IB.	Majeijev Jože Vi zemljak Jožef RoS		»	1. mre.	1814
n	19.	Dlmfeva kajia, lastnik Št. 8.				
n	20.	Gvastovc	aemljak Jo2ef Rem t	It	28. febr.	1803
i*	21.	Matkuza	zemljak Matija Kos	TT	15. febr.	1806
n	22.	Jozel	Va zemljak Jožef Osolln	1*	4. mre.	1792
n	23.	Majar	l/i zemljak Valentin RoS	n	3. febr.	1821
rt	34.	Stempel	V, zemljak Gašper Stempel	»i	81. dec.	1818
H	26.	Žusem	kaj žar Katar, vdova Stempel	n	11. maja 1832	
if	26.	Zg. Leujak	V« zemljak Marjana vdova OgrlnC	H	7. okt.	1817
»	37.	Sp. Lesjak	'/, zemljak Peter Rlhtar	n	jun.	1814
1»	28.	Tomai	l/} zemljak Prane Cotman	H	2. okt,	183«
t*	29.	Andrejov	kajžai Marija vdova Cotman	IP	30. avg.	1812
n	80.	Kovač	kajžar Katar, vdova Cerar	W	25. okt.	1806
III.
Ustanovitev fare.
1. Stoletni boj za faro na Goričici.
/Kjj elih 112 let — od leta 1801 do 1913 — je trajal ta boj!
Bil se je samoumevno v prvi vrsti z Mengšom, z materjo faro, od katere se je hotela Goričiea odločiti.
Župniki mengeški tej osamosvojitvi podružnice Goričiea niso bili naklonjeni.
Prav so imeli 1
Njihova dolžnost je bila, da so varovali pravice fare, ki je bila izročena njihovi odgovornosti pred Bogom in pred ljudmi.
Zato jim je le v čast, če mora zgodovina poročati, kako vztTajno in dosledno so se upirali samostojnosti Goričice.
Kako odločno so župniki mengeški bili pTOti vsemu, kar bi kakorkoli moglo podpirati hrepenenje Goričice proti samostojnosti, kaže — da navedemo samo en značilen zgled — nastop nadžupnika Ivana
Zorca zoper procesijo sv. R. Telesa na Goričici. Bene-ficijat Wan Sakser je prosil 16. maja 1887 kn, Šk, ordi-narijat, da bi se smela vršiti na Goričici procesija sv. R, Telesa v nedeljo po prazniku. Nadžupnik Ivan Zoreč je bil seveda odločno proti temu. Pisal je ordi-narijatn: »Prošnja za dovoljenje procesije na Goričici ima svoj izvor, kakor še marsikaj drugega, v nemirnem duhu, da bi se skupna vez fare zrahljala. Če bi se dovolila na Goričici procesija na nedeljo po prazniku, bo mladina obeh spolov skupaj drla, po procesiji hitela v gostilne, kjer bo kletev, pretepi in druge nerodnosti.u
In res je bila prošnja za procesijo takrat z odlokom z dne 27. maja 1887 odbita.
Če pa je že zoper dovoljenje procesije na Goričici Mengeš tako odločno nastopil, kako odločno je pač nastopil šelfc takrat, ko je Šlo res za osamosvo-jenje Goričtce!
In teh poizkusov ni bilo malo.
Zastavil je ž njimi — in sicer prav krepko in premišljeno — beneficijat Matej Barlič leta 1801.
Njemu, ki je postal za samostojnost Goričice zares velik trpin, se pač spodobi v tej knjigi časten spomin!
Zakaj se je ravno beneficijat Barlič toliko trudil za ustanovitev fare na Goričici?
On je pTišel na Goričico I. 1790, star 44 let, krepak in polen volje za delo. Na Goričici pa dela ni
') tivfmfc listine za vse v tem odstavku navedeno se nahajajo V Škofijskem arhivu V Ljubljani. Vsi citati so povzeti iz teh listin.
Beneficijat Jakob Strupi s sošolci ob srebrnem mašniskem jubileju I. 1899 na Goričici,
imel, oziroma delati ni smel. 14, jan, 1807 je bil po-svarjen, ker je imel na Sveti Večer opravilo „pri podružnici na Goričici". 25. nov, 1808 mu je bilo prepovedano pridigati na Goričici ob odpravljenih praznikih in sicer tako strogo, „da se mu bo sicer odvzela pravica maševati,"
ln on naj bi si ob takih razmefah ne bil zaželel prostih rok, duhovske samostojnosti, fare I
A tudi vse ljudstvo takratne podružnice Goričica I Tri leta pred Barličevim prihodom 1.1787 je postal Št, Jakob ob Savi neodvisen od Mengša, fara, eno leto pred njegovim prihodom, L 1789, pa Homec.
Goričica pa, ki leži ravno v sredi med Št. Jakobom in Homcem, je ostala — podružnica!
In to naj bi bili takratni duhovnijani Goričice mirno gledali t
Ne na svojo roko, sam za-se, ampak v imenu vsega svojega ljudstva in v korist tega ljudstva je zastavil Barlič z vsem navdušenjem delo za ustanovitev fare,
V ta namen je bil pripravljen vse žrtvovati, tudi veliko svojega denarja, kolikor ga je bilo potreba I
Žal pa njegovo nad 20 letno prizadevanje v tem oziru ni imelo uspeha 1
11. marcija 1802 je poslal takratni mengeški župnik Jur Slagnig sledečo pritožbo na škofijski ordinarijat: »Eno leto sem potrpel z gosp. Matejem Barlič, kura-tom pri podružnici na Goričici. On ne pride v Mengeš nikdar, ne ob prošnjih dneh, ne k procesiji na praznik sv. R. Telesa, ne ob spokornih dneh, ko je veliko spo-vedovanja, ne k drugim pobožnostim. Sam pa svoje-
voljno opravlja pobožnosri na Goričici. Zdi se, da sklepa zveze z ljudmi, da bi postal popolnoma neodvisen. Zato prosim, naj kn. šk. ordinarijat ukaže gosp. kuratu, da ohrani mir, edinost, z as topnost in pokorščino (sub-ordinacijo).a
Leta 1804 je nevolja župnikova nad Barličem prišla že tako daleč, da je zahteval — njegovo odstranitev iz Goričice.
18. nov. 1804 je sporočil župnik ordinarijatu, da so se cerkveni ključarji in drugi možje, ki so se sami od sebe ali pa na povabilo gosp. Barliča zbrali, ko je moral isti oddati cerkvene obligacije, zelo nedostojno obnašali. Po njegovem mnenju izhajajo vse te nepri-like od gosp. Barliča, ki je vpričo mož izrekel, da bi bil on napravil za cerkev ustanovo v znesku 3000 gld,, katere bi bil iz svojega cerkvi daroval, ko bi bi! on ostal na Goričici. „Zato naj ordinarijat Barliču ukaže, da mora takoj zapustili Goričico, da ne bo imel prilike z ljudmi se shajati in jih razburjati s svojo nameravano cerkveno ustanovo!"
Dalekosežnosti teh Barličevih besedi o nameravanem daru 3000 gold, za cerkev na Goričici se je mengeški župnik brez dvoma popolnoma zavedal. Saj je 33 let poprej leta 1768 — njegov prednik mengeški Župnik Mihael pl. Rastem na ta način ustanovil faro Gernuče, da je dal 1000 gold, pod pogojem, da imajo župniki v Mengšu pravico izbrati vsakokratnega župnika na Černučah. ')
Kako resno je Barlič s to svojo nameravano ustanovo hotel Goričici priboriti samostojnost, faro, priča ') Letno poročilo tri raz. ljudske Sole v Mengšu 1891 /92, str 5.
sporočilo, katero je i, 1818 poslal župnik dekanu, v katerem pripoveduje, da je zahteval vse ustanovne obligacije od Barliča. ,Tri je dal. Četrte pa, v znesku 4445 gold., ne, ker ta ne bo veljavna poprej, dokler ne dobi on (Barlič) zagotovila, da bo cerkev na Goričici povzdignjena v lokalijo.*
Isto potrjuje sporočilo ordinarijata iz leta 1819 na c, kr, gube m i j v zadevi fasije beneficijata na Goričici, kjer ordinarijat pojasnujc, da je Barlič v prvi fasiji navedei 1000 gold., ki jih hoče sam iz svojega dati, pa šele takrat, ko bo Goričica res prava k u racij a postala!"
A vrnimo se nazaj k letu 1804! Barlič je takrat na zahtevo mengeškega župnika res moral zapustiti Goričico, katero je tako zelo ljubil. Odšel je na svoj dom k Sv. Trojici, kjer je ostal celo leto, do smrti mengeškega župnika.
10. novembra 1805 je pisal od Sv. Trojice general-vikarju Golmayerju v Ljubljano: »Upam, da mi bo sedaj dovoljeno vrniti se nazaj na Goričico, ker ste še pred enim letom izrekli, da, kakor hitro bo na Goričici za duhovnika za go lovi j eni h 350 gold, letnih dohodkov, nimate nobenega pomisleka več mene poslati nazaj za dušnega pastirja. Obljubim pred Bogom, da ne bote našli nobenega kanoničnega vzroka, da bi me zopet odstranili. Ustanova je izvršena. Živim v trdnem upanju, da smem v kratkem nazaj na Goričico,41
Istočasno je poslal od Sv. Trojice ordinarijatu pismeno obljubo, da bo živel z mengeškim župnikom v edinosti in da ordinarijat ne bo imel ž njim nobene neprilike več-
A boj za samostojnost Goričice je šel naprej. Leta 1818 se je s to zadevo pečala že tudi vlada, c. kr. gubernij v Ljubljani, kamOT je bila vložena prošnja za ustanovitev fare na Goričici.
Vlada je bila takrat ustanovitvi fare zelo naklonjena,
Ordinarijat je tedaj službo duhovnika na Goričici takole označil vladi: .Služba na Goričici ni kuracija (fara). Vsakokratni duhovnik na Goričici ni nikak k ura t, ki bi bil zavezan opravljati popolno dušno pastirstvo. To je le služba za oslabele duhovnike, ki si jih občina z dovoljenjem ordinarijata s prostovoljnimi prispevki sama vzdržuje, da jim ob nedeljah in praznikih opravljajo dopoldansko in popoldansko službo božjo in spovedujejo. Vsa druga cerkvena opravila pa: krste, pogrebe, poroke, previdenja oskrbuje kuratna duhovščina mengeška. Za lažje vzdrževanje vsakokratnega duhovnika je občina v fasiji omenjene ustanove napravila in užitek teh nakazala duhovniku proti temu, da opravi nekaj sv. maš,"
Prošnja za raro ni bila uslišana „vs1ed majhne od daljenosti — komaj % ure — od Mengša,41
In vender je bil takrat na razpolago denar za faro — Barličeva ustanova — volja ljudstva, naklonjenost vlade 1
Ljudstvo ni mirovalo.
Leta 1822 je bila že zopet vložena prošnja za faro. Dekan „von Kahlenberg" je odgovoril na tozadevno vprašanje, da fare ni potreba. „Vse vasi leže v najlepši ravnini. Najbolj oddaljena vas Studa je od fare
oddaljena eno uro. Vremenske nezgode nikdar ne ovirajo dohoda v Mengeš.
Leta 1824 so vneti goriški duhovnijani vnovič zaprosilo faro.
Sedaj jim pa že tudi vlada ni bila več naklonjena.
Deželno mesto (Landesstelle) je topot zavrnilo prošnjo z besedami: „Po čisto pravilni pripombi kapi-tularnega konsistorija, da Goričica v sled lege vasi Studa, Stob, Zg. in Sp. Domžale po dosedanjih navodilih ni primerna, da bi postala 1 o kalija, smatra deželno mesto za nepotrebno, da bi to zadevo sedaj na višjem mestu priporočilo."
Čudno! Za Homec, ki je vender precej bližji Mengšu kot Goričica, lega ni bila nikaka ovira, ampak je že 1. 1789 postal fara. Pri Goričici pa se je skozi vsa leta boja za samostojnost kot glavna ovira navajala — bližina z Mengšom I
Na samostojnost Goričice takrat res skorej ni bilo upanja!
Ko je bil gosp. Janez Zalokar z dekretom z dne 3. avg. 1837 nastavljen kot beneficijat na Goričici, mu je bilo celd v dekretu kar izrecno zaukazano, „da se mOTa v vseh duhovnih zadevah kot od gosp. nadžup-nika v Mengšu popolnoma odvisen dušni pastir ravnati po navodilih, ki mu jih bo on dal.'
A tudi za njegovega službovanja na Goričici je bila zopet vložena prošnja za ustanovitev fare na Goričici, 18. aprila 1842, kmalu potem, ko je bilo sezidano župnišče na Goričici. Na to župnišče se je prošnja še posebno sklicevala.
Vložile so jo zopet vasi Zgornje in Spodnje Domžale, Stob in Studa, Prošnjo je podpisal — kar je Mengeš posebno zabolelo — beneficijat Janez Zalokar sam in še sledeči možje: Primož Janežič, Primož Gaberč, Jožei Ogrinc, Anton Žen d ar, Mihael Peteri in, Anton Habjan, Franc Vodnik in Valentin Zaje.
Okrožni urad (Kreisamt) je prošnjo zopet odbil iz dosedanjih vzrokov, zaradi bližine z Mengšom.
Leta 1856 je bila vnovič vložena prošnja za faro. Bilo je to 11. jan., ko se je vršila komisija za ustanovitev šole na Goričici. Občinski zastopniki Goričice so osebno izjavili na zapisnik, „da so zadovoljni z ustanovitvijo šole pod pogojem, da se sedanja beneficija-tura povzdigne v samostojno kuracijo, h kateri naj bi pripadale vasi Zgornje in Spodnje Domžale, Stob, Studa in — Depaljavas. Te vasi se zavežejo skrbeti ne le za dostojno plačo svojega duhovnika in primerno vzdrževanje cerkve, ampak tudi poskrbeti, da tudi dosedanji mežnar v Mengšu do njegove smrti ali dokler ostane v službi kot farni mežnar, kakor tudi sedaj v Mengšu nastavljena kapelana, dokler ostaneta v Mengšut v njihovih dosedanjih dohodkih ne bodo prikrajšani."
Depaljavas je prvikrat ob tej priliki izjavila, da hoče tudi ona pripadati k tej župniji.
Tudi topot je bila prošnja odklonjena vsled izjave mengeškega župnika Ivana Knraita, da fare na Goričici ni treba, češ da .fara Mengeš leži v najlepši ravnini, pola med materjo faro in krajem Goričica peljejo skozi rodovitne njive in se po vremenskih nezgodah nikdar ne skvarijo. Tudi je potreba kuTatnega beneficija na Goričici sedaj, odkar vozi železnica iz
Ljubljane proti Celju in se po glavni trgovski cesti le malo vozi, manj občutljiva, kot nekdaj,*
Torej zopet lega in — da je bilo vsaj nekaj novega enkrat — premalo voznikov po cesti! Tudi „fur-man]" — seveda tisti, ki jih ni bilo več — so torej morali pričati proti potrebi fare na Goričici!
Je pa že dekan Janez Oblak v Kamniku bolj primemo označil nujno potrebo duhovnika na Goričici, ko je ob smrti beneficij at a Franca Svetlin-a pisal 2{j, junija 1884 ordinarijatu: „Šola na Goričici z 200 šolskimi otroci da veliko opravila. Služba božja je sedaj prav pridno obiskovana. Pri oddaljenosti 3/4 ure od Mengša bi jih sigurno mnogo ostalo brez službe božje. Zelo je potrebno, da se mesto beneficijata na Goričici takoj zasede."
14, marcija 1900 je bila zopet vložena prošnja za iaro. Vložil jo je občinski odbor v Domžalah. Prošnja pa je bila odbita, ker je občina premalo prispevka obljubila in ni hotela nič več primakniti.
To je bil zadnji poizkus, ki ni imel uspeha.
Ljudstvo je vsled premnogih brezuspešnih poizkusov že čisto izgubilo pogum, da bi sploh moglo priti do svoje lastne fare.
2. K cilju!
8. novembra 1903 — na Zahvaljeno nedeljo — je takratni beneficijat na Goričici Franc Bemik, ki je to službo nastopil 18, septembra istega leta, javno na prižnici znova sprožil misel o ustanovitvi fare na Goričici.
In to kar v celi pridigi, ki je vsa veljala enemu namenu: na Goričici se mora čim preje ustanoviti fara!
V tej pridigi so bile pojasnjene razmere, kakršne so bile v Domžalah pred ustanovitvijo fare, so bili navedeni vzroki, zakaj je na tem kraju ustanovitev fare bila res nujno potrebna, podan pa tudi točen načrt za ustanovitev fare, pokazana torej pot, ki je potem tudi res pripeljala k cilju.
Ta pridiga je torej postala zgodovinskega pomena za kraj.
Posebno tudi zato, ker kaže, zakaj so se duhovniki na Goričici skozi leta in leta toliko trudili za ustanovitev fare.
Ne v svojo korist, kakor si ti na prvi hip utegnil soditi, ampak za blagor tukajšnjega ljudstva, za izve-veličanje neumrjočih duši
Budi zato ta pridiga kot slika nekdanjih dni v celoti, kakor je bila govorjena, tu navedena!
Saj se je že danes — po preteku še ne 20 let — tako težko zamisliti nazaj v nekdanje razmere tega kraja, ko je bila ob nedeljah in praznikih na Goričici ena sama sv. maša, zjutraj ob 6., ob 10. pa so morali hoditi ljudje v Mengeš, Dob, ko so morali vsakega mrliča k pogrebu nositi celo uro daleč v Mengeš, ko je bilo tudi po vsako kakršnokoli župno-uradno potrdilo treba hoditi v Mengeš, Kaj bi bili počeli ti ljudje n. pr. v času svetovne vojne, ko je bilo takih potrdil in izkazov potreba kar na stotine I
Cerkveni pevski zbor na Goričici
ia ea=a iirga nista nudufllelja Ft. Plc-tfcrJj.
Starodavna hiJa v Stobj St. 39.
F*ricl i ga
o ustanovitvi samostojne fare na Goričici.
„HvaHte Gospoda, ker je dober!* Ps. 135, 1,
Živel je bogat gospod, ki pa ni imel lastnih otrok. Vzprejel je zato revnega, a nadarjenega otroka si rote j a za svojega sina. Lepo ga je oblekel, skrbno ga je vzredil. In ob smrti je bogati gospod temu posinovljencu zapustil vse svoje veliko premoženje. Bil pa je ta posi-novljenec blagega, hvaležnega srca. V hvaležni ljubezni se je vedno spominjal svojega dobrotnika. Najljubša mu je bila sobica, kjer je dobrotnik v življenju prebival, kjer je tudi umrl. Kedar je le mogel, prišel je vanjo. S solzami v očeh je zrl v podobo ranjkega dobrotnika, ki je v tej sobi na steni visela. Le gledal je, kako bi tO očetovo sobico kar najlepše krasil, kako bi kinčal njegovo podobo. Ljudje pa, ki so ga opazovali pri tem, so rekli: „To je zares hvaležen sin!"
Predragi mi krščanski poslušalec 1 Ali veš, kdo je, oziroma kdo bi vsaj moral biti ta hvaležni posinov-Ijenec? Dragi moj, ali ti ni znano, kako je tebe, kako je mene, nas vse, ki smo po izvirnem grehu bili oropani ljubezni božje, postali največji reveži, prave sirote, nebeški Oče, kralj nebes in zemlje, po krvi svojega edinega Sina samega vzprejel za svoje otroke in napravil za dediče nebes? Da, ljubi moji, posinovljenci največjega Gospoda, posinovljenci božji smo mi vsi!
Smo pa ii tudi hvaležni posinovljenci?
Glejte, predragi mi v Kristusu, danes je Zahva-Ijena nedelja, nedelja, ko nas sv. Cerkev zbira v teh
5
svetih prostorih, da „Te Deum laudamus" zakličemo svojemu Bogu za vse neštete milosti in dobrote, s katerimi nas je tudi to leto tako bogato obsipal! Jaz pa imam prav danes bolj Še kot sicer pred očmi onega hvaležnega otroka, ki je v znak svoje srčne hvaležnosti tako lepo kinčal in krasil očetovo sobico in njegovo podobo v njej, pa vam kličem: Njegov vzgled, predragi mi posinovljenci božji, posnemajmo tudi mi, ki smo danes zbrani tu na prijazni Goričici. Kako pa, o tem naj vam v naslednjem spregovorim nekaj besedi Bogu v čast in nam vsem v zvehčanje!
Ti pa, nebes Kraljica, prosi pri Jezusu, da posebno današnje moje besede padejo na rodovitno zemljo in sad obrodijo I
I.
Rekel sem, predragi mi v Kristusu, da je hvaležni posinovljenec predvsem Tad zahajal v sobico svojega ranjkega dobrotnika! Tudi mi, predragi, ki hočemo, ki moramo biti hvaležni posinovljenci, delajmo tako! Saj je tudi nam naš nebeški Oče zapustil hišico, preljubo in prelepo hišo božjo, v kateri smo sedaj zbrani. Več še, kot podoba našega nebeškega Prijatelja je v njej. On sam, včlovečeni Bog, biva neprenehoma v njej v ječi svoje ljubezni, v tabemaklju, zakrit pod podobo sv. hostije! O, kdo bi vendeT te svete hiše božje rad in z veseljem ne obiskoval! In to želi prav posebno naša najboljša Mati, sv. kat. Cerkev.
Tembolj, ker se v hiši božji dan za dnem opravlja daritev nove zaveze, sv, maša, o kateri tako pomenljivo govori sv. Bonaventura: „Kolikor je kapljic v morju.
bi
kolikor je žarkov v solncu, kolikor je zvezd na nebu, kolikor je cvetlic na zemlji, toliko in še neprimeroma več skrivnosti strinja sv. maša v sebi T Ni čuda! Kralj vesoljstva, vsemogočni Bog, se pri sv. maši na aitarju, na tej novi Kalvariji vpričo nas daruje nebeškemu Očetu za nas vse! O kristijan, ali ni to zares čudovita, neskončna ljubezen božja do nas nevrednih ljudi?
Zato pa je sv. Cerkvi, ki pomen, ceno in veljavo sv, maše najbolje pozna, toliko ležeče na tem, da kristijani k sv. maši zares hodijo, da je izdala kar zapoved, s katero jih pod smrinim grehom veže, da vsaj vsako nedeljo pride k sv. maši vsakdo, kogar ne izgovarja kak prav poseben vzrok.
Predragi! V tem oziru se jaz pač tu med vami nimam pritoževati, V malo tednih, kar tu med vami bivam, sem že spoznal, da k sv. maši prav radi in z veseljem zahajate, in to ne le ob nedeljah, tudi ob delavnikih. In tudi obnašanje vaše v cerkvi je hvalevredno.
A eno reč sem hitro opazi]. To namreč, da je mnogim izmed vas silno obteženo biti vsako nedeljo pri sv. maši. To pa zato, ker je tu na Goričici ob nedeljah samo ena sv, maša! Iskati si morate zato mnogi, ki morate zjutraj doma ostati, sv. maše drugod. To pa ni prijetno in pripravno že sicer, kaj šele po zimi, v snegu, v mrazu I
Na tako velikem kraju, kot je tukaj, mora biti ob nedeljah dvojna služba božja, da se ljudem sploh, posebno pa še starim in bolehnim in pa šolski mladini da priliko, udeležiti se ene aH druge! To potrebo, predragi, sem hitro spoznal.
Naznanim vam torej danes, da bom t dovoljenjem presvetlega knezoškofa odslej imel vsako nedeljo dvojno službo božjo, eno zjutraj ob 6. in drugo ob 10. In sicer pričnem ž njo že takoj danes.
Upam, da vam bo s tem zelo ustreženo in po-lajšano. Prosim vas zato, predragi, da glede na to olajšavo, ki bo le vam v korist, le še tem skrbneje pazite, da nikogar ne bo med vami, ki bi tudi odslej že sv. mašo ob nedeljah po lastni krivdi zanemarjal in opuščali To bi bila pač velika nehvaiežnost do Boga za tolike dobrote, s katerimi nas neprenehoma obsipa. Jaz vsaj bom imel mimo vest, da sem storil vse in sem vsakemu dal priložnosti dovelj, ob nedeljah biti pri sv. maši.
Eno pa, predragi mi v Kristusu, pri tem posebno povdarjam: Ne ostajajte mi med službo božjo zunaj cerkve! Če bom opazil, da med službo božjo zunaj cerkve ostajate, bom z deseto mašo hitro prenehal. Zato pa vi vsi, ki vam je na tem, da bo na Goričici odslej stalno dvojna služba božja, pazite na to!
II.
Pa, predragi mi v Kristusu, ne le obiskoval je rad oni hvaležni posinovljenec sobico svojega dobrotnika in njega podobo, tudi kinčal in krasil jo je rad.
Predragi! Pač lepo je že okinčana ta le hiša božja na Goričici po izredni gorečnosti in vnemi vašega prejšnjega preblagega in predobrega duhovnika, preč, gospoda Strupija in po vaši lastni požrtvovalnosti.
In vender vam rečem: Okinčajmo jo le še bolj in posnemajmo tudi v tem onega hvaležnega posinov-Ijenca!
Pa kako?
Preljubi 1 Dobro vem, da vas bo to, kar vam bom sedaj povedal, iznenadilo. Di, mnogim celo všeč ne bo. A bodi kakorkoli, dolžnost me sili, da Vam to povem. Enkrat mora na dan in boljše prej, kot poznej!
Predragi! Ko sem odhajal kot vaš novoimenovani duhovnik tu sem na Goričico in jaz o Goričici sploh še čisto nič nisem vedel, kakošna je, rekel mi je edtn prvih duhovnih dostojanstvenikov v Ljubljani: „GIejte, da na Goričici hitro ustanovite faro!" Ko sem prišel v Kamnik predstavit se preč. gospodu dekanu, je bila ena prvih besedi gospoda dekana: „Skrbite, da Goričica postane fara!" V sredo teden, 28. oktobra, sem bil v Ljubljani pri presvetlem knezoškofu. Rekli so mi: „Če kje na Sanjskem, je na Goričici potrebna fara!"
Predragi! Čas, kar sem ga že jaz tu med vami preživel, sem precej dobro porabil. Ce sem le utegnil, sem šel po hišah, okrog ljudi. Opazoval sem kraj, ljudi, razmere. Prepričal pa sem se hitro tudi jaz, da za Goričico je na vsak način potrebno, da res postane samostojna župnija, fara.
Dragi moji, rečem vam le to le:
1. Številu duš tu bivajočih ste dolžni ustanoviti tukaj faro! Goričica šteje nad 2200 duš! Na celem Kranjskem je ni podružnice tako velike! In Goričica sama naj še ostane taka podružnica?! Nikakor ne prevzetnost, napuh, pač pa upravičen ponos, s ka-
terim držimo nekaj na tak kraj. kot je tukajšen, nas mora že siliti, da skrbimo za to, da Goričiea preneha biti podružnica.
Rekel sem, da je Goričiea gotovo na celem Kranjskem največja podružnica. Pa poglejmo, predragi, ka-kogne so fare v primeri z Goričico! Glejmo le, kakošne so tare v naši dekani ji! Fara Gojzd šteje 619 duš, fara Homec 902, Mekinje 849, Motnik 667, Nevlje 765, Rova 400, Sela 675, Stranje 1339, Špitalič 725, Spodnji Tuhinj 1230, Zgornji Tuhinj 1157, Tunice 495, Vranja-peč 470 duš. Poleg Mengša in Kamnika se dajo po Številu duš podružnici Goričiea primerjati le fare: Vodice z 2400, Dob z 2595 in Komenda z 2667 dušami!
fn vi, dragi moji, da bi pustili, da Goričiea, ta veliki kraj, ostane vedno podružnica!
2.	Cerkvi svoji, predragi mi v Kristusu, ste dolžni ustanoviti faro! Lepa je zares ta cerkev, katero ste s tolikimi žrtvami sezidali. A vender, to vam ona ni in ne more biti sedaj, kar bi vam bila lahko: središče vsega vašega življenja od zibelke do groba! Kje imate tukaj krstni kamen, kje pokopališče?
Ne, ne! Ta lepa cerkev ne sme vedno ostati brez najlepšega kinča, ki jej po pravici gre, postati mora — farna cerkev! Nje patron a, nebes Kraljica, vas prosi za ta najlepši kinčl
3,	Sami sebi ste dolžni ustanoviti tukaj faro t
Vprašam vas le, predragi: Ali hočete res vedno,
za vse čase, po celo uro daleč v zimi, v mrazu in snegu otroke h krstu, mrliče k pogrebu nositi? Res pravite: »Kjer so naši predniki pokopani, tam hočemo biti še mi.* A predragi, ta vzrok pač ne velja. Rečem
vam, da še sami ne veste in preceniti ne morete, kako lepo pokopališče bi vi lahko tu pri cerkvi imeli! In ob nedeljah! Ali bi ne bilo tolažijivo in spodbudno, za vas in za vale otroke, priti tu sem, obiskat svoje ranjke, pomolit na njihovem grobu. Kedaj pa jih morete sedaj obiskati?
4. Samostojno župnijo ustanoviti — predragi mi v Kristusu, naj tudi to po vda rja m! — ste dolžni tudi svojim duhovnikom, ki se, oziroma se bodo kedaj trudili tu med vamil
Predragi! Neovrgljiva resnica je, da sedaj Gori-čica ni drugega, kakor podružnica mengeška. Ker pa Goričica ni drugega, nego podružnica mengeška, jasno je po sebi, da tudi duhovnik na Goričici v resnici, v bistvu ni drugega, nego kapelan mengeški, če tudi slučajno nosi ime beneficijata. Je !i pa za duhovnika, ki bi že lahko župnik postal, prijetno, biti dolgo časa za kapeiana tu na Goričici? Ni še dolgo temu, kar mi je odličen župnik Tekel tole: „Najslabša [ara je duhovnika, ki bi že lahko župnik postal, boljša kot najboljša kapelanija." Zakaj, predragi? Zato, ker je župnik samostojen gospodar! Nikomur drugemu ni za svoje dušnopastirsko delovanje odgovoren kot svojemu škofu. Čisto samostojno torej v zvezi s svojim škofom vodi svoje farane po poti, katero sam spozna za najboljšo. Kapelan pa je le pomočnik župnikov, Vedno in v vsem je župniku odgovoren in sme le to in tako, kar in kakor mu župnik dovoli. In na Goričici je še ta težava, katere drugod nisem imel, da svojega župnika niti blizu nimam, Če se torej hočem v tem in onem posvetovati, moram še gledati, kedaj mi bo mo-
go če k njemu priti. Da je beneficijat na Goričici res le kapeian, vidi se posebno jasno iz tega, ker mii je vse župnikovo delo odvzeto: krsti, poroke, pogrebi! To za duhovnika ni prijetno. Ne mislim pa: predragi — to kar najslovesneje po vda rja m! — radi dohodkov! Ne, predragi! Očitno izjavim, da sem z dohodki jaz tukaj popolnoma zadovoljen.
A iz drugega vzroka je to neprijetno! V kako tesni zvezi je duhovnik tu z vami! Vedno živi med vami in občuje z vami v goli, v cerkvi, zunaj cerkve. Natančno vas pozna. In glejte, ko pridejo najvažnejši trenutki vašega življenja, tedaj je njemu odvzeta vsa moč! Kako tesna in kako lepa je vender zveza župnika z njegovo faro! Po zakramentu sv. krsta in sv. zakona stopi on kar v skrivnostno, duhovno sorodstvo s svojimi ovčicami, In česar je potreba, v vsem se fara::: z zaupanjem lahko nanj obračajo.
Glejte, vsega tega tukaj ni in ne more biti, dokler je tako in če bi bili še tako prijatelji med seboj.
In kaj je posledica tega? Noben duhovnik, predragi, ne bo v tem razmerju, kot je sedaj tukaj, rad dolgo tu med vami ostal, ker si ravno vsak duhovnik prej ali slej zaželi postati župnik, zaželi iare, ne radi dohodkov, marveč radi lepe samostojnosti, ki je toliko vredna.
Pa mi bote rekli: Zakaj so bili pa gospod Svetlin toliko let tukaj, celih 17 let? Predragi! Kaj pa je bila takrat Goričica in kaj je ona danes! In gospod Strupi so bili 14 leti Dk, res je JI Bili so, ker so upali do smrti tu oslali v nadi, da Goričica vender le postane faTa, Ko pa so to upanje izgubili, pomagali so si iz
podružnice na faro. In tako bo vedno, tembolj, ker bo naravno v sled večje množice prebivalstva v kraju in vsied časovnih razmer tudi opravila, posebno šole, vedno več tu med vami, Nihče ne bo hotel dolgo časa toliko opravila imeti na vseh straneh, zraven pa le vedno kapelan ostati. Pomagal si bo na faro. Je li pa to dobro za vas? Saj gotovo ni prijetno ravno tedaj se ločiti od duhovnika, ko sle se ravno dobro nanj privadili, popolnoma ga spoznali, zaupanje do njega si pridobili.
Pa, predragi, Čemu bi vam še nadalje dokazoval potrebo fare7 Dobro vem, da ste na vse to že sami kdove kolikokrat mislili in da ste o potrebi fare po veliki večini prepričani, Saj ste pred tremi leti že tudi pričeli z ustanavljanjem fare.
A kje je bil vzrok, da je takrat stvar tako hitro obtičala?
Ali se motim, ako trdim, da zato, ker se vsa stvar ni bila prav pričela. Vedno se je le na to mislilo, da bi se denar na naklade pobiral.
Jaz pa vam rečem s tega svetega mesta: Jaz sem Odločno proti temu, da bi se denar za faro pobiral po nakladih ali frankih I
Zakaj? 1. Nakladi so nekaj sila zoprnega in neprijetnega — vsak se jih boji. 2. Nakladi tudi niso povse pravični. Pri nakladih se gleda le na posamezna posestva in njih zunanjo vrednost, ne pa toliko na to, kakošno je resnično, pravo stanje tistega posestnika, A to ni pravi Marsikatera hiša je na zunaj cvetoča in bogata videti, v resnici je pa v njej denarja manj in se vsak vinaT težje utrpi, kakor v marsikateri drugi, ki je na zunaj vsa drugačna videti. Mnogoštevilni otroci,
dolgovi, bolezen, slaba letina, nesreča pri živini, to so stvari, na katere se naklad bore malo ozira, 3. Po na-kladih bi posebno tukaj ravno nekateri bili silno prizadeti, A pri ustanavljanju tare bi to ne bilo prav. Saj bo fara za vse, ne samo za posameznike. 4. Nakladi so prisiljeni in zato manj zaslužni. Kaj pa koristi, če kdo tudi večjo svoto da, pa jo da z jezo, s kletvijo! Kje naj je tukaj zasluženje? Rečem javno: Bolje, da nikdar ni fare na Goričici, kakor pa, da bi imela postati s kletvijo, s sovraštvom!
Moja misel, katero so tudi presvetli knezoškof odobrili, je ta-le:
Za ustanovitev tare in kar je ž njo v zvezi, naj se pobirajo edino le čisto prostovoljni doneskil Pobirajo pa naj se leto za letom toliko časa, da bo vsa potrebna svota skupaj!
Ti darovi naj se natančno zabeležujejo v posebno takoimenovano „zlato knjigo ustanoviteljev samostojne župnije na Goričici*, vam pa naj se od časa do časa, gotovo pa vsako Novo leto poroča o tem, koliko je že nabranega.
Zato pa vam, predragi mi v Kristusu, z dovoljenjem in p oo bi aš Če njem presvetlega knezoškof a naznanim danes to-le: Danes, na Zahvaljeno nedeljo leta 1903 začenjam jaz od vas pobirati čisto prostovoljnih darov za ustanovitev fare. Kolikor kdo more, toliko naj daruje! A tisto z dobrim namenom in Bogu v čast! Vsak dar bom zabeležil z imenom darovalca v .zlato knjigo"!
Da pa vidite, kako natančno bo Šla vsa ta stvar, zato naprosim sedaj tu javno iz tega svetega mesta za nadzornike tega pobiranja, torej za nadzornike „zlate knjige ustanoviteljev župnije": gospoda Župana Mateja Janežtča, gospoda v el e to va rn a r j a Krizanta Ladstatter-ja in oba cerkvena ključarja gospoda: Karola Flerina in Luka Narobe.
To nadzorstvo gospodom ne bo provzročalo nobenega posebnega dela, je pa častno in velja velevažni stvari, stvari, ki je zgodovinskega pomena. Zato upam, da ti štirje gospodje to nadzorstvo blagovoljno vzprejmejo.
Pričajo pa naj vam, predragi, že ta imena, kako si jaz to nabiranje mislim in želim: v edinosti, v ljubezni, v medsebojni prijaznosti vseh, ki želijo kedaj pripadati fari Goričiea, naj so že Slovenci ali Nemci ali karkoli.
In sedaj še tri opazke I
Prva velja moji osebi. Nikar ne mislite, predragi, da gre tu za — met Nerad, silno nerad o sebi javno govorim. A zdi se mi, da sedaj morami Predragi! Jaz imam že 4 leta konkurz, skušnjo za župnika s prav dobrim uspehom. Ko bi mi bilo toliko ravno na tem, da hitro župnik postanem, bil bi sedaj že lahka. In če bi ravno po tem tako hlepel, bi li hotel tako težavno delo ustanavljanja nove Eare prevzeti in to na način, po katerem morda celih 10 let in še več ne bo fare. Saj si lahko danes brez posebnih težav dobim drugje že ustanovljeno faro. Torej ne za mojo osebo gre tukaj. Gre za vas, za vašo srečo, za vaš dušni
blagor. In ne gre sedaj za io, kdo bo župnik na Goričici, ampak le za to, kdo bo začel denar pobirati za ustanovitev fare. To in nič drugega sem jaz z današnjim dnem začel in prevzel, Kdor pa me za to delo zavida, takoj mu je rad prepustim!
Druga opazka veljaj tebi, ljubi moj, ki si nasproten ustanovitvi fare tia Goričici! Tudi takih je gotovo več ali manj. Ljubi moj, spomnim te še enkrat na to, da bo vse to pobiranje čisto prostovoljno, Kdor bo sam, prostovoljno, kaj hotel dati, bo dal! Kdor ne bo nič hotel dati, ne bo nič dal! Če torej ne boš ti hotel nič dati, nihče te ne bo silii. Ako nočeš pri tako velevažnem podjetji svojega deleža, svojega dobrega dela imeti, žal bo le tebi I Pusti pa pri miru druge, ki hočejo kaj žrtvovati in nikar ne nasprotuj!
Tretja opazka pa veljaj tebi, predragi, ki si vnet za to stvar in ki želiš, da Goričica res postane kedaj fara! Nikar se ne daj zbegati,, češ „saj ni mogoče, da bi se toliko denarja skupaj dobilo!" To skrb prepusti le Bogu, Materi božji in nam! T: pa skTbi le zato, da prejkoprej prtneseš svoj letošnji dotr v ta namen in tako naprej toliko časa, dokler stvar ni izpeljana!
Predragi! Če bote na druge čakali, da vam bodo faro ustanovili, nikoli je ne bote imeli! Kako pravi pregovor: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!"
O kristijani, kdor resno hoče, vse doseže, kar mu drago!
Le dva zgleda za to! Prvi zgled so naš presvetli knezoškoi Anton Bonaventura! Kako drzna je
bila na videz misel o uresničenju Bškofovih zavodov"! Najpogumnejši so z glavo zmajevali, češ „saj ne bo šlo!" A eden ni izgubil ne za trenutek poguma, škof! In glejte, danes so „ škofovi zavodi" skorej postavljeni. Nad 700.000 K denarja se je že izdalo zanje, Je pa mart le eno posestvo na celem Kranjskem radi tega šlo na boben? Drugi zgled pa ste, dragi moji, vi sami. Pred 10 leti sle se s pogumom odločili, da postavite Bogu skorej popolnoma novo zares lepo hišo božjo. In storili ste tako, storili z mnogim trudom in velikimi žrtvami. Pa vprašam vas: Je li res le eno posestvo radi tega količkaj na škodi? Komu se to, kar je za cerkev daroval, kaj pozna? O, Bogu posojeno je najboljše naloženo!
In ustanovitev fare na Goričici da bi ne bila izpcljiva?!
Sedaj sem pri koncu! Glede na prvo, o čemer sem vam danes govoril, vam rečem še enkrat: Udeležujte se radi svetega opravila tudi ob 10.! Glede na drugo pa vas, ljubi moji, še enkrat prav prisrčno povabim, da z veseljem donašate svojih darov za ustanovitev fare i Jaz bom vaša imena pisal tukaj v „zlato knjigo", a vsevedni Bog bo pisal vaša imena v najlepšo zlato knjigo v nebesih, v knjigo življenja!
In tako se bo zgodilo enkrat, da bo slavo spev „Te Deum", ki ga bomo peli danes in nekaj let še v podružniski cerkvi na Goričici, zadonel enkrat v farni cerkvi na Goričici kot hvaležni odmev besedi psal-mistovih: „Hvalite Gospoda, ker on je dober!" Amen.
Te besede so padle na rodovitna tla. Enoglasna sodba je bila še isti dan: .Sedaj je pa stvar v pravem tiru. Tako bo pa Slo 1'
In je res šlo! *Zlata knjiga"') naj to pove! V 1. pobiravnem L 1903 je darovalo 496 oseb 5170 K
, ti.	n	„1904 „	It	585 ,	5980 .
, m.	»	, 1905 ,	n	500 .	5720,
. IV.	m	. 1906 ,	*	660 ,	7710.
, V.	jp	. 1907 ,	n	660 ,	7802 ,
. VI	■	, 1908 „	■	558 „	7094 „
, VII.	H	, 1909 ,	it	584 „	4003 .
„vm.	H	„ 1910 >	»	839 ,	4462 .
, IX.	P	n 1911 .	if	406 .	5869 „
Skupno je v 9 pobir. letih darovalo 5288 oseb 53.810 K Za faro se je založilo K 52.009*46. Ker 25, sept. 1908 — ob ustanovitvi fare — še ni bila vsa ta svota nabrana, se je primankljej izposodil pri hranilnici in posojilnici v Domžalah, in je bilo od tega za faro izposojenega denarja treba plačati obresti v skupni svoti K 1800,54.
Vsega denarja za faro je bilo torej treba 53.810 K. Ta svota je bila leta 1911 nabrana in to izključno samo s prostovoljnimi darovi.
Zlata knjiga ustanoviteljev tare je bila s tem zaključena,
Namen je bil dosežen.
Pripomnjeno bodi še to, da je bil nadzornikom zlate knjige leta 1906, takoj, ko je občina Depalja-vas soglasno sklenila, da se pridruži fari Domžale, imenovan še gospod Janez Dime, župan v Depaljivasi, ')Zlata knj Iga u stano vf t el j e v samostoj ne i u pn i j e n a Gor I č I c f.
3. Prlpravljavna dela za faro.
a) Povečanje cerkve,
Domžale so se v teku zadnjih let izredno pomnožile,
Cerkev na Goričici nikakor ni več zadostovala svojemu namenu. Že za domače ljudi je bila veliko premajhna, Pa je tudi drugih ljudi veliko prihajalo na Goričico k službi božji, posebno iz Rodice, Jarš, Trzina in Dragomlja.
Čedalje bolj se je čutila potreba, da se cerkev poveča. A z delom se je leto za letom odkladaio.
Šele, ko je 3. oktobra 1889 prišel Jakob StTupi kot beneficijat na Goričico, je zadeva prišla v tir.
Žal pa se je posebno v tem slučaju — in to popolnoma brez krivde beneficijata Strupi j a — prav živo pokazalo, kako bi se v Domžalah ne bilo smelo delati, če bi se bilo hotelo imeti zares lepo cerkev.
Ni se delalo v edinosti, ampak v — razponi.
Nad vse nesrečna je bila misel, da se mora denar za to delo dobiti prisilnim potom, po davkih! Način, ki je za kraje s primeroma enovTstnim, posebno kmečkim prebivalstvom uspešen, se za industrijski kraj Domžale s tako raznovrstnim prebivalstvom nI obnesel.
Tovarnarji, ki bi bili na ta način morali posebno veliko prispevati, so se temu uprli. In. ker so imeli na svoji strani tudi županstvo in oblasti, jim je bilo Čisto lahko zadevo ovirati in zadrževati.
Ljudstvo pa je prav v sled tega postajalo vedno bolj nevoljno na tovarnarje in na občinski odbor.
BO
Razpor je bil čedalje večji, ln to tembolj, čim manj so tisti, ki so imeli odločevati, sami vedeli, kaj in kako. D oči m so bili najprej za prostovoljne darove, so bili kmalu potem že za davke, nato zopet za prostovoljne darove, a kmalu zopet za davke in konečno zopet za prostovoljne darove.
5.jan. 1890 je bila sklicana izredna občinska seja1), na kateri so se vsi občinski odborniki soglasno izrekli, da je povečanje cerkve nujno potrebna,
Ljudstvo je bilo tega sklepa silno veselo in za delo vse navdušeno.
Takoj so začeli nabirati oziroma podpisovati prostovoljnih darov. V kratkem času je bilo nabranih, oziroma obljubljenih nad 6000 gold,
Ker pa se tovarnarji niso dovolj odzvali, je ljudstvo nevoljno kar naenkrat zahtevalo: „Sedaj pa le na davke, da bodo tovarnarji prisiljeni dati!" in res se je tako sklenilo, 5. sept. 1890 je bila konkurenčna obravnava, na kateri je bil izvoljen stavbeni odbor.
Tovarnarji pa so se pritožili proti sklepu, da bi se zidalo na davke.
Zopet je bilo eno celo leto izgubljeno, keT je vlada rešitev prošnje zadrževala.
Šele oktobra 1891 je rešila prošnjo in dovolila, da se sme cerkev povečati konkurenčnim potom, če se v 14 dneh ne bo nihče pritožil.
>) Jakob Strupi: Zapisnik dobrotnikov cerkve M. B. na Goričici, str. 110—149.
flltar \i novi kapelici M, B. na Goričici.
Seveda so se tovarnarji zopet pritožili, češ, da stavbeni odbor ni bil pravilno izvoljen, ker da ljudje o volitvi niso bili pravočasno obveščeni.
Pritožbi je vlada ugodila in vso konkurenčno obravnavo ovrgla.
To je bilo razburjenje med ljudmi, to! 31. dec. 1891 je bila zopet izredna občinska seja, oziroma posvetovanje občinskih mož, kako naj se zida. Skorej prav vsa duhovnija, moški in ženske, so prišli k temu javnemu zborovanju.
Vse je zopet zahtevalo, da naj se cerkev zida s prostovoljnimi darovi. Tako se je tudi sklenilo. A zopet presenečenje 1 Nadžupnik Zoreč sedaj na noben način ni hotel tega sklepa potrditi. Zahteval je: „Na davke, siceT ne bo niči"
2ato je bila 19. jan. 1892 nova seja občinskega odbora, na kateri je občinski odbor odstopil od svojega sklepa v seji 31. dec. 1891 in sklenil v smislu nadžupnikove zahteve, da se zida na davke.
23. marca 1892 je bila druga konkurenčna obravnava. Navzočih je bilo nad 100 gospodarjev. Vladni komisar Dr. Haas je delal na to, da bi se vender le delala cerkev s prostovoljnimi darovi. Ko so tudi tovarnarji obljubili znatne prispevke, a ko se ne zida na davke, se je konečno tudi gosp. nadžupnik vdal. Zopet je bilo sklenjeno, — in topot vender enkrat konečno 1 — da se zida s prostovoljnimi darovi. Pritožil se sedaj ni nihče. Sedem tednov potem je došel vladni odlok, da je vse potrjeno.
Sedaj šele je bila zadeva v pravem tiru.
10. junija 1892 je bila volitev stavbnega odbora pod vodstvom komisarja Dr. Haas-a. Izvoljeni so bili: nadžupnik Ivan Zotec, beneficijat Jakob Strupi, župan Matej Janežič, Alojz Nemec, Zg. Domžale h. št. 22 in tovarnar Kriza nt Ladstatter. Odborniki so izmed sebe izvolili nadžupnika Zorca za predsednika. Občina pa je izvolila cerkvenega ključarja Luko Narobe kot zaupnega moža pri zidanju. 4. julija se je oddalo zidarsko delo stavbnemu podjetniku Treo-tu v Ljubljani, ki je prevzel to delo za 3791 gold,
14. julija 1892 se je pričelo z zidanjem novega dela cerkve. L sept. je bil zid za velikim aitarjem do vrha narejen. Zastava je zavihrala na njem, topiči so začeli pokati in zvonovi so se veselo oglasili.
23. sept. se je vršila komisija zaradi cerkvenega podstrešja in oboka na starem delu cerkve. Komisija je izjavila, da staro podstrešje ni slabo, pač pa potrebno precejšnjega popravila. Tudi se je sklenilo, da se napravijo tudi pri starem delu cerkve nova okna in stranska vrata.
Isti dan se je zato služba božja opustila na Goričici in 25. sept, je bilo Najsvetejše slovesno v procesiji preneseno v cerkev v Grobljah.
29, oktobra so zidarji prenehali z delom. Bilo je v toliko za silo izdelano, da se je mogla čez zimo služba božja v cerkvi vršiti. Gosposka je sicer zoper to imela pomisleke radi razpokanega starega oboka, Konečno je vender le dovolila. Zato je bila 17. nov. zopet sv. Rešuje Telo med pritrkavanjem in streljanjem slovesno prenešeno iz Grobelj nazaj na Goričico. A kaj se zgodi! V noči ad 8. na 9. december se je v sredi
cerkve pretrgala vuz, ki je bila zelo slaba, železo preveč sežgano in se je le malo skupaj držala, Zopet je glavarstvo cerkev zaprlo in ljudstvo je moralo vnovič hoditi v Grobi je, 21. dec. ravno pred božičnimi prazniki je bil venderle ljudstvu zopet dovoljen vstop v cerkev.
10. aprila 1893 so zidarji zopet pričeli z delom. Naredili so tudi nad starim delom cerkve nov obok.
3, avg. je bilo zidarsko delo dovršeno.
6. avg. je bil z največjo slovesnostjo prepeljan popolnoma prenovljeni kip Marijin za veliki altar iz Ljubljane. 25 belooblečenih šolaric z venci na glavi je šlo po Marijo prav v Ljubljano. Voz je bil prekrasno okinčan, v sredi Marija, okoli nje pa nedolžne deklice kakor živ venec okrog Marije, Gosp. beneficijat, vete-ranci, požarna bramba, šolska mladina z g, nadučiteljem Pfeifer-jem in domžalska godba so šli do Trzina Mariji naproti. Na občinski meji je čakal ves občinski odbor z županom. V tem pa so že začele padati debele kaplje dežja, čedalje hujše. Nastal je strašen vili ar, ki je metal kar navzkriž mlaje, katerih je bilo vse polno. Po cesti v Stobu so ležali svečniki in sveče, pripravljene za razsvitljavo. Treskalo in grmela je, da je bilo strah in groza, dež je lil kakor iz škafa. Deklice na vozu pri Mariji in drugi otroci so začeli naglas jokati, ljudje so z dih ovali. Vrh vsega tega se je pa še podoba Marije zadela v slavolok pred Koroščkom. Otroci so zavpili: „Mariji se je glava zlomila!" Vse je bilo prestrašeno, K sreči to ni bila resnica. Le tron se je nekoliko poškodoval. Tako strašna ploha je bila in vihar, da so — samo nekaj stopinj oddaljeni od cerkve ! — morali peljati Marijo na Štefkov pod (Spodnje
b*
Domžale št. 19), mesto v cerkev! Šele čez dobre pol ure so mogli naprej v cerkev I
in vender je bilo tudi pri tej nesreči veliko sreče! Ko je prišel sprevod z Marijo v Stob, je treščilo v mlaj, mimo katerega so ravno odpeljali Marijo. Mlaju je strela odtrgala vrh in 8 telegrafskih drogov razklala, da so trske ležale okrog. Ko je voz z Marijo bil komaj sto korakov od ^udolfove hiše (Sp. Domžale št. 20), je vihar vrgel visok miaj na cesto ravno na tisto mesto, kjer so pravkar Marijo mimo peljali! Nikomur se ni cel čas nič žalega zgodilo!
10. avg, je pripeljalo 5 voznikov iz Ljubljane od kamnoseka F. Tomana veliki altar, podstav in menzo.
15. avg., na Veliki Šmaren, praznik cerkvene pa-trone, je dopoldne mengeški nadžupnik Ivan Zoreč slovesno blagoslovil cerkev, popoludne pa je benefi-cijat Strupi v veličastni procesiji med petjem in svi-ranjem domžalske godbe prenesel iz Grobelj vanjo Najsvetejše.
29. sept. je bila cerkev oblastveno pregledana in potrjena (kolavdirana), da je vse dobro izdelano. Do Vseh Svetov je bil položen vanjo še šamot-tlak po celi cerkvi.
Leta 1894 je bila 1. febr. postavljena obhajilna miza iz umetnega marmorja, delo kiparja Franca Tončiča,
Začetkom leta 1895 so bile v cerkev postavljene nove klopi, delo mizarjev Josipa Stupica in Alojzija Urbanija. 23. jan. so bili sedeži oddani. Vsak sedež je stal 4 gold, in primščina 4 gold. — 13. maja je pripeljalo 5 voznikov iz Ljubljane od kamnoseka Tomana tabernakelj, Marijin tron za veliki attar in kamenita
kipa sv. apostolov Petra m Pavla. Ganljivo je bilo, ko je ob tej priložnosti — prvič po potresu — zopet slovesno pritrkavalo. — Dva dni potem, 15. maja, so pripeljali nov Križev pot iz Ljubljane, Slike so bile naročene pri tvTdki Zambach & Mtiller na Dunaju, okvire je pa naredil kipar Franc Tom an v Ljubljani,
26, maja 1895 se je na Goričici vršila dvojna prelepa slovesnost: blagoslovi jen je velikega altarja in kri-ževega pota. Najprej je bila procesija s križevim potom skozi Domžale in Stob nazaj k cerkvi. Vodil jo je stolni prošt Dr. Leonard Klofutar. Krepki mladeniči, po dva, so nosili postaje križevega pota, ena deklica je stopala pred vsako postajo naprej, dve ob strani, O tej procesiji je zapisal poročevalec:1) .Najbolj ganljiv prizor je bil, ko so mladeniči iz brega navzdol nesli križev pot obdani od belooblečenih deklic, za njimi pa častitljivi starček mil. gosp. prošt z mitro na glavi. Solnčni žarki so se uprli v pozlačene okvirje in vse je žarelo, Ljudje, ki so to opazovali, se niso mogli zdržati solz. Posebno lepe so bile nedolžne deklice v belih oblačilcih, ki so svetile pri križe vem potu, Vsi ljudje, domači in zunanji, so trdili, da kaj tako lepega še niso videli." Potem je v Cerkvi najprej g. prošt blagoslovil veliki altar, nato pa kamniški gvardijan P, Teodorik Muren križev pot.
Leta 1896 je bila 6, febr. iz Ljubljane od kamnoseka Tomana pripeljana in postavljena nova marmornata priinica. 11. marca je dobila ista prav lep okrasek: slike Kristusa in 4 evangelistov, delo slikarja Jebačlna v Ljubljani, — 6. maja je pripeljalo iz Kamnika od kiparja Franca Tončič a 6 voznikov oba stranska altarja, na') »Slovenec*, 29. maja 1395,
rejena iz umetnega marmorja, Altar sv. JoŽda, na moški strani, je naročil in cerkvi daroval posestnik Alojz Nemec, Zg. Domžale št. 22, altar sv. Ane, na ženski Strani, pa je naroČil in cerkvi daroval tovarnar Andrej Jančigaj. Zg. Domžale Št, 8. Oba altarja sta bila 22. nov. istega leta slovesno blagoslovljena po stolnem proštu Dr. Klofutarju.
Leta 1897 je 12. febr. postavil kamnosek Feliks Toman v kapeli na moški strani lep marmornat tron za kip Žalostne M. B. z mrtvim Jezusom v naročji (Pieia), umetniško dovršeno tirolsko delo. Kip in tron je oskrbel in cerkvi daroval tovarnar Alojz Kurztbaler, Zg. Domžale št, 1. — 17. aprila je dobila cerkev nov, posebno lep okrasek: veliki lestenec (luster), bronast in bogato pozlačen. Naročil in cerkvi darova! ga je trgovec v Zg. Domžalah Franc Flerin, izdelal pa pasar Alojz Peterlin v Kamniku. — 9. septembra sta bila v cerkev ob straneh trona v velikem altar ju postavijena kipa sv. slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda, delo kiparja Franca Tončič-a.
Krona vsem tem številnim slovesnostim ob dozi-danju cerkve pa je bila postavljena 21. avg. 1898, na nedeljo po Velikem Šmarnu, prazniku cerkvene patrone, 12. nedeljo po Binkoštih:
Presvetli knezoško! Dr. Anton Bonaven-tura Jeglič je ob navzočnosti 22 duhovnikov in obilno zbranega ljudstva slovesno posvetil (konsekriral) vso prenovljeno in povečano cerkev in veliki altar.
Ljudstvo se je silno potrudilo, da je posebno to slavnost tudi po zunanje kar najbolj povikšalo. Vse je
bilo v vencili in zastavah, Mlajev je bilo le okrog cerkve do 100, slavolokov 7,
Šotor, v kateTem je bilo hranjeno sv, R. Telo in ^svetinje", ostanki svetnikov, ki so se imeli vzidati v grobek velikega altarja, da se bo nad njimi opravljala najsvetejša daritev, je bil pri kapelici M. B. na Goričici, kjer so ljudje celo noč molili in prepevali,
Oslanki sledečih svetnikov in svetnic so bili kot svetinje vzidane v veliki altar cerkve na Goričici; sv. Diodo ra, Kasta, Lucidijana, Mansuete, Kandja, Kancijana in Kancijanile.
KnezoŠkof je imel dopoldne na Goričici tudi pridigo, popoldne pa pete litanije.
Kakor krasen pa je bil ta zgodovinski dan dopoldne, tako viharen je bil proti večeru. Nastal je strašen vihar, vlila se je silna ploha, vmes pa je padala debela toča. Zopet so v hipu ležali mlaji, slavoloki, zastave vsenavskriž,
V spomin na posvečenje cerkve je bila v presbi-teriju cerkve vzidana kamenita plošča s sledečim napisom :
„Za časa duhovna Jakoba Strupija je bila ta hiša božja 1. 1896 dozidana, dne 21. avg. 1898 pa od ljubljanskega škofa Antona Bonavent. posvečena,1
Kaj je torej prt tem povečanju cerkve ostalo starega, kaj je bilo dozidanega?
Od stare cerkve je ostal nespremenjen zvonik, zid cerkve ob zvoniku, obojestranski zid v ladiji cerkve do obeh stranskih kapel, dolg 17*10 m, ki pa ga je bilo treba zvezati s 3 močnimi, cerkev zelo kazečimi
železnimi vezmi in podstrešje nad tem starim zidom, katero je tudi moralo biti zelo popravljeno.
Nov je moral biti ves obok nad tem starim zidom in vsa sedanja cerkev od teh dveh starih stranskih zidov naprej, torej celotno zidovje, obok in podstrešje obeh stranskih kapel, presbiterij, zakristija in cerkvena shramba nad njo.
AH ni bilo torej res napačno, da se ni cela stara cerkev do tal podrla in sezidala popolnoma nova, kar sta beneficijat Strupi in tudi nadžupnik Zoreč želela?
Celokupni stroški ob dozidanju cerkve so znašali 16.57987 gold, in sicer: zidarsko delo 4891-94 gold., kamnoseško 3911 "80 gold., tesarsko 1225 32 goid,, mizarsko 1429 14 gold., ključavničarsko 893 83 gold., kleparsko 188 95, pleskarsko 160-60 gld., za opeko 1797-65, za vse drugo skupaj 2080 64 gold.
Cerkev je zidana v podobi križa v renesančno-ba-ročnem slogu.
Vrh križa (presbiterij in prostor pred obhajilno mizo) je dolgS'92 m, širok 6 88 m. Povprečna ladija (obe stranski kapeli) je dolga 570 m, široka 16 m. Glavna ladija (stara cerkev) je dolga 17-10 m, široka 8 02 m.
Skupna dolžina notranjščine cerkve znaša 3172 m, visočina 9 62 m.
Krita je z opeko, tlakovana vsa s šamotom, ki je stal 952-38 gold.
Podstrešje je stalo na novem delu cerkve 875 gld,, popravilo podstrešja na starem 310 gold.
Veliki altar z dvema klečečima keruboma in zelo visokim tabernakljem je ves kamenit, iz sivega marmorja, Stal je 2800 gold, Tudi nastavek, okvir za Ma-
.»m<
Notranjščina in p ne cerkve v Oomialah,
rijo, je kamenit, Marija z Jezusom v naročju lesena, še iz stare cerkve. Ob strani sta najprej kipa sv. Cirila in Metoda, ki sta stala 260 gold, in potem kamenita kipa sv. apostolov Petra in Pavla.
Stranski altar na moški strani, postavljen v kapeli pod oknom, narejen iz umetnega marmorja, je posvečen sv. Jožefu. Sv. Jožef (kip) ima Dete Jezusa pri sebi. Ob strani sta kipa sv. Alojzija in sv. evangelista Lukeža. Stal je 380 gold.
Stranski altar na ženski strani, postavljen ravno tako v kapeli pod oknom in narejen tudi iz umetnega marmorja, je posvečen sv. Ani. Sv. Ana, kip, ima Marijo kot majhno deklico pri sebi. Ob strani sta kipa sv. Uršule in sv. Katarine mučenice. Stal je 380 gold.
Obhajilna miza iz umetnega marmorja je stala 200 gold,
Kamenita prižnica, 3 m visoka, s kamenito streho in angelom vrh nje, je stala 870 gold.
V	kapeli na moški strani, proti ljudstvu obrnjena, je Žalostna Mati božja z mrtvim Jezusom v naročji, sedeča na prestolu, ki je z okvirjem ves kamenit, Stal je 465 gold.
Med to podobo in altarjem sv. Jožefa je lesen kip sv. Antona PuŠčavnika, iz stare cerkve, na desni pa misijonski križ, postavljen 1. 1908 in zraven njega v lepem žametastem prestolu kip Srca Jez., postavljen L 1903. Kip je stal 112 gold.
V	kapeli na ženski strani, tik zraven prižnice tudi proti ljudstvu obrnjen, je v lepem lesenem prestolu kameni ti kip Marije z Jezuščkom, še iz stare cerkve,
Križev pot je stal (slike in okviri) 987-45 gold.
Klopi je 54: na ženski Strani v ladiji 20, v kapeli 2, pod prižnico 2, in na moški strani za ženske 4, moških kiopi v ladiji 14, na ko ni na zgornji strani 6, na spodnji strani 6. Stale so 94S'54 gold.
Tlak je po celi cerkvi iz šamota. Stal je 1102-38 gld.
Lestenci so 4: 2 y presbiteriju, delo pasarja Alojza Peterlin v Kamniku, ki sta stala skupaj 130 gold,, veliki lestenec, delo istega mojstra in manjši lestenec, naročen pri Heindlu na Dunaju za 170 gold.
Orgije so stare, iz prejšnje cerkve,
Spovednici sta 2: ena iz stare cerkve v kapeli sv. Jožefa, druga pod korom.
Bandera sta dva, oba velika in lepa. Bratovsko, za ude bratovščine sv. R, Telesa, je bilo napravljeno 1. 1897 za 526*80 gold. Na eni strani ima naslikano Najsvetejše, moljeno od angelov, na drugi pa sv. Družino, Patronsko je bilo oskrbljeno I. 1900 za 550 gold, Ima na eni strani sliko Marije Vnebovzete, na drugi pa sv. Ano z Marijo in sv. Katarino.
Oboje je bilo naročeno pri Ani Hofbauer v Ljubljani,
Mala banderca (s sliko Najsvetejšega na eni strani, na drugi pa sv. Janeza ev., oziroma sv. Jožefa) kakor tudi nebo je iz I. 1887.
Na velikem altarju je 12 vlitih svečnikov, delo A. Samassa, k: so stali 490 35 gold.
Večna luč je dvojna: lepša, bogato okrašena in pozlačena, delo pasarja Ivana Kregarja v Ljubljani, ki so jo I. 1910 v spomin na inštalacijo prvega domžalskega župnika oskrbeli f a rani za 800 kron in navadna, posrebrena, še iz stare cerkve.
Božji grob je bil prvič postavljen v tej cerkvi za Veliki teden I. 19Q0. Naročen je bil pri tvrdki Zbitek pri Olomucu za 1050 kron. Je mozaik iz stekla.
Tudi jaslice ima cerkev. Naredil jih je kipar Karol H rova t in jih leta 1907 daroval cerkvi,
Oken je 7 slikanih, naročenih iz Monakovega za 665 gold., v novem delu cerkve in 6 navadnih v starem delu cerkve.
Vrata v cerkev so 4: spredaj 2, na moški strani I, in pri zakristiji 1,
Zakristija je predeljena: oddelek za duhovnika in oddelek za drugo ljudstvo.
Nad zakristijo je prostorna in zračna soba kot shramba za cerkveno obleko.
Cerkev je električno razsvitljena. Žarnic je 157: pod vsako postajo križevega pota po dve, okrog Marije v tronu 29, okrog kipa Srca Jez. 21, na obeh lestencih 50, in drugod znotraj in zunaj 29. Napeljana je bila l. 1910. Stala je napeljava K 310312.
b) Naprava pokopališča,
28. aprila 1904 je došlo od okrajnega glavarstva v Kamniku dovoljenje, da se sme na Goričici pri cerkvi napraviti pokopališče.
S tem je bila ugodno rešena prošnja, katero je beneiicijat Franc Bernik vložil 23, iebr. 1904.
Glavarstvo je celč poskrbelo od železniškega vodstva v Beljaku za dovoljenje, da sme biti pokopališče le 4 V? m oddaljeno od vrha železniškega tira in ne 9 '/a m, kakor je isto prej vedno zahtevalo. Saj se je
ta pokopališka zadeva vlekla že od leta 1886 in je prav vsled te železniške zahteve obtičala vedno na mrtvi točki. Že se je ravno radi tega prejšnje čase resno mislilo na to, da bi se pokopališče delalo na drugem kraju pod cerkvijo, kar pa bi bila za vedno nepopravljiva škoda radi močvirnosti sveta, ki bi bil po tem načrtu sploh mogel priti v poštev.
V torek 3. majnika— na praznik Najdenja sv. Križa — se je vpričo nadzornikov ,zlate knjige ustanoviteljev župnije na Goričici," ki so bili zajedno tudi nadzorniki naprave pokopališča, odmeril potrebni svet. Tudi so se oddala dela: zidarsko mojstru Matevžu Hočevarju v Trzinu, ključavničarsko pa, železna ograja, obema domžalskima ključavničarjema Francu Končanu in Mihaelu Kremžarju.
4. majnika se je pričelo z delom. Trojno je bilo to delo spočetka: ves pokopališki prostor je bilo treba prekopati, da se je videlo, kje je skala in da se je zemlja primerno premešala, treba je bilo dovažati materija] za zidanje in zasipanje, kamen in pesek in napraviti je bilo treba okrog in okrog obzidje. Ker je bil grič zelo kamenit, je na mnogih krajih bilo treba kamen razstreljevati.
Načrt je bil zelo drzen. Na gričku, navzdol padajočem in k železniškemu tiru visečem se je sklenilo napraviti popolnoma ravno pokopališče in to le malo nižje, kot stoji cerkev. Ob celem železniškem tiru je bilo treba napraviti 8—10 m visoko in pri tleh HO m debelo obzidje in to v dolžini 80 metrov, ker je železniško vodstvo popolnoma pravilno zahtevalo, da se mora temelj zidati pod globino (planum) železniškega
jarka. V celi tej dolžini 80 metrov je torej v zemlji skritega, zakopanega ogromno obzidja 1 Na stotine voz kamna se je kar poizgubilo, ln obzidje na vseh 4 straneh! Ves ta obzidan prostor je bilo potem treba zasuti in zato materija! od vseh strani na griček napeljati.
Vsak, ki je o tem načrtu čut, je neverno zmajal z glavo in rekel: .Saj to dandanes skorej ni mogoče! Tega ne bote speljali !"
A šlo je! In to v kratkem času — šestih mesecev 1
Porabilo se je za to: 1066 voz kamna, 3738 voz zemlje, 1012 voz peska! In vso to ogromno množino — 5816 voz! — so napeljali ljudje v teh 6 mesecih prostovoljno, brezpJačnol Le kozarec vina in kos kruha je dobil vsakdo za ,malco"!
Ali ni to res občudovanja vredna požrtvovalnost!
Kamen so vozili iz kamenoloma Podšumberkom, šoder pa največ iz stobovske gmajne, pa tudi od drugih strani, kjer ga je bilo mogoče dobiti.
Z dovoljenjem škofijstva se je vozilo tudi šest zadnjih nedelj po popoldanji službi božji.
Ali vam je bil vrišč tiste čase na gričku 1 Ljudi je kar mrgolelo. Voz za vozom je prihajal. Po 300— 400 voz je bilo pripeljanih eno popoldne! Pa vse ni nič izdalo 1 Velik prostor je kar požiral materija!! Šele proti zadnjemu se je začelo delo odsedati!
4. novembra je bilo pokopališče od pristojnih oblasti pregledano in brez ugovora potrjeno. D k, komisija je pohvalno izrekla, da se pokopališče lahko prišteva po legi in po izdelavi med najlepša.
6, novembra, v nedeljo po spominu Vernih duš, na Zahvaljeno nedeljo, pop. ob J/i 3. se je vršilo ob ve likanski udeležbi ljudi, domačih in ptujih in ob krasnem vremenu slovesno blagoslovljen je pokopališča. Blago-siovljenje je izvršil ob številni asistenci sosednih duhovnikov kamniški dekan Ivan Lavrenčič, ki je poprej v navdušenih besedah na prižnici pojasnil, kako prav ima sv. Cerkev, da blagoslavlja pokopališča. Po blagoslovu so pevci zapeli „Blagor mu!"
Takoj po blagoslovljenju pa se je izvršil že tudi prvi pogreb na novoblagoslovljeno pokopališče, namreč 9 dni starega fantka Martina Osovnik, iz Sp. Domžai h, št. 33, katerega oče ima hišo tik pod pokopališčem in ki je pred 6 meseci prvi zamahnil s koso na mestu, kjer se je potem začelo kopati za pokopališče,
Gospod dekan, vsa duhovščina in ljudstvo se je podalo na otrokov dom, od koder se je vršil sprevod, Naprej so šli otroci s križem, Marijine družbe, nad 80 belooblečenih šolskih deklic z venet, požarna bramba, domžalska godba, duhovščina, krsta, ljudstvo. Godba je igrala žalne koračnice v spomin, da se vrši pogrebni sprevod na pokopališče, zvonovi pa so veselo pritrka-vali v znamenje, da prvi, ki bo počival na novem pokopališču, je nedolžen angelček. Po pogrebnih molitvah so pevci zapeli žalostinko „Jamica tiha" in prelepa, ganljiva slovesnost je bila končana.
Pokopališče je cerkveno. Postavljeno je na cerkvenem svetu in plačano z od beneficijata nabranim denarjem. Stalo je v denarju, brez že omenjene prostovoljne vožnje, tlake pri delu i. d, — K 17.060 82.
Plačalo se je: zidarskemu mojstru K 504609, za obdelavanje kamna K 1845'80, za cement K 2187*19, za umetno železno ograjo K 3025 05, za apno K 583*88, nadinženirju K 264'—, za opeko K 414-40, kamnoseško delo K 847'03, za kameniti podstav pri križu 233 K, za železni križ 203 K, za iz cinka vlito telo Kristusa 109 K, mizarsko delo 309 K, kleparsko delo K 59*20, za moko in vino K 709'94.
Kamen je iz svojega kamenoloma velikodušno daroval g. trgovec Franc Flerin iz Zg, Domžal,
31. majnika 1923 je bilo na tem pokopališču pokopanih že 835 mrličev in sicer: na oddelku za otroke 316, za odraščene 438, za rodbinske prostore (katerih je bilo oddanih 27) 48, na neblagoslovljenem oddelku 33 (od teh 26 nekrščenih otrok in 3 drugoverci).
c) Nova kapelica na Goričici.
Kako pa ta pride med .pripravljavna dela* za — faro?
Iz prevažnega vzroka!
Predno se je namreč vložila prošnja za ustanovitev fare, se je moralo rešiti še eno navidezno čisto malenkostno in postransko, v resnici pa izredno kočljivo in nevarno vprašanje: Kako naj se nova fara imenuje?
Do tedaj je bil vedno le govor o ustanovitvi fare na Goričici, ker se je tudi takratna tukajšnja podružnica imenovala „na Goričici," in duhovnik „beneficijat na Goričici."
To ime je bilo ljudstvu silno priljubljeno, Nihče od blizu in daleč ni nikdar govori! drugače kot o „ Marij i na Goričici" ali o »goriški Mariji," o »goriškem gospodu."
Nevarno bi bilo toTej, prej načeti vprašanje o imenu tare, dokler Še fara sama ni bila od strani ljudstva zagotovljena.
Pa še nekaj drugega zelo važnega se je hotelo s tem doseči.
Hotelo se je prepričati ljudi, da se nikakor ne namerava ustanoviti popolnoma novo dubovško službo, ampak se hoče le že obstoječo duhovsko službo — beneficij na Goričici — povzdigniti v faro.
Sedaj pa je razvoj te fame zadeve sam nujno zahteval, da se tudi to vprašanje reši.
Pripomnimo, da med ljudstvom tega vprašanja sploh bilo ni. Nikomur niti na mar ni prišlo, da bi se fara sploh mogla kako drugače imenovati, kot „na Goričici,"
To vprašanje je sprožil beneficijat, ko je 4. novembra 1906 ™ zopet na Zahvaljeno nedeljo — v pridigi povedal ljudem, da se bo v teku tistega tedna vložila prošnja za ustanovitev fare in pojasnil, katere vasi naj prihodnja faTa obsega in kako naj se imenuje.
Glede imena je rekel sledeče:
„Tri imena pridejo pri tem v poštev: Goričica, Spodnje Domžale, Domžale.
Najprej torej o imenu Goričica!
V poštev pride to ime zato, ker se sedanja podružnica tako imenuje.
<i7
Pa predragi! Kaj nam kažejo imena fara, kamorkoli pogledamo? Ime fare naznanja skorej povsod tudi ime največje vasi dotične fare. In če se slučajno kraj, kjer cerkev stoji, tudi drugače imenuje, fara se imenuje navadno vender po največji vasi. Spominjam na Vrhniko, kjer sem poprej služboval. Do zadnjega časa se je kraj, kjer stoji farna cerkev sv. Pavla, dekanijsko poslopje, kapelanija in mnogo dTugih hiš, imenoval Hrib, Pa, predragi, ali ste že kedaj slišali o fari Hrib? Niti na mar ni nikomur nikdar prišlo, da bi se fara imenovala po kraju cerkve Hrib, ampak imenovala se je vedno po največjem kTaju fare, po hgu Vrhniki Vrhnika.
Sedaj pa poglejmo našo Goričico I Povejte, predragi, ali je tu pri nas — ne rečem: največja vasi — ampak le sploh kaka vas, ki bi se imenovala Goričiea ? V sosedni ihanski fari pač poznam vas Goričico, a pri nas vasi Goričiea — ni! Niti ene hiše ni v celi naši prihodnji fari, o kateri bi smeli trditi, da spada k Goričici! Celo župnišče, dasi leži na Goričici, spada vender pod vas Spodnje Domžale in ima v tej vasi h. Št. 25.
Jasno je torej, predragi, da nikakor ne kaže, da bi se prihodnja naša fara imenovala Goričiea, ki je sama za-se pač prav ljubeznjiv in prijazen griček, a nobena vas, marveč sama stoji v Domžalah. Goričiea je v Domžalah, a niso Domžale na Goričici. Sploh ljudje po svetu ne poznajo naše Goričice. Kolikokrat so mene prve čase spraševali po Ljubljani in drugod: „Kje pa je vender ta Goričiea?" Ko pa sem jim povedal, da je Goričiea v Domžalah, so se čudili, zakaj se potem pravi, da je duhovnik na Goričici in ne: v Domžalah.
Rad pa priznam, predragi, da ima ime Goričica zgodovinski pomen. Saj so že pred sto- in stoletji, ko Domžal še sploh bilo ni, postavili dobri ljudje na Goričici Marijino kapelico, kjer so z ljubeznijo častili .Mater Božjo na Goričici" in se ji 2 zaupanjem priporočali.
In glejte, predragi! Prav zato, da v časfi ohranimo ravselej Mater Božjo na Goričici, smo ravno letos ra mestu starodavne kapelice postavili novo, zares krasno kapelico, na njo pa smo dali napis: „Sveta Marija na Goričici — prosi za nas!"
Tako je tudi ime Goričica za vedno ohranjeno. In dokler bo stala fara, katero sedaj ustanavljamo, vedno se bo poleg farne cerkve s častjo imenovala kapelica Matere božje na Goričici!
Imenoval sem še drugo ime: Spodnje Domžale. To pa zato, ker svet, kjer smo sedaj mi zbrani, spada pod Spodnje Domžale: cerkev, župnišče, pokopališče, vse spada pod spodnjedomžalsko katastralno mizo.
Gotovo pa ni nikogar med nami, ki bi zahteval, naj se prihodnja tara imenuje Spodnje Domžale! Že iz tega čisto p r [prostega vzroka ne, ker bi potem celemu svetu že z imenom fare kazali, da so dvojne Domžale, Spodnje in Zgornje, česar pa sedaj noben Človek zunaj po svetu ne ve.
V poštev pride torej le Se tretje ime — D o m-žalel
In res, predragi 1 Če pomislimo, da imamo že sedaj občino Domžale, Šolo Domžale, pošto Domžale, železniško postajo Domžale, orožniško postajo Dom-
Žale, jasno je na prvi pogled, da moramo dobiti tudi faro — Domžale!"
Vprašanje o imenu fare je bilo s tem rešeno. In to brez kakega posebnega ugovarjanja in nasprotovanja! Rešila je to vprašanje — kapelica M. B. na Goričici! Jasno je torej, da je ravno z njeno postavitvijo bilo izvršeno prav posebno važno pripravljavno delo za novo faro.
Kapelica M. B, na Goričici se je pričela delati 5. marci j a 1906 po načrtu tesarskega mojstra Franca Ravnikar-ja, ki je naredil načrt tudi za novo gospodarsko poslopje pri župnišču na Goričici, Tega poprej sploh ni bilo. Majhna lesena „šupca" je služila za shrambo krme. Krava pa je imela svoj izgovorjen „kof že od njega dni v župnišču spodej. Tudi v tej stvari je bila samoumevno sprememba nujno potrebna. Zato se je isločasno s kapelico zastavilo tudi gospodarsko poslopje, ki naj bi tudi po zunanji obliki bilo primerno lepemu kraju, kjer se je imelo postaviti,
Kapelica se je naredila čisto nova. Le leseni kip Marije .Pomočnice kristijanov" se je ohranil stari, ljudstvu tako zelo priljubljena Marija „s plaščem". Tukajšnji kipar Karol Hrovat ga je prav lično osnažil, preslikal in zanj tudi nov, prav primeren tron naredil, Z dovoljenjem preč. knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani z dne 13. avg. 1906 je postala ta kapelica prava mašna kapelica, V njej se sme opravljati daritev sv. maše.
15. avgusta i. 1, — na Veliki Šmaren — pop. ob '/j3. jo je preč, kamniški dekan Ivan Lavrenčič slovesno blagoslovil oh obilni duhovniški asistenci. In
7*
sicer pred stanovanjem kiparja Karola Hrovat-a v Stobu, h. št. 24, Nato SO pevci zapeli Marijino pesem, domžalska godba je zaigrala, mladeniči Marijine družbe so vzdignili podobo in jo v slovesni procesiji prenesli na Goričico. Za zastavo Marijine družbe so se vrstili možje in fantje, kat. izobraž. in podporno društvo, mladeniška, dekliška Marijina družba, do 100 belooblečenili deklic t venci na glavah, veteransko društvo z zastavo, požarni brambi iz Domžal in Stoba, domžalska godba, pevci, duhovščina, Marijina podoba. Nosilo jo je G mladeničev Marijine družbe, ob stTani pa so jo spremljala dekleta Marijine družbe z venci in gorečimi svečami. Pred podobo so tri družbenice na blazinici nesle pozlačeno Marijino krono. Na gričku je gospod dekan najprej blagoslovil kapelico kot pravo mašno kapelico, nato pa v prisrčnih besedah govoril tisočem zbranega ljudstva o moči in ljubezni nebeške Matere do nas vseh. In ko je naposled kronal Marijino podobo in v prelepi molitvi varstvu nebeške Kraljice izročil vse ljudstvo, cel kraj, tedaj so solze v očeh navzočih pričale, da je hvaležna ljubezen do nebeške Matere najlepši biser v lepoti tega kraja, v dobroti tega ljudstva,
S tem je postala ta kapelica za vse čase zunanji spomin, viden dokaz izročitve tega kraja pod posebno varsto Marijino.
Takoj drugi dan, IG. avgusta je opravil beneficijat v njej prvo sv, mašo.
25. avgusta je bilo dodelano tudi gospodarsko poslopje, kakor tudi obzidje okrog župnišča in vrta z umetno železno ograjo.
Stroški pri celem tem velikem delu SO znašali skupuo K 26.903-17 in sicer: zidarsko delo K 4602*71, tesarsko z načrti K 4128 81, kamnoseško K 2723*59, kleparsko s streho na kapelici K 1320"86, ključavničarsko K 4422-26. kiparsko G34 K, mizarsko K 663 95, slikarsko iti pleskarsko K 799'05. Slikana okna (Tiroler Giasmalerei) so stala 900 K, opeka K 278876, kamen 984 K. apno K 707-12, portlandski cement K 604 28, svetilka 240 K in drugi stroški K 138378.
d) Krstni kamen.
V znamenje, da farna zadeva uspešno napreduje, se je v tednu pred Zahvaljeno nedeljo I. 1907 postavil v cerkvi krstni kamen.
Spodnji kameniti del je izdelal kamnosek Alojz Vodnik v Ljubljani za 330 K, zgornji leseni del pa domači kipar Karol Hrovat za K 602'60. Umetna železna ograja okrog, delo domačega ključavničarja Miha Kremžar, je stala 762 K in nje prebarvanje in pozla-čenje K 194-80.
t) Kapelanljsko poslopje.
30. dec. 1907 je šel beneficijat z obema cerkvenima ključarjema k posestniku Alojzu Nemcc v Zg. Domžalah, h. št. 22, da kupijo od njega hišo, Sp. Domžale, h. št. 27, ki leži ravno pod župniščem, za kapelanijsko poslopje. Primernejše bi za ta namen sploh ne bilo mogoče dobiti, ker je najbližja cerkvi in župnišču, Kupili so jo za 4000 K. Hiša je s tem postala cerkvena last.
Tudi za kapelanovo stanovanje je bilo torej s tem kar najbolje poskrbljeno.
Ta stvar je bila zelo važna, ker se je imela ustanoviti fara z župnikom En kapelanom. Za sistemiziranje kapelanskcga mesta pa je bilo potrebno, da se je moglo oblastim izjaviti, da je tudi za kapelana stanovanje že pripravljeno.
0 Mežnarija.
Prejšnje čase je stanoval mežnar na Goričici v stolpu ostalega turškega tabora pri cerkvi.
Okrog L 1860 je bil mežnar Jernej Avšar, rojen 13, avg. 1812.
Zadnji, ki je kot mežnar stanoval v tem stolpu, je bil Peter Dolar, rojen 22. febr. 1837. Ko je on 5. febr. 1885 omožil svojo hčer Ivano z Antonom Majdič, se je svatovščina obhajala v tem stolpu.
Ko so lela 1892 ta stolp radi podaljšanja cerkve podrli, za nekaj časa ni bilo nobene mežnarije. Dve leti se je moral mežnar Peter Dolar potikati s svojo družino po hišah.
To pa zalo, ker se je takrat bil hud boj o tem, kje naj bo mežnarija,
Nadžupnik v Mengšu, gospod Ivan Zoreč je na vsak način hotel, da se sezida nova mežnarija na bregu na zahodni strani cerkve.
Beneficijat Jakob Strupi je bil proti temu1) in je 9. septembra 1893 vložil protest na kn, šk. ordinarijat. Češ da je ves breg okoli cerkve darovan od soseske v poboljšek vsa koča sne ga beneficijata, torej njegov užitek.
') Jakob Strupi: Zapisnik dobrotnikov M, B, na Gorffkl, str. 121,
21. okt. 1893 je dobil od ordinarijata zasebno obvestilo, da se je 4. oktobra poslal župnemu uradu v Meugšu odlok, da se mežnarija razven silno važnih vzrokov ne sme zidati poleg cerkve na bregu.
Beneficijat Strupi je s tem svojim uspešnim ugovorom nevede rešil sedanje iarno — pokopališče!
Zares velika škoda bi bila, če bi se bila lakrat mežnarija sezidala na gričku, ker hi bilo potem pokopališče moralo priti drugam.
Vsled tega je občina priredila po osebnem prizadevanju župana Mateja Janežiča mežnarju prav primemo stanovanje v „stari šoli" v Stobu št. 49, ki je občinska last.
V	njej je stanoval mežnar Peter Dolar, dober in skrben mož, ki je prav rad naredil, kar je le mogel, do svoje smrti 21. novembra 1909.
On je bil torej prvi farm mežnar domžalski.
Za njim je prevzel to službo njegov sin Franc Dolar do 22. febr. 1911 in potem Franc Vojska, posestnik v Stobu št, 35, do vpoklica k vojakom na dan vojskine mobilizacije 27. julija 1914,
V	mežnarijski službi ga je nad eno leto nado-mestoval njegov 14letni nečak Rajmund,
15. nov. 1915 pa je postal farni mežnar posestnik v Stobu št. 38, najbližji sosed cerkve Matej Flis, do smrti 17. sept, 1920.
Sledil mu je njegov sin Jakob, do vpoklica k vojakom dne 19, lebT, 1923,
Od tedaj je opravljal to službo sin Karol, ki se je ravno takrat vrnil od vojakov.
Zadnja leta so torej mežnarijsko službo opravljali taki, ki so bili zajcduo hišni posestniki ali so stanovali pri stariših v domači hiši.
Vprašanje lastne mežnarije 2ato v tem času ni bilo pereče.
Vender se je glede na priliodnjost tudi v tem ožim posrečilo prav ugodno poskrbeti.
Hišo v Stobu št. 46 je leta 1915 kupila od takratnega lastnika Matevža Majdič potom javne dražbe Katarina Končan, stanujoča v Sp. Domžalah šL 27, ki pa je ostala njena lastnica samo nekaj mesecev.
Že itak zelo razdejano hišo so vojaki, ki so bili takrat v njej nastanjeni, kvarili, da je bilo groza. Bo-lehno ženo je to sitno bolelo in vznemirjalo. Na vsak način se je hotela iznebiti hiše, ki ji je delala toliko bridkosti in skrbi.
27. jan. 1916 jo je zato za isto ceno, kot jo je kupila sama, za 4620 kron prodala župniku.
Ta hiša je sedaj cerkvena last in odločena za stanovanje organistu in mežnsrju v Domžalah,
4. Odkod denar za ta dela?
Pri dozidavanju cerkve je bilo glede denarja primeroma lahko. Vršilo se je samo eno delo, katerega si je ljudstvo že dolgo zaželelo in ga z vsem ognjem svoje žive verske zavesti pričakovalo. Z veseljem je zanje žrtvovalo.
Pri nadaljnih delih pa je bila stvar po vse drugačna, neprimeroma težja.
Ta dela so bila namreč le bolj postranska, Glavno je bilo pobiranje prostovoljnih daTov za ustanovitev fare.
Če bi se bilo torej tudi za ta dela pobiralo darov od ljudi, bi bile žrtve za ljudi prevelike.
Pomisliti je treba, da je bilo ljudstvo glede fare radi poprejšnjih ponesrečenih poizkusov zel6 skeptično malodušno. Kar verjeti mnogi niso mogli, da bi res prišlo do fare. Tudi so se mnogi dali begati, da bo za Earo Se neprimeroma več denarja potreba, kot jim je bilo javno povedano.
Pobiralo se je torej tedaj izključno samo za faro.
Glede vseh drugih del pa, ki so se izvrševala istočasno v tistih letih, se ni tedaj nikdar prosilo nikogar za kak prispevek v denarju. Pač pa se je ljudem povedalo, da se denar, ki se nabira za faro, rabi sedaj predvsem za ta dela, da pa se bo svoječasno, ko se bo lara res ustanovila, vrnil svojemu namenu.
Tako se je zgodilo, da ljudstvo zoper vsa ta dela ni nikdar godrnjalo, ampak je mirno pripustilo, da so se izvrševala.
In to je bilo tedaj glavno.
Delala so se torej vsa ta dela predvsem z denarjem, kolikor se ga je za ustanovitev [are do tedaj nabralo, drugo pa na — „puf".
Denar, ki se je v ta namen vzel na posodo, je izposodil beneficijat na svoje ime in pod poroštvom obeh cerkvenih ključarjev Karola Fierin in Janeza Hab-jan pri .Hranilnici in posojilnici v Domžalah".
Izposodilo se je1) — in to v takratni visoko-vredni valuti, ko je en vinar bil enakovreden
') Izkaz dohodkov tn stroškov farne cerkve v Domžalah II. str. 240.
z eno krono današnje (12, majnika 1923) malo-vredne valute:
1904	za napravo pokopališča v Domžalah K S 600'—
1905	za popravo župnišča , » » 2 500 —
1906	za napravo kapelice na Goričici, gosp.
poslopja I. dr.	, 22 000 —
1908 „za ustanovitev fare v Domžalah" — izposojilo denarja, porabljenega za pripravi javna dela	. 62.124'90
1908 za nakup kapelauijskega poslopja „ 4 000' —
Skupaj K 99.224-90 24. novembra 1912 je bila s prostovoljnimi darovi nabrana vsa svota, ki se je za ustanovitev fare bila rabila.
Ta dan pa je župnik prvič javno na prižnici ljudem pojasnil, koliko je vsako izmed pravkar navedenih pripravljalnih del za faro stalo, koliko se je zanje denarja izposodilo, koliko se je v vseh teh letih plačalo od. tega dolga obresti in glavnice in koliko znaša še celotni dolg.
Pozval je vso Earo na pričo, da se res za nobeno teh del ni posebej nič pobiralo. Vse, kar se je do tedaj darovalo, je šlo izključno med darove za faro in se je zabeležilo v „zlati knjigi ustanoviteljev fare".
„Sedaj pa — tako je oznanil — moramo gledati, da tudi ta dolg poplačamo. Zato se bodo odslej pobirali prostovoljni darovi za poplačilo tega dolga toliko Časa, da bo tudi ta dolg popolnoma poplačan t*
Ko je ljudstvo za ta dolg župne cerkve v Domžalah zvedelo, ni bilo vsled tega prav nič nevoljno,
ampak je vneto prinašalo tudi naprej leto za letom župniku prostovoljnih darov, ki so vsi bili natančno zabeleženi v »zlati knjigi dobrotnikov župne cerkve v Domžalah."
Od navedenega cerkvenega dolga v skupnem znesku K 99.224'90 se je plačalo:1)
L 1904 glavn. K 2.800'^- obr. K 141 02 (5 V27o)
. 1905	»	„ 1.300 —	D	„ 459'77
„ 1906		, 4.900*—	H	. 101242
, 1907	•	„ 2,890 —	»	* 1529 42
. 1908	m	, 6.606 88	0	, 4351 05
i. 1909	tr	„ 3.028-02	m	„ 4405 88
, 1910	»	, 1,350'—	»	. 4372-58
, 1911	»	, 2.623*30	n	4484'— (6 o)
, 1912	*	i 1.325'-	i	f 4388-56
„ 1913	K	» 10.001-70	it	n 4249 28 uspeh rekurza!
, 1914	H1	„ 1.0201—	n	» 3744'—
„ 1915	*	„ 1.425'—	»	, 3680*60
,1916	II	, 1.055'—	n	n 3593-56
, 1917	»	, 1.100 —	»	, 3239-50
. 1918	n	, 2.000'—	i?	. 3156 03
„ 1919	n	. 1,800-—	n	, 2232*— (4 %)
,1920	»	. 14.000'—	n	. 2091-75
. 1921	p	w 25.540'—	n	„ 125480
. 1922	n	» 14.460'—		„ 720-—
Skupaj glavn, K99.224'90, obr. 53,106 54				
Leta 1922 je bil torej ta dolg popolnoma poplačam
Izkaz dohodkov In stroSkov farne cerkve v Domžalah
11. str, 2i\,
Prostovoljnih darov za poplačilo tega dolga se je dobilo1) od 1. 1912:
1912	je	darov382 oseb		3.806 K
1913	n	H	318 „	3,037 „
1914	it	B	270 ,	3,246 .
1915	»	IV	305 .	3.289 ,
1916	n	•	323 ,	4.457 .
1917	»	n	284 ,	3.046 .
1918	H	M	249 „	3.204 „
1919	1»	»	309 „	15.085 , (večji prispe vek douž. Amerlfc.)
1920	II	m	227 „	14.038 „ „ „ „ 1T
1921	II	0	293 .	35.490 n i« n it M
1922	n		225 ,	69.915 p it ti n n
Darovalo je 2803 oseb 158,613 K
Kaj ni to res občudovanja vredna požrtvovalnost in vstrajnosl! Cast vsem!
Vender pa cerkev 1, 1922 še ni bila prosla dolga!
Kako to? In to navzlic izredno visoki svoti prostovoljnih darov nabrani v 1, 1922?
Zato, keT je bilo I. 1921 poprayljeno župnišče.
Odkar je bilo pred 82 leti zidano, so ostala okna vedno ista, Kaj čuda, da so bila že skorej popolnoma uničena. Treba jih je bilo z vrvjo pritrjevati. In je vender ob vsakem hujšem vetru katero doli padlo. Toplote sploh niso držala. Mraz in burja sta imela v celi hiši prost vstop. Že l. 1906 se je nameravalo napraviti nova okna. Prišla pa so na vrsto nujnejša dela. Sedaj pa ni bilo navzlic draginji mogoče več odkla-
1) Zlata knj Iga dobrotn tkov župne cerkve M. B. v DomSalah.
dati. Posebno še glede na izredne slovesnosti, ki so se lo leto imele vršiti v Domžalah.
Popolnoma novih oken je bilo napravljenih 22 in 9 Špaletnih, 8 pa, ki so bila I. 1905 nova, je bilo radi simetrije treba drugače vzidati, vsa okna in vrata nanovo prepleskati, sobe prebarvati, župnišče od zunaj piebeliti. Vse to delo je stalo skupno K 72,582 30,
Pa tudi v cerkvi je bilo treba dati nanovo pozlatiti vse kelihe, monštranco, lestence, prenoviti vse svečnike in cerkvene posode, kar je stalo K 24.020 54.
Seveda se je bilo tudi za to treba zadolžiti.
15. aprila 1923 pa je bil tudi ta dolg poplačan,
Ta dan je bila torej domžalska cerkev po dolgih 19 letih prosta vsakega dolga!
5. Farna zadeva pred oblastmi.
Nadzorniki zlate knjige skupno z benefidjatom so napiam oblastim tvorili „pripravljavni odbor za ustanovitev fare v Domžalah." Ta odbor je bil tisti organ, v čigar imenu se je vse tozadevno poslovanje z oblastmi vršilo.
11, novembra 1906 je bila prošnja za ustanovitev [are v Domžalah, podpisana od pripravljavnega odbora, od občinskega odbora v Domžalah in občinskega odbora v Depaljivasi, ki je v seji dne 4, nov. soglasno sklenil, da se občina Depaljavas pridruži lari Domžale, odposlana potom dekanijskega urada v Kamniku škofijskemu ordinarijalu v Ljubljani, ki jo je poslal deželni vladi v Ljubljani,
Deželna vlada je takoj odredila potrebne oblastvene poizvedbe, predvsem glede dajatev, ki jih je tukajšnje ljudstvo moralo plačevati duhovnikom v Mengšu in jih je bilo v slučaju ustanovitve fare treba odkupiti in giedč zasiguranja dohodkov duhovnikov v novi fari.
25. jan. 1907 je ordinarijat poslal pripravljavnemu odboru izjavo župnega urada v Mengšu o teh dolžnih dajatvah. Še isti dan jo je ta vrnil s pritrdilom, da se te dajatve priznajo in odkupijo.
Nato o zadevi sedem mesecev ni bilo nobenega glasu. Dočim je vse ljudstvo bilo prepričano, da bo stvar kmalu rešena, so pri ordinarijatu odgovorili be-neficijatu na tozadevno vprašanje: „Stvar stoji pri vladi, ker nič ne priganjate I*
Začelo se je torej prav krepko priganjati osebno, pismeno, pri deželni vladi, okrajnem glavarstvu, povsod, kamorkoli je prošnja romala. Vedno smo ji bili „za petami".
10. sept. 1907 je zahtevalo glavarstvo od obeh občin, Domžale in Depaljavas zavezno izjavo, s katero se občini zavežeta skrbeti za potrebne dohodke (kongruo) prihodnjemu župniku in kapelami tare Domžale, kakor tudi za to, da bo cerkev, župnišče in vsa druga župnijska poslopja vedno v dostojnem stanu,
Samoumevna zahteva! Saj vender nihče ne more zahtevati in ne pričakovati, da bodo f a rani kake druge fare Domžalcem vzdrževali njihovega duhovnika, jim oni popravljali njihovo cerkev, župnišče, pokopališče.
Oba občinska odbora sta soglasno sklenila in podpisala to izjavo, domžalski v seji 26. sept. in de-paljski v seji 29, sept.
Zavezna izjava je morala pred deželni odbor kol takratnega gospodarja občinskega premoženja.
Ta je zahteval nje razglasitev v obeh občinah s 14 dnevnim rokom za pritožbe. 6. okt. se je izjava v obeh občinah razglasila. Mobene pritožbe ni bilo, 14, nov. pa je deželni odbornik Dr. Tavčar kot takratni poročevalec v občinskih zadevah sporočil, da je za za vezno izjavo v občini Domžale potrebna zopetna občinska sejat ker se štejejo tudi viriiisti za !/3Sko večino in je torej pri prvi seji bilo premalo odbornikov navzočih za tako izjavo, je bil torej sklep te seje neveljaven. Zelo mučno je biio to, ker so sedaj nekateri odborniki že bili nekam nezaupni, kakor bi se kdove kakšna bremena jim hotelo naprtiti. Kar malo završalo je tiste dni po občini. Vender so se razven enega odbornika seje, ki se je vršila 25. nov. vsi udeležili in izjavo podpisali. 11. dec. je došla od deželnega odbora odobrena zavezna izjava, ki je bila takoj naprej odposlana glavarstvu,
Sedaj je prišla na vrsto odkupnina od Mengša. KakOT je namreč vlada skrbela, da mora duhovnikom nove fare biti gmotni obstanek zasiguran, tako je morala tudi skrbeli, da tudi gmotni obstanek duhovnikov fare Mengeš, kamor so Domžale do tedaj pripadale, vsled ustanovitve nove fare ne bo trpel, ampak ostane kakor je obiastveno potrjen. Mesto biTe, ki so jo do tedaj kapelani mengeški in cerkveniki dobivali po vaseh nove fare in ki je poslej imela prenehati, se je imela založiti sorazmerna glavnica v denarju, katere obresti bi imela poslej kapelan in cerkvenik mengeški vsako leto dobivati.
Visokost te glavnice je imelo izračunati in določiti glavarstvo na podlagi vposlanih podatkov in natančnih poizvedb.
11. marcija 1908 šelfc je glavarstvo to svoto naznanilo pripravljavnemu odboru, ki je se isti dan odgovoril, da se svota vzame na znanje in da je ta odkupna glavnica že pripravljena.
S tem je glavarstvo dovršilo svoje poizvedovalno delo in 13. marca vse Farne spise odposlalo deželni vladi.
A glej, nove težkoče pri deželni vladi! 7. majnika 1908 je deželna vlada naznanila pripravljavnemu odboru potrebo nadaljnih poizvedb. Šlo je za De-paljovas, koliko ima ona prispevati glede orgauistove in cerkvenikove bire v Mengeš in če so Depaljci kaj obvezani prispevati za popravo trzinske cerkve.
Ko se je komaj ta stvar rešila, že je nastala nova
ovira.
30. julija je deželna vlada na osebno posredovanje sporočila, da je županstvo občine Podrečje vložilo Ugovor zoper pridružitev h. številk 16, 21, 23 in 24 k fari Domžale. Ker te zadeve za omenjene številke vsled odpora podrcškega županstva ni bilo mogoče ugodno rešiti, ni kazalo drugega, kot da je pripravljavni udbor 4. avgusta sporočil deželni vladi, da isti prošnjo za pridružitev navedenih hišnih številk pod Šumberkom k domžalski fari umakne.
11. avgusta je vlada naznanila pripravljavnemu odboru, da je potrebna še ena zavezna izjava obeh občin, namreč za kapelanove petletnice. Odbor pa je takoj odgovoril, da te za vezne izjave ni potreba, ker
Župnik Franc Bernik s sošolci. (Srebrni mašnfeki jubilej so obhajali 1. 1919 )
se takoj založi tudi glavnica za dve kapehnovi petletnici.
Sedaj je bila tudi pri deželni vladi stvar rešena in 17. avgusta je deželna vlada farno prošnjo odposlala zadnji instanci: c. kr. ministerstvu za bogočastje in nauk na Dunaj.
20, avg. je naprosil beneficijat državnega poslanca Dr. Kreka, da osebno priporoči farno zadevo v naučneui ministerstvu.
4. sept, je Dr. Krek telegrafično sporočil, da je fara Domžale od naučnega ministerstva na Dunaju potrjena.
S tem je bila fara Domžale oblastveno potrjena.
Toda nastala je nova velika težkoča!
24. Sept. — na dan pred slovesno ustanovitvijo fare! — je sporočil ordinarijat izjavo deželne vlade, da naučno ministerstvo zahteva sedaj še zavezno izjavo občin Domžale in Depaljavas za župnikove petletnice in ker se ta zavezna izjava še ni podala, da za sedaj še nt mogoče zasesti župnije.
Ko je torej drugi dan — 25. sept. — bila fara Domžale slovesno ustanovljena, ista še ni mogla dobiti takoj svojega župnika, ampak je dobila le administratorja, župnega upravitelja.
Sedaj pa se je pričel vrlo zanimiv in izredno težak ter dolgotrajen boj med vlado in župnim upraviteljem za župnikove petletnice.
Šlo je pri tem za velevažno stvar in za zelo visoke denarne svote,
Vlada je stala na stališču, da je župnija Domžale popolnoma nova fara in da morajo 2ato, kakor pri drugih farah, ki so nastale šele potem, ko je bila že sklenjena v državnem zboru postava o župnikovili petletnicah, tudi pri fari Domžale farani sami skrbeti za župnikove petletnice, kakor je to Tes postava določala. Zato ravno je zahtevalo ministerstvo zavezno izjavo občin Domžale in Depaljavas tudi za župnikove petletnice,
Župni upravitelj pa je nasprotno trdil, da župnija Domžale ni nikaka nova duhovnija, ampak že zelo stara duhovnija, ki je že veliko nad 100 let imela svoje duhovnike, kuratne beneficijate, tla torej tudi za njene duhovnike v polnem obsegu velja zakon o petletnicah, da jim torej te petletnice mora plačevati vlada iz verskega zaklada in ne faiani.
Prav zato je tudi trdil, da je vlada pri ustanavljanju fare neupravičeno zahtevala od faranov založite v glavnice za celo župnikovo kongruo in ne samo za tisti del, kolikor je v resnici primanjkovalo. Nad 13000 K da je zahtevala preveč! Ker so te bile vplačane, jih je on zahteval od vlade nazaj. To pa na ta način, da se v kraju vpeljana denarna bira v vrednosti nad 13.000 K, ki jo je vlada vštela župniku v fasijo, čria iz nje in tako nastali primankljej vlada pokrije iz verskega zaklada.
Jasno je, za kako velike svote se je šlo pri tem! Najmanj za 33.000 K takratne denarne vrednosti!
Kaj pa, če bi se bile te petletnice povikšale! Ali naj potem farani domžalski za svoje duhovnike vnovič zlagajo potrebno glavnico za povikšanje? In če ne, ali naj bo župnija Domžale glede duhovnikovih duhodkov
in posebno glede pokojnine na slabšem, kakor katerakoli druga fara v Škofiji?!
Skorej dve leti vlada radi tega ni pustila župnije zasesti. Konečno se je vender v toliko vdala, da se zasedenju iste ni več protivila,
19. aprila 1910 je zato prejel župni upravitelj Franc Bernik od knezoškofijskega ot-dinarijata dekret za župnijo Domžale, je bil torej imenovan župnikom v Domžalah.
30. aprila istega leta je bil v škofijski kapeli kot prvi domžalski župnik po premilostnem gosp. general-vikarju Janezu Flis umeščen (inštaliran) na župnijo Domžale.
A boj za navedene stvari je trajal naprej.
26. maja 1911 je došla od vlade rešitev župnikove fssije, ki pa je bila popolnoma nepovoljna.
Vlada je ž njo odločno odklonila, da bi sploh kaj denarja nazaj dala in župniku odrekla pravico do petletnic iz verskega zaklada.
Zoper to rešitev župnikove fasije se je župnik v obširnem rekuTzu z 18 prilogami pritožil 6. junija 1911 na naučno ministerstvo na Dunaju.
Nad dve leti se je stvar vlekla na Dunaju.
Tri osebe so pri tem Šle župniku prav krepko ua roko: ravnatelj knezoškofijske pisarne Viktor Ste ska, državni poslanec Dr. Krek in mimsterijalni podiajnik v naučnem ministerstvu Dr, Viktor Schwegel.
14, avg. 1913 je došel od kn. šk. ordinarijata dopis, s katerim se je naznanilo, da je c. kr. ministerstvo za bogočastje In nauk na Dunaju z odlokom % dne 19. maja 1913 župnikov emu reknrzu
8*
popolnoma ugodilo: Denarna bira se je iz žu-pnikove fasije črtala, primankljej je pokrila vlada iz verskega zaklada, cerkev v Domžalah pa je s tem postala lastnica denarne bire v vrednosti nad 13 000 K. Vlada je torej preveč založeno glavnico ob ustanovitvi fare na ta način vrnila. Tudi je župniku mint-sterstvo z istim odlokom priznalo pravico da petletnic iz verskega zaklada in mu jih v resnici Že tudi — nakazalo.
Boj je bil torej v korist domžalskim faranom prav srečno izbojevan!
S. Slovesnost ustanovitve.
Fara Domžale je bila slovesno ustanovljena in ljudstvu razglašena 25. septembra 1908, v petek popoldne, po slovesni misijonski spravni pridigi.
V	dnevih od 19,-27. sept, se je namreč vršil v Domžalah sv. misijon, prvi, kar sploh ta kraj obstoja. Vodili so ga častiti očetje lazaristi: Franc Kita k, Urban Nežmah in Gregor Flis.
V	petek dopoldne ob '/a 12. je slovesno pritrkavanje naznanilo prihod presvetlega nadpastirja knezo-škofa Dr.Antona Bonaventure Jeglič-a.
Takoj po prihodu so se knezoškofu predstavili nadzorniki zlate knjige z beneficijatom kot pripravi javni odbor za ustanovitev fare in so se vdano zahvalili za vso zares izredno veliko pomoč presvetlega knezo.skofa kakor tudi knezoškofijskega ordiuarijata pri ustanavljanju fare.
Dekanijska duhovščina s prečast. gospodom dekanom Ivanom Lavrenčič je prišla skorej polnoštevilno k izredni slovesnosti.
Navzočih je bilo 25 duhovnikov,
Pri obedu, katerega so se udeležili tudi nadzorniki ziate knjige, je beneficijat nazdravil takratnim nositeljem najvišje cerkvene in Svetne oblasti Sv. Očetu Piju X. in ccsarju Francu Jožefu L, na kar je domžalska godba, obrana zunaj pred župniščcm, zaigrala cesarsko himno.
Takoj zalem je nazdravil beneficijat presvetlemu knezoikulu, izrekajoč v imenu najmlajše župnije v škofiji prevdano zahvalo vseli faranov za izpolnitev najpri-srčnejše želje, da Presvetli, ki je skozi ves čas tako krepko podpiral delo za ustanovitev fare, danes to delu krona s tem, da osebno razglasi ljudstvu ustanovitev te fare. Godba je nato zaigrala „Lepa naša domovina,"
V	odgovoru je Presvetli povdaril občudovanja vredno edinost, vnemo in požrtvovalnost faranov pri vsem tem delu in je želel posebnega božjega blagoslova novi fari.
Popoldne ob '/2 3. je bila v cerkvi že zbrana vsa šolska mladina z učiteljstvom in zastavo, veteransko društvo z zastavo, dve požarni hrambi fare (Domžale in Stob), kat. izobraž. in podporno društvo z zastavo, ube Marijini družbi z zastavo, ogromna množica ljudstva.
V	slovesnem sprevodu pride Presvetli v cerkev.
Misijonar gospod Franc Kitak ima najprej spravno
pridigo, med katero pride vseh 25 duhovnikov v ko-relljih in z gorečimi svečami pred altar.
Beneficijat izpostavi Najsvetejše.
Vrši se slovesna sprava 1
Ljudstvo se glasno solzi in joka, prosi Boga odpuščanja in si medsebojno odpuščal
Nepozabno ganljiv prizor!
Po izvršeni spTavi da beneficijat tiho blagoslov z Najsvetejšim.
In sedaj, sedaj ... I
Presvetli knezoškof pride v polnem škofovskem omatu, z mitro in pastoraio na pri-žnico in v prekrasni, navdušeni pridigi slovesno razglasi novoustanovljeno faro Domžale.
TDelo vaše — tako govori — je Bog prav posebno blagoslovil! Čudovito hitro so državne oblasti sedaj dale potrebna dovoljenja. Srečen sem, da kot škof morem v tem trenutku razglasiti ustanovitev nove župnije Domžale, ki obsega vasi: Zgornje in Spodnje Domžale, Stob, Študa in Depaljavas. V tem trenutku prekličem in odvzamem vse pravice župnikov mengeških do te nove župnije in vse te pravice slovesno podelim župnikom domžalskim, kot prvemu: ustanovitelju te župnije gospodu Francu Berniku."
Nato pa to novoustanovljeno župnijo slovesno daruje in posveti presv. Srcu Jezusovemu in prečisti Devici Mariji.
Raz kor zadoni mogočni slavospev Aiblingerjev 6 glasni .Jubilate Deo omnis terra!" „Vsa zemlja naj slavi Boga!*
Zvonovi mogočno pri trka vajo,
Slede litanije presv. Srca Jez. in blagoslov z Najsvetejšim, ki ga podeli knezoškof sam.
Po dovršeni slovesnosti v cerkvi so vsa društva z zastavami spremila knezoškoFa do župnišča, kjer se je kot zastopnica ljudstva vodnica dekliške Marijine družbe Manica Šmon v izbranih besedah zahvalila za izredno čast in srečo, ki jo je (a dan Presvetli naklonil vsemu ljudstvu nove fare domžalske.
Za to zgodovinsko slovesnost je bila samoumevno tudi cerkev kar najlepSe, najbogatejše okrašena. Vrla dekleta so napletle do čuda vencev I Cerkev je bila ž njimi vsa prepletena. Enako tudi župnišče in prostor pred cerkvijo. Na vseh straneh sta bila po dva velika mlaja in vse polno mlajčkov. Tudi je bilo vse v zastavah.
Slovesnost ustanovitve se je izvršila v letu jubilejev: tiOlelnice vladanja cesarja Franca Jožefa L, 50Iet-nice prikazovanj Brezmadežne v Lurdu, 50letnice ma-šništva papeža Pija X,, 10 letnice škofovanja Dr. Antona Bonaventure Jegliča v naši škofiji in lOIetnice posvečenja sedanje farne cerkve domžalske.
(V,
Versko življenje.
1. Naj govorč številke!
tatistika je termometer verskega in nravstvenega Življenja v [ari. Številke govore čisto naravnost, nič ne prikrivajo.
Tudi mi si oglejmo te številke! Ni jih veliko. A so važne, ker kažejo slanje fare ob njeni ustanovitvi in ob njeni najhujši preskušnji, za časa svetovne vojne. Ostanejo torej važne tudi za poznejše čase.
Rojstna knjiga mislečemu človeku posebno veliko
pove.
V fari Domžale je bilo rojenih L 1908 od dneva ustanovitve fare (25. sept.) do 31, dec. — 21, 1909 — 71, 1910 — 65, 1911 — 70, 1912 — 61, 1913 — 70, 1914 — 73, 1915 — 52, 1916 — 43, 1917 — 31, 1918 — 39, 1919 — 63, 1920 — 50, 1921 — 70, 1922 — 60. skupno 839 otrok, na leto torej povprečno do 59 (58'87.)
Nezakonsko rojenih je bilo od ieh: v letih 1908, 1909, 1911, 1913 in 1922 — nobenega, v letih 1910, 1912, 1914, 1917, 1919 in 1920 — po eden, 1918 in
1921 — po dva, 1915 — 4 (enkrat dvojčki) in 1916 — 6 (enkral dvojčki), skupno 20, na leto povprečno IVi {1 '40).
Mrtvorojenih je bilo: leta 1909 — 1, 1910 — 2, 1911 — 2, 1912 — 4, 1913 — 1, 1914 — 2, 1915 — 3, 1916 — 4, 1917 — 0, 1918 — 1, 1919 — 1, 1920 — 0, 1921 — 3, 1922 — 1, skupno 26, na leto povprečno blizu po dva (l'82).
Dvojčki so bili rojeni trinajstkrat (med temi dvakrat v rodbini Stob, b. št. 7, kjer so bili poprej, 1. 1906, rojeni celo trojčki) namreč; 1908 — 1, 1909 — 1, 1910 — 3, 1911 — l, 1913 - 2, 1914 — 2, 1915 — 1,
1916	— 1 in 1917 — 1.
Tudi mrliška knjiga je zelo zanimiva.
Umrlo je 1. 1908 od 25. septembra dalje — 8, 1909 — 51, 1910 — 52, 1911 - 55, 1912 — 25, 1913 — 30, 1914 — 44, 1915 — 54, 1916 — 44t
1917	— 57, 1918 — 67, 1919 — 32, 1920 — 35, 1921 — 41, 1922 — 36, skupno 631 ljudi, na leto povprečno nad 44 (44 35).
V teli letih je bilo v fari 208 več rojenih, kot jih je umrlo.
Med umrlimi je bilo 238 otrok (pod 6 let) in 393 odraščenih (nad 6 let).
Glede na življenjsko dobo je umrlo otrok pod enim letom starosti 180, v starosti 1—2 let 23, 2—3 let 14, 3—4 let 10, 4—5 let 7, 5—6 let 4.
Odraščeni so umrli v starosti od 6—14 let (šolarji) 24, od 14—20 let 24, 20—30 let 20, 30—40 let 33, 40-50 let 40, 50-60 let 58, 60-70 let 66, 70-80 let 91, 80-90 let 35, nad 90 let 2.
Največ je umrlo torej otrok pod enim letom starosti 080) ;n — neverjetno! — starčkov nad 70 Jet (128).
Zelo visoko starost so učakali:
Ana Tičar, Sp. Domžale, b. št. 23 je umrla 26. februarja 1011 stara 88 let;
Anton Botjev, Stob, h. št. 16 je umrl 21. marca 1914 star 88 let;
Matej Novak, Zg. Domžale, h. št. 29 je umrl 6. maja 1914 star 88 let;
Marija Pavli, Zg, Domžale,, h, št. 16 je umrla 20. marca 1916 sfara 91 let;
Marija Gabrič, Zg. Domžale, h. št. 27 je umrla 11. sept. 1916 stara 89 let;
Helena Primar, Zg. Domžale, h. št. 88 je umrla 10. novembra 1916 stara 89 let;
Marija Zaje, Spod. Domžale, h. št. II je umrla 14, julija 1917 stara 89 let;
Marijana Flerin, Stob, ii. št. 28. je umrla 30. okt 1918 Stara 89 let;
Marija Riedl, Zg. Domžale, h. št. 145 je umrla 22. marca 1919 stara 85 let;
Valentin Pavlič, Zg. Domžale, h. št. 87 je umrl 9, avgusta 1920 star 85 let;
Marijana Mellitzer, Studa, h. št. 5 je umrla 10. avgusta 1921 stara 85 let;
Mihael Cajhen, Depaljavas, h, št 18 je umrl 5. novembra 1921 star 85 let;
Janez Nemec, Zg. Domžale, h. št. 80 je umrl 18. junija 1922 star 90 let.
Odraščenih je umrlo za jeiiko — 86, zadetih od kapi — 61, za ostarelostjo 49, za pljučnico — 37, za Špansko — 32, za vodenico — 29, za grižo — 24 in za naduho 15.
Tudi ponesrečilo se jih je precej: 8 jih je utonilo, 3 so umrli vsled zastrupljcnja z zarjavelim žebljem, 2 je vlak povozil, enega voz, dva sta se ubila.
Poročenih je bilo v domači cerkvi: leta 1909 — 4, 1910 — 7t 1911 — 10, 1912 — 13, 1913 — 11, 1914 — 3, 1915 — 5, 1916 — 5, 1917 — 3, 1918 — 9, 1919 — 22, 1920 — 10, 1921 — 18, 1922 — 15, skupno 135 parov, oklicauih pa 255 parov.
Zlati poroki sta bili slovesni 2: leta 1908 sla jo obhajala slamnikarski tovarnar Jakob Oberwalder in njegova žena Jožefa, Zg. Domžale, h. št. 24; leta 1913 pa slamnikarski tovarnar Andrej Jančigaj in njegova žena UTŠnla, Zg. Domžale, h. št. 107.
Obhajanih je bilo v domači cerkvi: leta 1908 12.163, 1909 — 16,378, 1910 — 19.750, 1911 — 25,080, 1912 — 27.700, 1913 — 28.500, 1914 — 32.450, 1915 — 33.250, 1916 — 31,200, 1917 — 28.200, 1918 — 23,100, 1919 — 23.600, 1920 — 21.000, 1921 — 19,800, 1922 — 20.100, skupno 362.271, na leto povprečno 24.151 in na dan povprečno 66.
2. Cerkvene pobožnosti.
Poleg dvojne dopoldanske službe božje, ki se je vršila zjutraj ob 6. in ob 10. od 8. novembra 1903 dalje redno vse nedelje in zapovedane praznike in tudi od Pija X. odpravljene praznike, in popoldanskega nedelj-
sitega in prazmškega opravila, ki se je vršilo že, odkar so bili duhovniki na Goričici, so se vršile v Uri še sledeče važnejše pobožnosti:
V adventu so se vršile zornice s sv. mašo brez blagoslova, a s petjem že od nekdaj, slovesne zornice pa z dovoljenjem škofijstva od 1. 1903 naprej. Vsak dan zornic je bila od tedaj sv. maša pred izpostavljenim sv. R, Telesom,
Slovesna polnočnica na Sveti Večer se je vršila že, kar ta rod pomni, a brez duhovnih molitev pred njo. Mesto teh so peli cerkveni pevci na kom pred polnočnico slovenske božičnice.
Prvič so se pele jutranjice z dovoljenjem kn. šk. ordinarijata I. 1903,
Pepelenje na Pepclnico je bilo tudi na Goričici že od nekdaj.
Za obrede Velikega tedna so bile velike težave, Do 1, 1904 jih Sploh ni bilo, tudi sv, maše na Veliki četrtek ne, dasi je bil v cerkvi že od I. 1900 božji grob. Od tedaj je bilo na Veliki četrtek zv. branje Trpljenja N. G, J. K. in litanije sv. R. Telesa, na Veliki petek zv. pa pridiga in litanije Krist. trpljenja.
9. marcija 1904 je kn. šk, ordinarijat župniku dovolil ,premislivši vse okoliščine in po zaslišanju gospoda župnika", da sme, dokler ne postane Goričica samostojna duhovnija, od vseh zaprošenih obredov Velikega ledna samo na Veliki Četrtek ob primerni uri imeti slovesno sv. mašo z obhajanjem ljudstva med sv. opravilom.
Prvikrat je bila torej na Veliki četrtek slO' vesna sv. maša na Goričici 1. 1904. Ljudstva je bilo
polna cerkev, Nad 100 jih je bilo med sv. mašo pri sv. obhajilu, kaT je bilo za prvo leto in za takratno razmere precej.
Petje julranjic in hvalnic v sredo, četrtek in petek Velikega tedna se je prvič vršilo z dovoljenjem ordi-narijata 1. 1907. In sicer ob 6. uri zv„ ker se je tedaj nehalo delo po tovarnah, da so se mogli ljudje tem števiineje udeležiti.
Šelfc 1, 1922 so se vsled spremenjenih delavskih ur po tovarnah in splošnih razmer te molitve prestavile na 4. uro popoldne.
Za I, 1908 je bila prvič dovoljena na Goričici tudi na Veliko soboto peta sv. maša. Ljudje so veselo govorili: „Sedaj pa že vidimo, da bomo kmalu imeli faro."
Prihodnje leto, 1909, pa so se prvič vTšili celotni obredi Velikega tedna.
Prvič je bila topot v cerkvi postavljena velikonočna sveča na krasnem, v ognju pozlačenem svečniku, ki ga je za 300 K napravil pasar Ivan Kregar v Ljubljani.
Šmarnice so se z branjem in navadno sv. mašo vršile že pod g. Svetlinom, L. 1894 so se pa prvič obhajale na lak slovesen način kot sedaj, da je bila vse dni majnika zjutraj sv, maša pred izpostavljenim sv. R. Telesom. Vršile so se takrat glede na zgodnji pričetek dela po tovarnah zjutraj ob 5. uri.
Rožen venska pobožnost se je prejšnje Čase vršila v adventu. Mežnar je v prvi klopi naprej molil sv. rožni venec. Od leta 1894 pa se je obhajala v oktobru, vsak dan zvečer ob 7. Tedaj je bilo končano deio po tovarnah. Vsak večerje kar vrelo vse na griček
k rožnemu vencu. Za časa vojne se je ta pobožnost morala prestaviti na zjutraj skupno s sv. mašo, a še vedno v oktobm. Pri tem je ostalo.
Opravilo za rajnike na Vseh Svetnikov popoldne, pridiga in duhovne molitve v cerkvi in na pokopališču in na Vernih duš dan zjutraj, sv. maša (ozir. od dovoljenja BenediktaXV. naprej 3 sv. maše) in duhovne molitve v cerkvi in na pokopališču se je prvikrat vršilo 1. 1908. Ljudstva je bilo obakrat polna cerkev, vreme tako krasno, kakor zlepa ne ob tem Času.
Le cel rožni venec se je na Vseh Svetnikov zv. po Marijinem zvonenju molil v cerkvi od 1. 1904. Takrat so prižgali tudi sveče na pokopališču na grobeh ranjkih, ker popoldne ni bilo duhovnih molitev.
Skupna slovesna molitvena ura v Čast presv. Srcu Jez. vsako prvo nedeljo v mesecu se je pričela po na-Tcdbi knezoškofijstva 6. dec. 1903, prvo nedeljo v de cembru.
Pobožnost prvega petka v mesecu v čast presv. Srcu Jez., sv, maša pred izpostavljenim sv, R. Telesom in litanije presv. Srca Jez,, se je pričela 1. 1909.
Dan celodnevnega češčenja presv. R. Telesa, ki je vnaši ljubljanski škofiji od8. dec. 1904 vpeljano na ta način, da je skozi celo leto vsak dan na drugem kraju od 6. zj. do 8. zv. izpostavljeno Najsvetejše, se je na Goričici pričelo 25. avgusta 1905. Za Goričico je bil namreč določen 25. avgust, praznik sv. Ludovika.
Ob 6, zj. se ta dan slovesno izpostavi sv. R. Telo in se izmolijo po danem blagoslovu litanije presv. Srca Jez., je pridiga in sv. maša. Ob 5. pop. pa je skupna sklepna molitvena ura, pete lilanije Srca Jez., Te De um
iti blagoslov z Najsvetejšim. Vse ure celega dne molijo molivci, razvrščeni po vaseh, možje skupno zj. od 7—8., fantje pa pop. od 4—5,
Celodnevna glasna molitev je bila od J, 1916 dalje vpeljana tudi na Veliki petek in Veliko soboto pred Najsvetejšim, izpostavljenim v božjem grobu in od 1. 1919 tudi na praznik presv. Srca Jezusovega.
Porcijunkuiska pobožnost se je obhajala od I. 1904 naprej vsako leto.
Vsako soboto in pred prazniki zvečer so se s 7, nov, 1903 vpeljale z dovoljenjem ordinarijata ob primerni uri litanije z blagoslovom.
Do ustanovitve fare se je na Goričici že od nekdanjih dni vsako soboto popoldne ob 2. zvonilo z velikim zvonom. Zakaj je bilo to zvonenje vpeljino, tega sedanji rod ne ve več. Duhovniku na Goričici je bil ta zvon že od nekdaj opomin, da naj gre ob tisti uri v spovednico.
Cerkveno .žegnanje* se je do ustanovitve fare obhajalo na Goričici vsako leto na nedeljo po prazniku farne palrone, po Velikem Šmarnu, v Mengšu paT pri materi [ari, na Žegnansko nedeljo. Od I. 1909 se obhaja tudi v domžalski fari cerkveno žegnanje na Žegnansko nedeljo.
3. Cerkvene družbe in bratovščine.
Prevažen znak verskega življenja v isti so cerkvene družbe in bratovščine, Vpeljane v fari, in njih prospevanje.
V fari Domžale so vpeljane sledeče:
a. Dekliška Marijina družba.
Njena pravila so bila potrjena od kn. šk. ordina-rijata v Ljubljani z odlokom z dne 11. aprila 1904, St. 1408.
Pridruženje s prvotno Marijino družbo v Rimu — agregacija — se je izvršilo s pridružilno listino z dne 7. maja 1904.
Slovesno je bila ustanovljena 12. majnika 1904, na praznik Vnebohoda popoldne po presvetlem knezo-škofu Dr. Antonu Bonaventuri Jeglič,
168 deklet je bilo ta dan sprejetih v družbo.
Družba je posvečena Brezmadežni. Glavni družbeni praznik je 8, dec., praznik Brezmadežnega Spočetja. Druga zavetnica družbe je sv. Uršula.
Prvi odbor so tvorile sledeče družben ice: Šmon Manica, vodnica, Habjan Valentina, Kvas Marija, Beno Frančiška, Dime Marija, Grosslercher Amalija, pomočnice.
Do konca leta 1922 je bilo, v družbo sprejetih v Domžalah 453 deklet. — Drugje sprejetih je pristopilo k tej družbi 27, — V Ameriko je odšlo 58 družbenic. Večinoma so ostale v New Yorku in so pristopile k tamošnji Marijini družbi. — Drugam se jih je izselilo 51. — Umrlo jih je 21. — Omožilo se jih je 107. — Izstopilo jih je iz družbe 78. — V samostan sta vstopili 2: ena (Nemec Frančiška, Zg. Domžale 80) v red usmiljenih sester, ena pa (Svetlin Marija, Študa, 11) k šolskim sestram.
Koncem leta 1922 je bilo v družbi 163 družbenic.
Družbeno glasilo sBogroljub* je bil naročen v 60 izvodih.
V družbi so bili ustanovljeni sledeči odseki: evlia-rislični, treznostni, Rafaelov, misijonski, bralni in dobrodelni.
Družba si je L 1905 oskrbela prav lepo zastavo, delo tvrdke Osiander v Dornbirnn na Predarlskem. Vsa je iz svile in v zlatu vezena. Na bel: strani je vezena podoba Brezmadežne> na višnjevi pa vezeno Srce Jezusa in Marije, ki ju druži križ, nad njima krona, okrog pa napis: „ Najsvetejši m a Srcema so posvečena naša stca." Slala je 1841 kron. 3. junija 1905 je bila slovesno blagoslovljena po knezoškofu Dr. Jegliču.
Do svetovne vojne je družba skorej vsako leto priredila družbin izlet, katerega so se družbenice redno prav številno udeležile.
Vršili so se tile prav dobro uspeli izleti: 1905 na Šmarno Goro, 1906 na Brezje, 1907 na Bled, 1908 na Sv. Višarje, 1909 na Sveto Goro pri Gorici, 1910 k Sv. Joštu pri Kranju, 1911 v Crngrob pri Škofjiloki, 1913 na Trsat.
b. Mladeniška Marijina dražba.
Njena pravila so bila potrjena od kn. šk. OTdi-narijata v Ljubljani z odlokom z dne 11, aprila 1904, št. 1408.
Pridruženje s prvotno Marijino družbo v Rimu — agregacija — se je izvršilo s pridTužilno listino z dne 7. majnika 1904.
Slovesno je bila ustanovljena 12, majnika 1904, na praznik Vnebohoda popoldne po presvetlem knezo-škofu Antonu Bonavenluri Jeglič.
43 fantov je bilo ta dan sprejetih v družbo,
s
Družba je posvečena Mariji Vnebovieti. Glavni družbeni pTaznik je 15. avg., Veliki Šmaren. Drugi zavetnik družbe je sv. Alojz,
Prvi vodnik družbe je bil Andrej Žankar.
Do konca leta 1922 je bilo v družbo sprejetih v Domžalah 125 [antov, -— Drugje sprejetih je pristopilo k tej družbi 22. — Drugam se jih je izselilo 36. — Umrlo jih je 11. — Oženilo se jih je 12. — Izstopilo jih je 65.
Koncem leta 1922 je bilo v družbi 23 družbenikov.
Tudi ta družba je od ustanovitve naprej skozi vsa Iela — tudi v letih svetovne vojne — obstala, delovala in imela svoje redne shode. Slovesna skupna sv. obhajila te družbe, ki so se vršila od leta 1905 naprej vsako leto 25, marca, 15, avgusta tn 8, decembra, so brez dvoma pripomogla, da so tudi drugi moški ob teh dnevih v izredno velikem številu pristopali k sv. obhajilu.
c. Marijina družba ženi.
Njena pravila so bila potrjena od kn. šk. ordi-narijala v Ljubljani z odlokom z dne 16. nov. 1909, št. 5068.
Pridruženje s prvotno Marijino družbo v Rimu — agregacija — se je izvršilo s pridružilno listino z dne 30. nov. 1909.
Posvečena je Žalostni Materi Božji, Druga zavetnica družbe je sv. Ana, katero družba prav posebno časti.
Slovesno }e bila ustanovljena 17. dec. 1909, v petek med obnovljenjem sv. misijona, popoldne ob 3, uri.
Prejšnji dan, v četrtek zvečer, je bila misijonska stanovska pridiga za že tie, v petek zjutraj pa skupno sv. obhajilo zanje.
Pred popoldanskim sprejemam je č. P, Avguštin Čampa v navdušenih besedah proslavljal Marijo kot najlepši vzor žend in mater, blagroval navzoče, da za-morejo vstopiti v njeno družbo in jih opominjal k vestnemu spolnovanju družbenih pravil.
Nato je sprejel v družbo 188 žena,
Skupno je bilo do konca leta 1922 v Domžalah sprejetih v družbo 261 žena, — Umrlo jih je 62. — Stalno se jih je izselilo 5, —	^
Koncem leta 1922 je bilo v družbi 194 družbenic.
Skupno je bilo v vse 3 Marijine družbe v letih njihovega obstoja sprejetih 839 faranov. Koncem leta 1922 je bilo v njih 374 faranov.
d. Tretji red sv. Frančiška.
Podružnica tretjega reda je bila ustanovljena v Domžalah z dovoljenjem kn. Šk. ordinarijata v Ljubljani z dne 14. novembra 19)4, št. 5585 in frančiškanskega provincijalata v Ljubljani z dne 9. novemb. 1914, št. 1139.
V Domžalah je bilo do konca leta 1922 sprejetih 81 udov. — Drugjč sprejetih je pristopilo k tej podružnici (iz domžalske fare) 72 udov. — Umrlo jih je 52. — Izselilo se jih je 7.
Koncem leta 1922 je štela podružnica 94 udov.
e, Bratovščina sv. Rešnjega TeSesa.
Vpeljana je bila v duhovniji Goričica že prav kmalu potem, ko je bila 11. marca 1859 v Ljubljani v uršu-linski cerkvi kanonično ustanovljena za našo Škofijo.
Leta 1904sejepreosnovala kot .večna molitev", ki je ob tistem času v ljubljanski škofiji pod vodstvom general vikarja Janeza Flis-a krasno prccvitala.
Od tedaj so do svetovne vojne v Domžalah vse nedelje od 5. ure zjutraj do 5. ure zvečer vse ure glasno molili častilci sv. Rešnjega Telesa, razvrščeni po posameznih vaseh in sicer: prvo nedeljo in vse zapovedane praznike ^ekleta, drugo nedeljo žene, tretjo možje in fantje, četrto šolarji. Tudi možje in fantje so se prav dobro držali. Cerar Peter, posestnik v Sp. Domžalah, h. št. 4, — da navedemo samo en zgled — od 1. 1904 do julija 1914, ko je bil vpoklican k vojakom, menda ni zamudii brez važnega zadržka niti ene molitvene ure in je vedno glasno naprej molil!
Vsled posebne vojaške službe božje v Domžalah pa je potem prišel nered tudi v molitvene ure. Začeli so jih opuščati. Le dekleta in žene so primeroma precej dobro vztrajale do sedaj.
V bratovščino sv. R. Telesa je bilo doslej v Domžalah sprejetih 825 udov,
Koncem leta 1922 je štela bratovščina v fari 448 plačujočih udov.
f. Bratovščina sv. Družine.
Vpeljana je bila v duhovniji Goričica 28. maja 1905.
Koncem leta 1922 je bilo vanjo vpisanih 156 družin z 862 rodbinskimi člani.
g. ApostOlstvO molitve.
Vpeljano je bilo 27. Eebr. 1910 in sicer v vseh treh stopinjah.
Udje III. reda (53) in dekliške Marijine družbe (56) so se zavezali, da bodo pristopali od tega dne naprej skozi cel mesec, vsak dan drugi, k spravnemu sv. obhajilu (3. stopinja). Dasi so nekateri opešali, se je vender ta pobožnost ohranila do sedaj.
Vnemo za apostolstvo molitve, kakor sploh za češčenje presv. Srca Jez. je kar najlepše budil .Glasnik presv. Srca Jezusovega", ki je prihajal v 100 izvodih v faro.
h. Družba treznosti.
Vpeljana je bila 25. oktobra 1909.
23. junija 1912 se je preosnovala tudi kot svetno prolialkoholno društvo „Sveta vojska v Domžalah", podružnica celoskupne organizacije .Sveta vojska*.
Na prvem zborovauju istega dne je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: tovarnar Cerar Franc, predsednik, Bernik Franc, Kovač Janez, Hribar Marija, Šmon Manica.
Koncem leta 1922 je bilo udov: v 1. stopinji — popolnih abstinentov — 14 odraščenih (3 moški in 11 Žensk) in 249 šolarjev „mladih junakov" (119 dečkov in 130 deklic), v II, stopinji 225 odraščenih (23 moških in 202 ženski).
/, Marijin vrtec za deike In dekSice.
Ustanovljen je bil 22. junija 1913.
Sprejetih je bilo vanj na dan ustanovi Ive 71 dečkov in 87 deklic.
Od takrat so bili vsako leto na dan slovesnosti prvega sv, obhajila popoldne na slovesnem shodu vrtca skorej vsi, ki so zjutraj pristopili k prvemu sv. obha jilu, sprejeti v Marijin vrtec.
V letih od 1913—1923 je bilo sprejetih v vrtec 330 dečkov in 317 deklic, skupaj 647.
Leta 1923 je bilo v vrtcu 137 dečkov in 143 deklic.
j, EHzabetina konferenca.
Ustanovljena je bila leta 1914,
Njeni udje so predvsem udje treh dobrodelnih odsekov: Marijine družbe deklet, Marijine družbe ženk in III. reda.
Za časa vojne je izredno veliko storila v pomoč ranjencem, bivajočim v vojaški bolnici v Domžalah, kar je omenjeno na drugem mestu.
Med uboge v fari je porazdelila v živilih in de narju v zadnjih treh letih: 1920 K 4368 93, 1921 K 310220 in 1922 K 4200 -
4. Procesije in božja pota.
Najveličastnejša procesija, sv. Rešnjega Telesa, se je prvič obhajala v duhovniji Goričica L 1888 in sicer na nedeljo po prazniku.
Prvikrat se je na praznik sam vršila ta procesija leta 1909.
Krasno se razvije: proti Zgornjim Domžalam, kjer je pri hiši št. 62 prvi blagoslov v nalašč prirejeni kapelici, h kapelici pri hiši št. 22, kjer je drugi blagoslov,
na državna cesto, kjer je prt kapelici nasproti hiši št, 35 tretji blagoslov, nazaj proti Stobu, kjer je pri kapelici nasproti hiši št. 31 četrti blagoslov, v cerkev.
Procesija Vstajenja se je prvič vršila leta 1900 in sicer na Veliko nedeljo zjutraj ob 5, Šla je po Stobu obakrat, tijž in nazaj skozi vas. Leta 1905 se je to spremenilo na ta način, da je tijži šla za hišo št. 28 ven na polje po zavrtih, je pri hiši št 10 krenila v vas in se vrnila skozi vas k cerkvi. Od leta 1909 se vrši ta procesija na Veliko soboto zvečer ob 6. uri.
Procesije na dan sv. Marka iu križev teden do ustanovitve fare v duhovniji Goričica nt bilo.
Pač pa je na sv. Marka dan farna procesija iz Mengša prišla vsako leto na Goričico, kjer je mengeški župnik imel pridigo in Sv. mašo.
Ker v fari Domžale ni nobene podružnice, so se ob ustanovitvi fare te procesije, ki so se prvikrat vršile leta 1909, takole vravnale:
Na dan sv. Marka gre procesija na Spodnje in Zgornje Domžale prav na veliko cesto in nazaj k cerkvi.
V pondeljek križevega tedna gre procesija na Študo po cesti, ki pelje na Dragomelj, se pri znamenju zavije proti Študi in pri hiši št. 21 obrne nazaj mimo Fran-conove kapelice skozi Sp. Domžale mimo hiše št. 16 k cerkvi. V torek gre skozi Stob proti Depaljivasi, kjer se pri hiši št. 4 zavije v vas, a se takoj za hišo št. 42 zadej za kapelico vrne na cesto in nazaj skozi Stob k cerkvi. V sredo pa gre po mali cesti na Zgornje Domžale, a se pri hiši št, 30 obrne na levo, pride pred hišo št. 100 na veliko cesto, kjer se takoj vrne nazaj
k cerkvi. Vselej je potem v cerkvi pridiga (ozir, branje Šmarnic) in sv, maša.
Potresna procesija se je vsled zaobljube vršila od 1. 1896 naprej vsako leto na Velikonočni pondeljek popoldne po litanijah in sicer na Spodnje Domžale proti Zgornjim Domžalam zadej za hišo št, 1 na državno cesto nazaj k cerkvi. Od lela 1921 se vrši ta procesija z dovoljenjem knezoškofijstva na Veliko nedeljo popoldne.
Procesije v posebnih potrebah se vrše navadno iz cerkve na Spodnje in Zgornje Domžale na državno cesto in nazaj h kapelici M. B. na Goričici, kjer se vrši opravilo, sv. maša, oziroma litanije z blagoslovom.
V drugo Earo se iz Domžal vrši redno vsako leto samo ena procesija, v Velesovo.
Ob 2. ponoči se na klic zvona zbere ljudstvo pri župnišču. In ko od zvon i, odidejo udeleženci v procesiji za križem in glasno moleč Sv. rožni venec skozi Mengeš, Moste in Komendo po bližnjicah proti Cerkljam, kamor pridejo v 4 urah. Ob 6. odide procesija iz Corkelj pod vodstvom domžalskega župnika v Velesovo, kjer je pridiga, sv. maša in pele litanije.
Ta procesija je zelo stara in pri ljudeh v posebni veljavi.
Bog varuj, da bi kako leto izostala! To bi biio potem v očeh ljudstva krivo vse nesreče, ki bi tisto leto prišla nad ljudi.
Baje se je ta procesija vpeljala v veliki stiski, ki je nekoč prišla nad matere porodnice v tej duhovni ji, da je skorej vsaka mati na porodu umrla.
Ljudstvo jo smatra kot obvezno, zaobljubljeno procesijo,
Notranjščina slovenske župne cerkve v New Yorku.
Ob prvi polrotnki na Sveti Veier-
Ko se je 14. junija 1909 ta proccsija vršila prvič kot farna domžalska procesija, je župnik Franc Bernik javno v cerkvi obnavil to nekdanjo zaobljubo goriške duhovni je tudi za faro Domžale, da se bo tudi v prihodnje vršila vsako leto, ako bo le mogoče. In siceT iz dvojnega vzroka: iz dušnega, da bi Marija varovala novo faro Domžale v \'seh dušnih nevarnostih in iz telesnega, da bi Marija to faro obvarovala tudi vseh zunanjih nesreč, telesnih, vremenskih, kakršnihkoli. Časa pa ta zaobljuba nič ne določa, Procesija naj se vrši, kedar je čas najprimernejši.
Farani domžalski pa tudi sicer radi pohite na božja pota. Ni čuda! Premnogo jih je zaposlenih pri težkem tovarniškem delu. Kdo bi si ne zaželel oddiha v svežem zraku, v prosti naravil hi to Še tembolj, če zajedno da lahko tudi duška svojim verskim čutilom, svoji prisrčni ljubezni do Boga in Matere Božje 1
Posebno radi zahajajo že izza nekdanjih dni na Homec, na Šmarno Goro, k sv. Valentinu na Limbarsko goro, k sv. Luciji na Skarjučino, na Brezje in na „otok bleski",
V	postnem času pa mora menda skorej vsak iti na kamniško Kalvarijo.
5. Kapelice in znamenja v fari.
Poleg že omenjene kapelice M. B. na Goričici so v fari še sledeče kapelice:
V	Zgornjih Domžalah zraven hiše št. 22 je aJcnetova" kapelica, posvečena Brezmadežni. Postavila sta jo l. 1890 posestnik Alojz Nemec in njegova žena
Ivana, Zg. Domžale 22. Dne 13, julija istega leta jo je beneficijat Strupi prav slovesno blagoslovil. Kip Brezmadežne je napravil kipar Tončič v Kamniku,
Blizu hiše št. 43 v Zg. Domžalah je zelo stara kapclica, posvečena sv. Barbari.
Pred bilo St. 35 v Zg. Domžalah je ob državni cesti kapelica, ki je že zelo stara. Posvečena je Mariji z Jezusom v naročji.
V	Stobu pred hišo št. 31 je kapelica lurške Matere Božje. Postavljena je bila L 1897. V nedeljo po prazniku sv. R. Telesa, 20. junija popoldne, jo je beneficijat Strupi prav slovesno blagoslovil. Po lilanijah v cerkvi je šla procesija h kapelici Udeležila se je je šolska mladina, med njo do 100 belooblečcnih deklic, vsa društva, domžalska godba, veliko ljudstva. Požarna bramba je tvorila častno stražo.
Blizu hiše Št. 13 v Stobu je ,Čebulova* kapelica, zelo stara, posvečena Materi Božji (ima doli razprostrte roke in krono na glavi), na polju v Stobu blizu lipic pa tudi stara , Mati jeva" kapelica, posvečena Mariji z Jezusom.
V	Študi sta dve kapelici. Ena, zelo stara, je sredi vasi, posvečena Jezusu na križu. L. 1896 je bila popolnoma prenovljena. 31. majnika Istega leta jo je beneficijat Strupi slovesno blagoslovil.
Pri tej kapelici se vsaka leto na Veliko soboto popoldne vrši blagoslovi]enje velikonočnega jagnjeta za Študo.
Pretresljiv je postanek druge, nFranconove" kapelice.
Na Vseh Svetnikov dan 1. 1900 se je od žalnega opravila za rajnike na mengeškem pokopališču vračala z vozom domov Frančiška Milielčič, 38 let stara gospodinja Franconovega posestva in mlina. Cisto blizu domače hiše se je konj splašil. Gospodinja je skočila iz voza, a tako nesrečno, da je na mestu mrtva obležala.
Na kraju nesreče je potrti mož njej v spomin postavil kapelico, posvečeno lurški Materi Božji, ki jo je 10, nov. 1901 slovesno blagoslovil beneficijat Strupi. Je prav lepo električno Tazsvitljena.
Tudi Depaljavas ima prav lepo kapelico ob državni cesti mven 5t. 40. Postavila jo je 1. 1910 po posebnem prizadevanju župana Janeza Dime depaljska občina, Posvečena je presv. Srcu Jezusovemu, 6, nov, 1910 je župnik Franc Bernik najprej blagoslovil kip presv. Srca Jez. v Stobu pred stanovanjem kiparja Ka-rola Hrovat-a, ki je kip umetniško lepo izvršil. Naio pa je bil kip v procesiji ob spremstvu vseh 3 Marijinih družb, izobraž. društva, požarne hrambe in domžalske godbe slovesno prenešen v kapelico in ista blagoslovljena.
Pri tej kapelici se na Veliko soboto popoldne vrSi blagoslovljenje velikonočnega jagnjeta za Depaljovas.
V fari so tudi 4 starodavna značilna znamenja, .kužna" imenovana, ker so jih po ljudskem sporočilu postavili tam, kjer so za Časa strašne kuge mrliče pokopavali: Dimčevo blizu Štude z letnico 1622, Povževo v Zg. Domžalah, Joškovo v Sp, Domžalah blizu hiše št. 30 in Rodetovo v Stobu na polju.
Križev ob cestah je v fari 18, vsi dostojni, nekaj prav lepih.
6. Cerkveno petje.
Do leta 1864 je bilo petje v cerkvi na Goričici bolj po domače. Pevke so pele navadno kar same, brez posebne vaje, na posluh. Le ob večjih praznikih je prišel organist iz Mengša.
Dobre pevke tistih časov je dala posebno Kersne ča hiša, Sp. Domžale Št, 5, katerih ena, Marijana Ogrinc oroož, Ulčar, je umrla 25. dec. 1919 v starosti 82 !et. Do zadnjega je dobra ženica rada pripovedovala, kako lepo so včasih peli na Goričici, posebno Marijine in od svetnikov.
Z letom 1864 se je za cerkveno petje na Goričici pričela nova doba,
Takrat je dobila Goričica svojega prvega učitelja Franca Pfciferja, prav dobrega in vnetega glasbenika, ki jc takoj prevzel tudi vodstvo cerkvenega petja.
Dve leti potem, leta 1866, so zapele v tej cerkvi že tudi nove orgle, ki so bile — ker so še sedaj v rabi — za takratno cerkev in takratne razmere brez dvoma velika pridobitev.
Učitelj Franc Pfeifer je bil organist in pevovodja na Goričici do leta 1896. Pevske skušnje je imel do leta 1S91 v starem cerkvenem stolpu, Že takoj od po-čelka je vodil petje v pravem cerkvenem duhu. Tudi z latinskimi mašami je že nastopal.
Pod njegovim vodstvom so peli sledeče latinske maše: J. Schweitzer „Kind Jesu Messe"; J. Molitor „Tota pulchra es Maria"; F. Sclialler v D. A. Foerster „Missa in honorem st. Caeciliae," J. Zangl „St. Pankra-tius-Messe,* op. 30.
Tudi graduate (iz „Sursum corda, 80 cantica sacra", F. Hamma) in olertorije (iz „50 Offertorien zl. A. Edenhofer) so že peli.
Za njim je prevzel vodstvo cerkvenega zbora leta 1896 domačin, 28 let stari posestnik in trgovec Jakob Plis, Stob, h. št. 33.
Bil }e samouk, brez kake glasbene šole. A jc imel že od mladega izredno veselje in talent za godbo. Pri domžalski godbi je vneto sodeloval od njene ustanovitve,
Ker je kazal veselje tudi za orgljanje, ga je takratni beneficijat Jakob Strupi ob odstopu nadučitelja Pleiferja od organistovske službe — vsi cd preobilnega dela — nagovoril, da on prevzame mesto organ ista na Goričici. Začel se je pridno učiti. Z vztrajnostjo in trdno voljo je res dosegel prav lepih uspehov. Še sedaj je on organist.
Od tedaj so poleg že navedenih peli še sledeče latinske maše: A. Foerster „Missa solemnis", op. 25 (tudi z orkestrom); A. Foerster „Missa in lionorein B. M, V. Imrnaculafae" op. 85; M. Filke „Missa solemnis in D", op. 106(zorkestrom); M, Filke „Missa in honorem Beatae Virginis", op. 47; Dr. F, Will „Missa in honorem st. Francisci Xaverii", op. 8b; J. GrubeT »Festmesse in honorem st. Petri," op. 14 (z orkerstrom); J. Gruber „Erste Sonntagsmesse in honorem si. Annae", op. 15; A. Kaim „Missa Saucta Caecilia", (zorkestrom); J,Gruber „Missa Mater Dolorosa,* op. 51.
Graduate so peli iz obeli A. Foersterjevili zbirk op. 54 in 60, offertorije pa posebno tz prilog „Cerkv. Glasbenika" in iz »Liber motettorum," G, E. Slehle, (Slelile:
»Tu i sunt coeli" in .Angelas Domini", Aiblinger: 6 glasni „Jubilate", Miiller „0 Deus" ssopran-solo i.dr.)
»Tantum ergo* od A. Foerster-ja, GoIleT-ja op. 5, Mitterer-ja, op, 80, Gruber-ja, op. 17, Kimovca, Re-kviem-e od Gruber-ja op. 77, Dr. Kimovca, P. A. Hribarja, Dr. Fr. Witt-a, M. Vurnik a.
Slovenske mašne in druge pesmi so se razven iz Cecilije pele posebno iz zbirk: »Mašne pesmi 1", P. A. Hribar; »Mašne pesmi," P. H. Sattner, op. 9; ,Pred Bogom, 14 mašnih pesmi," Dr. F. Kimovec; „10 mašnib pesmi", St. Premrl; „Slava presv. Srcu," lv. Pogačnik; „Rihar renatus," Fr, Kimovec; »Slava Jezusu," P. H. Sattner; „Slava presv. Evharistiji41, St. Premrl; „Slava Bogu 111, P. A. Hribar; „O sacrum convivium", J. Hladnik op. 39; ,10 Marijinih," P. H. Sattner; .Marijine pesmi," P. H, Sattner (1906); »Ave, 17 Marijinih pesmi," Ivan Hladnik op. 25; .Godovnice nebeški Materi," St. Premrl (1919); »Slava Mariji II\ P.A.Hribar; .12 Marijinih pesmi" 1, Pogačnik op. 8; »Šmamice, 12 pesmi za jubilej," P. H, Sattner; „12 Marijinih pesmi", A. Foerster, op. 19; ,12 Marijinih pesmi", St. Premrl; ,3 Marijine pesmi", J. Zangl op. 54; „26 Marijinih pesmi", pre-vredil J. Sichcrl; „14 Božičnih pesmi," P. H. Sattner in P. Ang, Hribar; .Slava Bogu, 10 božičnih pesmi", St. Premrl; I. Hladnikove Božične; „Lamentacije*,A.Foer-sler, op. 5; JO Velikonočnih pesmi", 1. Hladnik op. 43; „Velikonočne pesmi", J. Laharnar; »Velikonočne pesmi" Riharjeve i. dr., priredil J. Sicherl,
Cerkveni zbor je Štel navadno okrog 12 pevcev in pevk, po 3 soprane, alte, tenorje in base. Več radi tesnega prostora na koru ni bilo mogoče.
Za Časa nad učitelja Pfeiferja so pele sledeče pevke in pevci: sopran: Flis Marija, Bolhar Neža, Cotman Apolonija, Roš Katarina; alt: Bolhar Antonija, Flerin Marija, Jančigaj Uršula, Mayer Antonija, Halupa Marija, Cotman Marija; tenor: Končan Franc, Flis Jakob; bas: Ju van Gašper, RiedI Janez, KrolI Ferdinand, Potrato Aleksander.
Pozneje pa so v teku let pele sopran: Pavlin Marija, Jančigaj Kati, Sme Marija, Setnikar Marija, Pavlič Marija, Gorenje Apolonija, Habjan Ivana, Bertoncelj Francka, Košak Pavla, Juvan Francka, Sme Minka, Končan Anica, Okoren Ivana; alt: Maček Francka, Končan Marija, Pavlič Kati, &me Marijanca, Zajec Franja (Sp.Dom-žale), Končan Antonija, Pavlič Nežika, Zajec Francka {Zg. Domžale), Pavlič Pavla; tenor: CeTar Janez, Dolar Jožef, Tičar Franc, Končan Metod; bas: Maček Ivan, Pavlič Val., Žankar Andrej, Habjan Franc, Končan Vinko.
Kedar so se ob posebnih slovesnostih proizvajale orkestralne maše, je sodeloval orkester domžalske godbe.
7. Cerkvene slavnosti,
a. Birmovanje v fari.
Petkrat se je doslej v Domžalah obhajala slovesnost sv. birme: dvakrat v podružni in trikrat v župni cerkvi. Vseh petkrat je delil zakrament sv. birme knezoškof Dr. Anton B. Jeglič.
Prvikrat, kar sploh zgodovina pomni, je bila sv, birma na Goričici 12. maja 1900.
Na preddan popoldne je bil prav slovesen sprejem, polem v cerkvi blagoslov z Najsvetejšim, nato pa v
v obeh šolah izpraševanje otrok iz krščanskega nauka. Otroci so prav dobro odgovarjali.
Drugi dan — v soboto — dop. ob 9. je 11 duhovnikov v slovesni procesiji spremilo knezoskofa v cerkev. Opravil je tiho sv. mašo in imel pridigo o ne-umrjočnosti človeške duše in o skrbi zanjo. Birmanih je bilo 106 domačih otrok. Popoldne je bila vizitaclja cerkve in ob 3. odhod knezoškofa proti Kamniku.
Še enkrat je bila sv. birma v beneficijatni cerkvi na Goričici: 3, junija 1905, na soboto po tistem zgodovinskem prazniki: Vnebohoda, ko so se v Domžalah vršili veliki nemško-slovenski izgredi, Je bi! pretresljiv prizor ob pripravi na to birmo. Na Goričici se je na praznik pop. krasila cerkev, iz Domžal pa se je neprenehoma slišalo pretresljivo vpitje in kričanje do skrajnosti razburjenih ljudskih množic. Vsak hip so prihajale k cerkvi nove vesti o izredno kritičnem položaju, ena hujša mimo druge. Drugi dan, 2. junija pop. je v to vulkanično napetost prišel g. knezoškof iz Trzina. A vsa slovesnost lega in prihodnjega dne se je izvršila krasno, v popolnem redu. Slovesnost sv. birme je po-veiičalo 13 duhovnikov s svojo navzočnostjo. Birmancev je bilo 118, Razven običajnih opravil v cerkvi in šoli je oh tej briliki po podelitvi sv, birme škof tudi slovesno blagoslovil novo zastavo Marijine družbe in izvršil tudi sprejem novih udov v mladeniško in dekliško Marijino družbo, Odhod je bil pop. ob 3, na Homec.
30. majnika 1910 je bila prvič sv. birma v novoustanovljeni župniji Domžale. Vršila se je zato kar naj-slovesneje. Poleg drugih navadnih okraskov, zastav, mlajev, vencev in slavolokov je bil čez celo državno
Katoliški short v Domžalah
Z Na vrtu Društvenega doma.
cesto blizu »Nove tovarne", kjer se je vršil glavni slovesni sprejem, postavljen po načrtu in izpeljavi tesarskega mojstra Franca Ravnikarja veličasten slavolok, pravi BTriumphbogen", kakršen se zlepa ne vidi. Oba občinska odbora polnoštevilno z vsemi svojimi člani, na čelu jima oba župana, župnik, oba cerkvena ključarja, 3 Orli na konjih, so sprejeli knezoškof a, prihajajočega iz Mengša, takoj ob vstopu v faro pri Rodici. To je bil veličasten vhod nadpastirja v novo župnijo! Tem lepši, ker je bil ravno na nedeljo pop. in je bilo vreme krasno. Pri podoknici zvečer so nastopili Orli in člani obeh požarnih bramb, vsi z balončki, godba je zaigrala 5 komadov, vmes pa je društveni mešani zbor zapel 3 pesmi. Birmancev je bilo 107. Popoldne se je odpeljal g. knezoškcf birmovat v Radomlje,
Sredi strašne svetovne vojne — v nedeljo 14, maj-nika 1916 — se je zopet vršila sv. birma v Domžalah. Na izrecno željo Škofovo so radi vojske topol odpadle vse običajne zunanjosti: venci, slavoloki, mlaji i. dr. G, knezoškof se je pripeljal v soboto zj. ob V.,9 z vlakom iz Ljubljane. Oba župana in župnik s ključarjema so ga pozdravili na kolodvoru. Šolska mladina z učitelj-stvom, zastopstvo Marijinih družb in izobr. društva m drugo ljudstvo pa je nadpastirja pričakovalo na gričku ob kapelici in cerkvi. Prvega domžalskega župnika je ob tej priložnosti doletelo izredno, nepričakovano odlikovanje— imenovanje knezoškof i jski m duhovnim svetnikom. Birmancev je bilo 234. Iz Domžal je odšel knezoškof birmovat v Dob.
To vam je bilo dela pred to birmo, to! Pričelo se je 11. aprila, Znotraj in zunaj je bila župna cerkev
vsa prebeljena in osnažena. In to brez vseh odrav, kar s pomočjo lestve. Belenje je izvršil trzinski zidarski mojster Matej Hočevar za K 795 34, siikanje prezbi-terija, čisto priprosto, sobni slikar Anton Sršen za 300 K. pTesnaženje altarjev, kipov in križevega pota kipar Karol HTOvat za K 443'40. Tik pred dohodom škofovim, ko je vlak že prihajal, so z največjo naglico spravljali delavci granik in drugo orodje od cerkve!
29. majnika 3921 — na nedeljo po prazniku sv. R. Telesa — je bila zopet sv. birma v fari. Knezo-škof se je ptipeljal z avtomobilom iz Ljubljane. Orli na konjih, novoizvoljeni župan Anton Skok, bivši gerent Franc Cerar in župnik s ključarjema so šli na mejo faTe k Trzinu naproti, šolska mladina z učiteljstvom, Marijine družbe, izobraž. društvo, Orli, Orlice in ljudstvo so pričakovali pri znamenju v Stobu, kjer se je imel vršiti slovesen sprejem. Ta je bil pa zelo kratek in brez vsakih formalnosti, ker je ravno takrat močno deževalo. Drugi dan je bilo vreme ugodno. V pridigi je knezo-škof pohvalil vsestranski napredek župnije v verskem, društvenem, zadružnem oziru. Navzočih je bilo 11 duhovnikov. Birmancev je bilo 243. Tudi to pot je knezo-škof iz Domžal odšel popoldne v Dob delit zakrament sv, birme.
b. Sv. mišljeni.
Prvi sv. misij on v tej duhovniji odkar sploh obstoja, je bil v dnevih od 19. — 27. sept. 1908.
V soboto zj. ob Vi 9 je slovesno pritrkavanje naznanjalo ljudem preveselo vest, da prihajajo z vlakom č. misijonarji lazaristi v Domžale. Prišli so: kot vodja
Franc Kitak in Urban Nežmah ter Gregor Flis, vsi trije iz Ljubljane. V soboto pop. ob 2. je bil nauk za otroke in spove do vanje otrok.
V nedeljo zj, se je ob 6. z „Veni st. Spiritus* pričel misijon za odraščene, Med sv. mašo je bilo ta dan 131 otrok pri sv. obhajilu.
Vsak dan so bile po tri pridige: zjutraj po sv. maši ob 6., po sv. maši ob 10. in pop. ob J/2 3. pp križe vem potu.
Ljudje, posebno moški, so se spočetka precej ustrašili, ko so slišali, da se bo šel£ ob koncu misijona obhajalo. Kmalu so se tudi v to vdali. V pondeljek in torek je bila udeležba bolj slaba, potem pa prav dobTa. Poleg treh misijonarjev in beneficijata sta spovedovala ves čas misijona od torka dalje tudi dva č, frančiškana iz Kamnika. Tudi ihanski, homški in šentjakobski župnik so pridno pomagali.
Pri obhajilu za varihe v sobota je bilo obhajanih nad 500 ljudi, v nedeljo pri slovesnem skupnem obhajilu pa nad 800, vsi iz domače fare.
Ker se je nekaj ljudi moralo tudi med tednom obhajati, je bilo skupno z otroci obhajanih med misi-jonom nad 1500 ljudi, zgolj f a rano v. Radi kontrole so se razdelili listki.
Velikanska je bila sklepna procesija z misijonskim križem v nedeljo pop. ob '/s 3- Vodil jo je kamniški dekan Ivan Lavrenčič. Vreme je bilo krasno. Ljudstvo je privrelo od blizu in daleč. Nad 3600 so jih v procesiji našteli. Procesija je šla po istem potu in v istem redu kot sv. R. Telesa. Misijonski križ, ki ga je naredil domači kipar Karol Hrovat za K 365 80, je nosilo
10*
8 fantov, ob strani pa je 12 Marijinih družbenic svetilo z gorečimi svečami. Svetile pa so družbenice in udje brat. sv. R. Telesa tudi neposredno pred križem in za križem. Nad 100 jih je bilo z gorečimi svečami. Procesije se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom in zastavo, veteransko društvo z zastavo, obe požarni brambi, kat. izobr, in podp. društvo z zastavo, obe Marijini družbi z zastavo, oba občinska odbora korporativno z obema županoma in 10 duhovnikov, med njimi č. gospod Leo Blaznik, slovenski župnik v New Yorku, ki je tudi isti dan ob 10. ime! slovesno sv. mašo. V pondeljek zjulraj je bilo opravilo za rajnike. Ob '/4ll, dop. so se blagi patri med slovesnim pritrkavanjem zopet odpeljali.
Drugi sv. misijon, po imenu obnovljenje prvega, a po vodstvu in uspehu pravi novi misijon, se je vršil takoj prihodnje leto, v dnevih od 14.—20. dec. 1909.
Vodili so ga č. frančiškani; P. Klemen Gram-povčan, P. Avguštin Campa in P. Kerubim Tušek.
V torek pop. ob 3/*3*so prišli z vlakom. Takoj po prihodu je bila pridiga za šolske otroke in spove-dovanje otrok. V sredo zvečer je bila stanovska pridiga za dekleta, v četrtek zj. njihovo skupno sv. obhajilo; v četrtek zv. pridiga za žene, v petek zj,njihovo obhajilo; v petek zv. pridiga za fante, v soboto njihovo obhajilo, v soboto zv. pridiga za može, v nedeljo zj. njihovo obhajilo. Vsako jutro je bila ob 5, sv. maša pred izpostavljenim sv. R. Telesom in med sv. mašo slovesno skupno sv. obhajilo, pred sv. mašo pa kratek stanovski nagovor za obhajance. Po sv. maši je bila pridiga, ob 10. sv, maša, ob 2. pop. križe v pot, ob Y47. zv. litanije
z blagosl. in pridiga. Pri vseh pridigah je biia cerkev natlačeno polna.
Spovedanih je bilo nad 1500, obhajanih pa nad 2000.
V	nedeljo pop. ob l/?3. je biia sklepna pridiga, papežev blagoslov, pete litanije, Te Deutn. V pondeljek zj. je bilo opravilo za rajnike. Ob V* 11. dop, so se gospodje misijonarji med slovesnim pritrkavanjem odpeljali.
Leta 1920 v dnevih od 22. februatija do 1. marcija se je zopet vršil sv, misij on. Vodili so ga očetje frančiškani: provincial P.Avguštin Ča m pa kot vodja, P. Sal vato r Zobec in P.Teodor Tavčar.
Prišli so v Domžale 21. febr., v soboto pop. ob 3/43 z vlakom.
V	nedeljo, I. postno, je bil zj. ob 6, slovesni začetek misijona. Sledila je prva misijonska pridiga, pred katero so pevci zapeli misijonsko pesem in nato sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Ob 3!410. je duhovnik na prižnici molil sv. rožni venec. Sledila je druga misijonska pridiga in sv. maša z blagosl.
Tako je bilo skozi cel teden zjutraj in ob 10. Zvečer ob 6. pa je bil križev pot, pridiga in litanije z blagoslovom.
V	pondeljek pop. ob 2. je bil nagovor za otroke in spovedovanje otrok, v torek zjutraj pa slovesno sv. obhajilo zanje.
V	torek zv. je bila stanovska pridiga za žene, v sredo zv. za dekleta, v četrtek zv. za fante, v petek zv. pa za može. Drugo jutro po stanovski pridigi je bilo slovesno skupno sv. obhajilo za dotični stan s primernim nagovorom.
Obhajanih je bilo: 297 Šolarjev, 373 žena, 382 deklet, 218 fantov in 205 mož. Ganljivo je bilo gledati . take množice fantov in mož, ki so napolnili ves prostor pred obhajilno mizo skorej do srede cerkve.
V	soboto zvečer je bila spravna pridiga, med katero se je vršila slovesna sprava. Sledile so pete lavre-tanske litanije, Mesto pretresljivega misijonskega zvona je ta večer ob 8. uri slovesno pritrkavanje daieč naokrog oznanjalo slovesno spravo domžalskih faranov.
V	nedeljo zj. je bilo skupno sv. obhajilo za vse skupaj, popoldne ob 3. pa je bilo izpostavljeno Najsvetejše. Sledila je pridiga, med katero so prišli vsi duhovniki — 10 — z gorečimi svečami pred altar, na kar je bilo slovesno obnavljanje krstne obljube, podelitev papeževega blagoslova, blagoslovijenje misijonskih spominkov in pete lavretanske litanije. Potem pa se je vršila ob najlepšem pomladanskem vremenu veličastna procesija z Najsvetejšim, katero je nosil g. kanonik dekan Ivan Lavrenčič, po potu, po katerem gre procesija na praznik sv. R, Telesa, Udeležba je bila ogromna, red vzoren. Po procesiji je bila zahvalna pesem „Te Deum* in blagoslov z Najsvetejšim, za sklep še zadnja kitica misijonske pesmi, tako prisrčna, tako mila?
V	pondeljek z j. je bilo opravilo za rajnike: pridiga, sv, maša, duhovne molitve v cerkvi in na pokopališču.
Obhajanih je bilo v dnevih misijona 2594 oseb. Udeležba ljudi je bila skozi vse dni tako pri spovednici kakor pri pridigi izredno velika.
Nad tem mistjonom je bil zares poseben blagoslov božji,
c. Nove sv. maše.
17. junija 1917, na 111. pobinkoštno nedeljo, je bila župna cerkev v Domžalah prvič deležna tudi te prelepe slovesnosti, ki je sedanji rod še sploh ne pomni in se ne more dognati, da bi bila sploh kedaj že v tej cerkvi, odkar stoji, Žal pa se ta slovesnost gledč na vojskino razdejanje in gledč na to, da je bil Društveni dom takrat zaseden po ranjencih, ni mogla vršiti v takem obsegu, kot bi se bila sicer.
No vomašnik g. A n t o n D o 1 i n a r, nečak župnikov, je ta dan v spremstvu 11 duhovnikov iti 50 svatov sorodnikov vstopil v prekrasno ozaljšano cerkev domžalsko, da je v njej prvič opravil najsvetejšo daritev, V slavnostnem govoru je pojasnil župnik Čudovito povikšanje katoliškega mašnika vsled njegove pretesne zveze z božjim Srcem, Spodbudno je bilo, ko so vsi svatje med sv. mašo pristopili k altarju, da so iz Tok novo-mašmka prejeli sv. obhajilo.
17, julija 1921 na IX, pobinkoštno nedeljo, se je ta slovesnost zopet vršila, to pa na način, kakor se tudi v starodavnih župnijah zlepa ne vrši.
Dva brata, tukajšnja rojaka, č. P, Zigis-mund Ahčin, frančiškan in g. Ivan A h čin, iz S p. Domžal, h. št. 16 sta ta dan kot novomašnika v častnem spremstvu 200 svatov, med njimi 15 duhovnikov in bogoslovcev, 37 družic in 26 žena v pečah, pristopila v svoji domači tako bajno lepo ovenčani cerkvi, kot še nikdar, pred altar Gospodov in sta tu opravila prvo slovesno sv. mašo.
Slavnostni govornik je bil frančiškanski župnik v Ljubljani č. P. D r. G v i d o n Rant. Govoril je času prav primerno o trpljenju duhovnikovem.
Ptvi je pristopil P. Žiga in je imel peto sv. mašo. Ob sklepu je on obhajal svate, Predno pa je začel obhajati, je že pristopil drugi novomašnik g, Ivan in je opravil tudi peto sv. mašo. Ob sklepu sta oba novo-mašnika skupno zapela „Te Deum" in dala raz prižnico novomašniški blagoslov,
Lepo petje domačega pevskega zbora je slovesnost posebno povzdignilo.
Slavnostni obed se je vršil v dvorani Društvenega doma, ki je bil ves za to izredno slavlje kar najlepše prirejen.
Pri obojnih novih mašah sta se očeta čvrsta in zdrava udeležila slovesnosti, materi pa je Bog predčasno k sebi vzel, da sta ondi izprosili — novomašnike.
d. Katoliški shod v Domžalah.
Vršil se je 28. avgusta 1921 za celo kamniško in moravŠko dekanijo.
Imel bi se bil vršiti eno nedeljo prej, 21. avgusta, Vsled smrti kralja Petra I, dne 16, avg. pa je moral biti zadnji trenutek odpovedan. Nič se ni vedelo, za koliko časa. V nedeljo 21. avg. nihče niti mislil ni, da bi ga bilo mogoče že prihodnjo nedeljo prirediti. Ni ga bilo torej mogoče to nedeljo ljudem javno razglasiti, kakor bi se bilo to sicer zgodilo. Šele 24, avg. je objavilo časopisje, da se od 25. avg. naprej shodi in podobne prireditve smejo vršiti. Potom selov se je
K a to! tek i shod v Domžalah. 3. Manifestaciji sprevod: Konjeniki,
4. Manifesta cijsk I sprevod: Orli.
moral shod v par dneh po celem okraju osebno od hiše do hiše razglasili!
Pa še nekaj je prišlo vmes. Prav tiste dni je bilo v par vaseh okraja nekaj smrtnih slučajev vsled griže. Kot bi trenil, se je na vse strani v soboto, tisti dan pred shodom, raznesla vest, da je shod vsled griže oblastveno prepovedan, kar pa seveda ni bilo res.
Ljudje so bili torej popolnoma na nejasnem, ali se bo shod ta dan vršil ali ne.
In vender je bila udeležba navzlic temu velika.
Do 8000 ljudi je prišlo na shodi
Vreme je bilo krasno, kot si lepšega ni bilo mogoče želeti.
Od 7.—9. ure zjutraj se je v dvorani Društvenega doma vršilo zaporedoma zborovanje odsekov in sicer; šolskega, tiskovnega, fantovskega in dekliškega.
Izborno sestavljena poročila so imeli: pri šolskem odseku Kornelij Iglič, nadučitelj pri Sv. Trojici, pri tiskovnem bivši narodni zastopnik okraja Ivan Štrcin iz Komende, pri odseku za organizacijo fantov Ivan Pri mar, mestni kapelan v Kamniku in pri odseku za organizacijo deklet gospica Minka Odlasek, učiteljica v Kamniku.
Ob 8. zjutraj je slovesno pritrkavanje naznanilo prihod presvetlega knezoškofa D t, Antona B. Jegliča, ki se je pripeljal z avtomobilom v spremstvu svojega tajnika Oskarja Pahorja.
Od 8.—9, se je kar na prostem pred župniščem na gričku vršila pod vodstvom domaČega župnika skušnja združenih cerkvenih pevskih zborov vseh župnij obeh dekanij, v kolikor so se shoda udeležili, Navzočih
je bilo nad 150 pevcev in pevk. Peli so pri sv. maši in popoldanski službi.
V tem pa so od vseh sbani prihajali udeležniki shoda, peš, na okrašenih vozovih, v krojih, narodnih nošah, z zastavami, ob zvokih dveh godb, domžalske in mengeške.
Vse je vrelo k Mariji.
Ob 9. je bil že ves griček in travnik pod njim v ospredju natlačeno polen ljudi,
Tik ob župnišču so se razpostavile zastave, 25 po številu. Za njimi je bil pevski zbor, ob kapelici do 100 duhovnikov, nad 300 ljudi v narodnih nošah, župani in občinski odborniki, Orli in Otiice z naraščajem in gojenkami, skupno nad 400 v krojih, Marijine družbe, drugo ljudstvo, v ozadju tam na travniku pa 23 krasno ozaljšanih voz. Zares lep prizori »Slovenec"1) je zapisal o njem: »Bila je to prekrasna slika, ki je ne bo pozabil kmalu, kdor jo je videl!"
Ob 9. je bila sv. maša, ki jo je v kapelici M. B. na Goričici opravil gospod knezoškof. Ob sklepu je podelil blagoslov z Najsvetejšim.
Sledila je pridiga.
Raz prižnico, ki je bila postavljena kar tam na gričku pod cipresami, je kamniški dekan častni kanonik Ivan Lavrenčič v krasnem govoru navdušeno vnema! vse ljudstvo, posebno še moške, k prav goreči ljubezni do presv. Rešnjega Telesa in k pogostnemu sv. obhajilu.
Po končani cerkveni pobožnosti so se vse velike množice podale k shodu na vrt Društvenega doma.
>) »Slovenec« i dne 30. avg. 1921 5t. 196.
Shod je otvoril predsednik pri pravi javne ga odbora Franc Bore, načelnik kamniške nabavne zadruge, ki je bil na predlog župana iz Podgorja soglasno izvoljen predsednikom shoda.
Podpredsednikom sta bila izvoljena tovarnar Franc Cerar Iz Stoba pri Domžalah in veleposestnik Ivan Štrcin iz Komende, zapisnikarjem pa akademik Ivan Ambrožič
Predsednik pozdravi navzoče, predvsem gospoda knezoškofa in predstavi kot vladnega zastopnika okrajnega glavarja Ketteja. Prosi škofa za podelitev nad pastirskega blagoslova.
Knezoškof Dr. Jeglič opozarja na velike nevarnosti sedanjega časa posebno za mladino v verskem in n ravnem oziru, želi shodu veliko uspeha in podeli višje-pastirski blagoslov.
Slede pozdravni govori.
V imenu županov in občinskih odbornikov SLS v Kamniškem okraju je pozdravil župan Moder iz Dola, kot zastopnik krščanskega učiteljstva, organiziranega v Slomškovi zvezi nad uči tel j pri Sv. Trojici Kornelij Igllč, kot zastopnik Slovenske dijaške zveze podružnice za kamniški okraj akademik Mavrici j Bergant iz Moravč, v imenu hrvaškega katoliškega dijaštva akademik iz Zagreba in župnik Franc Bernik v imenu domžalske župnije.
Kot prvi slavnostni govornik katoliškega shoda je govoril sodni svetnik Dr. Matija Lavrenčič o šolskem vprašanju. Opozoril je na hude boje, ki jih bomo morali prestati radi svojega katoliškega prepričanja. Na šoli je vse ležeče, „Mi zahtevamo versko-nravno vzgojo v šoli in izven šole. Ves pouk mora
biti prepojen in prežet žive verske misli. Od teh svoj h žalitev ne odnehamo nikdarl*
Viharno ploskanje je pričalo, da je odlični govornik ljudem govoril iz srca.
DrugI govornik urednik Franc Krem žar je govoril o tisku. Opozoril je na neizmerno škodo, ki jo danzadnem provzroča brez versko Časopisje, ko kar naprej zastruplja ljudi, posebno mladino. Zato v boj zoper slabo časopisje in na požrtvovalno delo za razširjanje dobrega katoliškega časopisja!
Govoril je z vsem ognjem, ljudstvo pa mu je navdušeno pritrjevalo.
Za sklep dopoldanskega zborovanja je dekla mira l pesnik Urbanija-Limbarski iz Moravč pesem, ki jo je zložil v proslavo tega shoda.
Nato je sledil manifestacijski sprevod jo Domžalah,
Določen mu je bil sledeči red: 1, Fanfaristi na konjih. 2. Konjenica narodnih noš. 3. Orli na konjih. 4, Orli pešci. 5. Naraščaj. 6. Domžalska godba. 7. Orlice, 8. Gojenke. 9. Prva skupina narodnih noš. 10. zastave. 11. Izobraževalna društva, 12. Marijine družbe. 13. Mengeška godba. 14, Kmečka zveza. 15. Obrtna zveza. 16. Delavska strokovna zveza. 17. Dijaška zve:a, 18. Druga skupina narodnih noš, 19. Slomškova zveia, 20, Duhovščina. II. Župani in občinski odborniki. 22. Drugo ljudstvo. 23. Okrašeni vozovi.
Glavni aranžer sprevoda je bil uradnik Dore Mašič iz Ljubljane, Krepko so mu pomagali vrli akademiki in dijaki okraja.
Kakšen je bil tasprevod, naj nam pove ,Novi Čas* »Novi Cas« z dne 29, avg. J 921 St. 193.
„Nato se je razvil veličasten sprevod, tako pester in lep, da ga Ljubljana ni kmalu videla takega I"
Bil je zares impozanten.
Ob 3. popoldne je že zopet začela igrati godba na društvenem vrtu in klicati udeležence k nadaljevanju shoda.
Kot tretji govornik shoda je govoril urednik Franc TeTSeglav o moških mladinskih organizacijah. Prešinjati jih mora državna, verska in soci-jalna misel.
Govor je bil globoko zamišljen, a zelo poljuden in je posebno učinkoval.
Četrti slavnostni govor je bil odločen zastopnici ženstva. Profesorica Št up tea iz Ljubljane je govorila o ženskem vprašanju. Kazala je na najlepši vzor ženstva, na Brezmadežno in razvijala krasne misli, kako deluj ženska kot dekle, žena in mati za procvit katoliške misli in s tem za srečo naroda.
Zopet je nastopil knezoškof in ogorčeno zavrnil zlobne klevete sovražnikov sv. Cerkve, ki trdijo, da duhovniki lažejo in da sv. Oče ni naš prijatelj.
Shod je pozdravil še narodni zastopnik Josip Go-stinčar in bodril navzoče k vztrajnosti in delu za blagor ljudstva.
Nato se je predsednik z vznesenimi besedami zahvalil govornikom in vsem navzočim in je zaključil shod.
In zopet se je zbrala vsa množica pri Mariji na Goričici.
Knezoškof je prenesel Najsvetejše iz Cerkve v kapelico, kjer so bile pete litanije z blagoslovom.
Ogromna množica je odpevala lurški napev in .Marija, k Tebi uboge reve."
Pred blagoslovom je vse ljudstvo s škofom glasno molilo posvetilno molitev presv. Srcu Jeju-sovem u.
Zbor je zapel še nekaj priljubljenih Marijinih pesmi, godba je zaigrala „Lepa naša domovina" in prelepa slavnost je bila končana. Ljudstvo se je veselo in navdušeno razšlo na vse strani. Nereda ni bilo najmanjšega.
Vtis shoda je bil v vsakem oziru lep in velik
V.
Občinska uprava.
1. Občine fare,
ve občini obsega fara Domžale: občino Domžale in občino Depaijavas.
Obe sta zelo stari.
Občina Domžale obsega vasi Zgornje in Spodnje Domžale, Stob, Študa in ŠLPavel, ;
Ta zadnja vas — Št. Pavel — ne spada k fari Domžale, ampak je podružnica tare Št. Jakob ob Savi, Šteje samo 8 hišnih številk z 69 prebivalci in leži 20 minut od Štude.
Občina Depaljavas pa obsega edino le vas enakega imena. Je sicer majhna občina, a trdna, premožna. V njej so dobri kmetje, ki od roda do roda vztrajajo na svoji zemlji, katero ljubijo in jo z veseljem obdelujejo.
Zato tudi občinsko življenje poteka v njej primeroma mirno, brez kakih posebnih zapletljajev.
Le tu in tam pride pri občinskih volitvah kako navskrižje vmes, ki pa se kmalu zopet poravna.
Občina Domžale pa je zelo zapletena. Dh, gotove ni pretirano, če trdimo, da njen sestav spaja v seb. toliko težkoč, kot ne kmalu kaka občina.
Na sorazmerno majhnem kraju je tu združeno vse, kar otežuje vodstvo občin. Pravi .mikrokosmos-, cel svet na majhnem prostoru!
Razvita svetovna veleobrt s tovarnarji na eni, delavstvom na drugi strani odpira na stežaj vrata pretežav-nim socijalnitn problemom, Primeroma precejšnja skupina drugorodnih ljudi, tirolskih Nemcev, ki so že skozi desetletja naseljeni v tej občini, pa zopet narodnostno vprašanje dela tu prav posebno pereče. Tembolj, ker se za njim skriva redno tudi medsebojna konkurenca, boj za obstanek, ki se posebno po industrijskih k raj i h čuti vsebolj, kot drugod.
Na takili vulkaničnih tleh pride vsak hip lahko do iz nenaden j a, presenečenja.
Tudi ne smemo prezreti, da se je prehod iz čisb priprostih, idiličnih razmeT v razvito industrijsko življenje v občini Domžale izvršil v zelo kratkem čast.
Položaj občine in njenih zastopnikov v takih raj-merah pač zares ni bil in ni lahakl
Treba se je ozirati na vse raznovrstne prebivalce občine.
A kdo ne ve, da vsem ustreči je zelo težko ? Posebno v sedanjih, strankarsko tako razruvanih Časitl
2. Občinski odbor.
Delo občine je osredotočeno predvsem v njenen javnem zastopstvu, v tistih možeh, ki jih občani iz
Katoliški shod v Domialah, i. Mantfeslacljshl sprevodi Zastave.
& ManlEeitacljski £|>ievod: Orlice.
svoje srede izvolijo, da v njihovem imenu in v njihov občni blagor vodijo občino, v — občinskem odboru.
Predaleč bi nas vodilo, ko bi hoteli delo občinskega odbora v Domžalah zasledovati v daljni preteklosti.
Važnejše reči tega dela v preteklosti so itak v tej knjigi na dotičnem mestu omenjene.
Tako se je tudi občinski odbor že od prvega počet k a udeleževal boja za faro na Goričici, je sodeloval pri ustanovitvi šole v Domžalah, pri dozidanju cerkve, pri napravi pokopališča.
Leta 1897 so bili vpeljani v Domžalah 4 letni sejmi za živino in blago, ki se od tedaj redno vrše vsako leto ob dnevih: 4. jan., 4. maja, na dan sv. Ane 26. julija in na dan sv. Katarine 25, nov, Če mogoče, je te dni radi sejma sv. maša na Goričici ob 10. uri,
Vsekako pa je zgodovinsko potrebno, da si posebej in natančneje ogledamo občinski odbor občine Domžale v zadnjih letih radi prevažnih del, ki so bila ravno v tem času v občini izvršena.
Zastavimo kar z letom 19051
24. in 25. novembra tega leta so bile v Domžalah zopet občinske volitve.
Čas pred temi volitvami je bil zelo buren. Narodnostni boj je vsled nemško-slovenskih izgredov o priliki razvitja zastave tirolskega društva ,, Andreas Hofer-Verein" 1. junija istega leta vzplamtel z vso silo.
Vršila se je zelo huda agitacija proti dotedanjemu občinskemu zastopu, posebno proti županu Mateju Ja-nežiču, češ da je na strani Tirolcev. A brez uspeha 1 Kandidati opozicije so dobili le po 9 glasov.
Izvoljeni so bili s 115 glasovi: v L razredu Kuialt Ivan, Nemec Alojz, Brojan Valentin, Flerin Janez, Hab an Valentin, Kircher Janez; v II. razredu: Janežič Jo:ef, Kovač Andrej, Gabrič Jakob, Flerin Karol, Cerar Matevž, Juvan Gašper in v lil_ razredu: Janežič Matevž, Benik Franc, Habjan Janez, Habjan Franc, Grčar Jakob, Kteih-Žar Miha.
Prvič, kar obstoja občina Domžale, je bil pri teh volitvah v občinski odbor izvoljen beneficijat na Goričici.
Prihodnjost je pokazala, da ta izvolitev občini ni bila v škodo. Za časa tega občinskega odbora se je namreč izvršila ustanovitev fare v Domžalah, pri kateri je ravno občinskemu odboru pripadla velika in važna vloga. In to preimenitno vlogo je ta občinski oduor vsled lepega medsebojnega soglasja rešil v vsakem oziru častno.
Tudi sicer je ta občinski zastop izvršil važna dela..
Takoj v svoji prvi seji 29. dec. 1905 je soglasno sklenil storiti vse, da sedomžalskatrirazrednica razširi v štiri raz rednico, kar je bilo za industrijski ' kraj, ki potrebuje večje izobrazbe, nujno potrebno.
Z dopisom z dne 2. avg. 1907 pa je naznanil okrajni šolski svet, da je deželni šolski svet prošnjo za 4 ra zre dnico — odklonil,
Takoj se je vložil na ministerstvo za bogočastje in nauk na Dunaju zoper to odločitev rekurz, podpsan od domžalskega in depaljskega občinskega odbori in krajnega šolskega sveta v Domžalah.
Z dopisom z dne 26. okt. 1907, Št. 1457 pi je okrajni šolski svet naznanil, da je naučno ministerstvo rekurz — odbilo.
Treba je bilo drugače zastaviti.
Beneficijat se je kot krajni Šolski nadzornik takoj pismeno obrnil na takratnega vladnega poročevalca pri deželnem šolskem svetu Dr. Kalteneggerja in mu obširno pojasnil nujno potrebo za 4razrednico v Domžalah. Dobil je ugoden odgovor. Tega je poslal poročevalcu pri deželnem odboru za šolske zadeve odborniku Francu Povšetu. 24. nov. je že deželni odbornik Povše odgovoril, naj se vnovič vloži prošnja na deželni šolski svet za 4razrednico, Češ, da .sedaj bo pa šio!" V seji z dne 25. nov, 1907 je bila prošnja vnovič sklenjena in odposlana,
12. marca 1908 je došel odlok okrajnega šolskega sveta, s katerim je bilo naznanjeno, da je deželni šolski svet z ukazom z dne 1, febr. 1908 št. 190 s pritrdilom vseh šolo vzdržujočih faktorjev dovolil razširjenje 3 razredne ljudske Šole v Domžalah na 4 razrede.
Za otvoritev 4razrednice pa je bilo treba dotedanje šolsko poslopje zdatno razširiti in dozidati.
Tudi v to svrho je občinski odbor takoj vse potrebno ukrenil. V zavesti pa, da tudi s 4razrednico Domžale dolgo Časa ne morejo biti zadovoljne, sklenil je, da se šolsko poslopje razširi kar za celo velikost dotedanjega poslopja in se tako pridobijo 4 nove lepe učne sobe in se s tem pripravi najvažnejše — učni prostori — že tudi za pet- in šestrazrednico.
27. maja 1908 se je vršil že prvi komisijski ogled na licu mesta, pred šolo v Domžalah. Udeležili so se ga okrajni glavar Krese, okrajni šolski nadzornik Gall*
bršek, inžener Neumayer, krajni šolski svet in občinska odbora domžalski in depaljski.
15. septembra 1910 je bila stavba že dozidani, slovesno blagoslovljena in 4 razred ni ca otvorjena.
Leta 1909 so se 29, in 30, jan, vršile zopet občinske volitve, popolnoma mimo, brez vsakega boja, soglasno.
Izvoljeni so bili: v L razredu Mailer Anton, K»-ralt Ivan, Skok Anton, Flerin Janez, Gabrič Jakob, Habjan Valentin; v II. razredu Flerin KaroJ, Ju van Gašper, Kovač Andrej, Bertoncelj Pavel, Končan Fran:, Cerar Matej; v III, razredu Janežič Matej, Bernik Franc, Habjan Janez, Kremžar Miha, Habjan Franc, Grčir Jakob.
Prekoristno delo za blagor ljudstva se je uspešno nadaljevalo.
Za industrijski kraj Domžale, kjer dela toliko delavstva po tovarnah, je bilo posebno potrebno, da dobi kraj svojega — zdravnika.
Že prejšnje čase se je občinski odbor večkrat potegoval zanj, a brez uspeha. Tako je bila odklonjera tudi zadnja tozadevna prošnja občinskega odbora z dne 17, maja 1906 z besedami: »Deželni odbor za sedij prošnje za ustanovitev novega zdravstvenega okrožja v Domžalah ne more v pretres vzeti, ker niti za že obstoječa okrožja ni dobiti zdravnikov."
31. julija 1908 je občinski odbor zopet soglasr.o sklenil, da se vnovič vloži prošnja za zdravnika in je isto takoj odposlal,
Par tednov potem je že došlo beneficijatu sledeče zasebno sporočilo referenta pri deželnem odboru :a
zdravstvene zadeve odbornika Dr, Evgena Lampeta: »Deželni odbor je v principu pritrdil, da se v Domžalah ustanovi zdravstveno okrožje. Zediniti se ne moremo le Se o razdelitvi cerkljanskega, kamniškega in brdskega okrožja, ker hoče vlada, da se vse ob enem vrši. Stvar je v tiru."
Uspeh je bil torej sed^j zagotovljen.
Zastopu kamniškega zdravstvenega okrožja ugodni razvoj te zadeve seveda ni mogel biti po volji. Na seji dne 15. aprila 1910 je sklenil sledeče:1) „Na dopis c. kr. okr. glavarstva v Kamniku z dne 5.111. 1910 št. 3787 v zadevi izločitve občin Depaljavas, Domžale, Drago-melj, Jarše, Rašica in Trzin iz zdravstvenega okrožja v Kamniku in ustanovitev novega zdrav si v ene ga okrožja Domžale, s sedežem okrožnega zdravnika v zadnje imenovanem kraju se z večino glasov izjavlja, da je odbor zdravstvenega okrožja kamniškega proti tej izločitvi, ker ni nobenega tehtnega vzroka za to in ker bi se vsled tega kamniškemu zdravstvenemu okrožju napravila velika škoda, ker so v teh občinah, posebno v Domžalah, Jaršah in Trzinu, veliki davkoplačevalci ter bi se vsled tega moralo drugim občinam naložiti vetje doklade."
Tudi ta ugovor na stvari že ni mogel nič več spremeniti. Zdravnik je bil Domžalam zagotovljen.
Treba mu je bilo le še preskrbeti primerno stanovanje.
V ta namen je občina sezidala novo hišo v Spodnjih Domžalah št. 60, kjer se je priredila spodej na eni strani občinska uradna soba in na drugi velika shramba za
Zapisnik seje zdravstvenega sveta za okrOJje Kamnik dne 15. aprila 1910 (Prepis).
gasilno orodje, celo prvo nadstropje pa za zdravnika.
24. sept. 1911 je bila stavba dovršena in slovesro blagoslovljena.
Vtem pa so bile že zopet občinske volitve, topot pa zelo burne, ker sta si stali dve stranki ni-sproti, katerih vsaka je storila prav vse, da si pribtri zmago.
Vršile so se 25. in 26. oktobra 1911.
Zmagali so na celi črti kandidati Slovenske ljudste stranke in sicer v L razredu z večino 38—15 glasov, v IL razredu z večino 117—96 glasov in v UL razredu z večino 192—160 glasov. Volilo je v I. razredu 126, v 11. 216 in v III. 406 volilcev.
Važno, a zelo kočljivo vprašanje je bilo treba ob ieh volitvah rešiti.
V domžalskem občinskem odboru je bilo piej tudi 5 virilistov, velikih tovarnarjev. Po novem volilnem redu so virilisti odpadli. Kaj storiti? Ali naj občinski odbor sklepa o važnih zadevah, tovarnarji naj pa potem s svojim mogočnim uplivom izvršitev teh sklepov onemogočijo? Ne! Zastopniki tovaren naj javno v občinskem odboru povedo, kaj in kako mislijo, da je odbor glede sklepov vsikdaT na jasnem in da so potem tudi tovarnarji sami vezani delati za izvršitev odborotih sklepov. Zato so se — brez vsakega kompromisa — med kandidate privzeli tudi 3 veliki tovarnarji.
Izvoljeni so bili v 1. razredu s 74—66 glasovi {proti 51—39 glasovom) Kura It Ivan, Bertoncelj Pavel, Rahne Franc, Loboda Franc, Ladstatter Križani, Ober-waidet Jakob; v II, razredu s 165—501 glasovi (proti
54—45 glasovom): Habjan Janez, Cerar Matej, Končan Franc, MilNer Anton, Jerman Franc, Kurzthaler Hans in v 111. razredu z 288—268 glasovi (proti 108—50 glasovom): Janežič Matej, Habjan Valentin, Flerin Karol, Bern i k Franc, Ju van Gašper, Grčar Jakob.
Novi občinski odbor je takoj v prvi seji 13. novembra soglasno sklenil in deželnemu odboru poslal prošnjo, da naj se služba okrožnega zdravnika za novoustanovljeno zdravstveno okrožje v Domžalah nemudoma razpiše, ker je stanovanje za zdravnika že pripravljeno, potreba velika in ga ljudstvo res težko pričakuje.
Tekom 8 dni je že prišel od deželnega odbora odgovoT, da se bo služba okrožnega zdravnika v Domžalah takoj razpisala, kakor hitro bo izvoljen zdravstveni zastop. Naj se torej naprosi okrajno glavarstvo, da takoj določi dan za volitev zdravstvenega zastopa!
4. dec. 1911 se je ta volitev izvršila in 12. dec. je deželni odbor razpisal službo okrožnega zdravnika v Domžalah z Tokom do 15. jan. 1912.
Volitve v zdravstveni z as t op so se udeležili vsi svetovalci pristojnih občin. Vodil jo je okrajni glavar Krese.
izvoljeni so bili: Janežič Malej, župan v Domžalah, Čolnar Mihael, župan v Trzinu, Grad Jernej, posestnik v Dragomlju, Gregorin Janez, župan v Ihanu, Klemenčič Jože, župan v Dolskem, Šimenc Franc, župan v Dolu in Zajec Janez, župan v Jaršah. Od deželnega odbora je bil imenovan župnik Franc Bernik.
Ti 8 člani so 29. dec. pri glavarstvu v Kamniku izvolili načelnikom Mateja Janež i ča in p odnače lirikom Janeza Gregorina.
7. febr. 1912 je zdravstveni zastop v svoji pr'i seji izmed 4 prosilcev na prvem mestu priporočil v imenovanje okrožnim zdravnikom v Domžalah okrožnega zdravnika v Mokronogu Dr. Matija Hočevarji. Deželni odbor se je na ta predlog oziral in je njega v seji 12. febr. imenoval okrožnim zdravnikom v Don-Žalah.
1. marcija 1912 je nastopil prvi domžalski zdravnik Dr. Matija Hočevar svojo službo.
Rojen je bil 18, febr, 1870 v Velikih Laščah. Doktcr zdravilstva je postal 5, dec. 1898 v Gradcu. Najprej je bil dve leti sekundarij v deželni bolnici v Ljubljani. Potem pa je prišel, poslan od deželnega odbora kran-skega za 10 mesecev v Gradec na kliniko profesorja Dr. Roslhorna za porodništvo in ženske bolezni in za fi mesecev kot zdravnik volonter na kliniko profesorja Dt. Habermanna v Gradcu za bolezni v ušesih, nosu in gTlu. Kot praktični zdravnik je služboval eno leto v Kostanjevici in zalem 7 let kot okrožni zdravnik v Mokronogu, od koder je prišel v Domžale.
Izredno težko delo je imel vršiti ta občinski zastop za časa svetovne vojne, kar je omenjeno na drugem mestu.
M
V zahvalo za to veliko, nesebično delo je bil ia občinski odbor 15. aprila 1919 od takratne deželre vlade za Slovenijo razpuščen.
19. aprila 1919 je namreč priobčil ,Uradni list d:-želne vlade za Slovenijo* v svoji 78. številki sledeti
Katoliški shod v Domžalah.
7. Manifestacij ski sprevod: Narodne ntAc
H, Manifestacijah j sprevod: OVaSenl vofovi-
odlok: .Občinski odbor v Domžalah je razpuščen. Z vodstvom občinskih poslov je poverjen gerent Franc Cerar, tovarničar v Stobu h. št. 50, ki so mu prideljerii kot prisedniki: mlinarja Ivan Kuralt in Pavel Betton-celj, posestnika Anton Skok in Josip Adamič, lesni trgovec Andrej Slokar, vsi v Domžalah, Gašper Juvan v Stobu in Janez Loboda, delavec v Studi, V Ljubljani dne 15, aprila 1919, Golia s. r."
Vzroka temu Tazpuščenju ni navedel nihče nobenega. Zadela ga je pač ista usoda, kot ob tistih čudnih časih toliko drugih občinskih odborov pred njim in za njim.
27. aprila — na Belo nedeljo — je ob navzočnosti komisarja Ketteja dotedanji župan Matej Janežič vpričo občinskih svetovalcev izročil občinske knjige, premoženje in vse drugo gerentu Francu Cerar ju in njegovim prisednikom.
V tej gerentski dobi se je 4razrednica v Domžalah razširila v firazrednico z odlokom višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 7. sept. 1920.
7. maja 1921 — po preteku 10 let — so bile zopet občinske volitve, prve v novi državi.
Udeležilo se je volitve 312 volilcev. Kandidati Slovenske ljudske stranke so dobili 145 glasov, združene nasprotne stranke pa 167. Te so dobile 13 odbornikov, SLS pa 1L
Izvoljeni so bili: Skok Anton, Kovač Andrej, Kircher Ivan, Habjan Franc, Turk Matej, Jezernik Josip, Slokar Andrej, Janežič Franc, Bertoncelj Pavel, Šlibar Valentin, Gabrič Janez, Kvas Jakob (13); Cerar Franc, Milller Anton, Sicherl Ivan, Rahne Franc, Juvan Gašper,
Adamič Josip, Habjan Janez, Kuralt Ivan, Orčar Jakob, Flerin Karol, Cerar Matej (11).
Važna pridobitev za obrtni kraj Domžale je iz te dobe otvoritev obrtno-nadaljevalnešolevDom-žalah, ki je pričela 4. dec, 1921 s podukom, Prvo leto se je podučevalo v dveh, drugo leto že v treh oddelkih. 121 fantov h Domžal in bližnje okolice se je podučevalo ob delavnikih zvečer in ob nedeljah dopoldne v vsem potrebnem.
Prvo leto sta podučevaia učitelja Stenovec Ivan in Jeretina Karol, drugo pa še nadučitelj Odlasek Josip, Učni prostor je bil v Šoli,
3. Župani občine Domžale.
Začetkom prejšnjega stoletja je tudi v Domžalah vodil občino takozvani „rihtar\
Zadnji rihtar je bil gospodar nekdanje Rodetove hiše v Zg. Domžalah, ki je stala tam, kjer je sedaj Krizantovo gospodarsko poslopje. Imela je lesen mo-stovž (gank).
Se sedaj je ohranjeno v ljudskem sporočilu, kako je rihtar iz tega ganka ljudem klical važnejše vladne odredbe. Tudi to pripovedujejo, da je imel oblast tudi poročati tiste, ki so si zaželeli zakonskega jarma, a se nihče ni hotel pred njim poročiti, ampak le v cerkvi.
Med vernim slovenskim ljudstvom Francozi tudi s svojim civilnim zakonom pač niso mogli uspeti.
Prvi, ki je nosil ime župan, je bil v Domžalah Janež i č Matej, posestnik v Zgornjih Domžalah, h. št. 13.
Njegova županska zaprisega se je z izredno slovesnostjo izvršila v cerkvi na Goričici.
18 let je vodil občinske posle, od 1.1829 do 1847.
Za njim je postal župan DeČman Janez, posestnik dveh gruntov v Stobu, h. št. 10, rojen 28. dec. 1813. Županova! je 13 let, od l. 1847 do I860, do svoje smrti. Umrl je nenadoma 2. aprila 1860 star šele 47 let. Udeležil se je kot župan velikega slovenskega taborja v Vižmarjih,
Potem je županska oblast prešla v vas Študo.
Ondotni ugledni posestnik dveh gruntov, Vodnik Franc, Študa, h. št. 8, dolgoletni ključar podružne cerkve na Goričici, je postal obenem še župan, od leta 1860 do 1865.
Leta 1865 je bil izvoljen županom Cerar Andrej, zemijak v Spodnjih Domžalah, h. št, 4, rojen 19. nov. 1821. Vodil je občino 9 let, do leta 1874. Za njegovega županovanja so bile sezidane velike domžalske slamnikarske tovarne.
Za njim pa je prevzel županske posle Janežič Matej, posestnik v Zgornjih Domžalah h, št. 13, sin zgorej imenovanega prvega domžalskega župana istega imena.
Rojen je bil 7. nov. 1845 in županom izvoljen 10, maja 1874.
45 let je bil on brez presledka župan domžalski!
10. maja 1914 — na Florijanovo nedeljo — je občina prav slovesno proslavila 40 letnico njegovega nepretrganega županovanja. Na predvečer mu je domžalska godba priredila podoknico. V nedeljo dop, ob 1CX
je prišel župan v spremstvu veteranskega drušha, obeli požarnih hramb, domžalske godbe in polnoštevilnega občinskega odbora v cerkev k zahvalni službi božji. Župnik je po geslu „sloga jači, nesloga tlači" govori o potrebi in koristi edinosti med cerkveno in občinska oblastjo. Po službi božji je biia v lepo ozaljšani šoi slavnostna seja občinskega odbora, v kateri je bil župai v priznanje njegovih velikih zaslug za občino soglasna imenovan častnim občanom občine Domžale in se m j je po primernih nagovorih izročila diploma častnega občanstva.
Še 5 let je potem vodil občino Domžale, vsj težka vojna leta.
Na poseben način je v teh hudih letih znal varovati občane pretežkih bremen. Nekoč pride štabni zdravnik v Domžalah nastanjene vojaške bolnice ve; razkačen k župniku. ,Kakšnega župana pa imate » Domžalah 1 Celo uro sem bil pri njem in sem mu pri-povedal, kaj vse mora občina storiti za vojaštvo. Or pa cel čas ni zinil besede. Samo nazadnje je nekaj za mrmral. Kaj, ne vem. Sploh nič ne vem, ali sem ka opravil pri njem, ali niči" Višji častnik pride k njemu Pove mu, da je ukazal vojakom, ki nimajo nič živil da gredo kar na njive krompir kopat, seveda za-se On pa ga mirno zavrne: „Pokažite mi dovoljenje ze to!" Seveda so potem vojaki krompir pustili v miru
15. aprila 1919 je bil z vladnim razpuščenjem občinskega odbora tudi on razrešen Županskih poslov 30. avg. 1921 je boguvdano in lepo pripravljen umrl.
27. aprila 1919 je prevzel županske posle kot od vlade imenovani gerent Cerar Franc, tovarnar v
Stobu, št. 50, rojen 14. avg, 1858 v Sp. Domžalah št. 4, kot sin nekdanjega župana Andreja Cerarja. Gerenl je bil v pretežki dobi po prevratu do 17, maja 1921, Z izredno vnemo se je trudil za korist občine.
17. maja 1921 je bil županom izvoljen sedanji župan Skok Anton, posestnik žage in elektrarne, Spodnje Domžale h. Št. 30, rojen 23. marca 1878.
4. Župan) občine Depaljavas.
Sledeči posestniki so	vodili depaljsko občino kot župani:
Kecelj Mihael, Depaljavas, h. št. 1, 15 let od 1830 do 1845
Jerman Janez,	»	„	. 20,10	*	„	1845 „ 1855
Gajhen Franc,	B	,	, 6,11	„	,	1855 , 1866
Košak Primož,	„	„	„ 21, 3	,	„	1866 . 1869
Abe Franc,	„	n	, 5, 6	„	B	1869 „ 1875
Štebe Franc,	,	,	„ 25, 3	,	„	1875 „ 1878
Čolnar Valentin,	„	„	„ 29, 2	,	.	1878 . 1880
Kecelj Franc,	„	„	, 1, 3	.	„	1880 „ 1883
Dime Matevž,	,	„	„ 22, 3	.	„	1883 „ 1886
Štebe Fr., drugič	„	„	, 25, 3	F	B	1886 , 1889
Dime Janez,	,	„	„ 5,34	„	,	1889 „sedaj.
Župan Dime Janez, ki sedaj že 34 let vodi depaljsko občino, je bil rojen 7. dec. 1862. Za faro Domžale si je pridobil velikih zaslug s tem, da se je ves občinski odbor depaljski ob ustanovitvi fare takoj in z veseljem soglasno izrekel, da se občina Depaljavas pridruži fari Domžale.
Po smrti Janeza Habjana je bil zato župan Janrz Dime 21. dec. 1922 imenovan tudi ključarjem farne cerkve v Domžalah.
Občinski odbor depaljski tvorijo od leta 1921 poleg župana še sledeči odborniki: Šinkovec Anton, Habjan Miha, Kecelj Janez, Dime Franc, P rilo všek Miha, Dime Jože, Anžin Matej, Kolar Valentin, Čolnar Valentin.
VI.
Šolstvo.
1. Pričetek in razvoj šole.
o leta 1864 sploh ni bilo redne ljudske šole v Domžalah.
Bila je le zasilna šola. In tudi ta le, kadar je duhovnik na Goričici iz posebne ljubezni do otrok isfe podučeval ne samo v krščanskem nauku, ampak tudi v drugih predmetih.
O beneficijatu Ignacu P ecu izrecno omenja šolska kronika,1) da je do leta 1864 „ držal na Goričici zasilno šolo."
Redni šolski poduk se je v Domžalah pričel potem, ko je bila fas 1 j a za učiteljske dohodke in stroške postavno odobrena.
Ker je ta fasija zgodovinsko zelo važna, bodi tu doslovno navedena.
„Fasija o dohodkih in stroških učiteljske službe na Goričici v župniji Mengeš.
Vrsta Šole: Trivijalna šola pri uradni kuraciji na Goričici.
') Kronika aLi letopis ljudske Šole v Domžalah. Tudi fasija In več drugih podatkov tega oddelka je Iz nje povzetih.
Šolska občina obstoji iz všolanih vast: Zgornji in Spodnje Domžale, Stob, Studa in Depaljavas.
Število šoloobveznih otrok: 66 dečkov, 50 deklic Število šoloobveznih otrok v posameznih všolanii vaseh: Zgornje Domžale 19 dečkov, 11 deklic, Spodnjf Domžale 9 dečkov, 7 deklic, Stob 13 dečkov, 10 deklic, Študa 8 dečkov, 7 deklic, Depaljavas 17 dečkov, 15 deklic Šola: Jo bo občina po načrtu na zahodni strani cerkvenega zidu na cerkvenem svetu nanovo postavili in bo obsegala 4° dolgo in 3° široko učno sobo in kar k njej spada. Za učiteljevo stanovanje je dolo čeno sta to cerkveno poslopje, nekdanje kuratovo sta novanje, ki ima v ta namen primerne prostore.
Poduk: Vsak dan se bo podučevalo 4 ure dopoldne in 2 uri popoldne tako, da bo vsak oddelel šolskih otrok, ki bodo v dva razreda razdeljeni, ime! dnevno 2 uri poduka. Poduk se bo vršil v slovenskem jeziku, krščanski nauk bo podučeval uradni kurat.
Dohodki: a) Prosto stanovanje v cerkvenem po. slopju zraven cerkve v nekdanjem kuratovem stanovanju; b) v naturalijah 53 mernikov ajde a 1 11. = 53 fl. 11 mernikov prosa a 1 fl 20 kr. = 14 fL 40 kr.; c) o t ustanovnih maš — 8 fl. 9 kr.; d) konkurenčni prispevek občine po davčni izmeri — 250 fl., skupaj 325 fl. 49 kr Izdatki učiteljske zajedno organistovske in cerkveni kove službe:
Za pomočnika pri izvrševanju cerkvenikove službi in drugih opravilih, posebno za oskrbo cerkvenega perila in snaženje učne sobe se porabi svota, na katere je cenjena žitna bira v pavšalnem znesku 67 fl. 40 kr„ vsled česar znaša čisti dohodek 258 fl, 9 kr. Dtva iz
2.upan Rndrej Cerar (1855—1074).
kurjavo šole 10 sežnjev 30 eolskih preskrbi šolska občina v naluri.
Ta iasija je bila na podlagi komisijskih protokolov z due II. jan. 1856 št. 228, 7, jan. in 3. marca tekoč, leta št. 80 in pravnoveljavnega odloka z dne 28. marca tek. leta št. 80 uradno sestavljena,
C. kr. okrajni urad Kamnik dne 28. aprila 1857. Konschegg, predstojnik."
Šolska občina pa ni postavila novega šolskega poslopja na zapadni strani cerkve na Goričici, kakor je bilo oblastveno določeno, ampak je kupila hišo v Stobu h. št. 49 in jo je popolnoma prezidala in priredila za šolo.
Nad prostorom pri cerkvi je zares oči vidno čuvala božja Previdnost, da je ostal prihranjen za — pokopališče.
Najprej so hoteli na njem na vsak način imeti novo šolo, pozneje pa novo mežnarijol K sreči se ni uresničilo ne eno ne drugo.
Gotovo pa je bilo ravno vprašanje glede šolskega poslopja vzrok, da se je šola na Goričici o tvoril a šele 7 let po izdanju zgorej navedenega fasijskega odloka — S šolskim letom 1864/65.
11. novembra 1864 je bil imenovan in nastavljen pivi učitelj na novoustanovljeni redni ljudski šoli na Goričici Franc Pfeifer.
Dasi pa je bila hiša v Stobu takrat za šolo nalašč prirejena, je bila že s prvega početka ta prva domžalska šola tako malo primerna, da je ie takoj spočetka zapisal učitelj Pfeifer o njej v šolski kroniki, da „ne ugaja niti iz zdravstvenega niti iz krajevnega ozira svojemu namenu."
Navzlic temu se je vršil šolski poduk v njej celih 24 leti
Število otrok je dolgo časa ostalo primeroma erako.
Leta 1885 je obiskovalo Šolo 91 dečkov in 101 deklica, skupno 192 otrok.
Začetkom junija 1887 so pričeli zidati nivo šolsko poslopje ob državni cesti med Domžalami in Stobom, kjer takrat še ni bilo prav nobene hiše.
4. oktobra 1888 je to novo — sedanjo — šolo mengeški nadžupnik Janez Zoreč ob navzočnosti okrajnega glavarja Gotfrida Fried rich a, okrajnega šolskega nadzornika Andreja Žumerja, mnogih drugih odlčnih gostov, šolske mladine in obilne množice ljudstva prav slovesno blagoslovil.
Kmalu potem 7. nov. 1888 — ob prihodu druge učiteljske moči, prve domžalske učiteljice Marije Šerc — se je dotedanja Šola, ki je bila v resnici le eno-razrednica z dvema oddelkoma, preuredila kot prava dvorazrednica, 27. jan. 1890 pa v trirazred-nico in 15. septembra 1910 — po 20 letih — v Štiri-razrednico,
V ta namen je bilo treba šolsko poslopje povečati. Cel novi šolski del s 4 prostornimi učnimi sobatni je bil I. 1910 prizidan in 15. sept. istega leta — na dan otvoritve 4razrednice — slovesno blagoslovljen.
Po šolski sv. maši se je zbrala vsa šolska mladina in mnogi njihovi stariši pred šolskim poslopjem. Predsednik krajnega šolskega sveta župan Janeiič je opomnil otroke, naj radi hodijo v šolo in se pridno učijo. Nadučitelj Engelman je v daljšem nagovora pojasnil važnost šole za celo življenje. Župnik Be mi k pa
je izrekel željo, da bo ta šola služila vsikdar veri in domovini, za kar je predvsem potreba popolne edinosti med stariši in učiteljstvom, med učiteljstvom iti duhovščino. S prošnjo do Vsemogočnega za to edinost je nato blagoslovil župnik nove prostore.
To leto je obiskovalo šolo: L razred 72, B. — 88, III. — 72, IV. — 63 in ponavljavno šolo — 33, skupno 328 otrok, od teli 179 dečkov in 149 deklic.
Silno težak čas je napočil za šolo z izbruhom svetovne vojne.
Šolske prostore je takrat že kmalu po začetku vojne zasedla vojaška oblast. Od 25, okt. 1914 do S. maja 1915 so bili v njih nastanjeni vojaki 97. pešpolka, od 5, avg. 1915 do 18. dec, 1917 pa ranjeni vojaki.
Prvo vojno leto sploh ni bilo šolskega poduka. Le župnik je skozi pomladne mesece nekaj ur na teden podučeval otroke krščanski nauk v cerkvi.
Drugo leto se je pričel poduk takoj spočetka, 16. septembra. A kje? Prvi razred je bi) v občinski uradni sobi v domžalskem .Gasilnem domu", drugi in tTetji razred skupno i sto lam v shrambi za gasilno orodje in četrti razred v „ star i* šoli v Stobu,
Ko pa je bil 21, febr. 1917 nadučilelj Odlasek oproščen vojaške službe, je trgovec Josip Senica, Zg, Domžale h. št. 100, prepustil za Šolo eno sobo.
Kar na treh krajih, pri trgovcu Senici, v Gasilnem domu in v stari šoli se je v drugi polovici tretjega in začetku četrtega vojnega leta — skozi 8 mesecev — vršil šolski poduk!
Obiskovalo je L razred 91 otrok {med njimi 24 begunskih); II.— 92 (med njimi 11 begunskih); III.a
12*
— 57 (med njimi 15 begunskih); III. b — 42 (med njimi 5 begunskih); iV. — 36 (med njimi 8 begunski!) in ponavljavno 54 (med njimi 2 begunska), skupno 372 otrok (med njimi 65 begunskih).
S šolskim letom 1920/21 je bila 4razrednica v Domžalah z odlokom višjega šolskega sveta v Ljubljasi z dne 7. sept. 1920 št. 451 razširjena v šestrazrednico.
Odlok, s katerim je okrajni šolski svet to razširjenje naznanil, se glasi: ,Višji Šolski svet na tamošnji predlog z dne 31. III. 20. Št. 161 dovoljuje razširjen e 4 razredne ljudske šole v Domžalah počenši s šolskim letom 1920/21 v 6razrednico in hkrati počenši z n!-vedenim rokom na tej šoli sistemizira dve stalni učni mesti. Vzporednici k I. in II, razredu se s koncem Soškega leta 1919/20 opustita, Pri tej razširitvi postane zdajšnja vzporednica k 1. razredu II. razred in vzporednica k III. razredu IV. razred. Okrajni šolski svet v Kamniku dne 15. 9. 1920. Loger s. r."
Ob otvoritvi šestraz red nice — v šolskem lelu 1920/21 je obiskovalo šolo 174 dečkov in 166 deklic, skupno 340 otrok.
V šolskem letu 1921/22 sta bili vpeljani še dve vzporednici.
Podučevali so v teb 2 letih: 3 razredni učitelji, 5 razrednih učiteljic, posebna učiteljica za srbohrvaščino, posebna učiteljica za ženska ročna dela in župnik kot katehet, skupno 11 učnih moči,
Obiskovalo je v šolskem letu 1922/23; I a razred 29; I,b— 28; II. — 53; UL—66; IV. — 64; V. — 55; VI. a — 38; VI. b — 35, skupno 366 otrok, med njimi 175 dečkov in 191 deklic.
2. Krajnt šolski svfet.
Predsedniki krajnega šolskega sveta v Domžalah so bili;
Nadžupnik v Mengšu Zoreč Janez od ustanovitve šole na Goričici 1864 do 7. dec. 1876, župan JanežiČ Matej od 7, dec. 1876 do 14. nov. 1880, Kuralt Janez, posestnik mlina v Zg. Domžalah 3i od 14, nov. 1880 do II. dec. 1882, župan Janežič Matej od 11. dec. 1882 dO 17. Sept. 1892, CeraT Franc, tovarnar v Stobu 50 od 17. sept. 1892 do 3. okt. 1894, župan Janežič Matej od 3. okt. 1894 do 1. febr. 1898, Miiller Anton, posestnik v Stobu 37 od 1. febr. 1898 do 18. sept. 1901, župan JanežiČ Matej od 18. sept. 1901 do 3. junija 1919, Flerin Karol, posestnik v Stobu 28 od 3. junija 1919 do 14, nov. 1921, Cerar Franc, tovarnar v Stobu 50 od 14. nov. 1921 do sedaj.
Krajni Šolski nadzorniki so bili:
Nadžupnik v Mengšu Zoreč Janez od ustanovitve šole na Goričici 1864 do 20. maja 1881, župan Janežič Matej od 20. maja 1881 do 27. febr. 1905, župnik Bernik Franc od 27. febr. 1905 do 10. dec, 1921, župan Skok Anton od 10. dec. 1921 do sedaj.
Člani prvega krajnega šolskega sveta v Domžalah so bili poleg nadžupnika Janeza Zorca še: PEeifei Franc, učitelj, Fierin Andrej, Stob, Cerar Andrej, Sp. Domžale, Narobe Luka, Sp. Domžale, Juvan Jožef, Stob, Cerar Jernej, Št uda, Žendar Janez, Štajner Jožef.
7. dec. 1876 so bili izvoljeni: Janežič Matej, Cerar Andrej, Zoreč Janez, Pfeifer Franc, Dečman Franc, Stob,
Flerin Andrej, Kuralt Janez, Cerar Anton, Sp. Domžale in Markužič Janez, Stob.
11,	dec. 1882 so bili izvoljeni: Janežič Matej, Markužič Janez, Zoreč Janez, Pfeifer Franc, Juvan Janez, Zg. Domžale, Habjan Franc, Stob, Flerin Andrej, Šteb« Franc, Depaljavas.
24. dec. 1889 so bili izvoljeni: Janežič Matej, Kurah Janez, Habjan Valentin, Habjan Franc, Zoreč Janez, Pfeifer Franc, Cerar Franc, Dime Janez.
Pri nadaljnib volitvah so bili nanovo izvoljeni še: Nemec Alojz, Zg. Domžale, Ogrinec Janez, Zg. Domžale, Miiller Anton, Stob, Maček Andrej, Zg. Domžale Flerin Franc, Zg. Domžale, Kuhar Franc, Zg, Domžale
12,	okt. 1905 so bili izvoljen i: Janežič Matej, Nemec Alojz, nadžupnik v Mengšu, Kušar Franc, beneficijai Bernik Franc, nadtičit. Engelman Kristijan, Kuhar Franc Habjan Franc, Dime Janez.
27. sepf. 1912 so bili izvoljeni: Janežič Matej Bernik Franc, nadučitelj Odlasek Josip, Končan Franc Flerin Karol, Dime Janez, Kuralt Ivan, Raline Franc
Ko je bil 15. aprila 1919 občinski odbor v Dom Žalah, iz katerega srede so bili vzeti in izvoljeni član krajnega šolskega s veta, razpuščen, so 1, maja istegi leta prostovoljno odstopili člani krajnega šolskega sveti v Domžalah: predsednik Janežič Matej, župnik Bernit Franc, depaljski župan Dime Janez, Končan Franc, Flerin Karol, Raline Franc.
S tem so hoteli doseči, da se takoj izvoli krajni šolski svet, kateri bi užival zaupanje vlade.
Okrajni šolski svet v Kamniku je pa z dopisom z dne 31, V, 19 naznanil, .da se odstop članov kraj-
nega šolskega sveta v Domžalah ne odobri, ker oprav-Ijajo izvoljeni člani svojo službo tudi še, ko je pretekla doba, za katero so bili izvoljeni, dokler se ne sestavi novi krajni šolski svet, za kar pa višji šolski svet še ni dal odredbe."
6. novembra 1921 so bile po dolgih vojnih letih - - prvič v novi državi — zopet volitve y krajni šolski svet. Volila sta skupno občinski odbor domžalski in depaijski. Kot pri občinskih volitvah, sta si tudi pri teh stali nasproti dve stranki. Ker so vsi občinski odborniki Depaljevasi volili SLS, so bili z 10 glasovi veČine (21 proti 11 glasovom) izvoljeni kandidati SLS: Cerar Franc, Adamič Josip, Flerin Karol, Rahne Franc in depaijski župan Dime Janez.
Župan Skok Anton je bil nato imenovan krajnim šolskim nadzornikom,
Člani k raj nega šolskega sveta so torej bili od tedaj: Cerar Franc, predsednik, Adamič Josip, njegov na mestnik, Skok Anton, krajni šolski nadzornik, Flerin Karol, Rahne Franc, Dime Janez, nadučitelj Odlasek Josip, župnik Bernik Franc.
3. Učiteljstvo. aj Voditelji Šole,
Prvi vodja šole v Domžalah, zajedno sploh prvi tukajšnji učitelj je bil Franc Pfeifer (1864—1904).
Rojen je bil 8. novembra 1843 v Čirčičah pri Kranju. Kot nadomestni učitelj je služboval najprej v Šmartnem pri Kranju. Z odlokom z dne 11. nov. 1864 št. 1583/327 ga je pa knezoškofijski konzistorij v Ljub-
Ijani imenoval učiteljem na novoustanovljeni ljudski še na Goričici.
Celih 40 let je vodil Solo v Domžalah, 32 let je bil tudi organist in pevovodja na Goričici, 4 leta je bil kapelnik domžalski godbi, katero je on ustanovil.
Začetkom šolskega leta 1904/5 je stopil v pokoj, katerega je pa le prav malo časa mogel uživati. Lotila se ga je vodenica. 6. marca 1905 je po hudem trpljenju, katero je vdano prenašal, prav lepe smrti umrl. Pokopan je bil ravno na Pepelnico pop. z izredno slovesnostjo. Šolska mladina, požarna bramba, občinski odbor, krajni šolski svet, domžalska godba, 24 učiteljev in učiteljic, 4 duhovniki in obilno ljudstva ga je spremilo k zadnjemu počitku. Bil je oženjen, oče 5 prav dobrih, še živih otrok.
Drugi nadučitelj v Domžalah je bil Kristijan Engelmann (1904-1911).
Rojen je bil 24. decembra 1843 v Kranju, Učiteljsko pripravnico je dovršil v Ljubljani in pričel službovati 1. novembra 1866 kot začasni podučitelj v Ribnici. Potem je bil posebno v Starem trgu ob Kulpi, v Draga-tušu in naj dalje kot voditelj 6 raz red nice v Dobrepoljah.
V Domžalah je bil nastavljen z dekretom z dne 30. jan. 1905. Službo je nastopil 19. avg. 1905. 10. Sept. 1906 je tu slavil 40 letnico svojega učiteljskega delovanja, Na lastno prošnjo je bil vpokojen z dekretom z dne 24. junija 1911. Preselil se je v Ljubljano, kjer je po daljšem bolehanju umri 27. febr. 1921, Zapustil je vdovo in dva sina. Najmlajši, učitelj na šoli sv, Ciršb. in Metoda v Trstu, se je pred njim preselil v večnost.
Tretji — sedanji — nadučifelj v Domžalah je Josip Odlasek (od 1911 dalje).
Rojen je bil 14. aprila 1883 v Braunau na Zgornjem Avstrijskem, kamor je bil njegov oče, železniški uradnik v Št. Vidu nad Ljubljano, službeno — „tekom 24 ur* — prestavljen za kazen, ker je pri otvoritvi šentviške Čitalnice imel slavnostni govor.
Služboval je 2 leti v PolŠniku, 2 leti v Mokronogu, 4 leta v Dobrepoljah.
Z dekretom t dne 20. febr. 1912 je bil imenovan nadučiteljem na 4razrednici v Domžalah. Službo je nastopil 1. aprila istega leta.
b) Deflnittvno učiteljstvo.
Sledeče učiteljice in učitelji so bili doslej v Domžalah stalno nameščeni:
Šerc Marija, rojena v Ljubljani 24, maja 1860, Najprej je službovala v Dobu 2 leti, potem pa v Dom Žalah od 7. nov. 1888 do 31. avg. 1898. Izredno je bila priljubljena. Ljudstvo se je še vedno s hvaležnostjo spominja. Iz Domžal se je preselila v Ljubljano, na mestno šolo pri sv. Jakobu, kjer še sedaj uspešno deluje.
Jamšek Marijana je bila rojena v Ljubljani L febr, 1867. V Domžalah je službovala od 28. novembra 1889 do 6. julija 1906. Stopila je v pokoj in seje poročila z zasebnikom Žanom Tauzher.
Friedrich Terezija je bila rojena v Ljubljani 12. okt. 1864. V Domžalah je službovala od 29, oktobra 1898 do 6. julija 1906, a je bila zadnja leta vsled bolehnosti na dopustu.
Bole Z i ii k a je bila rojena 14, oktobra 1878 na Lazih pri Planini. Službovala je 4 leta na Vrabčah in
3	leta na Vrh polji pri Vipavi. Z 28, avg. 1906 je bila nastavljena v Domžalah, kjer že 17 let vneto in požrtvovalno deluje. VečkTat že, posebno ob najtežji šolski dobi — za časa svetovne vojne — je bilo njej poverjeno tudi začasno vodstvo domžalske šole.
TavčaT Gizela je bila rojena 1. majnika 1878 v Krškem. Službovala je 1 leto v Št. Jerneju, 2 leti v Metliki in od 16, sept. 1911 dalje v Domžalah.
Je retina Karol, rojen 21. oktobra 1889 v Ljubljani, je služboval 3 leta na tretji mestni šoli v Ljubljani. S Šolskim letom 1914/15 je bil nastavljen v Domžalah, a službe ni mogel nastopiti, ampak je moral vstopiti k vojakom. Od 31. avg, 1914 do 13. febr, 1918 je bil v ujetništvu v Sibiriji in Ukrajini. Odkar je prišel iz ujetništva, deluje kot učitelj v Domžalah,
Stenovec Ivan se je rodil 10, marca 1892 v Smledniku. Kot učitelj je deloval 2 leti pri Sv. Vidu nad Cirknico, 7 let v Žireh in od 16. sept. 1920 dalje v Domžalah.
Šibovc Marija, rojena 7. julija 1880 na Reki, je službovala kot suplentinja na Štajerskem, 7 let pri Uršulinkah v Ljubljani, 4 leta v Podlipi pri Vrhniki,
4	lela v Kopanju in v Domžalah od 16, sept. 1920 dalje.
c) Provizoriino učlteljstvo.
Za časa obolelosti ali vojskine odsotnosti so na-domestovale stalno nameščene učiteljske moči sledeče začasno nameščene:
Jekovec Marija	od	9. sept,	1905	do	15. julija 1906	
Belič Ana	*	9- ,	1905	N	15. n	1906
Blazmk Erna	i*	9. okt.	1908	»	15. ,	1909
MediČ Marija	D	15, sept,	1910	*	15. ,	1911
Vadnal Ana	n	5. maja	1911		15. ,	1911
Ko m an Maks	M	6. sept.	1911	do	30. okt.	1913,
se je preselil kot nadučitelj v Stranje, kjer še sedaj uspešno deluje.
Vencajz Slavica od 5. nov. 1913	do 15. julija 1914
Košiša Katarina „ 22, maja 1914	„ 15. „ 1914
Kersnik Veia , 27. okt. 1915	. 12. , 1920 v
težkih letih svetovne vojne.
Lazar Anica od 16. febr. 1920	„ 15« , 1920
Ušeničnik Mara . 16. sept. 1921	, sedaj.
Seljak Ljudmila „ 16. sept. 1921	„
Janezi Č Barica , 17. okt. 1921	do sedaj kot učiteljica
za srbohrvaščino.
Hiti Marija od 17. sept. 1921	. „ „
za ženska ročna dela.
Bras Emilija od 12. febr. 1923	do 1. majnika 1923.
VII.
Društva.
1. Katoliško izobraževalno in podporno društvo.
ajnikaI897 je bilo ustanovljeno .Krščansko delavsko po dp orn o dru št v o v Dom ! žalah." Predsednik je bil beneficijat Jakob Strupi, podpredsednik Prane Cerar, tajnik Valentin Maček, bla gajnik Josip Jezernik. Imelo je lep namen. Ker pa j t po svojih pravilih vzprejemalo le moške člane, v Dom žalah pa je med tovarniškim delavstvom posebno veliko žensk, za katere v njem ni bilo preskrbljeno, se kar ni moglo prav razviti. V šestem letu svojega obstanka jt imelo še samo 26 članov, ki so v slučaju boleznt dobivali 2 K celokupne podpore.
Zato se je to društvo 3. jan. 1904 na svojem VI. rednem občnem zboru spremenilo v .Katoliško izobraževalno in podporno društvo v Domžalah* in sklenilo, da vzprejema kot redne in podpora; ude ne samo moške, ampak tudi ženske.
Za namen si je stavilo v §2. pravil: ,,a) zakonitim potom zabratijevati bolj in bolj se razširjajoča
revščino delavskega stanu; b) po svojih močeh skrbeti udom za varstvo in za zboljšanje njihovega gmotnega in duševnega stanja; c) pospeševati vsestransko izobrazbo svojih udov; d) napeljevati svoje ude k varčnem it in treznemu življenju."
Glede podpore bolnim članom je na svojem L občnem zboru 7. febr. 1904 sklenilo, „da se za manj kot 7 dni bolezni podpora ne daje. Kdor je bolan 7 dni in več, dobi dnevno podporo za vseh 7 dni nazaj. Za več kot 30 dni bolezni skupaj se dnevna podpora ne daje. Stroški za bolnike enega leta nikakor ne smejo presegati dohodkov tistega leta, oziroma preostanka od prej. Ako bi torej ud zbolel proti koncu leta in bt v blagajni ne bilo več denarja, on ne dobi dnevne podpore tudi ne glede na še tako gotove dohodke prihodnjega leta."
Na tej podlagi se je pa društvo prav izvrstno razvijalo. Koncem četrtega društvenega leta 1907 je Štelo 372 plačujočih udov in sicer: 97 mož, 40 fantov, S3 ženS in 130 deklet.
Tudi v letih svetovne vojne se je dobro ohranilo. Celo takrat, ko je bilo toliko mož in fantov na bojiščih, n. pr, koncem leta 1915, je štelo še vedno 270 plačujočih udov, namreč: 67 mož, 15 fantov, 84 ženi in 105 deklet.
Že lela 1904 si je ustanovilo dve Xebelici", za moški odsek 1, in za ženski odsek 1. Prihranki so se vsak mesec skupno na eno hranilno knjižico nalagali pri tukajšnji hranilnici, 31. dec. pa so se vsako leto vzdignili in s pripadajočimi obrestmi porazdelili na
prave hranilne knjižice posameznih vlagateljev in vlaga tel j ic.
S pomočjo teh Čebelic je prihranilo: 1904 86 ženskih, 21 moških udov skupno K 1.768-60
1905	77	15	n	n	„ 2.833 25
1906	70	14	n	9	„ 2.753-K
1907	78	15	it	*	p 4.974 92
190S	100	14	n	»	. 4.092'IS
1909	88	15	P	m	, 6.193-45
1910	92	22	tf	H	. 4.953 92
1911	92	24	»	9	„ 4.995-H)
1912	73	18		•	. 4.192-65
1913	64 .	19	n	n	, 3.477-97
1914	54	11	it	»	. 2.594*37
1915	35	14	Jt		, 1.611*83
1916	□0	20	if		, 2.927'63
1917	50	26	N	■	. 4.218-03
1918	74	32	0	»	„ 9,525'93
1919	64	36	D	*	„ 10^65'33
1920	36 .	26	n	»	. 13.994*53
1921	31 .	25	»	it	, 22.964 83
1922	22 ,	20		*	„ 14.869*—
Skupaj K 123.188-65 Bolniške podpore med bolne člane je razdelilo društvo v teh letih navzlic skozi vsa leta vedno istemu malenkostnemu vplačilu udov, mesečno po 40 vin., in navzlic temu, da je ravno vsled tega tudi dnevna podpora skozi vsa leta ostala ena krona — 15.444 kror!
In pri vsem tem je društvo vsako leto izkazab še preostanek v blagajni.
V društvu je od 1.1911 vpeljana „Sa m o po m oč", ki je štela okrog 200 udov. Vsak iz med njih je vplačal ob Novem letu naprej za 6 smrtnih slučajev, po 50 vin. od vsakega, skupno 3 K. Kedar je med letom kak dru-štvenik umrl, so dobili svojci njegovi od društva takoj izplačano okrog 100 K.
Društvo je priredilo doslej 65 predstav, od ka-terlh se jib je več ponovilo. Vprizorjene so bile poleg raznih šaljivih prizorov sledeče mešane igre: Divji lovec, Sveta Elizabeta, Tihotapci, Mlinar in njegova hči, Lum-pacij Vagabund, Revček Andrejček, Drzni zrakoplovec, Andrej Hofer, Turški križ, Tri sestre, Mater Dolorosa, Rokovnjači, Krivoprisežnik, Domen, Dimež, Mati svetega veselja, Miki ova Zala, Deseti brat, Mala pevka. Naša kri, V tem znamenju boš zmagal, Stari in mladi, Dekle z biseri, Na ogledih, Marijana, Na dan sodbe, Materin blagoslov, Ben H ur, Mati, Napoleonov oiicir, Umor v Florijanski ulici, Kovačev Študent in Ribičeva hči.
tgTe s samo ženskimi vlogami so bile vprizorjene sledeče: Lurška pastirica, Dve materi, Večna mladost in večna lepota, Zakleta soba v gostilni pri zlati goski, Vestalka, Na Marijinem Srcu, Kdo me bo pahnil s prestola, Nežka z Bleda, Ljudmila, Devica Orleanska, Junaške Blejke, Goslarica naše ljube Gospe, Skrivnostna zaroka, Ljubezen Marijinega otroka, Najdena hči, Božja dekla, pevski prizor .Pomlad*.
S samo moškimi vlogami so bile vprizorjene: Mlini pod zemljo, Sinovo maščevanje, Don Manuel, Na Betlehemskih poljanah, Satan, Očetova kletev, Zloba in zvestoba, V Betlehemu, Jurij Kozja k.
Pri vseh predstavah je redno nastopal tudi dru št veni pevski zbor, mešani, moški, ženski zbor, kakor je že bilo. Štel je ob svojem času, I. 1919 celč 71 članom in članic, 24 pevcev in 47 pevk (33 sopranov, 14 altov, 14 tenorjev, 10 basov).
Kmalu pa je Število zelo padlo, ker so prav izvrstne moči kar ena za drugo hitele v Ameriko. 04 tedaj je štel zbor redno okrog 40 pevcev in pevk.
Skupno je proizvajal, kakor je razvidno iz natisnjenih vabil k društvenim predstavam, 94 različni i zborov in sicer 68 mešanih, 17 moških in 9 ženski!, nekatere tudi s sprem Ije van jem klavirja.
Zastopani so bili sledeči skladatelji: A, Foe rs ter z 12 zbori, P. H. Sattner 9, Ferjančič 7, Aljaž 6, E. Adamič in Hr. Volarič 5, A. Nedved in Laharnar 4, Dr. K-movec, Gerbič in Premrl 3, Dr. Schwab, Fr. S. Vilha\ Klemenčič, Vod op i v ec in Hladni k po 2, Dr. pl. Zajec, Vinko Krek, D, Jenko, B. Ipavec, L. Hudo verni k, Ocvirl, Josip Sicherl in Ferdo Juvanec po 1.
Narodne pesmi so se izvajale v prireditvah Dr. Ki-movca, M. Hubada, Ferjančiča, Bajuka in Mibelčiča.
Predavanj je bilo — poleg mnogih fantovskih in dekliških večerov — 72 skupnih ob nedeljah popoldne.
Nastopili SO Sledeči predavatelji: zdravn k Dr. Ivan Zajec, Dr. Valentin Rožič, Dr. Aleš Ušeničnk, Dr. Miha Opeka, Luka Smolnikar, Dr. Evgen Lampe, Lt, Josip Gruden, Vekoslav Ravnikar, Franc Terseglav, Jos p Gostinčar, Dr. Leopold Lenard, Janez Kalan, Dr. lv;n Krek, Ivan Podlesnik, P. Kazimir Zakrajšeb, župan Anton Belec, Janko Kočevar, Anton Mr kun, Dr. P. Gvidon
Rant, nad uči tel j Josip Odlasek, učitelj Maks Ko m an, juris! Karol Flerin, sodnik Dr, Anton Avsec, bo go si ovca Ivan A h čin in Andrej Križ man, dijaki Franc Kovač, Franc Žargaj In Franc Lazar, župnik Franc Bernik.
Društvena knjižnica je pred vojno izvrstno poslovala. Imela je 452 vezanih knjig, ki so jih člani in članice prav pridno prebirali.
Prebralo se je leta 1904 — 43, 1905 — 1189, 1906— 1418, 1907 — 1802, 1908 — 2138, 1909 — 1632, 1910 — 1801, 1911 — 1307, 1912 — 929, 1913 — 737, 1914 — 664 knjig.
Skupno se je torej prebralo iz društvene knjižnice v teh letih — 13.660 knjig.
Vojna pa je društveno knjižnico skorej popolnoma razdejala. Že itak vsled dolgoletne obilne vpo-rabe zelo raztrgane knjige so prišle v roke slovenskim vojakom — ranjencem, nastanjenim v Društvenem domu, ki so knjig tako silno zaželeli. Društvo je rado ustreglo njihovim prošnjam v nadi, da bo po vojni z majhnimi stroški moglo kupiti novih knjig!
Pa je prišlo drugače. Vsled nečuvene draginje knjig se je knjižnica po vojni mogla le počasi opo-moči, Šele koncem 1. 1922 je štela zopet nad 300 knjig.
O prevažnem društvenem .odseku slam slikarske ga delavstva v Domžalah'" je govor pod številko „v varstvo slamnikarskega delavstva".
Društvo si je oskrbelo leta 1907 pri Ani Hofbauer v Ljubljani prav lepo d r u š t v e n o zastavo, ki je stala 1050 kron.
28. aprila istega leta jo je kanonik Ivan Sušni k iz Ljubljane slovesno blagoslovil.
Glavna misel društva pa je bila že od počeli obrnjena na to, kako 6m preje priti do primernih -društvenih prostorov.
Sprva so se namreč predavanja, občni zbori h vsa druga podobna zborovanja vršila v župnišču, predstave pa v veliki leseni delavnici tesarskega mojstra Franca Ravnikar-ja (sedanji shrambi Strojne zadrugei.
Najpotrebneje je bilo torej, da si je društvo postavilo svoj
Društveni dom v Domžalah.
Načrte zanj je napravil tesarski mojster Franc Ravnikar. Komisijski ogled se je vršil 4. in 11. majnika 1909. Takoj potem se je že pričelo z delom ped vodstvom zidarskega mojstra Mateja Hočevarja iz Trzina. Delalo se je prav do pozne jeseni. Stavba je prišla pod streho. 14. marcija 1910 so zidarji že zopet bili na delu.
28. avgusta 1910 — na nedeljo — je bil Dom slovesno blagoslovljen.
Na predvečer in potem v soboto ponoči je cd o noč strašno deževalo. Kar lilo je kot iz škafa.
Nedelja pa je bila krasen dan.
Blagoslovljena se je udeležilo 310 Orlov v kTO i h pod poveljstvom Zvezinega načelnika Vojteha Jelcč-nika, 12 društvenih zastav, do 5000 ljudi od blizu in daleč.
Ob Vi dop. je bil slovesen sprejem gostov piea Domom. Raz balkon so jih pozdravili; župan domžalski
Matej Janežič, depaijski Janez Dime, župnik, predsednik Orlov Anton MtSller, podpredsednica društva Kati Jan-čigaj.
Ob 9, je bila v cerkvi slavnostna pridiga in sv. maša, kar je oboje imel g.prelat generalvikar Janez Flis.
Po cerkvenem opravilu je bila ob '/211- slovesnost pred Domom:
Domžalska godba je zaigrala „Naprej zastave Slave", raz balkon sta govorila oba poslanca okraja deželni poslanec dekan Ivan Lavrenčič in državni poslanec Dr. Janez Krek, društveni pevski zbor je zapel s spremljevanjem godbe Gglasni „Ave Maria" iz Foe r ste rj eve opere „ Gorenj ski slavček", gospod prelat Janez Flis je ob Številni asistenci izvršil blagoslov Doma, na kar je še godba zaigrala cesarsko himno.
Sledil je korpoTativni obhod vseh društev po Domžalah.
Ob '/j 1. je bilo kosilo po raznih gostilnah, ob 2. pa vaja Orlov.
Ob 3. so bile slovesne pete litanije.
Ob 4. pa je bila na velikem Mullerjevem travniku pod cerkvijo, kjer je bilo prirejeno telovadišče. Šotor za godbo, tribune in klopi, javna telovadba pod vodstvom načelnika Zveze Vojteha Jeločnika.
Krasno je uspela.
Ob Vs 6. zv. je bila na društvenem vrtu velika ljudska veselica. Igrala je domžalska godba in nastopali so razni pevski zbori: kamniški, moravški, mengeški, bomški in domači. SreČolov, juks-bazar, šaljiva pošta, vse je bilo prav pridno na delu. Požrtvovalno
13*
so stregle vrle domače društvenice, ki so že prej celt dni se trudile, da so ves Dom z venci okrasile, Ob Vi 9. zvečer je zažarel Dom v bajni razsvetljavi neštetih lampijonov. Rakete so švigale v zrak, topiči so pokali, kot že piej cel dan,
Najmanjšega izzivanja, nobenega nereda ni bilo!
Stroški pri zidanju Društvenega doma so biii sledeči: Načrti in tesarsko delo: K 24.683*92, zidarsko delo K 22.295*19, cement in traverze K 10.447-2?, opeka za zid in tlak K 9044*30, strešna opeka K 1481'6-, apno K 2481*30, kamnoseško delo K 3279 98, kamei za temelj K 1752*—, kiparsko delo K 5455*60, mizarska delo K 5741*—, ključavničarsko delo K 4900*—, kk-parsko delo K 5579 48, slikarsko in pleskarsko delo K 2669-41, steklarsko delo K 1205*20, ksilolit-tlak K 1152-38, peči in cementne cevi K 911*92, slikani odra, kulis, zastorjev K 1609'15, električna napeljava K 1234'93, stoli K 796 93, hišna oprava in med delom plačane obresti izposojenega denarja K 6765*84, vožne peska in opeke K 3195*03, parketni tlak K 620-43, vsakovrstni drugi manjši računi (razne vožnje, prepisi, ogledi, les za „gruStanje", orodje i. dr.) K 9155'OL
Skupno so znašali vsi stroški — K 126.457 ®.
Društvo seveda ni imelo za zidanje nič denarja. Ves denar se je izposodil pri domžalski posojilnici. Pozneje se je izposodilo pri hranilnici kmečkih obfin v Ljubljani na amortizacijo 40.000 K. L. 1922 se je pa še dolžni preostanek hranilnici kmečkih občin vrnil in ves dolg prenesel zopet na „hranilnico in posojilniro v Domžalah",
S plačevanjem dolga je šlo zelo težko I Saj je bilo potreba samo za obresti pri obeh posojilnicah in za amortizacijsko svoto pri h rani I ni ct kmečkih občin šteti vsako leto do 7000 K.
Kje jih dobiti v takratnih razmerah?!
Kaj čuda, da je bilo ljudstvo nezaupno, da so mnogi le čakali, kedaj bo prišel Dom — na prodaj?!
Do tega, hvala Bogu, ni prišlo! Vsako leto so bile plačane vse obresti in še kolikor toliko glavnice.
Izposodilo se je vsega denarja za Društveni dom do 31, dec, 1922:
1.1910 in 1911 — K 123.109-91; 1912 — K 3999-32; 1919 — K 3500'—; 1922 — K 12.977-28 za napravo varnostnih oken in vrat, skupno K 143.586 51.
glavnice
	Plačalo se		je:			
1911	K	4691-43	obresti	in	K	159-22
1912	■	6528-93	it	*	n	1.089-35
1913	*	7093-30	4	«	H	1.016-38
1914	■	7044-35	H	n	n	1.077-43
1915	9	6960-06	II	»	w	1.672*56
1916	a	6865-90		»	»	1.310-84
1917	*	6673-38	*	*	■	940-37
1818	•	6672 57	•		It	1.117-25
1919	*	5241.66	*	M	1»	1.341-31
1920	*	5658 89	ff	*	■	5.978*59
1921	»	5324 82	9	9	n	7.644-13
1922	■	5224 20	■	»	M	16.881-53
Skupaj K 73.979-49 obresti in K 40.228 96 glavnice.
31. dec. 1922 je bilo torej na Društvenem domu še dolga K 103.357-55.
Vrednost stavbe pa je cenila davčna oblast tedaj na — 1,500.000 KI Strokovnjaki pa so izrekli, da bi letos, 1923, tudi za 10 milijonov kron ne mogli postaviti take stavbe!
Dr. Krek je rekel na dan blagoslovijenja, da je domžalski Dom »pušelc* vseh društvenih domov, [n kakšne slovesnosti so se v tem Domu že vršile! O nekaterih izmed njih je bil že govor v tej knjigi. Tu navedimo obširneje posebno velepomembno zborovanje slovenskega katoliškega dijaštval
26. in 27. avg. 1911 je imela .Slovenska Dijaška zveia* v Domu svoj občni zbor, katoliški abiturijenti pa svoj sestanek,
Nad 30 katoliških visokošolcev, članov akade-mičnih društev .Danice", .Zarje" in »Dana", do 50 katoliških abiturijentov in do 70 drugih dijakov, skupne do 150 zastopnikov nadebudne, navdušenja in idealom polne mladine se je zbralo v soboto dopoldne v Društvenem domu. Cel dan so imeli zborovanja. Popoldne ob 7a 5. je počastil dijaštvo s svojim obiskom gospoč knezoškof Dr. Anton B. Jeglič. Zvečer je bil \ dvorani pod vodstvom Dr. Česnika slavnostni komer z Govor se je vrstil za govorom, vmes pa je društven; orkester prav pridno sviral. Drugi dan. v nedeljo dop. ob 9. je dijaštvo v spremstvu domžalske godbe, Orlov, izobraž. društva z zastavo po pozdravih domžalskega in depaljskega župana, predsednika Orlov, podpredsednice izobraž, društva in župnika odkorakalo v cerke* k službi božji. Pridigo in sv. mašo je imel član „Zarje\ pisatelj Izidor Cankar, Krasno so peli dijaki Ned-
vedovo maao »K Tebi srca!* Nato se je vršilo v dvorani ob navzočnosti Orlov in izobraž. društva pod predsedstvom Viktorja Mašiča zborovanje kat. ab i turi j en to v, katero sta počastila tudi deželni odbornik Dr. Pegan in predsednik Orlovske Zveze Dr, Lovro Pogačnik, Govorili so: abiturijent Fabijan o apologetiki in dijaštvu, abiturijent iz Maribora o socijalnem delu dijaštva, abiturijent Jovan pa o moderni slovenski glasbi. Popoldne so abiturijenti v pri z o ril i Medvedovo igro „Za pravdo in srce". Potem pa se je na društvenem vrtu vršila veselica s petjem in godbo. Navzočih je bilo samih duhovnikov in bogoslovcev do 40, drugega občinstva pa od blizu in daleč toliko, da se je vse tTlo. Ob pol 10. zvečer je bii skupen odhod dijaštva z godbo na kolodvor.
V tem Domu sla se vršila doslej že tudi dva osemtedenska celodnevna gospodinjska tečaja.
Prvi se je vršil za članice društva od 3. junija do 31. julija 1912. Priredil gaje deželni odbor v Ljubljani, Voditeljica tečaja je bila učiteljica M ink a Odi ase k. Podučevali so še: gospica Mimi Cesar šivanje, sadjarski nadzornik Humek, okrožni zdravnik Dr. Hočevar in živinorejski inštruktor Krištof. Tečaja se je udeleževalo 24 deklet. Zaključek je bil z javno skušnjo, ki je trajala nad 3 ure. Prav dobro je uspela, V dvorani pa so bila istočasno razstavljena dela — nad 300 kosov — ki so jih gojenke same v dobi tečaja izgotovile.
Drugi tečaj se je vršil od 30. aprila do 7. julija 1923 pod vodstvom učiteljic Helene Černein
Francke Sušni k. Udeleževalo se ga je 19 deklet. Učile so se kuhati, šivati, pa tudi vsega drugega, kar mora dobra gospodinja znati. Okrožni zdravnik Dr. Hočevar jim je predaval o skrbi za zdravje. Tudi ta tečaj se je izvrstno obnesel,
Tudi sicer se je večkrat vršil v Domu poduk, kakršen je bil ravno potreben.
Dekleta članice društva, ki so hodile slamnike šivat na Dunaj in v druga svetovna mesta, je učiteljica Zinka Bole podučevala leta 1912 in 1913 v zimskih mesecih po en večer na teden v nemščini, fante pa nadučitelj Josip Odlasek. Učiteljica Marija Šib ovc je po zimi leta 1920/21 podučevala društvenice po en večer na teden v šivanju. Vsi so podučevali brezplačno.
Odbor društva je bil na prvem občnem zboru 7. febr. 1904 izvoljen sledeči: beneficijaf Franc Bernik predsednik in tajnik, Andrej Jančigaj podpredsednik, Franja Pečnik, podpredsednica, Franc Končan blagajnik, Manica Šmon blagajničarka, Peter CeTar, Karol Flerin, Janez Dime, Jakob Grčar, Miha Kavka, odbor niki, Franja Maček, Valentina Habjan, Marija Kvas, Marija Dime, Franja Beno,
Pozneje so bili v teku let izvoljeni še: podpredsednik Anton Muller, Sp. Domžale 59, podpredsednice: Kati Ravnikar, Helena Cerar, Franja Mtiller, Stob 37, blagajnik Franc Končan ml„ odbornice: Marjeta Remc, Marija Markužič, Valentina Kos i m i k, Antonija Končan, Anica Ahčin, Marijana Cerar, Ivana Pavli.
2. Orlovska organizacija,
28. novembra 1909 se je ustanovil kot odsek kat. izobraž. in podp. društva »Orel v Domžalah."
Predsednikom je bil izvoljen Anton Miiller ml., načelnikom pa učitelj Franc Kuhar.
Takoj je pristopilo odseku do 30 mladeničev. Telovadili so spočetka v prostorih sedanje Strojne zadruge, pozneje pa v dvorani Društvenega doma,
Leta 1910 je postal predsednik Janez Kovač, načelnik pa Franc Mlakar.
Odsek je pridno deloval do svetovne vojne. Takrat je moral delovanje ukiniti, ker so skorej prav vsi člani vstopili k vojakom, telovadnica pa — Društveni dom — je postala vojaška bolnica.
Znova je pričel delovati odsek 26. avg, 1919. Predsednikom je bil zopet izvoljen Janez Kovač, načelnikom pa Franc Končan in pozneje Peter Cerar. Telovadbo je imel redno po dvakrat na teden. Fantovskih večerov s primernimi p od učni m i predavanji je bilo od 20—30 na leto,
»Orel* se je skozi vsa leta pridno udeleževal orlovskih, narodnih in tudi cerkvenih slovesnosti doma in drugod in se je vneto trudil za telovadbo, izobrazbo in vsesplošni napredek,
8. septembra 1919 je bil ustanovljen otliški krožek .Orlica v Domžalah."
Načelnica in predsednica je bila Antonija Končan, pozneje pa predsednica Franja Zajec in načelnica Ela Hrovat in potem Anica Končan.
Krožku je pristopilo takoj 33 članic, Imele so redno vsak teden po enkrat telovadbo in letno do 20 dekliških večerov s primernim podukom.
13. novembra 1919 je bil kot izpopolnitev celokupne orlovske organizacije v fari ustanovljen še šolski orlovski naraščaj, kateremu se je priglasilo takoj 110 članov in Šolske orliške gojenke, katerih se je prijavilo takoj 70, pozneje pa še obrtni naraščaj za dečke od 14.—16. leta, tudi z nad 30 Člani. Ker pa vsa ta velika množica posebno pri javnih prireditvah v dvorani ni mogla nastopiti, se je seveda število kmalu skrčilo.
Celokupna orlovska organizacija je priredila tri izvrstno uspele akademije in dve javni veliki telovadbi v Domžalah,
Orli in Orlice so pridno sodelovali pri društvenem petju in društvenih predstavah.
Vselej, kedar je šlo za kaj lepega in koristnega, so takoj z veseljem in navdušenjem stopili na plan.
Koncem leta 1922 je štela orlovska organizacija: 34 Orlov, 32 Orlic, 38 narašča jni ko v, 36 gojenk in 14 članov obrtnega naraščaja.
3. Domžalska godba.
10. jan. 1886 je prvikrat javno nastopila domžalska godba pod vodstvom Franca Pfeiferja, ki jo je eno leto poprej — leta 1885 — ustanovil in začel učiti. Štela je takrat 10 godcev. Bili so to: bratje Martin, Jakob in Josip Flis, Anton Mliller, Franc Zajec,
Anton Zajec, Karol Flerin, Josip Jezemik, Josip TOnig in Gašper Juvan.
Tirolci so že par let poprej imeli v Domžalah svojo godbo, 6—10 godcev, ki jih je vodil Jurij Kroll.
In prav to je bil povod, da so se tudi domačini razvneli in pričeli s svojo godbo, ki je bila sploh prva podeželska godba na Kranjskem.
Nadučitelj Pfeifer jo je podučeval do leta 1889. Za njim je bil kapelnik Janez Hace iz Kamnika do l 1892, Karol Pitsch iz Šlezije do l 1895, potem pa sami domačini: Josip Flis do l. 1898, Jakob Flis do 1.1903, Ivan Pavlin do 1. 1908, Franc Šme do 1.1913, Ivan Cerar do I. 1918, Vinko Riedl do sedaj.
Vaje je imela godba najprej v nekdanjem beneficija-tovem stolpu na Goričici, od leta 1888 pa v nstari šoli."
Sodelovala je pri vseh večjih prireditvah v Domžalah, svetnih in cerkvenih, kakor je tudi iz te knjige razvidno.
Z uspehom in priznanjem pa je nastopala tudi drugod, v Ljubljani in po premnogih krajih širom cele domovine.
18, junija 1911 je prav slovesno obhajala 251et-nico svojega obstoja.
In sedaj deluje Že — 38. leto! In je še vedno mladostno čila in krepko napreduje.
Sedaj šteje 28 godcev.
4. Prostovoljno gasilno društvo Domžale.
Slamnikarski tovarnar Franc Harack, dvorni založnik na Dunaju, ki je imel svojo tovarno slamnikov
v Zg, Domžalah h. št. 17, je podaril leta 1872 prvo brizgal no slamnikarskemu tovarnarju v Z g, Domžalah 29, Janezu Riedl-u.
Pri njem je bila ta brizgalna shranjena, da so jo v slučaju potrebe rabili.
Leta 1389 pa se je ustanovila v Domžalah požarna bramba, posebno po prizadevanju tovarnarja Janeza Riedla, ki je brizgaluo takoj njej prepustil.
Načelnik ji je bil župan Matej Janežič.
Leta 1911 si je postavila prav lep Gasilni Dom v Sp. Domžalah, h. št. 60. 24. sept. istega leta je bil prav slovesno blagoslovljen. Pred Gasilnim domom je bil postavljen krasno ozaljšan altar s kipom sv. Flori-jana, zraven pa prižnica. Gasilna društva so prihitela od blizu in daleč, tembolj, ker je gasilno društvo v Domžalah ta dan slavilo tudi 30 letnico svojega obstanka.
Župan Janežič je v imenu občine pozdravil navzoče, Franc Tičar iz Sp. Domžal b, št 3 pa v imenu gasilcev.
Župnik Franc Bernik je imel nato slavnosti primeren cerkven govor. Nato je blagoslovil Dom. S posebnim dovoljenjem knezoškofijsk, ordinarijata je potem kar na prostem opravil sv. mašo, pri kateri je igrala domžalska godba. Sledila je defiladja gasilcev, popoldne pa občni zbor gasilske zveze za kamniški okraj v Gasilnem domu in veselica.
Letos, 1923, si je društvo oskrbelo novo motorno brizgalno, ki je stala z vsem skupaj do 400.000 K. 3. junija t, 1. jo je župnik Franc Bernik ob
navzočnosti številnih gasilnih društev in drugega občinstva pred Gasilnim domom slovesno blagoslovil.
Vsled obilnih požarov v kraju je društvo izredno velikokrat moralo nastopiti. Pa tudi v okolici je rado pomagalo, kedarkoli je bila potreba.
Društvo Šteje sedaj 114 članov. Načelnik je Franc Januš.
V vseh letih od svoje ustanovitve je društvo rado nastopalo tudi pri raznih slovesnostih, narodnih in cerkvenih in njihovemu sijaju prav veliko pripomoglo.
Posebno je imelo v časti svojega patrona, sv. FIo-rijana. Njemu na čast se je redno skorej vsako leto na Florijanovo nedeljo udeležilo korporativno službe božje na Goričici.
3. j unija 1923 — ob slovesnosti blagoslovljenja motorne brizgaIne — je društvo slovesno izročilo 3 svojim članom častne diplome za 40 letno z ve sto čl anst vo, namreč: JakobuŠme, Zgornje Domžale 67, Francu Mazovec, Zg, Domžale 4, in Alojzu Šme, Zgornje Domžale 12.
5. Prostovoljno gasilno društvo Stob.
L. 1906 se je poleg dotedanjega gasilnega društva v Domžalah ustanovilo posebno gasilno društvo v Stobu. Oskrbelo st je takoj svojo lastno novo brizgal no. Načelnik je bil Rudolf Mayer.
Od tedaj sta v župniji Domžale dve gasilni društvi, ki obe prav živahno delujeta.
Novoustanovljeno društvo si je še isto leto postavilo lep „Gasilni dom" tik ob zanimivem stobovskem Bjezeru" Stobovščaku.
Blagoslovljen je Doma in brizgalne je s primernim nagovorom izvršil 12. avg. 1906 domači beneficijat Franc Bernik ob navzočnosti nad 200 ognjegascev. Po blagoslovu je tajnik Zveze gasilnih društev nadučitej Trošt v prav lepih besedah pojasnit pomen in korist gasilnih društev. Nato so vsa društva ob zvokih domžalske godbe defilirala in se zbrala pri gasilski veselici na vrlu Antona Miillerja.
Leta 1923 je Štelo društvo 42 članov.
Načelnik je bil Josip Jezemik.
Tudi to društvo je bilo vsikdar takoj na mestu, kedar je bilo v domači fari in v okolici treba hiteti bližnjemu na pomoč. Sodelovalo pa je tudi ono rado pri raznih narodnih in cerkvenih slavnostih v fari.
6. Sokolsko društvo v Domžalah.
Ustanovljeno je bilo 26. dec, 1906,
Prvi starosta je bil Andrej Slokar,
Leta 1911 si je društvo postavilo prav lep „So-kolski dom" s prostorno telovadnico oziroma dvorano za razne društvene predstave in veselice. Načrt zanj je naredil tesarski mojster Franc Ravnikar. Stal je nad 70.000 kron. 6. avg. 1911 je bil slovesno otvorjen.
Leta 1923 je Štelo društvo v fari in bližnji okolici telovadcev in netelovadcev: 54 Sokolov, 43 Sokolic,
16 udov Šolskega deškega, 21 udov šolskega dekliškega in 7 udov obrtnega naraščaja,
Starosta je bil Tomo Pet rov ec, nadučitelj v Jaršah.
Društvo je imelo 3 odseke: v Moravčah, Lukovid in Dobu s skupno 187 člani in članicami.
7. Prvo kranjsko veteransko društvo v Domžalah,
Ustanovil ga je leta 1875 slamnikarski tovarnar v Zgornjih Domžalah, h, št. 29, Janez Riedl, ki mu je bil tudi prvi načelnik. Za njim je bil načelnik župan Matej Janežič.
Kmalu po ustanovitvi si je društvo oskrbelo zastavo.
Štelo je nad 80 članov.
Po prevratu L 1918 se je društvo razdružilo. Zastava je prišla v deželni muzej v Ljubljani, premoženje pa se je razdelilo med invalide.
8. Podružnica „Slovenske Straže" v Domžalah.
Ustanovljena je bila 26. junija 1910.
Ta dan je imel župnik Franc Bemik v Društvenem domu predavanje o slovenski narodnosti, kako dragocena nam mora biti v smislu sv. slovanskih bla-govestnikov Cirila in Metoda in po navodilih nepozabnega škofa Martina Slomšek-a. Povedal je, da se bo ravno v teh dneh ustanovilo po naši kranjski deželi
nad 100 podružnic „Slovenske Straže", katere prelep namen je, čuvati slovenskemu ljudstvu njegov biser — slovensko narodnost.
Odbor je bil izvoljen sledeči: učitelj Franc Kuhar, predsednik, Franc Be mik, tajnik, Franc Končan, blagajnik, Manica Šmon.
Pozneje sta bila izvoljena: predsednik Anton Miijler, Sp. Domžale 59, tajnik nadučitelj Josip Odlasek.
Članov je pristopilo takoj 156.
Nabirali so se denarni prispevki, ki so se pošiljali vodstvu ^Slovenske Straže" v Ljubljani.
V vojnem času je podružnica prenehala.
9. Prosvetna knjižnica v Domžalah.
8. sept, 1904 je ustanovilo takratno dijaštvo v Domžalah potovalno prosvetno knjižnico.
Namen knjižnice je bil s širjenjem slovenskih knjig napeljevali ljudi k branju in s tem k vedno večji izobrazbi.
Med ustanovitelji knjižnice so bili posebno: Avgust Trojanšek, Franc Breceijnik, Ivan Kralj, Ivan Kecelj.
Knjižničar je bil Anton Juvan, Zg. Domžale, h. št. 35, kjer je bila knjižnica prvi čas nastanjena. Umrl je 14. aprila 1910.
Ko so omenjeni dijaki svoje študije dovršili in šli v razne službe, je knjižnica prenehala.
VIN.
Zadruge.
1. Hranilnica In posojilnica v Domžalah.
T^iloslovati je pričela l.jan, 1898.
Člani prvega načelstva, torej ustanovitelji njeni, so bili: Maček Andrej, načelnik, Končan Franc, Cerar Franc, Jezernik Josip, Miiller Anton, Habjan Janez, odborniki, beneficijat Strupi Jakob, računski pregledovalec.
Načelniki so ji bili: Maček Andrej (1898), Cerar Franc (1899—1901), Sirupi Jakob (1902 do 14. sept. 1903), Bernik Franc (od 19. sept. 1903 dalje).
Tajnika sta bila: Končan Franc (1898 do svoje smrti dne 12, febr, 1921), Končan Franc, njegov sin (od 19. febr. 1921 dalje).
Največ časa je bil odbornik, zajedno tudi blagajnik Habjan Janez (1898 do svoje smrti dne 16. nov. 1922).
Odborniki so še bili: JanČigaj Andrej, Cerar Peter, Žle Janez, PeČnik Franc, Grča r Jakob, Bertoncelj Pavel, Sicherl Ivan, Zajec Kami in Juvan Gašper.
Računski pregledovalec je bil Dime Janez (od 1902 dalje).
Razvoj hranilnice najbolje kažejo sledeče številke:
14

	Članov	Sprspamkov	Izdatka*	Prpmeta	Hranilne vloge	
Isto					Vloženo Vzdignjeni	
		K	K	K	K	K
1898	B7	GS.327*12	68.236-70	136.563-82	31.667-04	15.154'-
1893	107	39.516-46	38.91702	73.43348	17.629 -	11.113-31
1900						
1901	150	33.693.74	32.023-62	65.717 26	15.048 74	14.53206
1902	160					
1903	1(38	G0.2S3-41	69.447-17	119.730-58	24.342-31	26.256*58
1304	178	74.719 67	73,781-21	147,500 88	49.014-84	29.020-£7
1906		95,413-40	93.189'Bl	188.602-71	61.786-26	3l.604f2
1906	229	142.011-73	140337-97	282.349 70	72.443-39	45,130'SS
1907	279	314.609-60	312.477*47	627.087-17	158.788-72	89.114«
1908	316	369.63503	363.44320	733.078-23	141.664-20	130.687 SI
lftOD	32T	267.189-23	261.105 05	523.294 28	109.520-45	89.56414
1910	352	250.372-26	239.814*6,8	490.18G-89	135.620-33	90.472-42
1911	sea	275.712 19	266,896*84	542.60903	104.577 19	106.21318
I9ia	3(53	221.497-24	213.967*04	436,454-28	82.572 30	90.542W
1913	3(15	ie&.689'60	164.563*72	324.203*32	53.704-60	58.77751
1314	874	171.783-23	158.943'58	380.726*81	tiO.fi 34*34	62,97510
1916	3«8	189.968 87	183.660*37	373.629-24	81.879*98	42.24 6i6
1916	371	342.584 68	311.72656	654,811'24	117.764-39	45.340(1
1917	373	E37-887-83	519.323 28	1,057.211*11	162.548*06	103.29243
1918	376	948.25506	938.143-40	1,886.393-45	242.133-81	138.641 S6
1919	383	058,882*01	834.286'79	1,693.168-80	247.280*09	186.841-tO
1920	396	2,266.075-01	2,226.203 48	4,492.278*49	545.946 25	238.502-15
1921	420	5,142.782-34	5,036.194 48	10,173.97582	1,617.330 27	521,331-48
1922	44T	4,052.30603	4,032,383'70	8,084.689'73:1,841.836-97 i		I,28t.904T0
Posojila		Stanja lirab, vibj	Stanje	B«ar*iil
Dana	Vrnjena	: kap. otrulBl	pc tajil	zaklad
K	K	K	K	K
42.080'-	3,750—	16.884-04	18.330—	
14.782 —	14.594' —	24.202-48	88.468—	123'—
10,350 —	6.84171	80-527-73	62.380 29	680-34
10.540—	J2.347"30	41.059-28	45.24953	1.61806
22.305—	6.442-10	61.063-40	01.172-48	2.027-48
34.780 —	16.920-—	8 L.236 34	79.982-48	2.303-26
65.244—	18,042* —	I OS.648 45	127.184-48	4.112-19
lJCI-aSO'Gft	23.19B06	178,202 19	334.26003	fi. 273-21
24' 22	09.272-96	189.239-82	241.220-39	8.15200
92.317'—	84.803-14	22ft.295'33	299.23415	9.88336
07.120-37	33.18090	274.518-24	357.183-52	12.759-01
81.830 04	97.40910	273.877-85	341.544-03	14.82288
74,151-83 6 356 73	77,87816 14-45215	264.908'OS	337,818*2 9 79.327 32	16.124-58
46.776— 13.374 31	28.90315 37.917'04	264.835-47	355.684-14 5S.2B7-5 9	16.457-28
47.62E69 15.546'34	49.48J-43 4.MS'81	263.79401	363-878-41 fis.iai	17.694-60
12.965t!3 lStb2&<M	40,51048 7-125 88	802-427 13	326.938-86 77-WQ-91	18.067.30
89.786-87 35,445«	80.230-72 90.71211	874-352 01	329.43001 32,374-23	21.047--
7.883'28 1C2.11602	56.069'90 79.50809	433.607-49	281.243 39 54 982-16	22.76423
22.70910 171,068-17	89,443-79 S03.637 6Q	537.099-74 73.587 47	214.608-70	23.819-30
47.835-SO »9.090«	49.52280 131 «8 07	597.538'43	212.82170 H9,4M34	24.3&801
271.618 — 875.000-—	133.320-26 S55.M9.20	904.981-78	346.01944 368.7B7-14	26.53576
1,020.108— 2,137,224 —	S80.036I7 l,2Sn.4iai8	2,001.030-52	786.351-27 1,2!4.572'4&	26,615-78
970 Q7OO8 1,081 W&'57	418.397'58 1,047.116 7«	2,5 60.90 i 79	1,848.823-82 1,169.230 24	36,240-88
Manj Si Številke purntnijd	m tur s f lani.
*) Računski zaključki hranilnice In posojilnice v Domžalah.
Hranilnica se prav lepo Tazvija in uživa vsesplošno zaupanje.
Za kraj je kar največjega pomena.
Le z njeno pomočjo so se mogla izvršiti velika dela, ki so v tej knjigi popisana.
2. Strojna zadruga.
13. febr. 1910 je predaval župan Anton Belec iz Št Vida nad Ljubljano v tukajšnjem izobraževalnem društvu o povzdigi kmetijstva s pomočjo strojev.
Takoj po predavanju se je isti dan ustanovila .Strojna zadruga v Domžalah".
V odbor so bili izvoljeni: Cerar Peter, načelnik Župan Matej Janežič, Juvan Gašper, blagajnik, Bernik Franc, tajnik, Kuralt Ivan, župan Dime Janez, Rahm Franc.
Strojnik je bil od ustanovitve do 1923 Žankai Andrej.
Zadruga si je še isto leto oskrbela tele stroje bencin-motor 6 konjskih sil (tvrdke Langen & Wolf za K 418P35, mlatiinico za K 8131—, slamoreznicc za K 355*—, cirkularno žago za K 560*—, trijer (čistilnik) za 203*—.
Isto leto, 1910, Si je nabavila še: dinamostroj zi elektriko za K 974'25 in regulator za 418'45.
Preskrbela je električno razsvitljavo v Društvenetr domu in v župni cerkvi.
Napeljavo za električno razsvetljavo je na obet krajih oskrbela tvrdka Siemens-Schuckert. V Društvenem domu je stala K. 1900 (72 luči), v cerkvi p*
K 3103-12 (157 luči). Na kvaterno nedeljo pTed Božičem leta I9iO je prvikrat zažarela cerkev v tej prelepi svitlobi,
To je bila sploh prva javna električna razsvetljava in napeljava v Domžalah.
Rabila se je do leta 1920, ko je posestnik žage Anton Skok napeljal za cele Domžale elektriko s pomočjo vodne sile.
Zadruga si je priredila pripravno shrambo za stroje, kjer je tudi prostor za mlatev, žaganje drv, rezanje slame, čiščenje žita. Večjim posestnikom pa hodi vsa ta dela opravljat na dom.
Ob času mlatve je bila redno vsako leto skozi ves čas kar naprej zaposlena. Tudi z žaganjem drv in rezanjem slame je imela veliko dela. Čistilnik je letno uporabljalo do 100 oseb. Privadili so se sejati čisto žito.
Navzlic silni draginji bencina si je zadruga tako opomogla, da je koncem XIII. upravnega leta 1922 bila prosta vsakega dolga, imela v bilanci odpisane vse stroje, v hranilnici naloženega denarja K 5466*72 in rezervnega zaklada K 6387'52.
3. Kitarsko društvo v Domžalah,
re gist rova na zadruga z omejeno zavezo.
Ta zadruga je bila ustanovljena 15. marci j a 1908.
Stavila si je namen; wzbolj£ati stanje svojih udov v nravnem in gmotnem o žiru s tem: a) da oskrbuje svojim udom po najnižjih cenah potrebščine za pletenje umetnih kit; b) da kite po naroČilu svojih udov
taistim kolikor ugodno v denar spravlja; c) da snuj? po d učne tečaje, predavanja i. dr, v povzdigo pletenja umetnih kit.*
Udje prvega načetstva so bili: Bernik Franc, m-čelnik, župan Janežič Matej, Miiller Anton, župan Dime Janez, Ravnikar Franc, Sicheri Ivan, odborniki.
Uprav ogromne so bile tež k oče, ki so se spočetka stavile tej zadrugi nasproti,
Na stotine udov — pletic se je takoj priglasili?. Vsem je bilo treba dobavljati materija! za pletenj;, ličje (bast),
To ličje se iz lesa, ki raste na Ruskem, napravi j a v spretni domači hišni obrti na Češkoslovaškem okrog Rumburga. Od tam se ga je moralo nart čili kar cele vagone in drago plačati,
V nekaterih tednih je bilo napletenih že nid 30.000 kil! Vse je bilo treba plačati pleticam, predto je bita sploh kaka kita prodana, predno se je sploh moglo vedeti, ali bo sploh te kite mogoče prodati in za kakšno ceno.
Ker trgovskih cen za kite na noben način ne v Domžalah, ne pri ministerstvu in trgovskem muzeju na Dunaju, sploh nikjer, ni bilo navzlic vsemu pri;a-devanju mogoče zvedeti, je morala zadruga dolgo &sa delati brez vsake trgovske kalkulacije, kar na slepo 1
Naenkrat je imela nad 80.000 K predvojne vrednosti dolga I
Podpore pa ravno takrat, ko bi jo bila najtolj krvavo potrebovala, ni bilo od nobene strani, ne državne, ne deželne!
Nihče ni hotel od zadruge kupiti nobene kite. Vse jo je bojkotiralo! Dunajski agenti, ki so začutili, da bi jim zadruga utegnila škodovati, so ji nasprotovali, kar le mogoče.
Zadruga je zaprosila trgovsko ministerstvo na Dunaju, da pošlje strokovnjake v Domžale, ki se naj na mestu prepričajo o kakovosti kit.
Res sta prišla ministerska uradnika c. kr. konzu-lent Ceh Napravnik in adjunkt v delavskem minister-stvu Dalmatinec Dabinovič.
A pomagalo ni vse nič.
Tu pa pride iz Dresden-a v Nemčiji od enega največjih svetovnih trgovcev s kitami, Teodorja Staber pismo in v njem uzorec kite, delo naše zadruge, z vprašanjem, če se tiste kite res izdelujejo v Domžalah in po kakšni ceni. Kmalu je prišel tudi sam osebno do načelnika zadruge, Izjavil je, da so izdelki zadruge izvrstni. V kratkem mu je odposlala zadruga vse kite tiste vrste, kolikor jih je sploh imela.
Tako je prišla zadruga v trgovsko veljavo, na svetovni tTg in sama zase do najvažnejšega, do pravilne trgovske kalkulacije.
Od tedaj pa je začela dobro uspevati, dasi tudi Slaberju ni dolgo oddajala. On je namreč hotel, da bi bila zadruga vse izdelke smela le njemu prodajati. Zadruga pa si je hotela in tudi res ohranila popolno samostojnost.
Vojna je žal njeno delovanje popolnoma onemogočila, ker ni mogla dobiti materijala.
Pa tudi povojne razmere zanjo niso bila ugodne, Vsled visoke colnine iz Češkega! — In nestalne valute še vedno ni mogla pričeti poslovati, kot bi rada
In vender je navzlic vsemu temu v letih svojega obstanka spravila v prodaj kit za K 319.287'90 in je dala čistega zaslužka svojim članicam poticam K 136.508'54 predvojne vrednosti.
Koncem leta 1922 ni imela nobenega dolga, pač pa K 13.28553 rezervnega zaklada in še denar nak-žen v hranilnici.
Članov je imela tedaj 667.
tx.
Slamnikarstvo.
1. Prlčetek Jn razvoj te obrti.
■i^^o bi tudi prav nobena druga reč ne biJa znana
*—-T o Domžalah, ena je znana daleč naokrog, da se namreč v Domžalah izdelujejo — slamniki.
Pa kakšni slamniki!
Arhitekt Rudolf Petz iz Ljubljane je prišel 1.1912 na potovanju iz Londona v Pariz, Hoče si kupiti slamnik v večji pariški prodajalni. Ponudeni mu ni bil všeč. Pariška prodajalka pa ga užaljena zavrne: „Kaj, ta slamnik Vam ne ugaja ? To je vender pravi domžalski slamnik!"
Ali ste slišali? Celo v Parizu, tem svetovnem središču elegance in mode, so domžalski slamniki v veljavi 1
Resni ca je, da imajo Domžale ravno radi
Naj nam to potrdi strokovnjak prve vrste, Louis E d g a r A n d r e e s, pisatelj sla vnoznane strokovne knjige o uporabi slame za vsakovrstne izdelke, ki je I. 1898 izšla na Dunaju, Pešti in Lipskeml1)
') Die Verarbettung des Strobes. Eln Hand- und Hilfsbuch fttr Strobflechtereien, Flechtschulen, Strohhuffabrfkanteti. von Louis Edgar Andrews. Wien, Pest, Leipzig. 1898.
slamnikov svetovno ime.
Ta članek navedemo na tem mestu tudi zato, ker nam prav dobro pojasni pričetek in razvoj slamnikar-stva v Domžalah,
Podatki so bi i i nalašč za to strokovno knjigo obia-s t veno preiskani in do gnani. So torej vse kako zanesljivi.
V boljše razumevanje te stvari pa moramo najprej povedati, da obsega slamnikarstvo dvojno obrt: kitarsko, ki se peča s tem, da izdeluje kite iz slame (pšenične, riževe) ali iz ličja (basta) in slamnika r-sko, ki iz teh kit potem dela slamnike.
Kite se pleto tudi danes le na roko, ne s stroji, doma po hišah, ne skupno v tovarni, posebno pozimi. Slama se pripravi ob žetvi. Biti mora kolikor mogoče enako debela. Na Laškem posamezne slamnate bilke razrežejo na več delov in jih razdele (sortirajo) po enaki debelosti. Kita je potem res enakomerna, v celi dolžini enako debela, kar da potem iz nje lep slamnik. Po mnogih hišah plete cela družina, mlado in staro, celo majhni otroci. In kako jim tepo gre spod rok! Vidi se, da jim je to delo Že kar v naravi. Okrog peči sede na klopi in po tleh, v roki imajo slamo ali ličje, po 2, 3, 5, 7 bilk, kakršna že ima biti kita in pri-kladajo bilko k bilki z občudovanja vredno spretnostjo
Dolžina kit je navadno 72 m, pri umetnih (Fan-tasie-kite) po 48, 24, 12 m, pri domačih kranjskih kitah iz slame 24 m.
Iz kit se delajo slamniki, a vedno ne iz suTovib kit, ampak iz barvanih ali beljenih.
Tudi slamniki so se v prejšnjih časih izdelovali v domači obrti, po hišah, brez strojev, kar na roke.
Slamniki se takole izdelujejo:
Kita se najprej na pripravljenem vretenu skupaj zvije ali, če ni d o vel j gladka, se zlika na stroju z valjarji. Iz nje začne siamnikarska šivalka šivati slamnik s sukancem na šivalnem stroju, ki ga goni elektrika ali šivalka sama z nogo. Pred seboj ima model iz mavca, tudi iz cinka, ki kaže obliko in velikost, kakeršno mora slamnik imeti. Na njem med šivanjem poskuša slamnik, če je do vel j velik in visok. Seveda mora imeti vsaka Šivalka svoj model in sicer za vsak različen slamnik (po obliki in velikosti) drug model. Posebno za ženske slamnike je treba neverjetno veliko takih modelov, ki sami v današnjih draginjskih razmerah vsebujejo že celo premoženje.
Nato se slamnik zlepi (zlima) v pripravljenem lepu, da dobi potrebno trdnost in se posuši. To delo oskrbujejo moški ali tudi ženske.
Zatem se zopet malo zmoči in ga prevzame delavec (apreter), ki mu da primerno obliko. Da ga na pripravljen modčl, ki pa mora biti izgret ali na zato pripravljeni peči ali pa na luči, kakoT je že potreba, in ga na njem napne.
Sedaj se zopet posuši in dene na vlažen prostor, da se na vzame primerne vlage.
Tako pripravljenega prevzame zopet drug delavec, ki ga vloži v stiskalni stroj, razgret z elektriko, paro ali ogljem, kjer s primemo vročino v par minutah za-dobi konečno pravo in lepo zunanjo obliko. Cisto spremenjen in ves vroč pride slamnik iz tega stroja.
Lepo izlikan slamnik dobi konečno v roko zopet druga šivalka, ki mu našije podlogo in trak, oziroma
{pri ženskih) modistinja, ki ga opremi z nakitom, kakršen se zaželi. Slamnik je sedaj pripravljen za vporabo, za prodaj.
Doba za šivanje slamnikov {slamnikarska sezona) se prične na jesen in traja redno do konca majnika ali nekoliko dalje.
V 2imskem času je v Domžalah in celi domžalski okolici vse, tudi najpremožnejše posestniške hčere, v tovarnah.
Skupno je v vseh domžalskih slamnikarskih tovarnah zaposlenih okrog 250 moških in 600 ženskih.
Redno delajo, odkar je vpeljan od 1. 1919 osem urni delavnik, zjutraj od 8. ure do 5. ure popoldne z enournim presledkom opoldne, izredno pa, kedar se mudi, tudi več ur.
Po tem pojasnilu bo zgorej omenjeni članek o pričetku in razvoju slamnikarstva v Domžalah vsakemu umljiv, Glasi se:
„Slamiiikarstvo ima v posameznih krajih velik pomen kot domača hišna obrt, na primer v Avstriji (na Kranjskem), na Nemškem (posebno na Badenskem in Saksonskem), v Italiji {na Toskanskem, posebno okrog Florence), na Kitajskem in Japonskem. Tudi Francoska, Belgija, Švica (kanton Bern) in Škotska proizvajajo veliko takih slamnatih izdelkov. Radi izredne ličnosti so posebno v veljavi flore Minske kite. Zadnji čas sta pa tudi Kitajska in Japonska zelo uspešno stopili na svetovni trg, ker sta zamogli vsled majhnega zaslužka tamošnjega ljudstva izdelke po zeio nizkih cenah prodajati in s tem izpodriniti domače izdelke drugih deželd. V Avstriji se s slammkarsko
oziroma kitarsko obrtjo pečajo največ v krono vi ni Kranjski.
Vpeljavo te obrti ima Kranjska dežela zahvaliti nekemu možu iz Ihana, ki je kot avstrijski vojak v Florenci na Laškem spoznal to obrt in pred približno 100 leti svoje rojake v njej podučeval, Prve kite in slamnike so na Kranjskem res v Ihanu izdelovali. Te izdelke so v začetku prodajali le v domači deželi. Okrog leta 1790 je nek Tirolec začel te ihanske izdelke prodajati tudi izven Kranjske. Od tedaj se je njihovo izdelovanje zelo povzdignilo, Polagoma se je iz Ihana razširilo po bližnjih krajih. V začetku preteklega stoletja so pričeli plesti že tudi finejše kite, za katerih razprodaj an je si je Tirolec Andrej Grim m po letu 1806 stekel posebnih zaslug. Slamnike, izdelane v vaseh Beričevo, Št. Jakob, Mengeš, Trzin, Stob, Št ud a, Dragomelj, Ihan, Domžale itd. so prodajali posebno po Tirolskem in Koroškem, finejše kite pa okrog leta 1820 tudi na Nemškem. Razven že imenovanega Andreja G rim m so v tem času Peter in Lovrenc Mellitzer in od leta 1834 tudi Klemen Blasnig zelo veliko storili za razširjenje te obrti, v letih 1840 do 1851 pa Andrej Jelene v Ihanu. Vrednost izvoza je znašala v tem času, nizko računjeno, 16,000 gold, konvencijskega denarja, Vršil se je ta izvoz večinoma na Tirolsko, Štajersko in Koroško. Cene slamnikov so bile med 4 krajcarji in 1 goldinarjem kon-vencijskega denarja. Leta 1859 je prinesel Pavel Mellitzer novih vzorcev, vsled katerih so izdelki zdatno pridobili na vrednosti. V tem času so pričeli izdelovali iz slame tudi vreče, pregrinjala, šolne, trakove.
Okrog leta 1867 so pričeli delati s stroji. 7 tem času so za povzdigo obrti največ pripomogli slam-nikarski tovarnarji Franc Zupančič, Sušek, Logar, Flis, Maček, Dolenc, RiedI, MellitzeT, Kleinlercher, Peter Lads tatter in sinovi in Jožef Oberwalder, od kateri i so zadnji peteri tudi veliko florentinskih kit vporabil..
Izdelki te novejše dobe so različne vrste.
Najfinejše kite izmed njih ne zaostajajo prav nič za kitami drugih dežel in utegnejo v kratkem času uvoz tujih kit v Avstrijo ska rej popolnoma izpodriniti, če bo tj domača obrt zavarovana s primerno colnino. Sedaj s* te kite izvažajo posebno na Ogrsko in na Dunaj, pj tudi na Zgornje-Avstrijsko, Koroško, Solnograško, Ti roisko, v Galicijo in drugam,
S to obrtjo se peča sedaj ljudstvo po celem brd-skem okraju in v večjem delu kamniškega okraja. Št& vilo ljudi, ki se z njo peča, se lahko računa na 12,00(1 in svota izdelkov na 800,000 izvodov, Po hribih in oddaljenejših krajih imenovanih okrajev pletejo kite, v krajih, ležečih v ravnini, pa Šivajo slamnike, ki jih potem v tovarnah izlimajo, osnažijo in primerno izličija
Iz brdskega okraja se je razširila ta obrt tudi v nekatere vasi drugih okrajev, a se tam ni mogla razviti do kakega večjega pomena.
Za izdelovanje lepih kit so prav veliko pripomogle strokovne Šole za pletenje iz slame, ki so bile leta 1874 po odredbi trgovskega ministrstva vpeljane v Mengšu, Trzinu, Domžalah in Dobu. Te šole pa so se še isto leto zopet opustile."
K sklepni opazki glede vpeljave in opustitve strokovnih šol za pletenje kit bodi pripomnjeno, da so bile te šole že takoj ob ustanovitvi mrtvorojeno dete, Zakaj? Ker so pač učile ljudi plesti lepe kite in drugo, niso pa teh izdelkov ljudem vnovčevale, v denar spravljale, Vsekako je resnica, da je slamnikarska obrt v Domžalah zelo stara in da je bila semkaj zanesena iz Laškega.
Iz prav preprostih prvotnih izdelkov se je polagoma a vztrajno razvijala vedno bolj,
Tudi to je nepobitna zgodovinska resnica, da se je domače, turodno slovensko ljudstvo te obrti oprijelo z izredno vnemo in občudovanja vredno sposobnostjo in nadarjenostjo že veliko prej, p red no je sploh kak Tirolec prišel v te kraje,
D&, ko so prvi TiTolci kot kupci slamnikarskih izdelkov prišli v te kraje, jih tu nakupovali in nosili prodajat drugam, so jim tukajšnji domačini prinašali v prodaj tako lepih izdelkov, da so se jim opravičeno čudili.
Kdorkoli je prišel v Domžale, je strmel nad izredno spretnostjo domačega ljudstva za slamnika rs k o obrt. Prešla je ljudem ta obrt kar v kri. Tudi najtežje izdelke je bilo treba le enkrat dvakrat pokazati našim domačim ljudem, pa so jih takoj znali bolje kakor tisti, ki so jih hoteli učiti.
Domžalske slamnikarske šiva Ike so že davno zaslovele kot najboljše in so jih z veseljem vzprejemali po najimenitnejših slamnikarskih tovarnah v velikih svetovnih mestih.
Ta sloves so si ohranile do danes.
Neovržna zgodovinska resnica je dalje, da so z i razvoj in napredek slamnikarske obrti v kraju tudi domači slovenski slamnikarji prav veliko storili.
Sušek. Logar, Flis, Maček, ki jih zgorajšnje poročilo tako pohvalno omenja, vsi ti so bili sami slo venski domžalski domačini.
Franc Zupančič in Dolenc, ki ju tudi omenja poročilo, sta bila trgovca v Ljubljani, ki sta domžalskt izdelke prodajala.
Oglejmo si v poročilu navedene slovenske slam-nikarje nekoliko bližje.
Sušek (hišno ime, pravilno: Sušovec} Andrej Jančigaj, rojen 19, nov. 1839, je imel slamnikarsko tovarno v Zg. Domžalah, h. št. 8. Že njegov oče Va lentin je izdeloval slamnike. Iz prav majhnih razmer se je Andrej s slamnikarstvom polagoma povzdignil do uglednega in premožnega moža. On je bil splol prvi slamnikar, ki je v Domžalah pričel šivati tako-imenovane .naložene" slamnike. Prej so šivali slamnike samo „na krajce". On je tudi prvi v Domžalai v svoji tovarni vpeljal petrolejevo svetilko. Od vsei strani so hodili k njemu gledat to veliko novost. Povsotf drugod v Domžalah in okolici je namreč takrat še brlela leščerba ali lojenica (sveča). Bil je izredno sposoben in vnet za vsak napredek, L. 1908 je prestavil svojo tovarno v Zg. Domžale, h. št, 107, hišo v Zg, Domžalah, h. št, 8 pa je prodal, Od tedaj v njej ni bilo vei slamnikarske tovarne. Umrl je 27. marcija 1915.
Ker ni imel moških potomcev, je slamnikarskff tovarno za njim prevzela njegova hči Katarina, ki s; je poročila z Matijo Ravnikar jem.
Ziatoporočenca Andrej in UrSula Janiigaj s svati 1. 1913,
Ta tovarna obstoja torej danes pod imenom „Andreja Jančigaj naslednik Matija Ravnikar," „Logar" Janez Markužič je bil rojen 16. maja 1833 v Zg, Domžalah h, št 46, kjer se je tedaj reklo po domače pri „Logarju*. Tudi njegov oče je izdeloval slamnike. Janez se je preselil v Slob. Pri hiši št. 24 je bil prejšnje čase cel grunt „pri Žankarju", ki pa je bil razprodan- Hišo in gospodarsko poslopje je kupil Luka Kvas iz Trzina. Od njega je kupil gospodarsko poslopje Janez Markužič, ga do tal podrl in sezidal na tem mestu slamnika rs ko tovarno, Stob, št. 50. Po njegovem domačem imenu se je reklo tu pri „ Logarjeve m Janezu" in pozneje kar pri BLogarju", Od Lukeževe hčere Neže omožene z Janezom Capuder je potem kupil še hišo, Umrl je 18, febr. 1888. Vdova Helena se je poročila s Franc-om Cera t-jem, iz Sp. Domžal, h. št. 4, sedanjim veleuglednim slamnikarskim tovarnarjem v Stobu št. 24.
Tovarna Franca Cera rja v Stobu obstoja torej že od I. 1857.
Flis Jakob je bil slamuikar v Stobu, h. št. 38. Rojen je bil 30. aprila 1828, [zmed njegovih sinov je bil posebno Jožef zelo izurjen v slamnikaTStvu. V Proste-jovu na Moravskem je bil v slamnikarski tovarni odlična delovna moč. Žal pa je že leta 1912 ondi umrl.
Maček Anton je bil rojen 13. jan. 1837 v Študi, h. št. 3, kjer so se tudi že tedaj izdelovali slamniki. Pozneje si je v Zg, Domžalah h. Št, 44 sezidal novo slaninikarsko tovarno. Prezgodnja smrt pa mu je onemogočila njegove načrte. Imel je dva sina slamnikarska tovarnarja: Andreja in Valentina.
Maček Andrej, oženjen s Frančiško Jančigaj, hčerjo slamnikarja Andreja Jančigaj, je sezidat slamii-karsko tovarno v Zg. Domžalah, h, št. 107, zraven kolodvora. Kmalu pa sta oba, mož in žena, umrla, "tovarno je po hčerini smrti prevzel njen oče And'ej Jančigaj.
Maček Valentin ima še sedaj slamnikarsko tovarno v Zg. Domžalah, h. Št. 124,
Tudi v Zg, Domžalah h. št. 4 (pri Antonu) in v Zg. Domžalah h. št. 65 (pri Škrab a r j u) sta že zelo stari slamtiikarski tovarni, ki sta obe še danes v obratu, Mazovec Jožef, rojen 17. marca 1839 v ZgDr, Domžalah, h. Št, 4, je že izdeloval slamnike. Sedaj vodi tovarno njegov sin Franc Mazovec.
Šk rabar Alojz, rojen 16. junija 1842 v Šmarci, si je s svojo ženo I. 1870 sezidal hišo v Zg. Domžalih, h. št. 65 in je v njej pričel slamnikarsko obrt. Seiaj vodi tovarno njegov sin Alojz Škrab ar, ki je bil več let v New-Vorku pri slamnikarstvu,
Tudi Pa vi ič Valen tin v Zg. Domžalah h. št. 37, rojen 8. febr. 1835, je bil zelo spreten slam nikar. Dokler je le mogel, je hodil s svojimi izdelki po sejtrih, Umrl je 9. avg. 1920,
A ta seznam nekdanjih domžalskih slamnikarjev še nikakor ni popolen, Skorej prav v vsaki hiši v Domžalah, pa tudi v Stobu in Studi, so se nekiaj izdelovali slamniki. Otroci in starejši ljudje so pa pletli kite.
Še danes se starejši ljudje z veseljem spominjajo tistih Časov in pripovedujejo, kako dobro se je takrat zaslužilo.
2. Tiro Id v Domžalah.
Tirolci so pridni in brihtni ljudje.
Kot krošnjarjt so že od nekdaj hodili po svetu s preprogami in vsakovrstnim drugim blagom za zaslužkom, ki ga jim je domača hribovita zemija mogla le pičlo dajati. Tudi s slamniki so Že zgodej začeli krošnjariti. Kupovali so jih na Laškem in so jih potem vseokrog prodajali,
Kmalu pa so izsledili, da se tudi v domžalski okolici izdelujejo izvrstni slamniki in kite, s katerimi se da kaj zaslužiti.
Začeli so prihajati semkaj.
Baje je prvi tak krošnjar prišel Že zelo zgodej na Tabor v ihanski fari.
Jožef Oberwalder, oče tovarnarja v Zg, Domžalah h. št. 30, je pričel prihajati v Domžale že okrog 1. 1840.
Polagoma pa so začeli prihajati v večjem številu.
Vsi so bili doma iz tirolske doline Defereggen, posebno iz far£ St, Veit in St Jakob.
Bili so v kraju zelo zaželeni. Čas, ko so Tirolci prihajali v Domžale slamnike in kite kupovat, je bil vsako leto prav težko pričakovan.
Saj je vedno bilo in bo tako, da vsakdo želi svoje izdelke predvsem v denar spraviti. Res da so veliko slamnikov izdelovalci sami, kakor tudi razni domači trgovci in prekupci razprodali po raznih sejmih, blizu in daleč. Za vsak semenj so vedeli naši ljudje, kje bi se dalo kaj izkupHi. A vender je bilo izdelkov toliko, da je bil vsak ptujec, in naj je prišel od koderkoli,
15*
samo, da je polteno plačal, v Domžalah srčno zaže-Ijen in dobrodošel.
Da pri kupčiji vsak v prvi vrsti gleda na se in na svoj dobiček, to pa je brez dvoma vedno bilo in bo tako. Hrepenenje po dobičku je mednarodna lastnost trgovcev po celem svetu.
Stanovali so ob takih časih posebno v Zg. Domžalah h, št. 22 (pri Jenetu) in v Sp, Domžalah h, št. 4 (pri Rahnetu). Ljudje pa so jim pridno prinašali od vseh strani svoje izdelke.
Kmalu pa so začeli tudi Tirolci sami z izdelo vanjem slamnikov.
Najprej so se naselili na Maliloki in potem v Št udi Na Št. 14 (pri Primoževcu) so najprej delali slamnike
L. 1857 je Tirolec Pavel Mellitzer kupil Pipa-novo hišo Št. 5, jo podrl in ondi sezidal prvo tovarno (Pavletovo). L. 1858 se je poročil z domačinke Marijano Cotman, iz Stude Št. 14.
Leto pozneje, 1859, se je Tirolec Janez Klein-lercher, rojen 1. 1818, poročil z domačinko Marijano Nemec, Jenetovo iz Zg. Domžal Št. 22, je postal s ten lastnik hiše v Sp. Domžalah št. 19 tn si je v njej priredil slammkarsko tovarno.
Vender pa se tako v Studi na št. 5 kakor tudi t Sp. Domžalah na št, 19 slamniki niso dolgo izdelovali
Glavni dohod Tirolcev v Domžale pa se je izvršil po L 1866, po vojni Avstrije z Italijo, vsled katere je Avstrija izgubila Lombardijo.
Tirolci, ki so si v Maroštiki na Laškem že ustanovili svoje slamnikarsko podjetje, so morali takral laško deželo zapustiti.
Sinovi Petra Ladstatterj a, ki je tedaj Že na Dunaju imel tTgovino s slamniki, potem Jakob Ober-walder st.T ki je tudi že ieta 1858 ustanovil trgovino S slamniki na Dunaju, Peter Feldner in drugi so skupaj kupili takratno Ferbarjevo hišo v Zg. Domžalah h. št. 42 in si ondi še tisto leto, na jesen 1866, priredili majhno slamnikarsko tovarno.
Tudi par izurjenih laških delavcev in slamnikar-ski h šivalk so pripeljali seboj.
Slamnikarsko podjetje se je imenovalo tvrdka „Ladstatter, Oberwalder & Co.* A niso ostali dolgo skupaj. Križan t Ladstatter, rojen 19. marca 1842 v St. Veit, in njegovi bratje so ostali posestniki sezidane tovarne v Zg. Domžalah h. št. 42, katero so potem vedno poveča vali in si s svojim očetom ustanovili lastno še danes obstoječo, svetovno znano slamnikarsko tvrdko pod imenom »Peter Ladstatter in sinovi".
Jakob Oberwaldetj rojen 25. jan. 1829 v St. Jakob, pa je kupil hišo v Zg, Domžalah h. št, 24 (pri Vovku) in je I. 1870 sezidal ondi slamnikarsko tovarno ter ustanovil za-se in za svoje bližnje sorodnike tvrdko pod imenom „Jakob Oberwalder & Co," Tudi to tovarno so vedno povečavali, dokler niso 1, 1908 na mestu prejšnje sezidali čisto novo, kar najmodernejše urejeno veliko slamnikarsko tovarno,
JanezKurzthaler, ki je tudi moral iz Maro-stike na Laškem, je s svojim bratom Alojzom kupil takratno Pavlijevo poslopje v Zg. Domžalah h. Št, 2 in je l 1869 sezidal ondi slamnikarsko tovarno ter
ustanovil lastno tvrdko pod imenom »Bratje Kurz-thaler."
Družabnik te tvrdke je bil tudi Jožef Ober-walder, rojen 28. sept. 1849 v St. Veit. Ta se je L 1881 poročil z domačinko Slovenko Marijo Hribar, zemlja-kinjo v Zg. Domžalah h. St. 30. L. 1882 si je v tej hiši postavil slamntkarsko tovarno in ustanovil lastno tvrdke pod imenom »Bratje Oberwalder",
L. 1874 je bila sezidana še takoimenovana »Nova tovarna" v Sp. Domžalah, h. št. 30 na takratni V:-larjevi njivi. Postavili so jo Pavel Mellitzer, Andrej KIeinlercher, Simon Blasnig in drugi. Sprva so jo nameravali sezidati v študi na Vavtar-jevem zemljišču h. št. 9, ker je Pavel Mellitzer že imel v Studi št. 5 svojo tovarno. A jim je bil ta svet predrag, Ustanovili so si tvrdko pod imenom „J. Mellitzer, Kleinlercher & Co."
Vse te tvrdke obstoje še danes.
Poleg navedenih so bile v tistih letih velikega slamrtikarskega probujenja v Domžalah ustanovljene še nekatere tovarne, ki pa niso uspele.
Franc H a rack, bogat in ugleden slamnikarsu trgovec na Dunaju, je l. 1872 kupil hišo Jakoba Ps-terlin v Stobu h. Št. 37 (pri »Borču"). Do tal jo je podrl in sezidal ondi slamnikarsko tovarno. Po njegovi smrti je postal lastnik hiše njegov mladoletni sin Frarc, kateremu je bil oskrbnik njegov stric Moldovan. Ta dva sta zamenjala to hišo s hišo v Zg. Domžalah h. št. 17, katere lastnica je bila gostilničarka Ivana Miiller, poročena z bivšim orožnikom Pichler-jem. Od tod ine gostilne pri .Pihlerju" v Stobu, Mladi Harack in Mol-
dovau sta sedaj v Zg. Domžalah, h. št, 17 napravila slamnikarsko tovarno. A tudi ni bilo sreče. Razvajeni in lahkoživi sin je vse zapravil in se je nekega dne ustrelil v hotelu pri .Slonu" v Ljubljani,
Janez R i e d 1, rojen 1.1833 v Grasslitz na Češkem, je 1.1874 kupil Reparjevo hišo v Zg. Domžalah, h, št. 29 in ondi sezidal za takratni čas prav veliko in lepo slamnikarsko tovarno, pozneje pa še v Sp. Domžalah, h. Št, 50. Poročil se je z domačinko Marijo Cerar iz S p. Domžal h. št. 16, Podjetje pa se ni obdržalo, ker ni bilo lastnega denarja na razpolago. Umrl je 17. maja 1914, star 80 let.
Rudolf Mayer, rojen 1. 1849 v Grasslitz na Češkem, je sprva vodil slamnika rs ko tovarno Franca Ha-rack-a. Pozneje je kupil Vilarjevo hišo v Sp. Domžalah, h, ŠL 20 in je v njej napravil Svojo slamnikarsko tovarno, ki pa je z njegovo smrtjo prenehala. Umrl je 18. dec. 1909, star 60 let. Poročen je bil s Slovenko Marijo Mejač,
V	novejšem času si je Tirolec Tegischer Štefan, rojen 1. 1865 v St. Veil, priredil slamnikarsko tovarno v Zg. Domžalah št. 124. Ker je pa imel hišo le v najemu, mu je po prevratu 1. 1918 bila odvzeta pravica, izvrševati v Domžalah slamnikarsko obrt.
V	vseh zgorej navedenih tirolskih tovarnah je bilo skozi vsa leta zaposleno domače slovensko delavstvo. Vodilna mesta pa so zasedli redno s svojimi sorodniki.
Tirolci so svoja podjetja čedalje bolj izpopolno-vali in povečavah.
Ustanovili so tem svojim domžalskim tovarnam tudi podružnice (filijalke), prodajalne v raznih velikih mestih: na Dunaju, v Pragi, Budapešti, Lf-vovu, Wels u, Lincu, Bukarežtu.
V	te svoje filijalke v raznih velikih mestih so ie od početka ieto za letom pošiljali po nekaj domačih slovenskih deklet, izurjenih slamnikarskih šivalk iz svojih tukajšnjih to varen.
Na ta način je nastala v fari in okolici cela vrsta takih deklet, ki kot ptice lastavice vsako jesen greda v razna velika mesta in se okrog Bittkošli zopet vrnejo.
Hodijo ne samo po naročilu in v službi domžalskih tovarnarjev, ampak tudi drugih, ki si jih kct dobrih šivalk zelo zažele.
Leta 1908 na primer je bilo takih slovenski! šivalk iz domžalske fare čez zimo: na Dunaju 21, t BukaTeštu 11, v Prostejovu 6, v Budapešti 5, v Pragi v Levovu 4, v Kronštatu 2, v Breslau 2.
Tirolci so imeli v Domžalah od L 1890 svojo za sebno nemško šolo s pravico javnosti, katero so skozi vsa leta obiskovali skorej izključno samo nemški otroci. Spočetka je bila eno raz redni ca, pozneje dvorazred-nica. Voditelja sta ji bila posebno Mihael Witzani, češki Nemec in Franc Rom od Kočevja. Otrok je štela pre d vojno okrog 50, ob prevratu še 38. Prenehala je koncem leta 1918.
V	verskem oziru se je poskrbelo zanje s tem da se je z dovoljenjem knezoškofijskega ordinarijati v Ljubljani vpeljala 18. dec. 1904 poleg slovenske zju-tranje In slovenske desete službe božje štirikrat na leta vsako kvaterno nedeljo posebna nemška službi
božja zjutraj ob 8. uri — torej ob času, ko je bila cerkev popolnoma prosta — z nemško pridigo in sv. mašo, prt kateri so Tirolci sami peli.
Ta nemška služba božja se je ohranila do 22. decembra 1918.
Koristila ni samo tukajšnjim tirolskim rodbinam, ampak prav posebno tudi našim — Slovencem na Westfalskem,
Ko so nemški narodni zagrizene i na Westfalskem z i z Ted no srditostjo napadali gorečega nemškega duhovnika Ki) s terja v Hambornu (na Westfalskem), ki se je nalašč zato naučil slovenskega jezika, da je mogel svojim slovenskim naseljencem pridigati in jih spove-dovati v maternem jeziku, je on v svojo uspešno obrambo v javnih nemških listih navajal ravno — domžalsko nemško službo božjo.
Poslal je dotične liste1) domžalskemu župniku in pristavil: „Vi sami ne morete presoditi, koliko ste Vi ravno s to službo božjo koristili svojim tukajšnjim rojakom — Slovencem !u
Razmerje med domačini in Tirolci, na-splošno primeroma povoljno, je bilo kaljeno vselej tedaj, kedarkoli se je hotelo na domačih domžalskih tleh prirediti kake nemške nacijonalne slovesnosti.
To se je pokazalo posebno o priliki nemško-slovenskih izgredov 1. junija 1905, na praznik Vnebohoda, ko je tukajšnje tirolsko društvo „ Andreas Hofer-Verein" razvilo svojo novo zastavo.
K slavnosti je prišlo veliko Nemcev iz Ljubljane in od drugod.
Hamboiner Volks-Zeitung, 2 dna 12. In 13, nov, 1913 SL 264 In 265,
Pa tudi Slovenci so hipoma začutili, da gre za veliko nemško-nacijonalno slavnost na popolnoma slovenskih tleh. Od vseh strani so privreli skupaj: iz Ljubljane, Kamnika (z godbo), Mengša, Radomelj, Ihana, Doba, iz cele okolice.
Ko so ob 3. pop. prišli Nemci z vlakom, pozdravil jih je na kolodvoru že tako gromoviti živijo", da so Nemci kar ostrmeli.
V hipu je ogromna množica Slovencev napolnila ves prostor pred nemškim lokalom. V tem je prikorakala po cesti še nova Četa s kamniško godbo in velikansko slovensko zastavo. Na vrtu je igTala vojaška godba, zunaj pred vrtom pa kamniška godba .Naprej zastava slave!", ljudstvo pa je vpilo .živijo*, da se je razlegalo daleč naokrog. Bil je strahovit vrišč. Kar začne leteti kamenje. Vojaška godba vstane in pod orožniškim varstvom odide ob Vi 6, pop. peš proti Ljubljani. Ob 8. zv. prihiti Še 10 novih orožnikov. Čedalje hujše je bilo. Z odprtimi, nasajenimi bajoneti so orožniki zadrževali razjarjeno množico, da ni naskočila nemškega lokala. Celo streljali so naposled orožniki. Vsaj Šest strelov je gotovo padlo.
Ob 9. z v. so morali ptuji Nemci že oditi, Navzlic silni nevarnosti ni bilo druge nesreče, kakor da je bil nek tiskar iz Ljubljane od orožnika z bajonetom zaboden v nogo.
Posledice teh izgredov so se v kraju še dolgo časa čutile.
Nastala je neka napetost, medsebojno nezaupanje, ki se kar ni moglo poleči.
Vender je bil do prevrata, do oktobra 1918, na-splošno mir.
Ko pa so se po prevratu začela tujerodna podjetja na vseh straneh nacionalizirati, tedaj so tudi za domžalske Tirolce napočili prav kritični časi.
Vsi so prišli pod sekvestre, od 7. do 17. jam 1919 so bili celč konfinirani.
Dolgo časa niso vedeli, ali bodo sploh mogli še nadalje ostati v Domžalah, ali ne.
Konečno se je to prevažno vprašanje zanje ugodno rešilo.
Tirolci so se prilagodili novim razmeram in so ostali i nadalje gospodarji svojih tovaren.
Ako sedaj še enkrat povzamemo vse, kar smo o pričetku in razvoju slamnikarstva v Domžalah slišali, se glasi naša sodba takole:
Za slamnikarstvo kot domačo hišno obrt in tudi kot tovarniško obrt v manjšem slogu so silno veliko storili domačini Slovenci.
Slamnikarstvo kot veleobrt pa so v Domžalah razvili v prvi vrsti Tirolci, ki so s tem tudi Domžalam — ne da se tajiti — veliko koristili.
3. V korist slamnikarskega delavstva.
a) Strokovni odsek slamnikarskega delavstva.
22. septembra 1907 je priredilo „Kat. izobraž. in podporno društvo v Domžalah" javno predavanje v župnišču, h kateremu je bilo povabljeno vse slanini-
karsko delavstvo v Domžalah. Udeležba je bila izredno velika.
Govoril je beneficijat Franc Bernik o strokovni organizaciji s 1 a m n i k a r s k e g a delavstva v Domžalah.
Pojasnil je, kolika škoda je za slamnikarsko delavstvo, da je doslej brez vsake strokovne organizacije in to v tako velikem industrijskem kraju kot so Domžale.
»Kat. izobr. in podp. društvo v Domžalah" je stroko vno društvo, ki ima že po svojih pravilih, po § 2 b) namen *po svojih močeh skrbeti udom za varstvo in za zboljšanje njihovega gmotnega in dušnega stanja."
Glede na to je predlagal, da se osnuje v tem društvu ^strokovni odsek slamnika rs kega delavstva v Domžalah" in je zanj predložil že tudi takoj poseben poslovni red kot pojasnilo k § 2 točka a) in b) društvenih pravil. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.
Ta dan je bila torej v Domžalah ustanovljena prva strokovna organizacija v varstvo delavstva po slatnnikarskih tovarnah.
Soglasno se je sklenilo in daio natisniti k § 2 a) in b) društvenih pravil pojasnilo, katero tu do -slovno priobčimo, ker je je sestavil pisatelj te knjige, in ker se nam tudi sedaj še vedno zdi važno za strokovno organizacijo tukajšnjega delavstva:
„V dosego namena, ki si ga je stavilo „ Katoliško izobraževalno in podporno društvo v Domžalah" v § 2 a) in b) svojih pravil, ustanovil se je glede na tako zelo razširjeno slamnikarsko obrt v Domžalah v tem društvu .strokovni odsek slamnikarskega delavstva v
Domžalah,41 Temu odseku pripadajo vsi slamnikarski delavci in delavke, ki so udje društva, Za poslovanje tega odseka so se na prvem skupnem posvetovanju odseka dne 22, sept. 1907 enoglasno sprejela sledeča določila:
1.	Strokovni odsek slamnikarskega delavstva popolnoma samostojno razpravlja, presoja in sklepa o zadevah svoje stroke glede zboljšanja gmotnega stanja in varstva udov. Soglasni njegovi sklepi takoj vežejo vse ude. V dvomljivih slučajih odloča delavski svet.
2.	Strokovni odsek i2bere izmed svojih udov za vsako večjo tovarno po enega ali več zaupnikov za moške ude in po eno ali več zaupnic za ženske ude. Odborniki in odbornice društva, ki so obenem udje odseka, so že s tem zaupniki in zaupnice,
3.	Zaupniki in zaupnice skupaj tvorijo delavski svit, Ta delavski svet je zastopnik in varih vsega delavstva, združenega v odseku, napram delodajalcem (tovarnarjem). Vse želje delavstva, združenega v odseku, do tovarnarjev, kakor tudi vse pritožbe izraža in sporoča on ali ustmeno po zaupniku (zaupnici) do-tične tovarne ali pismeno. Shaja se po potrebi k posvetovanjem, ki so skupna, kedar gTe za skupno zadevo moškega in ženskega delavstva, ločena, kedar gre za zadevo, ki se tiče ali samo moških ali samo ženskih udov- Zaupnik (zaupnica) tiste tovarne, v kateri je največ udov, sklicuje posvetovanja in jih vodi.
4.	Strokovni odsek mora predvsem poznati pravi gmotni položaj svojih udov. Le na ta način more potem presoditi, ali je delavstvo odseka primerno ali neprimerno plačano. Zato naj udje na tozadevna vprašanja
po visokosti dnevnega zaslužka dajejo resničen odgovor Vse upravičene želje in pritožbe udov gledč dnevnega zaslužka sporoča delavski svet tovarnarjem.
5.	Skrb zaupnikov (zaupnic) je, vedeti, kako se dela z delavstvom po posameznih tovarnah. Kedar kak ud misli, da se z njim ne ravna prav, da se mu godi krivica, sporoči naj to zaupniku (zaupnici). Pri tem se misli posebno na zmerjanje in sirovo ravnanje, seki-ranje pri delu, morebitno odtrgavanje pri plačilu i. dT.
6.	Jasno je po sebi, da le tisti udje smejo pričakovati društvenega varstva, katerim se res krivica godi. Če bi bil torej kdo sam kriv, ker bi n. pr. ne hotel delati, ubogati, ker bi se sam začel sirovo odgovarjati, nima pravice do društvenega varstva.
T. V vseh resničnih slučajih je stvar delavskega sveta poskrbeti, da tovarnarji zanje zvedo in primemo ukrenejo.
3. Za vsako krivico, ki se neopravičeno godi udu odseka, je solidaren cel odsek. Vsi za enega, eden za vse! Stvar odseka je, poskrbeti, da se krivica popravi.
9.	Skrb zaupnikov (zaupnic) je tudi, paziti na delovanje okrajne bolniške blagajne in skrbeti, da so udje v slučaju bolezni zares deležni tako podpore v denarju kakor zdravniške pomoči in zdravil. Vsak nered v tem oziru naj se takoj naznani.
10.	Silne važnosti za zdravje je red in snaga v stanovanju. Skrb zaupnikov (zaupnic) je zato, tudi stanovanja udov imeti v primernem nadzorstvu. Če bi kak ud bil prisiljen stanovati v nezdravem, vlažnem, zaduhlem stanovanju, naj se to naznani,
11.	Zdravju posebno škodljivo je prehlajenje. Tega naj se udje posebno varujejo. Zato naj pozimi in sploh ob slabem vremenu ne delajo v tovarnah v premočeni obutvi, ampak naj se, če pridejo premočeni v tovarno, preobujejo. Koliko jetike in protina se bo s tem za-branilo!
12.	Za zdravje posebno važna je hrana. Udje naj zato po možnosti skrbijo, da bo hrana res dobra in redilna. Čaja in črne kave naj posebno zjutraj ne pijejo, ker ne redi, ampak le živce razburja.
13.	V slučaju bolezni uda je skrb zaupnika (zaupnice) paziti, da se odredbe in ukazi zdravnikov natančno izvršujejo. Posebno naj se na to gleda pri nalezljivih boleznih, pri jetiki, legarju i. dr,
14.	Največja nesreča današnjih dni in v premnogih slučajih vzrok slabega gmotnega stanja je pijančevanje. Tega naj se zato vsi udje odseka prav posebno varujejo. Pri delu naj, raz ven pri malcah, nikdar nič ne pijejo. In če pri malcah pijejo, naj pijejo vino ali pivo, ne pa žganja. Žganja naj se vsi udje kar najbolj izogibljejo. Skrb zaupnikov (zaupnic), pa tudi vseh udov bodi, pri vsaki le mogoči priliki žganjepivce svariti in jih spominjati gTOznih posledic žganjepitja in sploh vsake ne-zmernosti v pijači za zdravje, za dušo, za posameznika, za družino, za cel kraj, „ Varovati se žganja" in nikdar biti pijan", to bodi sklep vsakega uda.
15.	Varčevanje je najtrdnejša podlaga zboljšanja gmotnega stanja. Vsak ud odseka naj si zato šteje v svojo dolžnost, da pridno varčuje. Vsak prihranjen vinar naj naloži v Čebelico. Vsak oženjen ud naj po možnosti tudi za otroke da vsak teden kaj v Čebelico, To
bo najboljša in najcenejša zavarovalnica, Dolžnost zaupnikov (zaupnic) je zato, pri vsaki priliki opozarjati na Čebelico."
Takoj isti dan po predavanju so se že tudi izvolili za vsako posamezno tovarno zaupniki in zaupnice delavstva.
Tudi se je sprejela okrožnica na vse domžalske tovarnarje, v kateri se je naznanila ustanovitev strokovnega odseka in se je gledč na veliko draginjo prosilo za povikšanje dnevnega zaslužka vsemu delavstvu.
To okrožnico so zaupniki po posameznih tovarnali takoj prihodnje dni izročili tovarnarjem.
Vsi tovarnarji so s svojimi podpisi izjavili, di vzamejo okrožnico in torej tudi novo ustav l je no delavske organizacijo na znanje. Tudi so v smislu prošnje vsemu delavstvu izboljšali dnevni zaslužek.
A takoj se je začutilo, da se stvar ne bo take mimo izšla, Predolgo je moralo delavstvo molčati preveč se je nabralo nezadovoljnosti.
Cel teden je vrelo po Domžalah.
Prihodnji ponedeljek pa, 30. sept. 1907, je delavstvo v največji domžalski tovarni proglasilo — stavko, prvo, kar Domžale stoje in to v najnevarnejših okoliščinah.
Delavke sploh niso prišle zjutraj na delo, ob 9, so pa še delavci z geslom „vsi za enega, eden za vse!" zapustili delo in šli iz tovarne. Predpoldnem je večja množica izmed njih hotela nazaj pred tovarno, da bi še tiste maloštevilne delavce, ki so delali naprej, prisilili, da popoldne tudi oni ne pridejo več na delo.
To je bila reč, to i
Č. P. Benigen Snoj
prvi slovenski župnik v New Yorku.
In v tistem odločilnem trenutku, ko so tovarnarji Že sklenili, da se na noben način ne vdajo, je stopil beneficijat sam k poslovodju tovarne in mu je sporočil: »To stavko prevzame sedaj naše izobraževalno podporno društvo, kateremu pripada odsek slamnikarskega delavstva. Kot predsednik tega društva Vam zagotovim, da se bote morali vdati. Danes sem pripravljen jaz posredovati. Toda samo danes 1 Jutri že bom celo zadevo prepustil državnim poslancem. Tudi Vam sporočim, da bo v pat dnevih celoskupno delavstvo po vseh domžalskih tovarnah pričelo stavkati, če se takoj ne v da ste l"
Ob 6. zv. je dobil beneficijat od tovarnarja povabilo, da pride k njemu na razgovor. Sel je skupno z delavskimi zaupniki in zaupnicami tovarne.
Dve uri je trajal ta Tazgovor, ki je bil mestoma zelo buren. Že je kazalo, da se bo radi 4 delavcev, ki jim tovarna na noben način ni hotela priboljšati, vse razdrlo. Ni sel Prav v vsem, kar je zastopstvo delavstva zahtevalo, je tovarna delavstvu ugodila.
Ob V: 9- zvečer je ob luninem svitu zastopstvo delavstva, vračajoče se iz tovarne, na „mali cesti" pod župniščem imelo kratko sejo, v kateri je soglasno sklenilo, da je stavka svoj namen dosegla in je zato — končana. Par delavcev pa, ki je z največjo napetostjo pričakovalo izida, je v nočni temi hitelo na kolesih po vaseh naokrog in sporočilo delavstvu, da drugo jutro pride zopet na delo.
Taka je bila — prva stavka v Domžalah!
A kako nevarna! Ob 3. popoldne sta že hitela dva odlična zastopnika tov aren k glavarstvu v Kamnik.
16
naznanit, da je beneficijat zagrozi! s splošno stavko! Zvečer ob 6. je že prišlo sedem novih orožnikov i: okolice v Domžale. Ka je drugo jutro po sv. maši beneficijat bil v cerkvi, je ves prestrašen stopil cerkven i t k njemu in mu sporočil, da ga zunaj čaka orožnik polni uniformi".
Pričel se je zanimiv dvogovor. »Ali bo stavka r Domžalah Še dolgo trpela?" »Pojdite po tovarnah in poglejte 1 Po mojem prepričanju v Domžalah danes sploh ni nobene stavke!" »Ali je bito včeraj veliki nereda v Domžalah?" .To pa jaz kot dušni pastir t kraju Vas kot čuvaja javnega reda v Domžalah vprašam: Ali je bilo včeraj veliko nereda v Domžalah?"
Mož pravice svoje Tesne situacije ni mogel ve; vzdržati. Odkrito je priznal, da je beneficijat izvrši prejšnji dan težko in veliko delo,
Vsled te stavke je hotela vlada kat. izobr. in podp. društvo v Domžalah razpustiti. Ko pa se ji je na poc-lagi pravil dokazalo, da je tudi v tem slučaju ono vršilo le svojo dolžnost, je to namero opustila.
Tudi list „KamniČan" je v svoji 46. številki z dne 5. okt, 1907 zapisal: .Tovarnarji so se silno razjezili celd nad domžalskim beneficijatom g. Bemikom, ktr je zastopal koristi delavstva, a bil je tako možat, ca jim je v brk povedal, da se Slovencem velikanska krivica godi/
Zakaj tako natančno o tem pišemo? Zato, ker so ob času po prevratu na velikih javnih delavskih shodih v Društvenem domu v Domžalah pr<v odlični govorniki javno trdili, da domžalsko slamr?-
karsko delavstvo do tedaj še sploh ni imelo nikake strokovne organizacije.
In vender od ustanovitve strokovnega odseka 1. 1907 do prevrata 1. 1918 naprej v Domžalah ni bilo v vseh letih niti enega delavca, niti ene delavke, za katerega in katero bi bil odsek zvedel, da se je dotični osebi kakorkoli krivica zgodila in bi se ne bi) zanjo potegnil! Vselej s popolnim — uspehom 1
Domžalski tovarnarji so to delavsko organizacijo prav dobro poznali.
Že takoj ob začetku se je odsek hotel pridružiti Jugoslovanski Strokovni zvezi v Ljubljani. Tega nt storil po osebnem dogovoru z Dr. Krekom, ker v takratnih razmerah ni bilo lahko siliti člane k plačilu večje udnine in pri tem Še domače društvo, ki si je prav tedaj stavilo svoj Dom, občutno oškodovati.
Takoj ob prevratu 1918 pa, ko so se hipoma delavske razmere popolnoma spremenile in je bilo videti, da bo boj s socijalno demokracijo čedalje težji, je cel odsek — do 200 Članov — pristopil Jugoslovanski Strokovni zvezi, ki je od tedaj naprej vodila vse delavsko gibanje v Domžalah.
Druge stranke s svojimi strokovnimi delavskimi organizacijami v Domžalah doslej niso mogle tTajno uspeti.
b) Prodajalna Konsumnega društva.
Velikega pomena za delavstvo v Domžalah je bila otvoritev prodajalne »I. ljubljanskega delavskega
16*
konsumnega društva" v Društvenem domu v Domžalah dne 3. dec. 1919.
Bilo je na tem, da socijaldemokraško konsumno društvo v Kamniku otvori svojo podružnico v Domžalah.
Kakor hitro se je to zvedelo, takoj je imel odbor „ka t. iz ob ra ž. in podpornega društva v Domžalah" sejo, v kateri je na predlog predsednika soglasno sklenil, da takoj drugi dan stori vse korake, da v Društvenem domu, katerega da v ta namen na razpolago, ustanovi krščansko socijalno kprvo ljubljansko delavsko konsumno društvo" svojo prodajalno,
Sklenjeno — storjeno 1
Po posebni prijaznosti ravnatelja I. ljubljanskega delavskega konsumnega društva Alojza Kocmurja je tekom osmih dni že bilo vse potrebno ukrenjeno.
Prodajalna je začela poslovati.
Prva voditeljica prodajalne je bila Ivanka Janežlč, prodajalki pa domačinki Antonija Končan in Manica Šmon.
Takoj prvi poslovni mesec je že pristopilo 413 članov, rodbin, z 2099 osebami. Prodajalna je imela sprejemkov K 107.149'95, izdatkov K 104,631-39, prometa K 211.781-34.
Koncem leta 1922 je imela prodajalna včlanjenih 527 rodbin,
Sprejemkov je bilo samo v blagovnem prometu K 1,429.983 92, izdatkov K 1,304,332-80, prometa K 2,735.316-72.
4. Domžalsko stamnikarstvo v Ameriki.
Leta 1882 sta tukajšnji slamnikarski tovarnar Kri-zant Ladstžitter in Menkov, zastopnik tovarne za šivalne stroje, hotela v New Yorku v Ameriki skupno ustanoviti slamnikarsko tovarno, Poslala sta tij& 2 šiva)ki: Ivano Šme iz Zg. Domžal h. Št. 12 in Maričko Straser, stanujoče v Zg. Domžalah. Ti dve sta bili prvi domžalski Amerikanki.
Ladstatter in Menkov sta se pa že čez eno leto razšla. Straserjevo je Ladstatter nazaj domov poklical, Svana Sme je pa ostala pri Menkovu v New Yorku.
Prihodnje leto sta Menkov in Ivana Šme pisala še po 3 šivalke. In res so šle na to pismo L 1883 v New York: Marija Zajec iz Sp, Domžal, h. št, 11, Marija Flerin iz Zg. Domžal, h. Št. 89 in Marija Rojanec, Ta-blerjeva iz Ihana. Marija Flerin se je kmalu vrnila domov. Marija Zajec in Marija Rojanec sta pa ostali do sedaj v Ameriki.
Nad 20 let potem Amerika za Domžale m imela privlačne sile. Le tu in tam je odšel kdo tijk.
Leta 1905 se je pa sprožilo. Potem pa je šlo, kot bi bilo namazano. Nastala je kar pravcata „amerj-kanska epidemija" v Domžalah,
Leta 1908 je bilo že v Ameriki: iz Zg. Domžal 90, iz Sp, Domžal 21, iz Stoba 37, iz Štude 33 in iz Depaljevasi 15, skupno 196 oseb.
In tako je šlo naprej. Kar eden druzega so spe-Ijavali, Skorej vsi so dobili dela in tudi prav povoljnega zaslužka v raznih slamnikarskih tovarnah. Največ jih je
ostalo kar v New-Yorku. Nekaj malega jih je prišlo tudi v Cleveland in Čikago.
Nastalo je torej res pravo domžalsko slam-nikarstvo v Ameriki,
Da se spozna, kolik obseg je to amerikansko izseljevanje zavzelo v Domžalah, naj bodo v naslednjem navedena imena vseh tistih, ki so bili ob času, ko se je ta knjiga pisala, junija 1923, iz domžalske tare v Ameriki.
Imena navajamo po hišnih številkah v Domžalah in s priimki, kakor so se tukaj pisali.
Pripomnimo, da je pTav mnogo teh oseb sedaj že poročenih.
Zelo radi bi za vsako izmed teh ženskih farank pristavili priimek, ki ga sedaj nosi. A ker za maisi-katero tega ne vemo, pri marsikaterem priimku pa smo tudi v zadregi, kako naj ga pišemo, ali v angleškem pravopisu, kakor ga sedaj same pišejo, ali v pravilni slovenščini, je bolje, da radi enotnosti te priirrke splošno opustimo. Navedemo jih le pri tistih, pri ia-terih je to radi otrok potrebno.
Otroke navajamo tu samo tiste, ki so bili v Domžalah rojeni, oziroma so vsaj dalje časa tu bivali.
V Ameriki so bili torej leta 1923:
Iz Zgornjih Domžal:
3.	Likar Marija, Cecilija in Frančiška.
4.	Mazovec Franc in Valentin,
5.	Grašek Franc, Jožef, Miha, Antonija, Alojzija.
Janežič Julka.
G- Ogrinc Peter, Marjeta, Ivana,
7. Ogrinc Pavel in Neža, Janez, Marija, Marjeta.
11.	Habjan Pavla (omož, Ogrinc) s hčerko Mici, Habjan Marija (omož, Kraljič) s hčerko Mici, Jožefa.
12.	Šme Marija (omož. Kosmač) s hčerko Minko, Šme Frančiška, Ivana in Kati.
14. Lacijan Karol, Janez, Peter,
16.	Dolsan Vinko, Frančiška, Ana.
17.	Pajduh Roza, Pichler Jakob. 21, Koprivnik Franc.
28.	Rihtar Ivana, Barba, Terezija.
29.	Kal an Frančiška.
31, Kuralt Ignac in Franc. 37. MerČun Marija.
39.	Giovanelli Lovrenc in Frančiška, Keršič Ivana in Terezija.
KočaT Marija, mati, Marija, Anton, Jožef.
40.	Petek Ferdinand in Ivana.
54. Lad sta t ter Jakob, Ana, Kristina (omož. Nanut). 46. Vavpotič Valentin in A polonija. Pavlič Franc, Marija, Marijana. Balantič Franc in Marija, Mici, Ana.
50,	Pavlič Franc, Janez, Marija, Ivana, Frančiška. Pavlič Rozalija, Angela, Ivana.
51.	Hribar Marijana, Rozalija.
54, Kaplja Apolonija, Marija, Franc.
57. Martinčič Josip in Ivana, Marijan, Jožefa.
59. Škrabar Vincenc, Janez, Lucija, Marjeta.
66.	Jerman Peter, Marija, Frančiška, Jožefa,
67.	Šme Janez in Ana, Lucija, Valentin, Ana, Janez, Franc. Šme Frančiška.
70. Pavli Janez.
72, Kvas Anton, Tomaž, Janez, Frančiška, Leopoldim, Pavla.
74, Kleinlerclier Hubert, Jožefa, Justina,Marija,Matildi, 78, Luk an Marija, Jenko Marija. 81. Pire Valentin. Habjan Ana.
86.	Matičič Ivan, Marija, Ivana.
87.	Pavlič Valentin, Kali, Marija (ornoŽ, Kobilca), Jožefa, Nežika.
88.	Pavli Anton in Helena. 90. Gorenje Apolonija-
95.	Podboršek Janez, Jožef, Antonija (omož. Pavlič).
96.	Kralj Ignac, Anton, Jožefa,
98.	Kornič Regina, Neža.
99.	Flerin Jožefa, Marija. 104, Majdič Karol, Marija.
Hribar Janez in Franca, Janko, Zorka, Mici. 107. Pečnik Mici (omož. Rode),
112,	Kralj Antonija, mati, Albin, Jožefa, Antonija, Terezija.
113.	Potočnik Franc, oče, Franc, Rudolf, Jožef„ Fra nčišk*. Pire Ivana (omož. Habjan) s hčerko Minko. Hren Andrej in Marijana, Janko, Minka, Pavla. Hren Jožef.
115.	Cerar Mihael in Marija.
116.	Sme Pavla (omož. Grašek).
117.	Kobilca Franc, Valentin, Angela, Antonija, Welser Marija, mati, Marija, Ela.
120. Ribič Janez in Frančiška, Janez, Alojz, Pavla. Rode Fani. Je ran Frančiška.
Domžaki v New Yorku na dobrodelnem izletu v korist vojnim žrtvam domžalske obtine.
121.	Pavli Franc.
122.	Okoren Jakob, Marija,
123.	MahniČ Franc.
124.	Kraljic Antonija, Helena, Matilda.
125.	Šubelj Marija, Ana. 130. Weit Marija, Jožefa.
132. Zupane Ferdinand in Marija, Ferdinand, Mici, 147. Kralj Franc in Ivana, Ivanka.
iz Spodnjih Domžal:
2.	Sme Franc.
3.	Ti čar Katarina, Ana, Kristina.
4.	Romšak Marija.
6. Ovca Frančiška (omož. Habjan), Cerar Roza, Minka.
8.	Ovca Vincenc in Roza, Vinko, Minka, Francka. Zabret Minka.
9.	Ovsec Ivan.
11.	Zajec Marija (omož. Siedler), Zajec Frančiška.
12.	Gregorc Alojz, Gregorc Franc in Terezija.
15. Habjan Ivan, Marija (omož. Habjan), Antonija (om. Končan).
20. Dolar Valentina, mati, Franc, Minka.
MayeT Rudolf. 22. Pavli Anton.
26.	Dečman Frančiška, Jenko Helena.
27.	AibTecbt Franc, Frančiška. 29. Ferk Franc in Kati.
33, Osovnik Jožefa, Marija, Angela.
35.	Tabernik Ivana, Kati, Ivan.
36.	Juvan Janez.
37. Pavlic Amalija, mati, Josip, Terezija, Amalija.
Pavlič Andrej in Rozalija. 39. Kovač Terezija, Marija. 41. Končan Janko, Ciril, Metod, Vinko, Marija. 44. Šubelj Josip in Pavla. Urbanija Kati, Ivana.
48.	Jerovšek Franca, Ana.
49.	Urbanija Lovrenc in Elizabeta, Marija, Ana.
51.	Zabret Marija, Marjeta.
52.	Peterka Franc in Frančiška, Marija, Jožefa, Fran:. 58. Sršen Rudolf in Marjeta, Rudolf,
Sršen Kati, Ivana.
iz S t oba:
3.	Štrukelj Andrej.
4.	Setnikar Tomaž, Antonija. 6. Žankar Janez, Jernej.
8.	Osolin Jožef, Frančiška.
9.	Kraljič Franc,
10.	Funtek Apolonija, Marija.
11,	Lovše Marija, Ivana. 14, Habjan Jožef, Ivana.
16.	Botjev Marija, Ulčar Janez, Jakob, Ivana, Mariji, Antonija (omož, Pavli).
17,	Ogrinc Anton, Marijana. Prinčič Julijan in Marija.
21. Habjan Valentin, Franc, Janez, Miha.
24,	Markužič Anton,
25,	Tičar Ivana omož. Abe. Cerar Frančiška.
26,	Jezernik Marija, Ivana.
29. Mlakar Karoi, Marija,
Ovca Marija o mož. Mlakar,
31.	Trojatišek Miha.
32.	Janežič Miha iti Antonija.
34.	Juvan Ivana, Antonija.
35,	Vojska Franc, Minka.
43.	Kreč Franc, Valentin.
48.	Ovca Pavel in Ivana, Anton, Marija, Ivana. Pfeiier Kati, Cecilija.
Dolar Jožef, Marija, Ivana.
49.	Peterlin Frančiška.
52.	Kvas Marjeta.
53.	Habjan Jernej, Neža, Ana (omož, Trojanšek),
54.	Cerar Franc, PeteT, Marija. Gerbec Minka, Ema.
55.	Pavli Janez, Frančiška, Antonija, Ana. 58. Habjan Ro z al i j a.
62.	Pavlin Ivana.
63.	RedenŠek Frančiška.
Iz Stude:
ID. Narobe Franc, Marija. 11. Svetlin Marija. 15. Prebil Marija.
21. Kos Andrej, Frančiška, Terezija. 24, Beno Vinko.
29, Bolhar Jakob in Ana, Jakob, Rok. 31. Svetlin Andrej, Janez, Jerica, 35. Remc Lucija. 39. Mazovec Franc.
44.	Habjan Ivana.
Iz D epa I je vasi:
4, Flere Katarina,
7. GrČar Janez, Miha, Terezija.
19.	Bojt Marija,
20,	Janežič Janez. 26. Koiar Jakob.
29.	Čolnar Franc.
30.	Cajhen Andrej.
31.	Skrlep Alojz in Marija, Angela. Škrlep Ana.
40. Kurent Valentin, Andrej.
43. Redenšek Štefan in Rozalija, Mici.
Skupno je bilo torej meseca junija 1923 domžalskih faranov v Ameriki — 384. Od teh jih je bilo v New Yorku 305, Clevelandu 37, Čikagi 30 in drugod 12.
Zveza med njimi in domačim krajem je nasplosno skozi ves čas ostala tesna, lepa, živa.
Brez vsake prošnje od strani župnikove so mnogi k velikim delom, ki so se ob teh letih izvrševala pri domači cerkvi, sami od sebe, popolnoma prostovoljno, radi in z veseljem prispevali.
Tudi v verskem in nravnem oziru so se vobče dobto ohranili,
Slovenska župnija sv. Cirila in Metoda v New Yorku, ki se je po posebnem prizadevanju bivšega frančiškanskega pTOvincijalnega komisarja v Ameriki in prvega slovenskega župnika v New Yorku t P. Benigna Snoj-a ustanovila, je posebno za dam žalske amerikanske izseljence kar največjega pomena.
Le škoda, da Šteje ta slovenska new-yorška fara taka malo faranovl
Letno poročilo te fare za leto 1922 izkazuje samo 90 družin in 75 samskih Slovenk in Slovencev kot fa-rane te fare, med njimi 35 domžalskih družin in 33 samskih Domžalk in Domžalcev. Zakaj tako malo P
Naj nam odgovori njen župnik P. Beni g en1) sam 1 .Malo je število naših župljanov, Ali je samo toliko naših rojakov v New Yorku? O, koliko jih je še, ki niso člani naše župnije! Če bi bili vpisani vsi, kako lepo število bi jih bilo! Zakaj pa niso? Ali so tu zatajili svojo vero in od nje odpadli? Ali se jim tako škoda zdi prispevati malo članarino? Reči moram, da ne eno ne drugo ni glavni vzrok, da niso člani naše župnije. Ni mi znano niti za enega rojaka, ki bi tu odpadel od sv. vere. Tudi so naši rojaki splošno vsi darežljivi, kedar je treba komu pomagati ali se nabira v kake dobrodelne svrhe. Torej tudi to ni glavni vzrok. Kaj pa je? Premalo se zavedajo, da je v Ameriki v marsičem drugače, kot je bilo v stari domovini. Tam ni bilo navade, da bi župljani plačevali članarino za župnijo. Tu je pa in sicer ne samo navada, ampak naravnost zapoved sv. Cerkve, da vsak po svoji moči prispeva za svojo cerkev. Zakaj? Ker je država za-se in Cerkev za-se. Država tu ne plačuje za cerkve ne za duhovnike. Zato se pa tudi nič ne vtika v cerkvene zadeve.* To majhno število faranov new-yorške slovenske fare je leta 1922 darovalo v pokritje stroškov svoje Sare in farne cerkve v New YotIcu 7.539*63 dolarjev 1
') Letno poročilo slovenske Župnije sv. Cirila In Metoda za leta 1922 str. 3.
Za trdno smo prepričani, da bodo tudi drugi Dom-žalci in Domžalke v New Yorku, katerim je seveda to mogoče, pristopili tudi po zunanje — z vplačilom določene članarine — k svoji slovenski fari.
Seveda pa ne smemo prezreti, da je Ne^' York velikansko mesto, in da so mnogi naši ljudje v Brooklynu In po drugih delih mesta, ki so od slovenske cerkve zelD oddaljeni I
K dekliški Marijini družbi v New Yorku je glasom pismenega sporočila njenega voditelja č. P. Snoja z dne 12. jun. 1923 pristopilo iz domžalske fare J. 1920 — 9, 1. 1921 —26 in 1. 1922— 12 novodošlih deklet.
Tudi pri petju, cerkvenem in društvenem, in pri raznih društvenih predstavah Domžalci in Domžalke v New Yorku prav vneto sodelujejo.
X.
Prometna sredstva.
1. Pošta.
a) Prlčetek. Poštno poslopje.
IpjjloŠta je bila ustanovljena v Domžalah leta 1880. A — Prenešena je bila iz Vira (Podrečja), kjer je bila že 10 let poprej, 1. 1870, ustanovljena, ker je bilo takrat tam precej vojaštva nastanjenega.
V Domžalah je bil poštni urad nastanjen skozi vsa leta v zasebnih prostorih, najprej v hiši Zg. Domžale št. 76 do L 1888, potem v hiši Zg. Domžale št. 92, ki se še sedaj imenuje »stara pošta", do 1. 1906, od tedaj naprej pa v Sp. Domžalah h, št. 31.
Do lastnega poslopja poštni urad v Domžalah navzlic vsemu prizadevanju do sedaj ni prišel, dasi je bila potreba zanje vsled izredno velikega prometa posebno s slamnikarskimi tovarnami vsa leta kar najob-čutnejša.
Kolika škoda se je godila posebno slamnikarskim tovarnarjem! V dežju in snegu so se morale ogromne množine papirnatih kartonov s finimi slamniki Cesto
kar zunaj na prostem prevzemati, semintiji prekladati in potem premočeni daleč voziti.
Ali ni bila zares upravičena prošnja teh velikih davkoplačevalcev, da bi erar postavil tik železniške postaje v Domžalah veliko, prometu primerno poštno poslopje, tako v ravna no, da bi se kaT pod streho slan-niki prevzemali in v vagone nakladali?
A poštna direkcija v Trstu temu načrtu ni bila naklonjena,
7, okt. 1912 je na tozadevno prošnjo takole nj-znanila, zakaj ni za ta načrt: .Prestavitev poštnega urada Domžale od sedanjega mesta na kolodvor ti nujno potrebna. Koristi, ki bi jih taka prestavitev nudite, niso v nikakem sorazmerji s stroški, ki bi jih ista prc-vzročila, Zato c. kr. poštna in brzojavna direkcija v Trsti ni v položaju, da bi prošnjo za zidanje eraričnega poštnega poslopja v Domžalah mogla c. kr. trgovskem i ministerstvu na Dunaju priporočiti."
Zadnjič se je z vso silo ta zadeva sprožila začetkom leta 1914.
Topot so vsi merodajni faktorji v Domžalah vložili skupno, prav dobro utemeljeno prošnjo naravnost na trgovsko ministerstvo.
Tudi je bil istočasno državni poslanec okraja, Dr. Krek, o stvari obveščen in naprošen, da se z vso odločnostjo zanjo zavzame.
Kako hitro so bile tudi sedaj oblasti na jasnem da morajo prošnjo seveda zopet odklon i lil
12, marcija 1914 je bila prošnja vložena in 21.apr 1914 je bila že rešena!
VINCENC JflmS, prvi poitar v Domžalah (1880—1395).
Ta dan je došel odgovor poštne direkcije v Trstu; .Na kumulativno (skupno) prošnjo z dne 12. lil, 1914, odposlano iz D o mi a I na c. kr. trgovsko ministerstvo za zidanje eraričnega poštnega poslopja, se po nalogu c. kr. trgovskega ministerstva z dne 9. IV. 1914 št. 14.813/P sporoča, da se prošnji iz že navedenih vzrokov ne more ustreči."
Dr. Krek je odgovoril 15. marca 1914 župniku: „Za Vašo zadevo zainteresiram klub in ko se otvori zopet dež. zbor, spravim to reč v dež. zboru v razgovor in do primernega sklepa. Z Wagnerjem bova govorila skupno z Dr. Korošcem. Bog daj srečo!"
Po odklonitvi je zopet odgovoril Dr. Krek:') „Šlo je prehitro! Drž. zbor je bil že minul in jaz nisem mogel osebno do ministra. Zdaj? Deželni zbor in v državnem zboru interpelacija, pa osebno in zasebno obdelavanje ministra."
Ni dvoma, da bi bila sedaj tudi ta prevažna krajevna zadeva ugodno rešena, ker bi se prej sploh ne bilo mirovalo.
Uspeh je preprečila svetovna vojna.
b) Vodstvo pošte.
Prvi poštar v Domžalah je bil Vincenc Januš, rojen 22. jan, 1835 v Žužemberku. Njegov oče je bil doma iz Češkega.
V bitki pri Solferinu na Laškem L 1859 je bil ranjen v levo roko, tako, da so mu jo morali celo odrezati (amputirati). Prišel je kot vojni invalid v Kranjsko Goro, kjer je bil nastavljen kot mitničar. Ondi se je
VV~ptsmu z dne 4. V. 1914.
poročil z Nežo Šiler iz Podnarta. L 1S6S je bil kot mitničar prestavljen na Vir (Podrečje), v d ob ski fan. Ko je bila 1. 1870 na Viru ustanovljena pošta, je bilo vodstvo te pošte podeljeno njemu. Tudi za župana občine Podrečje so ga izvolili občinski možje, pač lep dolaz, kako velik ugled in zaupanje je uživa! vsesplošno. Leta 1880 je bila pošta iz Vira prestavljena v Domžale in vodstvo iste zopet njemu podeJjeno, Tu si je 1. 1Č88 sezida! svojo lastno hišo v Zg. Domžalah št. 92 in je v njej vodil poštni urad do svoje smrti. Umrl je 17. julija 1895 za vodenico.
Malo pred smrtjo, 27. maja 1895, se je blagi mož, ves v skrbi za prihodnjost svoje družine, katero je neizrečeno ljubil, kot vojni invalid v ganljivi prošnji obrnil na c. kr. poštno in brzojavno direkcijo v Trstu, da bi vodstvo domžalske pošte po njegovi smrti brez javntga razpisa bilo podeljeno njegovi hčeri Josipini. Prošnja je bila uslišana.
Kot druga je torej prevzela vodstvo domžalske poŠte poštarica Josipina Januš, rojena 18. marca 1867. Ker njen oče ni imel leve roke, mu je ona s posebnim dovoljenjem ravnateljstva izjemoma že od svojega 14. Uta smela isto nadomestovati in mu pomagati pri poštr.ih in brzojavnih opravilih, Z 18. letom je postala 1. 1885 poštna upTaviteljica pri očetu, do njegove smrti. Kot poštarica se je 1.1901 poročila z Antonom Skok, sedanjim županom v Domžalah. L. 1906 sta si kupla tedanjo Vencelj-novo hišo v Sp. Domžalah, št. 30, Tjh je bil takrat prestavljen tudi poštni urad in je ondi še sedaj. Josipi na Skok je vodila pošto do 1. majnika 1912.
Takrat je bila domžalska pošta povzdignjena in nje vodstvo podeljeno moški moči, c. kr. nad poštarju Karolu Huth-u, rojenemu 23, sept. 1863 v Ljubljani. Služboval je nad 5 let v St. Janžu pri Zidanem mostu, 9 let na Dovjem in naposled 10 let kot nadpoštar v Zagorju ob Savi. V najtežji dobi svetovne vojne je vztrajal skozi vsa leta. Z veliko vestnostjo je izvrševal svojo službo. 26, oktobra 1920 pa je umrl čisto nepriča-kono. Ob zj. je šel iz svojega stanovanja, Sp. Domžale št, 19, v urad, Komaj pa je stopil v uradno sobo, je omahnil, postal je bled, začel je umirati. Zadela ga je kap na srce. Star je bil šele 55 let. Zapustil je ženo in 7 nepreskrbljenih otrok.
Naslednik v službi, žal tudi v načinu nagle smrti, mu je bil nadpoštar Franc Ambrožič, rojen 25. sept. 1867 v Št. Petru na Krasu. Služboval je v Bovcu 2'/2 leta in v Divači 12 let. Po prevratu je vodil 3 mesece pošto v Dolnji Lendavi, PrekmuTje, L. 1920 je prišel v Domžale. Bil je po telesu orjak, kot malo takih. A živci So mu vsled hudih medvojnih in povojnih naporov opešali. 16. jul. 1921 je šel še v urad nekaj naročit. Ko je prišel domov, ga je zadela kap na možgane. Ob Vati- ponoči je blagi mož že umrl, star šele 53 let. Zapustil je ženo in 2 nedorasla otroka,
Za njim je prišel kot nadpoštar v Domžale 27. nov, 1921 Ferdo Gašpari, rojen 27. maja 1891 v Opatiji, mlada, čila moč. Služboval je kot poštni aspirant v Lov rani 8 mesecev in v Trstu 2 meseca, kot administrator pošte v Kastvi, Rovinju, Matuljah in Št. Petru na Krasu, kot poštar v Štanjelu 4 leta, pri ravnateljstvu
v Ljubljani, v Borovljah L Vzleta, do plebiscita in v Logatcu 7 mesecev,
c) Poštne upravlteljice.
Kot poštne upraviteljice (oficijantirije) so službovale v Domžalah:
Antonija Kuhelj, rojena v Ljubljani, 9 let, Mici Prelovšek, „ B Dobu, 8 „ Agata Januš, , , Domžalah, 15 „ Ana Novak,	„ „ Kamniku, t leto
Ana Vidali,	„ M Mengšu, 3 leta
Fani Debevec, , , Tolminu, 1 leto Vida Ušeničnik, , , Ljubljani, 3 leta.
2. Železnica.
Prvikrat je pridrdrala Kamniška železnica v Domžale 21, novembra 1890.
Železnica vozi skozi celo faro. Vanjo vstopi pri Depaljivasi, kjer teče tik med hišami in zavzema 38 a 42 m2 njiv, 14 a 65 m2 travnikov in 1 a 59 m- vrtov depaljskega sveta. Gre desno mimo vasi Stob in zavzema 28 a 62 m3 njiv, 10 a 24 m2 travnikov, 43 a 36 m2 pašnikov in l a 59 m2 vrtov stobovskega sveta. Tik pod farno cerkvijo in pokopališčem pelje skozi Spodnje in Zgornje Domžale in zavzema 1 ha 47 a 29 m- njiv in 5 a 14 m2 stavišča domžalskega sveta, skupno 2 ha 93 a 16 m2 ploskovne površine zemljišča v fari.
Postaja stoji v središču Domžal, Lep drevored mogočno zraščenih kostanjev, zasajenih 1.1890, vodi k njej.
Promet na tej postaji je izredno velik, tako osebni, kakor tudi lovom i. Saj se ves promet ne samo Domžal in okolice, ampak tudi celega brdskega sodnega okraja steka na to postajo. Slamnikarska, lesna, mlinarska, vinska obrt polni na tej postaji kar cele vagone.
Kaj bi Se le bilo, ko bi se bila prav iz te postaje speljala nova železnica skozi Črni graben proti Polzeli na Štajerskem!
Naši ljubi Kamničani so se temu načrtu seveda z vso odločnostjo vstavljali. Na vsak način so hoteli imeti novo železnico speljano skozi tuhinjsko dolino na Kamnik.
Možnost pa, da se zgradi nova železnica na Domžale, je postajala po zatrditvi izvedencev in zelo mero-dajnih oseb že skorej —• verjetnost.
Načelniki železniške postaje v Domžalah so bili doslej:
Repar Josip,	od 21. nov. 1890 do 28. mre. 1893
Potrato Karol, * 28. mre. 1893 . 22. okt. 1894 Lassner Jožef, , 22, okt. 1894 „ 3. nov. 189S Hauer Jožef,	„ 3. nov. 1898 „ 7. mre. 1905
Stalovsky Avgust „ 7. mre. 1905 , 20, jun. 1912 Liehtenegger Emil „ 20. jun. 1912 „ 4. jan. 1919 PoUato Aleksander, „ 4. jan, 1919 . 13. febr. 1919 Pipan Anton	. 13. febr, 1919 . 15. maja 1923
Hlebec Anton „ 15. maja 1923 do sedaj.
3. Telegraf, telefon.
V brzojavno zvezo, speljano ob držayni cesti iz Ljubljane na Dunaj, so bile Domžale kot brzojavna
stranska postaja pridružene leta 1881, kmalu po otvoritvi pošte v Domžalah.
Telefon je bil vpeljan v Domžalah leta 1916, v vojnem časti, radi vojaštva.
Ob prevratu l. 1918 ga je prevzela poštna uprava v svoje področje.
Leta 1923 je imel telefon v Domžalah 15 naročnikov.

XI.
Domžale v svetovni vojni.
1. »Oh, zdaj gremo!«
ne 26. julija 1914, praznik sv. Ane, nedeljal Pust, deževen dan.
A kako pomemben, dalekosežen, usodepolen!
„Voj skal"
Ta klic naenkrat prenese celo faro.
Ob Vs 9. dop. je bil po Domžalah nabit mobilizacijski razglas, s katerim je bilo mobiliziranih osem celih vojnih korov s pripadajočo Črno vojsko, torej do 42, leta.
Zaukazano je bilo, da mora vsak vpoklican vojak v 24 urah po nabitju razglasa že zapustiti domačo občino in oditi na določeno mesto.
To je bilo razburjenje po fari, tol
Popoldne po litanijah je bil shod Marijine družbe ženi. Kot vsako leto na praznik sv. Ane, je bil tudi ta dan slovesen sprejem novih članic v družbo. Bile so to mlade žene, ki so bile tekom leta poprej šele poročene^ Kaj čuda, Če so njihova srca trepetala ob misli na ločitev od ljubljenih mož, ki so bili vpoklicani!
Po Domžalah je zamišljeno stopal mlad par: Ivan Jezernik s svojo izvoljenko. Isti dan sta bila poročena. In že sta jemala slovo. Ženin je bil vpoklican.
Ganljivo je bilo proti večeru v cerkvi.
Možje in fantje so kar sami od sebe, brez vsakega prigovarjanja, začeli prihajati k — spovedi. Za vedali so se, da gredo v nevarnost. Zaželeli so si mirne vesti, sprave z Bogom.
27. julij, pondeljek, dan — slovesa!
Na domžalskem kolodvoru so se pri odhodu vsakega vlaka ponavljali prizori, tako ganljivi, da si jih more predstavljati le, kdor jih je sam doživel, Popisati jih ni mogoče.
Na tisoče ljudi, skorej cela fara in nešteto iz cele okolice, je bilo navzočih, Saj so prihajali na ta kolodvor vpoklicanci ne samo iz domžalske okolice, ampak iz celega brdskega sodnega okraja.
Fantje so peli in vriskali, možje so zamišljeno gledali, ženske pa jokale. Marsikatera je imela majhnega otročička v narečji, da se tudi ta še enkrat poslovi od ata, ki gre na vojsko. Domžalska godba je igrala zjutraj ob 6,t ob V* 111 pop. ob 2. A je bilo čedalje manj godcev. Pri večernem vlaku pa že ni bilo več godbe. Zadnji izmed vpoklicanih godcev so se takrat odpeljali.
Samo iz domžalske fare je ta dan odšlo k vojakom 194 mož in fantov: 93 iz Zgornjih Domžal, 29 iz Spodnjih Domžal, 33 iz StobaT 19 iz Štude, 20 iz Depaljevasi.
V dolžnost si štejemo, da vse, ki so ta dan in pozneje tekom cele svetovne vojne
iz naše fare vstopili k vojakom, tu imenoma na vede m o.
Zaslužili so t o 1 Trpeli so dovelj!
A tudi potomci bodo šelč iz teh imen mogli spoznati, kako strašen obseg je ta najgrozovitejša vojna cele svetovne zgodovine zavzela, spoznati pa tudi, koliko družin je bilo samo v eni fari cele mesece, cela leta brez gospodarja, brez krepkih moških rok, navezanih zgolj na delo žensk, starih ijudi, nedoraslih otrok!
Številke na koncu vrste naznanjajo hišno številko.
Vstopili »o 27. j li-			21.	0 b er wal d er Tomaž,	IUOŽ,	29
tija 1914:			22.	Pichler Andrej,	■i	29
			23.	0 berwalder K r i zan t, fan L		30
/ j: o r n j e l)u niza 1«:			24.	Obar walder Tomaž,	M	BO
1. Kuralt Josip,	mož.	t	25.	Oberwalder Ivan,	11	30
2. Kurzthaler Ivan,		2	26.	Kuralt Ivan,	mož,	31
8. Likar Viljem,		8	27.	KovaS Andrej,	■	33
4. Mazovec Viktor,	fant,	4	28.	Habjan Vine On C,	m	85
6. Janežie Alojz,	m	5	29.	Gabrič Janez,	H	36
6. Janežič Kanil,	moi,	S	BO.	Keršič Janaz,	fant,	39
7. 0grinc Vinko,	fast,	6	81.	Maček Alojz,	M	43
8. Tomaži b Rudolf,	inož,	8	32.	Uargmann Matija,	m	44
3. JuVOršak IgtlaC,	fant,	7	33.	Sclielber Jurij,	■	44
10, Zal n i [lik Alojz,	mož,	9	Si.	Erlaeher Matija,	N	44
It. Kavka Mihael,	*	10	35.	Huffman Franc,	moi,	40
t S, .laniis Prano,	p	IS	36.	Stražar Matej,	p	50
13. JanešiE Vinko,	v	13	37-	Jauežič Jožef,	li	56
14. Lacijan Ludvik,	fant,	14	sa	KraSovec Matevž,	ft	57
IS. D (j! a a ii Anton,	mož.	n	3».	Ma.rtmčic Marka,	fant,	57
16. Albrccht Jur,	it	iT	40,	Fieri n Franc,	mož,	62
17. Pichler Jakob,	fant,	17	41.	Fierin Leon,	fant,	62
38. Koprivnik Jane;,	■	21	42,	Ootman Valentin,	■	64
19. Obar wilder Alfonz		24	48.	Cotm&u Feliks,		64
20. Obarwalder Jakob,		24	44.	Brinovec Franc,	mož,	63
43. Črnivec -Ta ne i.	fant,	63	50.	BurkeSjea Jernej,	fant.	11$
45, Pavli Janez,	mož,	70	81.	Bliimmel Peter,	mož.	l£0
47. Pavli Anton,	fant,	70	82.	Japelj Janez,	fant,	1JI
46. JanežiČ Prano,	mož,	71	83.	Šubelj Janez,	mož,	1S6
4«. &mit Alojz,	fant,	72	84.	Šubeij Peter,	*	1S5
50. Čad Jernej,	mož,	73	85.	Weit Vinko,	faUI,	1»
61. Kleinlercher Hub. fant,		74	se.	Lads Latter Dominik, _		lil
52. Kleinlarcher Peter ,		74	37.	Erlabaeher Jožef,	t	iti
53.	Kom Franc, a Sit, 54.	DejfUchor Štefan,	mož.	76	38.	Kleinlercher Val.,	w	iti
	■	76	89.	Cot man Alojz,	mož.	1»
55. Bchumet Ludvik,		76	90.	Kleitilercher Pavel, »		ltt
56. JPik Avgust,		78	91.	Cerar Matevž.		1(9
57. Smo o Valentin,	■	80	92.	Sršen Janez,	A	141
58. Maildelje Janez,	*	80	93.	Riedl Janez,	>	145
58, Siokar Andrej,	*	84				
60. BUžič Janes,	fant.	35		Spodnje Domžale:		
61, MatičiS Fran<>,	mož.	36	94.	Csrar Peter,	mož,	1
62. Pavlit: Tinko,	fant,	37	95.	Pavli Valentin,	A	T
63. Pavlic Jakob,	■	37	96.	Ovca Vincenc,	t	S
64. Svetlin Junez,	■	83	97.	Gregorc Prsne,	fant.	12
65. Gorenje Janez,	■	90	93.	Habjan Jane;,	>	15
66. Gorenje Pavel,	■	90	99.	Ahtin Franc,		16
67. Odlasek .Josip, nad uči-			100.	Huth Earol,	*	19
telj, neoženjen,		93	101.	Cajhen Jakob,		51
63. Jeretina Karel, učitelj,			103.	C*jben Vinko,		n
nsoženjen,			103.	Cajhen Alojz,	^	si
69. KnrniE Viktor,	fant,	98	104,	Ovca Janez,	mož,	S4
70. Flerin Andrej,	mož,	99	105.	Flia Janez,	fant,	59
71. Oset Franc,	rt	101	106.	Kleinlcrchar Jožef, .		11
72. Brecaljnik Ivan,	fant, 102		107.	K leinlereber Alfonz ,		U
73. Meneč Karol,	mož,	104	108.	Kleinlercher Albert, „		a
74. Kralj Franc,	■	104	109.	O bere inner Albin,	H	tt
75. Ravnikar Matija,	*	107	110.	Rozm&n Janea,	it	42
76. Kožar Franc,	H	108	lit.	Pavi iS Andrej,	*	17
7T. Ootman Janez,	it	114	112.	Simčič Franc,	mož.	17
73. Cotman Miha.	•	114	113.	Ju van Franc,	M	40
79. Cotman Franc,	4	114	114.	Končan Franc,	fant,	41
115. Ober w al dor Eng.	fant,	45	150. Pav i i Valentin,	fant,	
116. Vidmar franc,	mož,	46	151. Pav] i Janez,	■	55
117, Maiovec Prane,		50	152. Habjan Peter,	mož.	67
113. Kraljič Janez,		54	153, Habjan Martin,	fant,	58
119. Ferlic Franc,	fant,	5B	154. KI einl ore bor Jan.	moj,	53
130. Krklovec Alojz,	mož,	55	155, Pavlin Franc,	n	m
181. Sršen Rudolf,		58	Studa: 156. Močnik Miha,		
122. Narat Janez,	fant,	59		fant,	2
Stob:			157. Mollitzer Jožef,	V	S
12B, Štajncr Franc,	mož,	7	158. Cerar Peter,	fant,	6
124, Šlibar Valentin,	»	10	159. Rah ne Franc,	mož,	3
125. Habjan Valentin,	fant,	12	160. Karo be Jožef,	fant,	10
126. Jerman Franc,	mož,	13	161. Loboda Franc*	mož,	15
127. Habjan Franc,	•	14	162. Ložar Franc,	fant,	17
123. Abe Valentin,		15	763, Žie Janez,	»	22
129. Lovite Ignac,	»	20	164, MihelČiS Franc,	ti	26
130. Habjan Vinko,	fant,	at	165. Ribtar Jakob,	mož.	37
131. Habjan Karol,	*	21	166. Ribtar Miha,	fantt	27
132. Habjan Anton,	•	21	167. Čad Jakob,	*	28
13o. Burja Jurij,	mož,	as	10S. Svetlin Pavel,	■	31
104. Jože mi k Ivan,	*	m	169. Kvas Jakob,	moš,	B6
135, Habjan Karol,	fant,	37	170. Kvas Ciril,	v	39
186. Habjan Vinko,	■	27	171. Povž Franc,	»	41
137. Mlakar Valentin,	m oz,	29	172. Žargi Janez,	•	42
138. Troj an črnk Avg-ust, fant,		31	173. Erklavec Jakob,	*	46
139. Trojan 5ek Vinko,	■	31	174. Ž en d ar Franc,	n	47
140. Ju van Pater,		34	Depaljavas:		
141. Vojaka Franc,	mož,	35			
145, Brojan Valentin,		36	175. Kecelj J an o k,	mož,	1
HK Miiller Anton,	n	»7	176. Grčar Jožef,	fant,	7
144. Pavlin Janez,	n	39	1T7. Grčar Anton,	*	7
145. Šuštar Janes,	fant,	44	178. Dime Jožef,	mož,	14
145, Šuštar Miha,	■	44	170. Preloveek Mihael	m	15
147, Kvas Janez,	IT	52	180. Bregar Jožef,	m	18
143. Habjan Valentin	*	53	181. Vrhovnlk Mihael	n	1»
140. Habjan Martin,	v	53	132. Janežič Franc,	fant,	20
188, Dime Franc,	mož,	21
184. An ž in Matevž,		33
186. Yahtar Jur,	fant,	26
186. Eolar Franc,	mož.	28
187. g kri ep Franc,	fant.	27
188. Dime Avguštin,	■	31
189. Škrlep Franc.	V	82
190. Šimenc Anton,	■	37
19J. Oaolin Janež,	mož,	39
192. K n rent Andrej,	fant,	40
193. Dime Franc,	mož.	41
194. n ribe m i k Martin	<«	43
Pri naboru 6. oktobra 1914 so bili potrjeni in ao vstopili k vojakom:
Z;?. Domžale:
136, Kadivec Jsnez, fant, 198. Gorenje Ben j smili, , 90 197. Pokovflc Feliks, , 107 IDS. Ladstii-tter A loj i, , 131
Sp, IJoniiale:
199.	Jenka Franc, fant,
200.	P uitler Franc,
Stob:
201.	Setnikar Vinko, fant, 203. Trojan Hfk Mihael, . 208. Smola FWnC, „ 304. Tonig Jožef,
Studa:
206.	Močnik Jožef, 208. Dime Franc,
207.	Peter ca Dijon,
fant.
26 68
4 31
61
et
3
14
80
Uepaljavas;
208.	Knifle Alojz, fan I,
Pri naboru 9. decsm-br h 1914 30 biLi potrjeni is so vstopili:
Z;. Domžale:
209.	Ogrinc Janez,
210.	Pichler Aloji,
211.	Pire Franc,
212.	Oberwalder Josip,
213.	Kova« Jansz,
214.	Šrait Franc, 216. Kobilca Valentin,
216.	Heutula Josip,
217.	Konica Josip,
218.	Dsffiscber Ferd.,
219.	Šiebir Jakob,
220.	Cerar Mihael,
221.	Sabelj Franc,
222.	Habjan Franc,
223.	Riedl Vinko,
224.	Oaolin Mihael,
fant, 6
.8 !i SO 13 18 {8 "1 . ira
fant, HI moai, 1 1 116 1!5
117 145
118
mož,
Sp. Dnmžak:
225. Ovaec Jakob, mož,	9
238. Ovca Franc, .	13
227.	Skok Anton, .	JO
228.	P sprotni k Alojz, fant.	10
229.	Mlakar Franc, mož,	11
Stob:
230.	Košir Karol, fant,	13
231.	Pavli Matevž, .	io
Studa:
282. Štempelj Luka, mož,	25
				269	
DepftljAYiiS:			Študil:		
2 S3. Boj t Janez, fant,	19	258.	KI op £16 Jauez,	fant,	4
2 34. Hribarnik Janea, *	33	259.	Leakovec Vinko,	*	10
285. Traiflar Auiou, „	39	260,	IJimc Leopold,	v	14
		361,	Beao Peter.		24
Pri naboru S. in 5. m nt'					
e i j a 1915so bili potrjeni in ao vstopili:			Depajjavui		
		262.	JanežiE Janez,	fant.	30
Domžal«:		263.	Skrlep Janez,		S3
2 if S. Pichler Ferdinand, fant,	18	264.	Kurent Franc,	*	40
237. Podboršek FUip,	32		Pri naboru 15. a d	rila	
23S. KerBič Lovrenc, ,	89		1915 ao bili potrjeni in		
339, SnSnik J su cz, ,	49		ao va topil i:		
240. Dberwalder Peter, .	55		Domžale		
241. Kleinlerchor Anton, „	74	26K.	Lad stutter Janez,	fant,	IS
242. Steiner Val en ti d, .	SO	266.	Zupane Blaž,	mož.	137
243. KofniC An tu n, „	98				
244. Rujpe Josip, „	106		Sp. Domžale		
Sp. Domžale;		267.	Šmo Front,	in oš,	2
		268.	Ultar Franc,	*	28
245. Bdita Miha, fant,	i	269.	SaEseuberjr Janez,	fant,	39
246. Bolla Janez,	I				
247. Rozm nn Jožef, .	m		Stfllt:		
248, Končan Anton, ahitu-		270.	Zank ar Andrej,	inoi,	6
rijent, fant,	41				
249. Končan Ciril, ,	41		21. moj n i ku 1915 su		
2aP, LavriK Fran s, ,	42		vstopih :		
251. Oberw aider Ludvik.	43		Z«. Domžale		
253. Miiller Yiako, »	59	371.	Kavka Karol,	fant,	10
Stob:		273,	Vekler Benedikt,	mož.	17
		273.	Albrecht Ivan,	fant.	17
253, Barle Ejfidij, fant,	28	274.	Pichler Kristijan,	■	17
254, Jemee Jane?, .	23	275.	Rihtar Jernej,	mož,	28
255. Cersr Fran j o, ,	50	276.	CvajnBr Anton,	fant,	BO
256. Osolin Andrej, „	61	277.	Cerar Alojz,	mož,	87
251- Kvas Franc, sedmo-		270.	Kirchor Ivan,	mož,	58
Solec, fant	52	2T9.	Kvua Miha,	fant,	72
280, MaliEič Janez,	fant,	se	306. Roje Ferdinand,	fant,	31
281. JgHČar Anton,	4	94	307. Tor Andrej	■	Si
282. Kleinlorcber Prid,, .		103	308. Bajoc Matija,	mož,	41
283. Kralj Ferdinand,	mož,	112	309, Matek Valsntin,	m	43
284. La tla littler A loj a.		141	310. Kruli Emil	fant,	44
			Sil. Ladst&rter Herbert, .		
Sp, Domžale			312, Bajer Ernet,	H	56
285. Dol mar Franc,	fant.	25	313. Pire Frane,	mož,	81
286. Dej a k Ferdinand,	■	27	314, Pire Valentin,	fant,	SI
287. Ju van Valentin,	i*	36	315, Kadivc Anton,	*	82
283, Končan Metod,	m	41	316. Loboda Peter,		83
289, Petek Ivan,	■	41	317, Loboda A loj i,		S3
290, Peitler Matija,	moi,	68	81 B. Flerin Ivan,	moi,	89
			310. QaSperin Josip,	fant.	32
Stob:			820. Degischer Eviebr,	i ■	101
291. Ulčar Franc,	fant,	16	321. Kralj Albin,	■	112
SOU. Jazeraik Josip,	m ni.	26	322. Močnik Leopold,	mož,	119
293. SuStar Franc,	fant,	44	823. Zajce Karo!	m	126
			324. Voigger Mihael,	m	131
HepaljaTas:					
204. Dime Franc,	fant,	5	Sp. Domžale		
305 Sršen Franc,		0	325. Oarar Matej,	mož,	6
206. Cajben Peter,	■	30	326. Zabrel Franc,		51
297. Dime Tomaž,	1»	31	327. Bertoacalj Pavel,	■	55
28 S, Markun Janez,	4	30	323. Pcitler Rajmund,	fant,	6S
Pri naboru 7, junija 1015 po bili potrjeni in			329. Hafner Jožef,	mol,	63
			330. Kavči5 Ignac,	H	64
so vstopili:					
Zp. Domžale			Stnb:		
200. Eergier Josip,	fant.	1	331. Jaiovec Janez,	fant,	1«
300. Mazovec Frane,	mož,	4	332. Mlakar Karol,	m	29
301. Keršmfuio Anton,	M	S	333, F lin Jakob,	možj	83
302. Habjan Valentin,	mol,	lt	334, Kred Franc,	rt	43
303. Albrecht Peter,	fant,	17	885. Bricelj Jožef,	m	51
304. Veider Krn s t,	n	17	aS0, Pirnat Anton,	failt.	60
805, Pichler Jožef,	*	18	£37. Pavlin Frane,	w	62
Študa:		
83K Mofnik Andrej,	fant,	2
339. Klop&ifi Vinko,	tf	4
340. Mellitier Favel,	it	5
341, Mellitzor F rine,		5
34i, Grtar Janez,	H	7
343, Dime Franc,	mož,	14
344. Dime Anton,	fant,	14
345. Remc Avguštin,	mož,	20
346. Ko a Jernej,	yt	SI
347. Beno Egidij,	fant,	24
348. FovS Janez,	it	26
34&. Rihtar Franc,	mož.	27
D ep al) »vas:		
360, Dime Franc,	mož.	1£
361. Boj t Anton,	fant,	26
S52, Skrlep Jože,	to	32
35 3, Markun Janez,	IDOŽ,	39
334. Kurent Melhijor,	■t	40
355, Dime Jsuiest,	fant,	41
Na naboru 17. junija 1915 bo bili potrjeni in so vstopili:
Is,, Domžale;
356.	Novak Franc, mož,	81
357.	OberwaMsr Henr., fant,	24 SE 8. Oberwalder Albert, „	55
Sp. Domžale:
858, Tomnžifi Janez, fant, 3 S60, LavriS Vinko, „ 42 361. Juvan Janez,	„
Stob;
863. UlČ&r Jakob, 363. Cerar Miha,
864. Cerar Jakob,
365.	Dolar Gregor,
366.	Flifj Petor,
fant, 25
m oš, 30
fant, 66
ItopalJsT&s; 867. Cajhen Andrej, fant,
fant, 16
„ 22
30
B68. Šimenec Flori jan, mož,	37
L nt a 1815 ao bili 6e vpoklicani:
Z g. Domžale:
369.	Likar Vinko, fant,	3
370.	Uran k ar Miha, .	30
371.	KothG Franc, mož,	88
372.	Bayer O to, font,	44
373.	LmlHtiitter Simon, mož,	44 874. Sn3nik Pelar, fant,	43 375. Hribar Anton, „	51 B76. Škrabar Lovrenc, „	&8
877.	L&datatter Peter, „	77
878.	Ladstatter Herm., mož,	77 878. Ladstatter Tomaž, fant,	77 3tf0. Ladstatfcsr Karol, „	77 881. Mfydi3 Jane*, .	7fl
382.	Majd i t Franc, „	78 883. Blaži« Vinko, fant,	S& 334. Hribar Julij, „	32 3P6, Podboršek Peter, „	96 886. RobiC Konstantin, orožnik, fant,	108
387. Trdina Anton, mož,	109
383,	Sušni k Anton, „	116
8p, Domžale:
389. Hutb H ink o, fant,	19 890, Dolinar Anton, bogo-
&lovec fant,	25
391.	Jenku Janez, fant, 26
392.	Kremžar Miha, „	34 39 S. Kremžar Tinko, „	34
394.	Dr. Hočevar Matija, okr,
zdravnik,	mož, 60
Stoli;
395.	Habjan Miha,	fant,	21
396.	KoSir Peter,	„	43
397.	Šuštar Lovro,	n	44 38S. Dolar Andrej,	mož,	46
Študa:
399.	MiholčiS Alfonz,	fant,	36
400.	Čuti Lovre,	„	2 P
401.	Carar Frane,	„	80
402.	Jesihar Frane,	„	40
Repalj&Tas:
403- Oaolin Franc, fant, 39
V januariju 1916 so bili vpoklicani:
404.	Fl oriL Karo I, m ož, y to b, 2S
405.	tis Miha, mol. Spodnje
Dom »al e	46
406.	Sršen Štofap, mož. De-
p [ilja^a?	9
407.	Janez, fant, Depaljavas	12
Pri naboru 30. aprila 1916 ho bili potrjeni;
ZfJ. Domžale:
40& Knific Jožef, fant, 100 40H. Gostit Janez,	„ 111
Sp. Domžale;
410.	Beden Jakob, fant, 44
411.	Narobe Frane, . 47
Stob;
412.	Jez Brnik Jožef,
413.	Kosem Alojz,
414.	JuTan Tomaž.
Eajt.
20 28 34
15. junija 1916 so lili potrjeni:
Zs- Domžale:
4115. Koprivnik Tit, fast, 21
416.	Blažič Janez,	miž, 85
417.	J oran Matija,	, 120 4L8. Kloiulercher Jur, fant, 131
419.	Lad nt litter Jožef, . 131
Sp. Dom/alfc:
420.	Ovca Franc, mož 13
421.	AhiSin Janko, far t, 16
422.	Grmek Marko, mož, 49
423.	Muller Janko, fait,
Stob:
424.	Habjan Franc, fait, 12
425.	Ogriac Janez, mož, iT
Študa.:
426.	Klemene Jožef,	ni o t,	12
427.	RoS Janez,	„	28
428.	JeBihar Anton,	„	40
Depaljavas:
429.	Sršen Stefan, fan!, 9
430.	Čolnar Valentin, moi, 29
Leta 1916. bo še vstopili: Zg. Domžale:
431.	Šmit Anton	fan:, 72 433. Peri olj a Franc, raoa, 95
S tab: 433, Cerw Ciril, 4U4. Smol« Lovrenc,
i ant.
25 51
23- januarija 1917 so bili potrjeni:
!£g. Domžal®:
435.	Janežie Vinko, fant, 5
436.	Pichler Sil v eater,	„	13
437.	Šmit Štefan,	„	72
438.	Steiner Valentin,	„	90 489. Majdi6 Karol.	„	104 410. Klembrcher Peter, .	131
Sp. Domiale:
441.	Rozman Dijan, fant,
442.	Oeovnik Franc, „ 83
443.	Šink Alojz,	„ AS
Stob:
444.	Smole Tomaž,
445.	Habjan Alojst,
Ottilia: 146, Cad Valentin,
fant, 51 57
fant, 28
Hupa tja vas;
447.	Škrlep Alojz,	fant, 27
15. iebruari j a	1917 bili potrjeni:
L\l. Domžale:
448.	Lacijan Karol,	fant, 14
449.	PavliE Miha,	. 87 450- Rosina It trn,	„ 100
451.	Okoren Jakob	„ 122
452.	Weit Anton,	„ 130
Sp. Domžale:
453.	Boha Rud TJ It, fant, 1
454.	Huth Frano,	„ 19
Stoti:
466, Kraljic Anton,	fant,	9
456.	Košir Aloji,	„	42
457.	Flia Rudolf,	„	56
Studa:
45K. Mar tin č i č Anton, fant, 6
14. marcija 1917 ao biji potrjeni:
Ls,. Domžal«:
469. K n šok. Jožef, mož,	9
460,	Trdina Franc, fant,	47
461,	Kovai Janez, „	49
Sp. Domiale;
462.	Narobe Frane, moz, 47
463.	Hrovat Karof, , 62
Stob:
464. Mlakar J an oz, 466. Ku£ar Franc,
Studa:
466, Loboda Janez, 4(i7, Ložar Janez,
mož, 29 . 40
mož, 33 . 37
17, januarja 1918 so bili potrjeni:
Zg. Domžale ;
468.	OberwaldBr Peter, fant, 30
469.	Majnik Peter, . 38
470.	Lada tat ter Jakob, . 44
18
471.	RuSmaa Alojz,
472.	Martini iS Alojz,
473.	Vode Jožef,
474.	Z«pano Peter, 47 B. Weil Mihael,
fant, 43 479. Ovca Anton, 57 480. Jut an Franc,
fant, 46 . 69
Sp, I)nitiiale: 476. Narobe Vinko, fant, 47
, 119	i. ,
. 137
„ 180 4H1. Peterka Anton, 482. Trčak Vinko,
6
41
Depatjavas:
Stfih:
477.	Flerin Karo],
478,	Flis Karol,
483. Habjan Anton, fant, 28 484. Sršen Karol, 38 486. Mar kun Joief,
Skupno jih je vstopilo k vojakom v vseh letih vojne: iz Zgornjih Domžal 218, iz Spodnjih DomžaJ83, iz Stoba 83, iz Štude 52 iz Depaljevasi 49, torej 485, in sicer 168 mož in 307 fantov.
2, „Nazaj nas več ne bo!"
In jih res ni bilo!
Samo iz domžalske tare jih je padlo na bcjnih poljanah, oziroma umrlo po bolnišnicah ali kjerkoL 62,
Oj, kako milo so zapeli zvonovi, ko so 20. dec, 1914 prvič zazvonili žalostinko padlemu faranu!
In še tolikrat pozneje!
Srca po fari pa so ob vsaki taki žalni novici vedno znova vztrepetala v misli: „Bog ve, kako je z naiimil Ali so še živi! Ali se bomo še kedaj videli tukaj "
Mrtvim junakom domovine časten spomin!
Na podlagi uradnih sporočil1) priobčimo tu o smrti domžalskih faranov, kar se je sploh moglo o slebmem izmed njih doznati.
') Ta uradna sporočila so hranjena v župnem arhivu v Domžalah.
Med 62 tu navedenimi je 57 pravih domžalskih faranov, 5 pa takih, ki so dalje časa bivali v Domžalah in od tukaj vstopili k vojakom.
Žal so pri mnogih poročila čisto kratka. O nekaterih pa sploh ni došlo nikakih obvestil.
Umevno I Pisec te knjige je vodil dalje čase matične knjige vojaške bolnice v Domžalah. In tako se je na lastne oči prepričal, kako je v zapisniku mrličev pri marsikaterem mrtvem vojaku tam, kjer bi bilo imelo biti zapisano ime, bil napravljen — vprašaj, zraven pa opazka, podobna sledeči: Jme nepoznano. Je bil s popolnoma razbito glavo brez vsakega dokazila najden ob robu gozda pri Krasniku in pokopan v skupnem grobu." Kdo, to ve samo Bog! Njegovi stariši pa so doma leto za letom upali, da še živi, da se še povrne...
Takih slučajev je bilo brez dvoma nešteto.
Iz naše fare so torej umrli na bojiščih ali v bolnicah:
1.	Mellitzer Josip, Študa, h. št 5, rojen 1. 1891, neoženjen.
20. dec. 1914 je dosla iz vojaške bolnice v De-brecinu na županstvo Domžale brzojavka: „Naznanjamo Vara, da je Josip Mellitzer, oddelek strojnih pušk, star 23 let, r. kat., Četovodja, 19. dec. umrl." Temu blagemu mladeniču je prvemu zazvonilo v fari.
2,	Cerar Peter, Sp. Domžale, h. št 4, rojen l. 1877, oženjen, oče 6 otrok, zemljak, načelnik Strojne zadruge, odbornik posojilnice in kat. izobraž. in podpornega društva, Član orlovskega odseka,
t. marcija 1915 je došla na njegovega brata Matevža Cerar, posestnika v Sp. Domžalah, 6, dopisnica:
is*
„Dragi brat! Poročam Ti, da sem do sedaj še zdrav hvala Bogu I Drugače je po navadi. Snega je dosti, mraza tudi ... Bog daj, da bi se že kaj kmalu končal ta krvavi ples, da bi se zopet (NB. tukaj je bila dopisnica prestreljena 1) zdravi in srečni snideli. Zdaj pa tisoč najiskrenejših pozdravov Tebi, soprogi in vsem Tvoim od vedno Ti zvestega brata Petra.'
Na vrhu te dopisnice pa je bilo od druge roke pripisano: r Peter Cetar 21./II. padel, zadet v prša. V 15 minutah bil mrtev. To Vam naznanja njegov ori-jatelj Jože i Koželj."
3.	Pavlin Franc, Stob, h. št. 62, rojen l 1£72, oženjen, oče 8 nepreskrbljenih otrok.
21. junija 1915 je došla na županstvo Domžale iz vojaške bolnice v Ljubljani brzojavka: .Franc Pavlin, rojen 1872 v Domžalah, oženjen, danes umrl,"
Nastanjen je bil v Radovljici. En teden je bil boan. Na dan smrti so ga dopoldne prepeljali v Ljubljano, popoldne je že umrl. Rakev so takoj zaprli. Tudi žena ga ni mogla več videti. Imel je legar.
4.	Šmit Alojz, Zg. Domžale, h. št. 72, rojen 1. 1892, neoženjen.
5.	julija 1915 je prišlo od Rdečega križa na županstvo obvestilo, da je 22. marci j a istega leta rmrl za grižo v kraju Vrnjci v vojaški bolnici in bil na ta-mošnjem pokopališču pokopan.
5. S k r I e p Janez, Depaljavas, h. št. 32, rojen I, 1896, neoženjen, član mladeniške Marijine družbe Komaj paT tednov je bil na bojišču.
29. julija 1915 je došlo iz gališkega bojišča na Krištofovo rodbino v Depaijivasi sledeče pismo: »Spoštovana rodbina Š kri ep! Naznanim Vam, da je Vaš sin Janez Škriep padel dne!8./7. častne smrti tu na bojnem polju, zadet v glavo.* Jos. Sadar 8/17 četovodja. Ažman, poveljnik stotnije."
Padel je v bitki pri Ivanje v Galiciji.
6.	Leskovec Vinko, Studa, h. št. 10, rojen 1. 1895, neoženjen.
Pisal je z datumom 19./6,1915 dopisnico Francu Beno v Študi, 24, kjer je prej služil: „Povem Ti, da sem sedaj še zdrav in da se mi godi prav dobro. Če Ti je mogoče, mi pošlji malo cigareti To karto Ti pišem v strelskem jarku, kjer puške pokajo." Na robu te dopisnice pa je bilo pripisano: „Ta, ki je to kaTto pisal, je že mrtev." Na karti je bilo kot kraj, kjer je bila oddana, utisnjeno: C. i, kr. rezervna bolnica v Ko-losvar VII. oddelek." Oddana je bila 27./6. 1915.
Bržkone je bil nevarno ranjen in je, prenešen v bolnico, kmalu umrl,
7.	JaneŽič Janez, Depaljavas, h. št, 20, rojen l. 1895, neoženjen.
3L julija 1915 je »Slovenec" pod naslovom „17. pešpolka izgube" priobčil imena tistih vojakov, ki so meseca junija 1915 padli in med njimi tudi imenovanega in je pristavil: nNajveč od teh jih je padlo 18. junija pri naskoku na vas Kozmierzyw, ki leži na levem bregu Dnjestra. Naskok se je po krvavem boju posrečil."
8, Trojanšek Avgust, c. kr uadporcčnik: Stob, h. št, 31, rojen ], 1882, neoženjen.
Polkovnik Hans Hubinger je pisal starišem sledečo dopisnico: „Na bojišču, 31.8.1915- Preblagorod-^i! Globoko ginjen in bridko užaljen Vam naznanim, 3a je Vaš gospod sin, c. i. kr. nadporočnik v rez. Trojanšek včeraj popoldne umrl junaške smrti, zadet v prsa. V pokojniku obžalujemo mi vsi hrabrega, za svojo skž^o izredno vnetega častnika, ki je bil svojim podložirm vsikdar sijajen zgled vojaških čednosti in biag predstojnik, nam vsem pa ljubeznjiv tovariš. Časten spomin bomo ohranili temu junaku. Počiva na pokopališču pri Ivanje. Naj mu bo zemlja lahka! Zagotavljam Vas svojega In celega polka globoko občutenega sočutja in bivam z izrazom posebnega spoštovanja prevdan; Hu-bingeT, polkovnik."
Tudi vojaški kurai Jernej Hafner je pisai starišem: »Dne 18. avgusta sem bil z Vašim gosp. sinom sku3aj pri cesarski sv. maši. Spremil sem ga tudi precej daleč proti njegovi stotniji, ko je šel nazaj. Včeraj 30. 8. zvečer pa me hudo užali poročilo, da je, zadet v prsa, padel. Danes 31, 8, zjutraj ob 6. sem ga pokopal na vaškem pokopališču in opravil molitve ob njegovi krst: Dal sem ga odkriti in sem ga pokrižal. Žalujem i jaz za njim. Bil je vrl, od vseh spoštovan in ljubljen, prav junak 1"
Pokojnik je s prav dobrim uspehom dovTŠi v Ljubljani gimnazijo in maturo. Podal se je na Dunaj Študirat pravo. Po dovršenih študijah je dobil slujbo pri poštni direkciji v Trstu, kjer je ostal do svojega vpoklica k vojakom takoj ob začetku vojne. Bil je iz-
vesten govornik, iin družabnik, blaga duša. Izredno je ljubil očeta in mater.
9.	Kornič Viktor, Zg, Domžale, h, št, 98, rojen I. 1880, neoženjen.
Od začetka vojne je bil pri vojakih in sicer pri pekih v Ljubljani. Zadnja dva meseca je prišel k divj-zijski pekami No. 58 na laškem bojišču. 29, septembra 1915 je mati njemu pred tednom poslano pismo dobila nazaj s pripombo: „Nazaj! Umrl!" Glede na to je župnik 29. 9. vprašal uradno na divizijsko pekarno No. 58, vojna pošta 320. Dobil je 8. oktobra sledeči odgovor: „Na cenjeni dopis z dne 29, 9. 15. si šteje podpisani v čast naznaniti, da je oskrbni vojak 2, razr, Viktor Kornič začetkom septembra zbolel, bil v vojaško bolnico v Ajdovščini prepeljan, kjer je 8. 9. umrl častne smrti za domovino. Kot vzrok smrti naznanja izkaz iz mrliške knjige: kolero. Friderik Likozar, predstojnik divizijske pekarne No. 58."
10.	Škrlep F rane, Depaljavas, h, št. 27, Tojen 1. 1891, fant.
Bil je pri 17. pešpolku, oddelek strojnih pušk. Vstopil je takoj ob mobilizaciji. 30. Sept. 1914 je zadnjič pisal domov iz Galicije. Od tedaj ni bilo nobenega glasu več od njega, Na vse poizvedovalnice se je vprašalo o njem, Vedno je prišel odgovor, da ga ni nikjer, da se zanj nič ne ve. Njegov tovariš pa, Lenartov iz Doba, s katerim sta bila skupaj na bojišču, je povedal, da je sam videl, kako se je zgrudil mrtev na tla, dvakrat v glavo zadet od ruske krogi je. To je bilo začetkom oktobTa 1914 v Galiciji.
2SQ
11.	Svetlin Janez, Zg. Domžale, h. št. 89, stir 23 let, fant, rojen v Čemšeniku, iata Dob. Kot čevljir je bival pred vojno v Domžalah in od tu odšel k vojakom.
1. novembra 1914 sta mu bili pri Krakovem v Galiciji od šrapnela odtrgani obe nogi. Enajst dni je potem še živel v bolnici v Krakovem.
12.	RobiČ Konštantin, Zg. Domžale, h. št 10J, star 24 let, neoženjen.
Pred vojno je 1 7, leta služboval kot orožnik v Domžalah in kot tak bil tudi vpoklican k vojakom.
Padel je avgusta 1914 na gališkem bojišču, ustreljen v glavo.
13.	Lads ta t ter Simon, Zg. Domžale, h. št. star 31 let, oženjen, rojen v St. Jakobu na Tirolsken, mož tukajšnje domačinke Ljudmile Egger.
Vojni kurat Ferdinand Haas je pisal potrti ženi: »Naš vrli če to vodja Simon Ladstatter, Vaš blagi soprog, je bii v četrtek, 21. oktobra 1915 popoldne, ko je še! ravno pO svoje skromno kosilce, zadet od sovražnike-vega šrapnela in je bil na mestu mrtev. Že isti dan je bil na vojaškem pokopališču pri Folgaria pokopan. Ljuti Bog naj da tej blagi, plemeniti duši večni mir!"
14.	Cajhen Vinko, Sp. Domžale, h. St. 21, fan, rojen 1 1888.
Umrl je oktobra 1914 v Galiciji za kolero.
Njegov tovariš na bojišču je osebno povedal v Domžalah, da sta ga on in še nek drug vojak nesli i z roj ne črte bolnega za kolero, že popolnoma nezavestnega v neko šupo, kjer je takoj potem umrl.
15.	Jerman Franc, Stob, h. št. 13, rojeni. 1877, oženjen, oče 3 nedoraslih otrok, zemljak,
7, decembra 1915 je došla na ženo dopisnica iz laškega bojišča od Gorice s prežalostno vsebino: „2.12.15. Draga gospa! Vam naznanjam, da sva bila od prvega in do zadnjega skupaj kot prijatelja z Vašim možem. On je meni dal Vaš naslov, da naj jaz Vam sporočim, ako se mu pripeti kaka nesreča. In res se rau je pripetila nesreča. 14. 11. 15 zvečer je padel. Zadet je bil od puškine kroglje. Saj mogoče že veste. A jaz sem s tem spol nil svojo žalostno dolžnost, ker je on mene prosil, da naj Vam sporočim. Z Bogom. Anton Možina, 157. črnovojniški bataljon, 1. stotnija."
5. oktobra je prišel za par dni na dopust. Osebno je prinesel župniku dar za cerkev in je rekel: »Nisem v stanu nikomur povedati, v kakšnih strašnih bojih sem bil, Mariji se imam zahvaliti, da sem še živi"
16,	Osolin Franc, Depaljavas, h. št. 39, rojen 1. 1861, neoženjen.
16.	dec. 1915 je došlo na župni urad v Domžalah od okrajnega glavarstva v Kamniku obvestilo: ,7, novembra 1915 je umrl v rezervni bolnici v Bohinjski Bistrici Franc Osolin, pri delavskem oddelku 5/E K, ki je bil rojen 1861, pristojen v Depaljovas in ondi stanujoč."
17.	Habjan Karol, Stob, hiš. štev, 27, rojen l. 1882, fant.
Septembra 1914 se je pri Grodeku na gališkem bojišču tako hudo prehladi!, da je komaj prišel do vojaške bolnice, Okreval ni več, Dobil je jetiko. Prišel
je domov, kjer je 17. dec. 1915 previden in lepo pripravljen umrl.
18.	Kleinlercher Janez, Stob, h. št. 58, rojen I. 1886. oženjen z domačinko Marijo Habjan.
Umrl je meseca novembra 1914 kot ruski ujetnik v vojaški bolnici v Moskvi za ranami. Zadnje pismo je pisal svoji ženi iz Moskve z datumom 17. nov. 1914. Od tedaj ni bilo nobenega glasu od njega. 11. mar-cija 1916 pa je došla na župni urad v Domžalah patom Dunaja sledeča dopisnica: BPoročnik Rudolf Grošelj, Samara, evakuacijska bolnica Nr. 96. Gospej Mariji Kleinlercher, Stob št. 58 pri Domžalah. Naznanim Vam, da je v vojaški bolnici Nr. 7 v Moskvi vojak, ki je novembra 1914 vsled v vojski zadobljenih ran umrl, zapustil nekaj malenkosti, ki se imajo na Vaš naslov odposlali. Te stvari sem prevzel jaz. Kakor hitro se povrnem v domovino, jih bom Vam osebno izročit. Izrekam Vam svoje odkrito sožalje. Spoštovanjem Grošelj, Samara, 26. oktobra 1915,"
Pretresljiv slučaj? Žena je zvedela za smrt svojega moža. s katerim je bila šelč 2. junija 1912 poročena, šele, ko je bil on že 16 mesecev v grobu!
19,	LukaŠtempelj, Študa, h. št. 25, rojen 1,1879, oženjen, oče 3 otrok.
Umrl je 17. maTtija 1916 v vojaški bolnici na Bledu za boleznijo na ledvicah. Samo 9 dni je bil v bolnici. Prej je bil v Radovljici pri etapni stotniji Nr 9.
24, marcija je dobila žena ganljivo lepo obvestilo o njegovi smrti, ki se glasi: »Gospa Š tempelj! Gotovo ste že zvedeli žalostno vest o smrti Vašega moža. Naj
Vas tolaži Bog Vsemogočni, naj bode varib Vam in Vašim nedolžnim otročičem! Bodite prepričani, da žaluje z Vami in sočustvuje cela kompanija. A kaj, ko ni pomoči. Božje volje se ne da prenarejati. Ne bodite preveč žalostni I Na milijone src krvavi v teh Časih I Mislite si samo to, da niste sami, marveč na visoke tisoče je rodovin, koje tepe ista, ako ne hujša usoda kot Vas. Naznanim Vam, da smo zbrali pri kompaniji svoto denarja za Vaše ljube otročiče. Skrbel sem zato jaz, Bog naj Vas tolaži. Rode, feldvebel."
20,	Keršič Lovrenc, Zg, Domžale, h. št. 39, fant, rojen L 1895.
3. junija 1916 je od c. kr. okrajn. glavarstva v Kamniku došlo župnemu uradu v Domžalah sledeče obvestilo: .Vojaška oblast je naznanila smrt nastopnega vojaka: 1) ime: Lovrenc Keršič, 2) šarža: infan-terist, 3) krdelo: Kolomea polk 36, 4} umrl dne 23. julija 1915, padel v bitki pri Zabuže, 5) rojstno 1. 1895, 6) pristojen v občino Domžale, 7) zadnje bivališče Domžale.
21.	Sasenberg Janez, Sp. Domžale, h. št, 39, fant, rojen 1, 1874.
Padel je 3. junija 1916 na laškem bojišču.
11. junija je prišlo o smrti sledeče obvestilo na njegovo mater od vojnega kurata Leopolda Turšič: ..Naznanjam Vam, da je infanterist Janez Sasenberg
3.	junija 1916 umrl junaške smrti za domovino in bil
4.	junija pokopan. Vojna pošta 53," O njegovi smrti je sporočil tudi Franc Svetlin iz Štude: „Dne 3, junija smo imeli hude boje z Italijanom. Pošteno smo
jih nabili, nekoliko smo jih ujeli. Mrtvih in ranjenih je bilo veliko. Naših ni bilo veliko mrtvih; ranjenih je bilo nekoliko več. Fikselnov iz Domžal {Janez Sasen-berg) je padel, je bil blizu mene, Jaz sem tudi mislil, da ne bom prišel živ ven. Tako so švigale kTOglje krog mene I"
Služil je pri domobranskem pešpolku Ljubljana št. 27, 3. stotnija,
22.	Barle Egidij, Stob, h. št. 23, fant, star 24 let, doma iz Ratolč, župnija Brdo, Nad 4 leta je služil kot mesarski pomočnik pri mesarju Karolu Flerin v Stobu, 28.
14. julija 1916 je došlo župnemu uradu v Domžalah od okrajn. glavarstva v Kamniku sledeče obvestilo: „Vojaška oblast je naznanila smrt nastopnega vojaka: 1) ime: Barle Egidij, 2) šarža: črnovojnik,
3)	krdelo nadomestni bataljon c, in k. 17. pešpolka,
4)	dne 11. novembra 1915 padel v bitki na Kalvarski gori pri Gorici, 5) rojstno leto 1891, 6) pristojen v občino Rafolče, 7) zadnje bivališče Stob pri Domžalah.
23.	Pichler Jakob, Zg. Domžale, 17, fant, star 21 let, rojen na Tirolskem, a nad 4 leta bivajoč kot tovarniški delavec v Domžalah, od koder je tudi takoj ob mobilizaciji vstopil k vojakom,
Septembra 1914 je prišel v Galiciji v rusko ujetništvo. Avgusta 1916 pa je došlo uradno poročilo, da je 27. maja 1916 umrl v ujetništvu v Novo-Nikolajevsku v Sibiriji.
24.	Juvan Valentin, Sp. Domžale, b. St. 36, fant, rojen L 1896.
17. sept. 1916 je došlo sledeče uradno obvestilo: ,Uradno se naznanja, da je v tukajšnji garnizijski bolnici 7 v Gradcu 10. Sept. 1916 umrl za pljučno jetiko Juvan Valentin, od polka prostovoljnih strelcev Nr. 6., rojen 1.1897 v Domžalah, okraj Kamnik, dežela Kranjsko in bil 12. sept. 1916 na centralnem pokopališču pokopan. Gradec, 15. sept. 1916. Avguštin Szoldrik, vojni kurat.
25.	Simčič Prane, Sp. Domžale, h. Št. 37, rojen 1. 1872, oženjen, oče 2 otročičev.
27. sept. 1916 je dobila žena sledeče obvestilo: ,Vojaško dušno skrbstvo črnovojniškega pešpolka Ljubljana 27. Nr. 740. Naznanjam Vam, da je Vaš soprog Franc Simčič od 12. stotnije, na laškem bojišču pri Jamiano 17. sept, 1916 padel. Bog mu daj večni mir. Josip MaTOld, vojni kurat."
Pri vojakih je bil od začetka do 11. marca 1915, ko je prišel domov ranjen na nogi. 4. marca 1916 je zopet vstopil. Zbolel je na tifusu. 17. sept. je zopet prišel na bojišče in še isti dan padel.
26.	Pichler Jožef, Zg. Domžale, h. št. 18, fant, rojen i. 1893, član mladeniske Marijine družbe.
29. septembra 1916 je došla iz vojaške bolnice v Kraljevih Vinogradih, Praga, na sta riše brzojavka: ,Infanterist Jožef Pichler umrl. Pogreb bo 2, oktobra popoldne."
15 mesecev je bil pri vojakih. Služil je pri 27. domobranskem pešpolku. Zbolel je na pljučih, 8 mesecev je hiral za jetiko po raznih bolnicah. Veliko je pretrpel.
27.	Cajhen Jakob, Sp. Domžale, h, št. 21, fant. rojen L 1884, član mladeniške Marijine družbe.
22. decembra 1916 je došlo starBem sledeče obvestilo: „C. iti k. 15 cm gorski top L/40. Gospodu Matiju Cajhen, Domžale. Žalostna dolžnost mi je Vam sporočiti, da je Jakob Cajhen 13. dec. 1916 ob 5. pop. podsut od plazu umrl in bil na tukajšnem pokopališču pokopan. K smrti tega vrlega vojaka in ljubeznivega tovariša vzprejmite moje, mojih častnikov in baterije naj-globokejže sožalje. Vojna pošta 376, 19. dec. 1916. Dr. Alfred Pokorny, nadporočnik."
V koroških hribih ga je zasul snežni plaz. Služi: je pri topničarskem oddelku.
28.	Majdič Franc, Zg. Domžale, 78, fant, rojer L 1890.
Služil je pri 17, pešpolku. Že 1, 1914 je bil nt gališkem bojišču ranjen v desno roko čez žile. Veliko je trpel, ker ni mogel več roke stegniti. Bil je superar bitriran. Silil se je, da bi delal, a ni mogel. Tudi je začel vsled hudega prehlajenja na bojišču bolehati ni pljučih. Prišel je v garnizijsko bolnico v Ljubljani, kjer je 24. dec. 1916 umrl.
29.	Vojska Franc, Stob, h. št. 35, rojeni. 1874, oženjen, oče 4 nedoraslih otročičev, ud kat. izobr. in podp. društva, farni cerkvenik.
28. dec. 1916 je došla od vojaka Janeza Jemec prijatelju Janezu Cerar iz Stoba 54 dopisnica zdatumon 22./i 2., v kateri med drugim sporoča: „ Naznanja m Ti tudi eno zelo žalostno novico, da je Franc Vojska, mežnar, težko ranjen v obe nogi. Težko bo ozdravel!*
Še isti dan pa je došla sledeča uradna dopisnica: „Dušno skrbstvo vojaške bolnice 4/13. Vojna pošta
Nr. 91. Gospej Mariji Vojska, Stob št. 35 pri Domžalah. Ime: Franc Vojska. Šarža: črnovojniški infanterist. Krdelo: Lir Nr. 27. Letnik: 1895. Pristojnost: Domžale. Rojstno leto: 1874, Umrl je 24. decembra' 1916 in je bil 26. dec. 1916 pokopan v St. Danijelu, okraj Sežana. Dominik Vlakančič, vojni kura t."
Dopisnico je prejela v roke sestra pokojnika Frančiška, ki se ni upala pretresljive novice takoj zvečer sporočiti nesrečni ženi in otročičem. Drugo jutro pa sta sinček Francelj in hčerka Minka pristopila k sv, obhajilu in goreče molila za ata, ker sta zvedela o budi ranit vi obeh nog. Kmalu zatem pa je silen jok pretresel vso hišo,
K vojakom je vstopil takoj ob začetku vojne. Silno je zaželel priti domov, ker je tako zelo ljubil ženo, otročičel In je res žel domovi Kaj pa bi bil tudi počel revež brez — obeh nog!
30.	U s Mihael, Sp. Domžale, h. št. 58, star 43 let, o žen jen,
17. jan.I916 je vstopil k vojakom. Služil je pri 6. lovskem bataljonu. Samo dva meseca je bil pri vojakih v Gradcu. Um se mu je omračil. Prišel je v blaznico na Studenec in potem v hiralnico v Ljubljani.
4. jan. 1917 je dobila žena obvestilo: „Naznanim, da je Vaš mož danes, 2. jan. nagloma umrl. Pogreb bo 3. jan. Ljubljana, 2. jan, 1917. Dr. Gregorič."
31.	F1 er in Leo, Zg. Domžale, h. št. 62, fant, Tojen L 1895.
V .Slovencu1 z dne 5. jan. 1917 je bilo o njem priobčeno sledeče: „lz uradnega seznama izgub št. 504:
Infanterist Flerm Leo, 27. domobranski pešpolk 2. št., Domžale, rojen 1895, mrtev. Umrl je 6. jan. 1915 t ruskem ujetništvu."
32.	Bol ta Mihael, Sp. Domžale, h. št 1, rani, rojen 1. 1896,
V ..Slovencu" z dne 21. dec 1916 št. 292 je bilo priobčeno pod naslovom „ Izgube 7. lovskega bataljoni (Iz seznama izgub št. 495)" o njem sledeče: * Mrtev: Lovec Bolta Mihael, 3. stotnija, Domžale, rojen 1893 (1. — 31. julija 1916)."
Večkrat je pisal materi, da je v tako hudem ognji, da gotovo ne bo ostal pri življenju.
33,	Ko r nič Anton, Zg. Domžale, h. št. 98, tan;, rojen t. 1896.
29, jan, 1917 je došlo njegovi materi sledeče pismo: »C, in kr. visokogorska stotnija 25, Vojna pošta 376. Gospe j Mariji Kornič, Domžale. Kot poveljniku gornje stotnije mi pripada žalostna dolžnost Vam sporočiti, da je Vaš vrli sin Anton Kornič 17. jan. letos v zvestem spolnovanju svoje dolžnosti umri junaške smrti za domovino. Reševal je ponesrečene tovariše, pri teti pa je sam našel smrt v snegu. Truplo pokojnika e bilo na pokopališču junakov pokopano. Žalujoči tovariši so okrasili njegov grob z venci, Častništvo in moštvo stotnije Vam izreka po meni naj prisrčne je sožalje. Stot-nijski poveljnik Herman Jurinka."
Od 15. aprila 1915 je bil pri vojakih. Cel čas li bil nič doma, dasi je silno želel obiskati svojo mater, katero je posebno ljubil. Dopusta ni dobil skozi csl Čas nobenega,
Mrtvim junakom domovine časten spomin!
y~7——-s
Ljudska knirznfca
Rarest;« iita 1
□ t KAM H i'. ;
34.	Lavrie Peter, Zg. Domžale, h. št. 21, star 36 let, oženjen.
Vstopil je takoj ob mobilizaciji, Služil je pri 27, domobranskem pešpoiku. Decembra 1914 je bil v Karpatih nevarno ranjen v hrbet in pljuča. Kot invalid, nesposoben za vsako deio, je prišel v Domžale. Velike bolečine je trpel. Umrl je 6. febr. 1917. Pokopan je bil 7. febr. z vojaškimi častmi na domžalskem pokopališču.
35.	Je ran Matija, Zg. Domžale, h.šL 120, rojen 1. 1870, oženjen, oče 3 nedoraslih otročičev, član kat. izobr. in podp. društva.
Pred 4 meseci šele je vstopil k vojakom. Služil je pri 27. domobranskem pešpoiku kol bolniški strežnik v Feldbach, Sporočil je ženi, da pride v kratkem domov na dopust. Otroci so se že veselili, da bodo vsak hip zopet videli ata. 8, marcija 1917 pa dobi žena brzojavko: „ Infante rt st Matija Jeran je danes umri. Pogreb bo 10. marcija dopoldne. Vojaško dušno skrbstvo," Drugi dan pa je dobila dopisnico: »Feldbach, vojaška bolnišnica, baraka 103. Dne 6. marca. Draga moja žena in otroci! Na prvega sem zbolel. Mislim, da imam pljučnico. Ako bi se primerilo, da umrjem, Vas prosim, da ne žalujte preveč. Zdaj pa Vas še prav iepo pozdravim in Vam še podam svojo desno roko. Z Bogom!"
36.	Riedl Janez, Zg, Domžale, b. št. 145, star 42 let, oženjen, sodni uradnik v Kostanjevici.
Pri vojakih je nevarno zbolel na pljučih. Prišel je v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer je 11. aprila 1917 za hitro jetiko umri.
37.	Habjan Martin, Stob, h. št. 58, fant, rojen L 1895.
Služil je pri 17. pešpolku, Že takoj prvo leto, 21. nov. 1914, je bil na galiskem bojišču ranjen v desno nogo, kjer je imel kost prestreljeno. Bil je radi tega za eno leto superaTbitriran. l.maja 1916 je moral zopet vstopiti. Prišel je na tirolsko bojišče, kjer je novembra
1916	ozebel in se hudo prehladil. Dobit je jetiko. Nad 8 mesccev je bil po raznih bolnicah, med temi 4 mesece na Dunaju. 29. maja 1917 pa je došla starištm brzojavka: „Infanterist Habjan Martin je danes 29. mzja umrl, Dunaj, jubilejna bolnica Lainz,"
38.	Smole Lovrenc, Stob, h. št 51, star 53 lit, oženj en.
Pri vojakih je bil poldrugo leto, pri delavskem oddelku na goriškem bojišču. Kopal je ponoči stre Is te jarke in mrtvece pokopaval. Marca 1917 je zbolel na želodcu. Prišel je v vojaško bolnico na Dunaj in v Ljubljano. Imel je rano v želodcu. 2. avg. 1917 je bil operiran, 5. avg. pa je lepo pripravljen umrl. Pokopin je bil 8. avg. pri sv. Križu na vojaškem oddelku.
39.	Kraljič Anton, Stob, h.št.9, fant, roj. 1.1899.
26. novembra 1917 je dobila njegova mati sledeie
obvestilo: „Ime: Ktaljič Anton; šarža: črnovojniški i> fanterist; krdelo: pešpolk 17; asentiTan: 1917; pristojen: v Domžale; rojstno leto: 1899. Padel je 14. novemb-a
1917	in bil 15. nov. pokopan na vojaškem pokopališču v Ghertele, Vadavek, vojni kurat"
40.	Kr&ll Emil, Zg. Domžale, h. št. 44. rojen L 1896, poročnik, neoženjen.
26. nov. 1917 je došlo njegovi materi — vdovi, katere edini sin je bil on, sledeče ganljivo pismo: „ Vojna pošta 369, 20. nov. 1917. Velecenjena gospa! Čast mi je Vam sporočiti, da se je Vaš ljubljeni sin, poročnik Emil KrOll v bojih dne 12. in od 16. na 17. novembra sijajno bojeval, tako, da imam vzrok, ga predlagati v najvišje odlikovanje. Žal pa Vam tudi ne smem prikrivati in moram Vašemu materinemu srcu provzro-čiti veliko bridkost s sporočilom, da je bil Vaš sin 16. nov. ranjen. Ravno se je vzdignil iz skrivališča, da bi si z lopato izkopal kritje, pa mu je sovražna kroglja prestrelila pleča, Tovariš ga je vjel v svoje roke in le je vrli junak na njegovih prsih zdihnil svojo neumrjočo dušo v nebesa. V največjo žalost pa moram še pristaviti, da zavzete postojanke proti sovražni premoči nismo mogli obdržati. Umakniti smo se morali. V temni noči na silno nevarnih potih tudi ranjencev nismo mogli pred sovražnikom rešiti. Tudi truplo našega tovariša Krolla smo morali pustiti na mestu, jutri obnovimo napad. Če se nam posreči truplo nazaj dobiti, Vam bom takoj sporočil. Gospa! Tudi jaz sem edini sin svoje matere, oženjen, in razumem Vašo žalost. Bog Vas potolaži 1 Z Vami žaluje cel V. baon za svojim tovarišem. Ta dan smo izgubili 11 častnikov, S srčnim sožaljem Vaš Hugo Huslig, major."
Z odliko je dovršil ljubljansko realko in maturo. Pri vojakih je bil 2 Vi leti.
41. UlčaT Franc, Sp, Domžale, h. št. 28, rojen L 1876, oženjen, član kat. izobr. in podp. društva, edini sin 80 let stare matere.
8. decembra 1917 je prejela njegova žena žalno obvestilo: .Bolniško dušno skrbstvo vojaške bolnice Nr. 704. Vojna pošta Nr. 386. Županstvu Domžale. Ime: Deželni strelec Franc UlčaT; krdelo: polk deželnih strelcev 1; pristojen v Domžale, okraj Kamnik, Kranjsko; rojstno leto 1876. Umrl je 30. novembra 1917 in bil pokopan 1. dec. 1917 v Ghertele, Italija. J. Richer, vojaški kurat"
42.	Svetlin Pavel, Studa, h. št. 31, fant. rojen leta 1890.
Služil je pri 7. lovskem bataljonu I. stotnija kot čelo vodja.
Po izjavi tovariša Janeza Pavlin iz Stoba h. št. 39 je bil dne 9. nov. 1915 na laškem bojišču pri Gorici ustreljen v trebuh. Obležal je nezavesten. Naši vojaki so ga pobrali in odnesli. Potem ga ni nič več videl. Od starišev mu poslani denarje prišel nazaj z opazko: »Pogrešan!* Na vse strani se je pozvedovalo po njem, a brez uspeha.
43.	Cotmau Mihael, Zg. Domžale, h. št. 114, rojen I. 1883, oženjem
Vstopil je Ob mobilizaciji. Služil je pri 17. peš-polku; 3. stotniji. Bil je v Karpatih. Zadnjo dopisnico je poslal ženi z datumom 16. 111.15. Od tedaj ni bilo o njem prav nikakega sledu več. Potrta žena je poizvedovala na vse strani. A vse zastonj I Odgovor je bil vedno isti: Njegovega imena ni ne v izkazih živih, ne mrtvih, ne ujetih 1 Je pač tudi on našel svoj groh na strahovitem mrtvaškem polji v Karpatih! Služboval je pred vojno kot železničar v Trstu.
44.	Vab t ar J ur, Depaljavas, h. št. 25, fant, rojen i. ]890, član orlovskega odseka, izvrsten telovadec.
Vstopil je takoj ob začetku vojne. Služil je pri 27, domobranskem pcšpolku 2, stotnija. Od Božiča 1914 ni bilo prav nobenega sledu več o njem. Zadnjič ga je videl takrat njegov prijatelj v Karpatih, Bil je popolnoma izstradan, komaj še pri življenju. Milo ga je prosil koščka kruha. Oče in mati sta veliko poizvedovala po njem. Saj je bil njuni edini sin, njuno upanje, opora, njuno vsel Pa je bilo brezuspešno vse poizvedovanje I
45.	H u t h Karol, Sp. Domžale, h. Št. 19, fant, rojen 1, 1893.
Služil je pri 27. domobranskem pešpolku, 3. stot-niji od početka vojne.
Zadnjič je pisal svojemu očetu, takratnemu nad-poštarjti v Domžalah, 1. novembra 1914 vojna poŠta 48. Od tedaj se vkljub najskrbnejšemu poizvedovanju o njem ni izvedelo ničesar. Bil je na galfškem bojišču v Beskidih.
46.	Vrhovnik Mihael, Depaljavas, h. št. 19, rojen 1. 1889, oženj en.
Vstopil je ob mobilizaciji. Služil je pri domobranskem pešpolku št. 4, 3. stotnija. Zadnjič je pisal iz bojišča svoji ženi, s katero je bil šele eno leto poročen, 18. avg. 1914, vojna pošta 48, Galicija in potem iz ruskega ujetništva 18. febr. 1915, a brez naznanila kraja. Potem pa ni bilo več glasu in sledu o njem.
47.	Dime Avguštin, Depaljavas, h. št. 21, fant, rojen 1. 1892.
Služil je pri poljsko-Jovskem bataljonu 7, I. sto-tnija, Bil je v Karpatih ujet Zadnjič je pisal iz ujetništva „ Taborišče vojaških ujetnikov v Tockoe, Samara", dne 31, okt. 1915. Od tedaj ni bilo nobenega glasu več od njega.
48.	Dime Janez, Depaljavas, hiš. št. 12, iant„ to jen L 1871.
Služil je pri .delavskem oddelku vodovodnega vodstva V Kotru" (Cattaro). Od 30. dec. 1916 materi ni došlo nobeno pismo več od njega, dasi je poprej redno vsakih 14 dni pisal. Vse poizvedovanje o njem je bilo popolnoma brezuspešno,
49.	Oberwalder Jakob, Zg. Domžale, h. št. 24, poročnik, rojen 1. 1893, neoženjen.
Služil je pri artilerijskem polku št. 128. V Karpatih se je 1. 1914 tako hudo prehladi!, da je zbolel na pljučih. 3 J/j leta je potem bolehal za jetiko. Zdravil se je po raznih zdraviliščih in sanatorijih. Januarija 191S se je podal celo v Švico, v svetovnoznano zdravilišče za pljučne bolezni v Aroso, v upanju, da se bo tam pozdravil, A zdravja ni bilo. 5. junija 1918 ga je smrt, na katero je bil po ondotnem župniku iepo pripravljen, rešila dolgega in hudega trpljenja. Zadnje njegove besede so bile: ,Prepeljite me domov!" Ta želja se mu je spolnila. Izvršil se je transport trupla — med vojno — iz tuje države v Domžale, kjer je bilo 30. junija slovesno pokopano.
50.	Martinčič MaTko, Zg. Domžale, h. štev. 57, iant, rojen i. 1890.
17. julija 1918 je došla njegovemu očetu sledeča dopisnica: »Vojaška bolnica II. vojna pošta 551, 7.7. 18. Naznanjam Vam žalostno novico o junaški smrti Vašega ljubega sina Marka, ki je vsled zastrupljenja s strupenimi plini po kratkem, hudem trpljenju včeraj, 6. julija 1918 umrl in bi) danes pravkar na vojaškem pokopališču v Piese -Tessino, okraj Borgo, Južno Tirolsko, pokopan. Pokojnik je trpel s popolno vdanostjo in je bil pri jasni zavesti previden s sv. zakramenti. V molitvi se Vas spominja v Kristusu vdani P, Ildefonz Lichtenstein, vojaški kurat vojaške bolnice II, od avstrijskega Rdečega križa."
K vojakom je vstopil že 1. 1913. Dva meseca je bil pri vojakih. Bil pa je superarbitriran in je ostal eno leto doma. 1915 je zopet vstopil in je ostal potem ves čas pri vojakih. Cel čas ni bil nič ranjen. Služil je pri 7. lovskem bataljonu,
51. Abe Valentin, Stob, h. št. 15, rojen 1. 1884, polzemljak, oženjen, oče 5 nedoraslih otročičev.
V noči od 15, na 16, junij 1918, prvo noč ofenzive na tirolskem bojišču je bil od granate težko ranjen v obe nogi in desno ramo. Smrtnoranjen je še sam s težavo napisal ženi dopisnico, da se nahaja v bolnišnici in naj mu na baterijo ne piše več. „Če me Bog ohrani, se enkrat vidimo, pa kedaj, ne vem. Sem ranjen v noge 14. 6. zvečer."
To dopisnico je pa žena prejela šele čez 3 tedne. Takoj je vprašala na baterijo, kaj je ž njim. Dobila je odgovor: ^Naznanja se Vam, da je Vaš soprag v noči od 15. 6. do 16. 6 bil od granatnega kosa na obeh
nogah in desni zgornji rami nevarno ranjen in bil v bolnišnico oddan. Nadaljnih pojasnil Vam baterija ne more dati, ker so bili ranjenci oddani sani tej ce m. Artilerijski polk Nr. G, baterija 6.*
Žele 30. julija je potrta žena prejela sledečo dopisnico: „ Moram Vam žal sporočiti, da je Valentin Abe FAR 6/6 dne 22. junija 1918 v bolnišnici kir. oddelek i malteškega vit. reda na gangreni vsled mnogih ran, pro-vzročenih po ročnih granatah, umTl. Previden je bil s sv. zakramenti za umirajoče in s papeževim blagoslovom m je umrl mirno in ves vdan v božjo voljo. 24. junija sem ga pokopal na pokopališču vojakov nad Lav aro ne, okraj Bo igo, Južno-Tirolsko, Bog daj junaku večno plačilo, vsem pa, ki za njim žalujejo, obilno tolažbe. G. W. Gunz, vojaški kurat malteške bolnišnice I, vojna pošta 386."
Takoj ob mobilizaciji, 27, julija 1914, je že vstopil k vojakom. Prišel je v Pulj k artileriji, kjeT je ostal 17 mesecev. Zbolel je na malariji. Ob Novem letu 1917 je prišel na Južno Tirolsko, kjer je ostal do smrti. Vozil je municijo na bojišče.
52.	Cerar Franc, Študa, h. št. 30, fant, rojen l. 1892.
V majniku 1915 je vstopil k vojakom, Prišel je k trenu. Začelo mu je teči iz nog, Prišel je domov. Lotila se ga je jetika, ki ga je po dolgem hiranju tudi spravila. 10. junija 1918 je umrl v bolnišnici v Ljubljani.
53.	Jesihar Franc, Studa, h. št. 40, fant, rojen 1. 1895, član miadeniške Marijine družbe.
Njegov prijatelj in tovariš Jožef Zalokar je pisal bratu Antonu Jesihar: „Dragi prijatelj! Oprosti mi, ker jaz bi iz srca rad popolnoma razodel, kako je s Fran-Celjnom. On je bil težko ranjen skozi trebuh in so ga od mene zanesli v eno poslopje. Jaz potem nisem mogel tijž, da bi zvedel, kaj je ž njim."
Župniku pa je pisal vojak Ivan Jezernik iz Stoba, 26: .Jesiliarjev iz Štude je padel pri našem topu.*
Na vprašanje je dobila žalostna mati od poveljstva ta odgovor: „C. kr. gorskotopniški polk Nr. 2, 8. stot-nija. Gospej Uršuli Jesihar, Domžale. Na Vaše vprašanje se Vam sporoča, da je Vaš sin Franc Jesihar od zadnjih bojev ob reki Piave v dneh od 17. do 22. junija 1918 pogrešan. Dalje pa mi je čast Vam sporočiti, da je bila Vašemu sinu radi njegove posebne hrabrosti o priliki omenjenih bojev podeljena srebrna h rab ros tn a medalja I. vrste.*
Od 12, junija 1915 je bil pri vojakih. Skozi 5 mesecev je na Krnu nosil menažo in potem ranjence iz fronte. Zbolel je. Aprila 1916 je bil potrjen k 27. peš-polku, Bil je 2 meseca v Galiciji pri ofenzivi, na kar je prišel na goriško bojišče. V 11. soški ofenzivi je bil ranjen v obraz, 30, maja 1918 je odšel k reki Piave.
54. Cerar Franc, Študa, h. št. 6, star 49 let, oženj en.
Od 1. 1915 je bil pri vojakih, Nakopal si je jetiko. Bil je po raznih bolnicah. Še pred tednom dni je bil za en večer pri svoji materi v Studi. Bil je zelo slab. 23. avgusta 1918 pa je dobila mati brzojavko: „Znaim. 23. 8. Gospej Mariji Cerar, Domžale pri Ljubljani. Top-
niča: Franc Cerar umrl. Pogreb 24. 8. ob 3. pop. Rezervna bolnica II Klosterbruck".
55.	Kovač Janez, Zg. Domžale, h. šL 33, fant, rojen 1. 1880.
22. oktobra 1918 je okrajno sodiSČe v Kamniku sporočilo župnemu uradu v Domžalah: .Vojaška oblast je naznanila smrt nastopnega vojaka: 1. ime — Janez Kovač; 2. šarža — črnovojnik; 3. krdelo cesarjev i če v pešpolk št. 17; 4, umrl je dne 8. oktobra 1918 v vojaški bolnici „Pardubitz" v Tridentu za pljučnico; 5. rojstno leto 1880; 6. pristojen v občino Domžale; 7. zadnje bivališče Domžale/
Pred vojno je več let bival kot zlatar na Dunaju. V vojni je spremljal transporte ujetnikov.
56.	Dime Janez, Depaljavas h. št. 41, star 49 let, neoženjen.
Nad 2 Va leta je bil pri vojakih, kjer si je tudi bolezen nakopal. Umrl je 28. oktobra 1918 v ljubljanski bolnici za vnetjem ledvic.
57.	Sršen Franc, Depaljavas, h, št. 9, fant, rojen l 1898.
25. oktobra 1918 je došla starišem uradna dopisnica: „ Vojaško dušno skrbstvo vojaške bolnice Nr. 1602. Ime Franc Sršen; šarža strelec; rojstno leto 1898; potrjen 1915; krdelo ptostovoljnih strelcev, bataljon VI; pristojen v Domžale, okraj Kamnik; umrl 18. oktobra 1918 v vojaški bolnici št. 1602; vzrok smrti malarija, Pokopan je bil V Svojem grobu na pokopališču v St. Mi-cheie, provincija Venezia, Laško, številka groba 206."
58.	Škerjanc Peter, Zg. Domžale, h, št. 91, star 50 let, oženjen,
30,oktobra 1918 je došla ženi brzojavka: .Škerjanc PeteT 28. oktobra 1918 umrl. Pogreb 29, okt, Vojaško dušno skrbstvo 992 Feldbach." Umrl je za Srčno napako.
59.	Cerar Mihael, Stob, h. št. 22, rojen 1.1892, oženj en,
Umrl je 7, novembra 1918 na Dunaju v vojaški bolnici 12, za srčno oslabelostjo. Pri vojakih je bil od 21. junija 1915. Služil je pri 27. črnovojniškem polku.
60.	Habjan Anton, Depaljavas, h. št 3, fant, star 19 let, član mladeniške Marijine družbe.
10. decembra 1921 je došlo od deželnega sodišča v Ljubljani oddelek III. sledeče razsodilo o dokazu smrti"; BPo predlogu Mihaela Habjan, posestnika v Depaljivasi št. 3 se na podstavi opravljene uradne preiskave in po končanem pozivnem postopanju spozna za dokazano, da je njegov sin Anton Habjan, rojen 17. januarja 1899 v Depaljivasi 3, prostak 17. pešpolka 30. maTŠkompanija umrl in da ni preživel 31. dec. 1918."
Bil je pri 17. pešpoiku. Vstopil je k vojakom 10, marcija 1917. Prišel je na tirolsko bojišče. 10. novembra 1917 je bila njegova stotnija v hudem boju s sovražniki. Skorej vsi njegovi tovariši so bili mrtvi, oziroma ujeti. Od tedaj o njem ni bilo več sledu. Brez dvoma je tudi on mrtev obležal na bojišču.
61.	Pavli VaJentin, Stob, h. št. 55, fant, rojen J. 1888.
10. maja 1915 je pisal domov iz Samare: „Mnogo srčnih pozdravov Vam pošiljam iz pota v ujetništvo." Zadnjič je pisal iz ruskega ujetništva v febTuariju 1918:
„Da se kmalu vidimo!" Potem pa ni bilo nobenega glasu več od njega.
62. Hribar Anton, Zg. Domžale, h. št. 51, fant, rojen !. 1885.
Leta 1918 je prišel v laško ujetništvo, 30. junija 1919 je došlo uradno obvestilo, da je umrl kot vojni ujetnik 4. jun, 1919 za trebušnim legarjem v Barletta na Laškem.
Pokojnim junakom — slava! Bog jim obilno poplačaj vse njihovo trpljenje!
3. Vojni ujetniki.
Ujeti so bili iz domžalske fare:
1.	Škrlep Franc, Depaljavas, 33, fant, 34let, 1914 od Rusov
2.	Pavli Janez, Stob,	55, „ 23 „ „
3.	Flls Janez, Sp. Domžale,	29, „ 22 „ „
4.	ObenvalderTomaž, Zg. Domžale, 30, „ 21 „ „ „
5.	OberwalderKrizant, „ „ 30, „ 23 „ . s. Pichler Andrej, „ * 29,mož, 28 „ „
7.	Bregar Jožef, Depaljavas,	18, „ 85 „ „
8.	Jenko Fianc, Sp. Domžale, 36, fant, 20 „ „
9.	Kurent Andrej, Depaljavas 40, „ 20 „ „
10.	Kvas Janez, Stob, S3, „ 33	„	„ n
11.	Oset Franc, Zg. Domžale, 101, mož,36	,	, „
12.	Je retina Kar,, „ „ 98, učit, neož.3o	„	v,
13.	Dime Franc, Depaljavas, 41, mož, 36	„	„
14.	Gorenje Pavel, Zg. Domžale, 90, . 29	„	„ 16. Pavlič Vinko, _ , 37, fant, 24	„	„
16.	Flerin Franc, „ „	63,moi,26	„	„
17.	Vrhovnik Miha, Depaljavas,	19, „ 25	„	„ „
18.	Mlakar Valentin, Stob,	29, „ 28	„	„
19.	Ju van Franc, Sp. Domžale,	40, „ 28	„	„
30. Cot mail Valentin, Zg, Domžale, 64, fant, 23......
SI. Huth Karol, Sp. Domžale,
22.	KerSlf Janez, Zg. Domžale,
23.	Šmtt Alojz, „ „	72, „ 22
24.	Blažlč Janez, m *	85, „ 20 Hrlberntk Martin, Depaljavas,	43,mož, 31
3G. Matlčlč Franc, Zg, Domžale,	86,fant, 24
27.	Klelnlercher Janez, Stob,	58, mož,28
28.	Mafek Alojz, Zg. Domžale,	43,fant, 19
29.	Flertn Leo, „ „	62, „ 21 80. Co t m an Janez, Zg. Domžale,	114, mož, 42
31.	Močnik MIha, Studa,	2,fant,23
32.	Habjan Valentin, Stob,	53, „ 26
33.	Plchler Jakob, Zg. Domžale,	17, „ 21
34.	Trdina Anton, „ „	109, mož, 81
35.	Dime Avguštin, Depaljavas,	31,fant,23
36.	PreldvSek MIha, „	I5,mož,3fl
37.	Vidmar Franc, Sp. Domžale,	46, „ 40
38.	Anžln Matevž, Depaljavas,	23, „ 30
39.	Pavli Valentin, Stob,	55, fant,27
40.	2le Janez, Studa,	22, „ 29
41.	Sleblr Jakob, Zg. Domžale,	Ii0,mož,29 43. Ko bika Valentin, Zg. Domžale, 117, fant, 25
43.	Dime Franc, Studa,	14, „ 21
44.	Zargi Janez, ,,	42,mož, 29
45.	Lavrlč Franc, Sp, Domžale,	42, fant, 20
46.	Šimenc Florijan, Depaljavas,	37,mož,30
47.	Kleitilercher Jožef, Sp. Domžale, 31, fant, 32 43. Habjan Janez, „ „	15, „ 24
49.	Knlflc Alojz, Depavaljas,	6, „ 21
50.	Cerar Petei, Studa,	6, „ 24
51.	Kieintercher Alf., Sp. Domžale, 3t, „ 29
52.	Ladstatter Dom,, Zg. Domžal«, 131, „ 29
53.	Pavli Matevž, Stob,	55, „ 32
54.	Cotman Alojz, Zg, Domžale,	138,mož,29
55.	JavorSek Ignac, „ „	7, fant,23
56.	Mesec Karol, „ „	148, mož,28
57.	Pavi t n Janez, Stob,	39, „ »8
19, fant,21 let, 1914 od Rusov:
39, „ 26 „ „
1915
od Lahov
1916 od Rusov.
58.
59.
60. 61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68. 60.
70.
71.
72.
73.
74.
75. 7B.
77.
78. 70. 80. 81. 82.
83,
84.
Kos Jernej, Studa. MihelJiČ Alfoni, Studa, Cerar Mihael, Zg. Domžale,
Subelj Peter.....
Dolar Gregor, Stob, Dolsan Anton, Zg. Domžale, Sršen Rudolf, Sp Domžale, Sušni k Janez, Zg. Domžale, Mazovec Franc, „ Hriba: Anton, „ Hemnla Josip, „ Pire Valentin, „ „
21, mož, 44tet, 1915 od Rusov. S6, fant, 20 „ „ 115, mož, 34 „ „ 125, ,, 33 ,, „ „ 30, „ 44 „ „ od Lahov. 16, „ 43 „ 1917 68, ,r 35 „1918 49, fant, 22 „ 46, moi, 40 „ 5l,fant,30 „ 71, mož, 34 „ 81, fant 22
Obmvalder Peter, Zg. Domžale, 30,
18
21 21 28 26 19 13 31
V elder Ernst „	„ 17,
Mlakar Karol, Stob,	29,
KoSlr Karo), .,	42,
Kvas Janei, „	52,
Juvan Franc, „	59,
Habjan Alojz, ,,	58,
Osolin Tomaž, „	55,
B ro jan Vate nt I n, „	36, m o S, 34
Zalazrrlk Alojz, „	5, „ 32
Pcterca Dljon, Studa,	13. fant, 24
Močnik Andrej, „.	2, „ 24
Peterka Anton, „	6, „ 18
Cajhen Andrej, Depaljavas,	30, „ 22
Bojt Anton,	„ 1$, „ 36
4. Vojaštvo v Domžalah.
Od 25. oktobra 1914 do 13. majnika 1915 je bil v Domžalah, Kamniku in Mengšu nastanjen kader 97., tržaškega pešpolka. Nastanjeni so bili — do 900 vojakov — v Društvenem domu, v šoli, Sokolskem domu, na Harakovem, v Povževi tovarni in Bončarjevem mlinu, kjer so imeli kuhinjo, pisarno pa v Zg. Domžalah,
b, št, 131. Vežbališča so imeli na velikem Milllerjevem ii; novotovarniškem travniku pod cerkvijo, na Skakovem in Povževem travniku in na sejmišču. Poveljeval jim je nad po ročni k.
Svojega vojaškega duhovnika niso imeli. Službe božje so se udeleževali v domači farni cerkvi. Zaprisega se je vršila takoj po službi božji javno na prostem, na Mullerjevem travniku, ker se je iste redno vselej udeležilo tudi vse v Mengšu nastanjeno vojaštvo, skupno nad 1300 mož.
13. majnika 1915 je bil kader 97. pešpolka radi vstopa Italije v krog vojskujočih se držav premeščen iz Domžal na Štajersko.
Vojna z Italijo je na Domžale izredno uplivala. Kar čez noč je bilo lice kraja popolnoma spremenjeno. Umevno 1 Tik pTed fronto ob državni cesti, ki je vodila iz osrčja bivše avstrijske države na bojišča in skozi precejšno dobo tudi iz glavnega stana avstrijskega armadnega poveljnika na soški fronti v stan poveljujočega generala Boroeviča.
To so vam švigali avtomobili kar naprej skozi Domžale! Železnica na Kamnik je za nekaj časa popolnoma prenehala. Zato so težki vojaški avtomobili vozili vsak dan iz Ljubljane žito v Majdičev veliki mlin v JaTŠe in moko nazaj. Potem je vozil samo en osebni vlak zj. ob 6. iz Kamnika v Ljubljano in zvečer ob 8. nazaj. Čez dan so pa vozili sami tovorni vlaki iz Kamnika v Ljubljano smodnik in druge vojaške stvari. In po cesti 1 Glejte samo prizore enega dopoldneva! 8. jun. so gnali zjutraj ob 7. nad 1200 krav proti Celju za vojake. Ob 9, dop. so peljali 24 voz trena, med njimi
8 vojaških kuhinj. Ob 10. so pripeljali 3 pijonirske ekvipaže: 180 voz, na vsakem čolen za pontone, 300 pipnirjev, nad 400 konj. Prišli so od Drine in šli proti Gorici. Ostali so v Domžalah en dan. In tako kar naprej, naprej! To je bilo življenje in vrvenje na travniku nod cerkvijo. 13. junija — na nedeljo — ij. ob 8. je prišlo 150 voz trena s 300 konji. 15. junija pa že nad 500 voz z nad 600 možmi in 1000 konji. Potem pa že veino več in več!
V	tem pa se je že začelo tudi po Domžalah čuti gromenje soških kanonov! V nedeljo, 25. julija, se je od 5. zjutraj do pozne noči kar naprej to gromenje slišalo s toliko silo po Domžalah, da so ljudje prestrašeni govorili: „Danes pa mora biti odločitev!"
In vender je bila takrat šele prva soška bika! Sledile so pa potem še druga, tretja,. . . deseta, enajsta, dvanajsta 1
28, julija je do Šel v Domžale cel tren: vojaštvo z vozmi in z nad 600 konji in seje tukaj nastanil. Poveljeval jim je ritmojster Oger Herczeg, Prej so bit v Št. Petru na Štajerskem. V Domžalah so ostali do 17. novembra 1915. častniki — do 20 — so si izbrali dvorano Društvenega doma za svojo obednico. A bili so sano dvakrat v njej in že so si morali iskati drugih prostoiov po Domžalah. Umakniti so se morali — ranjencem.
V	največji naglici se je vsled telegraf i čnega poz va 31. julija morala v Domžalah prirediti vojaška bolnišnica v treh prostorih: v slovenski šoli (156 postelj), v Društvenem domu (142 postelj), v Sokol skem domu (104 postelje) in pozneje ševBon-Čarjevem mlinu (40 postelj).
Nastanila se je tu prva vojaška m a rodna hiša 15. kora (k. k. Feldmarodenhaus 1/15), ki je ostala v Domžalah do 12. septembra 1916, trinajst mesecev.
Poveljnik jej je bil Čeh polkovni zdravnik Dr, Ballon in pozneje polkovni zdravnik Dr. Band,
Prve ranjence so pripeljali v Domžale v četrtek, 5. avg, 2j. ob pol 8. z vlakom. In sicer kar naravnost iz bojišča ob Soči. Bilo je 385 vojakov, ki so bili vsi ranjeni deloma v nedeljo, 1. avg., deloma v pondeljek 2. avg. v strašno krvavih bojih na dober-dobskl planoti. Zastopane so bile vse dežele in narodnosti Avstro-Ogrske: Čehi, Slovaki, Ogri, Hrvati, Dalmatinci, Bošnjaki, Hercegovci, Rumuni, Poljaki, Ru-sini, Dunajčani, Zgomjeavstrijci, Spodnjeavstrijci, Tirolci, Preda rlci, Slovenci iz Kranjskega, Štajerskega, Primorskega, celo trije Tanjeni ujetniki iz laškega kraljestva „regnicoli"!
Nepopisno ganljiv je bil vtis, ko so ranjenci izstopili iz vlaka. Ranjeni so bili na najrazličnejše načine, mnogi zelo hudo, Več jih ni moglo hoditi. Dali so jih na nosilnice in potem na vozove. Precej dolgo je trajalo, predno so bili na kolodvoru primerno razvrščeni.
Potem pa se je cela ta procesija, najtežje ranjeni na vozovih, za njimi lažje ranjeni peš, eden obvezan na glavi, drugi na vratu, tretji na roki, četrti na nogah, hodeč ob palici, vsi v ravno tistih zamazanih, raztrganih, okrvavljenih in razstreljenih srajcah in oblekah, v katerih so bili ranjeni na bojišču, pomikala pred šolo, kjer je bil vsak vpisan, nakar so bili porazdeljeni po posameznih treh hišah.
Z ranjenci pa je prišla v Domžale tudi - <o-
1 e ra!
Takoj ob prihodu ranjencev je bil nek Tirolec silno slab. Že na kolodvoru je rekel nadzdravnik Dr. Kerbl župniku: „Tale se mi zdi silno sumljiv za kolero. Tega moramo takoj izolirati.' Prepeljali so ga v Bončarjev mlin, kjeT so priredili objekt za bolne na koleri. In res! Bakterijološka preiskava je potrdila, da imata bolnik pravo, najbolj nevarno in nalezljivo azijsko kolero! Drugi dan prepeljejo k Bončarju še drugega in takoj nato še tretjega bolnega za kolero! Društ»eni dom, kjer so bili ti trije vojaki nastanjeni, je bil takoj dejan pod najstrožji kontumac. Pet dni ni smel n hče notri, nihče ven.
Za vse, ki so kakorkoli prišii s temi 3 bolniki v do ti ko, so takoj priredili v veliki ključavničarski delavnici Antona Pavli na Ferjanki, Sp. Domžale št. 22, objekt (bolnico) za osumljence. Že v nedeljo, 8. avg., je bilo takih vojakov ondi 15.
Še hujše pa je postalo, ko je v pondeljek, 9. avg., eden izmed teb treh za kolero obolelih umrl!
Ob 3/t 11. ponoči, takoj, ko je bila jama izkopina, ga je župnik — lastnega duhovnika ta bolnišnica cel čas ni imela — pokopal. Razven pogrebcev je bil navzoč le še polkovni zdravnik, ki je vse nadziral in dva vojaka. Vse, kar je kakorkoli prišlo z mrličen v zvezo, so kar na pokopališču na mestu sežgali.
Ta mrlič je bil 20 let stari Dunajčan Friderik Schmi11, katoličan.
V torek, 10. avg,, zvečer fe umrl že drugi izmed 1eb treh za kolero obolelih : Slovak ŠtefanMichaleč, kalvinec, oženjen, iz Galgocs-a.
Tretji pa, ravno tisti Tirolec, ki je kolero v Domžale zanesel in ga je župnik 10, avg. zv, že popolnoma oslabelega p revi del, je ozdravel.
S tem je bila ta nevarnost, ki je med zdravniki in ljudstvom provzročila velik strah, srečno odstranjena.
Da bi ne bila, gorje kraju I V lloku, kjer je bila ta bolnica poprej, — tako so pripovedovali zdravniki, — je malo prej kolera v nekaterih dneh pobrala nad 300ljudi!
Poleg že omenjenih dveh so v teku časa v tej vojaški bolnišnici umrli in bili na domžalskem farnem pokopališču pokopani še sledeči ranjenci;
Mucha Jaromir, Čeh, star 19 let, kat., iz Trebič na Moravskem, umrl 7. avg. 1915 med operacijo, ko so mu hoteli šrapnelski izstrelek ven vzeti.
Ammerer Jožef, Tirolec, star 19 let, kat., iz Percha (Brunneck), umrl 13. avg. 1915 vsled rane.
Cesar Jakob, Slovenec, star 31 let, oženjen, iz Trbovelj, kat., umrl 13. avg. 1915 (Tetanus).
Juhasz Istvdn, Oger, star 37 let, kalvinec, iz Sagvar Tab, umrl 14. avg. 1915, ranjen v glavo.
Kralovič Damijan, Slovak, star 30 let, kat., oženjen, iz Lamacs, umrl 15. avg. 1915 (Tetanus).
Milankovič Albert, Oger, star 20 let, kat„ Csantaver, umrl 5. okt. 1915 na griži.
Kijowski Vladislav, Poljak, star 27 let, kat., fant, iz Hološkova, okraj Tlumacz v Galiciji (strel), umrl 17. dec. 1915.
Resic Nikola, Hercegovec, star 18 let, kat,,. iz Crnaca - Dolnji - Mostar, umrl 31. dec. 1915 vsled hude ozebline. Par dni poprej je prišel s Čiste črno nogo s Krna.
Vseh ranjencev je imela ta bolnišnica v trinajstih mesecih svojega na sta njen j a v Domžalah v oskrbi 1925.
Poleg bolnišnice in številnega tre na pa s; je s 1. oktobrom 1915 priredilo v Domžalah tudi .zbirališče XV. vojnega kora" pod poveljstvom soven-skega generala Gustava Globočnik-a, ki se je nastanil v Kurzthalerjevi vili.
V	Domžalah in celi okolici so se zbirale, vadile in z vsem potrebnim opremile rezerve za soško bojišče.
KamoT si pogledal, je bilo samo vojaštvo. Celo vojaška godba 87. pešpolka je bila za par dni tukaj.
General Globočnik je odšel iz Domžal 11. dec. 1915. Postal je poveljnik 56, brigade, ki je brania sloveči Doberdob.
23. dec. 1915 je odšel tudi podpolkovnik Sclaudy, ki je bil tu odilS, okt. 1915,
V	tem pa so že priredili v Domžalah etapne t renske delavnice 2/15. Štele so tri kolone po 54 mož, torej 162 mož samih rokodelcev: mi;arjev, tesarjev, kolarjev, sedlarjev i. dr. Delavnice so imeli na Harakovem in pri kovaču Vidmarju, Sp. Domžale, 46.
Sem pa so prihajale iz bojišča trenske kolone in bolnišnice z razdrtimi in poškodovanimi vozovi. Toliko časa so tu ostale, da so jim bili vozovi popra/ljeni. Potem so odšle in prišle so zopet druge.
12. sept. 1916 se je nastanila v Domžalah zopet vojaška bolnišnica, prva mobilna rezervna bol-
n i ca prvega vojnega kora, pozneje imenovana c. kr. vojaška bolnica 119.	%
Komandanti njeni so bili: Štabni zdravnik dr. RSh-nig, in kasneje Štabna zdravnika dr. Stor in dr, Michal Nadzdravnik dr. Reinhold in asistenčni zdravnik dr. Hav liček sta ostala ves čas pri njej.
Poleg že poprej od ranjencev zasedenih prostorov se je sedaj zanje priredil tudi magacinski prostor vino-tržca Antona Mtlllerja, Sp. Domžale, 59 (52 postelj) in na Harakovem, Zg. Domžale, h. št. 17, nekdanja tovarna (40 postelj).
Ta bolnišnica je skozi 5 mesecev imela tukaj tudi svojega vojaškega karata, namreč Čeha Vojteha Marsy-ja od 31. okt. 1915 — 18. febr. 1917, Ogra Jožefa Chor-wath-a od 23. febr. do 4, aprila 1917. Sicer pa, 13 mesecev, je tudi pri njej opravljal župnik — seveda ves čas brezplačno — posle vojaškega kurata.
Štabni zdravnik je na vrtu Društvenega doma napravil novo vojaško kuhinjo in v ozadju 28 metrov dolgo vojaško kopališče, za katero se je v globočini 8 metrov dobila dobra in obilna voda.
V tej bolnici so kol ranjenci umrli in bili tudi na farnem pokopališču v Domžalah pokopani:
Gavrič Peter, Bošnjak, star 34 let, oženjen, pravoslavne vere, Smrtiči, okraj Prnjavor, umrl 4. febr. 1917 vsled vnetja prsne mrene.
Bo gar Paolo, Lah, star 56 let, oženjen, r. kat., Vilesce, okraj Gradiška (Tetanus), umrl 23, febr. 1917.
Lesniak Adalbert, Poljak, star 42 let, oženjen, r. kat., Hutoma, okraj Breszow v Galiciji, umrl 4. mar-■cija 1917 za obolenjem na pljučih.
Sertič Jakob, Hrvat, star 51 let, r, kat., Čijre, okraj Kutina, umrl 8. marcija 1917 vsled popolrega izmučenja.
Kolarič Jožef, Slovenec, star 43 let, rim. tal, oženjen, okraj Maribor, umrl 18. marca 1917 za jetko,
Crnogača Vice, Dalmatinec, star 25 let, ne* Oženjen, r. kat,, Šibenik, umrl 20. marca 1917 za jetko.
Arnošt Franc, Čeh, star 47 let, oženjen, r. l:at.T Kwasitz, okraj Kremsier, umri 13. apr. 1917 za pljučnico.
Lutaniuk Nikolaj, Rusin, star 19 let, grško-kat,, Pauka, okraj Starazynec, Bukovina, umrl 18. rtaja 1917 vsled ozebline.
Prošek Josip, Čeh. star 31 let, oženjen, Giy-nava, okraj Kladno, r. kat.T umrl 28. sept. 1917 za grižo.
DornatierAIojz, Nemec, star 18 let, Ansfelien pri Lincu, Zgornje Avstrijsko, r. kat, umrl 12, okt. 1917 za legarjem.
Sadil Franc, Čeh, star 49 let, oženjen, r. kat., Wopofan, umrl 22. nov. 1917 za jetiko.
G10 c k l e r Janez, Oger, star 50 let, oženjen, r, kat,, Magocs, umrl 22. nov. 1917 za grižo.
Ta bolnišnica je ostala v Domžalah do 3. marcija 1918, ko se je preselila v Sacile na Laškem.
Skupno je imela v času, kar je bila nastanjeni v Domžalah, v oskrbi 3282 ranjencev.
Glede ranjencev obeh bolnic bodi pripomnjeno, da so prav vsi napram duhovniku bili izredno prijazni. Vsi, ki so v Domžalah umrli, so se dali z ljubeznijo z vsem previdit in so umrli pnv lepe, zares krščanske smrti.
Izredno živo je postalo v Domžalah ob času, ko se je pripravljala oktoberska ofenziva leta 1917 proti Lahom. Od 19. sept. dalje so kar trumoma korakali nemški vojaki, infanterija in tren skozi Domžale. Prihajajoč iz Rumunije, Karpatov, celo od Rige so se do Zaloga vozili z vlakom. Tam so izstopili in so šli peš skozi Spodnje Domžale nj Mengeš, Kranj in naprej. Koliko samih vojakov I Kaj pa še trčn in vse drugo zraven pripadajoče 1 Podnevi in ponoči je Šla skozi Domžale infanterija (večkrat tudi z godbo), trčn, avtomobili, konji, klavna živina. Seveda je bilo prav tako živahno tudi od Ljubljane sem na državni cesti.
V Depaljivasi so si pa nemški vojaki zrakoplovci priredili svoj ^hangar", prostor za zrakoplove. Kar naprej je brenčalo in švigalo po zraku.
Strmeč je gledalo tedaj domžalsko ljudstvo na svoje oči, kako velikanske, ogromne priprave zahteva moderna vojna!
In vse to v ta namen, da se tem več ljudi pomori, oziroma pohabi in za celo življenje onesreči, da se tem popolneje razruši in uniči, kar je na tisoče pridnih rok naredilo za-se in za svoje potomce skozi desetletja v dobi — zlatega mirul
Vojna, ti si zares strašna šiba božja I
5. Begunci v Domžalah.
Prve begunce so Domžale dobile v svojo sredo že prav zgodaj, kmalu po začetku vojne.
To so bili Rusini iz Galicije,
Ko so namreč Rusi pri Brody-ju udrli v Galidjo in so jim avstrijske čete 3. Sept. 1914 brez boja popustile tudi glavno mesto G a Udje Levov, je na iistče Rusinov zapustilo svoje domove in se umaknilo v ro-trajnost države. Oblasti so jih razposlale po občim h.
Tako se je 17. sept. 1914 tudi v Kamnik pripeljal cel vlak teh rusinskih beguncev. Županstva po okraju pa so bila obveščena, naj z vozovi pridejo po te begunce v Kamnik. V Domžale jih je prišlo 39, v De-paljovas pa 12. Doma so bili od Premysla. Med njini je bil starček 77 let, ženica 76 let, mlada mati z dojenčkom, starim 3 tedne, večinoma žene in otrcci Vodil jih je župan v Kruwnikih Daszko.
Nastanili so se v Zg. Domžalah, h. št. 43 in v Depaljivasi h. št. 8.
Domače ljudstvo jih je z ljubeznijo in sočutjem vsprejelo in jim je šlo kar najbolj na roko, Takoj je šel voznik po vaseh in nabral zanje potrebnih živil.
Za Božič je prišel v Domžale na župnikovo povabilo 12. dec. v soboto zv, J u I i j a n M i a h ky, 27 ef stari duhovnik Rusin, stolni pridigar v Premyslu, kije kot begunec bival v Preski. V nedeljo in p on de k zj. je imel rusinsko pridigo in sv. mašo v rusinskcm obredu, Rusini so opravili sv. spoved in so bili med sv. mašo obhajani, Med sv. mašo so vsi skupno pie pevali svoje rusinske cerkvene pesmi. Seveda je bilo obakrat navzočih tudi mnogo naših ljudi. Zdela se jim je rusinska služba božja sicer lepa, a — predolga! Odkrito so rekli: »Smo pa že rajši pri naši!"
Na Sveti Večer so prišli župniku pet svoje pomenljive ffkoIednice".
Tudi Jama rojstna knjiga ima spomin na te begunce. Županu Daszko je njegova vrla ženica 12. oktobra 1914 v Domžalah povila sinčka - begunčka, ki je bil 14. oktobra kot prvi gTŠko - katolik v župniji krščen v tukajšnji cerkvi na ime DmytTo.
22. tebruarija 1915 pa so vsi rusinski begunci, kar jih je bilo na Kranjskem, torej tudi 51 domžalskih, bili odpeljani v Gmlind na Nižje - Avstrijskem, Zelo težko so se ločili od nas.
Za njimi pa so prišli drugi begunci in to v veliko večjem številu. Ne od severa, ampak od juga.
Takoj ob začetku laške vojne — junija in julija 1915 — so se nastanile v Domžalah zelo številne begunske rodbine, ker je kraj tik ob Železnici in glavni cesti. Nekatere so pozneje vsled strogega vladnega ukaza morale v barake na Štajersko. Zato pa so na njihovo mesto takoj došle druge. Mnogo pa jih je ostalo tu Skozi Cel čas, prav do trenutka, ko so mislili, da se že smejo vrniti nazaj v „svoje" kraje.
Zd i se na m k celotni sliki najprimerneje, da te begunce imenoma tu navedemo. Le tako bodo v poznejših letih vsaj nekoliko lahko spoznali, kako ogromno je bilo ljudsko preseljevanje v teh usodepolnih, pretresljivih časih. Če je že v eni sami fari bilo toliko beguncev, koliko jih je bilo potem v vseh po posameznih državah, po celi Evropi I
Takoj ob začetku laške vojne so prišli v Domžale sledeči begunci:
(Številke v oklepajih pomenijo število njihovih rodbinskih članov, ki so jih seboj pripeljali):
Iz slovečega Doberdoba: 1. Lavrenčič Anton, posestnik in župan (7); — 2. Ferfolja Matej, posestnik [4);
—	3. Brezigar Josip, nadučitelj (7); — 4. Gergulet Andrej, posestnik (4); — 5. Lavrenčič Roža, pose-stnica (6);
iz Gorice: 6. Potočnik Suzana, žena elektrotehnika (3); — 7. Armster Ema. žena inženerja (2); —
8,	Smugovec Katarina, vdova finančnega respicijenta (3);
9.	Kozman Terezija, trgovka (7); — 10. Levičnik Matija, žena nad sprevodnika (6); — 11. Kumar Filomena, za-sebnica {2); — i2. Raccolin Virginija (5); — 13, Bizjak Ana (5); — 14. Ribič Franc, nadkontrolor (4); — 15. Merlo Eduard (5); — 16. Ernello Ernest (1); — 17. Perlout Marcela (1); — 18. Damiani Elvira (5); — 19. Jug Andrej, krojač (2); — 20. Permozar Nikolaj (4);
—	21. Velepec Peter (2);
iz Pevme pri Gorici: 22. Pallich Gizela (3); — 23, Tabai Antonija (4); — 24. Pagnacco Marija (1);
—	25. Suban Ivana (4); — 26. Kumar Alojzija {2); — 27. Kumar Marija (5); — 28. Melink Franc, zidar (3);
iz Št. Petra pri Gorici: 29. Nanut Avgušiin, krojač (4); — 30. Nemic Terezija (4);
iz Bil j pri Gorici: 31. Kumar Emilija, žena md-učitelja (8);
iz Trsta: 32. Dugar Jožefa, Žena stražnika (3);
—	33. Semen Amalija (3); — 34, Cotman Terezija (3);
—	35. Cotman Marija (1); — 36. Nadrag Elizabeta, žena nadsprevodnika (2);
iz Pulja: 37. Bracijanovič Danica (4); — 38. Coral e wick Flo renti na (2); — 39. Milicich Antonija (4);
—	40. Cortese Evfemija (1); — 41. Ned ved Kati (3);
—	42. Scbirwitz Marija (4); — 43. Furlani Ignac (5);
iz Nabrežine in dtugod: 44. Devetak !vana (4);
—	45. Caharija Justina (1); — 46. Ciafarin Franc (2);
—	47, Gabrovec Katarina (5); — 48. Rebula Ana, iz Krnice (6); — 49 Ciak Marija iz Lipaljevasi (5); — 50. Pintar Marija (5).
Septembra in oktobra 1916, ko se je po padcu Gorice začela evakuirati goriška okolica, so došlt v Domžale begunci:
iz Gorice: 51. Češčut Anton, ravnat, adjunkt (3);
—	52. Brumat Katarina (5); — 53. Furlan Andrej (3);
—	54. Devetak Franc (4);
iz Solkana: 55. Marušič Lucija, posestnica (6);.
—	56. Komelj Blaž (6);
iz Ajševice: 57. Čubej Amalija (4); — 58, Čubej Ivana (2);
iz Rihemberka: 59. Furlan Angela (6); — 60. Ličan Alojzija (5); — 61. Čebron Marija (5);
iz St. Petra pri Gorici: 62. Štepančič Vinko (3);
—	63. Leban Andrej (4); — 64. Karara Štefan (6);
iz Volčjedrage: 65, Gorju p Marija (4); — 66. NaT-din Jožef (3); — 67. Hervatin Terezija (7);
iz Sem pasa: 68. Krašan Jožef (12); —69. Krašan Frančiška (4); — 70. Leban Leopold (8);
iz Vertojbe: 71. Turel Andrej (6); — 72. Turel Alojzija (4);
iz Ozeljana: 73. Urdan Ana (4); iz Kromberga; 74. Jamšček Gizeia (6); — 75. Hvalič Marija (10);
iz Černič". 76. Košuta Rozalija (8);
iz Pervačine: 77. Koba! Justina (6); \t Kobjeglave: 78. Gerniek Marija (8); — 79. Abram Ivan (7); — 80. Gertnek Mihael (2);
iz Komna: 81. Kruljc Rozalija (6); — 82. Gec Karolina (6); — 83. Gec Marija (9); — 84. Šteparčič Amalija (4);
iz Števerjana: 85. Čeperli Ludvik (4); iz Ajdovščine: 86. Ktemenčič josipina, iena soJn. oficijala {5);
iz Kormina: 87. Kafol Marija (3); iz Trsta: 88. Filker Marija (2); iz Puija: 89. Žantel Alojzija (3). Pozneje so še došli: 90. Belčič Antonija, Trst (2); — 91. Vižin Olga, Kromberg (2); — 92, Jug Anton, Solkan (4); — 93. Bensa Jožefa, Gorica (5); — 34. Ipavec Anton, Vito vi je (11); — 95. Trampuš Franc, Kostanjevica na Krasu (8); — 96. Kvas Jerica, Irsl (3); — 97. Mačus Katarina, Gorica (6); — 98, Ma-rušič Olga, Gorica, (1); — 99. Kovačič Franc, Konen (5); — 100, KomeJj Andrejana, Kromberg (5); —101. Peterlin Viktorija, Gorjansko (4); — 102. Čebulj Alojzija (2); — 103. Payer [van, Komen (6); — 104. Gadflik Marija, Grgar (6); — 105. Trnovic Andrej, Zagorje pri Grgarju (2); — 106. Pavčič Frančiška (2), in 107. Hunar Amalija, obe iz Zagorja pri Grgarju; 108, Končan Aia, Mali Lošinj, (3); — 109, Slamič Alojz, Tolmin (4); — 110. Simčič Elizabeta, Šm artin pri Gorici (6); 111. — Buda Frančiška, Tomaževica pri Komnu (7); — 112, Belinger Uršula, Solkan (9); — 113, Štolfa Pavla, žena davkatja, Sežana (3); — 114. Klinkom Marija, Tolmin (2); — 115. Špacal Jakob, Kostanjevica na Krasu (2); — 1:6.
Mavrič Neža, Opčine {3); — 117. Zlobec Marija, Ko-sovilja pri Komnu (S); — 118. Gomišček Marija, Solkan (5); — 119, Mayer Uršula, Gorica (2); — 120. Kuljat Karolina, Grgar(4); — 121.Sedevčič Terezija, Grgar (3);
—	122. Pavlin Jožef, Grgar (6); — 123. Tomšič Antonija, Gorica (4); — 124. Petelin Kristina, VolČjadraga (9).
Ogromno, neverjetno! V eni sami fari je v teh strašnih letih vsesplošnega razdejanja 124 samih goriških begunskih rodbin
—	551 beguncev! — iskalo zavetja, strehe in ži veža 1
In to v notranjih britkostih in dušnem trpljenju, kakršnega svet dotlej skorej ni gledal,
Le par zgledov za to iz begunskega gorja, ki ga je gledala naša fara, kateremu smo bili mi pričel
V Zg. Domžalah, h. št. 43 je stanovala že od avgusta 1915 kot begunka Karolina LavrenČiČ, žena doberdobskega župana s ti otroci, katerih najstarejši, hči, je bila stara 13 let, najmlajši pa je bil že kot bc-gunček rojen 16, aprila 1916 v Domžalah. Dom popolnoma porušen, njive in travniki razdejani, vse uničeno, družina pa v begunstvu in pomanjkanju. A vender je bil še mož pri njih, ki je skrbel zanje. Leta 1916 je bil pa še on vpoklican k vojakom. Na bojišču je bil ranjen v glavo, O Božiču istega leta ga obišče žena v graški vojaški bolnici. Mož pa je ne spozna in za otroke, ki jih je tako srčno ljubil, nič ne vpraša. Z grozo se ježa vedla nesrečna žena, da je mož — zmešan! Njega je kmalu potem smrt rešila velikega trpljenja. A uboga žena in otroci 1
V	Stobu, h. št. 10 je stanoval begunec Franc T r a m p u š iz Kostanjevice na Krasu, z rodbino 8 oseb. Doma so imeli veliko posestvo, 11 glav živine, /ino-grade, Od začetka vojne z Lahi so imeli v hiši in vseh prostorih častnike in vojaštvo. Častniki so imeli v hiši brano. V vasi je bilo tudi komo poveljstvo. To ji sovražnik kmalu zvedel. Redno so vsak dan ravno med obedom prišli sovražni zrakoplovi in metali bombe. Družina pa se je skrivala, kamor in kakor je mogla. Cesto v hiši niti prostora ni bilo zanjo, ker je bilo toliko vojaštva, Po pol ure daleč so morali hoditi prenočevat. Celo pod vozmi so se morali skrivati pred sovražnimi zrakoplovi. Tako je družina vztrajala v redni smrtni nevarnosti 14 mesecev, V tem je hišna gcspo-dinja, 35 let stara Elizabeta Trampuš, porodila! Zbolela je. Srčno je želela, da bi prišel mož domov On pa je ležal tedaj nevamo bolan v neki vojaški bclnici na Dunaju, V tem pa pride za vse prebivalstvo, kir ga je še sploh ostalo v Kostanjevici, ukaz od voaške oblasti, da morajo vsi takoj proč. Družina prile v Domžale. Silen mraz bolno ženo popolnoma stre, Pre-videna je za smrt. Zaželi si v bolnišnico. Prepeljejo jo v Ljubljano. Samo dva dni je v bolnišnici in ie — znoril Nekaj dni potem dobi družina obvestilo, da je nesrečna mati 5 nedoraslih otročičev v blaznici na Studencu umrla! Ni čuda, da je oče, izredno velike postave, prava kraška korenina, ves v solzah rekel župniku: „Strašno nas Bog obiskuje!"
V	Zg. Domžalah, h. št. 107 je stanovala mladi, še ne 30 let stara goriška begunka Ana Urdan iz Gorice. 5 let je bila šele poročena s svojim možem, s
katerim je imela ijubko hčerko Viktorijo. Sinček pa ji je umrl. Mož je bil poslovodja v neki goriški trgovini Posebno lepo sta se razumela. Mož je moral k vojakom, žena pa kot begunka v Domžale. Pri sebi je imela tukaj svojega brata Štefana Spacapan iz Oze-Ijana, ki so mu leta 1914 v Karpatih zmrznili in odpadli vsi prsti na levi nogi. Sigurno je upala žena, da pride za Božič mož na dopust, kakor jej je že v pismu naznanil. Kako se je veselila njegovega prihoda! A mož ni prišel! Prišla pa je 29. dec. 1916 ženi dopisnica z datumom 21. dec. 1916, vojna pošta 386, v kateri jej prijatelj in bojni tovariš njenega moža sporoča preža-lostno novico, da je njenega moža, starega šele 28 let, 13. decembra na tirolski fronti zasul sneženi plaz in da je — mrtev!
Da, da! To so solze beguncev! V mirnih časih tega strašnega trpljenja svet pač ne bo mogel razumeti!
6. Preživljanje.
Gospodarji, sinovi, najboljše moške moči fare večinoma v vojaški službi daleč proč od domače hiše in družine, v fari pa skozi vsa vojna leta velike množice vojaštva in beguncev — s tem je kTatko in jasno podana slika razmer, v katerih je živelo domače ljudstvo v Domžalah za časa svetovne vojne.
Niti za trenutek se ne pomišljamo tudi v sedanjih novih razmerah kot zgodovinsko dejstvo na tem mestu javno izreči, da je domžalsko ljudstvo kakor vedno poprej, tako še prav posebno v težkih vojnih letih
bilo prav do zadnjega zvesto vdano svojemu vladarju in svoji državi.
V globoki verski zavesti se je vsikdar zavedalo, da svoje prevažne državljanske dolžnosti najlepše vrši s pravo, odkritosrčno z vestobo napTam predpostavljeni ji oblasti.
Ali ni ta zvestoba ljudstva do p red posta/1 j ene oblasti tudi za našo sedanjo državo kar največjega pomena ?
Z občudovanja vredno požrtvovalnostjo je zato skozi vsa ta težka leta v vsakem oziru vdano dobrina-šalo žrtve, ki so se od njega zahtevale.
Teh žrtev zares ni bilo malo, ne le spbšnih, kakor vsepovsod ob teh časih, ampak še posebnih, ker je skozi ves čas v kraju bilo toliko ranjence/, beguncev, ki vsi so bili pomoči tako zelo potrebni, za vsako delo dejanjske ljubezni napram njim tako hviležni.
Kako sočutno je pomagalo ljudstvo ranjencem pO domžalskih bolnicah!
5, avg, 1915 so prišli v Domžale prvi rarjenci. Bili so v zamazanih, raztrganih, okrvavljenih spodnjih oblekah, Ravno tisti hip pa vojaška oblast vsleč velikanskih zahtev, ki so se prav tiste dni v tem ozru od vseh strani nanjo stavile, ni mogla postreči s svežim perilom.
In kaj so naredili faranil Sami od sebe, popolnoma prostovoljno so tekom par dni skupaj znosili in ranjencem darovali: 470 srajc, 267 spodnjih hlač, 145 brisalk, 85 robcev, 30 parov nogavic, 8 rjuh, 7 vesti j, 3 odeje, 1 blazino, skupno 1016 kosov p t rila, zgolj prav dobre kakovosti.
Resnici na ljubo z veseljem povemo, da je pri tem tudi bližnja okolica precej pripomogla,
Za Božičnico 1.1915 so ranjencem — 421 — oskr beli vsakemu čisto nove volnene spodnje hlače, po 50 cigaret, 2 cigari L dr.
Za Božičnico leta 1916 pa zopet 500 ranjencem vsakemu po pol litra vina, po 20 cigaret in dr.
In tako še ob raznih drugih prilikah.
»Rdečemu križu v Ljubljani" so takoj spočetka poslali 128 kg obvez, 132 doma narejenih snežnih pokrival, 32 platnenih rjuh, 720 kg sadja in dr.
Da so tudi beguncem, tem velikim bpinom, Domžalci šli splošno na roko in jim z ljubeznijo pomagali, kolikor je bilo v danih težkih razmerah mogoče, priča njihova zahvala v »Slovencu" z dne 13. okt. 1917 št. 235 pod naslovom »Begunci Domžalča-nom", iz katere navedemo tu sledeči lep izraz njihovega priznanja: »Nekaterim nam je bila sreča mila, kajti naša pot je končala že v Domžalah. Prebivalstvo nas je sprejelo s sočutjem in ljubeznijo, Preč. g. župnik Franc Bernik tolaži našo srčno bol, nam pomaga v težkih urah s svojim svetom; on skrbi za vzgojo in pro c vi t naše dece. Koliko hvaležnosti mu zato dolguje onal Za naše gmotne in druge potrebe pa se neumorno trudita g. župan Janežič in g. podžupan Končan. Vsi begunci se bomo vedno hvaležno spominjali teh gospodov. Še divja divji boj po so In čn i Primorski. V naših srcih pa ni solnca. Le žarek upanja, da nas naši dosedanji dobrotniki tudi v bodoče ne pozabijo, nas dela srečne. To zaupanje do naših dobrotnikov nam ustvarja v srcih ljubezen in hvaležnost.
21
Često je že iskrila v naših očeh solza hvaleincsti — kristal naše ljubezni in hvaležnosti Domžalčanom."
Skrb za ljudstvo, domače in begunce, je takoj prve Čase obsegala predvsem skrb za zasiguranje državne dnevne podpore svojcem vpoklicanih voja kov. To podporo je podeljevala okrajna komisija za preživljanje v Kamniku. Znašala je spočetka čnevno 2—3 K na osebo. Prošnje za te podpore pa je v imenu županstva skozi vsa vojna leta z izredno vneaio in ljubeznijo do ljudstva izdeloval v občini Domžale občinski svetovalec Franc Končan, v občini Depiljavas pa župan Janez Dime.
V	občini Domžale je namreč vsled obilnega vo jaštva v kraju župansko delo tako zelo narasto, da ga je bilo treba deliti. Župan Janežič je imel prelvsem vojaške, svetovalec Končan pa podporne in a pro vi za cijske zadeve.
V	začetku je bila komisija v Kamniku zelo stroga. V vsakem posameznem slučaju se je obrnila na orož-ništvo, ki je potem poizvedovalo o premoženjskh razmerah prosilcev.
Posebnih zaslug pa si je prav v tej stvari stekel kakor za cel okraj tako tudi za našo faro takratni de žel ni poslanec okraja in zastopnik deželnega odbora v tej komisiji gospod Ivan Lavrenčič, dekan v Kamniku, Lahko mirno trdimo, da je s svojo vztrajnostjo in energijo v tistih časih, ko je krona imela še polno veljavo, pridobil milijone kron ljudem.
Po zaslugi teh dveh v naši fari ni bilo prav nikogar, ki ne bi bil brez tehtnega vzroka te podpore deležen.
Prevažna, nad vse težavna pa je bila skrb za preživljanje ljudstva, a pro v izaci j a.
Domžale kot industrijski kraj z obilnim delavstvom že v rednih razmerah veliko več porabijo za prehrano, kot se doma pridela, Ljudstvo je torej navezano na nakup v neprimeroma večji meri, kot po raznih drugih krajih, kjer ni tov aren.
Ob času vojne pa je bila redna trgovina kar naenkrat ukinjena.
Nastopila je doba nakaznic, kart.
Najprej so nas osrečile močne karte.
Začetkom avgusta 1915 je v Domžalah začelo silno primanjkovati moke. Vsled državne postave, s katero je bilo vse žito zaseženo v prid države, nihče ni smel žita drugam pTOdati, kot vojnožitnemu zavodu, ki je prav tedaj začel v Ljubljani poslovati. Tisti, ki niso nič pridelali, naenkrat niso mogli nikjer ne žita ne moke kupiti. Tudi mlinarji, ki so do tedaj vedno Imeli dovelj moke za prodaj, sedaj niso mogli več prodajati, ker so mleli le za Gospodarsko zvezo in vojaštvo. Po mnogih hišah v Domžalah se po 3 tedne in dalj ni nič peklo, tudi pri peku ne, ker ni bilo moke.
Sestavil se je zaukazani izkaz rodbin, ki so bile takrat v Domžalah brez žita in moke. Takih rodbin je bilo: v Zg. Domžalah 162 s 714 Člani, v Sp. Domžalah 65 z 264 člani, v Stobu 34 rodbin s 160 člani, v Študi 32 rodbin s 101 člani in beguncev — takrat so ravno šele dohajali novi — 34 Todbin s 141 člani.
Nakaznice za moko je v imenu županstva razdeljeval skozi vsa vojna leta občinski svetovalec Franc Končan.
Prvič so bile razdeljene 20. septembra 1915: 327 kart za 1380 oseb. Nanje se je dobilo za 15 dii pšenične moke na osebo po 6 kg (400 gramov na dan) in sicer 15% I, vrste (0) po 76 hI kg, 25% II. vrs:e po 66 hI kg in 60% H. vrste po 48 hI kg.
Moka se je dobila še tisti teden v za to določenih domžalskih trgovinah.
To je bilo veselje! Po dolgem času so imeli Jjude zopet kruh in upanje, da čez 15 dni zopet dobe mok>.
A to veselje je bilo kratko 1 Za november in prvo polovico decembra je še šlo.
Ob Novem letu 1916 bi bili ljudje po Domžalah morali zopet dobiti moko. Pa moke ni bilo od nikode ! Konečno se vender posreči Živinorejski zvezi na Homcu, ki je oskrbovanje moke za našo in druge občine v okolici prevzela, da je dobila nekaj moke.
Zopet so se razdelile nakaznice. Na vsako osebo je prišlo 60 dkg O moke po t K 18 hI, 90 dkg molie po 98 hI, 1 kg 50 dkg 2-moke po 53 hI in 3 kg koruzne moke po 76 hI.
Topot so ljudje še malo pogodrnjali, češ „sair:a koruzno mokal"
Kmalu pa tudi tega godrnjanja ni bilo več slišati I Da je le sploh bila moka! Kakšna, to že skortj ni prišlo v poštev!
Septembra 1916 je bilo za moko posebno hudo. Staro je bilo porabljeno, a novega vojnožitni zavod Je ni imel. 17. septembra se je ljudstvu oznanilo, da se bo drugi dan v trgovini Franc Ložar v Domžalah prodalo 800 kg koruzne moke in 800 kg koruznega zdroba med tiste ljudi, ki niso doma prav nič pridelali in n-
m a jo prav nobene moke. Ali vam je bila reč drugi dan pred omenjeno trgovino I Ljudje bi se bili kmalu kar stepi i za tisto ubogo pest koruzne moke! Mnoge ženske so čakale celo dopoldne na trohico — koruzne moke, a so morale žalostne oditi, ker jo je zmanjkalo.
14. avg. 1917, ob 22, razdelitvi moke v Domžalah, se je po daljšem presledku zopet dobila moka in sicer pšenične moke za kuho '/s kg po 66 hI, pšenične moke za kruh 2 kg po 48 hI, pšeničnega zdroba 10 dkg po 88 hI, koruzne moke 1 kg po 52 hI in koruznega zdroba 1 kg pO 76 hI na osebo. Pretresljivo je bilo videti, kako je ob tej priliki mati 9 otrok nesla vrečo moke, za njo starejša deklica manjšo vrečo, a vseh drugih 8 otrok za obema kot v procesiji. „Kako je?" jih vpraša župnik, ki jih je ravno srečal. .Sedaj smo že zopet dobri! A do sedaj je bilo hudo, ko ni bilo kruha in za kuhati nič!"
Zares, vojna nas je šele izučila, kaj pomenijo besede: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh!" Prej tega nismo vedeli, a sedaj smo Čutili I
Pred binkoštnimi prazniki leta 1918 navzlic vsemu prizadevanju ni bilo mogoče dobiti za ljudi nič moke. Prehranjevalni nadzornik v Ljubljani, podpolkovnik Wiener, na katerega se je v skrajni sili obrnil aprovi-zacijski odbor v Domžalah za pomoč, je odgovoril, da moke nikjer ni mogoče dobiti, pač pa je »obljubil", da se nam bo ista čim preje preskrbela.
Kaj storiti! Da bi vsaj majhno nadomestilo za kruh imeli ljudje v teh praznikih, se je hitro oskrbelo — krompirja, kolikor se ga je sploh moglo tam od Krašnje dobiti, 2650 kg. Na binkoštno soboto se je ta
krompir razdeljeval med ljudi, po 2 kg na osebo, samskim po 3 kgl
Sploh je krompir leta 1917 in posebno 1918 ljudstvo cenilo že kot posebno dragocenosti Ni čuda! Sila je bila že Tes velika 1
O Božiču 1917 je pripovedoval hiŠar F, G. iz Zg. Domžal, da so na Sveti Dan imeli pri hiši edini kruh za vso družino majhno štručko, ki jo je prejšnji dan domač otrok dobil v šoli pri priprosti božičnici.
Učenka A, D, je pripovedovala, da že par mesecev nimajo doma nič kruha, Peščico moke, če se sploh dobi, porabijo za kuho.
V Soli je na vprašanje „kje nimate kruha?" več kot dve tretjini otrok dvignilo rake in žalostno zaklicalo: „Pri nas ga že dolgo nimamo nič!"
Da bi se ubogim, potrtim ljudem vsaj kolikor toliko živeža oskrbelo, se je januarija 1918 začelo med ljudi razdeljevati krompir, fižol, pšeno, Nakupilo se ga je po fari pri premožnejših posestnikih.
Prvič se je razdelilo 18, januarja med 226 rodbin (oziroma 940 oseb) po 1 kg krompirja, 1 kg fižola in po Vi litra pšena na osebo.
Plačala je vsaka oseba le polovico nakupne cene: za krompir po 40 hI kg, za fižol 2 K kg in za pšeno 40 hI V4 litra,
To je bil naval, to! In kakšnih odličnih ljudi! Krompir so dobili vsi, fižola in pšena pa je zmanjkalo za 62 rodbin 1
Kaj storiti! Ker v fari teh stvari ni bilo mogoče dobiti, od drugod tudi ne, peljal se je župnik k prija-
telju gosp. Petru Jancu, Župniku v Vodicah, in ga je prosil, da on v tej veliki zadregi pomaga.
Dobra duša je z veseijem postregel. Predal je župniku 300 kg fižola in 70 litrov pšena. Ob 5. pop. se je župnik odpeljal iz Vodic z voznikom na vozu, polnem prepovedanega blaga, v največji skTbi, ali se bo posrečilo to kontrabantarsko podjetje, ali pa ga bodo zasačili orožniki, ki bodo seveda vse to blago konfiscirali in provzročili za nameček še nebroj drugih neprilik. Velik kamen se je odvalil, ko so zvečer ob '/2 9. uri v popolni temi izložili pred Društvenim domom vreče in jih spravili na varno.
Drugo jutro pa so na oznanilo prišli prav vsi tisti, ki prej niso dobili fižola in pšena. Niti eden ni izostal I
Da bi bili Vi, ki bote v poznejših časih z začudenjem te vrstice brali, videli, s kolikim veseljem so ljudje teh par kg krompirja, fižola in pšena vzpreje-mali, koliko časa — po cele ure I — so na to malenkost čakali, gin jeni bi se Vi solzili in bi govorili: ,0 Bog, kako naredi sila ljudi z majhnim zadovoljne!"
Velike težave so bile za zabelo. Že leta 1916 je vsled vladne odredbe bilo zaukazano, da sme prešiče kakor tudi drugo živino kupovati odslej edino le .Deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani® po svojih zaupnikih.
Domžalska mesarja vsled te odredbe nista smela več prešičev kupovati in ne klati.
Cela vrsta ljudi je bila naenkrat po več tednov brez vse zabele. In to ubogo tovarniško delavstvo 1
Konečno se je posrečilo izposlovati 24. nov. 1916 dovoljenje domžalskima mesarjema, da smeta mesečio po 25 prešičev zaklati za občino Domžale,
A kaj, ko je ostalo le pri dovoljenju, prešičev pa ni bilo mogoče na noben način dobiti le količkaj primerno število!
V največji sili je velikodušno priskočil na pomoč vsled tozadevne prošnje takratni deželni o d b d r kranjski. 1. dec. 1917 je poslal po maksimalni ceni (9 K 40 hI kg) 250 kg pre ka je ne ga špehal Teh 250 kg se je razdelilo med — 235 rodbin z 864 člani! Plačali so ga po 10 K kg, dočim je bila že tedaj njegcva trgovska cena nad 20 K kg, če se ga je sploh dobia
23.	julija 1917 — v prav posebni stiski — je podal zopet 300 kg čiste masti, izvrstne kakovosti za ceno 20 K kg, katere trgovska cena je bila tedaj 65 K. Razdelila se je med 328 rodbin z 1309 osebami, kg po 24 K. Zraven je pa še 23 ubogih dobilo po '/2kg te masti zastonj 1
Kako s težavo se je dobivala zabela in kako po malem se je mogla razdeljevati med ljudi, to naj pojasnijo sledeči podatki:
24. dec. 1916 — pred Svetim Večerom — se je razdelilo 71 kg špeba med 124 rodbin (491 oseb) pcj 10 K kg; 15. febr. 1917 52 kg med 103 rodbine (Š51 oseb) seveda popolnoma drugih, po 10 K kg; 27. febr. 100 kg med 234 rodbin (822 oseb) po 10 K kg; 7. marcija 200 kg med 238 rodbin (864 oseb) po 14 K kg;
24.	aprila 442 kg čiste masti med 242 rodbin (909osqb).
To m ast je plačal aprovizacijski odbor po K 54 60 ig, razdelil jo je pa med ljudi kg po 30 K. Doplačal je torej iz državne podpore zanjo 11,200 kroni
Posrečilo se je namreč izposlavati pri c. kr, okrajnem glavarstvu v Kamniku od državne podpore za preživljanje revnejših slojev tudi za Domžale prispevkov v skupnem znesku 29.000 K, kar je bilo pri takratni valuti gotovo zelo visoka svota,
Poleg že navedenih prib oljsko v za mast se je ta podpora porabila predvsem za preskrbo revnejših slojev s cenejšim mesom, kar je bilo posebno za delavstvo precejšnjega pomena.
Izposlovala se je ta ugodnost cenejšega mesa na podlagi posebnih prošenj za Domžale 23. junija 1916 in se je obdržala potem naprej skozi vsa vojna leta.
Seveda so bile za to potrebne posebne nakaznice za meso.
Tudi to veliko breme, oddajo teh mesnih nakaznic je prevzel v svoji požrtvovalni ljubezni za blagor ljudstva obč. svetovalec Franc Končan.
4. julija 1916 se je prvič dobilo meso na te nakaznice, katerih se je izdalo 156, glasečih se na prav toliko družin. Razdelilo se je 136'/4 kg mesa, za kar se je doplačalo iz vladne podpore 397 K. Drugič se je dobilo 14. julija. Razdelilo se je 13S Vs kg, za kar se je doplačalo iz vladne podpore 404-50. Tretjič se je dobilo 28. julija. Razdelilo se ga je 136 '/a kg, za kat se je doplačalo iz vladne podpore K 4l8-50. Četrtič se je dobilo 11, avgusta, Razdelilo se ga je 145 kg in doplačalo zanje iz vladne podpore 435 K. Posamezniki so plačali za kg vselej po 2 K. in tako je šlo potem naprej. Meso se je dobivalo vselej pri enem tukajšnjih mesarjev.
Nakaznice so se pozneje vpeljale za vse meso sploh, ne samo za cenejše.
Vsled silnega pomanjkanja živine in nujne potrebe preskrbe vojaštva z mesom je vlada vpeljala po
3	brezmesne dni v tednu.
Mnogi pa, ki bi bili meso radi in lahko plačali, ga že tedaj po cel teden, dii po cel mesec niso nič dobili. Ob 4. zjutraj že so hodili stat posebno ob sobotah pred mesnico in čakat, kedaj se bo odprla, da bodo takoj planili na tisto malenkost, ko se bo začelo prodljati. Ob 7, je začel mesar prodajati, ob 8, že ni imel nič več. Navzlic večurnemu Čakanju so premnogi velikokrat odšli praznih rok. To je bilo drenjanja, kletve in jeze!
4. maja 1917 so se zato razdelile nakaznice za meso pri treh domžalskih mesarjih, in sicer za sledeče občine: Domžale, Depaljavas, Dob, Dol, Dolsko, Ihan, Podrečje, Moravče, Trzin, Za vse te občine se je razdelilo 700 nakaznic za mesečni kontigent 1440 kg, torej tedensko 335 kg. Za cel teden so dobile mesa; rodbine z 1 ali 2 osebami kg, s 3 do
4	osebami >/s kg, 5 do 6 osebami kg, 7 do 8 osebami 1 kg, 9 do 12 osebami 1 Vi kg, čez 12 osebe za vsako osebo po 10 dkg več. Meso se je delilo samo vsako soboto,
Pa tudi za sladkor, kavo, petrolej, sveče, obutev, obleko, cigare in tobak so se vpeljale nakaznice. Sveč pr. seje dobila ena cela mili-sveča na vsako družino za cel meseci A vsaj dobila se je. Brez nakaznice pa še te nisi dobil!
Te nakaznice je razdeljeval župan Matej Janežič.
m
Ali naj popisujem, kolikrat je bilo ljudstvo y tem času brez sladkorja, petroleja? Ni potreba! Iz silnih ležav s preskrbljeyanjem moke in drugih najpotrebnejših živil, ki pa so se vender pridobivala doma, so težave s temi stvarmi umevne po sebi.
Velika zadrega je bila za čevlje. Pravili usnjatih podplatov za zimo 1916 že kar ni bilo skorej mogoče kupiti, ker so bili za takratne razmere zelo dTagi. V splošno vporabo so prišli zato čevlji z lesenimi podplati. V Domžalah je bilo samo za šolsko mladino skupno naročenih pri tovarnarju Karal u Pollaku v Ljubljani 14, sept. 1916 takih Čevljev 166 parov in za od-raščene 154. Pa so se kar naprej oglašali prosilci, a je bilo že prepozno, ker je bilo toliko naroČil od vseh strani, da tovarna novih sploh ni mogla več prevzemati !
Strašno, neznosno klopotanje in tolčenje je bilo naenkrat po šoli, v cerkvi, povsod! Sam „klop, klop, klopi" Pač huda preskušnja za živce! A kdo se je takrat za živce sploh kaj brigal!
Pa veste, kaj je bila tudi še prav posebno zanimiva moda teh zgodovinskih časov?
„Rukzak" in „kanglica" 1
Imenitni gospodje, doktorji, profesorji in podobne visoke glave so danzadnem prihajali iz Ljubljane v Domžale in naprej z — „rukzakom* na hrbtu- Od mlina do mlina so hodili, da bi kupili vsaj merico moke, ali po okolici, da bi kupili kaj živil. Karkoli, vse bi bilo prav prišlo. Samo da bi ne bilo treba prazen iti nazaj k svoji družini, Odlične ljubljanske go-spice pa so prihajale vsak dan v Depaljovas in druge
vasi s kanglico. Od hiše do hiše so hitele, da bi kupile kaj mleka.
Kaj ni bilo to življenje res — zanimivo?!
7. Težko vojno slovo — od zvonov!
10. febr, 1917, v soboto opoldne, je prišel vojak k župniku. „Nič veselega! Veliki zvon Vam bomo vzeli!41 Župnik odvrne: „Pa vsaj ne danes in jutri?* „Ne! V pondeljek zj. ob 8. bomo pričeli z delom!"
V	nedeljo pove župnik na prižmci faranom to žalostno novico. Hipoma so bili ljudje v solzah, dokaz, kako težko bo to slovo.
Celo nedeljo je potem zvon jemal slovo. Dopoldne pred opravilom, pop. pted litanijami in potem po litanijah celo popoldne do večera je slovesno potrkavalo. Na večer je zvonilo mrličem za vse padle junake domovine, za vse ranjke tarane,
V	pondeljek zjutraj ob 7. se je še posebno mogočno oglasil veliki zvon sam in je skozi četrt ure glasno klical celi iari: *Fara domžalska! Glej, da te vsaj slabše ne dobim, kedar se, četudi iz drugega blaga, zopet vrnem!" Od 8. do 9. pa je zopet pritrkavalo!
Ob 9, dop, so pričeli svoje delo vojaki. Treba je bilo precej zidu odkopa ti v zvoniku na obeh straneh, ker je bil zvon širji.
Ljudstva je bilo vse polno.
Ob 7+3. pop. so vrgli vojaki veliki zvon iz zvonika.
Padel je kake 4 metre proč od zvonika in sicer ,na glavo", ker se je v zraku preobrnil. Ker so tla kamcnita in so bila vsled hudega mraza zmrznjena, se je zvon
razbil na 4 velike, 5 srednjih in 6 malih, skupno na 15 kosov- Dekleta so spletle lep, 12 m dolg venec, da bi ga ovile okrog zvona, Ž njim so okrasile zvonove .razvaline". Nesreče ni bilo nobene.
Celo popoldne je potem zvon ostal na istem mestu. Neprenehoma je bilo polno gledalcev oktog njega.
Drugo jutro, 13. febr., je prišlo 7 vojakov ponj z velikim vozom s par konj. Celo uro so se mučili, a dveh najtežjih kosov na noben način niso mogli spraviti na voz. Ker drugače ni šlo, so jih nazadnje pritrdili na dva močna droga in so potem vse to skupno z močnimi verigami privezali k vozu. Dekleta so te kose na vozu zakrile z venci.
Vmes pa je v zvoniku ganljivo-milo pritrkavalo z ostalima dvema zvonovoma. Slovo I
Ob 9, se je voz odpeljal. Pred hišo v Sp, Domžalah št. 20 konja obstaneta. Po dolgem času jih z največjo težavo spravijo naprej. Pred železniškim tirom na glavni cesti zopet obstaneta. Na noben način ju ne morejo spraviti naprej. Vse sta potrgala. Morali so jih izpreči in dva druga konja yprečit ki sta potem peljala zvon na kolodvor.
Prevzet je zvona od vojaške oblasti se je vršilo v petek, 16, febr. na kolodvoru v Domžalah. Zvon je tehtal 1248 kg. Dobilo se je zanj 4992 kron.
Ločitev od velikega zvona, ki je imel zares krasen, mogočen glas, je bila vsemu ljudstvu silno težka. Dasi se je že dolgo Časa vedelo, da bo treba zvon dati, so ljudje še vedno do zadnjega upali, da morda le ne pride do tega. Nebroj solza je zato poteklo v fari v dnevih
te pomenljive ločitve. »Upali smo, da nas bo on s svojim mogočnim glasom spremljal k zadnjemu počitku — a sedaj ga mi spremljamo!4" Tako so žalostno govorili.
Za velikim pa je pet mesecev pozneje prišel na vrsto še srednji zvon.
21. sept. 1917, v petek pop. ob % 2. je naenkrat začelo pritrkavati, Ker je tiste dni že na večih krajih v okolici tako nepričakovano pritrkavalo, je vedela takoj cela fara, kaj to pomenja.
Do dveh so fantje pridno pritrkavali. Ob dveh je dalje časa zvonilo samo s srednjim zvonom. Poslovil se je od svojih faranov, katerim je pridno zvonil 47 let. Potem so vojaki vse potrebno pripravili. Ob %4. pop. so zvon vpričo obilno zbranega ljudstva vrgli iz zvonika. Priletel je na tla popolnoma cel in nepoškodovan. Nesreče ni bilo nobene. Zvon so takoj naložili na voz in so ga ob 6. zvečer odpeljali na kolodvor v Domžalah. Med tem, ko so zvon peljali od cerkve, je pa v zvoniku mali zvon svojemu ljubemu tovarišu v slovo pel žalostno pesem slovesa, kakršne pač človeški rod še ni zlepa poslušal. Kedaj pač bi bilo v zgodovini ljudstvo že drugič moralo v vojne namene dati cel6 svoje cerkvene zvonove 1
Drugi dan, 22. sept. v soboto dop. je bilo na kolodvoru v Domžalah tehtanje in prevzemanje zvonov po vojaški oblasti. Zvonov je bilo 10. Domžalski je tehtal 709 kg. Dobilo se je zanj, kg ž 4 K, 2836 kron. Od tedaj je ostal v zvoniku le še mali zvon. Tudi tega bi bili vzeli, ko bi bili vedeli za mrtvaški zvonček. Pri vsaki cerkvi so pustili namreč le en zvonec, najmanjši, redno torej mrtvaški zvonček, kjer so ga imeli in je
vojaška oblast zanj vedela. V Domžalah župnik tega zvončka že spočetka ni naznanil, Ker torej vojaška oblast zanj ni vedela, je določila, da mali zvon ostane.
Dolgo časa se je revček prav dobro držal. Celo prjtrkavali so nanj, kar v treh, Še dosti dobro se je podalo.
Ko so pa 14. avg. 1918 za praznik farne patron e zopet prilrkavali, je zvon naenkrat dobil razpoklino, tako neznatno, da je niti opaziti skorej ni bilo, A glas je šel. 23. avg. ga že ni bilo mogoče več poslušati.
Župnik je takoj hotel dati zvon preliti, Na tozadevno vprašanje je brzojavil Samassa: „Prelitje zvona ne morem svetovati, ker bi bil novi zvon takoj rekviriran,*
Ni kazalo torej drugega kakor biti brez zvonov ali pa naročiti — jeklene zvonove.
Takoj je bila vsa fara za jeklene zvonove.
5. sept. 1918 so že bili pri industrijski kranjski družbi na Jesenicah naročeni trije jekleni zvonovi za Domžale.
25. dec. 1918, ravno na Sveti Dan zjutraj, so isti že došli z vlakom na kolodvor v Domžale.
Drugi dan, 26. dec., na praznik sv. Štefana, so bili s posebno slovesnostjo prepeljani k cerkyi. Ob l, pop. se je na kolodvoru pričelo z izlaganjem zvonov iz železniškega vagona. To delo je bilo zelo težko, ket se vagon ni mogel odpreti na strani, ampak se je moral vsak zvon najprej tako visoko dvigniti in sproti podkiadati, da se je potem po plohih pridrsal na voz. Z velikim so se mučili dve uri, druga dva sta bila oba v pol ure na vozu. Ko so bili zvonovi na vozeh, jih
je župnik slovesno blagoslovil, Nato se je pričela slovesna procesija z zvonovi k cerkvi. Veliki zvon je bil sam na enem, druga dva pa oba skupaj na enem vozu, t vsakega vpreženih po dva para konj. Zvonovi so bili v s: v vencih, kakor tudi vozova in konji v najlepši paradi, vse v cvetju in slovenskih zastavicah.
V soboto, 28. dec. pop. ob 2. uri je mojster Franc Jerman iz Dola vpričo velike množice ljudstva priče s spravljanjem zvonov v zvonik.
Prvi je bil potegnjen srednji zvon v 10 minutah Postavljen je bil v zvoniku na svoje mesto. Potem jt bil stari ubiti zvon doli spuščen. Nato je bil potegnjer mali zvon v 7 minutah. Z velikim pa je bila zelo velika težava. Ko je bil potegnjen do srede zvonika, jt granik začel lezti narazen, ker se je vrv vanj zajedla Hitro so ga z verigami skupaj stisnili. Po 6 močnih moških je z veliko težavo gonilo granik. Celo uro sc se mučili, predno so ga spravili do vrha. Pa tudi \ zvonik ga ni bilo lahko spraviti, ker je bilo treba zopei veliko zidu odkopati, Ob 5, pop. je bil na svojem mestu
Ob 8, uri zvečer so že bili vsi trije zvonovi za prvo silo obe'eni. In že so začeli ž njimi pritrkayati. Prav dobro se je slišalo to pritrkavanje v nočno till oto. Vsa fara, vsa okolica je poslušala. Veseli so govorili ljudje: .Hvala Bogu I Saj čisto dobro pojo! Mi smo zadovoljni ž njimi!*
Vgiašeni so v cis molu: cis (veliki), e (srednji),, gis (mali).
In cena!
Veliki zvon težak 1270 kg po K 4 — Je stal K 5080 — Ž ven gel zanj , 153 . , * A'— . „ , 612 — Srednji zvon „ 510 . . „ 4'— . , , 2040'— Žvengel zanj , 96 , p , 4 — , „ „ 384 — Mali zvon , 434 , , , 4*30 „ „ , 1866*20 Žvengel zanj P 60 , , , 4-30 . , , 258-— Železne plošče i. dr. 45 » , „ 2'— . , , 90 — Vglaševanje zvonov {2214 kg k 40 hI} t 885-60 Voznina na Železnici	, 122 70
Skupaj K"l 1.338-50 Ob tej priliki se je tudi vse tramovje v zvoniku, ki je bilo že staro in zelo zrahljano, popravilo in prenovilo. 20 dni so bili delavci v zvoniku, Z dviganjem in obešanjem zvonov in z vsemi popravili v zvoniku so znašali celokupni stroški za te nove zvonove — K 15.033 60.
XII.
V novi državi.
1. Proslava ustanovitve Jugoslavije.
tie29.oktobra 1918 je bil narodni praznik jugoslovanske svobode. Ta dan je bila v Ljubljani slovesno proglašena Jugoslavija,
Udeležilo se je te slovesne proglasitve nad 60.G0C ljudi, med njimi domžalska godba in obilno ljudstva iz fare.
Ob 9. dop. se je pričel manifestacijski s p t e v o d.1)
O tvorili so ga konjeniki: Sokoli in Orli, Sledili so jim v narodne barve in cvetje zaviti vozovi. 27 jih je bilo. Za njimi je korakala šolska mladina. Učiteljice šolski voditelji, šolske sestre, usmiljenke, Banderji dijakov Jugoslovanske dijaške zveze, Profesorski zbor srednješolska mladina. Uradništvo. Dekleta in žene \ narodnih nošah. Pevska društva. Zastopniki gledišča. Domžalska godba. Sokol s 7 zastavami. Vojaštvo s ') »Slovenec« 30. okt, 1918 St 249 a).
Častniki. Ruski, srbski, Jaški vojni ujetniki. Orli. Socijal-dan stične strokovne organizacije, Poštno uradništvo. Krščariskosocijalne organizacije z zastavami.
Sprevod je šel po celem mestu pTed Deželni dvorec, kjer se je vsa velikanska množica razvrstila na Kongresnem trgu, Štiri godbe so igrale. Raz balkon Dvorca so govorili: Ivan Hribar, Dr. Lovro Pogačnik, Dr. Triller, nadporočnik Dr. Rostohar, Kopač, Dr. Ivan Tavčar, kne-zoškof Dr. Jeglič.
Nereda ni bilo nobenega, vreme krasno, navdušenje nepopisno.
V Domžalah se je ta slovesnost proslavila že v nedeljo poprej, 27. oktobra.
Pop. ob 4. se je v gostilni Antona Milllerja v Stobu vršila volitev domžalskega odbora .Narodnega veča v Zagrebu" (narodnega odbora),
Izvoljeni so bili: Cerar Franc predsednik, Adamič Josip, Kuralt Ivan, Miiller Anton Stob, Kircher ivan, Jezemik Josip, Habjan Franc, Skok Anton, Bertoncelj Pavel, Rahne Franc, učiteljica Bole Zinka, Cerar Helena.
Po izvolitvi odbora se je vršil manifestacijski sprevod po Domžalah, ki so bile vse v slovenskih zastavah. Za veliko slovensko trobojnico je šla domžalska godba, za njo pa prav veliko moških in žensk. Pred županovim stanovanjem, Sokolskim domom in Društvenim domom se je sprevod ustavil in godba je zaigrala „Lepa naša domovina." Navdušeni živijo-vzkliki Dr. Korošcu, Dr. Kreku, Škofu Dr. Jegliču, Trumbidu, Wilson u so odmevali vsenaokrog.
3. novembra se je ustanovila tudi v Domžalah .Narodna straža". Vanjo so bili povabljeni vsi
22*
moški od 17.—50. leta. Oglašali so se pri predsednika Fr, Cerar. Tekom tedna se j iti je priglasilo 189, Načelnik je bil Josip Jezernik.
Narodna straža je imela zbirališče in pisarno v spodnjih prostorih nemške šole, Zg. Domžale 76. Na razpolago jej je bil tudi vojaški telefon v sobi nove tovarne. 4. nov. je pričela poslovati. Njeno najvažnejše opravilo je bilo, da je pri železniški tračnici v Domžalah vstavljala vojaštvo, ki se je po državni cesti peš in na vozovih vračalo iz laškega bojišča, zahtevala od njih legitimacije ter jim odvzemala konje in druge stvari. Pričakovalo se je namreč, da bodo v tistih dneh šle tudi skozi Domžale ogromne množice razkropljene bivše soške armade. Trčna je bilo precejt a drugega vojaštva ne veliko.
14. nov. je Narodna vlada v Ljubljani te straže razpustila.
1. decembra 1918 je bilo v Belgradu proglašeno uj edin jen je Srbov, Hrvatov in Slovencev.1)
Prestolonaslednik regent Aleksanderje zv. ob 8. uri v slavnostni avdijenci sprejel delegacijo Narodnega veča SHS, ki se je mudila v Belgradu, da pro vede u jedi njen je.
Podpredsednik Veča Dr. Pavelič je prebral adreso, s katero se definitivno in za vedno proglaša popolno državno ujedinjenje s kraljevinama Srbijo in Črnogoro in provizorično državo Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev pod vlado dinastije Karagjorgjevič.
') »Slovenec* 3. dec.1918 št 273 a).
Regent Aleksander je nato odgovoril: „V imenu Njegovega Veličanstva kralja Petra 1. proglašam ujedinjenje Srbije z deželami neodvisne drŽave SHS v enotno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev."
Kakor drugod, se je tudi v Domžalah to ujedinjenje slovesno proslavilo 14. in 15. dec. 1918, v soboto in nedeljo.
14,	dec. je bila slovesnost za šolsko mladino,
Ob 9. dop. je bila1 zahvalna služba božja. Prav
vsa šolska mladina je imela v rokah majhne zastavice, slovenske, hrvaške, srbske, francoske, angleške, ameri-kanske. Nad 20 deklic je bilo v narodnih nošah. Ob zastavi sta šla dva dečka, eden v orlovskem, drugi v sokolskem kroju. Zastava je imela dva slovenska traka z napisom: „V proslavo ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov — 1. dec, 1918." Pred zastavo je jahal na konju 10 leten šolar. Župnik je raz prižnico prebral zaukazano adreso Narodnega veča in odgovor regenta Aleksandra. Slovesnost je zaključila himna „Lepa naša domovina." Nato je bila slovesnost v šoli, ki je bila izredno okrašena, vsa v zastavah. Na odličnem mestu so bile podobe Dr. Kreka, Dr. Korošca in Wilsona, Trije šolarji (Konrad Stražar, Vladimira Germ in 8 letni Janko Sršen) so govorili domoljubne pesmi, učitelj Karol Jeretina je v slavnostnem govoru navdušeno pojasnil pomen ujedinjenja v skupni državi, mladina je zapela „Hej Slovani* in „Lepa naša domovina."
15.	dec., v nedeljo, je bila slovesnost za vso faro.
Na prostoru pred šolo se je zbralo in uredilo
ljudstvo, ki se je ob VilO- ob zvokih domžalske godbe
podalo v veličastnem sprevodu k službi božji. Sprevoda so se udeležile vse krajevne organizacije z zastavami v sledečem redu; 1. Velika slovenska zastava. 2. Jezdeci v narodnih nošah na konjih. 3. Domžal sita godba. 4. Sokoli in Odi na konjih, potem peš. 5. Kat. izobraž. in podp, društvo z zastavo. 6. Marijine družbe z zastavo. 7, Šolska mladina, zopet vsa z zastavicami v rokah. 8. Ženske in moški v narodnih nošah (bilo jih je nad 100). 9. Gasilna društva. 10. Krajevni odbor narodnega sveta. 11. Občinski odbor. 12. Uradništvo (pošta, orožniki, železničarji). 13. Drugo občinstvo (moški, ženske).
V cerkvi je zopet župnik najprej raz prižnico prebral zaukazano adreso Narodnega veča na prestolonaslednika Aleksandra in njegov odgovoT nanjo. Nato je imel peto sv. mašo, zahvalno pesem „Te Deum" in blagoslov z Najsvetejšim, nakar je godba zaigrala narodno himno »Lepa naša domovina".
Po cerkveni slovesnosti je bil obhod celotnega sprevoda po Stobu, Sp. Domžalah, Zg. Domžalah nazaj k šoli.
Pred šolo je bil zunaj na prostem postavljen prostor za govornike, nad njim krasno ozaljšane slike prejšnjega dne. Trije učenci, isti kot prejšnji dan, So govorili domoljubne pesmi. Slavnostni govor je imel nadučitelj Josip Odlasek. V vznesenih besedah je po-vdaril srečo, da je jugoslovanski rod postal na svoji zemlji svoj gospod. Šolska mladina je zapela „Hej Slovani", nato pa vsi navzoči skupno z godbo „Lepa
naša domovina." Z zahvalo vsem je ob 3/j 1 zaključil predsednik narodnega odbora Franc Cerar slavnost.
Vreme je bilo za tisti čas nenavadno toplo in brez snega, a prav zelo megleno.
2. Regent Aleksander v Domžalah.
26, junija 1920, v soboto pop. se je z vlakom iz Zagreba prvič pripeljal v Ljubljano na obisk prestolonaslednik regent Aleksander v spremstvu mini-sterskega predsednika Dr. Ves niča, ministrov Dr, Korošca, Dr, Kukovca in drugih. Sprejem je bil triumfalen. Nad 25.000 ljudi je tvorilo špalir. V Ljubljani je ostal tri dni, Vse dni so se vrstile velike slavnosti. 28, junija si je z avtomobilom ogledat Bled, Tržič in Kranj.
29. junija — na praznik sv. Petra in Pavla — zj. ob 8- se je regent Aleksander z avtomobilom odpeljal iz Ljubljane skozi Domžale proti Celju in Mariboru.
Domžale so bile v ta namen prav posebno okrašene. Postavljenih je bilo 12 velikih mlajev, med njimi dva kot slavolok s črko A v sredi pri šoli, kjer se je vršil slavnostni pozdrav. Vse hiše skorej so bile v zastavah, Posebno so se odlikovale: šola, Društveni in Sokolski dom.
Pozdrav v Domžalah je bil oficijelen, v imenu celega glavarstva.
h Kamnika je pripeljal zj. ob 7. uri poseben vlak vse polno Kamničanov, Kamniški Orli in Orlice z naraščajem in gojenkami so prišli že ob 5/i6. zj. z vlakom
in so se udeležili ob 6. službe božje v Domžalah, Mengeški Orli so prišli ob Ys 8. peš z mengeško godbo.
Ob 8. uri je bilo pod vodstvom vladnega tajnika Ketteja in rediteljev že vse razpostavljeno: pred Društvenim domom do Šole v dveh vrstah Orlovski naraščaj (107), gojenke (68), Orlice (50), Orli (110), skupno 335. Njim nasproti gasilna društva {260 mož), domžalska in mengeška godba, Od Orlov naprej je bilo uradništvo, občinsko zastopstvo i z Kamnika, Domžal, Mengša, duhovščina, pod slavolokom 22 deklet v narodnih nošah in z velikim vencem v rokah, od slavoloka dalje Sokoli (42), Sokolice (38), sokolski deški naraščaj (15), sokolski dekliški naraščaj (20). Pred šolo je bila šolska mladina iz Domžal, naprej na isti stran: iz Jarš in samostanska dekliška šola iz Grobelj s 3 usmi-Ijenkami. Ob straneh je stalo drugo ljudstvo. Ves prostor od Koroščka do železniških tračnic je bil polen. Na konjih so bili 3 Orli, 3 Sokoli in 6 rediteljev v narodnih nošah.
Ob začne slovesno pritrkavati.
Kmalu nato se prikaže prvi avto s kamniškim okrajnim glavarjem Loger jem.
Godbi začneta igrati »Naprej zastava slave".
V drugem avto je bil regent Aleksander z deželnim predsednikom Dr. Brejc-em in svojim dvornim maršalom.
Ob slavoloku se je avto ustavil.
Pozdravili so: domžalski gerent Franc Cerar, kanonik dekan Ivan LavTenČič, Dr. Karba fz Kamnika v imenu Sokolov, okrožni predsednik Franc Bore v imenu Orlov, državni poslanec Ivan Štrcin in učenka 8 let
stara Orlica Tončka Smon iz Zg. Domžal št. 80, ki je podala regentu lep svež šopek. Na željo regentovo malo deklico vzdignejo. Regent jd poljubi na Čelo in jo posadi v avto na sedež zraven sebe z besedami: „To deklico bom jaz seboj vzel." Deklica pa se ga prijazno oklene in ga objame. V tem so že dekleta v narodnili nošah obkolile avto, ga z dolgim vencem vsega kroginkrog prepletle in s cvetkami okrasile.
Med navdušenimi živijo-klici se je regent odpeljal dalje.
Za njim se je v 20 avtomobilih vozilo njegovo odlično spremstvo: Dr. Vesnič, Dr. Korošec, general Maister in drugi.
Vreme je bilo krasno.
Volitve v javne zastope.
i dvoma, da so za natančno spoznanje življenji v fari važne tudi politične razmere.
Zrcalo politike so izidi pri volitvah zastopnikom ljudstva, poslancev.
Zakaj si ne bi ogledali tudi teh, v kolikor so nan ohranjeni?
18. febr, 1891 je bila v Domžalah volitev volivnih mož, ki so potem 3. marca volili v Kamniku državnega poslanca. Boj je bil med konservativno in liberalno stranko. Tudi v Domžalah je zmagala konservativna stranka,
4. nov. 1895 je bila v Domžalah volitev volivnih mož, ki so potem 21. nov. v Kamniku volili deželnega poslanca. Nasproti sta si stali kat. narodna in liberalna stranka. V Domžalah so bili izvoljeni: beneficijat Jakob Strupi, Franc Cerar in župan Matej Janežič. Kot poslanec je bil izvoljen dekan moravški Tomaž Kajdiž.
12, dec, 1900 je bila državnozborska volitev ;a V. kurijo in 18. dec. za kmečko skupino. Za zmago sta se borile katoliška narodna in narodna napredra
I
stranka. Volitev je bila prvič tajna. Obakrat je tudi v Domžalah zmagala katoliška narodna stranka.
Leta 1901 je bila volitev za deželni zbor. Zopet je v Domžalah zmagala katoliška narodna stranka.
14. maja 1907 je bila volitev v državni zbor, prvič po splošni m enaki v olivni pravici.
V Domžalah je dobil kandidat Slovenske ljudske stranke Dr. Krek 150 glasov, nasprotni kandidat Sršen pa 35.
21. febr. 1908 je bila volitev za deželni zbor. V Domžalah je dobil Dr. Krek 55 glasov, nasprotni kandidat Sršen 7. Boja ni bilo nobenega, izid že naprej popolnoma siguren, zato udeležba majhna,
13. junija 1911 je bila volitev za državni zbor. V Domžalah je dobil Dr. Krek 159 glasov, liberalni kandidat Sršen pa 97.
1. dec, 1913 je bila deželnozborska volitev v splošni kuriji. V Domžalah je dobil kamniški dekan Ivan Lav-renčič 195 glasov, nasprotni kandidat Andrej Slokar 136.
9. dec. 1913 je bila deželnozborska volitev v kmečki kuriji. V Domžalah je dobil Dr. Krek 109 glasov, nasprotni kandidat Sršen 51.
28, nov. 1920 je bila volitev v konstituanto, po proporcionalnem sistemu. V Domžalah so volile ob' čine Domžale s 465 volivci, Ihan s 196 volilci, Dra-gomelj z 52 volivci in Depaljavas z 48 volivci. Vpisanih je bilo torej skupno 761 volivcev, od katerih se jih je volitve udeležilo 572. Dobile so Slovenska ljudska stranka 278, Samostojna kmečka stranka 133, Jugoslovanska demokratska stranka 71, Narodno socijalna 39, komunistična 44 in socialdemokrat ka 7 glasov.
IS. marcija 1923 je bila volitev v narodno predstavništvo, V Domžalah je bilo vpisanih volivcev (ii občin Domžale, Ihan, DTagomelj, Depaljavas) 753, volitve se je udeležilo 546. Dobile so: Slovenska Ijudsk: 428, Samostojna kmečka 29, Jugoslovanska demokratska 56, SocijalistiČna stranka delovnega ljudstva 22 Narodna ljudska stranka 4, SocijalistiČna stranka Jugoslavije 4 in Narodna radikalna stranka 2 kroglici.
XIV.
Varnostni organi.
1, Orožništvo,
/f^ijro ž n i šk a postaja v Domžalah je bila ustanovljena 1, jan. 1882 s staležem: 1 poveljnik (postajevodja) in 2 moža (orožnika).
Nastanjena je bila prvo leto, do 1. jan. 1893, v Zg. Domžalah, h. St lt od 1. jan. 1893 do 1. junija 1907 v Zg. Domžalah h. št. 29 in od 1. jun. 1907 dalje v Zg. Domžalah, h. št. 103.
Poveljniki postaje so bili in siceT kot postajevodja:
Anton Minkuš od 1, januarja 1882 do 21. maja 1882, Kan Švegelj od 21. maja 1882 do 28. okt. 1882. Ignac Cerov od 28. okt. 1882 do 13. avg. 1883, Alojz Dopler od 13. avg. 1883 do 18. nov, 1883;
til. stražmojster: Flori jan Scharzer od 18. nov. 1883 do 14, febr. 1885; postajevodja:
Mihael Oswald od 14, febr. 1885 do 10. marca 1886,
tit. postajevodja: Ivan Legat od 10. marca 1886 do 19. jun. 1886;

postajevodja:
Urban Ušeničnik od 19. jun. 1886 do 22. jan. 1888, Josip Medic od 22. jan. 1888 do 12. maja 1888, Lovro Pcčeriik od 12. maja 1888 do 14. jim. 1888;
tit. stražmojster: Ludovtk Magolič od 14. jim. 1888 do 8. dec. 1893, Josip Gerlovič od 8. dec. 1893 do 27. febr. 1900, Josip Jurca od 27. febr. 1900 do 23, jan. 1901;
postajevodja: Anton Rupnik od 23. jan. 1901 do 6, marca 1904, Josip Drašlcr od 6, marca 1904 do 25. avg. 1905, Anton Orel od 25. avgusta 1905 do 18. nov. 1905, Josip Judež od 18, nov. 1905 do 9, marca 1906;
tit, stražmojster: Alojz Burja od 9. marca 1906 do 20. okt. 1911, Josip Steklasa od 12. okt. 1911 do l.febr.1919;
stražmojster I. reda, sedaj narednik: Ivan Lazar od l.febr.1919 do sedaj.
Stalež postaje je bil 1.1912 povikšan za 1 moža. L. 1923 je znašal stalež: 6 mož in vodja postaje (narednik).
2. Oddelek finančne kontrole.
Leta 1899 je „deželni boletni urad" v Ljubljani nastavil tudi v Domžalah svoj organ, uslužbenca deželnega boletnega urada, oziroma, kakor ga je ljudstvo splošno nazivalo, dacarja.
S tem je bilo zelo poslreženo Številnim obrtnim strankam v kraju in okolici, ki so morale poprej v Mengeš hoditi naznanjat pijače In klanje živine.
Kot dacarji so službovali v Domžalah:
Leskovec Ivan, 9 let, od 1899—1908.
Otrin Jakob, 3 leta, od 1908—1911.
Porent Ivan, 11 let, od 1911—1922.
S 1. jan, 1920 je prevzela vso nžitnino država v Svojo lastno upravo (režijo).
Dotedanji deželni boletni urad je z vsem svojim osobjem postal državni urad in kot tak dobil naslov „užitninski urad.4
29. novembra 1921 pa je država ta užitninski urad združila s že obstoječo finančno stražo in je vse moštvo vojaško oblekla in oborožila.
Ime „finančna straža" je tedaj ukinila in nazvala urad finančna kontrola, ki ima po raznih krajih svoje oddelke.
Ekspozitura finančne straže, ki je do tedaj bila v Mengšu, se je opustila.
Zato pa je bil 20, dec. 1921 ustanovljen v Domžalah oddelek finančne kontrole, ki je imel svojega starešino, pripravnika in po d pred g le d ni ka, V oskrbi je imel 18 občin.
Nastanjen je bi! v Zg. Domžalah h. št. 62.
Starešina je bi! Božič Matija, od 20. dec. 1921 do
sedaj.
Nesreče.
1. Požari.
enavadno velikokrat je v Domžalah v zadnjih letih gorelo.
1. julija 1891 je zjutraj ob y23, začelo v Stobu goreti, namreč pri Ižancu št. 25. Pogorelo je njemu vse in njegovemu goslaču 400 fl, denarja, potem so sedu čez cesto Lukežu št. 24 tudi vse in Rodetu št. 27 pod, plajš In streha na hlevu.
15, septembra 1892 je nastal pop. ob 3. velik ogerj v Stobu. Tri hiše so pogorele: Bizenkova št. 5, Miha-čeva št. 6, in Femihtova št. 7.
22. jan. 1893 dopoldne je gorelo v Studi pri Rožmarin št. 1. Pogorela je hišna in hlevna streha. Goreti je začelo v kleti, kjer so imeli žerjavico živo, dl bi jim krompir ne zmrznil.
20. aprila 1893 je bil velik ogenj v Stobu. Zvečer ob 6, je začelo goreti pri Habjanu št. 21. Pogorele so 12 posestnikom hiše in vsa gospodarska poslopja, To so bili sledeči gospodarji; Habjan Tine št. 21 (Habjan), Juvan Marija št, 23 (Vintar), Cerar Franc št. 24 in 50
(Logar), Lov še Franc št. 20 (Po v ž), Jeze mi k Jože št. 26 (Matek), Fieri n Andrej št. 28 (Vodamek), Mlakar Primož št. 29 (Baronček), Vahtar Franc št. 18 (Jagodic), Bricelj št. 19, Martine št, 41, Šuštar Janez št, 44 (Moravčan), Vode Janez št. 48 (Markot). Ogenj je bil radi silnega vefra strašno divji. Vse kmalu je biJo v ognju. Človek se ni nobeden ponesrečil. Tudi žival ni nobena zgorela. Beneficijat Strupi je bil ravno tedaj na skupnem romanju v Rimu (10.—21. aprila). Ko se je vrnil v svojo duh ovni] o, je prišel na veliko pogorišče.
16, julija 1893 sta pogoreli v Sp. Domžalah dve bajti ravno pod farovško „šupco". Farovška „šupcau, vsa lesena, in drvarnica sta bili v veliki nevarnosti in vsled tega tudi župniSče in cerkev, tembolj, ker je začelo goreti zvečer ob pol 10, Na mestu, kjer sta pogoreli ti dve bajti, je postavil 1.1894 Jene, Alojz Nemec, novo lepo hišo št. 27, ki jo je 1, 1907 prodal cerkvi kape lan i j o.
2. avg. 1893 je bil zopet ogenj v Stobu, Ponoči ob 11. je pogorel z žitom napolnjeni kozolec Matevža Flis št. 38 (Kajženk).
12. avg. 1893 je zv. ob pol II. pogorel v Zg. Domžalah h. št. 6 (pri Knezu) mlin.
Vsled pogostnega ognja so bili ljudje že vsi preplašeni, Ponoči si že kar niso upali mirno zaspati.
Županstvo je zato v pomirjenje ljudi takrat vpeljala nočno stražo. V vsaki vasi sta vsako noč stražila dva moža.
28. avg. 1894 je pogorela v Študi št. 30 Kovačeva
kajža.
6. maja 1896 — ravno, ko se je šest voznikov z novima stranskima altarjema, narejenima v Kamniku, bližalo med slovesnim pritrkavanjem Domžalam —, je nastal pri Babniku v Sp. Domžalah št. 9 ogenj, Zgorela je tudi Rakova hiša št. 6.
20.	okt. 1896 je pogorela v Sp. Domžalah št. 12 Dola rje va kajža.
21.	marca 1897, na tretjo postno nedeljo, je ta<oj po zjutranji službi božji začelo goreti v Študi pri Ko-rantu št. 17. Pogoreli so podi, svisli in šupa.
18, oktobra 1899 je nastal zj. ob 5. uri ogen; v Stobu pri Krevlju, št. 40. Pogorela je hiša.
24. novembra 1900 je pogorela hiša v Sp, Domžalah št. 16 {pri Menačenku),
15, novembra 1900 je pri Ukovcu v Stobu št 3 ponoči ob pol 11. pogorel plajš in kozolec.
27. marca 1902 je pogorel Janez« Potočniku v Zg. Domžalah št. 100 plajš in kozolec.
V noči med 17. in 18, januarjem 1904 je v Zg. Domžalah Št, 55 pogorel Svahkanov mlin. Zgorel je tudi mlinski hlapec Franc Frantar iz Ihana.
24, £ebr, 1904 pop. ob poi 3. je gorelo v Zg. Don-žalah, h. št. 101, v Jermanovem hlevu. Vnel se je firn;ž. Požarna bramba, ki je bila takoj na mestu, je žafrani la večjo nesrečo.
13. aprila 1904 pop. ob 3. so bila v Zg, Domžalah v komaj četrt ure upepeljena tri gospodarska poslcp a: hiša in hlev Janeza Ogrinc (Kneza) št. 6. in plajš Franca Košak št. 94. Nevarnost je bila velika, ker je bilo \se suho in hud veter, v obližju pa več slamnatih streh.
Sreča v nesreči je bila, da je bil ogenj podnevi in da je bila domžalska požarna bramba takoj na licu mesta.
22. julija 1904 ponoči ob 11, uri je strela udarila v Knezov plajš v Zg. Domžalah St. 6. Ker je bil ves napolnjen s senom in žitom, je bil ogenj posebno velik. To noč je strela strašno razsajala, Najstarejši ljudje so trdili, da tako grozne noči še niso doživeli. Samo okrog Domžal je na petih krajih od strele gorelo: v Mengšu, na Krtini, v Vinjah, v Dolu in v Domžalah,
31. julija 1904, v nedeljo pop. ob pol 4. je plat zvona zopet naznanil ogenj. Gorelo je pri Ju rj eve m Janezu v Sp. Domžalah b. št. 36.
1. januarija 1907 zv. ob pol 7. je v najhujši zimi pogorela v Studi št. 25 hiša Luka Stem pel jna (Žusem), ki se je šele prejšnje leto oženil, Vse mu je zgorelo.
24.	jan. 1907 zj, ob 6. se je pri Josipu Kuraltu v Zg. Domžalah Št, 1 vnelo. Okrog dimnika je bilo že vse v ognju. Posrečilo se je še zadnji hip ogenj pogasiti.
5. maja 1907 v nedeljo pop, ob 3, je v Studi št, 44 pogorela Ulčarjevemu Gašperju hiša s hlevom.
25.	avg. 1910 — na dan vednega češčenja v Domžalah — zvečer ob 3/+7. je V Depaljivasi št. 21 in 22 pogorelo Krivčevo in Bra m o rjevo poslopje in skedenj. Gorelo je s silnim plamenom, ker je bilo polno otepov in mrve.
3. avg. 1911 je dop. ob pol 9. pogorela v Študi št. 36 (pri Primčku) hiša.
27. aprila 1913 je zv. ob pol 11. pogorela v Stobu št. 18 Je mej če va hiša. V podstrešju je bilo veliko sena.
23*
16. okt. 1933 dop. ob 7t10. je gorelo v StobJ št. 20 (pri Povžu). Oče je bil v gozdu po ste!jo, ma:i na njivi. V hipu so bili vsi gospodarski deli (hle\, skedenj, šupa) v plamenu. Največja sreča je bila, di ni bilo vetra. Hiša je bila obvarovana, tudi živina j: bila pravočasno drugam prepeljana.
29. dec. 1915 zv. ob % 7. je v Zg. Domžalah št. 23 (pri Klobasarju) pogorel lesen pod in šupa, v kateri je bilo precej slame.
27. junija 1916 pop. ob pol 5. je treščilo v De-paljivasi št. 10 v Pavovčev kozolec, v katerem je bilo precej ječmena in sena.
9, maja 1919 je ob pol 6. zvečer v Študi št. 27, pri Spodnjem Lesjaku pogorelo skorej prav vse: hiša, mlin in gospodarsko poslopje. Družina je bila v hiSi, oziroma v mlinu. Nihče niti slutil ni, da gori. Vnelf so se saje, ker so imeli peko. Tudi živež in obleka ji zgorela. Komaj so rešili otroke in živino.
7. jan. 1922, v soboto ponoči ob 11. uri je r Zg. Domžalah št, 150 lesnemu trgovcu Avgustu Korenjaku pogorelo vse, stanovanje za hlapce, hlev in ve> les. Takoj so bile na mestu požarne brambe. A kaj, ko ni bilo nikjer vode! Vender se je posrečilo obvarovati sosednja poslopja, od katerih se je že eno, hiši Franca Habjana, Zg. Domžale št 137, na vseh straneh v ne mala.
7. junija 1923 pop. ob V4 3- je strela udarila t svisli Terezije Cerar v Sp. Domžalah št. 4. Navzlic močnemu dežju je bil naenkrat silen ogenj. K sreči je bila takoj na mestu domžalska požarna bramba s svojo
ravno takrat novo motorno brizgalno. Izvrstno je delovala. Raz ven ostrešja na hlevu in mrve ni zgorelo ničesar, dasi je bila nevarnost kar največja.
2. Toča.
17. avgust 1906, petek, je bil za Domžale zelo nesrečen dan. Celo dopoldne se je že kuhalo v oblakih. Ob 2U1. pop, postane skorej kar tema. Udere se huda ploha, takoj nato pa toča. Silno gosta je bila, mnoga debela kot OTeh. Ljudje so trdili, da že nad 50 let ni bilo take toče. Poljski pridelki so bili uničeni, sadna drevesa tako stolčena, da si še prihodnje leto niso opomogla, Ne samo po Kranjskem, tudi po Goriškem je ta dan toča provzTočila silno škodo.
3. avg. 1909, na torek pop. ob pol 4. se je naenkrat nebo z oblaki zagrnilo, nastal je hud vihar in že je začela padati tudi toča, gosta in debela, da je bilo groza. Padala je 6 minut. Zadela je celo novo faro, Vse je bilo belo kakor po zimi. Še drugi dan je je bilo vse polno. Ptoso, oves, ajda, fižol, sadje, vse je bilo uničeno. Pobila je po celem brdskem sodnem okraju, ljubljanski okolici, daleč naokrog.
9. septembra 1911, v soboto pop. ob ]/42. je nastal silen vihar, začelo je močno deževati, takoj nato pa toča padati. Dasi je padala cel četrt ure, vender je topot provzročila le malo škode, ker je padala med dežjem.
23, junija 1918, v nedeljo pop. ob pol 4. je po celodnevnem deževanju začela padati toča, najprej med dežjem, takoj nato pa tudi sama. Vse je bilo prepla-
seno. Vender je hitro prenehala in tudi ni bila predebela, tako da ni napravila posebne škode. Le njive ob železnici proti Rodici so bile nekoliko bolj prizadete. Drugod pa je po mnogih krajih ta dan vse pobila.
3. Potres Jeta 1895.
V noči od 14.—15. aprila 1895, ob V« 12. je bil silno močan potres po celem Kranjskem, katerega središče je bila Ljubljana in tri ure na okoli, zlasti proti Kamniku.
Strašno je bilo razdejanje v Ljubljani. Do 300 hiš je bilo tako poškodovanih, da jih je bilo treba podreti. Skorej vse cerkve in hiše s prav malimi izjemami, je bilo treba podpreti z dolgimi tramovi. Samo v Ljubljani je bila cenjena škoda nad šest milijonov goldinarjev.
Skorej nič manj močan kot v Ljubljani je bil potres v Domžalah.
Prvi sunek je trajal eno minuto in sicer tako močno, da je zidovje pokalo, opeka letela iz streh, vrata so se odpirala, po mizah in po omarah je vse navskriž letelo in na tla padalo. Ljudje so v hipu bili pokoncu, Vsi prestrašeni so hiteli ven na prosto. Kar po cestah in tratah so poklekovaii in molili. Tudi živina je postala nemirna.
Tolik je bil strah, da več kot teden dni ni skorej noben človek v Domžalah spal v zidovju, ampak po skednjih in lesenih hišah, ali pod milim nebom.
Beneficijat Jakob Strupi je po svoji lastni izjavi prenočil dve noči sedč v Gvastovčevi hišici pod cer-
kvijo, potem pa cel teden v leseni farovški šupci. Šele deseti dan po potresu se je vrnil nazaj v župnišče.
Nova cerkev na Goričici ni bila poškodovana. Tudi župnišče je ostalo primeroma dobro ohranjeno. Le končne stene so precej odstopile. Zato je bilo treba župnišče z železnimi vezmi zvezati in seveda celo pTe-snažiti,
Skorej čisto razdejane pa so bile hiše sledečih gospodarjev: v Stobu Vodamovega Matija št. 32, Mat-kova št. 26, Rodetova št. 27, MartinČeva št. 41, Logarjeva št, 50, Habjanova št, 21, Jernejčeva št, 18, Go-renjčeva št. 8, Mišjakova št. 52, Mihačeva št. 6, Jerča-nova Št. 43.
V Zgornjih Domžalah so največ trpele hiše: Jakob Jermanova St. 101 pri postaji, Potočnikova št. 100, Cati-d rove ga Andreja št, 107, tovarni Krizanta Ladstuf terja št, 42 in Jakoba OberwaldeTja št. 24.
Manj prizadete so bile Sp. Domžale, Študa in Depaljavas.
Vsa škoda je bila v domžalski občini cenjena na 109.000 goldinarjev.
Samo pri Jakobu Oberwalderju je bila cenjena na 25.000 gold, in pri Krizantu Ladstiilterju na 20.000 gld.
Tudi šolsko poslopje je bilo zelo poškodovano. Skoda je bila cenjena na 4000 gold. Izmed mlinarjev sta imela največ škode Kular št. 34 {5000 gld.) in Josip Kuralt št. 19 {3000 gld.).
Vseh dimnikov se je v Domžalah podrlo 130, obokov in stropov se je vdrlo 41 in hiš je bilo razrušenih 20.
V	toliki nesreči je bilo ljudstvu v veliko tolažbo, da je vsaj cerkev imelo nepoškodovano in odprto, do-čim so vse druge cerkve v okolici bile tako poškodovane, da so jih morali zapreti. Po vseh teh krajih so morali duhovni maševati v kaki majhni kapelici ali zunaj na prostem.
Tudi na Goričici je bilo na Velikonočni Pondeljek opravilo pod prostim nebom poleg cerkve, ker se je bilo še vedno bati nove nesreče.
Celih 14 dni po tej usodni noči se namreč zemlja še kar ni mogla umiriti. Pa še potem so se sunki ponavljali. 18, maja dop. je bil zopet prav kratek a tako močan sunek, da so ljudje bledih lic hiteli iz hiš pod milo nebo. 19. junija dop. ob 3/49 je bil zopet zelo močan potres. Vse je letelo :z hiš na prosto. Šolski otroci so pri pouku v stari šoli začeti naglas jokati in venkaj siliti. Hiše so dobile zopet nove razpoke.
V	spomin na ta strašni potres se je za domžalsko cerkveno občino in za Depaljovas naredila sledeča obljuba za vse čase:
„ Vsako leto naj se na Velikonočni Pondeljek po običajni popoldanski službi božji napravi sicer slovesna procesija, pa brez godbe; za katero procesijo in njen red bo skrbelo cerkveno predstojništvo na Goričici, da se zahvalimo Bogu Vsemogočnemu, da nas je obvaroval nagle in neprevidene smrti in da ga prosimo, naj šibo potresa milostno in za zmiraj odvrne od naše občine in od cele naše dežele. Po dovoljenju prevzvi-šenega škofa ljubljanskega doktorja Jakoba Missia se sme pri tej procesiji nositi presv. Rešnje Telo. Ako bi pa procesije iz kateregakoli vzroka ne bilo, naj se pa
izpostavi skozi eno uro popoldan Najsvetejše. Šibe potresa reši nas, o Gospodi
Na Goričici dne 3. marca 1896. Jakob Strupi, bent fici jat, Narobe Luka in Flerin Karol, cerkvena ključarja, janežič Matej, župan.
Št. 809. Potrjena od ljubljanskega knezoškofijstva dne 8. marca 1896.	Jakob m. p. knezoškof.*
Ta procesija se je skozi vsa leta ohranila.
Samo v toliko se je leta 1921 z dovoljenjem kn. šk. ordinarijata v Ljubljani iz zelo tehtnih vzrokov obljuba spremenila, da se ta procesija poslej vrši na Veliko Nedeljo popoldne in ne na Velikonočni Pondeljek.
4. Španska bolezen leta 1918,
19. sept. 1918 je v Zg. Domžalah h.štev. 105 umrla 3'/a leta stara Emilija Siclierl, Reklo se je, da za — špansko boleznijo, ki je prav tedaj z neverjetno silo razsajala po premnogih krajih. Začudeno se je spraševalo ljudstvo po fari, kakošna je ta bolezen. Pa se je hitro zvedelo, da je pri tej hiši bilo istočasno za boleznijo bolnih sedem ljudi, vsi! Tudi po drugih hišah so začeli bolehati. Kar eden za drugim. Čudno 1 Kjer je zbolel eden, je redno prav kmalu zbolela za njim vsa rodbina, vsi, ki so bili v isti hiši. Bolnik je dobil hud glavobol, omotico v glavi, veliko vročino, kašelj. Ni imel teka, nič se mu ni ljubilo, vse moči so mu odpovedale.
Vender prve dni ni bilo drugih smrtnih slučajev, razven navedenega.
A to je bil samo začetek. Kmalu je prišlo povse drugače.
2. oktobra zjutraj je umrla 29 let stara Jera Rihtar, Zg. Domžale 28, mati 4 otročičev. Isti dan dop. je umrla 43 let stara Angela Šubelj, Zg. Domžale 125, mati 6 nedoraslih otročičev. 3. oktobra dop. je umrla čisto nepričakovano 59 let stara Apolonija Stem pel j. Studa 42. Mož in hči njena sta bila istočasno bolna. Hči, stara 17 let, je tri dni potem, 7. oktobra tudi umrla.
7. oktobra je moral prenehati šolski pouk. Saj tudi že otrok ni biio več v šoli. 4. oktobra so bili izmed 42 otrok v prvem razredu samo — trije. Na vprašanje, kje so drugi, je bil odgovor: .Vsi so bolni!"
Od tedaj je pa šlo kar strašno naprej.
9. oktobra zjutraj je bila pre videna 33 let stara odbornica dekliške Marijine družbe Marija Kvas, Stob 7. Zvečer isti dan je že umrla.
Velkavrh Marija, 29 let stara žena iz Zg. Domžal 121 je bila 9. okt, zvečer ob 7., ko jc bila gospodinja iste hiše previdena, še čisto čvrsta. Niti misliti ni bilo mogoče, da bi še isto noč moglo biti kaj hujšega, dasi je že nekaj dni bolehala za to boleznijo. Ponoči ob 11. uri pa jo je bilo treba iti previdit, češ „da komaj še dihal" Res je bila že popolnoma oslabljena. Ob 5. zj. je Že umrla.
11. oktobra je že skoTej v vsaki hiši v {ari ležalo po več bolnikov!
Razvila se je prava pljučna kuga. Pljuča in sapnik so silno trpela.
Kakor hitro se je začelo neko značilno grčanje v sapniku, že ni bilo nobenega dvoma, da je dotična oseba zapadla — smrti. Zanjo ni bilo več rešitve.
V tednu od 6, do 13. oktobra je bilo v fari za Špansko boleznijo previdenih — 38 oseb (v nedeljo
—	1, pondeljek — 4, torek -— 3, sredo -— 9, četrtek
—	8, petek — 5, soboto — 1 id v nedeljo — 7)1
Pogrebov je bilo tekom osmih dni v fari ■— 171
Kar po pet mrličev je hkraiu ležalo na mrtvaškem odru! Niti krst ni bilo mogoče pravočasno dobiti. Gro-bokopi so komaj sproti kopali jamel
Pa kakšni mladi ljudje so takrat umirali!
11.	oktobra je umrl v Studi, h. št 27 Jakob Rihtar, oženjen, 34 let star, oče 4 otrok. Isti dan je umrla v Stobu, h. št 23 Marija Ju van, omožena, 32 let stara mati 3 otrok in še 5 iz prvega zakona. Tekom osmih dni so pri tej hiši umrle 4 osebe: hišna gospodinja in 3 otroci,
12.	oktobra je umrla v Sp. Domžalah h. št. 7 Frančiška Pavli, omožena, 34 let stara, mati 6 otrok. Ob njeni smrti je pri tej hiši bilo prav vse bolno. Dva otroka sta bila že prej previdena, potem pa Še mož. Popolnoma oslabljen je ležal v smrtni nevarnosti, ko so mu blago ženo mrtvo odnesli iz hiše.
Isti dan je umrla v Sp. Domžalah h. št. 16 članica dekliške Marijine družbe Anica Ahčin, stara 33 let. Silno je zaželela učakati trenutka, ko bota njena brata kot novomašnika stopila pred altar Gospodov. Po smrti preblage matere jima je bila ona druga mati. Tudi zanjo ni bilo rešitve.
15.	oktobra je umrla v Zg. Domžalah h, Št 107 Katarina Ravnikar, 33 let stara, omožena slamnikarska tovarna rica, mati 2 otročičev, podpredsednica kat. izobr, in podpornega društva. Ž njo vred je ležala na mrtvaškem odru in bila v isti grob pokopana njena hčerka Francka, kt je bila dva dni poprej rojena od na smrt bolne matere.
16.	oktobra je umrla v Stobu, h. št, 7 Frančiška Štajner, omožena, 36 let stara, mati 5 otročičev. Vsa leta vojne je blaga žena neizrečeno lepo sama skrbela za vso družino. Samo eno željo je imela, da bi že vender zopet prišel domov mož, ki je bil od I. 1914 naprej pri vojakih. In res je prišel, a k — umirajoči ženi!
20. oktobra, na Žegnansko nedeljo, ko je bilo obakrat, zjutraj in ob 10. tudi cerkveno darovanje in bi bila ob 10. morala biti peta sv. maša, ni bilo ne pri jutranjem ne pri desetem opravilu petja, ker so bili vsi pevci in pevke bolne na španski bolezni.
Skupno je umrlo za to boleznijo v Domžalah v enem samem mesecu oktobru 31 oseb, večinoma mladih ljudi, posebno dobrih, poprej vedno zdravih mater, o katerih nihče ravnokar niti slutiti ni mogel, da jim je usojeno tako kratko življenje.
Kako izredno veliko je to število za domžalsko faro, spoznamo iz tega če pomislimo, da je v vseh štirih vojnih letih iz naše fare na bojnih poljanah padlo 62 vojakov, torej še enkrat toliko, kot za špansko boleznijo v enem samem mesecu!
Kaj čuda, da je bilo ljudstvo po fari preplašeno, kot še nikdar?
XVI.
Gospodarski položaj fare leta 1923.
t. Hišni in zemljiški posestniki.
ara Domžale obsega 4 davčne občine: Domžale, (b kateri spadajo Spodnje in Zgornje Domžale), Stob, Šttida in Depaljavas.
Te posamezne davčne občine so imele po svojih posestnikih 1.1923 glasom zadnje zemljemerske ureditve:
Domžale 168 ha 14 a 42 ms njiv, 69 ha 87 a 40 m2 travnikov, 5 ha 91 a 99 m2 vrtov, 72 ha 72 a 45 m- pašnikov, 12 ha 24 a 78 m1 stavišč, 1 ha 31 a 79 m? nerodovitne zemlje, 43 a 23 m- gozda in 30 ha 84 a 99 m2 davka proste zemlje.
Stob 75 ha 63 a 43 m* njiv, 73 ha 37 a 08 m2 travnikov, 4 ha 87 a 58 m* vrtov, 2 ha 56 a 53 m^ pašnikov, 2 ha 47 a 80 m2 stavišč, 13 a 05 m13 nerodovitne zemlje in 5 ha 65 a 25 m2 davka proste zemlje.
Štnd a 64 ha 22 a 74 m2 njiv, 82 ha 99 a24 m2 travnikov, 8 ha 20 a 50 m2 vrtov, 79 ha 14 a 66 m2 pašnikov, 1 ha 97 a 29 mž stavišč, 16 ha 54 a 54 ma nerodovitne zemlje.
Depaljavas 80 ha 19 a 43 m2 njiv, 103 ha 29 a 16 tsJ travnikov, 1 ha 40 a 63 m- vrtov. 1 ha 85 a 55 mJ pašnikov, 59 ha 65 a 43 m1 gozda 1 ha
80	a 79 mJ stavišč, 4 ha 49 a 98 irr nerodovitne zemlje.
Skupno je bilo v vseh teh davčnih občinah: 388 ha 20 a 02 m1 njiv, 329 ha 52 a 88 ms travnikov, 20 ha 40 a 70 ms vrtov, 156 ha 29 a 19 m5 pašnikov, 18 ha 55 a 42 ma stavišč, 58 ha 99 a 60 mJ nerodovitne in davka proste zemlje.
Celokupna površina fare je znašala 971 ha 97 a
81	mJ.
Gozda v fari Domžale ni. Navedene gozdne parcele leže predvsem v Trzinu.
Poleg posestnikov domače fare so imeli tudi nekateri posestniki sosednjih fara zemljišča v doiržalski fari in sicer iz sledečih vasi: v davčni občini Domžale 5 posestnikov iz Rodice, 1 iz Vira, 1 iz Podgorice,
S t ob 12 posestnikov iz Trzina, 9 iz Mengša, 4 iz Loke, 3 iz Jarš, 3 iz Preserja, 2 iz Pristave, 2 iz Topol, 2 iz Rodice, 1 iz Homca, 1 iz Šmarce, 1 iz Bukovce, 1 iz Podrečja, 1 iz Drag^mlja, 1 iz Podgorice. Studa 12 posestnikov iz Maleloke, 10 iz Št. Pavla, 9 iz Mengša, 9 iz Dragomlja, 5 i z Loke: 3 iz Trzina, 2 iz Ihana, 2 iz Rodice, 2 iz Pšate, 1 iz Mekinj, 1 iz Pristave, 1 iz Vira, 1 iz Količevega.
Depaljavas 15 posestnikov iz Trzina, 7 iz Loke, 2 iz Jarš, 2 iz Rodice, 1 iz; Mengša, 1 iz Črnuč. A tudi nekateri naši f a rani so imeli zemljišča v drugih farah, kakor je iz sledečega izkaza razvidno.
Takole je bila vsa ta zemlja leta 1923 razdeljena med posestnike domače fare:
Zgornje Domžale.
HIS. It	Ime posestnika.	Njiv		Travnikov		Vrtov		Pašnikov		Sta-viSfia		Skupaj		Čist. i. don.
		a	m1	a	n^	a	m3	a	lil3	&	ms	a	m3	£
1 2 8 4 5 G 7 8 9 m 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 28	K ur »It Josip Kurzthaler Iran Stob Likar Marjeta Mazovec Franc Gr&Sek Anton ml. OgriEC Janez Odrine Pavel Keraraana Anton Kosak Jožef Stob Kavka Miha Stob Studa Habjan Valentin £jms A loj a Janezih Matej Lftcsjan Irana Zajec K. gl. It. 126 Dolaan Ivana Studa L&dstalter P., sin. Kuralt I. glej b t. 3t podrta Koprivnik Tit Logar Alojz podrla	56 94 2 16 41 115 74 25 48 46 57 97 52 74 148 408	28 93 84 64 33 72 OS 44 61 84 24 57 66 34 E3 79 84 47	2 16 2 6 20 50 17 6 41 7 16 16 28 16 25 27 120	27 22 BI HO 63 39 80 91 93 27 15 39 73 17 9D 74 24	1 5 2 6 122 11 30	* 22 15 66 91 * 22 19 06	44 27 117 a 96 35 68 8 2S 33 37 607 69 215	76 78 33 70 14 39 63 id 01 05 93 68 28	7 28 7 1 T 8 1 5 3 2 1 1 9 2 4 26 5 13	34 20 33 44 23 09 04 05 49 34 2& 44 06 91 78 7fi 31 24	64 78 94 11 55 72 100 136 129 174 25 41 94 39 (S3 31 93 95 100 110 25 831 235 787	89 35 84 97 64 IT 20 62 22 63 61 92 81 24 39 19 8E 37 53 90 70 76 26	9'98 ne; 16 48 1 36 5 02 9 £8 19	98 8 26 2! 70 20	28 a 38 9 84 11 58 0	18 7 — 518 13 78 24 72 19 70 16 70 1	72 43	12 44	16 118 12
" Nerodovitna zecilje.
		Nj		Trav-		Vrtov		Pašni-				Sku-		Či8t.	
ttiŠ.	Ime		IT	nikov				kov		■vifiEa		paj		i, don.	
St.	posestnika		mJ							a				K	
		a		6	m3	a	m"	a in'			mB	a	m'		
24	Oberwalder & 0,	127	81	sta	96	78	93	7	89	93	16	400	75	73	78
25	Adamič Josip	90	04							4	87	94	41	18	80
26	pod t ta														
2T	C tikale Mbirija			i	11					t	22	2	A3		32
23	Hi h t ar Jernej	61	20	57	04			175	lil	j; 66		296	99	27	04
29	GroaslOrcher Jak.	65	75	18	36			45	46	10 R6		135	32	16	16
30	Oberw aider Jožef	730	63	50	44	5157		12U	TO'	30 38		337	77	L40	16
	Studa			71)83								71	32	3	42
31	Kurllt Ivan	473	90	230 36		19	59	253	37	32	87	IflOD	Uit	184	8«
	Stob			19»	50							198	60	57	60
32	PodborSgk Marj.j	34 24	33 01	G 30				17	66	2	24	24 BO	33 11	4 8	22 54
33	Kovaš Andrej |	26 84	45 H					17	48	3 S	06 82	29 lil	51 64	8 38	68 52
	JarSe	72	78					32	61			105	42	9	96
34	.Bistra*	147	32	74	33	5	39	154	29	13	09	333	47	49	44
as	Habjan Vioko	354	39	11	15	15	—	19	05	12	34	411	93	77	94
3B	Uabrič Jane:	130	95	40	17			S	96	6	83	131	91	36	—
37	Cerar Alojz		05	35	82			87	8B	2	68	209	8B	28	56
38	Zaje Veko£lava	57	54	28	48					4	84	90	86	21	18
33	Kralj Janez	19	25	2	42					3	17	11	84	&	66
40	Potak Ferdinand	55	78	10	43					3	45	69	66	12	14
41	Erar, cestni sklad	13	-24					15	50	6	25	34	99	4	08
42	Ladsiiitter Kriz.	159	06	87	09		60	7	98	51	61	265 34		56	26
	Studa			731	65			327	34	1	20	10(0.19		166	—
43	Kozina Jožef	63	41							13	45	75	86	8	33
	Flerin Kat, in Ah.		61	70	29	3	45	24	48			98	33	23	10
44	Kurilbaler bratje	15	OS	15	21					6		85	89	6	54
45	podrta								55			20			se
46	Vavpotič Marija	17	11					1		1 73			89	4	
47	Trdina Andrej	72	07	7 70		2	19	39	28	2	91	124	15	18	32
	Jarše	97	25	21	48			29	02	1	51	149	21	26	20
43	RuCman F rano	7 80								1	91		21		98
49	Kovati J an oz			4	43		54			2	19	7	15	1	46
50	Straži p Matej									2 13		2	13	—	—
51	Hribar Jera Studa	97	86	41	13			12	ie		79	110 41	31 13	19 9	10 64
52	KuraltJoa.gt.št. 1														
53	podrta														
54	Janežič M.gl. St.lfl														
55	Ladsiatter in sin.	27 30		7	52			23	74	12	62	71	18	10	92
HiS.	Ime	Njiv		Travnikov		Vrtov		Pašnikov		Sta- višEa		Skupaj		Čiet, k. don,	
ft.	posestnika														
		&	m5	a	m*	a	m1	a	ma	a	m1	a	m*	&	
	Janežič Joy i p Studa Stob	49	24	9 249 57	!4 K 98			25	50		65	84 249 67	53 36 08	15 H7 17	40 94 12
5r	Mani učit Fran o			5	18						TS	5	90	J	22
68	Kircher Janez	17	62	S	02					1	08	21	72	3	76
53	Skrabar LoVrO	37	50								58	38	08	8	62
60	Orohek Avgust	15	50							5	50	21		2	£8
B1	Miš v elj Anton	100	46					21	11	1	01	122	58	19	66
63	Žvokelj Marija	51	40	38	18			69	75	3	94	163 26		20	24
63	Ložar Bo man a									3	42	3!42		—	—
	Coimau Jožef	20	47				53			i	35	28 33		G	20
65	Š b ra t a r Alojz	ai	14	4	24			3	34	1	04	39 7B		6	52
66	Jerman Marjana Sme Jakob			3	46					1	80	D 26		—	82
er				3	99						f)0	3	Sit	—	70
68	Roje Marija					36	40	57	40	2	ti 6	36	46	5	66
69	Goat if Franc							193	30	1	58	1 f(4	88	8	02
70	Pavli Janez	121	61					80	96	1	51	204	Ofl	2!	38
71	Janežič Frane	171	S3	75	89			7S	1»	14 78		335	18	4 H	H S
72	Kvas Ciril	61	35	2	84					1 22		55 41		1 1	90
	Studa			54	88							64 88		12	88
T3	Čad Jernej Studa	41	15	43	49						68	41:73 4 ft 49		6 3	42 as
	Dragomelj			97								97		—	06
74	KlemlercherHub.			23	9»					1	65	26	64	7	08
75	Stegna r Katarina							11	«	—	55	11	56	—T	36
76	Klirztbalif brgt. gl.ft.2,														
77	LadsliiUer Tomaž							7	47	1	33	a	80	—	24
78	Fik Avguat			5	36					6 !l		ti	47	1	26
79	Capuder Marija	15	sit							2	12	18	04	4	02
80	Šraon Valentin	59	91							2 95		62	86	14	84
Bl	Pire Franc	11	30							1 33		12	63	2	84
	Ifad i ve Terezija	69	08							1 15		70	23	17	48
SS	Loboda Alojz	70	60					60	07		86	131	63	IS	44
84	Kuhar Franc	114	13					42	6fi	14 13		170	81	21	60
95	Blaži č Jan ez	96 71						iaa	62	ria		333	52	29	80
36	MatiEič Franc	G 55								1 01		7	56	1	14
87	Pavli iS Hozalija							38	09	2';05		40	14	2	52
30	Pavli Anton	96 20				3	99	107	48	403		211	70	26	62
'99	Flerin Janez	4 al								3	24	7	65	1	36
90	LadstaUerK.gl.42														
91	Ovca Marija	94.98								2	41	97	as	9	56
Hit	Ime	Njiv		Travnikov		Vrtov		Pašnikov		Sta-višča		Skupaj		ČlBt. ic.(Ion,	
it,	posestni k a										ms				
		a	m'	a	m!	*	mJ	A	m1	a		H	m2	K	
92	Jap us Frane j	15 66	48 A J			6	„			19	60	40 66	08 62	2 9	86 84
93	Sola									13	71	7	19	2	88
94	KoSsk Franc |	1 25	13 61	22						1	44	25 26	&2 61	5 3	64 38
95	PodborSek Janes	18	38							6	33	24	71	U	38
96	Kralj F rine '	17 41	78 40							4	09	21 41	80 40	6 7	18 20
97	Kolodvor-ž elein.	147	29							5	14	164	89	38	76
	Stob	28	62	10	24	1	69	43	3«			83	91	16	04
	Depaljavas	38	42	14	66	1	59					54	66	17	40
98	KorniE Marija			12	83						66	13	49	3	02
99	Fieri n Jožef	2	88					40	21		94	44	03	8	66
100	Sfloicft Josip	200	H6	7	41	56	54			12	84	277	05	63	28
101	Stare Franc	43	99			11	£6			15	65	71	ni	15	62
102	Ijreceljnik Ithii									5	54	5	54	—	—
103	Kleitilercher Fr.	4	15							2	55	6	70	^	54
104	Majdič Ivane	25	14							4	46	29	G0	5	64
10S	Sicheri Ivan Stob	RT 57	02 29					70	36	t	13	158 57	51 29	34 9	90 96
109	Rape Marija	23	47							2	53	26	—	6	92
107	K&vnikur Matija	141	80					23	62	9	96	175	38	37	20
m	Košar Franc	28	66							3	1(1	31	76	9	96
109	Trdina Ana	67	18					m	a-i	i	32	183	79	13	20
110	ftlebir Jakob MengeS	255	75	7	88			172	23	8	24	436 7	22 88	56 1	94 04
111	O o a l i £ Janez | Stob	26 47 55	04 15 63							1	81	26 47 55	85 15 53	8 8 14	70 30
112	Kralj Antonija j	34 79	46 34							3	34	34 82	46 tt	7 13	26 08
113	Pototnik Marija	28	70							2	18	30	S3	7	34
114	C n tin an Katarina	17	88							1	12	18	45	3	_
U5	Cerar Miha	5	70							1	68	7	41	1	—
lie	Žme Pavla			3	03						69	3	71	__	62
117	Mihelič Marija	49	05					8	09	1	23	58	42	5	88
118	Kavka Marija	20	13							1	85	21	98	1	18
119	MoSnik Leopold	18	60							1	73	20	23	2	44
120	Ribič Frančiška	60	74	23	06	7	84	85	49	8	27	106	39	29	10
121	Pafli Frančiška			5	67	1	13			i	03	7	H8	2	_
122	Okoren Irana	52	12							i	74	53	86	10	48
KI i	Ime	Njiv		Travnikov		Vrtov		Paznikov		Sta-visca		Skuiiaj		Čifit. k.don.	
it.	posestnika												.	K	
		a	m-	a	m!	a	m"1	a	m"	a	m'	a	niJ		
123	Mahnič Ivana	18	34							2 33		20 57		4 62	
	Schubert Frid. j	33 18	58 16							9	11	42(59 18 18		8 a	46 66
125	Š uhelj Fnauc	4	74			—	60			1	57	g 91		—	9*
126	Zajec K ar rti	87	91	89	93			82	79	5	56	216 19		30	H4
	Studa.			24	85							24	85	5	H2
127	Zupane Blaž	9	35							2	01	11	36	1	62
m															
129	Kazina -1. gl. st.43														
130	Weit Vinko	33	04							1	24	34	28	8	82
131	Oberwalder .Jak. feL Št. 24)														
133	Zupauc Kerd,							53	95	2	46	5fi	41	1	78
,133	Seiko Jak i dom	26	52							4	36	3c	88	6	68
184	Pavli £ Marija	31	45								53	31	98	5	62
135	Turk Marija	2	M							3	34	6	—	—	46
136	Cotman Antonija							5	41			5	41		18
137	Habjau Franc	17	59							2	53	20	17	6	12
	Krmari Anton	58	35	13	53					1	42	71	30	12	64
139	Cerar Marija									1	63	1	63		
140	Kuriihaler Iran														
	(Ki it. 2)					3									
141	Sršen Ivan	60	66	1	03		77			3	45	68	91	16	64
142	JanEzičF.,uadvor. [ffl. St. 71)														
143	Skok An t., žaga														
144	Bol h ar Jernej	31	50									31	60	10	94
145	Riedl Vinko							SI	88	t		62	61		04
146	Oaolin Miha	48	24							7	71	55	95	12	90
147	Kralj Frane									3	24	8S4			
147	Me&ac Earol	36	32									36 32		12	62
149	Hepausek Prane	123	63									123	68	21	48
150	Korenjak Avgust					17	70			10	11	27	81		2Ž
151	Flerin Andrej	8	02							l	n	9	04	—	4K
152	Hub Franc	42	59									42	59	7	42
153	Mali Martiu									8	18	8	18		
Spodnje Domžale.
H iS.	Ime	Nj	IV	Travnikov		Vrtov		Pašnikov		Stavil		Skupaj		Čial. k.don.	
SI.	posestnika		u'										m'		
		■		a	ra-	a	m*	■	m*	a	m-	&		K	
!	Boha Terezija	89	99	18 34				108 25		2	12	21 H 70		a"! 60	
2	Šme Franc	28	93	36	tio	8	70	7	as	1	98	78	34	17 64	
3	Koželj franc Studa		42	161 H9 83 59		10	97	m	53	12	69	580 83	89	109 18 11 04	
i	Cerar Teren j a Šsuda	703	04	155 104	13 48	S	97	187	57	9	11	11)10 104	02 48	17» 8	06 66
3	Qjjrinc Neža j	294 59	72 51	112	06	5	11	134	19	7	27	658 59	35 51	79 16	08
6	Cerar Matej	20G5G		52	98			173	47	10	39	443	40	77	02
7	Pavli Valentin	221 46		17	88					5	6E	244	99	59	12
	Stob	S3	09									53	09	J® 88	
	Studa							106	78			106	78	706	
8	Ovca Vinko j Studa.	Ž7	91	109 24 79	99 16 20					7	71	109 59 79	99 78 20	14 lb 10	53 24 46
9	Avaec Jakob	216	98	11	40			48	51	2 95		274	84	43	82
	Stob			60	89							60	89	14	28
10	Ofsrar Tsrfez. št 4														
11	Zajec Franc			7	68			43	93	1	51	53	14	3	16
12	Gregorc Franc	88	81	6	33			23	69		79	68	ca	9	08
18	Ovca Fr&nc |	155 e	56 44	161	38			SO	28	3	71	405 6	93 44	67 1	T 4 62
	Studa			117	—							117		aT	44
H	Hftbjan Anton	464	62	560	48	1	80	118	61	10	86	11S0	87	21640	
15	lUbjHU Jakob Studs Jarše	376 07	12 11	183	OS	• a	63	55	06	6	83	439 I S3 67	64 08 11	94 64 £104 16 93	
16	Ahčin Franc	24	18			2	23	54	34	2	30	83	or,	8	28
17	podrta														
18	podrta														
19	Miiller Janko					13	82			11	13	24	95	4	08
20	MtUerA.jJ.St,														
ai	Cftjhon Matiju.	10	07	9	19					3	60	32	86	5	26
	vStob	94	84									94 84		14	70
	Ž tu da			91	To							91 Id		11	04
	Jarše	50	30									50 :-s<;		12	68
22	Pavli Anion	100	85							4	79	116 02		26	56
	Studa	48.77										4077		8	48
* Ne rud o Ti toe zemlje.
m.	lote	Njiv		Travnikov		Vrtov		Paznikov		Stavi Sila		8kujiaj		Čist. k. d on.	
11	posestnika														
		a		a	m1	a		a	ms	* ■	m*	a	iii!	E	
23	T i Car Marijana	63	05	10	96						6B	74	IB	13	34
24	Ovca Jbiiez t	115	78					34 84	92 13	1	65	152 34	25 13	21 1	72 12
	ZupniaEo [	74	05	*21 44	48 09					9 6	64 23	105 50	17 32	17 38 6 14	
26	Jenko Jakob Stob Studa	204	63	73 76 89	58 13 74			84	B5	G	04	466 76 89	70 13 14	74 10 2!	24 06 06
27	Kapelantjagl. g i. 2 5												14		84
28	Ulčar Terezija	43	92	43	510			10	58	3	74	102		12	
29	F lis Janez Stob	3 16	06 08							X	29	4 IG	36 08	2	78 80
30	Skok Anton	97	8B	137	12					11	10	246	0T	48	72
	Stob			470	28					19	71	470	28	66	30
31	Mtlliteer, Klelnlarchat	128	16									14T	86	32	28
32	Rijzmttii Janez	10	07			—	40			1	00	12	02	2	66
33	Odoliiik Auuju	29	B8			—	20			2	09	32 0«		7 56	
34	Kremžat- Miha	31	10	3	53	1	80			3	52	38 95		7	60
35	Tabernik Ivana	51	97							1	33	53	30	10	42
36	Ferk Franc	10	3«							1	44	12	32	2	74
37	Pavlifi Amalija	7	60							1	83	9	43	1	32
38	Ribtar Pavel			B	14					—	65	B	79	—	68
39	Kovač Jožef	B	45							. 3	06	9	51	1	62
40	■luvan Franc	e	87							-	86	i	73	1	74
41	RocCan Antonija	37	64							2	41	40	05	10	30
42	Lavrič Marija Studa	BO	83	123	15					1	G0	52 123	23 15	127(1 8 14	
43	Oberwalder Tom.	0	51							2	12	11	63	1 66	
44	Urbanija Alojz Stob	82 41	77 15							4	41	87 41	18 15	16 10	36 36
45	Janež i C Franc	1B	15							3	62	18	G7	8	82
4(1	VidTnar Franc	45	33							4	31	49	64	11	42
47	Narobe Franc Studa	87	81	7 10	38 47					1	86	97 10	05 47	23 3	88 10
48	Jeruviek Janez	3	75							3	47	7	22	-	66
	Urbanija Lovrenc Stob	17 30	as 36							4	25	22 30	23 36	4 7	54 04
50	Flis Marija									4	20	4'20		—	-
BI	Zabrat Franc	35	27							1	79	37 06		6 12	
6«	Psterka Franc	S	12							1	78	10190		3 18	
63	Hraniln. in poaoj.	9:47								—	73	10 30		2	
* Davka proste remije.
in?
m St.	Ime p os« k t ni kii	Njiv		Travnikov	Vrtov		Pašnikov*		Stavi Sča		Skupaj	Cist. k. dun
		1 a tu-		u m-	a	m*	a	m*	a	m1	a ni-	K
54 55 56 57 58 59 60 fit 62 63 64 65 66 67 (iS (jfl	Kralji6 Janez Barioncelj Pa?al Gorjanc Marija Društveni dom firieu Rudolf M filler Anton Btob Miiller Vinko Gasilni dem Kopirni k Karolii;. J liro vat K urni Ceror Marijana K&viib Ignac Žnrffi Janez Tavčar Mihwl Praprotnik Al&ja Osolnik Anton Končan Ftbtic	3 309 10 11 13 118 123 15 4 ao 9 9 16 9 13	84 68 m 41 89 95 54 66 67 18 64 39 80 83 24	28 25 177 46 18 49 36 90 Sto	4 b.	JO	622	40	3 10 1 10 14 3 1 6 3	69 64 92 71 54 44 94 21 35 55 56	7 53 842 5S 11 98 32 12 14	HJ 156 64 181 56 123 54 IG g0 trt 49 7 88 21 54 16 ('9 2 S 90 9 39 16 SO 9 83 15	30	las EO-94 l 80 3 m 3 50: 37 63 ■ 20 64 31 12 5	94 2	44 1 1« 3	60 1 66 6	08 3	3S 4	10 3 40 3 60
KiS. St.	fme posestnika	NjW		Travnikov		Vrtov		Gtwda		Slavista	Skupaj		Čist. it. d'JD
		a	m-	a	m1	a	tn»	a	m-	H m-	D	m*	K
1 2 3 4 0 6 7 5	Okoren Ignac Žabnikar Krištof Depaljavu Train Štrukelj Andiej Trzin Kroj an Marija Sršen Alojzija Žankar Andrej Stajner Frsnn Train Odolili Jožef Trzin	296 1B0 131 109 19» 140 193	33 56 22 m 85 58 82	34 7 30 18 1 129 27 ™	n 15 13 65 63 50 70 * 87	1 12 7 60 2 4 9 8	33 34 30 IB 36 21 31	93 72 72 133	36 12 09 82	3 61 3 03 3 38 3 27 3 48 2	34 3	56 5 47	334 183 BO 92 160 72 170 4 332 181 73 323 160	6« 08 12 36 65 12 89 67 66 05 48 so	64120 34 46 3 98 3 63 46 13 274 4<> 38 - 05 64 06 31 74 \ 90 58 96 520
Hit.	Ime	Njiv		Travnikov		Vrtov		Gozda		Stavi šča		Sknpaj		Čiflt. k. don.	
it.	posestnik n												m-	K	
		a	m*	a	m!	a	m'	a	ma	a	m'	a			
a	Kruljič Terezija	ssfai				5 39				2	88	36	48	11 40	
to	Šli bar Valentin		01	39	50	t	4S			9	78	78	77	10 78	
11	Lov še Marija J	30 81	24			5	39			4	42	30 91	06	6 19	22 34
	Trzin			112	93			102	11			215	04	6	16
12	Habjan Valentin	314	23	60	76	16	65			3	92	385	56	71	80
18	Jerman Ivana Domžale	692 10	18 80	668	47	13	27	12	88	9	67	1J3S 10	37 80	209 2	08 72
	Trzin			129	66			562	77			692	43	22	90
14	Habjan Franc	104	73	154	76	4	60			5	79	269	87	22	01
	Trzin			94	61			285	52			380	03	23	66
16	Abe Marija	230	80	104	67	44	06			3	88	383.41		80162	
16	Ulčar Franc	48		251	13	12	62			5	25	317	88	37 56	
	Depaljavas	47	62	166	42							204 04		18	88
	Train							33	38			33	38	—	B8
17	Ogritit Janez	220	95	151	47	18	77			6	29	397	48	66	30
IS	Habjan Frane	102	J4	37	59	34	96			2	12	166	81	38	18
	Trzin							30 28				30	28	1	16
19	Jašovec Marija Trzin	401	41			17	—	98	80	4	76	582 98	86 80	111 3	42 78
20	Lovse Ignac J	358 26 |		383 69	o:: 53	10	—			5	as	757 69	68 52	131 9	Ofi 18
21	Habjan Avgnfft Train	446 19 «4 09		436	59	11	72	435	67	11	78	906 529	28 76	168 74 18 76	
22	Cerar Marija	23	59							—	65	24	34	4 tO	
28	Jnvan G-aSper	496	78	521	84	12 95				H	7H	1UD	35	173 22	
24	Cerar Eranc Trzin .Tarse Študa	7 72 132	66 25 11	67 49	71 02	12	11			11	49	93 72 122 49	97 25 11 03	14 96 18 20 37 4B 3:24	
26	Burja Franca Dom z sle	30	25	193	85	16	65			3	60	214 30	10 25	36.94 5,26	
26	Jezernik Josip -J	182	99	79 77	66 75	9	64			6	37	278 77	es 75	47 1H	44 24
27	Habjan Franc Domžale	446 77	59 22	896	08	10	57			11	22	1365 77	04 22	^47 19	90 46
28	Flerin Karol	635	89	439	89	16	76	43	23	11	47	114J	24	205,04	
	Domžale	3	39	6	64							9	03	2;62	
29	Mlakar Janez			10	70	3	54			—	78	16	02	3	56
30	podrta														
ai	Trojaneek Avg.	84	09	14	85	1	*			1	73	102		18	;E2
Nli.l Ime it posestni kfl
Njiv
a nt3
Trav-pikov
Vrtov
Pašnikov
Ste-■viaSa
Skopaj
Čist. k. don-
SS 34
36
36
37
36
33
10 :41 142
15
46
47
48
49
50 61 53
53
54
55
Trojanaek, Dom?
Janezi S Miha
Domžale Trzin
F lis Jakob
Domžale Ju van Ivana
Dutniftie Trzin
Vojska Franc j
Brojan Valentin Domžale
Muli ar Anion Fiii Franca
{
Domžale Pavlin Janez
Domžale
Kušar Franc J
Peč ni k Franc
Košir Miha
K reč Franc Šuštar Janez
Domžale
Mcžnarija
podrta Ovca Ivana Stara Sola Cerar Fr.yl.Bt.24 Jenko Jakob Kvas Janez Il&bjao Valentin Carat Janez Pavli HVanSiBka Do pal] a vas
26 87
68 34
39	96
97	79
7	55
36	
418& 68:65 54'49 13992 5.65 3 82
eslss
16 48 245 94
20 07 43 38 20 60
133,25 25 68
19 89
47 58
137 98 57 01 62 66
& 72 50 42 26 20
11 25 18,96 47'74
42198 62.30 10 57 226 1«
16394 30 70 156 07
21 88
206 145 22
41 96 44 59
10
ti
41
95 79
66
54
61 6 22
10
09
62
66
22
90
		26 87	
		6:72	
4	79	66 21	
		94 63	
		56	90
3	83	15	n
		43	93
1	83	56	01
		97	79
		65	64
1	04	63	84
		46	67
6	23	263	26
		41	36
13	96	268	45
		85	19
6	68	309	S3
		5 65	
		8;32	
2	01	9017	
		18 63	
3	49	400 66	
		22	46
6	66	87	23
1	98	65	04
		20	50
2	67	9	37
16	22	230	07
		26	63
1	88	9	97
1	94	31	80
—	79	—	73
1	19	101	66
1	36	181	99
1122		63 09	
1'87		64 43	
		10 52 l	
22 58 25 59 7 38 T 10 — 70 I
Hi. 11.	Ime posestnika	N'jiv		Travnikov		Vrtov		Paznikov		Stavi Sča		Skupaj		Čist k, don,
			mJ	a	m1	a	m!	a	m»	a	m*	a	mJ	K
4G 47 48 19 tO 11 (2 (3	Fba Marija Habjan Peter Domžale liabjan Frane [ Juvan Marija Pirn s t Marija j Tonig Jožef Trzin Pavlin Marija Eedsniek Franc. Studa	24 54 70 36 50 90 84 20 104	32 10 99 18 56 42 40 29 73	1U 48 68 29	53 30 98 10	70		52 9 60	01 57 68	3 1 2 1 1 2	79 05 16 8» 59 74 63 07	26 57 52 9 72 35 53 21 90 86 108 24 165 29	11 16 91 67 15 18 44 12 42 14 98 62 72 10	8 40 E) 40 2 10 - 32 12 34 6 12 11 10 4 68' 14 70 19 80 2	50 3	72 44 18 3 84 1
Študa.
m.
it,
Ime posestniku
Njiv
Travnikov
Vrtov
Pašnikov
Sta-
viSia
Skupaj
Čist
k. don.
Erfelavec Fran t.
Dra^omelj Močnik Neža
Dragome^'
3	Banko Anton
4	ElopčiE Vinko { & MeUitzeT Pavel
6	Peterka Franc (
7	Grtar Jakob Drago m elj
8	Ritme Franc
9	Zaje Janez Domžale
Dragom elj 1C Narobe Jožef
364 31
42 30 30 37 2& 10 268 47
229
366
41
767 8? 169:41
M
231
72
62
169
117
37 239
181 230 151
123
43 84 T4 90 83 81
97 104 67
93
443 118
548
05
34 191 19
812
96
13
02
42 41
06
60
67 06
03
60
6 29
74
NZS 169 165 30 60 414 49 22 361 37
MB5
223
tES4
618 30 123
24 08 44 B7 80 3! 116 37 84 84 23 23 49 70 72 97
435 9 B
=1
td
cC 17^ —	t— F— '.D — '•. rt ■—I .Jj
(— —- C1 QQ '
C; — TJ — oc TJ ■
tp-r m aori = t- ff;"«^ '
ko c-i m TO M -n
| ot —i
a.	Čl a	10 M tp -"I			ic Tf	O tf) 31 eg o)	s	S	§	00 £- 00 rt Tf O i--		o; fj a te 0 Ds 1 »si ® 05 Oi f* ™ 00 it> 1- iv.	S	U« qt> r- rt 00 tn C. CO iT; Ct ttiiI			UJMOOt-O M ^	
3 m	«	O-CUUffllOI-OKSK n SI U5 n									331 05 —	^ H- ri T|l Tt <31 ts> [M 1-1 « (O (»ShhO ^SfTPTfUSOOOjTf — —1					Ci « O)	
, « d .' >® M P	n a	30 (N		1		m 03	TP 10				m us®	C CO C 5D t- IO 1£J ■+ 0 « (. L; — ^ r-CT	in Tfl		00 co C^ tN	—, -tjl (JO ^	B	S
	s	TP				T—1	10				lO	1- a ^ s ti r- t- eoco t-.	PJ	1	^^	5-1 ^		M
1 « fc	i« s	ep ID				EP CE 4 _	3				CD 00 ie	■ T. I'!! I'* t- i! c: 0 fl 01 0 t		TP CJ5	rt U5	as ta	TP h-	00 rt
3* Oj	A	s		1—1		■Oht-^ri					i"i m 00 (M	IfflOO^fflOS		m TP	« rt	S rt	3	ECI tO
l>	3	Ca 00				rt	m				M m fld «5 iD —	O U5 t£. 7J1 TJ OO at ic so 0 05 55			Tj rt O	rt O		ol o> (S vp
z >	a	cn				TT	«				Ti «5 00 1	Siten 10 CD K U5 « Trt CA			oi ID	rt		TJ1 rt
i ^ S *> g j* r H H	a					S	oc ■X:	S 2		5	03	TPOOMSIOD^IOICK« OO 55 0C "■rHTf^ri			(£. M C«			S
	ti			co		a	3 S		t— HJ 90 rH		S	OJt-OCfliO-^ OOlr. f 15 C3 00 ifl -Seeoo Sfl rt rt OJ			O OJ "5			r~t
tr	0		05	3	3		O				MBS nmo	K« xmnttoooaixi fl K 00 IO 1*- -—- Ci 30 rt			O 00 rt t-. «■ l— O! U5		05 evi tis	
Ž	d		»—i 0		O lO		«				3S 05 1-M 05 13 Lfi	i— CSrtt^O5<M01li!>-<flgOIM Opn^Onicn^ r— Tfl ft^ rt			SO Tf^-rt U5	a>	ae ao r-	
a JU
a £
a
■j
e
o,
s
s "s
il P
n
i t-
ai
o
s £>
bd
£
« S
E « i
o vi O Si?
m
B
a
I
m u
B
5
tu
fff-%	J
<i a - „< g
i ss
*S - ^
O ^-i {fl
Ji 3 M
o E o
, O 14
d
£ a
a
w
s
s-.a
™ £ 3 «	A ►>
d i g o S	" Eci
m
iti 2 a £
gg
rtt

b n
5-s
~	L.

GEJ
s
3;
E S.2.S
ffi 88
S 2 rt o
d o
j; s n N
S
3 J*
3 >N > 4 5
M 3J

ni I— rMmxtm ca t— ram eo « cii oj oo 05
HiS, St.	Ime posest u i ka	Njiv		Travnikov		Vrtov		Pašnikov		Sta-višča		Skupaj	Čist. k. don.	
		B	m'	a	m"	a	m'	a	m*	a	m'	a |m!	K	
38 39 40 41 42 43 44 45 46 4T 48 49 56	Ž end ar Franca Drago mej j Kvas Janez Jetsihar Angela Logar Alojz Štempolj Franc Lniar Marija Mejak Marija Domžale Narobe Matej / Domžale Erkiavec Jakob Žendar Franc | Willmann Roza Čad Jakob	46 2 77 23 2 23 15	17 42 11 56 52 41 23	72 10 45 16 14	81 76 25 37 04 09	6 5 2 7	21 50 31	4 21 42 17 47 16	28 14 76 88 62 79	1 4 9 1 1 1 1 1 1 1	04 24 96 08 08 80 10 66 56 05	532 46 17 7 47 31 10 72 76 49 05 6 08 89 16 17	8B 116 3	60 16 04 4	18 18	35 30 72 80 42	13 2 17 6 1 14 12 2 1 8 10	48 61 60 42 06 44 47 76 60 08 74 12 44 S3 04 32
Depaljavas.
HIS.	Ime posestnika	Njiv		Travnikov		Vrtov		Gozda		Stavi ada		Skupaj		Čist. k. don.	
St.		a	ma	a		a	m?	a	m®	a	m*	a	mJ	K	
1 2 3 4 5 6	Keceij Janez J Trzin Ilabjan Martin Studa Habjan Miha Trzin Stob Šimenc Gregor Dime Janez Trzin » T* Cajhon Franc	648 30 84 676 588	40 39 99 93 &e 97 68	409 737 70 22 881 35 C5 678 657	84 85 12 39 35 f!7 14 06 32	7 18 5 18	77 74 29 80	346 171 202 111 596	43 70 89 57 53	12 2 2 8 8 8	75 65 12 41 56 59 49	1075 LBfU 102 22 487 171 117 78 t3B2 202 111 596 1254	76 65 23 63 39 4!) 70 90 52 42 89 57 39 49	214 63 10 5 se 4 19 10 m 5 2 is 249	H 36 08 26 60 48 M 36 66 90 54 46
Si,	Late	Njiv		Travnikov		Vrtov		Gosida		Staviš Ea		Skufiej		Čist. t. doo.	
	(mspstuika														
		a	m5	a	m11	a	m'	a lii-		a	m'	a	m'	b	
	Čaj hen Pi., Trzin			14	42			604	15			618 57		15	72
	Cajhen Franc in														
	Bregar Jo ž a			121	87							121 87		10	32
	Cajhen Franc in														
	Šinkovec Anton			ISG	02							ISO 02		42 24	
7	Grfar Auton	646	45	410	79	12	91			6	58	976 13		16178	
	Trzin							459	41			459	41	1216	
8	Kecaij Marija									—	69	^	59		
9	Sršen Šlofan	394	56	478	74					8	70	882	-	162 72	
	Tnin	9	70					357	24			866	09	13	22
	Stob	19	46	81	46							100 91		11	60
	Studa			114	TO							114 70		7	68
HI	Pdvovee Frane Trzin ■	287	19	260	97			72 174	13 86	12	44	5 BO 60 72 18 174 36		TI 2 4	50 7 ti 34
	Stob	4 ti	17	57	8(1							103 97		16	46
11	Dime P1 rano			14	20					2	77	16	97	4	20
12	Medilkova krijža														
13	Hršova „														
14	Dime Jože	71	49	62		6	00			B	43	142	98	24 72 22 64	
	Trzin	37	42					87	13			74	o&		
	Stob	82	18	165	51							247	69	42 56	
		86	61									86	61	21 *4	
16	Prelnvšek Miha Trzin	72	51	66	66			68	74	1	40	140 68	56 74	21 04 196	
16	Šinkovec Anton	428	57	531	06	4	SI			11	37	9T5	21	180'88	
	Trzin							379	56			379	56	10	20
17	Mudtlikova kaj ž a														
ia	Hre^ar Joi® Trzin	445	08	381	76	9	64	301	39	6	61	842 301	09 39	117 7	88 88
19	Vrhovrjjk Miha Train	75	13	86	m	9	28	96	03	3	02	172 96	81 03	31 7	10 50
20	JanežiC Janez	107	53	266	22					4	86	378	61	59	12
	Train							42	33			42 33		I 10	
	Stob			181	fili							161 66		2 i 34	
21	Dime Franc			11	97	5	04			2.92		39	93	5	04
22	Dime Jan, gl. St. 5														
28	Auiin Matej	246	96	161	10					5 91		412 97		54 02	
	Trum							115	81			11581		K 40	
24	Urmai Marija			61	48	l	76			1:04		64 28		7 26	
25	Vuhtar Marija	304	80	185	61					0	43	495 34		67 M	
Bit. ff.	Ime posestni kil	Njiv		Travnikov		Vrtov		Gozda		Hta-vižča		Skupaj		Čist. c.don.	
		a m*		•	m1		t*	■			m5	a	m*	K	
	Vahtar Mar.Trzifi							132	69			182169		4	46
26	Kular Franc	370	08	323 54						4	06	697 68		91	56
	Dragomelj			4453								44(58		5	88
	Kolsr Ter. Tnin							184	3D			184	se	4	SO
	Študa			225	04							225	04	22 80	
27	Škrlep Franc	101	56	124	52					4	82	230	90	31	52
	Trzin							212	28'			212	23	5	12
	Študa			80	7:5							80	73	7	20
28	Košak Junes					3	70			2	Ift	5	83	1	10
29	Čolnar Valentin	231	—	97	10					4	14	332	24	60	22
	Trzin							93	70			93	70	2	82
	Stob			74	18							74	18	21	92
80	Cajhen Dijonisi	426	7H	455	03					8	40	890	30	124	40
	Trzin							606	72			606	72	15	92
81	9 kri ep Alojz	213	29	154	04	1	40			3	45	378	18	49	54
	Stob			75	37							75	37	22	26
	škrlep Fr. Trzin							202	74			202	74	5	02
32	Škrlop Franc	221	95	197	17	13;83				4	97	437 97		60	44
	Tri in							162	36			152136		3	84
	Škrlep Marija	17	98									17 98		3	12
38	Kokalj Franc			21	—					2	88	23	88	4	02
34	Snoj Martin	38	55			D	83			1	87	45	75	10	84
35	Sr&en Franc	224	93	130	01					3	63	369 47		49	52
	Trzin							132	72			13272		3	32
	Sršen Franc in														
1	Škrlep Franc			42	45							42	45	2	80
'36	Žnidarjeva kaj ž«.														
37 38	} Šimenc Jernej	62	26	27	04					2	1.3	91	43	11	80
39	HerSova kaj S a														
40	Kurent Melhijor	51 68		T2	26					6	12	129	06	21	30
	Train							144	01			144	91	3	78
41	Dirac Frane	23 S3								3 94		27	77	a	14
42	Pavovec Marija	22.8G								2 69		25	54	7	94
43	Čolnar Marijana	8	43							4	05	12	48	2	92
2. Poljedelstvo In živinoreja.
Glasom uradnih občinskih izkazov z dne 15. jan. in 10. junija 1923 je bilo leta 1923 v domžalski fad posejane površine; s pšenico 68 ha 39 a, z ječmenom 24 ha 50, z ržjo 25 ha, z ovsom 55 ha, s koruzo 29 ha, prosom 13 ha, fižolom 16 ha, krompirjem 53 ha, s črno deteljo 26 ha, lucerno 31 ha, z zeljem 7 ha, korenjem 6 ha, čebulo in česnom 5 ha.
Svet je zelo dobro izrabljen in vzomo obdelan.
V celi i a rt skorej ni hiše, ki ne bi imela tik zraven tudi vrta.
In to ravno je tisto, kar dela Domžale posebno lepe in vabljive: vse so v zelenju in cvetju.
Za procvit kmetijstva v fari je zelo veliko storila Kmetijska družba s svojim izvrstnim glasilom „Kme-to valcc\
Leta 1920 se je ustanovila tudi v Domžalah „podružnica Kmetijske družbe.* Leta 1923 je štela 80 udov.
Sado vnja ko v je bilo po uradnem izkazu [. 1923 v fari 10 ha 16 a.
Največ je bilo jabolk in hrušk. Tudi češpelj je bilo precej.
Posestnik Žankar Andrej v Stobu Št. 6 je napravil l. 1919 „drevesnico" z do 4000 sadnimi drevesci, ki prav dobro uspeva.
Živine je bilo glasom uradnih občinskih izkazov v fari leta 1923: 55 kobil, 131 konj, 125 telet, 295 krav,
4 biki, 21 volov, 229 prešičev pod 1 letom, 47 svinj, 8 ovac, 5 koz, 1 oven.
Kokoši je bilo uradno izkazanih 1830, Seveda gospodinje tega niso izjavile »pod prisego,*
Tudi čebelarstvo se v Domžalah pridno goji, In to že od davnih dni. V Stobu h, št. 38 je čebelnjak star že nad 100 let.
Doslej se je čebelarilo večinoma z Gerstungovim panjem in s kranjiči. Zadnji Čas pa so že tudi v Domžalah začeli s prav dobrim uspehom uporabljati Žni-deršičev panj.
Avgusta 1923 so bili sledeči čebelarji v fari:
Flis Karol,	Stob h, št. 38,	50 panjev
Flis Jakob,	* ■ 33,	25 „
Košir Karol,	- 24,	15 „
Jezernik Josip,	, 26,	10 .
RiedI Vinko,	Zg. Domžale . 145,	60 ,
Keršmanc Anton,	* > 8,	40 .
Kralj Josip,	. 43,	25 ;
Blažič Janez,	• k 85,	25 ,
Sicherl Josip,	. 105,	10 ,
Zajec Karol,	. 126,	10 .
Okoren Jakob,	„ 122,	4 ,
Cajhen Matija,	Sp. Domžale , 21,	30 , .
Končan Franc,	. 69,	4 ,
Skupno je bilo v fari 308 panjev. V vseh je kraljevala sveto vn ozn ana . kranjska čebela".
3. Tovarne.
Leta 1923 so bile v Domžalah v obratu:
a) Slamnlkarskei Cerar Franc, Stob, 50.
Jančigaj Andrej naslednik Ravnikar Matija, Zgornje Domžale, 107.
Kurzthaler bratje, Zg. Domžale, 2,
Ladstatter Peter in sinovi, Zg. Domžale, 42.
Maček Valentin, Zg. Domžale, 124.
Mazovec Franc, Zg. Domžale, 4,
Mellitzer, J. Kleinlercher & Co., Sp. Domžale, 3D.
Oberwalder Jakob & Co,, Zg. Domžale, 24.
Oberwalder bratje, Zg. Domžale, 30.
Škrabar Alojz, Zg. Domžale, 65.
b} Kovinska:
„BistTa", kovinska in lesna industrija, družba z omejeno zavezo v Domžalah.
Obratovati je pričela l.febr. 1920 v Zgornjih Domžalah, 34.
Leta 1923 je imela že do 100 različnih strojev :n je zaposlovala nad 120 delavstva.
C) Vrvarna:
Adamič Josip, Zg. Domžale, 25, nad 30 let.
4. Mlini.
Beno Elija, Studa, 24. Bertoucelj Pavel, Sp. Domžale, 55.
.Bistra",	Zg. Domžale, 34.
Kuralt Ivan,	, . 31 in 19.
KuTalt Josip,	Študa,	27.
Mihelčič Franc,	.	26.
5. Žage.
Beno Elija,	Študa, 24.-
Gabrič Ivan,	Zg. Domžale,	36.
Rus Franc, „ ,	152.
Skok Anton, „ „	143.
6.	Elektrarne.
Skok Anton, Zg. Domžale, 143, za vasi Zgornje
in Spodnje Domžale in Stob. Beno Elija, Studa, 24, za vas Studa.
7.	Trgovina.
a) Lesna trgovina,
Jezemik Josip,	Stob, 26.
Korenjak Avgust,	Zg. Domžale,	150.
Osolin Mihael, , „	146.
Slokar Andrej, „ „	84.
Vode F. J. Co., i „	110,
b} Vinska trgovina.
Mdller Anton,	Sp. Domžale, 59, od 1884.
Mailer Anton, ml, Stob,	37,
Pavovec Ftanc, Depaljavas, 10.
c)	Trgovina 2 moko.
Kuralt Josip, Zg. Domžale,	1,
TrojanŠek Vinko, Stob,	31.
d)	Trgovina s konji.
Habjan Franc, Stob,	27.
Habjan Mihael, Depaljavas,	3.
Habjan Anton, Sp, Domžale,	14.
Habjan Valentin, Stob,	12,
Habjan Viacenc, Zg. Domžale,	35.
Habjan Vinko, „ n	101.
Osolin Mihael, „ „	146.
e) Trgovina z deželnimi pridelki,
Jezernik Josip, Stob,	26.
Kuralt Josip, Zg. Domžale,	1.
/) Trgovina z Žganjem.
Javoršek Ignac, Zg. Domžale,	7.
Koprivnik Tit, . .	21.
Mišvelj Anton, w ,	61.
g) Trgovina s kemičnim peskom.
Osolm Mibael, Zg. Domžale,	146.
h) Trgovina z usnjem.
Stražar Matej, Zg, Domžale,	SO.
m
8. Obrti.
Brivska: Petkovič Josip,
Hemula Josip, Cementna: Zajec Karol, Čevljarska: Cerar Ivan, Habjan Peter, Kavka Mihael, Košak Franc, Košak Jože, Loboda Alojz, Stražar Matej, Weit Vinko, Zajec Franc, Fotografska: RiedI Vinko, Kiparska: Hrovat Karol,
Vrečar Ivan, Kleparska; Gašperin Josip, Ključavničarska: Končan Franc,
Krem žar Miha, Kolarska: Nemec Valentin
Weit Tomo, Kovaška; Gabrič Ivan, Kož a t Franc, Rihtar Pavel, Vidmar Franc, Krojaška: AhČin Franc, Gostič Ivan, Novak Alojz,
Zg. Domžale, 62. Sp.
Zg. Domžale, 126, Stob,	54,
57.
Zg. Domžale, 10.
94. 9.
n » S3.
50. 130.
Sp. Domžale, 11. Zg. Domžale, 145, Sp. Domžale, 62.
»	n	22*
Zg. Domžale, 92. Sp. Domžale, 69.
34.
* » 8, Zg. Domžale, 108.
36. . 108. Sp. Domžale, 38.
46. 16.
Zg. Domžale, 111. ,* 76.

Rape Peregrin, Trojanšek Avgust, Turk Matej,
Mehaniška; Cerar Alojz,
Mesarska: Flerin Karoi, Janežič Jožef, Kovač Andrej, Kovač Jože, Štajner Franc,
Mizarska: Breceljnik Ivan, Ju van Peter, Petek Ivan, Urbanija Alojz,
Pekovska: Fik Avgust, KraljiČ Ivan,
Pleskarska-. Jezernik Ivan, Vojska Franc,
Sedlarska in tapetniška: Mali Martin, Osolin Mihael, Podboršek Janez,
Sodovičarska: Kircher Ivan, Kuralt Josip,
Tesarska: Dime Franc, Pavlič Jakob,
Vrtnarska: SicherI Ivan,
Zidarska: Sršen Ivan, Prelovšek Miha,
Zg, Domžale, 106. Stob,	31.
Zg. Domžale, 135.
s n	37.
Stob,	28.
Zg. Domžale,	56.
» H	33.
Sp, Domžale,	39.
Stob,	7.
Zg. Domžale, 132.	
Stob,	9.
Zg, Domžale,	iO.
Sp. Domžale,	H.
Zg, Domžale,	78.
Sp. Domžale,	54.
Stob,	11.
Zg. Domžale,	38,
■ H	153.
JI »	146.
n n	35.
9 m	58.
JU a	1.
Depaljavas,	11.
Zg. Domžale, 115.	
A #	105.
n m	141.
Depaljavas,	15.
9. Prodajalne.
Brojan Marija,	Stob,		4.
FIis Jakob,	»		33.
Ložar Romana,	Zg. Domžale,		63.
Loboda Franc,	Šluda,		15.
Menart Martin,	Zg. Domžale,		76.
Pavovec Franc,	Depaijavas,		10.
Prodajalna L ljublj. delavskega k on			
sum nega dTuštva,	Sp. Domžale,		57.
Senica Josip,	Zg. Domžale,		100.
Turk Marija,	■	n	135.
10.	Gostilne.		
Cerar Matej,	Sp. Domžale,	6.	
Habjan Vincenc,	Zg. Domžale,	35.	
Habjan Vinko,	» »	101,	
Janežič Franc,	ff »	72.	
Janež i£ Ivana,	h r	54.	
Janežič Miha,	Stob,	32.	
Januš Franc,	Zg. Domžale,	92.	
Kovač Andrej,	m k	33.	
Kuhar Franc,	■ t	84.	
Loboda Franc,	Studa,	15.	
Mtiller Anton,	Stob,	37.	
Oset Franc,	Sp. Domžale,	30.	
Tomelj Ivan,	Depaljavas,	4,	
11.	Žganjarne,		
Brojan Marija,	Stob,	4.	
Flis Jakob,	*	33.	
12. Vlnotoč.		
Griinthal Ana,	Zg. Domžale,	ia
Kopriva i k Tit,	n M	21.
Kraljič Ivan,	S p. Domžale,	54.
Oso! ni k Anton,	» m	68.
Turk Marija,	Zg, Domžale,	135.
13.	Izkuh.	
Griinthal Ana,	Zg. Domžale,	13.
14. Trafike.		
Japelj Ivan,	Zg. Domžale,	92.
Štupica Anton,	■ »	37.
Kraljič Ivan,	Sp. Domžale,	54.
Šlibar Valentin,	Stob,	10.
Loboda Franc,	Studa,	15.
Hribernik Janez,	Depaljavas,	33.
Dostavek: Cerkveno zemljišče.
Zdi se nam važno, da ob sklepu tega odstavia o sedanjem gospodarskem položaju v fari dodamo k hišni številki 25, Sp. Domžale, na strani 373 („Žti> nišče") sledeče zgodovinske podatke:
Beneficijati na Goričici skozi vsa leta niso imeli v užitek drugega zemljišča, kot griček Goričica, kolikDr ga ni bilo zazidanega. Na tem gričku so imeli zraven
cerkve na prostoru, kjer je sedaj pokopališče, dve ali tri majhne njivice.
Ko se je 1.1904 imelo delati pokopališče na Go-ričici, je beneficijat Beraik sam proti osebnim koristim beneficijatov, delal na to, da se pokopališče napravi na gričku. Sam je takoj izjavil oblastim, da je ta prostor na razpolago. Nikomur, niti napram ljudstvu niti napram oblastim, ni nikdar omenil, da je bilo z napravo pokopališča beneficijatu odvzeto skorej vse njemu v užitek določeno zemljišče.
Zadeva pa je bila kmalu tako za duhovnika, kakor za ljudstvo nad vse pričakovanje srečno uravnana.
Brez vsakega prigovarjanja, zgoSj po naklonjenosti blagih src je prišel župnik v Domžalah zase in za vse svoje naslednike v kratkem času do užitka nepri-meroma večjega in boljšega zemljišča, kakoT so ga imeli poprej beneficijat i.
Šest let po napravi pokopališča — leta 1910 — je Katarina C under, posestnica v Sp. Domžalah h. št. 13 glasom kupne pogodbe z dne 27. lebT. 1910 prodala farni cerkvi v Domžalah njivo, pare. št, 69/2 površina 21 a 57 m2. Kupnina je bila plačana s tem, da se za njo in za njenega moža Martina opravita vsako leto dve ustanovljeni sv. maši.
Leta 1911 jeKrizant Ladstatter, ve leto v a m ar v Zg, Domžalah, h. št. 42 giasom sodnijskega sklepa z dne II. dec. 1911 daroval cerkvi vrtiček pri kapela-niji, Sp. Domžale, h. št 27, pare. št, 17/2t površina 1 a 47 mi.
Leta 1912 je Marija Selan, posestnica v Spodnjih Domžalah h. št. 14 glasom kupne pogodbe z dne
19. sept. 1912 prodala cerkvi njivo pare. SL 10 1, površina Jfta 59 m% 2Taven pokopališča. Kupnina je tila plačana s tem, da se za njo in za njenega moža Franca opravita vsako leto dve ustanovljeni sv. masi,
Isto leto je ob razdelitvi občinske gmajie v Zg. Domžalah po prijaznosti župana Mateja Janečič dobila cerkev glasom sodnijskega sklepa z dne 24, decembra 1912 njivo paTC. št 641/5, površina 8a 02
In leta 1916 je Se Alojz Ncmec, posestnik v Zg. Domžalah h. št. 22 glasom kupne pogodbe z dne 11. sept. 1916 prodal cerkvi njivo pare. Št. 45 za kupnino 1400 K, izplačano v denarju, in proti obveznosti, da se za njega in za njegovo ženo opravita vsako leto dve ustanovljeni sv. maši. Njiva je čisto blizu župnija.
Domžale v luči javnosti.
Ot sklep zgodovinskih podatkov O domžalski fari bodi navedena še sodba širše javnosti o Domžalah.
Zrcali se ta sodba v raznih podučnih izletih odličnih osebnosti, posameznikov in družb, v Domžale.
Saj je jasno, da so se taki podučni izleti vršili v Domžale prav zato, ker je merodajnim osebam, ki so te izlete provzročile, bilo na tem, da bi izletniki res kaj podučnega in zanimivega videli.
Seveda bi pa predaleč vodilo, ko bi hoteli omenjati vsakovrstne domače, posebno šolske izlete.
Pripomnimo le, da je vele važna zadružna šola v Ljubljani že od svojega početka imela ravno Domžale za svoj skorej vsakoleten, posebno priljubljen izlet.
Tu navedimo le nekaj važnih izletov drugih naših slovanskih bratov, in sicer tri iz juga, enega pa iz severa.
3. avgusta 1919 — na nedeljo pop. — je prišlo v Domžale nad 100 Hrvatov in STbov, ki so imeli na Homcu 5dnevni socijaini tečaj. Med njimi je bilo 12 Srbov, od teh 5 pravoslavnih svečenikov, Drugi so
bili Hrvati, pod vodstvom nepozabnega Dr. Rognlje in sicer nad 50 duhovnikov in bogoslovcev, 15 frančiškanov, več učiteljev, učiteljic, akademikov, torej zgolj in:e-ligenca, poklicani voditelji ljudstva. Spremljalo jih je več odličnih gospodov iz Ljubljane, profesorja Dr. Pun ar in Mazovec, Dr. Božič, Dr. Mohorič, konzist. svetrik Janez Kalan, lazarista Flis in Tumpej, homški župnik Mrkun in drugi.
Na kolodvoru v Domžalah so jih pozdravili: gerent Franc Cerar v imenu občine, gospica Helena Cerar v imenu ženstva, nadučitelj Josip Odlasek v imenu mla* dine.
Odzdravil je Srb Dr. Mojsej Stojkov, profesor bogoslovja v Sremskih Karlovcih.
Ob zvokih domžalske godbe je korakal sprevod na veliko cesto okrog po Domžalah, ki so bile skorej vse v slovenskih zastavah in nato v električno razsvetljeni Društveni dom. Gostje so napolnili dvorano, d> mačini pa balkon in galerijo.
Na odru se je med tem zbral polnoštevilni domaČi društveni pevski zbor, do 70 oseb, med njini pevke v narodnih nošah. Zapeli SO Sattnerjev „Opomn k petju", Ferjančičev „Šesti venček narodnih" (žensti zbor) in Ned vedo v * Pozdravljam te, gorenjska stran *
Nato je društveni predsednik raz oder pozdravil navzoče in na željo gostov pojasnil versko, kulturno, gospodarsko in politično organizacijo v Domžalah in pomen Društvenega doma za to organizacijo.
Ogledali so si še župno cerkev. Nato jim je osk -bela občina na vrtu gostilničarja Antona Milller primerno okrepčilo.
11.	decembra 1921 — na nedeljo zjutraj — je prišlo v Domžale 27 hrvatskih seljakov, da si ogledajo društvene in zadružne naprave. Večina je bila iz Kariovca, nekaj iz Dalmacije. Vodij jih je advokat Dr, Brajša. Na kolodvoru jih je sprejela društvena zastava, Franc Cerar z večimi odborniki, okrožni predsednik Orlov Franc Bore, župnik Franc Bernik. Ogledali so si Društveni dom in tovarno Franca Cerar. Udeležili so se ob IG. sv. maše v župni cerkvi. Ob 11. je bila na njihovo željo prirejena v Društvenem domu akademija. Drnštveni pevski zbor je zapel 5 pesmi in Orli, Orlice, naraščaj in gojenke so proizvajali več vaj,
12,	januajija 1922 si je ogledalo Društveni dom, Cerarjevo tovarno in druge znamenitosti v Domžalah 10 Hrvatov, udeležencev zadružnega tečaja v Zagrebu, ki so napravili podučen izlet v Slovenijo. Vodila sta jih tajnik Hrvatske PuČke stranke Dr. Andrič in urednik „Narodne politike" Dr. Juretič,
29, novembra 1922 je prišlo z istim namenom v Domžale 23 Hrvatov, Članov „hrvatskega katoliškega narodnega saveza" pod vodstvom tajnika Dr. Jesiha in ravnatelja Zadružne zveze v Zagrebu Gortana.
A ne le iz juga, tudi iz severa so došli vrlo odlični gostje v Domžale.
29. septembra 1921 so prišli v Domžale v spremstvu Dr. Basaja, uradnika Zadružne zveze v Ljubljani, ing. Ferdinand Klindera, predsednik osrednjega društva gospodarskih enot v Pragi, Dr. Lad. Dvorak, odbornik Slovanske zemljedeljske zadružne komore v Pragi in profesor Fr. Hodlička, podpredsednik kmetskih zadrug v Bratislavi, ki so se kot
zastopniki češkoslovaške republike udeležili 111. jugoslovanskega zadružnega kongresa v Ljubljani. Odpeljali so se potem še v Zagreb, Belgrad, Zofijo, Bukarešt.
Izredno Časten ne samo za Domžale, ampak za vse slovensko zadružništvo je opis, ki ga je o tem obisku v Domžalah priobčil ing, Ferdinand KI in de ra v češkem strokovnem listu .Zemedelske Drnž-stevni listy" v Praze, št. 46 z dne 11. nov. 1921.
Glasi se v glavnih potezah: .Izstopili sms na postaji Domžale. Po zaprašeni cesti, obrobljeni z drevoredom košatih dreves, smo krenili do lepe vasi s približno 2500 prebivalci, da obiščemo tamkajšnjega župnika č. g. Bernika, ki je vodja in neutrudljivi zadružni delavec. Našli smo ga v župnišču, ki leži jako slikovito na holmu pred cerkvijo in smo bili prietno iznenadeni vsled prijaznega pozdrava m vsled Ijube-znjiyosti, s katero nas je vodil pri ogledovanju tamkajšnjih zadružnih podjetij.
Krenili smo najprej h krasni stavbi, kije last prosvetnega in podpornega društva, kakršno obstoji sto rej v vsaki občini. V tej ponosni stavbi so nastanjene zadruge in lokalna društva. Ta enonadstropna stavta je bila zgrajena 1. 1910 s kapitalom 125.000 K, danes pa bi stala nekoliko milijonov. Na svoji fasadi ima mo gočni napis .Društveni dom". Tam je nastanjena predvsem hranilnica in posojilnica. Poslovanje je tako na-rastlo, da je treba uradovati dvakrat v tednu. LJstaiov-Ijena je bila, kakor večina slovenskih dobro uspeva jočih zadrug po zaslugi najznamenitejšega slovenskega zadružnika in iskrenega prijatelja Češkega naroča Dr. Jan.
Ev, Kreka, ki si je za zdrav razvoj kmetijskega zadružništva na Slovenskem stekel neminljivih zaslug.
Daije se nahaja tam Kitarska zadruga, katere člani se pečajo doma z izdelovanjem raznih vrst kit, iz katerih se šivajo ženski in moški slamniki. Pred vojno je dajala zadrugi kredit lokalna posojilnica, danes se zadruga poslužuje zadostnih lastnih sredstev. Pripomniti moramo, da vpisovanje v računske knjige vrši pod nadzorstvom načelnika priprosto kmečko dekle, ki istolako izdaja članom materija! in sprejema izgotovljeno blago.
Naposled je v poslopju nameščen pevski in dramatični odsek, skupno s telovadskim odsekom Orel.
Pri pregledovanju Doma smo šli tudi na balkon, s katerega se je nudil krasen razgled na okoliško pokrajino, obrobljeno s pasom Kamniških planin, pri čemur so najbolj pritegnile našo pozornost in radovale naš pogled gore Grintovec in Kočna, katerih obrisi so se ravno nam nasproti jasno črtali na ažurnem ozadju.
Ogledali smo si še lepo uspevajoče Strojno zadrugo, katera s svojim premičnim motorjem 6'/2 konjskih sil, z mlatilnico in ročnim irijerjem, slamoreznico in cirkulatno žago služi kmetom, da žito omlatijo, ozi-Toma drva razžagajo.
Naposled nas je g. župnik Bernik spremil še daleč za vas, razkladajoč nam o težkočah, ki jih ima zadružno delo premagovati.
Slovenci so tako srečni, da imajo takih zadrugarjev, pred katerimi je treba sneti kiobuk, celo vrsto in da se z njih pomočjo zadružna organizacija med Slovenci gradi s samega početka na najsolidnejših temeljih."
XVIIL
In še nekaj!
1. Običaji.
/^EVudi običaji in šege v kraju za zgodovino fire niso brez pomena, Zato si oglejmo tudi te, v kolikor so bile L 1523 v fari med ljudstvom v navadi.
Na Sveti Večer se postavijo po hišah jaslice, Pa tudi božično drevesce je vsled bivanja Tirolcev v knju tudi po domaČih hišah prišlo že precej v navado. — Med Marijinim zvonenjem, ko družina skupno odirali angeljsko češčenje, se »kadi". To važno opravilo uši navadno hišni gospodar. Po vseh prostorih v hiši in zunaj hiše poškropi z blagoslovljeno vodo in pokadi z žrjavico, v katero je dal nekaj kadilnih srn. Med m-jenjem se moli sv. rožni venec, katerega se takoj po kajenju izmoli do konca. Večerja je navadno mrzla ta večer. Na lepo pogrnjeni mizi je „poprtnik\ velik hlebec belega kruha. Del poprtnika hranijo na mizi do sv. Treh Kraljev. — Že tekom večera, posebno pa na poti k polnočnici in nazaj grede zažigajo otioci umetne barvane užigalice in rakete in jih mečejo kvišku.
Pokadi se vse tri svete večere: tudi pred Novim letom in pred sv. Tremi Kralji.
Prejšnje čase so devet dni pred Božičem „ nosil i Marijo* po hišah, vsak dan v drugo, prav slovesno, na večer, v procesiji z lučkami, med petjem Marijinih pesmi. Vsled raznih neprilik se je ta navada opustila.
Na sv. Štefana zjutraj se v cerkvi blagoslovi sol, ki se potem pottese konjem na krmo.
Pust je še vedno v veljavi, tako na pustno nedeljo, kakor posebno na pustni torek. — .Maškare" vztrajajo pri svojih zgodovinskih pravicah. Prejšnja leta je bilo hujše. Celo na Pepelnico so razburjale ljudi.
Na Pepelnico 1.1896, 19. febr., se je pripeljalo okrog 20 maškar iz okolice na okrašenem vozu v Stob. V rokah so imele kole in nože. Stobljani so se jim uprli. Raztrgane in oklofutane so jo morale brzih korakov odkuriti. Tudi kri je tekla. Hudo ni bil nihče ranjen. In vender je imela stvar zanimiv konec. Ma-škare so tožile in Stobljani so morali — kazen plačati!!
Na pustni torek zvečer otroci „žgo pusta". Slame navežejo na preklje ali naberejo trnja cele kupe, to zaigo, z gorečo slamo mahajo po zraku in upijejo na vse gTlo: »Pust — oko!1 usti"
ZvečeT pa ima družina pustno pojedino, celo „vohcet\ Skupaj so do 11. ure, ko veliki zvon naznani pričetek 40 danskega posta.
Dekletu, ki se je pred pustom možila, a se ni omožila, poredneži na Pepelnico še vedno radi »ploh vlečejo".
Na večer pred sv, Gregorijem (12. marcija) zažigajo otroci v Stobovščaku in drugod lučke. Majhne
svečke pritrdijo na deske, jih prižgo in jih spuščaio po vodi, Menda je to pozdrav prvemu pomladanskenu dnevu, ko postane dan daljši in ni treba delati več pri luči, kot po zimi.
Na Svečnico mora vsaka hiša vsaj eno sveČ3, zvitek, prinesti v cerkev k blagoslovljenju, prav tako na Cvetno nedeljo nžegen", lepo okrašeno butaro.
Ker so obredi Velikega tedna v kraju šele cd 1,1907 vpeljani, je tiste dni raglja in klepetec v posebni veljavi. Vsak še tako majhen otročiček mora imeti svojega. Prej ne da miru.
Blagoslovljeni ogenj je pred ustanovitvijo fare nosil po hišah goriški mežnar, ki ga je prinesel iz Mengša, V vsaki hiši je dobil dobro pomazan štrukeljček. Sedij oskrbe to otroci sami, ki z malimi gobicami nestrpno pričakujejo trenutka, ko je ogenj blagoslovljen. V tistem hipu že ni nobenega več pri ognju.
Blagoslovljene velikonočnega jagrijeta se vrši na Veliko Soboto popoldne ob 2. v Študi, ob pol 3. v Depaljivasi in Ob 3. v farni cerkvi. Posebno pri farni cerkri je prizor nepopisno lep, ko po blagoslovljenju med slovesnim pritrkavanjem hite dekleta z lepo pogrnjenimi jerbasi na glavi, obočički pa s svojimi majhnimi košaricami v roki, z grička na vse strani.
Na Veliko Nedeljo zjutraj po cerkvenem opravila dobi za zajutrk vsa družina najprej blagoslovljen pirt, potem pa pžegen", blagoslovljeno šunko. Tudi živina pri hiši je ta dan na boljšem.
Otroci in odraščeni v teh dneh z veseljem tekla jo s pirhi in jih sekajo.
Na kresni večer sla gorela redno dva velika kresa v kraju: na Šumberku in na poiju pri Rodečem znamenja.
Zegnanje je posebno upoštevan družinsk praznik, Ta dan se mora v vsaki hiši cretL
Pred Vsemi Sveti so prejšnje Čase po hišah pekli .prežce", majhne hlebčke iz ajdove moke, ki so jih delili revežem „za duše v vicah". Ta navada je žal ponehala. Pravijo, da zato, ker ni več ajde.
Na Vemih duš dan zjutraj zvoni ob 4. za duše v vicah. Družine po mnogih hišah takrat vstanejo in gospodar moli naprej, kakor že prejšnji večer, vse 3 dele rožnega venca.
.Miklavž" ima še vedno vso veljavo. Otroci se mu že tedne prej pridno priporočajo. Na Miklavžev večer nehajo po tovarnah uro prej z delom in dekleta hite, kar morejo, domov. Tudi one se boje — že vedo, zakaj — parkeljnov. Pravijo, da so parke) j ni v Domžalah precej hudi.
Kvatemi dnevi so bili nekdaj v tej duhovniji zelo v časti. Bog vari, da bi se bil kak fant spozabil in tak večer šel na vas. Gotovo bi se mu bii — tako trdijo stari ljudje — takoj prikazal sam peklenšček v podobi kozla aH črnega mačka. Danes seveda se tudi tukaj fantje za take reči več ne zmenijo.
Ko so botri šli z o t to kom h krstu, so prejšnje Čase vzeli malco kruha seboj. Dali so jo prvemu revežu ali otroku, ki so ga srečali zato, »da bo otrok bolj dobrih rok.'
Stara navada je, da otroka po krstu v gostilni .zalijejo", „da bo bolje rastel", Pri tem se je že mar-
26
sika j zanimivega primerilo. Nekoč so se pripeljali botri iz Mengša domov, a — brez otroka! Bili so dobre volje, pri tem so pa med potjo nazaj proti domu otroka — izgubili! Prestrašeni so ga šli iskat. Dobili so ga nepoškodovanega na cesti. K sreči ni bilo nobenega voznika tisti čas mimo.
Botri so v posebni veljavi. Če otrok umira, posebno če ga božjast vije, mora p ti ti boba, da se more rešiti.
Kedar pridejo po ,baliž", mora biti takoj na vozu „peto kolo*, kolač. Dokler ga ni, si vozniki lastijo pravico, da si sami pri hiši vzamejo, kar in kolikor hočejo.
Nevesto mora ženin fantom .odkupiti", Ko piide ponjo na dom, da jo odpelje k poroki, mu fantje „pre-prežejo* cesto s svilenimi robci. Na mizo spredaj postavijo .Štefan" vina. Plačati mora odkupnino, ki je včasih velika. Ob primerni priliki, navadno na sva:ov-ščini, prineso fantje ženinu „pismo", v katerem mu voščijo srečo, seveda na svoj, včasih zelo originalen način. Potem imajo Fantje „ prežo", na kateri odkupnino zapijejo.
Mrliča dajo takoj v krsto. V odprti krsti lež: na parah. Mrliča .vahtajo". Noč, ko leži na m rt vaš tem odru, celo prečujejo pri njem. Molijo, po jo, pijejo, se pogovarjajo, tudi razne igre igrajo.
Dokler še ni bilo pokopališča v kraju, je bsne-ficijat mTliča ob pogrebu »vpeljal". Pred hišo žalosti je z molil molitve in spremil mrliča do bližnjega znamenja. Tam so pa položili mrliča navadno na voz tn ga odpeljali v Mengeš. Odkar je v kraju pokopališče, so pogrebi splošno zelo lepi, k čemur so posebno
razne krajevne organizacije pripomogle. Tudi moški gredo v velikem številu za pogrebom, odkriti, in molijo rožni venec. Ob vsakem pogrebu, odraščenega kakor tudi otroka, nesejo vsi, ki se udeleže pogreba, po za-vživanju, če je pogreb s sv. mašo, sicer pa takoj, ko prinese mežnar svečke pred altar, za ranjkega okrog alta rja majhne goreče svečke, katere si eden drugemu podajajo in pri tem darujejo v nabiralnik dar za cerkev. Zelo lepa in za cerkev koristna navada! Grobe rajnikov imajo ljudje v veliki časti in zelo skrbe zanje. Na iar-nem pokopališču v Domžalah je raz v en rodbinskih grobišč bilo do septembra 1923 postavljenih 148 spominkov, večinoma prav lepih, iz kamna ali cementa.
Stariše lepo spoštujejo, tudi v govorjenju. Oče je otrokom, tudi odraščemm, le ata, mati le mama.
Tudi o drugih soro dni kili, sosedih in starejših ljudeh sploh govore s spoštovanjem: Oče so rekli, botra so prišli 1
2. Odkod ime »Domžale«?
Tudi to bi Vam rad povedal, ko bi — sam vedeli A glejte 1 Dva prva slovenska učenjaka jezikoslovca sta na zgorej stavljeno vprašanje v septembru 1923 od-gorila:
^Etimologija besede Domžale ni znana!*
Vsekako torej stvar ni tako lahka, kakor bi se na prvi hip zazdela.
Bodi torej tu navedeno samo to, kar je že pred 58 leti prav v tej zadevi zapisal P.Ladislav Hrovat
26*
v „ Slovenske m Glasniku* leta 1S65 na strani 56 pod naslovom .Paberki s ta ros I o venski" 1 Takole se glasi dotični odstavek: .Žalije", .žal" je v slaroslovenščini pomenilo se-pulchrum, grob ali kraj, kjer so pokopavali, pokopališče.
.Žal" pa so zvali naši predniki tudi b re g, obrežje (ripa, Ufer, Vorgebirge).
Tudi te besede imamo še spominek. Žalje so pri Kamniku na gričku nad mestom, kjer še sedaj pokopujejo,
V vsakem oziru je to ime (Žalje) staro in izvira iz časov, ko je bila beseda Še med 1 j udst v o m, bodisi, da je pomenjala pokopališče, da so imeli že v starodavnih časih mrtveci ondi svoj kraj, bodisi, da so jo imeli v pomenu breg (ripa).
Tudi to (da so jo namreč imeli v pomenu breg) je utegnilo biti, če je res, kar pripoveduje stara povest (ki jo tudi Valvazor ima), da je na prostoru Kamnika stalo nekdaj jezero, ki ga je baje Bistrica predrla.
In to je tem verjetnejše, ker se imenuje Žalje (na Žaljah) celo obrežje nad Kamnikom, ne samo pokopališče. Na istem gorju sta tudi dve soseski: Gorenje Žalje in Srednje Žalje.
Za ta pomen (ripa) govori tudi to, da je kake dve uri pod Kamnikom ob Bistrici va& istega imena, namreč Gorenje in Spodnje Domžale (reci: D'mzale).* Tako P, Ladislavi
Pripomnimo, da samoglasnik „o" v besedi „ Domžale" po ljudskem izgovarjanji res ni pravi polni „o"T
ampak le nekak polglasmk, kakor ga je popolnoma pravilno v oklepaju označil P. Ladislav. Po vda rek je vedno na drugem, nikdar na prvem zlogu. Nihče ne izgovarja »Domžale", ampak vsakdo »Domžale".
Pripomnimo dalje, da tudi imena drugih vasi v fari potrjujejo, da je bilo nekdaj tukaj — ob prijazni, kvišku se dvigajoči Goričici — veliko vode.
Študa se je prvotno imenovala Studa. „S" se je pred ,t* spremenil v ,š", Ime ima kakor vasi Studenec, Studeno od besede „studen*, kar pomeni v staro slovenščini mrzel, hladen. Studa torej pomeni kraj, kjer teče studena, mrzla voda,
Depala pomeni v staroslovenščini: votlina, jama, vir v votlini, voda v jamah. Depaljavas je torej vas, kjer je bila voda v jamah.
Stob nasprotno pa pomeni isto, kar sta ros loven ski stobor, steber, nekaj vzvišenega, torej kraj, ki je nekoliko višji, vzvišen nad močvirnim svetom Domžal. In res leži še danes Stob — na drugi strani Goričice — nekoliko višje kot Domžale,
Po našem nemeTodajnem mnenju je torej razlaga P, Ladislava popolnoma pravilna.
Žale pomeni v tem slučaju breg, dom (pravilno: d'm) pa je pritiklina, ki vsaj bistveno pomena besede ne spremeni.
Domžale pomenitorej kraj alinaselbino ob vodi, na bregu (reke ali jezera).
Četudi ni bilo v starih časih tukaj še nobene vasi, breg ob Bistrici je bil tukaj gotovo, ker še danes teče Bistrica skozi Domžale. In če je bilo res kedaj tukaj jezero, je bil tudi breg tega jezera brez dvoma tukaj,
ker leže Domžale tik ob hribu Šumberlt, ki gotovo ni bil preplavljen.
Na vsak način pa pričajo navedena imena, ki vsa izvirajo po besedah P. Ladislava iz časov, ko so bile te staroslovenske besede še med ljudstvom v rabi, da so vasi Eare Domžale izredno starodavne ljudske naselbine.
Vsebina.
Str*ti
Uvod........................................3
L. Domžale.
1.	Opis kraja .......................6
2.	Iz nekdanjih dni.............15
II.	Pred ustanovitvijo fare.
1.	Podružna cerkev na Goričici.........23
2.	Kapelica M. B. na Gorlčici..........30
3.	Ustanovitev beneflcija na Gorlčici.......32
4.	Duhovniki na Gorltkf...........37
5.	Cerkveni ključarji na GoriCIcI........45
6.	Posestniki v nekdanji duhovnijl Gorlčica ....	47
III.	Ustanovitev tare.
t, Stoletni boj i a faro na Gorlffci........55
2.	K dljul.................«3
3.	Pripravljavci a dela i a taro.
a) Povečanje cerkve........... .	79
A) Naprava pokopališča ...........91
e) Nova kapelica na Gorlčici........95
<f) Krstni kamen.............101
e)	Kapelanljsko poslopje..........101
f)	MeŽnarija...............102
4.	Odkod denar Jta ta dela..........104
5.	Farna nadeva pred oblastmi.........109
6.	Slovesnost ustanovitve......... .116
IV.	Versko življenje.
1.	Naj govore Številke!	120
2,	Cerkvene pobožnostl............123
Str*fi
3.	Cerkvene družbe In bratovščine.......127
a)	DektISka Marijina družba.........128
b)	MladenlSka Marijina družba........129
c)	Marijina družba ženi ..........130
d)	Tretji red sv. FrančlSka.........131
e} Bratovščina sv. ReSnjega Telesa......132
/) Bratovščina sv. Družine..........132
g) Apostolstvo molitve ...........133
fi) Družba treznosti . ...........	133
/) Marijin vrtec za dečke In deklice .....	133
j) Elizabetina konferenca..........134
4.	Profeslje In božja pota . ..........134
5.	Kapelice fn znamenja v tart.........137
6.	Cerkveno petje.......... . . . .	140
7.	Cerkvene siavnostl.
а)	Blimovanje v fari..........* .	143
б)	Sv. ml s I joti i..............146
c)	Nove sv. maSe...... .......J51
d)	Katoliški shod v Domžalah........152
V.	Občinska up tava.
1.	Obfine fare...............159
2.	Občinski odhor..............160
3.	Župani občine Domžale...........170
4.	Zupani občine Depaljavas..........173
VI.	Šolstvo.
1.	Prlčetek In razvoj šole....................175
2.	Kraj ni šolski svfct........................181
3.	Učiteljevo.
a) Voditelji šole........................183
i) Definitive učiteijstvo..........185
c) P rOvliorlčno učitelj stvo..........186
VII.	DruStva,
1.	Katoliško Izobraževalno In podporno druitvo	18S
2.	Orlovska organizacija ...........	201
3.	Domžalska godba.............202
Siru
4.	Prostovoljno gasilno društvo Dom Sale . . . , ,	203
5.	Prostovoljno gasilno društvo Stob......205
6.	Sokotsko društvo v Domžalah ...,,,..	206
7.	Prvo Kranjsko veteransko društvo v Domžalah ,	207 S, Podružnica »Slovenske Straže« v Domžalah . .	207 9. Prosvetna knjižnica V Domžalah	208
Viti. Zadruge.
t. Hranilnica En posojilnica v Domžalah.....209
£. Strojna zadruga .............	2\2
3. Kitarsko društvo v Domžalah........213
IX.	S1 a m n 1 ka rstv o.
1.	Prlčttek In razvoj te obrti.........217
2.	Tlrolcl v Domžalah............227
3.	V korist slamnikarskega delavstva.
a)	Strokovni odsek slamnikarskega delavstva . .	235
b)	Prodajalna Konsumnega društva......243
4.	Domžalsko slamnikarstvo v Ameriki .....	245
X.	Prometna sredstva. 1 Pošta.
a)	Prlčetek. Poštno poslopje....... .	255
b)	Vodstvo pošte.............257
c)	Poštne upravlteljlce...........260
2. Železnica................260
3- Telegraf, telefon.............261
XL Domžale v svetovni vojni.
1.	»Oh, zdaj gremo!« . . ..........263
2.	»Nazaj nas več ne bo!« .... ......274
3.	Vojni ujetniki..............300
4.	Vojaštvo v Domžalah...........302
5.	Begunci V Domžalah	311
6.	Preživljanje...............319
7.	Težko vojno slovo — od zvonov!......332
XII. V novi drŽavi.
1.	Proslava ustanovitve Jugoslavije .......	338
2.	Regent Aleksander v Domžalah .......	343
5tr«n
XIII. Volitve v javne zastopa, ........	346
XiV. Varnostni organi.
1.	Oiožnlštvo..............349
2.	Oddelek finančne kontrole ....,,.,	350 XV. Nesreče.
t. Požari , ...............352
% Toča.................357
3.	Potres leta 1895 ........................358
4.	Španska bolezen leta 1913........361
XVt. Gospodarski položaj fare leta 1923.
t. Hišni En zemljiški posestniki........365
2.	Poljedelstvo in živinoreja.........382
3.	Tovarne	....., ,	384
4.	Mlini.................384
5.	Žage.................385
6.	Elektrarne....................335
7.	Trgovina...............385
8.	Obrti................3S7
9.	Prodajalne..............389
10. Gostilne...............389
1». Žganjarne...............389
12.	Vlnotoč................390
13.	Izkuh................390
14.	Trafike................390
Dostavek: Cerkveno zemljišče...... -	390
XVII.	Domžale v luSI javnosti........393
XVIII.	in še nekaj!
1.	Običaji................398
2.	Odkod ime »Domžale« ?.........403
Kazalo slik.
1.	Starodavna Marija z JezuSčkom, v stranskf kapeli župne cerkve v Domžalah ...... pred 1. str.
2.	Domžale ...............9. ,
3.	Pri prav I javni odbor za ustanovitev fare v Domžalah (i upanMatej Janeil£, veletovarnar Krlzant Ladstatter, cerkvena ključarja Karol Flerin In J an Bi Habjan, 3upan Janez Dime, beneflcljat
Fran: Bernik).................. 17. .
4.	Nekdanja cerkev M, U na Gorlčld (sedaj župna cerkev v Domžalah) s stolpi, župnISČem in staro
kapelico	. 25. »
5.	Stara kapelica M. B. na GorlCId:
a)	Zunanja stran: vdoibfna z Marijinim kipom;
b)	Sprednja stran ........... , 33, .
6.	Franc Svetlin, beneflcljat na Gori č1 c) ... .41 —
7.	Ivan Sakset, benefkijat na Goričici .... ( W. , B. Benefkljat Jakob Strupi s sošolci ob srebrnem
mašniSkem jubileju 1.1399 na Goričici ... . 57. „ 9. a) Cerkveni pevski zbor na GorJčic) za časa organ Ista In nad učitelja Fr. Pfelfer-ja;
b) Starodavna hl£a v Stobu St. 39..... „ 65. .
10. Župnišče na Goričici I. 1906 (Zidarji prlčno
5. marca podirati staro kapelko In 3npto)	„73 »
11. Altar v novi kapelici M. B. na Goričici . . . pred 81.str.
13. Notranjščina župne cerkve v Domžalah ... . 83. .
13.	Ob slovesnem zaključku prvega , Gospodinjskega tečaja v Domžalah" 1,1912..... . 97. „
14.	Župnik Franc Bern I k s soSold (obrani ob 20letnici dne 21. julija 1914 — en teden pred Izbruhom svetovne vojne — ob bohinjskem
jezeru) ................113. .
15.	Društveni ženski pevski z&or 1.1919 (ob uprizoritvi Igre »Najdena hči«) ....... . 121. ,
16.	Domžalske Marijine družb en i te v New Yorku
1.1912................129. .
17.	Notranjščina slovenske župne cerkve v New
Yorku ob prvi polnoinlcl ........ * 137. .
18.-21.	Katoliški shod v Domžalah I. 1921: t. Med sv. mašo na Goričici;
2.	Na vrtu Društvenega doma .... „ 14J. *
3.	Msnlfestacljskl sprevod: Konjeniki;
4.	.	„ Orli.....153. .
5.	„	. Zastave;
6.	.	. Orlice ... . .
7.	, Narodne noSe;
S.	. OkraS. vozovi . 1&9. «
22.	Andrej Cerar, župan v Domžalah {1865—1874) . !77. .
23.	Ob blagoslovljenju Društvenega doma v Domžalah ..................
24.	Domžalska godba v letu 1890 .......2CH. .
25.	Zlatopo to čenča Andrej in UrSuta Jančlgaj s
svati.................22!. „
26.	ZiatopoTočenca Jakob In Jožefa Oberwalder . , 23J. .
27.	P. Benlgen Snoj, prvi slovenski župnik v New
York«....................pred 241. str.
28.	Domžalci v New Ymku na dobiodelnem izletu
v korist vojnim Žrtvam domžalske občine , . » 249. ,
29.	Vincenc JanuS, prvi pa Star v Domžalah . , , 257. „
30.—37.	Mrtvim junakom domovine— ia sten spomin! » 289. „ t. Cerar Peter, Sp. Domžale, 4.
2.	Vojska Franc, Stob, 35.
3.	UlČar Franc, Sp. Domžale, 28.
4.	Jerman Franc, Stob, 13.
5.	Habjan Kaiol, Stob, 27.
6.	Abe Valentin, Stob, 15.
7.	Pavlin Franc, Stob, 62.
8.	Trojanšek Avgust, Stob, 31,
9.	Jeran Matija, Zg. Domiale, 120.
10.	Pavli Valentin, Stob, 55.
11.	Stempelj Luka, Studa, 25.
12.	Pkhler Jožef, Zg. Domžale, 18.
13.	Ladstatter Simon, Zg. Domžale, 44.
14.	Mellttzer Jožef, Studa, 5.
15- Hribar Anton, Zg. Domžale, 51.
16.	Jesfhar Franc, Studa, 40.
17.	JanežtČ Janez, Depaljavas, 20.
18.	Vahtar J ur, Depaljavas, 25.
19.	Škrlep Jane i, Depaljavas, 32,
20.	Skrlep Franc, Depaljavas, 27.
21.	Oberwalder Jakob, Zg. Domžale, 24.
22.	Cajhen Jakob, Sp. Domžale, 2t.
23.	K.roll Emfl, Zg. Domžale, 44.
24.	Kom I i VlktOT, Zg. Domžale, 98
25.	Habjan Anton, Depaljavas, 3,
26.	Habjan Martin, Stob, 58.
27.	SiSen Franc, Depaljavas, 9.
28.	Kraljič Anton, Stob, 9.
38.	Ljudska Sola v D orni a lah — vojaSka bdinica . pred 305, str.
39.	Domžalski veliki zvon — na'tleh!..... 329. »
40.	SlamnlkarskeSivalke Šivajo slamnike (Notranjščina tovarn« J. Ob«rwalder & Co, v Domžalah) ................ 337. .
41.	Ob pozdtavu Nj. V. regenta Aleksandra v Domžalah 29. VI. 1920 ............ 345. .
42.	Moški delavci pri slamnikarskem delu (Notranjščina tovarne J. Oberwalder & Co. v Domžalah) ............... , 361. ,
43.	Zemljevid župnije Domžale.
(Po Šolskem zemljevidu nadučitelja Fr. Pfelfer sedanjim razmeram primerno narisal junija 1923 Ivan Stenovec, učitelj v Domžalah.)
Gledč slik umrlih vojakov bddi pripomnjeno, da so v
knjigi pri obče ne prav vse, kolikor jih je bilo mogoče dobiti.
Vse kllSeje je izdelala klišarna Jug06'«*, tiskarne v Ljubljani,
Glasbena priloga.
Slavospev Svetega večera; »Quern vldlstis pastures?" (»K6ga ste videli, pastirji?*)
Za 4 glasni mešani (1) ali moški (11) zbor.
Zložena je bila v IV, letu bogoslovja, pred Božičem leta 1893, lavno pred 30 leti.
Knjigi je bila priložena kot mladostni spomin glede na pripombo pri stiki pred 137. stranjo: »Ob prvi polnočnlcl na Sveti večer.«
Popravi naj se:
Na strani
9	v	20, vrsti	$	v z
12	*	10. .	DepaiEka	DepaljSčica
13	*	4, .	par	pan
13	H	12. .	par	• para
64	■	15. .	IzVfiVeiičanja	IzveiiCrnje
87	*	9. ,	vzidane	Vzidani
107	*	10. »	1529 42	1529-74
108	V	19. .	nabrani	nabranih
114	»	2. .	fara	duhovni j a
166		31. .	501	105
176	•	22. .	11	12
t83	*	26. ,	Čfrčieah	Drulo\kl
190	*	10. „	495392	4935-92
259	*	8. .	nepričakano	, nepričakovano
330	*	28. ,	seje	■ se je
Doda naj se:
Na strani 228 v 28. vrsti: (1859) In BeneCljo (1866).
249 k £t, 29: Franc, sin. „ . 250 za 4 vrsto:
43. Oberwalder Ludvik, M M, Kristina. . 386 pri »Trgovina Z deželnimi pridelki«: Csrar Franc, Stob, 50.