/aia
Sc
kot del: i ustvar
Iz dokumentov 11. kongresa ZKJ
Center za obveščanje
Odločilen - delegatski sistem
V mesecu juniju smo Jugoslovani spremljali priprave in sam dogodek 11. kongresa naše partije. V dokumentih za kongres so bržkone najpomembnejše teze, ki se nanašajo na politični sistem Jugoslavije - na razvoj socialističnega samoupravljanja.
Nadaljevanje akcij ter uvajanje novih pobud za izpopolnjevanje demokratičnega političnega sistema je najpomembnejša naloga vseh organiziranih socialističnih sil in je posebnega pomena za stabilnost in razvoj naše socialistične družbe. ZKJ se zavzema za nadaljnje razvijanje vloge in za krepitev samoupravnega položaja delavca v vseh oblikah njegove organiziranosti ter za uresničevanje poslanstva delegacij in delegatov.
Za razvoj našega političnega sistema je odločilnega pomena delegatski sistem, ki je osnova za pre-vladanje vpliva samoupravno or-
ganiziranega združenega dela. Zveza komunistov je zagovornik in pobudnik popolne svobode izražanja interesov človeka pri delu, še posebej pa organiziranih interesov v združenem delu in drugih samoupravnih skupnostih. Ta samoupravni pluralizem naj postane vir soočanja in usklajevanja interesov, s tem pa tudi spreminjanje odločanja v organizirano akcijo delovnih ljudi - to je dejanska, pristna vsebina pojma razredne oblasti kot oblasti delavskega razreda.
Temeljni pogoj za razvijanje političnega sistema v celoti je boj vseh političnih organizacij za razvoj sa-
moupravnih odnosov v temeljnih organizacijah in skupnostih.
Zveza komunistov se bo v okviru sistema socialističnega samoupravljanja skupaj z delovnimi ljudmi zavzemala predvsem za to, da se vse pravice, obveznosti in dolžnosti delavcev uresničujejo dosledno v TOZD in da je takšno odločanje delavcev temeljno izhodišče za delegatsko odločanje v delavskih svetih v DO in SOZD.
Za uspešno reševanje in usklajevanje različnih ter zagotavljanje skupnih interesov na trajnih samoupravnih temeljih, z vključevanjem subjektivnih sil, s sistemom informiranja, s sporazumevanjem in z načrtovanjem, je treba zagotoviti, da bodo delavci ter njihovi delegati in delegacije seznanjeni tudi s širšimi interesi njihove organizacije.
ZK se mora skupaj z delavci bojevati, da se v SIS učinkovito prema-
gajo sedanje slabosti v odnosih med organizacijami združenega dela v gospodarstvu in družbenimi dejavnostmi. Za to so potrebne stalne vezi med OZD in delegacijami, jasne smernice za delovanje delegacij in enakopravni pogoji za dogovarjanje med porabniki in izvajalci. Izvršni organi in strokovne službe SIS se ne smejo več pojavljati kot centri odtujene moči.
Temeljni člen v procesu odločanja, ki je v pristojnosti skupščin DPS in SIS, je delegacija kot stalno delovno telo TOZD in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti. To delegacijo je treba usposabljati za neposredno izražanje volje delovnih ljudi. Delegacija mora v svojih opredelitvah izhajati iz teženj in interesov ljudi; redno mora obveščati svoje volilce o svojem delu oziroma o odločanju delegatske skupščine. V okviru SOZD in DO je treba posebej razvijati različne oblike sodelovanja med delegacijami, ki morajo biti v tesnem stiku ne le z zbori delavcev, temveč tudi z delavskimi sveti, skupščinami krajevnih skupnosti in njihovimi organi. Napačno je pojmovanje, češ da člani DS ali skupščin KS ne morejo biti člani delegacij.
Pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju ZK vztraja na spoštovanju treh načel, kadar gre za dogovore v federaciji:
-	prvič, svoboda odločanja slehernega udeleženca v dogovarjanju;
-	drugič, zavzetost udeleženca za upoštevanje interesov drugih, ki imajo utemeljene razloge ter razlikovanje bolj in manj pomembnega;
-	tretjič, zavračanje izsiljevanja, veta in ogrožanja enakopravnih političnih odnosov.
ZK se zavzema za enakopravnost jezikov in pisav narodov in narodnosti SFRJ. Krepiti je treba materialne in družbene pogoje za enakopravno rabo jezikov in pisav. Zav-zema se za graditev avtonomnega, celovitega in enotnega družbenega sistema obveščanja, ki se mora razvijati kot del združenega dela in v popolnosti ustrezati in služiti delovnemu človeku.
Družbeni sistem obveščanja mora zagotoviti vsem udeležencem samoupravnega sporazumevanja in političnega dogovarjanja pravočasne, objektivne in vsestranske informacije ter jih stalno bogatiti.
Mercator
GLASILO DELAVCEV IN KMETOV SOZD
LETO XVI	Ljubljana, junij 1978	št. 6
Z Tl. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije
Ob dnevu samoupravi]alcev
Matjaž Marinček - Center za obveščanje
Priznanje SOZD
Republiška proslava letošnjega dneva samouprav-Ijalcev je bila v torek, 27. junija, v prostorih Skupščine SR Slovenije. Ob tej priložnosti je 5 organizacij, ft^ed njimi tudi SOZD Mercator, in 10 posameznikov Prejelo priznanja in nagrade za uspešno organiziranje in uresničevanje samoupravljanja.
Slavnostni govornik na proslavi je bil Emil Tomažič, predsednik Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, ki je obširno orisal samoupravljalski utrip naše družbe: uspehe, ki smo jih dosegli, težave, s katerimi se srečujemo, cilje in naloge, ki so pred nami. Obrazložitev oziroma utemeljitev podelitve Priznanj je podal Ivo Janžekovič, Predsednik Odbora za priznanja sa-nioupravljalcem.
Priznanje ob dnevu samouprav-Ijacev, 27. juniju, so pričeli podeljevati na osnovi posebnega odloka 4- konference Zveze sindikatov Slovenije iz leta 1973 ter določil
Pravilnika o podeljevanju nagrad samoupravljalcem iz leta 1974.
V imenu SOZD Mercatorje priznanje iz rok Vinka Hafnerja, predsednika Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, prejela Jasna Žagar, predsednica Delavskega sveta SOZD. V obrazložitvi podelitve je bilo poudarjeno, da so delavci SOZD Mercator uresničili načrtno samoupravno povezovanje med delavci proizvodnih in trgovinskih organizacij na osnovi udeležbe v skupnem prihodku ter da so uspešni pri uresničevanju drugih
Nadaljevanje na 3. strani
Jasna Žagar, predsednica Delavskega sveta SOZD Mercator prejema iz rok Vinka Hafnerja, predsednika Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, priznanje, ki ga je SOZD Mercator prejel ob letošnjem dnevu samoupravljalcev. - Foto: M. Marinček
Izid poslovanja v trimesečju
Menka Srdič - Delovna skupnost SOZD
Trgovina izgublja dohodek
Rrecej pozno se lotevamo prikazovanja poslovnih rezultatov v trimesečju, so pa vseeno zanimivi, predvsem zaradi predvidevanj, kako bomo zaključili poslovno leto. Bilančno lansko in letošnje trimesečje uista primerljivi, ker smo v lanskem letu prvi začasni °bračun izdelali še po starem kontnem planu.
Precej pozno se lotevamo prika-zovanja poslovnih rezultatov v tri-mesečju, so pa vseeno zanimivi, Predvsem zaradi predvidevanj, ka-^9 bomo zaključili poslovno leto. Uilančno lansko in letošnje trime-®ečje nista primerljivi, ker smo v janskem letu prvi začasni obračun ^delali še po starem kontnem Planu.
Za SOZD kot celoto smo uresničili 24% plana, torej manj kot četrtino, kar je običajno, kar je pretežna dejavnost v SOZD še vedno trgovina, za katero je začetek leta nekoliko slabši kot konec. V strukturi celotnega prihodka je delež dohodka v letošnjem letu večji kot lani, vendar so se letos močneje povečale dajatve iz dohodka (zara-
di spremenjenih stopenj prispevkov za SIS, ki so stopile v veljavo v drugi polovici lanskega leta). Malenkostno se je povečal delež čistega dohodka v primerjavi z lanskim trimesečjem, in to v korist skladov (rast teh je hitrejša kot v lanskem letu). Na splošno so poslovni rezultati zadovoljivi oziroma celo boljši kot lani, značilne za prvo trimesečje pa so izgube, ki zavzemajo enak procentualni delež kot lani (0,3% od celotnega prihodka), v absolutnem znesku pa predstavljajo 11,146.457 din.
Izgube običajno v drugem, posebno pa v tretjem trimesečju iz-
Nadaljevanje na 3. strani
Med družbeno funkcijo in dobrim gospodarjenjem
Jaro Novak — Center za obveščanje
Oskrbovanje
podeželja
Ali naj bo dražja oskrba manj razvitih strošek izključno kolektivov trgovine?
V	skladu z družbenimi načrti enakomernega regionalnega razvoja Slovenije je kajpada tudi zagotovitev redne in kakovostne oskrbe vsakega prebivalstva z živili in drugimi življenjskimi potrebščinami, tudi na slabše naseljenih predelih. Pričakovanja družbe se v tem smislu razumljivo obračajo na velike trgovske organizacije, kakršna je tudi SOZD Mercator.
V	okviru svojih 52 TOZD in 10 enovitih delovnih organizacij, ki združujejo poleg proizvodnje in predelave okoli 1400 prodajaln, ima Mercator veliko tako imenovanih vaških trgovin, ki se v interesu krajanov še odpirajo, kljub temu, da se v njih brez izjeme ustvarja poslovna izguba.
Po približnem izračunu je nerentabilna in ustvarja izgubo organizaciji, v katere sestavu je, vsaka poslovalnica, katere promet na zaposlenega je manjši od 150.000 din mesečno. Delovna organizacija Mercator - Nanos Postojna, ki je prva med Mercatorjevimi v poročilu o poslovanju obračunskih enot v letu 1977 izdelala analizo poslovalnic v manjših naseljih, je ugotovila povprečno realizacijo okrog 80.000 din na zaposlenega. Temeljne organizacije, ki imajo več poslovalnic v manjših naseljih, izkazujejo izgubo tudi v 62% od števila svojih poslovalnic. Nič ugodnejši nisopo-datki iz obalnih občin, pa s področja mozirske, ormoške, ptujske občine idr.
Posebnost in težava malih prodajaln je nadalje v tem, da se v njih pretežno prodaja blago, katerega
cene in razlike v ceni so administrativno določene. Znano je, da največjo izgubo, ki ne pokrije niti stroškov enostavne reprodukcije, nosijo sladkor, riž, sol, olje, mast, margarina, mlevski izdelki, krmila, kruh, mleko, maslo, vse vrste mesa, perutnina in cigarete.
Tretji moment, ki neugodno vpliva na rentabilnost poslovanja prizadetih trgovin, je dejstvo, da se v dohodkovnih odnosih, pri povezovanju med proizvodnjo in trgovino in pri samoupravnem sporazumevanju o udeležbi trgovine v skupnem prihodku, ne priznavajo individualni stroški, ki so pri takih poslovalnicah seveda večji, ampak veljajo normativi »družbeno upravičenih povprečnih stroškov«, kar pomeni, da so tiste trgovinske organizacije, ki nimajo malih prodajaln, že samo zaradi tega v boljšem položaju. Tako je trgovina udeležena pri maloprodajni ceni v odstotkih, v katerih so vsebovane različne komercialne bonifikacije: kruh 2,85, sladkor 8,77 olje 7,72, moka 8,67, svinjina 3,70, perutnina 9, mleko5,maslo5,63itd.Pritempa vemo, da so v strukturi cene samo osebni dohodki prodajnega osebja 8 do 9 odstotkov. Težave pa predstavlja tudi transport.
V opisani situaciji, kjer vrhu tega zaradi zveznih odlokov ni možno nobeno samoupravno sporazumevanje, po katerem bi bila trgovina vsaj za take primere ustrezneje udeležena v strukturi prodajne cene, seveda nastaja vprašanje, kako
Nadaljevanje na 3. strani
Ob zaključku obdobja Sveta ZK SOZD
Sekretar Sveta ZK SOZD Mercator
Nič več Svet ZK SOZD
Izvlečki iz Poročila o delu družbenopolitičnih organizacij in o nekaterih aktualnih vprašanjih uresničevanja ZZD in gospodarske stabilizacije v SOZD Mercator, ki ga je na zadnji seji Sveta ZK SOZD Mercator podal Franc Škof.
Razlogi za nekatere spremembe v organiziranosti in delu Zveze komunistov so nam vsem znani. Tega ne smemo razumeti tako, da v tem obdobju ZK ni bila prisotna v samoupravnem in družbenoekonomskem življenju naše sestavljene organizacije. V obdobju od zadnje seje Sveta ZK, to je od 14. 6. 1977, se je dvakrat sestal sekretariat Sveta, ki je na svojih sejah med drugim obravnaval pobude za pristop v SOZD, izvajanje programa dela Sveta ZK, priprave na volilno konferenco oziroma nadaljnjo organiziranost in delovanje ZK v SOZD Mercator po VIII. kongrbsu ZKS, priprave na današnjo sejo Sveta ZK in obliko dela sindikata v SOZD Mercator.
DEJANSKO VSESKOZI PRISOTNI
Prav tako so se člani sekretariata v tem obdobju udeležili šestih skupnih sej izvršilnih organov vseh družbenopolitičnih organizacij SOZD. Najpomembnejša vprašanja, ki so bila obravnavana, so bila: evidentiranje in priprava možnih kandidatov za člane, predsednika in namestnika predsednika izvršilnega odbora in komisij Delavskega sveta SOZD ter urednika glasila Mercator, izvolitev predstavnikov družbenopolitičnih organizacij v Izdajateljski svet glasila in v Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, obravnava sistema obveščanja in komuniciranja v sestavljeni organizaciji, analiza poslovanja in obravnava zaključnih računov TOZD, DO in SOZD, obravnava osnutka predloga Statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov SOZD, priprave na ustanovitev mladinske organizacije na ravni SOZD, imenovanje članov oziroma predstavnikov družbenopolitičnih organizacij v razpisne komisije in dajanje mnenj o prijavljenih kandidatih za generalnega direktorja, namestnika generalnega direktorja, direktorje sektorjev v Delovni skupnosti SOZD, posredovanje mnenj za poslovodne organe nekaterih DO oziroma TOZD, obravnava programa gospodarske stabilizacije, ocena uresničevanja Zakona o združenem delu, obravnava pobud za pristop v SOZD, evidentiranje možnih kandidatov za člane organov upravljanja Interne banke Mercator, obravnava plana razvoja SOZD za leto 1978, usklajevanje stališč pri uveljavljanju določil »Sindikalne liste«, priprava na proslavo 30-let-nice Mercatorja, priprava na ustanovitev počitniške skupnosti Mercator itd.
Iz navedenega je razvidno, da je bila Zveza komunistov v tem obdobju prisotna pri obravnavi in razreševanju najpomembnejših vprašanj in je s svojo idejno-poli-tično in mobilizator sko aktivnostj o vplivala na njihovo uspešno razreševanje. Pri tem je najbolj pomembno, da so pobude in predlogi prihajali iz osnovnih organizacij, oziroma so stališča in sklepe, ki so jih sprejeli organi, bodisi Svet ZK, bodisi sekretariat Sveta ZK ali skupne seje, predhodno obravnavali in sprejemali v osnovnih organizacijah.
Sklepi in stališča, sprejeti na sejah teh organov, so bili v glavnem vsi izvršeni oziroma so v postopku uresničevanja. Omeniti pa je potrebno, da je bil postopek za pripravo in izvedbo volilne konference Sveta ZK odložen v dogovoru z Občinsko konferenco ZK Ljubljana Vič-Rudnik, v kateri je sedež SOZD, zaradi predvidenih sprememb oziroma sedaj že sprejetih stališč o novi organiziranosti in načinu dela Zveze komunistov v sestavljenih organizacijah združenega dela.
Novi Statut ne predvideva več posrednih stalnih oblik organiziranja ZK med osnovno organizacijo v temeljni oziroma enoviti delovni organizaciji in občinsko konferenco ZK, kjer je sedež, to pa za nas pomeni, da Svet ZK, kot stalna oblika organiziranosti, nemoreveč obstajati.
Po zadnjih podatkih je v Mer-
2 MERCATOR
catorju 49 osnovnih organizacij s skupaj 986 člani ZK. Nekaj temeljnih oziroma delovnih organizacij, kot vidimo, še vedno nima osnovne organizacije, kar nas zavezuje, da skupaj z občinskimi konferencami ZK napnemo vse sile, da uresničimo resolucijsko načelo: »V vsaki TOZD, enoviti DO oziroma delovni skupnosti osnovna organizacija ZK«, kar naj bi bila, poleg sprejemanja novih članov, tudi v prihodnje ena najpomembnejših nalog. Aktivnost Zveze komunistov se kaže tudi v zastopanosti in delovanju članov v organih samoupravljanja. Tako je v Delavskem svetu 58%. v Izvršilnem odboru 64%, v Komisiji za spremljanje uresničevanja ZZD 83% in v Komisiji za stabilizacijo 52% ter med individualnimi poslovodnimi organi 53% članov ZK.
Še vedno drži ugotovitev z zadnje, seje Sveta ZK, da ponekod zanemarjajo ustanavljanje osnovnih organizacij, sprejemanje novih članov, celovitost strokovnih in družbenopolitičnih meril pri kadrovanju in da je premalo čutiti vpliv osnovnih organizacij in ostalih družbenopolitičnih organizacij v kadrovski politiki. Prav tako tudi struktura organov samoupravljanja ni najboljša, saj je premalo žensk, mladih, delavcev-neposrednih proizvajalcev in v Delavskem svetu SOZD tudi članov Zveze komunistov.
Iz vseh teh podatkov je razvidno, da bo potrebno na tem področju še aktivnejše delovanje in menim, da se bomo o teh stvareh podrobneje dogovorili na posebni problemski konferenci, v skladu z novim načinom delovanja Zveze komunistov.
DELO MED SINDIKATOM IN MLADINO
Delovanje Zveze komunistov je bilo ves čas tesno povezano z aktivnostjo sindikata in mladine ter so mnoge akcije potekale skupno. Kot uspešna oblika dela in koordiniranja so se pokazali skupni sestanki izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij, ki so potekali pod idejnim in akcijskim vodstvom Zveze komunistov.
Koordinacijski odbor osnovnih organizacij sindikata in njegov izvršilni organ, sekretariat, se je aktivno vključeval vuresničevanje Zakona o združenem delu in še posebej v izvajanje naših programov uresničevanja, posebej na področju oblikovanja nove samoupravne organiziranosti, sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, oblikovanja novih samoupravnih organov in sindikalnih organizacij in, kar je najbolj pomembno, pri oblikovanju vzdušja za spreminjanje obstoječih odnosov. V sodelovanju s Svetom ZK in mladinsko organizacijo so bila določena merila za izbiro delegatov v Delavski svet sestavljene organizacije, kandidacijske liste za člane samoupravne delavske kontrole in delegati v več razpisnih komisij.
V	skladu s stališči predsedstva CK ZKS o idejno političnih izhodiščih organiziranosti in metodah delovanja sindikatov v današnjih razmerah našega družbenega razvoj a bo potrebno tudi v SOZD Mercator še bolj vzpostaviti takšen sindikat, ki bo sposoben delovati kot razredna družbena sila delavcev.
Stališče VIII. kongresa ZKS je, da je učinkovito delo pri nadaljnjem razvijanju samoupravljanja najtesneje povezano z utrjevanjem in učinkovitejšim delovanjem sindikata. Zato je ena izmed temelj nih nalog članov ZK, da delujej o v delu sindikatov pri uresničevanju njihovih akcijskih nalog.
V	skladu s sprejetimiizhodiščiza izpolnitev organiziranosti in metod delovanja Zveze sindikatov Slovenije se bo potrebno tudi v SOZD Mercator lotiti opravljanja pomanjkljivosti v organiziranju in delovanju osnovnih organizacij sindikata v TOZD in DO, v delovanju sindikata na ravni delovnih organizacij z več TOZD in na ravni SOZD. Pri tem pa je ena izmed neposrednih prednostnih nalog, da se organizacije in vodstva sindikatov zavzemajo za to, da bodo delavci dejansko izvolili v organe sindika-
tov svoje najbolj usposobljene tovarišice in tovariše, ki so dela voljni, privrženi naši samoupravni usmeritvi, delavce, ki so pokazali, da bodo dosledno varovali vsakega delavca pri uveljavljanju njegovih pravic in ki bodo lahko največ prispevali k spreminjanju obstoječih odnosov in k utrjevanju delavčevega ustavnega položaja.
Naša skupna naloga je, da ob tem zagotovimo sistematično in nepretrgano idejno in akcijsko usposabljanje sindikalnih aktivistov in da jim nudimo pri izpolnjevanju njihovih odgovornosti vso potrebno pomoč.
Zaradi določenih nejasnosti v organiziranosti in metodah delovanje Zveze sindikatov Slovenije v pripravah na IX. kongres je zastal postopek evidentiranja možnih kandidatov za novo vodstvo koordinacijskega odbora OOS v SOZD Mercator. Menim, da je z začetnim postopkom evidentiranja, ki ga je vodila posebna komisija, potrebno nadaljevati, saj so sprejeta izhodišča organiziranosti in metod delovanja dala odgovore na vsa odprta vprašanja, pomembna za organiziranost in delovanje sindikatov v SOZD Mercator.
MLADINA ŠE NI POVSOD ORGANIZIRANA
Prizadevanje Zveze komunistov v SOZD Mercator za organiziranje mladine na ravni sestavljene organizacije segajo več let nazaj. Mladinska organizacija, ki je bila pred leti že ustanovljena, je nekako zamrla v svojem delovanju, kar je bilo še posebej čutiti pri oblikovanju sestavljene organizacije, kjer v družbenopolitičnem delu in življenju mladina organizirano ni bila prisotna. Sekretariat Sveta ZK in nato vsi izvršilni organi družbenopolitičnih organizacij so to problematiko večkrat obravnavali in skupaj z nekaterimi osnovnimi organizacijami Zveze socialistične mladine ustanovili posebno komisij o, ki je pripravila vse potrebno za ustanovitev mladinske organizacije. Koordinacijski svet osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine SOZD Mercator je bil ustanovljen konec leta 1977 v Krškem in je v dobrem letu dni uspel aktivirati in povezati precejšen del naše mladine. Sprejetje bil obsežen program dela; nekatere naloge so že izvršene oziroma so v izvrševanju. Naj jih nekaj naštejem: organizacija prvih zimskih športnih iger skupaj s sindikatom na Črnem vrhu, organiziranje skupnega pohoda »Po poteh spominov in tovarištva«, priprave na mladinsko delovno brigado Mercatorja »Istra 78«, priprave na X. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, priprave na letne športne igre Mercatorja v Ptuju itd.
V pripravah na bližnji kongres mladine moramo skupaj z mladinsko organizacijo oceniti predvsem rezultate novega načina organiziranja mladine in pritegniti k delu in sodelovanju vse mlade, ki se iz kakršnihkoli razlogov niso vključili v delo osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine Slovenije.
Prav tako moramo v teh pripravah preseči še vedno prisotno fo-rumsko delo, povečati marksistično vzgojo in mladino bolj zainteresirati za nadaljnje uveljavljanje ustavnih načel, za izvajanje politike ekonomske stabilizacije, za doseganje boljših rezultatov pri delu, za problematiko štipendiranja itd. Posebej moram opozoriti, da v precejšnjem številu naših temeljnih oziroma delovnih organizacij mladine še vedno nimamo organizirane v osnovnih organizacijah in da se ZK in sindikat, pa tudi vodstva organizacij združenega dela, ne zavzemajo dovolj za organizirano vključevanje mladih v družbenopolitično, samoupravno in gospodarsko življenje. Na žalost moramo ugotoviti, da je vloga Zveze socialistične mladine manjša v primerjavi z dejansko vlogo mladih v SOZD Mercator. Mladinska organizacija je še vedno bolj usmerjena na druga področja svoje dejavnosti, manj pa na prizadevanja za takšno mladinsko organizacijo, ki bo resničen subjekt in neposreden udeleženec samoupravnega odločanja o vseh življenjskih vprašanjih. Zveza komunistov in vse druge organizirane sile morajo tudi pri nas obračunati s tendencijami, da se mladinska organizacija drži na obrobnih položajih in da mlade ljudi še vedno s premalo poguma vključujejo v vse oblike samoupravljanja in uveljavljanja družbe sploh. Res je tudi, da je sam koordinacijski svet v ta prizadevanja vložil vse premalo truda, kar mora v nadaljnjem obdobju postati njegova glavna naloga in težišče delovanja.
O NEKATERIH NAJAKTUALNEJŠIH VPRAŠANJIH Uresničevanje Zakona o združenem delu je že od objave osnutka zakona, poleg dobrega gospodarjenja, glavno področje delovanja subjektivnih sil v SOZD Mercator, pa čelu z Zvezo komunistov. Večkrat smo že ugotavljali uspešnost naših prizadevanj in praktično ni bilo sestanka, bodisi samoupravnega organa bodisi organa ali druž-genopolitične organizacije, da ne bi bilo na dnevnem redu tudi to vprašanje. Na splošno lahko ugotovimo, da v vsem našem dosedanjem delu ni bilo akcije, ki bi jo tako obsežno in vsebinsko poglobljeno uresničevali.
Veliko je bilo storjenega, posebno v pogledu vse širšega povezovanja z novimi organizacijami, na področju samoupravne organiziranosti. V tem obdobju so se v SOZD Mercator združile oziroma pripojile še naslednje organizacije združenega dela: Nanos Postojna, Kon-ditor Ljubljana, Kmetijska zadruga Cerknica in Pekarna Grosuplje ter Steklo Ljubljana, tako, da je danes v SOZD Mercator 11 enovitih DO in 10 DO, ki imajo v svojem sestavu 52 TOZD, delo pa združuje v Mercatorju že preko 10.000 delavcev in 3000 kmetov kooperantov.
Nova samoupravna organiziranost in mnoge integracije pa že kažejo, da jim prepočasi sledijo ustrezna prilagoditev in vsebinske spremembe v sami organizaciji dela, načinu dela, mišljenju, strukturi in kadrovski zasedbi, zlasti v nekaterih TOZD in DO, pa tudi v SOZD. Vsaka nova združitev, posebej z večjimi delovnimi organizacijami in še posebej z organizacijami, katerih dejavnost do sedaj ni bila predmet poslovanja Mercatorja, privede do velikih problemov tudi zato, ker smo trdno odločeni za vsebinsko spreminjanje odnosov in ne za združevanje zaradi združevanja. Tu se že nakazujejo nekateri problemi, na primer na področju zunanjetrgovinske dejavnosti, grosistične dejavnosti in še ponekod. V naslednjem obdobju bomo morali biti zato zelo pozorni in previdni pri odločanju za nadaljnje fizične združitve. Več pozornosti in truda bomo morali usmeriti na dohodkovne odnose in povezovanje, tako med organizacijami znotraj sestavljene organizacije kakor tudi do organizacij, s katerimi poslovno sodelujemo.
Na področju sporazumevanja o ugotavljanju in delitvi skupnega prihodka je, glede na zahtevnost, v sedanjem trenutku še težko govoriti o vsebinskih premikih. Vendar pa nam že podatek, da ima trgovinska dejavnost SOZD Mercator normativno urejene odnose z 228 večjimi proizvodnimi organizacijami, pove, da se na tem področju intenzivno dela in uresničuje Zakon o združenem delu. Samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju s temi organizacijami se podpisuježeod20.7.1977,podpisovanje pa teče še naprej. 85 od teh organizacij te odnose ureja tudi že s podpisanimi proizvodno-prodaj-nimi plani, kar deloma že pomeni vsebinsko izvajanje dohodkovnih odnosov, na naslednjih področjih: skupno planiranje, skupno prevzemanje rizika, določanje deležev pri skupnem prihodku, sorazmerno z vloženim delom pri ustvarjanju prihodka, skupno oblikovanje cen, skupna reklama in propaganda, združevanje sredstev in odločanje o namenski uporabi združenih sredstev ter na področju proučevanja trga in potrošnikov.
ZASTOJI
Po podatkih komercialne službe lahko ugotovimo, da v Mercatorju 80% vse nabave urejamo s samoupravnim sporazumevanjem. Na Delavskem svetu SOZD so bile že imenovane določene blagovne skupine, za katere bi bilo potrebno konstituirati svete, vendar strokovna služba tu zaostaja in zato tudi še ni organiziran poslovni svet kot skupno in koordinacijsko telo med različnimi sveti. Po zagotovilih strokovnih delavcev so razlogi za to tudi v administrativnih ukrepih, ki zavirajo nadaljnji razvoj sporazumevanja na tem področju.
Kljub nedvomno doseženim uspehom v urejanju dohodkovnih odnosov med proizvodnjo in trgovino pa še nismo v celoti presegli ozkih podjetniških kupoprodajnih odnosov, starega neustreznega »komercialnega« obnašanja in delovanja, nismo še ustrezno povezali in zainteresirali potrošnike ter uveljavili njihov vplivna kakovost preskrbe.
Področje samoupravnega sporazumevanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih
Snovanje novih metod dela ZK SOZD
Center za obveščanje
Večati
odgovor-
nost
osnovnih
organizacij
Prvega junija se je v Mercator -Embi v Ljubljani sestal na svoji zadnji seji Svet ZK, organ Zveze komunistov na ravni SOZD. Navzočih je bilo 28 članov Sveta oziroma predstavnikov osnovnih organizacij, poleg njih pa tudi 16 predstavnikov ostalih družbenopolitičnih organizacij oziroma strokovnih služb. Sejo so spremljali in posegli v njeno razpravo še Drago Ščernjavič, predstavnik CK ZKS, ter Darko Perovšek in VasjaButina-sekretarinnamest-nik sekretarja OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik. Na seji žal niso bile zastopane s svojimi predstavniki temeljne in delovne organizacije Gradišče, Veleblagovnica Beograd, Grosist, Kavarna Evropa, Kavarna-bar Nebotičnik, Sremič, Mercator - Agrokombinat Krško, Mercator - Rudar, Mercator - Nanos, z izjemo Preskrbe Portorož, Mercator - Univerzal, Mercator-Zarja in Mercator - Preskrba.
Na dnevnem redu je bilo poročilo sekretariata Sveta, katerega domala v celoti objavljamo v tej številki, kajti v njem sta, po naši oceni, zajeta celovit pregled in ocena političnega življenja SOZD. V drugem delu seje so bili sprejeti dogovori glede nadaljnje oblike organiziranja in akcijskega delovanja ZK po VIII. kongresu ZKS.
Na seji so bili sprejeti naslednji sklepi:
Poročilo sekretarja se skupno z zapisnikom seje posreduje vsem osnovnim organizacijam, vsem občinskim komitejem, kjer so osnovne organizacije, medobčinskim komitejem in Centralnemu komiteju, da o njem razpravljajo in se opredelijo do vprašanj, obravnavanih v poročilu in na seji.
Skliče se sestanek sekretarjev osnovnih organizacij ZK v okviru SOZD Mercator, na katerem se podrobneje dogovorijo o metodah in načinu delovanja ZK v SOZD ter obravnavajo pobude za sklic akcijske konference. Ta naj obravnava naslednja vprašanja:
-	analiza dosedanjega dela in odnosov v SOZD, obravnava skupnih problemov in. sporazum o vseh ključnih vprašanjih bodočega dela;
-	kadrovska vprašanja v ZK v sestavljeni organizaciji, število članstva in aktivnost mladih;
-	vprašanja solidarnosti SOZD, posebej do združenih kmetov, ter krepitev trdnih poslovnih in dohodkovnih odnosov.
Naj sklenemo poročilo s prispevkom Vasja Butine na tej seji, ki je opozoril na določeno nevarnost, da bo v času graditve in iskanja novih oblik prišlo do praznega prostora in zato možnosti za delovanje negativnih sil in teženj. Zato je treba že sedaj snovati nove oblike dela, v katerih se bo večala odgovornost osnovnih organizacij in njihovih vodstev. Ne gre namreč le za organiziranje Zveze komunistov na ravni SOZD, ampak tudi na ravni delovnih organizacij, ki imajo v svojem sestavu TOZD.
delovnih skupnosti z delavci v TOZD oziroma DO smo normativno uredili z ustreznimi akti. V vsebinskem pogledu pa lahko ugotovimo, da še nismo presegli proračunskih odnosov oziroma miselnosti in še ni uveljavljena svobodna menjava dela kot samoupravni družbenoekonomski odnos.
Nadaljnje uspešno uresničevanje Ustave in Zakona o združenem delu ter zaostreni pogoji gospodarjenja, zlasti za dejavnost trgovine na drobno, predelave mesa, zaradi neugodnih vremenskih razmer pa tudi za dejavnost kmetijstva, narekujejo vnaprej izjemne napore, tako pri vsebinskem spreminjanju družbenoekonomskih odnosov kakor tudi na področju prizadevanj za boljše, racionalnejše in skrbnejše gospodarjenje.
Katastrofa v slovenskem vinogradništvu
Ob dnevu samoupravi]alcev
Alojz Pirc — M-Agrokombinat Krško
Uničenih 10 vlakov cvička
Ob pozebi, ki je letos prizadela naše vinogradnike
Priznanje SOZD
S približno takimi besedami bi pričeli poročanje dopisniki v časopisih in drugih sredstvih obveščanja, če bi tekla proizvodnja vina pod streho tovarne. Ker je nastala škoda v naravi, so bili naslovi v časopisih manjši. Mnogi bralci so
V Mercatorju smo bili v preteklosti širokosrčni pri izgradnji maloprodajne mreže, zanemarjali pa srno skladiščne zmogljivosti. V bližnji preteklosti smo iz združenih sredstev zgradili dve sodobni skladišči, in sicer v Ptuju in v Idriji, ostajalo pa je odprto vprašanje ljubljanskega centralnega skladišča.
Značilnost današnjega gospodarstva je hitra rast proizvodnje in kot posledica tega povečana delitev proizvodnega blaga. Zaradi tega dobivata sodoben način skladiščenja in integralni transport vse večji pomen.
Bistvene prednosti sodobnih skladišč so v velikem pretoku blaga, v neposrednem dostopu do blaga, v sistemu nevezanih paletnih f^est, v dobrem izkoristku površin
prostora, v skladiščenju po prin-cipu »f irst in - first out«, v možnosti avtomatiziranega internega tran-sPorta blaga in v uvedbi elektron-skega računalnika.
širili smo maloprodajo, skladišča so ostajala zastarela
. Večina TOZD in DO, kise ukvar-iajo z grosistično dejavnostjo, nima Primernih skladišč; obstoječa so Premajhna, zato izbira blaga ni najboljša, so pa tudi tehnično slabo opremljena, čemur sledi nizka produktivnost, ker delavci v naj večji Pteri opravljajo delo ročno.
. Ljubljansko centralno skladišče, ki ga upravlja TOZD Grosist, tudi n°si pečat zastarelosti in nefunkcionalnosti. V njem je močna fluk-tuacija med delavci, ki odhajajo ^Pradi težkih delovnih razmer. Vse uolo se opravlja ročno, zato je storil-P°st, kljub prizadevnosti delavcev, Precej nizka.
jih spregledali ali pa so jim hitro ušli iz spomina.
12. maja letos, ko je katastrofalna pozeba prizadejala veliko škodo vsem vinogradniškim področjem Slovenije, je prizadela tudi vinogradnike na območju Mercator -
Skladišča so raztresena po nekaj krajih Ljubljane; skladišči za papir in delikatere sta dislocirani od centralnih skladišč. Posledica tega je prepočasna dobava blaga od kupcev.
Novembra prve lopate
Delavci TOZD Grosist že leta načrtujemo izgradnjo novih sodobnih skladišč. Ta želja, predvsem pa potreba, se nam bo uresničila že letos. Jeseni, natančneje novembra, bomo zasadili prve lopate, ob koncu prihodnjega leta pa bo objekt že zgrajen.
Skladišče bo zgrajeno v treh etažah, z delno medetažo vprvem nadstropju. Obsegalo bo 32.500 kvadratnih metrov površine (sedanja merijo IG.000 kvadratnih metrov!). V njem bo vskladiščen celoten izbor prehrambenih izdelkov, razširjen izbor galanterijskega blaga in tekstila ter papirja. Predvideno je tudi odlagališče za 5000 do 6000 ton sladkorja, ki ga bomo skladiščili kot materialne rezerve, k čemer nas obvezuje zakon o obveznih rezervah, ki ga doslej, zaradi premajhnih zmogljivosti skladišč, nismo mogli uresničevati. V objektu bo tudi del razhlajenih prostorovza mesne izdelke in globoko zmrznjene celice za skladiščenje zmrznjene zelenjave in sadja.
Skladišče bo opremljeno s sodobno skladiščno tehniko po regal-nem in blok sistemu. Uvedli bomo sodobno mehanizacijo - viličarje ter ročne in električne paletne vozičke.
Naše delo in usluge bodo bolj kakovostne
Če primerjamo sedanje skladišče z novim, opazimo številne prednosti, ki nam jih bo prineslo novo.
Agrokombinata Krško in uničila okrog 600 vagonov grozdja, iz katerega bi pritekalo 450 vagonov vina. Ta katastrofa je še posebno boleča zato, ker se ponavlja že drugo leto zapored.
V primeru, da bi nastala enaka škoda zaradi potresa, bi prav gotovo organizirali akcijo pomoči. Ob tej naravni katastrofi pa je solidarnost padla na izpitu, kljub temu, da predstavlja znesek škode vrednost 120 povprečnih kmečkih stanovanjskih hiš. V znesku škode pa tudi niso zajeti stroški oskrbe nasadov, ki s pridelkom ne bodo pokriti.
Po pozebi se je sicer pokazalo na novih mladicah nekaj grozdičev, ki pa bodo zaradi zakasnele rasti nedozoreli in neprimerni za pripravo dobrega vina.
Preteklo leto prizadeti vinogradniki zaradi majhnih količin vina, ki so bile posledica pozege, niso dobili bolje plačanega pridelka, s čimer naj bi pokrili proizvodne stroške po sistemu soudeležbe proizvajalca, trgovine in potrošnika pri dohodku ali izgubi. Letos bo to še slabše, saj bo pridelek, kolikor ga bo, povsem neprimerenza prodajo.
Pozeba je zmanjšala dohodek kmečkih gospodarstev in, če primerjamo osebne dohodke kmetov z dohodki delavcev v združenem delu, bodo ti padli od sedanjih 100 ali 90% na polovico.
Sestavek ima namen nakazati problem reševanja posledic naravnih katastrof v kmetijski proizvodnji, ki ima primarni pomen v našem gospodarstvu, bilo bi prav, da bi pričeli o tem temeljiteje razmišljati.
Že sama kvadratura bo omogočila, da bomo imeli stalne zaloge blaga, dobavitelji pa nam bodo blago dobavljali v določenih dnevih. Sprejem in izdaja blaga bosta potekala ločeno, vsak na svoji strani. Novi skladiščni prostori bodo pogojevali tudi boljše delovne razmere in večjo varnost pri delu, kar bo gotovo -zmanjševalo sedanjo močno fluktuacijo delavcev. Pridobili bomo na času pri razkladanju blaga, fizično delo pa se bo zmanjšalo vsaj za 50 odstotkov.
Z regalnim sistemom si bomo v zalogi zagotovili več artiklov, predvsem sezonskih, kot sta npr. pivo in radenska voda. Blago se bo avtomatsko obračalo in ne bo možnosti, da bi zastarelo.
Pri pripravi blaga bo prednost v tem, da bomo blago pred dostavo kupcem pripravili v celoti. Za pripravo bo namenjen prostor, velik 3000 kvadratnih metrov. Tako bo omogočen tudi boljši nadzor blaga.
Tudi nakladanje bo potekalo hitreje, ker bo blago že pripravljeno. Bolj racionalno bo izkoriščen vozni park, ker bo propustnost skladišča večja, delo pa bolj kakovostno opravljeno. Dnevno bo lahko eno vozilo opravilo več voženj. Sočasno bodo delavci lahko nakladali več kamionov kot dosedaj, saj bo nakladalna rampa dolga kar 170 m. Tako bodo kupci dobili blago pra-vočasneje in tudi v bolj sprejemljivem času.
Ob upoštevanju teh prednosti lahko sklenemo, da bo novo skladišče omogočilo bolj funkcionalno in bolj racionalno opravljanje dela. Obseg dela bo znatno večji, stroški se bodo znižali, kar vse pomeni, da bo naša storilnost večja.
Ne pozabljamo na kadre
Priprave na izgradnjo skladišča so torej v polnem teku. Zgraditi sodobno skladišče pa ne pomeni samo postaviti objekt, saj zahteva danes ekonomika skladiščnega poslovanja mnogo širši pristop že v fazi planiranja - sodelovanja strokovnjakov s področja tehnologije skladiščenja, integralnega transporta, gradbeništva, organizacije in računalništva. Za izbor kateregakoli skladiščnega sistema je bistveno, da je pravilna odločitev možna le na osnovi predhodne analize variant, ki tehnično in tehnološko ustrezajo.
V vseh teh pripravah pa nismo pozabili še na eno pomembnost: za delo v novem skladišču moramo namreč že prej pripraviti kader. V ta namen bodo naši delavci, skladiščniki in drugi obiskovali tečaje, kjer bodo pridobili znanje s področja sodobnega načina skladiščenja in nove tehnologije dela.
Nadaljevanje s 1. strani
medsebojnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
Tovarišico Žagarjevo sem prosil za kratek pogovor.
Zakaj je, po vašem mnenju, SOZD Mercator, med petimi organizacijami v SR Sloveniji, prejel priznanje ob letošnjem dnevu sa-moupravljalcev?
Menim, da je to priznanje vsem, ki združujemo delo v veliki družini SOZD, saj smo bili polno angažirani pri ustvarjanju nečesa novega. Zdaj je jasno, da je bil strah, kako bomo prebrodili ustvarjalne začetke in nove odnose, odvečen.
Priznanje dokazuje, da smo na pravi poti; obenem je obveza za naprej: samoupravne odnose in naše medsebojno razumevanje moramo še poglabljati in negovati.
Kakšen je pri tem, kar smo dosegli in ustvarili, delež posameznikov ter posameznih služb in organov?
Nadaljevanje s 1. strani
ginejo, a jim je kljub temu treba posvetiti določeno pozornost, saj bo bodoči dohodek namenjen za njihovo pokrivanje, s tem pa bodo prikrajšane druge delitvene postavke.
Izgube imajo običajno dvojni značaj: ene so sezonske in med letom izginejo, druge pa so nastale iz globljih vzrokov in jih je moč odstraniti le z določenimi ukrepi organov, ki so zadolženi, da rešujejo to problematiko.
Prva vrsta izgub se periodično pojavlja pri tistih DO in TOZD, katerih osnovna dejavnost ima sezonski značaj. To velja zlasti za kmetijsko proizvodnjo inimalopro-dajno trgovino. Pri prvi se te izgube lahko med letom še povečaj o zaradi vremenskih vplivov na proizvodnjo. V maloprodaji pa se sezonski vpliv pokaže predvsem v turističnih krajih, kjer doseže rast prometa vrhunec v poletnih mesecih.
Z ustreznimi poslovnimi ukrepi je mogoče to vrsto izgub ublažiti, toda po vsej verjetnosti se bodo pojavljale tudi v prihodnosti.
Narava drugega dela izgub je drugačna. Vzroke iščemo najprej na področju tržišča, pri neustreznih cenah in ostalih kupnih pogojih, pri administrativnih ukrepih idr., nato pa tudi v notranjih vzrokih kot so organizacija prodaje, skrb za višino zalog, za stroške in nazadnje tudi višina osebnih dohodkov. Posredno včasih vpliva na pojav izgube tudi preveliko angažiranje na področju investicij, ki jim sledi založenost, ki je TOZD oziroma DO ne zmore.
Vse te vzroke je moč zavestno odpraviti, še bolje pa je, da se že prej, preden nastane izguba, vedemo tako, da do te sploh ne pride, oziroma smo vsi ob vsakem času na te elemente pozorni.
Nadaljevanje s 1. strani
naj pokrivajo izgube posebno v takšnih organizacijah, kjer imajo veliko majhnih poslovalnic po vaseh. Za sedaj namreč še nihče ne kompenzira večjih stroškov in gredo izgube v celoti v breme delovnih kolektivov. Ali naj sevtakihprime-rih v nedogled uveljavlja načelo solidarnosti, in to samo med organizacijami trgovine? Mercator -ne namerava teh trgovin ukinjati, ker je popolnoma jasno, da trgovina mora opravljati svojo družbeno funkcijo - toda kako naj pokriva objektivno nastale izgube, ko aku-mulativnost trgovine po letu 1971 nenehno upada in bi bilo treba pričeti razmišljati o položaju trgovine nasploh? Ob splošnem prepričanju, da trgovina požira dobičke, pa je realnost dejstvo, da je akumula-tivnost vse notranje trgovine pri Mercatorju po zaključnem računu leta 1977 le 0,22% celotnega prihodka za neto poslovni sklad, iz katerega gredo lahko sredstva za nove zmogljivosti. Tako na primer v Ljubljani ena od Mercatorjevih organizacij, ki je lani ustvarila 53 milijard celotnega prihodka, ni imela niti dinarja za poslovni sklad - ta-
Velik je delež vseh: vodilnega kadra, strokovnih služb, samoupravnih organov in posameznih delavcev. Vsi pripomoremo k temu, da se idejni prospekti uresničujejo v vsakdanji praksi.
V tako veliki organizaciji, kot je SOZD Mercator, je nujna discipliniranost vseh - vsakega posameznika in vseh samoupravnih organov. Vsak kamenček v tem mozaiku je pomemben-od nastajanja novih odnosov, prehajanja iž teoretičnih okvirov, ki so formulirani v samoupravnih sporazumih, do izvajanja v praksi. Želja vseh, ki ta mozaik ustvarjamo, je, da se uresničuje, izpopolnjuje in poglablja.
Da bi tudi v bodoče opravičili to pomembno priznanje, ki ga je SOZD prejel, moramo biti še bolj disciplinirani, uresničevati moramo vse, za kar se dogovorimo, obenem pa moramo gojiti dobre medčloveške odnose.
V zadnjem času trgovina s prehodom na dohodkovne odnose izgublja na dohodku; teoretiki pravijo, da predvsem tam, kjer je ponudnik v močnejšem položaju in običajno edini proizvajalec določenega blaga. Kljub temu, da do deleža dohodka, ki pripada trgovinski dejavnosti, ni več tako lahko priti, pa imamo s skrbnejšim gospodarjenjem možnost doseči dohodek, ki bo še vedno zadovoljiv.
Določena zmernost ne bi škodila tudi pri delitvi osebnih dohodkov. Je že res, da na to »vižo« bolj slabo slišimo, včasih pa so tudi taki ukrepi nujni.
Interes za akumulacijo znotraj TOZD in DO upada, posebej zaradi obveznih združevanj sredstev izven TOZD in DO. Razumljivo je, da bo brez velikih vlaganj v energetiko v Sloveniji ogrožen razvoj, da je potrebno združevati tudi za druge namene, bodisi za infrastrukturo, pa tudi za kulturo in druge dejavnosti. Večina naših delavcev je naklonjena vsakovrstnim potrebam družbe preko SIS, tako da je ozka, podjetniška miselnost v manjšini. Vidimo, da se ogromna sredstva prelivajo za namene izven lastne dejavnosti, vendar se porabljajo nenačrtno in neracionalno.
Plani, ki so bili osnova za realizacijo zadovoljitve vseh potreb, so nerealni in se prepočasi izpolnjujejo. Denar, ki ga gospodarstvo združuje oziroma prispeva za vrsto namenov, pa odteka v osebne dohodke naraščajoče administracije, ki upravlja s temi sredstvi.
Vreča, ki jo predstavlja gospodarstvo, ni brez dna, in tega bi se morali družbeni dejavniki, predvsem družbenopolitične skupnosti, zavedati ter ohranjati ustrezno razmerje med skupno in splošno porabo ter rastjo dohodka v gospodarstvu.
kih pa je še več. To pomeni, da trgovino ne težijo vaške prodajalne, ampak prej nizko priznane in normirane razlike v prodajni ceni.
Za oskrbo manj naseljenih področij pa se nakazuje možnost v dveh oblikah sodelovanja z zasebnim sektorjem, ki ju omogoča Zakon o blagovnem prometu iz novembra 1977. Potem zakonu lahko zasebniki, na podlagi pogodb z delovno organizacijo, opravljajo prodajo na drobno živil in drugih potrebščin s sredstvi v lasti občanov; druga možnost pa je odkup kmetijskih proizvodov od proizvajalcev na osnovi kooperacijskih pogodb med njimi in delovno organizacijo, pri čemer delovna organizacija postane tudi sovlagatelj sredstev za pospeševanje kmetijstva v tisti občini. V obeh primerih so zdaj poklicane družbenopolitične skupnosti prizadetih področij, da podpirajo opisane oblike sodelovanja in sporazumevanja, ki danes še niso našle pravega razumevanja med možnimi kooperanti. Obstoj vaške trgovine in redne oskrbe ljudi na takšnem področju je naposled vendarle prvenstveni interes in odgovornost tamkajšnje skupnosti.
Foto: Jaro Novak
Velike investicije Mercatorja
Nada Rihtar — M-Velepreskrba, TOZD Grosist
Pred gradnjo skladišča v Ljubljani
V Mercatorju smo bili v preteklosti širokosrčni pri izgradnji maloprodajne mreže, zanemarjali pa smo skladiščne zmogljivosti. V bližnji preteklosti smo iz združenih sredstev zgradili dve sodobni skladišči, in sicer v Ptuju in v Idriji, ostajalo pa je odprto vprašanje ljubljanskega centralnega skladišča.
Izid poslovanja v trimesečju
Trgovina izgublja dohodek
Med družbeno funkcijo in dobrim gospodarjenjem
Oskrbovanje podeželja
Ob dnevu mladosti v glavnem mestu
Mladinci Delovne skupnosti M-Rožnik
Gostitelji
Beograjčani
Dolgoletna želja vsakega mladinca, udeležiti se zaključne prireditve ob praznovanju meseca mladosti, se nam je letos uresničila. 24. maja smo se zvečer zbrali na železniški postaji, polni pričakovanja, kaj nam bo prinesel 25. maj, praznik našega dragega TITA in nas mladih.
Dolgoletna želj a vsakega mladinca, udeležiti se zaključne prireditve ob praznovanju meseca mladosti, se nam je letos uresničila. 24. maja smo se zvečer zbrali na železniški postaji, polni pričakovanja, kaj nam bo prinesel 25. maj, praznik našega dragega TITA in nas mladih.
Domače mehke postelje smo.za-menjali za eno noč z zanimivimi pogradi. Noč je bila naporna, tako za tiste, ki so hoteli zaspati, kot za tiste, ki so ostali budni. V zgodnjih jutranjih urah smo se pripeljali v Beograd. Panorama se je, za naše oko, navajeno ravnine, Spremenila. Veliko nas je bilo, ki smo prvič potovali tako daleč, zato je bilo še večje presenečenje videti naša polja v bratski republiki Srbiji.
V jutranjem soncu so nas na železniški postaji pričakali naši beograjski sodelavci - mladinci. Po izmenjavi pozdravov smo se odpeljali na ogled mesta, kjer nam je vodička v kratkem času razkazala Beograd. Videli smo najlepše stvari, s katerimi se glavno mesto ponaša.
Sledil je obisk naše veleblagovnice. Veleblagovnica v pravem pomenu gesla »Pri Mercatorju dobite vse«. Tu so nam postregli z obilnim prigrizkom, ki je bil že težko pričakovan. Še slajši pa je bil, ker se je okoli nas trudilo toliko mladincev. Po ogledu so nas naši novi prijatelji peljali v slavni hotel »Jugoslavija«. Ob sladoledu in prijetnem vzdušju ob Donavi so tekli pogovori o tem, kaj vse smo že danes videli in doživeli in kaj še bomo. Odpeljali smo se v hotel, kjer smo se namestili, in po kosilu odšli v Avlo. Vreme nam jo je sicer zagodbo, saj je bilo vse prej kot sončno, a nam ni pokvarilo doživetja, ko smo se povzpeli na spomenik neznanega junaka v vsej
njegovi veličini. Po večerji je sledi-lotisto,karjebilo tema pogovora že dolgo prej, pa še dolgo bo.
Po nekaj zapetljajih v prometu smo se pripeljali do stadiona in se prebili do svojega sedeža na tribuni. Nebo jebilosicersovražnočrno, vendar namjevreme prizaneslo. Za veselo vzdušje so že pred pričetkom proslave poskrbele delovne brigade mladih s svojim »ho-ruk«.
Sama proslava je bila zares vredna ogleda. Težko je vse to opisati -to mora človek doživeti, da zna ceniti. Bilo je zares lepo, a bilo bi še toliko lepše, če bi bil prisoten tudi tovariš TITO. Kajti šele njegova prisotnost da zaključku praznovanja pravi smisel in pravo vrednost. Čeprav ni bil prisoten, smo s pesmijo »Dragi TITO, mi Ti se kune-mo« potrdili, da je v naših srcih vedno prisoten.
Po proslavi so nas naši gostitelji odpeljali v restavracijo. uric. Čas je bežal, zato smo se morali od naših gostiteljev posloviti in se v jutranjih urah odpeljali v hotel. Komaj smo zatisnili oči, že smo morali na letališče, kjer smo morali dalj časa čakati na vzlet letala, ker je bila v Ljubljani megla. Ni jih bilo malo, ki so prvič poleteli pod nebo, zato je bilo zelo zanimivo gledati oblake in sonce, ki je tako veselo sijalo nad njimi. Kmalu zatem smo se, s toliko lepega, spustili na našo sivo megleno zemljo in se odpeljali domov.
Dosegli smo svoj cilj, videli smo proslavo ob »Dnevu mladosti«. Ostal pa je spomin na Beograd in na naše prijatelje in gostitelje, brez katerih ga ne bi tako popolno doživeli, kot smo ga. Zato se še enkrat zahvaljujemo vsem mladincem TOZD Veleblagovnica Beograd kot tudi vodstvu za prijeten dan, ki smo ga doživeli med vami.
Predkongresna aktivnost članstva ZK
Marjana Martinec — M-Velepreskrba, TOZD TMI
Pretežno iz proizvodnje
V okviru predkongresne aktivnosti smo se v osnovni organizaciji Zveze komunistov TOZD Tovarna mesnih izdelkov odločili povečati aktivnost članstva. Med pripravami na 8. kongres ZK Slovenije in 11. kongres ZK Jugoslavije smo sprejeli tudi zadolžitev, da povečamo število članov iz vrst najpridnejših in najprizadevnejših delavcev.
Tako smo ob praznovanju 27. aprila, Dneva ustanovitve OF, na slavnostni seji osnovne organizacije ZK sprejeli v naše vrste nove člane Branko Šintler, Marka Simiča, Albo Šuligoj, Vanjo Vlastalica, Slavko Mucič, Ivana Osenjaka in Steva Došejeviča. Sedaj šteje naša osnovna organizacija 36 članov.
Posebej velja omeniti, da je pretežni del članov iz neposredne proizvodnje. To je posebej pomembno
zato, ker se z večjo družbenopolitično aktivnostjo in osveščenostjo krepi samoupravljalska zavest neposrednih proizvajalcev.
Novo sprejetim članom ZK želimo ob vstopu v naše vrste veliko delovnih uspehov in dobro počutje med člani naše organizacije. Od njih pričakujemo še večje družbeno aktivnost v organih samoupravljanja in v naših družbenopolitičnih organizacijah.
Solidarnostne akcije
Marjana Martinec - M-Velepreskrba, TOZD TMI
Priznanje TMI
Letos praznujemo v Sloveniji 25-letnico prostovoljnega krvodajalstva v okviru organizacije RK. Temelji, na katerih smo začeli razvijati prostovoljno krvodajalstvo, slonijo na humanizmu in solidarnosti do sočloveka, ki potrebuje kri za zdravljenje in reševanje življenj.
Krvodajalstvo sodi med najpomembnejše akcije Rdečega Križa. V letu 1976 je prišlo na odvzem krvi v Sloveniji že 102.647 krvodajalcev. Njihovo število iz leta v leto narašča. Ta oblika dajanja pomoči je posebno dobro razvita v delovnih organizacijah. Tako se je posebej izkazala tudi naša organizacija, ki je ob praznovanju 25-letnice krvodajalstva prejela diplomo in značko RK za aktivnost pri razvijanju solidarnosti med ljudmi.
Naš skupen cilj in delovni programje, da bi tudi v bodoče prihajalo na odvzem krvi takšno število krvodajalcev kot doslej, oziroma še več. Zavedamo se, da razvoj medicine, uveljavljanje sodobnih načinov zdravljenja in nudenja pomoči poškodovanim v prometnih nesrečah, gospodinjstvu in na delovnih mestih, terjajo in bodo še terjali velike količine krvi.
Sestanek s predstavniki SML
Center za obveščanje
Ljubljana in trgovci
Na pobudo podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane je bilo 16. junija na sedežu SOZD Mercator v Ljubljani organizirano srečanje med predstavniki SOZD Mercator in predstavniki mestne skupščine, Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljanske gospodarske banke in Zavoda za družbeni razvoj. Sejo je vodil podpredsednik IS SML, Stane Plemenitaš.
Namen razgovora je bil pregledati nerealizirane naloge iz razvojnega programa SOZD Mercator za pretekli dve leti v okviru organiza-
Embe ter Mercator - Rožnika. S strani Delovne skupnosti SOZD je pogovor vodil generalni direktor, Miran Goslar, sodelovali pa so še
- zaradi vse manjše akumulativ-nosti trgovine nasploh in zaradi težav pri pridobivanju lokacij na področju mesta Ljubljane. Pojasnili so, da tri od prisotnih najmočnejših TOZD na področju Ljubljane lani od skupnega prometa med 40 in 60 milijardami niso ustvarile niti dinarja sredstev za poslovni sklad. Podpredsednik IS SML je opomnil, da se trgovci prepozno vključujejo v programe stanovanjskih sosesk, predstavniki trgovine pa so po drugi strani pojasnili zaplete z načrtovalci projektov. Mestna skupščina Ljubljane zavzema stališče, da so organizacije, ki so zadolžene za oskrbo prebivalstva, dolžne graditi tudi takoi-menovane »socialne« trgovine, ki ustvarjajo izgubo, kajti pojem Ljubljane je pri njeni oskrbi širši od geografskega pojma. Naši trgovci so spet po drugi strani poudarili, da trgovina ne more več vzdržavati »sociale«, sicer utegne biti ogrožena socialna varnost njenih delov-rtih kolektivov. Mesto in njegove občine moraj o biti zainteresirani za ekonomsko močne organizacije. Naša kapaciteta je v bistvu potrošnja, pri čemer nas drobljenje slabi.
Srečanje med predstavniki SOZD Mercator, predstavniki Skupščine mesta Ljubljane, SOb Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljanske gospodarske zbornice banke in Zavoda za družbeni razvoj. - Foto: Matjaž Marinček
cije oskrbe prebivalstva Ljubljane, posebej še v manjših, prometno bolj oddaljenih področjih.
S strani Mercatorjevih organizacij so v razpravi sodelovali: predsednica Delavskega sveta SOZD, predstavniki TOZD Dolomiti, TOZD Golovec, TOZD Grmada in Mercator - Sadje zelenjave, Mercator - Velepreskrbe, Mercator -
namestnik generalnega direktorja, direktor razvojno-planskega sektorja in vodja Centra za obveščanje.
Medtem ko so predstavniki mestnih organov in organizacij vztrajali na uresničevanju razvojnega programa SOZD, so bile s strani predstavnikov trgovine predstavljene težave pri realizaciji planiranih investicij v nove ob j ekte
Dejstvo je, da vsi proizvajalci, ki prihajajo v naše kapacitete na ljubljanskem tržišču, silijo v te kapacitete z istim programom proizvodnje.
Seja je bila sklenjenaz medsebojnim dogovorom za uskladitev nekaterih nekoordiniranih postopkov pri izgradnji objektov ter z dogovorom za ponovno srečanje jeseni, v podobnem sestavu.
Večje in lepše
Mile Bitenc — Delovna skupnost SOZD
V Evropi ni miru
Častitljiva »stara dama«, kavama Evropa v središču Ljubljane, se počasi pomlajuje - V novo Evropo že čez dobra dva meseca - Kup presenečenj
Na Ajdovščini v Ljubljani je že nekaj mesecev prav pusto. Ljudje pravijo, da nekaj manjka. Pogrešajo kavarno in slaščičarno Evropa, ki je za obiskovalce že dlje časa zaprta. Pravo puščobo v tem delu Ljubljane pa vzbuja prazna terasa, na kateri je bilo ob lepem vremenu vedno polno gostov, ki so se, mimogrede povedano, najraje osvežili s porcijo odličnega sladoleda.
Stalni, zvesti gostje nekdanje Evrope kavarno najbolj pogrešajo. Pogosto telefonirajo in sprašujejo to in ono o delih, da potešijo svojo radovednost. Mnogi pridejo celo pogledat, kaj se na delovišču dogaja. Pa niso to samo starejši ljudje, ki so v kavarni ob dopoldanski kavici med seboj poklepetali in prelistali revije. Tudi mlade zanima, kakšna bo Evropa jutri.
Lepa in prijetna bo. Pa ne samo
lokali, namenjeni obiskovalcem, temveč tudi delavni in ostali prostori. Ko sem pripravljal tale zapis, so se gradbena dela bližala koncu. Zidarji so začeli pospravljati svoja orodja. Prišli bodo vodovodni inštalaterji, električarji, uredili bodo prezračevalne naprave in drugo.
Zdaj dobiva svojo dokončno podobo kletni del. Tu bo nova slaščičarska delavnica; večja bo od prejšnje in najsodobneje opremljena. V kleti bodo tudi priročna skladišča in drugi pomožni prostori, pa sanitarije za goste. Vse to že dobiva dokončno podobo.
Trije lokali bodo namenjeni obiskovalcem. Razen klasične kavarne, opremljene s stilnim pohištvom, bo moderna slaščičarna, novost pa bo dnevni bar. Ta bo pravzaprav posebnost-tako po izgledu,
kot tudi po tem, kar bo ponudil. Kaj bo to, naj zaenkrat ostane še skrivnost. V Evropi so mi povedali, da imajo pripravljen že cel kup odličnih receptov. Izbrali boste lahko med že pripravljenimi jedili ali pa po želji naročili to in ono posebnost. Ob točenem pivu, ki bo tudi ena izmed novosti v Evropi, boste lahko spoznali, da znajo pripraviti prav odlična cenena jedila.
Po vsem tem lahko pritrdite, daje v Evropi zares živahno. Vendar vsega, kar se dogaja, ni moč videti. Tistih nekaj ljudi, kar jih je med prenavljanjem ostalo v Evropi, ima polne roke dela. Včasih ne vedo, kje se jih drži glava, saj je treba misliti na tisoč in eno stvar.
V pogovoru z direktorico TOZD Kavarna Evropa, tovarišico Jožico Blaznik, sem izvedel še več zanimivosti. Tako na primer v Slovenijalesu pripravljajo opremo za vse lokale, gradbena dela so zaupali SGP Grosuplje, nadzorno službo pa In-vesti (Mercator-Velepreskrba). V skladiščih že imajo novo steklenino, pa tudi ves porcelan - od skodelic za kavo, juho in solato, do najrazličnejših krožnikov. Vsa posoda nosi emblem E (Evropa). Tu je priskočila na pomoč TOZD Steklo (Mercator-Velepreskrba). Priskrbeti je bilo treba tudi nove obleke in kreator zagotavlja, da bodo nadvse lepe in prijetne.
Delavci iz kavarne in slaščičarne, ki so zdaj, ko teče obnova, zaposleni predvsem v drugih Mercatorjevih TOZD, nestrpno čakajo na vrnitev. Takrat bodo medse sprejeli tudi nekaj novih sodelavcev, saj nova dejavnost (dnevni bar) zahteva kuharje, kijih prej niso imeli.
Napori Koprčanov
Gostinci pred sezono o osebnih dohodkih
Tončka Horvat - M-Hoteli-gostinstvo
Neenakopravni delavci v gostinstvu
V preteklosti so bili najnižji osebni dohodki gostinskih delavcev nižji od osebnih dohodkov delavcev v ostalih gospodarskih dejavnostih ali približno enaki, če so se izkazovali skupaj z dodatki za posebne pogoje dela.
V čem je torej problem in kdaj se je pojavil?
Zakon o najmanjšem osebnem dohodku določa, da znaša najmanjši osebni dohodek 45% povprečnega, za polni delovni čas preračunanega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v republiki v Preteklem letu. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek ugotovi za vsako leto Zavod SR Slovenije za statistiko in ga objavi v Uradnem listu SRS. Po odredbi o povprečnem mesečnem čistem osebnem
čeni osebni dohodek znaša 2664 din.
Kategorijo najnižjega osebnega dohodka pa opredeljuje samoupravni sporazum dejavnosti in Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke delavcev TOZD in Delovne skupnosti delovne organizacije MERCATOR-HO-TELI-GOSTINSTVO, n. sub. o, takole:
-	Imate kaj na hitrico pripravljenega?
-	Imamo samo pravilnik o delitvi osebnih dohodkov!
(UPI Novine, Sarajevo)
dohodku v SR Sloveniji v letu 1977 ie ta v letu 1977 znašal 4844 din, kar Pomeni, da znaša najmanjši osebni dohodek 2.179 din.
Iz stališč sindikatov, po samoupravnem sporazumevanju c skupnih osnovah in merilih za raz-Porejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter drugih prejemkov za leto 1978 in iz določil Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke za gostinsko in turistično posredovanje v SR Sloveniji, izhaja:
-	da mora biti zajamčeni osebni dohodek tolikšen, da zagotavlja socialno in materialno varnost delavcev;
7 da delavci v TOZD določajo zajamčeni osebni dohodek kot naj-nižjo vrednost enostavnega dela, ki je obenem tudi ekonomska kategorija, kar omogoča presojanje gospodarnosti in;
-	da je lahko najmanjša se sprejemljiva višina vrednosti enostavnega dela v 182 urah 55% doseženega povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu. Tako izračunan zajam-
-	najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja najenostavnejša dela v normalnih delovnih razmerah ter dosega normalni delovni uspeh, znaša najmanj 60% povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi Zavod SRS za statistiko v Uradnem listu SRS;
-	naj nižji osebni dohodek se izplačuje delavcu za doseženi normalni delovni uspeh (100% individualni učinek delavca), če je udeleženec dosegel poslovni uspeh, kot je opredeljen v samoupravnem splošnem aktu, v skladu z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti;
— v tako oblikovani višini najnižjega osebnega dohodka niso všteti dodatki za nadurno delo, nočno delo, delonanedeljo,delona dan zveznega in državnega praznika, deljeno delo, delovno dobo ter dodatki za nadpovprečne, težje delovne razmere ter omejevanje fluktuacije.
Po navedenem znaša naj nižji osebni dohodek 2906 din.
Ob analizi izplačnih najnižjih osebnih dohodkov v preteklem letu v posameznih TOZD v sestavi
delovne organizacije MER-CATOR-HOTELI-GOSTINSTVO, brez upoštevanja dodatkov, ki so pomenili osnovo za planiranje vsote sredstev za osebne dohodke v letošnjem letu v primerjavi z zakonskimi, družbenimi in samoupravnimi dokumenti, je bilo ugotovljeno, da so bili ti v posameznih TOZD nižji celo do 15%. Razlog za tako odstopanje je predvsem v nizki stopnji akumulacije ne le v delovni organizaciji ampak v celotni gostinski dejavnosti in v strukturi vsote sredstev za osebne dohodke, v kateri zavzemajo dodatki za posebne pogoje dela (delo na dan nedelje, delo na dan zveznega in državnega praznika, nočno delo, delo nad polnim delovnim časom) vidno mesto, kar ima za posledico zmanjševanje realne vrednosti obračunskih osnov.
Ob tem še ne smemo zanemariti, da se zajamčeni osebni dohodek izplača vsem delavcem v enakem znesku, največ za dobo 6 mesecev, le v primeru, ko TOZD ne dosega planiranih poslovnih rezultatov in nima sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, ter da najnižji osebni dohodek, opredeljen v družbenih in samoupravnih dokumentih, ne pomeni reševanja eksistence delavcev, temveč merilo za osebni dohodek za najenostavnejše delo pri 100% doseganju planskih obveznosti.
Vsa doslej nanizana dejstva lahko strnemo v naslednjih ugotovitvah:
-%zajamčeni osebni dohodek, po zakonu opredeljen kot eksistenčni minimum, ne sme predstavljati izhodišča za planiranje sredstev za osebne dohodke;
-	izplačan najnižji osebni dohodek v posamezni TOZD v sestavi delovne organizacije je bil sicer višji od dogovorjenega, vendar na račun dodatkov za posebne pogoje dela, ki so v gostinski dejavnosti močno pristoni;
-	izplačilo dodatkov za posebne pogoje dela na najnižje ocenjena dela in naloge ne more pomeniti realizacijo družbenih in samoupravnih dokumentov. To pa hkrati pomeni, da so bili delavci v gostinski dejavnosti v neenakopravnem položaju z delavci v drugih gospodarskih dejavnostih, saj so dosegali najnižji osebni dohodek v posebnih pogojih dela, ki pomenijo za človeka nedvomno dodatno fizično in psihično obremenitev.
Reševanje nakazane problematike zahteva v TOZD v okviru delovne organizacije povečanje vsote sredstev za osebne dohodke, kar pa terja organizacijsko - samoupravne in sistemske rešitve z ozirom na položaj gostinske dejavnosti v primerjavi z ostalimi dejavnostmi v gospodarstvu. Ob tem je nesporno, da so organizacijsko samoupravne rešitve možne znotraj TOZD, da pa je za sistemske potrebna angažiranost širših družbenih in družbenopolitičnih dejavnikov.
Počitniška skupnost Mercator naj bi ^družila vse možnosti letovanja
Andreja Žerovnik — M-Rožnik, TOZD Grmada
Skrite rezerve za letovanje
^oleg skrbi za človeka na delovnem mestu moramo skrbeti tudi za to da i.^Prof^e?n času sProsti in si odpočije, da je potem tudi na delu bolj ra„n . vit m zadovoljen. Prav bi bilo, da bi na merodajnih mestih er"?15!!?1 ° vseh razpoložljivih prostorih za letovanje. V Gornjem nai U b,,na Primer lahko z minimalnimi sredstvi takoj pridobili kop”^ 10 postelj- Pole& sta še dva manjša prostora za kuhinjo in
Pred 14 leti smo adaptirali samopostrežno trgovino v Gornjem gra-ou, številka 71. V pritličju je trgovina, v nadstropju pa je 7 sob. 4 sobe, imajo ločen vhod, uporabljamo za pisarne, treh sob, tudi z ločenim vnodom ter z dvema manjšima prostoroma, pa vsa ta leta nismo uporabljali.
Večkrat je že bila dana pobuda, Pa bi sobe opremili, da bi služile za
letovanje zaposlenih, vendar do realizacije ni prišlo.
Gornji grad je star letoviški kraj; leži na nadmorski višini 432 metrov in ga obdajajo smrekovi gozdovi. Za ljubitelje planin in izletov je možnost krajših in daljših pohodov - na Menino planino, Lepenatko z Rogatcem, k Florjanu, 30 kilometrov daleč je Logarska dolina, 20 kilometrov Golte. Plavalnega baze-
na nimamo, najbolj vroči pa se hladijo v Dreti pod jezom, kjer je kopališče. Za vnete ribiče je mogoč ribolov. V neposredni bližini so ugodna smučišča z vlečnico. V treh gostilnah nudijo gostu tudi hrano. Gornji grad je oddaljen od Ljubljane 50 km in imadobre avtobusne zveze z Ljubljano in Celjem.
Prav gotovo bi marsikateri Ljubljančan rad preživel del dopusta v miru in zelenju.
Oprema ne bi terjala velikih finančnih sredstev, zato prenočišče ne bi bilo predrago.
Naša dolžnost je, da s skupnimi sredstvi narejene zgradbe usposobimo v celoti, da ne bodo propadale.
Rado Šavle — M-Nanos, TOZD Industrijsko blago Koper
Razdrobljena nabava
Zaradi neustrezne organizacijske strukture se naša TOZD težko vključuje v spremenjene družbenoekonomske tokove, kar se nadalje odraža v manjši reproduktivni sposobnosti in manjšem dohodku TOZD.
Glavni problem predstavlja decentralizirana nabava blaga, ki terja izredno velike stroške poslovanja. Zaskrbljenost naših sodelavcev in trenja v medsebojnih odnosih tak položaj še otežujejo.
V upravi TOZD smo se dogovorili, da bomo sodelavcem v trgovinah in skladiščih pojasnili, zakaj smo zašli v take težave, in jim dali smernice za nadaljnje delo.
Zavedamo se, da bomo morali nemudoma poiskati pot, ki nas bo pripeljala iz neustreznega v zanesljivejše gospodarjenje. V ta namen smo izdelali projekt organizacije komercialne službe v TOZD.
Pri informiranju sodelavcev o načrtih, ki naj bi jih začeli čimprej uresničevati, sem uporabil izkušnje, ki sem si jih pridobil na
seminarju na Črnem vrhu nad Idrijo. Menim, da bom lahko še naprej obveščal sodelavce in pri tem koristno uporabljal tudi gradivo, ki smo ga dobili udeleženci seminarja. Moram reči, da mi je že dosedaj nekajkrat koristilo, da sem lahko na primeren način obveščal sodelavce. Tudi v obveščanju sodelavcev želimo namreč napraviti korak naprej, saj ugotavljamo, da so preveč nezainteresirani.
Vemo, da le dobro obveščeni delavci lahko sodelujejo pri upravljanju organizacije. Tako bomo lahko izboljšali samoupravne odnose in uresničevali naloge, ki nam jih nalaga Zakon o združenem delu, le če bomo vzpostavili pravi sistem komuniciranja.
Iz dela delegatov in delegacij
Janez Rant - M-Rožnik, TOZD Dolomiti
Delegacija KS »Milan Česnik« za zbor krajevnih skupnosti SOb Ljubljana Vič-Rudnik se je sestala dne 15. 6. 1978 ter obravnavala gradivo, ki bo na dnevnem redu 3. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in skupne seje zbora združenega dela, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Delegati so se zbrali pri Mercatorju.
Razlago posameznih zadev, kijih bo zbor obravnaval, so pripravili samo delegati. Metoda dela delegacije KS »Milan Česnik« je sprejem-
ljiva in spodbudna, saj imajo svoje seje vedno v eni izmed delovnih organizacij območja KS.
Delegaciji je bila predstavljena organizacija SOZD Mercator, njena vloga in cilji ter namen formiranja SOZD v povezovanju dejavnosti, katero opravlja Mercator kot organizacija preskrbe prebivalstva. Še posebej jim je bila pojasnjena organizacijska oblika in dejavnost ter samoupravno delovanje TOZD Dolomiti, njen razvoj, gradnja novih poslovnih enot, preskrbovalnih centrov in povezava s KS.
Promet večernih trgovin
Mile Bitenc — Delovna skupnost SOZD
Nakupi pod neonom
O delovnem času prodajaln na območju mesta Ljubljane smo pred približno dvema letoma že pisali. Takrat smo načeli predvsem vprašanje, ali naj bodo trgovine ob sobotah popoldne zaprte. Mnenja so bila deljena in vsaka stran je imela »svoj prav«.
Nezadovoljstvo v trgovini, kjer so v največji meri zaposlene ženske, se je nekoliko umirilo. Sprejet je bil sporazum (podpisniki mesta so bili med drugimi tudi sveti potrošnikov in Socialistična zveza delovnega ljudstva), ki določa, kako bodo trgovine odprte.
Naša hiša je po tem sporazumu sprejela zadolžitev, da prevzame sobotno dežurstvo v nekaterih prodajalnah v Ljubljani, pa tudi »nočno trgovino«, ki naj bo v občini Center.
Prva takšna trgovina, ki je poslovala v podaljšanem času (od 10.30 do 22. ure) je bila samopostrežba na Gregorčičevi. Spominjam se, da je bilo, kljub številnim radovednežem, prvi večer prav malo kupcev - pa še ti so prinesli v košarici k blagajni le malenkosti in iztržek je bil minimalen.
Kasneje so večerno dežurstvo prevzele še prodajalna v Puharjevi, Tavčarjevi, na Mestnem trgu, pa v Kidričevi in na Bregu. Zdaj je dežurna večerna prodajalna na Levstikovem trgu (Mercator-Rožnik, TOZD Golovec).
Zanimalo me je, kakšen je obisk, kaj ljudje kupujejo inkoliko denar-
ja »pustijo« v trgovini. Iz radovednosti sem prišel v soboto zvečer okrog osmih. Prodajalna je bila na moje začudenje polna, še celo pred trgovino so čakali kupci v dolgi vrsti.
Kasneje sem iz pogovora s po-slovodkinjo Anico Ambrož izvedel predvsem to, da, kot radi pravimo, videz vara. Kupcev je bilo res precej, vendar je trgovina majhna in je tako kmalu polna. Druga plat medalje so nakupi: ti so po večini manjši in le redko kdo pusti pri blagajni večji znesek. Ob sobotah prodajo zvečer največ alkoholnih pijač (žganih in vin) ter delikatesnih izdelkov. Med tednom je kupcev malo, pridejo pa po malenkosti in izkupiček je minimalen.
Naj povem, da je sicer majhna trgovina (klasična) lepo založena in tudi prijetno urejena. Prodajalke so prijazne in hitre in zato so kupci lahko zadovoljni. Kljub temu, da rade delajo, pa z dežurstvom niso zadovoljne, saj jim to prav vsak večer podalj ša delovnik tja do desetih. Sprašujejo se, če je poslovanje v podaljšanem času res potrebno.
To pa ni samo vprašanje delavcev v trgovini.
MERCATOR 5
Mercatorjevi učenci
Miljanka Lipovšek — Delovna skupnost SOZD
Trgovec - to je poklic
V aprilski številki »Mercatorja« smo se prvič oglasili z željo, da bi postala tema »Mercatorjevi učenci« redna rubrika časopisa in tisti kotiček, ki bi ga ne le učenci, apmak tudi delavci z veseljem prebirali in v njem dobili vsaj del slike o vsakdanjih težavah in problemih, ki tarejo učence med praktičnim usposabljanjem v naših organizacijah.
Vsako vprašanje terja odgovor
V že omenjenem sestavku o učencih ste opazili, da je preveč problemov in vprašanj, ki bi jih morali rešiti oziroma najti nanje odgovor - čeprav le na straneh časopisa - da bi lahko trdili, da je naša kadrovska politika dobra in zagotovilo za boljšo prihodnost.
Kot odziv na naš prvi prispevek se je oglasil Vilko Korenčan, inštruktor praktičnega dela v Šolskem centru za blagovni promet v Ljubljani, da pove svoje mnenje o položaju učencev in nam obenem nudi pomoč glede odgovorov na vprašanja, ki so nam jih zastavili učenci III. c razreda.
Pravica do dopusta
Ker je vprašanje, kako se učencu obračunava izraba dopusta oziroma počitnic, nedvomno najbolj aktualno, posebej še sedaj, ko se šolska vrata zapirajo, se najprej ponudimo pri njem.
Vprašanje o pravilnem obračunavanju dopusta učencem po vsej verjetnosti ne bi bilo nikoli zastavljeno, ko bi se vsi, ki sodelujemo pri vzgoji mladih, zavedali, da v naši samoupravni družbi ni edini namen le usposobitev mladih za poklic, ampak do cela enakovredna usposobitev mladih tudi za vlogo samoupravljalca. Če bi bil to eden od poglavitnih ciljev vzgoje, bi učenci vedeli, da so vse njihove pravice, obveznosti in odgovornosti nekje uzakonjene, samoupravno dogovorjene, torej nekjeza-pisane in tako dostopne vsakomur. Tako bi bili seznanjeni s tem, da jim kot učencem pripada pravica do 42 koledarskih dni počitnic, kar pomeni, da se jim v počitnice šteje vsak dan, tudi nedelja ali praznik. Ko pa bodo postali delavci, bodo imeli pravice in obveznosti delavcev, torej pravico do letnega dopusta, v katerega so všeti le delovni dnevi.
Delo ob sobotah
Tudi o delu ob sobotah je tekel razgovor s tovarišem Korenčanom. Njemu, kot nekdanjemu trgovcu in sedanjemu pedagogu je problem delovnih sobot znan, in sicer iz dveh vidikov. Prvič z vidika hudega pomanjkanja kadra v trgovinski stroki, ki ima za posledico tudi začasno prenehanje poslovanja posameznih trgovin, kadar je večina delavcev odsotna, oziroma jih sploh ni, in je tako normalno poslovanje nemogoče. Poslovodje skušajo tako položaj marksikje reševati tudi s prostovoljnim delom učencev. Drugič mu je ta problem znan tudi z vidika učenca, ki mu je ljubše ne priti na delo, posebno še takrat, ko je med tednom v šoli.
Tovariš Korenčan nam je problem takole predočil: »Učenec vsekakor ni obvezen priti na delo ob sobotah, saj zakon, ki ureja učna razmerja, določa, da je lahko učenec na praktičnem in teoretičnem usposabljanju največ 40 ur na teden. Vendar celo šola, ki pozna razmere v prodajalnah, poziva učence, naj poskušajo razumeti stisko in naj, če je le mogoče, pridejo na delo tudi v soboto.«
»Vsekakor«, se strinja tovariš Korenčan, »to ni ustrezna rešitev. Po vsej verjetnosti bo potrebno reševati ta problem na širšem nivoju, saj je delo ob sobotah tudi eden od vzrokov pomanjkanja kadra v trgovski stroki.«
Zadovoljen kupec - naš ponos
Pogovor je nanesel tudi na vprašanja dobrih strani poklica proda-
jalca. O problemih in senčnih straneh je bilo že veliko govora. Da ne bi postal sestavek povod za to, da bi odvračal mlade od tega poklica, smo se namenili, da spregovorimo tudi s tega zornega kota.
Za marsikoga je delo v pisarni zelo privlačno in zaželjeno, vendar pozabljamo, da ima tudi tako delo veliko senčnih strani.
Tako se je že marsikateri trgovec odločil in nadaljeval šolanje ter si z veliko muko in samopremagova-njem priboril delo v pisarni. Vendar - ali so se njegova pričakovanja uresničila? Res, da je delo veliko manj naporno, zato pa je v večini primerov veliko bolj monotono in nezanimivo. Kako se mu je takrat stožilo po delu z ljudmi, s katerimi je lahko vsakodnevno pokramljal, jim svetoval, priporočal! Ali pa veselje ob lepo aranžiranem blagu, ki je bilo rezultat njegovega dela, ob prisrčni zahvali kupca za dobro postrežbo, ki marsikomu veliko pomeni, niti ne govorimo!
Marsikdo je takrat pričel premišljevati, kaj je bilo takega, kar ga je vleklo v spremembo poklica. Po vsej verjetnosti sta bila najpoglavitnejša vzroka osebni dohodek in, seveda, razporeditev delovnega časa. Če je temu res tako, bo potrebno napeti vse sile, tudi družbenopolitične, da se delo prodajalca, ki je nedvomno zahtevno delo, ustrezno ovrednoti in da bo delovni čas prodajalcev urejen tako, da ne bo predstavljal vzroka za pomanjkanje kadrov.
Držali smo obljubo
V prejšnji številki smo obljubili, da se bomo še oglasili, in to ne samo v Ljubljani. Tako nas je pot zanesla v Krško, v TOZD Sremič. Čeprav je bilo že sredi maja, je bilo vreme ob prihodu kljub temu hladno in pusto. Vendar pa smo na mraz kmalu pozabili, ko je stekel pogovor s poslovodkinjo hotela, tovarišico Danico Strnadovo. Zaprosili smo jo, naj nam nekoliko opiše položaj učencev v njihovi organizaciji, kise za razliko od večine učencev v SOZD Mercator, učijo za poklic kuharja in natakarja, kar je seveda razumljivo glede na dejavnost TOZD.
Trenutno imajo 30 učencev. Potrebe so še veliko večje, vendar se mladi tako kot za poklic trgovca tudi za ta poklic vedno redkeje odločajo.
ŽALOSTNA VEST
Slavka Cehteta, kijebilnaš sogovornik v Krškem, sedaj, ko berete sestavek o učencih, ni več med nami.
Poln mladostnega zagona se je peljal v stari del Krškega, da bi kupil filmski trak, na katerega naj bi posnel svoje tovariše-učence in tako tudi on prispeval k našemu časopisu. Vendar sezmla-dostnim zagonom velikokrat druži tudi neprevidnost, kije bila tudi to pot vzrok, da je Slavko v mesecu mladosti nesrečno preminul.
Kolektivu TOZD Sremič in staršem umrlega izrekamo v imenu uredništva časopisa iskreno sožalje.
V Krškem se zavedajo, da je usposabljanje mladih zahtevno delo. Da se posvetijo usposabljanju učencev z vso odgovornostjo, smo lahko tudi sami opazili, posebno ko smo pogledali v dnevnike, kamor
učenci vpisujejo svoje delovne naloge. Kar sline so se nam pocedile, ko smo pogledali v dnevnik, polepljen s slikami dobrot, ki jih je Slavko Cehte pripravil po navodilu svojega mentorja, šefa kuhinje, ki je zadolžen za praktično usposabljanje učencev - bodočih kuharjev.
Ker se v Krškem zavedajo, da je potrebno učence dodobra usposobiti za poklic, se njihovi učenci ne usposabljajo le v hotelu, ampak tudi v obratu družbene prehrane, da se spoznajo z vsemi delovnimi opravili na svojem področju dela.
Ne samo s Slavkom, tudi s Silvo Zupančičevo smo se pogovarjali o njenem vsakdanu v hotelu. Je iz Malega kamna in ji prevoz v Krško predstavlja veliko problemov. Drugače pa je bila, kot večina deklet njene starosti, bolj zadržana in je prepustila besedo svojemu tovarišu Slavku.
Ta je povedal, da poteka teoretični pouk za njegov poklic v Novem mestu, kjer med tem časom stanuje v dijaškem domu. Nekoliko bolj se je razgovoril o poteku zaključnih izpitov. Vsako četrtletje mora vsak učenec pripraviti določeno jed, katere pripravo potem ocenjujejo. Ob tem razgovoru nas jekar zaščegeta-
lo v želodcu, zanj pa izpit pomeni le veliko tremo.
Seveda ima tudi Slavko, kot vsi fantje njegove starosti, svoj hobi. To je fotografiranje. Tako smo ga poprosili, da naj naredi tudi za nas nekaj posnetkov, da bodo bralci še bolje spoznali učence iz Krškega.
Delo učencev v mladinski organizaciji
Še enkrat je stekel pogovor z Danico Strnad. Ker so nam učenci 3. c razreda zastavili vprašanje zakaj ne smejo sodelovati v mladinski organizaciji - v organizaciji, kjer delajo, smo povprašali, kako rešujejo to vprašanje v TOZD Sremič.
Tovarišica Strnadova je povedala da vsi učenci aktivno sodelujejo v mladinski organizaciji TOZD ves čas praktičnega usposabljanja, v času šolanja pa delujejo v mladinski organizaciji šole. Taka praksa je dala zelo lepe rezultate. Kot primer je navedla, da je aktivnost mladinske organizacije usmerjena predvsem v delovne akcije. Tako so mladinci spomladi uredili vse lončnice v hotelu, očistili okna in pp-
dobno. Poleg tega delujejo tudi na drugih področjih. V akciji za spre-, jem delavcev v ZK so enakopravno sodelovali z drugimi delavci in tudi sami evidentirali bodoče člane. V Titovi štafeti so bili kar trije mladinci iz Sremiča. To so bili Edka Petrič, Viktor Bostič in Jožica Mo-reše, ki je učenka v kuhinj i. Vsak, ki bi videl te ponosno vzravnane mladinke in mladince v uniformi hotela Sremič, bi bil ponosen nanje.
Mogoče ne bi bilo slabo, da bi se tudi v drugih organizacijah zgledovali po mladincih v Krškem.
Mladinska delovna brigada
Vsi učenci, ki redno berete naš časopis, ste obveščeni, da je bila na nivoju SOZD sprožena akcija za mladinsko delovno brigado. Pozanimajte se in povejte, če bi želeli sodelovati. Če bo le mogoče, bomo upoštevali vašo željo še letos.
-. Toliko glede vašega vprašanja, ali bi mogli sodelovati v mladinski delovni brigadi. Če bi želeli še kaj izvedeti, vprašati ali opisati dogodek iz vašega življenja, se oglasite! Vsakega sestavka, pobude in vprašanja bomo veseli!
Foto: Matjaž Marinček
Kegljanje v Mercator-Rožniku
Mojca Legan — M-Rožnik, TOZD Golovec
Srečanje v Mirni peči
MOŠKI:
1.	Kralj Miro, TOZD Golovec Ljubljana
2.	Car Alojz, TOZD Jelka Ribnica
3.	Bartal Janez, TOZD Gradišče Trebnje
OO ZSMS Delovne skupnosti Mercator-Rožnik je izkoristila dolgoletno izkustvo Trebanjcev v kegljanju in 22. aprila priredila tekmovanje v Mirni peči na Dolenjskem.
Vsem trem prvouvrščenim so bili izročeni lični pokali in priznanja, vsem udeležencem kakor tudi TOZD Gradišče pa priznanja za izvrstno organizacijo in pokroviteljstvo.
Medtem ko so direktorji TOZD, združenih v Mercator-Rožnik, z namestnikom generalnega direktorja, tovarišem Nedeljkovičem, predsednikom Izvršilnega odbora SOZD, tovarišem Briškim, in direktorjem delovne organizacije, tovarišem Božičem, na seji razpravljali o tekoči problematiki, so se pod pokroviteljstvom TOZD Gradišče Trebnje v kegljanju pomerile vrste temeljnih organizacij združenega dela Mercator-Rožnik in Delovne skupnosti.
Po pozdravnem govoru mladinke Janje Jakšič se je v podiranju kegljev zvrstilo 18 skupin, v katerih je bilo 24 žensk in 30 moških.
Po končanem tekmovanj u so delavci TOZD Gradišče priredili tovariško srečanje v vasi Lanšprež pri Mirni peči in ob tej priložnosti so bili razglašeni tudi rezultati.
V skupinskem tekmovanju so prva tri mesta osvojili:
ZENSKE:
1.	TOZD Gradišče Trebnje
2.	TOZD Gradišče Trebnje
3.	TOZD Grmada Ljubljana
MOŠKI:
1.	TOZD Jelka Ribnica
2.	TOZD Gradišče Trebnje
3.	TOZD Golovec Ljubljana
Uvrstitve posameznih:
ŽENSKE:
1.	Vehle Cveta, TOZD Gradišče Trebnje
2.	Jenko Vida, TOZD Preskrba Tržič
3.	Radej Marija, TOZD Gradišče Trebnje
Udeleženci so bili navdušeni nad prireditvijo in izrazili željo, da bi taka športna srečanja še priredili.
Ob kresu, ki so ga mladi Trebanj-ci zakurili ob zaključku srečanja, smo se s pesmijo in veselo razpoloženi poslovili z:
NASVIDENJE ČIMPREJ!
o
Stranica
za Mercator u bratskim republikama
U susednjim republikama imamo 6% naših čitalaca. Ovaj podatak i opravdano očekivanje da bi list čitali, ako bi ga razumeli, podstakli su nas da ovim brojem uvedemo stranicu za naše saradnike u bratskim republikama. Ovde čemo objavljivati najznačajnije priloge u skračenom obliku, što bi trebalo čitaoce na srpskohrvatskom jezičkom području podstači na čitanje.
Trgovina gubi dohodak
Alenka Srdič — Radna zajednica SOUR
lako je možda več malo kasno za prikazivanje poslovnih rezultata na kraju tromesečja, oni su ipak zanimljivi, naročito radi predvidanja, kako čemo zaključiti poslovnu godinu. Bilans ovog i prošlogodišnjeg tromesečja ne možemo porediti, jer smo lane prvi privremeni obračun izradili još prema starom kontnom planu.
Za SOUR kao celinu ostvarili smo 24% plana, znači manje od četvrtine, što jeuobičajeno, buduči da je pretežna delatnost u SOUR-u još uvek trgovina zakojujepočetak godine slabiji od kraja. U nekoliko se povečao deo čistog dohotka u poredenju sa prošlogodišnjim tromesečjem i to u korist fondova (njihov rast je brži nego u prošloj godini). Uopšteno gledano, poslovni rezultati su bolji od po-stignutih u prošloj godini, ali za prvo tromesečje značajni su i gubici koji iznose isti procentualni deo kao u protekloj godini (03% celo-kupnog prihotka), a u apsolutnom iznosu iznose 11,146.457 din.
Gubici su obično dva karaktera: jedni su sezonski i nestanu tokom godine, a do drugih dolazi iz dubljih razloga i mogu se odstraniti samo odredenim merama organa koji su zaduženi za rešavanje ove problematike.
Prva vrsta gubitaka pojavljuje se Periodično kod onih OOUR i ra-dnih organizacija čijih osnovna delatnost ima sezonski karakter. Ovo važi prvenstveno za maloprodajnu trgovinu. Kod prve se ovi gubici mogu tokom godine još povečati zbog uticaja vremenskih prilika na proizvodnju. U maloprodaji sezonski se uticaji pokazuju prvenstveno u turističkim krajevima, gde ima najviše prometa u letnjim mesečima.
Uzroke za drugu vrstu gibitaka moramo tražiti najpre na tržištu u neadekvatnim cenama i ostalim uslovima kupovanja, u administra-
tivnim merama, pa i u unutrašnjim razlozima kao npr. organizacija prodaje, stanje zaliha, troškovi i lični dohoci. Posredno ponekad utiče na pojavljivanje gubitaka i . preveliko angažovanje na području investicija.
U poslednje vreme trgovina pre-laženjem na dohotkovne odnose gubi na dohotku; teoretičari kažu da naročito tamo gde je ponudač u jačem položaju i obično jedini pro-izvodač odredene vrste robe.
Malo umerenosti ne bi škodilo ni u raspodeli ličnih dohodaka, prem-da obično ne volimo mnogo da čujemo o torne, ali, ponekad su takve mere potrebne.
Interes za akumulaciju unutar OOUR i radnih organizacija opada naročito zbog obaveznih udruživa-nja sredstava van OOUR i radnih organizacija. Vidimo da se ogromna sredstva prelivaju za namene van naše vlastite delatnosti, ali se koriste neplanski i neracionalno.
Planovi koji su bili osnov za reali-zaciju zadovoljavanja svih potreba nerealni su i suviše polako se reali-zuju. Novackojegprivredaudružu-je, odnosno daje za mnoge namene otiče u lične dohotke nove administracije koja upravlja ovim sred-stvima.
Vreča, koju predstavlja privreda, nije bez dna, i toga bi društveni činioci, naročito društveno-politič-ke zajednice, morali biti svesni i čuvati odgovarajuči odnos izmedu opšte potrošnje i rasta dohotka u privredi.
Zastava Mercatora vioriče se na radilištu omladinske radne akcije »Istra ’78«
Vasja Lenardič — M-Contal
U petak, 9. juna potpisan je samoupravni sporazum o pravima i dužnostima, načinu udruživanja rada i sredstava i njihovem koriščenju za pripremanje i sprovodenje omladinske radne akcije »Istra ’78«.
Odbor za izgradnju vodovoda je podstrek omladine obalsko kra-škog područja u svoj program radona na odseku Kopar-Šmarje uk-Ijučio i omladinsku radnu akciju. Organizovanje akcije u poledini obalskih opština znači korak na-Pred na području razvoja tako polj oprivredne kao i privredne delat-nosti i obezbedivanje normalnih Uslova života na spomenutim po-dručjima.
Četrdeset brigadira če 9. jula pod Mercatorovom zastavom otiči na ORA. Iz radnog programa vidi se da brigadiri na ovoj akciji iskopati ' 51 m3 kanala za vodovod i uložiti
53.765 radnih sati. Svaki če brigadir izvršiti oko 108 radnih sati.
Program interesnih delatnosti obuhvatače:
-	idejno-političkoosposobljava-nje i obrazovanje u obliku predavanja, tribuna i kviz-takmičenja,
-	kulturno-zabavne i sportsko-rekreativne delatnosti,
-	odbrambeni dan koji če upoz-nati mlade sa konceptom opšte na-rodnog otpora i osnovama orijen-tacije na nepožnatom terenu,
-	informisanje brigadira pomo-ču brigadirskih biltena, časopisa, javljanjem novosti te organizova-njem radio-stanica.
t^ripreme za proslavu 30-godišnjice Mercatora
Centar za obaveštavanje
19. juna održan je y Ljubljani sastanak predstavnika radnih kolektiva Mercatora. Na njemu su lrnenovani nosioci zadataka za pri-Pfernanje proslavljanja 30-godiš-r*jice Mercatora. Predsednik or-Sanizacionog odbora proslave je po zaključku ovog sastanka zamenik Seneralnog direktora drug Vuka-Pm Nedeljkovič, a sekretarica Odbora Vera Valant iz Mercator-Rož-nika. Imenovan je i predsednik komisije za dodeljivanje priznanja i odlikovanja, i to direktor OOUR Holomiti Ludvik Čampa. Osim sP°menutih imenovane če biti pro-Pagandna i tehničko-organizacio-JUNlJ /g
nakomisijatekomisijaza protokol.
Priredbe u čast jubileja treba, prema sugestijama političkih organizacija, da daju obeležje celoj 1979. godini, naročito na sportsko-rekreacionom području, gde če biti uključen velik broj radnika, udru-ženih poljoprivrednika, učenika i penzionera. I sama centralna proslava treba da bude prvenstveno proslava radnih uspeha kolektiva.
Kod dodeljivanja nagrada i priznanja ne smemo zaboraviti i na nekadašnje članove radnih kolektiva Mercatora. Vanjsko obeležje proslave 30-godišnjice biče i posebna značka.
Nema više Saveta SK SOUR
Sekretar Saveta S K SOUR
Razlozi za izmene u organizova-nosti i radu Sa veza komunista svi-ma su poznati. To nikako ne znači da SK nije bio prisutan u samou-pravnom i ekonomskom životu naše SOUR. U razdoblju od poslednje sednice Saveta SK, to je od 14. 6. 1977. g., dvaput se sastajao Sekretarijat Saveta koji je na svojim sednicama izmedu ostalog ra-zmatrao i pobude za pristup u SOUR, sprovodenje programa rada Saveta SK, pripreme na dalju organizaciju i delovanje SK u SOUR Mercator posle VIII. kongresa SKS, pripreme na poslednju sednicu Saveta SK i oblik rada Sindikata u SOUR Mercator.
najznačajnijih zadataka. Aktivnost SK se vidi i u zastupljenosti i delovanju članova u organima samoupravljanja. Tako ima u Radničkom savetu 58%, u Izvršnem odboru 64%, u Komisiji za pračenje spreovodenja ZUR-a 83%, u Komisiji za stabilizacijo 52% te medu individualnim poslovodnim organima 53% članova SK.
Još uvek važi što je bilo ustanovljeno na poslednjoj sednici Saveta SK, da ponegde zanemaraju ustanavljanje osnovnih organizacija SK, primanje novih članova, celovitost stručnih i druš-tveno-političkih merila kod kadrovanja i da se nedovoljno oseča uticaj osnovnih organizacija i ostalih društveno-politič-kih organizacija u kadrovskoj politici. Isto tako i struktura organa samoupravljanja nije zadovoljavajuča - nema do-voljno žena, omladine, radnika iz neposredne proizvodnje, a u Radničkom savetu SOUR nema dovoljno članova SK.
zovanosti i metoda delovanja dala odgovore na sva otvorena pitanja, značajna za organizovanost i delovanje sindikata u SOUR Mercator.
Koordinacioni savet osnovnih organizacija Saveza socijalističke omladine SOUR Mercator osnovan je krajem 1977. godine u Krškom. Usvojen je obi-lan program rada; pojedini zadaci iz ovog programa su ostvareni, a neki se upravo izvršavaju. To su naročito organizacija marša »Putevima uspomena i drugarstva«, pripreme na omladinsku radnu brigadu Mercatora »Iskra 78«, pripreme naX. kongres Saveza socijalističke omladine Slovenije, pripreme na , letnje igre Merkatora u Ptuju itd.
Sprovodenje Zakona o udruženom radu več je od objavljivanja načrta Zakona, osim uspešnog privredivanja, glavno područje delovanja subjektivnih sila u SOUR Mercator na čelu sa Savezom komunista. Uopšteno možemo ustanoviti da u našem dosadašnjem radu nije bilo akcije koju bismo tako obilno i sadržajno produbljeno ostvari-vali.
Članovi sekretarijata učestvovali su u ovom razdobij u na šest sednica izvršnih organa društvenopolitičkih organizacija SOUR. Na sednicama su razmatrana sledeča pitanja: evidentiranje i pripre-ma kandidata za članove, predsednika i namesnika predsednika Izvršnog odbora, komisije Radničkog saveta SOUR i urednika glasila Mercator, izbori predstavnika društvenopolitičkih organizacija u Izdavački odbor glasila i Koordinacioni odbor za narodnu zaštitu i društvenu samozaštitu, ra-zmatranje sistema obaveštavanja i komuniciranja u složenoj organizaciji udruženog rada, razmatranje načrta predloga Statuta i drugih samoupravnih opštih akata SOUR, pripreme na osnivanje omladinske organizacije, da-vanje mišljenja o prijavljenim kandida-tima za individualne poslovne organe, ocena sprovodenja Zakona o udruženom radu, razmatranje planova razvoja SOUR za 1978. godinu...
Iz navedenog se jasno vidi da je Savez komunista u ovom razdoblju bio prisutan kod razmatranja i rešavanja najznačajnijih pitanja i daje svojom idejno-političkom i mobilizatorskom ak-tivnošču uticao na njihovo uspešno reševanje. Najznačajnije je to da su pobude i predloži dolazili iz složenih organizacija, odnosno dasu stavovi i zaključci, koje su usvojili organi, prethodno bili razmatrani i usvojeni u osnovnim organizacijama. Zaključci i stavovi usvojeni na sednicama ovih organa uglavnom su svi izvršeni ili su u po-stupku realizacije.
Novi Statut ne predvida više posredne stalne oblike organizovanja SK izmedu osnovne organizacije u osnov-noj odnosno jedinstvenoj radnoj organizaciji i opštinske konferencije SK, gde ima sedište, a to za nas znači da Savet SK kao stalan oblik organizova-nosti više ne može da postoji.
Prema poslednjim podacima u Mer-catoru ima 49 osnovnih organizacija sa ukupno 986 članova SK. Nekoliko osnovnih odnosno radnih organizacija kao što vidimo još uvek nema osnovnu organizaciju SK, što nas obvezuje da zajedno sa opštinskim konferencijama SK uložimo sve snage da ostvarimo resolucijsko načelo:	»U svakom
OOUR-u, radnoj organizaciji, odnosno radnoj zajednici osnovna organizacija SK«, što bi trebalo osimprimanjanovih članova, i ubuduče da bude jedan od
Iz svih ovih podataka može se zaključiti da če na ovom području biti potrebno aktivnije delovanje i mislim da čemo se o torne dogovoriti na poseb-noj problemsko j konferenciji u skladu sa novim načinom delovanja Saveza komunista.
Delovanje Saveza komunista celo je vreme povezano sa aktivnošču sindikata i omladine.
Koordinacioni odbor osnovnih organizacija sindikata i njegov izvršni organ, sekretarijat, aktivno se uključivao u sprovodenje ZUR-a, posebno na području formiranja samoupravne or-ganizovanosti, usvajanja samoupravnih opštih akata. U saradnji sa Savetom SK i omladinskom organizacijom odre-dena su merila za izbor delegata u Ra-dnički savet složene organizacije, kan-didacione liste za članove samoupravne radničke kontrole i delegati u više raspisnih komisija.
U skladu sa stavo vima Predsedništva CK SKS o idejno-političkim ishodi-štima organizovanosti i metodama delovanja sindikata u današnjim uslovima našeg društvenograzvitkaiu SOUR Mercator treba još više uspostaviti ta-kav sindikat koji če biti sposoban da deluje kao razredna društvena moč radnika.
U skladu sa usvojenim ishodištima za ostvarivanja organizovanosti i metoda delovanja Saveza sindikata Slovenije i u SOUR Mercator moračemo početi sa odstranjivanjem nedostataka u organi-zovanju i delovanju osnovnih organizacija sindikata u OOUR-ima i radnim organizacijama, u delovanju sindikata na nivou radnih organizacija sa više OOUR-a i na nivou SOUR. Prioritetni zadatak kod toga jeste da se organizacije i vodstva sindikata zauzimaju za to da radnici izaberu u organe sindikata svoje najsposobnije drugove i drugarice, ra-dnike koji su pokazali da če dosledno štititi svakog radnika u ostvarivanju njegovih prava.
Zbog odredenih nejasnoča u organizovanosti i metodama delovanja Saveza sindikata Slovenije u pripremama na IX. kongres zaustavljen je postupak evidentiranja mogučih kandidata za novo vodstvo koordinacionog odbora OOS u SOUR Mercator. Trebali bi nastaviti sa početim postopkom evidentiranja, kojeg je započela posebna komisija, jer su usvojena izhodišta organi-
Mnogo smo učinili naročito u pogledu sve šireg povezivanja sa novim organizacijama na području samoupravne organizovanosti. U ovom razdoblju su se u SOUR Mercator udružile odnosno pripojile sledeče organizacije udruženog rada: Nanos Postojna, Kon-ditor Ljubljana. Polj opri vredna zadruga Cerknica, Pekarna Grosuplje i Sta-klo Ljubljana, tako da danas u SOUR Mercator ima 11 celovitih radnih organizacija i 10 radnih organizacija koje imaju u svom sastavu 52 OOUR-a; rad udružuje u Mercatoru več više od 10.000 radnika i 3000 poljoprivrednika-koope-ranata.
Nova samoupravna organizovanost i mnoge integracije več pokazuju da im i suviše polako sledi odgovarajuče prila-gadanje i sadržajne izmene u samoj organizovanosti rada, načinu rada, mišljenju, strukturi i kadrovskoj strukturi, naročito u pojedinim OOUR, radnim organizacijama pa i u SOUR-ima. Sva-ko novo udruživanje naročito sa večim radnim organizacijama čija delatnost do sada nije bila predmet poslovanja Mercatora, dovede do velikih problema i zato, jer smo se odlučili za sadržajnb’ menjanje odnosa i ne za udruživanje radi udruživanja. Zato moramo u sledečem razdoblju biti veoma oprezni u odlučivanju za dalja fizička udruživanja.
Na području sporazumevanja o ustanavljanju i deobi zajedničkog prihotka u sadašnjem trenutku teško možemo govoriti o sadržajnim menjanji-ma. Ali več podatak da trgovinska delatnost SOUR Mercator ima normativno uredene odnose sa 228 večih proizvodnih organizacija kazuje nam da se na ovom području intenzivno radi i sprevodi ZUR. Samoupravni sporazum o trajno poslovnoj saradnji potpisuje se od 20. 7. 1977. godine, a potpisivanje teče i dalje.
Prema podacima komercijalne službe možemo ustanoviti da jeuMercatoru 80% nabave uredeno samoupravnim sporazumevanjem. Na Radničkom savetu imenovane su odredene robne grupe za koje bi trebalo konstituirati save-te, ali Stručna služba ovdje zaostaja pa tako j oš nije organizo van po slovni savet kao koordinaciono telo uradurazličitih saveta. Stručni radnici kažu da treba tražiti razlog za to i u administrativnim merama koje onemogučavaju dalji razvoj sporazumevanja na ovom području.
Za Mercatorijadu 234 ekipa
Anica Perko — M-Panonija, OOUR Zaščita Kidričevo
Svi zaposleni u Mercatoru sa zanimanjem očekujemo početak predtakmičenja u okviru 1. sportskih igara MERCATORUADA ’78 koju organizuje Mercator - Panonija Ptuj.
Pravilnik
o učenicima
Opšti sektor RZSOUR
Na savetovanjima voda opštih službi i drugih radnika OOUR i radnih organizacija u sastavu SOUR Mercator, na kojima su razmatrani načrti samoupravnih opštih akata, dat je predlog da se pripremi samoupravni opšti akt koji če jedinstveno uredivati pro-blematiku učenika u privredi.
Pravilnik o pravima, dužnostima i položaj u učenika u privredi usvaj a svaka organizacija, time da kod ko-načnog oblikovanja predloga Pravilnika svaka organizacija dopuni sa specifičnostima koje su karakteristične za organizaciju.
Pravilnik sadrži osim opštih i ko-načnih odredaba i sledeča po-glavlja:
-	dodeljivanje štipendija odnosno prijem učenika na zanat
-	prava i obaveze organizacije i učenika
-	nagradivanje
-	inštruktor praktičkog rada
-	odmori
-	razporedivanje učenika
Organizacioni odbor Mercatori-jade ’78 primio je mnogo prijava ekipa i pojedinaca za različite sportske discipline u takmičar-skom programu. Do sada se prijavilo 234 ekipa i preko 1100 takmičara za sledeče discipline: mali nogomet, rukomet, odbojka, tenis, ping-pong, streljaštvo, gadanje glinenih goluba, kuglanje, plivanje, šah, mini golf, pikado, povlačenje užeta.
Malo neobično je da pojedini OOUR-i i radne organizacije nisu za Mercatorijadu prijavili ni jednu ekipu, iako bi prema broju zaposlenih mnoge od njih mogle imati i po više ekipa. Zašto se to dogada, kada znamo da smo svi zaintereso-vani za ovakav oblik rekreacije, sa kojim je povezano i medusobno zbližavanje i upoznavanje radnih ljudi Mercatora?
Predtakmičenja če se odvijati od 20. juna po regijama iz kojih ima najviše prijavljenih takmičarskih ekipa u odredenim granama.
Finalni deo takmičenja u kojem če sudelovati prema predvide-njima 400 takmičara i takmičarki odvijače se na sportskim objekti-ma Poljoprivrednog kombinata Ptuj, OOUR Ptujske toplice. Za vreme finalnog dela takmičenja takmičari če boraviti u posebno za to pripremljenom taboru.
Organizacioni odbor se trudi da bi Mercatorijada ’78 što uspešnije tekla, a prijavljenim takmičarima i takmičarkama želi mnogo sportske sreče.
Prevod i priredba: Svetlana Ristin
MERCATOR 7
Delavci Slovenija sadja so praznovali
Vasja Lenardič — M-Contal
30 let uspešnega dela
Natančno 13. januarja 1948 so bili položeni temelji »Slovenija sadja«. Tega dne je bil izdan odlok vlade LRS o ustanovitvi izvoznega podjetja »Slovenija sadje«.
Hiter razvoj je v treh desetletjih izoblikoval trdno in specializirano delovno organizacijo z jasno začrtanimi cilji. Uspehe, ki jih delovna organizacija dosega, lahko pripišemo lastnostim kolektiva, ki vse od nastanka delovne organizacije tvori gonilno silo pri delu in snovanju. Predvsem velja omeniti dragoceno dediščino prvih delavcev, ki je prešla tudi na sedanji kolektiv. Enako pomembno vlogo je odigral ustvarjalni nemir, zaradi katerega je vsak nov dosežek pomenil le izhodišče za doseganje novih, še obširnejših ciljev.
Uspehi, ki jih dosega delovna organizacija, rast in delitev dela, je narekovala tudi visoko stopnjo samoupravne organiziranosti. Delavci »Slovenija sadja« so se tako že leta 1976 odločili, da organizirajo štiri temeljne organizacije: TOZD Zunanja trgovina, katere glavna dejavnost je izvoz in uvoz ter prodaja na domačem trgu;
TOZD Maloobmejni promet, katere glavna dejavnost je izvoz in uvoz v okviru obmejnih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo;
TOZD Hladilnica Zalog, katere glavna dejavnost je predelava zelenjave za domači trg;
TOZD Hladilnica Bohova pri Mariboru, katere glavna dejavnost je predelava sadja za domači trg in izvoz ter Delovna skupnost skupnih služb.
S tem so delavci zaključili šele s prvim delom svojih prizadevanj za še trdnejšo samoupravno organiziranost. Potreba po večji povezanosti in nadaljnji višji stopnji samoupravne organiziranosti je narekovala združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela Mercator. Delavci Slovenija sadja so prevzeli v okviru sestavljene organizacije pomembno in odgovorno nalogo, saj so postali nosilec zunanjetrgovinske dejavnosti na področju prehrambenih proizvodov, obenem pa tudi kot predelovalec sadja in zelenjave. S trdno določenimi programi in cilji v okviru SOZD uresničujejo delavci Slovenija sadja, skupno z drugimi delavci v sestavljeni organizaciji, postavljene cilje, s katerimi bodo dosegli boljšo samoupravno organiziranost, poslovno uspešnost, povezanost proizvodnje, promet blaga in storitev na eni strani, na drugi strani pa delitev dela ter specializacijo posameznih proizvodnih in poslovnih dejavnosti, da bi dosegli večjo produktivnost svojega dela kot tudi vsega združenega dela.
Kot posebno odliko kolektiva je potrebno omeniti dolgoročnost razvojnih zasnov ter premočrtno vztrajanje na zastavljeni poti, četudi je taka pot zahtevala od delavcev, da so se odrekli višjim osebnim dohodkom.
Pred tridesetimi leti je petintrideset delavcev pričelo z izvozom sadja in zelenjave v manjših skladiščnih prostorih in s skromnim transportnim parkom ter ustvarilo manjši devizni priliv. Danes pa znašajo zmrzovalne zmogljivosti 3000 vagonov ali 30.000 ton, poleg tega pa lahko skladiščijo v ostalih skladiščnih prostorih še nad 1000 vagonov drugega blaga. V izvozni dejavnosti pa se je delovna organizacija prebila v sam vrh jugoslovanskih izvoznikov sadja. Tako je v letu 1977 izvozila na tuja konvertibilna tržišča za 8 milijonov dolarjev blaga, kar v jugoslovanskem prostoru pomeni, da je delovna organizacija Mercator - Slovenija sadje z 10,69 % celotnega jugoslovanskega izvoza na prvem mestu med 54 izvozniki v tej dejavnosti.
Delovna organizacija je sadje in zelenjavo izvažala na tuje trge kar v sedmih različnih oblikah: kot sveže sadje, zamrznjeno sadje, kot sadne sokove, pulpef koncentrate, pasterizirano v dozah in posušeno. Prizadevanja so bila usmerjena predvsem v izvoz gotovih izdelkov,
kar je narekovalo tudi povezovanje z jugoslovansko predelovalno industrijo.
Delavci Slovenija sadja so se zavedali pomena lastnih skladiščnih prostorov, hladilnic, predelovalnih zmogljivosti in vse tiste opreme, ki omogoča, da je blago strokovno pripravljeno ter da je potrošnikom vsak trenutek na razpolago.
Temeljna organizacija Bohova je razvila sodoben obrat predelave sadja in zelenjave v sokove, koncentrate in ostale izdelke. Sedaj lahko predela nad 15.000 ton sadja in zelenjave. Delavci Slovenija sadja želijo tržišču ponuditi predvsem kakovostno sadje ter nuditi pestro izbiro artiklov, sortiranih tudi po različnih vidikih kakovosti.
Pomembna je tudi uvozna dejavnost. Leta 1954, vprvemletu opravljanja te dejavnosti, je delovna organizacija uvozila 153 ton blaga, v letu 1957 2530 ton, vletu 196719.980 ton, v letu 1977 pa že 41.000 ton blaga.
Obsežen izvoz sadja in zelenjave ter polgotovih in gotovih izdelkov je omogočil delovni organizaciji, da je bila eden prvih jugoslovanskih uvoznikov sadja in zelenjave. Tako delovna organizacija uvaža bodisi samostojno, bodisi skupaj z drugimi jugoslovanskimi uvozniki, predvsem iz nekaterih sosednjih evropskih dežel, z bližnjega vzhoda, v precejšnjem obsegu pa tudi iz dežel v razvoju.
Vletu 1977 jedelovnaorganizaci-ja dosegla 734 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je za 26% več kot leta 1976, 96 milijonov di-
ton
blaga
Izrednega pomena pri delu ter pri doseganju uspehov je to, da delovna organizacija pri prometu s kmetijskimi pridelki vzpostavlja dohodkovne odnose s kmetijskimi zadrugami. Delovna organizacija si prizadeva za takšno delitev dela, ki bi spodbujala interese svojih partnerjev. Zelo pomembna so skupna vlaganja (ki so že obrodila sadove) in sicer v skupno urejanje nasadov tistih vrst sadja, ki uspevajo v podnebju Slovenije.
Ze na začetku svojega dela je delovna organizacija spoznala koristnost črnega in rdečega ribeza ter potrebo po pridelavi teh sadežev. Tako je v sodelovanju s strokovnimi delavci kmetijskih institucij in pod njihovim vodstvom tudi organizirala pridelavo ribeza, ki je še danes pomemben izvozni pridelek. Organizirala pa je tudi zbiranje in odkup gozdnih sadežev preko kmetijskih zadrug in lastnih odkupnih postaj. Gozdne sadeže, predvsem pa gobe (lisičke in jurčke), ki jih naberejo posamezniki, izvozi posušene in v raznih drugih oblikah na številne tuje trge.
Eden od pomembnih činiteljev dosežene razvojne stopnje je bilo spoznanje, da jeznanje odločilnega pomena za nadaljnji razvoj. Danes združuje delo v delovni organizaciji 290 delavcev, od teh je nad 70 delavcev z visoko, višjo in srednješolsko izobrazbo - komercialistov, ekonomistov, kmetijskih inženirjev, ekonomskih in kmetijskih tehnikov. Trdnost tega kolek-
tiva pa potrjuje tudi dejstvo, da fluktuacije skorajda ne poznajo.
Ugotovimo lahko, da vnaši sredini živi kolektiv, ki je z dobrim delom utrl pot k lastnemu napredku in istočasno k napredku naše družbe. Želja delavcev Mercator - Slovenija sadja je, da se praznovanju 30-letnice obstoja in delovanja delovne organizacije pridružijo vsi delovni ljudje v okviru SOZD.
•k Pod pulpo razumemo sadje, konzervirano s kislino ali s katerimkoli drugim konzervansom. V novejšemčasusesadje konzervira samo še z žvepleno kislino (H.SOj), na licu mesta, tako da ohrani vse kakovostne lastnosti (hranilne rudninske snovi, sladkor in kislino). Preji leti se je precej sadja konzerviralo z mravljično kislino (AS); to pulpo so nato v tovarni po kemično-tehnološkem postopku pretvorili v sokove oziroma sirupe. S i I SO, danes največ konzervirajo višnje, češnje, maline, jagode, robide, delno pa tudi borovnice,- marelice, jabolka in breskve. Pri predelavi žveplena kislina popolnoma izpari, tako da tudi najstrožji evropski oziroma svetovni normativi dovoljujejo konzerviranje z že imenovanim konzervansom. Na ta način konzervirano sadje potrebuje predelovalna industrija za proizvodnjo marmelad, džemov in konfitur (v sladkorju vkuhanega sadja).
Osrednja proslava ob 30-letnici Slovenija-sadja je bila 24. maja v Ljubljani.
Foto: M. Marinček
Diagram razvoja izvozne dejavnosti
narjev dohodka in 68 milijonov dinarjev čistega dohodka. Od skupnega celotnega prihodka pa odpade na izvoz 140 milijonov dinarjev ali 20%.
Nagradna
križanka
Slovenija
sadja
Ob 30-letnici Slovenija sadja objavljamo križanko, ki so jo v tej delovni organizaciji pripravili za navdušene enigmatike.
Rešitve pošljite na naslov Mercator - S lo veni ja sad je, Miklošičeva 10,61000 Ljubljana, na kuverto pa pripišite »Nagradna križanka«. Desetim izžrebancem bomo poslali komplet značk Slovenija sadja.
CERMAK	fO/EA StAŠll> CA	K0MP3O- TER	imtMi SVET	6cA$B>. MJA	EMIL SAVE	HtSrrO »S MORAMO	fm- esKALD		uren	OAIUA ČAKA	GRAM		30(51 - LAA/T	LlTEg
MLETHh CA DO S0»D hffttATOR												OKtAdi'. ZA U-B&- ATSt PEsnJeg		
fERoR. ORG-V TOArtCUl				KRA? :wva£)					•romssA v MfiSTAH					a- ČRKA
RHCUN			SIROTA	MAMINA ČRTA	SMH06L				N16LJA3					
SOSFD- fttA DRŽAVA								OnRAli. TOA.		ouratC -revAftij c »Mr za MAlEtOE				sBRcff- rok
Dal mat leusko IME						S0K*A& ijELSlA	mrnco					.M* 013(1 Al SAD		
METEfl	PISEC						SAMCU.	OklMt. ZA UEV			OSEBNI zaimek.			IeMcKo (ME
	h&stdv SL0VSNPI													
timL UO MEOSTK											AEKA V			
								^KRAVICA						
SlEMlR			W-i.OVA				NiAO OMAN							
			zvfz<ar. SVET					VASTA, VftftC						
				SM06L.		pomaIe %ens. IME					VPOfNffl m cvrt			
				0£Clt TkAlč							LJJUP&KA prjtrm..			
moStvo						OVALEN MA3VI«. KARTA								
OOSlU.		AVLA					OSEOtfl TfMHEV,		pteSS" Moivjo IME			ujaKa S6M06L.	1	
		IM-Ati-												
TAtJe UMi\l			-RtRVA		OHMI-Sava zR SlSRBSl			OSEbNI *A 1 M«			TEZOVm DROfTVO			OČE S pOHO&f)
			PEC					RODIT						
amper				6EOMET. Rraški P03EM	AVTOM*®; OZfJAKA ITAU36	TVJCM. IME	1							
	lENtki OKRAS.						OMLMl 0R6RN	lAMzA nevoi ma m						
f> rajev ZA PomKA-					RAČON			V 00		A L* A TVAC			SAMCU.	
													RODIT	
STARO* f\U	A<K.l »or									PltANO tod				
SARVA UD2Č.			—		TISKA-					AVŽIC				7	St JlovenijaJadje
predstavimo
Naj
se predstavimo
Ni
aj se predstavimo — Naj se predstavimo
N
3 s
se
Predstavljamo vam DO Rudar Idrija
Ela Kovač — M-Rudar Idrija
Razvoj v korak s časom
Po vojni je bila trgovina v Idriji zelo revna. Od predvojnih ostankov privatnih trgovin je ostalo za uporabo le nekaj lokalov. Prva leta po vojni je idrijsko prebivalstvo v glavnem oskrbovalo Konzumno društvo, ki se je kasneje preimenovalo v Potrošniško zadrugo.
Kmalu po osvoboditvi sta bila ustanovljena Okrajni magazin in Rudosk (to je bila posebna trgovina za oskrbo rudarjev). Iz teh in večjih poslovalnic Kmetijskih zadrug se je ob prvi reorganizaciji leta 1952 razvila nova trgovska mreža. V Idriji so bila tedaj trgovska podjetja
Ob drugi reorganizaciji trgovske mreže leta 1964 - ob združitvi vseh trgovskih podjetij v idrijski občini - je nastalo novo trgovsko podjetje z imenom »Univerzal«, ki je imelo 46 poslovalnic. Zaposlovalo je 150 delavcev, od tega 104 ženske in 46 moških. Sprejet je bil načrt razvoja
bifejem naPrejnutivIdrijiinsamo-postrežna trgovina z bifejem v Cerknem. Številne manjše trgovine smo preuredili vsodobnejšein specializirane prodajalne.
Večje perspektive v večjem podjetju
Do leta 1970 je trgovsko podjetje Univerzal napravilo velik korak naprej v razvijanju sodobnejšega trgovanja. Kljub doseženim uspehom so se člani kolektiva leta 1970 odločili za združitev v Veletrgovino Mercator Ljubljana, saj smo v večjem podjetju videli boljše pogoje za
ki je nudila prostor za prodajo velikega števila različnih proizvodov, ki smo jih do tedaj prodajali v več specializiranih trgovinah. Z izgrad-njo Blagovnice je bilo mogoče združiti dotedanjerazdrobljenepo-slovanja na 34 poslovalnic.
Ob združitvi v Veletrgovino Mercator je bilo zaposlenih 230 delavcev - 161 žensk in 69 moških.
Razvoj in potrebe po samoupravnem odločanju in delitvi dohodka so bile razlog, da smo se leta 1974 odločili za oblikovanje TOZD Idrija v okviru Veletrgovine Mercator Ljubljana. V tem času je bila uresničena tudi dolgoletna želja in potreba kolektiva po novem skladišču živil in po novi trgovini na Vojskem. Tako je bilo v letu 1977 zgrajeno novo skladišče živil, ki je sodobno opremljeno s potrebno mehanizacijo, hladilnicami, urejenimi upravnimi in sanitarnimi protori.
Prelomnica v samoupravni organiziranosti
Z Zakonom o združenem delu je bila nakazana možnost za nove
Kako poslujemo danes
TOZD Univerzal, trgovina na drobno s 169 zaposlenimi, opravlja svojo dejavnost v 34 poslovalnicah, od katerih je več kot tretjina v oddaljenih hribovitih krajih, kamor je prevoz blaga zaradi slabih cest zelo težaven. Razen tega te okoliške trgovine poslujejo v težkih delovnih razmerah, na primer v hladnih in neurejenih kletnih prostorih v starih privatnih hišah. TOZD Univerzal načrtuje postopno ureditev teh poslovalnic, vendar v daljšem razdobju, ker je ostanek dohodka preskromen, da bi dovoljeval večje investicijske naložbe.
TOZD Preskrba, trgovina na debelo z 41 zaposlenimi, oskrbuje z živili in drugimi gospodinjskimi potrebščinami vse poslovalnice TOZD Univerzala in druge večje potrošnike. Z izgradnjo novega skladiščnega prostora so se delovni pogoji zelo izboljšali, vendar jih tarejo težki pogoji gospodarjenja. Novo skladišče jim prinaša poleg zadovoljstva v urejenih prostorih tudi velike obveznosti odplačeva-
Ob otvoritvi prodajalne na Vojskem je direktorica Mercator - Rudarja, Ivanka Leskovec, krajanom in gostom spregovorila o nastanku trgovine ter o zaslugah posameznikov in kolektivov za to. Več o tem bomo pisali v prihodnji številki glasila. - Foto: Jaro Novak
Novo skladišče živil je delavcem Mercator - Rudar, TOZD Preskrba, omogočilo boljše delovne pogoje.
»Izbira«, »Preskrba« in »Kurivo«, v podjetja Univerzal, ki je predvide- še večji napredek in večje per-Spodnji Idriji trgovsko podjetje val specializacijo trgovin. Po tem spektive.
»Poželji« in v Cerknem trgovsko načrtu sta bili do leta 1970 na novo Ob združitvi z Mercatorjem je že podjetje »Postrežba«.	zgrajeni samopostrežna trgovina z bila v gradnji nova blagovna hiša,
oblike samoupravne organiziranosti. Po širokih razpravah v samoupravnih organih in v kolektivu smo se v letu 1977 na referendumu odločili zapreoblikovanjeTOZD Idrija v DO Rudar s tremi temeljnimi organizacijami:
TOZD Univerzal - trgovina na drobno,
TOZD Preskrba - trgovina na debelo,
TOZD Javornik - gostinstvo.
v vseh teh letih je potekala zunanjetrgovinska menjava s 34 državami.
JUNIJ 78
nja investicij. Prav to narekuje kolektivu načrtovanje razširitve obsega poslovanja.
TOZD Javornik, gostinstvo z 78 zaposlenimi: delavci te TOZD so zadnji dve leti odločno posegli v svojo samoupravno organiziranost, saj so se tri manjša bivša podjetja združila v gostinsko delovno organizacijo in se nato kot TOZD priključila v Mercator - Rudar. Z združitvijo so morali poenotiti poslovanje, združiti sredstva in izdelali enotna merila za nagrajevanje dela. Težave, ki so nastale s temi spremembami in veliko pomanjkanje gostinskih delavcev, so vtem letu največja ovira pri gospodarjenju te temeljne organizacije.
Novosti v letu 1978
Investicije v novo zgrajene ob jekte, ki smo jih pričeli graditi \ preteklem letu, so letos že pokazal« svoje rezultate.
Zgrajena je bila nova samopo strežna trgovina z bifejem pri Lika rici, ki je nadomestila klasično po slovanje v starem in neustreznen prostoru. V začetku leta so bik zaključena adaptacijska dela nago stinskem lokalu »Soča«, s katerirr smo rešili problem pomanjkanj« družbene prehrane delavcev, zapo slenih v središču mesta. 24. junija na dan krajevnega praznika Voj skega, pa smo predali svojemu na menu nov trgovsko-turističn: objekt.
Načrti za bodočnost
Velika odrekanja kolektiva zaradi investicij v preteklih letih so rodila svoje sodove, saj imamo v Idriji in Cerknem sodobno urejene prodajne prostore.
Neustrezne poslovne prostore ima še prodajalna kuriva in gradbenega materiala, ki jo je zadnji potres docela razmajal. Takoj, ko nam bo skupščina občine Idrija dodelila ustrezen prostor, bomo pričeli z izgradnj o nove prodaj alne.
Z razvojem industrije se je v idrijski občini povečala naseljenost prebivalstva in s tem tudi potreba po novih, večjih prodajnih prostorih v Spodnji Idriji in Godoviču. Po srednjeročnem programu razvoja trgovske mreže bomo zgradili novo trgovino v Spodnji Idriji in s tem omogočili krajanom boljšo oskrbo.
MERCATOR 9
Iz akcij osnovnih organizacij ZSMS
Predsednik ZSS Vinko Hafner med novinarji iz združenega dela
Jaro Novak - Center za obveščanje
Učinkovitost pri
spreminjanju
vsebine
Mojca Legan — M-Rožnik, TOZD Golovec
Lokalna štafeta na Viču
»Glasila delovnih kolektivov, z ogromnim številom naklade, v kateri izhajajo, in zaradi dostopnosti ter povezanosti družbenopolitične vsebine in problematike, ki jo posamezna glasila obravnavajo, so zelopomembnapri ustvarjanju javnega mnenja, pri delovanju samoupravljanja in družbeni naravnosti,« je dejal Vinko Hafner, predsednik RS ZSS na pogovoru z novinarji iz združenega dela v ljubljanski regiji, na začetku tega meseca v dvorani Gradisa. Sestanku sta prisostovovala tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije, Božo Kovač, in predsednik komisije za obveščanje in politično propagando RS ZSS, Matjaž Vizjak.
Vinko Hafner je opozoril na potrebo, da bi ta glasila več obravnavala delovanje osnovnih organizacij sindikata in njenih organov, v času pred kongresom ZSS pa naj bi več prostora namenjala obravnavi kongresnih dokumentov.
V pizzeriji »Parma«
Predsednik Zveze sindikatov Slovenije je novinarje iz združene-
ga dela seznanil z novo organiziranostjo sindikatov. Opozoril pa je, da tem spremembam ne bi smeli posvečati preveč svojega časa. »Bolj ko se ukvarjamo sami s seboj in bolj ko se naše delo obrača v forumih, manj smo učinkoviti v združenem delu pri opravljanju vsakodnevnih nalog.«
Mimogrede se je Vinko Hafner dotaknil vprašanja statusa novinarjev v združenem delu in poudaril njihovo vlogo in politični pomen. Zatrdil je, da bo Zveza sindikatov varovala novinarje v združenem delu, seveda pod pogojem, da bo njihovo poročanje objektivno in da bodo sami opravljali svoje delo neoporečno.
O vsebini govora predsednika Hafnerja bomo poročali v zvezi s temami o pripravah na kongres slovenskih sindikatov.
10.	maja so se mladi izMercatorja udeležili prenosa lokalne Titove štafete, organizirane na pobudo mladine občine Ljubljana Vič-Ru-dnik.
Osnovna organizacija ZSMS Delovne skupnosti MERCATOR-ROŽNIK je za to priložnost pripravila slavnostni sprejem pred okrašeno stavbo sedeža SOZD, kjer so
dih SOZD obljubila, da bo mladina sestavljene organizacije, zavedajoč se svojih dolžnosti, tudi v bodoče zvesto izpolnjevala naložene ji naloge.
Pozdravno pismo tovarišu TITU je prebrala nosilka štafetne palice, Stanka Repovž in se tako v imenu vseh mladih Mercatorja pridružila željam mladine in narodov ter naro-
S pogovora z novinarji iz združenega dela v ljubljanski regiji. Od leve proti desni: Ida Rebolj, predsednica Aktiva novinarjev v združenem delu za ljubljansko regijo, Vinko Hafner, predsednik RS ZSS (Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije), Matjaž Vizjak, predsednik Komisije za obveščanje in politično propagando RS ZSS ter Nada Muminovič, članica izvršnega odbora Aktiva novinarjev.
delajo s polno paro
Mile Bitenc — Delovna skupnost SOZD
Pizza: takšna in drugačna
Prevzem štafetne palice pred poslopjem na Aškerčevi 3 v Ljubljani. - Foto: Kancfjan Hvastija
Ste že jedli pizzo? Ta odlična italijanska specialiteta, ki je k nam prišla šele pred nekaj leti, je dobila širok krog ljubiteljev. Seveda jo lahko pripravimo tudi doma, vendar je veliko bolj okusna v lokalih, ki so namenjeni prav pripravi pizze.
V	Ljubljani je več pizzerij, ponudijo pa vrsto različnih, bolj ali manj dobrih pizz.-Če se odločite za pizzerij o PARMA (Mercator - Hoteli-Gostinstvo, TOZD Ilirija), potem ste zadeli v črno.
V	začetku aprila je bilo tri leta, kar je ta pizzerija v kletnem prehodu Maksimarketa obiskovalcem odprla vrata. Prijeten, okusno opremljen lokal od takrat dalje ni nikoli prazen. Pogosto je treba na prostor čakati. Vzrok temu so nadvse okusne in bogato obložene pizze-takšne, kot jih znajo pripravljati le v PARMI.
Pred kratkim sem PARMO obiskal in se pogovarjal s poslovod-kinjo Drago Brus. Povedala mi je, da so v začetku (ker so se bali za obisk!) goste dobesedno razvajali, čeprav so ponudili različne pizze, so gostje imeli svoje želje in tem so ustregli. Prav ta pozornost do obiskovalcev je naredila svoje; lokal je postajal čedalje bolj priljubljen in kmalu je zaslovel po vrsti odličnih pizz, ki so prilagojene »kranjskemu« okusu.
Poleg, lahko rečem slavnih italijanskih pizz z imeni Margerita, Na-politana in Romana, postrežejo tu še s pizzo Ilirija (ime po hotelu), Parma (mesto v Italiji, -pobrateno z Ljubljano - občino Šiška, kjer ima svoj sedež Mercator - Hoteli-go-stinstvo, TOZD Ilirija), pa z Gorenjko, kmečko in kraško pizzo. Ni dolgo tega, kar so ponudili posebnost: sadno pizzo. Prav to so gostje sprejeli z navdušenjem. Testo je premazano s sladko smetano, obloženo pa z ananasom, marelicami, breskvami in jagodami.
Za dobro pizzo je predvsem potrebno napraviti pravo kvašeno testo, ki mora dvakrat vzhajati. Ta osnova je prelita s paradižnikovim prelivom (ki ga znajo v Parmi od-
lično pripraviti) in potresena z naribanim sirom. Ostali dodatki so najrazličnejši mesni izdelki, gobice, zelenjava, jajca in drugo. Ne sme pa manjkati značilna začimba -origano.
Zdaj, v sezoni, ko je nekaj miz tudi na ploščadi pred lokalom, pri-ravijo na dan celo 800 do 900 pizz. e več gostov bi lahko postregli, pa ni prostora. Dnevno porabijo na kupe testa in dodatkov. Testo zamesijo kar iz 60 kg moke, prelijejo ga z 801 paradižnika, obložij o s 30 kg šunke, 50 kg sira, porabijo pa tudi gore klobas, hrenovk, jajc, slanine in začimb.
Pizze pečejo v avtomatski peči, ki ima dva »tunela«; vsako minuto sta spečeni dve pizzi. Naj ob tem zapišem tole zanimivost. Ko je bila pred
Skrbno pripravljeno testo je osnova za dobro pizzo.	- Foto: Matjaž Marinček
kratkim v Ljubljani na obisku delegacija iz Sovjetske zveze, se je zanimala tudi za nakup takšnih peči. Ogledali so si peč v naši pizzeriji PARMA. Sklenili so kupčijo za nekaj peči, ki jih bodo prikazali v kratkem na razstavi v Moskvi, nas pa naprosili, da tja odpotuje delavka iz PARME, ki bo kot strokovnjak pripravljala pizze. Vsekakor je to za nas veliko priznanje.
Kot zanimivost mi je tovarišica Draga povedala, da neka družina iz Maribora prihaja na pizze vsakih 14 dni. Veliko pizz pa spečejo tudi po naročilu za domov. Zavite v alufoli-jo ostanejo dlje časa sveže in vroče.
Ob izdatni in ceneni hrani (pizze stanejo od 18do30din)paseprileže tudi osvežilna pijača. Novost so odlični sladoledni napitki z mlekom (LIDO SHAKE) z okusom borovnice, jagode, marelice inkakaa, ki jih pri nas izdeluje Kolinska.
Če morda še niste poskusili pizze iz PARME, pridite na obisk. Zadovoljni boste s postrežbo in prepričali se boste, da so pizze v PARMI res odlične. Če ne bo prostora, pa malo počakajte - kajti izplača se!!
se zbrali okoliški delavci Mercatorja.
Po prevzemu štafetne palice od mladih z Iga je mladinka Janja Jak-šič v slavnostnem govoru prikazala razvoj Mercatorja in v imenu mla-
dnosti socialistične Jugoslavije, da bi nas tovariš TITO še dolgo vodil.
Štafeta je pot nadaljevala po Emonski ulici in Mirju na Gorupo-vo cesto, kjer so palico z željami in pozdravi prevzeli mladi Tehničnih srednjih šol.

KADAR POTREBUJETE POMOČ PRI IZVEDBI AKCIJ NAVODILA ZA PRIPRAVO GRADIV OBJAVO POMEMBNIH DOGODKOV
POLITIZACIJO PROBLEMA
POKLIC TE
CENTER ZA OBVEŠČANJE 061 -23-424
ALI UREDNIŠTVO GLASILA 061-21-488	:
f;
■M
Prostori pizzerije Parma so skoraj vedno polni gostov.
Foto: Matjaž Marinček
Pripravili smo za razpravo
Pravilnik o učencih
Na posvetovanjih z vodji splošnih služb in drugimi delavci TOZD in DO v sestavu SOZD Mercator, kjer so bili obravnavani osnutki samoupravnih splošnih aktov, je bila dana pobuda, naj bi pripravili samoupravni splošni akt, ki bo enotno urejal problematiko učencev v gospodarstvu.
V skladu s to pobudo objavljamo osnutek Pravilnika o pravicah, dolžnostih in položaju učencev v gospodarstvu. Sprejme ga vsaka organizacija, s tem, da pri dokončnem oblikovanju predloga vsaka organizacija pravilnik dopolni s posebnostmi, ki so zanjo značilne.
Na podlagi določil 10. člena Zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij, 26. člena Zakona o delovnih razmerjih in... člena Statuta organizacije je Delavski svet sprejel naslednji
PRAVILNIK
o pravicah, dolžnostih in položaju učencev v gospodarstvu v organizaciji...
I. SPLOŠNE DOLOČBE
dnevno, vendar tedensko ne sme presegati 40 ur. Tisti dan, ko traja teoretično izobraževanje, ne sme biti praktičnega izobraževanja.
Če praktično izobraževanje traja strnjeno 6 ali več ur, ima učenec v tem času pravico do najmanj 30 minut odmora.
4.	člen
Vsako leto opravlja učenec, po uspešno zaključenem teoretičnem pouku v šoli, praktičen izpit za tisto leto - A, B in C splošni program in program stroke.
Po uspešno končani učni dobi mora vsak učenec opraviti zaključni praktični izpit iz stroke in poklica, katerega se je izučil.
Po opravljenem zaključnem izpitu pridobi učenec poklic širokega profila določene stroke.
5.	člen
Medsebojne pravice in obveznosti učenca in organizacije so urejene s štipendijsko pogodbo, na podlagi katere je učenec z organizacijo v štipendijskem razmerju, ter z izjavo, ki zagotavlja učencu, da bo organizacija, na podlagi s šolo sklenjene pogodbe, omogočila učencu v organizaciji praktičen pouk po vzgoj-noizobraževalnem programu šole.
6.	člen
Dokler so učenci na praktičnem delu v organizaciji, veljajo za uveljavljanje njihovih pravic in dolžnosti določila tega Pravilnika, določila Statuta organizacije in drugi samoupravni splošni akti organizacije.
II. PODELITEV ŠTIPENDIJ OZIROMA SPREJEM UČENČEV V UK
Splošni sektor DS SOZD
1.	člen
S tem Pravilnikom se urejajo pravice, dolžnosti in položaj učencev v gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: učenci), ki se učijo s praktičnim delom v organizaciji .....(v nadaljnjem
besedilu: organizacija) in s šolanjem v šolah po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij, da bi si pro-dobili poklic širokega profila določene stroke.
2.	člen
Uk učencev se odvija po učnem programu šole, ki je prila-
gojen strokovnim zahtevam posameznih poklicev.
Praktično usposabljanje učencev v organizaciji se ravno tako odvija po učnem programu in se učencu ne sme nalagati del, ki niso predvidena v učnem programu.
3.	člen
Šolanje traja praviloma tri leta. Razporeditev praktičnega in teoretičnega izobraževanja določi šola, v soglasju z organizacijo.
Praktično izobraževanje sme trajati skupno največ osem ur
1. Razpis štipendij oziroma prostih učnih mest
7.	člen
Komisija za delovna razmerja sprejme najkasneje do 1. junija, v skladu z letnim planom kadrov, sklep o razpisu štipendij oziroma prostih učnih mest.
8.	člen
Razpis se objavi najkasneje do 10. junija, praviloma v okviru skupnega razpisa štipendij oziroma prostih učnih mest v SOZD Mercator.
Razpis mora vsebovati vsa določila, pomembna za štipendijsko in učno razmerje. Določila, pomembna za štipendijsko razmerje, so določena v Pravilniku o izobraževanju in izpopolnjevanju delavcev.
Pogoj za sprejem učenca v učno razmerje pa je:
-	da ima uspešno končano osmeletno šolanje,
-	da je mlajši od 18 let,
■- da je duševno in telesno zdrav, kar se ugotovi na podlagi zdravniškega potrdila,
-	da je sposoben za učenje določenega poklica, kar se lahko ugotovi na podlagi testiranja ali enomesečnega poskusnega dela.
2. Izbira kandidatov
9.	člen
Rok za sprejemanje pismenih prijav traja vsako leto od dneva razpisa do 1. 8.
10.	člen
Izbira kandidatov se opravi v skladu z določili IV. poglavja Pravilnika o izobraževanju in izpopolnjevanju delavcev.
11.	člen
Z vsemi zbranimi kandidati se sklene štipendijska pogodba, v skladu z določili Pravilnika o izobraževanju in izpopolnjevanju delavcev, ter izjava, da bo organizacija, na podlagi s šolo sklenjene pogodbe o praktičnem pouku in medsebojnih obveznostih, omogočila učencu v organizaciji praktičen pouk po vzgojnoizobraževalnem programu šole. Izjava je priložena in predstavlja sestavni del tega Pravilnika.
12.	člen
Štipendijska pogodba iz prejšnjega člena tega Pravilnika se za učence v gospodarstvu dopolni z določilom, da opravlja učenec en mesec pred pričetkom teoretičnegausposabljanja za poklic poskusno delo, ki sme trajati največ 30 dni.
13.	člen
V	poskusni dobi se ugotavlja, ali ima učenec nagnjenosti in sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje poklica, za katerega je za čas izobraževanja sklenil štipendijsko pogodbo.
V	tem enomesečnem poskusnem roku dela učenec pod strokovnim vodstvom inštruktorja praktičnega dela, ki mu po
JUNIJ 78	MERCATOR 11
12 MERCATOR	JUNIJ 78
opravljenem poskusnem delu, skupaj z vodjo organizacijske enote, v kateri je učenec na poskusni dobi, izda oceno in mnenje.
Med poskusno dobo lahko organizacija ali učenec razdreta
štipendijsko pogodbo ob vsakem času.
Poskusna doba se šteje učencu v čas štipendiranja ter mu za ta čas pripadajo štipendija in druge, s pogodbo določene pravice.
III. PRAVICE TER OBVEZNOSTI ORGANIZACIJE IN UČENCA
14.	člen
Dolžnosti organizacije so:
-	da učencu omogoči izučitev za poklic po predpisanem izobraževalnem programu,
-	da si bo učenec v času, ki je določen z izobraževalnim programom, pridobil potrebno praktično znanje za opravljanje poklica, za katerega se izobražuje,
-	da skrbi za praktično izobraževanje učencev, za redno obiskovanje šole ter za druge obvezne izobraževalne oblike,
-	da omogoči take učno-vzgoj ne odnose, v katerih se lahko učenci vključujejo v samoupravljanje,
-	da skrbi za pravilne medsebojne odnose med delavci in učenci,
-	da učencem v času praktičnega in teoretičnega pouka redno izplačuje nagrade in štipendijo, ki je določena s tem Pravilnikom in drugimi samoupravnimi akti organizacije,
-	da skrbi za varnost pri delu in zdravje učenca,
-	da seznani učenca s predpisi o varstvu pri delu,
-	da omogoči vključitev učenca v OO ZSMS organizacije in druge družbenopolitične organizacije v času učenčevega praktičnega dela v organizaciji,
-	da izpolnjuje pogodbene obveznosti iz pogodbe o štipendiranju,
-	da učencem omogoči počitnice v smislu določil tega Pravilnika inše najmanj 6 dni odsotnosti za pripravo na zaključni izpit.
15.	člen
Dolžnosti učencev so:
-	da se vestno in marljivo učijo in si prizadevajo izobraziti se za poklic v določenem roku,
-	da redno obiskujejo šolo in so prizadevni pri praktičnem delu,
-	da redno in uspešno opravljajo svoje šolske obveznosti ter
da si prizadevajo izpopolniti svojo strokovno in splošno izobrazbo,
-	da izvršujejo naloge, ki so jim jih dali učitelji v šoli in inštruktorji pri praktičnem delu,
-	da se dostojno in disciplinirano vedej o na šoli, v organizaciji in izven nje,
-	da se ravnaj o po predpisih o varstvu pri delu in pazijo na svoje zdravje,
-	da varujejo poslovno tajnost organizacije,
-	da čuvajo vse delovno orodje, delovne pripomočke in obleko, do katerih imaj o pravico pri opravljanju praktičnega dela,
-	da skrbijo za svojo zunanjost in prihajajo na delo urejeni tako, da bodo varno in uspešno izvrševali dela v zvezi s praktičnim usposabljanjem.
16. člen
Učenci imajo naslednje pravice:
-	do štipendije na podlagi pogodbe o štipendiranju,
-	do nagrade v času praktičnega usposabljanja v organizaciji na ‘podlagi izjave,
-	do nasvetov in pomoči inštruktorja ter vodje organizacijske enote, v kateri se usposabljajo,
-	do drugih dodatkov in prejemkov v času praktičnega usposabljanja v organizaciji, po Pravilniku o osnovah in merilih za delitev čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke organizacije,
-	do tedenskih seminarjev,
-	do počitnic in dodatnega dopusta za opravljanje zakljčne-ga izpita,
-	do udejstvovanja v družbenopolitičnih organizacijah v času praktičnega usposabljanja,
-	druge pravice po tem Pravilniku, pogodbi, izjavi in drugih samoupravnih splošnih aktih organizacije.
IV. NAGRAJEVANJE
17. člen
Učencu pripada v času izob-taževanja štipendija v skladu z
69. členom Pravilnika o izobraževanju in izpopolnjevanju delavcev.
18.	člen
V času praktičnega usposabljanja v organizaciji pripada učencu poleg štipendije tudi nagrada, in sicer:
-	nagrada, ki je odvisna od letnika, katerega učenec obiskuje,
-	nagrada, ki je odvisna od prizadevnosti in uspešnosti učenca pri praktičnem delu.
19.	člen
Osnovna nagrada, ki je odvisna od letnika, katerega učenec obiskuje, znaša:
I.	letnik	20%
II.	letnik	25%
III.	letnik	30%
Osnova za izračun nagrade je povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v devetih mesecih preteklega leta.
20.	člen
Nagrada, ki je odvisna od prizadevnosti in uspešnosti učenca pri delu, je tisto merilo, ki določa dokončno višino učenčeve nagrade za praktično delo v organizaciji, in sicer:
- za odličen uspeh (5)
125% osnovne nagrade
-	za prav dober uspeh (4)
110% osnovne nagrade
-	za dober uspeh (3)
100% osnovne nagrade
-	za zadovoljiv uspeh (2)
90% osnovne nagrade
-	za nezadovoljiv uspeh (1)
75% osnovne nagrade Vendar nagrada ne sme biti manjša od 20% povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v devetih mesecih preteklega leta.
Prizadevnost in uspešnost učenca na praktičnem delu se ocenjuje na podlagi 16 kriterijev ob koncu obračunskega obdobja (praviloma traja obračunsko obdobje en mesec in je enako kot za obračun osebnega dohodka delavcev), s pomočjo popisnega lista, ki je priložen in predstavlja sestavni del tega člena.
21.	člen
Učencem, ki prostovoljno delajo ob sobotah v času, ko imajo v šoli teoretični pouk, pripada za čas takega dela nagrada, ki se obračuna na osnovi 60% povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v 9 mesecih preteklega leta. Ravno tako se obračuna nagrada, če učenci delajo v času, ko imajo šolske počitnice.
V. INŠTRUKTOR PRAKTIČNEGA DELA
22.	člen
Za pravilen potek usposabljanja učencev skrbijo v organizaciji inštruktorji. Vsak letnik učencev ima svojega inštruktorja, ki skrbi, da se praktično delo učencev enotno opravlja v skladu z učnim programom in po ustreznih pedagoških metodah. V ta namen inštruktorji:
-	sodelujejo s šolo, kjeručen-ci obiskujejo pouk in se udeležujejo razgovora o učnem uspehu, programu in metodah dela z učenci,
-	organizirajo izobraževalne oblike z učenci - seminarje, ki trajajo od 8 do 10 ur na mesec in na katerih obravnavajo:
a)	program, predviden za praktično delo učencev,
b)	organizacijo in način poslovanja organizacije, kjer so učenci na praktičnem delu,
c)	druga vprašanja v zvezi z usposabljanjem učencev.
Preko inštruktorjev urejajo učenci svoje zadeve s strokovnimi službami organizacije.
23.	člen
Inštruktorja imenuje Delavski svet organizacije na predlog Komisije za delovna razmerja.
24.	člen
Inštruktor, ki mu je po sklepu Delavskega sveta poverjena strokovna in splošna vzgoja učencev, mora imeti ustrezno strokovno izobrazbo in najmanj 5 let delovne dobe v stroki.
Za ustrezno strokovno izobrazbo se šteje najmanj poklic profila tehnik ali njemu podobni, oziroma poklic inženir ali diplomirani inženir.
25.	člen
Inštruktorji prejemajo za svoje delo osebne dohodke po Pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke organizacije.
26.	člen
Poleg inštruktorja za praktično delo skrbi za praktično
usposabljanje učenca tudi vodja organizacijske enote, v kateri je učenec na praktičnem delu. Vo-d j a organizacij ske enote dnevno določa učencu delovne naloge po izobraževalnem programu
ter spremlja in kontrolira njegovo delo.
Vodja organizacijske enote je dolžan poročati inštruktorju vsa opažanja, pomembna za uspešno usposobitev učenca.
VI. ODMORI, POČITKI, DOPUSTI
27.	člen
Učenec ima v času praktičnega usposabljanja pravico do odmora med delom, do dnevnega počitka, tedenskega počitka, počitka ob državnih praznikih, pravico do odsotnosti z dela s pravico do nadomestila ali brez te pravice, po določilih Pravilnika o delovnih razmerjih organizacije.
28.	člen
Učenec ima pravico do 6 tednov počitnic oziroma 42 kole-
darskih dni počitnic v letu in še najmanj 6 dni za pripravo na zaključni izpit.
Učenec praviloma izrabi 14 koledarskih dni za čas zimskih počitnic in 28 koledarskih dni za čas letnih počitnic.
Razpored koriščenja počitnic izvrši na podlagi izražene želje učenca kadrovska služba organizacije, v sodelovanju z vodjem organizacijske enote, v kateri je učenec na praktičnem delu, in inštruktorja za praktično delo.
VIL RAZPOREJANJE UČENCEV
29. člen
Po opravljenem zaključnem izpitu odloča Komisija za delovna razmerja, najkasneje v roku 15 dni, o razporeditvi učenca s pogodbo o štipendiji k delu ozi-
roma nalogam, ustreznim strokovni izobrazbi in drugim zmožnostim učenca.
Učenec, ki ga Komisija za delovna razmerja ni sprejela v delovno razmerje, je prost vseh obveznosti po pogodbi o štipendiji.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30. člen
Po uveljavitvi tega Pravilnika se mora vse poslovanje z učenci v gospodarstvu urediti na podlagi določil tega Pravilnika.
31. člen
Dosedanje izjave in štipendijske ali učne pogodbe se morajo uskladiti s tem Pravilnikom
najpozpeje do pričetka šolskega leta 1978/79.
32.	člen
Za spremembo in dopolnitve tega Pravilnika velja enak postopek kot za njegov sprejem.
33.	člen
Ta Pravilnik začne veljati osem dni po objavi.
Predsednik Delavskega sveta:
PRILOGA K 20. ČLENU PRAVILNIKA
POPISNI LIST
Ime in priimek učenca ........................................
Razred .......................................................
organizacijska enota..........................................
Inštruktor praktičnega dela ..................................
Ocene so: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), zadovoljivo (2), nezadovoljivo (1)
1.	pridnost in prizadevnost pri delu	...............
2.	poslušnost (navodila rad izpolnjuje)	...............
3.	točnost prihajanja na delo	...............
4.	prizadevnost pri pridobivanju znanja
(poznavanje blaga, novitet itd.)	...............
5.	zanesljivost pri delu
6.	spretnost pri delu	...............
7.	odnos oziroma ravnanje z družbeno imovino
(inventarjem, delovnimi sredstvi, blagom) ................
8.	poštenje v odnosu do denarja in blaga	................
9.	odnos do kupca	................
10.	odnos do inštruktorjev praktičnega dela ..................
11.	odnos do sodelavcev	...............
12.	osebna urejenost (estetski videz)	...............
13.	dostojnost v vedenju in govorenju	...............
14.	sposobnost vključevanja v delovno
skupnost	...............
15.	samoiniciativnost (sam vidi delo)	...............
16.	pripravljenost pomagati pri izjemnih delih (prevzemu blaga, inventurah, delu ob
sobotah)	...............
seštevek vseh ocen	...............
povprečna ocena (seštevek deljen s 16)	...............
Vodja organizacijske enote	Inštruktor praktičnega dela
IZJAVA
Organizacija ....................v.........................
izjavlja, da je pripravljena skleniti s šolo ..............
pogodbo o praktičnem pouku in medsebojnih obveznostih (po 19. členu Zakona o srednjem šolstvu - Uradni list SRS št. 18/67, 10. člena Zakona o poklicnemizobraževanjuinurejanjuučnihrazmerij - Uradni list SRS št. 26/70 in Pravilnika o pravicah, dolžnostih in položajuučencevvgospodarstvuvorganizaciji .................
za učenca .......................roj. dne .................
stalno bivališče...........................................
za šolsko leto 197 ./.., 19	19 ../..
Učenec bo pri praktičnem pouku v ..........................
Po 33. členu Zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij in 19. ter 20. členu Pravilnika o pravicah, dolžnostih in položaju učencev v gospodarstvu, bo organizacija izplačevala učencu ves čas izobraževanja štipendijo in v času praktičnega usposabljanja
mesečno nagrado v znesku din.....(z besedami:..............
.........................................................).
Taizjavaveljasamozavpisvšolo: ...............................
v šolskem letu 19 . . /. . .
Izjava je napisana v treh izvodih, od katerih prejmejo po en izvod organizacija, učenec in šola.
V
,dne,
Direktor:
BELEŽKE:



>
Pred dnevoma borcev in vstaje slovenskega naroda
Lojze Levičar — M-Rožnik, TOZD Golovec
Bili smo tudi nemočni
Nepozabni dogodki iz otroških let
Rodil sem se kot sedmi otrok na revni kmetiji v vasi Cesta, v okolici Krškega. Predšolska leta sem prebil v zavetju staršev, bratov in sestra. Igrače skoraj nisem poznal, morda tudi plenic ne. Za igranje smo imeli otrocidelozživino,razna opravila na poljih, vinogradih in njivah. Večkrat sem poslušal pripovedovanje starejših sester in bra-
ta o tem, kako je v šoli. Veselil sem se tudi sam tega trenutka in željno čakal j eseni leta 1941. Želj ni trenutki pa so prinesli povsem nekaj drugega.
Bil je septemberski dan. Glavni poljski pridelki so bili že pod streho. Kašče so bile polne žita in vino je teklo iz preš.
Na motorjih s prikolicami so se v vas pripeljali nemški vojaki. Otroci smo opazovali te pošastne stroje in vojake v lepih zelenih uniformah. Ni nas zanimalo, kakšne novice so prinesli. Šele ko sem opazil solze v maminih in očetovih očeh, sem iz pogovora razbral, za kaj gre. Kot sedemletni deček sem stežka doumel, da bomo morali do naslednjega dne pobrati samo nujno potrebno obleko in nekaj hrane, vse skupaj naložiti na voz ter odpeljati do ceste. Tam so nas nagnali na tovornjake in odpeljali na rajhenburški (sedaj brestaniški) grad. Težko bi opisal občutke, ki so nas obhajali v trenutku, ko smo zapuščali dom. Vojaki so nas priganjali in nismo se mogli posloviti od svinj, kokoši, golobov, zajcev in mačk. Oče je ves objokan nesel zadnji koš krme živini, a ga ni smel več položiti. Vojak
ga je porinil k vozu in odšli smo. Še nekaj trenutkov sem opazoval domačijo, ki se je kmalu skrila za ovinkom. Dolgo časa smo hodili brez besed - le solze so govorile. Strnili smo se v kolono; bilo nas je okoli 25 družin. VTravnikih, kjer se je naša vas priključila cesti, so nas čakali vojaški tovornjaki. Z vozovi so se vrnili Kočevarji, nemški hlapci, ki so pozneje skrbeli za tisto, kar je še ostalo, dokler niso vsega uničili.
Zvečer srrio prispeli na rajhenburški grad. Čakali so nas veliki goveji hlevi; po tleh so razgrnili slamo in tu smo prenočili. Zatoliko ljudi ni bilo stranišč. Skopane so bile velike jame, v katerih je bila voda. Moj osemletni bratranec je ponoči padel v eno teh jam in utonil. Seveda ni za to nihče odgovarjal - bili smo le številke. Kje je bil ta deček pokopan, nihče ne ve - če je sploh bil.
Drugi dan so nas na rajhenburški postaji nagnali v živinske vagone. Kar precej nas je bilo v vsakem vagonu. Med vrati je bila le majhna odprtina. Po podu je bila razgrnjena slama. Jedli smo tisto, kar smo vzeli s sabo od doma.
Vožnja je trajala en dan in eno noč. Drugi dan proti večeru smo prispeli v Šlezijo, v mesto L6wen-berg. Tu so nas na postaji spet čakali vojaški tovornjaki in nas odpeljali v taborišče. To je bila ogromna stavba, okrog in okrog nje ograja, na vrhu pa prepletena bodeča žica. Sobe so bile dokaj velike. V sobo, kjer smo bili mi, so dodelili še eno družino. Postelje so bile železne in enonadstropne. Za večerjo smo dobili čaj, neolupljen gomolj krompirja in malo masla.
Drugi dan so nas razvrstili: starejše od 14 let so razporedili po rudnikih, kmetijah, raznih 'delavnicah itd. Ostali smo otroci in tudi nas so razvrstili. Dodeljen sem bil v skupino od 7. do 10. leta. Vsa štiri
leta izgnanstva sem obiskoval nemško šolo. Spominjam se, da nisem bil ravno slab učenec. Vseeno pa sem bil dostikrat med kaznovanimi. Nastaviti smo morali roko in po njej je padala šiba; dostikrat je padalo tudi po prstih, kar je bilo še huje.
Boleča je bila razlika, ko so delili malico. »Auslenderji« (tujci, op. 1.) smo dobili črn kruh z marmelado, kavo, čaj, kakao ali mleko, nemški otroci pašo dobili bel kruh, salamo, maslo, sladko kavo itd. Zapostavljeni smo bili povsod, in to je bilo najbolj grenko.
Bili smo v zadnjem taborišču, v lesenih barakah Mitlau. Tja smo bili premeščeni leta 1943 zaradi očeta - pri njem so namreč našli neko nezaželjeno pismo. Tu so bili Rusi, Poljaki, Čehi, Francozi, J ugo-slovani idr. Ž očetom, starejšo sestro in bratom se nisem dosti videval, morda enkrat ali dvakrat na mesec. Mama pa je ostala pri nas v taborišču: zaposlena je bila v .kuhinji.
Leta so minevala, čas pa je prinašal svoje. Kar precej smo vedeli o tem, kar se je dogajalo v domovini. Prišlo je leto 1945, mesec april. Prihrumeli so ruski tanki in vojaki; nemška vojska je že nekaj dni bežala pred njimi. Nemške domačije so ostajale prazne - kot nekdaj naše. Tudi vsa esesovska elita in naš La-gerfiirer (vodja taborišča, op. 1.) so zbežali. Ostali smo le »auslenderji«. Ko so ruski vojaki ugotovili kdo smo in od kod, so nam dali vodiča in nas peš in z vozovi napotili proti Jugoslaviji. Bilo je grozno: povsod je grmelo in gorelo. Večkrat smo se morali poskriti v kleti. Do Banata smo potovali 14 dni, tam pa smo čakali še nekaj tednov.
Junija leta 1945 smo končno le prišli domov, kjer je bilo vse opu-stošeno, zaraščeno in prazno. Lačnih ust je bilo precej, hrane pa nobene in začeti je bilo treba znova. Bili so težki dnevi, a je bilo kljub temu lepo, saj smo zopet hodili po svoji zemlji.
Z razstave v galeriji Kompas
5. športne igre živilcev — Maribor 1978
Alenka Malenšek - M-Velepreskrba, TOZD Grosist
Sonja Dolinšek — M-Slovenija sadje
Dežela smehljaja na batiku
Te dni se je v galeriji Kompas, na Titovi 12 v Ljubljani, predstavil Rado Malenšek s samostojno razstavo tajske folklore. Razstava slik na svili, v batik tehniki, je bila odprta do 28. junija.
Živilijada ’78
10. junija so neopazno spolzele mimo nas letne športne igre delavcev živilske stroke, ki jih je organiziral mariborski INTES. Neopazno seveda za tiste, ki niso sodelovali. Žal moramo glavno krivdo naprtiti organizatorju, ki tako vidni organizaciji, kot je MERCATOR, ni poslal razpisa. Resnici na ljubo pa na j dodam, da so dovolili naknadno prijavo vsem Mercatorjevim delovnim organizacijam. Upoštevali so celo prijavo MERCATOR-SLOVENIJA SADJA, ki je prispela v Maribor en dan pred žrebanjem.
Ko stopiš v razkošje svilenega batika, začenjaš razumeti sinonim Tajske - Dežela smehljaja. Pred teboj zaživi tajska folklora z vso svojo gracionostjo gibov in s pestrostjo nacionalnih glasbil. Iz vsebine večine slik pa pronica Ramaja-na, tajska klasična drama, v vsej svoji sorodnosti s prastarim indijskim epom.
Tu je Rama, sin kralja iz Ayud-hyje, junak, ki se bori proti Assuri, kralju iz Lanke, in na koncu tudi zmaga.
»Vse te slike so podoba ene same sibmolike,« mi je povedal ljubitelj daljnega Siama, Rado Malenšek. »Skozi prizmo njune borbe se bije boj med dobrim in zlom, med svetlobo in temo, med pravico in krivico, boj, ki je že kar moto tajske religije. Tu je Hanuman, najpogu-
mnejši Ramin vojščak in rešitelj Site, Ramine princese. Z njim in s Sito, Rama simbolizira svet - svet dobrega, svetlega in pravičnega, svet, obsojen na nenehni boj s temo, s krivico in z zlom, ki so simbolizirani v Lanki in njegovih bojevnikih.«
Rado Malenšek že dalj časa opremlj a slike, grafike in renesančna ogledala. Kot invalidski upokojenec je v tem honorarnem delu našel novi smisel svojega življenja. Ta smisel pa je dopolnjeval s potovanji po svetu. Predvsem se je želel naužiti skrivnostne opojnosti Daljnega vzhoda. In tako se je leta 1974 odločil za polet v Indijo.
»Kot otrok sem si to deželo predstavljal kot Indijo Koromandijo, v kateri teče med in mleko in želel sem si videti vsa njena čudesa, ki
sem jih dotlej gledal le po televiziji.« Toda svojega poželenja po spoznanju Daljnega vzhoda ni potešil z obiskom Indije. Gnalo ga je naprej, na Tajsko, ki ga je s svojo pravljično ljubkostjo tako prevzela,«... da sem postal melanholičen in sem jokal « Del bogastva, ki ga je videl in občutil, je prinesel domov in ga Ljubljančanom tudi razstavil.
»Ponosen sem na to razstavo,« je povedal nekdanji tehnični vodja Moderne in Narodne galerije v Ljubljani. »Z njo prinašam obiskovalcem vzhodnjaški temperament, folkloro ljudstva, prežetega s svobodo ljubezni; prinašam Deželo smehljaja, ki ji je moto religije boj med dobrim in zlom. Razstava pa je tudi sad mojega dolgoletnega ustvarjanja, mojega dela, ki me osvobaja. Vsaka slika je pripoved, ki ji je treba dati dokončno obliko, kot človeku obleko, da spregovori in se predstavi v vsej svoji celoti. To dajem slikam, ko jih opremim.«
Splošna ocena letnih iger bi bila videti v telegrafskem slogu nekako takale: vreme - še kar, organizacija
-	povprečna, prizadevnost organizatorjev - velika, izvedba posameznih panog - slaba, zaključna razglasitev - solidna, tekmovalno vzdušje - napeto, izmenjava izkušenj - na dostojni višini; skratka
-	povprečno! V letu 1979 bo organizator letnih športnih iger DROGA iz Portoroža - upajmo, da bo njim šlo bolje.
Naj bolje so se odrezali tekmovalci organizacij, ki so imele veliko predstavnikov. Skoraj za vsako športno panogo je bilo namreč možno dobiti točke že samo s tem, da je organizacija sodelovala s popolno ekipo. Posebej zanimivo je, da je bilo potrebno za nastop ekip v vseh disciplinah zbrati (brez rezerv) kar 68 tekmovalcev, kar je za večino organizacij že lepo število športnikov. 68 tekmovalcev je prijavil nato tekmovanje samo INTES
-	organizator. Marsikje pa se je zataknilo pri denarju, saj je kotizacija v višini 350 dinarjev na tekmovalca za sendvič, kranjsko, sokove, eventuelen prevoz na obe kegljišči in zaključno večerjo kado slana reč. EMONA, ki je na zimski živilijadi v Kranjski gori (kjer smo tudi sodelovali) v kotizaciji zajela stroške za dnevno karto, topel obrok, pijačo in slavnostni zaključek v hotelu Larix, pri izvedbi pa ni prihajalo do nikakršnih zapletov, je naračunala na tekmovalca le 250 dinarjev, kar je bilo bolj sprejemljivo in realno.
Zaradi visokih stroškov je tudi MERCATOR-SLOVENIJA SADJE skrčilo število prijavljencev in rezultat je zato slabši, kot bi lahko bil. Navkljub vsemu pa se lahko pohvalimo, da smo sodelovali v namiznem tenisu, streljanju, kegljanju in krosu. Od 27 ekip smo, kljub skoraj najmanjšemu številu sodelujočih, v skupnem seštevku
vseh panog zasedli 22. mesto. Za realnejšo oceno pa naj povem, daje bil prvi INTES, ki je nastopil v vseh disciplinah, od 2. do 5. mesta pa so se uvrstili vsi tisti, ki so izpustili le eno disciplino. Skratka - kolikor več tekmovalcev je zastopalo delovno organizacijo, toliko več je bilo možnosti za uspeh. Od skupno možnih 12 panog smo nastopili v petih. Od vidnejših uvrstitev smo dosegli le eno, to je 2. mesto v namiznem tenisu pri ženskah, kjer sta Grudnova in Dolinškova vztrajali do finala, tam pa sta klonili pred zastopnicama EMONE. Vseeno pa omogoča mesto vicešampiona v naslednjem letu direkten vstop v tekmovanje, kar pomeni ugoden štart, hkrati pa tudi breme in odgovornost za uvrstitev. Zato si lahko samo želimo, da bo zastopstvo MERCATORJA na naslednji živilijadi močnejše, predvsem pa številnejše.
Isto velja za zimsko živilijado, saj smo bili na Črnem vrhu priča zagrizenim bojem dobrih smučarjev. Leta 1979 bo zimsko živilijado organizirala DOBRINA iz Celja in to na enem od štajerskih smučišč.
Tekmovanje resda ni edini način rekreacije, prinaša pa v telesnokul-turno dejavnost novo dobrino -povezovanje delavcev iz različnih DO. Čeprav merijo moči med seboj Micke, Francke, J ožeti in J anezi, se med seboj le pogovarjajo: »Ti, a pri vas tudi skladiščite robo od zunanjih?« - »Kako pa imate urejeno letovanje?« - »Koliko regresa boš dobil?« - »Od koga pa nabavljate gajbice in kozarce?« - »Koliko pa vas je v podjetju«... itd., itd. Izmenjava izkušenj, spoznavanje, ki vodi k sodelovanju in osveščanju neposrednih proizvajalcev. In ko se Jože pohvali, da je v kegljaški ekipi, seJakatakoj spomni, daje bil svojčas boljši in se zapodi na bližnje kegljišče, kar mu sicer sploh ne bi padlo na pamet. Taki pač smo.
Pa srečno na Mercatoriadi 1978!
Ob njenem spominu
Po težki bolezni je pretrgana nit življenja dolgoletne sodelavke Pepce Zanoškar. Še zdaj ne moremo prav doumeti izgube in praznine, ki je nastala v kolektivu, posebej pa še v trgovini, v kateri je bila poslovod-kinja.
Zanoškar Pepca se je rodila pred 52 leti v Ljubljani. Izučila seje za trgovski poklic. Po voj-
ni je delala kot trgovka in po-slovodkinja pri NAPROZI (Nabavni prodajni zadrugi), poslovalnici na Dolenjski cesti, premeščena pa je bila v poslovalnico na Šmartinski cesti. Službovala je v takrat organiziranih rajonskih zadrugah in kasneje na upravi trgovskih podjetij, iz katerih je nastal Mercator.
Za svoje neutrudno delo je bila poslana na strokovno izpopolnjevanje, po vrnitvi leta 1964pa je prevzela delo in novo izgrajeno samopostrežno trgovino v Gerbičevi ulici uspešno vodila vse do svoje prerane smrti.
Svoje strokovno znanje in delovne izkušnje je prenašala na mlajše sodelavke. Ni poznala počitka, tudi ne v času bolezni; prihajala je v trgovino in pomagala pri delu v prepričanju, da se bo kmalu vrnila v kolektiv, saj bolezen ne more trajati večno.
Delovala je tudi na družbenopolitičnem področju. Zavedala se je, da poklic, ki ga opravlja, ne more biti izoliran. Vedno
je bila v stiku s potrošnikom, pomagala pa je tudi pri odpra v-Ijanju problemov v krajevni samoupravi. Bila je članica ZK, opravljala je funkcijo predsednika DS takratne delovne organizacije Emona v sestavu Mercatorja, ter razne druge dolžnosti kot članica v komisijah in svetih.
Delu v Mercatorju je, po reorganizacij v TOZD Dolomiti, ostala zvesta pravdo zadnjega dne.
Človekove vrednote znamo včasih pravilno ceniti šele ob njegovi smrti. Zavedamo se, da smo izgubili tovarišico, vestno in prizadevno poslovodkinjo, družbenopolitično aktivno ženo in, mnogi med nami, dobro prijateljico. Pogrešamo njeno preudarno, z življenjskimi izkušnjami prežeto delo. Bolečino delimo z njenimi svojci in vemo, daje v kolektivu nastala praznina, ki jo bo težko zapolniti.
Med nami, v TOZD Dolomiti bo živela kot dobra in zvesta sodelavka.
Sodelavci
KAJ POTREBUJE KOŽA PO SONČENJU IN KOPANJU?
DELI AL APRES pomeni za kožo idealno nego po izdatnem sončenju. Kožo pomirja in hladi, ji dovaja potrebno vlažnost in jo ohrani gladko in prožno.
DELIAL APRES je na voljo kot mleko za telo in krema za obraz, za hitro osvežitev obraza pa še DELIAL APRES maska s kolagenom v obliki pene.
IZDELUJE BAYER PHARMA JUGOSLAVIJA LJUBLJANA
Za Za brezskrbno sončenje je potrebno zanesljivo zaščitno sredstvo - DELIAL. Po uporabi Delialovih preparatov koža hitro ogori in postane mehka kot žamet. Dobi tudi prijeten, osvežujoč, značilen vonj po Delialu. Preparati Delial z zaščitnimi faktorji 2 do 6 so primerni za vse vrste kože, za vsak letni čas, za sončenje ob morju, v nižinah ali planinah.
IZDELUJE BAYER PHARMA JUGOSLAVIJA LJUBLJANA
NE DOVOLITE, DA BI VAM KOMARJI POKVARILI POLETNE VEČERE!
Človek se je v vseh časih trudil, da bi se tako ali drugače obvaroval hude poletne nadloge - komarjev. Danes imamo insekticide, ki v zaprtih prostorih prav učinkovito uničujejo mrčes, a jih na prostem skoraj ni mogoče uporabiti. Zunaj človeka zanesljivo varuje preparat, ki ga lahko nanesemo kar na kožo.
Strokovnjaki znanega podjetja B A VER so pridobili preparat, ki s svojim vonjem odganja mrčes, pri nas pa ga izdeluje BAVER PHARMA Jugoslavija v Ljubljani. Imenuje se AUTAN.
Ce AUTAN nanesemo na kožo -noge, roke, obraz, - nas varuje več ur pred piki komarjev in drugega mrčesa. Raziskave na Higienskem inštitutu graške univerze so pokazale, da AUTAN varuje tudi pred nevarnimi klopi, vendar se moramo v gozdu pogosteje namazati z nim. AUTANOV vonj, ki jeza ljudi prijeten, je mrčesu tako zoprn, da beži pred njim.
AUTAN dobite v lekarnah, drogerijah in blagovnicah kot raztopino, mleko ali spray. Novost pa predstavlja AUTAN v praktični stick embalaži, ki je tako majhen, da najde prostor v vsakem žepu.
AUTAN ne draži kože, zato je primeren tudi za občutljivo, otroško kožo.
IZDELUJE BAYER PHARMA JUGOSLAVIJA LJUBLJANA
Mladi umetniki v počitniškem domu v Dajli
Suzana Modrijan — M-Velepreskrba, TOZD Grosist
Otroci premagali deževje
Zapis o dogodku, ki priča, kako iznajdljivost in domišljija uspevata osončiti celo slabo vreme na dopustu.
Veliki umetniki ne razstavljajo samo po modernih galerijah, ampak tudi po gradovih, kar daje njihovim slikam še posebno svečan okvir. Dajla, ki je že tako znana po Mercator j u, j e pravkar zaslovela tudi po mladih Mercatorjevih umetnikih: ti so med 11. in 18. junijem priredili v graščini podobni počitniškem domu razstavo, ki ji ni para.
Medtem, ko so se mame, očetje, tete, strici in vrli Tone Stančič, šef magazina in pijač, dolgočasili vsak po svoje (znano je, da je bil ta teden
deževen in hladen), so otroci risali. Aleksandra, Aleš, Andrej, Domen, Igor, Martina, Petra in Tadej, ki jim je bilo slabega vremena sicer prav malo mar, so sklenili, da bodo Mercatorjevim odraslim dopustnikom priredili likovno razstavo in jih s tem vsaj malo razvedrili - pod vodstvom amaterske mentorice Suzane, ki jih je založila z najpotrebnejšim, se pravi s papirjem (odpadnim, iz Mercatorjevega Elektronskega centra) in s flomastri različnih barv. Risanja se je lotila tudi sama, saj je z veščimi zamahi otro-
JLetošnja akcija svetovne zdravstvene organizacije
Dr. Boris Cibic — specialist internist
Visok krvni pritisk
Letošnji svetovni dan zdravja je posvečen skrbi za odkrivanje in zdravljenje bolnikov z visokim krvnim pritiskom, saj je bolezen razširjena po vsem svetu. Upravičeno lahko domnevamo, daje te bolezni veliko tudi med našimi delavci. Zato podpiramo akcijo Zdravstvene organizacije in objavljamo prispevek dr. Borisa Cibica kot pobudo za povečano skrb tej bolezni.
Živimo v delu sveta, ki ga ne pustošijo več bolezni zaradi pomanjkanja hrane, epidemije tifusa, kolere in drugih nalezljivih bolezni. Prvotnemu navdušenju, da bo z izkoreninjenjem teh bolezni rešen bistven zdravstveni problem sodobnega časa, je kmalu sledilo iz-treznjenje ob ugotovitvi, da v vseh ekonomsko dobro razvitih družbah vznikajo nove bolezni, ki nastopajo v velikem obsegu in jih zaradi tega imenujemo epidemije, čeprav ne v pravem pomenu besede.
Predvsem gre za bolezni srca in ožilja, katerih je v velikem odstotku kriv visok krvni pritisk. Od tod čedalje večje zanimanje za preprečevanje in za zgodnje odkrivanje bolnikov z visokim krvnim pritiskom ter za zdravljenje te bolezni.
Bolezen je razširjena po vseh celinah in ni rase, naroda, družbene skupnosti ali verske sekte, pri kateri ne bi odkrili ljudi s to boleznijo. Bolezen je sicer pogostejša pri nekaterih narodih in morda pri nekaterih poklicih. Ker v svojem začetku in več let ne povzroča nobenih težav, jo navadno odkrijemo šele v napredovalnem stadiju, ko so že nastopile njene komplikacije. Zato ne preseneča, da je po vsem svetu dobra polovica bolnikov z visokim krvnim pritiskom, pri katerih bolezni še niso odkrili.
Naše bližnje naloge
Z nekaterimi prispevki želimo seznaniti širšo javnost s problematiko visokega krvnega pritiska, pri njej zbuditi zanimanje in jo pridobiti za aktivno sodelovanje v boju proti tej bolezni.
Boj proti visokemu krvnemu pritisku bo uspešen, če se bo zanj v prvi vrsti zavzel bolnik, ki lahko pri tem zdravljenju oziroma pri preprečitvi bolezni največ opravi sam. Velika teža dela pade tudi na praktičnega zdravnika, ki bolniku daje navodila.
Visok krvni pritisk ali - kot mu zdravniki pravimo - hipertonija že nekaj desetletij ni več pojav, ki biga imeli za spremljevalca starosti in arterioskleroze in proti kateremu ne moremo storiti kaj bistvenega. To je ena najpogostejših in najnevarnejših bolezni odraslega človeka in komplikacije visokega krvnega pritiska so eden naj pogostejših vzrokov smrti.
Visok krvni pritisk je prava epidemija našega časa, ki v primeri z nekdanjimi dalj časa poteka tiho in potuhnjeno. Prav zato ostane bolezen toliko časa neodkrita. Ker lahko s pravočasnim doslednim zdravljenjem zelo izboljšamo slab
nara vni izid bolezni, m oram o njen o pustošenje vsekakor omejiti oziroma zaustaviti.
Resnost problema označuje dejstvo, da bolezen ogroža vse starosti, zlasti odrasle moške in vse plasti naše družbe, ter grozi tudi našim mlajšim. S tem preneha biti bolezen samozdravs tveni in znanstveni problem, temveč postane vprašanje vse družbe, z resnimi človeškimi in gospodarskimi posledicami.
Krvni pri tisk - kaj je to ?
Vsak ima svoj krvni pritisk, to je pritisk krvi na stene arterij - žil (utripalnic). Pri vsakem srčnem utripu doseže krvni pritisk majhen vrh, ki mu sledi, ko se srce spet razširi, majhen padec. To se zgodi 60-80kratv minuti. Krvni pritiskse spreminja od trenutka do trenutka. Ko spimo ali ko smo mirni, je najnižji. Brž ko se razburimo ali delamo, poraste. Za vzdrževanje pravega pritiska v žilah je potrebno redno delo črpalke - srca. Srce poganja kri po telesu z določeno silo, brez večje škode zase.
Ko postanejo žile s staranjem trše in manj voljne ter se nekoliko zožijo, poraste v njih upor. Srce premaguje ta nekoliko večji uporzvečjim delom. Zaradi še ne v celoti dognanih vzrokov se pogosto zgodi, da se začnejo žile ožiti že v mladosti, predvsem drobne žile (arteriole). Zmanjša se količina krvi, ki lahko preteče skoznje. Proti nevarnosti, da bi tkiva odmrla zaradi pomanjkanja kisika, se samodejno poveča potisna sila srca, ki skuša premostiti oviro. Pride do zvišanja krvnega pritiska; ta porast pa je trajen in velik ter je vzrok za bolezen, v katero so tokrat uprte naše misli. Zvečan upor v žilah je vzrok, da mora srce črpati z vedno večjo silo. Ob tem se srčna mišica postopno zdebeli. Srce utegne premagati upor v ceveh do neke meje inle za določen čas. Pri tem se veča. Pravimo, da je razširjeno. Čim večja je ovira, tem večja sila j e potrebna za zadostno dovajanje krvi in kisika v tkiva in organe. Postopno pa začne srce pešati in končno opeša.
Naraščanje upora v žilah utegne srce premagovati leta dolgo, ne da bi bolnik imel pri tem kake motnje. Morda se včasih nekoliko zadiha pri večjih naporih. Brž ko začnejo rezervne sile srca popuščati, začne upadati tudi bolnikovazmogljivost za delo: zadiha se že pri majhnih naporih. Pa ne samo to! Ves čas trajanja visokega krvnega pritiska se v žilah odigravajo bolezenske
kom upodobila nekaj oseb iz pravljičnega sveta, ki so jih oni potem živahno pobarvali.
Slike, ki so jih razstavili na štirih ogromnih zelenih ping-pong deskah, so bile originalne, vse izpod flomastrov omenjenih osmih umetnikov. Teme, ki so si jih izbrali, so bile najrazličneje. Tako smo videli pse, grablje, sončnice, morje, pograd, hiše, vsakovrstne ljudi in druga živa bitja ter sonce, sonce in še sonce... Kaj bi še naštevali, slike imamo v arhivu in si jih lahko sami ogledate.
Žirijo, ki je podelila nagrade, je sestavljal en sam član, tovariš Stančič, ki se je po ogledu razstave in temeljitem premisleku (ne da bi se pustil vplivati od staršev ali že ome-
spremembe, ki bi jih lahko imenovali obrambnostne in so posledica delovanja visokega krvnega pritiska na notranjo plast žilne stene. V žile se začno odlagati razni pre-snovki, predvsem apnenec, maščobe in holesterol. Končni rezultat tega procesa jezrhanjšanje prožnosti žilnih sten, ki postanejo trše in se dodatno zožijo. Ko se nabere večja količina teh presnovkov, utegne priti do popolne zamašitve. Tkiva, ki ne dobivajo več krvi, odmrejo. Če se to zgodi v življenjsko važnem organu, so posledice zelo hude. Zapora žile v srcu povzroči hudo okvaro, kiji pravimo miokar-dni infarkt in utegne biti v hipu smrtna. Zapora možganske žile se kaže z bolezensko sliko, kiji pravimo možganska kap. Zapora žile na spodnji okončini je vzrok za nastanek gangrene (odmrtje tkiv), ki nam je ne uspe pozdraviti z nobenim zdravilom in zahteva odstranitev (amputacijo) okončine.
Malokdaj utegne telo popraviti vse posledice take zapore žile. Pogosto so posledice tako hude, da bolnik ostane trajni invalid. S sodobnim zdravljenjem pa moremo do neke mere in na nekaterih organih zmanjšati posledice zamašitve žil in nam danes uspe že znaten odstotek bolnikov vrniti v delovni proces, včasih celo na prejšnje delovno mesto. Kljub temu, da lahko že zmerno zvišan krvni pritisk povzroči hude okvare na srcu, ledvicah in možganih, lahko traja visok krvni pritisk včasih dolga leta, ne da bi te organe huje prizadel. To je velika izjema in zato teh redkih primerov ne kaže upoštevati pri naših načrtih zdravljenja bolnikov z visokim krvnim pritiskom.
Kolikšen naj bo normalni krvni pritisk?
V prejšnjih desetletjih seje ukoreninila domneva, po kateri naj bi bila zgornja vrednost pritiska toliko nad 100, kolikor je bolnik star. Bolnik, star 70 let, naj bi imel zgornji pritisk 170. Preiskave zadnjih let pa so takšna gledanja ovrgle. Kaj pravzaprav povedo številke, s katerimi izražamo krvni pritisk? Označimo ga z dvema vrednostima: zgornji (sistolični) pritisk izmerimo v hipu, ko srce potisne kri v žile, spodnji (diastolični) pritisk pa pove, s kolikšno silo kri pritiska na steno žil v času, ko je srčna mišica ohlapna.
Za merjenje krvnega pritiska uporabljamo aparate - sfigmoma-nometre. Aparat sestavljajo: navpično stoječa steklena graduirana cevka, ki ima na dnu rezervoar z živim srebrom. Cevka je spojena z elastično manšeto, ki jo pri meritvah pritiska ovijemo okrog nad-lah ti. S črpanjem zraka iz gumijaste bučke v manšeto pritisk v njej naraste, vzporedno pa naraste tudi višina živega srebra v stekleni cevki. Brž ko sta pritisk v manšeti in pritisk krvi v žili enaka, slišimo s slušalko v komolčnem zgibu zvok utripalnice. To je zgornja vrednost krvnega pritiska. Vrednost spodnjega pritiska pa zabeležimo, ko ob spuščanju zraka iz manšete zvoka utripalnice več ne slišimo.
Poleg navedene oblike merilnika krvnega pritiska uporabljamo še druge, od katerih se je za domačo rabo najbolj obnesla tista z manometrom v obliki ure (sfigmomano-meter na aneroid).
Po obsežnih statističnih raziskavah so strokovnjaki prišli do zaključka, da je za odraslega člove-
njene mentorice) soglasno odločil, da bo prve nagrade podelil vsem osmim razstavljalcem.
Naj omenim, da je bila razstava tudi po tehnični plati odlična: slike so (s pomočjo selotejpa) držale kot pribite, bile so pod streho, tako da jih noben dež ni dosegel, steno oziroma zid (razstavni prostor je bil na planem, pod balkonom) pa so krasili pisani balončki, ki so bili potem, ko smo razstavo zaprli, žal, neuporabni - vsi po vrsti so se razleteli.
Medtem ko so ob otvoritvi razstave otroci pripravili umetniški program (zapeli so o Hudi mravljici in o Žogici Marogici), je zaključek minil skorajda malo boleče. Pobrali smo slike in - konec. Kaj naj bi drugega, slej ko prej bi se kdo spomnil (kakšna neumetniška duša), da hoče igrati ping-pong.
Nagrade je bilo treba priskrbeti iz Novega grada. Vseh osem nagrajencev je dobilo pisane plastične balinčke, s katerimi pa se ne bodo samo igrali - če jih kaj poznam -ampak jih bodo ob prvi deževni priložnosti tudi upodobili.
ka srednjih let najprimernejši krvni pritisk 120/80 mmHg (milimetrov živega sreba - Hg - iz la tinske besede Hydrargyrum, kar pomeni živo srebro). Krvni pritisk navadno zdravniki imenujemo RR (po začetnicah priimka italijanskega zdravnika Riva Roccija). Idealen krvni pritisk naj bi bil celo nekoliko nižji, okrog 110/75 mmHg. Škodljivi učinki sistolič-nega krvnega pritiska se začno zanesljivo kazati, če je ta vrednost nad 140 mmHg. Pri teh vrednostih je škodljivost sicer še majhna, čim višji pa je pritisk, tem hujše so posledice in pri vrednosti 180/100 so že velike.
Visok krvni pritisk zanesljivo skrajša življenje ker pospeši nastanek bolezni srca, možganov in ledvic, ker pospešuje razvoj arterioskleroze žil teh organov. Škodljivo delovanje visokega krvnega pritiska na žile je še večje, če se mu pridružijo nekatere bolezni, bolezenska stanja ali razvade, ki jih imenujemo dejavnike tveganja (rizične faktorje). To so v prvi vrsti povečana količina maščob v krvi, kajenje, sladkorna bolezen, debelost in povečana količina sečne kisline v krvi.
Š tevilo ljudi, ki zbolijo zaradi posledic visokega krvnega pritiska, je v tehnološko razviti družbi zastrašujoče. Zato ne preseneča, da seje razmahnil boj proti temu zlu. Svetovna zdravstvena organizacija daje boju proti tej bolezni tudi v letošnjem mednarodnem dnevu zdravja mesto, ki mu pripada. Tudi pri nas je temu cilju posvečeno vse leto.
Streljanje na glinaste golobe
Anica Perko — M-Panonija,
TOZD Zaščita Kidričevo
Naš član
republiški
prvak
Na republiškem tekmovanju v streljanju na glinaste golobe, ki je bilo 3. in 4. junija 1978 na strelišču v Hajdošah pri Ptuju, je ekipa Mercator - Panonija Ptuj zasedla
1.	mesto, član naše ekipe Rožmarin Janko pa je postal republiški prvak.
Na tekmovanju je sodelovalo 7 ekip oziroma 41 tekmovalcev. Organizator in tehnični izvajalec tekmovanj a j e bila Strelska zveza Ptuj, ki je težko in odgovorno nalogo uspešno opravila.
Rezultati ekipno:
1.	mesto: Mercator - Panonija Ptuj
2.	mesto: Olimpija Ljubljana
3.	mesto: Svoboda Sežana
Rezultati posamezno:
1.	mesto: Rožmarin Janko (Mercator - Panonija)
2.	mesto: Sotler Marjan (Svoboda)
3.	mesto:ŠtembergerDani(Svo-boda)
Vsi tekmovalci, ki so na tem tekmovanju zadeli 85% golobov, so sodelovali na državnem tekmovanju, ki je bilo 16., 17. in 18. junija v Banja Luki.

i			m	ik	GROBO DOM. SUKNO	,A	metla	SREDST. PROTI BOLEONl	Sestrin MOŽ	MESTO V KOREJI	debela VRVICA, MOTVOZ	GLAVno mesto JEMEN4	VNETJE SLUZNICE	naj,- LEPSI	CELZIJ	PROIZ- VAJA- LEC deliala			
					KAČA VELI- KANKA				CjLAS troben- te					MESEC V LETU					
i					GLAVNO MESTO NIZO- ZEMSKE										2.S0$L.		gi		
					RIMSKA 500	STEKL. cevka €RŽKI JUNAK							■ --		AVTO- NOMNA POKRA- JINA				
					►						PRED- PONA				TUJA IN ^aša Črka podoba				
SOVjgr. ZVEZA					NEUMEN				UKANA		1	polmer		MOŠKO IME					
					TRUPLO									2. ČRKA					
OBROKI^ DELEi/							ikma TURK			@ .		GOSTILNIČAR PO DOMAČE							
krajša ZN AN ST. RAZPRAVA							NA$| RAZGLEDI ZNAMKA ŽEN. NOG.					ameri- ški VESTERN	zidar IZTOK	KOMUN. PARTIJA ITALIJE					
Kraj pri UUBLJ.						LITER SMER ULICA (ITAL.)		spriče- valo						AFRIŠKI VELETOK	HORVAT KAROL				
TVARINE								PORCEl. GUNA AF£. DRŽAVA							T IN 4. SAMOGL.				
TONE ČUPAR					RIMSKA ENA		METER		NAPA brez -i. A				RIMSKA ENA		RADO MURNIK				
					SOLMI2. ZLOG		PRISLOV								SVETOPIS OSEBA				
UUBLJ. TOVARNA ZAVES									KRATICA NARODNO OSVOBOD GIBANJA V GRČIJI				MESTO V PERUJU OKAMEN. SMOLA						
OSEB. ZAIMEK						>100 m1			MATERIAL ZA GNOJENJE					ZDRUŽ. ARAB. REPOBL.					
									2. ČRKA					TROPSKA OVIJALKA					
ZNAK ZA KEN]. PRVINO JOD					eksplo- zivno telo	MESTO V BIH MOŠKO IME						ODD. RIM. KO N J ENI CE ETUI				JOD			
TV NAPO- VEDO- VALKA							12.ČRKA abecede		turist. agen. morska ŽIVAL							2. samoglasnik NIČ			
SESTAVILA MAJA HOČEVAR				-lO. in 2t. ČRKA			ORGAN. VIDA				REDKO ŽEN. IME				ZNAMKA ITAL. kamionov TO JE				
				2 K „2"			KATJA ČUK				TROPSKI LENIVEC								
Y	.			xy:'xv 1	►				RIMSKA ENA		trop. rastl. NETTO						NULA	AVTOMO- BILSKA OZNAKA norveš- ke		
			1 k F mm I									PREDEL							
NAGRADNA KRIŽANKA »BAYER PHARMA«
Rešitev nagradne križanke BAYER PHARMA pošljite v kuverti, na katero pripišite DELI AL, na naslov: SOZD Mercator, Ekonomska propaganda, 61000 Ljubljana, Breg 22, najpozneje do 14. julija.
Izžrebali bomo pet reševalcev, ki bodo prejeli nagrade Bayer Pharme Jugoslavija, Ljubljana.
Izid žrebanja nagradne križanke Mercator
Vse kaže, da je bila križanka v majski številki glasila precej trd oreh, saj smo prejeli le 227 rešitev. Ali pa so se vam morda zdele obljubljene nagrade preskromne?
izžrebali smo deset pravilnih rešitev. Komplet značk dobijo:
-	Nevenka Hercigonja, Cesta krških žrtev 12, Krško (Mercator - Preskrba)
-	Franc Urbanc, Aškerčeva 3, Ljubljana
(Mercator - Velepreskrba, TOZD Grosist)
-	Elo Obrekar, Glavni trg 12, Novo mesto
(Mercator - Velepreskrba, TOZD Standard)
-	Irena Šavle-Pamič, Titov trg 3, Postojna
(Mercator - Nanos, DS Skupne službe)
-	Pavle Lopert, Kobilje 14, Do brovnik
(Mercator - Univerzal)
-	Marjan Zavodnik, Aškerčeva 3, Ljubljana
(Mercator - DS SOZD, sektor za AOP)
-	Venčeslav Černač, Selce 19, Pivka
(Mercator - Nanos)
-	Fani Leskovšek, Aškerčeva 3, Ljubljana
(Mercator - Velepreskrba, TOZD Grosist)
-	Dani Kardon, Bife Rudnik -Plaznik, Hrastnik
(Mercator - Hoteli-gostinstvo, TOZD Jelka)
-	Dragica Primožič, prodajalna Sostro
(Mercator - Rožnik, TOZD Golovec)
Nagrajenke in nagrajenci lahko dobijo nagrade v uredništvu glasila na Gorupovi 5 v Ljubljani.
Pravilno rešena križanka je dala tale gesla:
SOZD MERCATOR LJUBLJANA, PEKARNA, STEKLO, SPECTRUM, GROSUPLJE, KZ CERKNICA, NANOS POSTOJNA, KONDITOR.
Poročilo za mesec maj
Kadrovska služba DS SOZD
Prišli —	odšli	
DO oz. TOZD	PRIŠLI	ODŠLI
DELOVNA SKUPNOST SOZD	Selan Janez Dostal Samo Kenk Ljubomir Godnič Majda Strupi Julija Zalar Štefanija Gabrijelčič Majda Husič Fatima	Indihar Milena Tomšič Frančiška Durdevič Spomenka
MERCATOR-ROŽNIK Delovna skupnost	Koncilja Marija Gorjanc Borut Omahen Vladimir	
Dolomiti, Ljubljana	Berdnik Nada Malovrh Nada Arhar Berta Rupnik Marta Turk Dragic’a Lopert Silvester	Rupnik Mojca Zalar Marija Koprivec Marija Kavčič Helena Kutnar Angelca Kržič Slavka
Golovec, Ljubljana	Zavec Terezija Majhenič Albin	Barbič Frančiška Štrukelj Rosanda Popovič Vida Frantar Kristina Dernikovič Olga Izlakar Milan
Grmada, Ljubljana	Frantnar Kristina Gomboc Marjeta	Ovčar Nada Tkalec Biserka Balkovec Anica
Metlika, Metlika	Suklje Jože	
Gradišče, Trebnje	Šeničar Jana Blažič Alojz	Seničar Marjana Perpar Jelka Nadrih Marija
Preskrba, Tržič	PožunIvanka	Krajnik Lucija
Jelka, Ribnica		Čebin Anton Vidervol Marija
mercator-VELEPRESKRBA Delovna skupnost	ni sprememb	
Hladilnica, Ljubljana		Zavbi Stanislav Goljuf Ivan
hivesta, Ljubljana	Perc Štefanija	
TMI, Ljubljana	Vais Saša Vasic Radomir Pelc Rudi	Paunovič Viktorija Abraševič Dušanka
Bistrovič Dragutin Jurinič Stjepan Pavlič Marija Gene Marija
Standard, Novo mesto	Vovk Franc Stojanovič Drago Femc Jožica	Nadu Franc
Trgopromet, Kočevje	Volf Branka	Jelenovič Marija Fajfar Poldka
Grosist, Ljubljana	Krsmanovič Peter	Husič Fatima
	Majer Rozalija	Papež Franc Lisjak Anton Čarman Jože Jerše Minka Semprimožnik Marija
Steklo, Ljubljana	Povirk Slavica Vodopivec Ana	
MERCATOR-HOTELI GOSTINSTVO Kavarna-bar Nebotičnik, Ljubljana		Petrinjak Andelki
MERCATOR- AGROKOMBINAT KRŠKO Delovna skupnost		Kolar Blaž
Trgovina - servici, Krško	Ponikvar Gregor	
Vinogradništvo - kleti, Kostanjevica, Krško	Bečirovič Hamdija	
Sadjarstvo-poljedelstvo, Krško		Višak Bariča
MERCATOR-KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA	ni sprememb	
MERCATOR-SLOVENIJA SADJE, Ljubljana	ni sprememb	
MERCATOR-CONTAL Delovna skupnost	ni sprememb	
Cenimex, Ljubljana		Marinkovič Milica
MERCATOR-NANOS	Mozetič Anica	Mozetič Anica
POSTOJNA Delovna skupnost	Gilanovič Ljiljana	Abram Lidija
Izbira, Postojna	Tomšič Iva	Škapin Ivanka
	Ženko Marija Pejič Radivoj Jankovič Nenad	Fičur Ivanka
Industrijsko blago,	Dilica Zdenko	
Koper	Ponikvar Darko	
Tovarna mesnih izdelkov Postojna	Rupnik Ivan	
Grosist, Postojna	Akšamovič Zdenka Pintarič Miomira Petkovšek Rajko	Šarič Miodrag
MERCATOR-EMBA, Ljubljana		Pajsar Marija
MERCATOR-SADJE	Zorc Anton	Huber Jože
ZELENJAVA,	Kržič Gabrijel	Merela Marta
Ljubljana	Košir Igor	Mehle Veronika
	Tišler Miloš	Jankovič Jožica
	Lesjak Ervin	Balban
	Rozman Karel	Slobodanka
	Rogina Janez	Stergar Rajko
		Bras Janko
		Omahen Vlado
MERCATOR-		Časar Marija
UNIVERZAL, Lendava		Gerenčer Rudolf
MERCATOR-SLOGA,		Lebar Jože
Gornja Radgona		Zver Stanislav
MERCATOR-ZARJA,	Horvat Josip	Bohinec Stanko
Ormož	Pauša Franc	Kocjan Vera
		Luknjar Alojzija
MERCATOR-	Haložan Erna	Škrlec Anica
POTROŠNIK,		
Lenart v Slovenskih		
Goricah		
MERCATOR-STP,	ni sprememb	
Hrastnik		
MERCATOR-	Roškar Štefanija	Sternad Slavka
KONDITOR, Ljubljana	Žikič Slavka	Gomboc Marjeta
	Bradonjič Smilja	
	Leto j ne Marija	
	Rožanc Zdenka	
MERCATOR-	ni sprememb	
PEKARNA		
GROSUPLJE		
Skupaj	69	67
DO IN TOZD, KI NISO POSREDOVALE PODATKOV
Veleblagovnica Beograd
Spectrum, Ljubljana
MERCATOR HOTELI GOSTINSTVO
Kavarna Evropa, Ljubljana
Ilirija, Ljubljana
Jelka, Hrastnik
Sremič, Krško
Cibes, Ljubljana
Preskrba, Portorož
Detajl, Buje
Opskrba, Cabar
Sadje Koper, Dekani
Avtomaterial, Koper
Trgovina, Rakek
MERCATOR-PANONIJA
MERCATOR-PRESKRB
MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA CERKNICA
1. letne športne igre Mercatorja
Anica Perko — M-Panonija, TOZD Zaščita Kidričevo
Za Mercatoriado 234 ekip
Vsi zaposleni v SOZD Mercator z zanimanjem pričakujemo začetek predtekmovanj v okviru 1. športnih iger MERCATORIADA 78, katerih tehnični organizator je Mercator - Panonija Ptuj.

zV <D rt	sozd		%
	H v	Hr RH	& CD rt
O Mercator			
$
1978

,oV
Vsi zaposleni v SOZD Mercator z zanimanjem pričakujemo začetek predtekmovanj v okviru 1. športnih iger MERCATORIADA 78, katerih tehnični organizator je Mer-cator-Panonija Ptuj.
Pripravljalni odbor Mercatoria-de 78 je za to športno prireditev prejel precej prijav ekip in posameznikov za različne športne discipline, ki so zajete v tekmovalnem programu. Do sedaj je prijavljenih 222 ekip s približno 1100 tekmovalci, in to za:
-	mali nogomet - 19 ekip
-	rokomet - 6 ekip
-	odbojka - 6 ekip
-	tenis - 9 ekip
-	namizni tenis - 23 ekip
-	streljanje - 29 ekip
-	streljanje na glinaste golobe -50 posameznikov
-	kegljanje - 41 ekip
-	balinanje - 5 ekip
-	plavanje - 13 ekip ' - šah - 19 ekip
-	mini golf - 10 ekip
-	pikado - 8 ekip
-	vlečenje vrvi - 17 ekip
Nekoliko nenavadno je, da nekaj TOZD in celo DO za Mercatoriado ni prijavilo niti ene ekipe, čeprav bi po številu zaposlenih marsikatera od teh lahko sodelovala celo z več ekipami. Zakaj se dogaja to, ko vemo, da smo vsi zainteresirani za tako obliko rekreativnega športa, s katerim je povezano zbliževanje in spoznavanje ter razširjanje tovariških odnosov med delovnimi ljudmi v okviru Mercatorja?
Predtekmovanja bodo potekala od 20. 6., in sicer po regijah, iz katerih je največ prijavljenih tekmovalnih ekip v določeni panogi.
Prireditev finalnega dela tekmovanja, na katerem bo sodelovalo predvidoma približno 400 tekmovalcev in tekmovalk, bo potekala na športnih objektih Kmetijskega kombinata Ptuj, TOZD Ptujske toplice. V času finalnega dela tekmovanja bodo tekmovalci prebivali v posebej za to pripravljenem taboru, kjer bo organizirano taborniško vzdušje.
Pripravljalni odbor se trudi, da bi Mercatoriada 78 kar najuspešneje potekala in želi prijavljenim tekmovalcem in tekmovalkam obilo športne sreče.
Priprave na 30-letnico Mercatorja
Center za obveščanje
Počastitev delovnih uspehov
19. junija je bil v Hladilnici v Ljubljani sestanek predstavnikov delovnih kolektivov Mercatorja. Na njem so bili imenovani prvi nosilci nalog za pripravo praznovanj 30-letnice Mercatorja.
Predsednik odbora za organizacijo proslave je, po sklepu tega sestanka, namestnik generalnega direktorja, Vukadin Nedeljkovič, sekretarka odbora pa Vera Valant iz Mercator - Rožnika. Imenovan je bil še predsednik komisije za podelitev priznanj in odlikovanj, in sicer direktor TOZD Dolomiti, Ludvik Čampa. Poleg omenjenih bodo sestavljene še propagandna in tehnično organizacijska ter komisija za protokol.
Prireditve v počastitev jubileja naj po sugestijah političnih organi-
zacij zaznamujejo vse leto 1979, predvsem na športnem množično rekreacijskem področju, kamor bo vključeno veliko število delavcev, združenih kmetov, učencev in upokojencev. Tudi sama osrednja proslava naj bo predvsem proslavitev delovnih uspehov kolektivov.
Pri podeljevanju nagrad in priznanj ne smejo biti pozabljeni tudi nekdanji člani delovnih kolektivov Mercatorja. Zunanje obeležje proslav 30-letnice bo tudi posebna značka.
Ekonomska
propaganda
SOZD
Preselili smo se
Stari prostori ekonomske propagande na Gorupovi 5 so postali pretesni. Služba je dobi-
la nove naloge, pa tudi kadrovsko se je okrepila. V novo urejenih, večjih prostorih bo delo lažje in prijetnejše.
Če nas boste potrebovali, nas poiščite na Bregu 22 (Cojzova hiša)
ali pa pokličite po telefonu na številko 24-020.
Na brigadni konferenci, ki je bila 24. junija v Ljubljani, so se bodoči brigadirji seznanili s programom dela in interesnih dejavnosti ter izvolili brigadne organe. - Foto: M. Marinček
Mladinska delovna akcija »Istra ’78«
Vasja Lenardič — M-Contal
Mercatorjeva zastava na delovišču
Mladina v sestavljeni organizaciji Mercator si je letos zadala veliko nalog, med drugim tudi, da bo organizirala mladinsko delovno brigado
Tako so mladinci sestavljene organizacije sklenili, da se pridružijo prizadevanjem in pobudi mladih obalno kraškega območja pri organiziranju mladinske delovne akcije za izgradnjo višinskega vodovoda na odseku Koper-Šmarje. Odbor za izgradnjo višinskega vodovoda je pobudo mladine sprejel in v svoj program del vključil mla dinsko delovno akcijo.
Mladina bo z organiziranjem akcije v zaledju obalnih občin pripomogla k razvoju tako kmetijske dejavnosti kakor tudi k zagotovitvi normalnih življenjskih pgojev prebivalcev krajev omenjenih območij.
S samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah in dolžnostih, načinu združevanja dela in sredstev ter nujni uporabi za pripravo in izvedbo mladinske delovne akcije, ki je bil podpisan 9. junija, so podpisniki uredili medsebojne pravice in obveznosti in postavili temelj za izvedbo mladinske delovne akcije »ISTRA 78«. Samoupravni sporazum predstavlja konkretno obliko združevanja prostovoljnega dela mladih ter družbenih sredstev.
Mladinci, evidentirani za mladinsko delovno brigado Mercatorja, so se sestali 24. junija na brigadni konferenci. Tu so se seznanili s programom dela in interesnih dejavnosti ter izvolili brigadne organe.
Mladine brigadirje je na brigadni konferenci pozdravila predsednica
Delavskega sveta SOZD Mercator, tovarišica Jasna Žagar, in poudarila, da je prostovoljno delo, za katerega so se mladinci odločili, v veliko pomoč celotni družbi in skupnosti, še posebno pa krajanom področnih naselij nad našo obalo, ki bodo dobili pitno vodo, ter da je delovna akcija tudi šola samoupravljanja ter kovačnica tovarištva. Tovarišica Jasna Žagar je posredovala tudi željo vse sestavljene organizacije, da bi brigadirji svoje kolektive in sestavljeno organizacijo predstavili pred celotno družbeno skupnostjo s svojim zrelim nastopom, delovnim elanom in tovariškim vedenjem.
Tovariš Stevo Došenovič pa je brigadirje seznanil s programom del in interesnih dejavnosti. Oba programa zajemata izhodiščne točke za ustvarjalni pristop in vključevanje slehernega brigadirja v življenje na akciji.
Program del za mladinsko delovno akcijo »ISTRA 78« obsega izkop jarka za vodovodno cev na odseku Koper (Tomos) - Šmarje v dolžini 3700 m. Brigadirji bodo izkopali približno 5700 m3 zemlje in opravili 54 800 ur dela. Vsak brigadir bo moral na delovni akciji opraviti 95 ur ali izkopati 10 m3 zemlje. (Za en m3 izkopa in zasutja je potrebnih približno 9 ur dela). Skupno bo Mercatorjeva brigada opravila 3800 ur dela in izkopala 440 m3 zemlje na dolžini približno 260 m.
Program interesnih dejavnosti bo zajel idejnopolitično usposabljanje in izobraževanje, tribune tekočih dogodkov v naselju, kviz tekmovanje, kino in gledališke predstave, izlete s kulturno-zabavno vsebino, športna srečanja, taborne ognje z lastno izbiro in izvedbo kulturnega programa, kopanje, obiske delovnih organizacij ter priložnostne prireditve.
Tovariš Stevo Došenovič je pozval brigadirje, da obogatijo navedene programe zlastnoaktivnostjo ter da naj se za to aktivnost tudi pripravijo. Tovariš Matjaž Marinček pa je brigadirjem prinesel željo Centra za obveščanje SOZD Mercator, da bi z delovne akcije sproti posredovali informacije o poteku delovne akcije in o dogodkih na njej.
V nadaljevanju so brigadirji oblikovali vodstvo brigade in izvolili za komandanta brigade Ste-va Došenoviča, za njegovega namestnika Toneta Pekalja, za predsednika brigadne konference pa Bogdana Gerka. Brigadirji so se odločili, da bo za kulturo skrbela Vesna Pleško, za šport Robert Draksler, ekonom pa bo Zdravko Nagode.
Brigadirji bodo odšli na delovišče 9. julija, vrnili pa se bodo 30. julija. V tem času bo na delovišču mladinske delovne akcije še brigada šole za miličnike kadete iz Tacna, brigada mladine obalno kraške regije ter brigada mladine iz Kranja.
Želja brigadirjev in delovnih ljudi SOZD Mercatorje, da bi brigada izpolnila zastavljene cilje in pričakovanja.
Mercatorjev
brigadirski
»horuk«
Stevo Došenovič — M- Velepreskrba, TOZD Hladilnica
9. julija bo odšla v Šmarje pri Kopru prva mladinska delovna brigada mladih Mercatorja. Štirideset mladih bo v drugi izmeni akcije »ISTRA ’78« gradilo vodovod.
Zakaj si mladi tako želijo na delovne akcije? Tam jih čaka prijateljstvo, tovarištvo, solidarnost, bratstvo, pesem, taborni ogenj... S svojim delom pokažejo svojo zavest do socialistične družbe in to so vrline, ki so neizmerljive. Vse to je razvidno tudi iz izjav mladih, ki se bodo te akcije udeležili.
Bojan Šmid, M-Rožnik, TOZD Grmada:
»Z brigadirskim življenjem smo se seznanili že v MD A AST 77, ki je bila v občini Ljubljana Vič-Ru-dnik. Bil sem zelo navdušen. Odločil sem se, da bom šel vsako leto na MDA, saj s svojim delom pomagam k razvoju naše domovine.«
Edin Perviz, M-Rožnik, TOZD Grmada:
»Na MDA še nisem bil, vendar sem mnogo slišal o tovarištvu in prijateljstvu na teh akcijah. Zelo sem srečen, da bom predstavljal svojo delovno organizacijo na »ISTRI »ISTRI 78«.
Ali Bunjaku, M-Velepreskrba, TOZD Hladilnica:
»O MDA sem slišal le od prijateljev, ki so že bili na akcijah. Že dolgo sem si želel postati brigadir in šele zdaj se mi je želja izpolnila. Ta želja je bila tako velika, da sem se za akcijo odločil kljub temu, da imam ženo in dva otroka.«
Mercator
Glasilo delavcev in kmetov SOZD Mercator, n. sub. o., Ljubljana, Aškerčeva 3 - Izdaja Center za obveščanje SOZD - Uredništvo: Aškerčeva 3, Ljubljana; telefon 21-811, int. 98-UrejaUredniški odbor: Ivan Brečko, Slavka Damjanovič, Dušan Dolinar, Anton Kočevar, Marjan Pogačnik, Nada Rihtar (predsednica) - Odgovorni urednik: Jaro Novak (telefon 23-424) -Tehnični urednik in lektor: Matjaž Marinček (telefon 21-488) - Tajnica redakcije: Danica Prosen (tel. 21-488) - Tisk ČGP Delo - Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov - Izhaja vsak zadnji petek v mesecu - Glasilo prejemajo brezplačno vsi delavci, kmetje, učenci v gospodarstvu in upokojenci SOZD Mercator - Naklada: 11.000 izvodov.