Glasilo Županske zveze za Slovenijo.
Stev, 6.
Mesečna priloga »Domoljubu
Leto IL
V boj proti surovosti!
(0 dolžnosti občino, da sodolnjojo v tem
boj")
Več vzrokov je, da jo med našim sicer dobrim narodom — žali bog — še toliko surovosti, ki ai daje navadno duška v razgrajanju in divjem preklinjevanju. — Na čelu vseh vzrokov pa korakata: Alkohol in zaostala srčna kultura — nezadostna vzgoja srca v nesrečni ter razdrapani vojni in povojni morali.
Predvsem alkoholi Nebrzdana želja po uživanju alkoholnih pijač, ki pretvarja človeka v nerazumno Litjo pod žival. — Kako lepo priliko ima tu naša občina, da odločujočo posega v boj proti temu nasilnemu sovražniku našega ljudstva I — Tudi naša >Županska zveza« bo posegla v 1 boj. Pri zborovanju v bivši deželni zbornici dne 24. junija t. 1., — povodom treznostaega praznika, ki se ga je vdeležila tudi naša zveza po tajniku glavnega odbora Franu Kristanu, je bil določen naš zastopnik v permanentni ( . stalni) odbor za treznostno gibanje in boj proti neizmernemu pijančevanju. Temu delu bomo posvečevali tudi v »Občinski Upravi : posebno >ažnjo.
Rekli smo, da ima lopo priliko posegali v ta boj ravno naša občina. Žal, dn so ji sedanji državni krmarji izvili iz rok pode-1 je vanjo takozvanih licenc za prekoračenje policijske ure. Pa to občine še no moro ovirati, da bi tudi gledo policijsko ure ne mogla izvrševati svoje dožnosti in oblasti kot krajevna policija. Saj je župan načelnik to krajevne policijo in kot policijski ravnatelj v okolišu svoje občine.
Predvsem je dolžnost vsake občine, da u veda za prekoračenje policijske ure najvišje — po zakonu dopustno občinske takse, ki niso ravno nizke po novem taksnem zakonu, (Glej zak. štev. 429 v »Uradnem listu« št. 131 od leta 1922). Te občinske takse morajo biti plačane občini, še prodno izrabi gostilničar dovoljenje za prekoračenje policijske ure. — Če pa je gostilna odprta čez policijsko uro brez dovoljenja, mora (ne samo ima pravico) po § 4 taksnega zakona zahtevati občina od gostilničarja plačilo občinske takse v d v o j n e m znesku. Dejan je samo je kazn jivo še po-sebe kot prestopek obrtnega reda.
Iz navedenega sledi, da mora občina kot krajevno-policijska oblast tudi nadzorovati gostilne. Niso za to orožniki, kakor so povečini občine in županstva napačnega mnenja. Pač izvršujejo to nadzorstvo v mnogih krajih res tudi orožniki, toda prva jo dolžnost nadzorstva občin.
Potem pridejo največkrat v zvezi s prekoračenjem policijske ure razno g o d -bana ia plos.no prireditve, ko-
J i h dovoljevan Je spada izključno v kompetsneo občin. — Tudi tukaj velja glede občinskih taks prav vse, kar smo povedali v prešnjem odstavku, le še z razširjeno pravico občine, da sme uvesti radi nedovoljeno godbene ln plesne prireditve in i z-vesti tudi kazensko postopanj e.
0, kako uspešno se bo bil boj proti surovosti, če se bodo občine posluževale samo teh pravic, ki smo jih navedli v prednjih vrsticah. — Mar ne izvira skoro vsa surovost današnjih dni v prvi vrsti le iz prekomernega uživanja alkoholnih pijač? Surovo govorjenje, preklinjevanje, ostudno kvantanje — celo vpričo nedoraslih otrok, — poboji itd., ali ni vsaj vir in povod vsemu temu čezmerno popivanje v pozno noč in rano jutro?
Zato smalremo za veliko dolžnost »Zu-pa!K'k3 zveze:, da ;;re na čelu občin v boj proti temu liscčglflvemu sovražniku našega naroda. Zato kličemo: Slovenske občine I Bodite naša armada, ki pojdi v boj in zmago proti največjemu sovražniku — pijanstvu in surovosti I
Nadaljnjo sredstva občin jo razno ?b-davčenje vseh vrst pijač, ki ima sicer It sreden namen boja, a jiavjii namen: izboljšanj o občinskih financ. Vendar pa jo tudi to dober zaveznik / boji .joper surovost iti pijančevanje. — Naj se občan nikari in nikjer — tudi ne v vinorodnih 'erajih — ne protivijo tem občinskim dokladam in nakladam. Saj je to prostovoljen davek; kdor ga no bo hotel plačati, ga oa ne bo plačal — le sebi v korist, ker si bo prihranil tlavek in izdatek za pijačo. Nič za to, če pade konsum; bo pa na drugi strani večji dobiček v gmotnem in dušnem ozhai.
Tisti pa, ki bodo naprej pili in j ili, kdo ve, če ne bodo šo nekoč krvavo potrebovali občinsko pomoči in iibožne podporo 12 občinskih sredstev / onemoglosti?
So besedo o surovosti s preklinjevanje m in divjanjem. Kekli smo že, da je io večinoma posledica neizmernega in nezmernega uživanja alkoholnih pijač. — Tudi tu je dolžnost občin in županstev, da posežejo vmes. Županstva so prejela že več navodil in okrožnic od nadrejenih oblasti, kako naj delajo na omejitev takih surovih dejanj. Kakor hitro da surovež, preklinjevalec in divjak povod za javno zgražanje, v luknjo ž njimi Saj mora imeti vsaka občina svoj zapor. Potem pa napravite ovadbo na okrajno glavarstvo, da pride nadenj še s takozvanim »Priigelpatentom«, — znano cesarsko na-redbo iz 1. 1854., ki je pri naš še vedno v polni veljavi. Sicer je vprašanje, če nima občina sama kazenske pravice po tem patentu. Vendar priporočamo, da se vsak slučaj javi okrajnemu glavarstvu, ker župan-
stvo ne more vselej presoditi, Ce ne spada kako — v surovosti storjeno dejanje —< pred kriminal in državnega pravdnlka.
Omejitev pijančevanja po občinah.
Vprašanja (županstva H.): 1. AJI je še v veljavi naredba narodne vlade zfl Slovenijo z dno 11. jan. 1919 št. 259 Urad, list št. 35 glede omejitve pijančevanja?
2.	Ali more občina po § 28 občinskega reda (točka 7, za Kranjsko), — po katerem mora skrbeti za to, da se ne dela v občini pohujšanje, — napraviti sklep, da ne bd smel dati gostilničar pivcu čez mero pijače} dalje da bi se moglo kaznovati oba — gostil-« ničarja in pivca, prvega z globo, pivca pa ali z globo ali z zaporom, ki bi se oboje pri p<> uovnih prestopkih primerno zvišalo.
Ali ni to pohujšanje, če se človek takti opije, da zgubi zavest; da ves divji prekll« nja, in družinski oče pretepa svojo ženo oii navzočnosti otrok, pri tem razbija vse, kae mu pride pod roko in govori stvari, ki s« uo morejo zapisati.
3.	Ali obstoji sploh kaka naredba, pO ! kateri bi se dalo postopati proti prizadetim?
Odgovor: K točki 1. moramo — žal — ugotoviti, da naredba bivše narodne vlade iz ieta 1919, št. 259, n i več v veljavi, kec bi bila morala biti predložena zakonodajnemu odboru, da bi bila dobila zakonito mo6, To se pa ni zgodilo, oziroma vsaj zakonodajni odbor o tej naredbl ni sklepal, — ini zato je kako postavno postopanje po njej nemogoče.
K točki 2. je torej pripomniti, da je odvzeta občini kompetenca za tak sklep, ki bi posegal v kompetenco obrtnega oblastva, t. j. okrajnega glavarstva. Kolikor nam je pa znano, se v praksi navedena naredba v glavnem še vedno izvršuje, in so v resnici tudi nedavno izdala politična kot obrtna oblastva I. stopnje po določbah § 54 obrtnega | udu (drž. zak. 1; 1907) posebne odredbo v tem zmislu.
Popolnoma brez moči pa županstvo seveda ni, ker mu daje občinski red kot kra-jevno-policijskemu o b 1 a a t v u moč izvrševanja dolžnosti in pravic ravno gleda nravstvene policije, pod katero spada vsako j a v n o p o h u j Š e v a n j e. Vi tem oziru Vas opozarjamo na današnji članek »V boj proti surovosti!«. — Gostilničarja pa, ki bi dajal že pijanemu človeku še več pijače, naznanite okrajnemu glavarstvu, da prejme izdaten pouk. Saj smemo pač pri« Čakovati od političnih oblastev, da bodo delovala skupno z drugimi za nravno prero-jenje ljudstva. To store tem ložje s tem, da naroče tudi orožništvu strožje postopanje v,
3l
/ tem ozlru, za kar imajo tem več povoda, ker se navadno v pijanosti ogroža javni red ln mir. — Žal, da se dobi tudi družinski oče med pijanimi razgrajači in pretepaškimi su-roveii. Toda po zakonu postopati se da proti njemu le tedaj, če je njegovo početje tako, da se opravičeno zgraža nad njim javnost.
Surovosti in pretepi se kaj radi dogaja- i Jo na plesih. — 0 tem prihodnjič.
K točki 8. bi bilo torej pripomniti, da j Je mogoče v vseh slučajih surovosti in pre- ! stopkov nravstveno-policijskih predpisov postopanje po ces. patentu iz leta 1854
Protesti občin.
Občine, ki žele, da se jim bo pobral denar ln prenesel v »Državno hipotekarno banko« v Belgrad, naj — molče in store, kakor da sploh niso brale naših člankov in protestov. Molče naj tudi vse druge korpo-racije in organizacije, ki si pač žele, da jim pobaše denar »centrala države« v svojo nikdar polno bisago.
Saj bl bili v Belgradu dosti nespametni, če bi tega ne storili, ko pa vidijo, da smo k vsem zadovoljni, tudi če bi nam slekli Kadnjo srajco, ali pa celo kožo. Res, kaj pa naj mi počnemo sami z denarjem? Torej v Belgrad ž njimi
Ali ste res takega mnenja, ve — slovenske občine? — Videti je, da ste, kajti o protestih proti prenosu občinskih in nbožnih denarjev v »Državno hipotekarno banko« ni ne duha ne sluha.
Pot za izvoz drv iz gozda.
Vprašanje: Neki gozdni velepo-eestnik hoče napravici naravnost čez seno-žeti raznih posestnikov pota za izpeljavo drv iz gozda, četudi ima ondi dobro glavno pot. Pravi, da je bil sprejet leta 1912. zakon — kakšen, ne ve, — po katerem da sme veleposestnik delati ali zahtevati pot proti primerni odškodnini, kjer 6e mu poljubi ali kjer je ko!"kaj potrebno.
Županstvo S. vpraša zato: Ali obstoji res kak tozadevni zakon iz i. 1912, — in kake pravice si more pridobiti po njem veleposestnik? Županstvu je pač znan zakon 0 potih za silo, tudi gozdni zakon, a zakon Iz 1. 1912., ki bi dovoljeval velepc stoiku Omenjene pravice, pa je županstvu neznan.
Odgovor: Po našem mnenju se ho-Ee oprijeti dotični veleposestnik nekega določila cestnega zakona za Kranjsko z dne 21. februarja 1912, dež. zak. št. 22 iz 1. 1913, ki pa zanj pač ne pride v poštev. V § 10 govori ta zakon, da je mogoče pridobiti zemljišča po razlastitvi, kiso potrebna fca napravo dovozov, itd. — Toda ta postavna določba se ne more tolmačiti poljubno |n v prid vsakemu posamezniku, kakor bi fcilo njemu po godu, ampak velja le v jav-no-pravnem, ne v zasebno-pravnem interesu. — Bilo bl res komodno, če bi si vsak tolmačil zakon po svoje ln izrabljal tujo lastnino, kakor bl bilo komu bolj prav. — Si-icerpa nima županstvo b to stvarjo ničesar opraviti. Stvar vsakega prizadetega posestnika je, da brani svoje lastninske pra-tfce, in če bl hotel n. j>r. kdo voziti les brez 0'
neobhodne potrebe in samolastno po
njegovem zemljišču, mora pač postopati proti njemu sodnim potom radi motenja posesti. Za razlastitev seveda ui uikakega povoda, če obstoji — kakor pravi županstvo — za izvoz iz dotičnega gozda dobra glavna
Zato tudi v tem slučaju ne morejo priti v poštev določila zakona o dovoljevanju poti za silo z dne 7. julija 1896, drž. zak. št. 140, ki izključuje itak zasilne poti le iz tega namena, da bi se dosegla krajša kakor že obstoječa potna zveza.
Se bo že moral dotični veleposestnik sprijazniti z dejstvom, da nima zato, ker je veleposestnik, nobene predpravice v zakonu, ampak velja postava enako zanj, kakor za vsakega bajtarja. — Le za to, da se uveljavi njegova mogočna volja, obiastva, ki morajo odločevati o te vrste potih, gotovo ne bodo delala proti zakonu izjem.
Dostavljanje uradnih spisov po županstvih.
Vedno več bremen nalaga država občini. Ce pojde tako daljr, bo v kratkem ponižan od ljudstva izvoljeni župan na staiisče selskega pismonoše. Ali naj kot navadni dostavljavec spisov za razne državne urade potem nastopa kot reprezentant avtonomne občine? — AJi naj izvršuje kot občinski poglavar in kot načelnik krajevne policije posle podrejenega sluge?
iz vrst županov dobivamo vedno več pritožb, koliko poslov 6e jim nalaga s tem, da se jim pošilja od okrujnih glavarstev, posebno pa od finančnih in davčnih uradov nebroj odlokov, plačilnih nalogov, i. dr. v dostavljanje zasebnim Btrankam.
Poseben odpor je vzbudila po občinah najnovejša odredba, po kateri naj dostavljajo občine vse davčne plačilne naloge, in za vse to vodijo še posebne zapiske. — Stvar je namreč ta: Po najnovejših poštnih predpisih je treba plačati za vsako povratnico po 2 Din, a plačilni nuiogi so se pošiljali vedno proti poštnim povratnicam. Teh pristojbin pa uradi nočejo plačevati, češ, ker nimajo za to nikaega kritja ali pavšala.
Dobro; če že mora pobirati država vedno višje ln naravnost že roparske poštne pristojbine za slabo pošto, pa naj jih pobira naravnost od strank, zato pa naj tudi skrbi za dobre in redne poštne zveze. — Sicer pa ne vemo, čemu vzdržuje država ogromen aparat finančnih kontrol, in to v velikem številu obstoječ iz tujih državljanov — Wranglovcev. Naj Izvršuje dostavljanje vseh v davčno in finančno stroko spadajočih spisov, plačilnih nalogov i. dr. — finančna kontrola! Naše občine pa, ki v resnici izvršujejo ogromno tlako za državo , in to brezplačno, naj puste že v miru. 6e tega je treba, da bo naš od ljudstva izvoljeni župan opravljal sedaj za pošto službo poštnega sela. — Razodeti smemo, da je v tiru postopanje, kako bi se ta najnovejša odredba spremenila. — Takrat, ko bo vprašanje dozorelo, spregovorimo o zadevi 6e enkrat.
Za danes pa se pridružujemo protestom iobčin proti tej najnovejši odredbi, in pro-
testiramo najodločnojSc proti njej imenom »Župansko zveze za Slovenijo«.
Tudi doslej je prihajalo mnogo pritožb, da se neopravičeno pošiljajo občinam v dostavljanje vsakovrstni uradni spisi. Na razna, nam prihajajoča vprašanja pojasnjujemo, da so občino sicer dolžne sodelovati pri {Kislih javno uprave in izvrševati v pre-nešenem delokrogu razne posle r-. državno urade. Med te posle spadajo tudi vročitvo raznih uradnih spisov strankara, kjer to določajo posebni zakoni. Nikjer pa ni rečeao, da morajo občine brezpogojno zvršovuti vse dostavitve za vse državne urade.
Naj navedemo tu, kaj določa uradna in-strukcija z dne 17. marca 1855, drž. zak. št. 52, v tem oziru. Ta pravi, da naj se izvršujejo dostav:ive v kraju uradnega sedeža okrajnega glavarstva (torej tudi zmiselno vsakega drugega urada), po slugah okrajnega urada (ali pa tudi drugega državnega urada). — Ni namreč tako tolmačiti predpisov, da naj veljajo samo za en urad; če veljajo za enega, morajo veljati tudi za drugega. — To je le bistvo določila, Lz katerega sledi — enako kakor za okrajna glavarstva, tako tudi za druge urade, do se mora k dostavitvi uradnih spisov v kraju samem pritegniti v prvi vrsti uradni 6luga.
Kar 6e tiče dostavitev v okraju, toda zunaj uradnega sedeža, pa določa navedena Instrukcija. da naj se izvršujejo pravilo-m a , torej v prvi vrsti po pošti, in še le tam, kjer ne obstoji nobena neposredna poštna zveza s krajem, kjer naj so izvrši dostavitev, — pa po županu.
Zlo je za župane, da se morajo vsled slabe državne uprave, se-le z nova boriti za svoje sta' pravice, oziroma odbijati krivice, ki so jim hočejo prizadevati. Z župani pa gremo v boj proti temu tudi mi danes ln vsak Čas.
Košnja ob cestah in potih.
Vprašanje: Kdo ima po zakonu pravico kositi jarke ob cestah (državnih, bivših deželnih, občinskih potih i. dr.)? To se jo namreč v več slučajih postopalo različno.
Odgovor: Cestno-policijski red za državne ceste v bivši Kranjski (razglas deželnega predsedniku z dne 23. oktobra 1903, št. 18.385 dež. zak. št. 11) določa v § 2 samo, da je prepovedano samopridno (samolastno) izrabljati travo na cestnih banketih, na pobočjih in v cestnih jarkih. — Enako določbo ima § 2 cestno-policijskega reda za Javne nedržavne ceste (zakona od dne 26. septembra 1874, dež. zak. 27 za Kranjsko), kjer stoji še določneje, da »nikdo ne smo samovoljno rabiti ondod rastoče trave.«
Nikjer pa ni v teh predpisih določeno, kdo ima pravico do košnje na teh krajih. —' Naravno Je, da pač tisti, čegar je cesta: država, dežela, občina, (soseska, vas), ne da bi moralo biti v zakonih to posebe določeno.
Glede državnih cest smo se informirali pri tukajšnji gradbeni direkciji in pozvede-11, da se je košnja ondi prepustila — ne sicer po kakšnem pravu, marveč po stari navadi (usus), — dotičnim ccstarjcm, vsakemu za svoj cestni rajon. Lastninska pravica do košnje gre seveda državni upravi, ki Je ros hotela v naši državi vzeti cestarjem doeeda-
Aji običajni užitek in oddati obcestne košnje v najem dražbenim potom, kar pa so je kasneje opustilo, in se je še nadalje pustila košnja cestarjem kot priboljšek, da morejo prerediti kako živinče.
Kar velja glede državnih cest, so nana-Sa zmiselno tudi na deželne (okrajne) cesto. Ni nam natančno znano, če tudi ob teh co-atah uživajo košnjo povsod cestarji. Gotovo pa je, da imajo pravico odločevati o košnji cestni okrajni odbori.
Ravnctako ima naposled glede košnje t>b občinskih cestah in potih odločevati občinski odbor, ter glede košnje ob lastnih vaških ali gospodarskih potih — gospodarski odbor, če obstoji, sicer pa tudi občinski Odbor.
Le ena možnost bi bila še dana glede pravice do košnje: namreč priposestvova-nje. —1 Priposestvovati se more pa le ser-vitnta {služnostna pravica) do košnje ob cestah in cestnih jarkih pod pogojem, da je kdo Izvrševal to pravico skozi ve? nego 40 let nepretrgoma, Izključno in v dobri veri.
Opozarjamo pa Izrečno, da je obcestni rob ali jarek del ceste, torej javni svet, ki Je po raznih sodbah najvišjega sodišča za pridobitev posesti na Javnem svetu nesposoben.
Vse to velja tudi za druge kraje, no sa-mo za bivšo Kranjsko.
Za občinske uslužbence.
L
Odda se služba občinskega tajnika, z udobnim stanovanjem in primerno plačo po dogovoru. Prednost imajo oni, ki so zmožni orgljanja in cerkvenega petja. Reflektira se le na osebe treznega obnašanja in noporeč-ne preteklosti. Lahko so tudi upokojenci, ki imajo potrebne zmožnosti za to službo.
Ponudbe sprejema s ratančnim oziro-am osebnih in družinskih razmer »Tajništvo županske zveze.
II.
Mesto občnskega stražnika Išče 26 let star, doslužen vojak, ki je že sedaj v enaki službi. — Občine, ki potrebujejo občinskega stražnika, ali obč. slugo, naj to javijo »Županski zvezi«.
ZOBOZDRAVNIK - SPECIALIST
M. U. DR. IVAN OBLAK
Ljubljana, Stari trg itev. 34
(nasproti Šentjakobske dekliške lole) ORDINIRA od 8,—12. dopoldne in od 2__5. popoldne. 3298
Kupuj	»GAZELA-MILO«!
Kupuj	domače MILO,
Kupuj	dobro MILO, ker ie Dajeenej<1
Kupuj	»GAZELA-MILO«!
ženitna ponudba,	a
mtve seznaniti a kmetskim dekletom, ki bi imela malo zemlje in kmetijo. Fant je izučen čevljar in kmetskega stanu, priden in pošten ter ima nekaj denarja. Katero dekle veseli omožiti se s po, štenim fantom, pridnim in varčnim, naj pošlje resno ponudbo s sliko na upravništvo .Domo, ljuba« pod Številko 4364.
Naprodaj je prostorna hiša
(tri sobe in kuhinja) z velikim HLEVOM, vodo-vodom in električno napeljavo. Pri hiši je 400 m' vrta. Od kolodvora Vižmarje oddaljeno 10 minut. — Več pove F. ŠTRUKELJ, Gnnclje Itev. 13, polt« Sent Vid nad Ljubljano.	4420
Sprejmem oženjenega kfSVcirjcI
ki dobi prosto stanovanje in plačo po dogovoru, Istotam ODDAM STANOVANJE z dvema sobicama kmetski družini. — Naslov pove upravništvo •Domoljuba« pod Itev. 4326.
"•V
UM
k
"V
PARNIK
66'
>99
najmodernejši, naiue£r In najbolj luksusnl oceanski parnlk
V tej čudoviti ladiji so utelešeni največji izumi znanosti, vse moči kapitala in uspehi iznajdbe. Neprimerna udobnost v vseh razredih.
Proo potouanle 19 Neui Yorlf 7.avgnstal923,
potem 28. 8, 18. 0, 8. 10., 29. 10. itd. vsake 3 tedne lz Southam-ptona — Cherbourga. Vso podrobnosti pove spodaj stoječi naslov.
Bremen — llem York
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Noprekos-nt po udobnosti, čistoči in po izborni oskrbi. Na^le Iu varne ladje!
Jeerje mgtDf ..Presta! finim" ..Prešinem MM" JreMent UMIT' ..America'4 JresIM Mr"
Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar, Ust 215. Izborna prilika za prevažanje blaga
---II	—
UNITED STATES LINES
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Belgrad, Palata Beogradske Zadruge.
Podružnica: Zadružna zveza v Ljubljani.
— IŠČEM za nastop meseca septembra izurjenega
Žagarja na tračno žago
in izurjenega ŽAGARJA na krožno žago v svrho izdelovanja zabojev. Plača po dogovora. - Franjo 8VIGELJ, Breg, pošta Borovnica.	4376
Prplf|ir Podpisana prekticujem vse, kar sem I I CIVIlUi žaljivega govorila zoper Ant. Zupančič ln njegovo ženo Ano Zupančič iz Grintov-cu št. 8, ter se jima zahvaljujem, da «ta odstopila od tožbe. — ANA NOVAK, Grintovec 9. I--„
POZOR I
Preti nakupom POHIŠTVA
si oglejte našo veliko zalogo spalnih oprav, jedilnic, kuhinj, foteljev, otoman, divanov, klubovih garnitur, žimnlc, blazin itd. — Prepričali se boste o ličnosti in solidnosti aaših izdelkov ter bodete prihranili mnogo denarja. — Zahtevajte ceniki — ERMAN & ARHAR, mizarstvo, ST. VID nad Ljubljano Itev. 4.	_4161
Lipovo cvetje, tršlikovo lubje
in VSA DRUGA ZDRAVILNA ZELIŠČA KUPUJE po najvišjih dnevnih cenah Drogerija ANT. KANC, Židovska ulica štev. 1, Ljubljana.	4433
TEKSTILA, r«aza
na ZGOSl postala Lesce. Gorenjsko.
predilnica, lastna barval-nlca ln strojno pletilstvo.
Izdeluje tn prodala volno različnih barv v posukliejih, Spi'C|€Itia VOlnO v prejo, zamenjuje predeno volno za kosmato, IZ-delnte In prodala različne vrste volnenih pletenin, kakor zavijačke-, jumpre-, športne-, Dočue-, dolge površne- jopice, dokolenice, aweatre, različne čepice, šale itd., po solidnih konkurenčnih cenah; ZOmenJU|e pletenine za kosmato volno, IZVrŠUje plelCnlHC pO narOCIIU posebno za iportna društva, točno in pod najugodnejšimi pogoji, poSllla na željo gg. interesentom vzorce vseh vrst izdelkov in
daje popuste pri veCJlh naroČilih.

i
Stran 2\
občinska" oHomr i m.
o
Prodam malo posestvo
po bližnjici M ure od rudokopa Hrastnik, 20 min. od farne cerkvc Dol pri Hrastniku, ki obsega: 7 oralov gozda, 3 orale njiv in travnikov. Redi se lahko krava, 10—15 drobnice in par praSičev. Hišn in gospodarsko poslopje zidano ln v dobrem stanju. Cena 65.000 Din, eventuelno po dogovoru le 49.000 Din. Več pove lastnik; MIH. DEŽELAK, Kriltandol 40, poŠta Dol pri Hrastnika. 4415
fS0T lla oeilko in malo! "H
Priporočamo
ja rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine ca Šivilje, krojače in čevljarje. — Edino pri:
Josip Peteiiui;, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7.
Slavonski sol«:
prijetno učinkujoče sredstvo proti nadušljivemu itašlju, kataru v prsih in pljučih, hripavosti itd,,
Pakračke S^capiface
zdravilo proti želodčnim bolečinam,
f.n Febri-Fugo
aenadkril;ivo sredstvo proti mrzlici in malariji, sc dobiva — najmanj po 3 zavoje — edinole v lekarni pri »Zlatem orlu«, Mr. J. SVOBODA, PAKRAC, SLAVONIJA.
Različno SADJE
in vse vrste MBM
(malme, robidnice, borovnice, brusnice in rudeče jagode) kupi vsako množino KONZERVNA TOVARNA NA VRHNIKI. — NAKUPOVALC1 se
i Hej o, oziroma naj slavijo ponudbe. 36S5
Opekarna Prevoje!
Cenj občinstvu sc naznanja, da je otvorjcnaNOVA OPEKARNA ra PREVOJAH. — Dobi se v po-Ijubmh množinah vsakovrstna ročna OPEKA. — Dobavlja se tudi iranko vagon Domžale po najnižji konkurenčni ccni. — Solidno blago, nizke cene. — CERAR MARTIN, opekarna, PREVOJE, p. Lukovica.	1248
Miha: Janez, kam pa tako bitro?
Janez: Miha, v Šmartno na sejem usuje kupo-
vat na stojnico
Franca Perkota.
Miha: Janez, zalo imai dovolj časal Janez; Miha, lo ni takol Ljudje kar tekmujejo med seboj, kdo bo prvi postrežen. Lani na tem sejmu sem z velikim trudom dobd komaj najpotrebnejše usnje. Opoldne je bila njegova velika zaloga že razprodana.
Miha: Janez, ako je tako, bom pa tudi jaz usnje kupil.
Janez: Miha, vidiš, tam že hitijo iz Prežganj, PolSnika in drugod.
Miha in Janezt Le stopiva urno, da bora m«d prvimi postrežena.
Zato naj vsak, kdor hoče tvojo družino dobro obuti
kupi usnje na sejmu
v Smartncm, na Vinici, ▼ Črnomlja in v Ribnici
na stojnici Franc Perko.
U|o>if*5t * P r ef in e m ra poljsko delo, ki bi nldlJbCl ime] ve,cj|e ^ živinoreje. - FRANC JUVAN, Srednje Gameljn. pri Ljubljani 4337
ftliškpDdgane
stenice-ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porahlial« moja najbolj« pr izkuS, in splošno hvaljena sredstva kot: proti poijsk in hišnim mišim 28 K, za podgan* 28 K, za ščurka 30 K, 2a stenice 28 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesu na sadju in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za eksp: M, JONKER, Peiriniska ul. 3, ZAGREB 1,
Oblačilno blago prodaja
nafeeneje
manuiaktuma trgovina
JOS. STOPAM
ijfvilbljtfcrto
Dunajska cesta št. 21.
Nosile
liiiiiiiiii
kaučufc
jnmsa
iiiiiiiiiiiiiiini
tkaiioik 1
m
Vabilo na občni zbor
Živinorejske zadrug* ▼ V«L Laščah, r. i. i ». a. ki se bo vriil 5. avgusta 1923 ob 14. uri v Za, družnem domu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstv® in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni revizijL 3, Odobritev računskega zaključka za leto 1922. 4, Volitev: a) načelstva; b) nadzorstva. 5. Slučajnosti,
Anrl ial/i! tovar»kož in čevljev d. d., Allll. Udilll KARL01/AC
Prodajalna Ljubljana, Poiianska cesta it ra.
Bogato skladišče moških, ženskih in otroških Čevljev iz telečega boksa v vseh barvah, govejega boksa in rjave kravine.
Solidno delo I	Znižane cenei
Kmečki posestniki!
Pri prodaji ali nakupu posestev boste imeli
najboljši uspeh
če je obrnete ni
tt
„ P O S E S T
obl. konc. pisarna Ljubljana, Poljanska c. 12.
Na prodaj in v zamenjavo veliko kmečkih posestev, vinogradov, mlinov In žag.
atsTsass
Sirarja (Švicar ja)
"S
veščega vseli mlekarskih poslov a i z nastopom službo 1. aep, 1923, I
H	išče	|
| „Mljekarska udruga" |
% Virovitica, Hrvatska. \ I	Stanovanje prosto.	k
5a oai msoaet aoam ara mxam mhbm mam JS
Naznanjamo uljudno, da smo preselili sv;>jo trgovino z železnirio s 25. julijem t. 1. od Cankarjevega nabrežja Stev. 1 v svojo lastno liišo v
Stritarjevo mm ua. i
kjer bomo trgovino znatno razširili.
Prosimo sodobno za nadaJjno naklonjenost, ter zagotovimo cenjenim odjemalcem naj bolj So postrežbo. Z odličnim spoštovanjem
Breznih & Frilsch. trgovina i železnim)