ffVI-W; letnik XXI številka 2 februar 1984 Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo M ■ : . . >> ■ ■■ : ZA MODERNIZACIJO Sredi februarja 1984 sta generalni direktor sestavljene organizacije elektrogospodarstva Slovenije Milan Krajnik, dipl. oec. in predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa TGA Alojz Gojčič, dipl. polit, podpisala pogodbo o zagotovitvi povečanja priključne moči za dodatni odvzem električne energije, potreben po modernizaciji elektrolize. Pogodba je sklenjena na osnovi Samoupravnega sporazuma interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije za obdobje 1981-85 in dogovora o urejanju medsebojnih odnosov na področju preskrbe z električno energijo in elektroenergetskega omrežja Slovenije za potrebe TGA v obdobju 1981-85. S podpisom pogodbe si je TGA zagotovila dodatnih 24 MW priključne moči in s tem tudi preskrbo z električno energijo za večjo proizvodnjo in izpolnila pogoj za izdajo elektroenergetskega soglasja, ki ga potrebujemo pred pričetkom modernizacije. Po mo-mernizaciji bo naša tovarna porabila letno 1100 GWh električne energije. Kljub temu, da si je TGA zagotovila dodatno moč na podlagi združevanja sredstev v srednjeročnem obdobju 1976-80, elektrogospodarstvo od nas pričakuje, da bomo redno poravnali obveznosti iz samoupravnih sporazumov, saj bo le tako lahko zgradilo svoje kapacitete za večjo proizvodnjo električne energije. Podpis pogodbe pomeni enega od pomembnih mejnikov na poti do prepotrebne obnove elektroliz. SK Vsem ženam, materam, dekletom, iskrene čestitke ob prazniku! Iznajditeljstvo INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 275 Z naslovom »IZBOLJŠAVA NA UPRAVLJANJU IZTOČNEGA ŽLEBA NA VOZILU ZA ANODNO MASO« je predložil inovator Aleksander SIPOŠ, mat. št. 3217, strojni tehnik iz TOZD Vzdrževanje. Avtor je predlagal, da bi na vozilu za prevoza nodne mase v hali B predelali posluževanje — zasipavanje anodne mase od ele-tromotorja z reduktorjem na hi-dromotor Bignozzi in posluževanje izstopnega žleba iz kabine vozila. Dodatno je avtor predlagal še uvedbo zapore dotoka anodne mase na elevator s hidravličnim valjem in signalno kontrolo odpiranja s signalnimi lučmi v kabini s končnimi stikali. V TOZD Proizvodnja aluminija so predlog ugodno ocenili. Menili so, da je njegova koristnost v skrajšanju delovnega časa, v boljši izkoriščenosti opreme, v boljši organizaciji proizvodnje in v povečani varnosti pri delu. Predlog so realizirali v hali A in B. Vse operacije sedaj izvaja voznik tako, da ni več treba poslu-ževalca, ki je do sedaj ročno posluževal z žlebom in bil v neposrednem kontaktu z vročino in škodljivimi vplivi anodne mase, posebno v poletnih mesecih. Pri predelavi so uporabili opremo od neuporabnih Techmo-previjačev in vozilo, ki ga je izdelal in opremil Primat. Vgradili so tudi rezervni ventil za posluževanje vibratorja za boljši iztok anodne mase. Delavski svet TOZD Proizvodnja aluminija je na predlog Komisije za inventivno dejavnst priznal avtorju posebno plačilo na podlagi gospodarske koisti, ugotovljene po sledečih kriterijih: — letno gospodarsko korist predstavlja zmanjševanje števila zaposlenih, in sicer 15 vrednostnih razredov oz. 27,7 točk na uro X fond efektivnih ur letno x število zmanjšanja zaposlenih (v elektrolizi A in B po eden); — od koristi se odštejejo stroški realizacije predloga za število predelanih vozil po inventivnem predlogu (vozilo v elektrolizi A in B) ; — osnova se poveča za 20 % (na osnovi 55. člena SaS) ker predlog vsebuje elemente iz varstva delovnega okolja. Odnos avtorjevih rednih nalog in opravil je ocenjen s korekcijskim faktorjem 0,60. Gospodarsko korist inventivnega predloga bomo spremljali 5 let — od 1. 3. 1983 dalje in vsako leto po zaključnem računu avtorju izplačali posebno plačilo. INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 198 Z naslovom »SINTEZA IN TEHNOLOŠKI POSTOPEK PROIZVODNJE ZEOLITA A« je prijavila skupina inovatorjev, in sicer: Je-rovšek Jože, dipl. inž., Goznik Ivan, dipl. inž., Kuzma Jože, dipl. inž. in Salemovič Radenko, dipl. inž. — vsi iz TOZD Tovarna glinice. Ta predlog je razširitev inventivnega predloga »Predlog postopka za sintezo zeolita A«, ki ga je oktobra 1979 predložil avtor Jože Jerovšek. Po uspešni laboratorijski in polindustrijski sintezi zeolita A, ki je bila predmet omenjenega predloga, je bilo potrebno izdelati tehnološki postopek industrijske proizvodnje zeolita A in ga preizkusiti v praksi. V kemijski praksi predstavlja povečava laboratorijskega obsega na industrijski obseg velik problem, ker se s povečavo rekreacijskih posod spremenijo fi-zikalno-kemijski parametri reakcije. V našem primeru je bilo potrebno proces še dodatno prilagoditi opuščenim napravam bivšega sinter postopka. Proizvodnja zeolita A je tehnološko zelo zahtevna in poteka v naslednjiv fazah: priprava zmesi, tvorba hidrogela, kristalizacija, filtracija s pranjem, priprava in stabilizacija suspenzije. Vsaka podfaza zahteva določene specifične pogoje, od katerih so odvisne fizikalno - kemijske lastnosti produkta in njegova kvaliteta. Pri izdelavi tehnološkega postopka so avtorji vpeljali vrsto originalnih rešitev, kot so: način doziranja in mešanja reakcijskih komponent, filtracija zeolita, ki predstavlja poseben problem zaradi tiksotropnih lastnosti zeolita in stabilizacijo suspenzije. Industrijska proizvodnja zeolita A predstavlja novost v jugoslovanskem prostoru, zato vse rešitve od prvih poizkusov sinteze naprej temeljijo na lastnih zamislih. Korisa predloga je v tem, da je uveden postopek proizvodnje novega proizvoda, ki daje ekonomske učinke in ima perspektivo. Poleg tega so v TOZD glinice reaktivirali osnovna sredstva, z njihovo uporabo pa so občutno zmanjšali investicijska sredstva. Inventivni predlog je v uporabi od 1. 5. 1982 dalje. Na podlagi podatkov strokovnih služb TOZD Tovarna glinice je Služba za inventivno dejavnost pripravila predlog osnov za izračun gospodarske koristi in posebnega plačila avtorjem. Predlagala je, naj se gospodarska korist ugotavlja v tem smislu, da se za količine prodanega (suhega) zeolita A upošteva razlika med prodajno ceno (PC) in dejansko ceno brez akumulacije (LC). Avtorji so se sporazumeli, da bodo pri nekorigiranem posebnem plačilu udeleženi: Kuzma, Salemovič in Goznik z 20 %, Jerovšek, ki je opravil laboratorijsko in polindustrijsko sintezo zeolita A, pa z 40 %-nim deležem. Na podlagi teh kriterijev je služba ugotovila, da znaša v času od 1. 5. — 31. 12. 1982 količina prodanega raztopljenega zeolita A 852.7181 kg in da je dosežena gospodarska korist za to obdobje 1,324.710,00 din. Korigirano posebno plačilo avtorjem (z upoštevanjem dogovorjenih deležev in odnosa njihovih rednih nalog in opravil do inventivnega predloga) pa znaša za Jerovška 37.275.00 din, za Goznika 14.910.00 din, za Kuzma in Sale-moviča pa po 13.046,00 din. Komisija za inventivno dejavnost je potrdila kriterije za izračun gospodarske koristi in pred-dlog izračuna posebnega plačila za leto 1982 ter predlagala delavskemu svetu TOZD Tovarna glinice, da sprejme inventivni predlog. Delavski svet TOZD Tovarna glinice je to storil. Gospodarsko korisa inventivnega predloga bomo spremljali pet let. Vsako leto po zaključnem računu bomo avtorjem izplačali ustrezno posebno plačilo. INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 313 Z naslovom »OBDELAVA ODLITKA KUĆIŠTA 975.902.017.6 NA VRTALNEM STROJU« je prijavil inovator Andrej LEDINEK, vodja oddelka čistilnice v TOZD LLBK Trbovlje. V oddelku čistilnice so obdelovali odlitek »KUĆIŠTE 975.920. 017.6« na tračni žagi in na mestu, kjer je pritrjen dolivni sistem še brusili. Pri teh dveh operacijah so porabili eno tračno žago za 700 odlitkov in eno torno ploščo za 5.00 odlitkov — po navedbah avtorja. Avtor je predlagal, da bi ta odlitek obdelovali na vrtalnem stroju. V glavo vrtalnega stroja bi pritrdili trn z nožem, s katerim bi porezali dolivni sistem do osnovne površine odlitka. Odlitek je pri tej operaciji vpet v pripravo s pnevmatskim cilindrom. Obdeluje se pri 750—1000 vrtljajih na minuto, V TOZD LLBK so ugodno ocenili predlog. Njegovo koristnost predstavlja boljši tehnološki postopek, boljša kvaliteta proizvodov, povečanje obsega proizvodnje in izboljšanje izkoriščanja kapacitet. Ker je možno ugotavljati gospodarsko korist predloga, je komisija za inventivno dejavnost predlagala delavskemu svetu TOZD LLBK, naj avtorju prizna posebno plačilo na podlagi gospodarske koristi, ki jo predstavijo prihranek 25 sekund pri obdelavi enega kosa odlitka, 1 tračna žaga pri 1.000 kosih odlitkov in 1 torna plošča pri 5.000 kosih odlitkov. Delavski svet je tak predlog potrdil. Gospodarsko korist bomo spremljali 5 let od začetka uporabe inv. predloga, to je od 1. 1. 1983 in vsako leto pozaklju-čnem računu avtorju nakazali posebno plačilo. Tov. Ledineka že poznamo kot inovatorja. To je njegov drugi predlog, ki se uporablja v TOZD LLBK. Pri tretjem predlogu se je pojavil kot soavtor. Tudi ta predlog je koristen. Čestitamo! INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 360 Z naslovom »PRIPRAVA ZA SNEMANJE BRUSNEGA KOLUTA« je prijavil inovator Ivan Pl-ŠEK, mat. št. 512, VKV kovač iz TOZD Vzdrževanje. V skupini za gradbeno vzdrževanje uporabljamo brusne stroje za brušenje gradbenega materiala. Pri brušenju opeke in drugega gradbenega materiala se brusni kolut neenakomerno izrabi, ker je brušenje brez nastavka. Zaradi tega pride do ekscentrič- nosti in opletanja koluta. Takšen kolut je treba zamenjati z novim, kar povzroča nepotrebne stroške. Avtor je bil s problemom seznanjen in je izdelal posebno pripravo in posebno držalo za izravnavo koluta. S poizkusom je ugotovil, da se lahko koluti uspešno in varno izravnajo. S pomočjo priprave bo možno vsak kolut izrabiti do dovoljene meje. V TOZD Vzdrževanje so predlog ugodno ocenili. Njegova koristnost je v povečani varnosti pri delu, podaljša pa se tudi življenjska doba brusnega koluta. Služba za inventivno dejavnost je predlagala komisiji, da avtorja nagradi z enkratno nagrado. Tudi delavski svet TOZD Vzdrževanje se je s takim predlogom strinjal. Avtorju smo nagrado v znesku 5.861,00 din že nakazali. INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 363 Z naslovom »PESKANJE ECOSISTEMA« je prijavil inovator Jože ZUPANIČ, mat. št. 214, vodja kotlarne. Na izstopni strani parnega kotla se nahaja ECO sistem — vodni grelec. Sestavljen je iz litoželeznih cevi (J 80 mm, dolžine 2 m, ki so povezane s koleni. Cevi je 80 komadov, 80 je tudi kolen s prirobničnim spojem. Dimni plini, ki gredo skozi ta cevni sistem, imajo pri vstopu še temperaturo 400—450° C. Da se ta temperatura lahko izkoristi, mora biti sistem vedno dobro očiščen, sicer so izstopne temperature dimnih plinov v dimnik zelo visoke 230—240° C, kar je mnogo preveč. Notranjost cevi se v času do dveh let obloži s cca 3 mm debelo plastjo nečistoč. Do avtorjevega predloga so te obloge čistili mehansko in z vodnim curkom, vendar brez pravega uspeha. Ob remontu parnega kotla II. se je avtor spomnil, da bi te cevi lahko očistili s peskanjem. Uspeh je bil odličen. To potrjuje obratovanje parnega kotla, saj so se temperature dimnih plinov pri izstopu znižale od 230—240° C na 190—200° C. To dokazuje, da je toplotna provodnost cevi sedaj zelo dobra. V TOZD Tovarna glinice so predlog zelo dobro ocenili. Predlagali so, da ne bi ugotavljali gospodarske koristi, ampak bi avtorja za njegovo idejo enkratno nagradili. Služba za inventivno dejavnost je pripravila predlog za enkratno nagrado ob upoštevanju avtorjevih rednih nalog in opravil do inventivnega predloga. Ta nagrada znaša 10.918,00 din. Delavski svet TOZD Tovarna glinice je ta predlog potrdil. Avtorju smo nagrado že nakazali. Tov. Zupanič se odpravlja v pokoj. Da se ga bomo včasih spomnili, kot sam pravi, ko ne bo več v naši sredini, je prijavil še en predlog. Njegovo koristnost ugotavljamo. C. P. PODPORA NAŠI NALOŽBI V sredo, 29. februarja je našo delovno organizacijo obiskal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc in si ogledal del proizvodnje, nato pa se je sestal s predstavniki DPO ter vodstvom, katerega osnovni cilj je bil, da ponovno predstavimo naša realna hotenja, kje smo in kaj hočemo v tem trenutku. Aluminij je kovina za mnogotero uporabo, zato ne more biti vprašanje, Kidričevo DA ali NE. Toda, kadar govorimo o sanaciji in modernizaciji, nam mora biti jasno, ali imamo zagotovljeno električno energijo, surovine, uvozne kapacitete, kakšna je stopnja predelave in njene kapacitete na domačem in tujem trgu in kako je s sredstvi. O tem, kako resno smo se lotili teh vprašanj v TGA, so navzoče seznanili naši strokovni delavci. Električno energijo smo si pred kratkim že zagotovili z dodatno pogodbo, v naslednjih dneh bo padla odločitev o tehnologiji, sredstva pa bi zagotovili v naslednjem razmerju: SOZD 18 %, DO TGA in Impol 33 %, krediti bank 19 %, tuji krediti 26 % in krediti izvajalcev približno 4 %. Garancija za vsako nadaljnjo razpravo o modernizaciji in sanaciji je prav gotovo boljša delovna in tehnološka disciplina, je poudaril Marko Bulc. Pomemben adut so tudi lastna sredstva in racionalno gospodarjenje z njimi. Prav tako bo potrebno v še širšem gospodarskem prostoru doseči soglasje za naložbo, tu mislimo predvsem na predelovalce aluminija, ki bi morali združevati sredstva. Kaže torej, da smo na dobri poti, kar pa bomo morali prepričati tudi delegate v slovenski skupščini, ki bo kmalu razpravljala o Kidričevem. V. P. Najlepše urejeno volišče ob referendumu je bilo v anodni masi. Se bo podoba ponovila 15. marca, ko bomo volili nove samoupravne organe? Plinovodni sistem Slovenije Prva razmišljanja, da bi bilo potrebno zagotoviti zemeljski plin ter pripraviti projekte za njegov transport in distribucijo v Sloveniji, segajo v obdobje, ko so odkrili v evropskem in azijskem delu Sovjetske zveze velika nahajališča plina in ko so bili zgrajeni prvi večji plinovodni transportni sistemi za transport zemeljskega plina proti zahodu. V tem času se je nakazala možnost, da bi tudi Jugoslavija in s tem Slovenija morda lahko dobivala zemeljski plin iz Sovjetske zveze. Ideja je postala aktualna zlasti takrat, ko so se pojavili prvi resnejši znaki, da bo začelo primanjkovati energije. Tako so se prav v tem času izoblikovale prve konkretne zamisli, da bi bilo potrebno zagotoviti zemeljski plin in izvesti projekte za njegov transport in distribucijo v Sloveniji. Nosilec akcije je bila delovna organizacija Petrol, Ljubljana. Po nekajletnih prizadevanjih so bile v začetku leta 1974 ustvarjene realne možnosti za realizacijo programa gazifikacije v Sloveniji. Slovensko plinovodsko omrežje je bilo zgrajeno na podlagi Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa gazifikacije v Sloveniji, ki ga je 15. novembra 1975 podpisalo 76 podpisnic, ki so ob tem najavile, da bodo potrebovale leta 1980 1,035.319 milijonov zemeljskega plina. K Samoupravnemu sporazumu je bil 9. marca 1976 dodatno podpisan aneks, s katerim je k Sporazumu pristopilo še 13 novih podpisnic, medtem ko je ena delovna organizacija, skladno z določili Sporazuma, izstopila. Tako je ob pričetku gradnje slovenskega plinovodskega omrežja po Samoupravnem sporazumu združevalo sredstva 88 podpisnic, skupne prijave potrebnega zemeljskega plina za leto 1980 pa so se s tem dvignile na 1,264.700 milijonov. Po panogah in potrebah po zemeljskem plinu je bila struktura porabnikov zemeljskega plina naslednja : — črna metalurgija 17,11 % — barvna metalurgija 9,61 % — kovinsko-predelovalna industrija 6,30 % — kemična industrija 14,64 % — industrija gradbenega materiala 23,72 % — papirna industrija 9,07 % — tekstilna industrija 2,62 % — prehrambena ind. 5,26 % — ostala industrija 4,21 % — široka potrošnja 7,46 % Pripravljalna dela za sklenitev Samoupravnega sporazuma je izvajala v ta namen ustanovljena delovna skupina v okviru delovne organizacije Petrol. Ta skupina se je pozneje preoblikovala v temeljno organizacijo in nato v današnji Delovno organizacijo Zemeljski plin v sestavu SOZD Petrol. Na ustanovnem zasedanju skupščine podpisnic Samoupravnega sporazuma 15. novembra 1975 je bila Temeljna organizacija združenega dela Petrol — Zemeljski plin pooblaščena za investitorja Slovenskega plinovodnega omrežja. Po podpisu Samoupravnega sporazuma smo pospešili izdelavo razpisne dokumentacije, ki je bila pripravljena v jeseni 1975, v Uradnem listu SFRJ pa je bil 19. decembra 1975 objavljen mednarodni razpis za zbiranju ponudb. Razpisni rok je trajal do 22. marca 1976 in v tem roku so predložila ponudbe štiri tuja podjetja. Razpisu se ni odzvala nobena jugoslovanska delovna organizacija. Po vsestranski oceni prispelih ponudb smo izbrali za izvajalca firmo Spie-Batignolles/Nacap J. V., s katero je investitor 1876 — 16. septembra podpisal pogodbo. Po podpisu Samoupravnega sporazuma smo pospešili aktivnost za zagotovitev potrebnih količin zemeljskega plina. Pri tej aktivnosti je Petrol sodeloval z drugimi jugoslovanskimi delovnimi organizacijami, ki so si prizadevale, da bi kupovale zemeljski plin v Sovjetski zvezi. 15. aprila 1975 je bila s sovjetsko firmo Sojuzgazesport iz Moskve podpisana prva petletna pogodba o dobavi zemeljskega plina. Vzporedno z zagotavljanjem potrebnih količin zemeljskega plina iz Sovjetske zveze, smo sklenili tudi pogodbe za zagotovitev transportne poti za transport plina iz Sovjetske zveze preko Če-hoslovaške in Avstrije. Gradnja plinovodnega omrežja v Sloveniji je stala 3,906.979.000 dinarjev. Ta sredstva smo porabili takole (v 000 din) : — za gradbena dela 580.874 — za domačo opremo in montažo 372.651 — za uvoženo opremo in montažo 1,593.071 — za carino in druge stroške uvoza 165.149 -—■ za ostale stroške 1,195.234 Skupaj 3,906.979 Če prištejemo še začetna obratna sredstva, pa je vrednost investicije 4,060.979.000 din. Plinovodno omrežje v Sloveniji je zasnovano na temelju podrobnih proučevanj in analiz sedanjih in prihodnjih potreb po zemeljskem plinu za slovensko industrijo in druge potrošnike. Anketirali smo vso slovensko industrijo in druge perspektivne potrošnike, dobljene podatke ekonomsko ovrednotili ter jih uskladili z dolgoročno in dolgoročno energetsko bilanco SR Slovenije do leta 1995. Te raziskave so zajele celotno solvensko ozemlje. Trase glavnih in razdelilnih plinovodov so tako izbrane, da potekajo v bližini večjih industrijskih potrošnikov in potrošnih središč zemeljskega plina. Za predele v Sloveniji kamor zaradi premajhne porabe ali zelo neugodne konfiguracije zemljišča plinovodno omrežje še ni speljano, je predvidena razširitev plinovodnega sistema v prihodnjih letih. Preskrbovanje slovenskih porabnikov je vezano na uvoz ze- meljskega plina in zato plinovodni sistem lahko sprejme plin iz dveh smeri: — iz severne smeri (z vstopom plinovoda na avstrijski meji pri Ceršaku) za uvoz plina iz Sovjetske zveze s povezavo na mednarodni plinovod Trans-Austria Gasleitung (TAG) in — iz zahodne smeri (z vstopom plinovoda na italijansko-jugoslo-vanski meji pri Novi Gorici) za povezavo na evropski sistem plinovodov. Ko bomo razširili plinovodno omrežje do Kopra in morda zgradili tam terminal za utekočinjeni zemeljski plin (Liquified Natural Gas — LNG), bomo lahko uvažali zemeljski plin tudi od dru-g°d. Plinovodno omrežje omogoča transport zemeljskega plina iz Sovjetske zveze in iz morebitnega terminala za utekočinjeni zemeljski plin v Kopru v Slovenijo in sosednjo Hrvaško. Končna zmogljivost plinovodnega omrežja, ki deluje brez kompresorskih postaj, znaša 3,5 milijarde Nm3 zemeljskega plina na leto. V to količino je všteto preskrbovanje Slovenije z zemeljskim plinom z 2,2 milijarde Nm3 letno in transport zemeljskega plina za INA-Naftaplin v Hrvaško s 600 milijoni Nm3 letno iz severne smeri ter s 750 milijoni Nm3 letno iz zahodne smeri. Plinovodno omrežje v Sloveniji obsega skupno 630 km plinovodov. Osnovna omrežja so glavni plinovodi Ceršak — Rogatec s premerom 500 mm, Rogatec — Vodice s premerom 400 mm in Nova Gorica — Vodice s premerom 500 mm, ki merijo skupaj 268 km. Na te plinovode so priključeni razdelilni plinovodi do potrošnikov. Razdelilnih plinovodov je 277 km in sicer: 138 km s premerom 200 mm, 60 km. s premerom 250 mm, 11 km s premerom 150 mm, 50 km s premerom 100 mm in 18 km s premerom 80 mm. Za potrošnike v mestih Ljubljana, Maribor, Celje in Kamnik so zgrajena primarna plinska mestna omrežja: — v Ljubljana 43 km plinovodov, — v Mariboru 30 km plinovodov, —- v Celju 9 km plinovodov in — v Kamniku 3 km plinovodov. Največji delovni tlaki za posamezne plinovode so: — za plinovod Nova Gorica — Vodice 68 barov, — za oba glavna plinovoda Vodice — Rogatec in Ceršak — Rogatec ter v razdelilne plinovode 50 barov, ■—• za primarno mestno omrežje Ljubljane in Kamnika 10 barov in — za primarni mestni omrežji Maribora in Celja 3 bare. Potrošniki zunaj mest dobivajo plin neposredno iz visokotlačnih razdelilnih plinovodov, potrošniki v mestih pa iz primarnih mestnih omrežij. Vsak potrošnik ima pri vstopu plina v svoj obrat merilno — regulacijsko postajo z enostopenjsko ali dvostopenjsko regulacijo tlaka. Izstopni tlak plina je prilagojen zahtevam vsakega potrošnika. Za merjenje količin zemeljskega plina za potrošnike uporabljamo turbinske števce z vgraje-niimi korektorji, ki merijo pretok plina v m3. Urno dinamiko porabe plina beležimo na tedensko diagramsko kartico s pisalnimi instrumenti, ki so priključeni na turbinske merilnike plina. Za dobavo plina potrošnikom je zgrajenih 37 merilno-regulacijskih postaj z dvostopenjsko regulacijo tlaka, merilno-rehulacijskih postaj z enostopenjsko regulacijo pa je 38. Za uvoz zemeljskega plina iz Sovjetske zveze je zgrajena v Ceršaku mejna merilno-regula-cijska postaja z zmogljivostjo 1,5 milijarde Nm3 zemeljskega plina na leto. V Rogatcu deluje merilna postaja za predajo zemeljskega plina v Hrvaško, ki je vgrajena tako, da v vsakem času lahko izmenjamo dobave plina med INA-Naftaplinom in Petrolom. Za vodenje transporta in razdeljevanje plina je ustanovljena dispečerska služba s sedežem v Ljubljani, ki s pomočjo telemetrijskega sistema vodi in upravlja plinovodno omrežje. Pri velikih industrijskih potrošnikih in v mestnih potrošnih središčih je zgrajenih 15 telemetrijskih postaj, ki neprekinjeno pošiljajo podatke o tlaku, temperaturi in količini plina v dispečerski center Iz dispečerskega centra Dobitnik zlatega znaka Viktor Hazabent Ko se ob podobnih priložnostih srečujem z našimi nagrajenci, se sprašujem, ali je čas za priznanja res le tik pred upokojitvijo. Marsikomu, ki dobro in pošteno dela, sploh ne uspe zbrati toliko let, kolikor je med drugim zapisano med pogoji, da bi lahko še čil stopil po priznanje. Tovariš Hazabent je to na-srečo dočakal. Še nekaj let ga loči do zasluženega počitka in dolgčas mu, glede na to, koliko hobijev ima, sploh ne bo. Poleti bo lovec, ipozimi prevajalec. Prevajalec v svoje zadovoljstvo. Že dolgo mu je priljubljen hobi učenje francoščine in nemščine. Ko so gradili tovarno, je bilo tukaj vedno nekaj tujcev in takrat se je začel zanimati za jezike, kasneje je pri Delavski univerzi v Mariboru opravil še nekaj tečajev, od takrat pa se sam izpopolnjuje, bere dela v izvirniku, prav tako strokovno Dobil je priznanje, najvišje, ki ga TGA podeljuje svojim članom. Kaj mu pomeni, sem skušala izvedeti? Težko je reči, sploh se ne da opisati občutkov, ki prevevajo človeka v takem trenutku, tako nekako je razmišljal. »Seveda ga jemljem kot priznanje za vestno in dolgoletno delo«. TGA pozna do zadnjega kotička. Že zelo mlad je prišel sem, vendar mu to ni bila prva služba. V Mariboru je delal pri vojno gradbenem podjetju, ki je gradilo razne objekte po vsej Jugoslaviji. Tako so ga poslali v centralno Bosno, kjer je delal kot glavni normirec kar tri leta, potem pa ga je pot vodila v TGA, kjer so že gradili elektrolizo. Spomini na ta leta so lepi, zdi se, da vedno lepši. »Bili so hudi časi, vendar je bilo lepo«. Kako s ponosom pove, da so delali tudi ob sobotah in nedeljah, brez dodatkov — udarniško, kajti čudovito je bilo videti, kako z delom lastnih rok nastaja nekaj novega in velikega. »Teh časov seveda ne moremo primerjati z današnjimi. Nismo imeli takih potreb, ne želja, drugačen način življenja je bil. Ni bilo televizije, ki nas zdaj, stare in mlade, prav zasužnjuje in zapira med štiri zidove lastnega doma. »Takrat smo bili veliko bolj družabni, bolj odprti drug do drugega. Kolikokrat smo se zbrali na stadionu in zaigrali nogomet ali kaj podobnega.« Nasmeh in kratek premor. Kako ne bi. Na stadion ga vežejo še drugi lepi spomini, ne le prijateljske tekme. Gradih so prostovoljno, ustanovili močno ekipo, ki je v nogometnem svetu nekaj pomenila. Prav tako živahno je bilo pri delu na bazenu in Nakladalec pri drugih akcijah, ki se jih je udeležil, čeprav je imel že družino. Kaj pa danes, ga prekinem in postavim v sedanjost, ki je tako drugačna? »Tudi danes bi se dalo marsikaj narediti. Mladi so res drugačni od nas, saj živijo v drugačnem času, ki ga ne moremo primerjati z našim. Mislim, da tudi zdaj ne bi bilo problemov, če bi hoteli speljati kakšno akcijo. Veliko mladih je pripravljenih delati.« Pa tudi drugače ima o mladih lepo mnenje. Ni večjih problemov. Pravi, da imajo vzdrževalniki dober in šolan kader. Dobro jih pozna, mlade in starejše sodelavce, saj vsak dan obhodi »svoje področje« in že ko stopi iz pisarne ima kot na dlani vso strojno delavnico. Dela je tam vedno dovolj, vsak vzdrževal-nik je polno zaseden, vsaj moral bi biti. Vsako leto je dela več, saj so naprave zastarele in iztrošene in tako rabijo še več popravil. Dodatek v zadnjih letih je tudi nova livarna s proizvodnjo, ki jo je bilo potrebno osvojiti tudi vzdrževal-nikom, da lahko popravljajo. Velikokrat pride do raznih motenj, tudi pri avtomatiki, ni tega ali onega nadomestnega dela in potrebno se je znajti in ga narediti doma in to čimprej. Zato tudi ni odveč, če se tovariš Hazabent vsako jutro sestane s svojimi sodelavci, kjer razdelijo delo, sproti kontrolirajo narejeno in rešujejo probleme. Skušam ga spomniti na včasih tolikokrat izrečeno misel, da so si vzdrževalniki na »bojni nogi« s proizvodnjo in morda še kom. »Jaz ne vidim nobenih problemov«, je odločen »tudi prej jih ni bilo. Sicer pa, kdor dela, tudi greši. Vsak bi rad, da bi bilo delo opravljeno takoj, a vsem ne moremo ustreči in potem pride do hudih besed, vendar se to da rešiti.« Potem se spomni na nekaj drugega, kar postaja problem — na invalide, ki jih je tudi v vzdrževanju precej, delo pa je tako, da ga navadno ti ne morejo več opravljati, ker je zunaj na terenu. Kaj in kje potem takemu človeku zagotoviti delo pod streho in primerno njegovim sposobnostim? Kakšno se mu zdi naše obnašanje po ukrepu, smo kaj drugačni? »Po ukrepu so se stvari izboljšale, vendar še ni tako kot bi moralo biti. Pri nas ni toliko disciplinskih prekrškov, če pa so, so manjši. V glavnem zamujanje ali kaj podobnega.« So se v tozdu Vzdrževanje prav zato odločili za togi delovni čas? »Mi imamo skupinska dela in nerodno je, če niso vsi naenkrat zbrani. Osebno se mi zdi togi delovni čas najboljši. Ne samo zaradi skupinskega dela, tudi drugače. Kljub pravilnikom in organizacijskim predpisom bi si rad vsak po svoje razlagal in bilo je več problemov. Ne bi povedala dovolj, če ne bi omenila, da je tovariš Hazabent veliko sodeloval v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, zato je dobil tudi nekaj priznanj, z velikim veseljem pa je do nedavnega delal tudi v PA. Tovariš Hazabent je ostal zvest TGA v dobrih in slabih časih, zvest je tudi svojemu vzdrževanju, kamor je prišel kot strugar in kaj hitro napredoval do vodje strojnega vzdrževanja. Kakšna se mu zdi bodočnost naše tovarne? »Mislim, da bi morali predvsem boljše delati. Delati in delati. Samo z delom si lahko naš položaj izboljšamo. V TGA sem doživel marsikaj in delo je bilo vedno tisto, ki nas je reševalo iz zagat. Tudi zdaj mora biti tako«. V. Peklar literaturo. (Nadaljevanje s 4. strani) v Ljubljano. Prenos podatkov po-teko po posebej za to prilagojenem poštnem kabelskem sistemu, za rezervo pa so še poštne UKV zveze. Za varnost plinovodnega sistema so vgrajeni v plinovodu zaporni ventili, ki bi samodejno prekinili pretok plina, če bi prišlo do loma cevi (Line Brake Control). Glavni plinovodi so narejeni iz vzdolžno varjenih jeklenih cevi po API standardu in so proti koroziji izolirani z ekstrodirano polietilensko izolacijo. Razdelilni plinovodi so izdelani iz vlečenih jeklenih cevi po API standardu in izolirani s polietilenskim trakom. Za primarno mestno omrežje so uporabljene vzdolžno varjene jeklene cevi po JUS in so proti koroziji prav tako izolirane s polietilenskim trakom. Proti koroziji so vsi plinovodi katodno zaščiteni. Nadaljevanje prihodnjič Povzeto po almanahu PETROL Ljubljana Kako smo poslovali Tabela I: DINAMIKA POSLOVANJA — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu januarju. Kolona indeks v tabeli Iprikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1984. TOZD Tovarna glinice V mesecu januarju smo proizvedli 6,735 ton Al hidrata AI203, od tega je predelano 478 ton Al hidrata AI203. S to količino nismo dosegli planirane proizvodnje za 3.030 ton oz. 31 %, proizvodnje v istem mesecu preteklega leta pa nismo dosegli za 2.029 ton oz. 23 %. Vzrok za tako nizko proizvodnjo je slaba kvaliteta boksita. Proizvodnja kalcinirane glinice je v januarju dosežena z 8.933 ton, Al hidrata AI203 iz predelave pa smo prodali 478 ton, to je skupaj 9.411 ton oz. 247 ton več kot smo planirali v letnem planu poslovanja (indeks 103) in 214 ton manj kot v istem mesecu preteklega elta (indeks 98). Iz tabele II. je razvidno, da smo pri proizvodnji in predelavi Al hidrata AI203 v prvem mesecu porabili 109 % boksita, 144 % pare, 334 % žganega apna in 131 % električne energije. Poraba Na hidroksida pa je zelo nizka in sicer 33 %. Pri kalcinirani glinici smo v januarju presegli porabo toplotne energije za 18% in električne energije za 3 %. Manjša pa je poraba Al fluorida in sicer za 67 %. V prvem mesecu smo proizvedli 516 ton raztopljenega vodnega stekla, to pomeni, da nismo dosegli načrtovane proizvodnje za 402 toni (indeks 56), proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta pa smo presegli za 309 ton (indeks 249). Proizvodnja zeolita A-suhega je v januarju dosežena s 119 ton, to je 186 ton manj kot smo predvideli v letnem planu poslovanja (indeks 39) in 78 ton več kot v istem mesecu preteklega leta (indeks 290). TOZD Proizvodnja aluminija V elektrolizi A smo v januarju proizvedli 1.787 ton elektrolitskega Al ter s to količino presegli načrtovano proizvodnjo za 33 ton oz. 2 %. V elektrolizi B znaša januarska proivodnja 2.169 ton, torej je za 102 toni evčja kot smo planirali (indeks 105) in 17 ton manjša kot v enakem mesecu preteklega leta (indeks 99). Skupna proizvodnja hale A in B je dosežena v prvem mesecu z 3.956 ton, to pomeni, da je za 135 ton večja od predvidene v letnem planu poslovanja (indeks 104). V hali B smo v januarju presegli porabo kriolita za 34 %, medtem ko smo anodne mase in električne energije porabili za 1 % manj, Al fluorida pa za 20 % manj. Tudi v hali B smo v januarju presegli samo porabo kriolita za 34 %, ostalih surovin pa smo porabili manj kot smo planirali in sicer: anodne mase za 8 %, Al fluorida za 7 % in električne energije za 2 %. V prvem mesecu smo proizvedli 1.955 ton anodne mase, kar je za 229 ton oz. 10 % manj kot smo načrtovali in 92 ton oz. 4 % manj kot v istem mesecu preteklega leta. Pri proizvodnji anodne mase smo porabili 101 % petrolkoksa, 98 % katranske smole, 47 % mazuta in 101 % električne energije glede na planirano porabo surovin. TOZD Predelava aluminija V livarni in obratu predelave smo v mesecu januarju proizvedli 4.296 ton različnih I i va rn iških proizvodov. S to količino nismo dosegli predvidene proizvodnje za 381 ton oz. 8.%, proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta pa smo presegli za 326 ton oz. 8 %. Od skupne proizvodnje je blagovne proizvodnje 3.601 ton in je za 314 ton manjša od planirane proizvodnje (indeks 92). V prvem mesecu smo pretopili 187 ton Al za tuje naročnike, to je samo 31 % planiranega pre-tapljanja in 41 % glede na isti mesec v preteklem letu. Dragica Leskovar POJASNILO V letu 1983 smo planirali proizvodnjo aluminija v elektrolizi A in B v višini 46,074.774 kg, dosegli pa v višini 46,069.898 kg (indeks 99,99 %). Nastala razlika 4.876 kg je posledica omejitve električne energije. V mesecu decembru smo morali izklopiti 4 celice in znižati tok za 500 A ter s tem zmanjšali proizvodnjo v tem mesecu za 38.965 kg. Iz tega lahko sklepamo, če ne bi bilo redukcij električne energije, bi presegli planirano proizvodnjo najmanj za 34.363 kg. Poraba surovin v elektrolizah je bila na vseh področjih nižja od planirane, razen pri Al fluo-ridu, zato pa je znižana poraba kriolita. V januarju so nujno darovali kri 1. Lah Alojz 1954 Cvetkovci 4 2. Pukšič Franc 1935 Formin 59 3. Plajnšek Marta 1956 Pleterje 73 4. Resman Jože 1942 Podvinci 68 a TOZD TOVARNA GLINICE DOSEŽENO_______INDEKS TOZD/PROIZVOD Enota mere Plan poslov. januar 1983 januar 1984 januar 1984/83 5:4 1984 5:3 1 2 3 4 5 6 7 Al hidrat — AI203 t 9.765 8.764 6.735 77 69 Od tega: predel. AI203 t 445 574 478 83 107 Kalc. glinica —• red. proiz. t 8.741 9.051 8.933 99 102 Kalc. glinica predelava t 85 — — — — Prodani hidr. AI203 — oredel. t 338 574 478 83 141 Skupaj (kale. gl. + prod. hidr.) t 9.164 9.625 9.411 98 103 Razstop. vodno steklo t 918 207 516 249 56 Zeolit A — suhi t 305 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 41 119 290 39 Elektrolit. Al —■ hala A t 1.754 1.781 1.787 100 102 Elektrolit. Al — hala B t 2.067 2.186 2.169 99 105 Skupaj hala A+B t 3.821 3.968 3.956 100 104 Anodna masa t TOZD PREDELAVA ALUMINIJA 2.184 2.047 1.955 96 _ 90 Al formati t 973 1.760 1.248 71 128 Al formati — za izpar. t 204 113 282 250 138 Al žica t 445 492 399 81 90 Al trak —• za prodajo t 475 342 178 52 37 Al trak — za rondelice t 442 — 275 — 62 Rondelice — TGA t 170 — 120 — 71 Rondelice — Impol t 51 — — — — Izparilci t 102 1 63 — 62 Al zlitine: gnetne t 956 765 850 111 89 livarske t 743 400 743 186 100 Predzlitine: last. por. t 107 91 81 89 76 za prod. t — — — — — Drogi za kline in stik. t 9 6 57 950 633 Livarna skupaj — od tega: t 4.677 3.970 4.296 108 92 BLAGOVNA PROIZVODNJA t 3.915 3.760 3.601 96 92 Pretapljanje Al t 595 457 187 41 31 Tabela Ih PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA TOZD TOVARNA GLINICE TOZD/PROIZVOD Enota mere Plan 1984 januar Doseženo 1984 januar Indeks 4:3 1 2 3 4 5 Al hidrat — AI203 —■ boksit t * 2,788 3,050 109 — Na hidroksid — 100 % t * 0,13742 0,04567 33 — para t 4,450 6,430 144 — žgano apno t 0,0405 0,13927 344 —■ el. energija kWh 350,918 459,782 131 Kalcinirana glinica — toplotna energija GJ 4,845 5,739 118 — para t 0,04203 0,04198 100 —■ Al fluorid t 0,0004 0,00013 33 —• el. energija kWh TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 30,997 32,02719 103 Elektrolit. Al — hala A — glinica t 1,920 1,91985 100 — anodna masa t 0,580 0,57555 99 — kriolit t 0,030 0,04013 134 — Al fluorid t 0,040 0,03193 80 —- el. energija kWh 17.971 17.833 99 Elektrolit. Al — hala B — glinica t 1,920 1,91997 100 — anodna masa t 0,570 0,52619 92 —• kriolit t 0,030 0,04013 134 —- Al fluorid t 0,040 0,03725 93 — el. energija kWh 17.537 17.169 98 Anodna masa — petrolkoks t 0,67165 0,67855 101 —■ katranska smola t 0,338015 0,33197 98 —- mazut t 0,0055 0,00261 47 — el. energija * programiran normativ kWh 150 151 101 Nesreče pri delu Na delu Na poti Skupaj TOZD Glinica 2 0 2 IOZD Proizvodnja 6 2 8 TOZD Predel, al. 3 0 3 IOZD Vzdrževanje 8 3 11 TOZD Promet 1 0 1 DS skupne službe 1 1 2 Skupaj : 21 6 27 Vzroki: lužina, jašek, lestev, poledenelo cestišče, ročno orodje, spona, vrata, elektrolit, Al odlitki, črpalni lonec, livno kolo, obrezivni stroj, cev, el. celica, el. voziček, cevovod za paro, el. kabel, nakladalno vozilo. TOZD GLINICA 1. KOPŠE Alojz, mat. št. 4592, roj. 1. 2. 1955, stanujoč Majšperk 32, zaposlen v tozdu Tovarna glinice — tekoče vzdrževanje. Med tesnenjem mešala Emico filtra št. 1 mu je iz razdelilne glave kapljal lug na desno ramo, Ker ni takoj opazil je utrpel opeklino desnega ramena. 2. MESAREČ Janko, mat. št. 6316, roj. 20. 7. 1965, stanujoč Senešci 39, zaposlen v tozdu Tovarna glinice — rdeči del. Pri čiščenju jaška mlina št. 2 mu je strgalo spodrsnilo pri čemer je z roko udaril ob rob jaška. Utrpel je močan udarec po mezincu leve roke. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 1. PREMUŽIČ Janko, mat. št. 5105, roj. 8. 1. 1057, stanujoč Ar-baiterjeva 8, zaposlen v tozdu Proizvodnja aluminija — hala A. Ponesrečenec je po kovinski lestvi sestopal v kabino dvigala, pri tem mu je spodrsnilo in se je udaril po desni roki in levi nogi. 2. ŠTRUCL Franc, mat. št. 1593, roj. 24. 1. 1929, stanujoč Viaho-vičeva 1, zaposlen v tozdu Proizvodnja aluminija — hala B. Na poti iz službe mu je na poledenelem cestišču spodrsnilo in je padel. Pri padcu je z desno roko močno udaril ob zid stavbe pri čemer si je poškodoval zapestje desne roke. 3. RiMELE Veseljko, mat. št. 5116, roj. 12. 7. 1957, stanujoč Industrijsko naselje 7, zaposlen v tozdu Proizvodnja aluminija — hala B, Pri čiščenju el. celice se je ponesrečenec opekel skozi rokavico na vročil kleščah za odstranjevanje grud anodne mase po palcu desne roke. 4. HAZENMALI Martin, mat. št. 2571, roj. 15. 7. 1930, stanujoč Lovrenc na Dr. polju 44, zaposlen v tozdu Proizvodnja aluminija '— anodna masa. Pri hoji po stopnicah na koncu hladilnega traku v anodni masi mu je na mokrih stopnicah spodrsnilo in je padel. Pri padcu je utrpel močan udarec po prsnem košu. 5. MILOŠIČ Stanko, mat. št. 4071, roj. 15. 10. 1950, stanujoč Repišče 28/a, zaposlen v tozdu Proizvodnja aluminija -— hala B. Pri dviganju anodnih tokovodni-kov mu je padla spona na palec desne noge. 6. ARNUŠ Franc, mat. št. 5410, roj. 1. 10. 1959, stanujoč Obrež 42, zaposlen v tozdu Proizvodnja aluminija — hala A. Na poti v službo mu je pri sestopu z vlaka nekdo priprl vrata vagona pri čemer mu je stisnilo palec desne roke. 7. POPUŠEK Ludvik, mat. št. 6122, roj, 10. 8. 1948, stanujoč Spuhlja n. h., zaposlen v tozdu Proizvodnja aluminija — hala B. Pri pripravi peči za črpanje aluminija je z ročnim prebijalcem prebijal skorjo pri čemer mu je del vročega elektrolita priletel v čelo. Utrpel je opeklino na glavi. 8. PERŠUH Slavko, mat. št. 6251, roj. 30. 5. 1953, stanujoč Pleterje 57. Pri ugašanju anod-nega efekta na el. peči št. 620 z leeno palico mu je brizgnil iz peči tekoči elektrolit po desni roki. Utrpel je opeklino desne pod-lahtnice. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA 1. VINKO Ivan, mt. št. 4406, roj. 26. 2. 1948, stanujoč Popovci 10, zaposlen v tozdu Predelava aluminija — nova livarna. Pri praznjenju črpalnega lonca mu je tekoči aluminij brizgnil po vratu in je utrpel lažjo opeklino. 2. ŽVEGLA Janez, mat. št. 4255, roj. 27. 5. 1953, stanujoč Kajuhova 1, zaposlen v tozdu Predelava aluminija — stara livarna. Ponesrečenec je na žagi v stari livarni žagal okroglice 0 155. Ker je ročno dodajanje komadov,, je v zapestju leve roke začutil bolečino in je v staležu. 3. SARDINŠEK Anton, mat. št. 3277, roj. 17. 1. 1941, stanujoč Apače 241, zaposlen v tozdu predelava aluminija. Ponesrečenec je pripravljal livno kolo za litje žice. Med poliranjem mu je livno kolo poškodovalo desno oko do lahta tako močno, da je bila potrebna amputacija, na levi roki pa zadnje tri prste. TOZD VZDRŽEVANJE 1. KOKOT Alojz, mat. št. 2497, roj. 7. 6. 1936, stanujoč Kajuhova 1, zaposlen v tozdu Vzdrževanje — nabavno skladišče. Nezgoda se je pripetila na odprtem skladišču jeklenih polizdelkov. Pri izvlačenju kvadratnega jekla 0 40 mm iz vezi ze ponesrečencu spodrsnilo, ter pri tem padel. Pri padcu mu je ta kos jekla padel na desno roko, ter mu pri tem poškodoval 4 in 5. prst na desni roki. 2. HERTIŠ Stanko, mat. št. 226, roj. 8. 11. 1926, stanujoč Lovrenc na Dr. polju 76, zaposlen v tozdu Vzdrževanje — strojno. Nezgoda se je pripetila v strojni delavnici aluminija. Pri rezanju okroglega jekla 0 30 na obrezivnem stroju oz. pri nemanju obdelanca iz ob-rezivnega stroja je z desno roko udaril ob brusno ploščo, ter pri tem dobil vreznino na kazalcu desne roke. Vzrok: Poškodovanec je stroj ustavil, vendar je prehitro segel v nevarno območje. 3. GOJKOVIČ -Srečko, mat. št. 5611, roj. 19. 12. 1959, stanujoč Mežanova 13, zaposlen v tozdu Vzdrževanje — strojno. Delovna nezgoda se je pripetila v separaciji. Pri demontaži cevi nad pred-grelcem se je cev zavrtela, ter mu pri tem stisnila levo roko med cev in zaščitno ograjo. Poškodovanec je utrpel poškodbo 2. in 4. prsta na levi roki. 4. JEZA Anton, mat. št. 4235, oj. 9. 5. 1953, stanujoč Podlože 50/a, zaposlen v tozdu Vzdrževanje — gradbeno. Ponesrečenec je šel zjutraj na delo. Pri avtobusni postaji v Podložah mu je na poledenelem cestišču spodrsnilo in je padel. Pri padcu si je poškodoval levo roko v komolcu. 5. FIŠER Stanko, mat. št. 5829, roj. 23. 2. 1961, stanujoč Slape 13, zaposlen v tozdu Vzdrževanje — strojno. Nezgoda se je pripetila v skladišču glinice. Pri popravilu elevatorja oz. pri snemanju napenjalne uteži elevatorja mu je ta izpadla iz rok, ter mu pri tem padla na stopalo leve noge. 6. LETONJA Janko, mat. št. 3820, roj. 19, 9. 1944, stanujoč Lovrenc na Dr. polju 61, zaposlen v tozdu Vzdrževanje — strojno. Delovna nezgoda se je pripetila v elektrolizi hale A. Pri razstavljanju anodnega plašča izven elektrolitske peči oz. pri izbijanju avtogeno povezanih vijakov M-20 iz prirobnice z izbijačem in kladivom je dobil tujek, delček žlindre v oko. Vzrok: Neuporaba zaščitnih sredstev. 7. FRLETA Klavdio, mat. št. 5798, roj. 9. 2. 1960, stanujoč Podvinci 99, zaposlen v tozdu Vzdrževanje — elektro. Nezgoda se je pripetila na poti na delo. Poškodovanec je šel peš ter pred tovarniško kolesarnico padel. Pri padcu si je poškodoval palec desne roke. Vzrok: Poledenelo cestišče. 8. POLAJŽER Ivan, mat. št. 1913, roj. 12. 12. 1935, stanujoč Potrčeva 48, zaposlen v tozdu Vzdrževanje — elektro. Delovna nezgoda se je pripetila v polnilnici akomulatorjev. Poškodovanec je prestavljal el. voziček in je pri naglem zaviranju udaril s telesom po zaščitni cevi el. vozička. Pri udarcu je utrpel poškodbo na 2. in 3. rebru na levi strani. 9. VIDOVIČ Stanislav, matč št. 5245, roj. 6. 5. 1957, stanujoč Lancova vas 67 b, zaposlen v tozdu Vzdrževanje — strojno. Nezgoda se je pripetila v novi livarni. Pri montaži izolacije na parni cevovod v toplotni razdelilni postaji se je opekel po zapestju desne roke. 10. AUBELJ Marjan, mat. št. 3911, roj. 21. 11. 1949, stanujoč Majšperk 76, zaposlen v tozdu Vzdrževanje — elektro. Pri odstranjevanju (izplaščevanju) izolacije na el. kablu je potegnil z roko po kovinskem delu kabla in se vrezal v mezinec dnesne roke. 11. KRAMBERGER Mihael, mat. št. 3323, roj. 2. 9. 1940, stanujoč Potrčeva 40, zaposlen v tozdu Vzdrževanje — strojno. Nezgoda se je pripetila v strojni delavnici glinice — orodjarna. Pri montaži in preizkusu brusne plošče oz. pri nastavljanju cevi za dotok hladilne tekočine si je obrusil palec na desni roki. Vzrok: Popravilo stroja, ko je ta v pogonu. TOZD PROMET 1. STRAFELA Janez, mat. št. 3516, stanujoč Draženci 78 b, zaposlen v tozdu Promet — cestni. Nezgoda se je pripetila pri pluženju snega po tovarniških cestah. Pri pluženju snega z nakladalnim vozilom je pri prečkanju železniškega tira pri nabavnem skladišču zadel s plužno desko ob cestišče, zaradi česar ga je vrglo iz sedeža. Pri tem je poškodovanec utrpel poškodbo levega kolena in odrgnine po glavi. DS SKUPNE SLUŽBE 1. HORVAT Lidija, mat. št. 4348, roj. 13. 08. 1956, stanujoča Zg. Hajdina 201 a zaposlena v DS Skupne službe — Splošna služba. Nezgoda se je pripetila na poti iz dela. Imenovana se je peljala s kolesom ter je na cesti TGA — Hajdina padla po cestišču. Vzrok: Poledenelo cestišče. 2. ZAJŠEK Franja, mat. št. 3784, roj. 2. 9. 1935, stanujoča Sp. Hajdina 105 a, zaposlena v DS Skupne službe — Splošna služba. Ponesrečenki je pri vstopu v avtomobil na poledenelem parkirišču pred TGA spodrsnilo in je padla. Med tem je z desno roko udarila ob vrata avtomobila, ter si poškodovala palec na roki. K. I. Nova imena v sindikatu KADROVSKE VESTI TGA »Boris Kidrič« je štela na dan 20. 1. 1984 — 2454 delavcev iz vseh 8 TOZD in DSSS in so vsi delavci tudi člani ZSS in s tem Konference osnovnih organizacij, katero zastopa 42 članov, od tega je 10 članov v izvršnem odboru konference osnovnih organizacij sindikata. Predsednik izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata ostane Franc Korošec, na novo izvoljen pa je namestnik Janez Kotar iz tozda Predelava aluminija. Za mandat 1984/86 so bili izvoljeni : IO OOS — DSSS — Kumer Franc, predsednik — Verbančič Mira, namestnik — Pimožič Anica — Majal Brigita — Premožič Hilda IO OOS — Vzdrževanje — Majcen Franc, predsednik — Ortner Anton, namestnik — Pšajd Ludvik — Kresonja Stipe — Goričan Stanko — Švagan Jože IO OOS — Predelava al. — Levanič Dušan, predsednik — Urbančič Miha, namestnik — Purg Brigita — Knaus Edvard — Rožman Stanko IO OOS — Glinica — Pepelnik Franc, predsednik — Sagadin Franc, namestnik — Škraba Gabriel — Kozic Anton — Angel Vili IO OOS — Promet — Klanejček Jože, predsednik — Stanislav Vindiš, namestnik — Janez Kirbiš — Janez Pulko — Drago Dugolin IO OOS —- Proizvodnja al. — Nežmah Mirko, predsednik — Dobnik Anton, namestnik — Nahberger Anton — Žižek Feliks — Vidovič Anton IO OOS — KK — Dragar Dušan, predsednik — Repinc Milena, namestnik —■ Leskovar Jože — Podpečan Cvetka — Kurež Miran IO OOS — LLBK Trbovlje — Šoba Albert, predsednik — Dragan Janez, namestnik — Jereb Bojana — Čarman Dušan — Keršič Zvone ALUMINIJ JE VAŠE GLASILO Izvršni odbor konference osnovnih organizacij ° tga kidkrìc?vo v mTsecu sindikata JANUARJU 1984 — Korošec Franc, preds. KOOS — Kotar Janez, namestnik — Kumer Franc, član — Dragar Dušan, član — Majcen Franc, član — Levanič Dušan, član — Pepelnik Franc, član — Klanejček Jože, član — Nežmah Mirko, član —• Šoba Albert, član Namestniki -—■ Verbančič Mira —- Urbančič Miha -—- Repinc Milena — Ortner Anton — Sagadin Franc — Stanislav Vindič — Dobnik Anton — Dragan Janez Nadzorni odbor 1. Glinica 2. Promet 3. DSSS 4. KK 5. Predelava 6. Vzdrževanje 7. Proizvodnja 8. LLBK — DSSSS — Predelava al. — DSSS — KK — Vzdrževanje — Predelava al. — Glinica — Promet — Proizvodnja al. — LLBK Trbovlje — DSSS — Predelava al. — KK — Vzdrževanje — Glinica — Promet — Proizvodnja al. — LLBK Trbovlje — Premzl Vlado, predsednik — Posavec Konrad — Inkret Vera — Hromiš Ljubica — Kukovec Jože — Loboda Stane — Tušek Ivo — Krajšek Martin V TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Stanko Selinšek V TOZD VZDRŽEVANJE: Dragi Stojadinovič, dipl. ing., Anton Draškovič in Albin Bedenik V TOZD LLBK TRBOVLJE: Željko Smuk Iz JLA se je vrnil: Franc Ši-menko, ing. DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZACIJO V MESECU JANUARJU 1984 IZ TOZD TOVARNA GLINICE: Franc Domine IZ TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Zlatko Zamuda, Milan Krištofič in Danilo Solina IZ TOZD VZDRŽEVANJE: Anton Frelih, ing. IZ DSSS: Marija Golob IZ TOZD LLBK Trbovlje: Enes Hamzič V JLA so odšli: Ivan Ogrinc, Milan Potočnik, Stane Horvat, Marjan Murko, Stojan Tašner, dipl. ing., Branko Puklavec in Midhat Hadrovič Komisija za sport in rekreacijo 1. DSSS 2. Promet 3. Predelava 4. Vzdrževanje 5. KK 6. Glinica 7. Proizvodnja 8. LLBK Komisija za kulturo 1. DSSS 2. Promet 3. Predelava 4. Vzdrževanje 5. KK 6. Glinica 7. Proizvodnja 8. LLBK — Fajt Milan, preds. — Danilo Murko — Žvegla Janez —• Gojkošek Janko — Plej Edita — Jeza Daniel — Kolarič Janez — Jelenšek Dušan — Ketiš Neva — Urbančič Boris, preds. — Korenjak Alojz — Černezel Anton — Čuš Alojzija -—- Gornik Andrej — Ferlinc Darko — Ambrož Pavle Komisija za socialna 1. DSSS 2. Promet 3. Predelava al. 4. Vzdrževanje 5. KK 6. Glinica 7. Proizvodnja 8. LLBK vprašanja — Tumpej Jožica, predsednica — Alojz Slodnjak — Ponikvar Anton — Kos Jožica — Erlih Zdravko — Meško Franc — Kozoderc Marija UPOKOJEN: Alojz Kirbiš iz TOZD proizvodnja aluminija UMRL: Janez Vidovič iz TOZD predelava aluminija ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža in očeta Vinka GAJŠTA iz Po-dlož 44 pri Ptujski gori se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k trajnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo 00 Sindikata TGA — Kidričevo in TOZD Tovarna glinice za darovano cvetje in vence, ter godbi in pevcem iz Kidričevega. Zahvaljujemo se tudi govornikom za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani. Žena Marija z otroki Komisija za družbeni 1. DSSS 2. Promet 3. Predelava 4. Vzdrževanje 5. KK 6. Glinica 7. Proizvodnja 8. LLBK standard — Vrabič Ana — Marija Haložan — Cestnik Vekoslav — Saše Vili — Rojs Hilda, predsednica — Tominc Maks — Emeršič Franc OBVESTILO Od 1. marca 1984 bo potrebno za vsak prvi pregled pri zdravniku prispevati 65 din. O vseh ostalih prispevkih vas bomo seznanili v marčevski številki Aluminija. Kaj pomenijo kratice IO KOOS — izvršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata OOS — osnovna organizac. sindikata ZSS — Zveza sindikatov Slovenije Disciplinski ukrepi 1. Janez PRINCL, mat. št. 2030, iz tozd Predelava aluminija, bilo ugotovljeno, da ni upošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep — javni opomin. 2. Franc IVANČIČ, mat. št. 3836, iz tozd Predelava aluminija, bilo ugotovljeno, da je spal na delovnem mestu, izrečen ukrep — javni opomin. 3. Stanko PAJNKIHER, mat. št. 5887, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 4. Jože ISKRA, mat. št. 4231, iz tozd Predelava aluminija, popisal s flomatrom izparilne plošče z žaljivimi besedami napram sodelavcem, izrečen ukrep — opomin in povrnitev škode. 5. Anton SLUGA, mat. št. 815, iz Delovne skupnosti skupnih služb, nesel v delovno organizacijo 1 liter alkoholne pijače, izrečen ukrep — opomin. 6. .Marija .LENART, .mat. .št. 4675, iz Delovne skupnosti skupnih služb, neopravičeno izostala z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 7. Zdenka COLNARIČ, mat. št. 3925, iz Delovne skupnosti skupnih služb, dostavila za pripravo hladne malice oporečno radgonsko salamo, izrečen ukrep -—■ javni opomin in plačilo materialne škode v znesku 2.850,48 din. 8. Said MUSIČ, mat. št. 2527, iz Delovne skupnosti skupnih služb, bila dostavljena za hladno malico oporečna radgonska salama, saj ni preveril hladnega obroka oz. malice, izrečen ukrep — javni opomin in povrnitev škode v znesku 2.850,48 din. 9. Franc VINDIŠ, mat. št. 2220, iz Delovne skupnosti skupnih služb, v nočni izmeni spal v pisarni hišnika, izrečen ukrep — javni opomin. 10. Zlatko ZAMUDA, mat. št. 6435, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostaja z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja v tozd Proizvodnja aluminija in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000. 00 din. 11. Milan KRISTOVIČ, mat. št. 6413, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostaja z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja v tozd Proizvodnja aluminija in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000. 00 din. 12. Dušan KOLMANIČ, mat. št. 5821, iz tozd Tovarna glinice, prišel na delo v vinjenem stanju ter imel vsled tega neopravičen izostanek, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev. 13. Branko ARNUŠ, mat. št. 4445, iz tozd Promet, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega osebnega dohodka. 14. Feliks MILOŠIČ, mat. št. 4169, iz tozd Promet, odšel z delovnega mesta 2 uri predčasno, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delov- nega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega osebnega dohodka. 15. Maks KRAJNC, mat. št. 5770, iz tozd Promet, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega osebnega dohodka. 17. Martin MLAKAR, mat. št. 4144, iz tozd Promet, neopravičeno izostal z dela, ni opravičil sicer opravičenega izostanka z dela v roku 24 ur, ko je le-ta bil v bolniškem staležu, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega osebnega dohodka. 18. Anton VUK, mat. št. 5971, iz tozd Promet, neopravičeno izostal z dela, spal na klopi v garderobi sanitarne l, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega osebnega dohodka. 19. Marjan ŠTUMBERGER, mat. št. 4152, iz tozd Promet, zapustil delo in nameraval preko tovarniške ograje zapustiti delovno organizacijo z namenom, da odnese 3 pare rabljenih zaščitnih rokavic in vile za krompir, izrečen ukrep — javni opomin. 20. Milan PLAJNŠEK, mat. št. 4580, iz tozd Vzdrževanje, bilo ugotovljeno, da je med delovnim časom naredil pečico za osebno korist z raznim priborom, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev in povrnitev škode v znesku 4.991,29 din. 21. Stanko FIŠER, mat. št. 5829, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v višini 10 % enomesečnega osebnega dohodka. 22. Ivan POLAJŽER, mat. št. 1913, iz tozd Vzdrževanje, na delovnem mestu bil v vinjenem stanju ter imel vsled tega neopravičen izostanek, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega osebnega dohodka. 23. Ivan GOLUBIČ, mat, št. 2874, iz tozd Vzdrževanje, bilo ugotovljeno, da ni upošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep — opomin. 24. Rudolf VOGRINEC, mat. št. 3543, iz tozd Proizvodnja aluminija, prišel na delo v vinjenem stanju ter imel vsled tega neopravičen izostanek, izrečen ukrep — jaavni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega osebnega dohodka. 25. Anton SAFOŠNIK, mat. št. 630, iz tozd Tovarna glinice, ni opravil dela, za katerega je bil zadolžen, ni žigosal svoje kontrolne kartice tako, kot je to določeno v predpisu, bil v vinjenem stanju in je spal med delom, zato se mu je pisal neopravičeni izostanek, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega osebnega dohodka. 26. Martin UNUK, mat. št. 2869, iz tozd Tovarna glinice, predčasno odšel z dela, izrečen ukrep — opomin. 27. Jože TOPLAK, mat. št. 4115, iz tozd Proizvodnja aluminija, v nočni izmeni spal v garderobnih prostorih hale A, izrečen ukrep — javni opomin. 28. Slavko MATJAŠIČ, mat. št. 6410, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % od neto mesečnega osebnega dohodka. 29. Marjan KLANEČEK, mat. št. 5579, iz tozd Proizvodnja aluminija, zamudil na delo, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev. 30. Jože PEKLAR, mat. št. 4974, iz tozd Proizvodnja aluminija, zamudil na delo, izrečen ukrep — opomin. 31. Dragutin VOGRINEC, mat. št. 4700, iz tozd Proizvodnja aluminija, spal v prostorih garderobe, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju ter imel 5 ur neopravičenega izostanka, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega osebnega dohodka. 32. Jože ZAKELŠEK, mat. št. 4586, iz tozd Proizvodnja aluminija, bilo ugotovljeno, da ni upošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep — javni opomin. 33. Franc TILI, mat. št. 2530, iz tozd Proizvodnja aluminija, v ZA DOBRO VOLJO Zakonski možje lahko mirno pozabijo svoje napake. -— Vedno znova bodo opomnjeni nanje. Na svetu je precej idealnih zakonskih mož. Poročeni so s prijateljicami vaše žene. raportni knjigi izbrisal negativni anodni efekt 12 V in vpisal pozitivni anodni efekt, izrečen ukrep — javni opomin. 34. Franc VOLGEMUT, mat. št. 6355, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin. 35. Jože UNUK, mat. št. 3324, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega osebnega dohodka. 36. Janez KURBUS, mat. št. 4064, iz tozd Proizvodnja aluminija, upravljal z elektrovozičkom brez potrebnega dovoljenja in poškodoval motor, izrečen ukrep — javni opomin. 37. Stanko ŽERAK, mat. št. 4119, iz tozd Proizvodnja aluminija, nesel v delovno organizacijo 5 letrov vina, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odločeno za dobo 12 mesecev. 38. Josip VRBANEC, mat. št. 6367, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000,00 din. 39. Franc KORES, mat. št. 2487, iz tozd Proizvodnja aluminija, nesel v delovno organizacijo 2 litra vina, izrečen ukrep — opomin. 40. Franc FLAJS, mat. št. 1528, iz tozd Proizvodnja aluminija, 3. 12. 1983 v nočni izmeni okrog 1. ure zjutraj nahajal v garderobnih prostorih hale A. A. Š. Zakonski možje ne kupujejo odpiračev za pismo. Z njimi so poročeni. Mož, ki popusti, kadar nima prav, je moder. Mož, ki popusti, kadar ima prav, je poročen. Moški naj bi začeli zgodaj varčevati. Ženska, ki potrebuje denar, pride dvesto odstotno. KAJ JE KAJ? INOVACIJA —- je proces uporabe znanja na osnovni invencije in uvajanje novih proizvodov ali tehnoloških procesov v gospodarstvo. KORISTNI PREDLOG — je vsak predlog, ki pomeni racionalnejšo rešitev ali izvajanje katerekoli funkcije v ozdu in jih v smislu predpisov ne štejemo med izume ali tehnične izboljšave. Med koristne predloge spadajo med drugim tudi predlogi za izboljšanje organizacije poslovanja, transporta in podobno. MNOŽIČNA INVENTIVNA DEJAVNOST (MID) — je vključevanje in sodelovanje najširšega kroga delavcev, zlasti neposrednih proizvajalcev v inovacijskem procesu. Za MID je značilno, da to sodelovanje ni osnovno delo delavcev, temveč da delavci ob svojem rednem delu neprestano iščejo nove možnosti za dvig produktivnosti v neposredni okolici. IZUM — PATENT — S patentom se zavaruje izum, ki pomeni novo rešitev opredeljenega tehničnega problema, ki je rezultat ustvarjalnega dela. Rešitev mora biti industrijsko in tehnično izvedljiva in se lahko takoj uporabi v industrijski proizvodnji ali v kakšni drugi gospodarski ali negospodarski dejavnosti. Ne štejejo se za izume načela in pravila, znanstvena odkritja in računalniški programi. Iz glasila Metalne Razstavišče aluminij KRVODAJALCI TGA (17.1.1984) Potrditev prizadevanj-preverjanje lastnega dela Tisti, ki so bili v sredo, 8. februarja prisotni na otvoritvi razstave, bodo verjetno delili mnenje z menoj, da smo dostojno, bolj kot kdajkoli poprej, obeležili slovenski kulturni praznik. V času med malico so učenci osnovne šole iz Kidričevega izvedli kratek in prisrčen program, nato pa smo odprli razstavo likovnih del slikarja amaterja Branka Pungartnika iz Maribora. »Zavedam se, da je razstava le del tega kulturnega dogodka, le okvir, ki daje skupaj z nastopom otrok nekaj več«, je ob otvoritvi dejal slikar. Resnično daje nekaj več. Otroci so nas s programom navdušili in odšli. V nas je sicer še dolgo odzvanjala njihova sproščena pesem in mladost, slike pa so ostale z nami vse do konca meseca in vsak dan znova jih lahko odkrivamo in spoznavamo. »Zelo prijetno mi je in presenečen sem, zato ne vem, kaj naj bi vam povedal«, je začel svojo pripoved Branko Pungartnik »Za slikanje nikoli ni prepozno«, je spodbudil vse, ki so z zanimanjem sledili njegovi pripovedi. Zadovoljen je, da se je 1976 vključil v likovno sekcijo Angel Besednjak v Mariboru, kjer člani drug drugemu pomagajo in svetujejo. Tam se je seznanil z različnimi tehnikami slikanja in risanja. Pridobil si je znanje in se izpopolnjeval pod vodstvom priznanih umetnikov kot so Primožič, Kores, Jelenc in Golja. Branko Pungartnik je doslej razstavljal že na več kot dvajsetih skupinskih razstavah, samostojno se tokrat predstavlja četrtič. Kaj mu pomeni taka razstava? »To je nekaj več kot razstava v delovni organizaciji, kjer sem zaposlen. Pomeni potrditev vseh prizadevanj in žrtvovanja. Gre za preverjanje lastnega dela«. Marsikdo se je vprašal, če so te slike naprodaj in kakšen odnos ima umetnik do njih. Tovariš Pungartnik pravi, da različno čuti ob delih. Odvisno je od motiva in okoliščin, kje in kako slika nastaja. Težje jo dela, bolj je navezan nanjo. Seveda tudi kakšno proda, predvsem zato, da si z denarjem, ki ga dobi zanjo, kupi material, ki je vedno bolj drag in težko ga je dobiti. Belina v knjigi vtisov se počasi polni s podpisi in tu in tam si upa kdo napisati še besedo ali dve: čestitam, lepo, kaj takega bi želel imeti doma . . . Še malo in razstavo bomo zaprli, slike vrnili in prepričana sem, da jih bomo pogrešali, zato razstavišče Aluminij, kakor smo ga poimenovali, ne sme ostati prazno. V komisiji za kulturo že razmišljajo o novi razstavi, veseli pa bodo tudi vsakega novega predloga. Vrata umetnikom — predvsem amaterjem — so v TGA vedno odprta. Vera Peklar 1. Horvat Janez 1941 Kidričevo 10 2. Boranič Stanislav 1956 Župečja vas 4 3. Kosi Ivan 1943 Velika Nedelja 1 4. Cenar Anton 1961 Mezgovci 55 5. Zamuda Franc 1927 Mihovci 11 6. Stabuc Feliks 1944 Vičanci 66 7. Zorec Alojz 1953 Aškerčeva 13 8. Stanič Bojan 1943 Mihovci 7 a 9. Klajderič Zvonko 1925 Mežanova 18 10. Hertiš Adolf 1928 Kungota 67 11. Majcen Avgust 1943 Sodinci 54 12. Kurbos Janez 1952 Kajuhova 1 13. Princi Slavko 1953 Kidričevo 13 14. Bosak Milenko 1957 Krajgerjeva 25 15. Mlakar Amalija 1953 Kidričevo 36 16. Predikaka Jože 1957 Apače 113 17. Kovačec Marjan 1960 Apače 101 18. Jeza Danijel 1958 Apače 28 19. Pešl Miran 1957 Arbajterjeva 8 20. Letič Janko 1946 Popovci 21 21. Menoni Dušan 1959 Lovrenc 120 22. Dončec Štefan 1956 Kidričevo 15 23. Jazbec Milan 1955 Kidričevo 3 24. Bakač Viktor 1959 Dornava 2 c 25. Milošič Franc 1957 Podlehnik 50 26. Korže Vili 1953 Kajuhova 1 27. Dolenc Maks 1959 Podlože 80 28. Božičko Franc 1954 Slape 22 29. Kumer Marjan 1961 Murnova 2 30. Inkret Gorazd 1961 Kidričevo 13 31. Kolar Stanko 1955 Apače 188 32. Kolar Zvonko 1958 Apače 188 33. Fišer Stanislav 1961 Slape 13 34. Horvat Dragutin 1953 Kidričevo 13 35. Lazič Živko 1955 Krajgerjeva 33 36. Galun Jože 1956 Stogovci 12 37. Bedenik Janez 1950 Nadole 13 38. Mesareč Franc 1953 Senežci 38 39. Majcen Janez 1963 Apače 25 40. Zajšek Stanko 1951 Hajdoše 105 41. Butala Igor 1959 Ormoška 9 42. Jeza Anton 1961 Stanečka vas 8 43. Mesarič Janko 1961 Cesta kurirjev NOB 6 44. Florjanič Franc 1942 Moškanjci 64 Odklonjen: Mohorko Branko KULTURA PRIBLIŽANA DELOVNEMU PROSTORU Februarja zaživi naš kulturni prostor in kulturo začutimo z večjim poudarkom kot prej. Prireditve in kulturni dogodek se je približal tudi nam. Čeprav naša Komisija za kulturo uspešneje deluje bolj kot kdajkoli, skuša v borbi za stabilizacijo približati delavcu cenejše oblike kulture, pa vendar še vedno kvalitetne, dopadljive večini okusa in potrebi za lepim, saj je kultura vse lepo, kar nas obdaja. O naši razstavi ne bom pisala, pač pa bi vas rada spomnila na dogodek v Trbovljah. Drugega februarja 1984 sem se na povabilo naših sodelavcev iz TOZD LLBK udeležila sobotnega večera, kjer je sodelovala komisija za kulturo s svojo ekipo treh članov in je bila nasprotnik ekipe iz osnovne šole Trbovlje. Kviz se je odvijal skozi ves večer ob spremljavi glasbe in burnem navijanju publike. Naša ekipa je bila zelo borbena in je tudi zmagala, kljub rahlim poizkusom žirije, da bi nekoliko omilila poraz šolnikov. Ker pa je bil kviz namenjen zabavi, zato so naši kulturniki kulturno odstopili dve Ob otvoritvi razstave točki poraženim in z velikim veseljem sprejeli nagrado 5000 din, ki jo bodo koristno uporabili za namene komisije za kulturo v tem našem dislociranem tozdu. Vsa pohvala gre animatorju kulture Pavletu, katerega bi bili zelo veseli tudi v matični delovni organizaciji. Ana Vabimo vas, da z idejami, ali še bolje, z izdelki, popestrite naš razstavni prostor. OTOK V VELIKIM ANTILIH STEKLENA POSODA seč ŠPANSKA CIGANKA SLOV PEVEC. PESTUffi STROÌKOV- WO MESTO AMERIŠKI ATLET ITAL- N0G0H6T KLUB SEVERNO ŠPANSKO MESTO NAGLAS SREDIŠČI PROVINCE V JUŽNI ŠPANIJI AMPER BALKAN t>RŽM ■ DEL MATEMA- TIKE ZVE1WA D RŽ. AVA V Z.DA UPRAVI- TELJICA TREFALT FRANC. SLIKAR IR. STOL. METER POGOSTO ìfcNSR.0 IME SUDSTVO SA UMIVANJE NEENANI leteči . PREDMETI MISEL RAXLldWA SAMOGLAV IMG SLOV- POPEVKAR- JA Ž. INDIJSKO OBLAČILO loom1 VR&TA KUKAVICE NIČLA TNALO ODTENEK, lAlLIČICR OS. žrAlHEK PRVA ČRKA ABECEDE predpisati verski OBRES) OSNOVNA HERA VRSTA EVERT. HAGU VALOV VRSTA ŽIRAFE NASPROTNI KOT NOVIM*.«, RTV L1U6L NAČRT ferment V TU 6. SUN. avki PR1T.OR \l PREPROST-ŽIVLJENJA 1 IH E I JUNAKINJE V OTRDSW-! UT&UTTU5U INA NA TRANC. PEVKA ŠANSONOV RADIO IRSKA TERORIST. ORA. AGAVI tooo&.rast. ITALIJA starosta OCE MADRIDSKI HUtEJ NASA IN tuja Cika &KANDU JUG. PILM&KA 1 GRAVILA ŠTEVILČNO RAIHERJE MED SELE WEM. EMRONI JAPONSKI ALPSEI SMUČAR OLJKA PREB. IRANA TEO ELEKTR. frekvenco AVTOttOB. 05LNAKA IB LlBRNON OBLILA ULITKA ROVINE ROĆlJfiŽ. ČAROVNIM « GRŠKE tinOUTtrjs. SAMO- GLASNIK. IVANA KOBILCA EbIP.bDG SONCA LISTNATO DREVO POGORJE V BOLGARIJI KARLOVAC UMSKI POSDRPV JDRAVILVA ■RASTUUn DIPLOMAT. predstav- nik PO&ObTO IMET ARMENS. KRALJEV Rimska St. 5 Mlečni 'ED E LEK VILEK ELDR TATJANA DREMELJ MESTO V VOJVODINI RASTLINSKI i>EL LITER RAtETNICI NAŠE SJIUČA JIIHSKA M TILH- l&RRLRA VJOOb PORTUGAL. POMOR- ŠČAK. Il llüi# Iflliili . * fc-; .