VABILO NA SPOMLADANSKO CISTILNO AKCIJO 2018 Vabilo na spomladansko ZAKLJUCNO CISTILNO AKCIJO, ki bo v soboto, 21. aprila 2018. Zbor udeležencev je ob 9. uri na parkirišcu za Kulturnim domom Mengeš. Na zbornem mestu boste dobili vrece in rokavice, prosimo pa, da s seboj v cim vecjem številu prinesete grablje, rovnice …. Zakljucek akcije planiramo okoli 11. 30. Po zakljucku cistilne akcije se bomo okrepcali z malico in pijaco. Vodji skupne cistilne akcije sta Franc Zabret (Topole) in Bogo Ropotar (podžupan Obcine Mengeš) v sodelovanju s Turisticnim društvom Mengeš ter Obcino Mengeš. Udeleženci se udeležijo cistilne akcije na lastno odgovornost. Dovolite torej, da vas povabimo, da se v kar najvecjem številu udeležite skupne cistilne akcije, naj bo to tudi odraz naše skupne zavesti za lepo in cisto okolje. Obcina Mengeš in TD Mengeš Kazalo 4 Obcina 8 Intervju 12 Mengeški utrip 24 Zanimivo 28 Šport 34 Kultura 32 Kultura 40 Politika 42 Pisma bralcev 43 Obvestila - Oglasi SODELUJTE V MENGŠANU Priporocila za nenarocene prispevke o dogajanju v obcini Mengeš: clanki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano tele fonsko številko, na kateri je mogoce preveriti avtenticnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro cenih prispevkov. Nenaroceni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu clanku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko najvec 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporocljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevki oddani po tem roku ne bodo objavljeni v tekoci številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte do 30. aprila 2018 MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBCINE MENGEŠ Izdajatelj: Obcina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www. menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtacnik, 041 490 844, e-po­šta: mengsan@menges.si; Uredniški svet: Matevž Bolta, Matej Hribar, Aleš Janežic, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Tomaž Štebe, Mirjan Trampuž; Uredniški odbor: Štefan Markovic, Blanka Tomšic; Lektoriranje: Grega Rihtar s.p. (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline. design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slove­nije d.o.o.; Oglasi in zahvale: Obcina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena. kosec@menges.si; Naklada: 3.000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplacna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v obcini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Spletna izdaja: Mengšana ISSN 2536-3999 Zgodba z naslovnice: Eva Brank iz Mengša. Foto: Edvard Vrtacnik Naslednja številka Mengšana izide v petek, 18. maj 2018 Veselje do športa pomeni uspeh Beseda »judo« je sestavljenka vec besed, ki imajo razlicen pomen. JU pomeni nežnost, mehkoba, uglajenost ... DO pa pot, nacin, na­celo ... Ce vse skupaj združimo v eno pomen, judo pomeni »mehka pot, pot nežnosti kot tudi pot sprošcenosti in prilagodljivosti. Kot lahko recemo, pa je judo poleg fizicnega, tudi nacin razvoja sa­mega sebe v duhovnem smislu. Vse to se vidi tudi v samem življenju, ko se odrekaš, prilagajaš, trudiš, da dosežeš zastavljeni cilj. V judu je to pot do zmage, v mojem osebnem življenju, pa je to uspeh v šoli, vpis na želeno srednjo šolo in še kak skriti, oseben cilj. Šport, še posebej pa judo, ti res lahko veliko da. Meni je dal ogromno. Prišel sem celo do spoznanja, da brez uspeha v šoli tudi ne bo uspeha v judu in ko sem to spoznal, je šlo vse v pravo smer. Torej, šport je nekaj najlepšega, ce je ob tem prisotno veselje, v na­sprotnem primeru, pa je napor, ki nas ne pripelje do uspeha. Jaz imam to sreco, da to veselje imam in želim si, da bi cim vec mladih našlo to, kar sem našel jaz. Nik Purnat Potrudimo se za zdravje 7. april – svetovni dan zdravja, mi je dal priložnost za razmi­slek o tem, kako zelo pomemben clen v kakovosti življenja je naše zdravje. Ob tem se je vsekakor pomembno vprašati, kaj pravzaprav zdravje je in kakšen odnos imamo do njega. O njem je vredno razmišljati, saj nanj v življenju vplivajo številni dejavniki. Vsak dan znova in znova poslušamo »o nujnosti zdravstvene reforme«, vendar se sprašujem tudi sam, kje z njimi zaceti in kje koncati. Morda bi to zmogla stroka, ven­dar žal vmes posega tudi politika. Nujno potrebno je poiskati rešitve oziroma najti sistem v zdravstvu, ki bi bil sposoben delovati v zadovoljstvo vseh. Tistih, ki zdravljenje potrebujejo in vseh zaposlenih v zdravstvu. Tudi sam kot obcasni uporabnik vem, kaj obcutim, ko moram pri svojih letih že obiskati zdravnika, ce že ne nujno, pa preventivno, vsaj po nasvetu moje žene. Do sedaj sem imel to »sreco«, da v preteklosti zdra­vstvenih storitev nisem prav veliko potreboval. Ce že moram obiskati svojo prijazno in zavzeto zdravnico dr. Kovacevo, me veseli, da si zna vzeti cas zame in mi prisluhniti. Njena komunikacija in opora v težavah odžene marsikateri strah. Polna cakalnica tudi kaže na njeno dobro delo. Priznam, tudi mene cakanje pri zdravniku »utruja«, vendar si se­daj recem: »Nic hudega, to je cas, ki ga namenjam svojemu zdravju.« Ob vseh naporih sodobnega casa, kot na primer prekomerna obreme­nitev v službi, slabe prehranjevalne navade, osebne stiske, s tem pa tudi stres, ki ga doživlja vsak na svoj nacin, je stres tudi eden od spod­bujevalcev marsikatere bolezni, ki nam zmanjšujejo kakovost življenja. Zaradi številnih vzrokov, ki nas lahko pripeljejo do »drugacnega« stanja, se je o zdravju razvilo veliko teorij. Dejstvo je tudi, da so se teorije in vedenja o zdravju skozi stoletja zelo spreminjala. V današnjem casu pa nas na »trgu« dnevno zasipavajo z razlicnimi alternativnimi metodami zdravljenja, z nešteto cudežnimi napitki, izdelki za prehrano in raznimi nasveti, kaj poceti in kako živeti, da bomo še bolj zdravi. Dejansko je šlo vse že tako dalec, da tudi za zdravega cloveka najdejo »zdravilo«. Pa je vse to res? Sam ne verjamem, da je cisto vse dobro za naše zdravje. Ob vsem tem menim, da je najbolj pomembno to, da vsak pri sebi poišce tisto, kar mu koristi. Pregovor pravi: »Narava, cas in potrpljenje so trije veliki zavezniki zdravja.« Veliko nam pove, vendar sam še vedno pri­segam tudi na tiste napotke, ki govorijo o zmernosti na vseh podrocjih življenja, ki pa se jih na žalost tudi sam ne držim vedno, saj so skušnja­ve vse preveckrat prevelike. Pravilna uravnotežena prehrana, gibanje in pocitek so prav gotovo tudi tisti osnovni elementi, ki dokazano izbolj­šujejo naše pocutje. Ob vseh nasvetih iz okolice bomo vedno znova ugotovili, da ce se sami ne bomo potrudili za svoje zdravje, nam tudi zdravstveni sistem ne bo prav v veliko pomoc. V življenju se je za po­membne stvari vredno potruditi in zdravje je vsekakor ena izmed njih. Morda se je prav za to vredno poglobiti vase, se potruditi, tudi tako, da vsaj delcek svojega casa namenimo samo sebi. Pa naj bo to le kratek sprehod, ali pa tisto, kar nas bogati, nas napolni s pozitivno energijo in nam omogoci dobro pocutje. Želim vam, spoštovani bralci, da bi bilo zdravje vaš stalni sopotnik. Bogo Ropotar, podžupan Ureditev mestnega središca Mengša V cetrtek, 22. marca, so bila na seji Obcinskega sveta Ob­cine Mengeš predstavljena izhodišca za pripravo predloga za mestno središce Mengša. Pri predstavitvi izhodišc je bilo v ospredju razmerje med obstojecimi objekti in dru­gimi, predvsem zelenimi elementi v prostoru ter potreba­mi po novih prostorih, npr. parkirišca ob Kulturnem domu Mengeš in še neizgrajene Športne dvorane Mengeš, urejen prostor za tržnico in drugo. Obcina Mengeš je v letu 2017 pristopila k projektu ureditve novega mestnega središca naselja in obcine Mengeš. Glede na obstojece objekte, Športni park Mengeš, Osnovno šolo Mengeš, Športno dvorano Mengeš, Staretov grad, Oranžerijo in druge objekte ter zelene površine, se je oblikoval predlog ureditve sre­dišca v neposredni bližini stavbe Obcinske uprave Mengeš. V tem predelu bi uredili prostor za tržnico, parkirno hišo v dveh nivojih, mestni vodnjak, knjižnico, javne sanitarije in druge pro-store za izvajanje vsebin in dogodkov v obcini. Izhodišca so bila predstavljena v obliki filma, ki je objavljen na spodnji povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=L8d­kogHomLw Svetnice in svetniki Obcinskega sveta Obcine Mengeš so se sez­nanili s projektom in podprli predlog ureditve mestnega središ­ca Mengeš. Besedilo: Obcinska uprava Mengeš Gradnja obvoznice v gradbeni sezoni 2018, uporabno dovoljenje v zacetku leta 2019 V cetrtek, 22. marca, je na Obcinskem svetu Obcine Mengeš Aleš Hojs, direktor za podrocje cest in razvojnih projektov družbe DRI upravljanje investicij, d. o. o., Ljubljana, svetnicam in svetnikom v tocki Porocilo o gradnji obvoznice Mengeš predstavil opravljene aktivnosti za zacetek gradnje manjkajocega dela obvoznice v obcini Mengeš. V predstavitvi je izposta­vil zgodovino gradnje celotne povezovalne ceste Želodnik–Vodice in prizadevanja župana Obcine Mengeš Franca Jerica za izgradnjo manjkajocega del obvoznice v obcini Mengeš. Aleš Hojs, direktor za podrocje cest in razvojnih projektov družbe DRI trase v ocenjeni vrednosti 2,3 mio EUR z DDV. Po koncani izgradnji upravljanje investicij, d. o. o., Ljubljana, je najprej predstavil zaplete v obcini Mengeš bomo nadaljevali s projektom povezovalne ceste ob pristojnostih, ki so jih na pobudo Franca Jerica, župana Obcine Želodnik–Vodice v obcini Vodice.« Franc Jeric, župan Obcine Men-Mengeš, in s posredovanjem ministra dr. Petra Gašperšica, rešili na geš, je o sodelovanju s predstavniki družbe DRI upravljanje investicij, Ministrstvu za infrastrukturo v drugi polovici leta 2016. Nato je druž-d. o. o., Ljubljana povedal: »V letu 2016 smo se zaceli intenzivno ba DRI upravljanje investicij, d. o. o., Ljubljana povzela postopke, ki pogovarjati z odgovornimi za gradnjo manjkajocega dela obvoznice jih je bilo treba ponoviti za oddajo popolne vloge za pridobitev grad-v obcini Mengeš. Vesel sem, da so bili vseskozi aktivni in da lahko benega dovoljenja, od pridobitve zemljišc, ponovljenega javnega raz-danes govorimo o zacetku gradnje v gradbeni sezoni 2018.« pisa za pridobitev projektanta, do pridobitve vseh potrebnih soglasij. Obcinski svet Obcine Mengeš je razpravo o seznanitvi s porocilom o V razpravi pa je pojasnil: »Na DRI smo si prizadevali, da bi se grad-gradnji manjkajocega dela obvoznice v obcini Mengeš zakljucil z ob­nja manjkajocega dela obvoznice zacela v gradbeni sezoni 2018. Z ljubo, da bo še naprej spremljal aktivnosti tako v povezavi z gradnjo zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da bomo pri tem uspešni. Smo kot samo izvedbo. v zakljucni fazi dopolnjevanja že oddanega gradbenega dovoljenja. Pripravljen je razpis za izbiro izvajalca, ki bo gradil 1817 m dolge Besedilo: Obcinska uprava Mengeš Obcina Mengeš v vseh pomembnih pogledih poslovala v skladu s predpisi V maju 2017 je Racunsko sodišce Republike Slovenije zacelo postopek revizije pravilnosti poslovanja Obcine Mengeš. Pre­gled je zakljucilo marca 2018, ko je Racunsko sodišce sprejelo Revizijsko porocilo, v katerem ugotavlja, da obcina v vseh pomembnih pogledih poslovanja deluje skladno s predpisi, zato tudi ni bil izrecen noben popravljalni ukrep. Racunsko sodišce je Obcini Mengeš skladno z izdanim mnenjem s Revizijsko porocilo št. 324-21/2017/26, z dne 30. marca 2018, je pridržkom, podalo dve priporocili, ki se nanašata na okrepitev delo-bilo objavljeno na spletni strani Racunskega sodišca, www.rs-rs.si, v vanja notranjih kontrol pri pripravi proracuna in zakljucnega racuna rubriki Revizije/Arhiv revizij v torek, 3. aprila 2018. ter pri dodeljevanju tekocih transferov nepridobitnim organizacijam in ustanovam. Besedilo: Obcinska uprava Mengeš Na obcinskem svetu Obcine Mengeš je bil predstavljen tudi projekt Regionalne kolesarske povezave obcin severno od Ljubljane Predlog projekta sta svetnicam in svetnikom predstavila Bogo Ropotar, podžupan Obcine Mengeš, in Barbara Strajnar, koordinatorka projekta. Projekt Regionalne kolesarske povezave predvideva povezavo Mestne obcine Ljubljana ter obcin Trzin, Mengeš in Kamnik. Bogo Ropotar, podžupan Obcine Mengeš je svetnicam in svetnikom pojasnil: »V okviru Evropske kohezijske politike je v tej financni perspektivi za regionalni razvoj na voljo 420 milijonov evrov. Obcine smo bile konec leta 2017 s strani Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije pozvane k oddaji projektnih predlogov za crpanje teh sredstev. Zainteresirane obcine smo pristopile k oblikovanju predloga projekta za vzpostavitev regionalne kolesarske povezave. Spodbujanje multimodalne urbane mobilnosti je namrec ena od petih prioritetnih vsebin, za katere je možno crpati sredstva. Projekt je bil izbran kot ustrezen in bo za upravicene stroške 100-odstotno sofinanciran, zato ocenjujemo, da je financni vložek obcine glede na prednosti, ki jih prinaša, upravicen.« Barbara Strajnar, koordinatorka projekta, je na predstavitvi predloga projekta izpostavila: »Projekt obravnava nacrtovanje in gradnjo regionalne kolesarske povezave za potrebe dnevne mobilnosti na relaciji Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana. Izboljšanje infrastrukturnih pogojev bo omogocalo dnevno migracijo s kolesom predvsem obcankam in obcanom vkljucenih obcin. Gre za eno od najbolj urbaniziranih regij v državi. Z izgradnjo omenjene kolesarske infrastrukture ne bomo omogocili samo zmanjšanja toplogrednih plinov oziroma porabe fosilnih goriv, ampak prebivalcem obmocja omogocili zdrav nacin transporta.« Projekt Regionalne kolesarske povezave obcin severno od Ljublja­ne smo obcine zacele pripravljati v letu 2017. V letu 2018 je predvidena izdelava projektne in investicijske dokumentacije, v letu 2019 odkup zemljišc, v letih 2020 in 2021 pa sama gradnja kolesarske infrastrukture. V casu trajanja projekta bo potekalo tudi intenzivno ozavešcanje javnosti o prednostih in pomenu kolesar­skega prometa za zmanjšanje toplogrednih plinov in seveda zaradi pozitivnega vpliva na zdravje. Kolesarska povezava je predvidena kot hrbtenica kolesarske­ga omrežja v sodelujocih obcinah. Omogocala bo hitro, varno in udobno kolesarjenje ter bo hkrati ucinkovito povezana z vsemi vr­stami javnega potniškega prometa. S tem bo vsem udeležencem v prometu omogocila hitro in varno kolesarjenje kot alternativo vožnji z osebnim avtomobilom. Kolesarska povezava bo omogoca­la tudi hitro, varno in udobno kolesarjenje v rekreacijske namene. Celotna investicija je v vseh štirih obcinah, Kamnik, Mengeš, Tr­zin in Ljubljana, ocenjena, glede na tekoce cene, na 3.734.217 evrov (DDV je vkljucen), od tega je delež obcine Mengeš 716.934 evrov (DDV je vkljucen). Delež obcine Mengeš se bo financiral iz EU sredstev, v višini 485.703 evrov, nacionalnih sredstev, v viši­ni 121.426 evrov in iz obcinskega proracuna, v višini 109.805 evrov. Besedilo: Obcinska uprava Mengeš Obcina Mengeš bogatejša za nov avtomatski defibrilator V petek, 23. marca, je v prostorih Obcine Mengeš direktor podjetja PERFEKTA, d. o. o., iz Kamnika, nekdanji obcan Mengša, gospod Klemen Zobavnik, županu Obcine Mengeš Francu Jericu kot donacijo izrocil v uporabo nov avtomatski defibrilator, skupaj z zunanjo omarico, odporno na zunanje vremenske vplive. Podjetje se je ob koncu lanskega leta odlocilo, da bo namesto novo­letnih daril sredstva v ta namen raje porabila za kaj koristnejšega. Tako je v podjetju padla pobuda, da se kupi nov avtomatski defi­brilator za prebivalce obcine Mengeš, ki bo namešcen zunaj in ga bodo lahko v primeru urgentnega stanja uporabili obcani za pomoc osebi pri zastoju srca. Pobuda je padla na plodna tla, razgovori in svetovanja o izbiri ustre­zne aparature so stekli in danes lahko z veseljem porocamo o novi pridobitvi. Defibrilator bo namešcen na zunanji steni stavbe župni­šca na naslovu Trdinov trg 9, Mengeš in bo tako dostopen obcanom 24 ur na dan. Obcina Mengeš se podjetju Perfekta, d. o. o., najlepše zahvaljuje za prejeto donacijo. Besedilo in foto: Obcinska uprava Mengeš Koledar dogodkov in prireditev v obcini Mengeš - april in maj 2018 KDAJ KAJ KJE ORGANIZATOR sobota, 14. april ob 10. uri Melodije okusov in glasbe: KUH,NA V MENGŠU Tržni prostor pri gasilsko godbenem domu, Zavrti 2, 1234 Mengeš KULTURNO DRUŠTVO MIHAELOV SEJEM cetrtek, 19. april ob 15. uri - nedelja, 22. april ob 15. uri TRIDNEVNA TURA - PREMUŽICEVA STAZA - NP SEVERNI VELEBIT SEVERNI VELEBIT PD Janez Trdina, Mengeš cetrtek, 19. april ob 18. uri Predavanje: MODERNE ZASADITVE BALKONSKEGA CVETJA IN VZGOJA GORENJSKIH NAGELNOV V prostorih Planinskega društva J.T. Mengeš, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš TURISTICNO DRUŠTVO MENGEŠ sobota, 21. april ob 9. uri SKUPNA CISTILNA AKCIJA 2018 PARKIRIŠCE ZA KULTURNIM DOMOM MENGEŠ, SLOVENSKA CESTA 32, 1234 Mengeš OBCINA MENGEŠ IN TURISTICNO DRUŠTVO MENGEŠ nedelja, 6. maj ob 8. uri Tura Klobuk iz Hrastnika HRASTNIK PD Janez Trdina, Mengeš torek, 8. maj ob 8. uri Tura Kamniško sedlo KAMNIŠKO SEDLO PD Janez Trdina, Mengeš sobota, 19. maj ob 8. uri Tura Križna gora 669 m KRIŽNA GORA PD Janez Trdina, Mengeš sobota, 26. maj ob 7. uri TRDINOV POHOD - SNEŽNIK SNEŽNIK PD Janez Trdina, Mengeš Kaj je Cudogozd? Andrej: Cudogozd je cudežni gozd. Tam se dogajajo cudežne stvari. Z Evo imava cu­dežne predmete. To so … V zadnji oddaji z naslovom Morje so to bili ogromni morski konjicki. Sicer niso bili pravi. Kakšna je bila zgodba v oddaji, ki je nosila naslov Morje? Andrej: Oba z Evo sva bila oblecena v pota­pljaca. Jahala sva morske konjicke. Skupaj sva se potopila in sva šla iz enega na drugi otok. Na otoku sem postal lacen in potem je Eva šla po hrano in jaz sem našteval, kaj naj bi prinesla. Nato se je preoblekla v divjega moža. Jedla sva banane in plesala. Eno težjih del v igralskem poklicu se mi zdi ucenje teksta. Kako je vama šlo? Eva: Na papirju so mi dali napisan scenarij. Z mano sta vadila mamica in ati. Mamica mi je prebrala tekst, jaz sem ponovila in potem mi je mamica spet prebrala in je šlo. Nato pa smo imeli snemanje. Kako je pa tebi šlo z ucenjem teksta, An­drej? Andrej: Oci mi je prebral, kaj moram pove­dati in jaz sem ponovil. Pa je šlo. Snemanje ste imeli obicajno ob petkih, kakšen je bil vaš urnik? Eva: Tam sta bili Sara in Jelka, ki sta naju peljali v sobo in nama pomagali vaditi be­sedilo. Nato smo se preoblekli v kostume, uredili so mi lase, namazali po obrazu, da Otroci za otroke Otroška oddaja Cudogozd nastaja v Studiu Kriškraš, Otroški in mladinski program Televizija Slovenija. Je zelo sodobno zasnovana. Njena posebnost je virtualno animiranje okolice, zato igralci igrajo pred modrim zaslonom, ki tehnicno omogoca naknadno simulacijo ozadja, ki se spreminja glede na zgodbo. Oddaja je namenjena otrokom, starim prav toliko, kot sta oba glavna igralca. V osnovi pa mlade gledalce izobražuje in jim podaja poljudna znanja ter izkušnje na sodoben nacin. Vrti se na Televiziji Slovenija. Poleg Eve in Andreja v locenih oddajah nastopata še dva mlada igralca Zoja in Ian Matija. Do zdaj so bile pred­vajane štiri oddaje od desetih. Predvaja­jo pa jih ob sobotah dopoldan med otro­škim programom. se ne svetim v kamero. Pred snemanjem smo dobili sendvic in ledeni caj. Nato smo šli v studio na snemanje. Tam so bile tri kamere. Jaz sem govorila, kamera pa me je snemala. Studio je velika dvorana z eno­barvno steno. Zeleno ali modro. Ali ti je bilo kaj nerodno, si imela kaj treme na snemanju? Eva: Na prvem snemanju sem imela tremo, potem pa ne vec. Bilo me je malce strah, ker nisem vedela, kako se bom pocutila pred kamero. Bilo pa mi je lažje, ko sva se z Andrejem bolje spoznala. Snemanje televizijske oddaje je vedno za­ nimivo, ker se veliko dogaja. Kaj je vama najbolj ostalo v spominu? Eva: Najbolj zanimivo je bilo dviganje s ko­šaro in ko smo jezdili morske konjicke. Ni­sem se cisto nic bala, ker je bila košara na tleh in je na koncu samo zgledalo tako, kot da se dviga. Andrej: Dviganje s košaro mi je bilo všec. Zelo mi je ostalo v spominu, ko sva z Evo dobila palici, na kateri je bila izrezana riba. Nato sva s palico mahala in oponašala ribji glas. Jaz sem bil gospod Ribnik, Eva pa go-spa Riba. Na koncu pa sva se oba smejala. Biti medijska zvezda ni kar tako. Kako so to komentirali vajini prijatelji in sošolci? Eva: Prijateljem sem povedala za oddajo. Prijateljica iz šole me je pohvalila, da sem bila zelo dobra. Andrej: Mene so opazili na televiziji in me spraševali o razlicnih stvareh. Predvsem o in kratke filme. Z Evo sva že nastopala v dogajanju v zgodbi. oddajah Kriškraš. Tam so me opazili in me izbrali tudi za nastop v Cudogozdu. Andrej, ti pa nisi cisti novinec pred kame­rami. Kje si že snemal? Andrej: Pred to oddajo sem snemal reklame Besedilo in foto: Edvard Vrtacnik INTERVJU Podpora in predanost staršev Pri otrocih in njihovem pojavljanju v medijih pa je vedno zanimivo mnenje staršev ter njihovo spremljanje in spodbujanje otroka k nastopom. Starša ocarljive Eve sta Nataša in Davor Brank, starša nadobudnega Andreja pa Vesna in Aleksander Sešek. Starši otrokoma stojijo ob strani, ju spremljajo na snemanju ter so jima v oporo. Eva je sodelovala že s Studiem Kriškraš, ki deluje v sklopu RTV Slovenija. Med iz­brane pa je prišla, ko je mamica Nataša na šoli opazila razpis. Eva je zgovorna in energicna punca, zato se ji je zdelo, da je to lahko zanjo zanimiva izkušnja. Prijavila jo je na razpis in bila po avdiciji sprejeta. Prav zaradi dobrih izkušenj z njo, so jo po­vabili tudi v naslednjo oddajo z imenom Cudogozd. Mamica Nataša Brank: »Ko je bila Eva enkrat na televiziji, sem bila zelo ponosna. V vsaki oddaji je bila boljša. Vidi se, da prav uživa v tem.« Tudi Andrej je že snemal in nastopal pred kamero. Prva pobuda za prijavo na avdi­cijo je prišla iz plesne šole Miki, v kateri je plesal. Tako je svoje zacetne izkušnje že pri štirih letih nabiral v reklamah, ki so jih snemale nekatere oglasne agencije. Ena vidnejših sta bili reklama za švicarsko za­varovalnico TCS ter za mlecni riž Nestle. Sodeloval pa je tudi pri snemanju kratkega filma, ki pa je še v produkciji. Ocka Aleksander Sešek: »Otroka sta bila sprošcena in sta se vživela v igro in scenarij. Pomembno je, da otroka to rada delata.« Cudogozd se na Televiziji Slovenija ravno predvaja in je bilo za Evo in Andreja skupaj pet snemanj. Potekala so že lani od sep­tembra do decembra. Pred vsakim snema­njem so bile posebne vaje in priprave. Oba otroka sta po pripovedih staršev uživala in komaj cakala na snemanje ali vaje, ceprav je bilo naporno. Starši pa so zadovoljni tudi nad organizacijo, saj so otroka le pri­peljali v prostore televizije in ju prepustili v varne roke scenaristke Sare Lužovec in urednice Jelke Ribaric Grabljevec iz RTV Slovenija, ki sta skrbeli za besedila, sceno, organizacijo in da je vse potekalo tako, kot je potrebno. Besedilo in foto: Edvard Vrtacnik 11 Mengeška koca je pridobila certifikat Planinske zveze Slovenije – družinam prijazna planinska koca Planinska zveza Slovenije je krovna organizacija slovenskih planinskih društev, ki upravljajo 164 oskrbovanih planinskih koc, med katerimi je tudi Mengeška koca na Gobavici. Koca na 433 m nadmorske višine je v lasti Planinskega društva Mengeš, od leta 1997 pa je njen najemnik Jurij Repanšek, ki skrbi za prenovo podobe, programa in gostinske ponudbe koce. V letu 2017, ob 60-letnici koce, je tako prenovil klopi, mize in fasado, v letu 2018 pa igrišce za najmlajše, ki so ga opremili z novimi igrali, toboganom in gugalnicami ter za starše dodali klopi in mize. Planinska zveza Slovenija je Mengeški koci na Gobavici za prenovljeno otroško igrišce, za domaci živalski vrt oziroma druge programe za družine, prilagojene otroške porcije, prijazno osebje, urejene poti, primerne za družine oziroma najmlajše planince podelila cer­tifikat družini prijazna planinska koca. Ob tem smo se pogovarjali z najemnikom Jurijem Repanškom. Kako se po vec kot dvajsetih letih pocutite na Mengeški koci? Lahko recem, da mi je na Mengeški koci še vedno všec. Posebej sem ponosen, da se je stanje od mojega prihoda precej izboljšalo, povecalo se je število sanitarij, iz enega sku­pnega prostora na sedem, ki so loceni za moške in ženske; posodobljena je elektricna napeljava, sedaj je stabilna brez nihanj; ob­novljena je bila tudi streha, tako na koci kot na letnem vrtu in seveda drugo. Najbolj sem ponosen na izpopolnjeno kuhinjo v koci ter prenovljeno letno kuhinjo in letni vrt. Pri obnovi in prenovi prostorov se trudi­mo ohraniti prepoznavne elemente koce in okolice ter obiskovalcem zagotoviti spro­šceno druženje v naravi in gozdu s prijazno postrežbo in kakovostno, dobro hrano. Kaj bi posebej izpostavili? Posebej sem vesel stalnih sprehajalcev, obiskovalcev, njihovih komentarjev in za­dovoljstva, ko obnavljamo in pripravljamo novitete. Veckrat smo že upoštevali njihove želje. V zadnjem casu, ko smo uredili jurcka in letno kuhinjo z vrtom, pa se vse pogosteje k nam vracajo tudi manjše in vecje skupi­ne. Zanimivo je, da vseh ne pritegnejo jedi z žara, ocvrt pišcanec ali nedeljska kosila, ve­liko se jih odloca tudi za enoloncnice, ricet, bograc, joto ali vampe. Vsako soboto in nedeljo imamo precej obi­ska tudi zaradi domacih krofov, ki jih bodo v toplejših mesecih zamenjali jabolcni zavi­tek, sirovi štruklji, grmada in druge sladice. Obiskovalcem ponujamo preživetje proste­ga casa ob cudovitem razgledu v neokrnje­ni naravi. Naši obiskovalci, ki se venomer vracajo, so navdušeni nad kulinariko, igrali za najmlajše, ter mini živalskim vrtom, živali pa lahko spoznate tudi od blizu. Vesel sem, da se ljudje vracajo. To pomeni, da dela­mo dobro in da jih znamo pritegniti tako z urejeno naravo, zanimivim programom kot prijazno postrežbo in dobro hrano. Kdaj in zakaj ste se odlocili za postavitev domacega živalskega vrta? Z vzdrževanjem je najbrž kar nekaj dela. Domaci živalski vrt smo postavili za najmlajše, da lahko v živo vidijo domace živali in jih nakrmijo. Ko smo prenovili otro­ška igrala, smo uredili tudi nove prostore za živali. Sedaj imamo v posebni ogradi koze in vietnamske prašicke, v prihodnosti bomo dodali še golobe, kokoši in purane. Med novitetami je tudi poni Lady, ki bo, ko se otopli, med vikendom na voljo tudi za jaha­nje. Za obiskovalce, tudi starejše, ne samo otroke, je zanimiv tudi konjski hlev, ki je bil prav tako obnovljen. Trenutno so vsi boksi polni. Tisti, ki pridejo na koco zelo zgodaj, pa lahko vidijo tudi srnjake. Seveda je treba poskrbeti, da se živali dobro pocutijo, redno cistimo ogrado in jo po potrebi obnavljamo. Zakaj ste se odlocili za obnovo igral? Stara igrala so bila dotrajana, pa tudi star­šem smo želeli omogociti, da bi lahko svoje otroke opazovali med igro. Odlocili smo se za Hutkov komplet igral s toboganom, ki ga prej ni bilo in za nove gugalnice. Za starše smo v bližini igral postavili mize, da jim ni treba vseskozi tekati z vrta preverjat, kaj se dogaja na igrišcu. Sedaj lahko v miru, v na­ravi, v gozdu popijejo kavico, se pogovarjajo in spremljajo dogajanje na igrišcu. Kaj nacrtujete v prihodnje? V okolici koce bomo v domacem živalskem vrtu, kot sem že omenil, dodali nove vrste živali, ki smo jih v preteklosti že imeli. Dogradili bomo tudi obstojeci sistem igral. V gostinskem delu pa bomo ponudili tudi kosila med tednom, poleg naše redne po­nudbe pišcanca, pecenke, pecene krace, rebrc, enoloncnic in jedi z žara, bomo dodali še jedi za otroke, hot dog, pomfri, pišcancje medaljoncke in drugo. Še naprej pa želimo ostati sinonim za dobro pocutje, prijazno postrežbo in dobra izbira za vse ljubitelje kulinaricnih dobrot, za dru­žine, za ljubitelje narave, lepega razgleda in seveda za rekreativne športnike. Spomladi pa bomo naši klasicni ponudbi dodali postr­vi, sardelice in girice ter jedi z žara. Kaj najbolj navduši vaše obiskovalce? Seveda je na prvem mestu sprostitev v na­ravi, ki jo dopolnjuje prijazna postrežba in kvalitetna hrana. Veliko obiskovalcev je navdušenih nad domacim živalskim vrtom in urejenim zunanjim vrtom. Obiskovalci so navdušeni tudi nad cudovitim razgledom na Kamniške Alpe ter možnostmi za rekreacijo, od kolesarjenja, teka ter številnih možnosti za sprehode in pohode, od Mengeške koce do Rašice je 1,5 ure, do Dobena 1 ura, do Šinkovega Turna pa 30 min. Bi radi še kaj dodali? Zelo dobro sodelujemo tako z obcino kot z društvi, obcina pri nas organizira prvomajski kres, Smucarsko društvo Mengeš suhi vele­slalom, Kolesarsko društvo Mengeš kolesar­ski vzpon na Mengeško koco, imamo pa tudi igrišce za metanje podkev ter svojo ekipo, ki tekmuje v medobcinski ligi. V dobrih odnosih smo tudi s Planinskim društvom Mengeš. Besedilo in foto: Tina Drolc Velikonocno žegnanje na Dobenem Že nekaj let zapored se na Dobenem na velikonocno soboto opravi blagoslov velikonocnih dobrot. Obicaj, ki smo ga Sloven-ci lepo sprejeli, tudi veliko tistih, ki ne verujejo, se udeleži tega praznicnega dogodka, saj je potica in šunka dobra vecini, morda pa je to za marsikoga tudi neuradni praznik pomladi. Tudi letos je TD Dobeno 31. marca popoldan v dogovoru z novim mengeškim župnikom, g. Markom Koširjem, ki se je z veseljem odzval našemu vabilu, ob 15. uri pri turi­sticni kmetiji Blaž organiziralo že tradicional­ni blagoslov velikonocnih dobrot, ki jih tja prinesejo »žegnat« domacini, pa tudi precej prebivalcev sosednjih krajev pride k obredu. V lepem vremenu se obred obicajno opravi pri Anžinovi kapelici, saj lepo obnovljena su­šilnica sadja, spremenjena v licno kapelico, nudi idilicno okolje velikonocnemu dogodku. Slaba vremenska napoved pa je letošnje do­gajanje prestavila pod nadstrešek turisticne kmetije Blaž. Kot v preteklih letih se je tudi letos blagoslo­va udeležilo zelo veliko ljudi, tudi lepo števi­lo otrok je prišlo. Pred podelitvijo blagoslova je župnik pozdravil vse navzoce, na koncu obreda pa se jim je zahvalil za darovane pri­spevke in številno udeležbo pri obredu. G. Koširju se za lepo izveden obred zahvalju­jemo, prav tako tudi KT Blaž, kjer so nam ponudili streho v primeru slabega vremena. Verjamemo, da na številno udeležbo veliko­nocnega obreda vpliva tudi prijetno dobensko okolje. Velikonocni cas ima za kristjane globlji po­men, cutijo mocnejšo vez z Bogom, zato vsem, ki verujete, želim doživeto, praznicno, pa tudi z našimi slovenskimi dobrotami polep­šano veliko noc. Tistim pa, ki ne verujete ali ste drugacnih ver, pa en vesel praznik pomla­di, z vsemi dobrotami seveda, ki sodijo poleg. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Vpliv visokonapetostnih elektrovodov na okolje Vsi, ki poznate Dobeno, verjetno veste, da je tu poleg svežega zraka, lepih razgledov in privlacne narave, tudi trasa visoko­napetostnega elektricnega daljnovoda, ki povezuje RTP (razdelilno transformatorsko postajo) Podlog na Štajerskem z RTP Bericevo in Klece. Pogled na daljnovod pa ni prevec privlacen … Glede na to, da ima dobršen del prebivalcev na Dobenem svoje domove pod ali zelo blizu tega elektroprenosnika, je TD Dobeno v sklopu svojih aktivnosti za leto 2018 pripravilo za krajane in druge obcane aktualno predavanje o vplivu visokonapetostnih elektrovodov na okolje. Predavanje je potekalo v cetrtek, 15. marca, od 18.00 do 19.30, v KT Blaž. Zelo kvalitetno, strokovno in razumljivo ga je izvedel dr. Stane Vižintin, vodja oddelka za visoke napetosti in elektrarne na elektroinštitutu Milan Vidmar v Ljubljani. Navzoci so na predavanju lahko videli tudi vzorce prenosnih elementov, prevodnikov in izolatorjev elektricne energije za razlicne napetosti. Poleg zanimive teme, kjer so nav­zoci izvedeli, da kljub številnim neodvisnim in zdravniškim preiskavam ni dokazov, da bi ele­ktromagnetno valovanje bistveno (negativno) vplivalo na okolico, nam je predavatelj in naš sovašcan g. Vižintin podal še veliko informa­cij in razlicnih podatkov o proizvodnji in pora­bi elektricne energije v Sloveniji in primerjavo s preostalim svetom. Pogled in predvidevanja strokovnjakov na prihodnji razvoj te energetske panoge in aktualne, najbolj vplivne dejavnike, rudarjenje kriptovalut, elektricni avtomobili … Zaskrbljujoca je (pre)hitra rast porabe elektric­ne energije v svetu, ceprav je glede na tehnicni razvoj, povecanje prebivalstva, skokovitega po­vecanja števila el. porabnikov to pricakovano. Glede na dobro in pravocasno informiranost o dogodku ter zanimivo temo, predvsem aktual­no za vse, ki živimo blizu el. daljnovodov, smo pricakovali, da bo odziv krajanov Dobena vecji. Maloštevilna udeležba pa daje vtis, kot da je ljudem vseeno, kaj se dogaja okrog njih, oz. vtis splošne nezainteresiranosti krajanov. Ško­da … Besedilo in foto: T. Vidrgar Upokojenci, kakšno društveno življenje si želimo? Vodstvo Društva upokojencev Mengeš (DUM), izvoljeno na nedavnem zboru clanov, s prevzemom odgovornosti za vodenje seveda prevzema tudi trajno nalogo, da preverja, s katerimi vsebinami je možno obogatiti društveni program. Preverjanje pa pomeni, da kar najbolj upošteva želje in potrebe clanstva, seveda pa jih mora uskladiti z materialnimi možnostmi. Te so, vemo, vedno omejene, a se da marsikaj narediti tudi brez vecjih stroškov, vcasih tudi brez njih. V tem primeru pa mora biti obilo dobre volje ter veliko pripravljenosti za prostovoljno delo. Resnici na ljubo – brez tega v društvu tako ali tako ne gre. V DUM odlicno delujejo športno rekrea­tivne dejavnosti. V vseh si želijo še novih clanov. Sezona je pred vrati in je torej pra­vi cas za odlocitev. Nameravamo pa usta­noviti novo, šahovsko sekcijo. Interesenti, prijavite se. Povsem prazno je podrocje kulturnih de­javnosti. Preprican sem, da je veliko clanic in clanov, ki so bili aktivni kot pevci, igral­ci, recitatorji in bi se želeli s tem še ukvar­jati. Zelo se bomo trudili, da bi ustanovili kulturne sekcije: pevski zbor, dramsko in recitatorsko sekcijo (ali pa dramsko-reci­tatorsko). Tudi tu vas vabim, da pokažete svoj interes za sodelovanje, da bomo cim prej vedeli, pri cem smo in da bi se lah­ko pripravili na zacetek jeseni. Najvecji problem predstavlja iskanje vodij skupin, predvsem zborovodje. Vse clane vabim, da nam pri tem pomagate – vsaka ideja, pobu­da ali predlog bodo dragoceni. V knjižnici Mengeš so veseli vsake naše po­bude. Tu bi lahko za zdaj potekali dve de­javnosti, in sicer takoj, ko bi se zbralo vsaj nekaj interesentov. Ena bi povezovala tiste, ki imajo radi knjige: bralna ali literarna sku­pina. Vodja knjižnice Barbara bi pomagala oblikovati program, potem pa bi delo pote­kalo, kot bi si želeli sami. V drugi skupini bi se ucili osnov racunalništva, in sicer v teca­ju za zacetnike: osnovna uporaba racunal­nika in interneta. V upokojenskih društvih spodbujamo taka izobraževanja, saj lahko starostnikom v mnogocem olajšajo življenje in pomagajo rešiti marsikateri problem, za katerega sicer potrebujemo pomoc mlajših. Zakaj ne bi vsaj nekaj tega znali sami? V naslednji številki bomo predstavili še druge zanimive možnosti za delovanje sta­rejših. Pri tem ne bomo postavljali meja med clani in neclani. Naš namen je, da postane društvo upokojencev organizator in spodbujevalec aktivnosti za starejše ter pobudnik programov in razlicnih ukrepov, ki bi vsestransko ugodno vplivali na njihovo življenje. Oglasite se nam: osebno v društveni pisar­ni na Trdinovem trgu 14 ob cetrtkih med 9. In 12. uro ali v tem casu na društveno telefonsko številko 01 7237 167. Tudi te­lefonsko številko in e-naslov predsednika lahko uporabite: 040 354111 ali branko. lipar@gmail.com. Vabim vas, da pomagate oblikovati odgovor na vprašanje iz naslova. Besedilo: Branko Lipar, predsednik Zbor clanov McM – AIA V cetrtek, 29. marca, ob 18. uri smo se v Mladincu zbrali clani Društva AIA – Mladinskega centra Mengeš. Zbora se je ude­ležilo 52 clanov, vseh udeležencev zbora pa je bilo vec kot 100. Zbor je potekal malo drugace, mladim bolj zanimivo in prija­zno. Odprli so ga naši najmlajši plesalci s tocko »Smile« in pionirji z energicno tocko »Scoobydoo papa«, zakljucili pa clani v ritmih »denshala« in mladinci s tocko Boom boom tam tam. Po sprejemu financnega in nadzornega porocila smo si poslovno porocilo ogledali s pomocjo foto utrinkov. Clane je pozdravil tudi predstavnik Obcine Mengeš, podžupan Bogo Ropotar, ki je pohvalil delo ekipe mladinskega centra in poudaril, da se je Obcina pravilno odlocila za financno in vsebinsko podporo, saj število clanov v raste, izvaja se bogat program in tako MC predstavlja lepo nadgradnjo šole. Še nekaj utrinkov iz porocila na zboru clanov: Društvo AIA je bilo registrirano leta 2009, l. 2011 smo z Obcino Mengeš podpisali pogod­bo za uporabo prostora in zaceli izvajati de­javnosti mladinskega centra. V l. 2013 smo pridobili status društva v javnem interesu na podrocju mladinskega sektorja in se l. 2015 vpisali v register prostovoljskih organizacij pri AJPES. Poslanstvo našega centra je aktivna partici­pacija mladih, zagotavljanje avtonomnega prostora za uresnicevanje interesov mladih, spodbujanje njihove kreativnosti, uresnice­vanja njihovih idej, nudenje mentorstva, po­moc, svetovanje, informiranje ter integracija marginalnih skupin mladostnikov. Temeljni naceli našega centra sta odprtost do idej in sprejemanje razlicnosti. Kot najpomembnejše vrednote pa izpostavljamo spoštovanje drugih takšnih. kot so, odkrito in iskreno komunikaci­jo, kvalitetne odnose ter spodbujanje solidar­nosti. Število clanov društva AIA se je v letih 2012 do 2017 povecalo od 118 na 409 clanov, od tega je 369 clanov mlajših od 29 let. Mla­dinski center AIA je namenjen vsem mladim iz obcine Mengeš in širše. Po podatkih Stati­sticnega urada RS jih je bilo 1. julija2017 v obcini Mengeš 1.196 starih od 15 do 29 let od skupaj 7.877 prebivalcev. V letu 2017 je z AIA – McM sodelovalo 69 prostovoljcev, ki smo jih na zboru predstavili s pomocjo foto predstavitev. V letu 2017 je v Mladinskem centru potekal bogat program neformalnega izobraževanja, v okviru katerega smo imeli razlicne teme, npr. zgodovina Mengša, vstop v svet podjetništva, custva te osvobodijo ali pogubijo, depresija, zdravila in konoplja idr. V projektu Zanimivih potovanj smo spoznavali dežele od Balkana do Kube, ob sobotah in nedeljah so poteka­le rojstnodnevne animacije, med poletnimi pocitnicami brezplacni tecaji anglešcine in italijanšcine … V okviru projekta Vidim pri­hodnost smo spoznavali poklice. Bogata je bila tudi plesna dejavnost, plesalcev je že vec kot 50, udeležili so se mnogih nastopov, dr­žavnih in mednarodnih tekmovanj in pripravili plesne predstave. Enkrat mesecno so potekali športni turnirji, od badmintona do namiznega nogometa … V Mladinskem centru so potekali tudi razni dogodki: bitka talentov, predstavi­tve razlicnih skupin v okviru projekta talenti v živo, ob sobotah enkrat na mesec kino veceri, organizirali smo predstavo Mehurcki skupaj s Knjižnico Mengeš in razne ustvarjalne delavni­ce, razstave mladih umetnikov ter humanitar­ne akcije za živali. Ob ponedeljkih je potekala ucna pomoc, individualna svetovalnica za mlade pa po dogovoru. Med poletnimi pocit­nicami pa smo se prostovoljci in mladi podali na tradicionalni zabavni plesni tabor, v MC pa je potekalo tudi aktivno pocitniško varstvo … Naš glavni cilj je cim vec mladih pritegniti, da bi podajali in uresnicevali svoje ideje ter aktivno participirali v vseh fazah projektov. Zato vabimo k sodelovanju vse, ki se najdejo v naših projektih in tudi vse, ki imajo nove in sveže ideje! Besedilo: Blanka Tomšic Foto: Maša Voncina 38. obcni zbor tabornikov V petek, 9. marca, je v letnem gledališcu Mengeš potekal 38. obcni zbor taborniškega društva RUP Mengeš. Tega se je udeležilo približno 30 posameznikov, med drugimi tudi po­džupan, Bogo Ropotar, manjkali pa niso niti predstavniki Turi­sticnega društva Mengeš, lokalnega prostovoljnega gasilskega društva ter predstavnik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Vse skupaj se je zacelo z uvodnim pozdravom, nato pa je sejo vo­dil Jure, skupaj z zapisnikarjem Domnom Gjergekom. Predsednica društva Nina Dodic je prebrala letno porocilo, ki sta mu je sledila še porocilo nacelnika in predstavitev plana za leto 2018/2019. Ob tocki razno so besedo dobili tudi gostje, ki so s svojimi predlogi, komentarji in vprašanji popestrili dogodek. Besedilo in foto: Ela Praznik GG projekt Iskanje tatinov V soboto, 24. marca, smo se taborniki prelevili v detektive in tako s pomocjo fotoorientacije po Mengšu iskali kletke s papa­gaji, ki so nam zaupali posamezne crke imena storilcev. Ta sta namrec namerno strmoglavila letalo in jo popihala skupaj z ukradenimi rubini. Kar 33 nas je poskušalo razvozlati primer in nam je na koncu tudi uspelo! Projekt so pripravili GG-ji, skupaj s svojim vodnikom Domnom. Besedilo in foto: Ela Praznik Turnir v pokru v Mladinskem centru Mengeš Kot vsako leto v mesecu marcu organiziramo že tradicionalni turnir v pokru. Tekmovanje je potekalo v soboto, 17. marca. Obisk na turnirju je bil visoko nad pricakovanji, saj je bilo vseh vec kot 40. Verjetno je k velikemu obisku pripomoglo tudi oblacno vreme in lepe nagrade za prve tri tekmovalce. Tekmovanje je bilo napeto vse do razglasitve zmagovalcev. Prvo mesto je osvojil izkušeni Eldin Prošic, drugi tekmovalci pa so bili dokaj izenaceni. Na drugo mesto se je uvrstil Andraž Gabrilo, na tretje Blaž Koncilja in na cetrto Tim Primožic. Veseli smo bili vseh udeležencev turnirja, za dobro voljo in vzdušje pa so poskrbeli tekmoval­ci sami, saj so se na turnir prijavili osnovnošolci, srednješolci, študentje in starejši. Ker pa se za poker vecinoma zanimajo fantje, smo bili zelo veseli pogumnih punc, ki so se enakovredno borile za zmago. Se vidimo prihodnje leto! Besedilo in foto: Simon Štebe Vrtnarjenje na balkonu Predavanje Vrtnarjenje na balkonu, ki ga je organiziralo Turisticno društvo Mengeš, je tokrat potekalo v prostorih Planinskega društva Mengeš, 28. marca. Strokovnjakinja iz Kluba Gaia, Loreta Vlahovic, je nazorno v sliki in besedi predstavila vrtnarje­nje na balkonih, terasah, nastreških in dvorišcih. Izredno prakticna rešitev je to za vse, ki nimajo lastnega vrta, za stanovalce v blokih in strnjenih naseljih. Za malo vecja korita se vedno najde prostor. Velikost posod oziroma korit je potrebno prila­goditi zelenjavi, ki jo želimo pridelovati. Preda­vateljica je navzoce poducila o nacinu sajenja, vzgoji, preventivi in dobrih sosedih med rastli­nami. Nanizala je nekaj kombinacij kot na pri­mer: paradižnik in bazilika sta odlicna soseda. Pogoj za dober pridelek je predvsem izbira ka­kovostnih sadik in kakovosten substrat. Besedilo in foto: Miha Požar Najboljši barman 2018 Že lansko leto je bilo za Tomaža Fartka zelo uspešno. Profesionalni barman v mešanju pijac po srcu in duši. Kot državni prvak 2017 v mešanju koktajlov s koktajlom "Pravljica" je s pridobljenim nazivom zastopal Slovenijo na Svetovnem prvenstvu na Danskem "Mozart Symhony" in pred tem tekmoval tudi na Mattoni Grand Drink na Ceškem "Mattoni Dreams". Neverjetno se je zacelo tudi leto 2018, saj je na Novoletnem koktajlu prijateljstva – tekmovanju Društva barmanov Slovenije, 24. januarja v Divaci s koktajlom "Silvestrski poljub" osvojil izvrstno drugo mesto. Na Gospodarskem razstavišcu v Ljubljani je v sklopu Sejma okusov 1. februarja potekalo barmansko tekmovanje. Na razstavnem pro­storu Društva barmanov Slovenije je potekalo tekmovanje v pripravi brezalkoholnih koktajlov kot tudi priprava sladkih koktajlov z obvezno uporabo kave in sirupa, sadnega pireja ali li­kerja. Tomažu je koktajl "Zapeljiva kraljica" pri­nesel tretje mesto. Društvo barmanov Slovenije je 27. državno pr­venstvo 14. marca izpeljalo v Rimskih Termah, kjer je bil dan poseben za oba brata Fartek. Tomaž je z osvojenim prvim mestom z ape­ritivnim koktajlom "vecna ljubezen" postal dr­žavni prvak 2018 in bo tako Slovenijo zastopal na Svetovnem prvenstvu v Estoniji, v Talinu. Njegov brat kot najmlajši profesionalni bar­man Jožef Fartek pa je s koktajlom "Mi amor" osvojil izvrstno tretje mesto. Koktajli so nacin njunega življenja. Oba brata Fartek sta ustvar­jalna s koktajli, se dopolnjujeta, si pomagata, vedno kaj novega pripravita in nas vedno s cim presenetita. Skupaj pa sta tudi mocnejša. Tokrat sta nas presenetila s koktajlom never­jetnega okusa, izvrstne arome in ustvarjalne dekoracije, za kar sta uporabila med drugim tudi sivko. Besedilo: Sabrina Fartek Foto: Jure Žitko 58. obcni zbor Turisticnega društva Mengeš V prostorih Godbenega doma v Mengšu je 2. marca potekal redni letni obcni zbor društva. Uvodoma je vse navzoce clane in goste pozdravila predsednica društva Zorka Požar in jih seznanila z dnevnim redom. Po izvolitvi delovnega predsedstva obcnega zbora, ki ga je v nadaljevanju vodil Jože Vahtar, je predsednica društva podala izcrpno porocilo o opravljenem delu v letu 2017, iz katerega je bilo razvidno, da je bilo društvo skozi vse leto zelo aktivno in da so plan dela, ki so si ga zastavili, skoraj v celoti izpolnili. Iz objektivnih razlogov nekaj malega ni bilo možno izpeljati, so pa zato izvedli nekatere naloge, ki niso bile predvidene v programu. Omeniti je treba podatek, da so clani društva v letu 2017 opravili vec kot 2000 ur prostovoljnega dela. Sledila so porocila blagajnika, nadzornega odbora, castnega razsodišca in verifikacijske komisije. Vsa porocila je zbor po kratki raz­pravi soglasno in brez pripomb potrdil. Predsednica društva je nato predstavila pro­gram dela za leto 2018, ki je po njenem mne­nju sicer zelo obsežen, da pa ga je z dobro voljo in zagnanostjo možno uresniciti. Slediti je potrebno tudi trenutnemu turisticnemu trendu – zelenemu aktivnemu turizmu (po­hodništvo, kolesarjenje, ribolov itd). Možnos­ti za to so: trimska steza, Cegvenški bajer, grebenska pot Mengeška koca–Dobeno–Ra­šica, so le del turisticnega potenciala, ki ga imamo. Tudi v Glasbenem muzeju vidi odlic­no perspektivo za obisk turistov. V tvornem sodelovanju med vsemi akterji, ki kakorkoli vplivajo na razvoj, vidi predsednica priho­dnost Obcine Mengeš, ki bo sposobna zado­voljiti potrebe vedno bolj zahtevnih turistov in tudi nakljucnih obiskovalcev. Delovni predsednik je za tem dal besedo gostom in predstavnikom razlicnih društev, ki so v svojih pozdravnih nagovorih pohvalili delo društva z željo po uspešnem medseboj­nim sodelovanju. Nanizanih je bilo tudi nekaj zanimivih idej za prihodnji razvoj Mengša. Bogo Ropotar, podžupan Obcine Menge, je v svojem izvajanju izpostavil ureditev mestne­ga jedra s tržnico, parkom in parkirnimi prostori, športnega parka pri šoli, Glasbeni muzej, Turisticno informativni center, kole­sarske poti, izgradnjo razglednega stolpa na Gobavici in ureditev trimske steze. Nataša Vrhovnik Jeric, predsednica ZKD Mengeš, se je zavzela za boljšo ocenitev zahtevnej­ših projektov, ki jih izvede Turisticno društvo Mengeš. Ena taka prireditev je vsekakor vsa­koletna prireditev Mengeš iz preteklosti v se­danjost in za prihodnost. Janez Per je obudil že star predlog o namestitvi tablic s starimi hišnimi imeni na starejše hiše. Jože Vahtar je navzoce seznanil s predvidenim izidom knjige Matjaža Brojana o zgodovini slamni­karstva v Mengšu. Nekaj udeležencev zbora je opozorilo na smeti in drugo nesnago, ki se pojavlja v Mengšu in okolici. Izpostavljena sta bila Cegvenški in Koseški bajer. Predsednica društva se je na koncu razprav vsem zahvalila za udeležbo na zboru in jih povabila na druženje in klepet ob kozarcku in skromnem prigrizku. Besedilo in foto: Miha Požar, foto FZT Obrezovanje sadnega drevja Turisticno društvo Mengeš je 22. marca, na vrtu družine Pavric organiziralo prikaz obrezovanja sadnega drevja, ki ga je vodil Vanes Husic, strokovnjak iz Kluba Gaia. Navzocim je najprej nazorno prikazal osnovno spomladansko rez jablan in hrušk. Poseb­no pozornost moramo posvetiti tudi poletni rezi, ki temelji predvsem na odstranjevanju bohotivk oziroma pokoncnih poganjkov. Pri ribezu moramo ohranjevati vitalnost grma. Stare veje izrezujemo cim bolj pri tleh. Veje rdecega ribeza lahko skrajšamo za eno tretji­no dolžine, nikakor pa ne smemo krajšati vej crnega ribeza. Sledili so še prikazi rezi malin, robide in trte. Ob koncu je opozoril na rez cešpelj, sliv in cešenj, ki naj bi se po dosedanjih izkušnjah opravila po obiranju. Izpostavil je tudi na nujnost prvega škropljenja sadnega drevja z bakrenimi priprav­ki, ko se temperatura dvigne nad 5 stopinj C. Besedilo in foto: Miha Požar Bralni vecer v marcu Društvo za študije kontemplativnih tradicij je marca pripravilo branje Senekovega 42. pisma prijatelju Luciliju, da bi poglobili razumevanje, kdo je dober mož. Seneka nas v 22. pismu, ki smo ga brali fe­bruarja, spodbudi, da si prizadevamo za dobro življenje. V tem pismu pa vzpostavlja razliko­vanje med resnicno dobrim možem, možem prvega reda, kot ga imenuje, in namišljeno dobrim ali možem drugega reda. Pravi, da je mož prvega reda redkost in da nih­ce ne more postati dober v kratkem casu ter po nakljucju. Mož drugega reda sebe vidi kot poštenega, pravicnega. Dokaz za to naj bi bilo obsojanje slabih, npr. tistih, ki zlorabljajo svo­jo oblast. Toda Seneka pravi, da sicer njegova željna narava nima take moci, da bi škodova­la, ce pa bi nastopili ustrezni pogoji (npr. bi dobil oblast), bi ravnal ravno tako nepošteno: »Spoznal boš, da hocejo isto, samo možnost jim daj, da bodo lahko poceli, kar želijo.« V pismih nam Seneka pokaže vaje, s katerimi si z razumnim delom v sebi prizadevamo pre­poznavati napacna prepricanja, preobražati željno naravo in strasti in stopati k sebi. »Kdor ima sebe, ni nic izgubil. Toda komu je dano, da ima sebe?« Vabljeni na naslednji bralni vecer, ki bo v pone­deljek, 23. aprila, ob 19.30 v knjižnici Mengeš. Besedilo: Dragica Rutar Foto: Nevenka Kovac 14. aprila Kuh,na v Mengšu , V aprilu bo Kuhna v Mengšu, ponovno popestrila zanimivosti mengeške tržnice, kajti pred vrati je druga sezona melodij okusov in glasbe. Dogodek, pri gasilsko godbenem domu, je že lani navdušil številne obiskovalce in pozitivno presenetil po­ nudnike kulinarike. Letos se organizatorjem, še bolj pa ponu­dnikom prehranskih užitkov, zagotovo ne bo primerilo, da bi prekmalu pošle jedi in priložnosti za okušanje. Vsestranski kulina­ricno gurmanski užitki, razlicne jedi in okusi, pestra izbira in dostopne cene so znacilnosti , Kuhne v Mengšu. V glasbenem mestu je razumljiva tudi po­nudba in pristni domaci izbor glasbenega menija. Vse navedeno bo obiskovalcem pri­jazno in ljubeznivo pripravljeno in servirano, na prvih letošnjih melodijah okusov in glas­be, v soboto, 14. aprila 2018, z zacetkom , ob 10. uri, ko svoj lonec odpira Kuhna v Mengšu. Vabljeni na prijetno kulinaricno-glasbeno druženje. Ce nam vremenske razmere ne bodo naklonjene, bo prireditev naslednjo soboto. Besedilo: Matjaž Repnik Izvolili novega predsednika društva Društvo upokojencev Mengeš je imelo 17. marca v prostorih Osnovne šole Mengeš zbor clanov, ki je bil letos tudi volilni. Še pred uradnim zacetkom zbora so za popestritev in dobro voljo navzocih poskrbeli clani Veteranske sekcije Mengeške godbe s prijetnimi melodijami. Društvo je ob koncu leta 2017 štelo 560 clanov. Na zboru je bilo prisotnih 175 clanov. Porocilo o delu UO, poslovno porocilo, poro­cilo o porabi proracunskih sredstev, financno porocilo in porocilo castnega razsodišca za leto 2017 ter program dela in financni plan za leto 2018 je podal predsednik društva Janez Šutar. Pohvalil je tudi uspešno sodelovanje z ZDUS, PZDU Gorenjske, Obcino Mengeš in drugimi društvi. O delu sekcij, ki so zelo uspešne, so poro­cali: • balinarska sekcija, ki jo vodi Marjanca Lavric. Šteje 19 clanic in clanov. Redno trenirajo in uspešno tekmujejo. Imeli so kar 20 tekem v Mengšu in okolici; • pohodniška sekcija, vodi jo Anton Ja­nežic. Sekcija šteje vec kot 40 clanov. Opravili so 20 pohodov po Sloveniji do visokogorja, manjša skupina pa tudi nekaj pohodov v visokogorje. V 103 urah so prehodili 309 km. V obdobju od 2014–2017 pa v 88 pohodih kar 1380 km; • kolesarska sekcija, vodi jo Jože Kosec. Sekcija šteje 33 clanov. V letu 2017 so prekolesarili kar 1250 km. Od novem­bra do marca, ko ne kolesarijo, pa se odpravijo na pohode; • avtobusni izleti, vodi jih Marija Štebe. Organiziranih je bilo 10 izletov po Slo­veniji in Hrvaški; • ženska rekreacija ima dve skupini, ki ju vodita Jožefa Janežic in Francka Svete. Nekaj clanic društva pa je vkljucenih v rekreacijsko vadbo ŠD Partizan. Vad­ba za vse je v telovadnici ŠD Partizan Mengeš. Sledilo je porocilo NO društva, ki ga je po­dal njegov predsednik Alojzij Janežic. Spre­jeli smo tudi nova pravila društva. Na naše povabilo so se zbora clanov udeležili tudi: • župan Obcine Mengeš Franc Jeric; • predstavnik PZDU Gorenjske in predstav­niki DU Dob, Domžale, Kamnik, Komen­da, Lukovica, Moravce, Radomlje, Vir in Trzin. Vsi so pohvalili delo organov društva in aktiv­nosti posameznih sekcij. Clani UO in NO smo veseli pohval. Seveda pa želimo, da bi se še vec naših clanov aktivno vkljucilo v delujoce sekcije. Vabimo tudi druge upokojence, da se vclanijo v naše društvo. Župan Obcine Mengeš Franc Jeric je pohvalil delo vodstva in sekcij. Obljubil je, da bo obcina tudi v prihodnje financno podpirala dejavnosti društva. O pomembnih projektih v Mengšu pa, da se bo zavzemal za cimprejšnjo dokoncanje obvoznice, izgradnjo Športne dvorane in novega projekta kolesarske poti Kamnik–Mengeš–Lju­bljana, z možno povezavo z Domžalami. Ker je letos volilno leto, smo izvedli tudi volitve novega upravnega in nadzornega odbora ter ca­stnega razsodišca. Nekaj clanov je ostalo, nekaj pa je novih. Izvolili smo tudi novega predsedni­ka društva, ki je postal Branko Lipar. Vsi so bili izvoljeni za mandat od 2018–2022 (4 leta). Za prijeten zakljucek zbora clanov so za za­kusko poskrbeli clani UO in NO, za ples in dobro voljo pa glasbenik Franc Osterman. Zahvaljujemo se clanom Veteranske sekcije Mengeške godbe za odlicen uvodni glasbeni nastop. Hvala tudi Osnovni šoli Mengeš, ki nam je omogocila izvedbo našega zbora cla­nov v njihovih prostorih. Zahvala tudi men­geškim gasilcem za izposojo miz in klopi. Besedilo in foto: Francka Trobec, Društvo upokojencev Mengeš Veterani vojne za Slovenijo o delu in željah za naprej Obcni zbor Obmocnega združenja veteranov vojne za Slovenijo je bil 14. marca v Grobljah pri Domžalah. Po uvodni državni himni sta v krajšem kulturnem programu nastopili sestri Neli in Karmen s citrami in še lepše zvenecim petjem. Delovni pred­ sednik zbora dr. Janez Kušar nas je seznanil z dnevnim redom. O delovanju v preteklem letu Iz porocila predsednika združenja, Janeza Gre­gorica, se je dalo razbrati vso pestrost dogod­kov v preteklem letu. Od sodelovanja na vete­ranskih tekmovanjih na snegu, do praznovanja 8. februarja –- kulturnega praznika v Vrbi na Gorenjskem. Sodelovanje s stanovskimi organi­zacijami na proslavah v Dražgošah in Oklu nad Ihanom. Udeležbe na Maistrovem pohodu v Le­nartu, športnih veteranskih igrah in pripravah nanje, ter desetine pohodov, ne nazadnje tudi Pohoda po poteh vojne za Slovenijo z veliko udeležbo, katerega izvajalec je naše združenje. Slovesno je bilo tudi ob 25. obletnici bitke v Trzinu. Veterani že vrsto let kontinuirano seznanjajo ucence osnovnih šol s potekom naše osamo­svojitve. OZVVS Domžale je aktivno udeleženo pri obeh državotvornih praznikih. Vse skupaj je bilo 50 nalog, ki so bile v celoti izpolnjene. V financnem porocilu sekretarja združenja je bilo zaznati varcno delo s proracunskimi sred­stvi, polovica zbranih denarnih sredstev se zbe­re s placano clanarino. Upravljanje zaupanih sredstev je bilo v mejah normativov in racuno­vodskih standardov, kakor je menil predsednik nadzornega odbora v podanem porocilu. O pogledu v prihodnost in organizacijskih spremembah Delovni nacrt za leto 2018 je še nekoliko za­jetnejši od preteklega. Poudarek je še zlasti na postavitvi pomnika v Mengšu 26. maja in ob koncu leta obeležitev 50. obletnice TO Slove­nije. Na obcnem zboru so bili navzoci tudi sekretar ZVVS ter veterani iz Ljubljane, Kocevja, Grosu­plja in Ribnice in OZSC Domžale. Udeležba je bila solidna, kar potrjuje dejstvo, da se veterani vojne za Slovenijo navzlic krate­nju nekaterih pravic še naprej obnašamo dos­tojanstveno in smo zares zaskrbljeni za usodo naše države. Bronasto plaketo ZVVS so dobili dolgoletni pra­poršcaki, Janez Lomovšek, Drago Anžin, Mar­jan Kveder in sekretar združenja Vasja Novak. Veterani smo še naprej razocarani nad ugra­bitvijo države s strani politicnih sil in drugih nedržavnotvornih posameznikov. Besedilo in foto: J. Gregoric Motoristicni izlet na 20. vseslovenski blagoslov motoristov in motorjev Tudi letos smo se clani AMD Mengeš in ljubitelji motociklizma na velikonocni ponedeljek organizirano odpeljali na dvajseti vseslovenski blagoslov motorjev in motoristov v Mirno Pec. Mirnopeški blagoslov že dvajseto leto zapored na velikonocni ponedeljek organizira Moto klub AMD Trebnje in se ga je letos udeležilo kar 10.000 motoristov in motoristk. Osrednji del srecanja z blagoslovom motorjev, s pozdravnimi govori in kulturno-zabavnim sporedom se vedno zacenja po praznicni maši ob 11. uri. Na omenjeni prireditvi, ki poteka na velikem parkirišcu pred cerkvijo, se v zadnjih letih vedno spomnijo pokojnih mirnopeških rojakov, Lojzeta Slaka in Toneta Pavcka. Zacrtana je bila nova mo­toristicna sezona 2018. Vsakoletni namen mirnopeškega srecanja ni samo sestajanje motoristov, temvec želja, da z njim javnost in moto­riste na zacetku motoristicne sezone opozorijo na prometno varnost, ki je, ceprav se z vsakim letom krepi, še vedno nezadostna. Varne poti in vožnje, ki nas je iz Mengša preko Tomacevskega rondoja, Ivancne Gorice, Trebnjega, Grma pripeljala do Mirne Peci, se je udeležilo 17 motoristov in motoristk. Pot nazaj nas je vodila cez Bogenšperk, Litijo in nazaj v Mengeš. Prevozili smo 160 varnih kilometrov. Motoristic­nih voženj se v AMD Mengeš udeležujejo izkušeni motoristi z vec kot štirideset let izkušenj vožnje z motornim kolesom. Tovrstne izkušnje in mentorstvo so še kako dobrodošle za mlade motoriste, po opravlje­nem vozniškem izpitu kategorije A. AMD Mengeš v tej motoristicni sezoni nacrtuje še nekaj zanimivih izletov s ciljem skupinsko prevoziti vsaj 500 kilometrov ter organizira blagoslov motorjev motoristov in motoristk, pred cerkvijo sv. Mihaela v Mengšu, ki bo 20. aprila. Besedilo in foto: Boštjan Štempelj, AMD Mengeš Vrtec Mengeš na sejmu Altermed v Celju Vrtec Mengeš je vkljucen v program Ekošole, katerega glavni cilj je vzgojiti otroka v odgovornega odraslega, ki mu je skrb za okolje in naravo nacin življenja. V Vrtcu Mengeš z razlicnimi dejavnostmi, ki jih vkljucujemo v vzgojno pedagoško delo, bogatimo custvene vezi otrok do narave in naravnih dobrin. S tovrstnim pristopom dajemo tako otrokom kot tudi vzgojiteljem priložnost, da znanje, ki ga pridobimo s skupnim raziskovanjem, uporabljamo v vsakdanjem življenju – v vrtcu in tudi zunaj njega. šanju pocutja. Z otroki smo v vrtcu izdelovali razlicne pripravke – sirupe, pastile, kreme, caje, ki so jih obiskovalci sejma na naši stojnici lahko tudi pokusili. Poleg predstavitve domacih »zvarkov« in knji­žice pa smo predstavili še naše delo na podro­cju vzgajanja zelenjave. Ideja se je porodila iz preprostega dejstva, da vsak dan zavržemo kar precej delov zelenjave, ki jih dojamemo kot neuporabne. V resnici pa lahko s pomocjo teh ostankov vzgojimo novo zelenjavo. Za to potre­bujemo nekaj casa, volje in potrpežljivosti. Mi smo vse to imeli in dokazali, da so »eksperi­menti« vredni poskusa, saj so bili naši rezultati zelo uspešni. Zelenjavo smo gojili v igralnicah skupin in skupaj z otroki skrbeli, da so imele rastline dovolj vode in svetlobe. Na sejmu Alter­med smo tako predstavili nekaj naših primerov zelenjave, ki smo jo vzgojili na nacin vzgajanja iz odpadnih delov zelenjave do rasti nove rastline. Naj otroci postanejo ambasadorji za uresnice­vanje trajnostnega razvoja, ter vplivajo tudi na Naš vrtec se tradicionalno udeležuje sejma Al-lavci vrtca smo sestavili knjižico, ki je bogastvo obnašanje odraslih ter spreminjajo vzorce rav­ termed v Celju in tudi letos smo se uspešno znanja razlicnih generacij. Knjižico smo poime-nanja. Naj bo zdrav nacin življenja in preudar­ predstavili s tematiko, ki je na predstavitvenem novali »Knjiga domacih receptov zdravja« in jo nost pot vseh nas. prostoru dobila veliko pozornosti in pohval. Z podkrepili s preizkušanjem njenih receptov, s otroki, starši, starimi starši in strokovnimi de-katerimi si doma lahko pomagamo pri izbolj-Besedilo in foto: Nina Štrukelj, vzgojiteljica Od prvih besed do Palcka Bralcka Bralne kulture je z razvojem tehnologije cedalje manj, zato je še pomembneje, da s to dejavnostjo seznanimo otroke že v zgodnjem otroštvu. Pri predšolskih otrocih je zelo dobro sprejeta predšolska bralna znacka Palcek Bralcek, pri kateri lahko sodelujejo otroci od 4. leta dalje. V šoli otroci nadaljujejo z Bralno znacko, za spodbujanje bralne kulture pri odraslih pa Knjižnica Domžale že nekaj let organizira tudi bralno znacko za odrasle Okusimo besedo. Od ljubezni do branja do ideje, da bi otrokom približali svet pisane besede že v najzgodnejšem obdobju, ni dalec. Po posvetu s knjižni­carko Barbaro sem v skupino Bibe, kjer so naši najmlajši otroci v enoti Soncek Vrtca Mengeš, prinašala vedno nove in zanimive kartonke, ki smo jih na zacetku zelo na hitro pregledali. Kmalu so zgodbe zaceli z zanimanjem poslušati in zdaj, proti koncu leta, že aktivno sodelujejo, seveda njihovim zmožnostim primerno. Zgodi se, da na koncu pripo­vedi še kar obsedijo in recejo: »Še.« Izredno lepo je gledati zvedave obrazke, ki s takim veseljem odkrivajo skrivnosti, ki jih nudijo knjige. S pozitivno naravnanostjo in veseljem do pisane besede se jim odpira svet, kjer bodo okusili veliko zanimi­vega. Kot pravi George R. R. Martin: »Tisti, ki bere, živi tisoc življenj. Kdor ne bere, pa zgolj eno samo.« Besedilo: Andreja Voler Foto: Mateja Stražar Uspešno zakljucili tri evropske projekte za mlade Razvojni center Srca Slovenije je od leta 2015 v okviru evropskih projektov Horizon2020 in programov Erasmus+ mladim omogocili mednarodna izobraževanja, spletna izobraževanja, mreženje mladinskih delavcev v Srcu Slovenije, orodje za mobilno in digitalno participacijo mladih – OPIN ter nudil podporo ob ustanovitvi novega mladinskega kluba STIK v Lukovici. prinaša in izpostavili številne primere dobrih praks mladinskega dela v našem okolju. V okviru projekta so bili prav tako oblikovani spletni moduli neformalnega izobraževanja mladinskih delavcev. Mladinski delavki iz Kluba litijskih in šmarskih študentov - KLIŠE in Mla­dinskega kluba STIK iz Lukovice, sta se v okviru projekta SEEDs among NEETs udeležili petdnevnega izobraževanja v bolgarskem mestu Tryavna. Izobraževanje je potekalo z namenom izboljšanja kljucnih sposobnosti in spretnosti mladinskih delavcev – uporaba IKT in tujih jezikov, motivacija mladih »NEETs« ter širjenje podjetništva in ekonomskega razvoja mladih. Z omenjenim projektom in spodbujanjem neformalnega ucenja je Razvoj­ni center Srca Slovenije sledil zastavljenemu cilju povecanja zmogljivosti in znanj mladinskih delavcev ter prenosa mednarodnih dobrih praks tudi na naše obmocje. V treh letih izvajanja projekta EUth »Orodja in nasveti za mobilno in digitalno participacijo mladih po vsej Evropi« je RCSS skupaj z mladi­mi in mladinskimi organizacijami pripomogel k razvoju spletnega orodja OPIN.ME. Organizirane so bile tri delavnice za mlade, ki so poudarjale pomembnost aktivnega vkljucevanja mladih v lokalno skupnost ter pred-Projekti EUth (Horizon2020), SEEDs among NEETs (Erasmus+) in STE­nosti eParticipacije. Platformo in mobilno aplikacijo lahko tudi po koncu ER (Erasmus+) so nudili raznolik nabor priložnosti za mlade, mladinske projekta brezplacno uporabljajo neprofitne javne organizacije z obmocja delavce in strokovne sodelavce na podrocju mladine, da aktivno sodelu-Srca Slovenije. Študentski klub KLIŠE in Mladinski center Litija spletno jejo pri ustvarjanju boljših pogojev za neformalna izobraževanja, medna­orodje aktivno uporabljata od septembra 2017, v casu trajanja projek­rodne izkušnje, aktivno participacijo in povezovanja v Srcu Slovenije. V ta pa so jo uporabljali in testirali tudi v Gimnaziji Litija, Obcini Kamnik zacetku leta 2018, ko se omenjeni projekti zakljucujejo, verjamemo, da ter Mladinskem centru AIA Mengeš. Na portalu smo tako objavili trinajst so omenjeni projekti pozitivno vplivali na trend mladih v lokalni skupnosti projektov, ki so skupaj pridobili 245 koristnih povratnih informacij mla­in njihovo aktivno participacijo v številnih segmentih družbe. dih. V okviru projekta EUth se je na pobudo RCSS Obcina Lukovica V okviru projekta STEER so se mladinski delavci najvecjih organizacij uspešno prijavila na razpis »OP!N za mlade«, v okviru katerega so usta­v Srcu Slovenije srecali v Lukovici in se pod strokovnim vodstvom so­novili Mladinski Klub STIK, ki povezuje mlade in jih vkljucuje v družbo. cialnega pedagoga ter svetovalca z dolgoletnimi izkušnjami s podrocja prostovoljskega dela in aktivnosti za mlade Saša Kroneggerja dotaknili Besedilo in foto: Anamarija Kamin in Anita Molka, Razvojni center pomembnih vprašanj vloge mladinskega dela v družbi, kaj le-ta družbi Srca Slovenije Sodelovanje Univerze v Ljubljani s Centrom za socialno delo za družbeno korist Center za socialno delo Domžale že vec let izvaja projekt socialnega ucenja – Ucenje za življenje, ki se je oblikoval kot odgovor na potrebe staršev in otrok v obcinah Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravce. Svetovalne delavke, ki se ukvarjajo s svetovanjem družinam, odraslim in otrokom, so opazile, da se pri svojem delu srecujejo s številnimi družinami z mnogimi izzivi in prav ti izzivi so razlog, da vcasih družine potrebujejo podporo pri vsakdanjem življenju. sodelavce in poskušamo najti potencialne donatorje, ki bodo prepoznali vrednost projekta za lokalno okolje in nam z donacijami omogocili, da otrokom ponudimo pomoc in raznolike prostocasne dejavnosti. Vabimo vas, da se nam pridružite pri soustvarjanju projekta socialno ucenje v vašem lokalnem okolju in s tem boste doprinesli nekaj ko­ristnega obcini Mengeš. Veseli bomo tako donatorskih sredstev kot tudi vašega casa, ki bi ga kot prostovoljci preživeli z otrokom v vašem lo­kalnem okolju približno uro do dve na teden. Pridobili bi nova znanja in izkušnje, prosti cas bi preživljali na zanimiv nacin in spoznali nove ljudi. Pri tem bi vas podprli z mentorstvom strokovne delavke, na intervizij­skih srecanjih bi svoje izkušnje lahko izmenjali z drugimi prostovoljci in povrnili bi vam potne stroške. Ce vas zanima sodelovanje, prosimo, kontaktirajte vodjo projekta univ. dipl. soc. del Veroniko Rajk na njen elektronski naslov: veronika.rajk@gov.si. Besedilo: Maja Gnidovec in Katarina Zagorac Foto: Tamara Rape Žiberna Slovenska c. 28, 1234 Mengeš T: 01/7237-968 M: 040-284-081 S: www.optika-golavsek.si Porocilo o kakovosti pitne vode v letu 2017 Varna in zanesljiva oskrba s pitno vodo je ena izmed najpomembnejših dobrin za normalno življenje ljudi, zagotavljanje nemotene in kakovostne vodooskrbe pa z vidika odgovornosti do uporabnikov ena izmed najzahtevnejših dejavnosti. Pitna voda, ki se distribuira v javno vodovodno omrežje, je zato izpostavljena strogemu nadzoru. Iz letnega porocila o kakovosti pitne vode iz vodovodov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik za leto 2017 je razvidno, da prebivalci obcin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravce pijemo dobro in zdravstveno ustrezno pitno vodo. Pitna voda pod strogim nadzorom Da je voda ustrezna, skrbita kar dva nadzora, in sicer notranji, ki ga izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH, Kranj ter državni monitoring. V sklopu notranjega nadzora se izvajajo redni odvzemi vzorcev pitne vode za laboratorijske preiskave. Število vzorcev in obseg posameznih mikrobioloških preiskav in fizikalno-kemicnih ana­liz je dolocen v letnem nacrtu odvzema vzorcev pitne vode, ki ga izvaja NLZOH. Vsakodnevni nadzor pitne vode skrbno prilagajamo trenutnim razmeram na vodovodnem sistemu in ugotovitvam državnega monito­ringa vode ter drugim informacijam, ki jih dobimo od uporabnikov ali pooblašcenih ustanov. Zunaj letnega nacrta izvajamo tudi nadzor, ki ga Slika prikazuje osem oskrbovalnih obmocij, ki so doloceni glede na geo­grafsko lego. Prebivalci na teh obmocjih se oskrbujejo s cisto pitno vodo iz zahtevajo dolocene okolišcine pri uporabnikih in nadzor po interventnih vodnih virov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik. delih na vodovodnem omrežju. Rezultati analiz v okviru notranjega nadzora so ustrezni Nadzorovani parametri so skladni s Pravilnikom o pitni vodi Mikrobiološke preiskave Pri ocenjevanju skladnosti pitne vode upoštevamo dolocene mikrobio-V okviru notranjega nadzora so dolocena stalna odvzemna mesta, ki loške in kemicne parametre. Spremljamo tudi indikatorske parametre, omogocajo celovit nadzor pitne vode na posameznih delih vodovodne­katerih mejne vrednosti niso dolocene na osnovi neposredne nevarnosti ga omrežja. Za mikrobiološke preiskave je bilo v letu 2017 na omrežju za zdravje, saj imajo le opozorilno vlogo. Ce so njihove vrednosti poviša­in zajetjih odvzetih in laboratorijsko preiskanih 568 vzorcev pitne vode: ne, preverimo vzroke in prisotnost drugih onesnaževal. Med indikatorske 263 na vodooskrbnem sistemu Domžale, 76 na Kolovcu, 108 na Cr­parametre zato spadajo mikrobiološki in tudi fizikalno-kemicni parametri, nem grabnu, 24 na sistemu Mengeš M1 -Dobeno, 76 na sistemu kot so denimo barva, elektricna prevodnost in vrednost pH vode. Ples-Podoreh-Krulc, 8 na Dešnu, 6 na sistemu Selce-Poljane in 7 na sistemu Bršlenovica-Šentožbolt. Parameter Enota Mejna vrednost Elektroprevodnost µS/cm 2500 pH = 6,5 do = 9,5 Amonij mg NH4/L 0,5 Nitrit mg NO2/L 0,5 Nitrat mg NO3/L 50 Klorid mg Cl/L 250 Krom µg/L 50 Železo µg/L 200 Svinec µg/L 10 Atrazin µg/L 0,1 Desetilatrazin µg/L 0,1 Pesticidi – vsota µg/L 0,5 Trihalometani µg/L 100 Escherichia Coli v 100 mL 0 Koliformne bakterije v 100 mL 0 V letu 2017 je bilo od 380 vzorcev, odvzetih na omrežju, 41 vzorcev neskladnih s Pravilnikom o pitni (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04 26/06, 92/06, 25/09). Na vodovodnem sistemu Domžale je bilo neskladnih 18 vzorcev, na vodooskrbnem sistemu Crni graben 5 vzorcev, na siste­mu Mengeš M1 – Dobeno 2 vzorca in na sistemu Podoreh-Ples-Krulc1 vzorec. V vseh primerih so bili glede na vzrok neskladnosti izvedeni Z mikrobiološkimi preizkušanji pitne vode se ugotavlja prisotnost zdrav-ustrezni sanacijski ukrepi in ponovno vzorcenje, ki so dokazali ustrez­ju nevarnih organizmov, ki bi lahko povzrocili akutna obolenja, zato je nost vzorcene vode. Pri tem je treba poudariti, da v nobenem primeru teh preizkušanj vec v primerjavi s fizikalno-kemicnimi. To pomeni, da v neskladnost vzorca ni pomenila tveganja za zdravje ljudi. pitni vodi ne sme biti mikroorganizmov fekalnega izvora. Rezultati mi­krobioloških preizkušanj so najveckrat indikatorski, rezultati kemicnih Pri 12 neskladnih mikrobioloških vzorcih v sklopu notranjega nadzora preizkušanj pa nam povedo, ali so v pitni vodi prisotne snovi naravnega je prišlo do neskladnosti zaradi slabe interne vodovodne instalacije, za (kalcijeve in magnezijeve soli) ali antropogenega izvora (nitrati) ter v katero so odgovorni uporabniki sami. Zato želimo uporabnike opozoriti, kakšnih koncentracijah. Koncentracije preizkušanih parametrov v pitni da je za varno oskrbo s pitno vodo pomembno tudi, da redno in ustre­vodi se med oskrbovalnimi obmocji bistveno ne razlikujejo. zno skrbijo za svoje interne vodovodne napeljave. Fizikalno-kemicne analize vzorci na sistemu Kolovec, 3 na Crnem grabnu, 2 na sistemu Mengeš Tudi v letu 2017 so bili na vseh sistemih vsi odvzeti vzorci za fizikal-M1 -Dobeno, 7 na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, po 1 na Dešenu in no-kemicne analize na omrežju, glede na obseg opravljenih analiz za Selce-Poljane ter 2 na sistemu Bršlenovica-Šentožbolt. potrebe notranjega nadzora, skladni s pravilnikom. V okviru notranje­ga nadzora je bilo skupno odvzetih in laboratorijsko preiskanih 100 Rezultati preizkusov vzorcev pitne vode -interni nadzor (fizikalno-ke­vzorcev pitne vode: 80 vzorcev na vodovodnem sistemu Domžale, 4 micne analize): Domžale Kolovec Crni graben Mengeš M1 -Dobeno Ples-Podoreh-Krulc Dešen Selce-Poljane Bršlenovica­Šentožbolt SKUPAJ Št. odvzetih vzorcev 80 4 3 2 7 1 1 2 100 Vzorci vzeti na zajetjih 66 4 0 2 3 0 0 1 76 Vzorci vzeti na omrežju 14 0 3 0 4 1 1 1 24 Neskladni vzorci na omrežju 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj poskrbimo, da bo oskrba s pitno vodo varna tudi v prihodnje Rezultati notranjega nadzora pitne vode kažejo, da je uživanje le-te var­no, da je voda, ki pritece iz pip zdrava, dobra in vedno sveža. Kljucnega pomena za varno oskrbo s pitno vodo je skrbno nacrtovanje in izvajanje nadzora pitne vode, pravocasno prepoznavanje možnih nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vodo ter redno vzdrževanje objek­tov in naprav na javnem vodovodnem sistemu. Uporabniki morajo pos­krbeti za ustrezno interno vodovodno omrežje. Vsi skupaj pa moramo z odgovornim odnosom do okolja skrbeti za varovanje in ohranjanje virov dragocene pitne vode. Celotno porocilo o kakovosti pitne vode za leto 2017 je objavljeno na spletni strani www.jkp-prodnik.si. Besedilo in foto: Tadeja Jencic, Javno komunalno podjetje Prodnik Narava – uciteljica življenja Zasnovo dneva Zemlje je razvil, kdo drug kot American, John McConell na Unescovi konferenci v San Franciscu leta 1969, že naslednje leto so po svetu praznovali 22. april kot dan Zemlje. Ce se izognemo ironiji zdajšnjega javnega politicnega mnenja ZDA in se omejimo na svoje okolje, lahko priznamo, da iz narave raje vec vzamemo, kot pa vanjo vlagamo. Vsem je prirocna misel, da je rek iz Svetega pisma, da si naj naravo – zemljo clovek podredi, vendar nihce ne pomisli, da podrejanje ne pomeni samo jemati, temvec tudi umno z njo živeti in ji dajati. Današnji cas, ki je nekako na prelomu vseh odlocitev, je bistveni cas, v katerem se bo odlocalo o cloveški prihodnosti za prihodnja desetletja in stoletja. živali. Narava je vse bolj vznemirjena, kar se odraža v sušah, popla­vah, žledu, temperaturah ... Clovek k temu doda še kurjenje v naravi, uporabo (prekomerno) pesticidov, gnojil in nerešeno vprašanje poliva­nja gnojevke po travnikih, pašnikih in poljih, kjer se poleg podtalnice ogrožajo tudi drugi naravni viri. Morda sta hrup in prekomerno nocno osvetljevanje, postala elementa nepozornosti do našega okolja, ki ne da samo vpliva na cloveka, ampak predvsem na »živo« naravo ( ra­stlinje, živali, clovek). Tudi v naši obcini Mengeš bomo morali v prihodnosti obvezno pri pro­jektiranju novih naselij, poti, cest vkljucevati tudi naravo kot temeljni dejavnik našega poseganja in ravnanja z okoljem. Na prvo mesto je v vsakem trenutku treba postaviti okolje in naravo in šele nato pride dobrobit cloveka. Naj pisanje ob tem pomembnem datumu koncam s citati, ki jih je zapisal B. Avbar: V Sloveniji imamo Zakon o ohranjanju narave (ZON), ki doloca ukrepe »V »vojni« z naravo clovek unicuje sam sebe. Narava je in bo vedno ohranjanja biotske raznovrstnosti živih organizmov, in sistem varstva zmagala« (Timea Varga). »Zemlja cloveštva ne rabi za preživetje. Pre­naravnih vrednot z namenom ohranjanja in ohranitve narave. Pomem-den smo prišli na ta planet, je šlo materi Zemlji kar dobro. Ce je ne ben je tudi Zakon o varstvu okolja, ki ureja varstvo okolja pred obre-bomo ljubili, bomo izgubljeni.« (Louise L. Hay). »Zemlja je v vsej svoji menjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj. Doloca temeljna lepoti naravnih danosti kot lepa nevesta, ki za okras ne potrebuje nacela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja in draguljev, temvec je zadovoljna z zelenjem travnikov, polj, gozdov in informacije o okolju, instrumente varstva okolja, javne službe varstva dragocenimi kamninami svojih planin.« (misli Gibrana Kahlila). okolja in druga z varstvom okolja povezana vprašanja. Zato se zamisli in delaj v sozvocju z materjo Zemljo! Vse lepo in prav, toda zgolj predpisi, prepovedi in navodila ne zadoš­cajo za vsebinsko zašcito naravnega okolja, rastlin in prosto živecih Besedilo in foto: Jože Vahtar Smucarji uspešno zakljucili sezono! Zacetek letošnje zime, ki sega še v konec leta 2017, je v nas smucarjih vzbujal optimizem, saj se je napovedovala zima z obilico snega. Napovedi so se uresnicile, kar nam je omogocilo izpeljavo vseh tekmovanj in dejavnosti, ki smo jih planirali za letošnjo sezono. Že šesto leto zapored smo organizirali tradicionalni suhi slalom na Men­geški koci. Gre za prireditev, ki je namenjena tekacem in drugim športni­kom, da se preizkusijo v teku med slalomskimi kolicki na malce drugac­nem terenu kot obicajno. Udeležba je bila na nivoju preteklih let, tako da je prireditev lepo uspela. Zacetek decembra je cas sejmov rabljene opreme, na katerih imamo priložnost dopolniti smucarsko opremo po zmernih cenah. Z obiskom in prodajo smo v SD zadovoljni. Tudi tokrat smo sejem izpeljali v dveh dneh, kar se je izkazalo za zelo dobro potezo. Želeli bi si še nekoliko vecji prostor, da bi bil nakup in izbor opreme za obiskovalce še bolj prijazen. V tekmovalnem delu, ki se je zacel januarja, smo uspešno izpeljali deset tekem v veleslalomu. Program je bil zelo natrpan, tako da smo s tekma­mi zakljucili šele sredi marca. Uspelo nam je tudi organizirati smucarski izlet v sosednjo Avstrijo, ki je s pomocjo lepega vremena odlicno uspel. Vsa tekmovanja smo organizirali na smucišcu Brsnina v Kranjski Gori, kjer imamo odlicne pogoje. Izpeljali smo Mengo tris pokal in še 7 tekem za posamezna podjetja (Lek, Etra, Metrel, Helios). Vsi rezultati tekem in foto utrinki se nahajajo na našem FB profilu. To, da nam že kar tradicionalno zaupajo tako velika podjetja, nam je v ponos, po drugi strani pa kaže na profesionalen pristop pri organizaciji tekmovanj. Veliko udeležencev, zadovoljni obrazi v izteku ob podelitvah so razlogi, zakaj to pocnemo in bomo tudi v prihodnje. Seveda pa bi bila zgodba precej bolj klavrna, ce nam ne bi na pomoc priskocili naši zvesti sponzorji, ki nam pomagajo bodisi v financni ali materialni obliki. Vsem iskrena hvala! Pred nami je obdobje, ko se v društvu posvetimo obnovi opreme, udele­žujemo se najrazlicnejših akcij in dogodkov v obcini, hodimo na pohode in še bi lahko našteval. Vsekakor dovolj razlogov, da se nam pridružiš in postaneš tudi ti del uspešne ekipe. Besedilo in foto: Aleš Janežic, Smucarsko društvo Mengeš Katarina Stražar in Ana Tofant dvakrat na stopnickah Na Otoccu je bilo 3. in 4. marca državno prvenstvo v na­miznem tenisu za clane in clanice posamezno, dvojice in mešane dvojice. Na prvenstvu je nastopilo 73 clanov iz 23 klubov in 30 clanic iz dvanajstih klubov. Mengeš je zastopalo šest clanov in pet clanic. Katarina 2. mesto, Ana 3. mesto Po igranju v predtekmovalnih skupinah sta se prvo- in drugouvršcena uvrstila v finalni del tekmovanja, kjer so igrali na izpadanje. Clane iz Mengša so zastopali Nejc Erjavec, Tim Pavli, Rok Trtnik, Andraž Avbelj, Aljaž Frelih in Klemen Jazbic. V finalnem delu sta se Andraž Avbelj in Klemen Jazbic uvrstila na 9. do 16. mesto, Rok Trtnik med 32 in Tom Pavli med 48 najboljših. Clanice so zastopale Ana Tofant, Katarina Stražar, Tara, Vita in Nika Kobetic. Tara se je uvrstila v drugi krog finalnega dela. Ana Tofant je v igri za uvrstitev v finale tesno izgubila z Alex Galic, ki igra v tujini, z rezultatom 3 : 4 in osvojila bronasto medaljo, Katarina Stražar pa je v polfinalu premagala Leo Paulin iz Arrigonija s 4 : 1, v finalu pa izgubila z Alex Galic z rezultatom 4 : 1 in osvojila srebrno medaljo. Dvojice in mešane dvojice pa so tekmovale na izpadanje. Pri moških dvojicah sta bila blizu osvojitve bronaste medalje Aljaž Frelih in Tim Pavli, ki sta za preboj v polfinale izgubila tesno 3 : 2 s kasnejšima finalistoma Janom Žibratom in Danijem Kožulom in osvojila 5. do 8. mesto. Med 16 najboljših sta se uvrstila Andraž Avbelj in Klemen Jazbic. Pri ženskih dvojicah smo pricakovali vec, saj sta Ana Tofant in Katarina Stražar izgubili v cetrtfinalu in osvojili 5. do 8. mesto, Tara in Vita Kobetic pa sta osvojili 9. do 16. mesto. Razburljivo je bilo tekmovanje v igri mešanih dvojic. Dvojici Aljaž Frelih in Vita Kobetic ter Rok Trtnik in Tara Kobetic sta se uvrstili na 9. do 16. mesto, Ana Tofant je s soigralcem Tomom Šviligojem osvojila bronasto medaljo, Katarina Stražar in Deni Kožul pa sta osvojila srebrno medaljo. Besedilo: Mlaj Foto: Samo Tofant Nik Purnat državni prvak V Beltincih je v soboto, 24. marca, potekalo državno prven­stvo v judu za clane in mlajše kadete. Nik je po petih težkih bojih premagal vse nasprotnike in osvojil naslov državnega prvaka za mlajše kadete. To je neverjeten uspeh za tega tihega in simpaticnega ucenca 8. razreda OŠ Mengeš. Na njegovi športni poti mu želimo še veliko športnih uspehov in naj se mu uresnicijo njegove sanje, saj jih le malo ve, koliko truda je vložil za naslov državnega prvaka. Besedilo in foto: Pika P. Nik v borbi Luka Trtnik srebrn na Lignano master open V Lignanu v Italiji je od 14. do 18. marca potekal mocan mednarodni turnir v namiznem tenisu za invalide. Na tur­ nirju je bil uspešen Luka Trtnik, clan NTS Mengeš. V ekipnem tekmovanju je Luka Trtnik s soigralcem Tomasom Vlachom iz Slovaške osvojil srebrno medaljo, v posamicnem tekmovanju pa se je uvrstil na deseto mesto. Besedilo: Mlaj Foto: arhiv kluba Turnir v namiznem nogometu v Mladincu Turnir v rocnem nogometu je potekal 28. februarja, udeležili so se ga tekmovalci razlicnih starosti, od 11 do 19 let. Turnir je potekal po sistemu vsak z vsakim. Tekme so bile napete, zato je bilo potrebno imeti veliko zbranosti. Med igralci sta izstopala Andraž Gabrilo in Luka Maver, ki sta pometla s konkurenco in zmagala vse tekme ter osvojila prvo mesto. Še najbolj sta se jima upirala Matic Klemen in Anže Jelocnik, ki sta bila druga, tretje mesto pa sta osvojila Nik Lagoja in Nejc Brezovnik. 21. aprila pa ste vabljeni na turnir v badmintonu v dvojicah, ki bo potekal v ŠD Partizan Mengeš. Besedilo: Brane Tomšic V minuli zimi kar 182 kolajn in pokalov za SSK Mengeš Z velikim finalom v Planici je konec prejšnjega meseca padel zastor še na 39. sezono svetovnega pokala v smucarskih skokih in poletih, na sklepnem spektaklu olimpijske zime pa sta sodelovala tudi dva clana iz SSK Mengeš – Anže Lanišek kot tekmovalec in Leon Šarc kot predskakalec. Za obema je sicer kar precej naporen marec. Lanišek, ki bo 20. aprila praznoval 22. rojstni dan, se je po tekmah v Lahtiju, kjer je bil na ekipni preizkušnji, na kateri je Slovenija zasedla šesto mesto, naš drugi najboljši mož, udeležil še znamenite norveške turneje Raw Air (surov zrak), na kateri je nekajkrat – tako kot nato na letalnici bratov Gorišek – le za malo zgrešil tocke. Jih je pa »žaba«, kakor ga pravzaprav vsi klicejo, minulo zimo v celinskem pokalu sku­paj osvojil kar 795, s katerimi je – ceprav je manjkal na kar nekaj preizkušnjah – v koncni razvrstitvi tega tekmovanja zasedel visoko peto mesto. Šarc je svojo tekmovalno sezono v nordijski kombinaciji sklenil na pri­reditvi za svetovni pokal v Klingenthalu, kjer so mu racune prekrižale tudi spremenljive vetrovne razmere, predtem pa se je izkazal v Nižjem Tagilu, kjer si je s 25. in 19. mestom še dvakrat priskakal in pritekel tocke za celinski pokal. V skupnem seštevku 2. svetovne lige je med 112 kombinatorci, kolikor jih je v minuli zimi osvojilo tocke, koncal v zlati sredini – na 59. mestu, pri cemer je treba pripisati, da je izpustil kar nekaj tekem. Na preizkušnji za pokal Cockte v Planici pa se je Leon v absolutni konkurenci zavihtel na drugo mesto. Z uspešnimi nastopi so se od zime poslovili tudi mladi upi iz SSK Mengeš, ki so se s tekmovanja v Vizorah vrnili s štirimi stopnickami. Na najvišjo sta znova skocila Živa Andric (do 10 let) in Tit Voranc Božic (do 11 let), ki mu je družbo na zmagovalnem odru delal dru­gouvršceni Nik Bergant Smerajc (do 11 let), na tretjem mestu pa je pristal Alen Pestotnik (do 10 let). Tako se je za varovance trenerja Ale­ša Selaka ter njegovih pomocnikov Luke Brnota in Davorja Mauceca iztekla še ena blesteca sezona, v kateri so skupaj osvojili neverjetnih 182 kolajn in pokalov. S številnimi uspehi so si vnovic prislužili tudi priznanja obcine Men­geš, ki so jih na slovesni prireditvi v Kulturnem domu prejeli clan Leon Šarc, Taj Ekart (do 14 let), Igor Teodor Herbstritt (do 13 let), Benja­min Bedrac (do 12 let), Tit Voranc Božic, Nik Bergant Smerajc, Timo Šimnovec (vsi do 11 let), Alen Pestotnik, Živa Andric (oba do 10 let), Jaka Perne, Erik Tomažic in Gal Sedmak (vsi do 9 let). Za konec je treba pripisati še, da smo clani društva pod streho spra­vili še eno redno letno sejo obcnega zbora, na kateri smo podaljšali mandat lani izvoljenemu vodstvu s predsednikom kluba Boštjanom Ekartom na celu. Potrdili smo porocila za minulo leto in sprejeli nacrt dela za tekoce, ko se bomo vsi skupaj še naprej trudili, da bo podobno uspešno, kot so bila zadnja. Besedilo: Miha Šimnovec Foto: Goran Andric Bernard Rjavec slavil na Spomladanskem pokalu v namiznem hokeju NHK Mengeš je preteklo soboto organiziral že tretji turnir za Slovenski pokal v sezoni 2017/18. Tokrat je bila udeležba višja kot po navadi, saj se je zbralo devetnajst tekmovalcev. Pri namiznem hokeju je treba vedeti, da traja precej dolgo, da se lahko nov tekmovalec enakovredno pomeri s tistimi, ki rocke vrtijo že kar ne­kaj let. Zato je zelo težko privabiti in predvsem obdržati nove clane, saj ti po navadi hitro obupajo, ko ugotovijo, da nikakor niso konkurencni in jih caka še ogromno dela. V Mengšu smo prejšnji konec tedna spremljali zares napete dvoboje, na koncu pa sta v finalu pristala trenutno najvišje rangirana Slovenca Bernard Rjavec in Tim Weisseisen ter upravicila svojo vlogo favorita. Od clanov NHK Mengeš se je tokrat najbolje odrezal Miha Škrlep, ki mu je uspel preboj v polfinale, na koncu pa navkljub dvema porazoma zanj odlicno cetrto mesto. Odvec je dodati, da v kategoriji osnovnošol­cev ni imel dostojnega nasprotnika. Slovenski pokal se koncuje 5. maja s turnirjem v Kranju, Bernard Škr­lep (NHK Mengeš) pa ostaja v boju za skupno tretje mesto. Besedilo in foto: Bernard Škrlep (NHK Mengeš) Uspešen zakljucek ligaških tekmovanj za clane v namiznem tenisu Koncala so se tekmovanja v slovenskih namiznoteniških ligah za sezono 2017–2018. Prva ekipa je tekmovala v 1. SNTL in na koncu osvojila šesto mesto. Cornilleau Mengeš 2 pa je dosegla odlicen rezultat v 2. SNTL. Osvojila je prvo mesto in bo v sezoni 2018–2019 igrala v 1. SNTL. Mengšani bomo imeli kar dva prvoligaša. Prva ekipa je clanica 1. državne lige od leta 2005 V sezoni 2005–2006 so za ekipo igrali Andraž Avbelj, David Oreš­nik, Peter Vida in Miodrag Drljaca. V sezoni 2006–2007 je prenehal igrati Miodrag Drljaca. Ekipi sta se pridružila Klemen Jazbic iz Škofje Loke in domacin Matjaž Osolin, ki je prenehal z igranjem v sezoni 2009–2010. Sedaj ekipo sestavljajo: David Orešnik je izredni študent Kineziološke fakultete v Splitu in trener v NTS Mengeš. Trenirati in tekmovati je zacel pred 24 leti. Zadnjih osem let pa uspešno dela kot trener z vsemi selekcijami. Je veckratni državni prvak (ekipno, dvojice, mešane dvojice) v ka­tegoriji kadetov in mladincev. Vec let je bil državni reprezentant v mladinski kategoriji in trikrat udeleženec evropskega prvenstva za mladince. Dvanajsto leto nastopa v 1. SNTL. Sezona 2017–2018 je zanj najuspešnejša, ima 30 zmag in 15 porazov. V pokalnem tek­movanju je z ekipo NTS Mengeš osvojil tretje mesto, kar predstavlja najvecji ekipni uspeh v clanski kategoriji. Je uspešen trener. Njegova zasluga je, da se je število vkljucenih mladih, ki trenirajo v sekciji, povecalo in danes šteje 51 igralcev od zacetnikov do mladincev. Vec kot deset tekmovalk in tekmovalcev je vkljucenih v državne reprezentance. Mladinke so že tretje leto zapored ekipne državne prvakinje Slovenije. Pod njegovim vodstvom so mladi tekmovalci osvojili naslove državnih prvakov v vseh kategorijah, na evropskem prvenstvu za mlade dve bronasti medalji v kadetski kate­goriji in dve zlati medalji na evropskem prvenstvu U21 za invalide. V sezoni 2016–2017 so postale Mengšanke pokalne zmagovalke, v sezoni 2017–18 pa so osvojile drugo mesto. Andraž Avbelj je prodajni referent v Medexu. Trenirati je zacel pred 23 leti. Najvecje uspehe je dosegel v clanski konkurenci, kjer je na državnem clanskem prvenstvu v dvojicah osvojil bronasto medaljo. Na TOP 12 za clane je osvojil drugo mesto. Z ekipo clanov je osvojil tretje mesto v pokalnem tekmovanju. Klemen Jazbic je prodajni predstavnik v Johnson & Johnson. Z de­setimi leti je zacel trenirati v Škofji Loki. V obdobju 1997–2004 je bil državni reprezentant v vseh kategorijah (mlajši kadeti, kadeti, mladinci). Leta 2001 je postal mladinski državni prvak posamezno in dvojice ter v mešanih dvojicah. Nastopil je na treh evropskih pr­venstvih. Iz Škofje Loke je prestopil v NTK Križe, kjer je igral v 1. SNTL za clane. Leta 2006 se je vkljucil v NTS Mengeš, kjer še danes uspešno tekmuje. Na clanskem državnem prvenstvu je osvojil bronasto medaljo v igri dvojic. Gregor Gostiša je trener in vodja ekipe, z ekipo je od vsega zacetka, ko je ob pomoci Luke Pirša in Jožeta Mlakarja treniral vse selekcije. Zadnja leta pa je trener 1. clanske ekipe in mentor trenerju Davidu Orešniku. Luka Pirš je vodil žensko ekipo, ki je uspešno tekmovala v 1. SNTL, obcasno pa tudi 1. ekipo clanov, ko so igrali v 2. SNTL. Hiter in uspešen vzpon mladih Mengšanov, ki so v sezoni 2016– 2017 zaceli tekmovati v 3. namiznoteniški ligi, kjer so osvojili prvo mesto brez izgubljenega dvoboja in se uvrstili v 2. SNT. V sezoni 2017–2018 so v drugi ligi osvojili 1. mesto, zadnji odlocilni dvoboj pa so igrali v Kocevju z domaco ekipo Melamin in jih premagali z rezultatom 5 : 4. Ekipo je uspešno vodil trener Žiga Zupan. Za ekipo Cornilleau Mengeš 2 so igrali: Nejc Erjavec je dijak na srednji šoli Rudolfa Maistra. Obiskuje 4. letnik gimnazijskega programa. Želi nadaljevati študij na Fakulteti za šport v Ljubljani, smer ucitelj športne vzgoje. Namizni tenis mu ogromno pomeni, je del njegovega vsakdana. V NTS Mengeš trenira enajst let od svojega 2. razreda osnovne šole. Osvajal je medalje na državnih prvenstvih v kadetski in mladinski kategoriji. Za svoj najvecji uspeh šteje naslov prvakov v 2. SNTL, saj mu ekipna tekmovanja najvec pomenijo in ga dodatno motivirajo. Tim Pavli je dijak Gimnazije Bežigrad. Leta 2010 je zacel trenirati v NTS Mengeš. Ponosen je na svoje mednarodne uspehe. Na ZAGI PING- u v Zagrebu je osvojil tretje mesto med posamezniki in tretje mesto v ekipnem delu v kadetski kategoriji. Na državnem prvenstvu Slovenije je osvojil 1. mesto v dvojicah, v mladinski konkurenci pa tretje mesto med posamezniki. Aljaž Frelih je dijak Gimnazije France Prešeren v Kranju. S treningi je zacel pred enajstimi leti s sedmimi leti. V NTS Mengeš je prišel leta 2008 iz NTK Ljubno na Gorenjskem. Pred prihodom je dve sezoni obcasno treniral v Mengšu, nato so se skupaj s starši odlocili, da se je vclanil v NTS Mengeš. Med najvecje uspehe šteje osvojitev držav­nega prvaka posamezno in uspehe v dvojicah in mešanih dvojicah med kadeti, ko je bil v sezoni 2014–2015 tudi najuspešnejši kadet na lestvicah NTZS. Rok Trtnik je dijak na Gimnaziji Ledina. Trenirati je zacel leta 2008 v NTK Vesna iz Zaloga. Po enem letu obiskovanja treningov v Mengšu se je leta 2017 vkljucil v NTS Mengeš. Za svoje najvecje uspehe šteje osvojitev devetega mesta na evropskem prvenstvu v igri dvojic in naslov državnega prvaka ekipno v kategoriji kadetov. Dvakrat je osvojil naslov državnega prvaka v igri dvojic pri mlajših kadetih in prvo mesto na Mastersu za mlajše kadete. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan, Dušan Osolin Velika zmaga Katje Jeretina v Padovi Katja Jeretina, še ne enaindvajsetletna mengeška kolesarka, je v nedeljo, 2. aprila, osvojila prvo mesto na kolesarski dirki Memorial Trovň Race v Schiavonii d'Este, kar je tudi prva zmaga ekipe Servetto -Stradalli Alurecycling v tej sezoni, katere clanica je od zacetka letošnjega leta tudi Katja. Katja Jeretina se s kolesarstvom ukvarja že od zgodnje mladosti. V svoji generaciji je bila med najboljšimi tekmovalkami, saj je veckratna državna prvakinja tako v cestnem kolesarstvu kot kronometru. Njena želja, da bi lahko postala clanica profesionalne kolesarske ekipe, se je zacela uresni­cevati v zacetku letošnjega leta. Pozimi se je odzvala povabilu v italijan­sko mesto Asti v bližini Torina na prve priprave in testiranje, na katerem je navdušila vodstvo ekipe Servetto - Stradalli Alurecycling, ki ji je kmalu ponudilo podpis pogodbe. Katja je tako postala del ženske clanske ekipe. Že v zacetku marca je nastopila na prvih dveh dirkah, in sicer WWT (World woman tour) Strade Bianche ter nazionalni dirka Montignoso. Nato je za nekaj casa zaradi študijskih obveznosti odšla domov, saj je redna študentka Biotehniške fakultete. V nedeljo, 2. aprila, je nastopila na regionalni dirki v Padovi in osvojila rezultat kariere. Dirka je bila dolga 82 km, na štartu pa je bilo kar 173 deklet. Po polovici dirke so se zaceli »napadi«. Katja pravi, da se je med dirko dobro pocutila, zato je napadla tudi sama ter se s skokom preselila v ubežno skupino sedmih tekmovalk. Na koncu je zmagala s pametno vo­žnjo in dobrim šprintom. Dirka ji bo ostala v najlepšem spominu, trenutno pa se pripravlja za naslednje dirke in upa na najboljše. Njene rezultate bomo spremljali in o njih porocali tudi v Mengšanu. Uspešno pa je sezono na mednarodnem kolesarskem tekmovanju zacel tudi Katjin mlajši brat, Marko Jeretina. Šestnajstletni kolesar, clan ekipe KD Rog, je trenutno clan ekipe starejših mladincev. 11. marca se je skupaj z ekipo udeležil prve dirke v sezoni 2018 za decke in mladince na otoku Vir v bližini Zadra na Hrvaškem. Dirka je bila dolga 81 km, kolesarji so morali prevoziti tisoc višinskih metrov, njihova povprecna hitrost pa je bila kar 37 km/h. Kar 75 km je bil Marko clan »ubežnikov«, skupine petih kolesarjev, ki so jo sestavljali trije Slovenci in dva Poljaka. Skupina se je že po šestih km odlepila od glavnine. V cilju sta z ekipnim sokolesarjem Gašperjem s sprintom prehitela preostale tri tekmovalce. Marko je tako osvojil odlicno drugo mesto, kar je zagotovo zelo obetaven zacetek nove kolesarske sezone. Besedilo Iin foto: Nataša V. Jeric Katarina Stražar in Aleksandra Vovk bronasti v igri dvojic v Italiji V Lignanu v Italiji je od 21. do 25. marca potekal mocan ITTF Cadet & Junior turnir v namiznem tenisu, na katerem so nastopili mladinci in mladinke, ki tekmujejo v okviru ITTF. Kot edini Evropejki sta se v polfinale prebili Katarina Stražar in Aleksandra Vovk. V cetr tfinalu sta nadigrali pr vi nosilki Romunki Dragomanovo in Plainovo. V polfinalu sta se srecali s Kitajkama Yi Chen in Wu Yangchen in v napetem dvoboju izgubili s tesnim rezultatom 2 : 3. V izredno mocni svetovni konkurence je osvojitev bronaste meda­lje izreden uspeh. Besedilo: Mlaj Foto: arhiv NTZS Zmaga v mešanih dvojicah za clana Badminton kluba Mengeš ADA liga je badminton liga, ki združuje rekreativne igralce iz Slovenije, Hrvaške, BiH in Srbije. Tokratni turnir, ki je potekal v Sloveniji, je privabil rekordno število udeležencev – vec kot 200 tekmovalcev se je pomerilo med seboj v kar 16 kategori­ jah. V dobrih 12 urah smo videli vec kot 400 dvobojev. Vzdušje na turnirju je bilo odlicno, še toliko bolj zato, ker sta bila med zmagovalci tudi clana Badminton kluba Mengeš. V kategoriji mešanih dvojic (XD B) sta med 22 mešanimi pari zasluženo zmagala Nina Dodic in Uroš Bregar. Besedilo in foto: Helena Šinkovec Mengšani uspešni na državnem prvenstvu za mlajše kadete in clane U21 V Novem mestu je bilo 17. in 18. marca državno prvenstvo v namiznem tenisu za mlajše kadete in kadetinje ter clane in clanice U21. Na prvenstvu je nastopilo 42 clanov in 25 clanic, pri mlajši selekciji pa 61 ml. kadetov in 48 ml. kadetinj. Clani in clanice Mengšane so zastopali Rok Trtnik, Aljaž Frelih, Nejc Erjavec, Matej Prezelj, Tim Pavli in Bor Rutar. Po igranju v predtekmovalnih skupinah so se v finalni del tekmova­nja uvrstili Tim Pavli, Nejc Erjavec in Aljaž Frelih. Tim Pavli in Nejc Erjavec sta osvojila 5.–8. mesto, Aljaž Frelih pa 9.–16. mesto. V tekmovanju dvojic sta Nejc Erjavec in Rok Trtnik osvojila bronasto medaljo. Pri clanicah sta nastopili Ana Tofant in Katarina Stražar. Ana Tofant je osvojila srebrno medaljo, Katarina Stražar pa je bila 5. do 8. V igri dvojic je Katarina Stražar s soigralko Aleksandro Vovk (Krka) osvojila naslov državne prvakinje, Ana Tofant pa je s soigralko Leo Paulin (Arrigoni) osvojila drugo mesto. Ml. kadeti in ml. kadetinje Mengšane so zastopali Luka Jokic, Andraž Kramžar, David Grad, Jan Kromar, Mengšanke pa Neža Pogacar Žun. Prav vsi so se po uspešnem igranju v skupinah prebili v finalni del tekmovanja. Po zelo napeti tekmi v polfinalu je David Grad na koncu osvojil odlicno drugo mesto. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan Gaja Kobetic zmagovalka 3. OT R Slovenije za kadetinje v namiznem tenisu V Škofji Loki je bil 25. marca 3. OT R Slovenije za kadete in kadetinje. Na turnirju je nastopilo 67 kadetov in 26 kadetinj. Po igranju v predtekmovalnih skupinah so se v finalno skupino uvrstili Dejan Jokic, Aljaž Goltnik, David Grad in Jan Kromar. Dejan in Aljaž sta se uvrstila na 3.–4. mesto. Pri kadetinjah so se v finalno skupino uvrstile Gaja Kobetic, ki jeosvojila zlato medaljo, Brina Markic je bila 5. do 8., Eva Šobar inŽiva Markic pa sta osvojili 9. do 16. mesto. Besedilo: Maj Foto: Žiga Zupan Obmocna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin Tokratna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin je potekala v cetrtek, 15. marca, in petek, 16. marca. V Dom­žalah in Lukovici smo lahko prisluhnili kar enaindvajsetim zborom iz obcin Domžale, Lukovice, Moravce, Mengša in Trzina. A preden nam je Helena Urbanija na obeh koncertih predstavila nastopajoce, smo prisluhnili še besedi Mateja Primožica, koordi­ natorja na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti obmocne izpostave Domžale. Tokrat je svoje besede na koncu obeh kon­certov v pisni obliki oddal tudi strokovni sodelavec Sebastjan Vrhovnik, ki je o pet­ju spregovoril pevovodjem in zborovodjem, tako o pohvalah kakor napakah. Obcino Mengeš so tokrat zastopali, pevska skupina Rž iz Loke pri Mengšu, Zasedba komornega moškega zbora LEK in oktet Mi. Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš je bil ustanovljen leta 1972. Deluje v okviru Kul­turnega društva Svoboda Mengeš. Ama­terske pevce vseh starosti druži veselje do petja, nastopanja in ohranjanja zborovske tradicije v Mengšu. Zbor vodi Iztok Kocen. V preteklosti je zbor dosegel srebrno pri­znanje na Mednarodnem festivalu adventne in sakralne glasbe v Pragi ter bronasto pri­znanje na mednarodnem festivalu adventne glasbe v Bratislavi. Na reviji se predstavlja z raznovrstnostjo zborovske glasbe … – z zvenenjem glasov in z besedili, ki poudar­jajo jakost jezikov. Zapel nam je naslednje pesmi: »Maša v cast sveti Ceciliji« Antona Foersterja, alpski napev »Pociva jezero v ti­hoti« v priredbi Radovana Gobca in »Zima« Aleksandra Vodopivca. Pevska skupina Rž iz Loke pri Mengšu je svojo pevsko pot zacela avgusta leta 2006. Ime si je nadela po žitu, ki je po ljudskem izrocilu simbol vasi Loka pri Mengšu. Poleg cerkvenih pesmi so v njihovem repertoarju še ljudske in umetne pesmi. Radi prepevajo stare ljudske pesmi, ki so jih pred mnogimi leti peli v Loki in njeni okolici. Imajo tudi ne­kaj lastnih skladb. Ob 10. obletnici delovanja (v letu 2016) so pripravili samostojni koncert v cerkvici sv. Primoža in Felicijana v doma­ci vasi. V preteklih sezonah so imeli veliko nastopov na prireditvah v obcini Mengeš in okolici. Nastopili so s klapo Subrenum, s Hišnim ansamblom Avsenik v Avstriji, s Kvintetom Soncek iz Pivke … Vsako leto or­ganizirajo dva samostojna koncerta – Primo­žev vecer in Božicni koncert. Novembra leta 2017 se je Pevska skupina RŽ udeležila re­gijskega tekmovanja odraslih pevskih skupin v Škofji Loki in za svoj nastop prejela srebrno priznanje. Pevska skupina RŽ pod vodstvom umetniškega vodje Andreja Ropasa je zapela priredbo Ambroža Copija: Tiha zemlja (slo­venska božicna); Andreja Makorja: Prav po prstih (Marko Margon) in priredbo Alda Ku­marja: Dajte, dajte (slovenska ljudska). Malce tudi mengeška je zasedba komornega moškega zbora LEK, ki od leta 1978 deluje kot Pevsko društvo "LEK", torej nepretrgoma že 40 let, ob podpori podjetja LEK, d. d. Zbor redno sodeluje na obmocni reviji Ljubljanski zbori, sodeluje pri raznih kulturnih dogodkih in slovesnostih, nastopa po domovih starej­ših in v podobnih ustanovah z raznovrstnim programom ob razlicnih priložnostih. Že 30 let ima redna srecanja in izmenjavo nasto­pov s Pedagoškim ženskim zborom iz Šar­vara na Madžarskem. Vsako sezono pripravi letni koncert, kjer se zbere krog stalnih in zvestih poslušalcev. Že petindvajset let zbor sodeluje z umetniškim vodjem prof. Milivo­jem Šurbkom. Z njim so povezani najvecji uspehi pevskega sestava. Delovanje zbora je v letošnji sezoni poleg obicajnih dogodkov v veliki meri namenjeno pripravam na obeležje 40. obletnice, ki jo bodo clani zbora pra­znovali 26. maja z jubilejnim koncertom v prostorih Narodne galerije v Ljubljani. Oktet Mi sestavlja skupina mladih fantov in mož, ki jih ljubezen do glasbe in petja povezuje že devet let. Njihov repertoar je najprej obsegal fantovsko vaško petje, saj so vecinoma peli pod okni deklet. Scasoma se je obseg repertoarja obogatil s pesmimi duhovnega, ljubezenskega, posvetnega in domovinskega znacaja. Eden izmed njihovih odmevnejših projektov je Slovenski vecer, na katerem predstavljajo razlicne pesemske zvrsti in njim pripadajoco tematiko. Letos bo posvecen prav dekletom, glavno vlogo bodo imele namrec podoknice. Tudi tokrat so nam zapeli tri take pesmi. Petje v oktetu fantom ne predstavlja zgolj še enega hobija ali dodatne dejavnosti, temvec priložnost za zabavo in druženje. Oktet Mi vodi umetniški vodja Anže Hribar. Zapeli so nam priredbo Janeza Nastrana: Snoc mi je bil ukraden ro­žmarin (slovenska ljudska), priredbo Danila Cadeža: Sijaj mi soncece (slovenska ljud­ska), priredbo Oskarja Deva: Je vpihnila luc (slovenska ljudska). Prijetna glasbena vece­ra sta za nami, zbori so revijo izkoristili tudi kot promocijo svojega kraja in zbora, saj so skoraj vsi povabili na svoje koncerte, naj si bodo okrogli, ali le priložnostni. Mi pa njihov trud in cas, ki ga porabijo na vajah, nagra­dimo z obiskom in jim s tem izkažimo, da cenimo njihov trud, da nam polepšajo vecer, ceravno samo s petjem. Besedilo in foto: DJD "Nekaj je v zraku" preddverja Kulturnega doma Mengeš To je naslov prve letošnje redne razstave Likovnega društva Mengeš, na kateri se predstavljata clanici društva, vsestranski umetnici Majda Gartner in Dari Korošec. Odprtje razstave v preddverju kulturnega doma je bilo 14. marca ob 18. uri. Na stenah te »galerije« obiskovalci lahko obcudujejo 30 likovnih del dveh avtoric, ki vsaka v svoji likovni govorici pripovedujeta in razkrivata rešitve likovnih tem. Dari Korošec, ki je dolgoletna clanica društva, je v svojem poklicu spoznala lepoto ustvarjanja s tekstilom, ki mu je še danes zvesta, tudi v likovnem izražanju. Prava umetnica je tudi v rocnih delih. Sko­zi vsa leta je svoj pogled na razne likovne izzive iskala in uspešno upodabljala v kolažu. Pod mentorskim vodstvom se je izražala tudi v drugih tehnikah. Sodeluje tudi v projektu Zlata paleta Zveze likovnih društev Slovenije in dosega uspehe, kakor tudi ves cas pri skupinskih društvenih projektih. Mentor društva Lojze Kalinšek, slikar, fotograf in likovni pedagog, ki društvo uspešno vodi in usmerja že vrsto let, za razstavljavki pra­ vi: »Majda Gartner od otroštva kaže rocne spretnosti in nagnjenje k likovnemu ustvarjanju. V zrelih letih se je posvetila oblikovanju nakita Da sta razstavljavki res vsestanski, pove dejstvo, da sta skupaj s iz polimerne gline, pa tudi slikarstvu. V svojih likovnih ustvarjanjih predsednico društva Leonido Goropevšek, ki je povezovala prireditev, združuje vsa podrocja oblikovanja, njen likovni izraz je cisto njen, pri­sami pripravili recitacije pesmi Ivana Cankarja in Toneta Pavcka. O jazen in topel.« njunem delu je spregovoril mentor Lojze Kalinšek. »Dari Korošec se rada poigrava z obliko, kompozicijo in barvo ter li-Majda Gartner je clanica društva šele cetrto leto. Že v osnovni šoli kovni problem obravnava na svojstven nacin. V kolažu je razvila svoj jo je veselilo likovno izražanje. Po vkljucitvi v društvo je sodelovala osebni stil, s katerim preseneca, kot je presenetila s svojim elegan­na skupinskih društvenih projektih Ikona, Mandala, Rdeca, Stol in tnim retro naslanjacem, ki je natisnjen na vabilu.« Razstava bo odprta Intima. Poleg tega sodeluje tudi v projektih Zlate palete Zveze likovnih do 14. aprila 2018. društev Slovenije, kjer je dosegla lepe uspehe. Uspešna je tudi pri oblikovanju s polimerno glino, s katero izraža svoje mladostne zamisli Besedilo Binca Lomšek in uresnicuje sanje. Foto: Lojze Burja in Binca Lomšek 7. Likovni natecaj Menacenkove domacije Leto 2018 – Evropsko leto kulturne dedišcine Letos zima še kar vztraja, kljub temu pa so se aktivnosti "Rado melje" – likovno delo Bince Lomšek je prejelo priznanje v Likovnem društvu Mengeš že zacele. 7. Likovni natecaj Menacenkove domacije, ki je letos vsebinsko posvecen letu kulturne dedišcine, je trajal od 15. januarja do 15. februar­ja. Tematsko se ozira na arhitekturne kulturne spomenike, bisere nepremicne kulturne zapušcine z obmocja obcine Domžale in okolice. Tako je bilo 6. marca ob 18. uri odprtje razstave uvršcenih likovnih del 38 avtorjev društev iz Trzina, Domžal, Radomelj, Mengša, Kra­šnje, Lukovice in posameznikov. Med sodelujocimi so tudi tri clanice Likovnega društva Mengeš, in sicer Irena Gorenc, Ani Karo in Binca Lomšek. Strokovna komisija je ocenila likovna dela, pri tem upoštevala izvir­nost motiva, tehnicno izvedbo in avtorski likovni izraz. Podelila je pet nagrad in 10 priznanj. Priznanje je prejela tudi Binca Lomšek za likovno delo »Rado melje«. Razstava bo na ogled do 27. marca 2018. Besedilo in foto: Binca Lomšek VA B I L O PREDAVANJE O PROPOLISU Propolis ali zadelavina je smolast cebelji proizvod, ki so mu že v antiki namenjali posebno pozornost. Cebele ga uporabljajo za premaz notranjih sten panja, za zadelovanje notranjih razpok in špranj, za popravilo satja, zato ga imenujemo tudi zadelavina. Propolis je sestavljen iz razlicnih rastlinskih smol, ki jih cebele naberejo na popkih topola, breze in na drugih rastlinah. Nabranim smolam cebele dodajo še izlocek iz žlez slinavk. Cebele dodajo smolam tudi vosek, da snov postane bolj lepljiva. Številna medicinska porocila o propolisu dokazujejo, da zavira razvoj bakterij ali jih celo unicuje, pospešuje celjenje ran in pomaga pri zdravljenju vnetij. Pomembno je njegovo antibioticno delovanje, saj ne ucinkuje samo na bakterije, temvec tudi na razlicne viruse. Ugotovili so tudi, da ucinkuje na nekatere vrste glivic. Kaj vec pa boste izvedeli na predavanju. Vir: Wikipedija P red avatelj: Vla do P u šni k Lokacija: Osnov na šola Mengeš Dat u m: 8. maja 2018 ob 17.0 0 u r i Na razcepu skupne poti V ponedeljek, 19. marca, je bila zadnja pevska vaja z zbo­rovodjem Iztokom Kocenom. No, ni bila resna vaja, bilo je družabno srecanje in slovo po treh letih in pol bogate skupne poti. Vse poti vodijo k cilju, še prej pa delajo ovinke, se vzpenjajo in spušcajo, pridejo do razcepa in gredo dalje. Danes smo na takem razcepu, zbor in zborovodja. Nadaljevali bomo po locenih poteh, bogatejši za marsikatero izkušnjo. Iztok, naj bodo na tvoji poti ovinki blagi in naj se pot v rahlem vzponu dviguje do tvojega želenega cilja. Hvala za neprecenljivo znanje, ki si nam ga dajal v skupnih letih. Vaje niso bile nikoli dolgocasne, velikokrat humorne in iskrive, vedno pa resne in intenzivne. Besedilo: Germana Leben in Olga Pavlin Helena Testen s »pomladjo« v Trdinovem hramu Mengeš Helena je s slikami v gostišce Trdinov hram v Mengšu prinesla pomlad, tako kot jo vidi s svojimi ocmi. S copicem je tokrat na platnih upodobila motive pomladnih rožic, metuljev in tihožitje. Ker je zunaj še vedno zima, je med razstavljenimi deli tudi platno z motivom otrok v zimski radosti. Vse to oblikovalsko razkošje pa je ni zadovoljilo, svoje znanje je razši­rila na cistih slikarskih podrocjih, ko se je vclanila v Likovno društvo Mengeš. Tam je deležna razlicnih medsebojnih izmenjav, ki jih crpa od mentorja, na likovnih tecajih in ekstemporih po Sloveniji in tujini. Udeležuje se tudi natecajev, ki jih razpisujeta JSKD in ZLDS. Rada tudi fotografira. Uživa na sprehodih po naravi, kjer dobiva nove ideje za delo. Fotoaparat je njen zvesti spremljevalec. Narava ji nudi vso lepoto, mirnost barve, lesk, odseve. Sama pravi, da je treba samo oci odpreti, da vse to zaznaš. Je dobitnica kar nekaj priznanj, ki jih je prejela s tekmovanj za zlato paleto, ki jih razpisuje Zveza likovnih društev Slovenije. V svoji zbirki priznanj ima dva certifikata kakovosti, in sicer za fotografijo in risbo s tušem. Veliko ji pomenijo samostojne razstave, kot tudi skupinske razstave z Likovnim društvom Mengeš, kjer lahko predstavi svoja dela. Besedilo: H. Podgoršek Foto: Helena Testen Mladi pevci MPZ OŠ Mengeš osvojili zlato priznanje na državnem tekmovanju »Zagorje 2018« Javni sklad RS za ljubiteljske dejavnosti je od 28. do 28. marca pripravil že 26. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, ki ima tekmovalni znacaj. Prireditev je bienalna in poteka od leta 1968, zato letos obeležujejo 50 let od prve revije. V treh dneh se je na odru Delavskega doma v Zagorju zvrstilo 52 zborov oziroma 2000 mladih pevcev, zapeli pa so 150 skladb izpod peres 57 slovenskih in 30 tujih skladateljev. Tekmovanja se je udeležil tudi Mladinski pevski zbor OŠ Mengeš pod vodstvom Nataše Banko, ki je šestclansko žirijo, v sestavi priznanih zborovodij, s svojo interpretacijo preprical za zlato plaketo. Bienalno tekmovanje Zagorje ob Savi ni le pregled dosežkov najboljših otroških in mladinskih zborov Slovenije, je tudi pomemben pokazatelj kakovosti mladih generacij pevcev, ki bodo nekoc prepevali v odraslih pevskih zborih in zastopali Slovenijo na številnih priznanih mednaro­dnih tekmovanjih. Veckrat poudarjamo, da je zborovstvo tista dejav­nost, s katero se Slovenci v svetu s ponosom predstavljamo in smo prav zaradi njega še posebej prepoznavni. Besedilo in foto: Nataša Banko Irena in Binca razstavljata v Mestni kavarni Koncno smo pricakali pomlad in umaknili s sten slike in foto­grafije zime. Na stene Mestne kavarne Mesing bar sta clanici Likovnega društva Mengeš obesili nove slike in fotografije, saj društvo že tradicionalno razstavlja v Mestni kavarni. Irena Gorenc je s svojimi tremi likovnimi deli v akrilu – razposajenimi konji in sadovnjakom v soncu – popestrila vhodni prostor. Binca Lom­šek pa v drugem prostoru razstavlja sedem fotografij, s katerimi vabi obiskovalca, da ustavi pogled na vsaki fotografiji posebej. Besedilo in foto: J. Šmon Svetovni dan vode 2018 – predstavitev in izmenjava mnenj Civilna iniciativa Mengeš, Društvo Trzin je naš dom smo s sodelovanjem Hiše Evropske unije v Ljubljani izvedli predstavitve in izmenjave mnenj strokovnjakov in poznavalcev z zelo razlicnih podrocij. Za razliko od vecine medijev in organizacij se nismo ukvarjali s svetovno problematiko, pac pa s konkretnimi domacimi, slovenskimi izzivi in problemi. Še posebej smo se osredo­tocili na tri tematike, in sicer na: (1) Povezovanje virov in vodooskrbnih sistemov; (2) Pravico do védenja o vsem, kar vpliva na naše zdravje, okolje in naravo (npr. o kontaminantih v pitni vodi); (3) Mnenja in predloge na predelano direktivo o pitni vodi. Tukaj delno povzemam glavne zakljucke, predvsem na tematiko povezovanja vodnih virov in sistemov. Izpostavljeno, povzeto iz prispevkov sode­lujocih Zagotoviti in sankcionirati je potrebno odgovorno in ucinkovito uveljavljanje predpisov, tudi spre­membo postopkov, pristojnosti. Tudi s kazensko odgovornostjo pristojnih. Nedopusten 'molk' oz. neodzivnost pristojnih, ne le v primerih prijav, ampak tudi, ko bi morali ukrepati samoiniciativ­no (po službeni dolžnosti). Ucinkovitost ukrepov bi morali zagotavljati (sedaj sicer neustrezni) primerni predpisi, pristojnosti in odgovornosti. Pravice (ustavne) do (1) zdrave pitne vode z zanesljivo, varno in ekonomicno oskrbo in (2) prikljucka s pitno vodo za gospodinjstvo. Viri in vodooskrbni sistemi pitne vode mora­jo služiti prednostno, dolgorocno in trajnostno varni, zanesljivi in ekonomicni oskrbi prebival­stva z zdravo pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev. Predlagamo dolgorocno posto­pno uvajanje locenih vodooskrbnih sistemov za pitno vodo brez kontaminantov, ki je na­menjena ljudem za pitje in pripravo hrane ter vodooskrbnih sistemov namenjenih za drugo uporabe (npr. higiena, gospodarstvo, kmetij­stvo). Zagotoviti je potrebno take koncesije nad viri pitne vode, ki nikakor niso v nasprotju z zago­tavljanjem pravic za varno, zanesljivo in ekono­micno oskrbo z zdravo pitno vodo za prebival­stvo. Zagotoviti je potrebno zdravo pitno vodo, pri cemer naj se sledi cilju sprejemljive cene. Poziv Mop/vladi RS o nujnosti povezovanja virov pitne vode in (primarnih) vodovodov obmocja 'Srednja Sava' (Kamniški, Krvavški, Domžalski, Ljubljanski [Kranjski ...]). Primarni nivo naj bo pod državno pristojnostjo, z enim odgovornim upravljavcem. Vodo­varstvena in vodozbirna obmocja so že sedaj v pristojnosti države (ARSO)! Predstavitve in mnenja so izvedli: prof. dr. Mi­tja Rismal, strokovnjak za vodovodne sisteme in cistilne naprave; Jože Horvat, svetnik cetrtne skupnosti Crnuce, clan Odbora za varstvo oko­lja Mestnega sveta Mestne obcine Ljubljana; dr. Peter Kralj, u. d. i. geologije, hidrogeolog; mag. Zlatko Erlih, direktor Javnega podjetja Komunala Radgona; Marko Mitja Feguš, Zeleni Slovenije, in mag. Tomaž Štebe, Civilna iniciativa Mengeš. Besedilo in foto: mag. Tomaž Štebe, civilnainiciativa­menges@gmail.com tomaz.stebe@gmail.com Klancini pri zdravstvenem domu V Mengšu imamo že kar dotrajan in nefunkcionalen zdravstveni dom, ki je potreben temeljite obnove in mogoce tudi razširitve, saj je vedno vec prebivalcev. Zavedati se moramo, da so uporabniki vecinoma starejši. Vemo, da je vhod po stopnicah neprimeren za poškodovane osebe. Klancini pa sta prestrmi tako za invalide kot poško­dovane osebe. V zimskem casu pa celo nevarni. Potrebno je poskrbeti za nadstrešek pri klancinah in zmanjšati naklon. Besedilo in foto: Matic Slokan, IO SDS Mengeš Ureditev okolice Cegvenškega bajerja SMO je dopolnila svoj program s konkretnimi idejami za ureditev prostora na neka­terih obmocjih obcine Mengeš. Ena od takih je predlog ureditve okolice Cegvenške­ga bajerja. Osnova za urejanje navedenega prostora je seveda lastništvo zemljišc, od cesar je odvisno, kdaj in kako se bodo ta zemljišca lahko uredila. Obmocja smo glede na lastništvo in predlagani namen oznacili na spodnji sliki. Modra obmocja so v lasti obcine, zelena v lasti države, oranžna pa v zasebni lasti. Obmocje A je torej v naši lasti, zato lahko zelo hitro zacne­mo primerno urejati obrežje, med drugim tudi mestno plažo za sprošceno preživljanje proste­ga casa v za to urejenem okolju. Obmocje B je v lasti države. Zaceli bomo z dogovori z uprav­ljavcem, da skozi obmocje lahko speljemo ucno pot s pticjimi opazovalnicami. Tako bodo glavna tema ucne poti ptice in z njimi povezan habitat (rastlinje in druge živali). Menimo, da bi se to lahko zgodilo relativno hitro. Za enak namen bomo uredili tudi obmocje F, ki je v lasti obcine. Na obmocju D bo urejen osrednji prostor za ribice, v skupnem dogovoru glede na njiho­ve potrebe. Obmocje C je v lasti Petrola, d. d. Zemljišce je potrebno pridobiti v uporabo in v srednjerocnem obdobju prostor urediti v skladu s potrebami obcanov in obcinskim prostorskim nacrtom. Podaljšali bomo uredi­tev mestne plaže z obmocja A, v zaledju pa uredili nov javni športni park. Na tem obmo­cju bi lahko uredili tudi dodaten prostor za iz­obraževalne dejavnosti. Obmocje E je v lasti zasebnikov, s katerimi bomo prišli v kontakt in zaceli s pogovori. Obmocje bi lahko igralo kljucno povezovalno vlogo med obcinskimi parcelami. Poleg poti bi tam uredili tudi ne­kaj manjših prostorov za druženje. Pred zacetkom realizacije navedenega pre­dloga bo potrebno nacrte uskladiti z zako­nodajo, ki doloca urejanje takih obmocij ter izkoristiti potencialne možnosti pridobivanja evropskih sredstev za ta namen. Potrebno bo tudi sodelovanje z organizacijami s podrocja varstva narave ter seveda ribici, ki skrbijo za habitat v bajerju. Besedilo in foto: Peter Gubanc, predsednik SMO Ob dnevu upora proti okupatorju – 27. aprilu, in prazniku dela – 1. maju, vsem obcankam in obcanom želimo prijetno praznovanje. Lista za obcino Mengeš Drage obcanke in obcani! Vabim vas na PRVOMAJSKI KRES NA GOBAVICO, ki bo na predvecer prvega maja z zacetkom ob 20. uri. Za dobro razpoloženje bodo poskrbeli mengeški godbeniki. Franc Jeric, župan Obcine Mengeš Foto: Edvard Vrtacnik