------    75    ____
Naši dopisi,
V Gorici 27. febr. — Kaj hočem pisati? Res, — vreme, vreme! Kdor ne ve, o Čem govoriti, — naj govori o vremenu. Dasi je ta pregovor že precej star in oguljen, vidimo vendar, da se ga tudi naj visi omikanci drže in ga najglasovitiši časniki spoštujejo. Gotovo nisi našel lista pretekle dni,   da   ne  bi bil pisal o mrazu.
Mi Goricam — pardon — „Nizzani" srno sicer srečniši, nego marsikateri drugi ljudje na svetu, pa vendar smo imeli tudi svojo zimico. 15°—25° pod ničlo (R.) sicer nisuao poskusili, ali naš „Gargarec", kedar ga jeza zgrabi, kakor na pr. pretekli teden, je hujši , ko ino-stranske „8topinje". Imeli smo pa zraven burje dostojno število stopinj tudi mi —- toliko, kolikor jih Gorica v najhujši zimi prestane, to je 5° —-6° pod O (R.). Dvakrat, pretekli in ta teden, nas je tudi sneg enmalo pobelil; zadnji zginja ravno zdaj, ko to pišem. In tako naj dam (smem h?) zimi za letos slov6; kajti vreme se je od včeraj sem kolikor toliko zmehčalo. — Ljudi je ta mesec veliko pomrlo, sosebno tudi vojakov. Ni ga dneva, da ne bi videli vojaškega pogreba. Ubogi Dalmatinji niso vajeni letošnje Goriške zime; brž ko ne pa tudi — „boinišnične juhe" ne. Pisal sem enkrat nekaj ne prav častnega o našem vojaškem polku. Motil sem se; polk je ves prerojen, odkar so italijanski element po večem iž njega iztrebili. Jako pohlevni ljudje so naši vojaki — z majbino izjemo vsi Slovani. — Dne 18. t. m. je bil pogreb glasovitega tukajšnjega advokata nekdanjega dežel, poslanca itd. dr. Iv. Ris-mondo-a. Jako veličasten je bil; ne toliko po vnanjem aparatu, ampak zarad množice gospode, ki ga je spremljala in pa lepega reda. Umrl je ranjki kot dober kristjan, da-si so ga šteli k liberalcem. Čudno je to, da je po dolgi bolezni — ko se je zdelo, da se je bil okreval - šel nekega dne obiskat grob svoje lani umrle sopruge. In tisti dan (ali ta dan potlej) je sam umrl! Nič manj čudno je tudi to, da med vsemi liberalnimi društvi, katerih ud, načelnik ali pospeševalec je R. bil, niso našli moža, da bi mu bil na grobu govoril. Govor •— kratek, pa prav dober — je imel (čujte!) predsednik „katoliško-poiitiškega društva" in eden prvih ustanoviteljev in podpornikov katol. lista „Eco del Litorale". In ta govor je veljal — glavnemu ustanovitelju liberalnega časnika „L Isonzo"!! Sicer pa ni v dr. Doliak-ovem*) govoru čisto nič razžaljivega, pretiranega ali neprimernega. Pri vsem tem pa se radikalci togote in ni jim ne govor, ne govornik po volji. — V 8 dneh sta umrla na tukajšnjem gimnaziji 2 sedmošolca (eden v Benetkah). — Iz Gradiščanskega okrajnega šolskega sveta sta izstopila oba okrajna zastopnika, ki ju dež. odbor imenuje, in sicer, kakor se zdi, zavoljo tega, ker ni hotelo ministerstvo predložiti cesarju na potrdbo nekih poprav v šolskih postavah, ki jih je bil naš dež. zbor osnoval in potrdil. — Imenovan je za Gradiščanski in coestno-Goriški okraj nov stalen okrajni nadzornik g. J. Kulot, gimn. profesor.
S Krope 23. febr. {Priporočilo gosp. Samasse.) Že v dveh dopisih ste, drage „N<jvice", govorile o Samas-sovih zvonovih, naj Vam toraj tudi jaz podam eno pero za njegov umetniški venec. Pri cerkvi Marije Device v Kropi se nam je bil leta 1869 mali zvon ubil in dali smo ga preliti pri g. Samassi, ki je sam prišel sem po ostalih dveh določit glas novega, da bi se vsi trije dobro vjemaii. Novi zvon se pripelje v Kropo, vse je na nogah, celo možnarji so morali iz svojih shramb na dan in pokali so, da je bilo kaj. Al to veselje se naglo poleže, brž ko novi zvon zapoje. To Vam je bil glas kakor mačji, ki se drugima dvema ni nikakor prilegal. Zvon je bil znotraj ves gručast in luknjast ter sploh tak, da ga nismo mogli obdržati. Pišemo gosp. Samassi ter zahtevamo, da nam da dober zvon, kakor smo se pogodili, ne pa to, kar nam je gori poslal; zvon je za ka-cega čednika, ne pa za cerkev.   Po dolgem obotavljanji
*) Do te Časti je prišel dr. D. zavoljo tega, ker je starešina vseh advokatov in oseben pa ne političen prijatel rajnkemu.                                                                              Pis.
76   -----
vendar piše Samassa, da je pripravljen zvon na svoje stroške preliti; naj mu ga le pošljemo nazaj, a ne odkritega , temveč pokritega, kar smo mi tudi storili. Prelil ga je, a kako! Glasu zopet ni zadel, tako da se ljudje vselej jeze , kedar z drugima dvema vred poje. Prej smo imeli tako lepo zvonenje pri tej cerkvi, zdaj pa tako! Pomagati si ne moremo brez velikih stroškov, denarja pa nimamo toliko, da bi si nov zvon naročili. Kako smo se pač opekli z gosp. Sainasso! Kako se nam posmehujejo Kamnogoričani, katerim je Hilzer take zvonove vlil, da jih je veselje slišati! — Konečno naj še omenim, da je gosp. Samassa naš ubiti zvon, na katerem teža ni bila razvidna, hotel vzeti za 6 do 6V2 centov. Ko smo ga pa zvagali, je tehtal 9 centov 90 funtov. Toraj se je bil gosp. Samassa pri tako majhni teži za celih or/2 centov, ali za dobro tretjino zmotil. — Ne zamerite mi še tegale vprašanja: Kako je to, da, čeravno ,,Novice" odsvetujejo naročevati pri g. Samassi zvonove in s tem podpirati liberaluha in narodnega nasprotnika našega, vendar beremo v ,,Oglasniku" naznanilo , ki priporoča Samassevo iivarnico? Ali ni to nasprotje? *)
Iz Hiblliee 24. sveč. (Poslano.) Naznanilo gosp. Andreja Net a iz Kokrice v 7. Ii3tu „Novic" nas Rib-ničane iz mnogih važnih ozirov sili besedo spregovoriti. Ne oporekujemo sicer, da oče Net ni vnet sadjerejec, pa bi gotovo še več sadnih dreves prodal, ko bi on le še to storil, česar ga je si. vredništvo opomnilo. — Kar pa njegove vod o toče zadeva, moramo očitno izreči, da nas je gosp. Net na led speljal. Kes je to, da meri tukajšnji vodotok iz njegovih lončenih cevi čez 2000 sežnjev in da se je Net mudil s pokladanjem in popravljanjem narejenega dela dve leti; tudi ne tajimo, da nam je vodo — pa z malim 3 palce visokim curkom — za ene dni do našega trga pripeljal, al zdaj je že mesec dni, da več ne teče, in tako obžalujemo čedalje bolj, da smo verjeli njegovim besedam, in da moramo se dalje čakati tako zaželene bistre zdrave vode, za katero smo imeli že toliko stroškov. Menda je g. Net k nam v Ribnico prišel še le učit se pokladanja cevi; al ta praktika in poskušnja ga bo drago stala. Konečno pa priporočamo očetu Netu pri izdelovanji vodotokov več pozornosti in možtva ter dobrega cementa, Častitemu občinstvu pa natančnih pismenih pogodeb ž njim.
Zastop Ribniške občine: J. K lun, župan.
Iz Kranja 26. feb. — Gospa Josipina Terpinc, spolnovaje željo svojega umrlega sopruga gospoda Fid. Trpin ca, je županstvu izročila 100 gold. za uboge Kranjskega mesta. — Prisrčno zahvalo v imenu ubogih za prejeti milodar očitno izreka
županstvo.
Iz Kranja 27. febr. (Javna zahvala.) 8ubvencijski odbor slavne c. kr. Kranjske kmetijske družbe je vsled prošnje krajnega šolskega sveta v Kranji za vravnavo in vzdrževanje tukajšnjega šolskega vrta zdatni znesek 90ih forintov odločiti blagovolil. Iskreno se za to prijazno podporo v imenu krajnega šolskega sveta zahvaljuje                                            T. Zupan, prvomestnik.
Iz Ljubljane — Minister kupčijstva dr. Banhans je zbornici kupčijski potrdil gospoda Dreota in Luk-mana za prvosednika. Ali ga je ta potrditev zbornice „von der Grerichtsdiener Gnaden" pozneje tako premra-zila, da je na vrat na nos jo potegnil v toplejšo deželo Laško,   ali   pa   Ofenheimova pravda,   pri kateri je
*) Da to reč pojasuimo , odgovorimo Vam in vsem drugim, da vredništvo „Novic" nima nič opraviti z „Oglasnikomu, v katerem lahko naznanja karkoli hoče vsak, ki plača oznanila.                                                                              Vred.
njegov račun z 4000 gold. navskriž šel z računom dr. Neude, zagovornika Ofenheimovega, po katerem je minister 61.000 gold. v svoj žep vtaknil, to vse se iz časnikov ne zve, čeravno so že in bodo še veliko pisali o tej ministerski ekscelenci.
—   Iz   gotovega   vira   vemo,   da   gospod   državni pravdnik daje po okrajnih sodnijah preiskavati pritožbe   zoper   sleparsko   ravnanje   c. kr.   beričev   in drugih njihovih pomagačev pri zborničnih volitvah. Ce je le še količkaj pravice na svetu, mora se zvedeti, ali to,   kar je dr. Šuppan proklamiral za „korrektes Vorgehen der Regerung**,   ne   zasluži   kakega druzega imena? Radovedni tedaj pričakujemo izida te preiskave. —   (O volitvi deželnega poslanca na Notranjskem) namesti umrlega dr. Coste švigajo tako različni glasovi sem ter tje, da seje zopet bati, da Notranjci naši ne bodo pravega zadeli. Kako lepo složno in enoglasno sa se pretekla leta vršile večkratne   volitve   dr. Coste in Korena! — Zdaj pa ondi skor ni   cerkvice,   kjer ne bi vrag imel kapelice : vrag raz por a mladoslovenskega namreč in pa abotne prevzetnosti. Zato so prav žalostne ondašnje razmere, ne,   da bi zmagai nemškutar, ampak zato, da se pokaži zopet ta volitev, kakor se je zgodilo Hohenwartu.    Odboru političnega društva „Slo-venije" se je zdela zmirom najbolj korektna pot ta, da se obrne do   nekaterih veljavnih mož vsacega okraja s prošnjo, naj se pomenijo z volivci onega okraja:   ali jim je ta ali uni iz Ljubljane imenovani všeč ali pa da priporočajo oni kakega druzega, in poročajo to odboru v Ljubljano,   ki potem vidi,   za   koga je največ glasov.    Potem še le nastopi pravi čas, da se kandidat očitno razglasi.    Zdaj   pa   se nam piše,   da že kaki 3—4 kandidatje agitujejo z a-se pod načelom: ,,mi hočemo zdaj   ,,izmed sebe" — domačega voliti*'',   in med temi je posebno eden, ki misli, da v surovem b a-haštvu   obstaja zmožnost narodnega zastopnika!    Vrh tega pa priporoča časnik druzega kandidata že očitno, o katerem vse drugo radi verjamemo, samo to ni svetu znano,   da  je   priporočenec  res   naroden?   —   Take zmešnjave so zdaj še   po  Notranjskem;  Bog, daj da iz tega kaosa bi se pravo ločilo od napačnega, ko pride dan volitve 3. aprila,   in   da   se   takrat   ne  ponavljajo tiste divje surovosti, ki so se pri zadnji  volitvi v dvorani Postojnski vpričo  c. k. okrajnega glavarja godile l — (Iz seje deželnega odbora 27. febr.) Obravnavalo-in sklenilo se je,   koliko se ima glede na  sedanjo dra-gino po novi pogodbi   usmiljenim   sestram   plačevati za stroške režije v deželni bolnišnic'.  —  Po nasvetih do-tičnih krajnih in okrajnih šolskih svetov je deželni odbor predlogu   deželnega   šolskega sveta pritrdil ,   da   se učiteljska služba v Komendi podeli Jožefu Mesnarju, sedanjemu učitelju v Skocjanu, učiteljska služba v Smi-helu pri Novem mestu pa Janezu Novaku, sedanjemu učitelju   v   Prečni.   —   Osnova   dr.  Karola Bleiweisa   o napravi nove norišnice, prevdarjena od zdravnikov bolnišničnih in od upravništva bolnišničnega, se je dala še v prevclarek deželnemu zdravstvenemu  svetu.
— (Družba kmetijska Kranjska) je dobila dva oglasa s prošnjo, naj ju svetu naznani. Ea oglas zadeva razstavo, katero napravi družba za rejo perutnine na Dunaj i ,,Verein fiir Gerliigeizucht" od 29. aprila do 6. maja t. I. V to razstavo se jemljejo kokoši, go-lobje , race , gosi in druga domača in divja perutnina, razun puranov, labudov in pavov; jemijejo se tudi tiči vsake sorte , pa tudi zaklana in oskubljena pitana perutnina, zraven vsega tega tudi tičje valilnice, tičniki itd. Kdor hoče v to razstavo kaj poslati, mora gori imenovani družbi na Dunaji to naznaniti zadnji Čas do 15. dne t. m.; žival pa mora na Dunaji biti med 24. in 27. aprilom;   stroške pošiljanja mora plačati razstavnik
___    7 7    ____
sam , tudi za prostor v razstavi plača od 1 gold. do 2 ia 3 gold. Najlepši živali se bodo 1. dne maja premije delile, ali v denarjih, ali v srebernih ia bronastih svetinjah ali pa v pohvalnih pismih. Tudi srečkanje bode združeno s to razstavo, o kateri se vse bolj natanko zve v pisarnici kmetijske družbe. — Drugi razglas zadeva pomoč zoper trtno uš, katero družbi kmetijski in vinorejcem ponuja neki g. Jožef Hevduk iz Tokaja na Ogerskem. V Čem obstaja njegova skrivna tekočina, tega mož ne pove, samo to naznanja, da je gotova pomoč zoper trtno uš in pa dober kup; tudi to še pravi, da jo je ponudil v Kiosterneuburgu , pa je prekasno prišel s svojo ponudbo , ker so bolne trte že vse izkopane bile. — Menda ne bo nihče mačka v žaklji kupil zoper trtno uš, pa menda tudi naše perutnine ne bode zavoljo precejšnjih stroškov veliko romalo v Dunajsko raa^tavo.
—  {Hranilnica Ljubljanska) je v poslednjem svojem obenem zboru razdelila te-le darove: Ubožnici Ljubljanski 2500 gold., — zavodu malih otrok 200 gold., — katoliškemu društvu za zimsko obleko ubozih otrok 100 gold., — gimnaziji Ljubljanski 200 gold., Novomeški 100 gold., Kranjski 100 gold. in Kočevski 100 gold., — Ljubljanski realki 200 gold., — učiteljski pripravnici 100 gold., — obema mestnima ljudskima šolama v Ljubljani po 150 gld., — „SchuIpfennig-u*' 100 gold., — „Narodni šoli" 100 gold., — nunski dekliški soli v Ljubljani 300 gold., — nunski dekliški šoli v Skofji loki 100 gold., — ljudski šoli v Novem mestu 100 gold., — protestantiški ljudski šoli v Ljubljani 200 gold., — muzični šoli Ljubljanski 200 gold., — družbi bolnikov v Ljubljani 100 gold., — požarni družbi v Ljubljani 200 gold., — bolnišnici otroški v Ljubljani 200 gold., — bolnišnici deželni za Ljubljanske bolnike 200 gold., — za kosilo Kranjskih ubozih dijakov v Gradcu 150 gold., — družbi diurnistov 100 gold., — za podporo nemškemu gledališču 300 gold., — zgodovinskemu društvu v Ljubljani 100 gld., — mestni godbi 100 gold., — družbi rokodelskih pomočnikov v Ljubljani 50 gold. — V tem zboru je bil tudi račun stroškov za zidanje nove realke naznanjen, ki znašajo čez 480.000 gold.
— (PreskuŠnje na tukajšnji babiski Šoli) so bile 26. in 27. dne februarija. Izpraševali so gospodje : vla-dini svetovalec vitez dr. Stockl, primarij bolnišnice dr. Kar. Bleiweis, in c. kr. profesor dr. Valenta. Učenk bilo je 15, namreč 8 Slovenk in 7 Hrvatic. Pre-Bkušnjo so prestale 2 Slovenki in 3 Hrvatice prav dobro, 4 Slovenke in 2 Hrvatici dobro, 2 Slovenki in 2 Hrvatici pa dostojno.
—  {Med velikim Številom Ljubljanskih Štacunarjev) je dandanes res težko začetniku se na trdne noge spraviti; vendar kdor ima dobro blago, je delaven, pošten in varčen, se opomore. To vidimo tudi pri špecerijski štacuni Stefetovi nasproti Sanklavške cerkve, kamor zahajajo od zjutraj do noči pogostoma kupci, kateri tukaj vsake baze dobro robo^dobijo in kolikor mogoče dober kup. To srečo gosp. Stefctu tem več pri vosi m g, ker je iskren narodnjak ne samo z besedo, temuč tudi z dejanjem, kakoršnih je v Ljubljani med špecerijskimi štacunarji celč malo; čeravno z Nemčijo in v Nemčiji nimajo nobene barantije, so vendar večidel zagrizeni nemčurji, zakaj pa? tega sami ne vedo.
—   (Obraz grofa Jož. Barbo ta) je pretekli teden v čitalnici na ogled postavil gosp. Franke; enoglasna se je cula hvala izvrstno dobro zadeti podobi.
—  {Družba za prodajo mesa) se je začela tudi v Ljubljani snovati zavoljo tega, ker so mesarji meso čez tarifo prodajali. Ko so pa o ti družbi (Consumm-Verein) slišali,   so brž ceno mesa na tarifo in nekateri mesarji
se pod tarifo znižali, tako da se zdaj dobi meso od 18 do 28 kraje. funt. Ako bodo mesarji Ljubljanski tako naprej ravnali, meso po tarifi prodajali in proti občinstvu se lepo obnašali, bodo to namenjeno družbo zadušili, predno bo rojena.
—   Tisti „Nationalrath", o katerem je nas zadnji list omenil, da ga je Dunajska ,,Pres3e" in po njej „Laibacherica" na svet nesla, je skovan bil, kakor se nam za gotovo poroča, v neki krakovski krčmi „pri Frgoiinu", očeta pa da sta mu neki journaliat in pa neki penzijonist. Kdor o tem „Nationalrathuu hoče kaj več vedeti, naj gre k ,,Frgolinu": vsaj bo dobre ribe in rake jedel, če mu ,,Nationalrath" ne bo želodca pokvaril.
—  (Vabilo k besedi narodne čitalnice) 7. dne marca 1875. Program: 1. Zaje „ Večer na Savi", moški zbor s čveterospevom. — 2. „0 modi", bere gospod Franjo D r e n i k. — 3. Bellini. Recitativ in Cavatina iz opere „Sonambula", pojo gospodičinein gospodje pevskega zbora. Šolo poje g. J. Noli. — 4. Verdi. Odlomki iz opere ,,Trovatore", poje gospodičina Fr e.y- e v a. — 5. Godba domačega orkestra. — 6. Jan Knahla ljubezen" , pesem za tenor-solo in zbor. Tenor-šolo poje gospod J. Meden. — 7. Kreutzer. Peterospev in zbor iz opere „Nachtlager von Granada" pojo gospodičina Piska r-jeva in gospodje J. Noli, Valenta, Bis-jak, J. Pa ter no s ter in zbor gospodičin in gospodov. Začetek ob 7. uri zvečer.
Odbor čitalnici n.
—   (Razglas banke »Slovenije".) Da se ne bodo delničarji izgovarjali, da jim ni bilo znano, kar je ravnateljstvo banke ^Slovenije" po pravilih v Dunajskem in Ljubljanskem uradnem časniku objavilo, zato priobčimo taisto tudi tukaj , da se vsaki delničar o pravem času škode varovati more, kajti po preteku tega zadnjega obroka, zapadejo nedoplačane delnice; ta oklic ravnateljstva se glasi tako-le :
„Z razglasom od 4. januarija t. 1. bil je za tiste delničarje, ki so prvo doplačilo z 15 gold. za delnico odrajtali, z drugim odplačilom pa, ki je zapadlo 20. grudna, še na dolgu ostali, je bil vsled §. 221 kupčij-ske postave drugi obrok za vplaČanje podaljšan do 4. svečana (februarija) t. 1. Ker pa nekateri delničarji še zmirom niso tega doplačila odrajtali, zato se jim zadnji obrok doplaČanja stavi do 31. dne meseca marca, z opominom, da si imajo sami pripisati nasledke, ki jih zadenejo po §. 7 bankinih pravil, ako ne odrajtajo imenovanega doplačila."
V Ljubljani 7. svečana 1875. Ravnateljstvo banke ,,Slo veni j e".
Za nagrobni spominek Hicingerjev so dalje darovali:
gosp. Janez Volčič, župnik Podgradom 2 gold. — Iz Postojne po g03p. A. LivrenČieu: gosp. Ant. Dekleva 5 gold., gosp. Jož. Dekleva 2 gold., gosp. Alojzi Dekleva 3 gold., gosp. Fr. Lavrenčič 3 gold., ,,Ježičnik" 1 go d.