Leto XII. Ljubljana, 13. juntja 1962 Stev. 13 LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE turistične izmenjave, r.ismo imeli nikakršnih stikov Upam da bo ictošnje leto, ki bo pri-neslo precej sprememb v odnosih med nacio-nalninii študentskimi unijami, odprlo boij na široko vrala stikom z vzhodnoevropskirni državami Letos bo namreč v Kanadi zase-dala Mednarodna konferenca (MSK), v avgu-slu pa bo v Leningradu kongres Mednarodne ¦sveze študentov (MSS), Splošen položaj v mednarodnem študentskem gibanju, zlasti na-stop tako imenovanih »neangažirancav« (ZŠJ, UNEF, UNURI) sili zapadnjaške Uudentske unije, povezane v MSK in vzhodnjaške unije (MSS) k popuščanju dosedaj nesprejemljivih stališč v odnosih med različnimi študentskimi unijami. ZŠJ, ki bo prisostvovala obema kon-gresoma. igra najvidnejšo vlogo v prizade-vanjih za odpravo blokovskih tendenc v med-ndrodnem štiidentskem gibanju. ¦ Ko govorimo o naših stikih, to je stikih nasega. univcrziietnega odbora, ne smemo tjozabiti na veliko važnost stikov s študenti oziroma naprednlmi študentskimi organiza-cijami sosednih držav, Avsirije in Italije. Vzporedno z ugodnim razvojem meddržavnih odnosov se krepijo tudi stiki med mladinski-mi kakor tudi študentskimi organizacijami, zlasti se je sodelovanje poglobilo po obisku delegacije CK LMS v obmejnih krajih Italije. V letošnjem letu smo navezali stlke s Tržaško univerzo ,rasen tega pa smo še pogloblli že itak dobre stike s Socialistično zvezo avstrij-skih študentov na univerzah na Dunaju in v Gradcu. Sodelovanje med univerzami bo treba v prihodnje Še bolj krepiti in vsebinsko oboga-titi. S tem mislim predvsem na stike na stro-kovnem področju, ter na izmenfavo pri reše-vanju problemov, s katerirrn se srečujefo študentske organizadje na univerzah. Tradicionalno, letos že osmo po vrsti, Med-naro6.no srečanje bo letos posvečeno probte' matiki, s katero se ukvarjajo študentske or-ganizacije na imiverzah. Proces reforme štu- f\ mednarodni dejavnosti v našem listu ^ še nismo veliko pisali. Delo v medna-rodni komisiji pa doseže višek prav v tem č asu in prav je, da o tem spregovorimo ne-koliko obširneje. Naše bravce bo gotovo za-nimalo, kaj dela letos Komisija za medna-rodne stike in kaj bo letos z Mednarodnim študentskim srečanjem. Naši stiki z naprednimi študentskimi orga-nizadjami v tujini so zelo številni in se ne kažejo samo v o&liki dopisovanja, temveč tu-di v številnih izmenjavah, od turističnih do izmenjave kontaktnih štipendistov in urad-nih predstavnikov na najraziičnejših medna-rodnih zborovanjih, seminarjih in kongresih. Bogato in zelo prisrčno je sodelovanje z uni-verzo v Lundu in z univerzo v Grenoblu, ozi-roma bolje rečeno z naprednimi študentskimi organizacijami, ki delujejo na dbeh univerzah. S tema dvema univerzama nas veže že kar tra-dicionalno prijateljstvo in stiki so vsako leto številnejit in tudi vsebinsko bogatejši, $ čimer mislim povedati, da ne gre zgolj za iz-menjavo predstavnikov, tefnveč je to sodelo-vanje tudi študijako, ki se kaže v izmenjavi kontaktnin šiipendistov, kar je najkoristnejša oblika sodelovanja. Razen omenjenih dveh univerz vzdržujemo stike še z naprednimi študentskimi organizacijami na univerzah v Helsinkih, Stockholmu, Varšavi, Gdansku, Krakovu, Glitoicah, Marburgu, Gottingenu, Londonu, Nottlnghamu, Poitiersu, Duriaju, Gradcu, Napoliju, Padovi, Trstu in Solunu. V zadnjem času pa smo še v dogovoru za na-vezavo stikov z eno izmed univerz v Švici, s katero je bii podpisan protokol o sodelova-nju meseca aprila, ko je delegacija švicar-skih študentov (TJNES) obiskala Jugoslavijo. Jasno je, da se omenjeni stiki vedno bolj kre-pijo, vendar bi bilo v prihodnje zaželeno so-delovanje s študenti iz vzhodno-evropskih dr-žav (ČSR, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Sovjetska zveza), s katerimi dosedaj razen dija, materialna vprašanja, družbeno uprav-Ijanje ,vse to to problemi, o katerih bo go-vora na letošnjem srečanju. Prav v tem se bo letošnje srečanje nekoliko razlikovalo od do-sedanjih, ki so v glavnem obravnavala med-narodno-politična vprašanja. Letošnje srečanje bo pod skuprJrn naslo-vortl ŠTUDENT V MODERNl DRUZBI. Prvo predavanje bo obravnavalo elemanie družbe-nega razvoja v Jugoslaviji. Predaval bo rek-tor univerze dr. Makso šnuderl. Drugo preda-vanje bo obravnavalo razvoj in posebnosti vi-sokošolskega sisiema pri nas, predavatelj pa bo prorektor Ij. univerze dr. Dolfe Vogelnik. Oba ta predavanja in seveda obširna disku-sija bodo uvod v tisti del srečanja, na ka-terem se bodo obravnavala izključno študent-ska vprašanja. Uvodtti referat v tem delu srečanja bo imel član predsedstva UO ZŠJ in predstavnik v univerzitetnem svetu tovariš Kučan Milan, ki bo predaval o vlogi Zveze študentov v drvžbenem upravljanju na unir verzi. Razen tega uvodnega referata bodo imeli še koreferai o reševanju materialnih vprašanj (štipendiranje ,kreditiranje, študent-ski domovi) študentje iz univerze v Lundu (švedska). Poleg tega pa bodo imeli še kore-ferat Francozi iz Grenobla o problemih, s ka-terimi se srečujc francoska zveza študentov UNEF) v reševanju študijskih vprašanj. Ra->en tega pa še koreferati poljskih študentov iz univerz^ v Krakovu o delu poljske Zveze študentov Prepričani smo, da bo taka vsebinska orientadja srečanja zelo koristv.a za utrjeva-nje prijateljstva med študenti iz različnih dr-žav z različnimi družbenimi sistemi, obenem bo to bogata izmenjava izkušenj pri delu Stu-dentskih organizacij na univerzah. šurL OBISK PRI ŠTUDENTIH IZ TRSTA IN KOROŠKE MLADOST ZOBALE Pravtjo, da pri Slovencu že po prvih b sedch, ki jih spregovori, spoznaš, iz katerega predela noše dežele je. Primorca pa še prej, ker nikdar ne bo znol »pravilno« izgo-voriti Crkc »g«. Za njih je Gorfca Horica In basto. Med Primorci pa se Tržačani še posebej ločijo po govorici in tvorbi stavkov. Svoja sestra pomeni njegova sestra — tako se pač dobesedno prevede iz itaUjanščine. NEKAJ BESED O prvib. korakih kluba zamejskih štu-dentov bi bilo res potrebnih. Ustano-vili so ga že pred več leti slovenski (kar radi poudarjajo) študentje iz Trsta, Gorice in Koroške. Bili so časi, ko so se klubi ustanavljali vsevprek. Ustanovitev zamejskega kluba pa so lerjale še drugaene okoliščine. štu-dentje so imeli mnogo skupnih proble-mov. Najvažnejši so pač bili nostri-fikacija, stanovanja in štipendije. Še danes se največkrat pogovarjajo ravno o nostrifikaciji — zlasti tisti, ki se bli-žajo diplomi. Italijanska država jim ne priznava jugoslovanske diplome in redno se dogaja, da morajo diploman-tje, ko pridejo v Italijo, po končanem štodiju še enkrat opravljati diplomo in fapite \t nekaterih predmetov. In še državni izpit. Ljubljanska Univerza pa ne daje nič manjše strokovne izobraz-be kot italijanske — o tem so se pre-pričali študentje in profesorji, ko je v zadnjem času prišlo do tesnejšega so-delovanja mod tržaško m ljubljansko Univerzo . Mešana j osLovansko^taiijanska ko-misija je že sprejela sk3ep, da bo na svojih občasofc sestankih obiavnavala vprašanje poinih !> :tov za triaške štu-dente. Vize so sedaj podaljševali kot drugi tuji državljani, ki bivajo na Ozemlju FLRJ. Tako so morali potni list, ker jim je zmanjkalo prostih Kstov, večkrat zamenjati, kar pa je povzročalo sitnosti, izgubo časa in po eni strani tudi negodovanje raed študenti, ker se vprašanje ni moglo urediti po tolikih letih z dvostiansko pogodbo. Tudi pri vojaščini se največji humo-listi zresnijo. Za nas je zanimivo, da v Italiji študentom, ki študirajo pri nas, sploh ne priznajo statusa štnden-ta. Ko pride čas, pokličejo fante k vo-jakom ne glede na to, ali še študirajo 8li ne... O tem bo mešana komisija tudi spregovorila. KAM PO ŠOLANJU? Večina članov kluba prejema štipen-dijo. Vsota se suče okrog 10.000 dinar-jev. Štipendije daje republiški Svet za prosveto in kulturo in to brez obvez-nosti in pogodb. Mnogi bodo po šola-nju ostali v Jugoslaviji, druge žene domov domotožje. Navajeni so morja in sonca. »Kako to, da vas toliko študira v Ju-goslaviji?« sem vprašal. »študij v Ljubljani je veliko cenejši fcot pri nas«, se je nasmehnil eden od ustih, ki so sedeli na postelji. »če bi študiral na primer v Padovi, bi sploh ne mogel študirati. Preveč stane. Moj prijatelj, Slovenec, študira medicino in plačuje okrog 70 tisoč lir vsak mesec za takse. Za hrano in stanovanje ima seveda drugo denarnico ...« Glede štipendij doma so na slabšem kot jugoslovanski študentje. V Trstu privatna podjetja nikogar ne štipendi-rajo, ker je ponudba »visokokvalifici-rane« delovne sile večja od povpraše-vanja. Po končanem študiju se morajo z diplomo v roki boriti (oh, tudi tam so komolci!), da dobijo ustrezno slu-žbo. Princip »snadži se« je interna-cionalen... KAKO ŽIVIJO Glede denarcev: malo štipendija, malo tata in mama. Letos večina — vseh članov kluba je okrog 50 Jržača- nov in pet Korošcev — stanuje v štu-dentskem naselju. Pravijo, da jih tako manj stane, kot če bi stanovali pri-vatno. Ko jih je toliko skupaj, si želijo, da bi imeli svoj prostor, kjer bi se shajali. Circolo di cultura Paolo Mor-gan na Vodnikovem trgu je predaleč, čeprav so s tem prosvetnim dru-štvom Italijanov, ki žive v Ljubljani, v stalnih stikih in se njihovih prireditev tudi udeležajejo. Tam ob prostih urah gledajo televizijo, igrajo šah ali namiz-ni tenis, pa tudi streljajo z zračno puško. Kljub temu bi še vseeno radi inieli svojo sobo, ki bi spominjala na Trst in tržaške Slovence ... ZAČELI S0 ... ... z brucovanjem. Ob začetku leta. Na Rožniku so se zabavali v verzih. Med njimi so fantje s pesniško žilico in pravili so, da že dolgo ni bilo toliko smeha in dobre volje kot tisti večer. Brucovanja so se udeležili tudi člani akademskega kluba Jadran iz Trsta. Naš kulturnl program vključuje tudi predavanja. Letos se je prijazno odzval vabilu naš rojak, pisatelj in profesor Alojz Rebula. Vse poslušalce je priteg-nil njegov živi, neposredni način pre-davanja, ko nam je pripovedoval o umetnosti in literaturi in o svojih spo-znanjih. Med poslušalci je bilo iruiogo nekdanjih profesorjevih dijakov, ki jih je predavanje spomnilo na gimnazij-ska leta, na grške in latinske ure, med katerimi ni bilo govora samo o strogo šolskih stvareh, temveč nam je profe-sor Rebula skušal posredovati tudi ne-kaj svojega čuta za lepoto pisane be-sede...« Po predavanju so se s profesprjem zadržali še pozno v noč, dokler ga ni-so pospremili na železniško postajo. Največ so razpravljali o literaturi. Pro-fesor je bil zelo vesel, ko je videl, da so se njcgovi nekdanji učenci v Ljubljani organizirali in ustanovili klub, ki predstavlja del slovenske mla-dine z onkraj meje. Med pomembnejše prireditve letoš-njega leta spadata še smučarski tečaj in izlet na Pohorje. Na ^ležaklji so se smučali ves teden. Nekateri so bili prvič na smučeh In ob takih prilikah je vedno dosti židane volje. Povedali so mi, kako so se nekega sončnega dne (presneti Tržačani, ved-no imajo lepo vreme — tudi y hribih!), spustili po blagi strmini in se na četrtini poti ustavili, da bi se vrnili. Le Tatjana je negotovo vozila naprej — do konca — in se potem vsa zasopla, ko je prehodila debel kilometer poti, sama vračala. Ko so jo vprašali, zakaj ni šla z njimi, je odgovorila: »Saj bi šla, pa se nisem mogla ustaviti...« letošnji prezident. Od vodstva je pray. zaprav odvisno delovanje in uspešnost neke organizacije. (Florijan bi rekel, da so drugi Ijndje kot ovce — op. Flo-rijan). Pridnost in prizadevnost Živka Lupinca se kaže v obračunu zamejske-ga kluba. Nič manj ni v organizacij-skem pogledu prispeval član Medna-rodnega odbora Mirko Bunc. Za zdravo atmosfero in kulturo v klubu pa skrbi Miroslav Košuta, ki smo ga bravcem v predzadnji številki Tribune že predstavili. Njegov namestnik bo gotovo Mikuž Griša, za katerega pravijo, da je »bruc, medicinec in pesnik«. Tokrat ga predstavimo kar z eno njegovih pesmi: VENEZIA Ob urah razpršenega svita zablodi spomin strohnelih rib med kanale, da Ijudje iščejo svojo podobo v mrtvi vodi in pozabljajo na motne sence preperelih katedral. Laguna: vča&ih vesla udarijo močneje in iz globin zagrgrajo neznani obrazi pesem, ostro, kot zelena rezila valov. Tatjana Uršič, Remec Savina in Pav-la Kramar nastopijo na vsaki kulturni prireditvi kluba. Savina in Pavla &tu-dirata na Igralski akademiji, Tatjana pa na arhitekturi. že devet let igra klavir in jo je prav prijetno poslušati. Obiskal sem jo v šiški na stanovanju. »Kafeo to, da študiraš arhitekturo, ko Mariborčani so se zvedavo ozirali za čudnim spre-vodom izletnikov — članov kluba zamejskih štu-dentov in štu-dentk iz Trsta. Bruci so se tudi tu — kot povsod — bedasto in neolikano obnašali. Na kon-cu pa so jih stare bajte z izdatno pod-kupnino le potrdile... še pred brucovanjem so imeli občni zbor, kjer so pregledali dosedanje delo in si zadali — v okviru .možnosti in sredstev, ki bodo na razpolago pri Mednarodnem klubu zanje — naloge za v prihodnje. športniki res niso kdo ve kaj, ti naši zamejci! Pa so le pripravili srečanje z nekaterimi pokrajinskimi klubi, med sabo pa so zbrali dve enajstorici in se na Svobodi pomerili v nogometiL Ta nogometna tekma spada med najbolj zanimive športne prireditve in je tradi-cionalna. Igrali so v dežju in blatu, kar pa ni tradicionalno. Šlo še je za veliko kolo sira, prevezano z rdečim trakcem. »Rezultata tekme ne bom povedal,« se je posmejal Živko Lupinc, »da ne bi užalostil tistih, ki so bili prema-gani...« No, da vam povem; po končani tek-mi, ko sta enajstorici odčofotali z igri-šča, so si nasprotniki razdclili luknje in sir in vse skupaj zalilL Eni so pač pili zaradi poraza, drugi zaradi zmage. KULTURA. Kl NAS Darka Lipovec pripoveduje. »Naši kulturni večeri so kljub majhnemu šte-vUu članslva pestri. Na teh priredit-vah so se zvrstili pesriiki in pisatelji s svojimi stvaritvami. Naši člani s« nam peli in igrali na različna glasbila. Pa tudi recitacij in interpretacij izse-kov iz dramskih del ni manjkalo. Tak-šen je bil tudi letošnji literarno glasbe-ni večer. UUBLJANA - POHORJE IN NAZAJ V aprilu so povabili v goste sloven-ski akademski kltib iz Trsta in prire-dili izlet na Pohorje. V Mariboru so si ogledali tovarno avtomobilov TAM. To je bilo doživetje! Marsikdo do takrat še nikoli ni videl, kako se rodi motor, avto, kako nastane šasija, nov avto-bus... Tovarno sta jim razkazala dva člana delavskega sveta, ki sta tudi od-govarjala na vprašanja o proizvodnji, o prodaji, organizaciji dela in o de-lavskem samoupravljanju v TAM. »Ta-ko smo imeli priliko spoznati, da so v TAM kljub oviram dosegli mnogo, ne samo v izgradnji, temveč tudi na po-dročju demokracije, to je na področju delavskega samoupravljanja,« je dejal Tržačan, ld mi je pripovedoval o tem izletu. »Prisrčno so nas sprejeli pred-stavniki Zveze študentov iz Maribora. (M njih pa smo se morali kmalu poslo-viti, ker nas je čakal avtobus, ki nas je zapeljal na Pohorje. Tam smo pre-nočili in zjutraj smo bili že v Ptuju. Vsakdo si mora v tem mestecu ogle-dati znameniti grad Herbersteinov, kjer so dragocene umetniške stvaritve, bogastvo, ki ga je ta rodbina prinašala domala iz vse Evrope...« »štajerke so izvrstne kuharice,« je pristavil nekdo v kotu sobc. »Vse kar smo dobili na mizo, je teknilo in bilo izvrstno pripravljeno. Povsod so nas lepo sprejeli. Dobri in povrhu so še ve-seli ljudje.« STIBRI Je že tako, da ima vsaka reč svojega predsednika. Klub zamejskih študen-tov ga tudi ima. To je živko Lupinc, tako lepo igraš klavir? Kaj misliš, da ima glasba kakšno zvezo s poklicem, za katerega si se odločila?« »Glasba in arhitektura se dopolnju-jeta«, je rekla enaindvajsetletna štu-dentka drugega letnika. »Bach je tako arhitektonski, matematični duh .. Pa tudi arhitektura je umetnost, čeprav pravijo nekateri, da je zgolj obrtni-štvo...« »Kako si se prvo leto znašla v Ljub-ljani?« »Oh,« je vzdihnila, kot da bi se ne-rada spomnila;' »spočetka mi je bilo pri srcu zelo tesno. Težko sem se privadila megli, podnebju, ljudem. Sčasoma sem se privadila, ker sem začela obiskovati kulturne prireditve, ki jih je v Ljublja-ni več kot v Trstu in bolj pogoste so. Tako sem pozabila na naše ulice in morje, po katerem pa — vedno bolj ko se bliiajo počitnice — spet hrepenim.« »Kje se boš zaposlila po diplomi?« sem bil radoveden. »Najbrž v Trstu pri gledališču ... Se-veda pa tudi klavirja ne bom zane-marila. Zdaj študiram privatno na Aka-demiji v Trstu. Tam je tudi orkester, ki pa ni preveč dober. Diletantizma ne maram... V našem klubu pa rada igram, ker smo intimna družba ...«: »Nastopila si že na RTV Ljubljana, v Kopru in v Trstu. Kaj trermtno štu-diraš?« »Schumannov koncert za klavir in orkester v a-molu ...« Sedla je za klavir in preigrala par listov iz partiture. Potem je dovršeno interpretirala Mozartov Turtki marš. Mudilo se ji je, kajti zvečer je odpo-tovala za deset dni v Rovinj; pa sem jo le pregovoril, da je pobožala tipke in na gorečo željo zairrala Chopinovo Etudo št. 3. Igrala jo je zarae. TADEJ MUNIH Splošna izobrazba ali specializacija? Mnogo je bilo razpravljanj o različnih smereh sodobne znanosti, o rcszličnih usme ritvcsh izobrazbe. Šludentje in izobraženci se udeležujejo takih privatnih in pol-javnfh pole-mik. Objpvljamo nekoliko skrojšan sestcsvek prof. S, Michauda z ženevske univerze, ker je zanimiv tudi za ncsše razmere. Naraščajoča specializacija različnih vej študija in vedno širše področje, ki ga zaje-ma znanost na šolah in nniverzah, je po-golbila odstope od klasične, humanistične kulture. Na drugi stxani pa je politični in socialni razvoj zadnjih štiridesetih let ob-čiitno spremenil pogoje intelektualnega življenja, ki je lastno dvojnemu gibanju intemacionalizacije in demokratizacije štu-dija. To se kaže v poinanjkanju ravnotežja med novimi oblikami in tradicionalnimi oblikami izabraževanja. Danes je naša na-loga preprečiti napake včerajšnjih kulturnih oblik, ki so se kot posledica tega razvoja preživele. Te napake pa bomo prepreče-vali samo na principih novega humanizma, ki bo odgovarjal zahtevam moderne druž-be in znanstvenemu ter filozofskemu na-zoru dvajsetega stoletja. Zelo jasno lahko opazimo poteze tega humanizina s svojima dvema komponenta-ma: znanstveno in literarno. Znanstveni humanizem sloni na kultumih kontribuci-jah, neločljivih od tehničnega znanja in je usmerjen proti filozofiji znanosti. Literarnl humanizem izvira iz velikih modernih del in sistema misli današnjega evropskega človeka. GANA ~ Pret* kratkim je bil v Gani seminar, ki ga je organizirala ganska nacionalna unija študentov. Seminar je otvoril minister za šolstvo in ob tej priložnosti govoril študentom. V sedmih dneh seminarja so študentje razpravljali o vlogi nacionalne in lokalnih unij študentov, o pogojih šolstva v državi, o nekaterih socialnih problemih študentov, kakor tudi o mednarod-ncm študentovskem sodelovanju. AVSTRIJA — I**^ nedavnim je bil na Dunaju redni lctni zbor Zveze socialističnih študentov. Predsednik je v svojein poročilu nakazal potrebo, da se bolj kot doslej nudi vsem mladltn ljudem študij na univerzi. Prvi korak k temu naj bi bilo znižanje visokih taks in razširjanje ustanov za visoko šolstvo. TELEGRAMI GRČIJA — 10.000 atenskih študentov se je pred kratkim udeležilo protestnega zborovanja in stavke v znak solidarnosti s stotimi zaprtimi studenti, kj so izvajali gladovno stavko. štrajk je bil naperjen tudi proti vladni politiki do študentov. študentje so zahtevali odpravo visokih šolnin. odstranitev fašističnih elementov na univerzi, ki jih je podpirala vlada, boljšo opremo laboratorijev in prenehanje vmešavanja policije v študentovske pro- bleme. Kljub temu, da je bilo mnogo študentov aretiranlh, so študentje zjavili, da bodo s stavko nadaljevali, dokler ne bo vlada ugodila njihovim ahtevam. Solunski študentje so atenskim poslali izraze solidarnosti in prav iko demonstrirali proti vladni politiki d« študentov IRAN — ^ v Preteklcm letu smo poročali o širokem študentovskem aporu proti Aminijevcmu režimu v Iranu, taka poročila pa prihajajo iz Irana e kar naprej. V januarju je 6000 študentov teheranske univerze v demon tracijah zahtevalo, da vlada ugodi njiliovim zahtevam po večjem številu ipendij. študente je napadla policija, več kot sto študentov je bilo ranjenih n aretiranih. V zadnjih dveh tednih so študentje zopet demonstrirali po ulicah felierana in v nekatcrih ostalih mestih. Ob podpori ostalih prebivavcev so •sahtevali kaznovanje tistih, ki so odgovorni za pobijanje, izpustitev aretiranih, .idstop Aminijeve neljudske vlade, svobodne parlamentarne volitve in koncc lespotizma šaha Aminija. šah pa je za tem izdal ukrep za ponovno zaprtjc miverze za nedoločen čas. ANGLIJA __ pred kratkim je bila v Londonu letošnja konferenca tudentovskega tiska. Najvažnejša stvar, o kateri so razpravljali, je bila usta-novitev študentovskega tiskovnega sveta. Udcleženci so obiskali tudi uredništva Jveh velikih londonskih dnevnikov. ŠKOTSKA __ v kraJu East Kilbridge bo kmalu dograjen prvi univer- -jtetni reaktor v Veliki Britaniji. Na razpolago bo za kemično, metalurško, iološko in klinično raziskovalno delo univerz iz St. Andrewsa, Glasgowa, iberdeena, Edinburgha in Belfasta ter bo mnogo prispeval k izvedbi sodobnih tadijskih metod inženirjev, zdravnikov in biologov. ŠVEOSKA __ Uppsala Slottsspel bo prizorišče tetošnjega gledališkega fstivala, na katerem bo prvič izvedeno dclo Augusta Strindberga »Nebeški djuči«. Na festivalu, ki bo do zdaj najvcčji na švedskem, bodo sodelovali jrofesionalni igravci in študentje. Le-ti se bodo predstavili tudi kot orga--izatorji. JAFOKSKA __¦ ^ novem šolskem letu, ki se je na Japonskem začelo i. aprila, bodo japonske univerze in študentje prejemali znatno večje finančnc oodpore kot doslej. štipendijski sldad, v katcrega prispeva vlada in privatni ¦larovavci, bo letos skrbel za 241.000 študentov, kar znaša okrog 20 milijonov tlolarjev. V tem številu je vključertih okrog 96.000 novincev. Vsi štipendisti se '•avežejo, da bodo po diplomi denar vrnili ustanovi Moderna kultura, kultura sodobnega izo-braženca, vsebuje vedno globlje zaznava-nje in vedno jasneje definirane pojme zna-nosti. Bolj kot kdajkoli je kultura potreb-na, razvija pa jo modemi človek. Neod-visnost od človekovega bitja v skupnosti narodov tvori recipročno raziunevanje in od kulture se zahteva več kot takrat, ko še ni bilo različnih prodorov civilizacije. Takc ne bo več možnosti študirati ka-terokoli znanost, ne da bi poznali proble-me, metode in smer mišljenja, ki so spe-cifični drugim vejam znanosti, ker obstoje temelji, ki so skupni vsean znanostim, ne glede na to ali so bolj navezane na človeka samega ali naravo. Resnična kultura tako ne predstavlja vsoto teh zahtev, ampak harmonizacijo in sodelovanje med posa-meznimi vejami študija. Na medfakultetanih srečanjih različnih strok se naj nauči štu-dent vzporejati probleme svoje znanosti s splošnim kontekstom pojavov drugega štu-dija. Skupni seminarji študentov dveh različnih področij so v tem pogledu zelo koristni. Treba bi bilo pripraviti načrt medfakultetnih predavanj in ga že v bliž-nji prihodnosti realizirati. Tako npr. štu-dentje humanističnih. fakultet ničesar ne vedo o smeri dela in metodah fizike. Se-rija petih ali šestih predavanj bi jih orien-tirala v dveh oblikah raziskovanja. — eks-perimentalni in teoretifiii, spoznali bi or-ganizacijo raziskovanja v svetu, problem odgovomosti znanstvenika itd. Za študente medicine in prava bi bila predavanja o naravi juridičnih tekstov, o juridični prak-si in proceduri itd. Na ta način bi študentje znali uvrstiti svoj študij, njegovo specifičnost v sploŠ-nem kcaitekstu znanosti. Zdravnik: bo v svojem pdklicu moral sodelovati z arhitek-ti, inženirjd, sociolOgi, ekonoraisti, pravni« ki in poslovnimi Ijiidmi. Za to bo nekollko bolje prlpravljesn, 6e se bo 3>decentxalizirall« Ln se vsaj delno seznanil s problemi dru-gih. šele tedaj bo lahko zadovoljivo oprav-Ijal nalogo, ki mu }o družba nalaga. Ni treba posebej poudarjati, da je naloga uni-veTze študenta pripraviti na soclalne odgo-vomosti, ki jih bodo morali sprejeti prl opravljanju svojega poklica. Nikoli pa ne smemo pozabiti, da je kultura nekaj, kar je postavljeno pred znanost. To je posledica znanja, intelek-tualne in moralne kvalitete, ki je v pretek-lih analizah identična z zmožnostjo preso-jai>ja, z abjektivnostjo. V praksi ne bo potrebno sarno strokovno znanje, ampak tudi zmožnost, da si sam pridobiž kafcršno-koli potrebno znanje, ki ga bož uporabil pri reševanju kakršnihkoli problemov. Tako je bdštvena pomanjkljivost uni-verz, ds študentov ne ude uporabljati svo-jih komparativnih sposobnosti, razlikovati bistva od posameznega, izločevati proble-me, Iočiti hipoteze dela itd., skratka ne uče študentov, kako uporabljati sistera znanstveaiega mišljenja in ne pridobivajo jih za raziskovalno delo. J. P. Mussolini-skladatelj ? Zdi se, da hoče preko sto švcdskih učencev preobrniti Svetovno zgodovino, tako kot jo poznamo mi in dokazati neka »nova dejstva«, ki te presenetijo tudi, če nisi zgodovinar po študiju. Tako pra\ijo: Hitler je bil nemški ko-munist, Mussolini ni italijanski diktator, ampak slovili operni skladatelj, Wiiiston C;hurchill je »nekdo v Nemčiji«, Willy Brandt je slikar itd. Ta »nova dejstva so bila ugotovljena v testu, ki ga je izvedel stockholmski diiev-nik »Dagbfodet« med nekaj več kot sto učenci švedskih srednjih šol. Povprečna Ktarost je bila 16 let. Test je vseboval 30 imen tujili in švedskih politikov, pisate-Ijev, umetnikov in športnikov, razložiti pa je bilo treba tudi pet znanih okrajšav. Večina tcstiranih je spoznala polovico imen in okrajšav. Kakorkoli že, pa je sa-m« enajst učencev vedelo, kaj je NATO, EEC (evropska ekonomska skupnost), in EFTA (evropsko svobodno 'iržišče). Samo enega — švedskega športnika — so poznali vsi razen enega. Veliko število učencev, rojenih po drugi svetovni vojni, ne ve ničcsar o tem, kdo naj bi bil Hitler. Imenujejo ga »nemški voditelj v začetku dvajsetega stoletja«. Drugi ga spet irnenujejo za »nemškega cesarja«. Nekateri od njih imajo Hermana Goeringa, Hitlcrjevo desno roko, za dan-skega predsednika. Predsedoik John Kennedy je na sezna-rau znanih tujih politikov. Predstavc o Le-ninu in Stalinu so se izkazale več kot ne-jasne. Označena sta kot »nekdo iz Rusije« ali ruska politika v začetku dvajsetega stoletja. Za polovico učencev se zdi, da za Lenina niso slišali še nikoli. Drugi spet postavljajo časovno Stalina pred Le-nina. Italijanskega diktatorja Mussolinija je identificiralo skoraj dve tretjini učcticcv. Seveda pa ga je zato preosiala tretjina imenovala »francoski diktator«, »operni skladatelj« ali »avtomobilski dirkač«. Clo-vek, ki je najpogosteje menjal nacional-nost je bfl Winston Churchill. Imenovali so ga »ameriški predsednik« ali »drža\ni sekretar ZDA« ali »francoski predsednik«. Nekomu je ssadostovala še oznaka »mož, Id ves čas kadi cigaro«. Podobno je bilo tadi z našim predsed-nikom: mnogo učencev ga imenuje afri-ški politik ali portugalski državnik ali alžirski predsednik. Od vsch je bilo najmanj znano ime rimskega govornika Katon?., ki so ga ime-novali »srbski nacionalni pesnilv« ali »šef turške države«. Dejansko ni nihče vedel, kdo je biL Predstavljamo: pi »Kje živiš in študiraš?« — Rojena sem v Beogradu, a živim v Ljubljani že petnajst let. Tu tudi študiram arhitekturo na oddelku za industrijsko obli-kbvanje. »Kako začneš pisati knjigo?« — Roman si sestavim v mislih. Kjerkoli. V trolejbusu, na cesti, v čakalnici pri zobo-zdravniku. Potem pa non-stop tipkam direkt-no v stroj. Zato ni čudno, da je bil moj prvi roman končan v enajstih dneh pluš pet dni za tcorekturo. »Tvoji pogledi na našo gencracijo?« — Zelo optimistični! Vesela sem, da živim zdaj. To je simpatična, zdrava generacija, polna ambicij, poleta... Naši problemi so zanimivi, novi, svojski, pogojeni z utripom dvafsetega stoletja, mikavni za vsakršno umetniško obdelavo. »SJisal sem, da ustvarjaš svoj drugi ro-man?« — Je že ustvarjen. že dve leti ga nosim v sebi. Zdaj ga prenašam na papir. še ni iz-ključeno, da bo izšel pred prvim — če bo deževno poletje. — So pa še težave z založ-niki! (Njen prvi roman DIAGRAM NEKE LJUBEZNI bo izšel letos v septembru pri Mladinski knjigi na približno 200 siraneh. že sedaj se zanj zanimata založbi iz Frank-furta in Hamburga.) Obravnava Ijubezen, LJUBEZEN... Dva, ki sta zrasla v popolno-ma razlicnih okoliščinah, se srečata in vzlfubita. V borbi njunih osebnosti do&ivlja-tq Čepresije osamljenosti, tako značilne za ddnašnjega človeka, pa tudi dragocene tre-hutke premirja z vsem, predvsem pa s sa-mim seboj, privzdignjene iz vsakdanjosti v rahlo poetično vzdušje. LJUBEZEN V FIS MOLU se konča neodločeno. Ne maram pa-tetičnih koncev. »Kaj je pomlad?« — Bojim se pomladi, ker ji sledi potetje, poleti pa človek uganja neumnosti. »Kaj meniš o mladi pisateljski genera-ciji?« Radovedno sem pričakoval srečanja z njiin. Zaupali so mi, da je prišel v Ljubljano že kot izoblikovana slikarska osebnost s svojim specifičnim likovnim izrazom. — Na-šel sem ga ob slikarskem stojalu. Zagledal sem preprostega fanta, ki je bil ves zatop-ljen v svoje delo. Ko sem ga poprosil, naj mi pove kaj o sebi, se je prijazno odzval. — Doma sein v Bosanskem Petrovcu. šo-lo sera obiskoval najprej v Banja Luki, po-zneje pa v Sarajevu. Sedaj obiskujem tretji letnik na oddelku za slikarstvo ljubljanske Akademije za upodabljajoče umetnosti. — »Kdaj si se resneje začel ukvarjati s sli-karstvom?« — V peti šoli sem že posegel v likovni svet in od tedaj dalje izlivam v abstraktne grafike občutja in predstave, ki mi pomenijo življenje. Za slikarskim stojalom najdem no-tj-anje zadovoljstvo, neko posebno veselje, ki me spreletava, ko realiziram stvari, ki so se mi porodile v mislih. »Pri katerih mojstrih se učiš slikanja?« — Moji vzomikl, v tehniki slikanja in raznolikosti barvnih kompozicij, so Flamci. Premišljujem o zlivanju in izstopanju svet-lobe v njihovih mojstrovinah in študiram barvne palete, ki so jih uporabljali. Od gra-fikov pa so mi zelo pri srcu P. Klee, Frie-daender, Zao Wou-ki, F. Mihelič in R. De-benjak. Najprej sem jo dva dni iskal po zgradbi iakultete z,a arhitek-turo. Potem sem od nekoga izvedel, da jo lahko pokličem po telefooiu. To cem tudi storiL Zmenila sva se ujela (6e rendez - vous »Pod sk.alco«. Kar hitro snva se za kratek SJPjem pripoainiti: ob ugla-ševanju najinih oseb je uničila vse zobotiebce, kar jih je premogla miza). Ko so bili zobolrebci uničeni, je bil tudi najin razgav&r kon-čan . . . — Menim, da mladi dosegamo prav lepe uspehe, če pomislim na Kajzerjeve humore-ske, za katere je lani prejel celo Levstikovo nagrado; letos pa na zanimanje, ki so ga sprožile Krambergerjeve »Pesmi 61«. To mi daje pogum. »Kje se učiš pisati?« — Rada prebiram novejše ameriške pisce: Faulknerja, Fitzgeralda, Hemingwaya, Wil-licunsa; od Francozov me navdušujeta Ca-mus in Sartre; od klasikov pa občudujem Dostojevskega. To pa še ne pomeni, da jih hočem posnemati. Domišljam si, da sem na-šla svojo govorico, specifično za naš čas, naše razmere... »Tvoji uspehi in načrti?« — štiri nepomembne nagrade. Septembra bo končno izšel moj prvi roman, ki sevn ga napisala s šestnajstimi leti. Načrtov pa imam preveč, da bi jih lahko vse realizirala, pa čeprav bi zivela sto let. — Sem pač mlada. »Bila si tudi na zadnjem kongresu knji-ževnikov v Sarajevu?« — Da, napol uradno, napol privatno — iz radovednosti. Pa ni bilo nič posebnega. Mor-da sem preveč pričakovala. Spoznala pa sem Uevilne književnike iz vseh naših republik, izmenjala misli z njimi... sicer pa je bilo preveč koktajlov in premalo uspešnih disku-sij. »In tvoj hobby?« — Kzihanje, potovanja... Zelo rada jem sendviče. In veliko potujem. »Ali se nameravaš posvetiti pisateljeva-nju?« — Ne povsem. Zato tudi Študiram arhi-tekturo. Rada bi še naprej ohranila pristen stik z življenjem. »Kako boš porabila denar, ki ga boš pre-jela za svoj prvenec?« — Sem ga že. In ga ni več... Pisalni stroj, potovanje v Grčijo... Odločno dekle, kajne. No, vsekakor ji želimo USPEH. BORUT APARNIK Berter »Kje zajemaš snov za umetniško obde-lavo?« — Rodni kraj in mladost sta zapuštila v meni lirične vtise, ki jih zelo rad obliku-jem. Odslužen star han, trepet zraka nad mošejo, pogled, zastrt s feredžo, bosanski brežuljki... »Slišal sem, da v grafikah govoriš s svo-jim jezikom?« — Prizadevam si. Pravijo, da imam svoj sugestiven jezik z avtonomnim izrazom. Mo-ja likovna linija teži na vzhod. Smernice mo-jim grafičnim listom sem iskal predvsem v perzijskih miniaturah, pa še v kaligrafskih napisih po malih mošejah v Bosni in v islam-ski literaturi. »Kakšna naj bi bila tvoja grafika?« — Predvsem polna mladostne svežine in dinamike, podana z originalnimi — mojimi — likovnimi simboli. »In tvoji dosedanji uspehi na likovnem polju?« — Na lanskem grafičnem bienalu sem razstavljal... tn prejel Prešernovo nagrado za študente. »Tvoji načrti?« — Želel bi grafiko specializirati v razredu profesorja Rika Debenjaka. In se ji pozneje disto posvetiti. B. A. 0 POLJSKEM ŠTUDENTOVSKEM KULTURNEM ŽIVLJENJU študentovski klub v Gdansku na Poljskem. Ljudje vseh starosti se zbirajo. Plakat napove-duje nov program študentovskega Gledališča pantomime in komedije. Kogarkoli v Gdansku vprašaš za ŽAK, ti bo takoj odgovoril. Pokaže ti smer, opiše stavbo ali pa ti pove številko tramvaja, s katerim se popelješ do tam. Kajti ŽAK v Gdansku je pojem. Pozna ga vsak študi-rajoča in ostala mladina na Poljskem. Poznajo ga po njegovih predstavah, ki so doživetje. In berejo o njem v časopisih, ki se ukvarjajo s kul-turnimi vprašanji. Vstopimo v dvorano, kjer bo predstava. Nič bleščečega. Navadni stoli, oder, ki se podaljša v sredlni skozi dvorano. Zavesa, ne preveč rv> va in na odru pred njo razcefran naslonjač. Na njem steklenica sifona, poleg razbit boben. Po-tem tišina. Nato neka čudna, vzhodnjaška me-lodija. Izza zavese prišepa v dvorano grbec, oblečen v ogrinjalo z magičnim znako-m. Mr-mra neke nedoumljive vzliodnjaške besede. Ali pa besede brez pomena. Govori tiho in presun-ljivo. Sprehodi se po odru, ki sega v dvorano in se vrne za zaveso. V dvorani je tišina. Lju-dem je zastal dih. Vzdušje za predstavo je pri-pravljeno. Gledališče pantomime in komedije je nastalo leta 1958, ko so se združili nekateri študentski kabareti in gledališča. Leta 1961 je že žel prva večja priznanja za propagiranje poljske kome-dije. Gledališče je realiziralo štiri programe: »Tralabomba«, »Woz wedrowny« (Komedija mask), »Biale Zwierzeta« in »Dobry Wiecz6r Blaznie«. In. kje vse so nastopali? Lahko se po-hvalijo s številninii gostovanji po Poljskem in tudi drugje. Bili so v Varšavi, Krakovu in šte-vilnih drugih poljskih mestih, pa tudi v ino-zemstvu, v Oxfordu in Londonu. Prejeli so številna priznanji in iz njihovih vrst izhajajo mladi poljski igravci, glasbenik\ slikarji, pesni-ki, prozaisti in satiriki. Preglejmo samo vod-stvo gledališča: Alina Ro(nczewska-Afanasjew je slikarka. Ukvarja se tudi s pisanjem. Piše mla-dinsko literaturo, bajke, igrice za otroška gle-dališča in ilustrira. V Gledališču pantomime in komedije je scenograf, sodeluje pa tudi pri re-žiji in predvsem — igra. J. Afanasjev je poet in satirik. Izdal je pet knjig in zrežiral šest risa-ruh filmov. Bil je med ustanovitelji gledali&ča »Bim-Bom« in sodeloval v gledališču Faux-Nez v Franciji. Piše reportaže, eseje o po^iji itd. Janusz Hajdum je študent Višje glasbene šole v Sopotu. Komponira m igra. V študentskih gle-dališčih dela še devet let. že v gledališču »Bim- Bom« je skrbel za glasbo. Danes komponira za film in televizijo. V študentskem gledališču v Gdansku je vodja ansambla. Vodilo mladži igrarcev v gledališou je, da pišejo in igrajo svoja fiela, sebe. Poudariti moramo, da Gledališče pantomime in komedije ni edino študentovsko gledališče v Gdansku. Gledališko skupino imajo tudi štu-dentje tehnike, ki imajo tudi svoj klub »Kvad-rat«. Za nas, ljubljan&e šfcudente, je to pov-sem nedoumijivo, In Se iffič. študentsko kultur-no življenje na tehniki ^ tako razvito, da pri- -~F"' Zveza študentovskih organizacij Ijudske tehnike je organizirala v Ljubljani IV. med-narodno razstavo študentovske fotografije. V primerjavi z lansko nzstavo je vsekakor opaziti viden napredek, čeprav so jugoslovanski študentje lansko let« pokazali več znanja in kvalitete kakor letos. Se posebej pa velja to za Slovence, ki so lanl dobili prvo nagrado. Razstavljenih je bilo 161 fotografij, od teh 12 barvnih in 41 baraih diapozitivov. Na razstavi so sodelovali študentje iz 9 držav. Prvo nagrado za posamezno sliko in za kolekcijo fotografij je dokil Avstrijec Herbert Bei-ger, ki nas je presenetil z izrazito osebnim prijemom, dovršeno tehniko, rafinirano resignacijo. Fotografija Arnolda Samuela »Resignation« je bila morda najizrazitejše sodobno delo na razstavi. Beograjčan Joco Ferenc je s svojo eksperinaentalno tehniko, navilic rahlo konvencio-nalnemu motivu, ustvaril zelo umirjeno, lirsko fotografijo. Morda najizvirnejša je foto-grafija A. Tučkova »U podne«, ki prehaja po motivni plati že v grotesknost. K pestrosti razstave je prispevala tudi slika Vadosa Johana »Started like this« in fotografija Manfreda Schmitza »Mann und Frau«. Razstavo v črnobeli tehniki so zakljucili trije fotoamaterji iz Singapoora s svojimi ti-pičnimi motivi. Pri barvnih fotografijah je motil prcdvsem nekoliko preveč ragledniški prijem, v celoti pa lahko razstavi, razen nekaterih izjem, očiiamo pomanjkanje Hudentske motivike. Objavljamo drugonograjeno fotografijo »Sestanek« beograjskega studenta Radoslava Rankoviča. I. H. vlači študente drugih fakultet k sodelovanju. Tako študentje Akademije za upodabljajočo umetnost prirejajo v »Kvadratu« redne raz-stave svojih del. Zelo intenzivna v klubu je tudi filmska sekcija, ki se sestaja ob Četrtkih zvečer. Tu si študentje ogledujejo svoje amaterske filme s popotovanj, tu gledajo razne kratko metražnike z različno vsebino. (Mimogrede in raalce zlobno: tisti četrtek, ko sem sedel v »Kvadratu«, sem videl amaterski barvni filra s popotovanja po Franciji, za njim so zavrteli film s temo strip-tease in takoj nato angleški kratki verski film Noetova barka, kjer smo videlj Noeta, Kristusa in še nekatere). Klub Kvadrat se vzdržuje brez dotacij. Vrnimo se v ŽAK. Na odru, kjer jazz-ansam-bel izvaja mehke blues-melodije, nastopa Ry-szard Ronczewski. »To je naš Mim,« pravijo poljski študentje. Njegova govorica gest in kre-tenj jo presenetljiva. Pripoveduje nara zgodbe o človeku, malem, vsakdanjem človeku na ulici, 0 njegovih ljubeznih in žalostih. Zdaj se mu smejeano, zdaj je v dvorani popolna tišina in neka nerazumljiva zadrega. »Kdo ve, kje naj postavimo mejo med komedijo in tragedijo?« je aapisal Gharlie Chaplin. Z obraza Ronczew-skega razbiramo sebe in naše zgodbe. Njegova igra fascinira v absolutni dovršenosti tehnike. Ronczewski je končal Višjo gledališko šolo in kasneje študiral režijo v Varšavi. Kot mim na-stopa v filmih in tudi v drugih gledališčih. Kontakt med publiko in odrom je popolen. Gledavci sledijo gubam njegovega obraza, gi-bom rok in razbirajo zgodbo. Po dveh urah in pol programa pusti gledališče publiko povsem zaposleno. In tudi med predstavo je ne pusti iz rok niti za trenutek. Celo med pavzo te za-posldjo. Klubski prostor, kjer se gledavci med pavzo pomenkujejo, je obenem razstavni pro-stor mladih slikarjev. Gledališče je avantgardistično in se laliko pohvali s talenti, ki jih n. pr. v Ljubljani ne premoremo. Opaziti pa je tuda tendence in ho-tenja, ki jih. pri nas poznamo iz dvajsetih let. To je namerno presenečanje z dadaističnimi prijemi (n.pr. igranje klavirja s komolci in razbijanje po bobnu s kladivom, namerna kako fonija arkestra itd.). To je neke vrste upor mladih zoper tradicionalnost in malomeščan-stvo v kulturi, zoper igranje in pisanje »po li-niji«, torej upor, ki je bil na Poljskem zelo aktualen do leta 1956, ki pa danes izzveni že nekoliko prisiljeno. študentovski klubi na Poljskem so zelo po-srečena oblika izobraževanja študentov. Vsako univerzitefcno mesto ima po več klubov, kjer se shajajo študentje različnih fakultet. Tu disku-tirajo o kulturnih vprašanjih, o študiju in o vseom, kar zanima mlade ljudi. Vsak klub ima izdelan program različnih predavanj, gledali-ških predstav, sobotnih plesov itd. Literarni ve-čeri so zelo razširjena oblika študentovskega delovanja. Nekateri klubi imajo določen dan rezerviran n. pr. samo za poezijo. Ta.m mladi gledališčniki-amaterji recitirajo pesmi, veokrat pa medse povabijo tudi avtorje same. Taki ve-čeri se ponavadi končajo z burnimi debatami, ki ne zadevajo samo umetnost. V Wroclawu ima osrednji študentovski klub celo poslopje, August Strindberg, znani Svedski dra-matik in romanopisec, je bil rojen v Stock-holmu leta 1849. Njegova nesrečna mladost se odraža v vsch njegovih delih, zlasti v zgodnjih. Nekaj časa je študiral v Uppsaii, potem pa se je ukvarjal z različiiimi po-klici: poučevanjem, igranjcm, novinar-stvom in pisanjem. Eno njegovih najbolj-ših del, Rdeča soba, je grenka satira na švedsko družbo in polna lastnih bolečih izkušenj. Njegova dela so polna sovraštva do družbe in žensk, toda črtica, ki vam jo predstavljamo, odkriva njegovo globoko razumevanje človeške bolečine. Umrl jje leta 1912. Čcprav sparla v generacijo sta-rejših pisateljev, je ta njegova črtica tako vsakdanja in človeška, da mora pritegniti vsakega bravca. Zadnji voz je odpeljal; mlad mož z žalnim trakom na klobuku je zamišljeno taval po praznem stanovanju, in gledal, če ni česa po-zabil. Ne, ničesar ni bilo videti. šel je na hod- Ryszard Ronczewsky v eni svojih vlog ki je med najlepšimi stavbami v še dokaj poru-šenem mestu. Klub ima svojo knjižnico in čital-nico, ima poseben oddelek za časopise in revi-je, kjer lahko študentje posegajo po stoterih publikacijah iz različnih dežel sveta. Ima tudi razstavni prostor, kjer razstavljajo mladi sli-karji, ponavadi že takrat, ko se olje še ni pov-sem posušilo. Klub se lahko pohvali tudi z veii-ko konferečno dvorano, kavarno, kjer točijo le brezalkoholne pijače in dvorano za ples. nik, trdno odločen, da nikoli več ne mislt na to, kar se je zgodilo v tem stanovanju. Toda tam na steni poleg telefona je bil kos popisanega papirja. Na njem so bile različne pisave; neka-tere prav dobro čitljive, pisane s črnim črni-lom; druge načečkane s svinčnikom, črnim, rde-čim in modrim. Tukaj je bila napisana vsa ču-dovita romanca, ki jo je preživel v kratkem času dveh let. Vse, kar se je namenil pozabiti, je bilo tu zapisano — košček človeškega življe-nja na pol pole papirja. Snel je papir s stene. Bil je kos porumene-lega pisalnega papirja, ki se nekoliko blešči. Po-ložil ga je na rob kamina v dnevni sobi in začel brati. Najprej je bilo zapisano ime: Alice — naj-lepše ime, ki ga je poznal, ker je bilo ime nje-govega dekleta. Poleg je bila številka 15—11. Pod njo je bilo načečkano Banka. To je bilo mesto, kjer je delal, vse kar mu je pomenilo kruh, dom, družino — temelj življenja. številka je bila pračrtana z debelo, črno črto, ker je banka propadla in je dobil službo drugje. Potem sta sledili dve številki: krojač in cvetličarna. Takrat sta bila zaročena in je imel poln žep denarja. Prodajavec pohištva —dekorater. — Oprem-Ijala sta si stanovanje. Urad za selitve. — Vse-lila sta se v novo stanovanje. Blagajna v Operi, 50—50. — Bila sta pravkar poročena in sta hodi-la vsako nedeljo zvečer v Opero. To so bile njune najlepše ure, ko sta sedela v Operi in poslušala čudovito glasbo, ki je prthajala iz pravljične dežele z one strani odrskih luči. Sledilo je prečrtano ime človeka, prijatelja, ki se je visoko povzpel, toda hitro propadel, zaslepljen od uspeha in je moral zapustiti de-želo. Kako kraikotrajna sta sreča in uspeh! Nekaj novega se je pojavilo v šivljenju dvo- študentje so na svoje klube zelo navezani, saj so jih ustanavljali sami in so se sami zanje borili. Dejstva, da žive ti klubi brez dotacij, se študentje zavedajo. Vsekakor ostane po konča-nem študiju v vsakem študentu spomin na šfcu-dentovsko kulturno življenje v klubu. ŽAK — y Gdanskem je s svojim delovanjem med najbolj znanimi. Ker je bil med prvimi in drugim za vzgted. Peter Breščak jice. Z žensko pisavo je bilo napisano Sestra. Kakšna sestra? Ah, seveda, tista z dolgim, sivim ogrinjalom in prijaznim obrazom, ki je pri-hajala vedno tako tiho in ni nikoli vstopala v spalnico skozi dnevno sobo, ampak vedno te hodnika. Pod njo je bilo napisano ime: Dr.L. Tu se je prvič pojavil na listu sorodnik — Mati. To je bila njegova tašča, ki se je obzirno umaknila, da ne bi motila mladoporočencei), sedaj pa je prišla, ker sta jo potrebovala. Potem je bilo nekaj vrstic napisanih z rde-čim in modrim svinčnikom. Urad za zaposlit-ve. — Služkinja je odšla in iskali so novo. Ee* karna. — Hm! Postajalo je vedno slabše. M0* karna — naročeno je bilo sterilizirano mleko. Specerist, mesar in ostali. Gospodinjske potrej)-ščine so naročali po telefonu, Torej gospodirife ni na običajnem mestu? Ne. Priklenjena je na posteljo. Kar je sledilo, ni mogel brati, ker so se mu zameglile oči, kakor človeku, ki se utaplja v morju in ne vidi skozi slano vodo. Toda spodaj je bilo napisano z velikimi črnimi črkami: Po-grebni zavod. To pove dovolj — večje in manjše krste. In v oklepaju je bilo napisano — vpepelitev. Potem ni bilo ničesar več. Končno je bilo s pepelom kakor vse, kar je živega na zemlji. Vzel je porumeneli papir, ga poljubU, potetn pa. pazljivo zganil in si ga dal v notranji zep suknjiča. V dvem minutah je ponovno preživel dve leti svojega življenja. Toda ko je odhajal iz stanovanja, ni šel sklonjen in strt. Nasprotno, visoko je dvignil glavo kot ponosen in srečen človek, ki se za-veda, da mu je bilo dano kratko, a najboljše, kar lahko človek pričakuje od življenja. Koliko je takih Ijudi na svetu, ki nikoli nlso doztveli tega. Prevedla: T. WoH 1 Precej fežcven in nehvaležen posel je prerokovati izide nogo- mefnih srečcnj, še posebej na svetovnem nogometnem prvenstvu, ki takrat res obiluje presenečenj. še teže pa je napovedovati uspehe naše enajstorice, ki se je v preteklih sezonah fako igrala z vpi jenih privržencev. Doslej je »plavim« šlo precej dobro, v zadnjih dveh tekmah aravnosi odlično. Danes, ko prebirate Tribuno, se bodo Jugoslo-sni srečali s čehi. Naša slika vom kaže prizor s tekme dveh čeških prvoSigošev. /esodite sami, če bodo »plavi« takšnim borcem kos. Drži, da so :am z zmago nad Madžari posredno odpravili »madžarski kom- pleks«. Upajmo samo, da ne za to, da bi nam kar sami prekrižalj pot do finala. Vendarle dočakali.. Frecej časa smo morali čakati, da so se tudi najvišji forumi študentske or^anizacije zganili in pričeli kazati za-liinjanje za študentsko športno orga-nizacijo, ki dela že vrsto let v okviru Zveze študentov. Ta koristni napredek, ki ga bomo — če ga ne bodo v sedanjem, težav-nem položaju spet odrinile v ozadje pomembnejše zahteve — le dočakali, bo prinesel osvežitev in poživitev v de-lo športne organizacije študentov. Marsikomu izmed naših študentov dosedanje športno udjestvovanje (kot sta mu ga nudili študentska športna organizacija in fakulteta s svojim ne-obveznim programom telesne vzgoje) ni za Jostovalo. Obenem pa mu je mo-rebitno aktivno sadelovanje v enem od kvalitetnih klubov jemalo preveč časa. Tam je namreč moral precej trcnirati, če je hotel, da je bilo njego-vo prizadevanje smotrno, to je, da je. nastopal na tekmah. Večje število študentov pa je opu-stilo vsako udejstvovanje, ker jih — po njihovih Iastnih ocenah seveda — udejstvovanje v okviru fakultativne telesne vzgoje ni zadovoljevalo. To skupino so sestavljali oni študentje, ki so y srednji šoli že igrali v raznih mo-štvih, po prihodu na univerzo pa se niso več vključili v noben športni ko-lektiv. študentska športna organizacija se je dalj časa trudila, da bi uvrstila ne-kaj r- ]ih športnih aktivov v najnižji raz. A tekmovanj strokovnih oziroma krajevnih športnik organizacij (seveda z nekaterirni ugodnostmi). Vcndar so v Ljubljani vse doslej naleteli na glu-ha mšesa. Naši organizaciji niso dali moinosti, da bi se lahko kakorkoli vkljuoila v najnižja, ne preveč za-htevna tekmovanja. To priključitev smo predvsem že-leli iz dveh razlogov. Prvič: ta tekmo- vanja bi zaradi priprav za nje priteg-nila marsikoga v naše telovadnice; drugič: na podlagi posebnih dogovo-rov bi lahko uporabljali tehnične uslu-ge strokovne športne zveze (n. pr. te-rene, sodnike ipd.). Vsekakor bi s takimi oblikami na-juspešneje propagirali šport med štu-denti in sčasoma dosegli morebiti ce-lo nek skromen finančni efekt pri vstopnini. Taka moštva bi pomenila toidi zakladnico nadarjenih igravcev, ki bi lahko kasneje prestopili v kvali-tetnejše klube. Te študentske ekipe ta-ko ne bi vztrajale (že zaradi vsakolet-ne fluktuacijc študentov) na uvrstitvi v najvišja, kvalitetna in finančno za-htevna tekmovanja. O vsem tem bodo v kratkem raz-pravljali na skupnem sestanku pred-stavniki prizadetih organizacij: zvezne komisije za telesno kulturo, študent-ske športne organizacije in zastopniki komisij za telesno kulturo iz vseh uni-verzitetnih središč. Le nekaj dni prej pa bo tudi Cen-tralni odbor Zveze študentov obravna-val nadaljnji razvoj telesne kulture in športa med študenti. Od obeh posvetovanj si lahko to-rej obetamo le najboljše. mac • UNIVERZITETNISPORT • UNIVERZITETNI, Udeleženci tečajevj v številkah Univerza je z organisacijo smučarskih tečajev za študente v Tamarju 1961 in na Vojskem nad Idrijo 1962 zagotovila dolo-čenemu številu slušateljev aktivno rekrea cijo po napornem študiju. Komisija sa te-lesno kulturo in izvenarmadno vzgojo pri Univerzitetnem svetu je razširila zdrav-stveni pregled pred odhodom tečajnikov na Vojsko tako, da je pritegnila v ekipo razen zdravnika še antropologa, psihologe in te-lesnovzgojne strokovnjake. Le-ti so večino tečajnikov pregledali in izmerili nekatere morfolcške, fiziološke, psihološke, psiho-filozofske in fizkulturne lastnosti oziroma zmogljivosti, razen tega pa so s posebno anketo poizvedeli še za njihov odnos do telesne kulture. čeprav ta populacija ni re-prezentativna za študente unlverze v Ljub-Ijani, daje statistična analiza podatkov vendar določen vpogled v psihosomatski status našega študenta, vsaj orientacijsko. CPodaiki, ki jih tu navajamo, so povzeti iz študije: Z. Doilnar-Osole M. Kališnik, OPOMBA. Zaradi majhnega števila pregledanih (vseh skupaj 89 ali manj) in neho-mogenosti populacije distribucija ni vedno normalna. S ! je označena zgornja meja tipa, ki presega dosegljivi maksimum. Razen študijskih ciljev ima ta akcija tudi praktičen pomen v treh ozirih. Naj-prej je bil vsestranski pregled učinkovita zdravstvena kontrola udeležencev, preden smo jih izpostavili naporom, katerih veči-, na ni bila vajena ali ustrezno pripravljena nanje. S tem smo mogli odkriti morebitne bolnike ali zdravstveno ogrožene študenie, ki so se morali udeležbi na tečaju bodisi odpovedati, bodisi so oiti sami kakor tudi njihovi vaditelji prejeli navodilo, naj se izognejo zanje neprimernim naporom. Ti podatki bodo nadalje koristili pre-davateljem telesne kulture na univerzi. Na njihovi osnovi bo moč organizirati vadbo v prihodnje tako, da bo ustrezcda psihofi-zičnim lastnostim večine. Na drugi strani lahko s takimi preizkusi odkrijemo tiste, ki potrebujejo posebno vadbo zaradi svoje šibkosti ali pa jo zaslužijo zaradi nadar-jenostl Končno, toda ne nazadnje, naj služijo ti podatki tudi samim tečajnikom. Ta iz-vleček objavljamo prav zato, da bo lahko vsakdo ugotovil, kje je v populaciji glede na ostale — ali je nekje blizu povprečja, ctii je v mejah tipičnosti (M ± SD), ali pa je z neko lastnostjo oziroma zmogljivostjo visoko nad povprečjem oK globoko pod njim. Te zadnje predvsem pa velja opozo-riti, da funkcija razvija vn ohranja, nede-lavnost pa krrti gibanje sposobnosti člove-ka. Doc. dr. M. Kališnik OLIMPIJA NA RAZPOTJU Akademsko športno društvo Olim-pija se je znašlo na prekretndci. V vod-stvu društva se je pojavila zamisel o formiranju močnega, kvalitetno trdne- OLIMPIJA SE ZATIKA V preteklem tednu so košarkarji Olim-pije izgubili prvi dve točki v letoš-njem prvenstvu. Vi-deti je, da nenaklo-njenost sodnikov do našega zveznega li-gaša še ni izčrpana! Vsekakor pa pome-ni morebiti uspela pritožba Olimpije in zmaga na ponovlje-ni tekmi precejšnje upanje za ponovno osvojitev prvenstva. ga društva, ki bi sčasoma prerasel v taik športni kolektiv, da bi s svojimi visoKimi športnimi dosežki dostojno zastopal Ljubljano v državni, pa tudi mednarodni športni areni. Okrog združitve nekaterih ljubljan-skih klubov ali njihovi priključitvi Olimpiji je bilo izrečenih že precej besedi. Le malo pa je bilo povedano o usodi onih drugih, ki — iz teh ali dru-gih razlogov — ne odgovarjajo sestavu »močne« Olimpije. že pri govoricah o združitvi so pri-šla na dan mnoga nezdrava nasprotja med ljubljanskimi klubi. Za prene-katero od teh nasprotij lahko z goto-vostjo trdimo, da so bazirala pred-vsem na subjektivnih temeljih, vendar so dokaj zaviralno vplivala na razvoj določene športne panoge v našem me-stu. Nekaj hude krvi pa je povzročila beseda o odcepitvi slabših in manjših klubov tudi v lastnih vrstah. Eden od vzrokov za formiranje enot-nega, močnega društva je vsekakor tudi problem materialnih sredstev. Olimpija je v letošnjem letu črpala vsa sredstva (iz dotacij namreč), na račun dotacij za kvalitetni šport. Vprašujemo pa se, kdaj namerava Olimpija dokončno in natačno doto^ čiti kateri klubi ustrezajo vlsoklmj kriterijem in katera ne. V bistvu gre^ za dvoje vprašanj. Prvo: Koliko časa bodo ti, »mall« še na seznamu za dotiranje pri Olimpiji? Drugo pa se navezuje na prvo: Kje bodo ti dobili v bodoče sredstva za ( svoj nadaljni obstoj? Prepričani smo i namreč, da Ollmpija s to svojo kon- : soUdacijo ne namerava zamoriti pre- , ostalih klubov. V položaju, v katerem st ase zdaj znašla naše gospodarstvo in vsa naša družba nasploh, terja vse to še po sebej hitre, a vendar razumne od-ločitve. TUDI Tl SE VČLANI V POČITKIŠKO ZVEZO! Vsak pcnedeSjek in petek od 17. do 18. ure in ob sredaii od 12.30 do 14. ure na Poljanski 6. M. Kobal, A. Ledinek, S. Obranovič, Vm Skalar in J. šturm, Vpliv telesne kulturM na osebnost slovenskega visokošolca fm Orientacijska študija na udeležencih smii^ čarskih tečajev Ijubljanske univerze rufl Vojskem februarja 1962. Tipkopis, LjubljčM na 1962.) M Iz ankete lahko razberemo med dridM gim, da se od 89 tečajnikov le 11, t. j. 12°%M ukvarja s sistematično telesno vzgojo, dfl Irenirajo vsa.] 1-krat tedensko, ostali pa lU priložnostno ali pa sploh ne. Pri tem moM ramo upoštevati, da so udeleženci iz vrsU onih študentov, ki se zavedajo potrebe pam telesni vzgoji, saj o tem priča njihova udeM ležba na tečaju. M Preden navedemo rezultate statističneM analize, moramo pojasniti uporabljenom simboliko. M pomeni aritmetično povpreč-m je, SD standardni odklon, v mejdh M ± SDm najdemo približno 68% vseh primerov, tnM pomeni moške, ž pa ženske. Nojprej pismo: »Joohime! Odpotujem v zomejstvo. Ne vem, kaj bi. Od odhoda me loči še nekaj dni. Kaj ml je storlti in kaj mi je vzeti s seboj? Pomagaj mi. Zadnje dni imam čudne bfodnje. Sanjal sem, da sem naredil izpit (kakšen absurd!) in da so potem n o s o r o g i prire-difl veliko popivanje, ki se je končolo s tem, da so se vsi po vrsti pre-l e v-ili v m a č k a. Zokaj?« Odgovor: »Po svojih močeh ti bom pomagal, Francelj. Tvoje sanje govorijo o veliki Plrovi zmagl. Zakaj ioliko popfvaS?« Odgovor no pfsmo. (Nomesto žiga na znomki je bil odtisnjen rdeči krog, ki nastane, kador prifisnemo prozen vinski kozorec na papir). »K«r ne vem, kako jioj potujem. strela potovalna! (Ostalo nečitljivo. Podpis — Francelj). In Joohim se je vsedel, pljunil no pcro in odpisol: »Francelj. Nisi mi napisal, kam nomerovaš potovoti. Zato tl napi-šem nekoj vrstic o nekaterih dežetoh, 6a boš pripravijen na vse. Torej: ITALIJA je dežela v kateri so bili nekoč Rim-ijani. Zato je silno nevarno, če zboliš za boleznijo, ki se imenuje mu-zeitis. Ce že greš tja, se zapelji v Neapelj in umri, saj poznaš tisto rek-lo: Videti Neapelj in uinreti. Tako ne boš zbolel za muzeitisom in prihranje-ni ti bodo polmeterski špageti. če pa ostaneš pri sebi, sem prepričan, da boš odšel v Rim, kjer se boš vsekakor zna- šel, saj z jezikom ne boš imel zelo ve-likih težav. Folklornih izrazov si se gotovo naučil, ko si poslušal prija-telje, kadar so odbajali z oceno 1 iz izpraševalnice. Sicer pa so tudi tebe večkrat izprašili in že veš, kaj mislim. ifa še: V Rimu glej, da boš manj loka-liziral in bivakiral, sicer boš moral že drugi dan odpotovati (zaradi deviz in kim stolpom, neko cerkvijo in ne- Idm muzejem. Neka reka teče skozenj n tako dalje. Menda je bil v mestu ne-:oč neki Napoleon, ki pa je nosil na blavi plagiat lase a la Marlon Brando. Toliko za zgodovinski uvod. Pariz slovi po modi, ki je prekosila Diorjeve na- KONFERENCA 1. LETNIKA MEDJCtlNSKE FAKULTETE ** Da se razumemo: ne gre za polemizira-nje predhodnega članka ali celo vsebine konfarence; napisal sem »na robu« iz či-sfco določenega namena, ker sodim, da je teško ocenjevati mimobežnemu tiskovne-mu zastopniku prav tiste nadrobnosti, ki vplivajo na reformo oziroma na ciklični pouk O tem gre beseda na medicini že Tse leto med profesorskim zborom in štu-denti. Pomembna je ugotovitev, da bi taka konferenca bila bolj potrebna na začetku Ieta, ko bi lahko koristneje posegli v no-tranja dogajanja, kl so prerasla okvir, nor-mo, oziroma zakonitosti reformiranega sta-tuta. Resnica 140-tih Ijudi skupine B-nibila sr"T v razmerju sedmih mesecev proti f:. -¦¦- *;no-materialnemu stanju, izdatku, ki ci..,d^a 19 milijonov in ne 14, kot jih je pisec navedel, temveč tudi v moralno-psi-hološkem pogledu. Ne smemo pozabiti, da gre za mlade ljudi, za katere lahko pove-mo, da so jim pri neuspehih botrovale (vsaj 70%) objektivne težave. V ilustracijo — naj mi reporter ne za-meri, če popravljam nekatere napake iz njegovega članka — navajam nekatere ugotovitve. Ni res, da do sedaj, do konfe-rence. ni bilo polemike. Polemika je bila Za razliko od konference na biotohnilii In FAGG, kjer smo v delu osnovnih orga-nizacij zasledili precej napak, pa se o ko-mnnistib na elcUtrctehnidni fakulteti more-mo samo pohvalno izrazdti. Vestno celotno « 100 profi-nina uc!:>hvba na l?iiri k;>uf¦•« : nti tec resnost pri obravnavanju problemov os-novnih orginiizacij, dajejo goiovo jamsivo, da imamo opravUa z resnimi komunisti, ki znajo v vsaki situaciji odločno ukrepati. Nji-hovo delo v preteklosti je pohvalil tudi prcd-stavnlk Univerzitetnega komiteja. V diskusijo so posegli resno. Obravnavali so kadrovska vprašanja in idejno polltično izobraževanje ter ugotovill, da je potrebno zlasti mlajšim komunistom organizirano ide-ološko politično izobraževanjc, ker idividual-no Izobraževanje nl rodilo ugodnih rezulla-tov. Zavzeli so se za to, da bi nekdo od na-ših profesorjev, ki natančrteje proučujejo marksizem, napisal knjižico, ki bi obsegala osnovne pojme marksizma in leninizraa, ker šU:.'eotje (ne samo elektrotehnike - op. pis-«¦'.,• nimajo časa, da bi se poglabljali v ob-širnejša dela očetov te znanstvene misli. Ostro so <\izpi-a\l.iali še o disriplini, o akademizmu in libcralizmu. Vse to so obrav-navali zelo kritKno. lak naeia tteia pa ni bil značilen saruo zn to konlfcrenco, saj se delavnost komunistov na elcktrotebniki zr-cali v njibovi celoletni aktivnosti. Dancs se lahko pohvaiijo, da imajo urcjcno vprašanje odnosa šlndcntov-komunistov do študija in do Zvsze Studentov, ki je na elektrotehniki tudi vzorna. Nekaj nas pa preseneča in je tudi zani-mivo: na vsej fakulteti je med učnim oseb-jem samo pet komunistov... toda ne za zaprtimi vrati, ampak v pro-stodušnem kramljanju o vsem in za vsa-kogar! Polemika pa ni bila na račun nega-tivnih rezultatov iz predmetov normaine morfologije, marveč zaradi biologije. O čem se je vse govorilo, ni potrebno nava iati. Na osnovi izredne konference in le tošnjih izkušenj so za ti dve skupini pred videne pnhodnje leto določene spremam be. Praksa je pokazala, da bi bilo potrab-no, da bi se skupini zamenjali, Torej: šol sko leto bi se začelo z biologijo, fiziko in kemijo, ter šele nato bi začeli predavat: raorfološke predmete. Gotovo bravce zanima, kako so na me dioini rešili vprašanje 140 slušateljev, ki niso oprtvili drugega ciklusa. Fakultetn: svet, uprava, zlasti pa dekan in svet 1. let-nika s& ob upoštevanju vseh realnih mož-nosti sklenili, da se ponovi ciklus iz kc-mije in fizike za skupino B. Ciklus se jr že začel, čeprav materialno-finančni izno: iakultete ^a letošnje leto ni najbolj rožnat Dovoljujem si omeniti, da niso mesečr.! prejemki učnega osebja v predkliničnih se-mestrih najbolj zavidljivi, zlasti še, če njinove osebne dohodke primerjamo s plačilno bilanco v gospodarskih organiza cijah Zato se mi acii trditev pisca nekolik^ nejasna, ko govori o antagonizmu za iz-vedbo kemijsko-fizikalnega ciklusa, da o umetni selekciji sploh ne dajem pripomb Sem pridajam le dobronamerno sugestijo bodočim novincem: študij reformiranega tipa zahteva od posameznika veliko napo-rov, odpovedi, iznajdljivosti ter psihične in fizične sposobnosti, po drugi strani pa lskreno in tesno sodelovanje s kolegi. V pripravah so dopolnitve lc učnemu programu prirodoslovnih ved. Ker bo v prihodnje moral imeti novinec solidno zna-nje iz obeh predmetov, odpade diskusija ravni iii vsebine. Tako bo na primer biolo-gija utrjevala zlasti tisto, kar je nepo-grešljiv) in važno za bodočega zdravnika, kakor na primer razširjeno znanje naukao dednosti itd., enako pa tudi kemija z vse večjim poudarkom — po sugestiji, če že ne rečem: po zahtevi študentov — fizikal-nega in organskega dela. Praktično stran tej spremembi narekujejo zahteve po fizi-ologiji in fiziološki kemiji. Sem sodi se-veda še vrsta takorekoč administrativnih sprememb, pristojni forumi z velikim ra-zumevanjem in upoštevanjem vseh, ki se ukvarjajo z reformiranim študijem, že re-šujejo tako, da bo zagotovo že v novem žolskem letu nekaj bistvenejših sprememb. Ob koncu še tole: za čim uspešnejše izvajanje reform in dosego boljših učnih rezultatov bo, po mnenju diskutantov in precejšnjega števila študentov minule iz-redne študentovske konference I. letnika na medicinski fakulteti, ob upoštevanju vseh realnih možnosti ter ne nazadnje tudi inštitutu-kih zmogljivosti, morda le treba ponovno razmisliti o omenjenem vpisu, da bi se v prihodnje izogniil podobnim teža-vam. Jernej Pikel LETNA KONFERENCA ZK NA FAGG NA SEDMIH STRANEH Poročilo namreč. Diskusija pa je imela več soka. Splošne ugotovitve ko-lebajo med dobrim in zadostnim. Vsaj tako pravi tudi poročilo. Preberite sta-vek: Osnovne organizacije so v glav-aem spremljale vsa dogajanja na fa-kulteti oziroma na oddelkih tn pose-gale v pripravo posameznih akcij, veai-dar, kot je razvidno iz kriticnih po-ročil samih organizacij, ne vedno do-volj efikasno... Srečujemo se s po-dobno problematiko kot na bioteh- Kaj vse se zve... V predzadnji številki našega lista smo pod naslovom »Bili smo Rimljani Italija-jiom v Gramozni jami« objavili članek Boruta Aparnika o snemanju in uslugah FILM SERVJS-a ter o honorarjih, ki jih dcfv.vajo Študentje za statiranje. Zanimali smo se pri FILMSERVIS-u, podjetjn za tehnično izdelavo in obdelavo filmov v Ljubljani in ugotovili Navedbe Boruta Aparnika o tem, da je FILMSERVIS skupaj z italijanskim film-skim producentom ATLANTICA snemal v Gramozni jami, niso resnične. Snemanje je bilo v bližini tega zgodovinskega, tnesta m snemanje ni prav nič motilo pietete do padlih talcev. Poleg tega pa je podjetje dobilo dovoljenje od pristojnih oblasti in Zveze borcev, da sme na tistem mastu po-stavitl svoje objekte. Aparnik je s potenciranim natolceva-njem in nupetim nacionalizmom poskušal prikazati, da »hodijo filmski šušmarji mu mo spomenika z zavezanimi očmi« in da jim ie glavno denar. Taka naiolcevanja podjetje FJLMSERVIS odločno zavrača kot neutemeljena in obsoja nedostojne iz-raze, s katerimi je Borut Aparnik operi-ral v svojem zapisu. Podjetje so njegova izvajanja prizadela prav zaradi napačnih in tendenčnih njegovih izjav. Aparnik je v svojem članku posredoval tudi netočne informacije o postopku FILM-SERVIS-a z angažiranimi statisti. Na dan 27. aprila 1962 je za statiste trajalo snema-nje od 5. ure zjutraj pa do dveh popoldnc. študentje so se s pogodbo zavezali indivi-dualno, da bodo statirali proti plačilu 1.500 dinarjev za deset ur. Zaradi težavnega sne-manja pa so se študentje in predstavniki filmske ekipe FILMSERVIS-a naknadno na samem snemalnem mesiu pogodili, da prej-me vsak študent po 2.000 dinarjev pavšalno za ta dan. Kasneje, dne 29. aprila pa so šiudenije sredi snemanja, kakor so to sto-rili že nekajkrat poprej, zapustili snemal-no mesto tik pred snemanjem t izjavo, da se vrnefo le, če bo podjetje honorar avi-šalo. To so ponovili tudi v mesecu maju z zahtevkom po honorarjih, ki se pribllžu-jejo že honorarjem igravcev. . Pri FILMSERVlS-u so nam povedali še nekaj drugih podrobnosti, ki kaiejo na kaj čudno moralo prizadetih študcntov — sta-tistov: — študentje zahtevajo enako visok ho-norar, pa naj statimjo ob lažjih ali ob težjih pogojih: — nekateri študentje — statisti so pri izpolnjevanju avojih obveznosti skrajno nedisciplinirani in jih morajo organizatorji prav loviit in prositi, naj blagovolijo priti na sceno; — tujcem pripovedujejo o zasluzkih na-tih Ijudi in tarnajo o našem standardu, pri čemer maličifo pravo podobo in se tujcem ponujajo, naj jih oni angažirajo; — svoje spore poravnavajo med seboj, če ne gre drugače, tudi fizično in se pri tem vpričo tujcev obdelujejo s psavkami, ki jih tujci prav dobro razumejo; — dogodilo se je, da so nekateri »iz-najdljivi« študentje pred snemanjem pre-vzeli kontrolni listek za statiranje, odvrgli kostim in nato doma ponaredill žig ter na-slednjt dan zahtevali plačilo za statiranje, ki ga niso opravili. Podjetje FILMSERVIS je sicer pona-rejevavce odkrilo, na njihovo prošnjo češ, da utegne biti ogrožena njihova eksistenca spričo okoliščine, da so pred dovršitvijo študija, pa ni predlagalo Zvezi študentov oziroma pristojnim organom, da proti njim uveaejo kakršnekoli sankcrje Podiet-je ima še zdaj vse podatke glede prizade-tih oseo. vendar jih u obzirnosti ne ob-favi. Predno je torei Aparnik začei phati omenjeni članek, bi moral objektivno ugo-toviti demnsko stanje. Iz vsega tega smatramo za potrebno. da oroblem šhtdentov — statistov obravnava tudi študeatovska organizacija. nični fakultetL 177 članov oziroma okrog 14 odstotkov komunistov od vseh vpisanih slušateljev tudi tu ni obvladalo situacije. Premalo pozorno-sti so posvetili mladim članom ZK, ki so prišli na fakulteto s šibko in ma-javo idejno in politično izobrazbo. Tn še napaka v kadrovski politiki: zadol-litve so prejemali tisti, ki so bili že preobremenjeni s funkcijami ali s stro-kovnim delom, ali pa tisti, ki niso za izvrševanje odgovorne naloge bili do-volj sposobni ali pa niso imeli potreb-nih kvalitet in nagnjenj... Pa ne da bi kdo v tem zapisu začutil neko negodovanje in naštevanje na-pak, ki smo jih zasledili v delu osnov-nih organizacij na FAGG. Potrebno bi bilo, da jira priznamo določeno priza-devanje in skrb ter uspele akcije, ugo-den odziv za mladinske delovne akcije, predavanja, ki jih je organizirala ide-ološko-politična komisija in podobno, vendar na prvo mesto postavljamo na-pake, kl zavirajo elan, napake, ki pre-prečujejo, da bi dejavnost komunistov bila taka, kakršno pričakuje Zveza ko-munistov. čas je, da se tudi na FAGG pokliče na odgovornost ljudi, ki ve-drijo in oblačijo skriti za avtoriteto Zveze komunistov, Ijudi, ki se — kadar jim gre za koristi — trkajo na prsa in ponujajo svoje »prepričanje«. Cas bi tudi bil, da komunisti na FAGG spre-grovorijo jasno in glasno o bodočem Iiku arhitekta, gradbenika ali geodeta, o katerem se med Ijudmi precej več govori v zvezi z njihovimi osebnimi do-hodki. Tribuna - glasilo Zveze Studentov - Izdaja Unlveraiteni odbor ZSJ -Oreja urednlštei odbor - Odgovorm arednlk Stane Cehovln: glavnJ uredntlc Nlko Ttftai - UredniStvo ln uprava. Tribuna Pol.van««ka « Rokopisov ln fotografij ne i/rada-mo - Tisk: CV Delo. LtubPara