STATOPIS Statisticni pregled Slovenije 2018 Statřpis – Statisticni pregled Slovenije 2018 ISSN 2385-930X Informacije: www.stat.si T: (01) 241 64 04 E: gp.surs@gov.si @StatSlovenija @StatSlovenija Izdal in založil Statisticni urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska 54 © SURS – Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira Zacnimo prav na zacetku Podatki, ki jih zagotavlja SURS, so uradni statisticni podatki. To pomeni med drugim, da so verodostojni in visokokakovostni. So brezplacni, le SURS je treba navesti kot vir. Naš glavni produkt je podatkovna baza SI-STAT. Milijarda podatkov! O svežih uradnih statisticnih podatkih obvešcamo javnost v kratkih komentarjih – prvih statisticnih objavah. Vsaka objava je napovedana v Koledarju objav, in to leto dni vnaprej. Vsak delovni dan izideta povprecno najmanj dve, vsaka tudi v angleški razlicici. Vedno ob 10.30. V postopkih zbiranja, obdelave in izkazovanja uradnih statisticnih podatkov sodeluje okoli tristo zaposlenih, ki so vrhunsko usposobljeni strokovnjaki najrazlicnejših profilov. Ta publikacija, nova izdaja Statřpisa, je nekakšno izložbeno okno vse SURS-ove podatkovne produkcije. Vanj smo za prvi vtis razpostavili le nekaj izbranih, po našem mnenju zanimivejših ali pomembnejših izsekov iz vsakega od enaindvajsetih podrocij uradne statistike. Bistveno vec informacij o tu prikazanih in drugih produktih SURS je na voljo na naši spletni strani. Navzoci smo tudi na Twitterju in Facebooku. Tam lahko z nami poklepetate. Vsako vaše mnenje je zaželeno. Genovefa Ružic v. d. generalne direktorice Od podatka do podatka Stran UVOD 3 Zacnimo prav na zacetku PREBIVALSTVO 6 Število prebivalcev Slovenije rahlo narašca IZOBRAŽEVANJE 8 Osnovnošolcev vec, srednješolcev manj DELO IN BREZPOSELNOST 10 Brezposelnost nižja med bolj izobraženimi PLACE IN STROŠKI DELA 12 Place žensk v povprecju nižje od plac moških KAKOVOST ŽIVLJENJA 14 Stopnja tveganja revšcine se znižuje SOCIALNA ZAŠCITA 16 Za socialno zašcito skoraj 9,4 mrd. EUR ZDRAVJE 18 Kako skrbimo za svoje zdravje? KULTURA 20 Vsak dan povprecno 60 kulturnih prireditev OKOLJE 22 Se naš odnos do okolja izboljšuje? KMETIJSTVO 24 V Sloveniji je skoraj 70.000 kmetijskih gospodarstev ENERGETIKA 26 Poraba energije v 2017 manjša kot v 2016 BDP IN NACIONALNI RACUNI 28 Gospodarska rast v 2017 4,9-odstotna CENE IN INFLACIJA 30 V 2017 smo imeli 1,7-odstotno inflacijo EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO 32 Blagovna menjava narašca GRADBENIŠTVO 34 V 2017 dokoncanih 3.044 stanovanj PODJETJA 36 Vec podjetij, vec zaposlenih, višji prihodek RAZVOJ IN TEHNOLOGIJA 38 Kako digitalizacija vpliva na delo? INDUSTRIJA 40 Industrijska proizvodnja rasla tudi v 2017 TRANSPORT 42 Prebivalec Slovenije do Nordkappa in nazaj TRGOVINA IN STORITVE 44 Prihodek od prodaje blaga in storitev raste TURIZEM 46 Leto 2017 rekordno za slovenski turizem OKRAJŠAVE 49 In nazadnje: razlaga krajšav in druga pojasnila Število prebivalcev Slovenije rahlo narašca 1. januarja 2018 je imela Slovenija število tujih državljanov pa povecalo; Mlajših od 15 let je bilo 15 %, starejših 2.066.880 prebivalcev ali 985 vec kot njihov delež se je zvišal na 5,9 %. od 64 let pa 19 % prebivalcev Slovenije. pred enim letom. Število državljanov Povprecna starost prebivalcev Slovenije Slovenije se je v letu 2017 zmanjšalo, je bila na zacetku leta 2018 43,2 leta. Povprecna starost otrok v dvostarševskih družinah po številu otrok v družini, Slovenija, 1. 1. 20181) 1) Družine z dvojcki ali trojcki niso upoštevane. Vir: SURS © SURS Osnovnošolcev vec, srednješolcev manj V vrtce so bili na zacetku šolskega leta 2017/18 vkljuceni 86.703 otroci, v osnovno šolo pa 181.301 otrok, to je skoraj 5.000 vec kot v prejšnjem letu. Število osnovnošolcev narašca od šolskega leta 2010/11, ko jih je bilo najmanj v samostojni Sloveniji (161.046). V srednje šole je bilo v šolskem letu 2017/18 vpisanih 73.776 dijakov, to je skoraj 5.000 manj kot pred petimi leti. V terciarnem izobraževanju si je v študijskem letu 2017/18 pridobivalo izobrazbo 76.534 študentov. 8.900 med njimi je bilo starih 30 ali vec let. 1) Podatek za šolsko leto 2016/17. Vir: SURS © SURS Brezposelnost nižja med bolj izobraženimi 1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. Vir: SURS © SURS Place žensk v povprecju nižje od plac moških Povprecna mesecna bruto placa v Sloveniji je za leto 2017 znašala 1.627 EUR in je bila za skoraj 3 % višja kot za leto 2016. Višjo od te so med dvanajstimi statisticnimi regijami imeli samo v osrednjeslovenski regiji (1.794 EUR); najnižjo so imeli v primorsko-notranjski regiji (1.431 EUR). Z vidika dejavnosti je bila najvišja v podjetjih, uvršcenih v dejavnost oskrba z elektricno energijo, plinom in paro (2.449 EUR), najnižja pa v podjetjih, uvršcenih v druge raznovrstne poslovne dejavnosti (1.081 EUR). Povprecna mesecna bruto placa za placano uro je v 2017 znašala 9,73 EUR, bruto postavka za placano naduro pa je bila v tem letu za 1,2 % višja kot v prejšnjem in je znašala 12,28 EUR. 1) Izrazi, zapisani v slovnicni obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola. 2) Zacasni podatki. Vir: SURS © SURS Stopnja tveganja revšcine se znižuje V letu 2017 je bila stopnja tveganja revšcine 13,3-odstotna in najnižja po letu 2010. Seveda ni bila enaka v vseh delih države. V primorsko-notranjski statisticni regiji je bila najnižja (8,4-odstotna), v posavski najvišja (18,5-odstotna). Mesecni prag tveganja revšcine za enoclansko gospodinjstvo je v 2017 znašal 636 EUR neto. Enotedenske pocitnice si je v 2017 lahko privošcilo 72 % gospodinjstev v Sloveniji. Nepricakovane izdatke v višini 600 EUR bi v 2017 lahko poravnalo 59 % gospodinjstev. Materialno in/ali denarno pomoc dobrodelnih organizacij so v 2017 prejeli 4 % gospodinjstev v Sloveniji. Odstotek takih gospodinjstev je bil najvecji v zasavski statisticni regiji (10 %). Vir: SURS © SURS Za socialno zašcito skoraj 9,4 mrd. EUR Za programe socialne zašcite je bilo v 2016 namenjenih 9.398 milijonov EUR ali za 1,8 % vec kot v 2015. Za tekoce izdatke za zdravstveno varstvo je bilo v tem letu namenjenih 3.423 milijonov EUR ali 8,5 % bruto domacega proizvoda (BDP). 72,7 % teh sredstev je izviralo iz javnih, 27,3 % pa iz zasebnih virov financiranja. Osnovni nosilec financiranja zdravstvenega varstva so bili skladi socialne varnosti; prispevali so malo vec kot dve tretjini sredstev za tekoce izdatke za zdravstvo. Vsaj eno storitev ali en prejemek v okviru sistema dolgotrajne oskrbe je v 2015 prejemalo 61.084 oseb; 22.415 teh oseb (37 %) je prejemalo storitve dolgotrajne oskrbe v institucijah, 21.612 pa na domu. Vir: SURS © SURS Kako skrbimo za svoje zdravje? Zobozdravnika je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v 2017 najmanj trikrat obiskalo 23 % oseb, starih 16 ali vec let. Splošnega zdravnika je v tem obdobju najmanj trikrat obiskalo ali se z njim posvetovalo (tudi po telefonu ali elektronski pošti) 40 %, zdravnika specialista pa 20 % oseb te starosti. Ženske so zdravnike in zobozdravnike obiskovale v vecjem odstotku kot moški. Pogostost obiskovanja zdravnikov se v precejšnji meri ujema s samooceno splošnega zdravstvenega stanja. Od oseb, ki so svoje splošno zdravstveno stanje ocenile kot zelo dobro, jih 43 % v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v 2017 ni niti enkrat obiskalo splošnega zdravnika. Med tistimi, ki so menile, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo slabo, je bilo takih 7 %. Splošno zdravstveno stanje otrok ocenjujejo starši ali skrbniki. Ti so v 2017 za skoraj dve tretjini otrok (64 %), starih do 16 let, ocenili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro. Med decki in deklicami ni bilo bistvenih razlik (decki: 63 %; deklice: 65 %). Deleži gospodinjstev (v %), katerih clani so obiskali zdravnika ali zobozdravnika, statisticne regije, 2017 Vira: GURS, SURS © SURS Vsak dan povprecno 60 kulturnih prireditev Kulturni domovi, gledališca, glasbene ustanove in druge podobne ustanove so v 2017 pripravile 22.025 prireditev. Udeležilo se jih je vec kot 4,3 milijona obiskovalcev. 51,2 % teh prireditev je bilo plod lastne produkcije in koprodukcije, preostalih 48,8 % pa so bile gostujoce prireditve. V kulturnih domovih in centrih za kulturo je bilo izvedenih 77,2 %, v gledališcih in obeh operah pa 21,6 % vseh prireditev. Muzeji, ustanove z muzejskimi zbirkami in galerije so v 2017 pripravili 1.486 razstav (284 stalnih in 1.201 obcasno). Razstave si je ogledalo malo manj kot 3,2 milijona obiskovalcev, od tega 27 % tujih obiskovalcev. Nekatere kulturne ustanove z odrsko dejavnostjo so obiskovalcem ponudile tudi brezplacne prireditve; v 2017 je bilo 4.837 takih prireditev ali 22 % od vseh. Z vstopnino za preostale prireditve so te kulturne ustanove iztržile približno 12 milijonov EUR; vstopnica za posamezno prireditev je stala povprecno 8,50 EUR. Po podatkih NUK so založbe v Sloveniji v 2017 izdale 5.627 naslovov knjig, od tega 1.763 naslovov leposlovja. Splošne knjižnice v Sloveniji so v 2017 imele 274 izposojevališc in 13 bibliobusov. V te knjižnice je bilo vpisanih približno 468.000 clanov; vsak je obiskal knjižnico povprecno 21-krat. Vir: SURS © SURS Se naš odnos do okolja izboljšuje? Kakovost okolja, v katerem živimo, je pomemben vidik kakovosti našega življenja. Nekateri podatki kažejo, da se naše ravnanje z okoljem izboljšuje. V 2017 je v Sloveniji nastalo 481 kg odpadkov na prebivalca; od tega smo jih loceno zbrali 70 %, kar je vec kot v letu pred tem. V letu 2017 je bilo za javni vodovod nacrpanih 169,4 milijona m3 vode. 99 % te vode je bilo nacrpane iz podzemnih virov, preostali 1 % pa iz površinskih voda. Od celotne kolicine vode, ki je bila v letu 2017 nacrpana za javni vodovod, so gospodinjstva porabila 79,0 milijona m3. Kolicina emisij ogljikovega dioksida (CO2) se je v letu 2016 glede na leto 2015 povecala za 3,8 %. Najvec emisij CO2 je izviralo iz dejavnosti oskrba z elektricno energijo, plinom in paro. (CO2 je eden izmed toplogrednih plinov, tj. plinov, ki povzrocajo ucinek tople grede v Zemljinem ozracju.) Koliko komunalnih odpadkov smo v 2017 zbrali loceno v celotni Sloveniji in koliko v vsaki statisticni regiji (v %)? 1) Zajeta je tudi papirna embalaža. Vir: SURS © SURS V Sloveniji je skoraj 70.000 kmetijskih gospodarstev V letu 2016 je bilo v Sloveniji 69.900 kmetijskih gospodarstev. Najvec jih je bilo v podravski in savinjski statisticni regiji (v vsaki vec kot 10.000). Obdelovala so povprecno 6,9 hektarja kmetijskih zemljišc in redila povprecno 6 glav velike živine. Opremljena so bila s povprecno 1,7 dvoosnega traktorja; najvec traktorjev je bilo v podravski statisticni regiji (16.300). 9 % kmetijskih zemljišc v uporabi so obdelovala ekološko (s tem podatkom se je Slovenija uvrstila na deveto mesto med evropsko osemindvajseterico). Delo na kmetijah je opravljala povprecno malo vec kot 1 (1,1) polnovredna delovna moc (PDM). Povprecna starost gospodarjev (upraviteljev) kmetijskih gospodarstev je bila 57 let, kar je skoraj 7 let vec od povprecne starosti polnoletnih prebivalcev Slovenije. 1) Podatek za 2016. Vir: SURS © SURS Poraba energije v 2017 manjša kot v 2016 V 2017 je bilo v Sloveniji porabljene za 0,2 % manj energije, namenjene koncni rabi, kot v prejšnjem letu. Na znižanje je vplivala zmanjšana raba naftnih proizvodov v prometu; kljub temu je bilo v prometu porabljene najvec energije, 38 %. Drugi najvecji porabnik je bila predelovalna industrija z gradbeništvom s 27 %, sledila so gospodinjstva s 23 %. Z domacimi viri energije je Slovenija v letu 2017 zadovoljila 52 % potreb po energiji. Preostalo potrebno kolicino je uvozila; potrebne naftne proizvode je v celoti uvozila. Povprecna cena kilovatne ure elektricne energije za gospodinjske odjemalce v Sloveniji je v 2017 znašala 0,1581 EUR in je bila za 1,3 % nižja kot v 2016. Vir: SURS © SURS Gospodarska rast v 2017 4,9-odstotna Bruto domaci proizvod Slovenije je v 2017 znašal skoraj 43 milijard EUR, kar je bilo nominalno za 6,5 % vec kot v letu 2016. BDP na prebivalca je znašal 20.815 EUR, to je za 4,9 % vec kot v letu 2016. Skupna dodana vrednost, merjena v stalnih cenah, je bila v 2017 za 5,2 % višja kot v 2016. Najbolj se je zvišala v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 11,3 %). Tem so po stopnji dviga dodane vrednosti sledile dejavnosti rudarstvo (za 9,5 %), gradbeništvo (za 8,5 %) in predelovalne dejavnosti (za 8,4 %). Saldo menjave s tujino je bil v 2017 pozitiven; znašal je 4.181 milijonov EUR (9,7 % BDP) in je k rasti BDP prispeval 1,3 odstotne tocke. Vrednost izvoza in tudi vrednost uvoza blaga in storitev sta bili v 2017 višji kot v 2016 (vrednost izvoza blaga in storitev za 10,7 %, vrednost uvoza blaga in storitev za 10,3 %). Na gospodarsko rast v 2017 je pozitivno vplivala koncna potrošnja; ta je bila za 1,5 % višja kot v prejšnjem letu. Zasebna koncna potrošnja je bila glede na prejšnje leto višja za 1,9 %, koncna potrošnja države (tudi ta se je v 2017 povecala) pa za 0,5 %. Vir: SURS © SURS V 2017 smo imeli 1,7-odstotno inflacijo Inflacija, ki se v Sloveniji meri z indeksom cen življenjskih potrebšcin (ICŽP), je bila v 2017 1,7-odstotna. Blago se je v enem letu podražilo za 1,9 %, storitve pa za 1,3 %. K letni inflaciji so najvec prispevali zlasti dražja hrana in dražji naftni derivati. Med prehrambnimi izdelki so izstopale podražitve svežega sadja (za 12,4 %) in mesa (za 6,5 %). Tobak se je v povprecju podražil za 4,8 %. Na drugi strani so inflacijo blažile nižje cene avtomobilov (za 2,7 %). Cene vseh stanovanjskih nepremicnin rastejo v povprecju že tretje leto zapored. V 2017 so se zvišale za 10,0 %. Število transakcij z novimi stanovanjskimi nepremicninami je bilo v 2017 glede na prejšnja leta rekordno nizko (632), število transakcij z vsemi stanovanjskimi nepremicninami (novimi in rabljenimi) pa je bilo najvišje doslej (10.788). Vir: SURS © SURS Blagovna menjava narašca Slovenija je v 2017 izvozila vrednostno najvec blaga v Nemcijo (20,2 % vrednosti celotnega izvoza blaga), potem v Italijo (11,5 %), Hrvaško (8,0 %), Avstrijo (7,7 %) in Francijo (5,6 %). Iz teh držav je vrednostno najvec blaga tudi uvozila (iz Nemcije 19,0 % celotnega uvoza blaga, iz Italije 15,7 %, iz Avstrije 10,6 %, iz Hrvaške 5,5 % in iz Francije 4,3 %). Omenjene države so naše najpomembnejše trgovinske partnerice v vseh letih od 2000 dalje. V 2017 se je med temi državami najbolj okrepilo trgovanje Slovenije s Francijo in Italijo. Izvoz velikih podjetij je predstavljal 45 % vrednosti celotnega izvoza, uvoz teh podjetij pa 36 % vrednosti celotnega uvoza. Mikro- in mala podjetja so skupaj prispevala 23 % vrednosti celotnega izvoza in 34 % vrednosti celotnega uvoza. V 2017 dokoncanih 3.044 stanovanj V 2017 je bilo v Sloveniji dograjenih 6.588 stavb (stanovanjskih in nestanovanjskih) ali za 2 % manj kot v 2016. Skupna površina vseh v 2017 dograjenih stavb je merila nekaj manj kot 1,5 milijona m2, kar je za 5 % vec od skupne površine vseh stavb, dograjenih v 2016. V 2017 se je v Sloveniji gradilo 9.432 stanovanj, od tega je bilo do konca leta dograjenih 3.044 stanovanj, kar je za 2 % vec kot v 2016. Skupna površina vseh dokoncanih stanovanj je merila malo manj kot 441.000 m2, kar je za 2 % manj od skupne površine vseh stanovanj, dograjenih v 2016. Najvec od vseh v 2017 dograjenih stanovanj je bilo dograjenih v osrednjeslovenski (23 %) in v podravski (17 % vseh), najmanj pa v zasavski statisticni regiji (2 %). Gradbena podjetja so v 2017 opravila v Sloveniji za skoraj 2 milijardi EUR gradbenih del, kar je za 24 % vec od vrednosti gradbenih del, opravljenih v 2016. Vrednost gradbenih del, opravljenih na stavbah, je bila za 35 % višja kot v 2016, vrednost gradbenih del, opravljenih na gradbenih inženirskih objektih, pa za 14 %. Vir: SURS © SURS Vec podjetij, vec zaposlenih, višji prihodek Med podjetji, delujocimi in opazovanimi v 2017, je bilo najvec takih, ki so po dejavnosti, za katero so bila registrirana, spadala v druge storitvene dejavnosti; bilo jih je vec kot polovica. Najvecji delež prihodka od prodaje so ustvarila podjetja, uvršcena v dejavnost industrija (40 %); ta so bila prva tudi po deležu dodane vrednosti (43 %). Zadnja po deležu prihodka in po deležu dodane vrednosti so bila podjetja v dejavnosti gradbeništvo (s 5 % oz. 6 %). Rast prihodka od prodaje in rast števila oseb, ki delajo, sta bili v 2017 na medletni ravni najvišji v zadnjih 10 letih. V daljšem obdobju se je vrednost kazalnikov poslovanja podjetij izraziteje zvišala v dejavnosti poslovanje z nepremicninami. Podjetij, registriranih za dejavnost oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremicnin, je bilo v 2017 za 100 % vec kot v 2010. Prihodek in dodana vrednost teh podjetij ter število oseb, ki so delale v njih, pa so bili v 2017 za vec kot 60 % višji kot v 2010. V 2016 je bilo v Sloveniji 807 hitrorastocih podjetij, to je 28,5 % vec kot v 2015. Zaposlovala so 56.000 oseb ali za tretjino vec kot v 2015. (Hitrorastoce podjetje je podjetje, ki ima v triletnem obdobju vec kot 10-odstotno povprecno letno rast in v prvem letu spremljanja triletne rasti vsaj 10 zaposlenih. Rast se meri s številom zaposlenih.) Podjetja, 2017 Vir: SURS © SURS Kako digitalizacija vpliva na delo? Internet je pomemben vir informacij, pripomocek za zabavo, omogoca komuniciranje, nakupovanje od doma, pa tudi opravljanje dela od doma. Koliko rednih uporabnikov interneta je med vsemi prebivalci in koliko med vsemi delovno aktivnimi, tj. zaposlenimi in samozaposlenimi? V prvem cetrtletju 2018 je bilo med 16–74 let starimi prebivalci 80 % takih, ki so internet uporabljali redno; od tega jih je 85 % dostopalo do interneta prek mobilnega ali pametnega telefona, 63 % prek prenosnega racunalnika, 48 % prek namiznega in 25 % prek tablicnega racunalnika. Med delovno aktivnimi prebivalci je bilo rednih uporabnikov interneta 91 %; 6 % delovno aktivnih pa interneta ni še nikoli uporabljalo. Tisti, ki so pri svojem delu uporabljali racunalnike, so najpogosteje (vsaj enkrat na teden) izmenjevali e-pošto ali vnašali podatke v podatkovno bazo, in sicer v 85 %. Delo od doma je opravilo najmanj enkrat v zadnjih 12 mesecih (pred anketiranjem) 37 % delovno aktivnih; 97 % jih je pri tem uporabljalo internet. Svojo spletno stran je v 2018 imela vecina podjetij z vsaj 10 zaposlenimi (84 %). Storitve racunalništva v oblaku je najemalo 26 %, robote je uporabljalo 7 % podjetij. Postopek 3D-tiskanja so v 2017 uporabljali v 4 % podjetij, masovne podatke (big data) je analiziralo 10 % podjetij. Digitalizacija v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi, Slovenija, 2018 1) Podatek za 2017. Vir: SURS © SURS Industrijska proizvodnja rasla tudi v 2017 Vsa industrijska podjetja v Sloveniji skupaj (tj. podjetja, ki spadajo v podrocja dejavnosti rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektricno energijo, plinom in paro ter oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki) so v 2017 prodala za skoraj 24 milijard EUR industrijskih proizvodov in storitev ali za nekaj vec kot 11 % vec kot v letu 2016. To je bila najvecja letna rast v zadnjih desetih letih. V predelovalnih dejavnostih se je prihodek od prodaje proizvodov v 2017 v primerjavi z 2016 najbolj zvišal v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic (za 29 %), najbolj znižal pa v proizvodnji oblacil (za vec kot 14 %). Od podjetij v predelovalnih dejavnostih so v 2017 s prodajo na domacem trgu ustvarili najvecji delež prihodka proizvajalci pijac (skoraj 78 %), drugi najvecji delež pa proizvajalci živil (vec kot 72 %), s prodajo na tujem trgu pa tista podjetja, ki so se ukvarjala s proizvodnjo drugih vozil in plovil (vec kot 95 %). Med statisticnimi regijami je bila v 2017 po višini prihodka v predelovalnih dejavnostih najuspešnejša osrednjeslovenska regija; ustvarila je 19 % vseh prihodkov od prodaje industrijskih proizvodov in storitev v državi; sledili sta jugovzhodna Slovenija (vec kot 18 %) in savinjska statisticna regija (vec kot 14 %). Vir: SURS © SURS Prebivalec Slovenije do Nordkappa in nazaj Prebivalci Slovenije (15–84 let) smo v 2017 na poteh po svojih vsakodnevnih opravkih prevozili ali prehodili skupaj vec kot 12 milijard kilometrov, kar je na prebivalca okoli 7.200 kilometrov. To je razdalja od Ljubljane do najsevernejše tocke Evrope (Nordkapp) in nazaj. Vsak je opravil povprecno 3 poti na dan. Glavno prevozno sredstvo za 68 % naših vsakodnevnih poti je bil osebni avtomobil (v katerem smo potovali ali kot vozniki ali kot sopotniki). Drugi najpogostejši nacin premikanja je bilo pešacenje, in sicer na 21,3 % poti. Kolo je bilo uporabljeno na 4,5 % poti, javna prevozna sredstva (avtobus in vlak) pa na 4,3 % poti. Z Letališca Jožeta Pucnika Ljubljana je v 2017 odpotovalo ali na to letališce pripotovalo nekaj manj kot 1,7 milijona domacih ali tujih potnikov. V tem letu so v slovenskih pristanišcih našteli skoraj 108.000 potnikov, vecina teh so bili potniki na ladjah za križarjenje. Število potnikov v železniškem mednarodnem potniškem prevozu (brez tranzita), Slovenija, 2017 Vir: SURS © SURS Prihodek od prodaje blaga in storitev raste Podjetja v Sloveniji so v 2017 prodala na domacem trgu za približno 26,7 milijarde EUR trgovskega blaga ali za 10,8 % vec kot v 2016. V trgovini na drobno je bilo prodanega za 13,0 milijarde EUR, v trgovini na debelo pa za 13,8 milijarde EUR trgovskega blaga. Tudi prihodek od prodaje storitev je bil v 2017 višji kot v 2016, in to za 8,5 %. Narašcal je že nekaj let, tokratno zvišanje pa je bilo najvišje v zadnjih desetih letih. Višji kot v prejšnjem letu je bil v vseh opazovanih skupinah storitvenih dejavnostih, v najvecji meri pa se je zvišal v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 12,3 %) ter v dejavnosti promet in skladišcenje (za 11,5 %). V 2017 je v primerjavi z 2016 najbolj narasla vrednost prodaje motornih goriv (za 24,2 %), sledila je vrednost spletne prodaje (ta je bila višja za 17,6 %), tej pa vrednost prodaje motornih vozil (za 13,2 %). Rast nominalnega prihodka v trgovini na drobno (v %), 2017 Vir: SURS © SURS Leto 2017 rekordno za slovenski turizem Zaposleni v turisticnih nastanitvenih 5 milijonov ali za 15 % vec kot v 2016, skoraj 1,4 milijona ali za 6 % vec kot objektih so v 2017 zabeležili najvec njihovih prenocitev pa skoraj 12,6 v 2016, njihovih prenocitev pa vec kot prihodov in prenocitev turistov doslej: milijona ali za 13 % vec kot v 2016. 4 milijone ali za 5 % vec kot v 2016. prihodov turistov je bilo skoraj Prihodov domacih turistov so našteli Prenocitve tujih turistov v Sloveniji, 2017 Vir: SURS © SURS In nazadnje: razlaga krajšav in druga pojasnila mio. milijon mrd. milijarda preb. prebivalec zdr. zdravstveni BDP bruto domaci proizvod EU Evropska unija EU-28 28 držav clanic Evropske unije GURS Geodetska uprava Republike Slovenije HICŽP harmoniziran indeks cen življenjskih potrebšcin ICŽP indeks cen življenjskih potrebšcin IKT informacijsko-komunikacijska tehnologija NPISG neprofitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva NUK Narodna in univerzitetna knjižnica PDM polnovredna delovna moc % odstotek CO2 ogljikov dioksid ha hektar kg kilogram m2 kvadratni meter m3 kubicni meter TJ teradžul t tona EUR evro AT Avstrija BE Belgija CZ Ceška republika DE Nemcija FR Francija HR Hrvaška HU Madžarska IL Izrael IT Italija NL Nizozemska PL Poljska RS Srbija RU Ruska federacija UK Združeno kraljestvo US Združene države Amerike Slicice za nekatere infografike so bile pridobljene na http://www.flaticon.com in https://thenounproject.com/.