Analiza in ocena izvajanja Podjetniškega foruma na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani v šolskem letu 2007/08 Uvod Pogosto slišimo, da sta v Sloveniji akademska oziroma znanstvena sfe- ra in industrija oziroma podjetja, ki delajo na trgu, vsak na svojem bregu in da ni pravega znanstvenega in razvojnoraziskovalnega sodelovanja. Glede na podatke, ki obstajajo, je ta ugotovitev popolnoma resniïna in tudi kritika obstojeïega stanja je prav gotovo upraviïena. Razlogov za nastalo situacijo pa je veï in tudi niso samo na eni strani. V splošnem pa ocenjujemo in lahko zapišemo, da niti v znanstveni sferi niti v industriji ni prav veliko resniï- nih interesov in prave volje, da bi se situacija popravila. Znanstveniki v splošnem priïakujejo, da bodo pred- stavniki podjetij pri njih iskali znanje in da bodo za vsako delo imeli na voljo dovolj ïasa in podpore s strani podjetja in da bodo za celotno opra- vljeno delo, ne glede na rezultat, tudi primerno plaïani. V podjetjih pa je situacija dokaj podobna. Ko v podjetju naletijo na problem, ga skušajo rešiti na vse mo- goïe naïine. Išïejo rešitve v drugih podjetjih, v literaturi, v tujini in le redko na domaïih fakultetah. Ko po dolgem ïasu ugotovijo, da zadevi ne bodo kos, se obrnejo na znanstveno ustanovo. Toda prav ti, ki so iskali rešitev za problem veï mesecev ali celo let, od znanstvenika na fakulteti ali drugi ustanovi priïakujejo, da bo rešitev stresel iz rokava. îe tega ne storijo, so že razoïarani, nejevoljni in so zelo kritiïni do domaïih znan- stvenikov. Kako je v tujini? Prav gotovo je so- delovanja mnogo veï, zlasti na part- nerskem odnosu. To pomeni, da obe sferi sodelujeta že pri nastajanju ideje o novem proizvodu ali storitvi in da je to sodelovanje zelo intenzivno vse do realizacije in trženja dobljenih rezultatov. Prav gotovo bi moralo na tem po- droïju odigrati odloïilno vlogo Mi- nistrstvo za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo, ki bi lahko finanïno, preko projektov, v katere bi morali biti vkljuïeni predstavniki podjetij in predstavniki znanstvene sfere, izboljšalo situacijo. Tudi pri ocenje- vanju in napredovanju znanstvenikov bi morali industrijski projekti veï pomeniti in prinesti veï toïk, kot jih v trenutnem sistemu. Podjetniški forum V želji, da bi na Fakulteti za strojništvo izboljšali opisano situacijo, smo se v vodstvu fakultete v zaïetku šolskega leta 2007/08 dogovorili, da kot neke vrste poskus izboljšanja sodelovanja industrije in naše fakultete organi- ziramo podjetniški forum. Celo veï, želeli smo, da se sodelovanje med pedagoškim in znanstvenim kadrom ter raziskovalci v podjetjih poveïa in da se v to vkljuïijo tudi študentje že med ïasom študija, pri izdelavi se- minarskih in diplomskih nalog in pri opravljanju preddiplomske prakse. Pri tem pa smo podjetjem ponudili tudi možnost za promocijo svoje dejavnosti našim študentom. V do- govoru s predstavniki podjetij smo organizirali neke vrste karierno bor- zo, na kateri so podjetja študentom predstavila svojo proizvodnjo, pro- dukte, trge, ravojnoraziskovalno delo, pogoje za delo za mlade diplomante, možnosti napredovanja in vse druge ugodnosti, ïe se odloïijo za delo v njihovi organizaciji. Opisali so tudi zahteve in znanja, ki jih priïakujejo od inženirjev strojništva. Pri tem je zanimivo, da so praktiïno vsi predstavniki podjetij izrazili skoraj enako željo, da želijo dobiti inovativ- ne, ustvarjalne, samostojne, delovne in strokovno podkovane diplomante. Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani smo glede na ta dejstva v šolskem letu 2007/08 organizirali in izvajali podjetniški forum. To so bile prireditve, organizirane vsako drugo sredo v mesecu, na katerih so se po- djetja z razliïnih podroïij predstavila našim študentom. V veliko pomoï pri tej organiza- ciji nam je bila trenutna situa- cija v gospodar- stvu oziroma v industriji, v kate- ri drastiïno pri- manjkuje inže- nirjev strojniške stroke. Prav za- radi tega dejstva so podjetja, ki potrebujejo ta kader, želela, da se udeležijo takega dogod- ka. Celo veï, željo po udeležbi na podjetniškem forumu so izrazila šte- vilna tipiïno nestrojniška podjetja. V to skupino lahko štejemo po- djetja: Telekom, d. o. o., Slovenija, PricewaterhouseCoopers, Ljubljana, Goodyear Company in še nekatera druga. Ta podjetja že zaposlujejo diplomante naše fakultete in so z njimi izjemno zadovoljna. Prav to jih je spodbudilo, da ponovno skušajo pridobiti kader, ki zakljuïi šolanje na naši fakulteti. 304 Ventil 14 /2008/ 4 Študentje so z zanimanjem poslušali predstavitve DOGODKI – POROČILA – VESTI Pri analizi podjetij, ki so se v minulem šolskem letu udeležila podjetniškega foruma, lahko pridemo do zanimivih ugotovitev. Prva je ta, da je bilo na tej prireditvi udeleženih le okoli 35 % tipiïno strojniških podjetij. Veï kot 35 % je bilo podjetij, ki se ukvarjajo z elektrostrojniško dejavnostjo, nadalje je bilo okoli 18 % podjetij, katerih dejavnost je procesno strojništvo, ostalo so bila podjetja, katerih dejavnost praktiï- no ni povezana s tipiïnim strojništvom. Med klasiïna strojniška podjetja spadajo tista, ki izdelujejo jeklene kon- strukcije, vodne turbine, dvigala, žerjave in podobno. Podjetja s takšno dejav- nostjo, ki so se udeležila podjetniškega foruma v tem šolskem letu, so bila: Metalna, d. d., Senovo, ki proizvaja dvigala in žerjave za celoten svetovni trg, Strojne tovarne Trbovlje, d. o. o., ki so poznane po izdelavi tlaïnih po- sod in drugih jeklenih konstrukcij, Litostroj E. I. iz Ljubljane, svetovno priznano podjetje za izdelavo vodnih turbin in druge opreme za energetska postrojenja, Gostol, d. o. o. iz Nove Gorice, ki izdeluje opremo za peko kruha in za številne druge procese, in Indenna, d. o. o., iz Ljubljane, ki izdeluje dvigala po želji naroïnikov za celoten evropski prostor. Podjetja z grobim opisom elektro- strojna dejavnost so tista, ki izdelujejo razne stroje, opremo in aparate, ki so gnani z elektromotorji in pogosto kr- miljeni z raïunalniki ali pa so oprem- ljeni s posebno procesno enoto. Med te lahko uvrstimo BSH, hišni aparati, d. o. o., Nazarje, Domel, d. o. o., Železniki, Indramat, d. o. o., Škofja Loka, Danfoss Trata, d. o. o., Ljublja- na, Kolektor Group, d. o. o., Idrija, in Hilti Slovenija, d. o. o. Nadalje so se predstavila podjetja, ki proizvajajo avtomobile, posamezne dele ali sklope za prevozna sredstva. Tu naj omenim Revoz, d. d., Novo mesto, ki je naša najveïja tovarna za proizvodnjo avtomobilov, Cimos, d. d., Koper, ki izdeluje številne komponente za prevozna sredstva, Hidrio Rotomatiko iz Idrije, ki ima svojo enoto tudi v Kopru in je moïno povezana z avtomobilsko industrijo, Hella-lux, d. o. o., iz Ljubljane, ki proizvaja avtomobilske žaromete za najprestižnejše avtomobile na svetu, in Kolektor Group iz Idrije, ki je najveïji proizvajalec komutatorjev za svetovni avtomobilski trg. Od storitvenih podjetij, ki so se pre- dstavila na podjetniškem forumu, naj omenim le podjetje Numip, d. o. o., iz Krškega, ki je specializirano za dela v nuklearnih elektrarnah pri nas in drugje v Evropi, celo v ZDA. Drugo takšno podjetje pa je bilo QTechna, d. o. o, ki se ukvarja z zagotavljan- jem kakovosti del, s preizkušanjem materialov in proizvodov na ce- lotnem strojniškem podroïju in z izobraževanjem na tem podroïju. V slovenski industriji je moïno za- stopano livarstvo. V okviru tega pa najbolj tlaïno litje aluminija in ma- gnezija ter njihovih zlitin. Na pod- jetniškem forumu sta se iz te branže predstavili podjetji TCG Unitech Lth ol, d. o. o., iz Škofje Loke in Hidria Rotomatika, d. o. o., iz Idrije. V ta sklop pa lahko uvrstimo zelo uspešno podjetje Talum iz Kidriïevega, ki proizvaja aluminij in ima na podroïju tlaïnega liva velike ambicije. Udeležila so se tudi podjetja, ki se ukvarjajo predvsem z informacijsko tehnologijo in avtomatizacijo. Tu naj omenim podjetje Inea, d. o. o., iz Lju- bljane in podjetje Atech elektronika, d. o. o., iz Baïe pri Materiji. Posebej moram omeniti Goodyear Company, ki ima svoje podjetje tudi v Kranju. Goodyear Company je v globalnem smislu predstavila pred- stavnica Katrin Klonek,k ij ep r a v za to prireditev prišla iz Nemïije, iz kraja Hanau, in je zadolžena za interno izobraževanje v celotnem podjetju in za iskanje kadrov povsod po svetu. V njihovem podjetju potre- bujejo veï deset inženirjev strojništva. Prav posebno pozornost pa zasluži podjetje Telekom iz Ljubljane, ki je med prvimi izrazil interes za udeležbo na podjetniškem forumu in bi rad zaposlil veï naših inženirjev. Najbolj pa so nas s svojo željo o udeležbi na podjet- niškem forumu presenetili predstavniki podjetja Pri- cewaterhouse Coopers z Ljubljane. Tudi oni že imajo zaposlenega našega diplomanta. Želijo pa jih še veï. ZakljuÏna razmišljanja Ob zakljuïku enoletnega izvajanja podjetniškega foruma lahko zapi- šemo, da je projekt v celoti uspel. Prav gotovo so še možne izboljšave, toda osnovno poslanstvo je bilo izpolnje- no. Preseneïeni smo nad pozitivnim odzivom podjetij, ki so bila pripra- vljena priti na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani in se predstaviti. To velja tudi za tista, ki v tem trenutku nimajo težav s kadri. Takšna je Kovinoplastika Lož, ki dobi veïino inženirskega kadra iz svojega okolja. Vsa druga podjetja, ki so se predstavila na podjetniškem forumu, pa bi rada v svoje vrste prido- bila veï inženirjev strojništva ne glede na smer ali stopnjo študija. Edina kritika, ki jo lahko izreïemo in je bila tudi moïno opažena s strani podjetij, je izjemno nizka udeležba profesorjev naše fakultete in tudi asi- stentov in tehniïnih sodelavcev. Te napake bomo skušali odpraviti v naslednjem šolskem letu. Prof. dr. Janez Tušek Fakulteta za strojništvo Ljubljana Foto: arhiv FS 305 Ventil 14 /2008/ 4 Predstavitev podjetij v avli Fakultete za strojništvo DOGODKI – POROČILA – VESTI