Za poduk in kratek čas. Potovanje k Bohinjskemn jezeru na Savici. Poznavai uže 7eč delo7 lepe naše slo^ensko domovine želel sem si dolgo videti tudi bobinjsko strau, bobinj.sko jezcro in Sa^ico. To dan danes nima nobenih posebnib težav, človek zamudi le malo časa in ne potroši 7 ta namen nobene velike 87ote. Uži^a pa pogled 7 7eličansko nara^o, iina prijetuo zavest, da je videl znamenit del lepe kianj8ke dežele. Odpotil scm se 7 šolskib počitnicah zgodaj zjutra s poštuim vlakotu na Bled, kamor setn bil že ob 6. uri došel. Tukaj sem iuiel dobri d^e uri časa odpočiti se in okrepčati za daljno pot ter tudi ogledovati Blejsko jezero z njegovo rajako okolico, kar mi je aicer vse že dobro zuano bilo. Ob 8. uri pa se 7sedem na poštni 7oz, ki uie je peljal proti Bubiuju. Najprvo pelja cesta poleg jezera, potem se dvigne inalo na vzgor, a se proti vasici ,,Bobinjska Bela" zopet 7znižuje. Bobinjska Bela je lična vasica s čednimi hišicami. Tu seni se nialo 7stavil, pozdra^il 7 uaglici svoje znance, katerib uže 7eliko let nisem 7idel, namreč učitelja iu župnika, terjo dalje krenil. Da pa ničesar ne zamolčim, povem, da sem pokušal v krčmi pra7 dobrega ,,brinovca", katerega bi si bil želel uekoliko seboj vzeti za trenutke, v kateiih pok^arjenemu želodcu tako zdra^ilo prav dobro de. Pa to ni bilo mogoče. Ucitelj je bil tako prijazeu, da me je spiemljal nekoliko časa po cesti, ki drži navzdol proti Bohiujski Savi. Emalo zagledamo pred nami .,Babji zob;', to je špičasta skalnata štrlina na desnem bregu Sa7e. Dolina Bohiujsko Save postane kar nacnkrat pra7 tesna; ni 7e6 prostora 7 njej, kolikor ga ravno Sava za S7ojo strugo treba in cesta, ki je 7 dobrem stauji. Skozi tii dolge ure se 7ozi človek po dolini, katero obdajajo samo gozdnate zelo 7isoke gore. In 7endar ao se bili ljudje tudi 7 ta del gorenjske strani, ki je nekako čisto Io8en od drugega sveta, morebiti že 7 staroda^nib časih naselili. Našli so se ostanki fužin 7 Bohioji, ki so morebiti še iz rimljanskib 8aso7. Nekateri trde, da so 7 tem kiaji Rimljani orožje izdelo^ali in Valvazor pripo^eduje, da so se med Bobinjsko Belo iu Bi8trico našli paganski gradovje in grobi. Da bi bili ti kraji uže 7 rimljanski dobi obljudeni, to se ra^no ne da dokazati, ali zaneslji^i zgodovinski viri pripovedujcjo, da so se naselit^e 7 te kraje 7 srepnjem 7eku vršile. Nemaki cesarji (posebno Heniik II. in Henrik IV.) so bili že zgodaj (Henrik II. je to na prigo^arjanja svoje sopruge, S7ctc Kunigunde, že 1. 1004 storil) podarifi biiksenskiin akofom (Briksen je mesto na Tirolskem) Bled in velik del gorenjske strani, skoro goto^o vse porečje Bobinjske in Dolinske Sa7e. Velikega dobička jim ti gorati, slabo obljudeni kraji niso donasali, užitek so jim dajali le naravni gozd, reke, jezera, lov ia ribstvo. Vendar gre tim tujim gospodom ta čast, da je briksenski škofHagon 1. 1120 ustanovil samostan v Bobinji, čegar iine se v listinah ,,Crus kilacb" glasi (morda od besede ,,hiuške", v ,,briiskah" ; kajti med divjim gozdnim drevjem so bile menda braške edino Ie okoli saruostaua vsajene). V ta klošter se je bil na stare doi sain ustanovitelj podal in je tudi svoje življcuje v njem dokončal. Kje je toda stal in koliko casa se je vzdržal, o tem se ničesar ue ve. Morda na ouem kraji, ki se dan danes nPozabljeno" imeuuje in kjer so našli temeljno zidovje cerkve. Med takim premišljevanjem na stare ease se bližamo precej čedui vasi Nomen, kjer se je ozka dolina že nekaj odprla, in potem se^peljenio v Bistrico, ki je glavui kiaj v celej bobinjski dolini. Oddaleč sino zagledali uovo cerkev, ki pa ae ni dodelana, in je še le njeno zidovje in strešje ob 6asu moje navzočnosti dovršeuo bilo. Ljudje pomagajo zelo, da bi se nova božja biša kmalu sezidala; ob nedeljab in praznikih dovažajo nekateri prostovoljuo zidarsko gradivo, ker moiajo v tednu za-se dclati. Bistrica je precej velika, a ne prav snažna vas. Ljiulstvo se peča z živinorejo, zlasti s airarstvom, a župnik g. Mesar, ki ima zdaj z zidanjeni nove cerkve velike skrbi, pridobil si je tudi za povzdigo sirarstva velike zasluge. S pomočjo podpore, katero daje na pripiošnjo kranjske c. kr. kmetijske družbe poljedelsko ministerstvo, ustanovilo se je 10 sirarskih družeb 7 Bobinji, namreč v Bitnjab, Savici, Nemškem rovtu, Nomenu, Ravnab, v Belem polji, vPodholmu, Na poljib, Na ogradih in na Starib fužinab. Te družbe izdelujejo po strokovnjaškem navodu tako izvrsten sir, da se lnore lahko s švicarskim primerjati. Pa se prodaja tudi v trgovini pod tem imenom. V Bobinji se pečajo tudi z izdelovanjem lesenih posod, posebno škafuv, in v Bistrici so tudi fužine, ki so lastnina ,,kranjske obrtnijske družbe". Ne daleč od Bistrice, na precej visoki gori na levem bregu Bobinjske Save se dobiva posebna nidnina, katero so stio kovnjaki ,,Boliinjsko rudo" (,,Wocbeiuit") krstili. To je zmes obstoječa iz železnega okisa, ilovice in galuna; izvažuje pa se v veliki ineri celo na Prusko (prusko Šlezijo), kjer se v posebuih tovarnab dalje izdeluje. (Konec prih.) Smešiiičar 14. Kako gladovujak žgance je ? No, tako: eden žganec ima v ustiii, drugi v žlici, tretji pa — v o6eb. Tako je gladovnjak žgance.