Nikolaj Mihajlov (Nikolai Mikhailov) 1967-2010

V torek, 25. maja 2010, je v Vidmu (Udine) na pragu svojega 43. rojstnega dne -rojen je bil 11. junija 1967 v Moskvi - nepričakovano sklenil svojo življenjsko pot baltist in slavist Nikolaj Mihajlov (Nikolai Mikhailov).
Nikolaj Mihajlov spada v plejado tistih ruskih znanstvenikov (Aleksander Vostokov, Izmail Sreznjevski, Nestor Petrovski, Aleksej Haruzin, Jevgenija Linjo-va, Iskra Čurkina, Ljubov Kurkina), ki so pomembno prispevali k raziskavam slovenske kulturne in jezikovne dediščine. Po osnovni izobrazbi je bil klasični filolog, toda izjemna nadarjenost za jezike (obiskoval je desetletko z ruskim in francoskim učnim jezikom) in neizmerna zakladnica znanja, ki mu jo je nudilo domače okolje (mama - vidna ruska filologinja Tatjana Vladimirovna Civjan - in družina velikana ruske filologije, akademika Vladimira Nikolajeviča Toporova), sta ga pripeljali v baltoslovansko filologijo in mitologijo.
Po krajšem podiplomskem študiju na Inštitutu za slavistiko in balkanistiko pri akademiku Nikiti Tolstoju ga je življenjska pot leta 1990 vodila v Italijo, kjer je najprej poučeval ruščino na različnih jezikovnih tečajih v Bolzanu in Trentu, v letih 1992-1998 pa je deloval kot lektor za ruski jezik na Univerzi v Pisi, v letih 1993-1995 tudi kot docent za ruski jezik na Univerzi v Trentu. V letih 1995-1998 je zažarel kot meteor na slavističnem in baltističnem nebu. Skupaj s Pietrom Di-nijem je v Pisi v letih 1995-2003 izdal devet letnikov baltističnega zbornika Res Balticae, sam pa v Madridu leta 1998 knjigo Baltische und Slawische Mythologie. Za doktorski študij na univerzi v Leidnu (Nizozemska) si je izbral jezikoslovno analizo slovenskih jezikovnih spomenikov od 14. stoletja do Trubarja; promoviral je leta 1998. Njegov promotor je bil ugledni nizozemski slavist Frederik Kortlandt.
m
HH
<
NN
Z >
O
hJ
o
NN
N H
Knjiga Frühslowenische Sprachdenkmäler: die handschriftliche Periode der sloW wenischen Sprache (XIV. Jh. bis 1550) je izšla v Amsterdamu in Atlanti (GA) leta N 1998, močno skrajšani slovenski prevod Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine 1 pa v Trstu leta 2001. Knjiga, predvsem 450 strani obsegajoči nemški izvirnik, je doživela številne ugodne ocene v najuglednejših slavističnih revijah sveta, saj je O bila z njo zapolnjena zevajoča vrzel v jezikoslovnih obravnavah zgodovine slovens skega jezika. Mihajlov je leta 1998 postal izredni profesor na univerzi v Vidmu in L bil v študijskem letu 1999/2000 predstojnik katedre za slovenistiko. Krajši čas je
0	predaval tudi na univerzah v Veroni in Ljubljani.
v	Kot učenec ruske mitosemiotične šole V. N. Toporova se je Mihajlov z ve-
liko vnemo posvečal tudi raziskavam na področju baltske in slovanske mitologije, zlasti na litovskem in slovenskem gradivu. V letih 1985-1990 je sodeloval na raziskovalnih taborih, ki jih je na litovskem podeželju organizirala Vilenska univerza, v Z letih 1988-1990 pa je pri litovskem veleposlaništvu v Moskvi soorganiziral tečaje A litovskega jezika in na njih tudi predaval. Litovščino in slovenščino je obvladal kot p redkokateri tujec, Litovci pa so mu za zasluge v baltistiki podelili litovsko drža-
1	vljanstvo.
s	Pri Slovencih je odločilno spodbudil zanimanje za poglobljeno raziskovanje
K domačega mitološkega izročila v slovanskem kontekstu in za izjemni znanstveni 1 opus V. N. Toporova. Na njegovo pobudo je leta 1998 v Ljubljani in Pisi začela izhajati mednarodna znanstvena revija Studia mythologica Slavica (od leta 2000 izhaja v Ljubljani in Vidmu), katere sourednik je bil skupaj z Moniko Kropej z In-
Z


1 štituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani. Doslej je izšlo že trinajst
o
letnikov. Z njegovim posredovanjem je na Oddelku za etnologijo in kulturno an-2 tropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta 2002 izšel (fragmentarni) slovenski prevod knjige V. N. Toporova Predzgodovina književnosti pri Slovanih: poskus rekonstrukcije. Istega leta je v Trstu izšla knjiga N. Mihajlova Mythologia Slovenica: poskus rekonstrukcije poganskega izročila pri Slovencih.
Nikolaj Mihajlov je avtor več kot 150 znanstvenih in strokovnih publikacij s področij slovanske in baltske mitologije, baltistike, klasične filologije in slovenisti-ke, objavljenih v različnih evropskih jezikih.
Presenetljivo je, da je prav Nikolaj Mihajlov in ne kdo od Slovencev sestavil italijansko-slovenski in slovensko-italijanski žepni slovar, ki je v Milanu v letih 1996-2008 izšel v kar sedmih izdajah.
S svojimi deli se je za vedno vpisal v zgodovino slavistike in baltistike, s svojim osebnim šarmom pa tudi v srca vseh, ki smo ga osebno poznali.
Italijanski in slovenski kolegi in prijatelji smo se od Nikolaja poslovili 29. maja v cerkvi glavnega pokopališča v Vidmu, njegovi ruski in litovski kolegi in sorodniki pa teden dni pozneje na Vagankovskem pokopališču v Moskvi. Mami Tatjani Vladimirovni Civjan, ki ji je usoda namenila eno najhujših preizkušenj, kar jih lahko doživi mati, izrekam v svojem in v imenu slovenskih kolegov tudi ob tej priložnosti svoje najgloblje sožalje.
Silvo Torkar
Izbor iz bibliografije

Knjige
Mitologia slava: studi sulla mitologia dei popoli slavi: antologia, uvod in ur. N. Mikhailov, Pisa: ECIG, 1993.
Mitologia baltica: studi sulla mitologia dei popoli baltici: antologia, ur. Pietro U. ^ Dini - Nikolai Mikhailov, Pisa: ECIG, 1995.
Dizionario italiano-sloveno, sloveno-italiano, Milano: Vallardi, 1996, 72008.	^
I monumenti linguistici sloveni dell'epoca dei manoscritti: lingua e letteratura slo- ^ vena dai Monumenti di Frisinga a P. Trubar: con una nuova edizione del ^ manoscritto di Cergneu, Pisa: ECIG, 1997.
Baltische und slawische Mythologie: ausgewählte Artikel, Madrid: Actas, 1998 ^ (Studia mythosemeiotica 1).
Frühslowenische Sprachdenkmäler: die handschriftliche Periode der slowenischen Sprache (XIV. Jh. bis 1550), Amsterdam - Atlanta (GA): Rodopi, 1998 (Studies in Slavic and General Linguistics 26).
Vladimir Toporov, Balt^ mitologijos ir ritualo tyrimai, izbor Nikolai Mikhailov, Vilnius: Aidai, 2000.
Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine: rokopisna doba slovenskega jezika (od ^ XIV. stol. do leta 1550), Trst: Mladika - Knjižnica Dušana Černeta, 2001. O
Mythologia Slovenica: poskus rekonstrukcije slovenskega poganskega izročila,
Trst: Mladika - Knjižnica Dušana Černeta, 2002.	hh
SI
Razprave in članki	H
Appunti su *Belobog e *Černobog, v: Ricerche slavistiche 41 (1994), 41-51.	^
K peKOHCTpyK^HH oxgentHHX ^parMeHXOB cnaB^HCKOH KOCMonorHH Ha ocHOBe ^ontKnopHHX HCTOHHHKOB, Kwu^eßHa ucmopuja 26 (1994), št. 94, 325-337.
Eme pa3 o *Ee^o6o^e h *^epHo6o^e: k bo3mo«hocth npHBne^eHHa HeKOTopHX KoCBeHHHX HCTOHHHKOB), C^aßHHOßedeHue 1995, št. 3, 89-96.
Das »gemischte« slawisch-baltische Pantheon von Christian Knauthe, Res Balticae (Pisa) 1 (1995), 115-139.
Lett. näve, lit. novis, altslaw., altruss. *navi u. a.: zum Problem der Realisierung eines balto-slawischen (Ur)stammes auf der mythologischen Ebene, Ponto-Baltica 6 (1995), 95-102.
Baltico-slovenica: alcuni paralleli mitologici, v: Res Balticae 2 (1996), 151-178.
K peKOHCTpyK^HH oTgentHHX KoCMoroHHHecKHX / KoCMonorH^ecKHX H aHTpono-norH^ecKHX ^parMeHTOB cnaBSHCKOH Mogenn MHpa Ha MaTepnane pyccKHX 3aroBopoB, v: Studies in Slavic Folklore and Folk Culture 2, Oakland (CA), 1997, 57-76.
Eine slowenisch-prußische lexikalisch-mythologische Parallele: kres/kresze, Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997), 153-159.
Materiali preliminari per una bibliografia della mitologia baltica (1900-1996), v: Res Balticae 3 (1997), 165-213.
Kr(e)snik, eine Figur der slowenischen Version des urslawischen Hauptmythos, Kwu^eeHa ucmopuja 29 (1997), št. 101, 23-37.
Vieno šaltinio lingvistines-mitologines reabilitacijos klausimu: Jono Lasickio »De W	Diis Samagitarum«, Naujasis židinys-Aidai (Vilnius) 1997, št. 11-12, 449-
Z	454.
1 Baltoslovanska mitologija - baltska in slovanska mitologija - slovenska mitologija:
nekaj terminoloških opomb, Traditiones 26 (1997), 77-99. O O poflH cnoBeHCKoro a3HKa B BeHe^HH Ha py6e«e XV-XVI bb.: k 500-neTHro nep-s	BOH cnoBeHCKOH 3anHCH ^epHeHCKOH pyKonHCH, Cnoeo u Ky^bmypa I: naMM-
L	mu HuKumu H^buna To^cmo^o, MocKBa: HHgpHK, 1998, 143-160.
0	Baltische Mythologie: der aktuelle Zustand der Forschung: Probleme und Perspek-v tiven, v: Baltistik: Aufgaben und Methoden, ur. A. Bammesberger, Heidel-N berg: Universitätsverlag Carl Winter, 1998 (Indogermanische Bibliothek 19),
1	409-416.
E^e pa3 o6 ogHOM TpaKTaTe no ahtobckoh MH^onorHH (nonHTKa pea6H^HTa^HH Z	Tpyga ^Ha ^acH^KO^o o «eMaHTCKHX 6orax), v: noXvzponov k 70-^emuw
A	B^aduMupa HuKo^aeeuna Tonopoea, MocKBa: Hh^phk, 1998, 428-438.
p Eines der ersten slowenischen Sprachdenkmäler: Klagenfurter Handschrift 1	(Celovški/Rateški rokopis), XIV. Jh., Ponto-Baltica 7 (1997), 129-161.
s CnoBeHCKHe HHCAHTentHHe B »PyKonucu U3 VduHe« (1458), v: CnaeuHCKue ^mw-K	du: cöopHUK k wöuMew C. M. To^cmoü, ur. E. E. HeBKHeBCKaa, MocKBa:
1	HHgpHK, 1999, 279-285.
BanTHHCKHe 6orH b cep6o-^y«H^KOM naHTeoHe A. OpeH^e^a, v: Ea^mo-cnaeuHC-Kue ucc^edoeaHUH 1997, MocKBa, 1998, 392-399.
a\

1 Die sogenannte »slowenische Homilieskizze« (»Slovenski načrt za pridigo«) aus
o
der handschriftlichen Periode der slowenischen Sprache, Slovenski jezik -2	Slovene Linguistic Studies 2 (1999), 77-90.
Edition der Handschrift mit slowenischen Monatsnamen (1466) aus Škofja Loka, v: ^o^muKa. Hcmopun ^umepamypu. ÄuH^eucmuKa = Essays in Poetics, Literary History and Linguistics: cöopHuK k 70-^emuw BunecMaea Bceeo^o-doeuna HeaHoea, MocKBa: OrH, 1999, 619-625.
Epitetni pomen slovanskih poganskih teonimov kot morebitna razlaga polikefal-nosti nekaterih božanstev (še enkrat o rekonstrukciji slovanske mitologije), Traditiones 28 (1999), št. 1, 179-183.
Einige Anmerkungen zum Begriff »baltisch-slawische« Mythologie, v: Aspekte baltischer Forschung: R. Eckert zum 65. Geburtstag, ur. J. D. Range, München - Greifswald, 2000, 206-225.
»3anag Ha BanKaHax« hah »6anKaHCKHH 3anag« b nHHrBHCTH^ecKOM acneKTe: ganMaTHHCKHH a3HK, v: BocmoK u 3anad e öanKaHCKoü KapmuHe Mupa: naMumu B^aduMupa HuKo^aeeuna Tonopoea, Poe. aKag. HayK, Hh-t cnaBÄHOBegeHHÄ, ur. odbor T. H. CBemHHKOBa - H. A. CegaKOBa - T. B. ^HBBaH, MocKBa: HHgpHK, 2007, 280-286.
yKp. MoMb^ap, cabh. malavar u gp.: geMOHonornnecKaa napannent, Terra Bal-kanica - Terra Slavica: öanKaHCKue nmeHuu 9: K wöuMew T. B. ^uebUH, ur. odbor T. M. HnKonaeBa (odg. ur.) - H. A. CegaKOBa - T. H. CBemHHKOBa, MocKBa: Hh-t cnaBSHOBegeHu PAH, 2007, 93-97.

Uredniško delo
Studi slavi, Pisa (Genova), 1993-1998 (skupaj z G. Dell'Agata, S. Garzoniom,
P. U. Dinijem in J. Maruškovo) Res Balticae: miscellanea italiana di studi baltistici, Pisa, 1995-2003 (skupaj s P. U. Dinijem).
Studia mythologica Slavica, 1998-2010, ZRC SAZU, Ljubljana - Dipartimento di ^ Lingue e Civilta Centro-orientali, Universita degli Studi di Udine (skupaj z M. Kropej).
Eanmo-c^aeMHCKue ucc^edoeaHUH, MocKBa, 2004-2009.	^
Z >
o
hJ
m
o
NN
N H