IB ilten
občine Laško
ZA LETO 2006
^ti' f H f L' 8 DECEMBER 2006
(brezplačni izvod)
1
Spoštovane občanke in občani!
Petnajst let je drsava Slovenija z nekaterimi spodrsljaji, ki se zgodijo ali se morajo zgoditi, potrebovala, da je vstopila v društvo tistih držav, ki plačujejo s skupno evropsko valuto. V začetku leta 2008 bomo predsedovali EU, v zadetku leta 1990 smo bili še republika nekdanje SFRJ. Gre za družbeni, gospodarski, psihološki in še kakšen preskok, ki se ga niti ne zavedamo in na katerega smo lahko v večjem delu ponosni. Smo v družbi najboljših na svetu. Na drugi strani so nekatere negativne posledice takšnega sledenja najbolj razvitim, ki nam prinašajo za nas morda nove, drugod že poznane težave. Naj naštejem le nekatere: porast stopnje kaznivih dejanj, skrb za ohranjanje slovenskega jezika in kulture, odnos do vseh vrst manjšin v naši družbi, padanje rodnosti, razpad starih vrednostnih sistemov in nedefiniranost novih, itd. Problemov se moramo lotevati skupaj in to na vseh ravneh. Posameznik, društvo, občina, direktor, delavec, javni uslužbenec, šef, tajnik, športnik, kulturnik, politik... Vsak od nas mora dati družbi in državi tisto, kar lahko. Rezultate dela obiramo skupaj, pri tem pa imajo nekateri večjo drugi manjšo odgovornost. To pa ne pomeni, da kdo izmed nas ni soodgovoren. Občina Laško v leto 2007 vstopa polna optimizma, delovnih načrtov in delovnega zanosa. V prvem koledarskem letu mojega mandata bo potrebno narediti ogromno na področju priprave projektov in dolgoročnih strategij praktično na vseh področjih. Poleg tega bomo naredili korak naprej v medsebojnem povezovanju občanov, različnih institucij, organizacij in občine. V to področje gotovo spadata npr.: vsebinska in vizualna prenova spletnih strani ter izdajanje javnega občinskega glasila na dva meseca. Pričakujem pospešeno nadaljevanje začetih projektov prejšnjega obdobja, urejanje nekaterih problemov iz preteklosti in začetek izpolnjevanja predvolilnih obljub. Ce nadaljujem: reorganizacija občinske uprave in občinskih prostorov, kar bo omogočalo bolj učinkovito delo naših uslužbencev v prijaznejšem delovnem okoju. Priprava projektov in dolgoročnih vizij na področju komunale in gospodarskih dejavnosti ter prijava le-teh na različne razpise. Ustanovitev ekipe za pridobivanje evropskih sredstev, še posebej na področju podeželja. Podpora vsem zasebnim projektom v občini, v katerih vidi občina javno korist. Nadaljevati in povečevati moramo napore za vključevanje mladih v družbeno življenje občine Laško, skrbeti za društva, šole, vrtce, zavode in med-generacijsko povezovanje. Z novimi projekti sledimo cilju k večanju kakovosti življenja slehernega občana. Pri tem pa nikakor ne smemo zanemariti področja socialne problematike. Zavedati se je potrebno, da je turistični in gospodarski razvoj naše občine praktično nemogoč, če bomo ostali od avtoceste Ljubljana — Maribor oddaljeni več kot petnajst minut vožnje z osebnim avtomobilom — to je dokazano na številnih primerih v Evropi. Verjamem, da bosta naš trud in delo opazna že po prvem letu. Pri tem pa še enkrat poudarjam, da boste v letu 2007 lažje sledili našemu delu preko različnih medijev.
Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem vsem volivkam in volivcem, ki ste podprli mene in moj program na preteklih lokalnih volitvah!
Želim si, da bi se ob koncu tega leta srečavali zadovoljni zaradi uspehov skupnega dela v letu, ki bo hitro za nami!
Župan Občine Laško Franc Zdolšek, dipl.ekon.
2
• • KAZALO ••
1.	Lokalne volitve 2006
■	Volitve župana
■	Volitve članov občinskega sveta
■	Volitve članov svetov krajevnih skupnosti
■	Novo vodstvo lokalne skupnosti
2.	Družbene dejavnosti
■	Investicije Občine Laško s področja družbenih dejavnosti
■	Spomini, ki živijo
■	Prireditveni center Laško v letu 2006
■	Knjižnice laške občine v letu 2006
■	Območna lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje zasvojenosti v občinah Laško in Radeče
■	Študentski, mladinski in otroški center Laško
■	Laški akademski klub
■	Delovanje ljubiteljskih kulturnih društev
■	KK Zlatorog
■	Predstavljamo društva: Radio klub Laško
3.	Gospodarstvo
■	Ureditev reke Savinje in Rečice z ureditvijo infrastrukture in izgradnja brvi
■	Sredstva odprodaje premoženja za razvoj turizma
■	Investicije v Zdravilišču Laško
■	Regionalni razvojni program 2007 — 2013
■	Slovenija "MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA"
■	Lokalni turistični vodniki
■	Obrtna cona Rečica
4.	Kmetijstvo
■	Razvojni program podeželja
■	Izgradnja tržnice v Laškem
5.	Cestna in lokalna komunalna infrastruktura
■	Vzdrževanje in investicijska dela na občinskih cestah
6.	Oskrba z vodo in kanalizacijski sistem
■	Vodooskrba
■	Čistilna naprava in kanalizacijsko omrežje
7.	Prostorsko načrtovanje in razvoj
■	Prostorsko načrtovanje
■	Zazidalni načrt KS2 (kare za stanovanja) v Debru
■	Izjemni posegi
8.	Stanovanjsko gospodarstvo
■	Neprofitna stanovanjska gradnja
■	Investicijsko vzdrževanje stanovanj
■	Načrti za v prihodnje
9.	Naravne nesreče in odpravljanje posledic
■	Sanacija po neurju 2005
■	Suša v letu 2006
10.	Naše krajevne skupnosti
11.	Občinska priznanja
12.	Tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško
3
• • LOKALNE VOLITVE 2006 ••
Letošnjo jesen so potekale lokalne volitve za župana, člane občinskega sveta in člane svetov krajevnih skupnosti.
• Volitve župana •
Volitve za župana občine Laško so potekale v dveh krogih. V prvem krogu, ki je potekal 22. oktobra 2006, je svoj glas od 11.531 volivcev oddalo 6320 volivcev (54,81% volilna udeležba). Jože Rajh je v prvem krogu prepričal 41,51% volivcev, Franc Zdolšek 29,79%, Jože Senica 13,02%, Andrej Mavri 9,32%, za Igorja Kneza pa je glasovalo 6,36% volivcev. Drugi krog volitev, v katerem sta se pomerila Jože Rajh in Franc Zdolšek, je potekal 12. novembra 2006, udeležilo pa se ga je 6326 od 11.525 volivcev (54.89% volilna udeležba). Z razliko 83 glasov je bil za novega župana občine Laško izvoljen Franc Zdolšek, ki je zbral 50,66% glasov.
Tanja Grabrijan
Slika: 1286-2 Naslov: Trenutek predaje
• Volitve članov občinskega sveta •
Na volitvah za člane občinskega sveta so Laščani izbirali med osmimi političnimi strankami in dvanajstimi neodvisnimi kandidati oziroma listami. Izmed 23 izvoljenih kandidatov je 11 izmed njih v občinskem svetu delovalo že v prejšnjem mandatu. Novi občinski svet se je konstituiral na prvi redni seji, dne 22. novembra 2006.
Tanja Grabrijan
4
Stanko Selic neodvisni

Z)
Matej Špec | MMOL	I
Danijel Dobršek I DeSUS	I
3
C
ZD
D
D
OBČINSKI SVET LAŠKO 23 članov
• Volitve članov svetov krajevnih skupnosti •
Na volitvah za člane svetov krajevnih skupnosti je bila udeležba po posameznih krajevnih skupnostih naslednja: v KS Laško 51,79%, v KS Rečica 55,23%, v KS Marija Gradec 61,75%, v KS Vrh nad Laškim 53,73%, v KS Šentrupert 49,04%, v KS Rimske Toplice 56,60%, v KS Sedraž 51,14%, v KS Jurklošter 46,04%, v KS Zidani Most pa je volilo 52,26% volivcev.
Tanja Grabrijan
KRAJEVNA SKUPNOST LAŠKO 11 članov
PREDSEDNIK: Martin Kokotec
ČLANI: Marjan Grešak, Stanislav Kužnik, Branko Trkulja, Janez Pušnik Aleš, Miroslava Košar, Bojan Košak, Anton Obrovnik, Gizela Podbregar, Majda Križnik, Franc Rajh
PREDSEDNIK: Stanko Selic
ČLANI: Jože Zavšek, Zlatko Travner, Robert Knez, Janko Tovornik, Drago Gracner, Vladimir Špec
KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTRUPERT 7 članov
5
6
• Novo vodstvo lokalne skupnosti •
Potem, ko je meseca maja 2006 novo strokovno vodstvo dobila občinska uprava (po odhodu Jurija Klepca je direktorsko mesto zasedla Sandra Barachini), se je z lokalnimi volitvami zgodil preobrat tudi med vodilnimi občinskimi funkcionarji. Občina Laško je po osmih letih dobila novega župana Francija Zdolška, ki zaenkrat svojo funkcijo opravlja nepoklicno. Za podžupana je iz občinskih svetniških vrst imenoval Klemena Grešaka, ki pokriva področje družbenih dejavnosti, ter Jožeta Senico, ki je zadolžen za področje okolja in prostora ter komunalnih dejavnosti.
Tanja Grabrijan
7
• • DRUŽBENE DEJAVNOSTI ••
• Investicije Občine Laško s področja družbenih dejavnosti • Zdravstvena postaja Rimske Toplice
V	načrtu razvojnih programov v letih 2006-2009 je predvidena izgradnja zdravstvene postaje na lokaciji ob Aškerčevi cesti, lastnik zemljišča je že Občina Laško. Na tej lokaciji je po ZN S4 predviden objekt etažnosti: klet, pritličje, nadstropje in izzidano podstrešje — mansarda.
V	omenjenem objektu bo v kletni etaži prostor za lekarno v izmeri 70 m2 in tudi zobotehnični laboratorij. V pritličju bodo vse površine namenjene potrebam zdravstvene postaje v kraju. V nadstropju in mansardi bo 8 novih stanovanj investitor le-teh pa Javni nepremičninski sklad Občine Laško.
V	mesecu novembru 2006 smo se prijavili na razpis Ministrstva za zdravje, ki financira do 40% investicije, opreme in avtomobilov, ki so namenjeni zdravstvu. Ob ugodni rešitvi naše vloge pričakujemo, da bi z izgradnjo zdravstvene postaje pričeli v mesecu septembru leta 2007. Predviden delež sofinanciranja ustanovitelja, torej občine, je v letu 2007 40 MIO SIT.
Vrtec Debro
V	letu 2003 je bila zaključena gradnja podružnične osnovne šole Debro. Gradbeno dovoljenje za šolo je vključevalo tudi dovoljenje za vrtec, gradnja pa se ni pričela zaradi poplačila dolgov za šolo. V letu 2006 je bil pripravljen investicijski program, ki izkazuje, da znaša vrednost izgradnje vrtca dobrih 204 MIO SIT.
V	tem trenutku potekajo aktivnosti za odločitev ali vrtec graditi klasično ali na montažni način. Potekajo tudi dogovori z Ministrstvom za šolstvo in šport o zagotavljanju državnih sredstev, ki so nam bila že odobrena v letu 2001 v višini 28% investicijske vrednosti.
Šola Rimske Toplice
V	preteklem letu je bil pripravljen dokument identifikacije investicijskega projekta za obnovo OŠ Antona Aškerca s telovadnico za potrebe šole in kraja samega. Izveden je postopek za izbor projektanta.
Za potrebe 9 - letnega šolanja v Rimskih Toplicah je potrebno zagotoviti zadostne površine kuhinji, multimedijski učilnici, knjižnici, učilnici naravoslovja in urediti ogrevanje.
Telovadnica bo predvidoma velikosti 1480 m2 in bo večja, kakor je to potrebno za normative šole. Načrtuje se, da bo telovadnica večja od zahtev šole, prav zaradi potreb samega naselja. Trenutno so v pripravi projekti, ki jih potrebujemo za prijavo na razpis Ministrstva za šolstvo in šport v pomladnih mesecih.
Šola Šentrupert
Za šolo Šentrupert je v izdelavi elaborat preverbe šolskega okoliša z vsemi potrebnimi pogoji. Predvidevamo, da bodo površine za učni program in vrtec podobne površinam v Jurkloštru. V
8
letu 2007 se bo pripravil dokument identifikacije investicijskega projekta, začeli pa bomo pripravljati tudi projektno dokumentacijo.
Luka Picej
• Spomini, ki živijo •
»Vseje mogoče, v naših glavah se bohotijo korenine resničnosti, pripravljene na rast. Je samo to, kar verjamemo, daje. Drugih pravil ni.« (Glacinija iz zbirke novel Igra na več bobnih)
Prepričanje, da so mogoči brezštevilni svetovi, ki izhajajo iz neznanega, popolnega vira in se porajajo brez prestanka, spočeto v kraljestvu filozofije pred davnima tisočletjema, danes v svojih teorijah povzema kraljica znanosti — fizika. Tako iz roda v rod duh išče pot... Tudi skozi umetnost in tisto skrivnostno ter ustvarjalno silo, ki so jo stari imenovali Daimonion, Genij, Muza.
Aškerčeva muza ni mehkužna, bledolična gospodična, ampak deva zdrava, ognjevita. Naš največji epski pesnik, čigar 150. obletnico rojstva smo praznovali v iztekajočem se letu, ne prisega na ustaljene družbene vzorce; dosledno in brezkompromisno zagovarja svobodo mišljenja in dejstvovanja. Umetnost ima zanj socialno vlogo, čutiti se mora odgovorna za stanje v družbi. »Njegova poezija obstoji iz samih kvadrov, neotesanih, silnih temeljnih kamnov, iztrganih iz osrčja naše zemlje, legajočih globoko v osnove naše narodne literature. Ze za časa njegovega življenja je moralo na dlani ležati spoznanje, da bodo stavitelji našega slovstvenega doma odslovili nekoč tega silnega temeljnega zidarja, ko bo stavba zahtevala ne samo zidu, ampak tudi pročelja, ornamentov, vznesene in lahkotne strehe. Aškerc ni nikoli negoval forme zaradi forme. Misel se je začela svitati na slovenskem obzorju, ko je nastopil on. Aškerc je bil človek misli. Bil je prvi naš moderni mislec«, je Antona Aškerca tenkočutno označil Ivan Prijatelj. Več kot dovolj razlogov, da se k našemu pesniku vedno znova vračamo.
V	plejadi znanih slovenskih osebnosti 20. stoletja ima pomembno mesto tudi prof. Drago Ulaga (1906 — 2000), ki se je, tako kot naš pesnik, rodil v Globokem pri Rimskih Toplicah. Profesor, kakor so ga spoštljivo naslavljali tudi tisti, ki ga osebno niso poznali, je bil vodilni strokovnjak na področju ljudskega športa, oz. športa za vsakogar, kakor ga je sam rad imenoval. Zaradi vztrajnega, sistematičnega, srčnega in spodbujevalnega delovanja je bil prepoznan tudi kot športna vest slovenskega naroda, je zapisal Stane Pinter in dodal: "Prepričan sem, da se je prof. Drago Ulaga pri izpolnjevanju svojega življenjskega poslanstva ravnal po verzih pesnika Antona Aškerca, ki je v Caši nesmrtnosti med drugim zapisal: Caša tvoja je — življenje tvoje!
Vlivaj vanjo vsak dan dela dobra, dela slavna za rojake svoje, za rojake in za domovino! ... Narod tvoj bo pil iz čase tvoje s pitjem njenim bode se napajal— v delih svojih živel sam boš večno!..."
V	tednu od 16. do 20. oktobra 2006 je Občina Laško skupaj z Pripravljalnim odborom in Slovensko olimpijsko akademijo pripravila vrsto prireditev, med drugim tudi projekcije športnih filmov v izboru Bena Hvale, v spomin in počastitev 100. obletnice rojstva prof. Draga Ulage.
Marina Bezgovšek
9
• Prireditveni center Laško v letu 2006 •
Sreča je čudežni prah,
ki ga narava iz svojih angelskih rok
stresa v vaše naroje,
da ga čuvamo in negujemo
Z medsebojno toplino in razumevanjem,
s prijateljsko iskrenostjo in pomojo.
Prireditveni center Laško, ki pod svoje okrilje združuje Kulturni center Laško, Dvorano Tri lilije in Muzej Laško, uspešno zaključuje leto 2006.
Kulturni center je v letu 2006 gostil 154 prireditev različnega značaja, kar predstavlja 35% povečanje števila prireditev in skupno 27.200 obiskovalcev oziroma za 36% obiskovalcev več kot leta 2005. Kulturni center svoja vrata torej odpira vsak tretji dan v letu.
Programska stalnica so štirje abonmaji: Abonma Laško, kjer so obiskovalci uživali v glasbenih koncertih (Nuška Drašček, Zagrebški dečki, Triology..), Gledališki abonma, kjer so se obiskovalci nasmejali najboljšim komedijam (5žensk.com, 5moških.com, Kako smo ljubili tovariša Tita...), Mavrica polk in valčkov, kjer smo gostili najboljše narodno zabavne ansamble in Abc abonmajček za vrtec, razredno in predmetno stopnjo, katerega obiskuje preko 1400 otrok, ki so si ogledali lutkovne, gledališke, glasbene in ostale predstave.
Razstavišče centra je ponudilo obiskovalcem široko paleto akademskih izdelkov slikarjev in domačih amaterskih likovnih ustvarjalcev.
Delovanje centra je tesno povezano z delovanjem JSKD, izpostava Laško, v sodelovanju s katerim smo pripravili revije pevskih zborov, dramskih skupin, folklore, plesne dejavnosti in proslave ob državnih praznikih. Dobro razvita je tudi seminarsko-kongresna dejavnost (Onkološki vikend Slovenije, Ginekologi Slovenije, skupščine in ostale prireditve podjetij, ustanov...). Prireditveno domovanje smo ponudili raznim društvom, podjetjem, organizacijam za njihove prireditve, dobrodelnim koncertom, glasbeni šoli, posameznikom ter ostalim, saj so pri nas dobrodošli vsi, ki imajo radi kulturo in prireditve.
Dvorano Kulturnega centra smo v letu 2006 tehnično dopolnili z dodatki za kvalitetno projekcijo ter dodatno tehnično opremo za predvajanje in prenos podatkov oziroma prireditev tako, da smo sedaj res sodobno in tehnično urejen center.
V	Dvorani Tri lilije smo v letu 2006 gostili 90 košarkaških tekem, treninge košarke, rokometa in nogometa. Pripravili in izvedli smo tudi glasbene prireditve (Dorijev večer, koncert Godbe Laško z gosti, koncert za otroke v okviru Abc abonmajčka), evropski turnir v namiznem tenisu za invalide (v sodelovanju z Zdraviliščem Laško) in ostale prireditve.
V	Muzeju Laško smo opravili popis muzejskih eksponatov in uredili potrebne evidence. V pripravi je postavitev razstav in otvoritev muzeja. Muzej v letu 2007 praznuje 100. obletnico ustanovitve in ob tej priložnosti bo muzej z razstavami tudi nared za svečano otvoritev. Zasnova muzeja je zamišljena sodobno in zanimivo za vse obiskovalce, tudi turiste.
Leto 2006 je bilo za Prireditveni center Laško izredno uspešno. Poslavljamo pa se od vas v sedanjem imenu, saj vas bomo z novim letom pozdravili kot Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, ali krajše STIK Laško. STIK Laško je nastal z združitvijo Prireditvenega centra Laško, Agencije za razvoj turizma in podjetništva, Aprilije in Turistično
10
informacijskega centra Laško. Stik je torej stičišče kulture, športa in turizma, kar je za Občino Laško, ki vse bolj postaja turistično in kulturno prepoznavna, izredno pomembno. Nasvidenje v novi podobi in organizaciji STIK Laško.
Andreja Križnik
• Knjižnice laške občine v letu 2006 •
Po zaključeni adaptaciji in otvoritvi prenovljene knjižnice v Laškem smo mislili, da se bomo v letu 2006 lahko posvetili strokovnemu delu in da bo redno delo z uporabniki v razširjeni knjižnici potekalo povsem brez problemov. Pa smo se malo zmotili. Obvladovanje dveh etaž in še skladišč v kleti ter na podstrešju terja za normalno delovanje kar tri ljudi. Mi pa smo imeli v začetku leta za delo z uporabniki v celotni mreži, vključno z Radečami, samo tri in pol ljudi.
Do načrtovane nove zaposlitve za delo v izposoji je prišlo šele v aprilu in sicer smo sprejeli v naše vrste pripravnico, diplomantko primerjalne književnosti. Kljub temu, da je uvajanje v bibliotekarski poklic dolgotrajno, smo spomladi le nekoliko lažje zadihali.
V	prvi polovici leta nam je še uspelo opraviti najnujnejša urejevalna dela v manjših knjižnicah v Zidanem Mostu, Jurkloštru ter Šentrupertu. Odločili smo se, da bomo novosti, ki krožijo po izposojevališčih menjali trikrat letno, v juniju, oktobru in februarju. Tako se bo v teh krajih zvrstilo le nekaj več novega gradiva.
Za prostore knjižnice v Rimskih Toplicah smo spet lahko samo spraševali, a tokrat z občutkom, da se bodo stvari le začele premikati. Sedaj rišemo načrte za postavitev opreme. Urejali smo tudi kletno skladišče v Laškem in se istočasno že razgledovali, kako bomo širili hrambeni prostor.
Poletje pa smo ponovno preživeli v simbiozi z gradbinci oz. instalaterji. Vedeli smo, da nas od zaključka investicije in uporabnega dovoljenja loči še dvigalo, a izkazalo se je, da smo imeli knjižničarji povsem prav, ko smo ob instalacijskih delih opozarjali, da mora knjižnica imeti protipožarno varovanje. Dobili smo ga, a v pravkar urejenih prostorih smo bili ponovno soočeni z vrtanjem debelih zidov, prahom, hrupom, folijami za zaščito gradiv in vedri z vodo.
V	drugi polovici leta smo se lahko bolj posvečali rednemu knjižničnemu delu, praznovali pa smo tudi tridesetletnico od prve profesionalne zaposlitve v laški knjižnici in desetletnico obstajanja zavoda. Ob tej priložnosti smo izdali bilten, ki so ga prejela vsa gospodinjstva. Obletnico smo proslavili tudi s prireditvijo v kulturnem centru.
Nakup knjižničnega gradiva je naše redno vsakodnevno delo, prav tako strokovna obdelava le-tega, najintenzivneje pa poteka v zadnjem četrtletju, v času knjižnega sejma, ko izide največ knjig.
V	letu 2006 bo za vse knjižnice laške občine nabavljenih okrog 3.300 enot vsega gradiva.
Seveda pa ste skozi vse leto naša glavna skrb naši dejanski, pa tudi potencialni uporabniki. Trudimo se, da bi vam ustregli, tako že z izborom gradiv, s svetovanjem, z nudenjem informacij, z opozarjanjem na novosti v knjižnicah, z organizacijo kvalitetnih prireditev itd..
Vašo odzivnost oz. zadovoljstvo z našim delom vseskozi skrbno spremljamo. Računalniško poslovanje pa nam nudi natančne podatke o obiskih in vseh opravljenih transakcijah. In kaj bi lahko rekli za leto 2006? Kot že prejšnja leta je tudi tokrat najbolj v porastu izposoja knjig in
11
neknjižnega gradiva, ki bo v knjižnicah laške občine znašala okrog 145.000, od tega v laški knjižnici skoraj 120.000. Prav tako smo zadovoljni z obiski. V knjižnice ljudje prihajajo zaradi izposoje, prireditev, zadržujejo se v čitalnici. Vse več pa je tudi virtualnih obiskov, ki sta jih še vzpodbudili dve novi računalniški storitvi. Ti omogočata rezervacijo željene literature in podaljšanje roka izposoje preko interneta.
Tudi letos pa so manj vzpodbudni podatki o članstvu knjižnic naše občine. Knjižnice je v letu 2006 obiskovalo le 22 % vsega prebivalstva, samo Laško z okolico pa 27 %. Zato se še toliko bolj zahvaljujemo vsem članom za zaupanje, za lep obisk knjižnic in koriščenje njenih bogastev. S tem osmišljate tudi vsa naša prizadevanja in sredstva ustanoviteljev.
Vse tiste občane, ki ne pričakujete, da bi vam lahko knjižnica ponudila kaj koristnega za vsakdanje življenje, pa je še niste nikoli obiskali ali je od takrat že zelo dolgo, pa lepo vabimo, da se oglasite, morda boste ob tokratnem obisku spremenili svoje stališče. Prav tako prisrčno vabljeni vsi, ki sicer radi berete, pa menite, da za to nimate časa. Razumemo vas, ljudje imamo različne obveznosti. Vseeno pa mislimo, da zaradi nekaj prebranih knjig v letu ne boste imeli nič manj časa, lahko pa vam bodo spremenile kvaliteto življenja ali za kanček polepšale vaš vsakdan.
Metka Kovaač
• Območna lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje zasvojenosti v
občinah Laško in Radeče •
Z začetkom leta 2006 je pričela delovati Območna lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti v Občini Laško v sodelovanju z Občino Radeče. Sestavljajo jo predstavniki različnih institucij, ki delujejo v obeh občinah. Želja, da bi se skupini kot člani pridružili tudi občani in občanke z enakim interesom, pa se počasi že uresničuje. Namen skupine je predvsem delovanje na preventivi, boljši ozaveščenosti občanov in občank — predvsem staršev o preprečevanju zasvojenosti na osnovi predavanj, izobraževanj, akcij proti zasvojenosti, prosto voljstva ... ter povezovanje z ostalimi LAS-i v celjski regiji.
V svojem prvem letu smo izvedli anketo o prisotnosti ter poznavanju drog na osnovnih šolah v Laškem in Radečah med 6. in 9. razredom, v šoli je začela delovati prostovoljka (študentka socialnega dela), s katero se lahko učenci pogovarjajo o stvareh, ki jih ne morejo ali ne želijo povedati staršem ali učiteljem, pomagali smo pri izvedbi šole za starše, imeli predavanje gospoda Zlatka Blažiča ter predavanje patra Karla Gržana v Laškem, Rimskih Toplicah in v Radečah in skupaj z LAS-i iz celjske regije pripravljamo enotno zgibanko.
Jasna Kermej
• Študentski, mladinski in otroški center Laško •
6. januarja Jam session odprtega tipa./ 13.1. Fotografska razstava Silva Privška »Krilati trenutki«. Delavnica filmske produkcije v Krškem Premier Pro, Encore, After effect-izvaja Društvo zaveznikov mehkega pristanka (DZMP) Krško./ 30 in 31.1.LAN PARTY./ Namizni tenis ob pon., sre. in pet. od 19h do 21h./ Cikel filmov Wernerja Herzoga.
12
4.	februarja Jam session odprtega tipa./ 8.2. Slovenski kulturni praznik »Prešeren dan«: razstava Poem Express — Poezija in umetnost za otroke in nastop ženskega pevskega zbora KORINA, sledil je koncert albansko, hrvaško italijanske skupine EAST RODEO./ 10.2. v dvorani KURSK predavanje dr. Dragana Petrovca iz Inštituta za kriminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, organiziral Laški akademski klub (LAK)./ 25.02. Džumbus Attack, projekcija videospotov in koncert Blasted mind, Fortaste, The Soaked, The LIFT DZMP./ 28.2. Pustno rajanje na Občinskem dvorišču.
3. marca koncert tolminskih Jazz my ass, organiziral LAK./ 6.3. otvoritev razstave Poem express v Rimskih Toplicah./ 17.3. Ska večer s celjskimi ŠTAJER-SKA in LOS NIPPLES./ 24.3. Izspovednice, 7 mesecev Mirana Ugrina na ladji Kamnik./ 31.3. Jam session.
7. aprila predavanje Ludvika Jevšenaka (Astronomsko naravoslovno društvo graščina Širje) »Človekova pot skozi osončje«./ 12. in 13.4. delavnica izdelovanja bakel./ 14.4. hardcore večer The end of 6000 years, Low punch./ 21.4 Jam session/ 30.4 v ŠMOCLu namesto pod Starim Gradom: Pozdrav pomladi, 13. KRES: Multiball, Worlds between us Curse of instinct, Final aproach, In The Crossfire, Golliwog./ Ob nedeljah tečaj žongliranja in ognjenega plesa: skozi tečaj smo spoznali tehniko žongliranja s tremi žogicami, ognjeni ples in bruhanje ognja.
5.	maja otvoritev likovne razstave Maje Bertole./ 12.5. Lokalna Akcijska Skupina (LAS) predavanje Zlatka Blažiča »Zasvojenost — bolezen ali izziv?«./ 26.5.»DAN MLADOSTI IN NOROSTI« četrta obletnica otvoritve prostorov Društva ŠMOCL, predvajanje oddaje »Izpod korenin«, bobnarska delavnica pod vodstvom Nina Mureškiča, otroška namizna olimpijada, footbag, predstavitev dejavnosti: izdelovanje in prodaja evro denarnic, ustvarjalna delavnica (das masa), torta! V živo TV oddaja »Izpod korenin«, TORTA! otvoritev razstave SILICON CITY, slikarja Boruta Popenka, koncert Special Delivery, Los Nipples, ognjena predstava, ognjemet./ 27.5. filmski večer s PANKRTI: ogled dokumentarnega filma DOLGCAJT (Slovenija 2006, 48 minut) z gostom Igorjem Bašinom./ Vsak četrtek popoldan, priprave na namizno olimpijado: namizni nogomet, namizni tenis, tarok, Katan, Ena, šah...
3. junija razstava Vida Romiha »FOTOGRAFIJA MOJ HOBI«./ 16.6. koncert Muškat hamburg, Gdo?, We can't sleep at night. 30.6 koncert Bright Blue Gorilla.
1. julija piknik ŠMOCL v Hudi Jami./ 6.7. Letni kino: Mesto greha./ 8.7. koncert Zooland, Silencia./ Od 8.do 14.7. smo gostili mednarodno zasedbo mladinskih delavcev, projekt KLICHE./ 20. in 22. 7 Letni kino: Volčja bratovščina./ 27. in 29.7. Letni kino: Nočni čuvaj./ Od 8.7 do 31.8, zaprte duri, delna obnova./ Od 3.7. do 29.8. »Počitnice kakršne ste si vedno želeli.«
3. avgusta Letni kino: Kill Bill I,/ 4.8. Kill Bill II./ 5.8. gledališka predstava Dejmo stisn't teatra »Nekega lepega popoldneva«./ 10.8. Letni kino: Duh psa,/ 12.8. Trojčice z Bellevilla,/ 24.8. Delikatessen,/ 26.8. Pošast.
1. september koncert Killing option, In The Crossfire, Jakuzi's atempt, Human host the body./ 8.9. gledališka predstava Apokalipso prosim, projekcija kratkih filmov DZMP Krško, jazz Jam session./ 9. in 10.9. državno prvenstvo v športnem plezanju Balvaniranje./ 15.9. Izspovednice Picehiker./ 22.9. plesno-vizualna predstava gledališča Dejmo no »People are potatoes«./ 29.9. projekcija pogovora z Antonom Zeilingerjem »V čem se je Einstein« motil tolmačil Ludvik Jevšenak.
5. oktobra soočenje kandidatov za župana./ 6.10. otvoritev stripovske razstave Iztoka Sitarja, »Glave« zbirka./ 7.10. Izspovednice Martin Barbič »Pol leta Krete«./ 10.10. LAS predavanje patra
13
Karla Gržana./ 20.10. Improvizacijska glasba I. (glasbeni dokumentarec o improvizacijski glasbi). 21.10./ koncert: Jen Peaches./ 27.10. DANI KAVAŠ (film, razstava)./ Gledališka delavnica - od pon. 23.10. - pet. 27.10. 2006, vsak dan ob 17h.
3. novembra projekcija kratkih filmov »Iskanje izgubljenega časa ali to je hard core./ 4.11. projekcija kratkih filmov z Busho festivala 2005./ 10.11. Izspovednice: Marko Lukič »Na ladji«./ 17. 11. koncert Burning legion, Last day here, Kreshes nepitash, Lačni kurci./ 18.11. Fotografska razstava Boruta Peterlina »Černobil skozi najne oči«./ 24.11. projekcija »Černobil skozi najine oči", komentar Ksenija Hahonina./ Od 30.10 do 3.11. otroški program za krompirjeve počitnice.
1. decembra projekcija filma: Boys like sexy legs, girls like ice cream. Mateja Ocepka/ 8.12. razstava plakatov Simona Serneca »Še pomnite, tovariši!«, igrali FOOT PRINTS JAZZ TRIO./ 9.12. Brucovanje LAK./ 15.12. projekcija 9. oddaje Izpod Korenin v produkciji Poki lejga./ 16.12. LAK-ov večer z Metodom Maroltom »S kolesom iz Slovenije v Nepal«./ 22.12. DISCO NIGHT (70-80 leta)./ 24.12 koncert Zots (Laško) With Engine heart (Celje) Kennyball smith (Nova Gorica) Golliwog (Ribnica) LAK in ŠMOCL.
VESELI DECEMBER 21.12. Prednovoletna delavnica izdelava čestitk in okraskov za novoletno jelko./ 26. 12. Pozabljene risanke./ 27., 28 in 29. 12. od 10h do 12h Video igre na velikem zaslonu, družabne igre in snežne delavnice./ 29.12 Dedek Mraz prihaja, 2006 odhaja...
Mali oglasi
Iščemo sodelavce za TV oddajo Izpod korenin (scenske delavce, statiste, asistentko ali asistenta kamere, zvoka in režije).
Flašzin - nismo še hin!
Vabimo tekstopisce, striporisce, fotografe in vse ostale. Pridružite se nam pri ustvajanju glasu publike. Ko udarijo odrasli, udarimo nazaj! Za družbo brez nasilja! Pri nas dobite NEFIX Indeks neformalnega izobraževanja.
Aljaž Cestnik
• Laški akademski klub •
Laški akademski klub je bil ustanovljen že davnega leta 1957. To je bilo leto začetka brucovanj, tradicionalnih preizkušenj bodočih akademikov na osnovi Križevačkih statutov. Leto kasneje se je začelo prirejati akademske plese, kamor se je povabilo tudi starše brucev, laške študente in bivše študente z družinami. Tako interna brucovanja kot akademski ples nam je uspelo ohraniti vse do danes. Privabijo precej gledalcev, željnih ogleda iniciacijskega obreda, mladi bruci pa se prikažejo z željo vstopiti v častni krog izobraženih. Po brucovski prisegi postanejo pravi študenti, nekateri pa se aktivno pridružijo LAK-u in nadaljujejo tradicijo.
LAK se je leta 2004 pridružil v Zvezo študentskih klubov Slovenije (ŠKIS), ki šteje že 52 klubov iz vse Slovenije. Povezava v zvezo klubov je imela velik vpliv na druženje laških študentov s študenti iz drugih koncev Slovenije ter na razširitev dejavnosti LAK-a, seveda še vedno ob pomoči donatorjev. Brucovanje in akademski ples ostajata naši osrednji prireditvi, v kateri vložimo največ časa in najbolj sprostimo domišljijo ter smisel za humor. Pomemben del našega delovanja so tedenski sestanki, na katerih gradimo prihodnost LAK-a in sklepamo prijateljstva. Študentom in dijakom, ki pristopijo k LAK-u, ponujamo več ugodnosti; od subvencioniranih kart za kino, koncerte, vezavo diplomskih in magistrskih nalog do ugodnih izletov (novoletna Bratislava, Beograd, Gardaland, Aqualandia, Dolenjska ...). Vsako leto priredimo LAK-ov piknik, na katerem
14
se tudi športno udejstvujemo. Šport pa je sploh pomembna točka našega zanimanja; v letošnjem letu smo priredili bowling turnir, turnir v odbojki na mivki, karting, paintball, nogometni turnir, zorbing, strelski dan v Rečici, ob sobotah pa imamo v OŠ Primoža Trubarja rekreacijo košarke. Letos smo izvedli že drugi kLAK, fotografski natečaj, ki je privabil veliko nadebudnih ustvarjalcev iz cele Slovenije. Prirejamo tudi razstave in predavanja na aktualne teme, sodelujemo na ŠKIS-ovi tržnici, že drugič smo priredili Študentski bazar v času prireditve Pivo-cvetje. Pomembno je tudi naše sodelovanje s ŠMOCL-om, ki nam nudi prostore, hkrati pa sodelujemo pri organizaciji nekaterih projektov na področju kulture in druženja (koncerti idr.).
Iz vsega naštetega lahko sklepate, da nam v LAK-u ni nikoli dolgčas. Tudi v prihodnje bo pestro, tako da vabimo vse študente, dijake in častne člane (stare bajte LAK-a), da se udeležijo prihajajočih dogodkov, mlade, željne druženja in projektnega dela pa pozivamo, da se nam pridružijo na kakšnem sestanku. Odprti smo za sveže ideje, ki jih bomo tudi podprli v okviru naših zmožnosti. Posebej vabimo dijake, da se včlanijo v dijaško sekcijo LAK-a.
Več informacij o LAK-u, ki bo kmalu imel 50. let, lahko najdete na www.drustvo-lak.si. Vabljeni!
Slika
Katja Goluh
• Delovanje ljubiteljskih kulturnih društev •
Ali ni tako, da kadar hodimo, smo vedno bli^e in kadar tečemo, smo vedno dlje.
In ko smo tam, nam več pomeni pot, ker cilj je le privid, kije ali pa ga ni, kakorpač hočemo.
In kakor nam je laj (Veronika Gradišek)
S temi verzi smo hoteli predstaviti delovanje ljubiteljskih kulturnih društev, ki je bilo v iztekajočem se letu izredno uspešno. Organizirali smo trinajst območnih preglednih revij in srečanj, dve medobmočni reviji in štiri izobraževanja iz različnih področij, kot so folklora, ples, zborovsko petje in likovna dejavnost.
Društva so sodelovala na vseh osrednjih občinskih proslavah ob državnih praznikih in seveda tudi na drugih prireditvah, ki jih organizirajo sama društva v domačih krajih ali pa jih organizirajo Turistično društvo Laško, Odbor Jureta Krašovca MOZNAR in drugi.
Na prireditvi 3. decembra "Dan odprtih vrat kulturnih ustanov" Prešernov rojstni dan — smo podelili zahvale vsem ljubiteljskim skupinam in posameznikom, ki so se letos udeležile državnih zaključnih srečanj, katerih organizator je bil JSKD. Tako se je na zaključnem državnem srečanju odraslih folklornih skupin v Črnomlju predstavila odrasla folklorna skupina KUD LIPA Rečica, v
15
Velenju je na državni plesni prireditvi "Pika miga" sodelovala plesna skupina glasbene šole in na zaključnem srečanju pevcev ljudskih pesmi v Šmartnem na Pohorju, Ljudski pevci iz Šentruperta. Zahvalo so prejele tudi mažorete Laške pihalne godbe, ki so že tretje leto zapored postale državne prvakinje in gospa Nevenka Fantinatto za izbrano likovno delo na likovnem extemporu Blagovna 2006.
Turistično društvo Laško pa se je štirinajstim kulturnim društvom in posameznikom zahvalilo za 10- letno sodelovanje na prireditvi Matinovo v Laškem.
Hvala vsem, ki svoj čut za ljubiteljsko kulturo tako nesebično dajete vsem in vsakomur v vaši bližini in seveda hvala tudi vsem tistim, ki tej kulturi prisluhnete, jo opazite in sprejemate.
Ivan Medved s sodelavci
KUD Lipa Rečica - 20 let
Nekoč smo posadili drevo. Prijelo se je, pričelo je rasti, pognalo je veje in vejice, na vejah liste, zacvetelo je in kmalu rodilo prve sadove. Kulturno umetniško društvo Lipa Rečica je nastalo iz Kulturnega društva Rečica. V okviru tega društva je delovala folklorna skupina, kasneje pa je ta dejavnost postala prevladujoča in od jeseni leta 1985 štejemo leta našega delovanja. Glavni moto le-tega je ohranjanje ljudskega izročila naše okolice. Da društvo ni le nekaj posameznikov pove dejstvo, da je v društvo v dvajsetih letih priplesalo in odplesalo preko sto plesalcev in pevcev. Poleg tega je v njegovo delovanje vključenih kar nekaj družin in veliko posameznikov, ki sicer niso naši člani pa vendar nam vedno radi priskočijo na pomoč. Danes v društvu delujejo štiri plesne, dve pevski in dramska skupina. V Rečici so svoj pečat pustili rudarji. Želeli smo obuditi del njihovega poklica in na svoj način izraziti spoštovanje, ki ga imamo do njihovega dela. Zato smo ob našem jubileju pripravili koncert z naslovom Knapovski krst, višek koncerta je bil Knapovski krst, katerega je uprizorila odrasla plesna skupina, ki se je z istim prikazom uvrstila na Republiško srečanje odraslih plesnih skupin v Črnomelj.
Oktet
Oktet Vrelec - 10 let
Zborovsko petje v Rimskih Toplicah ima že zelo dolgo in bogato tradicijo. Oktet Vrelec sodi med mlajše pevske skupine, ki so svoje korenine pognali v samostojni Sloveniji. Ideja za njegov nastanek se je zaiskrila Petru Senici v začetku devetdesetih, do njene uresničitve pa je prišlo konec leta 1994, ko se je pod umetniškim vodstvom Mateje Škorja osem mladih fantov zbralo na prvih pevskih vajah.
16
Prvi uradni nastop je bil 10. maja 1996 na vsakoletni reviji pevskih zborov občine Laško. V naslednjem letu dni se je nabralo že dovolj pesmi za prvi samostojni koncert, ki je bil 21. junija v avli osnovne šole v Rimskih Toplicah.
V začetku leta 1999 smo se odločili za prvo snemanje kompaktne plošče, pet let kasneje pa je luč ugledala še druga plošča.
Seveda pri vsem tem nismo pozabili petja "v živo". Bili smo (in smo še vedno) gostje na različnih proslavah, radijskih oddajah, tekmovanjih in ostalih prireditvah, radi pa zapojemo tudi bolj "neuradno", recimo na kakšnem rojstnem dnevu, poroki, otvoritvi... Ponosni smo tudi na vse dosedanje samostojne koncerte, izpeljane v domačem kraju, veliko pa tudi v bolj ali manj oddaljenih krajih.
Priznani glasbeni umetnik Jože Trošt je posebej za Oktet Vrelec uglasbil eno izmed pesmi največjega slovenskega pesnika balad in romanc, našega rojaka Antona Aškerca, z naslovom Zarja.
1. decembra 2006 smo v avli osnovne šole za naše zveste poslušalce pripravili jubilejni koncert ob naši 10 letnici delovanja in prav njim bi se na koncu radi zahvalili za zvestobo in kakršnokoli podporo, ki nam jo nudijo.
Vodomke 5 let delovanja Jožica Soko 50 let zborovskega udejstvovanja
Društvo Vokalna skupina VODOMKE je z jubilejnim koncertom, ki je bil 2. junija 2006 v Kulturnem centru Laško, proslavilo dva jubileja.
Priznana glasbena pedagoginja Jožica Soko je ob 50-letnici zborovskega udejstvovanja za dolgoletno in izjemno uspešno delo ter ustvarjalni prispevek k razvoju ljubiteljskih glasbenih dejavnosti na prireditvi prejela JUBILEJNO PRIZNANJE Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Vokalna skupina VODOMKE je v petih letih delovanja, po ocenah glasbenih strokovnjakov, dosegla lep umetniški nivo petja. Zadnji dve sezoni je bila izbrana za nastop na medobmočnih revijah malih vokalnih skupin, na kar so pevke in pevovodkinja še posebej ponosne. Skupina je zelo aktivna, njen repertoar pesmi pa raznolik in obširen. Nastopi so številni, petje VODOMK je bilo slišati tudi že v oddajah večih radijskih postaj. Lahko zapišemo, da je skupina postala prepoznavna širom Slovenije.
Slika
• KK Zlatorog •
Vrnitev starega imena Zlatorog (uporabljeno je bilo že med leti 1972 in 1994), tretja zaporedna in skupno šesta uvrstitev v finale pokalnega tekmovanja, nastopi vseh mlajših selekcij na zaključnih turnirjih najboljših štirih ekip državnega prvenstva in bronasta kolajna Draga Brčine na evropskem prvenstvu do 20 let so izstopajoči dosežki laških košarkarjev v letu 2006, v katerem je bil edini neuspeh izpad iz regionalne lige Goodyear.
17
Zlatorog je ob preimenovanju doživel tudi nekaj kadrovskih sprememb. Šesti predsednik v že skoraj štiri desetletja dolgi zgodovini kluba je postal Miro Firm, sicer nekdanji igralec, nato trener in v zadnjem obdobju predsednik Upravnega odbora. Na tem položaju ga je zamenjal Milko Škoberne, za prvega častnega člana kluba pa je bil imenovan Jože Sadar, ki je že kar legenda laške košarke. Z njegovim obdobjem predsednikovanja (med leti 1979 in 2001) so povezani domala vsi največji uspehi in nekatere bi lahko ponovila tudi zdajšnja igralska zasedba. Za razliko od minulih sezon je sestavljena bolj dolgoročno: članska ekipa je najmlajša v zgodovini kluba, saj so poleti vanjo napredovali tudi štirje mladinci, v ozadju pa je še nekaj kadetskih in tudi pionirskih reprezentantov z izkušnjami s celo evropskih prvenstev.
Željko Zule
• Predstavljamo društva: Radio klub Laško •
Ze leta 1946 se je zbralo okoli deset ljubiteljev elektrotehnike in radiotehnike oz. ljubiteljev tehnične kulture. V okviru takratne Ljudske tehnike so ustanovili sekcijo Radio klub Laško. Z glasovanjem na skupnem zboru so izvolili Odbor Radio kluba Laško. Predsednik je postal Stanko Salobir, gospodar kluba Kazimir Virant in člana Janez Ferlež ter Stanko Kolšek. Za delovanje so bili začasno dodeljeni prostori »trgovski lokal BATA« kmalu zatem (čez približno dve leti) pa dva prostora v občinski stavbi in sicer takoj levo od vhoda. Glavna naloga je bila razvoj samega radia, predavanja mladim in zainteresirani javnosti o elektriki, njeni koristi pa tudi nevarnosti. Za člane so bili organizirani tečaji na temo poznavanja radioamaterske organizacije, elektrotehnike, radiotehnike in praktično delo kjer so izdelovali enostavne radijske sprejemnike. Ohranjeno je spričevalo iz leta 1951 iz katerega je razvidno, da je Kazimir Virant naredil zaključni izpit z odličnim uspehoma. Vodstvo Ljudske tehnike Laško je že v tem času zadolžilo radioamaterje za izvajanje uličnega ozvočenja in sekciji Radio klubu Laško dodelilo ojačevalec moči 25W ter pet zvočnikov. Z radijskimi postajami, katere so radioamaterji v tem času pridobili (vojaške radijske postaje, ki jih je pustila nemška vojna po koncu vojne) in preuredili za delo na amaterskih radijskih frekvencah, so hoteli tudi vzpostavljati zveze z drugimi radioamaterji, za kar pa je bilo potrebno radijsko dovoljenje ter članstvo v samostojni radioamaterski organizaciji.
Zaradi razširitve radioamaterske dejavnosti so radioamaterji laške občine leta 1955 ustanovili novo oz. samostojno radioamatersko društvo z imenom Radio klub »Partizan« Laško v skladu s takratnimi predpisi o združevanju v društva. V ta namen je bilo več sestankov in posvetovanj v Tekstilni tovarni »VOLNA« Laško v kateri so vodilni imeli veliko posluha pri podpiranju dejavnosti Ljudske tehnike. Podpirali so tudi »osamosvojitev« Radio kluba ter mu nudili materialno pomoč v opremi za ozvočenje in QSL karticah. Radio klub »Partizan« Laško je bil dne 15.8.1955 vpisan v register društev pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Tajništvo za notranje zadeve (vir register društev pri UE Laško). Še istega leta je klub pridobil radijsko dovoljenje za vzpostavljanje zvez na amaterskih radijskih frekvencah z pozivnim znakom YU3GCD. Prostori za delo kluba so bili pridobljeni v Domu PARTIZAN (sedanji Kulturni center Laško). V teh prostorih se je uredil prostor z radijskimi postajami in antenami, tako imenovani PPS (primopredajna sekcija) od koder so radioamaterji vzpostavljali zveze po celem svetu. Pred tem pa so morali opraviti izpit za radioamaterja operaterja 3. ali 2. razreda, pri čemer je bila razlika samo v znanju telegrafije z uporabo Morsejevih znakov. Izpit 1. razreda pa so lahko opravljali šele po vzpostavitvi zvez z najmanj stotimi radioamaterji iz različnih držav. Vse zveze so morale biti potrjene s posebnimi karticami imenovanimi QSL (kratica za potrditev radijske zveze) karticami. Vsi radioamaterji, ki so želeli izdelovati radijske postaje in ostale radioamaterske sklope, so obiskovali tečaje konstruktorstva in po izpitu pridobili naziv radioamater konstruktor. V takratnem času so bili glavni »serviserji« za poškodovano radijsko opremo.
18
V letu 1960 je ponovno prišlo do prostorskega problema, ker se je pričelo z adaptacijo Doma PARTIZAN je Radio klub dobil zahtevo za izpraznitev prostorov, čeprav ni bilo prostega prostora za preselitev. V tem času je bila tudi uničena vsa dokumentacija Radio kluba od ustanovitve pa do vključno leta 1958. Ob adaptaciji se je namreč dokumentacija shranila v kletne prostore te stavbe, katere je ob poplavi zalila voda in jo uničila, kar pomeni, da sedaj niso uradno znani ustanovitelji Radio kluba leta 1955. Tudi dostop do prostorov PPS je bil težak in sicer po gradbišču in lestvi. Zaradi tega so bili klubu leta 1964 dodeljeni kletni prostori v občinski stavbi (bivši zapori), po nekaj letih pa podstrešni prostori občinske stavbe. Vsi ti prostori so bili neprimerni za normalno radioamatersko delo. Pogoji so se precej izboljšali po pridobitvi enosobnega stanovanja v mansardnem delu Gasilskega doma Laško na Trubarjevi ulici leta 1981, ki je bilo preurejeno za radioamatersko dejavnost. Radioamaterji so v teh prostorih delovali vse do leta 2000, ko je bil zgrajen novi gasilski dom v Debru in v njem urejeni, lepi in funkcionalni prostori za potrebe radioamaterjev. Zaradi velikega števila materialnih sredstev, ki jih radioamaterji potrebujejo za svoje delo, je tudi prostor v Dvorani Tri lilije namenjen za skladiščenje le-teh.
Dejavnost laških radioamaterjev je zelo široka. Prisotni smo na vseh področjih družbenega življenja v laški občini kot so kulturne, športne, zabavne, turistične prireditve, kjer je potrebna tehnična ekipa z znanjem akustike, radijske komunikacije in računalniške povezave. Tako ekipa radioamaterjev deluje v Kulturnem centru Laško že od otvoritve leta 1993 ter v športni dvorani Tri lilije tudi od otvoritve leta 1997. Izvaja ozvočenja na vseh prireditvah kot so PIVO-CVETJE, Martinovanje, pustovanje, prikazih starih običajev, komemoracije, razne otvoritve in še bi lahko naštevali. Radioamaterji radi poudarijo, da so bili s svojo tehnično ekipo prisotni na vseh turističnih prireditvah PIVO-CVETJE. Tako je v novejšem času na tem področju najobsežnejše sodelovanje s Turističnim društvom Laško.
Večina radioamaterjev operatorjev je bilo od leta 1978 pa do leta 1992 vključeno v vojaško enoto upravnih zvez ter v Občinski center za obveščanje pri Oddelku za ljudsko obrambo občine Laško. Sodelovali so pri gradnji občinskih radijskih zvez do krajevnih skupnosti ter pri montaži radijskih postaj v gasilskih domovih za potrebe gasilskih radijskih zvez. V času osamosvajanja Republike Slovenije so bili mobilizirani od 8. maja do 30. oktobra 1991. V tem času so dežurali v Občinskem centru za obveščanje Laško ter bili v času vojne za Slovenijo na vojni lokaciji Sedraž kjer so opravljali naloge po načrtu zvez za delovanje v vojni (aktivirana je bila najvišja stopnja vojnih upravnih zvez).
Od leta 1992 naprej je kot prostovoljna ekipa radioamaterjev pogodbeno vključena v Civilno zaščito občine Laško, ki se jo aktivira ob večjih naravnih in drugih nesrečah. Sicer pa so vsi radioamaterji, ki imajo svoje radijske postaje, vključeni v KODEKS ARON. S tem kodeksom so določena pravila vedenja in ravnanja radioamaterjev ob naravnih in drugih večjih nesrečah.
Radioamaterji so opravljali tudi funkcijo poročanja prisotnosti na voliščih ob volitvah in referendumih z vseh volišč, kjer ni bilo telefona, preko radijskih zvez preko Občinskega centra za obveščanje do Občinske volilne komisije Laško. To dejavnost so opravljali od leta 1980 do leta 1994 na županskih volitvah.
Radio klub Laško dosega tudi zavidljive rezultate na radioamaterskih tekmovanjih, predvsem na UKV frekvenčnem področju. Ze pred 25. leti se je pričelo načrtno tekmovati s takratno skromno radijsko opremo s tekmovalne lokacije Malič. V tem času se je pri tekmovanjih uporabljal osnovni pozivni znak YU3GCD. Po osamosvojitvi RS in po sprejemu Zveze radioamaterjev Slovenije v svetovno radioamatersko organizacijo IARU leta 1992, pa je Radio klub Laško dobil novi pozivni znak S59GCD, in ker je bil aktiven tudi na tekmovanjih, je pridobil še tekmovalni pozivni znak
19
S59R. V zadnjih desetih letih se je tekmovalna oprema precej izboljšala. Nabavili smo novo opremo, nekatere radijske postaje na mikrovalovnih frekvenčnih področjih pa so sestavili laški radioamaterji - konstruktorji. Tako tekmovalna ekipa sedaj tekmuje na sedmih frekvenčnih področjih in sicer 144MHz, 432MHz, 1,3GHz, 2,4GHz, 3,4GHz, 5GHz in 10GHz. Zadnjih 6 let se tako udeležuje UKV pokala Slovenije, ki obsega letno devet tekmovanj od marca do novembra meseca. Tekmovalna lokacije je na slovenjgraškem Pohorju - Mala in Velika Kopa, kjer je Ministrstvo za obrambo dovolilo uporabo njihovih objektov za zveze. Tekmovalno lokacijo je potrebno pred vsako tekmo pripraviti tako, da se postavijo šotori, v katere se namesti tehnika, ter dvigniti antene na drogovih ter po končani tekmi vse pospraviti. Tekmovanje se izvaja vsak prvi vikend v mesecu ter traja nepretrgoma 24 ur od 14. ure v soboto do 14. ure v nedeljo po GMT. S te lokacije je tekmovalna ekipa Radio kluba Laško S59R leta 2004 dosegla 1. mesto v UKV pokalu Slovenije, leta 2003 2. mesto, leta 2005 3. mesto in leta 2006 ponovno 2. mesto. Tudi na mednarodnem tekmovanju ALPE-ADRIA, na katerem tekmujejo radioamaterji Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije, je Radio klub Laško dosegel dvakrat 1. mesto in dvakrat 2. mesto. Vsako leto se posamezni radioamaterji udeležujejo tudi KV prvenstva Slovenije s povprečnimi rezultati. Ta tekmovanja se priznajo tudi kot usposabljanje za potrebe Civilne zaščite.
Ob praznovanju Abrahama v letu 2005 je Radio klub Laško v Kulturnem centru Laško pripravil razstavo radioamaterske dejavnosti in tehnike ter proslavo, na kateri je za uspešno delo dobil nekaj priznaj in sicer: Zlati grb občine Laško, Zlati znak Civilne zaščite Republike Slovenije in Plaketo Zveze radioamaterjev Slovenije. Za uspešno delo so laški radioamaterji dobili več priznaj že v času bivše Jugoslavije in sicer: Priznanje za ustvarjalno in prizadevno delo pri razvoju splošne ljudske obrambe Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo Slovenije, Priznanje 2. julij občine Laško, srebrni znak SZDL, srebrni znak ZSMS za uspešno spremljanje mladih pohodnikov po poteh legendarne XIV. divizije in vzpostavljanje zvez med radioamaterji ter bronasto, srebrno in zlato značko Zveze radioamaterjev Slovenije.
Za dosežene uspehe so v prvi vrsti zaslužni predvsem laški radioamaterji in njihovo vodstvo v vseh časovnih obdobjih ter večji in manjši gospodarstveniki Laškega, ki so in še pomagajo Radio klubu z materialnimi in finančnimi sredstvi in s podporo funkcionarjev družbeno političnega življenja v vseh časovnih obdobjih. Hvala vsem.
Janko Franetič
• • GOSPODARSTVO ••
• Ureditev reke Savinje in Rečice z ureditvijo infrastrukture in izgradnjo brvi^
Ze leta 2002 so se začele aktivnosti za spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za Zdravilišče Laško. Spremembe prostorsko izvedbenega akta so bile zaključene v letu 2005. S spremenjenim prostorskim aktom so bile dane možnosti za izgradnjo novega hotelskega kompleksa Zdravilišča Laško z 250 novimi ležišči, nove bazenske površine, izgradnja trgovine Mercator in kongresnega centra. Vse omenjene nove pozidave bodo na desni strani reke Savinje severno od reke Rečice. Ker pa je prostor med Savinjo in glavno cesto G1-5 Celje — Zidani Most ozek, je bilo potrebno, da se desna brežina struge Savinje pomakne v samo korito reke. Za omenjene posege je Vlada RS sprejela ustrezne uredbe, po katerih je možno graditi v 15 m pasu vodotoka. Zaradi že omenjene prestavitve desne brežine v vodotok in zaradi izboljšanja pretočnosti reke Savinje so se zgodaj jeseni pričela dela na odseku 900 m na levi brežini. Ob
20
dokončanju del se bo struga tako razširila na 60 m, s tem da se bo na posameznih odsekih struga premaknila tudi za 20 do 25 m proti levi. Projektno dokumentacijo za vse te posege je pripravilo podjetje Studio Rebeka iz Ljubljane. V začetku leta 2006 je bil podpisan protokol o izvedbi vseh vodnih ureditev na reki Savinji in Rečici v okviru UN Zdravilišča Laško. S tem projektom bo država prispevala dobrih 361,82 MIO SIT nepovratnih sredstev za zagotovitev izboljšanja poplavne varnosti širše okolice Laškega. Ostalih 394,13 MIO SIT bo zagotovila Občina Laško, manjši del pa Zdravilišče Laško. Za pričetek gradnje zdraviliškega kompleksa je bil pogoj, da se najprej razširi struga Savinje na potrebno širino.
V	poletnih mesecih je bil izveden javni razpis, kot najugodnejši ponudnik za izvedbo ureditve leve brežine je bil izbran NIVO d.d. iz Celja. Vrednost del znaša dobrih 560 MIO SIT. Predvideno je, da se bodo ob levi brežini zgradila ribiška mesta za potrebe športnega ribolova. Približno 150 m južno od mostu, ki vodi preko Savinje do Jagoč, se bo zgradila čolnarna s pripadajočimi pomoli in brvmi.
Občina trenutno vodi aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja za brv preko Savinje za pešce, ki bo vodila iz novega hotelskega zdraviliškega kompleksa preko Savinje na levi breg v Jagoče. Gradnja mostu se bo predvidoma pričela izvajati koncem leta 2007.
Luka Picej
• Sredstva odprodaje premoženja za razvoj turizma •
Odprodaja občinskega premoženja je bila poleg zgoraj omenjenih projektov namenjena tudi širitvi mreže ostalih turističnih destinacij, kot so:
-	Kartuzija Jurklošter,
-	Graščina Širje,
-	vodni objekti — vodometi,
-	obnova kulturno etnološkega muzeja v Rimskih Toplicah in
-	rekonstrukcijo ceste Sp. Rečica — Šmohor.
V	letu 2006 smo pripravili natečaj za prostorsko ureditev 3.4 ha območja okoli Kartuzije Jurklošter. Na podlagi natečajnih rešitev je bila že prirejena prva prostorska konferenca, ki pomeni osnovo za nadaljnje prostorsko urejanje in sprejem odloka o lokacijskem načrtu.
Tudi za graščino Širje je bil pripravljen javni razpis za projektno dokumentacijo rekonstrukcije objekta. Izbrana je projektantska hiša iz Nove Gorice, Projekt d.d.. Zamišljeno je, da bi bili v stolpu objekta prostori za astronomsko dejavnost, predavalnico, štirje apartmaji, kjer bi imeli možnost nastanitve astronomski strokovnjaki s svojimi družinami. Objekt bi lahko služil tudi za potrebe zaključenih skupin, saj je v Širju narava neokrnjena, možno pa je pohodništvo v različne turistično zanimive smeri.
Vrednost projektne dokumentacije je dobrih 12 MIO SIT. Računamo, da bomo lahko v letu 2007 pripravili PGD in PZI projektno dokumentacijo ter pridobili gradbeno dovoljenje.
V	začetku leta 2006 je bil izveden tudi javni natečaj za vodne ureditve parka ob TIC-u in za zelenico ob hotelu Savinja. Strokovna komisija je ocenila, da so natečajne rešitve ponudnika BRUTO d.o.o. iz Ljubljane arhitekta Kučine, najboljše.
21
Vsled navedenega je bila podpisana pogodba za izdelavo PGD, PZI dokumentacije za vodni objekt — vodomet pri TIC-u, ki je primeren za tovrstno atraktivno ureditev. Projekti so v zaključni fazi in predvidevamo, da bomo v prvi polovici leta 2007 pridobili gradbeno dovoljenje ter pričeli z izgradnjo.
Ker je v občini prednost turizem in s tem opremljanje z infrastrukturo novih destinacij se je občina odločila, da po mnogih letih želja uredi lokalno cesto Sp. Rečica (Slivno) — Šmohor v skupni dolžini 4300 m. Širina asfaltne prevleke je 3.5 m, urejene so bankine, odvodnjavanje, odbojne ograje in mreže, ki varujejo krušenje preperele zemljine. Vrednost pogodbenih del je 160 MIO SIT, od tega je občina zagotovila 70 MIO SIT iz sredstev odprodaje premoženja v Zdravilišču Laško, 50 MIO SIT je bilo nepovratnih sredstev države, 40 MIO SIT pa bo zagotovljenih iz proračuna za leto 2007. Nova rekonstrukcija ceste pomeni tudi novo priložnost širitve šmohorskega območja, ki je zanimivo za pohodništvo, jadralstvo, lovstvo. Pričakujemo, da bomo zaradi nove ceste in ob dejstvu, da se pripravljajo novi prostorski dokumenti, skupaj premaknili in pospešili razvoj turizma in napredka na Šmohorju.
Luka Picej
• Investicije v Zdravilišču Laško •
V	Zdravilišču Laško smo se kot glavni nosilec turističnega razvoja v občini odločili za razširitev svoje ponudbe z izgradnjo novega hotelsko rekreacijskega kompleksa TERME LAŠKO — hotel 4* ter v nadaljevanju z razširitvijo v Kongresni center Laško. Objekt je zasnovan tako, da zagotavlja sodobne kopališke in nočitvene kapacitete s poudarkom na wellness ponudbi za ciljne skupine gostov kot so: družine z otroci, najstniki, športniki, seniorji in ne nazadnje kongresni gostje.
V	Zdravilišču Laško smo konec septembra 2006 podpisali pogodbo za pričetek gradnje TERME LAŠKO - 1. faza Termalni center. Izvajalec za gradbeno obrtniška dela in zunanjo ureditev je gradbeno podjetje Vegrad d.d. iz Velenja. Vrednost pogodbenih del znaša brez DDV nekaj nad 4 milijarde tolarjev. Do konca leta 2006 bo usklajena in podpisana pogodba za izvedbo savn ponudnika Manet d.o.o. iz Ljubljane in pomične bazenske kupole ponudnika MERO TSK International GmbH & Co. KG iz Nemčije, v skupni vrednosti okoli 700 mio SIT.
Območje v velikosti 17.920,35m2, na katerem se nahaja objekt TERME LAŠKO, gravitira na južni strani na obstoječi kompleks Zdravilišča Laško. Hotelski trakt je tlorisnih dimenzij cca 152 x 32m. Štiri hotelske etaže so postavljene na spodaj ležeči javni program v treh etažah, ki ga predstavljajo interna parkirna hiša, skupni hotelski prostori, prostori uprave ter del wellness programa s savnami oziroma masažnim centrom.
V	petih nadstropjih bo razporejenih 200 bivalnih enot, kar predstavlja skupno kapaciteto ob zaključku druge faze 400 postelj. Bivalne enote se delijo na dvoposteljne in enoposteljne sobe ter apartmaje različnih velikosti. Sobe bodo prostorne in funkcionalno opremljene, večinoma z balkoni ali loggiami, z individualno nastavitvijo ogrevanja oz. hlajenja ter s ključavnico na magnetno kartico. Vse sobe bodo imele stenski LCD televizor, mini bar, sef in dostop do interneta.
V	hotelu bo še restavracija, kavarna, nočni bar, poročna dvorana, kongresni center s skupno 1100 sedeži ter center za wellness storitve, kjer bodo na površini 900m2 gostom na voljo priljubljene storitve za telo in dušo.
22
Vodni center se bo nahajal na površini cca 6200 m2, od tega znaša cca 3000 m2 notranjih in cca 3200 m2 zunanjih površin. Notranje vodne površine bodo pod gibljivo stekleno kupolo, ki se bo v lepem vremenu lahko odpirala. Gostom bodo na voljo: bazen z valovi, plavalni bazen, bazen z različnimi vodnimi atrakcijami, otroški bazen ter navezava na celoletni zunanji bazen. Pod kupolo na stebrih bodo trije manjši masažni bazeni s termalno vodo, obogateno z različnimi aromami. Na zunanjem delu kopališča bo 25m plavalni bazen, namenjen rekreaciji in igram v vodi, otroški bazen in druge atrakcije. Na sotočju Savinje in Rečice bo bazen v obliki vodnega kristala, ki bo gostom nudil sožitje z naravo v objemu voda.
Kompleks savn se bo razprostiral na cca 760 m2 pritličja objekta in bo orientiran na vzhodno in južno stran. Dostop do savna centra bo mimo kopališke recepcije preko skupnih garderob in bo v neposredni interni povezavi z ostalo wellness ponudbo. V savna centru bodo različne savne s tematiko narave in zgodovine Laškega.
Celoten kompleks je arhitektonsko zamišljen kot sodobno, minimalistično oblikovani funkcionalni interier s čistimi linijami, vgrajenimi žlahtnimi naravnimi materiali in izbranimi detajli.
Projekt se bo izvajal v več fazah. Prva faza bo zaključena jeseni 2007. Z njo bomo pridobili bazenski kompleks in savna center. Nadaljevali bomo z drugo fazo v katero bo vključena izgradnja hotelskega dela z wellnessom in brv čez Savinjo. V tretji fazi pa bomo zgradili sodoben kongresni center ter apartmajsko naselje. Dokončanje celotnega projekta se predvideva v letu 2010.
Dela potekajo v skladu s terminskim planom izvajanja del: zaključena je prva faza izgradnje obrežnega zidu potoka Rečica, prav tako je zaključena tudi prva faza izgradnje obrežnega zidu reke Savinje, v teku je betoniranje temeljne plošče kupole ter izkopi za točkovne temelje hotela.
Cvetka Jurak
Slika
• Regionalni razvojni program 2007 — 2013 •
V	mesecu oktobru 2006 je Regionalna razvojna agencija (RRA) Celje, v sodelovanju z občinami in drugimi institucijami Savinjske regije, izdelala Regionalni razvojni program Savinjske regije 2007-2013 (RRP). RRP je temeljni programski dokument na regionalni ravni, ki opredeljuje razvojne prednosti razvojne regije, določi razvojne prioritete regije in vsebuje finančno ovrednotene programe spodbujanja razvoja v regiji. Nosilec projekta je RRA Celje.
V	projektu je zajetih 719 projektnih idej, projektov in širših regijskih programov. Celotna vrednost razvojnih iniciativ regije znaša 2,8 MRD EUR. Projektne ideje in projekti so v različnih fazah dodelanosti in so vključeni v sedemletno programsko investicijsko obdobje. Pri sofinanciranju razvojnih projektov v okviru RRP kot finančni partnerji sodelujejo lokalne skupnosti, država, Evropska unija in drugi partnerji (podjetja, institucije, združenja).
Ta program je osnova za pridobivanje državnih in evropskih sredstev. Občina Laško je predlagala projekte v skupni vrednosti 48 MIO EUR.
23
Regionalni razvojni program Savinjske regije za obdobje 2007-2013 je objavljen na spletni strani www.rra-celje.si.
Sandra Barachini
• Slovenija "MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA" •
Slovenija /
Turistična zveza Slovenije pod pokroviteljstvom Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije in Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije organizira tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja pod sloganom "Moja dežela — lepa in gostoljubna"
Tekmovanje poteka v organizaciji turističnih in drugih društev, občinskih in območnih turističnih zvez, občin, podjetij, zbornic, strokovnih institucij in drugih ustanov. Je izraz civilne iniciative in interesa ljudi.
Udeleženci tekmovanja so vsi kraji. Razvrščeni so v eno izmed skupin oblikovanih za izvedbo tekmovanja.
Projekt Moja dežela — lepa in gostoljubna je na državni ravni letos že zaključen. Tudi naš kraj Laško je med najboljšimi, saj smo dosegli prvo mesto v kategoriji turistični kraji. Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj je bila 8. novembra v Novi Gorici. Veseli smo osvojenega prvega mesta, saj je priznanje prispevek k promocij kraja.
Edina Memic
Slika
• Lokalni turistični vodniki •
Agencija za razvoj turizma in podjetništva občine Laško je v sodelovanju z Občino Laško, Turističnim društvom Laško in Društvom turističnih vodnikov Slovenije organizirala tečaj za lokalne turistične vodnike občine Laško. Preverjanje strokovne usposobljenosti je uspešno opravilo 23 novih kandidatov, tako da zdaj na območju občine Laško deluje skupaj 36 vodnikov. Podelitev priznanj in srečanje vseh lokalnih turističnih vodnikov občine Laško sta bila 9. junija na Šmohorju.
Sandra Barachini
Slika
24
• Obrtna cona Rečica •
Občina Laško je odkupila zemljišče v Rečici, kjer je v naslednjih letih predvidena ureditev Obrtne cone Rečica, z namenom zagotavljanja pogojev za razvoj podjetništva v občini. Sredstva za nakup zemljišča v višini 75% je Občina pridobila iz naslova Zakona o zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik.
Sandra Barachini
• • KMETIJSTVO ••
•	Razvojni program podeželja •
Občina Laško je vključena v Razvojni program podeželja "Oblikovanje podpornega okolja za razvoj turizma in trženja pridelkov in izdelkov s kmetij občin Celje, Laško, Štore in Vojnik". Na podlagi tega je bila izvedena uvajalna faza, v kateri je bil oblikovan skupen elaborat in izvedene skupne aktivnosti (izobraževanje za kmete, predstavitve na sejmih, katalog ponudnikov kmetijskih pridelkov).
V Uredbi Sveta o podpori za razvoj podeželja za obdobje 2007-2013, ki bo podlaga za koriščenje sredstev EU sklada za kmetijstvo za vse ukrepe razvoja podeželja, so predvidena sredstva tudi za program LEADER. To je program, namenjen razvoju podeželja in zagotavljanja sredstev za ta namen. Zaradi zagotovitve predpisanih pogojev so morale občine prilagoditi obstoječe razvojne programe podeželja, med drugim pa je potrebno tudi ustanoviti Lokalne akcijske skupine (LAS). LAS se organizira kot oblika interesne povezave strokovnih institucij, občin, predstavnikov civilne družbe in privatnega sektorja. Trenutno potekajo aktivnosti glede ugotavljanja možnosti ustanavljanja Lokalne akcijske skupine in priprave na razpis, ki je predviden v juniju 2007.
Sandra Barachini
•	Izgradnja tržnice v Laškem •
Koncem meseca oktobra 2006 so se pričela dela za izgradnjo tržnice v Laškem. Izvajalsko podjetje Remont d.d. iz Celja bo v mesecu januarju 2007 zaključilo z deli. Vrednost del same tržnice z ureditvijo pasaže znaša dobrih 16 MIO SIT. Ureditev prostora dvorišča pred trgovino je financiralo podjetje IZBIRA TUŠ d.d..
Z izgradnjo nove tržnice, s katero bo upravljalo javno komunalno podjetje, bodo prodajalci povrtnin, poljščin in drugih domačih izdelkov imeli zagotovljen primeren skupen prostor za prodajo.
Luka Picej
• • CESTNA IN LOKALNA KOMUNALNA INFRASTRUKTURA ••
• Vzdrževanje in investicijska dela na občinskih cestah •
25
Izgradnja pločnikov
V	letu 2006 sta bila zgrajena pločnika na Zdraviliški cesti v Rimskih Toplicah v dolžini 600 m in na cesti v Rečico v skupni vrednosti dobrih 15 MIO SIT. V letu 2007 se bo zgradil pločnik proti Strmci in od Pivovarne do podvoza pri Marija Gradcu.
Gradnja cestne in javne razsvetljave
Gradnja javne razsvetljave v preteklosti ni bila prednostna zadeva. V letu 2007 nameravamo urediti javno razsvetljavo na odsekih ob pločniku proti Strmci, proti Marija Gradcu, na Globokem, na Zdraviliški cesti v Rimskih Toplicah (Izbira — Lončarič) ter na delu ceste Pot na Kobivjek.
Luka Picej
• • OSKRBA Z VODO IN KANALIZACIJSKI SISTEM ••
• Vodooskrba •
V	zadnjih letih je Občina Laško zgradila 47 km primarnih in sekundarnih vodov v skupni vrednosti 350 MIO SIT. Natančneje sta bila v letu 2006 zgrajena vodovoda CN - Modrič in Mala Breza — Modrič. Investicijska vrednost obeh vodovodov je znašala 19 MIO SIT, vključno z DDV.
S temi izgradnjami je 14 gospodinjstev dobilo možnost javne priključitve. Dolžina obeh vodovodov znaša 3.700 m. V letu 2004 je občina sprejela strategijo vodooskrbe do leta 2010. V letu 2007 nameravamo pridobiti na podlagi že pripravljenih projektov služnostne pogodbe in gradbena dovoljenja za vodovod Vrh, Tevče, Lahomno, Reka, Trojno, Vrh-Lažiše.
V	fazi projektiranja je tudi vodovod Rimske Toplice II. etapa, ki bo zajemal oz. bo pomenil višji standard za občane naselij Zabrež, Povčeno, Globoko in Zg. Strensko. Tako projektiran vodovod hkrati nudi možnost širitve javnega vodovoda na zgornje Radoblje.
Z omenjenimi projekti in pripravljeno ustrezno projektno tehnično in upravno dokumentacijo nameravamo kandidirati za nepovratna sredstva evropskih skladov in državnega proračuna.
Luka Picej
• Čistilna naprava in kanalizacijsko omrežje •
V	mesecu maju 2006 je čistilna naprava pričela s poskusnim obratovanjem, kar je bilo slovesno obeleženo z otvoritvijo v mesecu septembru. Vsa količina industrijskih odpadnih vod Pivovarne Laško se že steka na ?N, kjer se vode očistijo, prav tako se na čistilno napravo stekajo komunalne odpadne vode hiš, ki se z omrežjem navezujejo na levoobrežni kolektor mesta Laško. Te vode so zaenkrat v mešanem sistemu. Prav tako je bilo v preteklem letu zgrajeno kanalizacijsko omrežje Rimske Toplice III. etapa (del Zdraviliške ceste, Šmarjeta, Pod Kojzico,
26
Globoko) - skupna dolžina teh vodov znaša 2400 m. V letu 2006 je bil zgrajen tudi kolektor KZ Laško na Sevcah v skupni vrednosti dobrih 30 MIO SIT. S tem, ko se na CN vodijo odpadne vode Pivovarne in KZ Laško je na območju občine Laško kvalitetno očiščenih že 70% vseh vod, ki so se včasih stekale v reko Savinjo in predstavljale veliko obremenitev ter toliko večjo onesnaženost voda.
V	letu 2007 in 2008 bomo pridobili 554.000 € nepovratnih sredstev kohezijskih skladov za izgradnjo kanalizacije na delu Podšmihela, delu Kidričeve ulice, Valentiničeve ulice, delu Sp. Rečice in Debru — del. V letu 2007 bomo pričeli z izvajanjem kanalizacije Laško jug (Pristava, Rožnik, Cesta na Lahomšek, Keršetova ulica, Šercerjeva ulica).
Ker se bodo dela pričela izvajati v najgosteje poseljenih območjih občine, pričakujemo vrsto problemov, saj vsem občanom ne bo možno zagotoviti obvozov. Dela se bodo izvajala od 7.30 do 17.00 ure. Pričakujemo, da bodo tudi občani izvedbo izgradnje kanalizacije razumeli kot projekt, ki bo pomenil ohranitev in izboljšanje kvalitete prostora, v katerem živimo.
Luka Picej
• • PROSTORSKO NAČRTOVANJE IN RAZVOJ ••
• Prostorsko načrtovanje •
V	letu 2006 je bil v celoti izpeljan in sprejet Odlok o lokacijskem načrtu za zdraviliško turistični kompleks Zdravilišča Rimske Toplice. Območje obsega 28 ha, sam odlok pa omogoča investitorju podjetju Rimske Terme d.o.o. pridobitev gradbenega dovoljenja in pričetek izgradnje. Rekonstruirani in na novo postavljeni objekti bodo namenjeni gostom visokega razreda.
Poslanstvo občine je strategija razvoja v smeri zagotavljanja vseh pogojev zdraviliškemu turizmu na čelu z Zdraviliščem Laško in Zdraviliščem Rimske Toplice in seveda povečevanje ostalih turističnih destinacij širom občine.
V	jesenskih mesecih je bila podpisana pogodba z RC Planiranjem d.o.o., ki bo skupaj z občinsko upravo pripravil prostorsko strategijo in prostorski red. Zadnje spremembe planskih dokumentov so bile zaključene v letih 2001 in 2002. Z novo generacijo prostorskih dokumentov želimo energično in dolgoročno zagotoviti nove dodatne površine za razvoj trgovskih dejavnosti, stanovanjskih kompleksov, poslovnih in obrtnih con. Na podlagi študije prebivalstva v občini predvidevamo porast števila prebivalcev zaradi širitve zdravilišč, nove stanovanjske enote pa bodo potrebne poleg omenjenega tudi zaradi zmanjšanja števila članov v gospodinjstvih. Ocene do leta 2010 kažejo, da bo potrebno zagotoviti 250 novih stanovanjskih enot, do leta 2020 pa dodatnih 340. Tudi v bodoče si bomo prizadevali za nenehno spreminjanje prostorskih izvedbenih aktov z namenom prilagajati se zahtevam investitorjev, ki želijo svoje viške denarnih sredstev investirati in jih s tem potrošiti.
V	letu 2007 načrtujemo tudi spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta starega mestnega jedra, s tem, da bomo natančneje definirali porabo prostora ob Mestni ulici (za zdravstvenim domom), ureditev graščinskega dvorišča in dostopnost do cerkve Svetega Martina z zahodne smeri, s sprehajalne poti.
Luka Picej
27
• Zazidalni načrt KS2 (kare za stanovanja) v Debru •
V	letu 2006 je Občina Laško vodila aktivnosti v zvezi z spremembami in dopolnitvami Zazidalnega načrta KS2 (kare za stanovanja) v Debru. V poletnih mesecih je bila na temo omenjenega zazidalnega načrta skladno z Zakonom o urejanju prostora sklicana javna obravnava. Na njem smo občanom predstavili predvidene prostorske ureditve na tem območju. Le-te so predvidevale novo zazidavo, v okviru urejanja in preusmerjanja prometa pa izpeljavo in ureditev nove dovozne ceste za blokovno naselje z Badovinčeve ulice.
Zazidava na tem območju predvideva nov objekt v okviru širitve varovanih stanovanj — vilo Malič, ki se bo pridružila obstoječi vili Šmohor. Poleg te se predvidi tudi pralnica kot samostojni objekt. V kleti oziroma podzemni etaži vile Malič so umeščene garažne površine. Objekt vila Malič predvideva poleg kletne etaže še pritličje, dve nadstropji ter mansardo.
Za blokovno naselje na Poženelovi ulici, z uvoza na Badovinčevi, predlog nove dovozne ceste ni naletel na takšno odobravanje kot je bilo pričakovati. Prisotni na javni obravnavi, bili so predvsem stanovalci omenjenega blokovnega naselja, se s predvideno novo dovozno cesto niso strinjali. Na njihovo željo oziroma pravno pobudo smo v nadaljnjem razgovoru sklenili cesto umakniti iz predloga sprememb zazidalnega načrta.
Trenutno se pridobivajo mnenja nosilcev urejanja prostora na dopolnjen odlok. Predvidevamo, da bomo lahko odlok poslali v objavo Uradnemu listu RS v začetku meseca februarja.
Uroš Krašek
• Izjemni posegi •
Posegi na najboljša kmetijska zemljišča so in ostajajo skoraj edini način, kako si domačija oziroma njihovi lastniki lahko zagotovijo dodatna stavbna zemljišča za pozidavo.
Moramo omeniti, da je Občina Laško močno hribovita in da poleg sedmih oskrbnih središč, večjih območjih s stanovanjsko pozidavo na območju razpršene pozidave skorajda ni. Za pobudnike, ki bi želeli razširiti svoje domačije in stavbna zemljišče, ostaja možnost širitve le-teh — izjemni posegi. Izraz, preveden v uradniški jezik, se pravilno glasi - pobuda za spremembo namembnost iz kmetijske v stavbno zemljišče. Slednje je pogoj za pridobivanje gradbenih dovoljenj, takih zemljišč pa na območjih razpršene pozidave primanjkuje.
Občani imajo možnost vložiti pobudo za spremembo namembnosti kadarkoli. Njihove pobude nato obravnavamo na podlagi terenskega ogleda, situacije ter prostorskih aktov.
V	letu 2004 je bila sprejeta Strategija prostorskega razvoja Slovenije, hierarhično najvišji akt na področju prostorskega planiranja. Le ta v svojih usmeritvah izključuje širitve ter nastanek novih stavbnih zemljišč na odprtem prostoru - območje razpršene pozidave. S tega stališča v okviru priprave prostorskega akta na nivoju občine — Strategija prostorskega razvoja Občine Laško obravnavamo omenjene pobude. Kriteriji so naslednji: zemljišče, za katerega lastnik vloži pobudo, mora izpolnjevati zahteve iz izvedbenega prostorskega akta — PUP-a. Zemljišče mora biti primerno za gradnjo, imeti mora vse infrastrukturne priključke na parceli (elektrika, voda, cesta), prostorsko pa se lahko priključi obstoječim stavbnim zemljiščem le kot zapolnitev vrzeli med objekti ali kot priključek na koncu nekega zaselka ali domačije.
Uroš Krašek
28
• • STANOVANJSKO GOSPODARSTVO ••
• Neprofitna stanovanjska gradnja •
Projekt izgradnje stanovanjskega objekta Cesta v Rečico 14, v Laškem, smo v letu 2006 pripeljali h koncu. Namesto prvotno načrtovanih 16 stanovanj je investitor, Javni nepremičninski sklad Občine Laško, pridobil 18 neprofitnih stanovanj, in sicer 11 lastniških ter 7 stanovanj po projektu soinvestitorstva s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije. Stanovanja ustrezajo predpisanim standardom za neprofitna stanovanja in so v glavnem namenjena mladim, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem.
*********************************************** Slika: Lamela 14 *****************************************
Na novo pridobljena stanovanja bodo vseljiva do konca januarja 2007, zato smo v občinskih strokovnih službah že marca 2006 objavili javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. V odprtem roku, t.j. do 14. aprila 2006, je na razpis prispelo triinštirideset vlog. Več vlog je bilo nepopolnih, zato so bili prosilci pozvani, da svoje vloge v zakonsko predpisanem roku dopolnijo z manjkajočimi listinami in opozorjeni, da bodo vloge, ki v postavljenem roku ne bodo dopolnjene, s sklepom zavržene. S sklepom sta bili tako zavrženi dve vlogi. Rezultat dokumentiranih poizvedb in opravljenih terenskih ogledov stanovanjskih razmer prosilcev je seznam sedemnajstih upravičencev, ki jim bodo zagotovljena neprofitna stanovanja.
Ostali prosilci so ostali razvrščeni na prednostni listi, stanovanja pa jim bomo zagotavljali tudi na drugih območjih naše občine. Na področju oddaje neprofitnih stanovanj se, pomanjkanju stanovanj navkljub, še vedno soočamo s problematiko oddaje stanovanj v bolj oddaljenih krajevnih skupnostih naše občine. Hkrati ugotavljamo, da nekateri še vedno radi ostajajo doma, npr. v Jurkloštru, zato je nadzorni svet Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško že pred leti odobril nakup objekta Logarnice v Mišjem dolu. V objektu bomo po zaključku prenovitvenih del pridobili šest stanovanj, ki jih bomo delno namenili tudi za preselitev stanovalcev bivše šole v Lokavcu.
******************************************** Slika: Lo garnica M š j i dol **************************************
• Investicijsko vzdrževanje stanovanj •
Ne samo nakupom novih, tudi vzdrževanju starih stanovanj vsako leto namenimo precejšnja sredstva. V preteklem letu smo v okviru investicijskega vzdrževanja sredstva porabili za: obnovo tal v stanovanju na naslovu Lahov graben 6/a; obnovo nekaj kopalnic na Badovinčevi ulici 18; menjavo oken na stanovanju v Pivovarniški ulici; menjavo oken in obnovo tal v stanovanjih na Poženelovi ulici 1; popravilo mizarskih izdelkov, keramičarska dela in menjavo oken v stanovanjih na Poženelovi ulici 3; odstranitev radiatorja na Poženelovi ulici 7; izdelavo centralnega ogrevanja v stanovanju na Rimski cesti 6/a; popravilo stanovanja v objektu Tevče 2; menjavo oken na objektu Trubarjeva ulica 13; izdelavo etažnega centralnega ogrevanja na naslovu Zdraviliška cesta 5; menjavo oken v stanovanju na Zdraviliški cesti 13; menjavo oken in investicijsko vzdrževalna dela v stanovanju na naslovu Zidani Most 14; menjavo oken in celovito
29
prenovo stanovanja na naslovu Zidani Most 30; obnovo tal v stanovanju, ki se nahaja v objektu Šentrupert 93/a in izvedbo dveh etažnih centralnih ogrevanj ter izvedbo štirih etažnih ogrevanj v večstanovanjskem objektu Marija Gradec 30.
• Načrti za v prihodnje •
Poslovno stanovanjski objekt vzdolž Aškerčeve ulice v Rimskih Toplicah je naslednji projekt soinvestitorstva, s katerim nameravamo kandidirati na razpisu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. V objektu so predvideni prostori Zdravstvene postaje Rimske Toplice, zobotehnike, lekarne in osmih stanovanj. Gradnja se bo začela v drugem kvartalu leta 2007, izvajala enofazno in bo v celoti zaključena v oktobru oz. novembru 2008. Gradbeno dovoljenje bo predvidoma pridobljeno najkasneje v aprilu 2007, do konca maja 2007 pa bo izveden razpis in izbor izvajalca del. Tlorisne dimenzije objekta so 27,40 x 12,60 m. Objekt ima štiri etaže: klet + pritličje + nadstropje + mansardno etažo. V nadstropju in mansardi je predvidenih 8 stanovanj naslednjih površin:
^ 2 x enosobno stanovanje površine	46,60 m2,
^ 2x enoinpolsobno stanovanje	49,60 m2^
^ 2x dvosobno stanovanje	56,95 m2 in
^ 2x dvoinpolsobno stanovanje	57,05 m2.
Objekt je zasnovan tako, da sta klet in pritličje povezana s stopniščem, tako da je možna komunikacija med zdravstveno dejavnostjo in poslovno funkcijo (lekarna, zobna tehnika v kleti). Stanovanjski del ima poseben vhod in ločeno stopnišče za komunikacijo med kletjo in etažama. Objekt je dober primer javno zasebnega partnerstva pri izgradnji, zato bo sklad z izgradnjo stanovanj kandidiral tudi na razpisu za sredstva soinvestitorstva SS RS. Iz dokumenta identifikacije investicijskega projekta, z dne 28.11.2006, izhaja da znaša predračun financiranja za stanovanja z vključenim DDV-jem, 250.178.779,00 SIT.
NARAVNE NESRECE IN ODPRAVLJANJE POSLEDIC
• Sanacija po neurju 2005 •
V letu 2006 smo pospešeno nadaljevali s sanacijami po neurju predvsem na komunalni in cestni infrastrukturi ter na področju plazov.
Na podlagi pridobitve ustrezne projektne dokumentacije smo sanirali plazove na naslednjih cestah:
> JP Vodišek - Miklavc, Reka, ^ JP Lože — Leskovc,
^ LC Vrh nad Laškim — Trobni dol (pod staro OŠ), ^ JP Blatni vrh — Jančič, ^ JP Bukovca — Jakopič — Škorjanc in ^ JP Trobni dol — Bratec.
Močno poškodovane brežine med hudourniškimi potoki in cestami, ki so zaradi poškodb predstavljale veliko nevarnost za odvijanje cestnega prometa, smo sanirali s kamnitimi zložbami in sicer so bili te narejene na naslednjih mestih: ^ potok Rečica, v bližini osnovne šole, ^ nasproti stanovanjske hiše Peklar,
30
^ nasproti stanovanjske hiše Mikše, ^ brežina Lahov graben — Jepihovca, ^ Lahomnica (Sopot) v Tevčah, ^ brežina potoka Reka - 2x, ^ Klinar — Laško — Ojstro - 2x, ^ Mala Breza - Trobni dol, ^ Bezgovje — Olešče, ^ Olešče — Mala Breza, ^ Sp. Rečica, pri gostišču Paradiž in ^ Sp. Rečica, pri Sindikalnem domu.
Zaradi hudih poškodb nekaterih mostov in cestnih propustov smo morali pristopiti k izgradnji novih oz. nekatere sanirati, in sicer smo to naredili na naslednjih relacijah: ^ sanacija mostu na javni poti Mrzlo polje — Zendizinowski, ^ izgradnja novega mostu Maček, Ojstro, ^ sanacija mostu na javni poti Mala Breza — Modrič, ^ izgradnja cevnega propusta na cesti Velike Grahovše — Mišji dol, ^ sanacija mostu Mala Breza — Slana voda, ^ izdelava mostu Vrtič, Marija Gradec (škatlasti profil),
^ sanacija opornega zidu na mostu čez Gračnico na cesti Brodnice — Dol pri Laškem, ^ sanacija mostnih opornikov na mostu čez Gračnico, proti podjetju Sadeko, ^ sanacija dveh mostov Huda jama, Komočar v Rečici in ^ sanacija hudournika Šmihel v Laškem.
Vsa zgoraj našteta dela smo financirali s pomočjo dodeljenih državnih sredstev v višini 71 MIO SIT ter lastnimi proračunskimi sredstvi, v višini 20 MIO SIT. V mesecu maju smo z Ministrstvom za okolje in prostor podpisali pogodbo, v kateri nam je bila zagotovljena državna pomoč v višini 86,231 MIO SIT, pod pogojem, da tudi iz občinskega proračuna prispevamo 18,3 MIO SIT.
S temi sredstvi smo izvedli naslednja dela: ^ sanirali plaz na dovozni poti v Bukovci, ^ zgradili nov most čez Lahomnico na cesti Lahomno — Harje, ^ sanirali brežine na cesti Bezgovje — Olešče, ^ zgradili nov most na cesti Zagračnica — Paneče — Polana, ^ sanirali plaz na cesti Vrh — Gozdec,
^ zgradili nov škatlast propust na cesti Debro — Rečica — Zavrate, ^ sanirali plaz na cesti Rečica — Šmohor, ^ sanirali plaz na cesti Laško — Šmihel — Kuretno, ^ zgradili nov oporni zid na ulici Podšmihel v Laškem in ^ sanirali plaz pod stan. hišo Deželak, Lahomno.
V mesecu oktobru smo na Ministrstvo za okolje in prostor dostavili drugi delni program odprave posledic neurja v letu 2005, v katerem smo predvideli potrebna dela, ki jih bomo izvedli v letu 2007. Ta dela se bodo izvajala večinoma na cestnem področju. S strani države nam je bilo obljubljenih 100 MIO SIT pomoči, seveda pa bomo določen delež sredstev zagotovili tudi v občinskem proračunu.
Bogomir Potušek
31
• Suša v letu 2006 •
Zaradi sušnega obdobja in visokih temperatur v letu 2006 je na celotnem območju občine Laško nastala škoda na kmetijskih pridelkih. Prijavo škode je podalo 333 oškodovancev, skupna površina poškodovanih kmetijskih pridelkov pa znaša 2.673,74 ha. Škoda je nastala predvsem na travinju in koruzi. Stopnjo povprečne poškodovanosti je določila komisija, ki jo je imenoval župan.
Občina Laško je na Upravo za zaščito in reševanje posredovala poimenski seznam oškodovancev po suši 2006 in povprečno stopnjo poškodovanosti kmetijskih rastlin po skupinah. Zaenkrat podatkov o načinu in času dodeljevanja sredstev upravičencem s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še nismo prejeli.
Edina Memic
• • NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI ••
• KS Laško •
V krajevni skupnosti Laško smo v preteklem mandatnem obdobju vložili precej truda pri reševanju problematike na področju cest, kanalizacije, vodooskrbe in ostalih zadev. Kot je verjetno vsem znano zajema naša krajevna skupnost precej razgibano področje od Rifengozda, Ladne ravni do Strmce ter Udmata in od Kuretnega do Ojstrega. Nešteto hribčkov in dolin c, vodotokov ter plazov nam daje obilo dela predvsem pri vzdrževanju cest. Le-te poskušamo vzdrževati čim bolje, seveda pa v mejah možnosti, ki nam jih daje občinski proračun. Zavedamo se namreč, da lahko le z dobro cestno povezavo ter ostalo infrastrukturo ohranimo primerno poseljenost na podeželju. Naša skrb je tudi mesto, čeprav nad njim v večjem delu bdi komunalno podjetje. Glede na skromne možnosti, ki jih imamo, poskušamo storiti največ. Na svetu krajevne skupnosti večkrat letno obravnavamo tekoče zadeve, sestavljamo predloge in z njimi seznanjamo pristojne organe. Dostikrat naletimo na pozitiven odziv, včasih pa tudi na težave, katere pa poskušamo sporazumno rešiti. Skušamo biti dovolj dovzetni za sodelovanje med različnimi društvi in ostalimi dejavniki v kraju. Trudimo se, da je delo v krajevni skupnosti pregledno, sicer pa rezultate našega dela vsakih nekaj let ocenijo krajevni volilci. Glede na dobro sodelovanje z občinskimi organi v preteklem obdobju, si takega želimo tudi v prihodnje. Naša želja je tudi v prihodnjem mandatu delati v dobro vseh.
Martin Kokotec
• KS Rečica •
Leto 2006 je pomenilo za krajane krajevne skupnosti Rečica leto velikih pridobitev na različnih področjih delovanja, saj smo s pomočjo Občine Laško, različnih delovnih organizacij in posameznikov zaključili kar nekaj projektov, ki smo jih skupaj gradili zadnje obdobje. Gradili nismo le objekte, pridobili smo tudi novo gasilsko vozilo in razvili nov društveni prapor. Na območju Hude Jame smo uredili javno razsvetljavo in asfaltirali 0,8 km javnih poti. V Zgornji Rečici smo zgradili nov most in uredili nov javni vodovod.
Kot vsako leto dosedaj smo organizirali praznovanje krajevnega praznika ob 2. juliju. Pripravili smo bogat in pester kulturni program, ki smo ga začinili s športnim in planinskim navdihom, ki je v dvotedenskem času privabil v našo sredino preko 500 ljudi. Ob tem smo pripravljali tehnično
32
dokumentacijo za obnovo dvorane v Sindikalnem domu v Hudi jami. V mesecu oktobru smo pričeli s prvimi gradbenimi deli, ki so pomenili nov kulturno družabni navdih, ki daje upanje, da pridobimo nove in ustrezne prostore.
Vseskozi smo aktivno sodelovali pri izvajanju nalog, ki smo si jih zastavili. Naš trud, ki smo ga vložili v razvoj naše doline, je deloma poplačan z izvršenimi nalogami, ki pa pomenijo, da moramo skupaj z roko v roki delovati naprej in postoriti še veliko tistega, za kar nam je zmanjkalo časa in seveda finančnih sredstev. Omenim naj samo dokončno obnovo dvorane v Sindikalnem domu, ureditev javnega vodovoda za območje Zg. Rečice pri osnovni šoli in ureditev cest, ki so ostale neurejene po neurju, ki nas je prizadelo avgusta 2005. Seveda nisem navedel vseh nalog, ki smo si jih skupno zadali za naslednja štiri leta, vem pa, da bomo le z enotno in strpno voljo v novem sestavu v svetu KS Rečica kos nalogam, ki smo jih združili v paket želja in potreb ob novem volilnem obdobju.
Matja% Piki
• KS Rimske Toplice •
V	letu 2006 se je v Rimskih Toplicah zvrstilo kar nekaj prireditev. Ze četrtič zapovrstjo je KS Rimske Toplice organizirala Silvestrovanje na prostem — "Krajan krajanu vošči".
Ob Dnevu državnosti — 24. junija je na prostem -"pri treh sekvojah" potekala prireditev "Kresna noč", ki je bila obogatena s kulturnim programom.
V	sodelovanju z društvi (DI Rimske Toplice) pa je bila 1. julija izvedena tudi prireditev "Clovek človeku" s katero se je krajanom preko predavanj o zdravem načinu življenja, masaž ipd. podaril dan zdravja oz. dobrega počutja.
Prireditve, katerih namen je druženje med krajani in sodelovanje med društvi v kraju, so bile lepo obiskane; da pa so bile realizirane, je bilo vloženega kar precej prostovoljnega dela.
Ob 150-letnici rojstva pesnika Antona Aškerca, je leto 2006 potekalo v duhu "Aškerčevega leta". Zvrstilo se je kar nekaj proslav oz. prireditev v kraju - izdaja Aškerčeve biografije, postavitev spominskega obeležja na Globokem, revija pevskih zborov, 11. pohod po poteh Antona Aškerca... KS Rimske Toplice je sodelovala pri izdelavi in kritju stroškov pri tisku stenskega koledarja.
KD Anton Aškerc je v letu 2006 prejelo Aškerčevo priznanje ob 60 — letnici delovanja društva, PGD Rimske Toplice je praznovalo 85 — letnico svojega obstoja, Oktet Vrelec pa 10. obletnico svojega delovanja.
Ne smemo pa pozabiti tudi proslave ob 100 - letnici rojstva našega rojaka, prof. Draga Ulage, ki sta jo organizirala Občina Laško in Slovenska olimpijska akademija.
Jo%e Senica
• KS Zidani Most •
V	preteklem letu smo aktivno sodelovali pri vzdrževalnih delih in posodobitvah javnih poti na območju naše krajevne skupnosti. Ta dela so večinoma vključevala obnovo cestišč z gramoziranjem, odvodnjavanjem, odstranjevanjem nanosov in čiščenjem prepustov (po neurjih).
33
Uspeli smo asfaltirati dvanajst odsekov poti v dolžini od 50 do 620 metrov, postavili pa smo tudi varovalno ograjo na odseku Zidani Most — Brezno.
KS Zidani Most je edina v občini, ki v celoti skrbi za pitno vodo. V letu 2006 smo dogradili več vodovodov, ki oskrbujejo preko sto gospodinjstev, na večini ostalih pa smo opravili vzdrževalna dela. Postavili smo tudi oglasni pano — kozolček ob vstopu v kraj, sodelovali pa smo tudi pri adaptaciji kapele in ureditvi parkirišča pri šoli.
Večja obnovitvena in vzdrževalna dela smo opravili na Domu svobode (prepleskali stopnišče, uredili tla in strop v sobi, zasadili okenska korita ...), kljub temu, da gre za občinski objekt in zanj ne prejemamo dodatnih sredstev. Tradicionalno sodelujemo pri Aškerčevem pohodu Zidani Most - Širje - Šavna peč - Hrastnik.
Milan Vodišek
34
• • OBČINSKA PRIZNANJA ••
V letu 2006 so občinska priznanja prejeli:
Naziv Častni občan
□	Anton Turnšek iz Laškega za dolgoletno uspešno vodenje Pivovarne Laško in izjemen prispevek k razvoju mesta Laško in občine Laško.
Zlati grb Občine Laško
□	Prostovoljno gasilsko društvo Rečica za 80 let uspešnega delovanja,
□	Karel Krašek iz Spodnje Rečice za življenjsko delo na področju razvoja kmetijstva v občini in uspešno vodenje Kmetijske zadruge Laško,
□	dr. Jože Benedek iz Laškega za prispevek k razvoju osnovne zdravstvene in zobozdravstvene službe v občini Laško.
Srebrni grb Občine Laško
■	Lovska družina Rečica pri Laškem za 60 let uspešnega delovanja,
■	Stanko Selič z Vrha nad Laškim za požrtvovalno delo v krajevni skupnosti Vrh nad Laškim,
■	Anton Vodišek iz Laškega za dolgoletno aktivno in uspešno delovanje na področju gostinstva, hortikulture in lokalne samouprave.
Priznanje Antona Aškerca
■	Kulturno društvo Anton Aškerc Rimske Toplice za dolgoletno delo na področju kulturnih prireditev v kraju (60-let delovanja društva pod imenom Antona Aškerca) in skrb za ohranitev podobe pesnika balad in romanc Antona Aškerca,
■	Ferdo Pajk za več kot šestdesetletno članstvo v Laški pihalni godbi in velike zasluge, da se je godba razvila in dosegla takšen status, kot ga ima danes,
■	Magdalena Hrastnik za dolgoletni prispevek na področju ljubiteljske gledališke dejavnosti, ki vključuje tako pisanje besedil in scenarijev kot scenografijo, kostumografijo, izbor glasbe in režijo.
Priznanje Zlata Petica
Učenci, ki so vse razrede osnovne šole zaključili z odličnim uspehom:
Anja Belej, Jasmina Ferme, Eva Goriup, Valerija Jakopič, Doroteja Kovačič, Vesna Kovačič, Mojca Kramer, Nina Lenko, Maja Likar, Ziva Lipar, Primož Lokošek, Anže Maček, Katarina Novak, Marjetka Obrovnik, Robert Pajek, Alenka Zajtl, Julija Podbevšek, Nives Podbevšek, Monja Pratnemer, Saša Stopar, Gregor Šipek, Janez Šmerc, Matija Urankar, Nives Zeme, Barbara Zorko, Lucija Zorko, Katarina Zagar, Patricija Hriberšek, Monika Ivšek, Miha Medved, Nina Nemec, Urška Nemec, Ksenija Zupanc, Karmen Ulaga.
Tanja Grabrijan
35
• • TEKMOVANJE ZA NAJBOLJ UREJENE VASI IN OBJEKTE V OBČINI LAŠKO ••
Občina Laško je v okviru slovenske akcije »Moja dežela — lepa in gostoljubna«, v sodelovanju s Komunalo Laško, turističnimi društvi in krajevnimi skupnostmi, organizirala tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte v občini.
Udeleženci tekmovanja so vsi občani občine Laško, vse vasi, naselja in ulice, javne institucije ter fizične in pravne osebe s področja gospodarstva v občini. Na razpis se lahko prijavijo posamezne fizične in pravne osebe, krajevne skupnosti in društva.
Na občinski ravni je potekalo tekmovanje za podelitev naslova najlepša(i):
-	vas oz. naselje,
-	ulica,
-	hiša,
-	kmetija,
-	javni objekt,
-	podjetje.
Komisija je izvajala ocenjevanje na podlagi vnaprej določenih kriterijev. Ocenjevanje je zajemalo urejenost objektov (fasad, balkonov, oken), prometnih površin, zelenih površin, ocvetličenj in okolice.
Občina Laško podeljuje priznanja za dosežena prva tri mesta. Priznanja je podelil župan občine Laško Franc Zdolšek na božično-novoletnem koncertu v Kulturnem centru Laško.
Slika: jo pošljem naknadno — v sredo je podelitev!!!!!!!!!!!
Komisija je predlagala, da se zaradi majhnega števila prijav znotraj kategorij najbolj urejena vas oz. naselje in najbolj urejena ulica, ti dve kategoriji združita. Tako so v kategoriji najbolj urejena vas, naselje, ulica bili doseženi naslednji rezultati:
1.	mesto — Na Pristavi, Laško,
2.	mesto — Globoko — vse hiše št. 8, Rimske Toplice,
3.	mesto — Cankarjeva ulica, Rimske Toplice.
Slika: naselje Na Pristavi
V kategoriji najbolj urejena hiša so bili naslednji rezultati:
1.	mesto — Užmah Ivanka, Jagoče 4b, Laško,
2.	mesto — Blatnik Martin, Vodiško 12, Rimske Toplice,
3.	mesto — Gumzej Drago in Mihaela, Trnovo 1d, Sedraž.
Slika: hiša Užmah
V kategoriji najbolj urejena kmetija so dosegli:
1.	mesto — Smodiš Marjeta, Trojno 2, Marija Gradec,
2.	mesto — Cajzek, Senožete 5, Rimske Toplice,
3.	mesto — Bukovšek Olga in Franc ter Lokovšek Martina, Trojno 7, Marija Gradec.
Slika: kmetija Smodiš
36
V kategoriji najbolj urejen javni objekt so bili doseženi naslednji rezultati:
1.	mesto — OŠ Debro, Laško,
2.	mesto — Gasilski dom z rudarskim muzejem, Rečica,
3.	mesto — TIC, Laško.
Slika: javni objekt OŠ Debro
V kategoriji najbolj urejeno podjetje so dosegli:
1.	mesto — Zdravilišče Laško d.d., Laško,
2.	mesto — Domplan d.o.o., Globoko 8e, Rimske Toplice,
3.	mesto — JP Komunala Laško d.o.o., Podšmihel 1e, Laško.
Slika: podjetje Zdravilišče Laško
Edina Memic
37
Bilten: Občine Laško
Izdaja: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Letnik 8
Izvod je brezplačen
Uredniški odbor
Bilten so uredili:
■	Tanja Grabrijan — odgovorna urednica,
■	Klemen Grešak,
■	Sandra Barachini,
■	Tomaž Koprive,
■	Stanka Jošt,
■	Aljaž Majcen.
Naklada: 4600 izvodov
Tekste uredila: Stanka Jošt
Lektoriranje: Aljaž Majcen
Priprava slikovnega gradiva: Tomaž Koprivc
Oblikovanje in računalniški prelom: GRAFEX d.o.o.
Tisk: Pagat d.o.o.
******************************* Sii^^a: predaja j^pgg ******************************** ********** Tekst: Trenutek predaje.
******************************* Slika. JSIKD.jpg ******************************** ********** 'Tekst'