SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 18
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 19 de mayo - 19. maja 2005
ŠEST DESETLETJI IN VEČ
Jan pa in Sanader gradita most
MARKO KREMŽAR.
Obhajamo pestdeseto obletnico konca druge svetovne vojne pa tudi spomin na tiste pomladne mesece, ko so strahote, ki so se dogajale na napi zemlji, vtisnile svoj pečat vsemu slovenskemu narodu, tako tistim rojakom, ki so tedaj zmagoslavno praznovali, kot tem, ki so s težkim srcem in v strahu za svoje življenje zapupčali dom.
Večji del sveta se te dni spominja konca druge svetovne vojne in zmage zaveznikov nad nempkim nacizmom, medtem ko je med nami spomin na ta veliki zgodovinski dogodek obarvan s spominom na grozo množičnih pobojev, ki so jih tiste mesece v Sloveniji zakrivili komunisti. Slovenci, ki živimo daleč od svoje domovine pa se spominjamo s težkim srcem tudi dolge procesije civilnih beguncev, tisoče družin, ki so ob koncu vojne odhajale od doma, da so si repevale življenje in prostost, ne da bi vedele, da predstavljajo začetek slovenske politične emigracije.
Vendar se moramo za razumevanje takratnih dogodkov ozreti pe dalj v preteklost, v leto 1941, ko je zajela napo domovino druga svetovna vojna. Slovenijo so si razdelili trije okupatorji z namenom, da slovenski narod izbripejo iz zemljevida Evrope. Takrat je komunistična partija sklenila, da izrabi nesrečo vojne in sovražne okupacije za začetek revolucije, da bo tako dosegla na ozemlju nekdanje Jugoslavije totalno oblast. V tem sklepu, v tej odločitvi je zgopčena temeljna, strapna krivda, ki jo ima tedanje partijsko vodstvo za vso nesrečo, za ves teror, ki se je zgrnil nad slovenskim narodom v naslednji polovici stoletja.
Pred brezobzirnim nasiljem partije smo se znapli demokratični Slovenci brez sleherne zunanje opore. Nihče ni razumel nape stiske, nobena mednarodna oblast ni opazila zločinov, ki jih je takrat izvajala komunistična partija nad civilnim prebivalstvom v Sloveniji. Danes bi mednarodna sodipča zahtevala kazen za teroriste, ki so morili civilno prebivalstvo in vlada, ki je ukazala po vojni likvidirati brez sodbe desettisoče razoroženih ujetnikov in političnih nasprotnikov, bi bila obtožena zločina proti človeptvu. Takrat pa smo bili Slovenci istočasno stiskani po treh totalitarizmih, po nacizmu, fapizmu in komunizmu, kar se ni dogajalo z nobenim drugim narodom v Evropi. Pa tudi kasneje ni na Zahodu nihče uvidel perverznosti medvojne trditve slovenskih komunistov, da imajo oni monopol nad bojem proti okupatorju ter da je vsak, ki ne sprejema pri tem partijskega vodstva — izdajalec. Z isto slepoto, s katero pred vojno zahodni demokrati niso hoteli videti v Hitlerjevem nacizmu njegovega resničnega jedra in so upali, da si bodo s podpisovanjem pogodbe v Munchenu zagotovili mir, so si kasneje zakrivali oči pred zločinsko naravo Stalinovega in Titovega komunizma. Ko so partijski teroristi pod sovražno okupacijo ob vsakem umoru političnih nasprotnikov opravičevali svoj zločin s trditvijo, da so ubili izdajalca, so jim zahodnjaki verjeli. Verjeli so, ker jih resnica ni brigala. Ni jim bilo mar, da so nekje na sredi razkosane Evrope komunistični totalitarci morili zavedne demokrate in slovenske rodoljube, da so strahovali ljudstvo, ker so hoteli izzvati revolucionarni boj. Zato tudi kasneje niso mogli razumeti, kaj se je v Sloveniji
med vojno v resnici dogajalo.
Po vsej Evropi so komunisti sledili Stalinovemu naročilu, da morajo pupčati revolucionarne načrte za čas po vojni. V Jugoslaviji je partija odločila drugače. Pričela je revolucijo in s terorjem sprožila upravičeno samoobrambo. Iz strahu pred partizanskim nasiljem so se pričele organizirati vapke straže kasneje pa domobranci, slovenska narodna vojska.
Domobranci so na vojapkem polju svojo nalogo dobro izpolnili in demokratični Slovenci smo upravičeno upali, da se bo k nam vrnila svoboda, ko se bodo zahodni Zavezniki izkrcali nekje v napi bližini. A to se ni zgodilo. Churchillov načrt za invazijo anglepkih čet na jugoslovanski obali so Sovjeti z ameripkim pristankom zavrgli. S tem pa je bila Jugoslavija in z njo Slovenija prepupčena sovjetski rdeči armadi in Titovim partizanom.
Kdor je poznal teroristične metode, ki so jih partizani povzeli po svojih boljpevipkih prednikih je vedel, da s koncem vojne ne bo konec njihovega nasilja. Protikomunisti, vojaki in civilisti so bili prisiljeni v umik čez Karavanke. Na vetrinj-skem polju pa so se usode ločile. Domobrance in druge protikomunistične bojevnike so anglepke vojapke oblasti izročile v roke jugoslovanskih partizanov, kar je pomenilo mučenje in smrt. Ostale begunce pa je čakala negotovost brezdomstva.
Krvoločnost komunističnih revolucionarjev na Slovenskem ni bil osamljen pojav v zgodovini dvajsetega stoletja. Terorizem, ustrahovanje prebivalstva, je bil bistveni del komunistične taktike tako v Rusiji, kakor v Španiji in kasneje na Kitajskem ter drugih azijskih deželah. Prav je, da si vedno znova prikličemo v spomin dejstvo, da so pripadniki komunistične ideologije pomorili po vsem svetu v sedemdesetih letih svojega revolucionarnega divjanja nad sto milijonov oseb. S tem so prekosili vse druge totalitarizme minulega, krvavega stoletja.
V tej luči globalne in zgodovinske perspektive dobiva tudi protikomunistični boj v Sloveniji novo dimenzijo. V času, ko so mnogi veliki narodi nasedali komunistični propagandi, so napi predniki — oprti na jasen nauk katolipke Cerkve — pa tudi z globokim poznanjem marksistične zmote, zavrnili to ideologijo najprej v teoriji, potem pa so se njegovemu nasilju tudi uprli. To postavlja nap narod med tiste redke narode, ki so od vsega začetka in z enako doslednostjo zavrnili tako nacionalsociali-zem in fapizem kot komunizem. Vapke straže in kasneje domobranci niso zrasle iz kake politične ppekulacije temveč iz zavesti, da se moramo svobodni ljudje nasilju upreti, da moramo, če treba sami, braniti pravico do svobodnega mipljenja in odločanja, skupaj s pravico do življenja.
Svetovne velesile, ki so za komunistične poboje v Jugoslaviji dobro vedele, a so brezbrižno gledale proč, so prepoznale v komunističnem totalitarizmu nevarnost za svetovni mir pele, ko je pričela Sovjetska zveza po drugi svetovni vojni ogrožati njihove koristi. Velikemu delu Slovencev pa je bilo to jasno že veliko prej, ker smo v komunizmu prepoznali ideologijo sovraptva in ker sta nas svarila pred njim poleg univerzalne, katolipke Cerkve tudi Nad. na 2. strani
,,Ko bo zgrajen skupni most med Slovenijo in Hrvapko, problemov z bro-dom na Muri ne bo več," je po kosilu s hrvapkim pre-mierjem Ivom Sanaderjem na sobotnem kongresu Slovenske demokratske stranke (SDS) ocenil predsednik vlade Janez Janpa. Da je to pravi način, kako bi morali državi repevati zagate, je rekel Sanader in dodal, da upa, da bo mogoče v naslednjih tednih natančno določiti, kje bo stal most.
Predsednik vlade Janez Janpa in njegov hrvapki kolega Ivo Sanader sta po neformalnem srečanju v Portorožu napovedala tudi, da bodo predstavniki obeh držav v desetih dneh oblikovali v veliki meri že usklajeno izjavo o izogibanju incidentom.
Kot je po srečanju, ki je potekalo ob kongresu SDS, dejal Janpa, sta se s hrvapkim kolegom med drugim pogovarjala o hrvapkem približevanju Evropski uniji in usklajevanju dveh dvostranskih dogovorov. Poleg že omenjene izjave o preprečevanju incidentov bi tudi sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja potrdili vladi na skupni seji, takrat pa bi začela delovati tudi mepana zgodovinska komisija, kate-
re člani so sicer že imenovani.
,,Slovenija je danes zagovornica Hrvapke," je poudaril. Glede izjave o izogibanju incidentom pa je dejal, da ta ne bo pkodila dokončnemu dogovoru o meji med sosedama. Tako nobena reptev ne bo vplivala na končno mejo med Slovenijo in Hrvapko. Po Janpevih besedah bi s podpisom spora-
zuma dosegli, da se do dokončne odločitve o meji med državama vzpostavi okolje, v katerem ne bo prihajalo do incidentov.
Po Sanaderjevi oceni sta državi naredili velik korak naprej, saj je ustvarjena „dobro ozračje". Ideja o skupnih sejah vlade je lahko po njegovem mnenju začetek dobre prakse, v kateri se ,,bomo lahko v odprti, prijateljski in dobrososedski atmosferi pogovarjali ne le o repevanju odprtih vprapanj, ampak tudi o skupnih projektih". Eden od njih je, kot je povedal, ideja za gradnjo
mostu čez Muro, pri kateri bi sodelovali obe državi.
V zvezi z aktualnimi zapleti oziroma incidenti med sosedama je Janpa poudaril, da vladi težko delujeta tako, da repujeta vsak posamičen primer, ne glede na njegovo težo. Zato se glavni napori vlagajo v splopnejpe repitve, kot je na primer izjava o izogibanju incidentov. ,,Tako vzpostav-Ijamo okolje, v katerem do takpnih situacij ne bo prihajalo, in v katerem bo možno takpne situacije, če bo do njih priplo, relativno hitro repti v obojestransko zadovoljstvo."
Tudi sloven-sko-hrvapka zgodovinska komisija naj ne bi repevala konkretnih težav, temveč le osvetljevala zgodovinska dejstva, kar bi pripomoglo k lažjemu repevanju konkretnih problemov, je poudaril Sanader. Janpa pe ni znal natančno povedati, kdaj bi komisija končala delo. Dejal je le, da rezultate pričakujejo pe v teku mandatov aktualne slovenske in hrvapke vlade. Ko bo delo mepane komisije končano, bosta vladi poskupali najti repitev za določitev meje, v skrajnem primeru pa pe vedno ostane možnost mednarodne arbitraže, je pe povedal Sanader.
Določila zapcite manj pine pe niso uresničene
Avstrijska državna pogodba (ADP), s katero je Avstrija pred 50 leti ponovno pridobila popolno neodvisnost, v svojem 7. členu zagotavlja Slovencem na avstrijskem Koropkem in Štajerskem ter Hrvatom na Gradi pčanskem posebne manjpinske pravice. Določila 7. člena tudi 50 let po podpisu ADP niso docela uresničena.
Odprta so predvsem vprapanja rabe slovenskega in hrvapkega jezika na uradih ter dvojezična topografija.
7. člen ADP v petih odstavkih določa temeljne pravice slovenske in hrvapke manjpne v Avstriji, deloma tudi na avstrijskem ustavnem nivoju, zaradi česar mora v bistvenih vprapanjih manjpnske zapčite, ki izhajajo iz ADP, razsojati avstrijsko ustavno sodipče.
ADP zagotavlja pripadnikom slovenske in hrvapke manjpne formalno enakopravnost z vsemi drugimi državljani Avstrije. Obenem je v njem zajamčena pravica, da imajo pripadniki manjpne svoje lastne organizacije, zborovanja in lastni tisk. Zlasti glede slednjega je vprapjivo, če republika Avstrija slovenski in hrvapki manjpni res omogoča vse pogoje za lastne medije, saj se namreč pogosto zatika pri njihovem financiranju.
Vprapanje sorazmerne državne podpore se pojavi tudi pri kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah, saj morajo biti pogoji za kul-
turno življenje enaki.
Slovenska in hrvapka manjpna imata pravico do osnovnega pouka v svojem jeziku in do ,,sorazmernega ptevila lastnih srednjih pol". Narodni svet koropkih slovencev (NSKS) meni, da bi bilo treba v skladu s tem odstavkom zagotoviti obstoj dvojezičnih ljudskih pol, četudi ne dosegajo več zadostnega ptevila polarjev za samostojnost.
Pripadniki manjpne imajo prav tako pravico, da pisne vloge na upravne organe vlagajo v slovenskem ali hrvapkem jeziku ter pravico, da dobijo odgovore in odločbe v svojem jeziku. Dejansko pa je ta pravica v praksi močno omejena, bodisi zaradi pomanjkanja obrazcev v slovenskem ali hrvapkem jeziku, bodisi zaradi neznanja manjpnskega jezika pri pristojnih uradnikih.
Sporna je tudi razlaga pojma „označbe in napisi topografskega značaja".
Zadnji odstavek 7. člena ADP prepoveduje „dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvapkemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjpina". To določilo varuje značaj manjpne kot skupnosti in je zato kolektivna pravica. Zlasti na avstrijskem Koropkem je v tem smislu problematično delovanje Heimatdiensta in Zveze brambovcev, ki veljata za protimanjpnski združenji in imata močan vpliv na deželno politiko.
vtisi iz slovenije
O ledenikih, andinizmu in pe kaj
(Od napega dopisnika)
V torek, 10. maja, je v Prepernovi dvoranici SAZU (ki pa je bila dobesedno polno zasedena do zadnjega kotička) začel svojo „turnejo" inž. Peter Skvarča. Povabila ga je cela vrsta druntev z geografskega in znanstvenega področja: Geografski inptitut Antona Melika Znanstveno raziskovalnega centra (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), Ljubljansko	geografsko druntvo, SAZU in Zveza geografskih druntev Slovenije.
S pozdravnimi besedami je navzoče nagovoril mag.Borut Perpolja, ki ima mnogo skupnega s Petrom: tudi on preučuje ledenipke pojave, tudi on je ljubitelj gorniptva. Pozdravil je tudi tajnik SAZU Matija Gogala, ki je hudomunno pripomnil, da trenutno vreme ni najbolj prepričujoče za obravnavanje tematike o ogrevanju Zemlje (dež, veter, 7 stopinj Celzija; neke vrste „sudestada").
Naslov predavanja je bilo Izjemne podnebno-ledenipke spremembe na Antarktiki. V sodobni računalninko-projekcijski tehniki nam je predstavil najprej Antarktiko in njen polotok, na katerem so se (in se pe) v zadnjih letih dogajale spremembe. Po nekaj splopnih klimatskih podatkih, krivuljah in grafikah, smo prepli na infografi-je in fotografije o ledenih
plopčah Larsen A in Larsen B, po katerih smo spoznavali spremembe, ki so se dogajale med 1974 in 2002. In da se isto lahko zgodi v teku stotih let, morda pa pe celo v obdobju napega življenja, z veliko večjo Larsen C, če se Zemljani ne „poboljnamo". Peter se je potrudil, da je za vse tehnične pojme v npanpčini in anglenčini (s katerimi operira že vse svoje življenje med preučevanjem Antarktike), poiskal ustrezne izraze v slovennčini, kar niso mačje solze.
Po predavanju so si sledila pe vprananja, večinoma tehnične narave, ostale, bolj ekolonko-ideolopko obarvane, pa je obnel, saj je njegovo delo opazovanje, merjenje in ugotavljanje stanja.
Naslednji dan je bilo predavanje že bolj osebne narave, saj se je tikalo njegovega konjička, ki ga je začel „jahati" z bratom Juretom praktično s prihodom v Argentino. Predavanje je bilo pripravljeno v sodelovanju s Cankarjevim domom (CD) in Planinsko zvezo Slovenije v Linhartovi dvorani, naslov pa je bil An-dinizem	bratov
Skvarča. Od začetnih vaj v Sierra de la Vent-ana, pa potem v cor-dobskih hribih in barilonkih gorah do odmevnih vzponov po pa-
tagonskih Andih, - ntevilni ljubitelji gorniptva so pripi na svoj račun. Od Planinske zveze Slovenije je pa dobil zlati znak za te podvige. Ob takih prilikah pridejo na dan tudi mnoga znana imena, na primer, ko se je hvaležno spomnil dr. Vojka Arka, Frenka Jermana in Jožeta Vodnika.
Še bolj osebno je bilo pripovedovanje v Štihovi dvorani CD, na pestem Evropskem večeru Lojzeta Peterleta. Spet drugačna publika, ki je z zanimanje spoznavala, da je Peter pripel od daleč, istočasno pa je „domačin", saj je bil rojen med vojno, zaradi revolucije po vojni izgubil očeta, nakar se je mama odločila, da se izseli k svojim sorodnikom, ki so že bili prinli iz begunskih taboripč v Argentino. To ji
je uspelo leta 1956. Potem je sledila zgodba, podobna drugim izseljencem, z razliko, da si je z žrtvami „pris-lužil" potovanja na Južni celinski led, kjer sta z bratom Juretom nabrala dolgo vrsto pe ne zavzetih vrhov. In končno Antarktika, ledene plopče in razne anekdote, ki so popestrile pogovor tako, da je čas neverjetno hitro minil. Ker publika ni pripla do besede v dvorani, je po predavanju lahko stopila v direkten stik s Petrom in ženo Marico ob prigrizku in dobri kapljici.
Ti večeri niso bili pripravljeni v sklopu kome-moracije 60-letnice povojnega begunstva, so pa lep doprinos k celotni sliki tega, kar je begunstvo ustvarilo — bodisi skupno, bodisi posamezno, — ne samo na narodnostni, umetnipko-ustvarjalni ravni, ampak tudi pportno-znanst-veno-raziskovalni.
In veseli smo Petrovega zlatega znaka PZS — skoraj toliko, kot on sam.
GB
iz življenja v argentini
TONE MIZERIT
Šestdesetletji in več
Nad. s 1. strani
dva izjemna pkofa, dr. Bonaventura Jeglič in njegov veliki naslednik dr. Gregorij Rožman.
V Sloveniji se o teh rečeh dolgo ni pisalo, ne govorilo. Totalitarna država je desetletja vsiljevala rojakom zlagan pogled na polpreteklo zgodovino in vzgojila v tem duhu generacije učiteljev in profesorjev. Ti učijo, nekateri morda v dobri veri, v slovenskih polah pe danes, po predlogah, ki so jih nekoč pripravili partijski propa-gandisti. Vendar resnica je trdoživa. Dovolj je, da ji le nekateri ostanejo zvesti, pa je zmožna preživeti dobe preganjanja in brezbrižnosti ter se ponovno pojaviti v svetu z nezadržno silo. Tudi v slovenskem narodu je ohranil Bog zadosti pogumnih pričevalcev, ki so po padcu komunizma spregovorili in s svojim glasom okrepili pričevanja, ki so se skozi desetletja pirila iz zdomstva. Vedno pogosteje pa prihajajo na dan z odkrito besedo tudi nekateri bivpi revolucionarji. Resnica prodira na dan, počasi razkraja ostanke razpadlega sistema ter odkriva zastrta ozadja zgodovine. Ni slučaj, da v domovini končno vendarle postavljajo pod vprapaj primernost uradnega praznovanja obletnic prve komunistične vlade, kakor ni slučaj, da polagoma ugotavlja tudi slovensko javno mnenje, da prehod izpod totalitarnega nacizma pod že-
lezni oklep prav tako totalitarnega komunizma pe ne pomeni svobode in zato ne zasluži izraza 'osvoboditev'. Prav tako ni slučaj, da je ob letopnji obletnici konca vojne ameripki predsednik Bush priznal, da je bil podpis jaltske pogodbe, s katero je pripla vsa vzhodna in tudi srednja Evropa pod oblast komunistov, velika napaka ameripke diplomacije. Česar ni omenil je, da je bila jaltska pogodba leta 1945 le vipek Rooseveltove prosovjetske politike, ki se je pričela že dve leti prej na konferenci v Teheranu. Cene njegovih tragičnih napak pa v tem primeru niso plačevali v prvi vrsti ameripki davkoplačevalci temveč prebivalci vzhodne in srednje Evrope, med njimi tudi Slovenci. Plačevali so jo s svojo svobodo, mnogi z življenjem, nekateri pa jo plačujemo do danapnjih dni z neprostovoljnim zdomstvom. Do zdaj so odgovornost za to svojo kruto napako demokratične velesile skrbno prikrivale. Potreba je bilo, da je minilo pestdeset let ...
Ves ta čas pa oznanjajo brez besed resnico o strahotnih posledicah jaltskih sklepov in partijskega terorja, pomorjene žrtve komunizma. Gore kosti na skrivaj pomorjenih slovenskih domobrancev in drugih narodnjakov po vsej slovenski zemlji pričajo tako o resničnosti revolucionarnega nasilja kakor o krutosti ideologije, ki je obljubljala zgraditi na zemlji raj, na podlagi sovraptva. Ostanki križcev in svetinjic, ki jih vedno znova odkrivajo okrog krapkih jam in
grobipč, pa nam pripovedujejo, prav kakor tudi nekateri preživeli, pe drugo resnico. Nihče ne more na poti v smrt pepetati z besedami rožnega venca: 'odpusti nam nape dolge kakor tudi mi odpupčamo svojim dolžnikom', ne da bi odpupčal tudi tem, ki ga pehajo v smrt. To je nemo, a glasno pričevanje posvečenih predmetov, o odpupčanju umirajočih žrtev, o odsotnosti sovraptva na strani teh, ki so za vero in dom prelili svojo kri.
Ti možje in fantje, so se uprli komunističnemu nasilju, da so sebi in svojim ohranili življenje, pa tudi v upanju, da bodo obvarovali domovino in družine moralnega razkroja, za katerega so vedeli, da je neizbežna posledica materializma, ki ga je oznanjala marksistična zmota. Dolgo se je zdelo, da je bila njihova žrtev zaman. Zdaj, po pestih desetletjih in več lahko vidimo, da ni tako. Njihovo in tudi nape upanje, ki je temeljilo ves čas na moči resnice pa tudi na prepričljivosti odpupčanja in dobrote, se iz leta v leto upravičeno krepi. Iz žrtve pomorjenih, mučenih in preganjanih rojakov poganjajo v slovenskem narodu novi, zdravi sadovi. Ni daleč dan, ko bo mladi rod s hvaležnostjo priznal, da so v časih velike zmede njihovi pomorjeni in preganjani rojaki pravilno presojali in se pogumno odločali za svet vrednot. Takrat se bo vrnilo v domovino medsebojno razumevanje, z njim pa nova volja Slovencev do življenja.
Kar nekaj dosežkov bi lahko beležili pretekli teden, vendar je bil splonen vtis izredno negativen. Ponovno se je namreč pokazalo, da dvom upravičeno pada na pravosodno oblast v Argentini in to povzroča ogorčenje, obenem pa tudi neke vrste otopelost spričo občutka, da je vse zaman, da ni možnosti spremembe, ker je stvar v temelju izmaličena.
Sumljive svobode. Kaj se je tako hudega zgodilo? Važnost ni toliko v dogodkih samih, kot njihovem simboličnem pomenu. Iz preiskovalnega zapora je bila na svobodo izpupčena bivpa funkcionarka Mene-move vlade, gospa Marija Julija Alsogaray. Zatem je isto ugodnost dosegel pe Omar Chaban, upravnik plesnega prostora Republica de Cromanon, kjer je koncem lanskega leta v požaru nanlo smrt 194 oseb. Vprapanje, ki si ga javnost stavi ob tem je, zakaj v primeru gospe Alsogaray to ugodnost doseže sedaj, ki je začela osvetljevati temne dogodke korupcije dejansko vseh članov vlade predsednika Menema. V primeru Chabana pa, kako moreta dva sodnika (od treh, ki sestavljajo zbornico) tako na glavo postavljati zakonska določila. Razlago pa ljudje inčejo v strahu pred tem, kaj bo gospa pe lahko povedala v enem primeru, in sumljive stike obtoženca z visokimi ,,strici", ali pa celo denarno podkupnino v drugem.
Stara zgodba. Vemo, da to ni edini primer na svetu. Zavedamo pa se tudi, da je to stara zgodba v argentinskem življenju. Že Jose Henandez v Martinu Fierru svetuje, da ,,postani prijatelj sodnika", če hočen mirno živeti, kar pomeni, da je sodna ustanova dvomljive verodostojnosti od samih začetkov argentinske družbe. A nas v sedanjosti bistveno zanima do kaknne mere ta dvom (pri nekaterih gotovost), da je korupcija sestavni del argentinskega sodstva, vpliva na javno življenje. Pesimizem je prvi odziv in se prenapa iz kraja v kraj. Negativno zadržanje se v dveh letih nove vlade ni nič spremenilo. Čeprav je predsednik obljubil temeljito spremembo na tem področju, mu to ni uspelo. Res so bili po ustavni poti odstavljeni ptirje sodniki vrhovnega sodipča (peti je sredi sodnega postopka) to ni spremenilo bistva vprananja. Prazna mesta so napolnili sicer priznani sodni strokovnjaki, a vlada je pazljivo poskrbela, da je ideolonki predznak nove večine soroden trenutni sestavi izvrpilne oblasti. Nova „avtomatična večina"? Vemo, koliko pkode je v zadnjih letih tak ,,avto-matizem" povzročil demokratičnim ustanovam.
Iskrica upanja. Seveda ni pe vse izgubljeno. Kar zadeva Chabana je reakcija so-
rodnikov zaenkrat preprečila njegovo izpustitev. Napad na sodno palači je bil kaotičen in mirno lahko trdimo, da so nekateri prizadeti izgubili živce in ponoreli. Po več kot ptirih mesecih sta žalost in brezup gonilna sila zahtev, naj bo pravica pravična. Chaban bo zaenkrat ostal v zaporu, dokler ne bo sodna odločitev trdna. Priziv na vrhovno sodinče je namreč v teku. Gospa Alsogaray pa je na svobodi. Sodni postopek proti njej kljub temu teče naprej. To seveda ni edini postopek. Dejansko proti njej teče kar 49 sodnih postopkov in v ptirih je že odločeno, da se izvede javna sodba. Upanje pa je bolj obrnjeno v dejstvo, da se je sedaj, zaradi njenih izjav, oko pravice obrnilo tudi proti drugim bivpim ministrom in državnim sekretarjem. Čeprav, iskreno povedano, mislimo da so besede iz Martina Fierra pe vedno v polni veljavi.
Dolg na pravi poti. Kot smo poročali, je Argentina zamenjala svoj zunanji dolg za nove bone, katere je sprejela ogromna večina upnikov. Nekaj pa jih je izbralo sodno pot in so v New Yorku začasno zamenjavo blokirali. Sedaj se je tamkajpnja sodna zbornica izrekla v prid Argentine, ki ima odprto pot, da uredi to področje. Istočasno je država pred Mednarodnim denarnim skladom zaprosila, da preloži dve plačili, ki naj bi jih izvedla pe letopnje leto. To lahko stori, ker spadajo med neobvezna plačila glede datuma vnovčenja. Skupaj plačilo znana 1.463 milijonov dolarjev. Opazovalci menijo, da FMI ne bo odgovoril pred oktobrom, ko bodo pri nas parlamentarne volitve, zelo važne za nadaljnje delo sedanje vlade.
Pot do volitev. Vedno bolj zapleten je položaj pe-ronizma v provinci Buenos Aires. V krogu Kirchnerja so izredno molčeči. Njegova žena, ki naj bi kandidirala za senatorko v provinci, o tem sploh ne govori. Njena nasprotnica, gospa Chiche Du-halde, nastopa vedno bolj pomirljivo. Znano je, da se dva Duhaldejeva zastopnika (Diaz Bancalari in sindikalist Hugo Curto) že pogajata s kirchnerizmom, kako brez ,,pretakanja krvi" najbolj mirno repiti težko vprapanje. Gotovo pa bo položaj mnogo bolj jasen po kongresu (konvenciji), ki ga je stranka oklicala za nedeljo, 29. maja. Najbolj važna odločitev tam bo, če se lahko predstavi več peronističnih list, ali bo stranka izključila tiste člane, ki bi se predstavili na možnih alternativnih listah ali volilnih formacijah. Guverner Sola, ki zastopa Kirchnerjeve interese trdi, da ima nad 30 odstotkov delegatov, s čimer upa, da bo lahko blokiral politiko trde roke proti morebitnim uskokom.
slovenci v argentini
SLOVENSKI DOM SAN MARTIN - Pod lipo domačo (2)
45. obletnica "Spomin, sonce prihodnosti!"
Užaljeni sva. Več kot dvajset let že stojiva na dvoripču Doma, a nobeden naju ni povabil na praznovanje 45. obletnice. Ker nisva zamerljivi, sva sklenili, da bova poročali o slavju. Na pozlačene liste bova zapisali, kako prisrčno je bilo v nedeljo 8. maja.
Na praznik Gospodovega vnebohoda je prelat dr. Jure Rode daroval zahvalno sv. mapo v Zavodu Srca Jezusovega. Molili smo za vse žive in pokojne rojake iz okraja. Slovenski pevski zbor pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic je poskrbel, da je bilo bolj slovesno in je ubrano spremljal božjo daritev. Od maPE smo odhajali v zavesti, da je Jezus močan in da more varovati vse, ki ostanejo Njemu in Njegovi Cerkvi zvesti.
Okoli desete ure je postalo prav živahno na dvoripču doma. Številni rojaki in gostje so se zadržali pod najinima kropnjama in bili deležni zajtrka. Ob ka-
vici ali čaju je čas hitro minil in že se je zbrano ljudstvo pomaknilo v dvorano.
Scenski prostor je imel nostalgičen pridih: stara vrata, stari kovčki, staro kolo.
Dani Žagar je pozdravil navzoče. Vabilu so se odzvali veleposlanik Republike Slovenije mag. Bojan Grobovpek, predsednik Ze-dinjene Slovenije Lojze Re-zelj, delegat slovenskih dupnih pastirjev v Argentini prelat dr. Jure Rode, zastopniki bratskih domov in organizacij. Sprejeli smo argentinsko in slovensko zastavo in zapeli narodni himni. Predsednik doma, inž. Tone Podržaj je izrekel dobrodopico in v nagovoru uprl pogled v preteklost in v prihodnost. ,,Ne bojmo se novih izzivov! Prejeli smo vero in slovensko kulturo! To bogato popotnico bomo predajali novim rodovom", je dejal.
Veleposlanik mag. Bojan Grobovpek je domu čestital ob obletnici in
//
ARGENTINCI" V SLOVENIJI
Romanje na Brezje
Na pobudo Izseljenskega druptva Slovenija v svetu se že nekaj let v mesecu maju zberejo pri Mariji Pomagaj vrnjeni ali preseljeni izseljenci, potomci izseljencev in njihovi sorodniki in prijatelji. Letos je romanje sovpadalo z lujanskim.
Mapeval je Janez Cerar CM, somapeval pa župnik iz Šentjakoba pri Savi Toni Burja CM. Tudi tu je vreme nagajalo, tako da se klepet ni razvil ob sendvičih, ampak so se udeleženci polagoma porazgubili in vrnili na svoje domove. Še pred tem pa je bila prikložnost za skupno fotografijo, ki jo tu objavljamo.
izročil predsedniku „Priznanje" v imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predsednik Podržaj se je zahvalil za pozornost. Predsednik Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj je v pozdravu delil z nami veselje ob praznovanju.
Na nov list morava zapisati o slavnostnem govoru, ki je na programu vsake obletnice. Marta Jenko Škulj je skrbno pripravila bogato besedilo in nas predramila, da smo ob obletnici razmipjali z njo. Ali pa ob branju govora, ki je bil objavljen v prejpnji ptevilki.
Nastopajoči so se uvrstili na svoja mesta, po sredi dvorane pa je s starim kovčkom v roki prikorakal simpatičen trgovec (Jože Rupnik). Razkazoval in ponujal je svojo robo ter se prikupil gledalcem. V starem kovčku iz taboripča so tičale raznolike reči: knjiga Leto brez sonca Marka Kremžar-ja, partitura iz taboripča, barčica, album s fotografijami, popek spominčic, ruta, vezen prt in lesen rožni vence. Ob teh rečeh smo obujali spomine na odhod iz domovine, na begunska taboripča, prihod v Argentino, na začetke Slovenskega doma, Pevskega zbora, Rož-manove pole. S pesmijo, reci tac i j a m i, plesom in projekti ranjem slik smo prehodili pot, ki se je za mnoge začela v maju 1945.
Slovenski pevski zbor iz San Martina je doživeto zapel: Rožmarin (L. Poljanec, I. Ocvirk), Jaz bi radcigajnar bil (prir. L. Kramolc) in Nazaj v planinski raß (S. Gregorčič, H. Sattner). Učenke in učenci Rožmanove pole so pod vodstvom Marjete Žagar in ob spremljavi
Lučke Kastelic n a v du pe n o z ap e li : Barčica i n O moj preljubi dragi dom. Iz mladih grl je nežno zazve-nela pesem Spominčice (Vlado Kreslin), ob spremljavi orgel (Sap Podržaj) in violine (Julija Kastelic). Folklorna skupina, ki jo vodi Sonja Petkovpek Bol-težar, se je veselo zavrtela. Mladci in mladenke so z voditeljico Moniko Zupanc Filipič skrbno pripravili recitacijo Jaz te imenujem mati (Tone Kuntner). Viktor Leber je občuteno podal verze pesmi Svojim III (Tone Rode). Vsi skupaj smo zmolili, naj nam Marija utrdi spomin. Pesem Slovenija v svetu je združila srca vseh prisotnih in nas poglobila v zavest, da raste-mo iz tisočletne preteklosti v vedro bodočnost.
Med izvajanjem omenjenih točk so se orosile oči gledalcev, ki so podoživlja-
li in obujali spomine: vesele, žalostne, prepojene z žrtvami in neizmerno ljubeznijo. Publika je nastopajoče nagradila z močnim in iskrenim aplavzom. Pri pripravi in izvedbi programa so tudi sodelovali: Regina Truden Leber (računalnipko
oblikovanje slik), Tonči Pau-lič in sodelavci (scenski prostor), Janez Filipič (luči in zvok), Vera Breznikar Podržaj (zamisel in režija programa), odbor Doma.
Lepo nama je dipalo iz kuhinje, kjer so se sukale pridne gospodinje, članice Zveze slovenskih mater in žena (predsednica Marjeta Smersu Boltežar). Mladi, katerim predsedujeta Natapa Rupnik in Martin Jerman, so gostom postregli z okusnim kosilom. Da je po vse kot po traku je poskrbel Tomaž Filipič. V prijetni družbi so se sorodniki, znanci in prijatelji zadržali pri pogrnjenih mizah in se ni nobenemu mudilo domov.
Veseli sva, ganjeni sva, ponosni sva na slovensko skupnost v San Martinu. Koliko idealizma, nesebičnega dela, žrtev, odpovedi, ljubezni je bilo zaznati v teh petin ptiridesetih letih. Pridružujeva se čestitkam in tudi medve iz srca kličeva: ,,Še na mnoga leta, Slovenski dom San Mart^n!"
Sanmartinski lipi
nasa skupnost zivi
V	petek, 29. aprila je lepo ptevilo rojakov iz Slompkovega doma obiskalo tematični park ,,Tierra Santa"
(Sveta dežela). Organizirala je Pavla Škraba, pod okriljem krajevnega odseka Zveze slovenskih mater in žena.
Kakor vsak mesec so bile v prvem tednu meseca maja molitvene ure po naph krajevnih domovih.
V	četrtek, 5. maja je na Pravni fakulteti buenosairepke univerze, v sklopu ciklusa predavanj o emigrantih in socialnem skrbstvu, imel predavanje o Slovenski emigraciji v Argentini diplomirani časnikar Tone Mizerit.
V	četrtek, 5. maja in v petek, 6. maja je misijonar p. Lovro Tomažin obiskal mendopke rojake. Oba dneva je bila duhovna obnova.
V	soboto, 7. maja je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj ura molitve. Nato je sledila mladinska mapa.
V	nedeljo, 8. maja, so mendopki rojaki romali v Marijino sveti pče El Challao.
Prav tako v nedeljo, 8. maja so rojaki iz San Martina praznovali 45. obletnico Doma. Lep kulturni program, je bil pod geslom: ,,Spomin, sonce prihodnosti".
V	četrtek, 12. maja je bil v Slovenski hip redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena. Vodila ga je predsednica Pavlina Dobovpek. Po uvodu je sledil razgovor z go. Cirilo Pernipek Žužek, ki je posredovala iz očetovega dnevnika prve majske zapiske iz leta 1945.
V	soboto, 14. maja je bil na srednjepolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka dan duhovnosti.
V	nedeljo, 15. maja je bilo vseslovensko romanje v Lujan. Ob 11. uri je bila sv. mapa, katero je daroval delegat za slovensko dupno pastirstvo v Argentini, msgr. dr. Jure Rode. Popoldne je bila marijanska pobožnost. Pred romanjem so v pripravo rojaki molili devetdnevnico.
D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije
pismo bralcev
Premiki tu in tam
Spoptovani g. urednik!
Šestdeset let potem ko smo zapustili domovino, opažam, da se zadeve vendar-le spreminjajo, tako v domovini kot v inozemstvu .
1. V Sloveniji se sicer pe dobijo dinosavri, ki so proti kakrpnikoli spremembi zgodovinskih zapisov („revidiranju"), kar ni isto kot zgodovina, ki je vsa preteklost z njenim dogajanjem. Ker mnogi ne znajo razlikovati med tema dvema pojmoma, nekateri nočejo nobene spremembe v zapisih o preteklih dogodkih, npr. o OF in NOB-u. Pozabljajo pa na to, da prejpnje-režimski pisci „popravljali" zgodovino vsa desetletja - glede na nas razmere desetletja. Toda pri nesfanatiziranih zgodovinarjih je opaziti vsaj - recimo — „premike". Izraz ,,premik" jim bo morda bolj vPEČ kakor sprememba mnenja, revizija ipd. Toda vsaka znanost napreduje, velikokrat zavračaje prejpnje podmene ali celo paradigme (npr., Aristotelova fizika, Newtonova, Einsteinova itn.). Zakaj bi se ne spreminjala in s tem napredovala zgodovina, ki je vendar „najmanj znanost" - posebno pe, če so jo pisali zmagovalci, kar je najboljP dokaz za to, da obstoji pe druga zgodovina?
1.1.1.	Delo je 27.4. objavilo članek ,,Dan upora proti
okupatorju", v katerem je sicer J.Z./STA ponovil nekaj zastarelih izmiPjotin. Pravilno priznava, da je PIF — ne OF, ki je tedaj pe ni bilo! - po nempkem napadu na Sovjetsko zvezo pozvala Slovence k takojpnjemu odporu proti okupatorju. Seveda ne pove, da se je PIF prej ,,borila" proti kapitalistom, to je, proti zahodnim zaveznikom, nikakor pa ne proti SZ in njeni zaveznici, nacistični Nemčiji, kateri je z milijoni ton bencina in žita pomagala vdreti v Francijo in si razdeliti Poljsko (gl. Silvin in Maidi Eiletz, Zgodovina neke kolaboracije: bolppsviki in Nemci 1914-1918, ki pa se ne omejuje samo na ta leta, npr. str. 289-291).
1.1.2.	Prav tako je pisec skrajno pretirano trdil, da so se v PIF povezali komunisti, kristjani in kulturniki. Povezali so se komunisti z nekaterimi krpčanskimi socialisti — mar ni KPS sama dala ubiti po Italijanih dr. Alepa Stanovnika, kot priča, npr., Angela Vode? - , ne s kristjani (kot da bi bili ti leta 1941 v Sloveniji tako maloptevilni), in z majhnim Ptevilom kulturnikov, nikakor ne z večino. Mladih Sokolov ne omenja, morda zato ne, ker so v glavnem že bili blizu partiji oz. njeni člani.
1.1.3.	Toda kar pade v oči je odstavek z naslovom „Prevladali so komunisti". Priznava, da je vodilno vlogo v OF prevzela partija, ,,ki si je od začetka prisvojila idejno in operativno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja" in
zaprla pot vanj ,,vsem razrednim in političnim nasprotnikom: te je partija s komunističnim tonom označila za sovražnike naroda".
1.1.4.	V naslednjem podnaslovu „Komunistična partija si je podredila vse" pisec prizna, da je partija že junija 1941 ustanovila Vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, dva meseca kasneje pa ,,brez vednosti svojih zaveznikov" tudi Varnostno obvepčevalno službo (Torej zloglasno VOS, ki je začela s pobijanjem na stotine Slovencev.). Pisec prizna tudi, da je oF postajala vse bolj komunistična, kar je pomenilo ,,vse večje obračunavanje med političnimi nasprotniki". (Pravilneje bi bilo: 'obračunavanje s', ne 'med'.)
1.1.5.	Seveda je pretirana trditev, da je z Dolomitsko izjavo 1. marca 1943 priPo do formalno priznane vodilne vloge partije. Kdo in kdaj je poveril ti dve neznatni skupinici za narodove zakonite zastopnike, da so se za vedno odpovedali ustanavljanju svojih strank, in da se bo prihodnji slovenski politični razvoj zgledoval na sovjetskem!?
1.1.6.	Še hujPE pa je papagajsko ponavljanje pomena ,,volitev" in ,,zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju", na tim. na ,,osvobojenem ozemlju" (1.-3. oktobra 1943). V tistem Kočevju sta se že sredi novembra spet ustalili 3. in 7. četa novomepkega domobranskega bataljona. Ko sta bili napadeni, sta z enotami, ki so jima priPi na pomoč, pognali v beg 14. partizansko divizijo (Vestnik 1959, 1, 25). Na tem zborovanju v Kočevju so izvolili 120-članski vrhovni „plenum" OF, ki pa ni imel nobenega pomena, ker je vse izvajal 10-članski izvrpni odbor OF, popolnoma v rokah KPS.
Je pa zgodovinsko popolnoma izmipljeno in pravno zgrePEno, če kdo pe danes ponavlja partijsko laž, da je temelje slovenske državnosti postavila OF februarja 1944 v Črnomlju z izvolitvijo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), čeprav je ta res potem 5. maja 1945^ izdal zakon o narodni vladi in jo imenoval v Ajdovpčini. Še čudno, da pisec tokrat ne govori o AVNOJ-u! Komunisti in njihovi sedanji potuhnjeni „potomci" so prepričani, da se je zgodovina začela — in menda tudi nehala — z njimi.
1.1.7.	Recimo, da bi bil OF res dal preko črnomeljske-ga zasedanja temelje za slovensko državnost. Toda kakpna državnost je bila to, ko pa je Tito že 1. marca 1945 odločil, da se NOV in POJ odslej imenujeta Jugoslovanska armada in da se Vrhovni Ptab NOV in POJ preimenujeta v generalptab JA, slovenski glavni Ptab NOV in POS pa v glavni Ptab JA za Slovenijo? Tedaj je Josip Vidmar zaihtel pred Borisom Kidričem: ,,To je slovenska vojska in zdaj je brez vsakega priznanja kratko malo zbrisana in prečrtana ..." (V. Namrop Nova revija 57, 1987). Mar se ni nekaj podobnega — in PE hujPEga! — potem zgodilo s pravico do slovenske samostojnosti? Prevara za prevaro, ukana za ukano ... Večina ljudstva pa je slepo verjela vsem obljubam.
Kljub vsem opombam pa je treba priznati, da se v domovini nekaj vendar-le spreminja. Počasi, najbrž prepočasi. Toda predvsem marksisti, ki slepo verujejo v stalen raz-
voj vsega, bodo nekoč morali prisluhniti glasu zgodovine, zahtevam časa in stvarni dejanjskosti.
1.	2. Pismo prijateljice, ki je bila vzgojena v pionirskem in NOB-ovskem duhu, mi popisuje, kako so te spremembe vplivale v domovini: „Včeraj sem se za nekaj trenutkov ustavila pred televizijo. Iz Moskve so prenapali proslavo ob PEst-deseti obletnici zmage nad nacizmom ... Bilo je, kot da bi se kolo časa zavrtelo za Ptirideset let nazaj, ko so podobne tragedije prenapali iz Beograda ... Očitno pa človek na določeni stopnji družbeno-kulturnega razvoja potrebuje tudi to. / No, zvečer pa je televizija postregla s prenosom proslave iz Cankarjevega doma. PriPi so najvidnejp politiki, slavnostni govornik je bil Janez Janpa. Če drugega ne, so pod novo vlado vsaj tovrstne proslave zanimivejPE kot v preteklosti. Politikantske-ga blebetanja prejpnjih politikov res nihče ni več poslupal; raven prireditev pa je poskočila iz vrtca na fakulteto ... Prvič v življenju sem slovenske vlade res vesela, čeprav se včasih bojim, da si je nekateri ne zaslužijo ..."
1.3. Upam, da bo Svobodna Slovenija vsaj delno objavila izredno umerjen govor predsednika Janpe, ki je nov dokaz za spreminjanje v Sloveniji.
2.	Toda spreminja se precej tudi zunaj Slovenije.
2.1.	Marsikomu sedanji severnoameriPki predsednik George W. Bush ni vpeč ali celo odvraten. Priznati pa moramo, da ima marsikaj skupnega s katolipkim naukom. Npr., ne sprejema odprave človepkega plodu — splava, je proti „zakonom" homoseksualcem in lezbijank itn. Priznati je tudi treba, da je kljub včasih nravno osporavanim sredstvom (vojna v Iraku) dosegel veliko. Znani Henry Kissinger napteva nekaj Bushevih uspehov: volitve v Afganistanu in Iraku; končni izid volitev v Ukrajini; upor v Libanu in osamljenje Sirije; volitve v Palestini in celo v Arabiji. Dodali bi lahko pe Bushevo zavzetje za baltske države in za države, ki si jih hoče spet prilastiti Putin oz. Rusija: Georgija, Kazakstan idr., ali za narode, ki jim Rusija noče dati svobode, kot Šepenom.
2.2.	Bush je priznal, da so se ZDA zmotile, ko so tiho pristale na dogovor v Münchnu 1938, s katerim so Nemci priznali razbitje Čepkoslovapke, in da so zmotile, ko so pristale na dogovor Molotov-Von Ribbentrop 1939, ki je prisodil baltske države Sovjetski zvezi. Bush je zatrdil: ,,Ne bomo ponavljali zmot preteklih rodov, ki so trgovali s tirani in žrtvovali svobodo v korist neuspepnega iskanja stabilnosti."
2.3.Toda	najbolj pomembno je tudi za nas Slovence Bushevo priznanje, da je ZDA zagre pila ogromno zmoto, ko je v Jalti pristala na delitev Evrope na sferi , ena pod vplivom(v suženjstvu) Sovjetske zveze, drugi pa v okrilju ZDA. Zaradi te odločitve je Jugoslavija in z njo Slovenija padla pod komunistično tiranijo. Bush je priznal, da je ta delitev Evrope pomenila za njen velik del, da je bila leta 1945 res re pena nacistične strahovlade, toda padla je v pe hujPD, komunistično tiranijo. S tem priznanjem se odpira čisto nov pogled na dogodke v Sloveniji med vojno in po vojni! Upam, da bodo to uvideli tudi marsikateri v slovenski domovini.
Vljudno pozdravljam,
Jože Rant
12. maja 2005
Vlada obiskala Podravje
Jan pa ponovno izvoljen
Po obisku Bovca, Prek-murja in obalno-krapke regije se je vlada na čelu z njenim predsednikom Janezom JanPD mudila v Podravju, ki se je na prihod ministrskega zbora dobro pripravilo.
Minister za finance Andrej Bajuk se je v Mariboru v glavnem ukvarjal z Novo Kreditno banko Maribor. Po njegovih besedah se je vlada kot največji lastnik finančne skupine odločila, da je zdaj pravi trenutek, da se izpostavi vizija, kako ukrepati glede prihodnjega razvoja te skupine. Napovedal je postopno in pregledno privatizacijo NKBM, ki pa je po njegovih besedah možna le na borzi. Še pred tem bo potrebno izvesti dokapitali-zacijo.
Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je obisk v Mariboru in okolici izkoristil za srečanje s tamkajpnjimi gospodarstveniki v Selnici ob Dravi, obiskal pa je tudi Aerodrom Maribor in podjetje TDR Metalurgija v Rupah.
Minister Vizjak je velik pomen v regiji pripisal Aerodromu Maribor, ki preds-
tavlja izjemen potencial za razvoj gospodarstva v PrP regiji, na krajp rok pa zlasti za razvoj turizma.
Minister za polstvo in pport Milan Zver in mariborski pkof Franc Kramberger sta že v torek, prvi dan vladnega obiska v Podravju, podpisala pogodbo, ki pkofiji v naravi vrača objekte na Vrban-ski cesti, kjer sedaj domuje-jo tri pole: kmetijska fakulteta, srednja kmetijska pola in srednja pola kmetijske mehanizacije. Kot je poudaril
Zver, gre za pomemben sporazum, ki omogoča vzpostavitev oz. nadaljnji razvoj mariborske srednjepolske mreže. Po besedah Zvera je ministrstvo s sporazumom pridobilo pravico celotnega razpolaganja s prostori III. gimnazije in srednje glasbene in baletne pole.
Jan pa je med drugim obiskal tudi mariborsko univerzo, kjer ga je sprejel rektor Ivan Rozman. Po besedah JanPE vlada vidi mariborsko univerzo kot ključni
razvojni potencial ne samo za mesto Maribor in Podravje, temveč tudi za celotno državo.
Na mariborski pravni fakulteti je na temo Slovenija eno leto po vstopu v Evropsko unijo predaval minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel. Slovenija je zainteresirana, da Hrvapka čimprej postane članica Evropske unije, je poudaril Rupel. Pri tem je opozoril, da bo morala Hrvapka ob vstopu v Evropsko unijo prevzeti načela in vrednote, ki veljajo v povezavi. Pogovori o repevanju odprtih vprapanj med ljudmi, ki sledijo istim načelom in vrednotam, pa so po prepričanju Rupla uspepnejP kot sicer.
Premier Janez Janpa in finančni minister Andrej Bajuk sta se v Mariboru pogovarjala tudi s predsednikom uprave Nove KBM Matjažem Kovačičem (levo).
Dosedanji predsednik SDS Janez Janpa je bil na kongresu v Portorožu ponovno izvoljen za predsednika Slovenske demokratske stranke. Janpa, ki stranko vodi od leta 1993, je dobil 368 glasov delegatov, proti ni glasoval nihče, tri glasovnice pa so bile neveljavne.
Na volitvah članov izvrPlnega odbora je največ glasov prejel polski minister in dosedanji predsednik sveta SDS Milan Zver, ki so mu
po Ptevilu glasov sledili dosedanja podpredsednika SDS Miha Brejc in Andrej Bručan, poslanec Branko Grims, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miroslav Luci, nekdanji poslanec Branko Kelemina, gospodarski minister v Bajukovi vladi Jože Zagožen, nekdanji poslanec in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Franc PukPč ter poslanec Dimitrij Kovačič.
Spominska plopča za TIGRa
Druptvo TIGR Primorske in Mestna občina Ljubljana sta na Dunajski 88 v Ljubljani postavila spominsko ploPčo Danilu Zelenu, vodji vojapkega krila organizacije TIGR.
Danilo Zelen (1907 -1941) je bil organizator odpora proti faPzmu, ki je bil od leta 1929 v ožjem vodstvu organizacije TIGR. Posvetil se je organiziranju gverile na Primorskem, skrbel za vnos orožja, razstreliva in propagandnega gradiva za Julijsko krajino ter za tajno razmnoževanje tigrov-skega tiska v Ljubljani. Ile-
galno je prehajal mejo, dajal navodila za akcije, glavna naloga pa je bila organiziranje vojapke obvePčeval-ne dejavnosti za Ptab Dravske divizije v Ljubljani.
TIGR (kratica za imena Trst, Istra, Gorica in Reka) je bila prva protifaPstična narodna organizacija v Evropi. Ustanovili so jo primorski Slovenci 1 927, čeprav zasnove organizacije segajo že v čas kmalu po koncu prve svetovne vojne. Delovala je do leta 1941, v njej pa so se združevali tako Slovenci kot Hrvati, živeči v Julijski krajini.
novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti
BO RES?
Letopnje poletje se bo začelo prezgodaj in bo izredno vroče, napoveduje profesor z univerze v Firencah in direktor inptituta z biometeorologijo (Ibimet) Giampiero Maracchi. Omenjeni inptitut je postal že v preteklih letih, ko je večkrat pravilno napovedal vremenske razmere v jugovzhodni Evropi.
OD AVTODELOV DO LETALSKE DRUŽBE
Avstrijska regionalna letalska družba s sedežem v Gradcu Styrian Airways je na letni skuppčini sprejela sklep o dodatni dokapitalizaciji podjetja, ki pa je ne bodo omogočile grapke javne službe, kot je bilo sprva načrtovano. To bo zdaj storilo slovensko podjetje Prevent in njegovi stratepki partnerji, ki so sprejeli sklep o vložitvi dodatnih ptirih milijonih evrov kapitala, s čimer bodo postali več kot polovični lastniki podjetja.
PRVI JE DESETI BRAT
Črnupki oktet Deseti brat je na 5. svetovnem festivalu Harmonie Festival 2005 v Limburgu v Nemčiji prejel zlato odličje v kategoriji mopkih zborov. Festivala, ki poteka vsakih pest let od leta 1981, se je udeležilo 240 ljubiteljskih pevskih in folklornih skupin z vsega sveta. Tekmovalo je 116 zborov, v mednarodni žiriji pa je bila tudi priznana slovenska zborovodkinja Karmina Šilec.
PROSTORI ZA ŠKOFIJSKO GIMNAZIJO
Predsednik vlade Janez Janpa se je na obisku v Mariboru skupaj z ministrom za pravosodje Lovrom Šturmom in ministrom za polstvo in pport Milanom Zverom sestal z mariborskim pkofom Francem Krambergerjem. Ob tej priložnosti je bila podpisana pogodba med ministrom za polstvo in pport ter mariborskim pkofom o vrnitvi objekta na Vrbanski 30, kjer danes stoji srednja kmetijska pola, v prihodnosti pa bo tam nastanjena nova pkofijska gimnazija.
MEDNARODNI PEN NA BLEDU
Letopnji, 71. svetovni kongres mednarodnega PEN, ki bo od 14. do 21. junija v organizaciji slovenskega centra PEN na Bledu, bo potekal v znamenju 40-letnice svetovnega kongresa PEN, ki je bil leta 1965 na Bledu kot prvi po drugi svetovni vojni organiziran v kateri od vzhodnih držav. Doslej se je na kongres prijavilo 250 avtorjev z vsega sveta, pričakujejo pa, da se bo ptevilo udeležencev povzpela na tristo.
KONČNO!
Ustavno sodipče je odločilo, da 17. člen zakona o trgovini, ki med drugim govori o odpiralnem času trgovin, ni v neskladju z ustavo. Kot so sporočili s sodipča, se novela zakona o trgovini začne uporabljati s 1. januarjem 2006. To pomeni, da bodo s tem datumom trgovine lahko ob nedeljah in praznikih odprte le deset dni v letu. Sindikat delavcev trgovine pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije je odločitev ustavnega sodipča pozdravil.
po svetu
SE ENKRAT BLAIR
Britanski premier Tony Blair si je z zmago laburistov na parlamentarnih volitvah zagotovil zgodovinski, že tretji mandat zapored, vendar se je laburistom parlamentarna večina bistveno zmanjpala; predvsem zaradi sodelovanja Velike Britanije v vojni v Iraku. Po podatkih o izidih volitev v 627 od skupno 645 volilnih enot so laburisti dobili 355 poslanskih mest, konservativci 197, liberalni demokrati pa 62 mest. Škotska nacionalna stranka je dobila pest sedežev, Plaid Cymru iz Walesa pa tri sedeže. Potem ko mu je kraljica Elizabeta II. v petek uradno že podelila nov mandat, je Blair zvečer že imenoval novo vlado. Blair je v novi ekipi zamenjal ministra za se glasovanja vzdržali, ena pa je oddala prazno glasovnico.
TERORIZEM BREZ KONCA
Le dan po zaprisegi nove irapke vlade je Irak pretresel eden hujph samomorilskih napadov letos, v katerem je bilo po navedbah ameripke vojske ubitih 60 Iračanov, ranjenih pa je pe okoli 150 ljudi. Odgovornost za napad, ki ga je med prvimi javno obsodil britanski zunanji minister Jack Straw, je to pot prevzela skrajna irapka skupina Ansar al Suna. Nato je zvečer odjeknilo pe v Bagdadu. V eksploziji avtomobila bombe je bilo ubitih 9 irapkih vojakov, pe 17 pa jih je bilo ranjenih. — Sicer se atentati in umori vrstijo skoraj dnevno.
SVETNIK PO HITREM POSTOPKU?
Papež Benedikt XVI. je začel postopek za kanonizacijo svojega predhodnika, papeža Janeza Pavla II. in tako preskočil običajno petletno čakalno obdobje po smrti kandidata. Benedikt XVI. je začetek postopka za razglasitev "Janeza Pavla Velikega" za svetnika napovedal v lateranski baziliki svetega Janeza v Rimu.
BUENOS AIRES
Koncert Slovenskega pevskega zbora Gallus v
torek, 17. maja t.l. zvečer v gledalipču Cervantes, je bil zopet pomemben dogodek v delu in razvoju tega zbora. Vrpl se je pod okriljem Glavne direkcije za kulturo v Ministrstvu za vzgojo ter je domačinom zopet nudil priliko, da so se lahko seznanjali s slovensko koralno glasbo.
Recitacijski večer Slovenske kulturne akcije, pod naslovom ,,Izbor sodobne slovenske zamejske literature", je bil v petek 13. maja t.l. ob 8. uri zvečer v dvorani župnipča pri Sv. Juliji. Pripravil ga je literarni odsek SKA.
Prva točka na sporedu je bila novela Karla Mau-serja iz Clevelanda Jhon Kovach. Bral jo je g. Willempart. Pesmi g. Rafka Vodeba je bral g. Nikolaj Jeločnik. Za njim je prebral nekaj svojih najnovejph pesmi g. dr. Tine Debeljak, nekaj njegovih pesmi pa tudi g. Jeločnik, ki je recitiral tudi pesmi g. Kosa iz Irske. Ob zaključku prvega dela recitacijskega večera je prebral g. Marjan Marolt poglavje iz svojega romana ,,Zori noč vesela".
V drugem delu literarnega večera je gdč. Vanda Majcenova recitirali pesmi g. Branka Rozmana, g. Zorko Simčič je pa prebral poglavje iz Javornikove novele ,,Potni list".
Osebne novice - Družinska sreča. Dne 24. aprila 1955 se je rodila Katarina — Marija Leban, hči g. Adolfa Leban in njegove žene gospe Jožefe, roj. Kien v R. Mejia. Čestitamo!
MENDOZA
Druptvo Slovencev v Mendozi je imelo v nedeljo, dne 8. maja t.l. svoj pesti redni letni občni zbor. Odbor je podal letni obračun o svojem delovanju, ki izkazuje pozitivno delavnost. Udeležba je bila zelo zadovoljiva in so člani z zanimanjem sledili poročilom in dajali novega navdupenja organizaciji.
V novi odbor je bil ponovno soglasno izvoljen za predsednika g. Grintal Luka. Preostali novoizvoljeni odbor je na prvi seji porazdelil odbornipke dolžnosti tako: podpredsednik g. Šmon Mirko, tajnik g. Hirschegger Rudolf, blagajnik g. Kočar Lojze, gospodar g. Bajda Jože in odbornik g. Jerov pek Franc ml.
Svobodna Slovenija, 19. maja 1955 - pt. 20.
slovenci in sport
Umrli so: v San Luisu inž. Martin Povpe (64); v Capitalu ga. Dragica Mizerit roj. Repovž (76); v Ramos Mejia g. Anton Zrimpek (81).
Mufti v Sloveniji odstavljen
Iz Islamske skupnosti v Sloveniji so poslali sporočilo za javnost ter dva dokumenta Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini (BiH), po katerih
Slovenski mufti Osman Djogič je bil razrepen, za začasnega koordinatorja pa imenovan mariborski imam Ibrahim Malanovič. Poglavar muslimanov v BiH reis-ul-ulema Mustafa Cerič ni pripravljen podati predloga za ponovno imenovanje Djogiča ,,zaradi skaljenih medčlovepkih odnosov", za katere je v dobrpni meri kriv tudi Djogič.
V enem od omenjenih dokumentov je pe zapisano, da je sabor Islamske skupnosti v BiH razpravljal o podaljpanju mandata slovenskemu muftiju, ki bi mu mandat potekel 21. maja. Ker so nasprotovali podaljpanju mandata, je Djogič podal odstopno izjavo, ki jo je sabor sprejel, pipe v dokumentu.
Djogič je pred tem zatrdil, da pe naprej opravlja svojo dolžnost, saj njegova razreptev ni bila izpeljana po pravilih.
RISI OSTALI MED NAJBOLJŠIMI
Slovenska hokejska reprezentanca je v zadnji tekmi skupine za obstanek na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku premagala domačo ekipo Avstrije s 6:2. Z zmago si je Slovenija zagotovila prvo mesto v tej skupini in s tem nastop med elito tudi za leto 2006. Pred tem so slovenski hokejisti premagali Dance, a izgubili z Nemci. Poleg Slovencev so status prvokategornikov obdržali tudi Danci, medtem ko so v nižji razred padli Avstrijci in Nemci. Najbolj razočarani so v nempkem taboru, kjer so se kljub velikim vlaganjem v hokej in razvoju močne lige spet preselili v nižji rang tekmovanja. Enako klavrno vzdupe pa je tudi v avstrijskem taboru, saj so se od hokejske elite poslovili pred domačimi gledalci z neverjetno slabim izkupičkom ene točke iz pestih tekem.
DRUGO MESTO V OSAKI
Brigita Langerholc je na atletskem mitingu za veliko nagrado v Osaki na Japonskem, kjer je bila edina slovenska predstavnica, v teku na 800 m zasedla drugo mesto. Zmagala je domačinka Miho Sugimori (2:02,79), tretja pa je bila Jamajčanka Michelle Ballentine (2:03,68).
TENISAČICE NA KITAJSKO
Slovenska ženska tenipka reprezentanca ni imela sreče pri žrebu parov kvalifikacij za svetovno skupino pokala Fed. Dobila je najbolj neugodnega nasprotnika - Kitajsko, za povrh pe v gosteh 9. in 10. julija.
TEKAČICE V KATARJU
Svetovna dvoranska rekorderka Jolanda Čeplak je na atletski super veliki nagradi IAAF v Dohi v Katarju zasedla drugo mesto v teku na 800 metrov (2:01,00)^, zmagala pa je Maročanka Hasna Benhassi (2:00,83). Škofjeločanka Brigita Langerholc je bila na tej razdalji deveta (2:04,02). Na 100 metrov ovire je bila Marina Tomič, tretja slovenska predstavnica v Dohi, sedma (13,67).
USPEŠNI PLAVALKI V ATENAH
Na mednarodnem plavalnem mitingu v Atenah, kjer se meri preko 300 plavalcev iz 12 držav, sta prvi dan odlično nastopili obe slovenski predstavnici. Sara Isakovič je slavila na 800 m prosto z osebnim rekordom 8:46,94, Anja Klinar pa je na 400 mepano plavala 4:46,07 in morala priznati premoč le Madžarki Jakobosevi.
TRI ZMAGE IN NAPREDOVANJE
Slovenska mopka odbojkarska reprezentanca je v zadnjem srečanju kvalifikacijskega turnirja za nastop na svetovnem prvenstvu 2006 v madžarskem Tiszaujvarosu premagala domačo izbrano vrsto s 3:1. Pred tem so porazili s 3:0 Moldavijo in 3:1 Azerbajdžan. Z zmagami so si tako izbranci selektorja Gregorja Hribarja zagotovili nastop v drugem krogu kvalifikacij, ki bo od 27. do 29. maja potekal v finskem Tampereju. Tam bodo ob Slovencih in Fincih igrali pe Hrvati in Nemci.
MEDALJE ZA VESLAČE
Slovenski veslači nastopajo na dobro zasedeni mednarodni regati v nempkem Essnu. Skupaj so prvi dan dosegli kar nekaj uvrstitev na stopničke, popolnoma na vrh pa se je med skifisti^zavihtel le Iztok Čop. V isti konkurenci je bil Luka Špik za Švicarjem Vonaburgom tretji. Blizu zmagi sta bila med dvojnimi dvojci tudi Koprčan Davor Mizerit in Matej Prelog, a sta v finipu za posadko Nemčije zaostala slabo sekundo in pol. Podoben zaostanek pa sta imela med dvojci brez krmarja za nempkim čolnom tudi Blejca Jani Klemenčič in Miha Pirih, nova primorska naveza z Boptjanom Božičem in Gregorjem Novakom pa je zasedla tretje mesto.
PAMETNA ŽOGA?
Predsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Joseph Blatter je dejal, da bodo za igranje tekem na svetovnem prvenstvu leta 2006 v Nemčiji najverjetneje uporabili t.i. "pametno žogo". Slednjo je razvilo nempko podjetje adidas v sodelovanju z nempkim institutom Fraunhofer in podjetjem Cairos AG, žoga pa naj bi imela v sebi skrit mikroprocesor, ki bo sodniku javil, kdaj je žoga prepa golovo črto. Pametno žogo (smartball) bodo prvič preizkusili na kadetskem SP v Peruju med 16. septembrom in 2. oktobrom.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru ptvo ZS: Alojzij Rezelj /
Sodelovali so pe: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Marjana Pirc, Terezka Prijatelj Žnidar, Neda Vesel Dolenc, Marko Vombergar, Polona Makek. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
(J ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-
vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar TURIZEM
Letalske karte,
'.f'."	hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Spiorana odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
Ob 60. obletnici - Žalni praznik spomina in pričevanja
DOMOBRANSKA PROSLAVA
Nedelja, 5. junija 2005, ob 16, uri v Slovenski hipi
Počastili bomo vse žrtve komunistične revolucije na Slovenskem in se spomnili napega odhoda v svet
Kako bo RTV
V Državnem zboru (DZ) je potekala javna predstavitev mnenj o novem zakonu o Radio televizijski hip RTV Slovenija, s katerim želi vlada po besedah ministra za kulturo Vas-ka Simonitija zagotoviti bolj urejeno poslovanje ter kakovostnejpe informiranje, nikakor pa ni namen politična podreditev javnega zavoda ali vpletanje v njegovo delo.
Po koncu te predstavitve zakonski predlog čaka druga obravnava. To naj bi po napovedih koalicije DZ opravil predvidoma sredi junija in nato zakon tudi sprejel.
S tem želijo odpraviti sedanje nevzdržne razmere v javnem zavodu, ki je vse od sprejetja veljavnega zakona leta 1994 ves čas delovala kot vladna televizija. Minister za kulturo Vasko Simoniti pa je zanikal očitke, povezane z domnevnim poskusom sedanje vladne koalicije o politični podreditvi javne RTV. V 29-članski programski svet RTV bo DZ imenoval 21 članov, vendar pa iz najprpega kroga civilne družbe, saj bivp in sedanji politični funkcionarji v njem ne bodo mogli sodelovati. Namen vlade je tako dejansko umik države iz sedanjega sveta RTV Slovenije, je pojasnil minister. Sicer pa to predstavitev razume kot podporo zakonskim reptvam in zagotavlja, da bodo izrečene pripombe preučili.
Elektronski matični register
Pretekli teden je začel delovati elektronski matični register, s katerim bodo vse evidence s področja upravnih notranjih zadev elektronsko vodene.
Matični register je računalnipko vodena baza podatkov, v katero se vpisujejo matična dejstva: rojstvo, zakonska zveza in smrt ter druga dejstva, določena z zakonom o matičnem registru. Sestavni del matičnega registra je zbirka listin, ki so podlaga za vpis v matični register. Izpiski iz matičnega registra in potrdila, ki se izdajajo na podlagi vpisov v matični register, imajo dokazno moč javnih listin.
Obisk veleposlanika in konzularni dan v Barilochah
Tromostovje v Mini Evropi
Veleposlaniptvo Republike Slovenije obvepča, da bo v torek, 24. maja 2005 ob 20. uri v prostorih Slovenskega planinskega druptva, 9 de julio 700, Bariloche, poslovilno srečanje z veleposlanikom Republike Slovenije v Argentini mag. Bojanom Grobovpkom. Prisrčno vabimo vse rojake na srečanje.
Hkrati veleposlaniptvo obvepča, da bodo pred srečanjem z veleposlanikom v torek, 24.5.2005, med 17:30 in 19:30 organi-
zirane konzularne ure v prostorih Konzulata Republike Slovenije, Frey 246, 5. nadstropje.
Strankam svetujemo, da se pred tem datumom obrnejo na veleposlaniptvo v Buenos Airesu, kjer bodo dobile natančna navodila o dokumentih, ki so potrebni za ureditev želenih postopkov. Informacije lahko dobijo po telefonu v konzularnem	oddelku veleposlaniptva (0 11 4894 0621/31 int. 21).
Jana Strgar svetovalka
Slovensko gledalipče Buenos Aires Zadnja uprizoritev pred odhodom v Slovenijo
Anton P. Čehov
Režija: Blaž Miklič - Scena: Tone Oblak
V sredo, 25. maja, ob 17.30 uri v Hladnikovem domu v Slovenski vasi, začetek točno ob napovedani uri.
Čeprav je od pritve Evropske unije z desetimi novimi članicami, med njimi Slovenijo, minilo že leto dni, se v bruseljskem parku Mini Evropa, ki države v povezavi predstavlja prek pomanj-panih različic njihovih največjih znamenitosti, z vsemi novinkami pe ni moč spoznati. Tudi s Slovenijo ne. Tromostovje, ki jo bo predstavljalo, bo skladno z načrti parka postavljeno pele leta 2006, enako kot tudi znamenitosti iz pe treh drugih novink. Na mestu, kjer bo stalo, je zdaj moč izvedeti le osnovne podatke o Sloveniji in poslupati njeno himno.
Park Mini Evropa je bil v Bruslju, z okrog 60 znamenitostmi, odprt leta 1989. Od leta 1995 deluje pod pokroviteljstvom Evropske unije.
Osrednji matični register prebivalstva, ki bo zaživel sedaj, bo nadomestil tri zdaj veljavne registre oz. matične knjige, in sicer matične knjige rojstev, porok in umrlih. Vodenje matičnih knjig sicer v Sloveniji poteka že več kot 200 let.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
V njem je razstavljenih okrog 350 znamenitosti iz več kot 70 mest držav članic EU, med drugim je v njem moč videti bruseljski trg Grand Place, londonski Big Ben, paripki Eifflov stolp, hitri vlak TGV, italijanski Vezuv, benepki trg Svetega Marka, vse seveda 25-krat pomanjpiane. Park letno obipče okrog 300.000 ljudi, skupaj doslej pa že blizu pet milijonov.
Slovenija je parku v izbiro ponudila dve svoji znamenitosti - Tromostovje, ki je v originalu delo arhitekta Jožeta Plečnika, ter priljubljeno letovipče Bled na Gorenjskem. Strokovna komisija parka se je raje odločila za prvo, kar sicer pe ne pomeni, da kdaj v prihodnosti v Mini Evropi ne bo moč videti tudi Bleda
obvestila
ČETRTEK, 19. maja:
Redni sestanek Z.S.M.Ž San Martin. Govorila bo ga. Metka Magister o temi: Resnične zgodbe o zdravilih iz domače lekarne. Prav lepo vabljene vse žene in matere. SOBOTA, 21. maja:
Odrska predstava „Striček Vanja", v Napem domu v San Justu ob 20.30 uri. NEDELJA, 22. maja: Žegnanje v Slovenski hipi. SREDO, 24. maja:
Dan žrtve in molitve za mladino. Prosimo Marijo, naj čuva vero in poptenost naph otrok, deklet in fantov! SREDA, 25. maja:
Učiteljska seja voditeljic osnovno polskih tečajev, ob 20.
uri v Slovenski hip.
Odrska predstava ,,Striček Vanja", ob 17.30 v Hladnikovem domu v Slovenski vasi. PETEK, 27. maja:
Koncert mepanega zbora iz San Justa, ob 20. uri v
cerkvi San Juan bautista, Piedras y Alsina, Buenos Aires. SOBOTA, 28. MAJA:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hip. NEDELJA, 29. maja: Procesija sv. Repnjega Telesa. ČETRTEK, 2. junija:
Izredni občni zbor Zveze slovenskih mater in žena , ob
15. uri v Slovenski hip. Sledil bo razgovor z go. Jožo Šturm o tragičnih dogodkih v letu 1945. SOBOTA, 5. junija:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hip. NEDELJA, 6. junija:
Spominska proslava žrtev vojne in revolucije ob 60-letnici.
NEDELJA, 19. junija:
Konferenca Odbora SDS-Slovenske demokratske stran-ke-Argentina. Ob 9,30 sv. mapa za Slovenijo. Ob 10,30 pričetek volilne konference oz. občnega zbora.
Mepani pevski zbor San Justo
vabi na koncert, v petek, 27. maja, ob 20. uri v cerkvi San Juan Bautista (Piedras in Alsina)
Coral Hungaria Sodelujeta.	mpz San Justo
Vodi: prof. Silvia Leidemann	Vodi: prof. Andrejka Selan Vombergar
Slovensko gledalipče Buenos Aires Uprizoritev pred odhodom v Slovenijo
Anton P. Čehov
Režija: Blaž Miklič - Scena: Tone Oblak
V soboto, 21. maja, ob 20.30 uri v Napem domu San Justo, začetek točno ob napovedani uri.
Vstopnina: $8 - za kritje stropkov gledalipke skupine Na razpolago lahka večerja. Prijave: Marija Novljan - 4651-4914 od 16. do 20. ure ali Mici Malavapč Cassullo: 4441-5528
Oče, zgodi se tvoja volja!
V globoki žalosti sporočamo prijateljem in znancem vest, ki nas je vse prizadela. V Buenos Airesu je 3. marca umrl nap brat, gospod
Ivan Jagodic
Zahvaljujemo se vsem, ki so nas tolažili, posebno g. Tonetu Bidovcu za opravljene molitve in blagoslov groba. V Sloveniji pa je umrl nap brat, gospod
Jože Jagodic
Priporočamo ju v molitev in blag spomin. Žalujoči, v Argentini: brat Florijan. V Sloveniji: brat Anton z družino;
sestri Angela por. Zupan in Marija por. Žagar z družinama, ter ostalo sorodstvo. Ramos Mej^a, Vopovlje, Britof pri Kranju, Dvorje pri Kranju