Aktualno
SLOVENSKO DRUŠTVO INFORMATIKA SPREJETO V IFIP
Informatiki poznajo Mednarodno zvezo za obdelavo podatkov (International Fédération for information Processing, IFIP) kot pomembno mednarodno organizacijo, ki združuje nacionalne strokovne organizacije informatikov. Nekateri se bodo morebiti še spomnili svetovnega kongresa IFIp ki je bil leta 1971 v Ljubljani, in knjige Elektronski računalniki, ki jo je ob tej priliki izdala Elektrotehniška zveza Slovenije. V času od tega kongresa do letos seje razmeroma majhno število informatikov, ki so ustanovili svoje društvo, razvilo v vplivno organizacijo, ki ima tudi kaj pokazati. Zato ni presenetljivo, daje bila ena od prvih zadolžitev, ki si jih je zadal Izvršni odbor Slovenskega društva INFORMATIKA po ustanovitvi revije Uporabna informatika, včlanitev v IFIP Zaradi različnih vzrokov ta naloga ni bila opravljena tako hitro, kakor bi si vsi želeli. Izvršni odbor SDI je to zadolžitev obnovil na seji letos aprila in sklenil, naj se predsednik društva udeleži generalne skupščine. Danes lahko s ponosom objavimo informacijo, da je bilo Slovensko dništvo INFORMATIKA sprejeto v IFIP na generalni skupščini, ki je bila v dneh od 5. do 7. septembra letos v Budimpešti. Udeležili so se je predstavniki nacionalni strokovnih združenj - Članic IFIP predsedniki tehničnih odborov, predsedniki komisij IFIP in vabljeni opazovalci, vseh skupaj okoli sto delegatov, poročevalcev in opazovalcev.
Glede na to, daje lahko v IFIP iz posamezne države sprejeta samo ena strokovna organizacija, je bil postopek sprejemanja razmeroma strog. Nemudoma potem, ko je društvo poslalo formalno vlogo, v kateri je izrazilo željo, da bi postalo polnopravni Član IFIP je od sekretariata IFIP prejelo odgovor, v katerem je bilo navedeno, katere podatke naj društvo pošlje, da bo vloga lahko obravnavana kot resna. Iz zahtevanih podatkov je bilo mogoče razbrati, da so pomembne tri kategorije: kontinuiteta in javnost delovanja {pravni status društva in način upravljanja društva), strokovni ugled vodstva društva {člani teles društva in njihova akademska izobrazba) in finančno stanje. Vse zahtevane podatke smo zbrali in jih, kolikor se je le dalo, tudi dokumentirali. Tako smo predložili med drugim tudi statut društva in angleški prevod, primerka revij Uporabna in/ormafi/ca in ¡nformatica, program posvetovanja Dnevi Slovenske informatike '98 in Zbornik posvetovanja DSl '98. Priznati moramo, da smo bili ob tem kar nekoliko vznemirjeni, saj se generalna skupščina IFIP sestane le vsako drugo leto in, če letos ne bi bili uspešni, bi bila naslednja možnost veijetno Šele na svetovnem kongresu IFIP v Pekingu leta 2000. Tradicija je namreč, da se sestanek generalne skupščine IFIP povezuje s svetovnim kongresom.
Vlogo je obravnavala komisija IFIP za članstvo. Generalni skupščini, ki po statutu odloča o Članstvu, je priporočila, naj Slovensko društvo INFORMATIKA sprejme kot polnopravega člana IFIR Gotovo je bilo pri tem pozitivno upoštevano dejstvo, cla je bil gost DSI '98 tudi eden od podpredsednikov IFIP dr. Walter Grafendorfer. Enoje namreč pregledati poslano dokumentacijo, nekaj drugega pa se je udeležiti nacionalne konference in na licu mesta čutiti utrip in vzdušje na dogodku, katerega organizatorje SDI. Svoje je prispeval tudi podatek, da je bil SDI maja letos sprejet v CEPIŠ1, gotovo pa je pripomoglo tudi dejstvo, da je bil SDI soorganizator letošnje
1 Poročilo: Aljoša Domljan, S/ovensKo clništM INFORMATIKA vključeno v CEPIŠ (Uporabna mformatika 1/1998) 1998- številka 3 - leinik VI
tqxirnhnd NFORM ATIKA
Aktuai.no
mednarodne konference Context-sensitiue Décision Support Systems na Bledu.. Predlog je bil sprejet z vsemi glasovi za. Tak rezultat glasovanja pa naj ne zavede bralcev tega poročila, da bi mislili, kako lahkotno smo bili sprejeti. Vedeti moramo, da IFIP sprejema v članstvo dokaj previdno. Na istem sestanku generalne skupščine sta bili zaradi neizpolnjevanja finančnih in drugih obveznosti izključeni dve nacionalni društvi. Na tem sestanku je tri dni presledkoma tekla diskusija, ali naj IFIP kot polnopravna člana sprejme Association for Computing Mcichinery (ACM) in Institute of Electrical and Electronics Engineers, Inc. (IEEE), rezu ta t glasovanja pa je bil negativen. Oba podatka zgovorno pričata, da SDI izpolnjuje kar visoka merila za sprejem v IFIP in da je sprejem v IFIP pomembno mednarodno priznanje.
IFIP deluje na različnih področjih informatike, kar je bilo mogoče opaziti tudi na 15. Mednarodnem kongresu te zveze, ki je poteka! od 31. avgusta do 4. septembra letos na Dunaju in v Budimpešti. Ta kongres je pravzaprav sedem hkrati potekajočih mednarodnih konferenc, ki so presek dognanj različnih vej in vidikov informatike v preteklih dveh letih. S tem, ko neka nacionalna organizacija postane članica IFIP dobi pravico in možnost delovati v strokovnih telesih IFIP prevzame pa tudi delovne in finančne obveznosti. IFIP strokovno deluje prek tehničnih odborov, katerih člani so lahko strokovnjaki z določenega področja, medtem ko so predsedniki odborov po statutu IFIP lahko le člani organizacij članic IFIP Tako v primerih, ko člani SDI sodelujejo v tehničnih odborih, sicer lahko pomembno prispevajo pri delovanju in rezultatih, vendar je njihov prispevek navzven komaj opazen. S tem, ko je SDI postal član IFIP so tudi vsi člani SDI dobili novo možnost za uveljavljanje v mednarodnih strokovnih in znanstvenih krogih. Lahko smo prepričani, da bodo predvsem tisti z obeh slovenskih univerz vključitev SDI v IFIP pozdravili kot še eno možnost strokovne afirmacije slovenskih in osebnih strokovnih dosežkov
SDI, ki je bil ustanovljen že leta 1976, se do leta 1991 v IFIP pravzaprav ne bi mogel niti včlaniti, saj do tedaj ni predstavljal informatikov neke države. Zato kljub razmeroma pozni vključitvi dejansko niti nismo zamudili toliko, kolikor bi lahko sklepali po letnici ustanovitve društva. S sprejemom v CEPIŠ smo se vključili v mednarodna strokovna dogajanja, s sprejemom v IFIP pa smo se pridružili tudi mednarodnim razvojnim in znanstvenim prizadevanjem. Lahko ugotovimo, da se torej zaključuje obdobje notranje utrditve druživa in začenja novo, namreč obdobje vidnega in aktivnega vključevanja v mednarodna dogajanja. Prepričani smo, da smo kot posamezniki in kot društvo že dokazali, da smo vidni onkraj slovenskih meja in veseli nas, da lahko to zdaj tudi izkažemo.
Niko Schlarnberger
uporabi «H NFOR M ATI KA
1998 Številka3-letnikV)