LetO VI., Št. 20 („Jutroa XIII., št. Il3a) Ljubljana, torek 17. maja 1932 Cena 2 Din Upravnižtvo: Ljubljana, Knafljeva alira 6. — Telefon St 8122. 8123, s124 S126, 8126. fauemtni oddelek: LJubljana, Beiao-burvova itL — TeL 8492 la 2402. P%družnxa Maribor: Aleksandrova ee -ta it. 18. — Telefon it 24S&. Podružnica Celje: Rocenova eliee fct ^ — Telefon 6t 190. PodnržnitC Jesenice; pri kolodvor« it. &0- Podružnica Novo mesto: Ljubljanska eesta ŠL 42. Podružnica Trbovlje: v hi S dr. Bauto. garmerja Ponedeljska Izdaja Ponedeljek« izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek tjutraj. — Naroča a« posebej tn velja po pošti prej»-mana 4 Din, po razrnašalcih stavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: l4ubljana: Knafljeva allea 5. Telefo« St 3122, Si 23, 8124. 8125 in 812«. Maribor: Aleksandrova eesta 18 T*> lefon it 2440 (ponoči 2562). Celje: K oceno va uL 8 Telefon St 190 Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi p* tarifu. Zmagovito slavje naše pevske kulture Ob veliki udeležbi gostov in najkrasnejšem vremenu je v Ljubljani potekel prvi slovenski glasbeni festival — Mejnik nove dobe našega glasbenega udejstvovanja — Mogočna počastitev Glasbene Matice ljubljanske ob šestdesetletnici plodonosnega dela Ljubljana, 16. maja. Dva krasna praznika sta za nami, pomembna toliko, da se jih bo vedno .spominjala naša kulturna, zlasti še glasbena i>go-dovina. Ob najkrasnejšem vremenu in v vzornem redu so dosegle svečanosti prvega našega festivala svoj višek. Slavnostno okrašena slovenska metropola je sprejela tisočere goste iz cžje domovine kakor tudi iz drugih pokrajin države, živahno vrvenje je bilo oba dneva po vseh ljubljanskih ulicah, saj so gostje in domačini res komaj sledili vsem festivalskim prireditvam, če so si hoteli vmes tudi ogledati veliko glasbeno razstavo v Narodnem domu in kipe osmih jugoslovenskih skladateljev pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici. Lepo z lo-vorjevimi in smrekovimi venci okrašeni kipi so ves dan vzbujali občudovanje gledalcev. Mnogo dela je imel stanovanjski urad na glavni postaji, !:i je že v soboto, zlasti pa v nedeljo morai biti v polni funkciji. Dejstvo, da so prihajali gostje iz vse države, nam spričuje, da se ves naš narod zaveda kulturnega pomena 60-letnice Glasbene Matice ljubljanske. Dopoldne v nedeljo kmalu po 10. uri je prispel v Ljubljano v dven Pulmanovih vagonih pevski zbor »Lisinski« ■z Zagreba z okrog 80 člani in članicami. Na peronu so poleg večje množice ljubljanskih pevcev in drugega občinstva sprejeli drage goste železničarska godba »Sloga« in v imenu Hubadove župe predsednik g. dr. Anton švigelj in za Glasbeno Matico višji računski svetnik g. Josip Skalar. Nagovorom obeh se je prisrčno zahvalil zastopnik Lisinskepa«, nakar je krenil sprevod z gosti proti hotelu »Slonu«. Iz naše ožje domovine so prispeli v Ljubljano delno v soboto, po večini pa v nedelje zastopniki pevskih društev in zborov iz Maribora, Celja, Ptuja (Glasbena Matica), Novega mesta, Kranja, Guštanja, Prek-r. irja, Javornika, štor in od drugod. Ve-tk je bil tudi obisk iz drugih banovin žave. Iz Beograda so prispeli zastopniki I tvega beograjskega pevačkega društva poleg zastopnikov Južnoslovenske pevske zveze. Posebno številno je bil zastopan Zagreb, oo koder so prišli na ljubljanske svečanosti zastopniki pevske ž?xpe >Strossma-yer«, glasbene akademije in treh zagrebških zborov: »Istre«, »Kola« in Srpskega pevačkega društva. Dalje smo videli predstavit el je pevskih društev »Tomislava« iz Varaždina, »Zore« iz Karlovca, »Vile« iz Vinkovcev, »Jedinstva« iz Banje Duke, >Javora« in Srpskega pevačkega društva iz Vukovara. »Vile« iz Prijedora, »Jugo-vičev« iz P rok upi j a, Jevrejskega pevačkega društva iz S kopija. Srps.ke.ga pevačkega. društva iz Sremske Mitrovice, Srpske-ga crkvenega pevačkega društva iz Som-bora, Zanatlijskega pevačkega društva iz Zemuna in od drugod. Slovesnosti so se pričele v nedeljo ob 9. v Hubadovi pevski dvorani s kongresom Južnoslovenske pevske zveze. Ob pol 10. se je v nabito polni frančiškanski cerkvi vršil koncert s službo bož.D in cerkvenim petjem. Pel je po programu, določenim po p. Hugohnu Sattnerju in g. Stanku Premrl u, Sattnerjev frančiškanski pevski zbor, ki je znan kot eden najboljših naših cerkvenih pevskih zborov. Za koncert je vladalo največje zanimanje in je mogla obsežna frančiškanska cerkev komaj sprejeti vase vse številne zanimance za ta koncert Enako polnoštevitao je bdi obiskan Gall^ov koncert v Filharmonični dvorani, kjer je pod vodstvom Poliča pel pevski zbor Glasbene Matice 350 let stare Galluejove madrigale. Največje zanimanje pa Je bflo za koncert slovanske pesmi ob 15. na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo, kjer se le zbralo do 4000 poslušalcev. Koncert je Odlični predstavniki pri odkritju spomenikov. Od leve na desno: minister Ivan Pucelj, kraljev zastopnik divizijski general Bogoljub Hič, ban dr. Drago Maru-šič, zastopnik prosvetnega ministra Gjorgjevic in na desni zadaj župan ljubljanski g. dr. Puc. — Na desni: Zastavonoša Glasbene Matice baritonist Tone Petrovčič s praporom, ki ga je daroval Glasbeni Matici Nj. Vel. kralj Aleksander. otvoril burno pozdravljen bratski pevski zbor »Hlahol« iz Prage, broječ okrog 130 članov in člaruic, pod vodstvom dirigenta g. Jaromira Herleta, kapelnika Narodnega divadla, ki deluje pri zboru že čez 30 let. Preden so bratski pevci in pevke začeli izvajati določeni program, so zapeli jugoslovansko in češkoslovaško narodno himno, ki ju je vsa štiritisočglava množica poslušala stoje. Določenemu programu so praški pevci dodali še nekai komadov, a po zadnji točki so med viharnim vzkli-kanjem in ploskanjem občinstva prejeli 5 iovorjevih venc>v, s katerimi so jdh počastili ljubljanski pevski zbori in Jugoslo-vensko-češkoslovaška liga. Prvi venec je izročil »Hlaholu« v imenu Glasbene Matice predsednik njenega zbora g. Silvan Pečenko, drugega pevsko društvo »Ljubljana« po predsedniku g. Radn šturmu. tretjega g. Maks Dachs f imenu pevskega zbora »Grafike«, četrtega v imenu učiteljskega pevskega zbora dravske banovine njegov predsednik g. Drago Supančič in petega v imenu JČL poslevodeči podpredsednik g. dr. Egon Stare. Enako navdušeno pozdravlian Je za »Hlaholom« pel zagrebški pevski zbor »Lisinski«, ki je štel okrog 80 pevcev in pevk in ki ga je vodil dirigent g. Milan Sachs, direktor zagrebške opere, odnosno novi direktor brnsike opere. Tudd »Lisinski« je povečal določeni program in je po odpetem programu prejel lovorjev venec Glasbene Matice, ki ga je izročil ziboru g. Silvan Pečenko, Sledil je naš učiteljski zfbor pod vodstvom ustanovitelja in voditelja zbora g. Srečka Kumra. Vse točke slovanskega koncerta so bile deležne obilnega aplavza, saj so bile izvajane tako, da so prav do konca koncerta nekaj minut pred 17. uro vzdržavale napeto zanimanje poslušalstva. Zvečer potem so gostje in domačini po-setili ljubljansko opero, ki je predvajala v okviru festivalskih svečanosti Bravničarje-vo na novo naštudirano »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Zelo velika je nadalje bila udeležba na komerzu, ki se je na čast gostom vršil v dvorani Trgovskega doma. Izpregovorjenih je bilo tudi več lepih na-pitnic in je zlasti bratom s severa bila izkazana vsa potrebna pozornost. Delegati »Obiliča« so »Hlaholu« izročili lep venec. Dočim je bila nedelja posvečena koncertnim nastopom, o katerih prinašamo podrobnejša poročila našega glasbenega poročevalca g. prof. Lucijana Marije šker-janca, je bil ponedeljeik praznik jubileja Glasbene Matice. Slavnostni občni zbor v Filharmoniji ln odkritje spomenikov pred Glasbeno Matico sta bila krona manifestacij. Velja podčrtati, da je poleg prelepega 1 vremena pripomogla k tako lepemu uspehu vzorna, dosledno smotreno izvedena organizacija, ki je bila v preizkušenih rokah ravnatelja Mahkote. Kongres Južnoslovenske pevske zveze V okviru svečanosti se je vršil v Hubadovi dvoran.i Glasbene atiče osmi kongres Jučnoslovenske pevske zveze. Kongres se je vršil na nedeljo ves dan. Otvoril ga je predsednik g. dt. Viktor Novak. V otvoritvenem govoru je predsednik poudarjal, da mu je v veliko zadoščenje, da se kongres vr®i baš v tej dvorami, in je podčrtal obenem veliko kulturno delo Glasbene Matice. V nadaljnjem govoru >e omenil, da se zveza zaveda velikih svojih nalog, toda cilj še dolgo ni dosežen. Tudi med jugoslovenskimii pevci so bili pionirji, ki so pripravljali tla za narodno uedinje-nje. Slovenec Jenko je skomponiral srbsko himno, Srb zopet, hrvatsko pesem in isto delo, ki so ga vršili velika vladika Stross-maver, Rački in drugi na političnem polju, so vršili pevci na glasb enokulturnem. Glede delovanja zveze v preteklem letu je omeniti, da je bilo zelo uspešno, podčrtati pa mora zlasti vzorno delo Hubadove in Strossmaverjeve župe in somborske dr. Laze Kosti d a. K zvezi je lani pristopilo 25 novih članov, z veseljem mora pa pozdravljati, da je bilo med temi največ slovenskih pevskih društev, a posebno radost bo vzbudila gotovo med vsemi vest, da je v vrste zveze stopilo tudi zaigrebško »Kolo«-, eno naših najzaslužnejših in najstarejših pevskih društev. Udanostna brzojavka Nj. VeL kralju Predsednik je nato prav toplo in iskreno pozdravil predsednika Vseslovanske pevske zveze g. dr. Surzvnskega, poslanca poljskega sejma, dalje predsednika Češkoslovaške pevske zvze g. Jefabeka m podpredsednika g. Matouška ter 62 jim zahvalil za njihovo udeležbo pri festivalskih svečanostih. Nato je razpravljal predsednik o nekaterih aktualnih zadevah. Na nje- gov predpog so Hi le nato odposlane Nj. Vel. kralju Aleksandru vdanostra, ministrskemu predsedniku, prosvetnemu, prometnemu in finančnemu ministru in ministru za socialno politiko in narodno zdravje pa pozdravne brzojavke. Pozdrav predsednika Glasbene Matice Besedo je nato povrael predsednik Glasbene Matice senator g. dr. Vladimir Ravni har, ki je goste pozdravil kot domačin v imenu Glasbene Matice ter se zahvalil zvezd, da si je rzibrala čas kongresa baš ob festivalskih svečanostih. V posebno zadoščenje mu je, da se vrši zborovanje v tej dvorani, ki je po svojem ambijentu simbol dela in neutrudljivosti. Slovenci. Srbi in Hrvati se moramo zavedati, da moramo ustvariti močno zajednioo. ki naj ho sinteza vsega našega kulturnega stremljenja in delovanja. Želel je kongresu najlepšega uspeha. Pozdravna nagovora poljskega in češkoslovaškega zastopnika Za senatorjem Ravniharjem je £Ov-štva »Kola« g. dr. Korenič se ie zahval-il za pozornost, ki mu jo je izkazal predsednik. Naglašal je, da je bilo »Kolo« vedno prežeto jugoslovenske ideje, saj je delovalo po intencijah vladike Strossmaverja, ki mu je bil duševni vodja. »Koio« pi Ho stremelo tudi za tem. da bo privedlo v zvezo tudi druga bratska hrvatska pevska društva, tako da se bodo vsa jugoslovanska pevska društva znašla v end sami enotna zvezi. Poročila funkcifesiarjev O artističnem odboru je poročaj g. Vuk> dragovič. Odbor je v preetklem letu razpisal natečaj za kantato in devet kompozicij, kar se bo izvajalo r,a festivalu zveze in zvezni pevski tekma ob priliki !01et-nioe Jugoslov. pevske zveze. Vukdrago-vič je preoival tudi poročilo knjižničarja, g. Sekuliča, irz katerega je razvidno, da ima zveza prav lepo zbiirko edicij, glasbenih del in knjig v vrednosti okrog pO.000 Din. Tajniško poročilo ni bilo prečrtano, ker je izšlo obsimo natisnjeno v »Muzičkem Glasniku«-. Iz poročila povzemamo, da je zveza prejela od ministra, p ros vete 24.000 dinarjev podpore. Iz umetniškega delov.-^-nja zveze je razvidno, da je bil razpisan natečaj za že poprej omenjene kompozicije. Dosedaj še mi prispela nobena kompozicija, rok je pa do 30. septembra let-.*?. Zveza je storila vse korake, da se njena društva osvobode vseh taks. V novem finančnem zaikonu za leto 1932/33 je določeno, da se domača pevska društva o svobode taks za koncerte in prireditve brez zabav. Tajniško poročilo se dalje peča s popusti za koncerte, z vprašanjem premeščanja učiteljev, s predlogi za državno odlikovanje. s popusti za vožnje po železnici ter nai\'aja. katera društva so bila deležne te ugodnosti. Pevsko društvo Moste e proslavilo svojo 30 letnioo. Glasbena Matica v Ljubljani 50letnico. Nadalje navaja poročilo delovanje posameznih žup, od katerih zlasti podčrtava plodmosno deio ljubljanske Hubadove, zagrebške Strossmaverjeve župe in somborske župe, peča se pa tudi s spori, v katerih je moralo posredovati disciplinarno razsod;35e. Iz statističnega pregleda je razvidno, da šte:e -zveza 1e je največ razpravljalo o oživljenja *e zve-se, ki je dosedaj dejansko obstajala samo na papirju. Res sta se sicer že vršili dve ampozantni vseslovanski pevski manifestaciji, pevska festivala v Pragi in Poznanju, kar je pa tudi vse. Na sobotni .seji ie hilo sklenjeno, da ostane sedež Voeslovanske pevske zveze stalno v Pragi, predsedništvo pa se bo menjalo vsaki dve leti in ie lahko drugje. Na tej seji se je razpravljalo tudi o odnošajih med JužnoslovensKo pevsko zvezo in Hrvatsko pevsko zvezo, ki je bila sicer leta 1928. sprejeta v Vseslovan-sko pevsko zvezo, toda samo oogoino do leta 1934., ko mora likvidirati. Ke- južno-slovenska pevska zveza ne more pn^Gti na to, da bi bila Hrvatska pevska zvtz«. ki je popolnoma plemenskega znaea;a. ie nadalje član Vseslovenske pevske zvp?e 6e je o tem na seji obširno razpravljalo in sprejeta je bi'a resolucija, ki jo je preči-tal tajnik g. Kosta Manojlovič. Resoucija navaja, da stonijo predstavniki Vseslovenske zveze v stik s Hrvatsko pevsko zvezo in da izkušajo zadevo urediti taK ■>. da pristopi ta k Južnoslovenski pevski zve«i. V ta namen bosta odpotovala v Za2-eH sam predsednik g. dr. Szurzvnski in glavni tajnik Jugosloven.ske nevske zveze 2 Kosta Manojlovič Pridružil ;e. kar oboie ie bilo soplasno S0Te'pto. Kongres je nato izvo'i! tri delegate, ki bo- do na vseskrvanskem pevskem kongresu zastopali Južnoslovenske pevske zveze, in sicer so bili na predlog predsednika ;zvoljeni predsednik Hubadove župe, predsednik Strossmaverjeve župe in predsedn k zveze. Razprava o društvenih predlogih KongTes se je nadaljeval ob 17. Po krajši debati o poročilih glavnega tajnika, blagajnika, knjižničarja, artiotičnega Ln nadzornega odbora in po odobritvi računskega pregleda za preteklo leto je t>ila zvezni upravi podana razrešnica, nato se je pa razpravljalo o posameznih predlogih, ki so jih stavila razna društva. Večja debata je nastala zlasti glede predloga »Ko!a« iz Zagreba, da se iizpremene pravila iužno-slovenske pevske zveze (Južnosiovensiu pe-vački savez), zlasti glede sedeža, ki naj bi bil menjaje se' vsaka tri leta v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani Po obširni dehati so bili predlogi »Kola« naposled zavrnjeni. Sedež zveze ostane v Beogradu. Sprejeti so bili nadalje trije predlogi sjraborske župe, s katerimi pride več agilnin »rem-skih društev pod somborsko župo dr. Laze Kcstida. Sprejet je bil dalje predlog, da se župe arondirajo po geografskih razmerah in po kulturnih interesih ;n da se da posameznim društvom svoboda, za katero župo se odločijo. Volitve Kongres je nato še razpravljal o nekaterih manjših zadevah, nato so pa sledile volitve in je bil izvoljen nastopni odbor: predsednik univ. profesor dr. Viktor Novak iz Beograda, I. podpredsednik dr. Dušan Putnik iz Beograda, II. podpredsednik dr. Švigelj iz Ljubljane, glavni tajnik Kosta Manojlovič iz Beograda. Člana uprave: Kosta Todorovič. Salomon Mošič. Aca Iva-novič n Bogoljub Marčic. Artistični in nadzorni odbor ostaneta isti kakor poprej. L"pravi je tudi prepuščeno, da določi kraj in čas prihodnjega kongresa. Ob 10. je zaključil dr. Novak lepo uspeli kongres. Festivalna glasbene prireditve SisnSonišni koncert v Unionu Osrednji koncert festivala Glasbene Matice so je vršil v soboto zvečer v veliki dvorani hotela »Union« pod naslovom >simt"o-ric.ni in zborovsko-instrumentalni koncert«. Ta prireditev je združila vse sodelavce in Člane Glasbene Matice, njeno Orkestralno društvo, orkester opere in orkester držav-i Mra kon-ervatorija. ki ie izšel iz Glasbene Matice. Nadalje pa sta kot solista sodelovala ga. Zlata Gjungjenac - G a vel lova pri interpretaciji Premrlovih »Sionskih pesmi i in g. Josip Gostic, ki je pel tenorski solo v La-jovčevem »Psalmu<. Spored je obsegal skoro same novitete. Na prvem mestu je bila izvajana Bravničar-jeva uvertura »Siavicus hymnus« za veliki orkester in ženski zbor, ki je zgrajena na Trubarjevem protestantskem koralu »Jezus je od smrti vstal«. Sledila je moja »Simfonija« v enem stavku, ki sem jo dirigiral sam. Msgr. Stanko Premrl je prispeval k ooietmrt Gl?*«*•!••<> .Vi^in-* f za sopran in orkester, od katerih so se izvajale tri, Marii Kogoj pa suito »Če se pleše«, od katere smo culi srednji stavek, »Chopi-niana«. Doslej naštete skladbe so doživele to pot svoje prvo izvajanje. Naslednji dve, Bravničarjeva »Slovenska plesna burleska« in pa Osterčeva »Suita'< (trije stavki) pa so bile že nekajkrat izvajane z velikim uspehom. Prvo polovico sporeda je zaključila moja »Slavnostna uvertura«, ki je tudi pri tej priliki doživela svoj krst. — Druga polovica sporeda, pri kateri ie sodeloval celokupni mešani zbor Glasbene Matice, je ponovil že izvajani in renomirani skladbi Emila Adamiča (Dve legendi za ženski zbor 'n orkester) ter Antona Lajoviea »Psalma 41. in 4*2.« za tenor, zbor in orkester. Dasi je bil spored precej dolg, je vendar zanimal zbog tolikp raznolikosti v značajih avtorjev in pa zaradi izvedbe same. Vsi sodelujoči, oba solista, orkester in zbor so bili pač v odličnem razpoloženju, kakršnega pri nas gotovo še ni bilo in so svoje delo dovršili preko mej običajne dolžnosti, tako da so bila vsa dela izvaiana na dovršen način. Vse točke, (razen, kakor navedeno, druge) je dirigiral operni ravnatelj Mirko Polič, ki je imel izredno težko nalogo, po značaju in vsebini tako različnim skladbam izklesati značajne poteze in jih približati publiki, in to nalogo je dovršil vzorno. Ta koncert je bil, osobito v prvem delu, prvi, ki je navajal sama originalna slovenska dela za orkester. Naša glasbena literatura. ki je bila pred vojno v panogi orkestralne glasbe prava pastorka, je pokazala pri tem festivalu jako lep porast v imenih glasbenikov, ki so posvetili svojo pažnjo orkestralni glasbi. Mislim, da je bil namen prirediteljice Glasbene Matice, pokazati publiki in tujim gostom nekak prerez našega orkestralnega ustvarjanja, pri čemer seveda ta prerez ni še nikakor pregled vsega dela na tem polju. Koncert pa je pokazal obenem tudi nivo naše orkestralne reprodukcije in zborovskega petia. Po kritikah nedomačih glasbenikov (in bilo jih je navzočih precej) pa bomo spoznali lahko, kako naša glasba vpliva na del zunaniega sveta. Koncert je bil odlično obiskan in union-ska dvorana je bila mnogo premajhna, da bi vsebovala vse interesente. Koncert so poselili tudi zastopniki oblastev, z banom dr. Marušičem na čelu ter prosvetnih in kulturnih ustanov. Mnogo pa je bilo tudi tujih gostov in kritikov. v frančiškanski cerkvi V nizu festivalskih prireditev Glasbene Matice se je v nedeljo dopoldne v zvezi s svečano službo božjo vršil cerkveni koncert v frančiškanski cerkvi. Neumorni oce naše novejše cerkvene glasb p. Hugolin Sattner, čigar ime ie ovekovečeno sedaj tudi s prezasluženim spomenikom pred Matico. vodi svoj pevski zbor 9 posebnim znanjem in ljubeznijo. Topot nam ga je predstavil 9 sporedom, ki je navajal imena naših najodličneiših reprezentantov cerkvene glasbe. Na prvem mestu seveda nestorja Sattnerja samega, nato Stanka Premrla moderno občuteno, posebno o harmonskih smelostih in barvitosti iznajdljivo »Mašo v Past sv. Jožefu«, nadalje pa posamezne cerkvene napeve Antona Foersteria. dr. Kimovca in Tomčevo »Slavnostno igroc. (Priznati moram, da sem zaradi zaposlenosti na drugem mestu uprav to točko, ki bi me zelo zanimala, zamudil — po sporedu sodeč, bi morala biti na koneu koncerta, toda koncert se ie končal, kakor sem se lahko prepričal na lastna ušesa, z ljubko, naivno, a globoko občuteno Sattnerjvo pesmijo »Vstal je Gospod«.) Po značaju skladb je velika razlika med Sattnerjevim in Premrlovim načinom: prvi je oboževatelj gladko tekoče melodije (ne čudim se, da mu je ideal Mozart, kakor sem bil posnel iz nekega razgovora z njim), ki ji služi harmonija le v nekako oporo, drugi pa polaga največ važnosti v barvitost zvoka. Mislim, da je bil Premrl prvi pri nas (spomnim tu na njegovo žal že dolgo netz-vajano »Pesem sv. Frančiška«), ki je v cerkveni glasbi uvedel harmonske prostosti in ^drznosti«. kakor so barvitost in izbirčnost v akordih nekoč nazivali. Vsak obeh načinov ima svoje prednosti: prvi je lažje dostopen in prikupnejsi, drugi je krhkejši, sam vase zaprt in asketski. Anton Foerster na mje vsem znan po strukturi svojih del. ki jih odlikuje velik formalni smisel, dr. Kimovca »Ofertorij« pa je prekratka skladba, da bi se dalo z nje sklepati na karakter njegovega načina komponiranja. Vsekakor pa imam vtis. da se nahaja v sredi med melo-riikom Sattnerjem in harmonikom Premr-lom. da ju veže in se nagiba nekoliko h kontrapunktičnemu ustvarjanju. Celotni spored je izvajal frančiškanski pevski zbor. ki je danes gotovo naš najboljši cerkveni zbor in ki pod vodstvom p. Satt-neria s posebno požrtvovalnostjo vrši svojo, vsakršnem slavohlepiu tuio nalogo. Dirigiral je p. Sattner sam, spremljavo pa Je oskrbel vzorni in — pri sedanjih festivalnih svečanostih izredno vpreženi, a vendar vedno dobrovoljni in k vsem žrtvam pripravljeni — operni orkester. Kdo je oskrbel orgelski part, s sporeda ni bilo razvidno; mislim pa. da je bil to Sattnerjev verni adla-tus. preskromni gosp. Neffat. Koncert so poleg mnogobrojnega domačega občinstva po-setili tudi tuji gostje. Koncert ljubljanskih srednješolcev V nedeljo dopoMne ob 10. so priredili tudi zbori ljubljanskih srednjih šol pevski koncert v opernem gledališču. Nastopili so dekliški. moški in mešani zbori ter godalni orkester. Prvo točko je izpolnil nastop mešanega zbora drž. klasične gimnazije pod vodstvom Emila Adamiča. Sledil ie dekliški zbor ženske učiteljske šole pri uršulinkah, ki ga vodi M. Eleonora Hudovernik, odlična skladateljica cerkvenih pesmi. Dekliški zbor mestne ženske realne gimnazije je podal dvp pesmi; — pri drugi se je odlikovala so-listinia — zbor je vodil dr. Anton Dolinar Osrednja točka sporeda je bil nastop godalnega orkestra državne moške učiteljske šole, ki je zaigral ljubko IpavPevo serenado (mislim, da je to prva slovenska originalna skladba za godalni orkester) ter Adamičevo »Na gradu« iz suite »Ljubljanski akvareli«. ki je bila že mnogokrat izvajana doma in v tujini. Z odobravanjem je treba pozdraviti osnovanje takega orkestra v šolskem okviru, saj je čas. da ljubezen do orkestralnega muzt-cirania. ki je pri nas žal še tako v povojih, prod rt tudi v širše plasti in ne ostane le privilegij nekaterih izoliranih izbrancev. Tn ravno šola, ki zavzame in zahteva zase najlepša le^a mladosti, nai nudi svojim gojencem tudi nekaj muzikalne vzgoje 'n naj se n=? pona^liajo več tisti časi, ko bilo vsako ukvarjanje z instrumentalno jlasbi pridnim rPencem in šolarjem skoroda zabranie-no ali pa večen kamen spotike, nad katerim s-.i se zgledovali vsi »odlični« oelaji-^j Sedanjost. še bol; na bodočnost, nt- bo zahtevala od I rodi le povprečne naobr&zbe v r-ekaterih šnec;jalnih vedah. !>mv-5 spleš-no. med katero pa — mislim, da danes ?e brez zamere — smem šteti tudi glasbeno, kar je bilo v Pasih, ko sem se jaz šolal, malo da ne sramotno. (Pri čemer pa rado-volje priznam, ko sem že na osebnem polju da je bil ravno ravnateli zavoda, ki sem ga TX>sečal skozi 8 let. vnet zagovornik mojega pravkar razloženega stališča, ki me je v mojih stremljenjih rad in izdatno podpiral.) Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju. srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Jose-fova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v za-strupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Diana francosko žganje in kruha hleb rešita hišo najhujših potreb Ceaa: mala steklenica 10 Din. srw3nja steklenica 36 Dm, celika steklenica 52 Dia. Dobiva se povsod. Sledil ie mešani zbor II. državne realne gimnazije, dekliški zbor državne ženske učiteljske šole (vodja gosp. Grobming), mešan zbor III. državne realne gimnazije, ki ga Je vodil gosp. Kramolc s tolikim uspehom, da je moral Kimovčevo »Gorenjsko pesem« ponoviti, in slednjič moški zbor državne učiteljske šole pod vodstvom gosp. Repovša. Združeni mešani zbor državnega ženskega in moškega učiteljišča pa je nastopil v zaključni točki ter posebno žel mnogo odobravanja z Adamičevo »Mlad junak«, kier je sopranski solo zapela gojenka Igličeva. Tudi poslednjo točko je vodil gosp. Repovš, ki je zaključil koncert z državno himno. Prireditev je odlično uspela ter je pokazala visoko stopnjo gojitve glasbe na nalih srednješolskih zavodih, za kar gre posebna pohvala neumornemu učiteljstvu glasbe, ki se ne straši trudov, da privede svoje male čete do sposobnosti, da zamorejo nastopati na javnih koncertnih prireditvah. Operno gledališče je bilo jako dobro zasedeno, med obiskovalci smo opazili tudi zastopnika ministrstva prosvete. pomočnika ministra D. Djordjeviča. bana dr. MarušiPa, senatorja dr. Ravniharja in druge zastopnike naših oblastev in kulturnih ustanov ter ravnatelje nastopajočih šol. Spominu Jakoba Gallusa V nedeljo ob pol 2. uri dapoidme se je vršil v dvorani F.ilhairnionične družbe koncert pevskega zbora Glasbene Matice, ki je bil v celoti posvečen spominu prvega slovenskega glasbenika svetovnega slovesa Jakoba Petelina, in ki je zaradi tega tu, di obsegal izključno le dela tega avtorja. Jakob PeteMn-Handl-GaLlus-Carniolus je zapustil tako ogromno količino glasbenih umotvorov, da bomo lahko še desetletja čnpaii iz neusahljivega zaklada njegove miuze. Kratek vipogled v to zakladnico na.m .ie nutdiil nedeljski koncert. Pevski zbor Glasbene Matice, ki je tako Stevdlen, da rvem polno tudi puri mnogoštevilnih delitvah zbora, kakor jih zahteva p-olMonsik.i stil a ca-ipella ustvarjanja, je podal v zares vzorni intoDaoiji in intenpretaciffi vrsto cerkvenih in .posvetnih skladb nažega slovitega pre«l-kiasika Za današnji nemiirni čas docela neminljiva uiravnovešenost in u-merjenost polifonskega načina ustvarjanja pa.lestrln-ske diobe je prišla na tem koncertu do prave •velele. Te skiadlbe stooe laven dob: njihova vekovitost takorekoč njihova glavna zmačajna poteza. K temu monla mnogo pripomore tudi latinski tekst, ki pa je (ba.š piri Gallusu) Interpretiran živo. Sp>om.-;njaim le na moteto: »Ubi Plato??, kjer je skladatelj na uprav naturalistični način stopnjevali vipira.šairje smrtnosti vsega in kjer pona.zoruiie na programski način besedilo (osobito pr.i besedah: >Cec:-derunt in profurudum uit lanides« — kjer je padanje v globino izklesano v sekundnih postopih vseh glasov navzdol). Ali pa docela posvetni madirigalri, kakor »Nescio quid sit amor« in pa >Noli laudari« — prav za pranr mnz.ika.lni epigram i bronas tega kova. Pevski zbor Glasbene Ma.tilce je s po-selbno udarnostjo preidnašal te skladbe, ii so pravi biseri naše aboro-vske literature. Smernice, ki jih je pokazal naši! glasbi Gallus, (dasi morda nehote, saj je živel svoj živ dan izven mej domovine), so vsega upoštevanja vredne, in da so naš! zborovski skladatelji pričeli tam, kier je on nehal, bi imelii danes mmoeo reprezentat.iv-nejšo zborovsko literaturo, ki bi ne bila tako otrdi vsakodnevne menjave okusa in mode, kakor je sedaj. Našim skladateljem, ki se nameravajo v bodočnosti posvetiti zbor*msk; glasbi, pa bi dal kot edino učilo in merilo v roke Gallusove motele iin madrigale: tu je izhodišče. Konoent., kii ga je vodil ravnatelj opere in vodtja matičnega zbora g. M.irko Polič, je nsrvel sijajno in mno2v->šterilno obč;n-strvo med katerim je bilo opaziti skoro vse naijiznačiiInejiše reorezemtante naš'h gostov, je sledlilo vsem točkam z naraščajočim zanimanj.m in t.udi umeva.njem. TriunsS sSovsssske pessni na Kongresnem trgu Koncert slovamske pesmi, kakor je bil njegov uradini naz.iv. se je vršil v nedeljo, popoldne na Kongresnem trgu. Ugodno vreme je omogočilo to veliko prireditev, pr) kaiteri so sodelovali trije veliki zbor': praški »Hlahol«, zagrebški »'iJsinskU In naš p e* sik! zbor učitelosbva JUU. Koncert je posetilo mnogobrojno občinstvo, ki je vse nastopajoče burno ak!?m!ralo. Spored je uvedla naša državna himna v interpretaciji ■s-Klaholas. Navdušen ie orl nastopu tega bratskega češkega pevskega zbora je bilo nepopisno in nastop sam je upravičil vse pričakovanje ln ga v mnogih pogiledih še nadlkrilil Po odpet! češkoslovaški himni (obe himni je občinstvo po sil/ušalo stoje), se je pričel koncertni eno-red s Smetanovo »Ptisen na mofU v moškem zboru. Sledil je Kličkov meSam zbor > Brat rsk 6m zvon v?. Aimov dvodelni spev »Kentauri« in Foersterjeva suiita češkoslovaških narodnih nis<'n«. Nastop ln prednašanje tega zbora sta bila naravnost dtvna. Skoro nev^rletna discipliniranost. natančno 6'st.a Intonaclja 1n skladnost glasov so lastnosti, ki so Iz zbora napravile skoroda orkester Tu ni bilo nobene neisi'eumostt. nobenega natmanjše g a nftsoelasl.*)- ela«ovl so odgovarjal! L'.sin-ski« iz Za-erreba pod vodstvom dirigenta Milana Saohsa. Sachs je na prvi pogled dirigent orkestra: umerjenost, elastičnost in preračunjenost gest ga karakterizirajo kot takega Pri n-jem nI noben najmanjši £ "o pretiran, noben odveč: njegova gest>i-kulacija, ki je prav tako asketska kot odločna. računa z visoko inteligenco pevcev, kjer jim takorekoč le nakazuje in nato prepustiti iavedlbo pevcem kot glasbenikom »Lisinskii« je po številu srednje močan zbor, ki pa šteje odlično kvalificirane glasove. Grgoševičeva su.ita »Okolo žnjač-kog venca«, ki oči tuje na mnogih mestih ruski vpliv (Musongski) je bila pri nas že pred leti enkrat izvajana, če se ne motim, jc je pel učiteljski pevski zbor. Njeno n« kol'ko bukoliično nastrojenje je prišlo na velikem Kongresnem trgu manj do veljave, ker so izredne flinese, s katerimi ovtira in ki jih je dirigent položil še poleg tega v to delo. na tako širokem koncertnem odru porazgube. Tembolj pa je vplival Mokranjčev dieseti rukovet, kjer se je publiki predstavil simpatičen tenorski solo. Tudli temu zboru je zaslužene ia-vorike poklonilo zastopstno pevskega zbv ra Gla-sbene Matice. Tretji del sporeda je zavzela produ koli a učiteljskega zbora JUU dramske banovine, ki ga že skoz: toliko let vod: od nsneha flo uspeha Srečko Kumar. Docela nerazumljivo mi je, kaico more naše učiteljstvo do-leg svo,e naporne vsakodnevne dolžnosti najti še toliko Idealizma in toliko nezlomljive energije, da nam v svojem zboru predstavlja sedaj tako reprezentativno četo vnetih p.ropovednikov sodobne zborovske glasbe V današnjih ča,s:h, ko je skrb za vsakdanji kruh podesetorena, je delo teh pionirjev kulture gn.gantsko. Ni možno zanikali, da je učiteljstvo edini naš sloi, ki vzLic vedno množečim se težkočam in oviram vrši svojo prostovoljno s! nadeto nalogo s fanatično za.vzetnostjo In k: s: ne da vzeti vere in zaupanja v boljšo bodočnost, katero gradi samo s svojim kulturnim udeoMtJvovanjem. Njihov nedeljski nastop je znova dokazal prožnost in inteligenco ?bora, ki se ne straši tu d,i najtrših oreliov zborovske literature, kot Je n. pr. Kogoieva >Vrabci in strašilo«. -Izvajal je Lajevčevo «Bolest kovač« in »Zelenega Jurija« istega skladatelja, pri kateri je smlo-part pe'a ga Bernot-Golobova, nadalje omenjeno Kogojevo, kateri je že pred leti prinesel isti zbor na ljubljanskem koncertu zasluženi uspeh, ter A-da.mičevl >Vragova nevesta« in »Potrkan ples«. Popoldanski koncert je dostojno zajklju-čil niz festivalskih koncertov Glasbene Matice ter je pokazal visoki nivo glasbene kuitnre vseh treh nastoiparočih pevskih zborov. Posetilo je tudi to prireditev zastopstvo vseh i-zrvenljubftamskih posetni-kov festivalskih svečanosti. Slavnostni zbor Glasbene Matice Za slavnostni občni zbor Glasbene Matice je bila dvorana Filharmonije najdo-st.ojneje okrašena s tem, da je bila v ozadju odra razmeščena velika okusno aranžirana draperija, na kateri je visela velika slika Nj. Vel. kralja Aleksandra. Počastitvi velikega jubileja je prisostvovalo mnogoštevilno občinstvo. Prišli so vsi naši visoki dostojanstveniki z zastopnikom kralja divizijskim generalom Iličem, ministrom Pucljem, banom dr. Marušičem knezoškofom dr. Rozmanom in županom dr. Pucom na čelu. Pri mizi na odru so bili zbrani glavni predstavniki Glasbene Matice: predsednik dr. Vladimir Ravnihar, dr. Žirovnik in prof. Lovše. skladatelj Anton Lajovic in ravnatelj Karel Mahkota. Ob strani na odra so sedeli odlični gostje predsednik Veslovanske pevske zveze poslanec dr. Leon Surszvnski, predsednik in podpredsednik češkoslovaške pevske zveze gg. Jerabek in Matoušek ter zastopnik ministra prosvete g. Gjorgjevič. Razen mojstra Mateja Hubada je bilo v dvorani mnogo jugoslovenskih skladateljev, dirigentov in glasbenikov, posebno častno je bilo zastopano tudi naše narodno ženstvo z gospo Franjo Tavčarjevo na čelu. Seveda so se zbora udeležili tudi mnogi glasbeni pionirji z dežele. Mešani pevski zbor Glasbene Matice se je zbral na galeriji in je pod vodstvom ravnatalja Poliča otvoril točno ob 9. svečanost s krasno zapetim Lajovčevim »Zelenim Jurjem«. Takoj nato je izpregovoril predsednik senator dr. Ravnihar. Toplo je pozdravil odlično družbo, posebno še divizionarja generala Iliča kot zastopnika kralja, ki je blagovolil prevzeti kumstvo novega Mati finega prapora, nadalje ministra Ivana Puclja, g Gjorgjeviča, bana dr. Maruši-ča, knezeškofa dr. Rožmana, go. Tavčarjevo, župana dr. Puca, ves konzularna zbor, podpredsednika senata dr. Novaka in senatorja Hribarja in dr. Rožiča, ped-siarešino ŠKJ EngeLberta Gangla, zastopnika Jugoslovenske akademije dr. Božidarja širolo iz Zagreba, univ. prof. Speli-torskega kot zastopnika ruske Glasbene Matice in ruskega glasbenega društva, ki ima svoj sedež v Pragi, nadalje dr. Sur-szvnskega. Jerabka in Matouška ter predsednika JPS dr. Viktorja Novaka, predsednika mariborske Glasbene Matice dr. Tominška kot predstavnika naših pevskih društev izven Ljubljane ter kranjskega župana Cirila Pirca, kar je obenem veljalo za pozdrav vsem ostalim predstavnikom, ki so prišli s slovenskega podeželja k proslavi. Obeležujoč delo Glasbene Matice in pomen njenega jubileja je senator dr. Ravmhar nadaljeval: Predsednikov nagovor Ob proslavj 60 letnice Glasbene Mat.ioe zbonve siavnostnri Izredni občni zbor. Nismo ga sklicali v kakem prešernem raznn-ložerr^u jublliramja, pa tudi ne. da hi na njem prodajali svojo samohvalo. D-nču:a o svojem delu, javnost pa naj daje odgovor na vpraSamle. jaW je to delo ustrezalo namenu Glasbene Matice, ali so usnehi tega dela prinašahi koristi narodu, kateremu ;e bilo delo posvečeno, je-l! Glasbena Matica dovoljno opravičila svod obstanek v Dr^tck-losti, pa tudi za bodočnost. Dejstva govore. V štiri razdobja lahko delimo delovanje Glasbene Matice, razdobja markantno zaznamovana s štirimi letnicam!: 1872 ustanovitev Matice _ emancipacija vpliva tu- jeza življa: 1882 rojstvo Glasbene šole: 1891 prvi koncert našega pevskega i^ra; 1918. nrlčetek dela po osvobojenju ia?atra naroda Vsako teh razdobij !ma »vole značilno lice. vsako Je pomembno za ebe. vsako pri lagoden o potrebam in težnlam naroda v vsakokratnem njeeo-vem položabi. Nismo delali nobenih skokov preko svojih razmer, saj bi jim kaj hitro siledila reakcija. Delo se je vseskozi razvijalo organsko od prvotnih skromnih poče-kov do oneea viška ko smo moell Javnost presenetiti z ustanovitvijo prveea Iuzos^vot«. skega konservatorlje ln ko smo se čutin dovolj trdmi in sroosobnl, da smo kot dostojna reprezentanca naše mlade države svojo koncertno pesem, narodno 'n imet-no, moglrf predstavit.! kritični tujini To m' Je dokaz, da Je bila zgradb« trdno fundl-rana. na pravem slovenskem granitu 'n da ®e Je dvigala s tal v solidni Izdelavi. Naj tored pribitem, da Je treba Stetl Glasbeno Mat.ioo med one oaifTnu narodu v nJeeoVh težavnih trenutkih, ko Je bil ta narod v ta-- kot dem boju za svoj obstanek, ko je flo za bš in ne biti. Glasbeno Matico je zadela specijalna naloga, da brani in pospešuje glasbeno prosveto, da da tej prosvoti naoi-oji'n karakter in da tako obvaruje i a* narod raznarodlitve na področju glasbe. Danes lahko ugotovimo, da je Glasbena Matica temu svojemu kulturnemu poganstvu popolnoma odolela in da je bila Slovencem resnična matica vsemu, bohotno razvitemu glasbenemu živi ju. S tem bi bila završila svojo zgodovinsko vlogo kot narodno-obra.mbno društvo v naijbolijišiem pomenu te besede. Toda v na Si mladi držav] jo čakajo nove pa tudi težje dosegljive naloge. Zavedati se mora in se tudi zaveda, da mora plodove svojega dela dati na razpolago celoti, da jih mora polagati na oltar naše skupne domovine, katera naj iz njih čnpa vse vrline In najlepše, kar je dTžavl p-ctr^bno za njen kulturni napredek. Zato morajo biti ti plodovi lepši in še močnejš*, kaor so bil i v preteklosti. Ta zavest nam narekuje smernice, v katerih naj Glasbena Matica zasleduje s^ojo kulturno politiko. Tajsiiško poročilo ravnatelja Mahkote Ko se je po.egio odobravanje, je toplo pozdravljen podai ravnatelj Karel M a h-k o t a zares izčrpno, vzorno sestavljeno tajniško poročilo. Po uvodnem poudarku, da je slovenska glasbena kultura stara, v svojem bistvu samorodna z nepretrgano zvezo iz stare dobe do današnjih dni, je g. Mahkota posegel v davnino vse tja do zapiskov iz 5. stoletja, ko ie bil plešoči in pojoči Slo-ven tipična prikazen tudi med tujerodci. Spomnil se je Jurja Sladkonje in Jakoba Petelina-Gallusa, Primoža Trubarja in Adama Bohoriča, ki sta nam dala prve tiskane slovenske pesmi. Govornik je opisal prehudo v preteklem stoletju. Imeli smo meže, ki so začeli ustvarjati umetno pesem, manjkalo pa je nekoga, ki bi sistematično skrbel za poglobitev našega glasbenega dela. Učitelj Kahar pri D. M. v Polju je nasvetoval idealnemu pevcu in navdušenemu glasbeniku Vojtehu Valenti ustanovitev glasbenega društva in že pomladi 1872. se je sešel pripravljalni odbor pod predsedstvom Frana Ravniharja. Pravila so bila kmalu potrjena in Glasbena Matica je že 4. avgusta istega leta, še pred fakidčnim ustanovnim občnim zborom, skrbela za stik s »Kolom« v Zagrebu, s Slovanskim pevskem društvom na Dunaju in s Hudebno Matico v Pragi. Glasbena Matica je v teku vseh 60 let vršila svojo nalogo kot založnica ter kot šolska in koncertna ustanova. že v poletju 1873 so izšle prve publikacije, vsega skupaj je doslej bilo 157 različnih edicij, ki obsegajo 1.763 skladb v nakladi okrog 180.000 izvodov. Velika večina je popolnoma razprodana, dasi so nekateri zvezki izšli v ponovnih izdajah. S svojimi izdajami je Glasbena Matica razširila glasbeno ustvarjanje in poglobila glasbeni okus. Najvažnejše pa je, da je postala ognjišče, okoli katerem, so se zbirali vsi slovenski skladatelji in v plemeniti tekmi bogatili naš" gl^^^ro literaturo. Z ustanovitvijo glasbene šole lo. novembra 18S2 je nastopila Glasbena Matica pot resnega dela. velikih skrbi in finančnih tež-koč. Uspehi so sproti naraščali in je bilo ob prevratu že 1187 gojencev V novi državi je bila šola razširjena v prvi slovenski kon-servatorij, katerega je prevzela 1. aprila 1026 država v svojo upravo. Danes deluje na šoli 28 učiteljev, ki poučujejo 32 predmetov in okrog 550 gojencev. Govornik je primerno opisal zasluge obeh ni kov — Frana Gerbiča in Mateja Hubada — ter mnogih odličnih učnih moči, navedel pa ;e tudi mnoge pevske in glasbene umetnike, ki so izšli iz zaveda S svojo šolo ie Hala Glasbena Matica Slovencem podiago sistematičnega glasbenega pouka do ponoln^ izobrazbe strokovnih moči kakor tudi umetniške zrelosti. Zunanja društvena reprezentanca Glasbene Matice kot koncertnega zavoda sta njen pevski zbor in orkestralno društvo. 0 uspehih in slovesu, ki je tako splošno znan. samo naslednji podatki: od svojega postanka do danes je ahsolviral pevski zbor 227 velikih koncertov, ne vštevši priložnostne nastope in sodelovanja. Od teh pod vodstvom dr. Grossa 1. pod Hubadovim 161. pod dr. Čerinovim U. pod štritofovim 5. Kumai levim 8 in ravnateljem Poličem 41. A pevsl i zbor Glasbene Matice ie ponesel sloves nn-še pesmi tudi dale? izven rodnega mesta tn 9e je posebno v poslednjih letih glasila slovanska pesem iz erl Matičarjev med petirii mejniki velikih rszd»l;- Varšavi. Lille. Grenoble. 2>ieva v oninerp je nadalie orkestriinn drn?tw> ef fe pridobil naivni- zasluge dr Ivan Rarlin. dirigent prof. L. M. Škerjanc. Brez cw- kestralnega društva si je težko misliti napredek naše instrumentalne glasbe in gojitev orkestrske igre med nepoklicnimi glasbeniki. Velja še omeniti društveni arhiv, ki je največji glasbeni arhiv v Sloveniji, koncertno poslovalnico in knjigarno Glasbene Matice, od katerih vsaka r>o najboljši moči skrbi za dobro ime društva. Vse to ogromno delo ie poverjeno društvenemu odboru. Vodstvo društva je bilo vedno v izredno srečno izbranih in zanesljivih rokah. Od prve seje pripravljalnega odbora pa do leta 1SS8 je vodil društveno ladjo blagopokojni Fran P.avniliar. oče današnjega predsednika. Nad 25 let je bil njen predsednik in njeaovemu obzirnemu in mirnemu vodstvu se moramo v veliki meri zahvaliti, da praznujemo danes OTetnlco našega zavoda. On je sukal lemež, dočim sta nepozabna, skromna, a nadvse idealna in delavna Vojteh Valenta in Fran Drenik se-iala zrnje in stala leta in leta zvesto ob njegovi strani. Ko omenjam prvega predsednika Glasbene Matice, moram omeniti takoj njegovega sina, sedanjega predsednika senatorja dr. Vladimirja Ravniharja. ki vodi društvo' neprestano od leta 1918. dalje do današnjega dne. vmes pa mu je bil predsednik v letu 1910. do 1911. Skupno sta oče i« sin na delu za Glasbeno Matico že 41 let, kar je gotovo edinstveni primer v zgodovini društvenega življenja. (Burne ovacije.) Zasluge dr. Vladimirja Ravniharja so ogromne in dokazuje jih delo samo. Omenjam le eno. da je pretežno po njegovi zaslugi bit sprejet konservaforij Glasbene Matice leta 1926. v državno upravo. Vmes so načelovall Glasbeni Matici Ivan Vencajz. izredno energičen in iniciiativen mož, kateremu se imamo zahvaliti za izvedbo dunajskih koncertov in predvsem za to. da ie prišla Glasbena Matica leta 1895. do lastnih domov. Anton Štritof je popolnoma preoblikoval notranje društveno in šolsko poslovanje. Zaslužni so tudi ostali predsedniki: dr. Andrej Ferjančič. Anton Svetok. dr. Fran Mohorič. dr. Josip Mantuani in Fran Hubad, ki je vodil društvo v najtežjem času, v dobi svetovne vojne. Glasbena Matica je imela v f>0 letih 10 predsednikov, katerim je zvesto stal ob strani vsakokratni odbor in v društvenem delovanju -'e vladala vzgledna harmonija. Svoie najboljšo može ie počastila Glasbena Malica z dinlomo četnega članstva. S tem svojim najvišjim odlikovanjem pa ie vedno skoparila ter ga podelila res najzaslužnejšim. Njihova imena so v trajno hvaležnost vpisana v Ilubadovi pevski dvorani. Z zahvalo vsem, ki so pomagali graditi Glasbeno Matico, ie gosp. Mahkota zaključil svoje poročilo. Gosp. Mahkota je za svoje poročilo žel viharno zahvalo. Predsednik dr. Ravnihar Je nato omenil številne pismene pozdrave, ki fo r>risli iz najrazPčnejših krajev, nakar je prečital vdanostno brzojavko Ni. Vel. kralju kot vrhovnemu pokrovitelju našega umetnostnega dela ter pozdravni brzojavki predsedniku vlade dr. Marinkoviču in ministru prosvete dr. Kojič.i s prošnjo za nadaljnjo naklonjenost. Sledil je svečan prizor: Magc5sSi?7/ltev novega prapora Svojevrstni novi simbol Glasbene Matice :Io kiparja Ivana Nap-otnuka, je blagoslo- 1 g. knezoškof dr: Rožman. Zastopnik •j višjega kuma general 1116 je takoj nato ko Izrazil željo, da M Glasbena Matica pod novi.m praiporom nadaljevala sivo je plodovito delo. Zastavonoša Tone Petrovčič je prevzel prapor s prisego, d>a ga bo nosil zvesto \~selej v čast in ponos Glasbe ne Matice. Občinstvo, ki je s to j 6 prisostvovalo tem prizorom, je nato prešinila krasno zapeta narodna himna in navdušenje se je sprostilo, ko je pristopal na eder ministrov odposlanec Gjorgjevič in pripel na novi prapor visoko odlikovanje: red sčeta Hirba.da. Sledile so nadaljnje poklonit've. Dr. Novak je prinesel Matica prekrasen šopek kot prvii in naijodličnejši član i o; .JPS. Dr Tonvinšek je po daljšem govoru, ki ga jo zaključil z besedami: »Vi naprej, mi z Vami!« __pripel svilen tirak, nadalje so če stitali in poklonili vence ali druga darila d,r. Božidar širola v imenu Jusoslovensl.e akademije, zastopniki »Stankovlča« in »1.1. sinskega«, dočim je g. dr. Stare pokloni) pozlačen venec Jč lige. Dr. Koreni d je prinesel darilo zagrebškega »Kola«, enakn zastopnika pevskega društva v Kar lovcu in »Jeke< s Sušaka, cerkvene pevske družine iz Sombora, potiskeea društva »Kuha-ča« iz Osijeka in Prvoga beograjskega pevskega društva. Prof. Bajuk je poklon i venec v imenu 175 zborov Pevske ziveze. nanosi ed je mlad beograjski akademik Izročil velik venec pevskega društva »OVv Liča«. S ponovno zahvalo in zagotovitvijo smo-trenega nadaljnjega dela je nato dr. R»v-nihar zaključili slavnostni občni zbor Ženska nošn.ja je našla obutev, ki omogoča elegantno lahko hojo. Ženske poletne opanke »MAJA« se podajo vsaki nogi in vsaki obleki. Pred spostsemki zaslužnih glasbenikov Zunaj se je med tam že oglaSala godba in od Filharmonije v Vegovo ulico so se nabirale goste množice občinstva k drugu veliki svečanosti: k odikri'tju osmerih spomenikov pred poslopjem Glasbene Matice. Vsa odlična družba, ki je bila prej zbrana v Filharmoniji, se je za železničarsfto godtbo »Slogo« uvrstila v povorko ln podala pred Glasbeno Matico. Red se je navzlic prisotnosti več tisočev vzdrževal vzorno in tako je tudi svečanost pred Glasbeno Matrico postala prekrasna kulturna manifestacija, ki bo v vsakem udeležencu zapustila nepozabne vtise. Na estradii so se zbrali vsi odličmlkl. Pod vodstvom Zorka Prelovca so združenr pevski zbori ob spremljevanju godbe »Sloge« zaneli Adamičevo »Molitev«, nato je izipregovoril g. dr. Ravnihar o pomenu glasbenikov, ki so jim postavljeni spomeniki. Izročil je nato spomenike v varstvo mesta Ljubljane. Župan dr. Puc je prevzel spomenike v varstvo mestne občine z naslednjimi besedami: — Z iskreno zahvalo sprejemam ta dar Glasbene Matice, ki ga je poklonila ljubljanskemu mestu ob svoji 60-letnici. Umetniki so ustvarili iz arhitektonske razme-tanosti v Vegovi ulici umetniško celoto, ki ni samo v okras domu Glasbene Matice, kakor ga zasluži kot naš najvišji glasbeni zavod in soseda univerze, marveč v čast vsemu našemu narodu. Ti spomeniki, ki smo jdh danes odkrili, so dokaz tudi poznim rodovom, da *ta bili dve generaciji, ki sta z neverjetno žilavostjo, vztrajnostjo in požrtvovalnostjo ustvarili iz majhnih početkov veliko kulturno ustanovo Glasbeno Matico, ki je bila ves čas hrbtenica slovenske glasbene umetnosti. Možje, upodobljeni na t ah spomenikih, so posvetili vse svoje zmožnosti gojenju naše pesmi. Njihova je zasluga, če lahko danes naši umetniki-skladatelj i polnopravno tekmujejo z drugimi, večjimi narodi, ker so se znali naša umetniki osvoboditi malenkostnih oz: rov in spon. a da pri tem niso izgubili okvira slovenske zemlje, slovenske hiše, iskrenosti naše narodne duše. To je praznik slovenske pesmi! Kakor je srbska pesem očuvala v narodu spomin na nekdanjo slavo in svobodo, ga krepila v hudih dneh skozi stoletja, pripravljala za novo bodočnost in vstajenje, tako je tudi slovenska pesem ohranila naš narod v dobi suženjstva pod tujim jarmom. Ko še ni bilo tiskane besede, je v davnih stoletjih pela naša mati ob zibelki sladko slovensko pesem, pela so jo naša dekleta ob žetvi, naši fantje na vasi, v veselju in žalosti, v upanju in hrepenenju. Prišel in odšel je Turek, Mongol in German, a naša pesem je ostala. Za vse to dolgujemo zahva'0 tem umetnikom, ki so že v davnini gledali s proroškimi očmi v bodočnost in peli pesem o osvobojenju in uedi-njenju. Oni so pomagali ustvarjati našo kulturo. Pomagali pa so nam tudi naši bratje Cehi, Poljaki in Rusi. Zato je danes naš pogled širok in naše obzorje veliko. S še večjim ponosom, kakor naši dedje, smemo zatorej danes vzklikniti: Naša reč slovanska živo klije! Združeni pevski zbori so zapeli »He£ Slovani«, ki jo je množica poslušala odkriti h glav. S tem je bila svečanost ob pol 12. zaključena. Ljudstvo se je le počasi razhajalo, zakaj dan je bil prekrasen. Izmed pevcev pa so nekateri pohiteli na kolodvor k slovesu »Hlahola«, ki se je poln uspehov na turneji po Jugoslaviji vrnil t Prego. Tekma p?it?k9valcev Kmalu po poldanskj uri se je na velesej-mu pričela tekma pritrkovalcev, za katero je vladalo precejšnje zanimanje. Tekmovanja se ie udeležilo 50 skupin iz 41 far, palmo zmage so pa odnesle Rovte nad Logatcem. Drugi je bil St. Vid nad Stično, tretji Smlednik, četrte Brezje, pete Cerklje, zadnjo nagrado si ie pa priborila Kropa. Žirijo so tvorili p. Hugolin Sattner, kanonik dr. Kimovec in profesor knezoškofijskega zavoda Matija Tome. Tekmovanje pevskih zborov Popoldne ob 16. se je pričela na vele-sejmu tekma slovenskih pevskih zborov, pri kateri je nastopilo 15 moških in mešanih zborov v raznih kategorijah, kakor jih je sestavila žirija o priliki predtekme. Vsi zbori so se posebno vestno pripravili ki zato je bilo pri prav vseh opaziti jako velik napredek. Koncert sam je trajal poldrugo uro, nakar je žirija, ki je s posebno natančnostjo in vestnostjo zasledovala produkcijo, po daljšem in izčrpnem posvetovanju izrekla svojo sodbo, ki se glasi: V I. kategoriji mešanih zborov dobi prvo nagrado pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, drugo pa pevski zbor mariborske Glasbene Matice; za moški zbor pa pevski zbor »Grafika« iz Ljubljane. V II. kategoriji mešanih zborov prejmeta nagrado »Celjsko pevsko društvo«, kot moški zbor pa »Jadran« iz Maribora, in slednjič v III. kategoriji moški zbor »Krakovo-Trnovo« iz Ljubljane. Po stopnji doseženih točk v rezultatu pa se vrste zbori na nasleJnv način: največ točk 6ta dosegla »Ljubljanski Zvon« in pa »Celjsko pevsko društvo« (poslednji v drugi kategoriji), in si-cer vsak po 624 točk Nato pa slede: Glasbena Matica, Maribor (618), »Zvon«. Trbovlje (610), Glasbena Matica. Ptuj (606). »Jadran«. Maribor (604), Glasbena Matica. Ptuj (I. kategorija 601). Celjsko pevsko društvo (599), »Sloga« Ljubljana (592). »Grafika«, Ljubljana (589). »Krakovo-Trnovo. Ljubljana (587). »Slavec«, Ljubljana (583) in »Luna« iz Krčevine pri Mariboru (570). Žirija, ki so jo tvorili gg Matej Hubad. dr Viktor Novak, Kosta Manoilovid, Josip Stolcer-Slavenski. dr. Ljudevit Kis Stanko Premrl in Oskar Dev, je mogla pohvaliti vse nastopajoče zbore in jih prav lepo ocen'ti. kakor dokazujejo številke doseženih rezultatov Koncert je posetilo jako mnogo občinstva. med katerim smo opazili oomočnika ministra prosvete g. Djordjeviča. senatorja dr. Ravniharja. rektorja Lhotko 'z Zagreba, skladatelje Gotovca. dr. Schveaba, predsednika vseslovanske pevske zveze dr. Surszvnskega, ravnatelja Lava Mirskega rn mnogo drugih odličnikov. Pevska tekma je pokazala, da vestnost rn požrtvovalnost vedno 5e rodita odlične sadove -'t da ro GAGLOVA SEMENA sigurno kalijo. naši zbori tudi izven Ljubljane na najboljši poti za svojim vzorom. Glasbeno Matico v Ljubljani, kakor je poudarjal predsednik JPS dr. Viktor Novak v svojem zaključnem govoru, med katerim je podelil v«,em sodelujočim umetmško izdelane diplome. S tem je bil spored festivala izčrpan. Gostje so se še poveselili na velesejmu. nekateri tudi še pohitijo na Gorenisko, vendar pa se je večina zunanjih udeležencev vrnila na svoje domove z večernimi vlaki. Sestanek prijateljev Polfske Poslanec poljskega sejma in predsednik Slovanske pevske zveze g. dr. Leon S u r-z y n s k i, ki se je udeležil prvega slovenskega festivala v Ljubljani, bo v tore"c ob 20. uri govoril v restavracijskih prostorih »Zvezde« o današnjem položaju Poljske Vabimo vse prijatelje slovanskih stikov, zlasti pa člane Jugoslov.-češkoslovaške lige in Društva prijateljev poljskega naroda, da pridejo k temu sestanku in tako se prodajajo prave Aspirin tablete. Pazite, da vsaka tableta nosi znak pristnosti in Bayerjev križ. i u i t v originalnih omotih SsBjSlS jamcijo^^pMiti^, Odobreno od Ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja S- St.1410. 6/2 1932 pokažejo pozornost uglednemu gostu. Izvajanja g. poslanca dr. Surzynskega iz Poznanja bodo nedvomno zanimala vsakega praktičnega delavca za slovanske stike. Smrtna žrtev Grintovca Včeraj zjutraj je padel čez 400 metrov visoko fužno-zahodno steno Grintovca Ljubljančan Albert Makove« in se ubil Kamnik, 16. maja. Med prijetno razpoloženje v Kamniški Bistrici je dopoldne nenadoma treščila vest, da se je ob pol 7. zjutraj na južnozapadni steni Grintovca smrtno ponesrečil 26-letni Albert Makovec iz Ljubljane. O grozni nesreči smo izvedeli naslednje podrobnosti: V nedeljo dopoldne je prisipel na Kokrško sedlo v družbi nekega svojega prijatelja Albert Makovec, krojaški pomočnik pri tvrd-ki Kovič v Mostah pri Ljubljani. V ponedeljek ob 5. je krenila iz Cojzove koče na Kokrškem sedlu družba 10 turistov na Grin-tovec. V družbi sta bila tudi dva Kamničana in Makovec. Šli so po znani poti po zlede-nelem snegu, v katerem so prvi le s težavo utrli stopinje, da so mogli drugi za njimi varneje stopati. Vsi so bili po predpisih opremljeni s cepini. Na Grintovcu se je družba mudila komaj 20 minut nato pa so se v isti smeri vrnili proti koči nazaj. Po nekaj sto metrov dolgem snežnem plazu so se v poševni smeri previdno pomikali navzdol. opiraje 'se na cepine. Kakih 50 metrov pod zgornjim robom plaza je mlademu trgovskemu pomočniku Stanetu S., usluž-benemu v trgovini Kramarja v Kamniku, iz-podneslo cepin, da je na veliki strmini padel na hrbet in z glavo navzdol pričel drseti po zledenelem snegu. Po velikem naporu se mu ie posrečilo, da se je obrnil, tako da je drsel z nogami naprej, a še vedno po hrbtu. Skušal ie z nakovanimi petami goj-zeric prebiti debelo plast snega, da bi našel oporo in se ustavil, toda ni se mu posrečilo. Šele ko se je z naglo kretnjo obrnil, mu je uspelo, da je z rokami prebil sneg in se ustavil. Pri tem si je odrgnil kožo na obeh rokah. Tmel je srečo, da se je ustavil prav nekaj metrov prej, preden dobi snežišče še večjo strmino, na kateri bi se zaradi velike hitrosti težko ustavil in bi ga prav gotovo zadela ista usoda kakor pet minut kasneje Alberta Makovca. Družba se je pod vtisom te nezgode previdno spuščala navzdol. Makovec je nekoliko zastal, naenkrat pa ga zagledajo tovariši, da drsi no snežišču navzdol. Makovec je skušal porabiti isto taktiko, a mu ni uspelo. Tovariši so mu klicali naj se upre z nogami v sneg. Pomagati mu ni mogel nihče, ker je družba korakala v južnoza-hodni smeri, Makovec pa je drse! proti za-padu, kamor ie nagnjeno snežišče. Ko je drsel mimo družbe s hitrostjo 40 km. je bil oddaljen od nje nad 50 metrov. Še en trenutek in družba ga ie izgubila iz vida — nesrečnik je padel čez 400 metrov visoko južnozahodno steno. Nesreča se je pripetila točno ob pol 7. zjutraj. Družba ostalih 9 turistov se ie takoj odpravila, da ga poišče, a so ga ob pol 9. uri že našli trije turisti, ki so korakali proti koči. Bil je strašno razmesarjen, da ga ni bilo spoznati. Po legitimacijah, ki jih je imel ponesrečenec pri sebi, se ie dognalo, da je to 26-letni krojaški pomočnik Albert Makovec, član Sokola I. Po rodu ie bil iz Šempasa pri Gorici, brez staršev in ie bival že dalje časa v Ljubljani. Turisti so o nesreči takoj obvestili oskrbnika v bistriški koči in tajništvo SPD v Kamniku, ki je organiziralo ekspedicijo, ki bo v torek zjutraj prenesla truplo ponesrečenca v Kokro. Truplo bodo prepeljali v Ljubljano. Binkoštna kronika Ljubljana, 16. maja. Smrtna nesreča na Poljanah Na Poljanski cesti 54 se je v r.cči na danes pripetila huda nesreča, katere žrtev ie postala 66-letna zasebnica Marija Ferlugo-va. Ženica je prenočevala v kleti omenjene hiše. Nesreča je hotela, da je prišla domov nekoliko vinjena, zaradi česar ji je na stopnicah spodrsnilo. Izgubila je ravnotežje in padla tako nesrečno, da ie dobila hude notranje poškodbe, za katerimi ie kmalu umrla. O nesreči je bila obveščena policija, ki je odredila prevoz trupla v mrtvašnico. Avtobus ie podrl pešca Druga nesreča se je pripetila v ponedeljek dopoldne tik pred Kačičevo gostilno na Dunajski cesti, kjer je Magistrov avtobus podrl na tla 32-letnega mizarskega pomočnika Cirila Trampuža iz Draveli. Mož je hotel prekoračiti cesto, pa ni videl avtobusa, ki ga je treščil v stran. O nesreči je bila obveščena reševalna postaja, ki ga je prepeljala v bolnico. Sirov napad z nožem V noči od nedelje na ponedeljek se je vračal kovač Ignac Makuc iz Rožne doline po Rimski cesti proti domu. Bilo je okrog pol 1. ponoči. Pred Usenikovo hišo ie stala večja družba moških, ki so se glasno prepirali med seboj. Ko je prišel Makuc mimo, je eden izmed niih brez povoda skočil za njim in ga suni! z nožem v nogo ter ga precej nevarno ranil. Makuc je imel še toliko moči, da je odšel sam na stražnico, od tam pa so poklicali reševalno postajo in ga je reševalni avto prepeljal v bolnico. Mož je sicer izgubi! precej krvi, vendar je izven nevarnosti. Poizkuse« samomor Marija Ž.. 24-letna žena delavca, stanujoča v ruski baraki na Masarvkovi cesti, je v nedeljo zvečer v samomorilnem namenu pila lizol. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji izprali želodec in je izven nevarnosti. Huda nesreča postreščka France Ostank, 60-letni postrešček iz Ljubljane, je v soboto ob 10. dopoldne v Komenskega ulici pomagal pri selitvi neke stranke, nesreča pa je hotela, da ga je voz s pohištvom tako močno pritisnil ob steno, da je dobil precejšnje notranje poškodbe. Ostanka so morali prepeliati v bolnico. Otroška nesreča V nedeljo so prepeljali v bolnico tudi 6-letnega Milana Bergoča, sina kretničarja ;z Štepanje vasi, ki ga je neki deček med prepirom pahnil tako nerodno, da je Milan padel in si zlomil desno nogo. Maribor 16. maja. Brez posebnih senzacij in ob prav lepem vremenu so minili letošnji binkoštni prazniki. Najvažnejša dogodka sta bila otvoritev kopališča na Mariborskem otoku in pa medmestni teniški turnir ki je privabil v nedeloo števiine gledalce na beio polje pod Kalvarijo. Na Mariborskem otoku je zavladalo takoj po otvoritvi pravo kopališko življentje. Ker je eokice topilo prigrevalo, je imela voda v bazenih 17 stopinj, kar so izkoristili kopalci, kil jih je kar mrgolelo na razgretem tlaku ter pesku. Mnogo Mariborčanov pa se je že na binkoštno nedeljo in davi odipelflalo na ljubljanski festiival, kamor so pohiteli tudii mariborski pevski zbori Glasbene Matice, »Jadrana«, »Drave« in »Lune«. Na Slomškovem trgu okoli stolnice 00 se na binkoštno nedeljo zbirali botri in botrice s svojimi birmanri. Lavanticskl vladika je letos podelil zakrament sv. birme 1029 binmancem. Na današnji binko§tni ponedeljek so pohiteli mariborski strelci v Svečiuo k slovesni otvoritvi strelišča zveze strelskih družin. Strelišče je 8 prvim strelom otvoril za strelski šport pre-zasluLžm komandant inženjerske podofiicir-ske šole polkovnik g. Putnikovič, ki je ob tej priliki navdušeno nagovoril zbrane strelce ter jih poaval, naij bodo budno na straži. Izipregovoril je tudi zastopnik okrožne strelske družine g. Reda, Po končanem streljanju se je razvila na strelišču pri srčna strelska veselica. Na polioijii je bilo zabeleženih 9 aretacij, 61 prijav in 16 porodi. Policija tokrat ni imela mnopo posla, pač pa so bili na delu naši reševalci, kJ =0 večkrat pohiteli na deželo v oddaljene kraje, enkrat celo k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Tu so obmejni stražnik! obstretlll 17 letnega Franca š., posestnikoivc^ga sina iz Sp. Boča. S prestreljenimi pral so hudo ranjenega prepeljali v mariborsko bolnico, kjer se bori s smrtjo. Mladeniča so Imeli naši obmeoni organi že dalje časa na piki. ker je b'l nevaren tihotapec, tokra/t pa ga je doletela bridka uso-da. Huda nesreča se je pripetila na binkoštno nedeljo na cest! v bližini Sp. Kungote Po nesrečne-ji naklriučju se Je prevrnil voz s katerim sta se peljala posestnik Fran Roškar in posestnica Ana Januševa. ki sta ol>a prišla pod kolesa Roškerju je zdrobilo desno nogo, Januševa pa je dobila po-škoiJhe na glarvi. Oba ponesrečenca so t reševalnem avtomobilom prepeljali » tu-kališnjo ooinloo. V blnkoštnlh praznikih sta se pripertila fcudil dva poizkusa samomora V noči na nedeljo je obuipal nad življenjem 68 letal Matija Prah, stanujoč v Prešerno- vi ulici na Tezmu. V duševni zmedenosti je poiskal vrv in se obesil, še prarvočasno so dom aii opazili njegov usodml korak, prerezali vrv in ga tako rešili smrta. Obležal je nezavesten In so ga z reševalnim avtomobilom prepeljali v bolnico. Žalostne družinske razmere so pripravile tudi 35 letno Marijo Krambergerjevo, stanujočo na Aleksandrova cesti, do usodnega dejanja. Na binkoštno nedeljo doipoldme je ispila večjo količino lizola v obupu, da se reši trptfenja in skrbi. Domači so našli nesrečno ženo v ndeni 6obi v hudih bolečinah. Poklicali so brž reševalni avto, ki jo je prepeljaj v bolnico, kjer so ;o rešili emrti. Akademični kipar Franc Berneker f Ljubljana, 16. maja. 2e tretjič je v kratkem razdobju poseglai bela žena v vrste naših umetnikov. Preminila sta kipar in slikar Goriup in pesnica Jerajeva, a danes si je smrt izbrala za žrtev akademičnega kiparja g. Franca Beme-kerja, starega šele 58 let Pred kakimi štirinajstimi dnevi je zbolel g. Berneker za hripo. Bolezen je bila sicer lahkega značaja, a pridružil se ji je šen s komplikacijami. Nevarno bolnega so g. Bernekerja prepeljali danes v bolnico, a je bila že vsaka pomoč zaman. Umrl ie okrog 16. ure. Pokoinik je bil miren in delaven mož in je slovel tudi izven mej naše ožje domovine. Znan je zlasti po Trubarjevem spomeniku v Tivolskem parku, po kranjskem vodnjaku, predstavliaiočem Janeza Nepomuka in po štirih gigantih pri glavnem vhodu palače Ljubljanske kreditne banke. Več njegovih del hranita ljubljanski muzej in Narodna galerija. Izdelal je raznim strankam nešteto nagrobnih spomenikov, kipov in portretov. Sedaj ie bil že drugo leto kontrak-tualni profesor za kiparstvo na srednji tehniški šoli v Ljubljani. Naj mu bo ohranjen časten spomin! Huda nesreča dveh motociklistov Ljubljana, 16. maja. Na Brezovici pri Ljubljani se je pripetila včeraj popoldne huda nesreča, pri kateri sta postala žrtvi dva motociklista. Popoldne kmalu po kosilu sta se odpeljala na moto-ciklu iz mesta prijatelja, posestnik Temej Gostinčar iz Sp. Kašlja in pleskarski pomočnik Karel Zupančič, uslužben v tovarni »Saturnu« in stanujoč v Predovičevi ulici v Mostah. Krenila sta po Tržaški cesti. Vodil je vozilo Gostinčar, dočim je sede! Zupančič zadaj na sociusu. Ustavila sta se na Vrhniki, kjer sta imela neke opravke, nakar sta se pozneje okrog 16. vračala nazaj proti Ljubljani. Proti mestu sta vozila nekoliko hitreje, kar ie tudi v gotovi meri pripomoglo k nesreči. Na cesti je bilo zaradi birme v Ljubljani precej voz in pešcev. Vseh sta se spretno izogibala in privozila v hitrosti okrog 60 kilometrov do Brezovice do znane Pokov© hiše, kjer je hud ovinek. Hotela sta ga vzeti v polnem diru, a ju je doletela usodna nesreča. Privozila sta namreč na droben kamen, ki ie ob niem spodrsnilo prvo kolo, zaradi česar je Gostinčar za trenutek izgubil oblast nad krmilom. V polnem diru, kakor sta bila. ju je vrglo naprej proti levi strani ceste v obcestni kamen. Zaradi silnega zaleta se je razbilo motorno kolo in vozača sta obležala v krvi v cestnem prahu. Na pomoč so jima takoj prihiteli neki domačini, ki so ju skoro nezavestna odnesli na travnik. Tam so jima nudili prvo pomoč, katere je bi! v prvi vrsti potreben Zupančič, ki je dobil hude poškodbe na glavi. Lila mu je kri iz nosa in poleg tega so opazili, da ima rano na desnem boku in da mu ie takoj nabrekel trebuh, znak, da ima tudi hude notranje poškodbe. Zaradi padca si je poškodoval želodec. Gostinčar si je pri padcu poškodoval rebra in si zio-mil desno roko. O nesreči so obvestili s kolodvora ljubljansko reševalno postajo, ki je nemudoma poslala po oba poškodovanca reševalni avto, kateri ju ie prepeljal v ljubljansko bolnico. Novi grobovi V Zagrebu je včeraj dopoldne umna ga. Ana Pristou v 48. letu starosti. Pokojnica je bila mati uglednega ljubljanskega mojstra, likvidatorja obrtnih zadrug gosp. Filipa Pristoua. _ Na binkoštno nedeljo zjutraj je po dališi bolezni izdihnil v najlepši dobi gosp. Fran Košir, uradnik banovinsko hranilnice 'v Mariboru. Pogreb bo danes ob 17. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežiu. Ker Je bil dolgoletni odbornik SLD. poziva podružnica vse člane lovce, da se pogreba udeleže. _ V 69 letu starosti te umrl v Mariboru gostilničar in hišni posestnik gosp. Anton Woeh. Pogreb bo danes ob pol 18. iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču. — V Ribnici na Dolenjskem je umrla gospa Josipina Sede jeva. vdova ca-rinskeea uradnika Pokopali «0 io včeraj ob 18. — Pokoinim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje I DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU v zvezdami Potsdam pri Berlinu, kjer bodo na podlagi lanskih rezultatov opazovanj sončnega, mrka na Sumatri kontrolirali Einsteinovo relativnostno teorijo. Dunaj brez zdravil Med dunajsko Narodno banko in farmacevtskim društvom je minuli teden izbruhnil konflikt, ki je imel za posledico izstop društvo lekarnarjev iz dodeljevalnega odbora Narodne banke, ki je namreč že v drugič skrčila devizno vsoto za zdravila Če se ta praksa ne ustavi in predrugači, bodo avstrijske lekarne kmalu brez inozemskih zdravil, ker bodo trenutne zaloge v kratkem izčrpane. V dveh do treh tednih se obeta Avstrilji popolno pomanjkanje aspirina, piramidona, bromurala in podobnih sredstev. Najnovejša športna atrakcija v Ameriki je auto-pushbail, ki pa je manj zabavna kakor življenju nevarna igra, Poljudni romani Italijanski književni kritik Aldo S orani je napisal povodom nedavne smrti angleškega romanopisca Edgarja VValiacea v reviji »Pegaso« zanimivo študijo o razmerju kritikov do poljudnih romanov. Književniki in književni kritiki, ki prezirajo popularni roman z visoko privzdignjeno glavo so po njegovi sodbi na napačni poti. Res je, da ta vrsta beletrije ni v sorodu s poslanstvom visoke književnosti in umetnosti, vendar pa velja upoštevati dejsitvo, da ima poljudni roman zelo velik vpliv zaradi ogromne naklade, v kateri se navadno tiskajo dnevniki. Ce bi se kritiki nekoliko bolj zanimali za romane te vrste, ne bi prišlo do zla, ki se je razpaslo skoraj med vsemi kulturnimi narodi: da se posredistvom tiskane besede z nerazvito fantazijo in z neukimi talenti nenadarjenih piscev poljudnih romanov naravnost zastrupljajo široki sloji občinstva. Kaj pomeni ves napor književnikov tn književnih kritikov, ki jim ti netalentira-ni pisci brez kontrole vsak trujejo in kvarijo temelje, iz katerih bi šele morala vzni-kniti prava elitna publika za umetniška dela in priznane pisatelje. Napihnjeno preži ranje poljudnih romanov se osveča naj- bolj prisateljem samim. Kajiti kdo dragi kakor pisatilji sami in kritiki je kriv, da je na leposlovni njivi pognalo toliko plevela, ki duši pšenico in dovoljuje poganjati ljuliki? To se dogaja zategadelj, ker ni nobene kontrole nad poljudnimi romani. Zato je treba nemudoma zavihati rokave in takoj ločevati dobro in zdravo štivo od slabega in kvarnega. Gluipost in netalenti-ranost bi se morali obsoditi takoj v začetku, preden imata priliko, da se razmahneta. To pravilo ne bi smelo veJja.ti samo za pisatelje višje vrste, t_ j. umetniške kakovosti. ampak tudi za poljudno štivo. Kajti tudi med pisatelji poljudnih romanov so dobri in slabi pisatelji, talenti, ki niso za nič, in takšni, ki zaslužijo, da se upoštevajo. Primer dobrih pisateljev poljudnih romanov so: Walter Scott, Ju2es Verne, Dum as starejši in v novejšem času Ed-ga.r Wallace. po^vašoTokusIT™ in najnovejšem pariškem kroju Vara izgotovi obleko F. BRECELJ, mod. krojaštvo, Ljubljajja Sv. Petra cesta 88 209 ¥ebni?ni del rnbrike arejuje avtotuHniču Kontakt med garažami in odjemalci 1 Kontakt med garažami in odjemalci je posebno v današnjih dneh, ko trgovina ne cvete kakor poprej, zelo važna stvar. Kako vzpostavimo to zvezo, nam v kratkem pove naslednji primer: za vsakega avtomobilista, ki je enkrat prišel v mehanično delavnico ali garažo, bomo izpolnili kartoteko in zabeležili, kdaj bo klijent moral zopet priti k nam zaradi kakega popravila, ali česa druzega. Tako si bomo zapomnili, da bo moral priti avlomobilist v našo garažo potem, ko je prevozil toliko in toliko sto kilometrov zaradi menjanja olja. ali gum. polnjenja akumulatorja itd. Da to vsaj približno točno določimo. moramo seveda vedeti, koliko se do-tični avtomobilist vozi. to je: koliko kilometrov prevozi dnevno ali tedensko ali mesečno. Da ne bi pri sortiranju imeli nepotrebnega in zamudnega dela in da bo evidenca les popolna, bomo na kartoteke postavili tako imenovane jahače v različnih barvah. Te barve pomenijo čas in če bomo n. pr. nekega dne hoteli vzeti ven kartoteke onih av-tomobilistov, ki bi že morali priti v garažo. bomo to storili brez težkoč, ker se bomo ravnali le po barvah jahačev. V te kartoteke je treba seveda vpisati, ali klijent prihaja redno v garažo, da stavi v red svoje vozilo, nadalje koliko smo zaslužili pri posameznem delu in katera dela smo napravili zastonj. Poslednje je zelo važno, ker bomo na ta način lahko avtomobilistu rekli, kaj vse smo za njega brezplačno storili. Na ta način bomo dostikrat lahko dosegli. da se nekatera dela. za katera je odjemalec mislil, da se bodo vedno zastonj opravljala, morajo plačati. Ker se danes nekatera popravila in materi ial plačajo v obrokih, bomo morali v kartoteki zabeležiti tudi najvišji kredit. Na ta na- il »ddeiefc Vacnum OU Compaav. diniti, čigav je Ml prav za prav slavni odpadnik nn tako bo to vprašanje še mar-sika.ko obletnico dalo povod za spora Einsteinov stolp Na poti k manevrom ameriške mornarice je ameriški zrakoplov »Akron« zašel v viharno cono, kjer bi bil kmalu pogubljen. Po mnogih brezuspešnih poskusih zasilnega pristanka se je zračnemu kolosu le posrečilo priti na varno. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Srednji vek v civilizirani Ameriki V srcu civilizirane Amerike, komaj uro Ježe od letovišča predsednika Hoovra, so pred kratkim iztaknili 49 duš broje«5o skupino ljudi, ki so živeli v popolnoma srednjeveških, deloma naravnost živalskih razmerah. To ljudstvece, ki ga je bora peščica, živi v neznansko umazanih kočah in v tako zvami Corbinsovi špilji jedva 15 km od Hoovrovega letovišča ob reki Rapida.nu v Virginii.ji. Ljudstvece, ki šteje 14 odraslih oseb in 35 otrok, je napol nago, pokriva se samo s cunjami. Govori nekakšno srednjeveško angleščino, ki jo moderni človek komaj razume. James Nicholson, ki meri v višino 1.90 m, je nestor te nenavadne naselbine. Stanuje v koči, ki je visoka 1.80 m. zaradi česar mora biti v njej vedno sključen. Odrasli člani njegove visoke družine zadevajo z glavo ob strep. Novica o tej naselbini je prodrla tudi v washingtorj?:ko vlado, ki je poverila svojega notranjega ministra Vilburja, naj poseti ljudstvece. Zajahal je konja v spremstvu nekaj znancev in je doživel, da so ga prebivalci kolonije moledovali za miloščino. Izraz, ki so ga pri tem imeli v očeh, je bil baje čisto živaMti. Tudi sicer je ljudstvece baje na najprimitivnejši step-nj&. Američanka Mirjam Sizer, ki je prebila pred leti v tej koloniji 36 mesecev z namenom, da bi ljudstvece pridobila za kulturo, se je morala po treh letih napornega prizadevanja z jalovim uspehom vrniti nazaj, odkoder je prišla. Povedala je, da se s temi srednjeveškimi napol divjaki ne da napraviti nič. Zakonska kriza na Francoskem Neka znana pariška tedenska revija je pred kratkim priredila anketo med znamenitimi Parižani, da bi zvedela njih mnenje o sedanji krizi zakonov na Francoskem, o sredstvih, ki naj bi to krizo odpravila, in o šansah zakona med Francozinjami in inozemci. Odgovorilo je preko sto oseb, a večina med njimi se je bavila z zadnjo točko ankete, dasi sta prvi dve gotovo zanimivejši. Cecilija Sorcl, znamenita igralka, ki je poročena z nekim grofom, je odločna pri-stašinja zakona, češ da pomeni ljubezen, materinstvo in družino. Tudi umetnikom priporoča, naj se čim prej poroče, ker jih v družini čakajo umetniške inspiracije. čisto nasprotnega naziranja je ka,pri-cioizna mistinguette, ki je načelna samica in tudi moškim priporoča, naj se ne oženijo. Komik Dranem pravi, da je bil samo trikrat poročen in ima zato premalo izkušnje, da bi govoril o tem vprašanju. Naj ga vprašajo čez nekoliko let, ko bo imel že četrti zakon za seboj. Isto needinost je opažati v odgovorih glede porok Francozinj z inozemci. Mada-me Aurel pravi, da takšni zakoni ne morejo biti srečni, a če se žena podvrže moževi narodnosti in miselnosti, »visokega imena žene prav za prav ni vredna«. Pulblicist in pisatelj Rosny odgovarja čisto pametno, da so bitli mnogi zakoni Parižanik z inozemci gotovo mnogo srečnejši nego številni zakoni med Francozinjami in domačini. „Akron" pri manevrih ameriške mornarice Moderna knjižnica Po večletnem zidanju so otvorili knjižnico Nemškega muzeja v Mona.kovem, ki hrani nad 356.000 patentnih spisov ter 250.000 kg tehniških knjig in časopisov. Spodaj levo: predsednik in ustanovitelj Nemškega muzeja Oskar Miller. -aroslav Hašek: Pošteno podjetje Z rajnim Mestkom sva sedela na klopi v Karlovem parku. Mestek je bil zelo potrt. Dolgo je bil lastnik cirkusa in se kot tak povečini bavil z dresuro bolh. slednjič pa je prišel do prepričanja, da se bolhe vobče ne dajo dresiTati. Pred kratkim je namreč njegov bolšji cirkus nadela velika nesreča. Pijan gospod, ki je imel fiksno idejo, da je vse skupaj sleparija, je v d"! v šotor "n udarcem palice razbi škat'".o in z njo ves cirkus. Bolhe so bile nam«h razrešene svoje dolžnosti in jim ni bilo treba več voziti mikroskonično majhnih papirnat h vozičkov. Uničen je bil tudi daljnogled s po-večalnim steklom vred Na škatl;in-;m dnu je ležalo zmečkano truplo bolš;ega samca, prvovrstnega umetnika, k' je bil iuša vsega c;rkusa. Mestek ga je nežno imenoval »Francek« UmeVrkovo tninlo ;e b:1o pod povečalnrn steklom identificirano na podlagi neke telesne hibe, ki je spadala med cirkusove tainosti Poleg umetnikovega trupla je ostala le še ena sama bolha s polomi ienimi nogami in prevrnjen voziček, v katerega je bil vprežen. »Mislil sem. da bo okrevala.« )e vzdihoval Me«tek. »toda Pep;na je vene1* in ko sem videl, da ne bo nič z njo. sem jc pohodil.« Potem je Mestek nek*i rasa oovoril o ljubezni med Pepino in Franckom in o ob- čudovanju, s katerim je Pepina zmerom spremljala njegove plese »Nikoli v življenju ne bom več srečal tako inteligentnega bitja«, je dejal. ^Sedanja generacija je degenerirana. Bolhe so otopele. Nič se jih več ne pr:me. Prav mogoče je, da se je pri nas zaredila povsem v sta-rasa bolh. Nedavno sem od strežaja v sta-romestnem azilu kupil stekleničko bolh. pa ni bila nobena nič prida Potem sem si preskrbel bolhe iz policijskih zaporov, iz hiralnic, iz penzionata »Srečno bivališče«, iz poboljševalnice. iz nekaterih voiašnic. bolhe iz zastavljalnic, bolhe iz hotelov, iz Karolina in Klementina, bolhe iz višjih dekliških šol. iz ženitnih posredovalni in iz samostana v Emavsu, pa vse skupaj niso bile vredne piškavega oreha Res je. našel sem dve, tri. ki so bile nadarjene, toda za umetnost niso imele prav nobenega snvsla. Ušle so mi. ne da bi pomislile na to. kako velika slava jih čaka. Iz vrst nove. mlajše generacije bolh ne bo ti:ko'i izšel umetnik, ki bi se mogel meriti s Pepino ali s Franckom. Ne morem najti besed, da bi z njimi izrazil veličino te izgube...« Iznova naiu je prevzela melanholija in v spominu sva obudila triumfalni sprevod cirkusa po Češkem. Moravske m in tia do madžarske meje. kjer pa so naju ustavili madžarski orožniki, ki so videli v najinem cirkusu nrikrito panslavistično nronagando V nekaterih kraiih no Moravskem nama ie tudi duhovščV-a delala precejšnje sitnosti. Tako mi je neki župnik, katerega 6ein hotel povabiti v cirkus k otvoritveni predstavi, dejal: »Vašega podjetja nikakor nisem mogel priporočiti svojim vern:kom, zak/>.j dresirane bolhe so nekaj nenaravnega in vam ne bodo prinesle božjega blagoslova. Kakor piše opat Anzelm, so v srednjeveških samostanih bolhe ponoči grizle menihe in jih s tem opozarjale, naj ne spijo. ampak noč in dan hvalijo Gospoda.« »Za vas so torej bolhe svete živali?« sem dejal, »če je tako. potem vam lahko zagotovim. da imamo v našem cirkusu potomce naravnost iz Betlehema in Judeje.« Takrat sva se nato stepla. dodobra sem ga zboksal, slednjič pa sva se z Mestkom vendarle morala umakniti v gore. zakaj župnik je naščuval proti nama vso okolico tja do Vlaškega. Mestek je nekajkrat prekinil trenutke tihih spominov: »Če je človek potrpežljiv in podjeten, mora zmagati nad človeško neumnostjo. Samo vedeti je treba, s katere strani moraš zgrabiti. Ne gre za to. ali znaš ali ne znaš narisati gos, za to gre, če znaš ljudi, ki jo gledajo, prepričati, da to ni gos. marveč jaguar, če se prvikrat ponesreči, se bo posrečilo drugič, tretjič.« »Ljudje so biki.« je nadaljeval svoje filozofiranje. »Kolikor neumnei*a je kfika stvar, temveč Hudi seže v denarnico, da bi si jo ogledali. Ljudem je treba novih presenečenj. Kaj mislite o tem?« »Menim, da je prav malo ljudi, ki br bili v svojih sodbah samostojni. Kdor ima o takih stvareh svoje lastne misli, si jih sploh ne bo ogledoval. Najine predstave pa je posečala publika, ki je mislila, da bo vse videla, kar sva ji obljubila. Le spomnite se na netopirja, ki sva ga ujela na nekem hribu b izu Mehrka in ga izdajala za letečo veverico, ki živi v Avstraliji! In vsakdo nama je dal desetico da si stvar lahko ogledal. In pa na tisto se spomnite, kako so 6e ljudje pred najinim šotorom trgali za vstopnice, da bi videli mladega udava, ki je usmrtil angleškega kraljevega namestnika v Indiji? V resnici pa je bil še čisto mlad gad. Ali pa tedaj, ko je Pepi Reisner iz Koširž igral orangutanga z otoka Borneo, koliko ljudi y tedaj prišlo z vseh vetrov?« »To je bil lump,« je dejal Mestek, »kaj se ne bi spominjal! Pred predzadnjo predstavo ie hotel imeti od naju 20 kron, češ. da noče igrati orangutanga za borih 15 kron. In vendar je možak prav lepo zaslužil s sadjem in s'adkorjem. ki so mu ga Dud je metali v kletko. Vse skupaj je spravljal v kot in potem prodajal branjevki. Zato mu nisem hotel ugoditi. Od jeze je potem kot or?n,gutang sredi predstave pričel peti »Tam na radliški cesti«- To ti je bila panika! Takrat so naju spodili iz Tabora. Bolie je šlo z mumijo angleškega kralja Ri-harda ITT., čenrav je bila samo skupaj zvita koštrunova koža. Šele Čez pol leta ko prišli na to. Tn kai vse ste povedali o tej stari koži: Ta mož. ki ea je njegova r>o-kvečena postava napravila še pošastnejše-ga, ki je vse živi jen ie bredel po krvi neštetih zločincev in katerega spletkarski krvoločnosti se je čudil sam Shakespeare, ta nestvor je zdaj posušen na ogled p. n. občinstvu...« vPotem,« sem dejal, »nama je okrajnC glavar zaplenil Riharda III.» »Tako torej lahko vidiš.« je Mestek nadaljeval s svojim filozofiranjem, »da je na svetu vse mogoče. Stavim, da več ko polovica vseh prebivalcev zemeljske oble živi od sleparij. Zdaj nama preostane le še to, da si izmisliva kaj novega in potem po-kaževa občinstvu. Da mu tako rekoč napraviva majhno presenečenje. Nekaj takega mora biti. da nama bo vsakdo sam delal reklamo. Pokazati mu morava nekaj. .esku: »Najin šotor bo okrogel, prostoren. Brez oken, brez luknje v strehi- Popolnoma tema mora biti notri. Imeti mora dva vhoda, zagrnjens z zaveso. Enega spredaj, kjer bo občinstvo Nogometno prvenstvo LNP je končano Kljub porazu je Ilirija zasluženo zasedla prvo mesto — Sledita Primorje in Maribor — Slab uspeh nogometnega brzoturnirja — V desetoboju v Mariboru je zmagal Ilirijan Neli Zupančič Ljubljana, 16. maja. Za zaključek podsaveznega prvenstvenega tekmovanja smo imeLi včeraj na programu naš »derby«. Ni imel nobenega posebnega značaja, saj je bilo že vse v naprej odločeno. Šlo je le za to, ali bo našlo moštvo Primorja zvezo s položajem prvaka, aH pa bo novopečeni letošnji prvak pustil vse ostale konkurente za najmanj šest pik za seboj. Primorjanom je v težki borbi uspelo premostiti razdaljo in si prepričevalno osvojiti drugo mesto. Končni placement je: Ilirija 10 8 0 2 31 :14 16 Primorje 10 6 2 2 25: 14 14 Maribor 10 4 3 3 27 : 20 11 Železničar 10 4 2 4 15: 19 10 Svoboda 10 2 4 4 20 : 24 S Atletiki 10 0 1 9 12 : 39 1 Za tekmovanje po ligah v državnem prvenstvu so se torej kvalificirali Ilirija. Primorje in Maribor, ki bodo z drugo- in če-trtop!as:ranim zagrebškim klubom tekmovali za kvalifikacijo k finalnim tekmam za državno prvenstvo. Četrta je v Zagrebu Viktorija (če uspe v kvalifikacijski borbi e Segesto), drugi pa bo najbrže Gradjanski, če zmaga Hašk nad Concordijo. Ilirija rez. : Primorje rez. 3 : 1 (1 : 1) I!ir;janska rezerva je zasluženo odnesla obe točki. Bila je zlasti v drugem polčasu stalno v premoči in znala to premoč tudi številčno izraziti. Primorje: Ilirija 3 :2 (2:1) Primorie: Jančigaj-Jug II, Hassl-Zemljak, Slamič, Pišek I-Jug I, Golob, Erman, Šenica, Uršič. Ilirija: Jakšič-.Tančič, Berglez-Belak, De-kleva, Unterreiter-Ilovar, Luce, Košak, Do-beriet. Pfeifer. Moštvi torej nista bili kompletni. Pomor-ju je manjkalo obeh Sveticev, Ilirija pa je morala postaviti rezerve za Svetica, Iceta in Pogačnika. Primorje je :melo tokrat, izjemoma, najboljše moči v napadu. Erman je bil premišljen vodja napada, tudi se je uspešno udejstvoval v polju, pred golom pa je bil še vedno stari. Lepo je pošiljal naprej krili, ki sta bili zelo prodorni in nevarni, v zvezah pa je našel dobro podporo. Zlasti se je opazila dobra, koristna in inteligentna igra malega Goloba, in tudi Šenica je dobro držal zvezo med svojim krilom in sredino. Vse to velja, kajpak, samo za prvi polčas, dokler je prihajala zadostna pomoč od zadaj, ko na je ta v drugem polčasu prenehala, e b;lo tudi umetivisti tega napada konec. Halti so se držali v prvem polčasu, ko so imeli pred seboj okrnjen nasprotni napad. Pr den in koristen je bil zlasti Pišek, dočim o«tala dvojica ni prešla povprečne forme.^ Slamič se v prvem polčasu ni opazil. V obrambi je bil povsem na mestu samo Jug TI. Hnssl je bil koristen samo v skrajnih obrambnih pr>tez,ah. Jančigaj na je imel poleg par prav dobrih potez nekaj prave smole, da je po nepotrebnem izpustil dve žogi. Igra Ilirije je trpela v prvem polčasu pod dojmom odsotnosti levega krila, tako da je bil že itak hromi napnd še bolj okrnjen. Poleg tega se krilci dolgo niso znašli in je *ako moštvo pretežen dsl igre igralo v stilu nedeljske tekme proti Mariboru. V obrambi sta bila zelo d^bra oba polčasa Jakšič in .Tančič, Berglez šele v drugem delu igre. V halfih je b:l najbolj viden De-kleva, ki se je razven prvih potez uspešno in koristno bil do konca. Stranska halfa sta imela zelo težko stališče v borbi z razpoloženima kriloma. Desna stran napada je bila ves čas «ibka, po prihodu Unterreiter-ja v desno spojko je nastalo neko zboljšanje. dočim ;e prišla leva plat do pravega ■izraza šele. ko si je opomogel Pfe fer in je tako dobil Doberlet oporo na krilu. Leva plat napada je bila odslej zelo nevarna in so potekale vse količkaj prida napadalne akcije no tej strani. Tod sta padla tudi oba zgoditka. Moštvo je z vso vehemenco pritisnilo v drugi polovici drugega polčasa in se povzpelo do kolosalnega fin sha. v katerem se je posrečilo znižati naskok Primorja za en gol. izenačenje pa ni uspelo. Kratek potek igre: Začetkoma menjajoči se napadi, ki niti najmanj ne razburjajo ob cinstva. Po dobrih devetih minutah trči Pfeifer z Jugom TI in mora zapustiti igrišče. Kmalu nato igra v kazenskem prostoru f. ne da bi vzrasle šanse za P. Pač pa ustvari napad P. dve lepi šansi; prvo onemogoči Jakšič, drugo pošlje Erman v out. Igra se še vedno na polovici T., ki igra z 10 možmi zelo slabo. Napad P. je dobro razpoložen in predvaja koristno medsebojno povezano igro. Dober je mladi Golob na desni zvezi. V 25. min. Jug lepo prpelje naprej, pre-dribla Bergleza, poda polvi.soko Uršiču na glavo, ki strelja neubranljivo, toda žoga se odbije od podboja Ermanu na nogo, ki z razantnim strelom doseže vodstvo. 1 : 0 za Primorje P. stalno napada. Opaža se boljša igra SLamiča. I. je skoro brez napada, krilci klonejo, obramba ima polne roke — in noge — posla. Kmalu nato poda Pišek Uršiču, ki pograbi volley in pošlje mimo Jakšiča neubranljivo v «ol 2 ; 0 Potem je I. v napadu in dobi prost strel. Košak poskuša tudi v razdalji 30 m pošev, toda to je tudi za njegov šut predaleč. Šenica poda Uršiču, ki je v ofsidu. Nato Piskov hands na sami meji kaz. prostora, in Košak tolče mimo »zida« v out. V 42. min. pride zopet Pfeifer na polje, poseže takoj vmes, poda Doberletu, ki p\;dribla 'Hassla in plasira v desni spodnji kot, 2 ; 1 Jan5igaj ni niti reagiral na strel, ki je bil brezpogojno ubranljiv! Uršič naskoči protl-pravilno Jakšiča, nato Belakov foul in Še-ničin ofs>;de, pa konec. V drugem polčasu pregrupira I. nekoliko svoje moči. Unterreiter igra desno zvezo, Luce pa levega krilca. Par izmeničnih napadov, potem v 5. min. krasen Ermanov predložek Jifgu, ki še nekoliko popelje in v zaletu opali bombo, neubranljivo. 3 : 1. L Igra še vedno izrazito slabo, par situacij ji ustvari obramba P. š svojo" nesigurno igro. V 10. min. lep napad L, kombinacije med Doberletom in Pfeiferjem okupirajo vse obrambne sile P., tako da je Nace »čist«, pa si pokvari situacijo s stopingom z roko. Hasslov foul strelja Belak Jančiga-ju v roke. Nesporazum med Zemljakom tn Ji'gom II ustvari neroden položaj, pa ga Hassl v krasnem startu očisti. Igra je odprta. Branilca I. sta na polovici in Berglez neumorno pošilja žoge naprej. I. se vsidra v kaz. prostoru P. Teče 20. minuta. Pri napadu P. Erman lepo zaposluje svojo okolico, toda Jug pokvari z of-sidom.. Belak zakrivi foul in nato pride P. za par minut v napad. V 25. min. čudovit napad L, vsaka žoga stremi proti !»olu, pa se še vsakokrat odbije od katere noge, naposled pošlje Doberlet v out. Dekleviina pridna igra rn dobra podpora napadu prihaja vedno bolj do veljave in I. pritiska čedalje bolj. Obramba P. je samo v razdiranju na mestu, ima pa tudi kaj »razdirati«! Šele v 31. min. se P. za hip ubrani pritiska, toda že izsili I ponoven kot, ki ga Hassl ubrani. Tfkoj nato zopet kot za I., žogo lepo posname Dekleva, pa jo pošlje z glavo v out. V 35. min. vehe-menten napad L, Nace strelja z 20_m ostro — v prečko, odbito žogo pošlje v startu Unter v mrežo, toda z roko! Sodnik odreče priznanje. I. kar prenese položaj v nasprotno polovico, kontakt med vedin'mi deli je perfekten. obramba pridno prenaša vse odbojne udarce nazaj v nasprotno polovico, halfi P. so prisiljeni na samo obrambno delo. Nekako proti 20. min. preide P. v sporadičen napad s pomočjo Piškovega prostega strela, pa že pošlje Belak pred gol, Jančigaj odbije Doberletu na glavo, ki se kar nič ne pomišlja, temveč postavd ' 3:2 Ta zgodi tek ima samo Jančigaj na vesti? Jug I. gre ta četrtega halfa iin v obrambo P. pride svež duh. P. zavlačuje igro in drži rezultat. V 42. min. začefcniške napake P. obrambe in I. je stalno v napadu, ne da bi ji uspelo realizirati. P. se obupno brani, obupno po naporih in po — stilu! V zadnjih sekundah je I. v kaz. prostoru P. in sodn'kov žvižg reši situacijo. Kotov je bilo pet, vsi za I. Sodil je g. Podaupski iz Zagreba. Imel je soditi izredno težiko tekmo, ko je vsak čas hotelo nekaj izbruhniti. Bil je energičen in ni izpustil niti za trenotek igre iz rok. Sod 1 je objektivno. Publike je bilo nad 1500. Brzi nogometni turnir Nogometni turnir štirih moštev, zasnovan po Hermežanih in izveden po LNP, ki se je vršil na igrišču Primorje, je nudil tri dolge ure nogometa. Bil je to dober in silab nogomet, slednjega je bilo več od prvega. Občinstva je bilo malo, in še kar ga je bilo, se je pritoževalo, da je plačalo vstopnino za resno tekmovanje, ne pa za nastope rezerv. Drugič naj bi se v naprej povedalo, katera moštva in v kakšnih postavah bodo nastopila. Sicer pa je turnir vstopalo, in drugega zadaj, ki bo služil kot izhod. Veliki napisi: »Največje čudo sveta! Čudo. ki ga ne bos*e nikoli pozabili! Samo za odrasle moške! Damam in otrokom vstop prepovedan! Vojaki imajo 50 odst. znižano vstopnino!« Noter jih bova spuščala vsakega posebej. Jaz bom stal zunaj in pobiral denar. Vi pa boste v šotoru ;n kakor hitro se bo kdo prikazal, ga boste zgrabili za hlače in ovratnik ter ga vrgli pri zadnjih vratih ven. Majhna, zmerna vstopnina mora biti. pa boste videli, da ne bo nikomur žal. Bodite prepričani, da liudie drug drugemu želiio samo slabo. Deali nama bode reklamo in drug drugemu priporočali. naj si stvar ogleda. Naše podjetje bo zgrajeno na psiholoških temeljih.« Mestek se je nekaj časa obotavljal, ne mogoče zaradi tega. ker mu moji načrti niso bili po godu, ampak zato. ker jih je hotel izpopolniti. »Ali ne bi bilo dobro.« je dejal po kratkem premišlianiu »Se bi op'azili vsakega s palico po plečih? To bi bilo še veSje presenečen ie.« Jaz sem bil odločno proti temu. S tem bi samo tratila dragoceni čas. Vsa procedura se mora naglo končati člo»^ic stopi v temo in je v naslednjem trenutku snet zunaj, ne da bi se vobee utegnil zavesti. V tem je revno pravo presenečenje. Stvar j-e povsem poštena! Nikomur ne bova obljubila neka i, česar mu ne moreva dati. Obljubila pa bova presenečenje in ostala mož-beseda. Nihče nama ne bo mogel reči, da sva sleparja. * Najino pošteno podjetje je bilo povsod z navdušenjem sprejeto. Najprej sva postavila šotor v Benešovem. kjer so bili za to_dani vsi pogoil Vojaštvo, radovedno občinstvo. _ Dal sem natisniti lepake let bo odgovarjali napisom na najinem šotoru: Pikatno! ! Samo za odrasle moške ! ! Veliko čudo ! ! Vse življenje tega ne boste pozabili ! ! Nič humbuga f ! Pristnost zajamčena ! Nizka vstopnina, ki je znašala samo 20 virfl-;ev. lepaki, uganka skrvnostnega presenečen ia za odrasle moške, vse je privabilo veliko množico odraslih moških, vojakov in civilistov v najin šotor. Med množico je bilo moči videti šestnajstletne otroke, ki so bili pripravljeni priseči, da so stari štirideset ali petdeset let, 6amo da bi prišli noter. Pričela sva ob šestih. Prvi fe bil na vrsti debel gospod ki ie čakal že od petih, da je potem lahko na dru^i strani najinega šo+ora zletel na sveži zrak. Slišal sem, kako je pripovedoval drugim: dosegel izvesten športni namen, saj je bil za udeležena moštva prav dober trening. Tekme so se igrale po 30 minut v tem vrstnem redu: Hermes : Svoboda 8:2 Moštvi sta nastepili v kompletnih postavah. Sprva je bila Svoboda močno v zaletu in je dosegla že vodstvo 2:0, v žilavi igri pa so Hermežani postopoma zni-žavali rezultat in jim je še preostalo dovolj moči za odločilni in zmagonosnd gol. Zmaga Hermežanov je povsem zaslužena Ln ustreza poteku igre. Ilirija : Svoboda 1:1 Po nekajminutnem odmoru je ista garnitura Svobode nastopila proti šibki Hiriji-ni rezervi. Od začetka je Svoboda v stalni premoči, ki jo ohrani dober del igre. Z dobrim startom nese skoro vse žoge in vali napad za napadom v nasprotno polje, brez koristi. Potem se igra odpre. Ilirija začne z napadi in Potekal ima priliko, da doseže avtogol. šele v poslednjih trenutkih doseže Lave izenačenje. To igro je šiteti Svobodi v minus. Primorje : Ilirija 4:0 Primorje je stkoro kompletno, Ilirija skoro v isti postavi kot proti Svobodi. Iliri j ani so imeli pred nasprotnikom prevelik respekt in niso nudili resnejšega odpora. Zmaga Primorja je bila zmaga boljšega in neprimerno močnejšega moštva ter povsem zaslužena. Primorje s Svoboda 1:1 Obe moštvi sta nastopili v nespremenjenih postavah. Svoboda je tretjo in zadnjo tetkmo vzela resnejše in dosegla neodločen rezultat, ki ji ga je trefba zapisati v močan plus. Uspelo jI je diktirati svoj stil igre in tako nasprotniku zmešati račune. Izenačenje je Primorje doseglo iz radodarno dosojene enajstmetrovke. Hermes : Ilirija 4:3 Tekma najštevilnejših golov. Hermes Jb je absolviral v kompletni postavi, dočim je Ilirija zopet poslala v boj skom/binirano rezervno moštvo. Na obeh straneh je balo mnogo taktičnih napak, Hermes je sicer podal boljšo igro, moral pa se je večno boriti za razliko odločujočega gola. Naposled je zmagala boljša Hermesova napadalna vrsta nad napakami lastne Obrambe in odločila borbo v svoj prid. Primorje : Hermes 8:0 Z naskokom ene točke je šel Hermes v borbo in bi mu bila zadostovala ena sama točka iz neodločene tekme za prvo mesto. Toda Primorje je izpopolnilo prvo garnituro z mlajšimi močmi, ki so se povsem uveljavile. Primorje v tej kombinirani postavi je dalo najboffjžo igro turnirja. S svojo kombdnacijsfko mašinerijo je Herme-sa, drugo najmočnejše udeleženih moštev, dobesedno pr ©gazilo in ni bila zmaga niti za trenutek dvomljiva. V odločilni bitki je pomlajeno moštvo Primorja osvojilo prvo mesto. Prve tri tekme Je sodil g. Pevalek, ostale tri pa g. Dolinar. Uspeh turnirja, izražen v taibelici, je tak: Primorje 3 " 2 1 0 8:1 5 Hermes 3 2 0 1 7:8 4 Svoboda 3 0 2 1 4:5 2 Ilirija 3 0 1 2 4:9 1 Ostale nogometne teleme Celje: Rapdd (Martbor) : Celje 2:1 (0:1), Rapid : Atletiki 9:2 (7:2). Beograd: Včeraj se je odigral kakor ▼ Ljubljani tudi v Beogradu »derbjr«, tekma med BSK in Jugoslavijo. Bila je to zadnja prvenstvena tekma, kateri je prisostvovalo okoli 5000 gledalcev. Zmagala je Jugoslavija s 3:2 (3:2) in se je s tem postavila na čelo tabele pred BSK. Oba kluba imata sicer enako število točk, Jugoslavija pa iima boljšo diferenco golov. Zagreb t Hakoah (Dunaj) : Hašk 2:0, Hakoah : Gradjanski 2:2. Sisak; Kvalifikacijska teikma za državno prvenstvo. Viktorija (Zagreb) : Sege-sta 3:0 (2:0). Split: Hajduk : Gradjanski (Zagreb) 1:0, Gradjanski : Hajduk 2:0. Novi Sad: Vojvodina : Nak 2:0. Vojvodina je torej postala prvak novosadskega podsaveza. Varaždin: Waciker (Gradec) : reprezentanca Varaždina 0:0. Zemun: Druga kvalifikacijska teikma za državno prvenstvo. Bask : Sparta 4:1. Ker je Sparta izgubila tudi prvo kvalifikacijsko tekmo s 6:0, bo Bask sodeloval v državnem prvenstvu. Dunaj: Slavi ja (Praga) : Rapid 1:0, WAC : Humgaria 5:2, WAC : Slavia 4:1, Rapid : Hungaria 4:1. Zmagovalec binko-štnega turnirja je torej WAC. ženeva, Vienna : Ur ari a 3:1. »To je čudovito, kar poglejte!« Nisem se motil, ko sem računa! s psihologijo množice. Vsi, ki sva jih vrgla ven, so delali ogromno reklamo. Sto in sto odraslih moških je Mestek v nekaj urah vrgel iz šotora. Marsikateri so se dali dvakrat. trikrat vreči ven. se spet vrnili in iz-nova prišli v mišičaste Mest ko ve roke. Vsi obrazi so bili veseli, zadovoljni. Opazil sem. da so mnogi pripeljali seboj tudi svoje znance in jim prav od srca svetovali, naj si ogledajo to »veliko čudo«. Kamor zlodej sam ne pride, tja pošlje okrajnega glavarja: prišel je ob pol osmih. »Ali imate dovoljenje?« me je vprašal pri vhodu. »Vstopite, prosim!« sem dejal. V šoto rak i temi se ie nato vršila kratka borba med Mestkom in okrajnim glavarjem. Okrajni glavar, svesrt svojega ugleda, se je obupno branil pred groznim čudom, slednjič pa je vendarie pri zadnjem vhodu zletel ven m se znašel sredi vriskajoče množice. Potem je prišla žandarmerija, nama zapečatila šotor in naju zaradi razžaljeni« uradne osebe in zaradi zločina javnega nasilja izročila sodišču. »M'koli več ne bom ustanovil p^s^ega podjetja.« mi je deial M estek. ko sva lepo sedla na prično. »odslej se bom bavil le še 6 sleparijami.« Ugonobi zanesljivo molje in varuje vaše | dragocene obleke in kožuhe. 211-* jjj Pariz: Admira : Stade Francais 6:3. Berlin: Ferencvaros : Blau-Wedss 6:2. Mannheim: FC Mannheim : Birmingham Lahka atletika Olimpijski desetoboj v Mariboru Maribor, 16. maja. SK Železničar je priredil v soboto in v nedeljo na igrišču SK Rapida tekmovanje v olimpijskem desetoboju. Tekmovanja se je udeležilo 11 tekmovalcev, članov SK Rapida, Maratona. Ilirije in prireditelja. Prijavljena atleta Kal a v in Buratovič (Zagreb) nista prišla. Doseženi rezultati so povsem zadovoljivi. Placement je naslednji: 1. Neli Zupančič (.SIK Ilirija) 5228 točk, 2. France Rak (SK Železničar) 4363 točk, 3. Zdravko Stangl (Maraton) 4008 točk, 4. Venuti (Železničar) 3752 'očk, 5. Mario (Železničar) 3667 točk. 6. Miihleisen (Rapid) 3449 točk, 7. Heller (Rapid) 3057 točk, 8. Smrdelj (Maraton) 29S2 točk, 9. Ogrizek (Rapid) 2673 točk; 10. Franci (Maraton) 2667 točk. Rezultati, doseženi v posameznih disciplinah so bili naslednji: Tek 100 m: 1. Zupančič 12.2, 2. Venuti 12.4, 3. Miihleisen 12.6. Tek 110 m zapreke: 1. Zupančič 20.1, 2. Venuti 20.2, 3. Stangl 21. Tek 400 m: 1. Zupančič 518. 2. Miihleisen 57.2: 3. Rak in Stangl 60.2. Tek 1500 m: 1. Heller 4:50.6; 2 Stangl 5:3.2. 3 Miihleisen 5:4.8. Met diska: 1. Zupančič 33.23, Z Rak 28.95. 3. Smrdelj 27.25 m. Met krog: le: 1. Zupančič 12.11, 2. Rak 10.61, 3. Mario 9.64. Met kopja: 1. Zunančič 41.58. 2. Ogrizek 38.91, 3. Rak 36.92. Skok v višino: 1. Smrdelj 1.60. 2. Zupančič 1.55. 3. Mar o in Stangl 1.50 m. Skok v daljavo: 1. in 2. Smrdelj in Rak, oba 5.51 m; 3. Ogrizek 5.38 m Skok ob palici: 1. in 2. Stangl in Zupančič oba 2.90 m; 3. Rak 2.80 m. Organizacijo je brezhibno izvedel tukajšnji novi sodniški zbor, v kateren*. so sodelovali gg. dr. Jettmar, Bergant, Smrdelj, Kramberger, Fišer. Lorber in Beigot. Smučarji Ilirije. Obvezen sestanek vseh članov smučarske sekcije danes ob 18.30 na igrišču Ilirije. Vsi in točno! Sabljaški turnir v LJubljani Ob velikem zanimanju so se naši sabljači dva dni borili za državno prvenstvo — V meddržavnem dvo-matehu proti Jugoslaviji je zmagala češkoslovaška v vseh treh vrstah orožja Ljubljana, 16. maja. Včeraj in danes se je nadaljevalo tekmovanje za sabljaško prvenstvo Jugoslavije. Dočim so se nedeljske tekme vršile v dvorani OUZD, so se zaključni bojd vršili v stranski dvorani hotela Union. Velika dvorana je bila rezervirana za meddržavni dvomatch med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Nedeljsko tekmovanje so otvorill nara-ičajniki v floretu. V soboto je veljaj za farvorita Nikolič Bojan, ki je najmlajši udeleženec prvenstva. V zaključnih bojih je popustil in je zasedel šele tretje mesto. 1. Nikolič Nikola (Obilic, Vel. Bečke-rek), 2. Mažuranič (Split), 3. Nikolič Bojan (Obilic). Seniorke floret. Kakor je bilo pričakovati, je zmagala favoritka Ohristian te VeL Bečkereka. Ilirijanka Tavčarjeva je bila pod običajno formo in je zasedla šele tretje mesto: 1. Ghristian (Obilic), 2. Strižič (Skoki Fabjanec), 3. Tavčar (Ilirija), 4. Muller (Makabi. Zagreb). Seniorji sablja. Zaradi velikega števila prijavljenih se je tekmovanje vršilo v dveh skupinaih po 6 tekmovalcev in so se prvi trije iz vsake skupine plasirali v finale. Ljubljančani niso bili prijavljeni. V prvi skupini so zasedli prva tri mesta Stein (Makabi), Tretinjak (Cone.) in Schnaufer (Juda Makabd), Podhraški (Cone.) in Stern (Makabi). Največ izgledov za prvo mesto sta imela Singer in Stein, prva vsekakor večje. V finalu je sigurno zmagal Singer, ki je premagal vse nasprotnike in postal državna prvak. 2. Stein 3 zmage. 3. Podhraški, 4. Schnaufer, 5. Tretinjak, vsak po 2 zmagi. Odločila je le razlika v tou-chejih. 6. Stein. Epee seniorji. Tu eo ee tekaaaH Conoor-dijaši, ki so zasluženo zasedli vsa tri prva mesta. 1. Podhraškn. 2. Či.ka, 3. Tretinjak. Floret juniorski finale. Tekmovanje se je vršilo v ponedeljek dopoldne v času, ko se je v veliki dvorani vršil dvomatch s Češkoslovaško. Za tekmovanje je vladalo veliko zanimanje, ker je bilo med devetimi finalisti 6 Ilirijanov. Placement: 1. Stcrn (Makabi) 7 zmag, 2. Nikolič Aleks. (Obilic) 7 zmag (prvo mesto odločila ponovna borba, v kateri je zmagal S tem s 5 : 4, 3. Seunik (Ifir.) 6 zmag, 4. Marion (TI.) 4 zmage, 5. Culič (Split) 4 zmage, 6. Pengov (II.) 3 zmage. Sablja juniorji finale. Borba je bila zelo izenačena in ni bilo med posameznimi bo-riici skoro nikakšne razlike. Prvo mesto je odločila boljša razlika v touchejih. 1. Beri (Makabi) 3 zm., 2. Ldbl (Juda Makabi) 3 zm., 3. Raunaher (Ilirija) 2 zm., 4. d*. Piohler (Maraton. Maribor) 2 zm., 5. Zupane (Maraton). Po nedeljskih tekmah je predsednik Ju« rvjia podpolk. Cvetko razglasil •reprezenr tančno ekipo, ki bo nastopfla proti Češkoslovaški in sicer za epde: Podhraški, Čika, Freund, Tretinjak, rezerva Christian; floret: Podhraški, Christian, Freund, Pengov. rez. Ivančič: sablia: Singer, Stein, Podhraški, rez. Tretinjak. Sigurna zmaga ČehosJovafcov v dvomatehu V ponedeljek ob 9. se je pričel meddržavni dvomatch s Češkoslovaško. Ob navzoč nosti obeh reprezentančnih ekip je pozdravil goste predsednik Mačevalačkega saveza dr. Mažuranič. V imenu gostov Je odgovoril v češčini dr. Fische^ ki je predal našemu savezu svileno češkoslovaško trobojnico v obliki trikotnika. Takoj nato se je pričelo tekmovanje. Potek sam je zelo trpel zaradi nesigurnosti vrhovnega sodnika Fab-janeca in so se mnogi tekmovalci čutili oškodovane. Floret 12 : 4 za Čehoslovake. Gosti so as izkazali za izradno močne in so dominirali. Od naših so zmagali Podhraški dvakrat ter Freusnd in Ohristian po enkrat. Rezultati: dr. Fischer (Č) : Pengov (J) 5 : 3, Juingman (Č) : Freund 5 : 3, Berouski (G) : Christiam (J) 5 : 3, Podhraški (J) i Hildebrand (Č) 5 : 4, dr. Fischer (6) i Freud (J) 1 : 5, Jungmann (Č) : Christian (J) 5 : 2, Berouski (Č) : Podhraški (J) 5 : 2. Hildebrand (č) : Pwngov (J) 5 : 0. Podhraški (J) : dr. Fischer (Č) 5 : 2, Berouski (C) : Freud (J) 5 : 2, Christian (J) : Hildebrand (Č) 5 : 3, Jungtman (Č) : Pengov (J) 5 : 1, Hildebrand (Č) : Freud (J) 5 : 2, dr. Fischer (Č) : Christiam 5 : 2, Jungmamn (Č) : Podhraški (J) 5 : 3, Berouski (Č) : Pengov (J) 5 : 2. Epče 12J : 3J za gaste. Zopet velika nadimoč rutiniranih gostov. Od Jugoslov««. nov sta se odlikovala Podhraški in Freund Rezultati: dr. FischeT : Freund 3 : 1, Hildebrand : Tretinjak 3 : 1, Jungmaim : Čika 3 : 1, Kircbmann : Potihraški 3 : 1, dr. Fischer : Tretinjak 3 : 3, Jungmaim : Podhraški 3 : 1, Kircbmann : Freumd 3 : 1, Čika : Hildebrand 3 : 2, dr. Fischer : Čika 3 : 0, Podhraški : Hildebrand 3 : 2, Freund : Jungmanm 3 : 1, Kirchmann : Tretinjak 3 : 2. dr. Fischer : Podhraški 3 : L Hildebrand : Freund 3 : 1, Jungmann : Tretinjak 3:1, Kirchmann : Čika 3 : 0. Sablja 10 : 6 za Češkoslovaško. Precej izenačena borba in brez dvoma najzanimivejša izmed vseh vrst orožja Rezultati: Jun-gman-Podhnaški 5 : 3, Singer-Benedik 5 : 4, Beronski-Stein 5 : 2, Hildebrand-Schnairfer 5 : 4, Benedik-Podhraški 5 : 2, Singer-Benonski 5 : 0! Hildebrand-Stein 5 : 4, JungHiafnn-Schnaufer 5 : 4, Podhraški-Beronskd 5 : 3, Hildebrand-S:niger 5 : 4, Jumgmamn-Stem 5 : 4, Benedik-Sohnaufer 5 : Z Podhraški : Hildebrand 5 : 4, Jung-mann-Singer 5 : 4, Stein : Benedik 5 : 2, Schnaufer-Beronski 5 : 4. Zvečer se je v hotelu Union vršila zelo uspela svečana akademija, ii 11 i i - 1 « GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. ari Torek, 17.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 17.: Zaprto. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.80. Sreda, 18.: Študentje smo... Petek, 20.: Študentje smo.« Mariborsko gledališč« Začetek ob 20. Do srede, 18.: Zaprto. Sreda, 18.: Mam'zelle Nitouche. Predstava v korist Udruženja gledaliških igralcev. NARODNA GALERIJA sporoča žalostno vest, da je umrl danes umetnik, akademični kipar Franc Berneker v 58. letu življenja, ki se mu je steklo, kakor mnogim tovarišem, v pomanjkanju In gren-kostL V Ljubljani, dne 16. maja 1932. HALI OGLA§I Službo dobi Vsaka beseda 50 par; za dajanje na^lo-va ali za Šifro pa S Din. (1) Šivilj, pomočnico aamo prvovrstno moč sprej m-m takoj v stalno službe P:smi>ne ponudbe izključe ne. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17385-1 Mesar, vajenca od kmečkih staršev, zdravega in močnesra sprejmem. Toizve se v oglasnem odd. »Jutra«. 17627-1 _ Strežnica ■mlajša moč se sprejme takoj. Zglasiti se je osebno. Naslov v og!asn"m oddelku »Jutra«. 17618-1 * mizar, vajenca sprejme takoj Mizarska zadruga v Trnovem. Jorano-va ulk-a 14. 17611-1 Hišnik ocenjen, trezen in priden, dobi mesto. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »štev. 100«. 17433-1 Knharico-natakarico čedno in zanesljivo sprejmem takoj. — ponudbe na "glas. oddelek »Jutra« pod »Razumljiva in poštena*. 17677-1 Natakarica z osebno pravico išče za-poslenja kjerkoli. Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17632-2 Pek. pomočnik išče stalno službo v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17464-2 Žagovodja verziran v vseh panogah lesne stroke išče namešee-nja. Gre tudi za preje-malca ali skladiščnika. — Cenjene ponudbe pod »Dolgoletni praksa« na oglasni oddplek »Jutra«. 17335-2 Po nizki ceni prodam 8 kom. izložbe nlh šin, 24 nastavkov 12 šip in štelaže. Naslov v ogl. odd. »./utre«. 17845-6 Čoln s 4 vesli v najboljšem stanju napro daj pri oskrbniku v Veliki čolnarski ulici št. žfl. 176&5-6 Maserka spee.ijalistka za ma^eje fn mozolje, hodi na dom. — Pismena naročila na na slov T. Antonova. Vrazov trg št. 4. 174.3-2 Natakarica srednjih let Išče službe. I Pismene ponudbe na podr. »Jutra«, Maribor j pod »Kavcije zmotna«. 17585-2 Vrtno garnituro razločljivo, slike, »rebro in gardine prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 17620-6 Pouk Beseda 1 Din; za dajanje naslo>va ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukoije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4) Sodelavca- fo to graf a z 10.000 Din gotovine lčrem za lep postranski zaslužek. Ponudbe na ogl. odd. s-Jutra« pod Šifro »Fotokino«. 17796-1 Dobro frizerko proti dobri plači sprejmem v letovišče. Nastop takoj »'i po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17S10-1 Šiviljo-pomočnico prvovrstno, samostojno sprejmem. Naslov se izve v ogl. odd. »Jutra«. 17816-1 Prodajalka izufena tudi v kuhinli. | išče službe. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod | * Proda ialka« na o^las-ni odd. »Jutra«. 17604-2 | Peki! Orem k nt poslovodja ali pomoč n-k. Pposohen spiti vsega deJa in imam obrtni H=t. Ponudbe na o^tasni oddelek »Jutra« pnd š^fno »Pek 100«. 176-r>7-2 Pouk na citre dajem vsakomur z dobro razlago po zmerni ceni. — Grem tudi na dom. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 17646-4 V i* tka beseda 1 Din j Iz« dajanje naslev« ali z« šifro ja 5 Din. (10) Trgovina mešanega blaga, dobro vpeljana, na prometni cesti ln kraju. Elektr. razsvetljava, pol orala vrta in njiva se proda zaradi raznih razmer. — Ponudbe pod »Dobičkanosna« na podružnico »Jutra« v Mariboru«. 17563-19 Pekarno na prometnem kraju blizu mesta prodam radi bolezni Kupi se lahko tudi s hranilno knjižico. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17102-19 Parcele več lepih, stavbnih, v bližini renrlze v Zg. Si;k: ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*- 17495-20 Stavbni svet v mestu ob Gerbičevl ulici v izmeri okoli 15.000 m', čeloma ali po delih po ceni 25—3C Din za m! prodam. P< nudbe pod »Ugoden nakun 235« na ogl. odd. »Jutra«. 17751-20 Lepo posestvo z renovirano gostilno, v centru mesta naprodaj zaradi rodbinskih razmer. Resni refloktantje nai pošljejo nonudbe pod šifro »Centrum 7 na ogl. odd. »Jutra«. 17603-20 Sobo odda Va»*a beseda SO par: t* lajanj« aii ta iifro | Dan. (23) Sobo ler>o opremljeno oddam boljšemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17632-23 Prazno sobo Podstrešno z elektriko oddam Ulic« na grad št. 5/1. 17458- 23 Z6112 V sodobnem Mnenje Alice Salomonove Vsaka bt«e„,. ta iajan> naslova ali ta Šifro p« 5 l>jn Šofer z večletno praxso, samski. vešč vseh popravil, izurjen na veleposestvih, govori več jezikov, išče službo za takoj ali s 1. junijem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Monter 236«. 17749-2 Službo šoferja iščem. Govorim več jezikov in sem vešč popravljanja vseh vrst šivalnih strojev. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17061-: Avto šest=ede?,no limuzino v dobrem stanju prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Avto«. 178011-10 Avto motor ra.bljen, kupi m. Naslove poslati na oglasni oddelek •Jutra« pod »Motor 267«. 17848-10 tLaor nudi prehrano plača za vsako b*»edo i Din; kdor Uš£e prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova alii šifro 3 Din. oziroma 5 Din. (i4) TNMsrski 1 Vsaka beseda 50 par: | za dajanje naslova ali | z« šifro pa 3 Din. (21 [ Mesar, pomočnik prekajevalec, star 24 let, neoženjen, s 5000 Din kavcije. išče službo. Na.slov v oglasnem oddeiku »Jutra« 17428-2 Postrežnica pridna in zanesljiva išče služ-bo za dopoldne in popoldne za 1. junij. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«." 1763S-2 Ogiasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da^ janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajan jo naslova aj- n šifno pa 3 Din. (6) Delavnica za emajliranje sprejme družabnika z malim kapitalom in strokovnim znanjem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod: »Emajl«. 1751."-"16 wni Vsa.k» beseda | Oi.n -dajanj« nartov* aA la Šifro pa 5 Dvn. (17) Stavbno parcelo kra=no. v Vižmarjih pro dam. Naslov pove oclasnii oddelek »Jutra«. 17742-20 Novo hišo visokopritllčno. tristano-vanjsko, prodam v Zcr. Siš-kl v bližini tramvaja Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 17767-20 Trg. hi^o na Bledu nrav ugodno prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16500 20 Dvosob. stanovanJe solnč.no. v centru me«*a oddam v mirn* hiši. Na «lov pove og!a=n-i oddetpk »Jutra«. 17534 21 Trisob. stanovanje solpčno. v centru mesta oddam Naslov v 0£T'a«nem oddelku »Jutra«. 17533 3! Stanovanje 3 sob. kuhinje in kopalni-oddam pri Ptadiopu — Posavskega ulica štev. 9. 17502-21 Trgovino v lepem kraju na deželi oddam z zalogo v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17804-17 Otroka | sprejmem v dobro oskrbo na deželi. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17440-14 Cevljj na obroke »Tempo«, Gledališka al. 4 ;nasprr»ti gledališča). 114-6 Nova vrata Vsaka beseda 1 Um; n dajanj« naslova »ti m iiir* p, 5 Dia. (19) Trgovino visoka 251 - 235 c.m. široka I s čevlji na prometnem kra-168 cm. s š:pami, prodam. I j-u v Ljubljani poceni prn-Naslov v oglasnem oddelku dam. NasTov v oglasnem »Jutra«. 17245-6 1 oddelku »Jutra«. 17496-19 Vsaka beseda 1 Din: *a dajanj« o&fltova aH ta šifro pa 6 Dio. (20) Vas.ka boseda 50 par; n dajanj« naslov® ta Šifro S D«a. (21-a) Soinčno stanovanje 2 »oh in pritiklin išče s 1. ivgustom čista in točna •»tranka. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17436-21/a Posestvo ob tekoči vodii, prezadnl-ženo ali na dolgo izplačevanje, najljubše ob železnici, iščem. Podrobne po-nudibe pod »Rodovitno, arondirano« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubl;ani. '17626-20 Stanovanje 2 sob s kuhinjo v I. nadstr. hiše poleg kavarne Evropa (Kidam s 1. avgustom t. 1. v najem. Vprašanja pod: »M. F.« na oglasni oddelek »Jutra«. 17609-21 Stanovanje 3 sob, kuhinje, kopalnice, sobo za služkinjo in os*a-lih pri t; k 1 i n iščem. Ponudbe pod »V. V.« na oglasni oddelek »Jutra«. 17fi!9-21a Stanovanje s"ho i.n kuhinje, v boljši b:ši išče starejša gospodična v centru za avgust. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Šmar.ntep«. 17692-21a Stanovanje sobe in kuhinje iščeta dve ves dan odsotni osebi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nagrada«. 17128-21/a Umrla nam je naša ljubljena mamica, stara mama, tašča in teta, gospa roj. vdova carinskega uradnika Pogreb drage pokojnice se je vršil v ponedeljek ob 6. uri zvečer v Ribnici na Dolenjskem. Ribnica na Dolenjskem, dne 15. maja 1932. £aJ"l"oč>: ANICA, PEPINA, hčeri; NANDE, LOJZE, sinova; NUNCIJA, PAVLA, MERTA, smahe; HAKON, NANCI, HBLDA, MARIJA, PAVLICA, NANČI, MILOŠ, vnuki in vnukinje; JANKO, AVGUST, ZINKA por. BAJT, PAVLA por. SCHMEGEL, nečaki in nečakinje. Hranilnica Dravske banovine v Mariboru naznanja tužno vest, da je preminil v soboto, dne 14. maja 1932 njen pooblaščenec, gospod Pogreb se bo vršil v torek, dne 17. maja 1932 ob 17. iz kapelice Mestnega pokopališča. Vzglednemu in zaslužnemu uradniku ohranimo trajen spomin. Opremljeno sobo bres aH z vso oskrbo takoj oddam v Gledališki ulici 12/IU, levo, vrata desno. 17547-28 sprejmem na hrano in stanovanje v Sodarski ste®; št. 2. 17763-23 Dva gospoda -prejmem na stanovanje g hrano in oskrbo v Rožni ulici St. 27/11. 17341-23 Dve sobi eno z dvema, eno z eno posteljo oddam boljši stranki v centrumu. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17782-23 o zakonskem poklicu Al ici Salomonovi, ustanoviteljici tako zvanih ženskih socijalnih šol, so pogosto stavili vprašanje, zakaj se ni poročila, ali negira zakon kot oviro v svobodnem razmahu njene osehno-sti. Ona odgovarja na to vprašanje v svoji avtobiografiji: »Nikakor Opremljeno sobo popolnoma separirano — soinčno in mirno, tik Kon-s-esnega trga oddam s 1. junijem s*a!ni osebi. Na slov pove oglasa! oddelek »Jutra«. 17857-23 Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova aH za šifro pa 5 Din. (37i Pri stalnem zaga-tenju, trdi stolici ni dohro jemati ona zdravila in čaje, k: naglo čistijo, ker to ustvarja potem navado, da potem tudi najmočnejša sredstva ne učin kuje j o. ALPIMC- CAJ čisti milo, ne ustvarja navade in preprečava nastop zapeke. Osebam, ki so se navadile, da jemljejo močna sredstva za čiščenje, pomaga, da se jih od vadijo. — Dobiva se v vseh lekarnah in dno-gerijah. — Originalni zavojčki 10 in 20 Din. Depot: Trifolium droge-rija, Beograd (Slavija) Orva Trgovina t kurivom Iv. Schumi Dolenjska c., tel. 2951. Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica §t. 5 Vsakovrstno zlato Supnje po najvifjib eenab CERNE - juvelir Ljubljana. Wolfova ulica 3 77 Eotoamaterska dela kakor tudi vsa strokovna jeU naredi do sedaj naj bolje in najceneje fotograf Joško Smuč. VVolfova al- '2 m Speeijalna foto-trgovina A. Smuč, Marijin trg St. 8 vogal Wolfove al. L 31 nisem ostala 6amska h. nekega principa, kajti^ o poslednjih življenjskih vprašanjih od'oča živ človek iz svojega najglobljega čustya in iiz naprej določenih principov. Vedno sem bila prepričana, da sta zakon in materinstvo višek v ženinem življenju — toda samo v primeru, da je zakon sklenjen na podlagi medsebojne ljubezni in zaupanj stop_ Dokazano je. da spremeni zarod s vi t ko v v četrti do šesti generaciji barvo svojega života, ki postane rdec. Predlagam naslednji poizkus: Vzemimo de