..nogomet.., -Lit* Trgoavto Koper Mengeš, Prešernova 3, Trgovina Burnik tel/fax. 01/7237-785 STE PRIPRAVUENI ZA ZIMO? Od 20.10.2003 do 2.11.2003 DO 24.000 SIT POPUSTA ob nakupu kompleta - 4 kom. enakih dimenzij zimskih avtopiaščev za osebna vozila priznane blagovne znamke SAVA - M + S DIMENZIJE 13" PRIHRANEK 10.000,00 SIT DIMENZIJE 14'' PRIHRANEK 12.000,00 SIT DIMENZIJE 15'' PRIHRANEK 16.000,00 SIT DIMENZIJE 16'' PRIHRANEK 24.000,00 SIT SNEŽNE VERIGE "FACILE" VSE DIMENZIJE 4.199,00 SIT AKUMULATORJI BANNER, FIAM IN VESNA ZE OD 6.720,00 SIT TEKOČINA ZA VETROBRANSKA STEKLA ZIMAX ŽE OD 1/1l 442,80 SIT START KABLI - 200 A ŽE OD 1.555,00 SIT TESNILEC HLADILNIKA - TEROSON 1.902,00 SIT START SPRAJ - UNICAR 984,00 SIT ANTIFRIZ - RAZREDČENI 1l 468,00 SIT ANTIFRIZ - 100% - NERAZREDČEN 1l 660,00 SIT STRGALA ZA LED 140,00 SIT KOLESA MERIDA -25% POPUSTA DO PRODAJE ZALOG SKUTER SYM - 50 cm3 VEDNO NA ZALOGI: REZERVNI DELI ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA, REZERVNI DELI ZA TOMOS MOTORJE IN KOLESA, AVTO DODATNA OPREMA, AVTOKOZMETIKA, IZPUŠNI LONCI GIANNELLI ZA SCOOTERJE, AGREGATI ZA PRANJE VOZIL, ELEKTRO ROČNE ORODJE, KOMPRESORJI, POTOPNE IN PRETOČNE ČRPALKE, UNIOR ORODJE, ELEK. KOSE ZA ŽIVE MEJE, ROTACIJSKE KOSILNICE, KOSILNICE Z NITKO IN MNOGO DRUGIH TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV MOŽNOST PLAČILA NA 1 +2 ČEKOV, 6 OBROKOV Z M PIKA KARTICO, AMERICAN ALI DINNERS IN BREZ OBROKOV Z VSEMI OSTALIMI KARTICAMI ALI UGODNIMI KREDITI Del. cas: pon.-pet. od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. - 12. ure. KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 PRODAMO: Stanovanja: - Mengeš; trosobna stanovanje z balkonom v izmeri 80 m2, drugo nadstropje, staro 34 let, cena; 17.500.000,00 SIT - Domžale; garsonjera v izmeri 28m2, v pritličju z pripadajočim zemljiščem, atrij, nova gradnja, cena; 10.500.000,00 SIT - Kamniška Bistrica; trosobno stan. v idiličnem okolju v naravi, primerno za bivanje ali vikend, 80m2, staro 50 let, 14.000.000,00 SIT - Vodice; več stanovanj različnih kvadratur, od 33m2 do 75m2, nova gradnja, cena; od 8.500.000,00 SIT do 18.500.000,00 SIT - Lukovica; dvosobno stanovanje, v mansardi nove stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem, 49m2 stanovanjske površine, 80m2 atrija, staro 4 leti, cena; 12.500.000,00 SIT Parcele: - Gorjuša pri Dobu; zazidljivo parcelo površine po 827 m2, sončna lega lep razgled, cena; 11.000.000,00 SIT - Senožeti; zazidljiva parcela v izmeri 1000 m2, ob glavni cesti, 15 km do Ljubljane, cena; 9.500.000,00 SIT - Mengeš; zazidljiva parcela v izmeri 581 m2, center, vsi komunalni vodi ob parceli, cena; 15.500.000,00 SIT - Kamnik-okolica; dve parceli po 850 m2, zazidljivi, na eni nadomestna gradnja na kateri stoji delavnica in hiša ki je potrebna rušenja, cena; 10.000.000,00 SIT - Tunjice; zazidljiva v izmeri 580 m2, sončna, mirna okolica, Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si elektrika na parceli, cena; 8.500.000,00 SIT Hiše; - Komenda; stan.hišo (k+p+n+m) s poslovnim prostorom v prizidanem delu na parceli 900m2, stara 20 let, cena; 55.000.000,00 SIT - Tuhinjska dolina; v bližini toplic, večji gostinski lokal v obratovanju z možnostjo prenočišč, I000m2 zemljišča, stara 30 let , cena; 60.000.000,00 SIT - Mengeš; stanovanjsko hišo na parceli 860 m2, stara I8 let, lepa lokacija, I50 m2 tlorisne površine stavbišča, možnost takojšne vselitve, cena; 54.000.000,00 SIT - Dravlje; trojček, nova gradnja, podaljšana 3.grad^-faza, vseljivo septembra, -Južna enota; (k+p+n+m) 304,67m2, parcela 272m2, cena; 63.950.000,00 SIT -Srednja enota; (k+p+n+m) 3I4,27m2, parcela 2I2m2, cena; 57.340.000,00 SIT -Severna enota; (k+p+n+m) 304,67m2, parcela 270m2, cena; 60.640.000,00 SIT Poslovni prostori: - Mengeš; poslovni prostor opremljen, namenjen za zlatarsko, urarsko,?dejavnost, 37 m2, star I0 let, cena; 9.500.000,00 SIT - Kamnik; gostinski lokal, atraktivna lokacija, lep letni vrt 250m2, I00 m2 stavbišča, cena; 47.000.000,00 SIT Za znano stranko iš~emo novejšo hišo do 40.000.000,00 sit, Menge{ ali okolica. Za znano stranko iš~emo dvo ali ve~ sobno stanovanje v Mengšu. ■ §esefs nki fíU€íimm: Potrošniške Itrerftte - fHi iiPfdi» lJyr;4jnill iritTíll ï ■odplaíiiwn do 3-1 meiecev ' za naSe zvesle stranke, kb z nůmi f>:iElu|eja' preko osebnih idíunov^ |jonu|^nnQ «nù^nost n^ierj^ tr^dtl^ bne? l^iOtiievanjd Cihi^ECřu, i fikcím in I irinimalnimi EitroSki odobiilve luidi do 60 mewcev » NOVO v naSi pnnudbi - pc-lrcdnfekj krediti z (fđlui™ kSđvzulD f fi It Stanovanjske kredite ■■ ivutUii'rruï in ť^^;^rk1y^1tïlC^vOl|T^ t^fli rtíifiJ^L4iHfjíů ŤtiWi^nů reSiL?v la nakup, qr^drijo >íiIl preupt»liL«v v^íe^ii Jom» " vdEiíevákeiri, -eq v Bjifti Damíafe sklenili pogodbe o v njcion^lnp ^t^navaniski VArÍKUilnl «Iëitii. nudtmo rilťíínost jjilrfííhiíut' kfídití Ji: |:>I> ilufh Ir.-riM ■■ srno najugodnejti ponudniki fldnoi'anjski* kpedftiav z valutno klđvzifc * odlikuje nas traliek odiíťwi Ěds Itr P'iijiiznđ m osebna Ctilii^in.'iVii Ilr,írik /Q banka domžale ê ň n k à ZA v ň ^ V tej izdaji glasila pišemo o uspešnem sodelovanju Muzeja Mengeš z daljno Republiko Kitajsko oziroma njenimi predstavniki v naši državi. Kitajski učenjaki slovijo po modrosti in globokem razmišljanju o življenju. Starodavni kitajski modrec Lao Cu je postavil pravila za učinkovito življenje, ki jih je odkril po letih meditiranja in pazljivega opazovanja pojavnih oblik življenja okoli sebe. Svoje neprecenljive izreke je naslovil Tao Te Cing ali Kako stvari delujejo. V Učinku drobnih valov Lao navaja pomenljiv zgled: »Ali želite imeti pozitiven vpliv v svetu? Najprej uredite lastno življenje. Oprimite se posameznega načela, da bo vaše vedenje postalo celovito in učinkovito. S takšnim početjem si boste zaslužili spoštovanje in pridobili močan vpliv. Vaše obnašanje učinkuje na druge po principu drobnih valov na vodni gladini. Učinek drobnih valov deluje zato, ker vplivamo drug na drugega. Močni ljudje imajo močan vpliv. Ce vaše življenje deluje, vplivate na družino. Ce vaša družina deluje, vpliva na ostale v občini. Ce vaša občina deluje, vpliva na vso državo. Ce deluje vaša država, vpliva na cel svet. Ce deluje vaš svet, se učinek drobnih valov razširi po vsem kozmosu. Ne pozabite, da se vaš vpliv začenja pri vas in valuje navzven. Zato poskrbite, da bo vaš vpliv močan in celovit. Kako pa naj vemo, da to res deluje? Vsaka rast se širi navzven iz plodnega in močnega jedra. Vi ste jedro.« Marij Vandalizem v Mengšu KAZALO Odgovori na vprašanja Občinskega sveta 6 Teden otroka v vrtcu Kitajski veleposlanik v Meng{u 9 10 Komite regij Evropske zveze 11 Medsebojno zamenljiva zdravila Jutranji prebliski Veliki koraki Mihaelovega sejma Recimo NE drogam 13 16 18 22 V deželi veveric in medvedov 23 v športni park Loka Najmlajši skakalci Moj zdravnik 2004 26 28 30 Plinifikacija občine Mengeš 31 Rok za oddajo za julijsko številko glasila je 10.11.2003. Naslovnica Peter Škrlep MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ Glasilo ureja uredniški odbor: Marij Urh - odgovorni urednik, e-mail: mengsan@menges.si Člani uredniškega odbora: Majda Trobec, Ana Jernejčič, Tina Zeleznik, Katarina Marin, Dušan Pejič, Peter Skrlep Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, tel. (01) 7247 106 Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel. (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejmejo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296 Odslej Mengšan dostopen tudi na internetni strani www.menges.si Oglasno trženje: Občina Mengeš ir?^.' Drage občanke, spoštovani občani, del desetega uvodnika pišem med potjo in med sodelovanjem na plenarnem zasedanju Odbora regij EU (CoR). Kot opazovalci smo v Bruslju še županja Pečanova iz Izole, župan Halb izRogašovcev, župan Sovič iz Maribora in podžupan Germovšek iz Bovca. Vedno se v taki in podobni družbi najdejo zanimivosti in koristni podatki za delo, izzive in probleme v občinah. CoR je zanimiv evropski mehanizem sodelovanja ter zastopanja interesov »lokalnih oblasti« v EU (termin za občine, okraje, dežele, pokrajine, regije, departmaje, grofije). Začeli smo z izgradnjo »komunalnih naprav« od tovarne učinkovin Lek na Kolodvorski cesti do južne točke občine - na koncu Trzinske ceste. Razlog za to, štiri kilometre dolgo traso, je v izgradnji napajalnega plinovoda zemeljskega plina za našo občino, ki je hkrati tudi transportni plinovod za občino Trzin. Pri tem sodelujemo s koncesionarjem za plinifikacijo Petrolom, z Elektro Ljubljana, ki gradi kabelske kanalizacije za zaneslivejšo oskrbo z elektriko oziroma za zamenjavo zračnih vodov z zemeljskimi, in Telekomom Slovenije, kateremu umeščamo obstoječe telefonske kable v kabelske kanalizacije. To hkratnost dopolnjujemo z obnovo vodovoda, izgradnjo manjkajoče javne razsvetljave, kabelsko kanalizacijo za telekomunkacijsko omrežje občine in seveda obnovo cestišč. Odločen sem in upam, da bomo celovitost in hkratnost gradnje z vsemi nespornimi prednostmi (nižji stroški, večja kakovost, istočasnost) tudi uspeli financirati in izvesti. Od štirih kilometrov smo v preteklih treh letih že celovito zgradili 1400m. 200m je le plinovoda. Sedaj gradimo 2700m plinovoda in obnavljamo 2200m vodovoda. Na Zavrteh, Liparjevi in Testenovi pa nameravamo obnavljati/ graditi tudi ostale komunalne naprave v obsegu denarja, ki je ali bo na razpolago. Vabim na otvoritev novega vira vode iz dolomitnih kamenin v globini 100m, ločenega od podtalnih voda in površinskih vplivov. Do otvoritve bo izveden še tehnični pregled in pridobljeno uporabno dovoljenje. Upam, da bo voda »okusna«, izdatna in trajno zagotovljena. Omogočili smo, da se bo lahko vsak odžejal ali si napolnil posodo. Na zdravje! Vabilo na otvoritev je na zadnji barvni strani. Predlagal sem financiranje še druge vrtine, za katero imamo pripravljeno dokumentacijo za njeno raziskovalno izvedbo. Večina v svetu občine meni, da to (še) ni prednostna investicija, s katero bi oskrbeli z globinsko zdravo pitno vodo Veliki Mengeš in Topole. Še uradno smo odprli vrtec Sonček. Danes so le izjeme, da objekti javnega značaja niso blagoslovljeni. Mi smo imeli to izjemno čast, da je vrtec blagoslovil Slovenski metropolit in Ljubljanski nadškof ter takorekoč naš rojak dr. Franc Rode. To je opravljeno delo ali uspehi, če hočete. In to v prvem povolilnem letu. Izjemno glede na vse, že prislovične, Mengeške posebnosti. Temna stran ali težava in neverjetno iracionalen problem pa je, da ima naša občina povsem nedvoumno nezakonit proračun za leto 2003. Povsem po nepotrebnem! Svet občine ga je sprejel šele po vsakomesečnem polletnem razpravljanju od februarja do julija. Zakonitega sem na koncu sestavil po diktatu LDS, SLS, ZLSD, SMS, ki pa so tak proračun, na sami seji z vloženimi 109 dopolnili spremenili kljub opozorilom o nezakonitostih in spornostih nekaterih sprejetih dopolnil. O nezakonitosti sem razpravljal s kolegi in pridobil povsem jasno mnenje strokovnjakov na Ministrstvu za finance, Uradu za lokalno samoupravo in Računskem sodišču. Predlagali so rešitev, ki sem jo sam že dvakrat brezuspešno predlagal občinskemu svetu - rebalans proračuna. Toda ta ista skupina z večino v svetu ima drugačno (strokovno!?) mnenje in je predlog rebalansa že dvakrat umaknila z dnevnega reda. Kljub mojim rotečim prošnjam vztraja ter ponuja kot rešitev nove nezakonitosti. Res ne vem, kdo je sedaj trmoglav, in ne vem, kaj še lahko storim. Očitno razume opozicija svojo vlogo povsem sprevrženo. Operativno sem prisiljen delovati v taki situaciji tako, da ne povzročam škode in dodatnih stroškov občini ter zagotavljam normalno delovanje. Žal vse to poteka že s prislovičnim mengeškim razpravljanjem (nagajanjem, nasprotovanjem, nerazumevanjem, samoškodovanjem) ki ima za namen, vedno bolj očitno le eno - ker to ni naš projekt, mu bomo z vsemi mogočimi ali nemogočimi razlogi nasprotovali. V normalni demokraciji in konkurenci političnih skupin bi pričakovali da opozicija dokazuje sposobnost voditi občino in da ponuja boljše alternative od župana in uprave. Gostil sem pomemben sestanek z županoma občine Cerklje in Komende ter predstavnikoma občine Vodice in letališča Brnik o urejanju okoljevarstva v porečju Pšate. Pobudnika sva bila s kolegom in soimenjakom Drolcem, županom Komende. On je bil dosedaj edini, ki je sprejel pobudo »Pšata - studenec«. Gre za prvi sestanek o vključitvi in povezavi omenjenih občin in letališča na centralno čistilno napravo v Študi, južno od Domžal, ter na skupni transportno kanalizacijski kolektor. To je pomemben premik naprej na nivoju pogovora med župani. Poleg tega pa je prišlo do drugačnega razmišljanja pri urejanju krvavškega vodovodnega sistema, o sodelovanju in delitvi stroškov novih virov v občini Cerklje. Obiskal nas je veleposlanik Ljudske republike Kitajske v naši državi, njegova ekscelenca gospod XU Jian. Gost Muzeja Mengeš, Zore Mengeš in Občine Mengeš ter konstruktorja in izdelovalca harmonik Valentina Zupana je bil dobre tri ure, na sam državni praznik, 1. oktobra. Veleposlanik je zagotovil podporo pri raziskovanju in pridobivanju gradiva o našem rojaku jezuitu, znanstveniku in diplomatu Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu. Presenečen je bil v muzeju harmonik in glasbil podjetja Zupan, kjer imajo tudi primerke glasbil v miniaturi, izdelanih na Kitajskem. Gospod Zupan je kitajcem zelo širokogrudno ponudil strokovno pomoč pri konstruiranju harmonik za množično proizvodnjo. Prisrčno in zanimivo srečanje, vez našega rojaka, poslovne možnosti ter povabilo, da jih obiščemo, nam pomenijo spodbudo za prihodnost. Družinam, ki so se povečale z nadebudneži in so ali bodo prejeli enkratno denarno pomoč občine, želim zdravja, sreče ter medsebojne ljubezni z naslednjimi novimi člani: Zoja, Nika, Miroslava, Jure, Manca. RAZMIŠLJANJE (aktualno ?!): Bliža se čas še posebne pozornostido vseh, ki so nam ali našim bližnjim, prijateljem ali dobrim ljudem bili dragi, so nam ali so njim pomenili srečo in prijateljstvo. Praznik mrtvih ali vsi sveti in verne duše naslednji dan nas na začetku novembra spominjata in opominjata. Živa vez spomina je lahko tudidobro delo. Ko obiskujemo grobove tistih, ki smo jih imeli radi, v nas oživijo spomini na njihovo dobroto. Morda niodvečstar rek: "Rože ovenejo, svečka dogori; raje daj za mašo ali za reveže!". Stara navada je bila ta dva dneva v spomin na pokojne peči kruh in ga delili ubogim. Prav lep pozdrav! Tomaž [tebe O življenje, ko bi vedelo kako te ljubim, bi nikdar s smrtjo mi grozilo. O življenje, ko bi vedelo kako te ljubim, bi nikdar me zapustilo. Valič Gregor UPRAVA OBČINE MENGEŠ - Telefoni, eNaslovi Delovno mesto / Področje Telekom Simobil eNaslov Splošne zadeve, Vložišče, Tajništvo župana in uprave (0)1 723 70 - 81 040 8523 - 52 obcina@menges.si Marta.Kuret@menges.si Zupan 040 8523 - 50 Tomaz.Stebe@menges.si Direktor občinske uprave (0)1 724 71 - 02 040 8523 - 60 Dimitrij.Kovacic@menges.si Svet občine, splošne zadeve (0)1 724 71 - 06 040 8523 - 55 Irena.Podborsek@menges.si Sociala, vzgoja, zavodi, društva (0)1 724 71 - 07 040 8523 - 51 Rika.Binter@menges.si Vodenje, investicije, okolje (0)1 724 71 - 04 040 8523 - 57 Andrej.Urbanc@menges.si Prostor, lokacije, zazidljivost, zemljišča (0)1 724 71 - 09 040 8523 - 59 Robert.Spenko@menges.si Vzdrževanje (redno, investicijsko), nadzor (0)1 724 71 - 01 040 8523 - 53 Boris.Kavcic@menges.si (0)1 724 71 - 05 040 8523 - 54 Mitja.Dolinsek@menges.si Knjigovodstvo, finance (0)1 724 71 - 08 Ivona.Car@menges.si Fakturiranje, obračun (0)1 724 71 - 03 040 8523 - 56 Lidija.Urankar@menges.si Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so možni trije pogovori hkrati (Ixanalogno, 2xISDN). Po mobilnem telefonskem omrežju (SiMobil) so sodelavci dosegljivi vsak posamezno v času spodaj navedenih ur. V nujnih primerih in ko ni dosegljiv neposredni sodelavec pokličite vodjo področja, direktorja uprave ali župana. Zupana (ali direktorja uprave) pokličite tudi v primerih ko menite da je bilo karkoli narobe v ravnanju občine in organizacij ter podjetij, ki delujejo v občini ali izvajajo dela.Pri županu je možno dogovoriti sestanke za občane vsak ponedeljek popoldan med 15.00 in 18.00. Termin rezervirajte v tajništvu. Zupana lahko pokličete v kateremkoli času. V nujnih primerih se lahko oglasite na občini med 7.30 in 8.00 uro. URE DOSEGLJIVOSTI SODELAVCEV UPRAVE NA MOBILNIH TELEFONIH(Kličite v primeru zasedenosti fiksnega telefona na delovnem mestu v času uradnih ur ali v nujnih primerih v navedenih urah) Ponedeljek, torek, četrtek: od 7.00 do 15.00 Sreda 7.00 do 17.00 Petek 7.00 do 13.00 Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so sodelavci uprave dosegljivi v času uradnih ur.PONEDELJEK: 8.00 - 11.00 12.00 - 15.00; SREDA: 8.00 - 11.00 13.00 - 17.00; PETEK: 8.00 - 11.00 11.30 - 13.00 Nusa Jelen, članica sveta staršev OS Mengeš: Zakaj v oS Menge{ {e ni filtrov za vodo? Vprašanje sem prejel po razpravi na svetu staršev. Septembra 2001 sem zapisal namero oz. obljubil, v dogovoru z ravnateljem, namestitev filtrov za vodo. Ker dobavitelj filtrov v razumnem roku ni zagotovil zdravstvene neoporečnosti sem se po posvetu z drugimi strokovnjaki in upravljalcem našega vodovodnega sistema JKP Prodnik odločil za poskus izboljšanja kvalitete vode za čimveč porabnikov. Na sestanku 1. februarja 2002 smo se dogovorili o reševanju izboljšanja vode na celotnem Krvavškem vodooskrbnem sistemu. V nadaljevanju navajam dele zapisnika. Prodnik je predstavil rešitev problematike (kaljenje, oociste) na virih - to je zajetju Izviri pod Krvavcem. Z rešitvijo - postavitvijo naprave, ki deluje na podlagi počasnih peščenih filtrov, smo se vsi prisotni strinjali, da se predlaga tudi ostalim, ki morajo pri tej odločitvi sodelovati in jo tudi financirati. Ponudbena vrednost je bila ocenjena na 52 mio SIT. S tem smo se strinjali prisotni iz Komunale Kranj, JKP Prodnika, Zdravstvenega inšpektorata Slovenije, OS Mengeš (g. Branko Lipar) in iz Občine Mengeš. Vabljena je bila tudi predsednica sveta staršev ga. Koželj. JKP Prodnik je na osnovi sklepa na sestanku izdelal projektni predlog, specifikacijo reševanja s celotnimi stroški izvedbe in terminom izvedbe ter operativnimi stroški in predlogom strukture financiranja. Zal je k temu pristopila le naša občina! Z Ministrstvom za okolje in prostor sem se dogovarjal, da bi njihov delež založili mi do potrditve njihovih proračunskih sredstev. MOPE je eden od odgovornih za kaljenje vode ob deževju, ker ni preprečil posegov in nekatere dejavnosti na Krvavcu (smučišča, gradnje, dejavnosti), ki so v nasprotju s predpisi, ki veljajo za vodozbirna območja. Ostale občine niso (še) želele pristopiti k sofinanciranju omenjene naprave. Potrebna bo ponovna spodbuda za izboljšanje kakovosti vode. Nekaj se premika pri skupnem reševanju več pa v naši občini z novimi kakovostnejšimi viri vode in obnovo cevovodov. Morda se bo bistveno premaknilo tudi pri povezavi na Kamniški sistem ali pa se bo izvedla izrečena namera o dodatnih vrtinah za povečanje kapacitet Krvavškega sistema pod Stefano goro pri Cešeniku v občini Cerklje. Izvedba filtrov v OS Mengeš je ena od najcenejših možnosti, ki pa ni nujno prava rešitev. Poiskali bomo dobavitelja in vzdrževalca, ki je pripravljen zagotoviti neoporečnost naprave in to tudi garantirati. In se o zadevi dokončno odločili. mag. Tomaž [tebe, župan VABLJENI NA SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ 11.seja, v sredo, dne 5. novembra 2003. Predvideni vsebinski dnevni red: 1. Poročilo o gradnji vrtca Sonček 2. Rebalans proračuna Občine Mengeš za leto 2003 (tretjič na dnevnem redu) 3. Proračuna Občine Mengeš za leto 2004 in 2005, Usmeritve proračunov in načrti razvojnih programov 2004 do 2007 (drugič na dnevnem redu za I. obravnavo) 4. Spremembe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča 5. Spremembe Odloka o ustanovitvi Knjižnice Domžale 6. Soustanoviteljstvo Muzeja Kamnik 7. Sklep o prodaji prostorov sedanje lekarne Mengeš in prodaji zemljišča pri Vrtcu Opozorilo: Seje sveta bo tokrat v Loki - v gasilskem domu. Info: Gradiva so objavljena na spletni strani občine - www.menges.si. Možne so spremembe datuma, posameznih točk in vrstnega reda! Točen datum in predlagani dnevni red bo objavljen na oglasni deski Občine Mengeš teden dni pred predvideno sejo sveta. mag. Tomaž [tebe, župan Mlade srednješolce in študente z znanjem ali željo po usposabljanju in delu v računalništvu vabim k sodelovanju. Tudi dekleta. Potrebujemo podporo pri uporabi, izdelavi ali vzdrževanju rešitev na standardnih računalniških orodjih oz. okoljih ter pri administriranju sistemov. Nudimo priložnost za usposabljanje, pridobivanje izkušenj, zaslužek in vključitev v zahtevnejše projekte, ki lahko vodijo v uspešen študij in profesionalno kariero. mag.TomažStebe, župan SDS - Slovenska demokratska stranka SDS se je preimenovala v Slovensko demokratsko stranko. SDS s spremembo svojega imena zaokroža svojo politično identiteto. Program stranke ostaja nespremenjen, saj bo stranka še naprej poudarjala pomen demokracije, gospodarstva, sociale, vrednot, pomena narodne identitete in spoštovanja lastne države. S spremembo imena se bo SDS še približala svojima evropskima partnerjema, Evropski demokratski uniji (EDU) in Evropski ljudski stranki (EPP), ki se na ravni evropskega parlamentarnega življenja združujeta v skupni parlamentarni skupini, ki je najmočnejša v evropskem parlamentu. V njenem okviru bodo delovali tudi poslanci SDS. SDS ostaja tudi v prihodnje socialno naravnana. Poslej bo bolj poudarjala selektivno socialno politiko, kar pomeni, da naj bodo blagodati socialne države deležni le tisti, ki jo res potrebujejo. Predvsem pa se bo SDS še naprej zavzemala za to, da se ustvarijo takšne razmere, v katerih si bodo revni lahko sami pomagali in si ustvarili dostojno življenje. To pomeni, da se bo SDS zavzemala za ustvarjanje novih produktivnih delovnih mest z gospodarskim in demografskim razvojem, za dostopnost šolanja, ugodnejše kreditiranje mladih družin in druge razvojne spodbude. Sprememba imena je povezana tudi z dejstvom, da želi SDS okrepiti svojo pozicijo na sredini slovenskega političnega prostora in med srednjim slojem. Socialna struktura se je na Slovenskem v zadnjih desetih letih zelo spremenila. Oblikoval se je sloj izjemno bogatih, na drugi strani se je povečal sloj revnih ali tistih, ki so na meji revščine. Srednji sloj, ki je socialni steber stabilne demokracije in povsod glavni nosilec napredka, pa je naraščal zelo počasi. Slovenska demokratska stranka želi bolj simbolizirati razvojni zasuk Slovenije, ki ga potrebujemo ob vstopu v EU - več vlaganj v človeka, v znanje, večje razvojne spodbude za razvoj malega in srednjega gospodarstva in v projekte, ki lahko v prihodnosti dejansko omogočijo, da bo v Sloveniji srednji sloj kot motor razvoja in stabilnosti obsegal 60 ali 70 odstotkov prebivalstva. SDS je danes kot naslednica dveh izvirnih demokratičnih organizacij iz vrst nekdanjega Demosa - Slovenske demokratične zveze in Socialdemokratske Zveze Slovenije, prehodila pomembno razvojno pot. Strankarsko prizorišče se v Sloveniji postopoma ureja in postaja bolj prepoznavno. Prispevek SDS k temu je tudi sprememba imena, s čimer bo olajšana politična izbira volivcev. Nenazadnje je pomembna tudi promocija imena slovenske države. Slovenija postaja del evropskih in svetovnih integracij, SDS pa strankarskih. Da se ne bi stopila z drugimi v nepotrebno in nevarno enovito gmoto, je nadvse pomembno tudi ohranjati in poudarjati slovensko nacionalno identiteto. S spremenjenim imenom, ki vsebuje tudi besedo SLOVENSKA, bo SDS v okviru Evropske Unije laže opravljala to pomembno nalogo. Slovenska demokratska stranka, občinski odbor Mengeš ODGOVORI NA VPRAŠANJA ČLANOV OBČINSKEGA SVETA Vprašanje ge. Brede Jamsek 1. Zakaj prejemamo svetniki in člani odborov nečitljiva in s črno barvo potemnjena oziroma počrnjena gradiva, npr. kot gradivo za popravek proračuna 2003? Odgovor: Podlaga vrstic kontov, ki sestavljajo proračunske postavke je zatemnjena, same postavke pa imajo belo podlago. Razlog je v ločevanju med postavko proračuna in njenimi kontnimi postavkami. Tak izpis smo bili prisiljeni uvesti, ker so svetniki iz LDS, SLS, ZLSD in SMS črtali pooblastilo županu, da lahko, v skladu z knjiženjem odhodkov, sam razporeja znesek proračunske postavke po kontih. Smo verjetno edini v Sloveniji, kjer bo sedaj moral svet občine potrjevati (in z amandmaji spreminjati) plane kontov in jih potem med izvajanjem proračuna (z rebalansi!?) spreminjati glede na spremembe pri realizaciji zaradi ne povsem točnih planiranih zneskov! Breda Jamšek je prosila, da naslednjič dobijo člani Občinskega sveta gradivo brez barv. Odgovor: Za svet bomo izpisali proračunske tabele oz. vrstice s konti brez zatemnjene podlage. Upam da je to želja (zahteva?) večine. 2. Kakšno je stališče župana do odborov, njihove smiselnosti in potrebnosti? Kakšno je stališče župana glede pristojnosti posameznih odborov? Ugotavljamo namreč, da Župan ne upošteva sklepov in stališč odborov, ne glede na to, da je sestava odborov predvsem strokovna in da so člani strokovno usposobljeni in seznanjeni s problematiko, ki je v njihovi pristojnosti, da o njej razpravljajo in se do nje opredeljujejo in sprejemajo sklepe. V tem mandatu slabega leta se ni nihče iz Občinske uprave obrnil na posamezen odbor z vprašanjem, kako strokovno najbolje razrešiti neko odprto vprašanje. Ravno obratno: odbori niti ne prejmejo vlog občanov, ki so na posamezen odbor eksplicitno naslovljena (primer zadnje seje Odbora za okolje in prostor - slučajno smo vedeli, da je občan naslovil vlogo na Odbor za okolje inprostor- kot predsednica sem jo dobila tudipo e-mailu) Ali ima smisel, da odbori strokovno tehtajo neko vprašanje in se o njem strokovno opredelimo, če Župan ničesar od tega ne upošteva in je pri odločitvah popolnoma samozadosten. Ali so v Mengšu odbori konstituirani izključno zato, ker tako zahteva lokalna samouprava, njihovo delovanje pa za Župana in Občinsko upravo nima nobene teže, saj niste upoštevali niti enega sklepa odborov v smislu pobud in novih aktivnosti, ki so bili nadalje sprejeti tudi na občinskem svetu (npr. uvrstiti točke Tržnica na dnevni red, ki je bila sprejeta na odboru za okolje in prostor in je bila kasneje sprejeta na občinskem svetu in bi morala biti dana kot točka na občinski svet, enako velja za točko poročila gradnje Vrtec, urbanistične rešitve za telovadnico k osnovni šoli z okolico itd.). Župana prosim, da poda pisni odgovor na stališča glede odborov, ker nima smisla, da se odbori mučijo, da o nečem razpravljajo, o nečem sklepajo, če ni nobenega učinka. Odgovor: Odbori so po zakonu »politična« delovna telesa občinskega sveta kot svetovalno telo. S tem ne menim, da ni strokovnosti v delu odborov. Je pa tudi politika in so tudi interesi, tako kot na sejah sveta. Odborom posredujemo zahtevana gradiva. Nekatere teme, predvsem tiste, ki ih omenjate, ne morejo biti takoj obravnavane, ker zahtevajo ustrezno presojo in pripravo dokumentacije. Pri vrtcu Sonček nam pogodbeni izvajalci (npr. nadzor) niso pravočasno izdelali vseh materialov. Poslovno stanovanjski objekt za kulturnim domom in Pšato, zanimivo imenovan Tržnica, ki ga vi in prejšnji župan g. Per dobro poznata, je velika in težka zadeva z nedvoumno in za občino zelo neprijetno menjalno pogodbo, ki je notarsko overjena. Urbanistična zasnova (in prometna presoja) območja šole, te »tržnice« in okolice zaradi umestitve velike športne dvorane na mestu sedanje telovadnice OŠ Mengeš je podobno sporna tema, z zelo različnimi mnenji. Ob vseh »zgrešeno«-nerealiziranih ali čakajočih projektih iz nedavne preteklosti, menim, da je potrebna res sveža in predvsem smiselna idejna urbanistično - arhitekturna zasnova. Pripraviti nekaj takega je zahtevno ob ostalem delu in stalnem (vsakomesečnem) sprejemanju proračunov. Ki pa so le pomembnejši in prvi potrebni, da se lahko dela vse drugo kar mora biti plačano. Vprašanje ge. Marije Sitar Skladno s sklepom Odbora za gospodarstvo, finance in proračun predlagam, da se izhodišča za sestavo proračuna za leto 2004 in predlog proračuna za leto 2004 v prvi obravnavi, predloži v obravnavo oz. uvrsti na dnevi red seje OS v mesecu oktobru 2003. Obrazložitev: 51 člen Poslovnika Občinskega sveta omogoča, da župan izhodišča za proračun in predlog proračuna poda v obravnavo in sprejem hkrati. S tem se bomo izognili kršenju določil Poslovnika Občinskega sveta in zapletom z začasnim financiranjem. Odgovor: To je tudi moja želja in sem vesel pobude. Pripravili bomo za 10. sejo, dne 1. oktobra 2003 proračuna za leto 2003 in 2004 ter načrte do leta 2007. Prav je, da se proračuni sprejmejo v letu pred začetkom izvajanja oz. veljavnosti! Vprašanje ge. Milice Tomšič 1. Ali Občina kaj razmišlja o ureditvi križišča Šolske in Slovenske ulice, predvsem v smislu reševanja problematike vključevanja iz Šolske za smer levo proti Kamniku? Staršev, ki vozijo otroke iz šole (pa tudi iz vrtca) je zaradi uvedbe devetletke še več, saj Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport zahteva, da otroka prevzame odrasla oseba. Vključitev praviloma ni možna brez izsiljevanja prednosti, kar pa se lahko konča tudi tragično. Tu je resda urejen semaforiziran prehod za pešce, le redko pa vozniki, ki vozijo iz smeri Kamnika in Kranja pustijo prostor za vozila, ki bi se vključila iz Šolske ulice. To doživljam vsak dan in opažam, da imajo tudi starši velike težave, ker so nekatere konice, ko se sploh ne da vključit. Odgovor: To nerodno urejeno križišče bomo preurejali z ureditvijo celotnega območja z Glavnim trgom ter urejanjem območja bivše Ete in starega Traka. Ustvariti želimo pravo mestno jedro na razmere, ki bodo po izgradnji obvoznice. Slednja bo omogočila dokončno oblikovanje tega območja v prijetno zbirališče in stičišče znotraj mesta Mengeš. Tudi zaradi tega si prizadevamo za obvoznico. 2. Ali bo Občina kaj storila, da umiri promet po ulici Zavrti, saj le to na več mestih prečka šolska pot, hitrost voznikov in gostota prometa pa je na tej ulici vse večja. Zaradi zgoščenega prometa po Slovenski in zaradi semaforjev so si številni vozniki izbrali oz. »naredili« obvoznico po Zavrteh. Pri tem ne upoštevajo hitrosti, ki velja za naselja. Veljalo bi razmisliti o hitrostnih ovirah ali pa o coni z omejitvijo 30 km/uro, seveda ob občasni kontroli hitrosti s strani Policije. Odgovor: Z začeto izgradnjo plinovoda in obnovo vodovoda bomo nadaljevali tudi z rekonstrukcijo ulice, ker bo vanjo vgrajene veliko kabelske kanalizacije za visoko in šibkotočne kable Elektra, kabelskega omrežja, javne razsvetljave in Telekoma. Rekontrukcija je priložnost, da ulico Zavrti uredimo tudi glede režima prometa in tudi mirujočega prometa. Za to si prizadevam že dolgo časa. Pobude posmaznikov za umirjnaje bomo upoštevali če bodo večinsko potrjene. 3. Že drugič sprašujem, kdaj boste ponovno namestili zaščitno ograjo na vzhodni strani nogometnega igrišča pri šoli, ki je bila odstranjena ob predvolilnem shodu gospe Brezigarjeve? Ograja je za izvajanje varnega pouka športne vzgoje še kako potrebna, saj žoge nenehno podajo v Pšato, pobiranje žog iz vode, pa se lahko tudi zaplete in neugodno konča. V jeseni smo tak primer imeli, ko je otrok padel v vodo. Sicer ni bilo nič hudega, znajo vsi plavat. Odgovor: To ni bil predvolilni shod gospe Brezigarjeve pač pa festival Koalicije Slovenija. Ograja je bila neprimerna glede varnosti in izgleda. Nameščena bo nova v večji širini ko bomo imeli zagotovljena proračunska sredstva. Vprašanje g. Franca Hribarja 1. Ekološki otok v Topolah. Tik pred jesenskimi volitvami je bila velika akcija s strni uprave Občine Menge{ po hitri izvedbi ekoloških otokov, med drugimi tudi v Topolah. Takrat je vaški odbor celo izbral lokacijo, vendar zaradi časovne stiske ni bila mogoče realizacija pred volitvami. Sprašujem zakaj sedaj ko mineva približno leto od tega dogodka ni bil s strani Občinske uprave storjen niti korak k realizaciji projekta ekološkega otoka Topole. Kako in kdaj se planira realizacija? Odgovor: Ekološki otok bo postavljen takoj, ko bo pridobljeno soglasje za postavitev na privatnem zemljišču, saj občina svojih zemljišč v Topolah nima na primernih lokacijah. 2. Križišče Hidrotehnik. V zadnjih petih letih sem že večkrat postavil vprašanje sanacije križišča pri Hidrotehniku v Topolah. Od vseh dosedanjih obljub ni realizacije. Cestišče na križišču je v katastrofalnem stanju in je zelo nevarno tako za avtomobile posebno pa za kolesarje. To je občinska cesta in v primeru kakršnihkoli poškodb bo krivec Občina Mengeš. Odgovor: Sanacijo smo imeli dogovorjeno skupaj s podjetjem Hidrotehnik, ki pa svojega dela še dogovora še ni izpolnil. 3. Razbremenilnik Pšata. Občina Mengeš naj pripravi plan sanacije razbremenilnika Pšata od Topol do Mengša. Po podatkih iz proračuna je tudi občina odgovorna za sanacijo. Pretočnost ob visokih vodah je približno 20% - 30% slabša in tako predstavlja veliko potencialno nevarnost za poplave tako v Topolah kot tudi v Mengšu. Kdo je v upravi konkretno zadolžen za to področje. Odgovor: Občina Mengeš v proračunu vsako leto namenja določena sredstva za vzdrževanje razbremenilnika za namen košnje trave in čiščenje naplavin ob oporniku mosta (Jarška c. ) . Podjetje Hidrotehnik, ki ima koncesijo za vzdrževanje razbremenilnika Pšata, 1x letno izvede košnjo trave v razbremenilniku , kar pa je odločno premalo. Glede ostalega urejanja (odstranjevanja naplavin /mulja in ostalega materiala na brežinah in vključno s čiščenjem struge) pa kljub našim večkratnim zahtevam , da naj zadolženi za gospodarjenje z vodotoki vendarle nekaj naredijo v smislu čiščenja, prejemamo obljube da bodo sanacijska dela odstranitve naplavin izvedena . mag. Tomaž [tebe, župan Občni zbor Občinskega odbora LDS Mengeš OBČINA DRVI V PROPAD »Živimo v občini, kjer vlada kaos. V poslovanju prihaja do očitnega kršenja zakonov. Občini grozi nelikvidnost. Razvoja ni. Stanje je zaskrbljujoče.« Takšne in podobne ugotovitve na občnem zboru LDS-a v Mengšu pričajo o tem, da ni šlo le za redno letno srečanje članov in simpatizerjev, temveč za krizno posvetovanje, na katerem so ocenili, da izvršilna oblast v občini z županom na čelu dela odec;! »Popolna obnova ulic nestrokovno in nezakonito (kar je ugotovil tudi Nadzorni odbor), ne spoštuje sklepov Občinskega sveta in ne izvršuje sprejetega proračuna. Med udeleženci zbora, ki so hkrati tudi člani Občinskega sveta (LDS jih ima 6) pa je vladalo posebno ogorčenje, ker so na dom prejeli pisma, v katerih jim župan mag. Tomaž Štebe grozi s tožbo, ker niso glasovali za predlagani rebalans proračuna. V stranki so namreč prepričani, da župan z omenjenim rebalansom proračun vrača v prvotno obliko, ki jo je Občinski svet že na začetku zavrnil, sprejetega proračuna pa ne izvaja zgolj zato, ker ni po njegovi volji in je denar v vmesnem obdobju verjetno že potrošil po svoje. Proračun brez meja Prav zgodba o proračunu se je letos v občini Mengeš zelo zapletla, a julija je bil vseeno sprejet in to kar s 109-mi amandmaji. Kot je pojasnila predsednica Odbora za gospodarstvo,finance in proračun, Marija Sitar, so od vsega začetka zahtevali razvojno usmerjen, predvsem pa realen proračun, medtem ko je županov predlog proračuna finančno presegal okvire, ki si jih občina lahko privošči, zadolževanje pa bi jo lahko pripeljalo v nelikvidnost. Pojasnila je tudi, zakaj toliko dopolnil k proračunu; zato ker je kljub predhodnim dogovorom župan na izredno sejo prinesel v osnovi nespremenjen proračun, z dopolnili pa so njegovo vsebino želeli »speljati v normale.« Ko so proračun sprejemali, so se člani Sveta tudi zavezali, da bi ob kakršnikoli ugotovljeni nezakonitosti, o njem razpravljali ponovno. A župan je proračun objavil, mu s tem dal veljavo, ker pa se z njim očitno ne strinja, ga ne izvaja in je že na naslednji seji predlagal rebalans. Marija Sitar je tudi izrazila zaskrbljenost nad porabo sredstev v obdobju začasnega financiranja, torej pred sprejetjem proračuna. Ker župan sklepa o začasnem financiranju tri mesece ni objavil, to pomeni, da je tri mesece denar trošil brez vsake pravne podlage. Zelo verjetno je tudi, da je župan že vnaprej porabil več, kot predvideva sprejeti proračun, in zato tudi predlagal rebalans, zdaj pa grozi tistim, ki ga nočejo potrditi. Drago stranišče Eden od načrtov, ki jih župan ne opusti, je celovita obnova ulic, tam kjer se polaga plinovod. »Da hkrati s polaganjem plinovoda obnavljamo celotno komunalno infrastrukturo ulic, je kot bi zaradi pokvarjene straniščne školjke, zamenjali celotno kopalnico,« se je slikovito izrazil Kostja Modec, član Odbora za okolje in prostor. Koncepta popolne obnove ulic ne poznajo nikjer, tudi v Domžalah in Trzinu ne, čeprav imata občini več denarja kot naša. Povsod so ugotovili, da se račun ne izide, le župan občine Mengeš vztraja pri svojem. Obe občini imata pogodbo z istim koncesionarjem, je pojasnil Modec, a v Domžalah bodo imeli plinovodno mrežo čez tri leta, v Trzinu čez dve, v Mengšu pa čez 30 let, ker programa »plinifikacije« ni, saj župan njeno polaganje pogojuje s celotno obnovo ulic, za katero občina preprosto nima denarja, poleg tega pa bi ga morala prednostno vložiti v izgradnjo kanalizacij, javne razsvetljave in pločnikov tam, kjer jih sploh še ni. Zmanjkuje denarja za vrtec Konec novembra bo tudi za delovanje vrtca zmanjkalo denarja, je opozorila Marija Sitar. Predlog za povišanje cen v vrtcu je Odbor za finance dobil že februarja, a ga takrat ni mogel sprejeti, ker je bila občina v obdobju začasnega financiranja. So pa ugotovili, da vrtec na nekaterih postavkah nenormalno veliko troši, 10 milijonov se je npr. skrilo kar v »ostalih stroških«, in zato zahtevali, da v treh mesecih uprava Vrtca Mengeš pripravi program racionalizacije. V vrtcu se na to niso odzvali, pripravili so le novi predlog dviga cen, ki pa ga župan ni dal v obravnavo Odboru za finance, ampak kar na Občinski svet, ki ga brez mnenja odbora ni mogel sprejeti. Ko bo zdaj za poslovanje vrtca zmanjkalo denarja, v vodstvu vrtcu zagotovo ne bodo priznali odgovornosti, so vrtec boi^manjkalo denarja« prepričani v LDS, krivdo bodo zvrnili na Občinski svet. Na občnem zboru seveda niso pozabili na še eno z vrtcem povezano vročo temo, na novi vrtec Sonček. Pozabiti ga ne morejo zaradi preprostega dejstva, da še ni plačan, na koncu so stroški zanj namreč dosegli astronomsko vsoto, ki bi skorajda zadoščala za gradnjo dveh popolnoma sodobnih in ustreznih vrtcev. Za projekt je v lanskem letu občinski svet odobril porabo 50 milijonov tolarjev, župan je kljub temu podpisal pogodbo z izvajalcem gradnje vredno 140 milijonov tolarjev, končni znesek investicije pa znaša kar 226 milijonov tolarjev. V LDS-u opozarjajo, da je kar nekaj dodatnih milijonov stroškov nastalo zaradi spreminjanja projekta že po začetku same gradnje (dimnik, dodatni prostori,dražja oprema), kar kaže na veliko pomanjkanje strokovnosti vpletenih, ki bi morali za to tudi odgovarjati. Nezakonito poslovanje Da to takih nepravilnostih pri izvedbi investicij pride, je krivo slabo poslovanje občine, menijo v LDS. Stanko Salamon, član Nadzornega odbora Občine Mengeš, je opozoril na popoln nered, ki tu vlada. Nadzorni odbor je v poslovanju za leto 2002 odkril očitno kršenja zakonov in skrajno neodgovorno ravnanje s premoženjem, ki se npr. odraža tudi v najdražjih možnih investicijah in nepravilno izpeljanih postopkih zanje. »Izvršna oblast ugotovljenih napak niti ne poskuša odpraviti in čeprav je morda za to krivo tudi neznanje, to ne zmanjšuje njegove odgovornosti,« je povedal Salamon. Kaj storiti? Na letošnjem občnem zboru LDS Mengeš so izpostavil še nekaj perečih tem, a vse so izzvenele dokaj žalostno glede na ugotovitev, da lahko zaradi trenutne županove »samovoljne vladavine« storijo bore malo. »Se nikoli nismo imeli tako strokovnega Občinskega sveta, kot ga imamo v tem mandatu, in žalostno je, da se ravno zdaj, njegovega mnenja ne upošteva,« je povedal predsednik LDS Mengeš, Peter Gubanc, ml. Poudaril je, da jih pri odločitvah vodi stroka in ne politika in da ravno zato vabijo k sodelovanju prav vse, ne glede na politični nazor. V danih okoliščinah bo Občinski odbor LDS poskušal narediti vse, da prepreči nove napake v poslovanju občine in zagotovi izvedbo že sprejetih sklepov Občinskega sveta. Glede na nemogoče razmere v sedanjosti, pa se bodo usmerili v načrtovanje prihodnosti in v razvoj občine Mengeš. Dušan Pejic VARNA POT V SOLO Kot kar nekaj let nazaj, je bilo tudi letos ob pričetku novega šolskega opaziti kar nekaj aktivnosti na področju prometne varnosti. Letos je tudi v Osnovni šoli Mengeš stekel program devetletnega osnovnošolskega izobraževanja (o tem je več napisal v svojem prispevku g. B. Lipar, ravnatelj OS Mengeš, v zadnji številki glasila Mengšan). S tem v zvezi se je spremenila tudi določena oblika do odvoza učencev prvih razredov devetletke, za katere so tako ail drugače zadolženi starši učencev. Istočasno poteka organiziran do odvoza drugih učencev iz oddaljenih področij (Dobeno, Loka pri Mengšu in Topole). Ze pred pričetkom pouka, t.j. 1. septembra, je stekel program priprav za čim varnejšo pot v šolo. Policist PP Domžale in predstavnik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sta pregledala vse trase varne poti v šolo in o tem pripravilo poročilo o pomanjkljivostih. Določene pomanjkljivosti se že odpravljajo. Zal trase oziroma določeni odseki tras varne poti v šolo še vedno niso varne. Se vedno je preveliko odsekov tras, ki ne zaslužijo naziva VARNA POT V SOLO, kvečjemu obratno. Do kdaj? Ali je res potrebno dočakati najhujše, da se stvari spremenijo? Nova sestava Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Mengeš bo pripravila petletni Nacionalni program varnosti v cestnem prometu na lokalnem nivoju. Več o tem v eni prihodnjih števil glasila Mengšan. Prvih 14 dni začetka pouka je bilo opaziti na pomembnejših križiščih policiste PP Domžale, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Mengeš in v drugem tednu pouka varnostnike Varnosti Mengeš, ki so skrbeli za večjo prometno varnost. Prav slednjim t.j. VARNOSTI MENGES gre ponovno posebna zahvala. Ze vsa leta nazaj nesebično priskočijo na pomoč in sodelujejo pri nadzoru prometne varnosti. Se enkrat se jim najlepše zahvaljujemo tudi v upanju, da jih tudi prihodnje leto ob istem času vidimo na mestih, ko nadzirajo promet in pomagajo učencem in ostalim pešcem za varen prehod po prenatrpanem in prometno nevarnem središču Mengša. V teh dneh je bilo opaziti kar nekaj stvari -prekrškov, ki se ne bi smeli dogajati. Zaenkrat na srečo ni bilo prometnih nesreč. Teh prekrškov v večini primerov ne počnejo učenci OS Mengeš, vsaj nižjih razredov ne, temveč njihvoi starši in ostali odrasli ter vozniki motornih vozil. Opaziti je bilo pri pešcih prehod skozi prehod za pešce pri rdeči luči, prehodi izven prehodev za pešce. Pri voznikih motornih vozil prehitra vožnja, vožnja v križiščih skozi rdečo luč, »obvezno« ročno telfoniranje in še kaj. Večinoma teh prekrškov in neupoštevanja cestno prometnih predpisov opazijo tudi učenci. Vse to izničuje trud tistim, ki skrbijo za večjo varnost tako učencev kot ostalih udeležencev v prometu. V tretjem tednu so policisti PP Domžale, predstavnik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in razredničarke popeljali učence nižjih razredov po prometnicah v Mengšu. Eni so to doživeli prvič, drugi so »ponovili« znanje od prej. Z učenci bo potrebna s tako obliko vzgoje še nadaljevati in določene programe prometne vzgoje prenesti tudi v razrede. V oktobru je predvideno srečanje tudi s starši učencev nižjih razredov OS Mengeš. S slikovnim gradivom bi opozorili na napake učencev in posredno staršev na poti v šolo, ki se ne bi smela dogajati. Vsi starši učencev prvih razredov so tudi prejeli lične brošure za pomoč pri spremljanju učencev v/iz šole in pomoč pri vzgoji varne poti v/iz šole. Prihodnjič več o programu dela Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vsi predlogi za nadaljnje delo so dobrodošli. Predsednik SPVSrečko Hribar OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ, ŠOLSKA ULICA 11, 1234 MENGEŠ ŠOLSKI SKLAD OSNOVNE ŠOLE MENGEŠ Upravni odbor Šolskega sklada Osnovne šole Mengeš je na svoji 8. redni seji sprejel sklep, da v javnem glasilu MENGSAN povabi vse občane, da podajo predloge za finančno pomoč šolarjem v socialno ogroženih družinah. UO meni, da bo s takim razpisom omogočeno vsem občanom sodelovati s svojimi predlogi in z njihovo pomočjo razdeliti določena sredstva tistim, ki dejansko potrebujejo pomoč. Upravni odbor Solskega sklada Osnovne šole Mengeš RAZPISUJE finančna sredstva v višini 200.000 SIT za pomoč učencem v socialno ogroženih družinah. Kriteriji: - učenci OS Mengeš - pravila Centra za socialno delo - učenci, ki ne prejemajo nobene pomoči - učenci, ki že prejemajo minimalno pomoč Predlogi se pošljejo na Upravni odbor Solskega sklada OS Mengeš, Solska ul. 11, 1234 Mengeš v zaprti ovojnici s pripisom: RAZPIS SOLSKEGA SKLADA, NE ODPIRAJ - ZAUPNO. Upravni odbor SS OS Mengeš Prvi teden v oktobru - teden otroka Prvi ponedeljek v oktobru se vsako leto obeležuje kot Dan otroka. Teden otroka, ki mu sledi, poteka pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije. Zveza z aktivnostmi za otroke želi opozoriti na velik pomen skrbi za otroke, na raven njihove blaginje in na uresničevanje otrokovih pravic. Letos so vsebino tedna oblikovali na podlagi sklepov otroških parlamentov. Izpostavili so probleme nasilja med in nad otroki, institucionalizirano pomoč žrtvam zlorabe, TOM telefon in druge akcije ZPMS. TEDEN OTROKA V VRTCU MENGEŠ Z VZGOJNEGA VIDIKA Oba vrtca sta za Teden otroka pripravila različne delavnice za otroke z namenom, da se otroci in vzgojiteljice med seboj spoznajo tudi ob drugačnem delu, kot pa so otroci in starši navajeni, zlasti tisti, ki v vrtec prihajajo še tako zgodaj, da njihova soba še ni odprta. Lepo se zahvaljujemo vsem staršem, ki so opazili drugačnost tedna in se nam za to obliko tudi zahvalili. Ustreči željam staršev po daljšem odprtju obeh enot je velika umetnost. Ljudje, ki v vrtcu še nikoli niso delali imajo nad porabo občinskih sredstev za vrtce zelo veliko pomislekov, pač tega ne zmorejo in ne znajo razumeti; to nam je zaposlenim v vrtcu v večini slovenskih občin vsako leto bolj jasno. Komu je Teden otroka sploh namenjen? Kaj nam sporoča? Je dovolj, da se samo v prvem tednu oktobra ustavimo in premislimo, kako smo poskrbeli za otroke? Otroci nas potrebujejo vsak dan. Omogočiti jim moramo, da svoj prosti čas preživljajo zdravo, ustvarjalno, sproščeno. Zanje moramo poskrbeti kot starši, kot učitelji in vzgojitelji, kot družba. Ob kopici dejavnosti, ki jim jih ponujamo, naj jim ostane del časa tudi za igro (na varnih in urejenih igralih, igriščih, zelenih površinah, za sprostitev. Nasilje nas vsakodnevno obkroža. Otroke moramo naučiti, kako naj se spopadajo z vsakodnevnimi problemi, naučiti jih moramo prave človeške komunikacije. Se kdaj vprašamo, kakšen zgled jim dajemo? Na OŠ Mengeš smo se letos odločili, da k organizaciji Tedna otroka pritegnemo tudi nekaj društev, ki delujejo v naši okolici. Otrokom smo želeli obogatiti njihov prosti čas. Učenci so lahko prisostvovali treningu smučarskih skakalcev, igrali so se s taborniki, se pomerili v namiznem tenisu in odbojki na mivki ter balinali. Upam, da bo Teden otroka postal in ostal celoletna skrb vseh staršev, učiteljic, vzgojiteljic, na koncu pa tudi skrb občine -vseh nas. Urška Mihajloska V vrtcu opažamo, da otroci manipulirajo s svojimi starši, pa se straši teh manipulacij sploh ne zavedajo, jih ne zaznajo ali pa vedo zanje, pa se bojijo ukrepati po zdravi pameti. Vedno starši rešujemo svoje težave na svojih otrocih, vendar za božjo voljo ne delajte prevelikih napak v smislu - to sem si jaz želel, pa mi starši niso omogočili. To da ste se dragi starši morali boriti doma za uresničevanje svojih želja, vam sedaj omogoča borbo za obstoj na delovnem mestu. Ste se vprašali, kako se bo vaš otrok boril za svoj obstoj v svetu, ki bo krutejši od današnjega, otrok, ki samo na pol pove kaj želi, pa mu želeno že starši ponudijo v roko, češ naj ima, saj jaz nisem imel??? Otroci, še tako majhni starše prav izsiljujejo -npr. takole: "Ne bom šel v vrtec, ker ne maram jesti takega zajtrka ali kosila,kot ga v vrtcu skuhajo". Da otrok ne bo lačen, pa bo vseeno šel v vrtec brez joka, mu mati popusti in da vzgojiteljici vrečo napolitank, s katerimi naj si otrok poteši lakoto čez dan. Ja ljudje moji ali se sploh zavedamo, kakšen način prehranjevanja bo tak otrok imel v svojem odraslem delu življenja. Zdravstvena blagajna takih bolnikov sploh ne bo mogla oskrbeti. Ali pa naslednji primer: " Ja bova pa kar na klopi v vrtcu počakala, da pride otroku želena strokovna delavka v službo". Vsi, ki delamo v vrtcu smo strokovno usposobljeni, da poskrbimo za vsakega izmed vpisanih otrok. Straši pa si morajo ustvariti tudi v predšolskem obdobju doma tako avtoriteto, da njihova odločitev drži; kar pomeni, da če so se starši odločili za vrtec, potem morajo upoštevati, da je vrtec lahko odprt od 6.30 ure zjutraj do 16.30 ure popoldne brez dodatno zaposlenih delavk edino tako, da prihajajo strokovne delavke na delo z zamikom, da so skupine združene in otroke sprejemajo glede na urnik otroških prihodov v vrtec različne osebe. Skozi delavnice, ki so potekale v Tednu otroka, otroci spoznajo strokovne delavke tudi z drugega zornega kota; ne vedno v smislu, ta je pa tista, pri kateri počakam, da se vrata v mojo skupino odprejo. Vse skupine so namreč odprte ob 7.uri Metropolit dr. Franc Rode je blagoslovil novi vrtec Sonček in 30 minut. In kaj smo se vsi skupaj naučili iz dogodkov v Tednu otroka? Vsi otroci poznajo vse igralnice in vse strokovne delavke. Otroci vedo, da vse odrasle osebe v vrtcu znajo potešiti njihove potrebe po varnosti, ljubezni, sprejemanju, razumevanju. Otroci na tak način tudi spoznajo, da je v vrtcu vedno tako kot se odrasli dogovorimo in da dogovor nepreklicno drži. Ce je Poldka rekla da bo tako, tudi Zofka ne bo rekla nič drugače. Rezanje traku je pripadlo najmlajšim prebivalcem vrtca... ...in {karjice hrustalke so prerezale vrvico Ko otroci pridejo iz domačega reda v vrtčevski red, kjer se vsi držimo dogovorjenih pravil je za marsikoga zelo težko, za starša pa še težje. Straš ne ve, kako bi se odzival. Nasvet, ki ga je potrdila preteklost: vedno čestitam tistemu staršu, ki se v javnosti pametno (to pomeni, če sem rekel ne je ne) postavi zoper izsiljevanje lastnega otroka. Starši vprašajte se kako pa je doma. Se mama in ata držita skupnega dogovora o pospravljanju igrač? Otrok vedno preizkusi pri komu od staršev lažje uiti pospravljanju; iz tega sledi, da bo preizkušal tudi komu je lažje uiti pri učenju branja, pisanja, poštevanke. Da ne govorimo o tistem času, ko otrok glede na svoja leta odhaja od doma in se ne vrača takrat kot se je s starši dogovoril!? Vse se začne že tam, ko je še duda tista, s katero odrasli pomaknemo čas za ukvarjanje z otrokom v prihodnost. Marija Kavka Metropolit dr. Franc Rode je poudaril pomembnost vzgoje v vrtcu OBISK KITAJSKEGA VELEPOSLANIKA V MUZEJU MENGEŠ Prijetno smo bili presenečeni, ko smo s kitajskega veleposlaništva bili povabljeni na sprejem in slovesnost na predvečer kitajskega državnega praznika v veliko dvorano hotela Lev v Ljubljani. Obvestili so nas tudi, da veleposlanik, ki je bil v času odkritja spominske plošče patra Ferdinanda Avguština Hallersteina zadržan v Pekingu.želi Sprejem kitajskega veleposlanika v Mengšu; župan Tomaž Štebe, akad. Slikarka Wang Huiquin, veleposlanik Xu Jian in Janez Škrlep, direktor muzeja. obiskati Mengeš in si ogledati Hallersteinovo spominsko ploščo na njegovem domu. Sprejema v Levu smo se udeležili skupaj z lastnikoma firme SimpS, ki je zelo pomemben sponzor Muzeja Mengeš. Vzpostavljati pomembne gospodarske stike z drugimi državami je gotovo sestavni del dejavnosti kulturnih institucij še posebno pa, če to gospodarstvo s kulturnimi institucijami sodeluje. Muzej Mengeš uresničuje take programe, ki tako kvalitetne mednarodne stike omogoča. Na sprejemu smo poleg predvidenega protokola bili deležni še posebne pozornosti. Sprejel nas je posebej veleposlanik s sodelavci, Bronasta spominska plošča A. Hallersteinu na Zgornjem ali Ravbarjevem gradu v Mengšu, ki jo je v počastitev 300. obletnice njegovega rojstva postavil Muzej Mengeš, da zapolni eno od pomembnih vrzeli v slovenski kulturni in znanstveni zgodovini. da smo se podrobneje dogovorili o njegovem obisku v Mengšu. 1. oktobra je kitajski državni praznik. Veleposlanik Ljudske republike Kitajske, akreditiran v Sloveniji, njegova ekselenca Xu Jian je praznoval v Mengšu, kot gost Muzeja Mengeš. Pričakali smo ga pred Zgornjim gradom. K sprejemu smo povabili župana občine Mengeš, mag. Tomaža Štebeta, predstavnika Obrtne zadruge Zora predsednika Andreja Supeja in direktorja Martina Cauša ter predstavnika firme Zupan, Valentina Zupana, glasbilarskega mojstra, inovatorja evropskega in svetovnega formata s področja izdelave harmonik. Po kratki predstavitvi Mengša in Zgornjega gradu smo predstavili gospodu veleposlaniku bronasto ploščo, ki je posvečena Hallersteinu in je Veleposlanik LR Kitajske pri ogledu muzeja harmonik v firmi Zupan. ohranjenih harmonik, ki jo v muzeju hrani gospod Zupan in seveda zadnjim dosežkom diatoničnim in klavirskim harmonikam »Jubileum«. Po ogledu firme Zupan smo se še dolgo po kosilu v Trdinovem hramu zadržali v prijetnem pogovoru, ki ga je veleposlanik z darili in povabilom na njihovo veleposlaništvo zaključil. Že letos konec oktobra pa bosta na Kitajsko odšla dva, pri Hallersteinovemu simpoziju sodelujoča znanstvenika v Peking, da bosta začela uresničevati projekt Hallerstein, ki smo ga zelo uspešno nadgradili ob obisku njegove ekselence Xi Jian-a, veleposlanika LP Kitajske, akreditiranega v Sloveniji. Janez [krlep Veleposlanik LR Kitajske si ogleduje Hallersteinovo spominsko plo{~o. pomemben pomnik naše kulturne in znanstvene zgodovine. Akademska slikarka gospa Wang Huiquin, ki je spremljala uglednega gosta, je vse naše pogovore tolmačila, prevedla pa je tudi slovenski tekst, ki je na Hallersteinovi spominski plošči. Srečanje smo nadaljevali delovno v sejni dvorani Zgornjega gradu v firmi Zora. Po pozdravnih nagovorih župana in direktorja Zore, smo veleposlaniku izročili spominska darila, mu predstavili program Hallerstein in ga prosili za sodelovanje pri tem projektu. Obrnili smo se nanj s prošnjo, da naj kitajske oblasti in pristojne znanstvene institucije omogočijo našim znanstvenikom vpogled v Hallersteinovo zapuščino v Pekingu. Veleposlanik Xu Jian nam je zagotovil sodelovanje in poudaril, da bo Kitajska sodelovala pri uresničitvi vseh ciljev projekta Hallerstein. Poudaril je tudi izredni pomen, ki ga ima Hallerstein v kitajski zgodovini in tudi še danes, ko po več kot 200 letih še vedno povezuje Kitajsko z Evropo in še posebej s slovenskim narodom, pa tudi njegovi znanstveni dosežki še vedno veljajo. Druženje z uglednim gostom smo nadaljevali v firmi Zupan, kjer sta nam lastnik firme Valentin Zupan in njegova hči Tanja, ki je direktorica firme, pokazala muzej harmonik in predstavila številne inovacije s katerimi se mojster Zupan uvršča v svetoni vrh izdelovalcev tega popularnega instrumenta. Veleposlaniku smo omenili tudi številne druge glasbilarje iz Mengša tako, da je dobil občutek, da je v Mengšu doma tudi glasbilarstvo. Posebno pozornost je na razstavi posvetil eni najstarejših Zelo sem vesel, da imam priložnost obiskati Mengeš ravno pred kitajskim državnim praznikom. Kitajsko slovensko prijateljstvo se je pričelo že pred več kot tristotimi leti. Takrat je slovenski misijonar Avguštin Hallerstein, ki je prišel od daleč, da bi živel na Kitajskem, s svojim znanjem in usodo pričel pisati zgodbo kitajsko slovenskega prijateljstva. In prav na teh temeljih tradicionalnega kitajsko slovenskega prijateljstva danes skupaj nadaljujemo s pisanjem še bolj veličastnega poglavja. Veleposlaništvo LR Kitajske Komite regij Evropske zveze - 51. plenarno zasedanje Slovenski opazovalci smo se drugič uradno udeležili zasedanja komiteja regij (http:// www.cor.eu.int/) skupaj s še ostalimi opazovalci devetih novih članic zveze. Na sliki smo: Siniša Grmovšek, podžupan občine Bovec, Boris Sovič, župan mestne občine Maribor, Breda Pečan, županja občine Izola, Tomaž Štebe in Janko Halb, župan občine Rogaševci. Priprave za odločanje na takem zaključnem sestanku so temeljite. Za posamezne teme so zadolženi delegati posamezniki, takoimenovani poročevalci. Na voljo imajo eksperte. Razpravlja se tudi v specializiranih, šestih, komisijah. Nazadnje v okviru posameznih političnih grupacij. Tako da je razprava bolj izjema, glasovanje poteka gladko. Ko se je le zapletlo sta se obe grupaciji brez formalizma kar iz klopi dogovorili za k kompromisni amandma in ga naslednji trenutek sprejeli. 222 delegatov se ni moglo izogniti vrhunski aktualni temi in pripravam na medvladno konferenco o novi ustavi in ureditvi v združeni Evropi s 25 članicami. Glavna (nova) smer je da se politika vrača nazaj k človeku, k skupnostim ljudi oziroma občinam kot osnovnim lokalnim avtoritetam. Dve temi sta bili posvečeni novim članicam: o industrijski politiki in odnosih. Projekt Kultura 2000 so podaljšali do leta 2006. Skrbi jih kako sodelovati z nerazvitimi državami da bi imele več od trgovine. Zelo zanimivo je bilo poročilo EU komisarja odgovornega za raziskave. Bistven zaostanek Evrope za ZDA je v položaju raziskovalcev. Tam so znanstveniki elita deležna najvišjih priznanj z dohodki primerjivimi z največjimi zvezdniki. V ZDA namenijo privatna podjetja polovico več denarja za raziskave in razvoj. V Evropi tudi ni prave tekmovalnosti in konkurence med univerzami. Gre za temeljne raziskave in kot pravijo »research of excellence«. Brez tega, so prepričani, ne bo povečanja BDP in novih delovnih mest. mag.Tomaž[tebe, župan PRAZNOVALI SMO V mengSu 25. septembra 2003 smo v dvorani Kulturnega doma Mengeš praznovali 10-letnico Združenja za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije in 16. obletnico ustanovitve prve skupine starih ljudi za samopomoč. Kdo sploh smo..... Smo nevladna, neprofitna nacionalna organizacija s človekoljubnimi cilji, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva. Kot krovna organizacija povezujemo 470 skupin starih ljudi za samopomoč, ki jih vodi 723 usposobljenih voditeljic, voditeljev (prostovoljk/prostovoljcev) in v katere je vključenih preko 5000 starih ljudi. Program se izvaja v stotih slovenskih občinah in uspešno rešuje socialne stiske starih ljudi, ohranja njihovo psiho-fizično kondicijo in jih omogoča aktivno vključevanje v družbeno dogajanje. V programu, ki se je pričel ob 14.00 uri na temo Postanek s pogledom na prehojeno pot skozi prizmo samopodobe in javne podobe starostnika, prostovoljca in strokovnega delavca, sta sodelovali ga. Danica Matjanec in dr. Manca Košir. Po odmoru za kavo in klepetu smo nadaljevali Drug z drugim v slavnostno prireditev in podelitev priznanj prostovoljcem. Sodelovali so: mag. Tomaž Stebe, župan s pozdravnim nagovorom, ki ga v nadaljevanju tudi objavljamo, ga. Zmaga Prošt, predsednica ZSGGS in predstavnica ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Slovesnost pa je obogatil narodno zabavni ansambel Modrijani. Naj končam z mislijo: Vse je kratko, kot je kratko življenje naše. Toda največja veličina življenja je prav v tem, da živimo. Marta Kuret POZDRAVNI NAGOVOR ŽUPANA MENGŠA V Kulturnem domu v Mengšu smo se zbrali ob 16. letnici ustanovitve prve skupine starih ljudi za samopomoč v Sloveniji in 10-letnici Združenja za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije. Vesel sem, da je do delovanja skupin starih ljudi za samopomoč prišlo. Se posebno me veseli, da te skupine delujejo tudi v naši občini. Imamo 6 skupin: 5 jih delu v Domu počitka, ena skupina, ustanovljena v mesecu oktobru 2000 deluje v domačem lokalnem okolju. Vse skupine vodijo za to usposobljene voditeljice-prostovoljke. Svoj delež k uspešnemu delovanju skupin prispeva občina s finančnimi sredstvi. Vsi člani naših skupin so povezani in vključeni v Društvo Jesenski cvet Domžale, ustanovljeno v oktobru 2000. V tem društvu so naše mengeške skupine in skupine iz Domžal, Lukovice, Moravč in Trzina. Skupine so namenjene predvsem medgeneracijskemu druženju, reševanju socialne stiske starih ljudi, pogovoru in tkanju prijateljskih vezi. Upam in prepričan sem, da bodo pri nas in drugje skupine še naprej dobro delovale, se razvijale in da jih bo iz leta v leto več, kot je vedno več starejših, osamljenih ljudi. Občina bo tudi v bodoče s svojimi močmi pomagala in vzpodbujala delovanje skupin in s tem pripomogla k kvalitetnejši izvedbi zastavljenega programa. Hvala vsem za strokovno in prostovoljno delo, podpornikom za sredstva in razumevanje ter udeležencem za sodelovanje. Upam, da si vsi skupaj polepšamo življenje. Naj končam z mislimi: Prehitro res mine naša mladost. A čas nam prinese notranjo lepoto in radost. Prav v tem je ves smisel, v tem je vsa modrost. Ne obžaluj staranja. Je čast nedosegljiva mnogim. Stari potrebujejo ljubezen prav tako kakor sonce (Victor Hugo) Tomaž Stebe MEDNARODNA POMOC GASILCEV GZ MENGES Na poziv Gasilske zveze Slovenije sta v sredo 10.09.2003 dva člana GZ Mengeš v sklopu reševalnega enote regije Ljubljana III odšla v kanalsko dolino (Italija). V okviru mednarodne pomoči sta v enoti sodelovala Franci Skok, podpoveljnik Gasilke zveze Mengeš in Andrej Bizjak iz PGD Loka z namenom odpravljanja posledic katastrofalnega neurja, ki je dober teden pred tem divjalo tudi po Italiji. Kmalu po osmi uri zjutraj se je prva odprava gasilcev iz regij Ljubljana I, II in III ter Notranjske in Gorenjske odpravila z mejnega prehoda Rateče proti vasi Ugovizza (po slovensko: Ukve), kjer skupaj z Italijani, Nemci in Avstrijci, živi tudi slovenska skupnost . Vas je bila v večji meri prekrita z blatom ter zasuta s peskom in kamenjem. Na nekaterih mestih je voda nanosila tudi do pet metrov tovrstnega materiala. Gmota blata peska in kamenja je skupaj z vodo pod seboj pokopala več stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij, osebnih ter tovornih vozil in kmetijske mehanizacije. Odneslo je tamkajšnjo Zago ter precejšnji del hidroelektrarne. Voda je podrla in odnesla tudi tamkajšnji cerkveni zvonik. Prizaneseno pa ni bilo niti pokopališču, ki je bilo v celoti prekrito z nanosom blata in peska, ki je segal preko nagrobnih spomenikov. 20 gasilcev iz regije Ljubljana III, ki jih je vodil Skok Franc, je bilo takoj po prihodu napotenih na odkop pokopališča. Pri delu so uporabljali ročno orodje, ker zaradi narave dela in kraja samega delo s strojem ni bilo možno. Do večernih ur, ko se je 66 gasilcev iz vse Slovenije vračalo proti domu, so s skupnimi močmi odkopali večji del pokopališča (cca. 300 m2 površine). Tako smo prvič uradno sodelovali v mednarodni pomoči in pridobili dodatne izkušnje za delo v posebnih razmerah. Poleg tega pa moramo pohvaliti oba udeležena člana, saj sta bila kljub hitremu sklicu enote takoj pripravljena na odhod, kar je dokaz, da smo gasilci vedno pripravljeni pomagati ljudem v nesreči, ne glede na čas in kraj. Pri tem je naše vodilo, da pomagajmo drugim, da bodo v stiski tudi drugi pomagali nam. GZ Mengeš MEDSEBOJNO ZAMENLJIVA ZDRAVILA IN SISTEM GENERIČNE SUBSTITUCIJE ORIGINALNA IN GENERIČNA ZDRAVILA Zdravila delimo na inovativna-originalna in generična. Inovativna zdravila, gre za zdravila z novimi učinkovinami, so plod večletnih, celo desetletnih raziskav. Proizvajalec vloži zelo velika sredstva v njihov razvoj, v biološke, farmakološke, toksikološke in klinične raziskave, da si pridobi dovoljenje za promet z zdravilom. Zdravilu izbere lastniško ime in ga patentno zaščiti. Po določenem obdobju drugi proizvajalci lahko proizvedejo generično različico zdravila, ki je praviloma precej cenejša. Urad za zdravila izda dovoljenje za uporabo generičnega zdravila na osnovi znanstvenega dokaza o njegovi enaki učinkovitosti in varnosti v primerjavi z originalnim. Generično zdravilo ima enako kvalitativno in kvantitativno sestavo učinkovine. Medsebojno zamenljiva pa so samo tista, ki imajo dokazano biološko uporabnost in bioekvivalenco. To pomeni, da se mora aktivna učinkovina v generičnem zdravilu, ki je odgovorna za zdravilni učinek, sproščati iz tablete, kapsule, svečke., vsrkati iz prebavil v kri, porazdeliti po telesu, razgraditi in izločiti iz telesa z enako hitrostjo in v enakem obsegu kot učinkovina v originalnem, inovativnem zdravilu. Možno je tudi, da pomožne snovi bistveno spremenijo hitrost in obseg omenjenih procesov (za več kot 20%). V tem primeru biološka uporabnost ni ista in zdravili nista bioekvivalentni. Lahko pa prihaja do razlik tudi zaradi določenih dejavnikov, ki vplivajo na to, da so odzivi organizma na bioekvivalentna zdravila različna. Ti dejavniki so: spremenjeno delovanje jeter, ledvic, nosečnost, dojenje, starost, oslabljen imunski sistem, določene spremljajoče bolezni, pitje alkohola, kajenje, medsebojno delovanje zdravil. SO ORIGINALNA ZDRAVILA BOLJŠA, GENERIČNA SLABŠA? Po osamosvojitvi se je sprostila zakonodaja in tuje farmacevtski proizvajalci so prišli na naše malo tržišče z množico novih, inovativnih zdravil. Ponudba je postala večja, ni pa nujno, da tudi boljša. S strani kapitala je pritisk na predpisovanje vedno novih zdravil vse večji in s pametno selekcijo je nujno, da ne ustvarimo novih bolnikov. Vsa zdravila v Sloveniji, tako originalna kot generična, imajo dovoljenje za promet s strani Urada za zdravila. To nam zagotavlja, da imamo na razpolago KVALITETNA ZDRAVILA! SISTEM MEDSEBOJNO ZAMENLJIVIH ZDRAVIL Ministrstvo za zdravje in ZZZS nameravata s 1.11.2003 uveljaviti sistem generične substitucije oziroma predpisovanje medsebojno zamenljivih zdravil. Ta sistem je v veljavi v večjem številu evropskih držav in predstavlja enega izmed mehanizmov za obvladovanje stroškov za zdravila. V vsakem primeru bo potrebno aktivno sodelovanje med zdravniki, farmacevti in bolniki. Zdravnik bo moral bolnika seznaniti, če mu bo predpisal drugačno zdravilo, kot ga je prejemal doslej. Ob strokovni in komunikacijski podpori farmacevta v lekarni pa bolnik lahko uveljavi pravico do pridobitve ustreznega, medsebojno zamenljivega zdravila brez doplačila. Pooblaščena oseba za izdajanje zdravil na recept je magister farmacije z opravljenim strokovnim izpitom na Ministrstvu za zdravje. Je torej strokovnjak z obsežnim znanjem o zdravilih. Natančno pozna zdravila, ve, kako delujejo, kaj se z njimi v telesu dogaja, kako med seboj vplivajo in kakšne stranske učinke povzročajo. KAKO SE ODLOČATI ZA ZDRAVILO Zdravnik, kot odgovorna oseba za predpisovanje zdravil in farmacevti, kot odgovorne osebe za izdajanje zdravil, VSI smo pri svojem delu dolžni spoštovati KODEKS ETIKE in v skladu s tem vedno RAVNATI V KORIST BOLNIKA! Nuša Kladnik, mag.farm. JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča v Industrijski coni Mengeš Topole I. PREDMET PRODAJE JE: Nezazidano stavbno zemljišče v Mengšu v skupni izmeri 6406 m2. Zemljišče ima del komunalnih priključkov in je delno komunalno opremljeno. Nahaja se ob glavni cesti Mengeš letališče Brnik v industrijski coni (na robu SCT jame ob Gorenjski cesti) II. SPLOŠNI POGOJI: 1. Izklicna cena: 440.476,56 EUR oz. 68,76 EUR/m2. 2. Na razpisu lahko sodelujejo pravne ali fizične osebe. Kandidira lahko več ponudnikov hkrati kot en skupni ponudnik, obvezno za celotno zemljišče. 3. Resnost ponudbe jamči ponudnik z vplačilom varščine v višini 10% od izklicne prodajne cene v protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na EZR 012720100001612. 4. Izbranemu najugodnejšemu ponudniku bo varščina brezobrestno všteta v kupnino. Drugim ponudnikom bo varščina brezobrestno vrnjena v petih dneh po končanem izboru najugodnejšega ponudnika. 5. Ponudba za nakup nepremičnine mora vsebovati: - podatke o ponudniku s točnim naslovom; - ponujeno ceno; - izpis iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni za pravne osebe, oz. potrdilo o državljanstvu za fizične osebe (ali fotokopija veljavnega osebnega dokumenta); - dokazilo o vplačani varščini; - številko tekočega ali žiro računa ponudnika, zaradi vrnitve vplačane varščine; - parafiran osnutek pogodbe. 6. Nepopolne in nepravočasne prejete ponudbe ne bodo upoštevane. 7. Kupnina se plača v roku 30 dni po podpisu kupoprodajne pogodbe. 8. Najugodnejši ponudnik bo izbran v tridesetih dneh po izteku razpisnega roka. Z izbranim ponudnikom bo pogodba sklenjena v petnajstih dneh po dokončnosti sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. Ce izbrani ponudnik v navedenem roku ne podpiše pogodbe, varščino obdrži prodajalec. 9. Pisne ponudbe z dokazili morajo prispeti v zaprti ovojnici z oznako »Javni razpis - odkup zemljišča, stanovanja - ne odpiraj« najpozneje do 26. 11.2003 do 12. ure na naslov: Občina Mengeš, Slovenska c. 30, 1234 MENGEŠ. 10.Kupec lahko prevzame nepremičnino v last in posest ter vknjiži lastnino na svoje ime po plačilu celotne kupnine in drugih dajatev. 11 .Prodajalec si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene kupoprodajne pogodbe. 12.Vse informacije glede nepremičnine ter ogleda so na voljo na naslovu prodajalca ali na eNaslov obcinaZmenges.si ali na 01 7237081. 13.Osnutek pogodbe lahko prevzamete na vložišču Občine Mengeš. Številka: 360-03-3/2003 Datum: 10. 10. 2003 mag. Tomaž [tebe, župan ŠIVILSKI SERVIS iN TEČAJI 1 Ivanka Simeo, s.p. 031-488-338 vpisujemo v tečaje: likanja, krojenja, šivanja, kleklanja in izdelave lutk. modno [ivanje in popravila oblačil Vsak dan vam svetuje znana modna svetovalka od 8. - 20. uer BALINARKE V MENGŠU - PREHODNI POKAL Dne 6.9.2003 je DU Mengeš - balinarska sekcija priredilo turnir v balinanju ženskih ekip za prehodni pokal. Tekmovale smo v bližanju trojk/ena rezerva/ na vseh štirih stezah balinišča v športnem parku v Mengšu. Tekmovanja se je udeležilo 12 ekip: - dve ekipi iz Menšga - po ena ekipa iz Kamnika, Podnarta, Lesc, Škofje Loke, Predoselj, Bičevja, Vnanjih Goric, Šentvida, Bežigrada iz Ljubljane in Most iz Ljubljane. Za pravilen potek tekmovanja je bilo izvedeno žrebanje med ekipami. Pred uradnim začetkom tekmovanja ob 9. uri pa je vse prisotne pozdravila predsednika DU gospa Teodora Blejec. Tekmovanje je trajalo do 17. ure z vmesnim odmorom za kosilo. 1. mesto in prehodni pokal je osvojila ekipa iz Predoselj, 2. mesto je osvojila ekipa iz Kamnika 3. mesto je osvojila ekipa iz Šentvida 4. mesto je osvojila ekipa iz Vnanjih Goric Za popestritev in prijateljsko vzdušje smo organizirale tekmovanje »bližanja v krog« z nagradami za prva tri mesta, ki so jih prispevali različnih sponzorji. To tekmovanje je bilo ločeno za ženske in moške in se ga je udeležilo 121 tekmovalk in tekmovalcev. Za hrano je sredstva prispevalo DU Mengeš, za kritje ostalih stroškov smo organizirale srečolov, kjer je zadela vsaka srečka. Za srečolov so prispevali darila sponzorji, katerim se prisrčno zahvaljujemo za podporo in razumvanje. Glavni sponzorji so bili: HANI Mengeš, Montaža klima naprav in prezračevanje - Bojan Vukšinič s.p. iz Trzina, Plastenka Radomlje, Tatami Mengeš, Slaščičarna Flere Mengeš, Sadni vrt Mengeš in drugi. S sladicami pa so se izkazale tudi vse članice balinarske sekcije, ki so jih spekle kar doma. Udeleženke tekmovanja so bile dobro razpoložene, saj so jih spodbujali številni gledalci in lepo sončno vreme. Toplo se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so nam omogočili izvedbo turnirja. Zahvaljujemo se tudi balinarski sekciji ŠD Partizan Mengeš za medalje in gospodu Štefanu Kovaču za lepo urejeno in pripravljeno igrišče. Vodja balinarske sekcije pri DU Mengeš: Marjanca Lavric MED SPLAVARJI NA DRAVI »Po nebu ščip plava, šumi, šumi Drava.« Tako se začenja balada pesnika Antona Aškerca z naslovom Ponočna potnica. Lepa pesem, ki se jo splača še enkrat prebrati in se poglobiti v njeno vsebino, kajti kot najstniki je še nismo pravilno doumeli. In prav to doživetje samotnega brodnika na Dravi me je prešinilo ob pripravah na izlet z upokojenci. Organizator in vodja izletov Jože Blejc se je namreč odločil, da nam v juliju ponudi doživetje v družbi splavarjev na Dravi. Ker mi je ta košček slovenske dežele še dokaj neznan, sem se polna pričakovanj kot otroci, podala proti naši Koroški. Prvi daljši postanek smo imeli na Prežihovini, kjer se je rodil in ustvarjal svoja čudovita dela pisatelj Lovro Kuhar-Prežihov Voranc. Kdo ne pozna njegovih črtic pod skupnim naslovom Solzice? Pa njegove Samorastnike in trilogijo romanov Jamnica, Doberdob, Požganica, ki so ga uvrstila med velikane slovenske književnosti. Kar nek ponos nas je navdal ob njegovem spomeniku, ki je s pogledom zazrt v svojo koroško zemljo in železarno v dolini. Bil je velik nasprotnik kapitalistov, ki so se okoriščali z delom svojih delavcev in najemnikov. Zato je bil preganjan in izgnan v tujino. Tudi v današnjem času porajanja kapitalizma bi potrebovali nekaj Vorancev, ki bi opozarjali na mnoge napake in krivice v današnji demokratični družbi. Po Mežiški dolini smo se podali dalje v Dravsko dolino, vgreznjeno med hribovjem Pohorja na desnem bregu in hribovjem Kozjaka ne levem bregu. Mogočna reka Drava, ki daje svojo moč večim elektrarnam, se je valila počasi od enega do drugega jeza. Manjša naselja se stiskajo ob vznožju hribov. In nekje na sredini med Dravogradom in Mariborom leži zaselek Javnik pri Ožbaltu, kjer je bil cilj našega potovanja. Ustavili smo se pri turistični kmetiji Šarman. Splav s posadko nas je že čakal. Po sprejemu s kruhom, soljo in aperitivom smo posedli k mizam na splavu. Poskočne viže frajtonarice so nas takoj požgečkale za ples, vendar nas je vodja splavarjev, včasih bolj znanih pod nazivom »flosarji«, s svojim prijaznim nagovorom takoj umiril za poslušanje. Na kratko nam je opisal zgodovino dravskega flosarstva, ki je po zgraditvi prvih elektrarn zamrlo, saj so bili jezovi nepremagljiva ovira. V zadnjem desetletju pa so začeli to nekdanjo pomembno gospodarsko dejavnost turistično oživljati. Začetki splavarjenja na Dravi segajo v čase turških vpadov na slovensko ozemlje, to je v 16. stoletje, ko so za obrambo pred krvoločnimi osvajalci začeli graditi preproste ladje pravokotne oblike, imenovane šajke. Ko je minila nevarnost, so začeli te ladje uporabljati za prevoz rezanega lesa, vinogradniških kolov, sadja in drugih tovorov, namenjenih prebivalcem dežel na jugovzhodu, vse tja do Turčije. Že prav kmalu so se tem šajkam pridružili splavi, ki so bili v celoti sestavljeni iz lesa. Vsak splav so izdelali splavarji sami, pri čemer sta bili glavni orodji sekira in sveder. Vzdolž Drave je bilo več pristanišč s skladišči lesa, ki so ga v obliki splavov prodajali na Hrvaško, Madžarsko in Srbijo. Iz pristanišč je izplulo naenkrat do šest splavov. Na vsakem splavu je bil kormoniš in pet splavarjev. Kormoniš je bil starejši, izkušen splavar, ki je dobro poznal reko in njene pasti. Veslal je spredaj, zraven njega sta bila še dva prednjaka, zadaj pa je bil ravnjak. Vsak konvoj splavov je imel s seboj tudi manjši čoln, ranco, ki so jo uporabljali ob pristajanju ali ob pomoči nasedlim splavom. Splavarskim nesrečam pa so največkrat botrovale čeri in skale v strugi. Zato so že v začetku 19. stoletja največje skale razstrelili. Od Maribora dalje pa so nevarnost za splave predstavljali plavajoči mlini in žage. Za varstvo pred nesrečami so se flosarji v molitvi obračali na zavetnika svetega Miklavža, pa tudi na Janeza Nepomuka in mater božjo. Splavarili so od marca do novembra, v pozni jeseni in milih zimah pa so spravljali les iz gozda. Zaslužek splavarjev je bil kar dober, vendar je marsikateri flosar na vračanju proti domu vse zapravil po krčmah. Ob razmišljanju o življenju nekoč in danes smo si kar oddahnili, saj mi že lahko uživamo sadove svojega minulega dela, čeprav so marsikateremu upokojencu odmerjeni bolj mačehovsko. Toda, ker se z leti naše potrebe zmanjšujejo, nam tudi odmerjeni delež zadostuje še za udeležbo na kakšnem izletu. Po dveh urah življenja na splavu smo se poslovili od prijaznih in zelo zabavnih splavarjev. Med vožnjo po Dravi smo bili postreženi s flosarsko malico (golaž, žganci, kruh) in kavo. Po izkrcanju smo si ogledali še flosarski muzej v katerem je predstavljeno nekdanje življenje flosarjev in njihovih družin. V bližnjem gostišču smo se odžejali, nato pa se podali proti domu. Z izletom smo bili zadovoljni, saj kljub visoki starosti še vedno radi spoznavamo nove kraje, ljudi in življenje v preteklosti. Stara modrost tudi pravi, da za učenje nikoli ni prepozno. Teodora Blejec VEC KOT AMERIKANCI Bilo je zvečer. Za mizico smo v foteljih sedeli trije prijatelji: direktor Caritas nadškofije Sarajevo, direktor Skofijske karitas Ljubljana in gospod Stane Kerin. Z nami je bila novinarka verskega časopisa. Direktor Stipe je v pogovoru izrazito, jasno in nedvoumno poudaril, da je Slovenska karitas (izrecno je izpostavil Skofijsko karitas Ljubljana) Bosni pomagala več kot Amerika. To je razložil z besedami: Slovenija je majhna dežela - pa nam je veliko pomagala. Se bi pomoč teh dveh dežel primerjali med seboj glede na velikost in ekonomske možnosti, lahko mirno rečem, da so nam Slovenci pomagali daleč največ. Ze ob primopredaji sva se z gospodom Stanetom dogovorila, da ob priliki obiščeva Bosno in vidiva, kje vse so vidni sledovi dela, pomoči, prijateljevanja in povezanosti med dvema sestrinskima Karitas. Dnevi od 24. do 27. avgusta so bili zato zame blagoslovljeni. Po opravljenih dopoldanskih dolžnostih v svojih župnijah sva se odpravila na pot. Iz Sentvida pri Stični sva potovala preko Bosanskega Broda v Kolibe, kamor sva prispela v večernih urah in se najprej ustavila pri župniku Zeljku. Je pravi borec, gojitelj upanja proti upanju. Pred štirimi leti je prevzel župnijo, v kateri sta živeli samo dve družini. Vas je bila ena sama ruševina. Po vojni so namreč Srbi vse hiše demolirali in jih zminirali. Hoteli so, da se noben Hrvat ne vrne več v hišo, ki stoji na ozemlju Srbske Krajine. Zeljku pa je s svojo navzočnostjo, s svojim upornim značajem, delavnostjo in odprtostjo uspelo s pomočjo različnih donatorjev obnoviti nekaj hiš ter z udarniškimi akcijami fizičnega dela naših mladih deklet in fantov vrniti veselje in upanje. Mnogi so se že vrnili, mnogi bi se še radi, pa nimajo možnosti, da bi obnovili hišo. Do podstrehe je stroškov manj kot milijon tolarjev. Toda kako naj nekdo, ki ima 150 evrov plače, preživi družino in obnovi dom? Večina teh ljudi živi namreč razseljenih vsepovsod po Hrvaški, posebno v Brodu. Pretresljivo se je bilo voziti po vasi od hiše do hiše in poslušati, kdo vse bi se še rad vrnil, pa se v teh okoliščinah brez tuje pomoči ne more. Na misel mi je prišlo, da bi šel v Sloveniji kar od hiše do hiše, od podjetnika do podjetnika in osebno prosil za pomoč, da bi vsaj še kakšnemu vrnili veselje do vrnitve, da bi župnija zares mogla zaživeti ter bi se ruševine spremenile v prijazne in gostoljubne domove. Nekaj podobnega sem začutil v vasi Borovica. Zupnik Mato je pravi mojster za vse: zna biti arhitekt, zidar, voznik, ekonom ... Je blaga, mehka in pesniška duša. Zgodovina je njegov hobi. Spodbujal sem ga, naj piše. Cez nekaj desetletij ali že prej bodo razmere, v katerih živi, čisto drugačne. Zdaj so trenutki, da zabeleži vse tisto, kar obremenjuje te kraje zemeljske oble. Leta 1993 so muslimani porušili vas. V podnožju hriba, na kateri stoji župnija, je nekdanji grad bosanske kraljice. Ko s 1.200 m nadmorske višine gledaš v dolino in opazuješ porušeni grad, okoliške griče polne železne rude, zlata, srebra in drugih izrednih kamnin, se ti pred očmi zvrstijo pretekli dogodki, ki se, tako se zdi, ponavljajo tudi v moderni dobi. Svoj čas je vas imela 800 ljudi. Ti so imeli 7.000 ovc, 1.000 krav, 500 konj ... danes se življenje šele počasi, počasi vrača. Interesi velikih ljudi so vedno pohotni in izkoriščevalski, preprosti ljudje plačujejo davek tega egoizma. Toda prav ti ljudje ostajajo zvesti zemlji, imajo v sebi življenje, imajo resnico in upanje. Ti ljudje so nosilci vsega, kar je Bogu všeč. Z njimi je Gospod, ki povišuje nizke. Ko sva se poslavljala, mi je Mato dejal: »Tone, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo.« Najbrž razumete, kaj je s tem mislil. Ob odhodu iz vasi Borovica nisva mogla mimo nekaterih hiš, pred katerimi so čakali vaščani. Brez posebnih naročil so prepoznali, da se je oglasil njihov Stane. Skoda, da nisva utegnila biti njihova gosta vsaj za kratek čas, kar so si zelo želeli. V Sarajevu sva bila deležna gostoljubja župnije Stup. Dve ekipi italijanskih skavtov sta v tistih dneh zaključevali delovni tabor. Z župnikom Lukom smo obiskali projekte, ki so v gradnji. Za mater in bolno hčer gradijo majhno hišico. Sredstev imajo do strehe. Trenutno so pri drugi plošči. Radi bi ubogima ženama omogočili čimprejšnje bivanje v lastni hiši. Radi bi, da bi vsaj zadnja leta svojega življenja preživeli človeka vredno življenje. Zvečer istega dne nas je zbrane ob poslovilni večerji (direktor sarajevske Caritas Stipe je dobil zamenjavo in postal župnik) obiskal kardinal Vinko Puljič, ki se je zahvalil Slovenski karitas za pomoč in sodelovanje ter se je priporočil tudi za prihodnost. Za vse, posebno Sarajevčane, je bil najin obisk pri njih veliko pričevanje. Lepo se jim je zdelo, da sva k njim prišla oba skupaj: nekdanji in sedanji direktor Skofijske karitas Ljubljana. Tako sva poleg karitativne prinesla tudi oznanjevalno razsežnost krščanskega poklica. Tone Kompare, direktor Škofijske karitas Ljubljana MOJE LETO NA BAVARSKEM - 7. DEL Počitnice so zaključene, zopet odhajam nazaj. Ne bi verjela, da lahko čas tako bliskovito mine. Se mi zdi, da sem komaj prišla nazaj iz Nemčije, pa se moram zopet vrniti. Po drugi strani pa me jesensko listje, mraz in pa krajši dan res lahko opomnijo na to, da je čas za šolo. Sedaj se s svojo dejavnostjo selim še v Ingolstadt. Ta je 85 kilometrov oddaljen od Munchna in tako se bom lahko še malo več vozila - prej sem »obvladala« le Munchen z recimo temu bližnjo okolico. Pravih izletov izven mesta pa niti nisem delala. Po eni strani sem rekla, da si bom najprej ogledala mesto, šele nato tudi Bavarsko, po drugi strani pa sem čakala prijatelje, ki so se napovedali, da bomo skupaj odšli na izlete. Mnogo babic -kilavo dete - preveč smo se dogovarjali, haha. Letos pa moram konec koncev izkoristiti možnost, ki se mi ponuja. Evropa bo kmalu brez meja in prav hecno bo opazovati potem prehode meje - a bodo samo še karte štempljali? Sicer se sem ter tja zgodi, da tudi pri prehodu avstrijsko-nemške meje pridejo na vlak policaji v civilu in pregledujejo dokumente. Kar je ob 4h zjutraj res najlepša stvar, ki se nam lahko zgodi. Saj imam na vlaku bolj rahel spanec, ampak vseeno! To ni človeško! Po možnosti pa seveda pride ta policist kakih 20 minut za ščipalcem kart, ko se človek ravno zaziba v sen. Res paje, da če je sopotnikov preveč, potem tudi spanec ni prav preveč sproščujoč. Tehni~ni muzej Letos Tehnični muzej v Munchnu praznuje 100-letnico. Res je vreden ogleda. Najbolj uživala sem, ker sem bila sama in sem se lahko pri vsakem razstavljenem izdelku zadržala, kolikor dolgo sem se želela. Najprej so me pritegnili avioni in avtomobili ter ladje, nato pa kemija, biologija, medicina ^ Uf, preveč je bilo vsega, tako da sem v muzeju preživela dva cela dneva. Najlepše seveda je, ker se z vsakim predmetom lahko kaj naredi. To je eden redkih muzejev, kjer je celo zaželeno, da se razstavljeni izdelek vzame v roke ali pritisne na kak gumb. Drži, ne čisto povsod. Meni je bil na primer zelo všeč star bentley, ki bi ga prav z veseljem malo zapeljala po ulicah, pa dvomim, da bi mi pustili. So pa sedaj izven muzejskega otoka, kjer se sredi reke Isar nahaja Tehnični muzej (ravno nasproti patetnega urada), na prizorišču vsakoletnega Oktoberfesta odprli novo dvorano za letala in večje predmete. To me še čaka ob priliki. V muzeju je tudi takšna vetrnica, kot jo imamo v Topolah. No, smo jo imeli, zato ker je ta še cela, naša topolska pa nič več, ampak upam, da bo kdaj popravljena. Tehnični muzej ima tudi svojo restavracijo, garderobo in trgovino. Tamkajšnji spominki so malce boljši kot čisto navaden kič, saj gre za pomanjšane razstavne predmete, ki so čisto zabavni in uporabni, saj si z njimi urimo spretnosti in domišljijo. Dobro, ne čisto z vsemi, z veliko pa! Tudi računalniške igrice niso le vojne zvezd ali terminatorji, pač pa zanimive in logične uganke. Galerije, muzeji, parki Znamenitosti je v mestu veliko. To ni kakšen Rim, ampak zagotovo pa do neke mere drži oznaka, da gre za največjo vas na svetu. Saj je veliko, ampak po svoje logično in obvladljivo. In ljudje znajo v tem mestu počakati in uživati. Znanka mi je dejala, da nikjer drugje ne vidi ljudi, ki bi dopoldne zapolnili kavarne in pili kavo (no, očitno se ni sprehodila v študijskem času čez fakultetne četrti v Ljubljani!), ampak po drugi strani res ni veliko mest, kjer bi se dopoldne ljudje odpravili na kozarec penečega vina. Sonce izgublja svojo moč, čeprav so sprehodi še vedno prijetni. Zato se vse več ljudi preseli v gledališča, muzeje in galerije, kajti tam je toplo. In ob nedeljah tudi prost vstop! Kar pa je za vedno varčno nemško ljudstvo nadvse pomembno! Mateja Jemec JUTRANJI PREBLISKI Obiram grmičke jagod, jesenske plodove in obenem se sprašujem, če bi jih bil oče vesel? Ali bi me sploh sprejel? Jutri ima rojstni dan. Odločila sem se, da ga obiščem. Pogledam še v nabiralnik in med našo pošto uzrem pismo za očeta. Kakšno naključje?! V trgovini izberem mehke žele bonbone, ker vem, da jih ima rad in česa trdega tudi ne more jesti. Star je namreč 89 let, v domu priklenjen na posteljo. Odvisen je od oseb, ki ga hranijo in negujejo. In seveda od obiskov. Teh je bilo vseskozi malo, če pa so že bili, je bilo to le preverjanje, koliko je še živ. O drobnih dobrotah, kot je korenčkov sok, jabolčna čežana ali rezina tortice, je lahko samo sanjal. Odpravim se k njemu okrog šeste ure - seveda je bilo obiskov že konec. Vseeno mi prijazna gospa pri vratarju pokliče dežurno sestro, ki me je pospremila v očetovo sobo. Malo je že dremal. Sestra mu pove, da ima obisk. On me pogleda. Sestra ga vpraša, če me pozna? »Da, seveda, hčerka je!« Povem mu, da sem mu prišla voščit za rojstni dan. »A res, nisem vedel«. »Ali nisi imel nobenega obiska danes?« ga vprašam. »Ne, nihče ni prišel!« mi odvrne. V tistem trenutku mi je postalo žal, da nisem šla k njemu že popoldne. Nemočen, nebogljen kot dojenček je ležal v svoji postelji me gledal, kot da ne more verjeti svojim očem. Le-te so govorile: Hvala, ker si prišla! V meni se je zlomilo srce. Spraševala sem se, kako morejo osebe, katerim je menda v pogodbi dal vse svoje imetje - po prepričevanju seveda - pozabiti na takega človeka? Še posebno na tak dan? Naslednji dan sem mu prinesla jagode, katerih je bil zelo vesel. Vprašal me je, ali bi lahko prišel domov. V njegovih očeh sem videla strah, grozo in upanje hkrati. Po tem, ko sem mu obljubila, da ga odpeljem domov, pa so se mu oči zaiskrile, iz ust pa je prišel smeh. »A res? Ha, ha, ha!« Držal me je za roko, kljub telesni šibkosti, s tako močjo, kot da me ne bi hotel nikoli več izpustiti. Spraševal je tudi po vnukih, o stanju doma in seveda kako gre mami. Zaželel si je, da bi vse skupaj videl. Kmalu so se mu vse te želje tudi izpolnile. Najprej sva po telefonu poklicala mamo. Zelo ga je bilo strah njene reakcije. Bal se je, da morda ne bi hotela govoriti z njim. »Ce je ne vprašava, ne bova izvedela,« sem ga bodrila in kmalu se je opogumil. Bil je kot neizkušen in nedolžen mladenič, ki prvič navezuje stike s svojo nevesto. Končno jo je oče vprašal, če bi bila spet njegova žena, nakar je mama odvrnila: »Seveda. Seveda bi!« In sta bila zmenjena. V petek sta se srečala na magistratu v Domžalah, skupaj s potomci. Tudi harmonika je »zašpilala«, tako da je bilo vzdušje zelo veselo. Od takrat oče vsak dan trenira in telovadi, da bo mami zaigral podoknico na harmonij. Le-tega ima še od svojega očeta Florjana. Okoli leta 1920 ga je iz Nevelj prenesel v Trzin, da je lahko zaigral pri sveti maši. To je zelo star inštrument, podoben pianinu, le da se pri njem meh polni s pedali. Vendar pa mu želje, da bi še kdaj zaigral nanj, ne moremo izpolniti, saj harmonija ni več pri hiši. Gospa skrbnica ga je odpeljala in mu obljubila, da bo lahko živel in igral pri njej doma. To se nikoli ni zgodilo, saj je očeta prepustila v oskrbo domu za ostarele. Raje tja , kot pa da bi ga gledali pri sebi in zanj skrbeli. Ce omenjena gospa slučajno bere to zgodbo, jo v očetovem imenu prosim, da odtujeni inštrument pripelje nazaj v očetovo hišo. Prav tako je izginil kotel za žganjekuho in starinska stenska ura, ki naši družini veliko pomenita. K hiši jo je prinesel moj ded Anton Vahtar in ima, kot spomin nanj, za našo družino veliko vrednost. Rajši se vrnimo na veseli dogodek. 4. septembra davnega leta 1954 sta se moj oče in mama poročila, kar pomeni skoraj 50 let zakona. Za vsak slučaj pa smo to obletnico obeležili kar eno leto prej in jima omogočili ponovno poroko po nekajletnem premoru. Nepopisno veselje vseh svatov, vseh, ki nas poznajo in vseh, ki nas bodo še spoznali. Očetovo in mamino veselje je zelo težko, če ne kar nemogoče zapisati ali povedati z besedami. Kaj takega si mora človek ogledati na lastne oči. Dolgoletno breme, ki ga je oče nosil v sebi, je izginilo. Od sreče najprej malo zajoka, nato pa se prešerno zasmeji. Nevesta ga seveda večkrat obišče, ampak ne vsak dan, saj ima pri svojih 86 letih težave z gibanjem. A ženina niti dve bergli pri ženi ne motita. Vesel je že, če pride k njemu posedet in poklepetat. Ce jima je bog namenil zlato poroko, tudi prav. Oba živita sedaj le za to. Clovek mora imeti upanje, tudi tedaj, ko misli, da je vse izgubljeno. Treba je misliti in želeti s srcem, ljubiti z dušo in tudi znati odpuščati. Zelo smo veseli in zadovoljni, da se je vse razpletlo tako, kot se je, če pa kdo ne želi deliti te sreče z nami, ga v to ne bomo silili. Rada bi se tudi zahvalila vsem, ki so sodelovali pri tem nevsakdanjem dogodku: na uradu za matične zadeve gospodu načelniku Arhu, referentkama gospe Milici in gospe Karli, ki sta se izredno potrudili. Prav tako bi se rada zahvalila županu občine Mengeš, gospodu Štebetu, ki si je kljub mnogim obveznostim vzel čas za poroko. Njegovih besed »Ta zgodba naj nam bo vsem v poduk!« ne bom nikoli pozabila Prisrčna zahvala vsem, in hvala za vsa čudovita darila, ki starša vsak dan znova razveseljujejo. NIKOLI NI PREPOZNO Za vse, ki za sebe ali svoj zakon mislijo, da ni več niti upanja niti dobrega izhoda^ Ta zgodba in nauk naj bosta vsem v poduk. Naj vam dajeta moč in upanje. To sta dokazala starša, med redkimi v Mengšu s tako visoko starostjo: oče 89 let, mama pa 86 let. Leto dni pred zlato poroko sta se ponovno našla in poročila, zgladila nesmiselne nesporazume. Kaj pa je najpomembnejše? Oče je našel svoj mir še v tem lepem življenju. Otresel se je težkega bremena in vsega slabega, mati pa ga je kot dobra kristjanka sprejela in mu odpustila. V njunih, po vseh teh letih, ne več mladih očeh je moč opaziti iskrice sreče in prijateljstva. Kdor pa zna dobro opazovati, v njih lahko prebere: »Hvala, ker si prišla, hvala ker si mi pomagala!« ČUDEŽ Danes lahko rečem, da Bog je! Kjerkoli! Kakršenkoli! Naredil je velik čudež. Iskreno si želim in molim za še en čudež. Da bi osebi, ki se predstavljata kot očetova prijatelja, spoznali, da si oče želi bližino svoje družine. Dovolj mu je življenja v laži. Ne potrebuje »prijateljev«, ki so kot plenilci, ujede, ali roparice; ki preko trupel hočejo pridobiti plen. Tudi če razglašata, da sta 10 in več let skrbela zanj, sta to počela z enim in enim samim namenom: pridobitev dragocene Udamove domačije. Za očeta pri tem nista porabila niti enega svojega tolarja. Oče ima lepo pokojnino kot invalid in kot borec. Dovolj jima ostane tudi sedaj, ko znesek v domu ni prav nizek. Ce prej omenjeni gospod trdi, da ga je vozil k zdravniku, pri tem ni porabil niti enega svojega tolarja, še bolj pomembno pa je da ga je tja vozil iz koristoljubnih namenov in ne ker bi ga imel rad. Hvala Bogu, ki je očeta spomnil, da ima otroke, ženo in dom. Zopet naj nam bo v poduk: »Clovek obrača, Bog pa obrne!«. Vsi pa molimo, da obrne tako, da je prav. Ta požrtvovalen in zagrizen par naj se ne trudi več okoli očeta, ker mu Bog ne bo dovolil, da mu zopet omrači pamet, ali ga naščuvata proti svoji družini. Zaradi tega je oče preživljal peklenske muke. Zato paru iz Veselovega nabrežja polagam na dušo: »Vem, da sta kristjana. Pošteno se spovejta in tudi vidva v miru živita naprej. Tudi vama naj bo v poduk, da se prav to, kar sta vidva počela z očetom, lahko zgodi tudi vama. To vama javno sporočam v prepričanju, da bosta rada prebrala te vrstice.« Bernarda Mejac POHVALA OSEBJU DOMA OSTARELIH V MENGŠU Pride čas, ko moramo tudi mlajši stopiti v Dom ostarelih in obiskati sorodnike. To je kraj, ki za mnoge postane novi dom v jeseni življenja. Mnogo drugačen je od tistega, ki ga večinoma vsi poznamo. Pa najsi bo hiša ali stanovanje, mesto ali vas. To je velika hiša. Stoji sredi Mengša. Tu živi veliko ljudi, katerim je zdravje malo manj naklonjeno. Odvisni so od postrežbe in nege zdravstvenega osebja. Pri obiskih svojih dragih, sorodnikov ali znancev, spoznaš tudi te ljudi. Zaslužijo si posebno pohvalo, saj opravljajo res neverjetno delo. Mnogi ostareli negibno ležijo zato so od njih odvisni pri vsakem požirku in obroku, ki ga zaužijejo. Poleg hranjenja in osebne nege pa vsak dobi še prijazno besedo in nasmeh. Zares težko delo opravljajo s srcem in veseljem. Dan za dnem dežurajo vsako noč. Mengeški dom ostarelih občanov je postal znan daleč naokoli kot prijazen dom. Prav tako bi rada pohvalila zdravniško osebje in pa upravo, brez katerih dom ne bi bil to kar je Bernarda Mejac ZBOROVODJA NANA WEBER Ker Mengša ne predstavljajo zgolj politika in politične diskusije smo se odločili, da vam v tej številki predstavimo zborovodkinjo Mešanega pevskega zbora Svoboda. Z veseljem se je odzvala na povabilo in me presenetila tako s svojim pristopom, videzom in seveda leti. Živčno sem pričakovala osebo, ki bo s svojim glasbenim znanjem strogo in seveda kritično ocenila moje, ki žal ni preveč bogato. Nasproti se je usedla prijazna, mlada, nežna, vendar odločna 23 letna Mariborčanka. Na kratko je pojasnila, da sedaj živi v Ljubljani ter da se je po zaključenem študiju na Pravni fakulteti v Ljubljani v letu 2003/04 vpisala na Akademijo za glasbo, na smer glasbena pedagogika. Ko je pogovor nanesel na glasbo, so se ji zasvetile oči, posebno ko je začela govoriti o svojih zborih. Kdaj ste se začeli ukvarjati z glasbo? Že zelo zgodaj, v otroštvu. Z igranjem inštrumentov sem začela pred osnovno šolo, najprej sem igrala melodiko, nato sem se učila harmoniko, kasneje pa sem se osredotočila na sintesajzer. Peti sem začela z vstopom v osnovno šolo v otroškem pevskem zboru, v glasbeno šolo pa sem začela hoditi sorazmerno pozno, v 4. razredu. V štirih letih sem končala nižjo glasbeno šolo iz klavirja. Konec 7. razreda sem opravila sprejemne izpite na Srednjo glasbeno šolo Maribor, kjer sem še naprej igrala klavir. Kasneje sem vpisala tudi predmet solo petje. Po končani osnovni šoli sem bila sprejeta na II. gimnazijo Maribor. Leta 1998 sem z odliko maturirala na gimnaziji, leto poprej pa sem zaključila šolanje na Srednji glasbeni šoli. Izobraževanje sem nadaljevala na Pravni fakulteti, prvo leto v Mariboru, nato pa sem se zaradi študija jazz petja prepisala na Pravno fakulteto v Ljubljani. Junija sem sicer diplomirala, a sem se odločila za nadaljevanje študija glasbe. Julija sem tako uspešno opravila sprejemne izpite na Akademiji za glasbo, na smeri glasbena pedagogika. Zakaj ravno smer glasbena pedagogika? To je zelo splošna smer in ima največ predmetov, ki se navezujejo na vodenje zbora, npr. dirigiranje, zbor, petje ^ Deloma pa tudi zato ker se izobražuješ kot učitelj glasbene vzgoje in klavirja, kar ti po zaključku pušča veliko možnosti dela. Ali je to va{ prvi zbor? Ne, na Srednji glasbeni smo imeli super zbor, na fakulteti sem pela pri APZ Tone Tomšič, sedaj pa že tretje leto korepetiram Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Želimlje. Od začetka srednje šole pa sem vodila različne otroške pevske zbore. Kako pa vas je pot pripeljala v Mengeš? Na rojstni dan sem brskala po internetu ter našla oglas, da v Mengšu nujno potrebujejo zborovodjo. Res pa je, da sem si zjutraj, ko sem se zbudila, rekla, da je to moja edina želja za rojstni dan - da bi lahko delala z mešanim odraslim pevskim zborom! In kako vam je všeč v Mengšu? Zelo mi je všeč, super. Posebej mi je všeč okolica. Prvič sem bila zelo živčna, ker so pred mano vodili zbor znani in dobri glasbeniki. V začetku niti nisem nameravala poklicati, prepričal me je v bistvu moj fant. Moj strah se je razblinil takoj, ko sem videla pevke in pevce, saj so bili zelo odprti in so mi zelo lepo zapeli Mozartov Ave verum. V čem se vam zdi posebnost Mengeškega pevskega zbora? Zelo mi je všeč, ker so izredno delavni in marljivi ljudje. Nikoli jim ni težko ponavljati, vse do popolnosti fraze! Imajo res ogromno volje! Vendar mi je zelo žal, da nas je tako malo. Zato mora biti vsak 100% pripravljen in težko kdaj manjka na vajah. Res si želim, da bi se nam pridružili novi člani. Zato bi tudi izkoristila to priliko in prisrčno povabila vse, ki imajo radi glasbo, da nas pridejo pogledat na vaje. Kakšni so vaši načrti za letošnje leto? V novembru pripravljamo letni koncert, ki je naš lanskoletni dolg. Repertoar bo zelo razgiban, poln različnih stilov, npr. črnske duhovne pesmi, filmska, klasična in seveda slovenska narodna glasba. Nato bodo sledile priprave na božični koncert, ki ga bomo sicer pripravili v sodelovanju s še enim mešanim zborom. Izmenjave z drugimi zbori so pomembne zaradi naše družabne plati. Že v lanskem letu smo obiskovali domove za starejše občane in s to tradicijo bomo nadaljevali tudi letos. Prvi bodo na vrsti naši sokrajani v Mengšu. Konec februarja bomo šli na večdnevne priprave, verjetno na morje, kjer se bomo pripravljali za tematski koncert Slovenske ljudske pesmi včeraj in danes. S tem projektom bomo skozi zvok in igro predstavili slovenske pesmi vseh regij, in sicer na dva načina - originalne in umetne (prirejene). Načrtujemo tudi gostovanja in predstavitve po celi Sloveniji. Aprila se bomo udeležili Revije odraslih pevskih zborov. Ta bo za nas pomenila tudi začetek priprav na tekmovanje Naša pesem 2005 v Mariboru. To je tekmovanje odraslih pevskih zborov Slovenije, ki je organizirano vsaki dve leti. Najboljši lahko svoje moči pomerijo naslednje leto na internacionalnem nivoju. Konec maja oziroma v juniju pripravljamo še musical. Vmes pa imamo seveda tudi družabna srečanja, npr, fenomenalno sankanje, fantastično novoletno zabavo, nepozaben piknik in ker našim pevcem idej nikoli ne zmanjka, se bo do konca sezone zagotovo našlo še marsikaj zanimivega. V letošnjem letu je zbor začel delovati dokaj pozno, šele 15. Septembra. Zakaj? V začetku septembra sem se udeležila posebnega izobraževanja v Italiji, v Fanu, ki ga je pod okriljem Europe Cantat organiziralo italijansko združenje odraslih pevskih zborov Feniarco. Vse pohvale Feniarcu za odlično izveden tedenski seminar za evropske zborovodje! Ker nas je bilo prijavljenih preveč, so nas izbirali na podlagi posnetka in življenjepisa. Izbrali so 16 aktivnih dirigentov, med katerimi sem bila tudi sama, in 12 pasivnih. Seminar je vodil znan dirigent Gary Graden, Američan, ki že leta deluje v Stockholmu in je kot zborovodja dobitnik številnih priznanj in nagrad na svetovni ravni, med drugim tudi prestižne Velike nagrade Evrope. Pomagal pa mu je tudi italijanski skladatelj in dirigent Carlo Pavese, ki je leta 2001 dobil drugo nagrado na internacionalnem tekmovanju za mlade dirigente v Budimpešti. Zame je bila udeležba na tem tečaju veliko priznanje, saj so bili drugi udeleženci starejši, z veliko izkušnjami, predvsem pa so vsi zaključili visokošolsko glasbeno izobraževanje. Na koncu smo imeli celovečerni koncert z delovnim zborom g. Carla Pavesa. Katero znanje iz tega seminarja boste lahko uporabili tudi kot zborovodja v Mengšu? Naučila sem se ogromno. Predvsem je Gary na glavo obrnil moj sistem dirigiranja in mi pokazal, kako z minimalnim doseči maksimalno. Delali smo tudi vaje tibetanskih menihov, ki so naravnost fantastične za izboljšanje posluha in intonacije zbora. Po zaključenem intervjuju sva še dolgo sedele ob kavi in se pogovarjale o glasbi predvsem pa o nadaljnem razvoju glasbe v t.i. Glasbenem mestu Mengeš. Tina Železnih Pevski zbor Svoboda Mengeš vabimo vse ljubitelje glasbe in družbe, lepega petja in zabave, da se nam pridružijo ob ponedeljkih in sredah od 20.00 do 22.00 ure. Vaje so v kulturnem delu (zadnja vrata). Več informacij najdete na: telefonu: 041 770 328 internetni strani Svobode Mengeš: http://iineoii.serveftp.com/svoboda/ mailu zborovodkinje: nana_weber@yahoo.com VELIKI KORAKI MIHAELOVEGA SEJMA Enajsto leto zapored je Mengeš praznoval god svojega farnega zavetnika tudi s prireditvijo Mihaelov sejem. Seveda o vsem ne moremo govoriti o superlativih, saj so stvari, ki članom društva otežujejo samo organizacijo. Je pa dejstvo, da vsako leto obiskuje sejem vse več ljudi. Skrbno izbrani razstavljalci in prodajalci na stojnicah privlačijo k nakupu tudi bolj zahtevne. Tudi če ni kramarjev, v pravem pomenu besede, je zanimanje za sejemske stojnice v Mengšu ogromno. Po besedah predsednika društva Mihaelov sejem Štefana Borina, bi lahko postavili stojnice še dlje po ulici, če bi seveda uredili nemotene dostope prebivalcem do domov in pridobili množico drugih dovoljenj. Ni pa seveda pravi namen sejem organizirati v količinskem pomenu ampak obdržati tradicijo sejemskega kraja, kot je Mengeš nekoč že bil. Seveda tudi obdržati prikaze naše zgodovine, predvsem ročnega dela. Prav za ta del sejma, kot je obrt in obrtništvo je bilo največ zanimanja, godilo pa je tudi priznanje predsednika Turistične zveze Slovenije Marijana Rožiča, ki je v nagovoru pri odprtju sejma poudaril pomen ohranjanja tradicije, kulture in nenazadnje običajev, ki postopoma izginjajo. Predvsem je pohvalil organizacijo in kot je dejal, udeleži se veliko sejmov po državi, vendar je mengeški daleč pred vsemi prav zaradi poudarka na starih običajih in bogatem kulturnem programu, ki spremlja sejem. Kulturni program se na sejmu začne že na predvečer odprtja sejma. Tokrat je spet navdušila Nuša Derenda s spremljevalno skupino YUHUBANDA. Petje med gledalci oziroma poslušalci deluje prijazno in ustvari pristen stik. Na mizo se je poleg Nuše Derende v petek, povzpel Ivan Hudnik v nedeljo popoldne, ko je dobro uro razveseljeval občinstvo. V kulturnem programu uspešno sodeluje tudi KD Mengeška godba, ki povabi vsako leto prijateljske godbe iz krajev po vsej Sloveniji. Tradicionalno je tudi tekmovanje v vlečenju vrvi, kot tudi nedeljski vrhunec; povorka, v kateri so se letos predstavile »konjske« moči. Skratka, tudi tokrat so za nami trije lepi sejemski dnevi in kljub velikemu številu delovnih ur članov KD Mihaelov sejem, so zaključki o ima delovanje društva za lokalno skupnost, saj člani kljub podmladku v društvu nimajo volje venomer odskakovati polenom, ki jih dobivajo pod noge. Medtem nekateri delujejo izpod mehkih pernic, ne da bi mignili s prstom, brez skrbi od kje bodo pritekala finančna sredstva. Ni potrebno ugotavljati kako težko je, če ni podpore lokalne skupnosti, ne samo v finančnem smislu, tudi v moralnem, saj je sejem največja promocija te skupnosti. Ob tej priložnosti se KD Mihaelov sejem zahvaljuje vsem tistim, ki ste z razumevanjem sprejeli dogajanje okoli svojih domov, za prestane morebitne težave in vsem tistim, ki veste, kaj pomeni sejem za nas in naš kraj. Marj Urh uspešnosti na prvem mestu. Množično odmevna prireditev kot je Mihaelov sejem zahteva velika finančna sredstva. Večkrat je že bilo pojasnjeno, da se plačujejo dovoljenja; kar petnajst jih je bilo potrebno za letošnjo prireditev. Stroški nastanejo tudi za plačilo izvajalcev kulturnega programa poleg tega pa tudi udeleženci v povorki ne hodijo zastonj skozi Mengeš. Kolikšna sredstva se potrebujejo za organizacijo največje prireditve v Mengšu vedo ali vsaj slutijo tisti, ki se s tovrstno dejavnostjo tudi ukvarjajo. KD Mihaelov sejem je največji promotor kulturne in turistične dejavnosti v Občini Mengeš. Razna vabila za udeležbo na prireditvah prihajajo na naslov društva vendar se jih ne udeležuje, saj so za to potrebna sredstva, ki bi jih lahko dobili vsaj morda za potne stroške. Vse delo pri organizaciji opravijo člani sami, ljubiteljsko in z lastno sposobnostjo. Zato so nerazumljive poteze občinske uprave Občine Mengeš, ki odteguje tudi tista minimalna sredstva, ki so društvu namenjena s proračunom. Prav finančno stanje društva prisili člane, da širom Slovenije iščejo sponzorje, ki pa jih je vse manj. Zato se člani društva sprašujejo, kakšen smisel MORAVSKI UPOKOJENCI -KOLESARJI NA MIHAELOVEM SEJMU 11. Mihelov sejem nam bo moravškim upokojencem - kolesarjem še dolgo ostal v najlepšem spominu. Vaš sprejem in gostoljubje, gospod Stefan Borin, ter vse kar ste s pomočjo odbora pripravili za tolikšno udeležbo obiskovalcev tega prečudovitega sejma v lepih jesenskih dnevih. V upanju, da se bomo naslednje leto zopet srečali še v večjem številu (kolesarjev). Vsako leto ugotavljamo, da se sejma udeležujejo samo upokojenci iz DO Moravče. Lep pozdrav, želimo vam veliko zdravja in uspešne priprave na 12. Mihaelov sejem prihodnje leto. Skupina moravških upokojencev - kolesarjev, na čelu z avtorjem in fotografom Jožetom Novakom. Kulturno društvo Mihaelov sejem po sklepu Izvršnega odbora ustanavlja HARMONIKARSKI ORKESTER. Vabimo vse prijatelje harmonike, ki želijo sodelovati v orkestru, da se nam pridružijo. Starost je omejena na 10 - 60 let, pogoj je veselje do skupnega igranja. Harmonikarji naj svoje pisne prijave pošljejo na naslov: KD Mihaelov sejem, Slovenska 28, 1234 Mengeš. Prijave sprejemamo do zasedenosti mest v orkestru. Prostor za vadbo in strokovno vodstvo je zagotovljeno. Vljudno vabljeni! KD Mihaelov sejem Vabljeni na ogled komedije ČAS ZA SPERMEMBO, ki bo v ponedeljek. 10.11.2003 v Kulturnem domu Mengeš. Režija: Branko Đurić - Đuro Igrajo: Branko Đurić - Đuro, Branko Šturbej, Alenka Tatičkovič, Ivo Ban Produkcija: TEATER 55 Gledališče TEATER 55 ves izkupiček od prodanih vstopnic podarja SMUČARSKO SKAKALNEMU KLUBU MENGEŠ. SSK MENGEŠ KJER NEHA GOVORICA, SE ZAČENJA GLASBA Dekle in fantje, člani ansambla Sicer to dobro vedo. Ce bi bilo drugače, ne bi pet let vztrajali skupaj in ustvarjali ter izvabljali melodije iz svojih glasbil. Morda je pet let res malo v našem neskončnem času, vendar je v kratkem življenju že kar dolga doba, kjer se marsikaj zgodi. Dete je že zdavnaj odvrglo plenice, kar se pozna tudi pri doseženih uspehih na področju narodnozabavne glasbe. Mengeš je glasbeno mesto, pa vendar se v zadnjem času ne moremo pohvaliti z velikim številom izvajalcev. Izdelovalci inštrumentov več ali manj ostajajo isti, medtem ko število glasbenikov upada. Še pred nekaj leti smo bili priča velikemu porastu skupin, h kateremu je veliko pripomogla tudi prireditev Pod mengeško marelo, v tem času pa so aktivne le še tri ali štiri. Od teh je v največjem vzponu vsekakor klasični kvintet SICER s pevko in pevcem. Največji uspeh so dosegli prav letos, ko praznujejo peto obletnico delovanja, z uvrstitvijo v finale mesečnih zmagovalcev prireditve NAJ VIŽA. Finala sta pravzaprav dva; 15. novembra na radiu Slovenija in 29. novembra na televiziji Slovenija. Poleg tega pa so se uvrstili med dvanajst finalistov na največjem festivalu v Sloveniji; Slovenska polka in valček. Obletnico so in jo praznujejo seveda delovno. Ce sploh lahko tako rečemo, saj je glasba njihovo veselje in področje, kjer se stikajo delo, napori, duša in srce. Vsi imajo svoje življenjske poti bolj ali manj začrtane, ciljev pa je seveda več. Predvsem tisti, da bodo še naprej navduševali s svojo glasbo, dosegli srca svojih poslušalcev in jim priredili še veliko lepih trenutkov. Pet let je, kot je že zapisano, čas, ki prinese tako dobro kot tudi slabo. Slednjega je vsekakor manj, drugače skupine ne bi bilo v tej sestavi več. Vzponi in padci so sestavni del vsake poti. Marljivost in vztrajanje na tej poti pa premaga prav vse ovire čeprav bi včasih najraje vrgli puško v koruzo. Zato so člani ansambla Sicer namenjeni prehoditi še dolgo pot. Gregor Burnik - trobenta (študent gradbeništva) Lepa misel gradi lepo dušo. Kako bi opisali lepoto kot študent gradbeništva? Nekateri govorijo, da je lepota lastnost, ki ugaja in nas navdaja z zadovoljstvom zaradi svoje harmoničnosti, odličnosti in resničnosti. Moje mnenje je, da je lepota v očeh posameznika. Za nekoga je lepota materialna (lepo telo, obleka, avto...), jaz pa vidim lepoto predvsem v naravi, ljubezni, arhitekturno dovršenih objektih in pa seveda v glasbi, ki mi veliko pomeni in s katero sem povezan že od mladih otroških let. Matej Dornik - klarinet in saksofon (dijak elektro-tehnike) Mnogi ljudje imajo ušesa, ki ne slišijo, oči, ki ne vidijo in jezik, ki ne zna molčati. Govor je ogledalo duše; človek je takšen, kakor govori. Se bojite, da bi vas razkrinkali? Ljudje smo si različni, tudi glasbo lahko slišimo vsak na svoj način. Glasba, ki jo igram mi pomeni zelo veliko. V glasbo vlijem dve najpomembnejši stvari, dušo in ljubezen. Glasbo igram s srcem in želim da bi jo s srcem sprejemali tudi poslušalci, kajti le tako lahko nastajajo in nas osrečujejo najlepše melodije narodnozabavne glasbe.Ljudje smo si različni. Po naravi sem bolj tih, raje poslušam in spremljam kar je novega. Ravno tako veliko berem in sem na tekočem z novicami. Ponavadi govorim takrat ko je to potrebno. Vedno pa sem dobre volje, rad se smejim in včasih tudi ostale člane ansambla spravim v dobro voljo. Robert Čuk - ritem kitara (trgovec) Štirje različni načini pojavnosti: stvari so takšne, kakršne se kažejo; stvari ni in se sploh ne pokažejo; stvari so, vendar se kažejo drugačne; stvari ni, vendar se kažejo, kot da bi bile. Prepoznate te možnosti v sebi; saj ste vendar trgovec? Nič se ne dogaja slučajno. Dobra melodija ne nastane tako, da črke in note letijo po zraku in slučajno padejo tja, kamor je treba. Nekdo mora to ustvariti tako, da ima vse skupaj pravi smisel. Melodija mora imeti avtorja - nekoga, ki jo je napisal. Nekoga, ki v njej s svojo širino in globino izraža čustvenost in miselnost, poslušalec pa si jo v času slušanosti in v okviru svoje razpoloženosti razlaga na tisoč načinov. Seveda tudi črke in note razporedi v melodično povezavo. Tu pa še ni vsega konec. Večini poslušalcev pa tekst in notni zapis pesmi z glasbenimi toni,ki delujejo kot lepa melodija predstavimo glasbeniki kot ansambel, v katerem vsak prispeva svojo posebnost. Da pa se ta pesem tudi dobro sliši, smo tukaj tudi dobri glasbeniki, ki se radi pokažemo takšni kot tudi smo. Simon Cerar - harmonika in klaviature (elektrotehnik telekomunikacij) Raziskave so pokazale, da pri nasmehu sodeluje bistveno manj mišic kot pri mrščenju. Vendar to ne pomeni, da se moramo kar naprej kremžiti. Ne smejemo se vsi na enak način in tudi ne ob istih priložnostih, zato pa lahko z nasmehom prinesemo nekaj topline v hlad, ki včasih vlada med ljudmi. Smeh je res pomemben dejavnik pri nastopu. Včasih je bilo tudi meni težko igrati harmoniko in se poleg tega smejati, vendar se počasi navajam. Imam občutek, da igra nasmeh pomembno vlogo pri poslušalcih oz.gledalcih, saj z nasmehom izkazuješ dobro voljo oz. veselje do igranja. Kdaj nimam problemov z nasmehom? To se ponavadi zgodi takrat, ko je zabava res na vrhuncu, ko se tudi ljudje sprostijo in pustijo, da jih zabavamo mi, takrat tako imenovana trema popusti in se lahko z lahkoto smejim. Ali pa ko ga spijem glaž ali dva in potem je vse skupaj lažje. Od srca pa se nasmejim, ko se Ernest, ki povezuje program izgubi in ne ve kaj bi naprej povedal, pa se vedno dobro '/izmaže'/i z vicem, ki pa je nam v ansamblu dobro znan, pove pa ga tako da se na odru skoraj valjamo od smeha. Ernest Skok, vodja ansambla - bariton in bas kitara (kuhar) V davnih časih, ko so v Ameriki gnali velike črede govedi na železniške nakladališča, je imel kuhar med pogonom zelo pomembno vlogo. Kuhar je običajno skrbel za založene vozove, ki do jih vlekle mule. Svojega novega pomočnika je uvajal v skrivnosti poklica in pričela sta z mulami. Kuhar je pobral poleno in z vso močjo treščil mulo med oči. Pomočnik je osupnil, kuhar pa mu je razložil: »Prva stvar: opozoriti jih moraš nase.« Vodja naj ne bi prisilil ljudi k pokorščini ljudi še preden jim bi kaj naročil? Biti vodja je odgovornost, ki je lepa pri uspehih, manj lepa pa v tistih težjih trenutkih ko se moraš odločati v imeni sedmih ljudi. Meni pri mojem vodenju skupine veliko pomaga tudi Jože Brojan-naš manager, čeprav mu tega včasih ne znam pokazati. Je pa res da je to vodenje povezano z ljubeznijo do glasbe, in biti vodja ni tako kot težko kot biti vodja v službi, saj smo v ansamblu zbrani sami taki, ki imamo glasbo radi. Včasih, si po pravici povedano, ne želim biti vodja, vsaj ne pri težjih odločitvah. Je pa res, da se nekdo pač mora odločiti, saj nas je pri ansamblu le sedem in je včasih težko najti oz. se odločiti za pravo pot. Marsikdo bi rekel saj vas je sedem in sedem glav več ve, jaz pa pridajam da vsaka glava tudi po svoje misli. Primož Stele - pevec (absolvent biologije) Večina je prepričana v obstoj duhovnih sil, vendar ne vedo, kaj naj bi to pravzaprav bilo in kako bi to vključili v svoj vsakdan. Katera energija duha podpira je dobro, katera pa zatira je zlo. V biologiji je vendar vse jasno; kaj pa Zdravilni gaj v vaši bližini? Verjamete v duhovno energijo? Tudi v biologiji veliko stvari še ni in verjetno tudi nikoli ne bo jasnih. Sam osebno pa verjamem v obstoj duhovnih sil, oz. duše, če to tako imenujem. Menim, da je človek veliko več kot le agregat celic. Duha, kot tudi celoten fizičen organizem, poleg notranjih genetskih dejavnikov oblikujejo tudi zunanji okoljski dejavniki, ki imajo nanj odločilen vpliv. Proti dejavnikom, ki duha zatirajo, se vsak človek skuša boriti na svoj način. Eno izmed pomembnih sredstev, ki poživljajo duha, pa je zagotovo umetnost in kot del le-te glasba. Tudi meni glasba pomaga iz marsikaterega težkega stanja duha. Glasba je za dušo kot so vitamini za telo. Barbara Brojan - pevka (komercialistka) V starodavni zgodbi so bogovi pri ustvarjanju človeka premišljevali, kam naj skrijejo ljubezen, ta najbolj dragocen in najsilnejši zaklad, da ga občestvo ne bo moglo zlorabiti in z njim grdo ravnati. Vsadili so jo kar v človeka samega, kamor se ne bo domislil pogledati. Za vsak primer so ustvarili tudi človeške oči, ki lahko gledajo samo navzven in ne navznoter. Razlikujete med razdano in povrnjeno ljubeznijo? Ljubiti in biti ljubljen je verjetno največja želja vsakega posameznika. Pa vendar smo ljudje daleč od te idealnosti. Radi smo ljubljeni, ljubezen razdajati pa..... Če ljubiš samo z očmi, je ta ljubezen zabloda, za katero se vedno skriva razočaranje. Če očem dodaš ljubeč utrip srca, si morda na pravi poti. In vem, da si zelo blizu prave ljubezni takrat, ko začutiš prijeten in iskren pogled, nežen objem, ko se zaveš šelestenja listja in šumečih valov, ko te prevzame ptičje petje in zvoki glasbe. Ko ubereš njih sad, je ljubezen tu. Takrat ljubezen dobi pravi smisel. Eden izmed rekov pravi: Če ljubiš, ljubi z vsem srcem, če goljufaš je ves trud zaman. In mislim, da se v tem stavku skriva srž vsega lepega. Fantje in dekle se zavedajo življenja in tudi minljivosti na naši drobceni pikici v neskončnem vesolju. Vsi se tudi trudijo, da bi življenju postali to, kar si želijo. Sedanjik pa prinaša veselje in zadovoljstvo pri ustvarjanju glasbe. Pri tem ne smemo pozabiti na, lahko bi rekli, drugega očeta članov ansambla. Jože Brojan je duša skupnosti in neprecenljivi prijatelj, ki ima na skrbi od malenkosti do največjih organizacijskih projektov. Njegovo delo in trud prispevata k pozitivnemu odnosu tako v ansamblu kot tudi med ljudmi, ki skupino poznajo ali jo šele spoznavajo. Pravzaprav je vzor, po katerem se tudi drugi skušajo ravnati. Človeške vrednote so tiste, ki vodijo po poti uspeha. Zato nikoli nikomur ni težko priti na nastop, za katerega vedo, da bo nekomu morda pomagal preživeti krizo v življenju ali izboljšal položaj v katerem se je znašel. Tako so svojo 5-letnico praznovali tudi s koncerti, katerih izkupiček od vstopnine so podarili mengeškemu Karitas. Kot pravijo vsi skupaj, življenje je sestavljeno iz tistega, kar iz njega napravimo. Marij Urh NOVO ARHEOLOŠKO ODKRITJE V MENGŠU Prvi teden v oktobru se je znova izkazalo, kako upravičen je strokovni arheološki nadzor pri gradbenih posegih v Mengšu. Pri gradnji plinovoda Mengeš - Loka smo sodelavci muzeja bdeli nad stojnimi izkopavanji na Murnovi in Zavrtih. Na področju Murnove nismo zaenkrat odkrili nobenih arheoloških sledi, medtem ko smo na ulici Zavrti pri hišni številki 14 bili prijetno presenečeni. Tu smo sicer pričakovali najdbe, saj je bilo na tem področju pred leti že odkritih nekaj skeletnih grobov. Po preliminarni oceni sodijo v obdobje pozne antike (3. - 5. st. po Kr.). Pred kratkim pa smo odkrili žgan prazgodovinski grob! Po prvih ocenah sodi v obdobje prehoda iz kulture žarnih grobišč v železno dobo (900 - 800 pr. Kr.). Grobna jama je v premeru merila 80 cm, globoka pa je bila 40 cm. Na samem dnu so bili v črni, 10 cm debeli plasti pepela, drobni ostanki fragmentiranih kosti. Na to plast pa so bile položene tri posode. Kovinskih najdb (fibul ali igel) ni bilo. Ker so v bližnji preteklosti tu že potekala razna gradbena dela, je bil, žal, ta grob že poškodovan. Vodovod ga je delno uničil z vzhodne, telefonski vod s severne, tampon za asfalt pa z zgornje strani. Zaradi navedenega so bile omenjene posode zelo poškodovane. Vsebino groba smo pobrali v posebne vrečke in sedaj čaka na mokro sejanje, posode pa smo odpeljali v Restavratorski oddelek Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani, ki je zelo lepo konzerviral in restavriral dosedanje najdbe iz Zadružniške in Zoranine ulice. Novo odkriti prazgodovinski grob iz Zavrti morda kaže na to, da žarno železnodobno grobišče ni bilo omejeno samo na področje Zadružniške in Zoranine. Glede na velikost sočasnega gradišča Gobavica, ki sodi med večje v Sloveniji, domnevamo, da so ljudje v prazgodovini pokopavali na področju od skrajnega juga Zadružniške pa vse do Zoranine ulice in da je šlo za zelo veliko pokopališče. Ker pa smo pri raziskavah omejeni le na ozek pas, ki ga naredi bager, to, žal, ostaja le domneva. Gregor Stibernih, univ. dipl. arheol. Muzej Mengeš Najnovejše arheološko odkritje v Mengšu, oktober 2003. Foto: G. Štibernik. ^^_A VEDNO VEČJI PROBLEM O KATEREM SE (PRE)MALO GOVORI IN PIŠE Vzgoja za NE drogam že vse od predšolskega obdobja lahko svojemu otroku vcepljate zdrav in razumen pogled na vprašanje zlorabe drog. Z njim se lahko pogovarjate o užitkih zdravega življenja, mu vcepljate odgovornost za lastna dejanja, težave spremenite v priložnost za učenje, ga pohvalite, ko pomaga... Ko vstopi v šolska leta, se otrok začne bolj zavedati samega sebe. Vse več stvari ve in vse več ga zanima - pogovore z njim lahko izkoristite tudi za zavzemanje jasnih stališč glede drog. V pogovorih se osredotočite na sedanjost - povejte, da droge ne pomagajo do boljših ocen in da se z njimi ne da bolje igrati nogometa. Pogovarjajte se o učinkih in posledicah drog in pomagajte otroku, da se bo lahko izražal - če mu v pogovorih to ne gre najbolje, bo mogoče rad risal ali igral inštrument. Postavite jasna pravila in otroku dajte vedeti, da mu ni treba vztrajati v situacijah, kjer se ne počuti dobro in da mu ni treba vztrajati s prijatelji, ki ne držijo z njim. Vključujte ga v izvenšolske dejavnosti in se odkrito in pogosto pogovarjajte z njim. Naj ve, da lahko računa na vas. Starejši ko je otrok, bolj samostojen bo postajal - mogoče ne bo rad poslušal vaših nasvetov, slišal pa jih bo. In tudi zapomnil morda bolj, kot si to sam želi. Bodite prepričani, da vaš otrok pozna pravila in kakšne so posledice, če se jih ne drži. Dajte mu vedeti, da je nekaj posebnega, tudi če v šoli nima samih petic. Pomagajte mu, naj se kdaj odloči tudi v nasprotju s svojimi prijatelji -naj si kupi superge, ki so mu všeč in niso nujno enake kot prijateljeve. Sporočila o drogah, ki mu jih posredujete, naj temeljijo na podatkih in ne vcepljanju strahu. Najstnike zelo skrbi zunanjost -poudarite, da droge vplivajo na zdravje in da bolan obraz ni prav nič privlačen, da bruhanje ni preveč estetsko in da zadrogirane oči niso zapeljive. Pokažite zanimanje za to, kaj se mu dogaja, bodite vpleteni v njegovo življenje in spoznajte njegove prijatelje. Starejši najstnik že zelo dobro pozna različne vrste droge in tudi loči med občasno rabo in odvisnostjo. Tudi s ponudbami se je že srečal, vendar to ne pomeni, da se ni treba več pogovarjati o tem. Poudarite, kako lahko to vpliva na njegovo prihodnost, kakšne posledice ima lahko jemanje drog, spodbujajte ga k prostovoljnemu delu, kjer bo lahko izpolnjeval svoje idealistične težnje, časopisne novice izkoristite kot začetek diskusije. Naj ve, da boste razočarani, če bo jemal droge. In seveda, še naprej ga hvalite in mu dajte vedeti, da je poseben in veliko vreden posameznik. Kako začeti pogovor? Za pogovor o drogah izkoristite vsakodnevne "učne trenutke" in zelo kmalu boste z otrokom vzpostavili trajen dialog. To so lahko npr. dogodki, ki so posredno vezani na to problematiko: - nekdo v vaši soseski ima težave z drogami ali pa ste opazili koga, ki je bil videti zadrogiran, - v časopisu je članek o drogah, ki vam lahko služi kot izhodišče za pogovor - pogovorite se lahko o splošnih posledicah ali pa o konkretnem posamezniku iz prispevka, - na TV je oddaja, kjer se pojavljajo droge - vprašajte otroka kaj si misli o tem in kako se ob tem počuti? Otroku ne morete zbrisati drog s sveta, lahko pa mu pomagate reči ne, ko mu jih kdo ponudi. Vendar vedite - prvič jih navadno ponudi prijatelj, zato je reči NE pravzaprav tako težko, saj prav pri prijateljih otrok išče potrditev, spoznanje in zabavo. Vedeti mora, da lahko reče ne prijatelju in da je bolje, da se izogiba prijateljevanju s tistimi, ki jemljejo droge. Igranje vlog je zelo primerno za pripravo na tako situacijo. Postavite se v vlogo svojega otroka in pomislite kako bi lahko prišel v stik z drogo - po šolskem pouku preden se razidejo s prijatelji, na šolski ekskurziji, po tekmi z ekipo, v kateri se športno udejstvuje, v petek zvečer, ko gre s prijatelji na pijačo, ... odigrajte situacijo in skupaj oblikujte izjave, s katerimi jo lahko reši, ne da bi se odtujil od družbe. Npr.: - Starši bi me ubili, če bi izvedeli. In vedno izvedo." - "Sem že poskusil, pa mi ni bilo všeč." - "Če bo kdo izvedel, ne bom smel nikamor več" To naj vztrajno ponavlja, nato pa poskusi spremeniti temo pogovora. Če pa prijatelji kar nočejo nehati, naj se izgovori, da mora domov. Pravila naj bodo Čeprav se nekateri starši bojijo strogih pravil, jih ta pravzaprav ne odtujujejo od otrok, saj se ti kljub vsemu zavedajo, da to pomeni, da starše skrbi zanje in jim daje občutek varnosti in ljubezni. Pri pravilih je treba vztrajati. Neprijetni trenutki, ki sledijo kršitvam, niso odsev vašega odnosa z otrokom, ampak bolj posledica pubertete. Kršenje pravil in iskanje meja so namreč del odraščanja. Na kršitve se ne odzivajte z grožnjami s hudimi in neuresničljivimi kaznimi. Vaša jeza je razumljiva, vendar bo odkrit pogovor z otrokom o tem, zakaj ste jezni, razočarani in žalostni, bolj pomagal. Ker v jezi velikokrat rečemo stvari, ki jih ne mislimo resno, je bolje, da se pomirimo preden se pogovorimo o posledicah. Otrok naj pozna vsa pravila in posledice kršitve, pri katerih bodite dosledni. So droge res tako škodljive? Težave z drogami so odvisne od več dejavnikov. Najstniki pogosto jemljejo droge, da bi se izognili stvarem, ki jih motijo: pritisk prijateljev, stres v družini, težave, občutek, da so starši njihovi nasprotniki, občutek, da ne spadajo v ta svet. Z drogami pobegnejo v bolj prijazen svet. Tvoji prijatelji, ki uporabljajo droge, pravijo, da se sprva dobro počutijo in da je trava najboljše, kar se jim je kdajkoli zgodilo. Vendar to ne traja dolgo. Droge jim lahko uničijo življenje, prekinejo njihovo šolanje, razbijejo vsa prijateljstva in vplivajo na njihovo presojo, tako da počnejo neumnosti. Kraje, nevarna vožnja in nezaščiten seks so zabavne dogodivščine za zadete, vendar nezaželena nosečnost, avtomobilska nesreča, zapor ali čakanje rezultatov testov za HIV niso prav nič veseli dogodki v treznem stanju. Dolgotrajna raba vodi v psihološke težave, kot so npr. samomorilske težnje, ali v fizične bolezni - npr. poškodbe ledvic, jeter, možganov... Ali pa celo v smrt zaradi "overdosea". Drogam je vseeno kdo si, koliko si star, kdo so tvoji starši ali od kod si. Ni jim mar, če si glavni šaljivec, zadržan ali genij. Droge ubijajo vse enako. Zakaj odvisnik tako težko prosi za pomoč? Ljudje večinoma težko priznajo, da imajo resne težave z drogami. To je še posebej težko najstnikom, saj so prepričani, da se kaj takega njim že ne more zgoditi. Zanikajo odvisnost in trdijo, da imajo stvari pod nadzorom. Zanikanje in skrivanje pred prijatelji kmalu postane skoraj tako velika težava kot odvisnost sama. Ta pa povzroči, da se hoče človek odcepiti od ljudi, ki jih skrbi zanj in na koncu lahko ostanejo sami in prestrašeni. Da jih ne bi kdo odkril, uporabniki drog preživljajo vse več časa sami in mislijo, da lahko sami rešijo svojo težavo oz. da jo bo namesto njih rešil/a fant ali punca. Vendar to ni prava pot. Morajo si priznati, da jim droge uničujejo življenje. Pomagaš pa lahko tudi, če tvoj prijatelj ni pripravljen priznati svojih težav. Urad za droge Republike Slovenije PRIDRUŽITE SE NAM! Pod tem geslom želi Slovenska vojska v letu 2003 zaposliti okrog 1000 novih pripadnikov Slovenske vojske Se nam lahko predstavite? Sem štabni vodnik Matjaž Zamuda, pripadnik Generalštaba SLOVENSKE VOJSKE, Oddelka za pridobivanje novega kadra za potrebe Slovenske vojske. Prihajam iz Ljubljane, v vojski sem od samega začetka, od leta 1991 in sem veteran vojne za Slovenijo. Od junija letos opravljam dolžnost pripadnika Ljubljanske skupine za pridobivanje novega kadra, v kateri nas je 5 članov, pokrivamo pa območje Uprave za obrambo Ljubljana z vsemi njenimi Izpostavami in pisarnami. Skupno pomeni to 13 lokacij, razen same Ljubljane sežemo vse do Kamnika, Logatca, Hrastnika, Ribnice in Kočevja. Skupina ima svoje prostore v vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani. Takih skupin, v Oddelku za pridobivanje kadra, kot je naša, je osem. Delujemo na področju celotne Slovenije od Murske Sobote, Maribora, Celja, Novega mesta, do Kranja, Gorice, Postojne in Ljubljane. Kako poteka vase dolo? Delo je zanimivo, dinamično in odgovorimo, saj bodočim kandidatom in tudi ostalim predstavljamo delo in naloge pripadnikov Slovenske vojske. V sodelovanju z Uprabo za obrambo, Izpostavami in pisarnami za obrambo vsem zainteresiranim pobliže predstavimo poklic vojaka SV. Pri samih predstavitvah poklica, ki ga izvajamo na Uradih za delo in ob dnevih odprtih vrat v vojašnicah, v šolah, prireditvah..., predstavimo mladim poklic vojaka, tistim malo starejšim pa pogodbeno služenje v rezervni sestavi slovenske vojske. Ker se na slovenskem trgu delovne sile pojavljamo kot nov delodajalec, je zelo pomembno kako, s čim in na kakšen način predstavljamo poklic slovenskega vojaka. Obiskovalci v vojašnicah, ob dnevih odprtih vrat sami praktično preizkusijo del tehničnih sredstev s katerimi razpolaga naša vojska in si ogledajo izurjenost vojakov pri delu in ravnanju s tehniko s katero razpolagajo enote. Pomoč pri predstavitvah poklica vojak, ter predstavitvah tehni~nih sredstev in opreme s katero razpolaga Slovenska vojska nam zagotavljajo enote slovenske vojske. Kaj ponuja Slovenska vojska bodočim poklicnim vojakom? To so pogodbena zaposlitev za obdobje do 5 let z možnostjo podaljšanja, vodena karierna pot, izobraževanje doma in v tujini, 24-urno nezgodno zavarovanje, dodatno pokojninsko zavarovanje, dinamično delo, uigran in motiviran kolektiv, upravljanje s sodobno tehniko, sodelovanje v mirnih operacijah, sodelovanje s tujimi oboroženimi silami, nadgrajevanje osebnega znanja in psihofizično pripravljenost ter še veliko drugih ugodnosti, ne nazadnje tudi ustrezen nivo osebnega stanarda. Kakšni so pa pogoji za zaposlitev? Kandidati, ki se odločijo postati vojaki Slovenske vojske morajo izpolnjevati določene pogoje za zaposlitev kot so: starost praviloma do 25 let, da so državljanji Republike Slovenije, da so zdravi in sposobni tako telesno kakor tudi duševno za vojaško službo, da imajo ustrezno izobrazbo (najmanj IV stopnja), ter da imajo sposobnost za timsko delo in da niso bili pravnomočno zaradi kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni doložnosti in da ob nastopu vojaške službe ne bodo člani nobenih političnih strank. Dejali ste, da ste prisotni na na{em koncu. Kako in na kak{en na~in delujete v Domžalah? Seveda smo prosotni tudi v Domžalah. Tukaj se nahaja Izpostava za obrambo - Domžale in informacijska pisarna - Kamnik. Naša skupina je prisotna v pisarnah vsak petek od 09.00 do 13.30. Ko se bodoči kandidati oglasijo in zanimajo za zaposlitev, pa pride član naše skupine v pisarno in opravi pogovor s kandidati. V zadnjem času ugotavljamo, da se število vlog povečuje, vloge evidentiramo tudi na vašem koncu in tega smo veseli. Želimo si, da bi bilo zanimanje za zaposlitev v vojski na področju lO - Domžale, ki pokriva tudi območje občine Kamnik še večje. Zato smo pripadniki ljubljanske skupine oddelka za pridobivanje kadrov zadovoljni, da smo prisotni tudi v vašem lokalnem časopisu. Štabni vodnik, kakšno je vaše sporočilo ob zaključku pogovora? Vabimo vse, ki izpolnjujejo pogoje za zaposlitev in jih veseli poklic vojaka, da se nam pridružijo! Več informacij lahko kandidati dobijo na brezplačni telefonski številki 080 13 22, lahko pa se oglasijo na Izpostavah za obrambo, kakor tudi pri naši skupini v vojašnici Franca Rozmana Staneta v Mostah, Leskovškova 7, pokličejo pa nas lahko na telefon 01 585 6088. Ponudili jim bomo še več informacij in jim podrobneje predstavili ta zanimiv poklic. Pomagali jim bomo sestaviti vso potrebno dokumentacijo. Pridružite se nam! KANADA 2003 V DEŽELI VEVERIC IN MEDVEDOV (1) Lansko leto sva si s Klemenom (mož in soplezalec) zadala načrt, da bova skupaj šla na odpravo in sicer na Aljasko v Kichatna Spires. To so krasni granitni stolpi, možnosti za nove smeri je neskončno. Tekom leta sva ugotovila, da bo to neizvedljivo. Otroka sta še čisto premajhna, da bi ju lahko pustila za dalj časa. Tako mi je rekel Klemen, da sem letos lahko jaz na vrsti za kakšno odpravo. Odločila sem se seveda za Aljasko. Ni kaj, nima vsaka takega moža^ Zdaj je samo še težava najti primernega soplezalca. To bo še zanimivo! V bistvu pred tem komaj, da sem kaj slišala o Bugaboojih. Samo to, da je zelo dobra skala in, da je tam vreme precej slabo. Se najbolj me skrbi zaradi otrok ampak Klemen mi reče »bodi brez skrbi, bom že jaz za vse poskrbela« 17.06.2003 - Napočil je dan odhoda! Odletim iz Brniškega letališča preko Amsterdama, Atlante, Salt Lake city, Helena v državi Montana v Z.D.A., kjer me je pričakal moj soplezalec Luke Evans, zelo dober sicer javnosti ne znan plezalec, ker Najprej sem se lotila preko elektronske pošte, potem po telefonu na koncu še osebno. Eni brez časa, drugi brez denarja, tretji sredi izpitov ali diplom. Končno sva se sredi marca zmenili z Mojco Žerjav. Bila je takoj za to. Nisva sicer še nikoli plezali skupaj ampak vem, da dobro pleza in, da je za kaj takega. Cas je mineval, napisali in oddali sva prošnje za kakšno denanarno pomoč. Ni hujšega! Ampak kaj se hoče brez tega ne gre. Na začetku maja sem obiskala Arco in se dobro vplezala. Po praznikih mi pa Mojca sporoči žalostno novico, da ne bo mogla zbrati take vsote za odpravo in, da ne bo šla^ Bila sem čisto depresivna. Motivacija mi je tako padla, da deset dni sploh nisem plezala. Kaj zdaj? Kako najti soplezalca dober mesec pred odhodom? Klemen je začel pisati vsem svojim ameriškim soplezalcem. Spet eni brez časa drugi brez denarja. Nekaj tednov pred odhodom se oglasi Klemenov dolgoletni prijatelj in soplezalec Luke Evans. Rekel mu je, da ima slab mesec časa in, da bi plezal z menoj. Za Aljasko sicer nima dovolj denarja, lahko bi šla v Bugabooje. Popolna sprememba načrtov. Kar na hitro sem se odločila, da bom vseeno odpotovala. Seveda je bila spet težava zaradi letalskih vozovnic, ampak teden pred odhodom sem imela vse rezervacije potrjene. nikoli ne objavlja svojih vzponov v kakšnem svetovnem tisku. Se isti dan zvečer sem v Heleni, seveda zaradi devet urnega časovnega zamika. Luke me pričaka na letališču. Kmalu ga ne bi spoznala saj sem ga na zadnje videla v Sloveniji že sedem let nazaj. Odpleljala sva se v hišo njegovih staršev kjer so me zelo prijazno sprejeli. 18.06.2003 - Skušala sem se malo naspati ampak mi zaradi časovnega zamika ni preveč uspelo. Luke me je odpeljal v eno lokalno plezališče. Malo sva se naplezala ampak bila sem še čisto preveč utrujena. Zvečer sem spoznala tudi Lukovo izvoljenko Teol in njegova otroka, zelo simpatičen triletni Desan in mala osemmesečna Azyra. Helena je glavno mesto države Montana, nima več kot 40.000 prebivalcev. Zelo lepo mesto, nobenih stolpnic, samo hiše z lepimi vrtovi in ogromno cerkva različnih verstev in sekt. Tudi zelo mirno in varno. Avtomobilov v glavnem sploh ne zaklepajo. 19.06.2003 - Posvetila sva se prebiranju plezalne in ostale opreme. Nakupila sva hrano in pripravila vse za na pot. Luke mi je še pokazal najnovejši plezalni vodniček za področje Bugaboojev. Bo še zanimivo^ Pred odhodom se še pozanimava za vremensko napoved. Ni kaj preveč obetajoča: oblačno in deževno za celi teden naprej. 20-06.2003 - Odhod v smeri Bugaboojev. Provincialni park Bugaboo glacier leži na jugovzhodu države British Columbia v Kanadi. Podala sem se na pot v popolnem pričakovanju, brez načrtov. Saj sem šele nekaj tednov pred odhodom zvedela za cilj in soplezalca. Glede na to, da vreme ne kaže preveč dobro se odločiva, da bova odpotovala kar naprej proti Canadian Rockies kjer je običajno za odtenek boljše. Dež naju je spremljal celo pot. 21.06.2003 - Prespala sva v bližini turističnega mondenega mesteca Lake Luise. Vreme se nadaljuje nestabilno zato se odpeljeva še 500 km proti severu. Pot vodi preko Nacionalnega parka Icefield. Ledeniki segajo po nekod prav do ceste. Vidiš lahko ogromno divjih živali od jelenov, srn, divjih koz predvsem pa vseh vrst veveric na vsakem koraku. Namenila sva se prespati v bližini mesteca Jasper v nacionalnem parku Banff. V Jasperju sta se Luke in Klemen pred devetimi leti prvič srečala. Vstavila sva avto v bližini gozda. Sla sem si ogledati primeren prostor za šotor. V tistem trenutku zagledam košuto veliko kot konja. Seveda stečem po fotoaparat in jo začnem slikati vsakokrat bliže. Približam se ji že na pet metrov, ona me samo gleda. Kar na enkrat začne hoditi proti meni. Jaz se začnem umikati, ona za menoj. Očitno sem jo razjezila. Začnem teči kot obsedena, ona za menoj. Končno prispem na varno v bližino avtomobila. Čez nekaj časa greva še nekrat v gozd, da bi postavila šotor. Košuta se še enkrat prikaže in začne teči za nama. V končnem postaviva šotor med avto in eno ogromno smreko. Košuta se uleže ob robu gozda in gleda proti najinemu šotoru. Nič jo ne moti, da dežuje. 22.06.2003 - Skuham zajtrk in se odpeljeva še 60 km proti zahodu pod zelo znani Mt. Robson. Mt. Robson je zelo zaželjeni plezalni cilj, predvsem severna stena. Odločiva si vsaj ogledati to steno, če se že ne da kaj drugega. Danes se vsaj malo prikaže sonce. Do tam vodi zelo lepo urejena pot dolga skoraj 20 km. Na žalost naju že na prvi tretjini ujame dež in se vrneva ne da bi sploh videla vrh. Za naslednje dni je nekaj boljša vremenska napoved. Odločiva se kaj splezati po možnosti kaj bolj snežnega, ker za skalo ni dobrih razmer. V teh dneh je zapadlo ogromno snega. Vrneva se v okolico Lake Luisa. Tokrat postaviva šotor kar na odprtem terenu v bližini želežniških tirov. Proti večeru se pripelje mimo prvi vlak. Kaj takega še nisem videla. Najprej kar štiri lokomotive, potem sem naštela 130 tovornih vagonov, še eno lokomotivo v sredini in eno na koncu. V Kanadi se tovorni promet odvija v glavnem preko železnice zato na cestah skoraj ne srečuješ tovornjakov. 23.06.2003 - Zjutraj medtem, ko jeva zajtrk kar zacvilim, ko zagledam ogromnega rjavega medveda, ki se sprehaja kar po želežniških tirih in gleda proti nama. Nisem še videla medveda drugje kot v živalskem vrtu. Luke je tega že navajen, ker je dolga leta živel na Aljaski in je tam to nekaj vsakdanjega. Seveda stečem po fotoaparat, ampak tokrat se ne približam več kot na 15 m, ko imam že slabe izkušnje. Danes si ogledava pristop najinega izbranega cilja. Okolica je čudovita. Neskončne površine smrekovih gozdov, krasno ledeniško jezero turkizne barve kot okvir pa sveže zasneženi vrhovi. 24.06.2003 - Vremenska napoved za danes je kar dobra, za naslednji dan pa še boljša. Naj bi bilo sončno. Glede na to, da je že celi teden snežilo se odločiva za nekaj kombiniranega. Zjutraj splezava eno krajšo 250 metrsko skalno smer, da se vsaj malo razmigava. Popoldan se odpraviva pod severno steno Mt. Deltaform v Banff national parku. Izbrala sva si smer Supercouloir. Stena izgleda prav dobra, vreme tudi. Prvič vidiva popolno jasnino od kar sva šla na pot. 25.06.2003 - Budilka zazvoni ob poltreh zjutraj. Dostop je enkraten, dobre pol ure hoda. Na vstopu smeri sem kar malo razočarana. To naj bi veljalo za težko smer? Zagledam se v široko grapo kot bi stala pod Bosovo grapo v Brani. Sprašujem se zakaj nosiva toliko ledne in skalne opreme. Plezava kar ne navezana. Prvo sonce posveti v steno, v severno steno^ Led in skale začnejo leteti. Smer postaja čedalje bolj strma. Počasi se naveževa. Luke zavrta prve ledne vijake. Kar na enkrat imava 75°. dobrega snega in ledu. Splezala sva že 900m. Bila svas kar hitra. Zanjdeva se pred izstopnimi skalnimi raztežaji. Prvi pogled nanju je odbijajoč. Zavrtam ledne vijake za urediti dobro varovališče. Sonca ni več, tudi pooblačilo se je. Luke se pripravi in opremi. Je še v dvomih ali bi plezal z derazami ali brez kajti ne vidiva več kot prvih 20 m kopne skale. Vseeno se odloči za dereze. Počasi se začne vzpenjati. Skala je nagravžna. Take skale ne najdeš niti v Rzeniku. Ure potekajo. Med tem je temperatura padla že pod ničlo, z grozno močnim vetrom naletava sneg. Jaz sem že čisto zmrznjena. Po dobrih treh urah domnevam, da je Luke na koncu raztežaja. Očitno je kar povezal dva raztežaja, ker vrvi ni več. Ne maram si predstavljati kako je težko, če je Luke porabil toliko časa. Prvo 30 m obupnega kamina. Krušljivo skalo proti koncu prekriva prozorna plast ledu. Temu sledi še streha, skalno, ledno snežna. Grozno! Najhujše je to, da še ni konec. Čaka naju še ogromna in previsna izstopna opast, neuporabnega prhkega snega. Več kot dve uri porabiva, da se s pomočjo štirih lednih orodij spraviva na rob stene. Sva kar vesela, da je smer za nama, imava pa še 150 m do vrha, skalno snežne pregrade. Po 14 urah stojiva končno na vrhu. Nisva pa preveč vesela, ker veva kaj naju še čaka, neskončno dolg sestop prekoseverovzhodnega grebena. Verjetno je to v bolj kopnem letnem času kar prijetna tura. Mislila sva kako bova lahko plezala navzdol saj ni ovcenjeno večkot od III do V po UIAA, ampak je vse zasuto s snegom. Včasih se spustiva ob vrvi, še k sreči sva imela nekaj klinov s seboj. Končno okoli dveh zjutraj prispeva na ledenik. Neskončno sva vesela, da so težave za nama. Ledenik je poln svežih medvedjih stopin. Se tega se je manjkalo. Nama ne preostane drugega kot, da hodiva po stopinjah saj morava slediti isti poti. Že v dolini sva slišala kako se na tem področju potikajo grizzlyji. Tudi tisti rjavi, ko sva ga zadnjič videla je bil krvoločni grizzly. S prvo dnevno svetlobo sva po 25 urah spet v šotoru. MT. DELTAFORM - 3324m - Supercouloir -1000m - IV; 5.9 (VI/ 75°, 50-60°) - 12 ur Kasneje sva zvedela, da Supercouloir ni bil splezan že leta, ker ni bilo pravih razmer. In še to, da je prvi plezalec, veliki pionir canadian Rockiesov George Lowe, porabil kar 8 ur za izstopna raztežaja^ 26.06.2003 - Spiva, jeva, spet spiva^ Če bi imela še kaj hrane bi kar še ostala kakšen dan na tem prekrasnem kraju. Nisva računala, da bo najin vzpon tako dolg. Popoldne se vračava spet v dolino, nazaj v civilizacijo... MONIKA KAMBIČMALI - A.O. MENGEŠ LUKE EVANS - HELENA, MONTANA Prav lepo se zahvaljujem Planinskemu društvu J.T. Mengeš ter podjetjem MEDIC, GALMA in CALCIT, ki so mi pomagali, da sem lahko uresničila svoje plezalne načrte. // DOVOLJ DOLGO SMO ČAKALI - ZAHTEVAMO, DA SE TESTENOVA ULICA DO POMLADI DOKONČNO UREDI!" 23. septembra letos je loški Vaški odbor in njegov predsednik Franc Malus v Gasilski dom povabil va{cane, ki stanujejo na Testenovi ulici, da skupaj menge{ko občino ponovno opozorijo na problem ceste, ki je v zelo slabem stanju. Gospod župan je najprej predstavil stališče Občine Mengeš in svoje osebno stališče ter povedal, da je za celovito načrtovano obnovo občinskih cest sredstev premalo, delo pa naj bi oteževali tudi nekateri mengeški svetniki. G. Tomaž Stebe se strinja, da je Testenova ulica v trasi, ki je predvidena za obnovo, v najslabšem stanju in ima zato prednost pri obnovi. Do zime naj bi bil tako na tej ulici napeljan plinovod, vodovod obnovljen, spomladi pa bi se izvršila še ostala dela (odprta bo druga polovica ceste), ob predpostavki, da bodo za to zagotovoljena tudi občinska sredstva - finančna konstrukcija naj bi bila po zagotovilu župana narejena. Problem pri obnovi je tudi širina same ceste. Gospod župan je zato predlagal, da se projektirani širini ne nasprotuje, pričakuje pa tudi čimprejšnje soglasje vseh lastnikov zemlje o njenem odkupu. Sirina cestemora biti v skladu z novim Zakonom o varstvu v cestnem prometu, saj po Testenovi ulici do mengeške Osnovne šole vsak dan hodi precej loških otrok, zato je med Gasilsko ulico in Liparjevo cesto nujno potreben pločnik, so opozarjali vaščani. Hkrati so zahtevali tudi zagotovilo, da bo Testenova ulica resnično popolnoma obnovljena, kajti takšna, kot trenutno je, zakrpana in z luknjami, globokimi tudi po 20 cm, je za vožnjo neprimerna in ni varna. Ločanom po 12 letih zmanjkuje potrpljenja, zato zahtevajo, da župan svojo predvolilno obljubo, ki jo je dal še pred prvim mandatom, izpolni. Njihovo stališče je jasno, saj pravijo, da hočejo pisno zagotovilo, da bo naslednje leto Testenova ulica popolnoma obnovljena, sicer bodo sami preprečili nadaljevanje izgradnje plinovoda proti Mengšu. Popolna obnova naj zajema, kot je bilo obljubljeno: kabelsko kanalizacijo, zamenjavo starega vodovoda, elektrifikacijo, pregled kanalizacije, nadtalne hidrante, plinifikacijo in asfaltiranje celotne površine. Omenjen je bil tudi problem voznikov, ki že zdaj mimo stanovanjskih hiš vozijo prehitro, kar pa je po županovih besedah možno urediti s postavitvijo občinskega radarja, grbin ali pa z ureditvijo cone z največjo dovoljeno hitrostjo 30 km/h. Vaščani so nato pooblastili loškega svetnika g. Marka Jeriča, da na naslednji seji občinskega sveta in predstavi njihovo stališče, z zahtevo, da Občinski svet zagotovi denar za izgradnjo. Drugi del zbora je bil namenjen športni ploščadi, ki so jo v Loki dobili lani zgodaj jeseni, za kar so mengeški občini hvaležni. Toda sami vaščani, natančneje predstavniki Športnega in Gasilskega društva, so morali sami zbrati 500 tisoč tolarjev, da so igrišče spravili v obstoječe stanje. Kupiti so morali mivko za odbojkarsko igrišče, koše za smeti, obroče za koše in sami urediti travne površine. Še vedno ni urejena podlaga na balinišču, prav tako ni postavljena obljubljena ograja na JV kotu ploščadi. Vaščani se sprašujejo, kdo je odgovoren za nepostavitev že obljubljenih otroških igral in reflektorjev za odbojkarsko igrišče. Vse to in tudi samo upravljanje športnega parka po enem letu še vedno ni urejeno, zato pozivajo mengeško občino, da to čimprej uredi. Ob koncu prvega dela je bil s strani vaščanov sprejet tudi sklep o povabilu mengeškim svetnikom na zbor krajanov v Loko - in še nasvet, da bi morda celo kakšna seja Občinskega sveta potekala v Loki. Tako bi si občinski veljaki lahko (tudi s prisilo) osebno ogledali problematično cesto in bi potem bolj pošteno in vestno presojali o prioritetah del v naslednjem proračunskem obdobju. Tem je na žalost sedaj prevečkrat vseeno, kaj se dogaja v Loki. Dokaz za to: predvidena točka za oktobrsko sejo je bila tudi opisana, dvanajst let trajajoča problematika v zvezi s cesto, a so jo Spoštovani gospe in gospodje svetniki prestavili na naslednjo sejo - zaenkrat. In pri tem pozabili, da so glasove za svoj mandat tako oni kot gospod župan mag. Tomaž Štebe dobili tudi v Loki, kjer je v Občinskem volilnem imeniku vpisanih preko 600 volilcev. Ti bodo očitno še naprej poskakovali v svojih osebnih avtomobilih, ko se bodo peljali po Testenovi ulici. Sprašujejo pa se do kdaj - morda še kar naslednjih 12 let?! Nataša Vrhovnik Jeric SAHISTI IZ LOKE PRESENEČAJO Po petih odigranih kolih v Domžalsko-Kamniški ligi smo šahisti iz ŠD Loke pri Mengšu prav pri vrhu. Po rejtingu sicer šele na trinajstem mestu od osemnajstih sodelujočih ekip v ligi. Po petih odigranih dvobojih smo na izredno visokem tretjem mestu. Pred nami so samo ekipa ŠD VELE DOMŽALE A in ekipa ŠK KOMENDA POPOTNIK. Obe ekipi sta že od vsega začetka absolutna favorita. Poudariti je treba, da smo šahisti iz Loke letos prvič prijavljeni v Domžalsko-Kamniški ligi in smo najbolj prijetno presenečenje do sedaj. REZULTATI ŠD LOKE PRI MENGŠU od drugega do petega kola - drugo kolo: SK KAMNIK DUPLICA - SD LOKA PRI MENGŠU - 3:1 SEMEJA MIRKO - HRIBAR BRANKO - 1:0 JURŠIČ SLAVKO - OCEPEK MARJAN - 1:0 ERAZEM FRANC - ANŽLOVAR MATJAŽ - 0:1 BREMEC EDO - OCEPEK MARJAN ML. - 1:0 - tretje kolo: ŠD LOKA PRI MENGŠU - ŠK KOMENDA GABER - 1,5:2,5 HRIBAR BRANKO - NADVEŠNIK VILMA - 0,5:0,5 OCEPEK MARJAN - OGRADI GREGOR - 0:1 ANŽLOVAR MATJAŽ - NADVEŠNIK MAJA - 0:1 OCEPEK MARJAN ML. - NADVEŠNIK MATEJ - 1:0 - četrto kolo: ŠD BAROB ŠMARCA 2 - ŠD LOKA PRI MENGŠU - 0,5:3,5 KRIVOTVOROV STANE - HRIBAR BRANKO - 0:1 GRAŠIČ MARJAN - OCEPEK MARJAN - 0:1 ŠTRAJNAR GREGA - ANŽLOVAR MATJAŽ - 0,5:0,5 JERAN MIRAN - OCEPEK MARJAN ML. - 0:1 - peto kolo: ŠD LOKA PRI MENGŠU: SAHARA - 3,5:0,5 HRIBAR BRANKO - JERINA ANTON - 0,5:0,5 OCEPEK MARJAN - ZUPANC FRANC - 1:0 OCEPEK MARJAN ML. - ČOKAN MIRKO - 1:0 ANŽLOVAR MATJAŽ - BIZJAK JANEZ - 1:0 Za tako dobre rezultate je zaslužna vsa ekipa. Na prvi deski je to Hribar Branko, ki je strah in trepet šahistov, saj se je po desetih letih zopet vrnil na šahovsko »sceno«. Na drugi deski dominira naš kapetan Ocepek Marjan, ki je gonilna sila naše ekipe. Njegov sin Marjan gre z velikimi koraki po njegovi poti in se »bojuje« z nasprotniki na tretji deski. Na četrti deski je ^>doma« Anžlovar Matjaž, kateri je letošnjo pomlad z organizacijo šahovskega tekmovanja za pokal Loke, Loko spomnil, da ima odlične šahiste in da je potrebno ta šport gojiti in negovati. Seveda pa k ekipi spada tudi Okrepčevalnica Tavčar oz. njena lastnica Tavčar Sonja, katera vedno poskrbi, da imamo šahisti udoben, miren in prijetno topel prostor. Našemu novemu sponzorju šahovske sekcije VODOVODNE INSTALACIJE TESTEN MARKO s.p. ob takih rezultatih ne bo žal, da se je odločil za pokroviteljstvo naše ekipe. Matjaž Anžlovar ŠAHOVSKA SEKCIJA Urška Tavčar USPESNO KONČANA MALONOGOMETNA LIGA Letos, že drugič po vrsti je nogometna ekipa C.M.T. Loka sodelovala v ligi, ki jo organizira klub Kubu v Vodicah. Ponovili smo lanski uspeh, to je šesto mesto. Ko potegnemo črto pod sezono, lahko ugotovimo da liga v Vodicah prinaša veliko zanimivega predvsem pa koristnega naši ekipi. To pomeni veliko močnih tekem z boljšimi ekipami v malem nogometu. Ne morem pa se znebiti občutka, da bi letos bili lahko boljši kot šesti. V primeru resnejšega pristopa (predvsem mladih igralcev) mislim, da bi uvrstitev med prve tri bila lahko realnost. Je pa tudi res, da so nas vseskozi pestile poškodbe. Kot tudi lani so zasluženo zmagali Smrkci pred ekipo Asterix iz Mengša ter Marakano. V ligi je sodelovalo 12 ekip. Rezultati po odigranih 22kolih: 1)Smrkci 2)Asterix 3)Marakana 4)Bar-bar-a 5)MNK Mengeš 6)C.M.T.Loka 7)Fructal Duplica 8)FC Puhar 9)FC Vaše 10)Kubu 11)Kraljevi klub 12)Kerrock Ekipa C.M.T. Loka tako končuje letošnjo sezono. Po petih letih sodelovanja z našim sponzorjem C.M.T. Melodija Mengeš, se nam žal izteče pogodba o sodelovanju. Kljub temu smo se v ŠD Loka odločili, da bo ekipa malega nogometa še naprej tekmovala pod istim imenom. Matjaž Anžlovar ŠPORTNI PARK LOKA OSNOVNA IDEJA Osnovna ideja o loškem igrišču na današnji lokaciji izhaja že iz leta 1988 in se je razvila iz potrebe enot PGD Loka po vadbenem in prireditvenem prostoru. Ker je bil PGD Loka takrat v kraju edina organizirana skupnost, ki se ni zavzemala samo za svoje osnovno poslanstvo, ampak tudi za ostale potrebe kraja, se je aktivno vključila v razpravo javne obravnave Ureditvenega načrta Loke pri Mengšu. Rezultat tega je bil vnos lokacije za igrišče v načrt, ki pa svojega sprejetja ni dočakal, vendar kljub temu aktivnosti na tem področju niso zamrle. PODPIS NAJEMNE POGODBE Nedvomno ima pri tem največje zasluge g. Franc Ručigaj, takratni predsednik PGD Loka, ki je s svojim vplivom dosegel, da je 5.7.1990 prišlo do podpisa pogodbe med takratnima presednikom KS Mengeš g. Janezom Perom in direktorjem KPC Jablje g. Alojzem Avšičem. Vsebina pogodbe je vsebovala trajen najem dela parcele št. 283/9 in dela parcele 283/10 v izmeri 5400 m^ za večnamenski prostor vasi Loka. Najemnina naj bi v enkratnem znesku (307.338,00 SIT) KS Mengeš poravnala v letu 1992, s katero bi si KPC Jablje odkupila druga zemljišča za proizvodnje potrebe. PRVI POSEGI V PROSTOR Ker se je na omenjenem zemljišču po vsakem dežju zadrževala voda, so bila prva dela usmerjana k reševanju te problematike. V drugi polovici leta 1991 so prizadevni člani PGD Loka z buldožerjem, ki ga je nesebično odstopil g. Jože Mušič, odrinili vrhnji sloj zemlje, na to mesto pa je bil navožen material od izkopa kanalizacijskega kolektorja. Za potrebe KPC Jablje je bil izdelan prehod (most) preko obcestnega jarka na preostali del parcele. Precej delovnih ur so gasilci opravili pri utrjevanju Gasilske in Trzinske ulice, s čemer so si prislužili strojne usluge pri dokončni izravnavi terena. Leta 1992 je bila parcela izravnana, z nje je bilo odstranjeno kamenje, zasejena trava in površina utrjena. V nadaljevanju so vse aktivnosti tekle v smislu uresničevanja ideje o izgradnji platoja za košarko in balinišča. V ta namen je bila izvedena celo nabiralna akcija, iz njenih prispevkov pa je bila stvar pripeljana do faze, pri čemer je bila površina v izmerah košarkarskega igrišča in balinišče drenažirana in postavljena v nivo. Ker finančna sredstva za dokončanje niso zadostovala, so se dela počasi ustavila v upanju, da se bodo nadaljevala v letu 1993. ZAPLETI Zaradi neurejene gradbene dokumentacije (črnogradnja), uradna gradnja s sredstvi proračuna KS Mengeš ni bila možna. že dotedanja ureditev prostora je pripeljala do zapleta, saj je Inšpektorat za okolje in prostor izdal odločbo o vrnitvi zemljišča v prvotno stanje. Začela so se pogajanja na nivoju KS Mengeš za pridobitev gradbene dokumentacije, katere osnovni pogoj bi bil urejeno lastništvo. Da stvar ne bi bila preveč enostavna, je leta 1993 poskrbela sprememba zakona in ustanovitev Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, zaradi katere je omenjeno zemjišče avtomatično prešlo v last Republike Slovenije oz. prej omenjenega sklada. IDEJNE ZASNOVE Leta 1994 je bila v Mengšu ustanovljena nova občina, kar pa situacije ni kaj dosti spremenilo. Za pogajanje z županom g. Janezom Perom so se ustanavljale razne interesne skupine, vendar željenega končnega uspeha niso prinesle. Ena od teh je leta 1996 ustanovljena športna sekcija, ki je delovala v okviru KD Antona Lobode. Ker so okoliščine pokazale, da bi bilo potrebno zgraditi večjo ploščad, ki bi omogočila razvoj večih športov (takrat je ekipa malega nogometa že igrala v Kamniško - Domžalski ligi) in ne samo košarke, so na lastno pobudo dali g. Janezu Urbancu izdelati prvo idejno zasnovo ureditve celotnega prostora. Že v letu 1997 se je na to gesto odzvala tudi občina in s pomočjo Ateljeja Hribernik izdelala prvo uradno verzijo, ki pa je potem ostala kot izhodišče današnje podobe. URESNIČITEV CILJA Sledila so leta neuresničenih obljub in laži, ki so v želji po športnem parku v Loki, pripeljala do ustanovitve Športnega društva (1999). Kot pogajalci so imeli v novem županu g. Tomažu Tradicionalno nogometno srečanje Loka-Ivančna gorica Otvoritvena košarkarska tekma Loka-Občinska uprava Štebetu nekoliko boljšega sogovornika, vendar je bil kljub temu potreben celoten mendat, da so bili s sprejetjem Ureditvenega načrta Loke pri Mengšu (2002) dani vsi pogoji za odkup zemljišča in s tem pridobitev ustrezne gradbene dokumentacije. Omenjeno društvo je v teh letih pogajanj doseglo, da se je v idejni projekt vneslo še odbojkarsko igrišče na mivki. Na podlagi javnega razpisa je bil izbran najugodnejši izvajalec (Razvojni zavod Domžale), ki mu je v dobrem mesecu uspelo ploščad izgraditi in jo 19.10.2002 predati svojemu namenu. SREDIŠČE VAŠKEGA ŽIVLJENJA Sam prostor je bil že pred izgradnjo ploščadi središče vaškega življenja, kjer se je poleg otroškega vrveža marsikaj dogajalo. Na travni površini so se usposabljali gasilci, loške gasilske desetine od pionirskih do članskih in veteranskih so imele tam gasilske vaje. Največji rezultat, na kar smo Ločani lahko upravičeno ponosni, je udeležba ženske članske A ekipe na Gasilski olimpiadi v Berlinu leta 1993. Na tem prostoru že 13 let poteka gasilsko tekmovanje za pokal Loke, ki pa ni edino tekmovanje. Svoje prireditve prireja tudi Športno društvo, ki vsako leto organizira nogometne tekme in tekmovanja v metanju podkev. Vaščani pa so se na prostoru srečevali tudi na različnih družabnih prireditvah, naprimer praznovanju na predvečer slovenske osamosvojitve junija leta 1991. Tisti večer smo svečano zasadili tudi slovenski simbol - majhno lipo, ki so jo naslednje leto nepridipravi žal podrli, zato smo zasadili novo, ki pa tudi ni imela sreče, saj so jo lani izvajalci gradbenih del podrli. Dosegli smo, da so zasadili še tretjo lipo, za katero upamo, da bo pri svoji rasti imela več sreče. Kulturno društvo tu pripravlja tradicionalno otroško maškerado, organizira pa tudi silvestrovanje, kjer si lahko vaščani zaželijo sreče v novem letu. Tu se torej združujejo poti vseh treh vaških društev - gasilskega, športnega in kulturnega ter vaščanov sploh. Posebno veseli so loški otroci, ki so po dolgih letih končno dobili svoj prostor, kjer lahko brezskrbno sproščajo odvečno energijo, kajti ni se jim treba ponovno voziti v Mengeš ali Trzin oz. se igrati na cestah. Franc Malus MALONOGOMETNI TURNIR V LOKI Dne 12.10.2003 je SD Loka organiziralo prvi turnir v malem nogometu. Povabljenih je bilo 8 ekip, tako da je skupaj z domačo ekipo C.M.T. Loka sodelovalo 9 moštev iz Kamnika, Ihana, Mengša in okolice. Ekipe so bile razdeljene v skupine po tri, prva ekipa iz skupine je napredovala v polfinale, prav tako najboljša drugouvrščena ekipa. Videli smo veliko golov in tudi lep nogomet, malo so se kresale tudi iskre, vendar so se tudi strasti hitro umirile. V polfinalu so se tako znašle ekipe: Asterix, Fructal, Dunlop team in Mengeš. Žreb je nato določil, da se v polfinalnih obračunih soočita Mengeški ekipi, v drugem polfinalu pa ekipi iz Kamnika. Po izredno napeti tekmi so v prvem polfinalu odločale nianse, na koncu so bili boljši nogometaši Mengša. V drugem polfinalu so slavili igralci iz ekipe Dunlop team. V finalu so se tako udarili ekipi Mengša in Dunlop team Kamnik, slednji so na koncu bili boljši in tudi zasluženo osvojili turnir. Rezultati: 1).Dunlop team Kamnik 2).Mengeš 3).Asterix 4).Fructal 5).C.M.T.Loka Prvi trije so dobili lepe pokale, ostali udeleženci pa jedi z žara, pa tudi za žejne je bilo poskrbljeno. Ker je turnir odlično uspel, bomo spomladi po enaki formuli spet priredili podoben turnir. »REŠEVANJE« PRI STUDENCU PGD Loka je dne 7.10.2003 »rešila« v prepad vržena dva kontejnerja, ki sta bila postavljena pri studencu na Dobenu. I f NOGOMETNE NOVICE Na začetku prvenstva se javljamo z novicami iz NK Mengo 28. Nogomet v Mengšu je po krajši krizi, po zaslugi nekaj zagnanih ljubiteljev nogometa spet zaživel v polnem teku! Tako se nogometu v Mengšu spet obetajo lepši časi, čeprav bi si s strani Občine Mengeš in pokroviteljev zaslužili več razumevanja za naše napore ohraniti ta popularen šport v Mengšu! V sezoni 2003/2004 bo Mengeš zastopalo kar 5 ekip v različnih starostnih skupinah! Najmlajša ekipa, U-8, šteje 25-30 otrok, ki trenirajo 2x tedensko pod vodstvom trenerja Pišek Uroša. Zaenkrat se udeležujejo le turnirjev. Ekipa U-10 šteje 10-15 otrok, ki pod vodstvom nekdanjega igralca Mengša Matanič Damirja trenirajo 3x tedensko in tekmujejo v medobčinski ligi. V ekipi U-12, ki po vodstvom trenerja Hribar Janija igra v medobčinski nogometni ligi, trenira 3x tedensko 15-20 otrok. Vse tri ekipe tekmujejo in zastopajo Mengeš že več let, šele z lanskim letom pa se je po nekajletnem odmoru spet formirala članska ekipa, ki pa ima letos po lanskem pričakovanem slabem začetku druge načrte! Vodenje članske ekipe je prevzel nekdanji odlični igralec Dimec Aleš, vrnilo pa se je nekaj domačih igralcev, ki so pretekle sezone igrali za okoliške klube. Ob nekaj dobrih okrepitvah tako članska ekipa šteje 20-25 članov, ki trenirajo 3x tedensko. Glede na ogromne stroške tekmovanja, ki jih predstavljajo predvsem obveznosti nogometni zvezi, plačila sodnikov, vzdrževanje igrišča, pranje dresov^, si prav velikih ciljev glede napredovanja članske ekipe v višji rang tekmovanja ne predstavljamo, vendar bi ob večji podpori Občine Mengeš, sponzorjev in prostovoljnem delu nogometnih delavcev lahko v obdobju 5-ih let napredovali do 3. slovenske nogometne lige. Ob tej priložnosti ste vabljeni vsi, ki imate radi nogomet, da se pridružite in pomagate nogometnemu klubu, tako finančno, kot z delom in svežimi idejami, saj predsednik NK Mengo 28 Janežič Aleš in Bevk France, kljub pomoči staršev ne zmoreta vsega dela! Vljudno vabljeni pa tudi na ogled zanimivih tekem na našem igrišču pod Gobavico! Nikakor pa ne smemo pozabiti na ekipo veteranov, za katero nastopa veliko nekdanjih odličnih igralcev članske ekipe, ki so še vedno v odlični formi in se vsak teden dobijo, da odigrajo tekmo v veteranski ligi, kjer pa je važno predvsem druženje in obujanje spominov na preteklost. Seveda se bomo z nogometnih igrišč še oglašali in spremljali igre našega moštva, saj je nogomet kljub vsemu najvažnejša postranska stvar na svetu in verjamem, da je tudi v Mengšu tako! Razpored tekem članske ekipe NK Mengo 28: 25.10.2003 NK Mengo 28 : NK Belinka 08.11.2003 NK Logatec : NK Mengo 28 15.11.2003 NK Mengo 28 : NK Flok Komenda Vljudno vabljeni na ogled preostalih tekem v letošnji jeseni! ROBERT BELENTIN V V Zupan sprejel [pelo Burgar za tretje mesto v Evropi v namiznem tenisu Julija letos je Spela v Novem Sadu osvojila 3. mesto med mladinkami. 18 letna športnica iz Malega Mengša je tudi že članska državna reprezentantka - ima četrto pozicijo ter s tem olimpijsko štipendijo. Na skupni svetovni lestvici je 245 mesto. Letos bo nastopila še v Rusiji, na Madžarskem, Nizozemskem in na Portugalskem. Trenira sedemkrat tedensko. Pravi da je uspela zaradi vztrajnosti in resnosti ter da vse ni v talentiranosti. Zaključuje ekonomsko gimnazijo. Na sliki ji čestita župan Stebe in obljublja nekaj podpore, skupaj z odgovorno za področje športa gospo Binter Riko in v spremstvu očeta Burgar Feliksa mlajšega. ^ v NASI NAJMLAJŠI ZACELI SKAKATI NA PRAVIH SKAKALNIH SMUCEH V prvih oktobrskih dneh, smo člani Smučarsko skakalnega kluba Mengeš, s pomočjo staršev odpeljali naše bodoče skakalce na prvi trening s pravimi skakalnimi smučmi. To so bili prav tisti skakalci, ki smo jih že pozimi urili na naših skakalnicah na Zalokah, toda še z alpskimi smučkami. S pomočjo naših trenerjev skozi vse poletje, so se otroci pripravljali, s kondicijskimi treningi krepili, tako da so brez skrbi prišli dobro pripravljeni na prvi preizkus. Morali smo na skakalnice kar v Sebenje pri Tržižu, saj v našem Mengšu še vedno nimamo niti najmanjše skakalnice pokrite s plastično maso. Po začetnem tipanju in spuščanju izpod mize najmanjše 14 m skakalnice , so otroci eden za drugim hitro napredovali in tudi že skočili. Že prvi dan smo bili vsi prisotni prijetno presenečeni. Tudi naslednji dan treninga je šlo vse kot po maslu. Nekateri skakalci so se preizkusili že na večji napravi - 20 m skakalnici. Upamo, da bomo v naslednji številki Mengšana , že poročali o uspehih našega podmladka. Brane Šuštar DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH Naši skakalci priskakali že 4 medalje PETER PO ROKOVIH IN VIDOVIH STOPINJAH Že v prejšnji številki našega glasila, smo poročali o izjemnem uspehu skakalca Roka Benkoviča na mednarodni skakalni sceni. Na domačih tleh pa so se nadaljevala tekmovanja v smučarskih skokih, ki so štela za slovenski pokal COCKTA in kar je najvažnejše za naslove državnih prvakov v vseh kategorijah. Po večkratnih dosedanjih naslovih državnega prvaka Roka Benkoviča in dvakratnega državnega prvaka Vida Ojsterška v letošnji zimski sezoni, je na najvišjo stopničko stopil tudi Peter KIRBUS. Na državnem prvenstvu v Tržiču 27.septembra, na 50 m skakalnici, je Peter z veliko prednostjo zmagal in priskakal sebi in našemu klubu novo zlato medaljo. Z bronasto medaljo pa je Vid Ojsteršek na istem tekmovanju zaokrožil uspeh, ki je eden največjih, v sedem letnem obdobju skakalnega kluba Mengeš. Z veseljem lahko napišemo tudi, da sta Peter in Vid v skupnem končnem seštevku slovenskega pokala , za dečke starih do 13 let , zasedla prvo in drugo mesto. REZULTATI DRŽAVNEGA POLETNEGA PRVENSTVA V TRŽIČU Skakalnica K 50m - dečki do 13 let 1. mesto PETER KIRBUS Mengeš - 50.5m in 53.5m - 240.7 točk 2. mesto Andraž Pograjc Zagorje - 50m in 51.5m - 232.7 točk 3. mesto VID OJSTERSEK Mengeš - 49m in 50 m - 218.7 točk Za tretjo in četrto medaljo, pa je poskrbel kar Rok sam, v Mislinji na 90 m skakalnici. Najprej s prvim mestom pri mladincih, ki je kljub padcu pri 93metrih v prvi seriji, zanesljivo ugnal vse slovenske mladince. Naslednji dan je bilo še tekmovanje v članski konkurenci, kjer so skakali prav vsi najboljši slovenski orli. Roka je premagal le Primož Peterka, s Primožem Piklom iz Ljubnega pa sta si razdelila drugo mesto. Naj še omenimo zelo dober rezultat našega Gašperja Cvetka, ki je bil po prvi seriji celo četrti, v drugi pa v slabih vremenskih pogojih ni imel sreče in na koncu pristal na še vedno odličnem 9. mestu. Peter in Vid skupaj na stopničkah državnega prvens" ■ f ' i H Občinski (samo)upravi Spoštovani župan, spoštovani naši predstavniki v Občinskem svetu Smo v mesecu oktobru in še malo pa se bo leto prevesilo. Vstopili bomo v zgodovinsko prelomno leto 2004 ko bomo kot država prenesli del izvajanja naše suverenosti za vsakodnevno življenje v novo skupnost - EU. Ostala nam bo predvsem suverena pravica skrbi za ohranjanje narodne identitete. Za vse drugo se bomo morali podrediti določilom nove sredine, ki jih le-ta do sedaj že sprejela oz. jih bo sprejemala vendar od tedaj tudi z našo pomočjo. Torej, podredili se bomo interesom celote, morda včasih z kislim obrazom, pa vendar dogovorno. Dnevno smo priča urejanju in včasih mukotrpnemu usklajevanju o posameznih zadev. Mnogokrat izgledajo težave nepremostljive toda slej ali prej imajo dogovorni zaključek. Parlamentarci in člani komisije(vlade), upravljajo to »državo« po osnovnem načelu učinkovitosti in racionalnosti. Ali jim to uspeva v celoti ali delno je vsekakor mogoče ugotavljati. Vendar ta skupnost do sedaj ne pozna financiranja svojih želja in obvez zaradi političnega nesoglasja in s tem razvojne strategije, na osnovi predhodnega oz. ne sprejetega proračuna. Bilo bi preveč težav in motenj v vsakdanjem življenju Toliko za uvod pripeterijam v naši občinski samoupravi. K pisanju me je pripravil članek v današnjem DELU (7.10.03), v katerem je svoje videnje vzroka stanja pri sprejemanju proračuna opisala sedanja »pozicija« v občinskem svetu. Predčasno oglašanje druge strani-župana, ki je v svojih javnih izvajanjih zagovarjal svoj pogled oz. vizijo delovanja in razvoja naše občine izraženo skozi še do danes sporni občinski proračun, kaže na povsem razglašeno (samo)upravljalsko ekipo, ki sedaj v našem imenu in pooblastilu, bedi za nas in nad nami. Iz do sedaj objavljenega v zvezi z proračunom,amandmaji in nadzornim odborom, štrli spoznanje, da se je celotna zadeva zreducirala na kazanje mišic oz. kdo bo koga. Posebej ne spodbudno za nas občane je videnje, da je prešlo vse skupaj na nivo ad personen. Kar koli bi storila ena stran ni sprejemljivo za drugo in obratno. Vsaka hoče uveljavljati samo svojo moč. Tako ustvarjeno vzdušje ne omogoča nič več racionalnega pristopa k opravljanju tekočih nalog reševanja problemov kaj šele vizije razvoja. Zato vsem naslovljencem. Nekje v začetku t.l. sem napisal, da ste se odločili za vstop v aktivno politično življenje s pristankom na kandidaturo, povsem samostojno. Za izvolitev in željo po delovanju v skupno dobro, ste se celo prizadevali. Zatorej je nerazumljivo, da se po tako dolgi dobi skupnega upravljanja, niste sposobni medsebojno pogovarjati, dogovarjati ter dogovoriti, kaj je za nas občane najbolje. Trmoglavost in dokazovanje kdo je kdo, predstavlja za današnji čas-čas dogovarjanj in konsenzov, relikt iz dobe daleč za nami. Ko smo se odločali za novo družbeno ureditev - praktično skoraj vsi državljani sedanje države, smo s tem sprejeli tudi drugačna merila osnov našega sožitja. Ustvarili smo Republiko v kateri je sobivanje na načelih demokracije torej varovanje vseh pravic- osebnih in političnih, kar mora zagotavljati vladajoča večina. To pa je mogoče samo s sporazumevanjem prizadetih. Razumljivo je, da imamo o načinu reševanja tekočih nalog, posebej pa še vizij razvoja, kot posamezniki, različna stališča. Saj je v tem bistvo naše politične opredelitve. Povsem upravičeno pa je pričakovanje, da boste vi, ko smo vam podelili mandat upravljanja, le-tega uskladiti v dobro vseh občanov ter, da ste se sposobni v ta namen tudi medsebojno dogovoriti. V kolikor pa ste morda posamezniki ugotovili, da vam ne odgovarja sedanji način » medsebojnega sožitja« pri opravljanju tovrstnih nalog oz., da sedanja struktura udeležencev ne omogoča dogovora, bi bilo najbolje, da odstopite. Verjemite mi, da bo za nadomestne volitve dovolj kandidatov! In za konec. Vzpodbujen z navedenim člankom in po predhodnih vprašanjih v mojem okolju - kaj imate v Mengšu res toliko težav, da se niste sposobni medsebojno dogovoriti za njihovo odpravo, sem moral dvigniti pokrovko. Posebej še zato, ker za nekonfliktno pa vendar polemično sožitje in delovanje naše samouprave niso potrebna dodatna finančna sredstva. Zgolj in edino medsebojna strpnost in spoštovanje sogovornika. Zatorej g.župan in svetnice ter svetniki občinske samouprave občine Mengeš. Izbrišite občino iz kratkega seznama tistih, ki se niso sposobne organizirati in delovati tako kot pristaja družbi z zrelo demokracijo! Aleksander Markovčič MENGEŠ SKOZI (DANAŠNJI) CAS To je del naslova Stražarjeve mengeške kronike, v kateri je opisana zgodovina Mengša in okolice. Menim, da je v njej zbranih okrog 9000 različnih zgodovinskih podatkov. Mengeš je med okoliškimi kraji eden najstarejših in je glede spoštovane »starine« neskončno bogat. Prav zato moram pohvaliti Mengeško kulturno društvo Franc Jelovšek in Muzejsko društvo Mengeš. Poleg odmevnih mengeških prireditev, kot sta bila odkritje spomenka Francu Jelovšku in slavje ob 30-letnici rojstva svetovno znanega Mengšana, znanstvenika, zvezdoslovca in kitajskega mandarina Ferdinanda Avguština Hallersteina - je kot najbolj primeren kraj za letno prireditev za svoje poslovne partnerje in zaposlene izbrala tudi Zavarovalnica Triglav, Koalicija Slovenija pa je izvedla svoj festival. Oboji so na prireditvi povabili tudi več tujcev. Kakorkoli že, Mengeš - glasbeno mesto vse bolj postaja tudi svetovno mesto. Lepi, privlačni in zanimivi so tudi redni letni Mihaelovi sejmi in Mengeška marela. Na sejmu so se mi zeli najbolj zanimivi kmetje, ki so na »pajkeljnu« ali velniku tudi vejali in pleve stresal po mengeških cestah. Ob njem naj pa nekaj pripomnim. Ta sejem ima ime po svetniku Mihaelu, ki je zavetnik mengeške cerkve. Njegov kip v cerkvi drži v roki uravnovešeno tehtnico. Da bi bili Mengšani tudi duhovno uravnovešeni, bi bilo lepo, ko bi bila v praznovanje vključena tudi slavnostna maša, kot je nekoč že bila. Seveda bi bilo udi lepo, ko bi napovedovalci na letnem sejmu namesto desetkrat povedane besede POVORKA omenjali slovenski izraz SPREVOD. Mihaelov sejem je letni sejem, ker je enkrat na leto. Letno gledališče se uporablja za prireditve večkrat letno in bi se zato moralo imenovati POLENTO GLEDALIŠČE. To je zapisano tudi SP. Sicer pa Mengšu in Mengšanom želimo veliko vsestranskih uspehov, predvsem pa tudi muzejske in kulturne dejavnosti. Cerar France, Škrjančevo Pokale bodo šipe V zadnjem Mengšanu je bil objavljen uokvirjen članek pod gornjim naslovom izpod peresa člana uredniškega odbora Dušana Peji^a. Človek bi od člana uredništva vsekakor pričakoval usposobljenost izrekanja in zapisovanja tehtnih misli, o katerih je mogoče argumentirano razpravljati in po potrebi tudi polemizirati. Objavljeni tekst pa je preveč zmeden, tako da iz njega ni mogoče razbrati pravega namena pisca, čeprav način pisanja kaže na precejšnjo mero nedostojnost pri komuniciranju z ljudmi. Navajen sem na razne primitivnosti in provokacije. Tako kot običajno se tudi tokrat na enako raven ne spuščam. Župan, mag. Tomaž Štebe OSMA AKCIJA MOJ ZDRAVNIK 2004 01. glasovanje se prične v začetku januarja 2004 in zaključi okoli 20. marca 2004 02. svečana razglasitev rezultatov je v začetku aprila 2004 03. strokovno komisijo, ki spremlja akcijo Moj zdravnik 2004, sestavljajo: - primarij dr. Marko DEMŠAR - dr. Dean KLANČIČ - dr. Ivan CIBIC - doc. dr. Marjan PREMIK - prof. dr. Pavle POREDOŠ 04. bralci glasujejo za: - splošnega zdravnika - zdravnico - ginekologa - ginekologinjo - pediatra - pediatrinjo bralci glasujejo za enega ali dva ali vse tri zdravnike; upošteva se samo en glas na posameznega zdravnika; tisti zdravnik, ki zbere absolutno največje število glasov, je moj zdravnik 2004 05. načini glasovanja s kuponi: - v vsaki izdani številki časopisa je objavljen kupon za glasovanje (obdobje: januar, februar, marec) 06. na vsako izdano številko časopisa se iz prispelih kuponov izžreba bralca za brezplačno polletno naročnino na revijo Viva 07. vsi glasovalci sodelujejo tudi v zaključnem žrebanju za več kot dvajset lepih in praktičnih nagrad 08. za dodatna pojasnila pokličite ali pišite: - 041 284 970 ali andreja.stravsŽstud-moderna.si ( Andreja Štravs) 09. Oglas (logotip + vsebina) za objavo v reviji Viva na posebnih straneh (3 x) (naslov: karmen.pustavrhŽstud-moderna.si; in sicer v JPG formatu v velikosti) (navedeni so milimetri): Višina: 64 ali 134 ali 30 Širina: 91 43 186 10. Kupon za objavo pošljemo na vaš elektronski naslov 11. predvidoma do začetka akcije pošljemo tudi plakat za akcijo Moj zdravnik 2004 PRETEKLA LETA - Moj zdravnik: 1997 Franc Novak, Zagorje 1998 Tatjana Gazvoda, Novo mesto 1999 Mila Saftic, Ptuj 2000 Drenka Jovanovič Grašak, Zreče Moja zdravnica 2001 Drenka Jovanovič Gračak, dr. med., specialistka splošne medicine (Zreče) Moj splošni zdravnik 2001 Bojan Leban, dr. med, specialist splošne medicine (Most na Soči) Moja pediatrinja 2001 Višnja Zorko, dr. med, specialistka pediatrije (Slovenska Bistrica) Moja ginekologinja 2001 Dušanka Bandelj Klančar, dr.med., specialistka ginekologije in porodništva (Slovenska Bistrica) Moja zdravnica 2002 Sivana Popov, dr. med (Slovenska Bistrica) Moja družinska zdravnica 2002 Jožica Boldan, dr. med (Kočevje) Moja pediatrinja 2002 Višnja Zorko, dr. med, specialistka pediatrije (Slovenska Bistrica) Moj ginekolog 2002 Mirko Jovič, dr.med., specialist ginekologije (Slovenska Bistrica) Moja zdravnica 2003 Silvana Popov, dr. med (Slovenska Bistrica) Moja družinska zdravnica 2003 Jožica Boldan, dr. Med (Kočevje) Moja pediatrinja 2003 Višnja Zorko, dr. med. Specialistaka pediatrije (Slovenska Bistrica) Moja ginekologinja 2003 Dušanka Bandelj Klančar, dr.med., specialistka ginekologije in porodništva (Slovenska Bistrica) Vaša revija za zdravo življenje VIVA Za projekt Moj zdravnik - pisani mediji Andreja Stravs Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 37/98, 1/99) RAZPIS za oddajo poslovnih prostorov na Slovenski cesti 30 v Mengšu 1. Predmet razpisa je poslovni prostori, ki se nahajajo v središču Mengša v II. nadstropju poslovnega objekta na Slovenski cesti 30. Površina prostora je 41,39 m2 Prostor ima možnost souporabe sanitarij. Prostor je primeren za pisarniško ali podobno dejavnost. 2. Prostori sourejeni inneopremljeni,bodočinajemnik poslovnega prostora je dolžan urediti poslovni prostor v skladu z bodočo namembnostjo na svoje stroške. 3. Prostor oddajamo v najem za določen čas, z najmanj tri mesečnim predplačilom najemnine. 4. Izklicna začetna cena mesečne najemnine je v tolarski protivrednosti 5,12 EUR/m2. 5. Na javni razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki morajo k ponudbi priložiti dokaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrtnega dovoljenja ali pridobitev naziva samostojni podjetnik oz. izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije oz. fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta. 6. Prijava na razpis mora vsebovati: - predstavitev dejavnosti, višino ponujene mesečne najemnine, ki ne sme biti nižja od začetne, - jamstvo za resnost ponudbe v višini 150.000,00 SIT mora biti plačana na EZR 01272-0100001612 do 25. 11. 2003. Potrdilo o plačilu jamstva je sestavni del zahtevane razpisne dokumentacije. 7. Pri izbiri in ugotavljanju najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji kriteriji: - ponujena višina mesečne najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tiste, ki je navedena v javnem razpisu, - ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala, nova in edina dejavnost v kraju, - število na novo odprtih delovnih mest, - občani občine Mengeš, - dejavnost, ki ne povzroča hrupa oz. neposredno onesnažuje okolje v manjši meri, - prva zaposlitev, ali brezposelni, prijavljen na Uradu za delo. 8. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na Občini Mengeš tel. 724 - 7106. 9. Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili morajo interesenti poslati oz. predložiti na naslov Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, Komisija za dodelitev profitnih in neprofitnih stanovanj ter oddajo poslovnih prostorov v najem, z oznako »oddaja poslovnih prostorov«, do 28. 11. 2003 do 12. ure. 10. Prosilci bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva izteka razpisnega roka. 11. Vsem ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, bo plačano jamstvo za resnost ponudbe brezobrestno vrnjeno v roku 15 dni od dneva izbire. Številka: 361-3/2003 Datum: 10. 10. 2003 Občina Mengeš Mag. Tomaž Stebe, dipl. ing., župan PLINIFIKACIJA OBČINE MENGEŠ Že v predstavitveni zloženki je koncesionar za distribucijo zemeljskega plina PETROL d.d. zapisal, da »zemeljski plin prihaja vvašo občino skozi velika vrata«. Da je temu tako, se lahko prepričate že s pogledom skozi okno, saj je gradnja v polnem teku. Do konca oktobra 2003 predvidevamo zgraditi I. fazo mengeškega omrežja zemeljskega plina, to je od tovarne Lek po Kolodvorski cesti, ulici Zavrti, Zoranini ulici, Zadružniški ulici, Maistrovi ulici, Slovenski cesti, Murnovi ulici, Liparjevi ulici, Testenovi ulici, Gasilski cesti in Trzinski cesti do občinske meje s Trzinom. Gradi pa ne samo PETROL d.d. ampak tudi Občina Mengeš, ki obnavlja ceste in komunalne vode. Ravno to, pa je v največji meri botrovalo naši zamudi pri gradnji, saj smo morali čakati na zaključek občinskega javnega razpisa in uskladiti izvajalce, prav tako pa nam ni šlo na roko nesprejetje mengeškega občinskega proračuna. Ampak kakorkoli že, graditi smo začeli in PETROL d.d. bo vsekakor naredil vse kar je v njegovi moči, da se I. faza plinifikacije občine letos izvede do kraja in da se »velika vrata za zemeljski plin« za vašo občino končno odprejo. CENA ZA PRIKLJUČEK V fazi izgradnje osnovnega plinovodnega omrežja bo PETROL d.d. zgradil tudi hišne plinske priključke do glavne plinske požarne pipe na objektu. Cena za priključek in priklop na omrežje znaša (z že upoštevanim DDV-jem): - v zgradbah z več kot štirimi stanovanjskimi enotami 36.000,00 SIT/odjemalca - v zgradbah z manj in vključno štirimi stan. enotami 72.000,00 SIT/odjemalca Cena za priključek je v skladu s koncesijsko pogodbo, dejanski stroški za izgradnjo hišnega plinskega priključka pa so seveda bistveno večji (poleg tega je treba prišteti še stroške za vodenje upravno-pravnega postopka). Tako določena cena priključka velja, če je dolžina hišnega priključka od uličnega plinovoda do požarne pipe uporabnika do vključno 12 m. Za daljše priključke od 12 m se cena priključka nad 12 m zaračuna odjemalcu na osnovi dejanske vrednosti izvedenih del (ocenjena vrednost je 6.000 - 8.000 SIT/m). Cena velja tako za individualne kot za komercialne odjemalce. V ceno za priključek nista vključena plinomer in regulator tlaka, ki sta kot del interne instalacije strošek uporabnika. Tako določena cena priključka bo veljala samo v fazi izgradnje osnovnega omrežja. Za izgradnjo priključka so tako možne tri variante: 1. Lastnik je s Petrol-om uredil vso dokumentacijo, njegov priključek je obdelan v projektu in Petrol je za priključek pridobil gradbeno dovoljenje. Izvajalec bo posameznega lastnika obvestil o predvidenem terminu izvajanju del po njegovih parcelah in nato priključek tudi zgradil. Za priključek velja zgoraj omenjena cena. 2. Lastnik se v fazi trženja ni odločil za priključek (oz. ni pridobil in uredil vso potrebno dokumentacijo s Petrol-om). Do zaključka gradnje na njegovem področju lahko lastnik še vedno s Petrol-om uredi vso dokumentacijo (g. Marjan Jakulin, tel.: 041-371-655), na Občini Mengeš pa mora pridobiti še lokacijsko informacijo. Za priključek velja zgoraj omenjena cena, če lastnik uredi vse potrebno do zaključka gradnje na njegovem področju. 3. Lastnik sedaj ni zainteresiran za priključek. Za priključek, ki bo zgrajen po zaključku gradnje osnovnega omrežja, se bo cena oblikovala na podlagi dejanskih stroškov izvedbe. ZAČETEK UPORABE PLINA in II. FAZA Objekti na območju, kjer poteka samo povezovalni srednjetlačni plinovod do Trzina (to je Kolodvorska cesta, Zoranina ulica, Zadružniška ulica, Maistrova ulica, Liparjeva ulica, Testenova ulica, Gasilska cesta in Trzinska ulica) bodo že letos imeli plin do omarice na fasadi. Z uporabo lahko začnejo takoj po ureditvi notranje plinske napeljave. Objekti na ostalih ulicah z že zgrajenim plinovodom (Zavrti, Murnova ulica, Prelovškova ulica, Pot za Pšato, Grobeljska cesta in Kersnikova ulica) bodo morali počakati na II. fazo plinifikacije občine Mengeš, v kateri se bodo zgradili manjkajoči plinovodi in postavila regulatorska postaja (RP). Terminski plan za omenjeno II. fazo je še neznanka, saj Občina še ni predstavila svojih planov za obnovo komunalne infrastrukture (Občina nam namreč dopušča gradnjo plinovoda le ob hkratni obnovi komunalnih naprav) niti še ni potrdila predlagane lokacije za RP. PLINOHRAMI ZA UTEKOČINJEN NAFTNI PLIN (UNP) Območja, kjer bo interes premajhen oziroma odziv lastnikov preslab in zaenkrat ne bodo ekonomsko upravičena bodo puščena za kasnejše faze ali pa bodo posamezniki prešli na oskrbo z UNP-jem preko posameznih plinohramov. Če je vaša peč »v zadnjih vzdihljajih« ali iz katerega drugega razloga kar ne morete pričakati zemeljskega plina, si seveda lahko že sedaj omislite plinohram za UNP (pri tem, da je potrebno notranjo plinsko napeljavo urediti tako, da pri kasnejšem prehodu na zemeljski plin ne bo potrebnih večjih predelav). Za več informacij pokličite na 080-22-66, kjer boste dobili odgovore na vsa vaša vprašanja (v zvezi s plinohrami za UNP) ali obiščite spletno stran (www.petrol.si). POSVETOVALNA ENERGETSKA PISARNA Posvetovalna energetska pisarna v Mengšu redno obratuje vsako delovno sredo med 16.00 -17.00 uro v prostorih Občine Mengeš. V pisarni dobijo občani vse potrebne obrazce za izvedbo hišnega plinskega priključka in tudi vse informacije glede notranje plinske napeljave. PETROL d.d. Komemoracije za dan mrtvih Kot že vrsto let, bo tudi letos komemoracija za dan mrtvih. Na njih se bomo spomnili vseh, predvsem tistih, ki so padli v vojni ali kakorkoli izgubili življenje zaradi vojne. Tako kot vsa leta bo organizirana krajša kulturna prireditev. Pridite v čim večjem številu, da bomo dostojno počastili spomin na vse žrtve vojn in se tako oddolžili njihovemu spominu. Komemoracije bodo dne: 31.10.2003 ob 10. uri v Loki pred spomenikom padlim ob 11. uri v Mengšu pri spomeniku talcem. 6. POKAL LOKE V METANJU PODKEV KDAJ: 25.10.2003 ob 13. uri KJE: Športni park Loka ZAKAJ: Zaradi lepih nagrad KAKO: V moški in •enski konkurenci, v parih, tekmovanje tudi za najmlajše. Prijave se zbirajo do 12.30 na dan tekmovanja ali na telefon: 041/727-908. Prijavnina znaša 500 SIT oziroma 1000 SIT za par. VABLJENI! Inštruiram matematiko za vse stopnje osnovnih in srednjih šol, maturo, zaključne in popravne izpite. Več na 01/7238-554 FANI OPEKARNA J ■ -T f=: r- v - •- î.m-}' «USKA KOCA : Kam« .ĐcnMfi IgsMSIvp KnsBC*■ - ■ ■ ■ FETTiffl. . ï ■ . ■ i i-j-i j , 1 Otvoritev vodnega -vira -vrtine ' Žeček" . Svečana otvoritev bo v " petek 28. novembra 2003 ■ ob 1_6.00 uri. — -100 m globoka vrtina z vodo iz dolomitnih v^odono-snikov se nahaja ob ' 'bivši opekarniv Pristavi v Malem Mengšu, pod hribom in ^^ :-4i:^vodohranom/Žeček, na, razcepu ceste proti lovski koči in'na Dobeno oz. Rašico. - Vabljeni! Mag. Tomaž Štebe, župan .iíflfň.: