List 22.
Od goveje kuge na dalje.
Povsod drugje, kjer je bila v Črnomelj skem kantonu kuga, je že potihnila, le v Preloki, kjer se je najprvo začela, ste 22. in 23. dne t. m. spet dve govedi zbolele. Da se kuga zatare, je komisija obe bolne govedi pa še dvoje druzih sumljivih ravno tistega gospodarja pobiti dala, se ve da proti navadnemu odškodovanju.
V Mali Pristavi postojnskega kantona ste enemu gospodarju dve kravi poginile za govejo kugo, tretjo pa že tudi bolno je komisija pobiti dala.
C. kr. koroška vlada je 10. dne t. m. ukazala, da nobena goveja živina iz Kranjskega ne sme na Koroško , ktera nima popolnama verjetnih , od župana in ces. gosposke podpisanih s pričal, od kod da je in daje zdrava. Vse goveda, kterih gospodarji nimajo tacih spričal, se zapode čez mejo nazaj ali pa se na stroške gospodarjeve v kontumacijo denejo (zaprejo). To velja tudi od kož, rogov, parkljev, kosti, sirovega loja in mesa. Naj se tedaj varuje, kdor neče v zadrego in škodo priti.
Kako pa je na Hrvaškem z govejo kugo? Kralj, zagrebško namestništvo naznanilo je ljublj. c. k. deželni vladi, da še je v 2 županijah (komitatih) in sicer v žu-panii reški v Mandlah in Doljnih Žagarih okraja ču-barskega, v 4 selih (vaseh) pa zagrebške županije, namreč v Dvorancih, Jamnici, Eešetarovem in Jastre-barskem. Temu kr. namestništvo še dostavlja, da v Vojaški Gr ranici zdaj ostro ravnajo s kugo govejo in da se je po takem nadjati, da jo bojo kmali zatrli. -— Bog daj !
170
Dolžni srno svojim bravceni še naznanilo dveh zdravil, ki smo ga dobili za natis. Eno zdravilo je iz Cerknice, ktero je sestavljeno iz masla, lorberja, kimeljna, majarona, rožmarina in vina; za klištire žajfnica, za pijačo voda kisle repe in namaka lipove gobe. Grosp. dopisnik nam pravi, da je B. neko svoje živinče ozdravil, pa tudi še druge svinje. ¦— To zdravilo nas opominja tistih časov, ko je zdravilstvo še v zibelki spalo. Ako se sivina ali človek ozdravi včasi potem, da se jima je ctala ta ali una zmes, nikar ne mislimo, da mu je ravno ta pomagala. Dobrotni Stvarnik, ko je vstvaril človeka in živali, jim je podal ob enim toliko moči, da njih natura sama zmaga tisoč in tisoč bolezin ¦— pa še večkrat premaga nerodnega zdravnika z vsemi zdravili njegovimi. Zato so n a j m o d r ej š i zdravniki n a j p o-hlevniši, ker vejo, da — malo vejo. Tudi, gosp. M., Vaša bolezen ni bila goveja kuga, ktera svinj nikdar ne zgrabi. — Iz Op. pa smo dobili sledeče naznanilo : ,,Ko je pred 40 leti živinska kuga v naši okolici mnogo živine podavila, je nasvetoval neki lašk zdravnik našim kmetom, da naj hlev vsako jutro s pegi o (katranom) dobro nakadijo in vrata zapro , da se dim nekoliko po živini poleže, ter s tem mazilom po gobcu namažejo. Pet starčkov, ki so takrat ta nasvet slišali in poskušali, je še živih, ki enoglasno trdijo, da ga je skušnja prav dobro potrdila. Njih živina je prišla vsaki dan z okuženo živino v dotiko, pa ni nikjer kuge nalezla. To sredstvo sicer ne ozdravi okužene živine, ampak le zdravo obvaruje kuge." — Ker se goveja kuga le naleze in živina nikakor drugaČ ne zboli, ni treba katrana, ampak varovati le živino, da ne pride v dotiko s kužnino po eni ali drugi poti. Ako bi katran to moč imel, da bi živina bolezni ne nalezla, kader pride z bolno skupaj, bi bil omenjeni laški zdravnik gotovo se že potegnil saj za en kos tistih premij, ki se zdaj čakajo moža, kdor pove kakošen gotov svet. Ce bi bili naši hlevi prostorni in zračni, bi rekli: v Božje ime naj se kadijo s katranom! Al če premislimo, kakošni brlogi so večidel naši hlevi brez vsega zraka in vse svetlobe, se pa bojimo, da bi ubogi živinici ta dim še bolj ne nadlegoval. — Sicer pa se zahvalujemo gosp. dopisnikoma za te naznanila, ker pričajo dobro voljo, da bi se strašni pošasti v okom prišlo.