leto IV. LJUBLJANA, 17. APRILA 1926. 8TE¥. 18. ^AHOČNSNA-ZA-JVCOSLA- VOO-ČETfmetNO-DlN-15* CELOLETNO-DlN-OO/Z A* j 6N0ZEN$TV0)E83»©DATI poštnino/ ocla$ipo 1 čenikv/ posamezna JTEVILKA PO-DIN• «50, POŠT. ČEK. ?M. 13,188 m jll Jp&, asKin mmm SC^lS&e!" i »P I VREDNliTVO-IN*VPRAVA V-V^iTELlSICITlSKARNJ/ 'ROKOPI$I-Se-NE-VRA-. ‘CAtfO / A N O NIN N! • DO-'PI$l'$E-NE'PR!OBČV-gk 1 El O/PO ŠT N SNA’ PL A- VCANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. a—a—J—toUfMtlanMniagBrPCTI^M—am 14» slika tragikomedije. (K novi vladi.) Predvidevanja, ki smo .iih izrekli v zadnji številki so se točno Izpolnila. Trinajsta kriza ie končana in zaprisežena nova vlada starih manir, ministrov in neizpremenienih programov. Vesela ie naša scliaška zemlja in tragikomičen ie potek njenih vladnih kriz. Stjepan Radie! V Detek se za-jedno 7 Marženko noljubuie z Rade Pašičetn in ga imenuje najboljšim tvorcem te zemlje. V nedeljo napada njegovega sivolasega očeta in ca nsuie z zaščitnikom lopovov. V sredo najavlja vsemu svetu, da je Ionov pobegnil in da ne poide s na-trijarhom sporazuma nič več v koruzni zakon. Čez Dar dni na prekliče vse in se skesano vrača pod cilinder g. ministrskega predsednika Uzunoviča — desne roke čike Baje. Imamo novo vlado. Štari samodržec. ki ie še pred ‘nedavnim časom ostentativno aplavdlral republikanskemu čutaroizoilcu. ie doživel to. da mu ie ta vsai 7,a hip izvil iz sed ih rok krmilo oblasti, ki mu je poleg milega sina naiboli draga stvar na svetu. Branil sc ie. kakor se ie znal le on in pretil celo z revolucijo. končno ie moral le odnehati. četudi samo na videz do tlel, da uredi familiiarne in partijske posle. Najmočnejši mož ie sedai v vladi gotovo zgovorni S Unica, ki oznanja vsemu svetu, da bo i nova štirinajsta vlada nadaljevala povsem delo svojih trinajstih nesrečnih prednic. Kako ho to delo. ki se bo vršilo pod vplivom abnormalnega demagoga, ie nrav lahko ororoko-vati. Propadanje našega nacionalnega in gospodarskega živlieira se bo nadaljevalo nevzdržno naprej vsp do trenutka, ko bo ta prijava bratovščina s svojim ubijanjem pojma pravice, kupovanjem značajev, preganjanjem čestitosti. ropanjem državrfe imovine, izmozgavanjem naroda, nritirala zemljo do tega. da l>o Posegla po samopomoči. Kaka bodi ta odločilna in ^spa-sonosna samopomoč, m težko dolo’ citi. Izvršiti oa bo morala ogromno delo izenačenja zakonov, končno-veliavnp agrarne reforme, uiedi-nienia šole, perečih socialnih problemov, vprašanje dobrovolicev, državne uprave, financ, cest. železnic. z eno besedo gospodarskega in kulturnega napredka zemlje v onih smereh, ki so ii začrtane v nieni geografični legi. kot center Balkana. Da bi zamogla izvesti to katera izmed starih in okorenelih političnih partij, ne verujemo, ker so s svojim dosedanjim delom dovolj dokazale svoio nesposobnost. Polagamo edino nado še na fugoslo-vensko oriientirane stranke, ki so danes v opoziciji. Boiimo se na. da na« bo ta nada varala, ker ie baš pred kratkim fina izmed teh grap — zeinlioradniška stranka — zavoljo parlamentarne taktike prešla 7. Nemci v en klub. namesto da bi se približala eni izmed demokratskih strank. Opaziti ni posebnega navdušenja za kak skuoni nastop tudi or; teh dveh demokratskih iugosioveiiskili partijah, ki kar ne moreti žrtvovati nekat malenkostnih osebnih zadevic, v dobro enotne iugosiovenske akciie. Orjunaši z bolio opazuieio to njuno nerazumevanje in kratkovidnost. Poskrbeli na bomo. da bo kar naiboli informirano o vsem niunem zadržanju napram enotni fugoslovensld fronti njuno članstvo. k)i spričo svoje poštene iugosiovenske zavesti želi in hoče.-da sc kar najbolje utrdi iugoslovenska moč v skupščini.. Pri našem delu za ustvarjenje enotne iugosiovenske fronte nas vodi samo misel na blagor domovine. Orjunaši ubiramo dosledno svo- io ravno not. tta kateri se bomo našli in združili 7 vsakim, ki bo na njo prišel. .Ie to pet edino pravilnega brezkompromisnega unroslo-venstva 7 vsem njegovim izdelanim programom. Ako smo io morali doslei pod najtežjimi okolnosti-mi ubirati vkliub vsem — sami. jo bomo znali tudi odslej. Verujemo pa trdno in neomajno, da borno samo po niei privedli našo Jugoslavijo v boljšo in večjo bodočnost. Vse druge noti so samo začasne in vsi. ki hodijojro njih. bodo orei ali slei prisiljeni' obstati pred neprehodno steno in Se vrniti na svoio izhodno točko ter io ubrati za nami. Vprašanie oa bo tedai če ža ne bo prepozno... A V. ■ - Benifo Condotlere. Grožnie moža 7. levinjo. — Italija nevarnost za svetovni mir. — Italija in Jugoslavija. — Dinara so meja Jugoslavije! — PenetratUm pa-c5ffque. — Vojne priprave Italije. — Armada preoblitidencev. — Italijanska želia no kolonijah. Italija trepeče v mrzlični groz-nici in gleda na ustnice Velikega moža in koprneče vsrkava vsak dih. ki prehaja preko njegovih stis-ulenih zob. Po spominu sedme obletnice fašizma, tega orečudežnega eliksira pomlajen« pokobaridske Italije. Duce govori i,n grozi tako. kakor še ni doslei v naivečiem vsoonu svojih triumfov, kak Cezar. Napoleon. Bismarck in če hočemo tudi Kaiser. Kakor sp ie svet privadil njego- vi zgovorni bombastičnosti, tako ie pa to not prisluhnil njegovim silnim grožnjam in iih pričel nresoievati Težka mora ie legla sedai nad Evropo in vsakdo motri danes Apeninski škorenj, kot napolnjeno skladišče ekrazita. nad katerim pleše pa-tologični tin — Mussolini usodepolni ognjeni ples. Imperii četrtega Rima ie, na pohodu! Na zapadu ie že čuti prve zvoke plat zvona, ki kličeio borce na Alpe. da ubranijo razburkanemu morju treh milijonov črnih mladih srajc udor v deželo modrosti in kier nagelj; v stotišočili cveto. In mi! V Sredozemskem morju se odigravajo te dni dogodki, ki znain globoko poseči tudi v naše bitne interes« in Dostaviti na dnevni red zooet vprašanje onih našh predelov. katere ^ junaki hesčd in fraz 7 zasedbo leia 1918, za večno priključili Italiji. Napeto razpoloženi« Italiie napram nam se ie oficielno zadnje čase v resnici precej izprenienifo in omililo. Vzrokov tega ne bomo raz-motrivali na tem mestu Prepričani smo lahko brez posebnih dokazov, da ie vse to samo zgoli videz in slepilo za diplomate dr. Ninčičeve-ga kova. Besede, ki iih ie naslovil v govoru po ponesrečenem atentatu S. E. Mussolini na sosede, zadenejo v prvi vrsti tudi nas. ki ne mislimo nikdar živ! postati oontoni za most laškega imperializma preko Balkana proti Iztoku. Sad ni minul še dober mesec, ko so nam javno v Rimu potegovali meie na Dinarah in odkar ie po nekdanjih Titonije-vih besedah vprašala »Uazione«, »če iugosloveni morda v resnici veruieio. da bodo ostali na bregovih svete Adrije in iz niifh izpodrivali one. ki so še nosilci tradic'1 Imperija rimskih Cezarjev.« Italijanska diplomacija ie pričela sicer uporabljati napram nam načelo penetration pacifnue. Govore Da namesto nie drugi, ki baš sedaj glasneie, kakor še kdai doslei podčrtujejo »pravice in interese« ltali-ip do vzhodne jadranske obale Nič mani ne pričajo o tem tudi vojaške priprave Italije v neodre-šeni domovini, ki iih izvršuieio v zadnji dobi 7, naravnost mrzlično naglico. Tovarne orožja in municije delajo sedaj v kraljevini Savoicev Za nakup vsakovrstne kuhiujske posode in vsega v Zelozninarsko stroko spadajočega blaga se priporoča tvrdka: Schneider & Verovšek Ljubljana, Dunajska cesta št. 16 ' .•' • : V ’ ' s’’;,. . PR0-SPA&TO -.V'. ' .. • 1 x L - ■ •; —> jasici}-^ Italijanski vojak osvaja z Marjana Split (Italijanska iredentistična razglednica.) noč in dan. Vsa skladišča So že polna in vendar dobave niso prekinjene niti za hip. Mož z levinjo ie govoril. Njegove besed« so se še vedrtn izpolnile. In tako bo tudi sedai. Garantirajo nam zato sedanje socialne in gospodarske prilike v srečni Italiji, kjer silno množenje ljudskih tnaS sili diktatorja k temu. da hn noiskal tel femigrazione della farne nove zemlje in selišč. kier se bodo mogle razbohotiti v korist in ponos svoie matere domovine. Ost te ekspanzije armade ore-obliudencev ie zaenkrat obrnjena v prvi vrsti v Afriko. Nič mani Da tudi na Balkan, v katerega se zajedajo plemeniti latinski potomci že preko Grčija. Albanije. Zadra in tudi preko Slovenije. Kdor nožna odločnost posestnikov afriških kolonij. ie lahko uver.icn. da bodo znali ti v slučaju »razširjenja horizontov Italije« preko njihovih . kolonij potegniti krvavo črto čez laške račune in iim za vedno izbiti iz glave misel, da ie naciii canorctskih in aduanskih junakov dovoljeno vladati tudi sicer povsem brezpravnim črncem. Gotovo na ie. da bi v takem slučaju navzlic krvavim glavam skušali še vedno dirati v naše ozemlje in ga uporabljali kot skakalno desko za še morebitne poznejše mediteranske avanture. Posledice tega div.ian.ia si i« p'rav lahko moči predstavljati. Naloga nas vseh ie. da v takem slučalu uvoda v italijansko novo kolonialno nolitiko odločno izpodbijemo nriiateliskvm zaveznikom iz glave misel, da smo iim in; in naša zernlia že v naorei zasi-gurau plen. katerega dobe brez boja zmagi nad onimi, ki s« bodo drznili z orožiem v roki ustaviti pohod italijanskega Condotfera. Enkrat smo izgubili z Italijani šeststotisoč naših najboljših brez boia na bojnem polju. V drugič tega ne bomo več dopustili. Ako nam i« že v resnici usojeno to. da bomo morali kdai na račun »Italije, ki zahteva svoip mesto na solncu«. zopet v sužnost. potem bomo tako drago prodajali našo svobodo, da ie latinsko zaičifi seme nikdar ne bo zmoglo preplačati! A. V. STARA TO V AP. K A NOGAVIC IN PLETENIN Ustanovljena leta 1Š88. M, (FRANZI & 5 I M O * l> Lastnik: FF.I.IKS FRANZL. - LJUBLJANA, Privoz 10. Kopirni stroji. THE REX CQ., Ljubljana. LISTEK. JANEZ TRPIN: Primorska pota. Molči, kot nem moj kovač. Za-temnelo mu je lice in po čelu mu °r.ie.io gube kot polži. 1V- n,anp'e. p°sto.Hiska ravan..* Trst. Gon ca in Postojna bit če za Vas vojna ...« mi brni po glavi, da nehote požvižgam par tonov te melodije. Prekinila me ie mlada deklica doma nekje od Postojne. Lepo ji teč« beseda in zgovorno mi prioo-•/mpe. ° ničnem delu v društvenem limn i«UI' Toži lDa- da mora oprav-T_,.® ,yse breveč del samo ona. Telo/ad, poje. icra< ure,ja atatai. co. opravha nehvaležne posle narodnih dam prj redkih veselicah, uči kuhati in gospodinjiti mlade prijateljice. ki iim ie v vsem vodnica. Bliskajo Pa sc ii oči. ko pripoveduje o onlih neredkih, katere so pozabile.^ da so poštenih slovenskih mater hčerke in ki so &e spajdašile s pritepenci 7, mgozaoada. Vračajo se sedai oskrunjene in ponižane ter prosijo milosti pri njihovih nesrečnih majkah. In le vse pregosto ie čuti pred pragi čestitih slovenskih hiš poleg plakania teh nesrečnih tudi še vse globie segajoče nebogljene v grehu porojene dece... Velika je zapeljivost italiianskih kavalirjev, a še večia pa ie lahkovernost naših deklet, koiih zvesti fantie begalo po svobodni zemlji Jugoslovenov in mislijo nanje, ki so svoje nagelie poklonile tujim vasovalcem. Bogu hvala! Razmere in bridke izkušnje iztreznjuiejo tudi sedai že %er res naivne deklice, da o 110-yih »zarokah« in »porokah« z Itali- jan 1 n' več toliko čuti. . olricm žarki oblivajo zemljo vse od Javornika, preko Hrušice do Nanosa. 1 užna. a venidar lena ie vsa ta naša uboga gruda. Čutim v sebi vso gorjupost njene boli in zdi se mi. kot ena sama strašna rana. ki kliče k osveti... Prestranek-Matenja vas. Pred kolodvorom neizbežni črnosraični-ški fašisti. Nervozno nas ogledujejo m trepečejo jim lica. Cuiem rožljanje venig. te vsakdanje pesmi v moji dioinovini. Na- vajena so nam že ušesa na ta prc-bolcstni zvok. ki mi gre globoko v dušo in tuozeg. Ljudie se menijo. pred menoj raste v vsei strašni veličini ep ha.1-duškega čina. Globoko doli teče Pivka vsa mrtva in pokojna. Mrtva in pokoma so tudi lica padlih hajdukov''. Brez križa hi molitev ie končala niuna poslednja not. Burja žvižga nad Slavino ip pole svoi turob--jii »Gospodin pomiluj!« Verige poio. Strahotna in vendar veličastna ie njih pesem, ki kliče do neba, da narodu skalnatih brd ne bo klonil tilnika nikdar nasilnik. Krsta, v katero so zabili orjaka od Planine pa do Brd. nikdar ne bo za večno zabita. Zadnji Zvokj velikonočnih zvonov se izgubljajo po širni planjavi... In ie dejal: »Tretji dan boin vstal!« Padaj o žrtve in vrše se perse-kucije. Grozotno zevajo odprte duri jetnišiHC. Pa nai le zapirajo, saj vseh tako ne morejo, sicer pa so že itak izpremenili vso zemljo v eno samo kaznilnico in mučilnico. Svoboda vstaja, samo iz grmenja in treskanja bomb. Dokler ie človek rob in brezodporm ietnik danih razmer, toliko časa ni misliti na njegovo osvobojenje. Himen svobode doslei še niso zlagali robovi. VJ. Stara in nadložua ženica. Sivi so ii lasje kot sneg in jedva še vleče noge za seboj. Poslušala ie tiho in voljno pripovedovanje drugih. Tresle so se ii vele roke. ki so prebirale drobne iaeode molka. Zdihovala ie in tožila o usodi svoje hčerke. ki jo ie požrl nenasitni Trst. Odšla ie. kakor tisoče drugih deklet. da poišče sreče in blaginje v svetu. Sedai pa leži v bolnici na smrt bolna in stara vela matka ii nese velikonočnih potic... Št. Peter. Neizogibni brezdelni fašisti, sodrga laške mularije, ki se preriva okoli potnikov in iih. uslužno moleduje za nošnjo njihovih kovčkov v reški brzovlak. Žvenketali ie sabelj oficirjev se meša z žvižganjem lokomotiv in monotonim udarjanjem odbijačev na stranskih tirih. Jezikovni Babilon. Največ pa ie seveda Slovencev in Hrvatov, ki potujejo v Lovra.no in Opatijo zapravljati denar in rušiti našo trgovsko bilanco. . Marsikateri obraz teh potnikov rtu ie bil poznan. Posebno številno so bile zastopane naše narodne dame pripadajoče kasti gorenjih desettiso-čev. Spremljali so iih seveda povečini tudi niih možic — zgledni narodni voditelji, ki no Ljubljani kar gore ogorčenja proti krvoločni kr-vnici naših nesrečnih sužnjev pod modrim in blagim režimom savojske zvezde. Vprašal sem enega, mož ie v vodstvu en« naših strank, če smatra potrebnim v teh težkih časih, ko se država vije v silnih krčih gospodarskih in socialnih kriz. trositi naš denar po tujini. Odgovorila mi ie njegova milostljiva, da je letos moderno potovanje na Kvarnersko l iviiero in da ie v italijanskih lcopa-liščh vse mnogo ceneje, kakor v domačih in da je v niih tudi vse premalo komforta. na katerega ie kot elitna dama pač navaiena. (Njen oče ie še na sežnie prodajal drva pred staro Št. Jakobsko cerkvijo in bil reden gost pri »Belem Kranicu« v Florijanski ulici). Molčal sem. ker ip gospel zelo odločno pritrjeval tudi poznani gospod. ki ie lahko pelini na oddih v Gnati >o na račun naših ubogih rudarjev... (Dalje prihodnjič.) Rudarski glavar obsodil d^Io kraievnp strokovna organizaciie rudniških i.jiueščencev. — Škandal za vse strokovne orgatvzaciie oo krivdi velezaslužnih gospodov. — Zakulisna demagogija. — Korkarle. — Sami ne vedo kai so! — Cela žlahla »-'m to bran«. — Javnost obsodila zakulisno delovanje. — Vedno orvi na kandidatnih listah. Naša ubopa dolina in z njo vse trpeče delavstvo in poduradništvo, orerivlia od : do dne hu^ raz-•>laranie od strani svolih voditelje/. Sramota ni še zadostna od strani T P D. in nlenih izdajalskih privržencev. kateri so že nopoh:oma razkrinkani. ampak da sramota posta-la večh ne vedo. kai so brli in kai so danes. Prislinili so se zopet S. D. S., a tej stranki so bili v letu 1924. najhujši sovražniki in obrokovalci, Čudno se nam dozdeva, da taks poštenjaki in značajneži kar čez noč menjajo barvo. Lahko na so uver-ieni. da tudi tam ne bodo dolgo kovali Dolifličnega materijala v prid T. P. D., odikoder so io že enkrat pošteno odvozili. Pomnite dobro, da »Orkina* računov nikdar ne pozabi poravnati. čudni so v tei naši trboveljski dolini tudi nekateri naorcdniakl. ki imajo zelo oisano preteklost T.i gledajo na »Oriuno« z naivečio mržnjo. kar so javno pokazal: pri vsaki priliki. Tovrstne narodnja-karske veličine hnaio po večini svoje sorodnike itd. trdne Nsmce. ki še vedno ne morejo pojmiti. da so se časi temeljito izcremeniH. V dokaz uai služi bivši avstrijski oficir, ored kratkim nastavljen kot uradnik T. P. D., ki se ie izrazil, da le nlegova domovina na Dunaju. Tudi s tom gospodom se bomo kasneje obširneje pomenili. Take in enake vrste naprednjaki ne bodo 7.a naš slovanski živelj napravili nikoli nič dobrega. kvarijo pa s svojim postopanjem ugled različnih organizacij. Strokovno društvo rudn’§klh nameščencev so pogladili že razni časopisi. toda brez uspeha. Gospodje na čelu te organizacije vedo.'kie ilh žuli čevelj. Od reduciranih ni pričakovati ničesar, zato ra-ši ponašalo skuntio s socialoatriotl T P. D. Da ne bo nepotrebnega skakania v Sak dan v slavno pisarno g. ravnatelja Paueria. izvolite sl za pred-sed?r*ka g. ravnatelja, kaieri vam bo laiie dal mlormaciie. kako zamašiti »O ritmi* usUa in io z« vežno pokopati. Staudeggeria ne pozab:ie! Ako iim ie v resnici za stvar ‘n če v resnici žele. da se potom in preko nas znaide še kdai pošten nemški narod, ki se Da pričenja šele nad Oosoo sveto m Beljakom, na eni fronti z Jugosloveni. potem nai dokažejo sedaj, ko že sami vedo. da potekajo poslednje ure nji" hovega satraoovania nad nami. tudi z dejanji. Koroški Slovenci smo miroljubni liudie in naša naivečia želia ie. j da v naši prelepi domovini zavlada zooet nravi mir. ki mu bo za podlago enakost. Nikdo nam ne more očitati, da smo sovražili poštene Nemoe. ki so računali z dejstvom, da smo mi na zeleni Koroški od pravekov gospodarii in da so oni Koroška pisma. VI. Rož. 5. IV. 1926. Novo razooloženie koroških nem čurjjev. — Preiskovalna komisia. — Nemčurtem ne zaupamo nikdar več. — Naši računi so saldlrani. — Želimo mir! — Oriiinn in Korošci. Pričeli so nam sedai ponujati spravo in nekak kompromis na podlagi te deklaracije. Obetalo sestavo neke posebne mešane komisije, ki bi preiskala vse neštete krivice, katere se gode v tužnem Korotanu nad našim živliem. Poznamo koroške nemčurje in vemo dobro, da moraio biti že v resnični stiski, da so se tol.ko uda-li. kot ie sestava te komisije. Navzlic tema na Hm mi koroški Slovenci prav nič ne verulemo in odločno odklanjamo že sedai kakršnokoli sodelovanje na podla?! teh komisij. Izkušnip so nas izmodrile in mo” tiio se še sedai oni. ki mislijo, da bomo sedali na nespretno nastavljene nemške limanice. Bodimo odkriti! Kai nai oričakutemo od teh komisii Neka« vodenih fraz in praznih obliuh ter v nn'holišcm slučaju ohranitev dosedanjega stanja. Koliko in kai vse so obljubljali naši re-negati pred plebiscitom in kai so izpolnili? Prav ničesar! Zatajili so celo svoie uradne razglase in nam odvzeli prav vse. kar nam ie prinesla v dnevih sreče mila Jugoslavija. Ukinili so ooleg tega še ono mrvico oravic ki Smo lih imeli nod raznalo habsburško monarhiio tako. da se nam danes v republiki Av-striii še slabšo godi kot nod težkim žezlom Habsburžanov. In sedai nai b; se zooet pogaiali s temi našimi zatiralci, ko iim teče voda v grlo? Nikdar! Naši računi so sald-irani. Koroški Slovenci vemo. kle nam le zasraranttrana sreča In dostoina bodočnost in kle ?P snas naših osebin. \saKo kompromisarstvo in pogajanje bi nam samo škodovalo In zato iib tudi ne bomo zaoričeH. Ločitev duhov In Interesov le končana. Vsak poizkus nopravliania tega dejstva le povsem jalov. Škoda slehernega koraka, ki tra ukrenejo naši Nomčurji v tej smcii. 1 ; V Malgajev spomenik; Po zadniih dogodkih na Južnem Tirolskem, kier stiskajo fašisti tirolske Nemce celo huje. kakor naši Nemci nas. je nastopilo med našimi nemčurii nekn zelo pobito razpoloženje. lavno so oričeli govoriti, da so nrodani. Zapustila sta iih Du-nal in zaoustil iih ie Berlin. k| le spoznal, da sp za ceno Dar tisoč no-kvarienili slovenskih Judežev, ki so sp ponemčili. Pač ne iznlača nakopavati sovraštva bodoče Velike Ju-eoslavile. Izneveril pa se iim ie tudi doslei naizvestejšj zaveznik Italiian. ki iih ie nb vsaki priliki podpiral v vseh njihovih temnih naklepih proti Jugoslaviji. 1 ako so ostale sedai te izgubljene mrtve duše med dvema stoloma. Kakor nalašč na iim ie prišla sedai v dobro deklaraciia Nemcev v Jugoslaviji. da nai orično postopati s »koroško slovensko manjšino« humanejše. samo priseljenci. Branili smo in bomo i v bodoče našo vero in postavo nred vsakim, ki se bo drznil v svoii nadutosti zadirkovati vanju, časi. ko smo bili koroški Slovenci brezpravna raia. so minuli in danes Se zavedamo, da stoS za nami cela .Tugoslaviia hi posebno oa še Or-luna. ta strah lu trenet naših nemčuriev. ki le s s volim dosedanjim smelim In odločnim delom jasno dokumentirala našim zatiralcem, da so onkral Karavank tudi liudie. ki znalo ščititi uenetsnega In p o d I a r m lle n o g a brata makar tudi z orožlem v roki... Rob Koroški. Narodne razmere v Prekmurju. Potrpljenje je minulo tudi pri niih. ki so precei dolgo pohlevno čakali na izboljšanje razmer. Narodno Drobuieni kar so pokazali ob preobratu, zahtevajo od oblasti nai pokažejo Madžarom in Madža-ronom da ie Prekmurje Jugoslo-vensko. Nam nestrpnim, strupeno nacionalnim prišlekom ne bi iavnost verida. da nazadujemo v narodnem pogledu ali verjeti mora domačini Prekmurskim mladeničem, ki pravijo: »Dalje ne pustimo, do-veli ste odpuščali, prizanašali onim. ki so nas bfotili nod madžarsko onim. ki so nas hoteli s silo DotuičUl. Mj smo dovoli trpeli. Sedal nai nam bo vSal do vol leno. da v tem Prek-muriu golimo lifbczcn do te domovine in ne sovraštvo!« Ni bilo v Prekmurju dovolj Madžaronov od preje. Razpad Avstrije ie skoro oouvoiil njihovo število. I-Vekmurje se ie smatralo . kot Sibirija Jugoslavije, kar se še danes ni izboljšalo. To ie dokazano vsepovsod. Naši naSDrotniki to tudi dobro vidijo. Kdo ustvaria hui-skače ...? Prenehal je izhajati nesramni »Szabatsag*. ki ie besnel proti vsemu, kar ie bilo slovenske-Ka. Rodil se ie »Nepuisae«. razlika med niim ie samo ta. da ie bil prvi glasilo bogatega Hartnerja. večnega kandidata, da ie na drugi last koazurciia £LS. Pisunie teza lističa ie neznosno. Vsaka številka ie polna blatenja. Odkrito toži >'Nepu|sag« po srečnih časih zadovolja. pod čemttr si lahko mislimo na dobo preganjanj, ti-raniie in madžarskega odirania našega ljudstva. Verjetno ie. da so bili ti časi za gospode Madžare in Madžarone lepi. Kar niso tedai nad Vendi opravili žandarii in notareši. to so prepustili še niihovim škri-com. Razpršene lepe liiše in vile. Kdo le zidal, če ne oni. ki se mu podira blatna hiša. Gospodi pri »Nepuisagu« Se toži 00 madžarščini. Podcenjujejo slovenščino, češ. da ni državni jezik. V minulem tednu le neki Madžar na Kaoci v bližini Dol. Lendave zasramoval sliko našega kralla. Pri Dolgi vasi stalno razbivaio državne meinfke. V Gabervu ne dovolilo Dokopa Slovencu Prekmurcu kolonistu. V Zamostiu nočefo sprelet’ v šolo slovenska dece. Podobnih slu-čaiev bi naštel š<> brezštevilno. Kdo ie temu kriv. kdo vztraja ljudstvo? V občinah, kler le ena trettfnji dece naše narodnosti, naletiš na tlečo ki hodi radnie leto v šoio In ti 11 o zna v državnem ieziku kupit; kruha. Kako Je mogoče, da rič‘telistvo. ki našega iezika ne ume5e noučur^ slovenske razrede, in po vs,em tem tarna »Nepuisag«. zakai da ne uče samo dnmačini na teh šolah. Oblast! tam gori in tam doli! MgrcdUo samo s,v (»O dokumS«. no rartizansko nego m-odfio. reš«tc i nas razmer. Tc ie glas narodnih domačinov in »Prišlekov«. I. P. AH je to ljubezen do bližnjega? V rudniških revirjih T. *P. D. prihaiajo dnevno na obrate anonimna pisma, katere redukcije nai se prekliče in katere delavce nai se reducira. Pri tem igraio zelq čudno ulogo tudi nekateri pristaši SLS. ki imaio sicer polna usta obljub za bedne trboveljske reducirance. Oso-bito dvolična pa ie ta igra tedai. kadar se razpravlia o Oriunaših. ki ležimo nekaterim tem goscfKlom kot kamen v želodcu. Kadar le morejo intrigiraio in nas opravljajo ori delavstvu ter mu izDodkooava-io vero v nas. Nič mam ne intrigiraio Proti nam tud; iavno. kar ie močno razvidno iz pisanja »Slovenca*. Njih soviaštvo ie celo toliko. da nas črniio pri T. P. D. samo zato. da nam ta s svoiimi re-dukc.iami škoduje. V dokaz nai bo poleg že preie navedenih še na-siednia nečedna uloga baie klerikalnih pristašev Pišlera in Golouha. ki sta donesla zadnie dneve na svoi obrat seznam večiega števila delavcev s predlogom, da iih reduciralo odnosno nakažejo dališi dopust. Imela na sta pri sestavi tega seznama malo poštenia in človeškega čuta. Imenovala sta namreč med delavce za kmQte. ki se sami Dre-živliaio. take siromake kakor n. »r. Jos. Jesih, ki ne more rediti nKi ene kravice, a mora preživljati več;o družino. Poieg tega ie še star in po-hablieu delavec. Tako sta navedla krivično tudi nekai Oriunašev. Ljudje, ki se ponašajo, da so naibkžie cerkve in duhovnikov, razumevalo tako na žalost Uubezen do svojega bližnjega. Taki pač niso opravičeni e grehih drugih Hudi soditi in ne govorite, ker so sumi uaimaui čisti. Imenovana bratca nai bi imenovala rajši visoke tujerodne gospode za redukcije, ki so neproduktivni in katerih petorca stane tol’ko družbo, kakor nekai sto reduciranih delavcev. Povrhu pa pri svoiem nad 30-letnim službovaniu iz zant-čev^a še danes ne razumek) državnega iezika te države. Omenimo nai samo n. pr. Ki-tzerja, VViegeleja, Pruggerja. Bre-denbecka in podobne, ki so lahko nadomestljivi po naših ljudeh, kate-rim sedai zaseda;p mvsta in odie-daio kruh. G. Bredenbeck ie prosečega reduciranca naravnost nevljudno odslovil: »to mene nič ne briga, to meni ne gre nič mar.« Ta človek nima človeškega čuta in gotovo ne pomisli, kako la človeku, ki ne ve. ka; bo iutr’ iedel on in družina. Tako govori tulec našemu državlfanu v naši državi. Naši marljivi ljudje, namreč gosp. Štravs, ki vrši najboljše uradniško službo, so najslabše.i.n brez priznanja i>lačani in moraio drugam. Vedno več dokazov, da so re-dukcitp soloh nepotrebne iti zelo. krivične, nam nudi ^udi ta članek. Zlasti oa nam odpiia oči. da onemogoča T P. D. namenoma naš živelj v svojih revirjih. Ali se ne dela s tem na to. da se razbMe našo državo? Narod zdrami se in zahtevaj obračun s krvosesi! Na podlagi stvarne konstatacije vseučiKŠČnega profesoria dr. Kro-pača v »Jutru« št. 51 in 68. ter številnih drugih dokazov. Ip bila vsaka redukclla pri T. P. D. popolnoma neooravičpna. zalo žp radi teca čisto krivična. Vrtin tega b* bila druž-bn znižala še lahko cene oronvmru brez vsakega udarca na delavstvo. T. P. D. bl morala radi navijanja cen oremog« nuhio nred sodišče. T. P. D. ie vedno znatno Pozneie. t. i. oo nastali draginji delavccm zaslužek poviševala, dvakrat oa ic zvišala cene premogu brez poviška mezd in dragi niških doklad delavstvu in nameščenstvu. Pričela ie že Pred yeč meseci s šteduio ori n.žiili O 8 L £ K E lastnega izdelka | Vam nudi NAJCENEJE JOS. R0J1NA, LJUBLJANA Aleksandrova cesta itev. 3 i reducirala že risočp trpinov, znižala znatno mordno prei^mkA t» omeila delo na delovnega časa. ne d n bi Pila orele ali vsa! s.-dai Žp znižala cene premogu. — Kako raoidno narašča žc vsied teh izorememb dela. olač in štednip dnevno čist! dob>ček T. P. D., {p vredno hi notrebim raz-inišliatL — Vidno ie. da za socialno slbkeiše liudske sloic danes nihče, niti vlada ne skrbi, ne misli in na dela. zato gineva radi tujih krvosesov naš narod in z narodom naša tako težko osvobojena domovina. Pozivamo ponovno državne oblasti. naše poslance, zlasti pa držav* nega pravdnika. da rpši brezobzirno tako važno vprašante našega naroda. Narodna dolžnost ie. da strokov-ii.aki raz>skulcio in razkrinkavali naorei in nanrel hudičevo dplo T. P. D^ t>a tudi nič mani onih. ki to družbo m njeno delo brezvestno podpira io. da umira no nedolžnem na tisoče našega naroda gladu v svtAodni državi, radi k uničen ia vc-Iflcaiiskega tujega kapitala. Krizo, s katero operira T. P. D. *ot 7. mazilom za oči. ip Dilpisovati tujerodnim nenadomestllivcem radi njihove nezmožnosti Ako velm kriza in reduk‘5iia za delavca, zakaj ne velin tudi za visoke gospode, ki sc danes vozijo na »oddih« v druge države, n. or. ravnatelja Huber In Pauer s svojini spremstvom po Italiji? Ravnatelj Pajier ne vidi skorai nikoli črnih rovov svojega rudnika zuotrai. kar ie nfegOv glavni poklic nego sc bavi raiše z umazano politiko in igriščem, vrtom in drugo zabavo. Ker se uogaia uri rudniku zadnie čase znatno število težkih telesnih poškodb »- smrtnih slučaiev. hi bilo potrebi!-), da kompetentne oblasti zadevo natančno orončiio. od kle krivda in enkrat krivce kaznu-ieio Ima li e. Pauer rud akad^miio ln vso Dotrcbno strokovno podlago za tako važno mesto? Ni zadosti, da hoče ravnafeli Pauer spraviti z odvzetiem deputata raznim, te ljudi iz namena na kolena in do prepričanja. da so odvisni le od T. P. D., da se ta politično kot samostojna država v naši državi osamosvoji in tako svoio moč ljudstvu nakaže. Vas razumemo. Reduciralo se fe na li tro. ne-oremišlieno. brez socialnega čuta. liudi 7. večiim številom službenih let. ki so brer imetla. brez kazni, preiskav in cnomlnov vršili svoi rso-k|ic marljivo in vestno. Reduciralo Sp ie iz osebnega maščevanja zna-čain^ natedno zavedne državljane. Reduciralo na se ni |ind;. ki so Socialno v resnici primprno nreskrb-lieni (morda radi dobrega soorazu-ma) lindi z mani službenim; leti ali oa že 7 dosluženo oertziteko dobo. kaznovane. slabo Ribemberk na Goriškem. Tudi v naši občini se. množi čreda ostudnih narodnih Izdajic. Za nafmanjso stva-rico proda Dropalica svoi narod, svojo kri ter ie zavratneiSi nego tujec Nepopisna žalost sr oolašča ljudstva, ki bi rado povedalo, a ne sme. Pred kratkim se ie vršil tu občni zbor »Ktnetke nosoiilnJce« in člani so se skrbno pripravljali, da pome-teio r onimi, ki niso več naši. na iini ni bilo mogoče. ker so se :ta-rodtiA tzdaiiee skrbiio zavaroval s fašistovsko stražo v noslooin fn zu-j?ai. Naši lludie. oropani svojih pravic. so morali molčati, ker so sc bat' fašistovske surovosti. Načelnik posoiilnifce Ludovik Cebron. posestnik trgovec ;n fašist v Rdiem-berkii ter hišni posestnik v Slškl. se ie radostno zahvaljeval fašistom, ki so mu pogamali. da se ie občni zbor tako imenitno iztekel.. Ogabno se nam dozdeva pisati o stvareh. ki iili ta drulial uganja po občini. Menili smo. da naši ljudje ne pojdeio tako daleč, a smo se bridko motili. Prihodnjič podamo natančen popis vseh naših snooariev. ki tih ni sram sedeti v odboru omeni en e posojilnice; gospoda Ludovika Ce-bron» oa že danes toplo oricoroča-mo narodnim krosom v Šiški, da ga svečano sprejmejo ob njegovem prihodu. Fašistovska ljubezen do Mussolinija in nesrečni Slovenci. Od časa do časa insoeniraio v Italiji circus ob priliki »ponesrečenih atentatov« na S. E. Duceja. Naisi ie potem atentator, kateregakoli že prepričanja ali narodnosti, vedno se izlije sveta ieza črnosraičniških duš nad ubogo slovensko raio. lako tudi poslednji pot. ko .ie ekscentrična mis Gibson opraskala Benitov nos. Na vrsti so bili soriški Slovenci, posebno oni v Gorici, kjer le po slovesnem nagovoru podorefekta udrla gruča fašistov v »Zadružno tiskarno«, kjer se tiska »Goriška straža«. Na dveh krajih so polili bencin in skušali zanetiti ogeni* Divjali so tudi po tajništvu tiskarne, kier so razbili telefon, ukradli pisalni stroi in zmetali nekoliko pohištva in knjig na ulico. Seveda Je niih početi e povsem mirno opazovala navzoča karabinjerska straža. Po tei uspešni akciji so napadli še stanovanja dr. Podgornika in dr. Gabrščka, kier so razbili vsa okna. Napadalci se še vodno mirno sprehajajo po Gorici in izzivliejo Slovence. Radovedni smo le. kai bo dejal zopet k temu napadu g. marchese Gavotti. Nezavednost naših liudl. Znano ie. da ie v dnevih pred Veliko n očk) zmanikalo v ljubljanskih bankah lir •in da ie bUo izdanih čez tisoč vi-zov za potovanje v deželo Hinon iti pomaranč. Najsi ie na razpolago vsakemu Jugoslovenu dovoli obširna dalmatinska Rivijera. vendar slili v deželo, kjer mrrirak) naši brezpravni bratje pod laškim igom. Znano ie. da kasira fašistovska Italija težke mlUlarde letno c tujskim prometom S temi milijardami nod. oira 5n plačuje svoie črnosračniške ubijalce, da mučijo nato naš zasužnjeni živeli l/> petsto mHSionov Fr od teh ndlliarri odrsade tudi na iu-Koslovenskp izletnike, ki izdnlaio s tem svo?e brate v Primorju In slabilo našo trgovsko bilanco, katera Je že itak pred pasivnosti©. Interesi zasužnjenih, kakor tudi čisto go-soodarskpr narave zahtevajo od naših hudi. da v tem oziru prenehajo s potovanji v Italijo in da ne bo potreba čitati samo v obiavah opatijskih letoviščarjev kar 60 ingo^o-venov. kakor ie to bilo mogoče dne 19. marca 1926. že kaže leo uspeh. Na sestanku ie bil izvoljen sledeči pripravljalni odbor: Dekleva Milan — Stična. Kastelic Franjo — St. Vid. Peček Jernej — Višnja gora. Štremutell Leopold — StRjna. Rogel! Dominik — Stična. Škufca Jože — Višnja gora ter Kutner Josip — Muljava. Ta odbor ima nalogo, da pripravi vse potrebno za ustanovni obč.n! zbor. ki se bo vršil 2. niainika t. I,. na kar opozarjamo že danes tudi vse sosednje organizacije s pozivom. da pošlieio na ta zbor čim več svojega članstva ter tako pokažejo moč naše. organizacije. Oriuna v Stični mora postati ena najboljših v naši Dolenjski. Prisotni so izrazili željo, nai bi Odurna priredila tam javen zbor. da slišijo tudi nasprotniki resnico. Ter želji bo po možnosti čimorei ustreženo. Bratje, ki ste bili na tem prvem sestanku, uooiabite ves svoi vpliv in vso svoio zmožnost do občnega zbora za to. da pridobite čim več iskreno čutečih Jngoslovenov ter skrbite, da bo ustanovni občili zbor čim si ja ju oj šil Mestni odbor Oriuna Sv. Peter-Vodmat v Ljubljani javila vsem bratskim mestnim Oriunam oretuž-110 vest. da ie naš član in odbornik br. Štefan M I h o 1 i č. ka vamar na Sv. Petra nasipu, danes dne 15. aprila ob 2. uri zutrai prem nul. Pogreb predragega nnm brata ie danes 16. aprila t. 1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 38. Prosimo, da se tega pogreba polnoštevilno udeležite. Zbor ob pol 5. uri pred Šentpe-tersko vojašnaco. Nai pokref. Novo mesto. Občni zbor tukajšnje Orjune. ki se ie vršil dne 25. marca t. 1.. ie po poročilih društvenih funkcionarjev in delegata O. O. br. Cvetka, izvolil soglasno nOv od” bor. ki si ie nadel častno nalogo organizirati do popolnosti čet niško sekcijo ter začeti -sečania iugoslovenskih letovišč ne spoznali v svoii skupni boli. poleg teea pa so še redno lakomni nemškega denarja, ki tim ie doslei vedno polnil žeoe. Da bi pa preprečili ta vel-ki dotok nemških letoviščarjev na našo riviiero. so se popriieli svoie stare navade. Na vsaki železnici, ki vozi na naša letovišča, vidiš laliko vedno po par laških lasta-vic. ki s svojim hitrim iezjkom in uprav laško vsiljivostjo in hinavstvom slliio v potujoče nosetnike naših letovišč z namenom, da jih odvrneio od naših- letovišč in iih popeljejo pod sinje »nebo italijansko«. Razlagalo jim. da divja v našem Primorju malariia. In da jim iz »zdravstvenih ozirov« odsvetujejo potovanje v Dalmaciio. Slične stvar-i ie eden od teh fanfaronov natvez-il nekemu gospodu. ki ie s svojo družino prišel iz Nemčije tta Sušak. ter hotel dalje v Dalmacijo. Nemec se je že skorai vdal in priliznjeni -Lah ga ie že privlekel do reškeea mostu. Ko na ie opazil dotični gospod na mostu italijansko obmejno stražo in fašistovske miličnike se ie spomnil svojih trpečih bratov na južnem Tirolskem, katere ločiio od matere Nemčije mejniki, katere stražijo enaki ljudje kot iih fe videl tu. Spomnil se ie vseh krivic, ki jih moraio pretrpeti njegovi bratic v robstvu od istih katerim ie 011 hotel dati zaslužka Obrnil se je in odšel nazai na Sušak. od tod pa dalie v Dalmacijo, kier ie tudi izvedel. da o kaki malariji snloh ni govora. »Ihr Deutsche niemand nach Ita-5 lien!«. to ie sedai nainovejše geslo : Nemcev, ki ga izpoln.lii.feio tako. 1 da nam lahko služiio za vzgled! Nečuvena drskost. Dne 8. t. m. se ie dosrodil v Kranju slučaj, ki Driča jasno, da ie razpoloženje v delu SLS še vedno vse nreje. kakor monarhistično. Tega ‘ dne ie namreč veseljačila družba mogotcev iz vrst stranke slovenoborccv v Narodni kavarni Med ni itn; tudi K. Alojzij Zabret h Britofa in dr. Igo Šilar. Ko ie Zabret zagledal v kavarni nekega gojenca Voine akademije. s.e mu je—češ. ker sem rezervni častnik — 'priMižal in mu ui-ičel razlagati svoio modrost. Končno ie brišel s svoiirn razmotri-vaniern na politiko in konstatiral, da s« bo dal Pašič kronati kraljem, dočini se ie na o kralievi ulogi v tem slučaju izrazil silno čudno. Ko ga ie voini akademik v zavesti si svoie dolžnosti rezko in odločno zavrnil ter mu obenem iavil. da bo vso stvar iznesel nred nristojnšm forom. pa ie g. Zabret uoslal kot posredovalca g. dr. Šilarja. To posredovanje seveda ni nič nomasralo in ima zadevo že v rokah državno oravdništvo. ki bo gotovo dokazalo g. A. Z., da ie treba v Jugoslaviji imeti tudi primerno spoštovanje pred dinastijo. Pojasnilo. K naši notici o nemški prodajalki v trgovini I. Kos, Vošnjakova ulica 4, Ljubljana nam lastnik iste sporoča, da ima samo slovenske nastavljence. Vsled obolelosti enega njegovih nastavljen-cev ie morala sunlirati kakih 14 fini niegova žena. ki ie Nemka. Tako ie nastal videz, da ima nemško uslužbenko, kar s tem noiasnlir jenio. »NaDrejn!« Papir ie drag in napravili bi mnogo bolje, če bi papir in tinto, ki ste ju uporabili za indi-ianarsko »kombinirane fantazije o »orjunaški Uniji« uporabili za oži' gosanie neznosnih krivic T. P. D. Koristili bi s tem vsaj nekai delavstvu. ali na prihranili veliko sramoto. kateri ste 'izpostavljeni pred vsem treznim svetom, ko se borite kot Don Ouichote z namišljenimi strahovi. Ali še ni doveli razbita proletarska fronta in ali Vas resnični sovražniki še vedno premalo stiskajo, da se še niste otresli Vaše svetopisemske slepote? POSLANO- - Podpisani Jos. Cotič izjavljam, da so očitki o g. Korenu, takratnem predsedniku medstrokovneea odbora v Celju, da bi dobil od tovarnarja Westen kako posodo, neresnični: obžalujem te očitke, in se zahvaljujem g. Korenu, da ie, odstopil od obtožbe. .los. Cotič. ZAHVALA ZRNA Mussolinijevo sliko ima v svojem salonu nad kaminom g. Nikola Pasic. Poklonil mu io je sam E. C, Benito. Radovedni smo. če ima poleg slike tega krvnika našega neodre-šega naroda sivi oremijer tudi sliko porušenega »Narodnega doma« in razbitega Jugoslovenskega konzulata v Trstu ... Božja previdnost. Čitali smo v »Cujmo«: Povodom sretnog slučaja. da ministra prosvjetc g. Radiča nije »BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«. Ljubljana. Poljanski nasip 1033 pošlje vsakemu naročniku »Orjune« zanimiv cen'k brezplačno. Zahtevata ga takoj; ne bo Vam žal! T. I. Žalujoče rodbine: Šušteršič, Tičar, Hočevar, mm (preje HENRIK KORN) LJufoijaBtS, Poljanska cesta 8. Krovce, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalaeija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje po:iode iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (Skatelj) za konserve. ^ v veliki izberi po ugodni ceni h dobite v občno znani nad 50 let ob- 4 % stoječi manufakturni trgovini T IR. MIKLAUCf | „pri Škofu", Ljubljana. J $ (Zunanjim naročnikom se pošilja tudi fr | po pošti.) ^ PI,elJrid!ti b6!‘ Jjaznanjamo prežalostno vest, da seje naš ljubljeni soprog, dobri papa, sin, brat, svak, stric, gospod %JE¥m večje skladišče dvo-koles, moto r j e v, otrcškili vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneiiinatike. Posebni oddelek za popolni popravo, emajliranje in ponUtlanjc. rtvoliolcs, otroških vozičkov, šivalnih strojev jid. Prodaja na obroke. - Ceniki Iranko. trgbuna IF. ili« La tovarna dvokoles - ol roških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št 4 RESTAVRACIJA UUBUANfKI mm a. Tvrdka Pipan & Cie., kem. kom. d. z. o. z. v Ljubljani naznanja, da je njen dolgoletni trg. potnik, gospod JOSIP NAPRET po dolgi mučni bolezni preminul dne 14. t. m. Pogreb blagega pokojnika bo v petek dne 16. t. m. ob 4. popoldne iz mrtvašnice tukajšnje bolnice. Za njegovo neumorno sodelovanje ga bomo ohranili v zvestem spominu. TUDI STARA MATI si ogleda zlato milo, katerega priznano nedosegljivo kakovost in štedljivost pri uporabi se splošno hvali. To je pristno ZLATOROG terpetitinovo milo ki napravi tako lepo, belo, bleščeče in duhteče perilo. Vrhutega vsebuje po vsak tisoči komad VJSKOVRSTNO, IZBORNO TER PRISTNO IN CENO pristen zlatnik 1 .onnauuTfc.vmciaaruMSTreuimr'«.?« •• r inn-rmrni ir "nT-rrr* nntunfim po 10 frankov. Si. MOGSŠŽE KUPITI NA DEBELO LE PRI CENTRALNI V1NARNI D. D, LJUBLJANA, SP. §I§KA( Frankojianska ul. 11 GRADBENO PODJETJE ING. DUfUC IN DRUG LJUBLJANA Bohoričeva ulica it. 24 Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odnovarja France Štrukelj, Lastiik in izdajatelj Oblastni odborOrjuna v Ljubljani. Odgovorni urednik; Jože S pan.