Tina Bohak
Konservatorij za glasbo in balet Maribor
SOLISTIÈNA POUSTVARJALNOST BARITONISTA SAMA
VREMŠAKA
Izvleèek: Prispevek obravnava solistièno poustvarjalnost baritonista Sama Vremšaka, ki temelji na
dokumentih in drugih pisnih virih, ohranjenih v zasebnem arhivu njegove druine, Glasbeni zbirki
Narodne in univerzitetne knjinice Ljubljana, arhivu Radia Slovenija ter v Digitalni knjinici
Slovenije, ki v dosedanjih objavah še niso bili predmet raziskav. Gre za prvo poglobljeno študijo
tega segmenta Vremšakovega delovanja. Predstavljen je podroben popis skoraj sedemdesetih
koncertov in drugih udejstvovanj baritonista Sama Vremšaka skozi desetletja, prav tako so
predstavljeni spomini znanih Kamnièanov ob Vremšakovi smrti, njegova redna glasbena
spremljevalca, organist Hubert Bergant in pianist Leon Engelman, ter seznam arhivskih posnetkov,
ohranjenih v fonoteki Radia Slovenija, kjer se je Vremšak predstavil kot solist – poustvarjalec.
Kljuène besede: Samo Vremšak, baritonist, solistièna poustvarjalnost, Hubert Bergant, Leon
Engelman
Abstract: The article explains the solo interpreters of the baritone Samo Vremšak, based on
documents and other written sources preserved in the private archives of his family, the music
collection of the National and University Library Ljubljana, the archive of Radio Slovenia and the
Digital Library of Slovenia, which were largely neglected in previous publications. An inventory of
nearly seventy concerts and other engagements of the baritone Samo Vremšak over the past decades
is presented in detail, as are the memories of well-known figures from Kamnik upon his death,
including his regular musical companions - the organist Hubert Bergant and the pianist Leon
Engelman - alongside a list of archival footage preserved in the record library of Radio Slovenia,
where Vremšak is presented as a soloist - performer.
Keywords: Samo Vremšak, baritone, solo interpreters, Hubert Bergant, Leon Engelman
Glasbeno udejstvovanje Sama Vremšak je bilo vseskozi veètirno – ena izmed njegovih
pomembnejših dejavnosti je bila solistièna poustvarjalnost, èeprav je potrebno izpostaviti,
da je sam velikokrat poudarjal, da je bil v prvi vrsti komponist.1 Petju je bil Vremšak zelo
predan e od svoje rane mladosti, k èemur ga je spodbujal njegov oèe Ciril Vremšak
(1900–1968), tudi odlièen tenorist in solo pevec.2 Samo Vremšak je prve glasbene nauke
dobil kot sedemletni deèek pri teti Armeli (Eli),3 ki je bila sicer uèiteljica, z glasbo pa se je
ukvarjala le ljubiteljsko.4 Kot je sam povedal, se je s solistiènim petjem seznanil e leta
1952, ko je pel nek solo in še ni bil pevsko izobraen. Na predlog oèeta se je odloèil za
študij solopetja.5
33
Tina Bohak, SOLISTIÈNA POUSTVARJALNOST BARITONISTA SAMA VREMŠAKA
1 Franc Krinar, Tihomir Pinter, Sto slovenskih skladateljev, Ljubljana: Prešernova druba, 1997, str. 226.
2 Tonèka Stanonik, Lan Brenk, Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana: Mladinska
knjiga, 2008, str. 1290.
3 Hvala gospe Vladki Vremšak za posredovanje podatkov.
4 Matic Romšak, »60 let ivljenja z glasbo«, Kamniški obèan 30 (1990), št. 10, str. 5, »Samo Vremšak –
èastni obèan obèine Kamnik«, dostopno na spletnem naslovu: http://castni.nakamniskem.si/vremsak/
glasbenik.php, 9. 10. 2014.
5 Prav tam.
Med študijem kompozicije je leta 1955 opravil zakljuèni izpit iz solopetja na Srednji
glasbeni šoli v Ljubljani v razredu profesorja Ada Dariana Morica6 (1895–1966), sicer
tenorista in uveljavljenega pevskega pedagoga in nato študij pri njem nadaljeval na
ljubljanski Akademiji za glasbo, vendar ga je zaradi sluenja vojaškega roka moral
prekiniti. S študijem je nadaljeval v letu 1957 in tri leta kasneje (leta 1960) pridobil pevsko
diplomo.7 Èeprav se je veliko njegovih kolegov z Akademije usmerilo v operno dejavnost,
se je sam izrazito posvetil le koncertnemu poustvarjanju.8 V enem izmed intervjujev je
Vremšak poudaril, da kot komponist nikoli ni èutil posebne afinitete do opere in operete,
iz èesar je mogoèe sklepati, da se ravno zaradi tega razloga tudi kot solist ni ukvarjal z
operno oziroma operetno poustvarjalnostjo.9 Kot koncertni baritonist je pel tako rekoè
celoten standarden baritonski repertoar. Pogosto je nastopal na solistiènih recitalih, v
kantatah in oratorijih, posebno pozornost pa je namenjal slovenskemu samospevu.10
Vremšak je veliko sodeloval z RTV Ljubljana – v obdobju 1960–1967 je pel v
komornem zboru, za radijski arhiv je od leta 1960 naprej posnel vrsto interpretacij tujih in
domaèih solistiènih del, med katerimi so najpomembnejše krstne izvedbe samospevov
Marija Kogoja in posnetek recitala v Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev
iz leta 1971.11
V fonoteki – glasbenem arhivu Radia Slovenija je ohranjenih veè kot petdeset
digitaliziranih posnetkov, kjer se je Vremšak predstavil kot solist – poustvarjalec.
Potrebno je poudariti, da je digitalna baza podatkov šele v fazi izdelave, zato, kot je
razvidno iz spodnjega seznama, ponekod manjka spremljevalec Vremšaka, natanèen
datum snemanja in/ali lokacija.12 Ugotavljamo, da je Vremšak tudi za snemanja preteno
izbiral slovenske samospeve, prav tako je iz seznama razvidno, da sta se v studiih Radia
Slovenija v njegovem zgodnjem pevskem obdobju (nekje do leta 1968) kot klavirska
spremljevalca redno izmenjevala Jakob Je in Leon Engelman, v Vremšakovem zrelem
obdobju (obdobje snemanj – 1976–1990) pa je vlogo klavirskega spremljevalca prevzel
34
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
6 Tenorist, operni in koncertni pevec ter pevski pedagog Adolf (Ado) Moric Darian (1895–1966) je
solopetje absolviral na dunajskem Novem konservatoriju (Neues Wiener Konservatorium, ustanovljen
leta 1909). Po konèanem študiju se je kot lirski tenor predstavil na vseh veèjih evropskih opernih odrih
(Gradec, Dunaj, Kassel, Hamburg, Leipzig, Stuttgart, Berlin, Köbenhavn, Basel, Praga idr.). V svoji
operni karieri je pel predvsem vloge tradicionalnega repertoarja (Mozart, Puccini, Verdi), po vrnitvi v
domovino pa se je uveljavil predvsem kot koncertni oratorijski pevec, v obdobju 1940–1945 je bil glavni
tajnik Slovenskega narodnega gledališèa v Ljubljani. Darian se je v šolskem letu 1939/1940 prièel
posveèati pedagoškemu delu kot honorarni uèitelj na novoustanovljeni Glasbeni akademiji, ob njenem
preimenovanju v Akademijo za glasbo januarja 1946 je postal profesor solopetja tudi na tej ustanovi.
Svoje didaktiène pevske metode je opisal v priroèniku Šola lepega petja, ki je izšel leta 1950. Tina Bohak,
Pevska šola Julija Betetta, doktorska disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2013, str. 147–148.
7 Tonèka Stanonik, Lan Brenk, n. d., str. 1290, Lira – prvo slovensko pevsko društvo, ustanovljeno 1882,
dostopno na spletnem naslovu: http://www.lira-kamnik.si/zbor03_03.html, 9. 10. 2014, Kamniško-
komendski biografski leksikon, dostopno na spletnem naslovu: http://www.leksikon.si/Oseba/
OsebaId/46, 9. 10. 2014.
8 Marijan Gabrijelèiè, »Obletnièni portret«, Glasbena mladina 20 (1989–1990), št. 78, str. 14–15.
9 Franc Krinar, Portreti gorenjskih glasbenikov, Maribor: Center za interdisciplinarne in
multidisciplinarne raziskave in študije Univerze, Inštitut glasbenoinformacijskih znanosti, 2006, str.
149–158.
10 »Samo Vremšak – èastni obèan obèine Kamnik«, dostopno na spletnem naslovu: http://castni.
nakamniskem.si/vremsak/glasbenik.php, 9. 10. 2014.
11 Katarina Bedina, »Samo Vremšak«,Slovenska biografija, dostopno na spletnem naslovu: http://www.
slovenska-biografija.si/oseba/sbi821356/, 9. 10. 2014.
12 Glasbeni arhiv Radia Slovenija – iskrena hvala gospe Jeleni Grazio za posredovanje podatkov, F. Krinar,
»Repertoar samospeva na Slovenskem ali/in slovenskega samospeva 19. stol. v fonoteki – glasbenem
arhivu Radia Slovenija in njegovi izvajalci«, Muzikološki zbornik 42 (2006), št. 2, str. 111–155.
Engelman, kar ni nakljuèje, saj sta samospeve in druga dela redno poustvarjala na
koncertih in drugih nastopih.
Tabela 1: Seznam arhivskih posnetkov baritonista Sama Vremšaka, ohranjenih v arhivu Radia
Ljubljana13
Avtor Naslov Spremljevalec Datumposnetka
Lokacija
snemanja
Vasilij Mirk
Pesmi iz sanj,
ciklus pesmi za
srednji glas in
klavir
Jakob Je 21. 2. 1963 Studio 13 RTVSlovenija
Marij Kogoj Nad mestom belim Jakob Je 14. 1. 1964 Studio 13 RTVSlovenija
August Carl
Ditters von
Dittersdorf
Doktor in apotekar / maj 1964 /
Marij Kogoj Kar hoèete Jakob Je 12. 10. 1964 Studio 13 RTVSlovenija
Marij Kogoj Kar hoèete / 17. 12. 1964
Giacomo
Puccini Tosca / julij 1966
Slovenska
filharmonija
Zvonimir Cigliè Topoli v jeseni LeonEngelman 21. 2. 1968
Studio 13 RTV
Slovenija
Zvonimir Cigliè Usoda LeonEngelman 21. 2. 1968
Studio 13 RTV
Slovenija
Giuseppe Verdi Ples v maskah / 24. 4. 1968 Slovenskafilharmonija
Jakob Je Tri baladne pesmiza bariton in klavir Jakob Je 5. 11. 1968
Studio 13 RTV
Slovenija
Georg Friedrich
Händel
Rinaldo (verzija za
glas in klavir)
Leon
Engelman 23. 1. 1976
Studio 13 RTV
Slovenija
Anton Lajovic Pesem starca LeonEngelman 23. 1. 1976
Studio 13 RTV
Slovenija
Pavel Šivic Ciproš LeonEngelman 23. 1. 1976
Studio 13 RTV
Slovenija
Samo Vremšak Drevo LeonEngelman 23. 1. 1976
Studio 13 RTV
Slovenija
Samo Vremšak Pa ne pojdem prekpoljan
Leon
Engelman 23. 1. 1976
Studio 13 RTV
Slovenija
Hugo Wolf Jutranja rosa LeonEngelman 23. 1. 1976
Studio 13 RTV
Slovenija
Dmitrij
Šostakoviè
Španske pesmi, op.
100
Leon
Engelman 23. 1. 1976
Studio 13 RTV
Slovenija
Milan Potoènik Tri balade PetriceKerempuha, op. 11
Leon
Engelman 16. 6. 1977 /
Bohuslav
Martinù
Legenda iz dima
po peèenem
krompirèku
/
15. 5. 1978 Slovenskafilharmonija
35
Tina Bohak, SOLISTIÈNA POUSTVARJALNOST BARITONISTA SAMA VREMŠAKA
13 Glasbeni arhiv Radia Ljubljana – iskrena hvala gospe Jeleni Grazio za posredovanje podatkov.
Alojz Srebotnjak Ekstaza smrti / 1. 11. 1978 Slovenskafilharmonija
Samo Vremšak
Tri balade Petrice
Kerempuha
Miroslava Krlee
/ 20. 3. 1984 Studio 13 RTVSlovenija
Vilko Ukmar
Šest samospevov
na pesnitve
Edvarda Kocbeka
Leon
Engelman 29. 3. 1984 /
Jakob Je Idile JurijaVodovnika / 20. 2. 1989 /
Pavel Šivic Naša kratkaveènost / 6. 6. 1989 /
Benjamin Ipavec Iz gozda so pticeodplule
Leon
Engelman 12. 9. 1990
Studio 14 RTV
Slovenija
Benjamin Ipavec Menih LeonEngelman 12. 9. 1990
Studio 14 RTV
Slovenija
Hrabroslav
Volariè Oj, romarin
Leon
Engelman 12. 9. 1990
Studio 14 RTV
Slovenija
Samo Vremšak Osem pesmi izciganske poezije
Leon
Engelman 12. 9. 1990
Studio 14 RTV
Slovenija
Slovenska
narodna/prir.
Vremšak
Ko bi zilo noj
dravco prepvavati
znou
/ / /
Vremšak je bil v svojem bogati karieri èlan veè pevskih zborov in znamenite zasedbe
Slovenski oktet, s katero je sodeloval v letu 1978. Kamniško Liro je vodil v obdobju
1962–1993, v okviru kamniškega festivala Musica Aeterna pa je bil od leta 1994
umetniški vodja in pevec Ansambla slovenskih pevcev sakralne glasbe oziroma
Slovenskih vokalnih solistov.14 Kot solist baritonist je nastopal tudi na letnih in boiènih
koncertih kamniške Lire ter tudi na gostovanjih na domaèih tleh in izven meja, zato je
potrebno poudariti, da je število vseh koncertov in nastopov Sama Vremšaka precej veèje
od števila, ki ga je bilo mogoèe navesti na podlagi dosegljivih virov in literature.15
Najpomembnejši nastopi Sama Vremšaka skozi desetletja
1950–1960
Viri o Vremšakovih pevskih nastopih v èasu »pevskega šolanja« niso bogati. Trinajstega
in štirinajstega avgusta leta 1955 je kot eden izmed štirih najboljših uèencev profesorja
Ada Dariana (poleg Nade Zrimšek, Janeza Trilerja in Marije Sedej op. p.) nastopil v
okviru kulturnega tedna v Kamniku. Kot spremljevalca pevskih solistov sta nastopila
koncertni pianist Zdenko Marasoviè iz Beograda in takratni študent orgel na Akademiji za
glasbo v Ljubljani, Hubert Bergant, ki je v kasnejših letih postal redni Vremšakov
spremljevalec in bo predstavljen v nadaljevanju. Spored je obsegal skladbe predklasiènih
mojstrov, tuje in slovenske samospeve ter arije iz raznih oper. V Slovenskem poroèevalcu
36
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
14 Darja Korez Korenèan, Druinske vezi slovenskih glasbenikov, Ljubljana: Forma 7, 2005, str. 181–182.
15 M. Romšak, »Z Liro po deeli tulipanov«, Kamniški obèan 35 (1996), št. 14, str. 7.
je bilo po koncertu o Vremšaku zapisano, da je imel »[…] poleg izdatnega glasu še
izvrstno dikcijo in dobro mero muzikalnosti«.16
Med študijem petja je Vremšak nastopil tudi kot solist na Simfoniènem koncertu
ljubljanske Akademije za glasbo v sodelovanju z Radiem Ljubljana, ki je bil konec maja
leta 1958 v Slovenski Filharmoniji, a iz dosegljivih virov in literature ni bilo mogoèe
ugotoviti, kaj je Vremšak kot solist izvajal.17
1960–1970
V obdobju 1960–1970 se je Vremšak predstavil na šestih koncertih oziroma nastopih.
Konec maja leta 1961 je kot eden izmed solistov skupaj z mednarodno pevsko elito pod
vodstvom dirigenta Lovra Mataèiæa sodeloval pri koncertni izvedbi opere Modesta
Musorgskega Boris Godunov v okviru orannega abonmaja v Ljubljani,18 v zaèetku
septembra leta 1963 pa je skupaj s sopranistko Vando Gerloviè (1925–2001) in pianistom
Hubertom Bergantom izvedel celoveèerni koncert samospevov in opernih arij v
Kamniku.19 Vremšak je poustvaril samospeve Antonia Caldare, Wolfganga Amadeusa
Mozarta, Roberta Schumanna, Josipa Pavèiæa, Matije Bravnièarja in lastna dela ter arije iz
oper Richarda Wagnerja, Giuseppeja Verdija ter Ruggiera Leoncavalla.20
V naslednjih letih je Samo Vremšak sodeloval kot solist na razliènih prireditvah v
Ljubljani in Kamniku – med drugim je konec decembra leta 1963 nastopil na
komemoraciji ob 20-letnici smrti skladatelja Francija Šturma v Ljubljani,21 leto kasneje
(1964) pa kot solist na koncertu komornih skladb èlanov skupine Pro musica viva v
Ljubljani.22 V letu 1966 je Vremšak nastopil kot solist na slavnostni akademiji ob
25-letnici Jugoslovanske armade v Kamniku,23 ob koncu tega desetletja (1969) pa je
nastopil kot solist ob 100-letnici Narodne èitalnice v Kamniku.24
1970–1980
O koncertnem udejstvovanju Sama Vremšaka v 70. letih med viri zasledimo devet objav.
Odmevnejši koncert je izzvenel konec aprila leta 1971, ko sta skupaj s pianistom Leonom
Engelmanom nastopila v okviru VIII. koncerta Društva slovenskih skladateljev, kjer sta se
predstavila s samospevi Hannsa Eislerja, Vilka Ukmarja, Jakoba Jea, Marija Kogoja,
Dmitrija Šostakovièa in Blaa Arnièa.25 Ta recital so v letu 1972 predvajali tudi na Radiu
Ptuj.26
Leto 1974 je na podroèju solistiènega udejstvovanja Sama Vremšaka precej razgibano
– v maju je nastopil kot eden izmed solistov na drugem koncertu šestega cikla koncertne
sezone Slovenske filharmonije, kjer je skupaj z zagrebškim godalnim kvartetom
poustvaril Tri pesmi za glas (bariton) in kvartet (godalni op. p.) skladatelja Pavleta
37
Tina Bohak, SOLISTIÈNA POUSTVARJALNOST BARITONISTA SAMA VREMŠAKA
16 F. A., »Vokalni koncert pevcev – solistov«, Slovenski poroèevalec 16 (1955), št. 192, str. 4.
17 Franèek Štefanec, »V glasbo prelil narodovo veselje in boleèino«, Kamniški obèan 43 (2004), št. 6, str. 7.
18 K., »Koncerti«, Delo 3 (1961), št. 140, str. 11.
19 B. A., »Koncert solistov«, Kamniški obèan 2 (1963), št. 89, str. 7.
20 Prav tam.
21 Koncertni list Slovenske filharmonije 13 (1963/1964), št. 3, str. 33.
22 Rafael Ajlec, »Pri skupini »Za ivo glasbo««, Ljubljanski dnevnik 13 (1964), brez paginacije.
23 NN, »Praznovanje dneva JLA«, Kamniški obèan 5 (1966), št. 7, str. 9.
24 NN, »Prijeten èitalniški veèer«, Kamniški obèan 8 (1969), št. 1, str. 3.
25 M. S., »Koncertni telegrami«, Glasbena mladina 1 (1971), št. 5, str. 10–11.
26 NN, »Radijski program«, Tednik 25 (1972), št. 18, str. 15.
Merkuja, prav tako je bil isti koncertni program ponovljen tudi konec maja na Slovenskih
glasbenih dnevih.27 V novembru leta 1974 je v mestu Breice potekal festival z naslovom
Revolucija in glasba, v okviru katerega sta 25. in 26. novembra potekala Veèera
samospevov, kjer so 25. novembra nastopili sopranistka Ileana Bratu Kocjan, baritonist
Samo Vremšak, tenorist Rajko Koritnik in basist Ivan Sancin, naslednji veèer pa altistka
Milka Evtimova, tenorist Mitja Gregoraè, pianista Zdenka Novak in Pavel Šivic, violinist
Toma Lorenz ter violist Sreèko Zalokar. Repertoar je obsegal samospeve slovenskih
starejših in mlajših skladateljev Nika Štritofa, Matije Bravnièarja, Janeza Kuharja,
Marjana Kozine, Slavka Osterca, Rada Simonitija, Bojana Adamièa, Karla Pahorja in
Alojza Srebotnjaka.28 Koncerta sta bila dobro obiskana in sprejeta z navdušenjem, saj je
Marijan Gabrijelèiè po koncertih zapisal: »[…] Verjamem, da je bilo marsikateremu
mlademu poslušalcu, ki je obiskal koncerta v breiškem kulturnem domu, tokratno
sreèanje s komorno glasbo prvo, in da je raje ploskal skladbam, ki dajejo veèji poudarek
melodièni liniji in seveda tudi onim izvajalcem, ki prednjaèijo po glasovnem bogastvu.«29
V juniju leta 1976 je Vremšak ob spremljavi pianista Primoa Lorenza sodeloval v
finalu TV kviza glasbenega znanja z naslovom »Ipavci, Lisinski, Mokranjac«, in sicer pri
slušnih vprašanjih – Vremšak in Lorenz sta izvedla kompozicijo, na monitorju se je
prikazala notna slike kompozicij, ekipe pa so morale ugotoviti avtorja in delo.30 Iz virov ni
bilo mogoèe razbrati, na kateri televiziji je bil predvajan ta kviz, predvidevamo pa, da je
bilo to na televiziji Slovenija.
Leto 1977 je v solistièni poustvarjalnosti Sama Vremšaka pomenilo nov mejnik.
Èasopis Delo je šestega septembra tega leta objavil razpis za avdicijo tenorjev in baritonov
v Slovenskem oktetu, saj so zasedbo zapustili štirje takratni nosilni stebri: tenorista Joe
Kores in baritonist Andrej Štrukelj ter tenorist Boo Grošelj in baritonist Tone Kozlevèar,
ki sta bila ustanovna èlana. Nadomestili so jih tenorista Igor Zierenfeld in Joe Baniè ter
baritonista Peter Bedjaniè in Samo Vremšak, ki ga je leto kasneje nadomestil Toma
Tozon.31 V dobrem letu delovanja pri Slovenskem oktetu, ki je takrat deloval pod
umetniškim vodstvom dirigenta Antona Nanuta,32 je Samo Vremšak z zasedbo koncertiral
doma in na tujem – nastopili so na Ljubljanskem festivalu s tremi koncerti, na poletnem
festivalu v Dubrovniku, potovali v Krakov na Poljsko in peli v dobrodelne namene ob
40-letnici Onkološkega inštituta v Ljubljani ter koncertirali v Trstu v Kulturnem domu, v
abonmajskem koncertu Glasbene matice.33 V tem èasu je oktet posnel venèek slovenskih
napitnic, kjer se je med drugim Vremšak najbolj izrazil kot solist v priljubljeni priredbi
dolenjske ljudske En starèek je ivel.34
V okviru festivala Revolucija in glasba je Vremšak v novembru leta 1978 kot solist
sodeloval pri izvedbi kantate za mešani zbor, bariton in orkester Alojza Srebotnjaka
Ekstaza smrti, ki so jo poustvarili simfonièni orkester Slovenske filharmonije in Komorni
zbor RTV Ljubljana pod taktirko dirigenta Marka Muniha na gostovanju v Zagorju 24.
38
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
27 Koncertni list Slovenske filharmonije 23 (1973/1974), št. 26/2, NN, »Slovenski glasbeni dnevi«,
Glasbena mladina 4 (1974), št. 6, str. 7.
28 M. Gabrijelèiè, »Revolucija in glasba«, Glasbena mladina 5 (1974), št. 2, str. 12, Dolenjski list 25 (1974),
št. 47, str. 1.
29 M. Gabrijelèiè, prav tam.
30 Kaja Šivic, »Finale pred tv kamerami«, Glasbena mladina 6 (1976), št. 7, str. 9–10.
31 Boris Pangerc, Slovenski oktet, Ljubljana: Tiskarna Hren, 2007, str. 78.
32 Pavel Mihelèiè, »Poezija in glasba«, Delo 20 (1978), št. 143, str. 14.
33 B. Pangerc, n. d., str. 79.
34 B. Pangerc, n. d., str. 204–205.
novembra in tri dni kasneje še v Slovenski filharmoniji.35 V tem letu je prvo slovensko
pevsko društvo Lira v Kamniku priredilo koncert, posveèen 150-letnici smrti velikega
skladatelja Franza Schuberta, kjer je med drugim kot eden izmed solistov nastopil
baritonist Samo Vremšak.36
Kot eden izmed solistov je Vremšak v letu 1979 nastopil na koncertu samospevov v
Kamniku, kjer je bila temeljna nit programa glasbena kultura, ki so jo številni kamniški
glasbeni umetniki snovali skoti posamezna obdobja. Kot gostje so poleg Vremšaka
nastopili še tenorist Rajko Koritnik, basist Dragiša Ognjanoviè in pianist Leon
Engelman.37 Prav tako je v letu 1979 svojo 60-letnico praznovalo Delavsko kulturno
društvo Solidarnost, kjer so v okviru praznovanj imeli samostojne koncerte Trio Lorenz,
Hubert Bergant, Monika Skalar in Samo Vremšak, a iz virov ni bilo mogoèe ugotoviti
koncertnih sporedov, predvidevamo pa, da so koncerti najbr potekali v domaèem
Kamniku.38
1980–1990
Solistièna poustvarjalnost Sama Vremšaka je v 80. letih še narašèala. To se zdi logièno, saj
je bil Vremšakov glas v tem èasu e v t. i. zrelem obdobju. Med viri in literaturo zasledimo
dvajset objav.
V letu 1980 je skupaj s pianistom Leonom Engelmanom nastopil na 29. mednarodnem
poletnem festivalu v Ljubljani, kjer je verjetno kot prvi Slovenec izvedel celotni pevski
ciklus Labodji spev Franza Schuberta.39 Leta 1980 je Vremšak prièel zelo uspešno
sodelovati tudi z zborom Consortium musicum, ki ga je v obdobju 1968–2011 vodil dr.
Mirko Cuderman. Kot eden izmed solistov je Vremšak v maju sodeloval pri izvedbi
kantate Stara pravda Matije Tomca,40 konec septembra pa pri izvedbi oratorijske kantate
Stanka Premrla z naslovom Sveti Joef. Koncert je bil posveèen 100-letnici
skladateljevega rojstva.41 V novembru 1980 se je prièelo tudi njegovo redno sodelovanje z
organistom Hubertom Bergantom – v novembru sta nastopila na Mirenskem gradu v
okviru III. mirenske kulturne jeseni – šlo je za nadaljevanje tradicionalnih koncertov
Huberta Berganta na Mirenskem gradu, katerih zaèetek je segal v leto 1976.42 Koncertni
spored je obsegal dela Alessandra Stradelle, Giuseppeja Aldrovandinija, Johanna
Sebastiana Bacha, Sigfrida Karg-Elerta, Franza Liszta, Gabriela Fauréja, Louisa Vierneja,
Hugolina Sattnerja in Charlesa L. Johnsona.43 Prav tako sta v novembru Vremšak in
Bergant nastopila na samostojnem koncertu v goriški stolnici, kjer se je Vremšak
predstavil prviè.44 Koncertni spored je obsegal sakralni program, in sicer: Alessandro
Stradella: Pieta, Signor za glas in orgle, Johann Sebastian Bach: Passacaglia in fuga v
c-molu, J. S.Bach: odlomek iz Velike maše (Et in spiritum sanctum) za bariton in orgle,
39
Tina Bohak, SOLISTIÈNA POUSTVARJALNOST BARITONISTA SAMA VREMŠAKA
35 Koncertni list Slovenske filharmonije 28 (1978/1979), št. 2, str. 23, Koncertni list Slovenske filharmonije
28 (1978/1979), št. 2, str. 26.
36 U. R., »Trio Lorenz na Schubertovem veèeru«, Kamniški obèan 17 (1978), št. 6, str. 4.
37 M. J., »Pesmi in plesi«, Kamniški obèan 18 (1979), št. 9, str. 4.
38 Franc Svetelj, »Ob zakljuèku jubilejnega leta«, Kamniški obèan 18 (1979), št. 21, str. 3.
39 NN, »Opera zaèenja«, Dnevnik 29 (1980), št. 152, str. 5.
40 NN, »Koncerti«, Delo 22 (1980), št. 114, str. 14.
41 NN, »Stanko Premrl – 100 let«, Naš tednik 32 (1980), št. 42, str. 5.
42 P. B., »Bergant in Vremšak na Mirenskem gradu«, Primorski dnevnik 36 (1980), št. 260, str. 4.
43 NN, »Bergant in Vremšak na Mirenskem gradu«, Delo 22 (1980), št. 262, str. 6.
44 NN, »Concerto per organo e baritono questa sera a Gorizia in Duomo«, Il gazzettino, 8. 11. 1980, brez
paginacije.
Wolfgang Amadeus Mozart: Intrada in fuga v C-duru za orgle, Felix Mendelssohn
Bartholdy: Sonata št. 6 v d-molu za orgle, Gabrijel Fauré: Requiem (Libera me Domine),
César Franck: Koral v a-molu, Hugolin Sattner: odlomek iz oratorija Assumptio
(Dormitio) za glas in orgle ter Samo Vremšak: Tema con variazioni.45
Junija leta 1982 se je Vremšak prviè udeleil Kogojevih dnevov v Kanalu ob Soèi in
postal redni koncertant tega festivala tudi v kasnejših letih. Ob spremljavi pianista Leona
Engelmana je nastopil na Veèeru samospeva in zborovskih pesmi, kjer se je poleg njiju
predstavil še dekliški pevski zbor Heribert Svetel pod vodstvom Ivana Vrbanèièa.46
Vremšak in Engelman sta poustvarila samospeve Marija Kogoja, Janka Ravnika, Antona
Lajovica, Lucijana Marije Škerjanca, Marjana Kozine in Marijana Gabrijelèièa. Ivan Siliè
je po koncertu zapisal: »[…] Samo Vremšak se je z lepo izenaèenim glasom in s smiselno
zastavljenim interpretiranjem, prepojenim s pristnim muzikalno poetskim duhom,
predstavil kot izrazit koncertni pevec, ki mu je enakovredno bilo ob strani oblikovalno
pretehtano sodelovanje pianista – ko je le-ta teil h gradnji nazorno uèinkujoèe celote.
[…]«47
Samo Vremšak je kot solist nastopil tudi v okviru festivala Revolucija in glasba, ki je v
letu 1983 potekal v Slovenj Gradcu. Ob spremljavi Leona Engelmana je kot eden izmed
solistov nastopil v dvorani slovenjgraške Glasbene šole.48
Leta 1985 je med drugim potekala 320-letnica Zdravilišèa Rogaška Slatina, kjer so ob
tej obletnici potekali Rogaški glasbeni veèeri. Vremšakov spremljevalec Hubert Bergant
je imel ob tej obletnici dva orgelska koncerta, in sicer s Slovenskih oktetom in s Samom
Vremšakom ter Angelo Tomaniè.49 V novembru istega leta je v poèastitev evropskega leta
glasbe Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica v radovljiški cerkvi v priredilo koncert,
na katerem sta nastopila Samo Vremšak, bariton, in Hubert Bergant, orgle. Izvajala sta
dela Georga Fridericha Händla, Heinricha Schütza, Domenica Scarlattija in Johanna
Sebastiana Bacha.50
Leto 1986 je prineslo nove koncerte in nova udejstvovanja Sama Vremšaka – v marcu
je ponovno sodeloval z zborom Consortium musicum. Nastopil je pri izvedbi Bachovega
Pasijona po Janezu v ljubljanski stolnici – Vremšak je poustvaril vlogo Jezusa.51 Marijan
Gabrijelèiè je po koncertu izpostavil odliènost Vremšaka: »[…] Solistièno skupino je
intonanèno in muzikalno neskaljeno vodil Samo Vremšak.[…]«52 V juliju 1986 je uigran
tandem Vremšak-Bergant izvedel v goriški stolnici samostojni koncert. Na sporedu je bilo
enajst skladb iz klasiènega in modernega repertoarja – od orgelskih skladb Matije Tomca,
nabonih skladb Heinricha Schütza, Male partite za orgle Hansa Haselboecka do odlomka
iz Bachove Velike maše (Et in Spiritum Sanctum) za bariton in orgle, Lisztovega
Orpheusa za orgle in odlomka iz oratorija Jeftejeva prisega Hugolina Sattnerja, Veènemu
bogu Marija Kogoja, Veni Sancte Spiritus za orgle Marca Sofianopula, treh èrnskih
duhovnih v priredbi Charlesa L. Johnsona ter Te Deum za orgle Sulyoka Imre. Konec
40
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
45 NN, »Ob koncertu Bergant-Vremšak«, Katoliški glas 32 (1980), št. 44, str. 6.
46 NN, »Zaèeli so se Kogojevi dnevi«, Primorske novice 36 (1982), št. 52, str. 5.
47 Ivan Siliè, »Zadovoljiva raven Kogojevih dni«, Primorske novice 36 (1982), št. 55, str. 5.
48 I. P., »Prispevek v glasbeno zakladnico«, Delo 25 (1983), št. 264, str. 6.
49 Mira Mracsek, »Ob 320-letnici Zdravilišèa Rogaška Slatina »Rogaški glasbeni veèeri««, Delo 27 (1985),
št. 199, str. 7.
50 V. F., »V soboto koncert v radovljiški cerkvi«, Delo 27 (1985), št. 266, str. 13.
51 F. Krinar, »Bachov pasijon po Janezu«, Ljubljanski dnevnik 35 (1986), št. 74, str. 12.
52 M. Gabrijelèiè, »Izpovedna enostavnost«, Delo 28 (1986), št. 65, str. 6.
novembra 1986 je Vremšak nastopil kot eden izmed solistov na koncertu Partizanskega
pevskega zbora kot osrednji prireditvi festivala Revolucija in glasba, ki je potekala v
veliki dvorani Cankarjevega doma.53
V letu 1987 je kot e v preteklih letih nastopal kot solist na raznih prireditvah v rodnem
Kamniku – eden takih je bil v oktobru ob 105-letnici delovanja kamniške Lire in
120-letnici ustanovitve Narodne èitalnice v Kamniku, ko je nastopil ob spremljavi sina,
pianista Borisa Vremšaka.54
V letu 1988 je potrebno izpostaviti ponovno sodelovanje Vremšaka in Berganta na
Kogojevih dnevih – koncertirala sta v dekanijski cerkvi v Kanalu ob Soèi. Izvajala sta del
dela Sama Vremšaka, Marija Kogoja, Sreèa Koporca, Hugolina Sattnerja, Petra Kopaèa,
Primoa Ramovša in Marijana Gabrijelèièa. Pavel Mihelèiè je po koncertu zapisal takole:
»[…] Iz zapušèine Marija Kogoja sta Samo Vremšak in Hubert Bergant predstavila dve
neznani pesmi – »Èe sonèna se razpenjajo vam pota« in »Veènemu bogu«. Obe sta
kogojevsko zaostreni, pevsko lokovani in harmonsko bogati, zagledani v èlovekovo
intimo. Obe, zlasti druga, sta vredni in bogatita portret tega našega mojstra pozne
romantike in ekspresionizma. […] Slišali smo tudi dve ariji (iz kantate »V pepelnièni
noèi« in iz oratorija »Assumptio«) Hugolina Sattnerja. Ob orgelski spremljavi ju je zapel
Samo Vremšak, pomenili pa sta bolj informacijo o Sattnerjevem skladateljskem
delovanju, ki se je zadrevalo v (tedanjem) okviru uporabne glasbe. […] Vremšakova Ena
druga velikonoèna pejsem (na besedilo Marka Kumprehta iz leta 1595) pa zdruuje
arhaièno besedilo z današnjim skladateljevim jezikom. […]«55 Prav tako sta Samo
Vremšak in Hubert Bergant v novembru koncertirala v Franèiškanski cerkvi v Kamniku,
kjer sta se predstavila z deli Alexandra Guilmanta, Hugolina Sattnerja, Petra Kopaèa,
Marija Kogoja, Oliverja Messiaena in Sama Vremšaka.56
Konec 80. let so èlani druine Vremšak, in sicer oèe Samo, bariton, in hèi Vladka ter
sin Boris, klavirska spremljava, v februarju nastopili na otvoritvi retrospektivne razstave
kamniškega akademskega kiparja Leona Homarja.57 V letu 1989 je Vremšak nastopil kot
eden izmed solistov na koncertu ob 45-letnici delovanja Partizanskega pevskega zbora v
veliki dvorani Cankarjevega doma, kjer je sodeloval pri praizvedbi skladbe Pavla Šivica
Naša kratka veènost in pri izvedbi Idil Jurija Vodovnika skladatelja Jakoba Jea.58
1990–2000
Obdobje 90. let zagotovo predstavlja višek Vremšakove solistiène poustvarjalnosti, saj je
nastopil na skoraj tridesetih koncertih in drugih nastopih, èeprav je bil sam e gospod sredi
šestdesetih let.
V letu 1990 sta na povabilo Zveze kulturnih organizacij Kamnik Vremšak in Leon
Engelman v kamniški dvorani Veronika izvedla tri samospevne veèere pod skupnim
naslovom Od èitalnic do danes (12., 19. in 26. januar), kjer sta poustvarila kar
oseminštirideset samospevov. Na prvem koncertu sta se predstavila s samospevi
skladateljev, delujoèih od sredine 19. stoletja, kot so Benjamin Ipavec, Fran Serafin
41
Tina Bohak, SOLISTIÈNA POUSTVARJALNOST BARITONISTA SAMA VREMŠAKA
53 V. Š., »Nastop Partizanskega pevskega zbora«, Delo 28 (1986), št. 276, str. 12.
54 M. Romšak, »Kamnièani ivimo z Liro«, Kamniški obèan 27 (1987), št. 10, str. 5.
55 P. Mihelèiè, »Slovenska orgelska glasba«, Delo 30 (1988), št. 226, str. 9.
56 NN, »Vremšak in Bergant v Kamniku«, Delo 30 (1988), št. 257, Petkov teden, brez paginacije.
57 NN, »Otvoritev retrospektivne razstave malih plastik«, Kamniški obèan 29 (1989), št. 3, str. 1.
58 Toma Rauch, »Od tradicije do aktualnosti«, Delo 31 (1989), brez datiranja in paginacije.
Vilhar, Hrabroslav Volariè, Hugolin Sattner in Fran Gerbiè, ter z deli nekoliko mlajših iz
prvih desetletij 20. stoletja: Josipa Pavèièa, Josipa Michla, Zorka Prelovca, Antona
Lajovica ter Janka Ravnika. Dr. Franc Krinar je o tem dogodku v Dnevniku zapisal: »[…]
Vremšak je v teh samospevih s trdno vokalno konturo zarisal v slovenski samospev, vse
skupaj pa je imela še dodatni programski smisel ter poustvarjalni credo. […]«59 Na
drugem koncertu je njuna programska ideja segla v slovensko medvojno zapušèino. Na
sporedu so bili samospevi pozne romantike, ekspresionizma in vojnega èasa ter
socrealistiènega obdobja. Vremšak in Engelman sta poustvarila samospeve Marija
Kogoja, Matije Bravnièarja, Lucijana Marije Škerjanca, Blaa Arnièa, Karola Pahorja,
Marjana Kozine, Rada Simonitija in Pavla Šivica. Krinar ponovno ni bil skop s pohvalo:
»[…] Vremšakov baritonski glas z vsemi primesmi lirizmov je prišel do pravega izraza v
spevnih odsekih sicer dokaj dramatièno zastavljenih samospevov Marjana Kozine iz
ciklusa ‘Iz tekih dni’ (‘Teak, grenak je ta èas’; ‘Našo barko zamelo je’ in ‘Sreèanje’).
Njim pa je bil dodan še spevno obèuteni Mak na besedilo Lili Novyjeve.[…]«60 Na tretjem,
zadnjem izmed koncertov, so bili na sporedu samospevi, takrat še iveèih in ustvarjajoèih
slovenskih skladateljev do najmlajše generacije, in sicer Vilka Ukmarja, Zvonimirja
Ciglièa, Jakoba Jea, Milana Potoènika in Marijana Gabrijelèièa, izvedla pa sta tudi dela
Sama Vremšaka in njegovega sina Borisa.61 Toma Rauch je koncertno poustvarjanje
Vremšaka in Engelmana ocenil takole: »[…] Izvedbe baritonista Vremšaka in pianista
Engelmana so bile tehnièno in muzikalne izdelane, ne glede na visoko zahtevnost
posameznih skladb. To je le še en razlog veè, da je bilo ciklusu koncertov v Kamniku
vredno prisluhniti. […]«62 V okviru ciklusa koncertov na obnovljenih orglah na Biljah sta
v marcu 1990 nastopila orglavec Hubert Bergant in baritonist Samo Vremšak. Spored je
obsegal poleg solistiènih orgelskih skladb tudi dela Heinricha Schütza Ich danke dem
Herrn von ganzem Herzen, Was hast du verwirket?, Ich will den Herren loben allezeit,
Antona Nedvìda Bone Deus, Hugolina Sattnerja V pepelnièni noèi in Molitev iz kantate
Jeftejeva prisega ter Tedaj so prišli apostoli iz oratorija Assumptio in Charlesa L.
Johnsona Go down, Moses, My Lord, what a morning, Were you there?. Kot pretekla leta
je tudi v septembru 1990 Vremšak skupaj s Hubertom Bergantom sodeloval na Kogojevih
dnevih.63 Tanja Gregoriè Vuga je po koncertu zapisala: »[…] Sicer pa je bil celoten veèer
zelo blagozvoèen, v tanèico ovita nova glasba, ki sta jo oba napovedana samospeva (Ena
drugi velikonoèna pesem in Objame naj me veèni mir) še bolj zmehèala in pod njeno
lahkostjo smo e skoraj pozabili, da se je prav ta prostor (dekanijska cerkev) pred veè kot
šestdesetimi leti jeil ob »nemogoèih« zvokih, ki jih je vanj pošiljal glasbeno nemirni
Marij. […]«64 V zaèetku novembra 1990 sta e uveljavljen tandem Bergant-Vremšak
nastopila na celoveèernem koncertu v goriški stolnici. Na sporedu so bila dela od
renesanènega obdobja preko baroka in klasike vse do moderne. Izvedla sta tri Gallusove
motete Virgo prudentissima, Veni Domine, Exultate Deo, Schützov Ich will der Herren
loben, Mozartov Andante, Pietà Signore Alessandra Stradelle, Koncertni preludij Blaa
Arnièa, Libera me iz Requiema Gabriela Fauréja Requiema, orgelsko solistièno skladbo
42
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
59 F. Krinar, »Slovenski samospev od èitalnic do danes«, Dnevnik 36 (1990), št. 15, str.12.
60 F. Krinar, »Kamniški veèer samospevov«, Dnevnik 36 (1990), št. 23, str. 7.
61 F. Krinar, »Slovenski samospev od èitalnic do danes«, Dnevnik 36 (1990), št. 32, str. 16.
62 T. Rauch, »Slovenski samospev od èitalnic do danes«, Delo 36 (1990), brez datiranja in paginacije.
63 Slavica Crnica, »Glasba, poezija in likovna umetnost na Kogojevih dnevnih«, Delo 32 (1990), št. 200,
str. 8.
64 Tatjana Gregoriè Vuga, »Vremšakov poklon Kogoju«, Primorske novice 44 (1990), št. 76, str. 7.
Finale Hendrika Andriessena, za tem pa še R. P. Battiste O, Jesu mi dulcissime, Antona
Nedveda Bone Jesu za glas in orgle, nato pa še Laurentacijevo Toccata breve, Hugolina
Sattnerja Molitev iz kantate Jeftejeva prisega ter orgelski Finale iz Baroène suite
modernega ameriškega skladatelja J. H. Dixona.65
Leta 1992 je Franèiškanski samostan Kamnik obeleeval svojo 500-letnico. Ob tem
jubileju sta septembra Samo Vremšak in organistka Marija Holcar izvedla koncert
sakralnih samospevov v kamniški Franèiškanski cerkvi.66 Spored je obsegal dela
Alessandra Stradella, P. Battista, Johanna Sebastiana Bach, Antona Nedvìda, Hugolina
Sattnerja in èrnske duhovne pesmi v priredbi L. Johnsona.67
V maju in juniju leta 1993 je v švicarskem mestu Zug in blinji okolici potekal XI.
mednarodni orgelski festival z naslovom Internationale Orgeltage, ki sta se ga na
povabilo umetniškega vodje festivala dr. Oliviera Eisenmanna udeleila tudi Hubert
Bergant in Samo Vremšak. Na koncertu konec aprila v farni cerkvi St. Matthias v
Steinhausnu sta umetnika predstavila izkljuèno le slovensko glasbeno ustvarjalnost
pretekle in novejše dobe. Izvedla sta orgelska in sakralna solistièna dela Stanka Premrla,
Antona Nedvìda, Franca Kimovca, Hugolina Sattnerja, Ubalda Vrabca, Emila Adamièa,
Slavka Osterca, Marija Kogoja, Matije Tomca, Sama Vremšaka in L. M. Škerjanca.68
Kritika Hannesa E. Müllerja, ki je izšla tretjega maja v Zuger Nachrichten je bila zelo
pozitivna: »[…] Samo Vremšak (bariton) se je solistièno veèkrat izkazal, tako npr. v
skladbi Antona Nedvìda ‘Bone Deus’ in v dveh arijah Hugolina Sattnerja, ‘V pepelnièni
noèi’ in v ‘Assumptiu’. Baritonistov topli, modulacij sposobni glas je prišel v akustièno
neoporeèni cerkvi ob subtilni spremljavi Huberta Berganta kar najbolje do izraza; npr. v
pesmih Marija Kogoja ‘Èe sonèna se razpenjajo vam pota’ in ‘Veènemu bogu’, v
impresivni skladbi Sama Vremšaka ‘Objame naj me veèni mir’ ter v ‘Sonetu’ Lucijana
Marije Škerjanca. […]«69
V letu 1994 je Vremšak nastopil med drugim konec februarja v dvorani Veronika v
Kamniku na glasbenem recitalu z naslovom Predpomladna slutnja. Skupaj s pihalnim
kvintetom RTV Slovenija so krstno izvedli tri Vremšakove samospeve na verze Franceta
Balantièa, ki jih je uglasbil leta 1990, in sicer: Jesenski ognji, Zadnje sonce in Zasuta
usta.70 Franc Krinar je takole ocenil krstno izvedbo: »[…] Tako kot prva toèka tega
sporeda z baritonistom Vremšakom in Pihalnim kvintetom RTV Slovenija je tudi ta krstna
izvedba izzvenela v vsej polnosti za smisel oblikovanja Vremšakove kantilene, dikcijo
Balantièeve poezije in skupne konotativne umetnosti nasploh.«71 V marcu 1994 je
Vremšak kot solist nastopil tudi na koncertu, posveèenem 50-letnici smrti pesnika Karla
Destovnika Kajuha, ki je potekal v dvorani Veronika v Kamniku.72 Leta 1994 je Samo
Vremšak postal tudi umetniški vodja Slovenskih vokalnih solistov. Osemnajstèlanski
sestav je konec aprila tega leta nastopil v okviru cikla Musica Aeterna na koru
Franèiškanske cerkve sv. Jakoba v Kamniku. Ob spremljavi organistke Marije Holcar so
se predstavili s skladbami Avgusta Cererja in Cirila Vremšaka, ki sta v preteklosti
43
Tina Bohak, SOLISTIÈNA POUSTVARJALNOST BARITONISTA SAMA VREMŠAKA
65 NN, »Orgelsko-vokalni koncert nocoj v goriški stolnici«, Primorski dnevnik 47 (1991), št. 227, str. 8.
66 »Oznanila«, Franèiškani Kamnik 20 (1992), št. 41, str. 3.
67 NN, »Vabimo vas …«, Kamniški obèan 32 (1992), št. 15, str. 4.
68 M. V., »Kamniška umetnika v Švici«, Kamniški obèan 33 (1993), št. 9, str. 11.
69 O. K., »Uspel nastop slovenskih glasbenikov v Švici«, Kamniški obèan 33 (1993), št. 13, str. 6.
70 F. Krinar, »Predpomladna slutnja …«, Kamniški obèan 33 (1994), št. 9, str. 5.
71 Prav tam.
72 Vera Mejaè, »V spomin pesniku Kajuhu«, Kamniški obèan 33 (1994), št. 6, str. 7.
delovala kot zborovodji na korih obeh kamniških cerkva: na Šutni in v kamniški
Franèiškanski cerkvi.73 Tudi v letu 1994 sta Samo Vremšak in Hubert Bergant pripravila
koncert samospevov, in sicer konec maja v okviru cikla Musica Aeterna na prenovljenih
Fallerjevih orglah v cerkvi pri sv. Primou nad Kamnikom.74 Spored koncerta je obsegal
dela Girolama Frescobaldija, Andree Gabriellija, Heinricha Schütza, Domenica Zipolija,
Johanna Sebastiana Bacha, Antona Nedvìda, Georga Friedricha Haendla, Gabriela
Fauréja, Stanka Premrla in Lotharja Graapa.75 Franc Krinar je koncertu oznaèil takole:
»[…] Posebnost tega koncerta so bile pevske arije z orgelsko spremljavo, ki jih je odpel
solist Vremšak s posebej obèutenim komornim tonom. Ta je bil pri relativno omejenem
orgelskem inštrumentu še kako nujen, da so stare baroène in sodobne arije zazvenele s
kora sv. Primoa v vsej svoji polnosti. […]«76
V letu 1995 je februarja Samo Vremšak kot baritonist in pianist nastopil na literarno
glasbenem recitalu v poèastitev slovenskega kulturnega praznika in spominu na rojaka
Antona Medveda ob ponatisu njegovih Poezij,77 v zaèetku marca pa je skupaj s
sopranistko Ireno Baar in pianistko Vladko Vremšak nastopil v kulturnem programu ob
predstavitvi monografije Sv. Primo nad Kamnikom avtorja Ferdinanda Šerbelja. Izvedli
so dela Georga Friedricha Händla, Allesandra Stradelle, Wolfganga Amadeusa Mozarta,
Charlesa Gounoda in Hugolina Sattnerja.78 Pomemben mejnik v Vremšakovem
vsestranskem udejstvovanju pa zagotovo predstavlja avtorska laserska plošèa, ki je izšla
leta 1995 pri ZKP RTV Slovenija. Med posnetki najdemo tudi samospev, posnet leta
1976, ki ga je uglasbil in izvajal Samo Vremšak na verze Josipa Murna Aleksandrova z
naslovom Pa ne pojdem prek poljan. Pri klavirju ga je spremljal Leon Engelman.79 Milena
Nograšek je Vremšakov posnetek samospeva okarakterizirala takole: »[…] …izrazno
pretresljiva poezija je našla odgovarjajoè izraz v glasbi in v intrepretaciji. […]«80 V
novembru 1995 je Vremšak skupaj s flavtistko Ado Holcar in organistko Marijo Holcar
nastopil v upnijski cerkvi v Komendi na koncertu iz cikla Glavarjevi orgelski veèeri,81 na
boièni dan konec leta 1995 pa je Vremšak sodeloval še pri prvi dnevni maši v škofjeloški
kapucinski cerkvi kot eden izmed solistov pri izvedbi Misse in honorem B. (eatae) M.
(-aria) V. (-irginis) cum coro, solist et organo/Maše v èast B. (-laene) M. (-arije) D.
(-evice) za zbor, solist in orgle kamniškega skladatelja Cirila Vremšaka.82
Tudi v letu 1996 je Vremšak sodeloval z Ado in Marijo Holcar – konec januarja so
izvedli dobrodelni koncert v Franèiškanski cerkvi v Kamniku, kjer so bili prostovoljni
prispevki namenjeni nakupu osebnih raèunalnikov za potrebe dijakov Zavoda za
44
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
73 F. Krinar: »Musica Aeterna – nesmrtna glasba«, Kamniški obèan 33 (1994), št. 9, str. 8.
74 NN, »Vabimo vas …«, Kamniški obèan 33 (1994), št. 9, str. 4.
75 F. Krinar, »Musica aeterna – neminljiva glasba«, Gorenjski glas 47 (1994), št. 41, str. 6.
76 Prav tam.
77 NN, »Vabimo vas ...«, Kamniški obèan 34 (1995), št. 2, str. 6.
78 NN, »Vabimo vas …«, Kamniški obèan 34 (1995), št. 4, str. 6, F. S., »Predstavitev monografije sv. Primo
na Kamnikom«, Kamniški obèan 34 (1995), št. 5, str. 6.
79 Slovenski oktet – nekdanji pevci, dostopno na spletnem naslovu: http://www.slovenski-oktet.si/index.
php/o-nas/53-nekdanji-pevci#samovremsak, 9. 10. 2014, zgošèenka Samo Vremšak, ZKP RTV
Slovenija, 1995.
80 Milena Nograšek, »Slovenski skladatelj Samo Vremšak«, Gorenjski glas 48 (1995), št. 86, str. 19.
81 NN, »Vabimo vas ...«, Kamniški obèan 34 (1995), št. 19, str. 8.
82 F. Krinar, »Maša v Kapucinski cerkvi«, Gorenjski glas 49 (1996), št. 4, str. 12.
usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika.83 V juliju 1996 je Vremšak skupaj s hèerko
Vladko sodeloval tudi v kulturnem programu ob predstavitvi Kamniškega zbornika.84
Odmeven koncert v mozaiku njegove solistiène poustvarjalnosti je izzvenel konec
novembra leta 1997, ko sta v Kamniku ob 200-letnici rojstva velikega avstrijskega
glasbenega romantika Franza Schuberta nastopila bratsko-sestrski duo – Samo Vremšak,
bariton, in Sanda Vremšak, klavir. Dr. Franc Krinar je koncert opisal s temi besedami:
»[…] Umetnika sta izvedla niz skladateljevih vokalno-instrumentalnih miniatur,
samospevov, najbogatejši in hkrati najgloblji Schubertov ustvarjalni fragment. Med njimi
smo slišali nekaj najbolj popularnih (‘Lipa’, ‘Podoknica’, ‘Glasbi’, ‘Ob morju’ in od
obeh dodatkov še duhovni samospev ‘Ave Marija’), vmes pa še nekaj najtejih (‘Kam’,
‘Popotnik’, ‘Kaipot’, ‘Postanek’, ‘Pomladni sen’, ‘Ti si moj mir’ – po njem sta umetnika
tudi poimenovala ta veèer! ‘Njena podoba’, ‘Vojšèakova slutnja’, ‘Mlinar in potok’.
‘Mornarjeva pesem zvezdama dvojèicama’ in ‘Ganymed’). Navdušenemu, pa
maloštevilnemu obèinstvu sta umetnika poleg e omenjenega dodatka ponovila še eno
najpopularnejših in najbolj romantièno od romantiènih Schubertovih pesmi Podoknico.
Bil je to lep veèer sicer ves èas izvirnega nemškega ‘Lieda’, prepevanja besedil razliènih
literarnih poetov in vseskozi Schubertovega avtorstva.«85 Krinar je v objavi kritike tega
koncerta v Kamniškem obèanu nekoliko pokomentiral tudi Vremšakov glas, in sicer:
»[…] Morda umetnika nista imela preveè sreèe s slabim klavirjem, pa tudi Vremšakov,
nekdaj prodorni in kleni baritonski moški pevski glas, zdaj glas 67-letnika, poèasi e peša.
Navkljub vsem tem ugotovitvam pa sta pevèeva dikcija in muzikalnost še vedno na ravno
pravšnji ravni; na taki, da je v njegovi pevski interpretaciji še vedno moè uivati.«86
Vremšak, ki se je konec 90. let blial 70-letnici, je v naslednjih letih postopno
zmanjševal število koncertnih nastopov. V letu 1998 je umetnik kot solist nastopil v
okviru cikla Musica Aeterna na koncertu z naslovom Od Verdija do sodobnosti, kjer so se
predstavili orglavka Marija Holcar in Ansambel slovenskih pevcev sakralne glasbe pod
Vremšakovim vodstvom, kot solist pa se je poleg Vremšaka predstavil tudi tenorist Miran
itko.87
V letu 1999 sta v galeriji Veronika v Kamniku konec marca na koncertu samospevov
tujih in domaèih avtorjev z naslovom Mesec v izbi predstavila Samo in Sanda Vremšak.88
Med dosegljivimi viri in literaturo nastopov Sama Vremšaka v letu 2000 in kasneje ni bilo
veè zaslediti, iz èesar je mogoèe sklepati, da je koncert samospevov z naslovom Mesec v
izbi bil med njegovimi zadnjimi, èe ne celo zadnji!
45
Tina Bohak, SOLISTIÈNA POUSTVARJALNOST BARITONISTA SAMA VREMŠAKA
83 NN, »Vabimo vas …«, Kamniški obèan 35 (1996), št. 2, str. 8, Vera Mejaè, »S koncertom do
raèunalnikov«, Kamniški obèan 35 (1996), št. 3, str. 2.
84 F. S., »Predstavitev kamniškega zbornika«, Kamniški obèan 35 (1996), št. 13, str. 7.
85 F. Krinar, »Kamniška Musica aeterna«, Gorenjski glas 50 (1997), št. 92, str. 8.
86 F. Krinar, »Ob zakljuèku 200. obletnice rojstva Franza Schuberta«, Kamniški obèan 36 (1997), št. 22,
str. 6.
87 M. Nograšek, »Od Verdija do sodobnosti«, Gorenjski glas 51 (1998), št. 88, str. 18.
88 NN, »Obèina Kamnik praznuje«, Kamniški obèan 38 (1999), št. 6, str. 2.
Slika 1: Nastop Sama Vremšaka ob kulturnem prazniku leta 1989
Vir: Zasebni arhiv druine.
Spomini na baritonista Sama Vremšaka
Samo Vremšak je bil izjemno cenjen umetnik tako v rodnem Kamniku kot tudi drugod. Ob
njegovi smrti leta 2004 so se Vremšaka kot baritonista nekateri znani Kamnièani
spominjali takole:
• Darka Skalar, hèi violinista Maksimiljana Skalarja: »Kot pevec je bil èudovit
interpret in je pel tudi na lastno eljo na pogrebu mojega oèeta, saj ga je zelo
spoštoval.«
• Primo Krt, èlan kamniške Lire, solist: »Bil je solopevec nemirnega duha, do svojih
pevcev zelo zahteven in neusmiljen. S profesorjem Vremšakom sem sodeloval pri
dveh zborih, pri Liri in Pevcih slovenske sakralne glasbe.«89
Spremljevalca baritonista Sama Vremšaka
V solistièni karieri Sama Vremšaka se je zvrstilo kar precej razliènih koncertnih
spremljevalcev, med drugim Marija Holcar, Jakob Je in Primo Lorenz, vendar viri
potrjujejo, da sta bila njegova redna spremljevalca organist Hubert Bergant in pianist
Leon Engelman, kar gotovo ni nakljuèje, saj so bili vsi trije priznani umetniki in sodelavci
na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Organist, pianist in umetnostni zgodovinar Hubert Bergant (1934–1999) je na
Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1959 diplomiral iz klavirja, leto kasneje pa iz orgel.
Po orgelski diplomi je leta 1963 opravil še podiplomski študij, leto kasneje (1964) pa je
diplomiral še iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po orgelski
46
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
89 NN, »Spomini na kamniškega maestra«, Kamniški obèan 43 (2004), št. 18, str. 11.
diplomi se je izpopolnjeval v orgelski igri pri Antonu Heillerju in Hansu Haselböcku.90 V
obdobju 1964–1971 je bil profesor umetnostne zgodovine na gimnaziji v Novi Gorici in
ravnatelj Glasbene šoli Nova Gorica. V obdobju 1972–1999 je pouèeval orgle na
Akademiji za glasbo v Ljubljani, leta 1982 je bil imenovan v rednega profesorja. Bil je
vodilni slovenski organist, ki je s pogostim nastopanjem doma in na mnogih turnejah po
domovini in na tujem sam in v komornih zasedbah nastopil na veè kot 100 koncertih ter
med drugim izvedel vsa Bachova orgelska dela in na èembalu njegov Dobro uglašeni
klavir. Krstil je številna slovenska in jugoslovanska dela za orgle, posnel dve LP- in tri
CD-plošèe ter napisal knjigo Ob orglah (Nova Gorica, 1996). Za svoje izjemno delo je
leta 1977 prejel nagrado Prešernovega sklada.91
Pianist Leon Engelman (1930) je diplomo iz klavirja opravil leta 1957 v razredu
Antona Ravnika na ljubljanski Akademiji za glasbo. Bil je korepetitor v Operi SNG
Ljubljana, nato se je posvetil predvsem komorni glasbi in pedagoškemu delu. V obdobju
1964–1980 je vodil trio Pro musica rara. Leta 1966 je postal producent na Radiu
Ljubljana, nato je bil urednik za komorno glasbo, v obdobju 1986–1996 pa vodja
urednikov za resno glasbo. Predaval je na Pedagoški akademiji in bil zunanji sodelavec na
Akademiji za glasbo v Ljubljani (predaval je klavir, zgodovino klavirske literature, in
teorijo komorna glasbe).92 Nastopal je solistièno in kot klavirski spremljevalec. V obdobju
1971–1986 je pisal eseje in glasbene kritike za èasnik Delo. Upokojil se je leta 1996. Leta
1993 je Društvo glasbenih umetnikov Slovenije Engelmanu podelilo Betettovo nagrado –
najvišje priznanje za umetniško ustvarjanje v glasbi na slovenskih tleh.93
Sklep
Kljub temu da je bil Samo Vremšak primarno skladatelj in zborovodja, je kot pevec v
skoraj petinštiridesetletni solistièni karieri baritonista pustil v slovenski kulturi neizbrisno
sled, o èemer prièajo njegovi prepoznavni nastopi na najpomembnejših slovenskih
festivalih, kot so Revolucija in glasba, Kogojevi dnevi, Slovenski glasbeni dnevi, številni
samostojni koncerti sakralnih in posvetnih del, redna sodelovanja z zborom Consortium
musicum in drugimi zasedbami ter ne nazadnje številni arhivski posnetki RTV Slovenija.
Vremšakova solistièna poustvarjalnost vsekakor ne sodi na rob njegovega
vsestranskega delovanja, saj je bil baritonist velike pevske kulture – odlikovale so ga
izjemne interpretacije, v katerih je bilo mogoèe najti tako tehnièno brezhibno
pripravljenost, prodorne višine kot tudi dobro dikcijo in specifièno zaokroeno/
prijetno….barvo glasu. Vremšak, èigar umetniška kariera se je poèasi in vidno vzpenjala,
je posebno naklonjenost namenjal izvajanju slovenskega samospeva. Uglasbene verze
slovenskih poetov je kvalitetno poustvaril ne samo doma, ampak tudi na tujem.
Med Vremšakove najpomembnejše poustvarjalne doseke uvršèamo koncert v okviru
VIII. koncerta Društva slovenskih skladateljev leta 1971, kjer sta se s pianistom Leonom
Engelmanom predstavila z domaèimi in tujimi samospevi, prav tako je potrebno
47
Tina Bohak, SOLISTIÈNA POUSTVARJALNOST BARITONISTA SAMA VREMŠAKA
90 A. K., »Hubert Bergant«, Kamniško-komendski biografski leksikon, dostopno na spletnem naslovu:
http://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/11, 1. 11. 2014.
91 T. Stanonik, L. Brenk, n. d., str. 59.
92 »Leon Engelman«, Spletni biografski leksikon znanih Gorenjk in Gorenjcev, dostopno na spletnem
naslovu: http://www.gorenjci.si/osebe/engelman-leon/534/, 1. 11. 2014.
93 T. Stanonik, L. Brenk, n. d., str. 229.
izpostaviti nastop Vremšaka in Engelmana na 29. Mednarodnem poletnem festivalu v
Ljubljani leta 1980, kjer je Vremšak verjetno kot prvi Slovenec izvedel celoten pevski
ciklus Labodji spev Franza Schuberta. Vrhunec solistiène poustvarjalnosti Sama
Vremšaka zagotovo predstavljajo leta 1990 izvedeni trije samospevi veèeri pod skupnim
naslovom Od èitalnic do danes, kjer sta z Leonom Engelmanom v Kamniku poustvarila
kar oseminštirideset samospevov slovenskih avtorjev od sredine 19. stoletja do takrat še
iveèih in ustvarjajoèih slovenskih skladateljev oz. najmlajše generacije. V letu 1993 sta
organist Hubert Bergant in Samo Vremšak slovensko glasbeno ustvarjalnost pretekle in
novejše dobe predstavila na samostojnem koncertu v švicarskem mestu Steinhausen, in
sicer v okviru mednarodnega orgelskega festivala Internationale Orgeltage, ki prav tako
predstavlja pomemben poustvarjalni doseek Sama Vremšaka.
Sama Vremšaka lahko nedvomno uvrstimo med pomembnejše slovenske baritoniste
druge polovice 20. stoletja!
48
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
SOLO CAREER OF BARITONE SAMO VREMŠAK
Summary
Despite the fact that Samo Vremšak was primarily a composer and conductor, he left an
indelible mark in his almost forty-five year solo career as a baritone, which can be seen in
his regular participation in the festivals Revolucija in glasba, Kogojevi dnevi, Slovenski
glasbeni dnevi, independent concerts of sacred and secular works, as well as his regular
collaboration with the Consortium musicum choir and other ensembles. Taking all of this
into account, we can certainly say that the solo career of Samo Vremšak was a significant
element of his versatile work. He was a baritone of impeccable singing culture -
demonstrated by his extreme interpretations of solo songs in which it was possible to find
technically flawless performances as well as good diction and a specific tone of voice.
Vremšak, whose artistic career grew slowly and prudently, dedicated much to the
implementation of the Slovenian lied, interpretations of which were heard not only at
home but also abroad. This article highlights the solo career of Samo Vremšak, which may
have been neglected in the eyes of professional and lay audiences. Vremšak is
undoubtedly one of the most important Slovenian baritone singers of the second half of the
20th century.
49
Tina Bohak, SOLISTIÈNA POUSTVARJALNOST BARITONISTA SAMA VREMŠAKA