Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 42075 TL - IZDA j A JURIDIČNA TA V LJUBLJANI, - II. KNJIGA CERKVENO PRAVO katoliške in pravoslavne cerkve s posebnim ozirom na razmere v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Spisal Dr. RADO KUŠEJ profesor prava na univerzi v Ljubljani. V Ljubljani 1923. Založba juridične fakultete. Natisnila tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. 6d I UČBENIKI. — - IZDAJA JURIDIČNA FAKULTETA V LJUBLJANI. - II. KNJIGA Cerkveno Pravo katoliške in pravoslavne cerkve s posebnim ozirom na razmere v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dr. RADO KUSEJ profesor prava na univerzi v Ljubljani. V Ljubljani 1923. Založba juridične fakultete. Natisnila tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. 42075 rzc Predgovor. Leta 1901 je izšlo v Zagrebu dr. Belaj-evo »katoliško c.rkveno pravo« v drugi izdaji. Vsled spremenjenih političnih razmer in vsled kodifikacije katoliškega cerkvenega prava, do¬ vršene 1. 1917, je postalo novo pregledno sistematično delo na tem tako za juriste kakor za teologe važnem polju nujna po¬ treba tudi za slovanski jug. To spoznanje v zvezi z dejstvom, da so za zadovoljive študijske uspehe pripravni učbeniki neob- hodni predpogoj, mi je dalo pogum, da izročim predstoječo knjigo navzlic vsem nedostatkom, ki jih nudi, čim preje jav¬ nosti. Pobudo in polno razumevanje sem našel za svoje delo pri obeh ordinariatih v Sloveffijf, ?_kaj. mi je dokaz, da priča¬ kujejo vodilni cerkveni krogi od' domače knjige tudi olajšanja in koristi pri uporabljanju novega cerkvenega zakonika v vsak¬ danjem življenju. Oblika knjige je bila že po obliki dosedanjih publikacij ljubljanske juridične fakultete določena, za obseg pa so bili pred vsem merodajni oziri na znosno ceno in nameni, kojim naj delo služi: nuditi slušateljstvu juridičnih in bogoslovnih fakultet pripraven učni pripomoček, a biti že v praksi stoječim juristom in teologom dobrodošel informator v cerkvenopravnih prašanjih. Ne prvim ne drugim ne bo mogla knjiga cerkvenega zakonika nadomestiti. A nadejam se, da bo postala zanj vsaj dober vodnik in da bo pospešila in poglobila pravilno razume¬ vanje visokega pomena nove kodifikacije tudi v širših krogih našega razumništva. To je želeti tembolj, ker je obseg avto¬ nomnega cerkvenega prava v drugih delih države dokaj širši kakor v Sloveniji in Dalmaciji. Od pravoslavnega cerkvenega prava sem sprejel v knjigo razun kratkega pregleda virov samo določila o ordinaciji in položaju svečenikov ter poglavja o ustavi in bračnem pravu vzhodne cerkve. Na popolnost nisem mogel računati, hotel sem samo doseči, da se vsak o temeljnih razlikah v pravu obeh cerkva ter o organizaciji srbske pravoslavne cerkve vsaj v glavnih obrisih lahko brez nadaljnih pripomočkov pouči. Ker je literatura o novem kodeksu še le v razvoju in ker rešuje vsa nastajajoča sporna prašanja interpretacij,ska komisija z avtotritativnem učinkom, bo strokovnjak pogrešal literarnih podatkov samo za historične dele besedila. Toda svrha histo¬ ričnih uvodov k posameznim institucijam je samo boljše in lažje pojmovanje sedanjega stanja cerkvenega prava. Navajanje skoraj nepreglednega slovstva bi bilo stvari le malo koristilo, a stroške silno povzdignilo. Zato naj zadostuje ugotovitev, da najde vsak bogate literarne podatke v delih Stutza, Fried- b e r g a , H a r i n g a in S a g m ii 11 e r j a , ki so mi bila poleg najnovejših Poschla in Leitnerja v vsakem oziru vzgled in zvesti vodniki. Z globoko hvaležnostjo se spominjam ob izidu prve slo¬ venske knjige o cerkvenem pravu svojega nepozabnega učitelja na tem polju, g. tajnega svetnika prof. U. Stutz-av Berolinu, kojega seme je s tem pognalo kal tudi na jugoslovanski zemlji. V Ljubljani, meseca oktobra 1923. Rado Kušej. ' KAZALO Predgovor . . ITI UVOD. § 1. Cerkev . 1 5? 2. Pravo . 3 § 3. Cerkveno pravo. 7 § 4. Cerkvena oblast .12 § 5. Cerkveno pravo in morala (krščanska etika).14 § 6. Cerkveno pravo in dogma .15 § 7. Cerkvenopravna veda .16 § 8. Sistem cerkvenega prava.18 § 9. Razmerje cerkvenega prava do drugih ved.19 § 10. Pomožne vede cerkvenega prava.20 § 11. Novejša literatura cerkvenega prava.22 PRVA KNJIGA. CERKEV IN CERKVENA POLITIKA. I. Poglavje. Cerkev. § 12. Temelji cerkvene ustave. .... 25 § 13. Hierarhija .29 II. Poglavje. Cerkev in država. § 14. Načelno razmerje med cerkvijo in državo.31 § 15. Historično razmerje med cerkvijo in državo .35 III. Poglavje. Cerkev in druge verske družbe. 1§ 6. Cerkev in drugoverci.47 § 17. Najvažnejši novodobni cerkvenopolitični sistemi.50 VI DRUGA KNJIGA. VIRI CERKVENEGA PRAVA. § 18. Splošni pregled .60 PRVI ODDELEK. MATERIALNI VIRI CERKVENEGA PRAVA. I. Poglavje. Materialni viri občega cerkvenega prava. § 19. Naravno pravo, sv. pismo, sporočilo.61 § 20. Vesoljni cerkveni zbori.62 § 21. Papež.62 § 22. Oblastva rimske kurije in kardinalske kongregacije, Stylus Curiae Romane. Pisarniška pravila.65 § 23. Običaj. Vigens ecclesiae disciplina. Praksa sodišč. Doktrina . . 66 II. Poglavje. Materialni viri partikularnega cerkvenega prava. § 24. Škof ... 69 § 25. Krajevni cerkveni shodi (concilia particularia) .70 § 26. Avtonomija (Jus condendi statuta).70 § 27. Državni zakoni .71 § 28. Konkordati .71 III. Poglavje. Cerkveni zakoni in njih uporabljanje. § 29. Cerkveni zakoni (leges ecclesiasticae).73 § 30. Privilegiji.76 § 31. Dispenzacije .78 DRUGI ODDELEK. SPOZNAVNI VIRI CERKVENEGA PRAVA. § 32. Označba pojma. Različne vrste teh virov.79 I. poglavje. Zbirke pred Corpus-om juriš canonici. § 33. Pseudoapostolske zbirke.80 § 34. Zbirke na vzhodu . 81 § 35. Zapadne zbirke do Pseudoizidorja.81 § 36. Spovedne, obredne, formularne knjige .83 § 37. Zbirke posvetnega prava .84 §38. Zbirka kapitularjev Benedikta Levite; Capitula Angilramni; dekretale Pseudoizidorja.85 § 39. Zbirke od Pseudoizidorja do Gratiana .87 VII II. Poglavje. Corpus juriš canonici. § 40. Deeretum Gratiani. Dekretisti.88 § 41. Compilationes antiquae .90 S 42. Zbirke papežev: Dekretale Gregorja IX. Liber sextus. Clemen- tinae. Dekretalisti .91 § 43. Zbirke ekstravagant.98 5? 44. Corpus juriš canonici kol celota . 94 III. Poglavje. Zbirke po zaključku Corpus-a juriš canonici. § 45. Zbirke občega prava.95 § 46. Zbirke krajevnega prava.97 § 47. Codex juriš canonici .98 IV. Poglavje. Viri cerkvenega p r a va pravoslavne cerkve. § 48. Materialni pravni viri.103 § 49. Spoznavni pravni viri .103 TRETJA KNJIGA. CERKVENA USTAVA. PRVI ODDELEK. Posvetni kler. I. Poglavje. ČJanstvo v cerkvi. § 50. Splošne pravne razmere članov cerkve.108 t? 51. Stan klerikov.111 II. Poglavje. Posvečenje. (O rdi na ti o). § 52. Zadržki posvečenja.112 § 53. Pozitivne zahteve .114 § 54. Posvečenje samo.116 III. Poglavje. Pravni položaj klerikov. § 55. Škofijska pristojnost .120 § 56. Stanovske pravice klerikov.120 § 57. Stanovske dolžnosti klerikov . . . 123 § 58. Hierahia ordinis, posvečenje in položaj klera v pravoslavni cerkvi . 125 /Ji S/i /Ji '/JO /Ji /Ji /Ji VITI TV. Poglavje. Cerkvene službe in nadarbine (o f f i c i a et beneficia ecclesiatica). § 59. Pojem cerkvene službe .127 § 60. Redna in poverjena uradna oblast.129 § 61. Eksemcija .131 § 62. Vrste cerkvenih beneficijev.132 § 63. Osnavljanje, spreminjanje in prestajanje beneficijev .... 134 § 64. Podeljevanje in upražnjevanje cerkvenih beneficijev ..... 136 V. Poglavje. Patronatno pravo. § 65. Razvoj, bistvo in vsebina patronata.140 § 66. Privilegiji in dolžnosti patronov.142 § 67. Nastajanje in pridobivanje patronata . 145 § 68. Prestajanje patronata . 147 VI. Poglavje. Posamezne cerkvene službe. § 69. P a p e ž .149 § 70. Volitev papeža.133 § 71. Kardinali .137 § 72. Rimska kurija.159 § 73. Papeževi poslaniki . 164 § 74. Patriarhi, eksarhi in primati . 166 § 75. Metropoliti in nadškofje . 167 § 76. Škof . 469 § 77. Sblski in pomožni škofje . 172 § 78. Cerkvene province v naši državi. Imenovanje škofov .... 173 § 79. Nižji prelati.173 § 80. Koadjutorji .177 81. Škofijska kurija .173 82. Kapitlji .132 83. Dekani, višji duhovni, arhidiakoni.188 84. Župniki . 189 85. Župni vikarji . 192 86. Rektorji cerkva . 194 87. Sinode in škofovske konference . 194 § 88. Misioni . . 197 § 89. Vojaško dušno pastirstvo . 199 VTI. Poglavje. Organi cerkvene oblasti v pravoslavni cerkvi. § 90. Opča načela.200 § 91. Eparhijski episkopi.201 T V iA § 92. Pomožni organi in instituti eparhijske uprave.203 § 93. Organi višje cerkveno-upravne oblasti.205 § 94. Organizacija višje upravne oblasti v srbski pravoslavni cerkvi . 207 § 95. Medsebojno razmerje avtokefalnih cerkva in način, kako se vzdržuje jedinstvo med njimi.212 DRUGI ODDELEK. CERKVENO ZADRUŽNIŠTVO. • I. Poglavje. Razvoj in vrste cerkvenih zadrug. § 96. Zgodovinski pregled .213 § 97. Temeljni pojmi .217 II. Poglavje. Skupna organizacijska načela. § 98. Ustanavljanje, spreminjanje in razpuščanje cerkvenih zadrug . . 219 § 99. Pravni položaj cerkvenih zadrug in udruženj.222 § 100. O vstopu in sprejemu v cerkvene zadruge ..224 § 101. Pravno razmerje članov.229 § 102. O izstopu in odpustu iz redov in kongregacij, o prestopu v drugo religijo ali v drugi svojepravni zavod istega reda . . . 232 III. Poglavje. Vodstvo cerkvenih zadrug in življenje v njih. § 103. Ustava in uprava cerkvenih zadrug.240 § 104. Življenje v samostanih in disciplina.244 IV. Poglavje. Cerkveno zadružništvo v pravoslavni cerkvi. § 105. Splošna načela .248 § 108. Organizacija meništva . . .249 8 107. Monastiri .251 § 108. Notranja organizacija monastirov .253 § 109. Bratovščine .254 ČETRTA KNJIGA. CERKVENA UPRAVA. Prvi oddelek. Uprava nauka, bogočastja in posvečevalne oblasti. I. Poglavje. Uprava učne oblasti (potestas magisterii). § 110. Splošni pregled.255 § 111. Uprava nauka .255 X § 112. Vzdrževanje nauka.. . . . 258 § 113. Cerkev in šola.261 § 114. Izobrazba klerikov.264 II. Poglavje. Uprava bogočastja (cultus) § 115. Služba božja. 267 § 116. Javne molitve in pobožnosti, procesije in božje poti .... 271 § 117. češčenje svetnikov, relikvij in podob.272 § 118. Sveti časi .274 § 119. Prisega in zaobljuba.277 § 120. Sveti kraji in svete stvari.279 III. Poglavje. Uprava posvečevalne oblasti (potestas ordinis.) § 121. Pravna stran zakramentov.287 S 122. Krst (Baptismus) .288 123. Birma (Confirmatio).291 § 124. Obhajilo (Euharistia).292 § 125. Pokora (Poenitentia).294 § 126. Odpustki (Indulgentiae).296 § 127. Posledno olje.297 § 128. Zakramentali.298 § 129. Cerkveni pogreb .300 DRUGI ODDELEK. ZAKONSKO (BRAČNO) PRAVO. I. Poglavje. Zakonsko pravo in zakon na splošno. § 130. Pojem in pomen zakonskega prava.302 § 131. Pojem in bistvo zakona .305 § 132. Različne vrste in oblike zakona.306 § 133. Cerkvena jurisdikcija v zakonskih zadevah.309 II. Poglavje. Priprave za sklep zakona. § 134. Zaroka .312 g 135. Pouk in izpraševanje ženina in neveste.314 § 136. Oklici.315 III. Poglavje. Zakonski zadržki in njih odpravljanje. § 137. O zadržkih v splošnem.318 § 138. Posamezni zakonski zadržki .320 § 139. Spregled zakonskhi zadržkov.335 IV. Poglavje. Sklepanje zakona. § 140. Obči pogoji za veljavnost zakonske pogodbe.341 § 141. Hibe v zakonski privolitvi.342 § 142. Izjava zakonske privolitve.348 § 143. Cerkvene oblike za sklepanje zakona.349 § 144. Poročni obredi in vknjižba poroke.354 § 145. Pravni učinki zakonske pogodbe .357 § 146. Ozdravljenje neveljavnih zakonov.360 V. Poglavje. Razdružitev zakona. § 147. Razveza zakonske vezi.363 § 148. Ločitev zakona..365 VI. Poglavje. Pravoslavno bračno pravo. § 149. Obči pregled.367 § 150. Pojem in zakramentalnost braka.368 § 151. Bračna jurisdikeija.• . . . 369 § 152. Zaroka .370 § 153. Bračni zadržki (smetnje) .371 § 154. Mešoviti brak .377 § 155. Razvod brakov.378 § 156. Razlogi za razvod braka.380 § 157. Sodno postopanje v bračnih sporih .. . 382 § 158. Pravne posledice razvoda braka.384 TRETJI ODDELEK. CERKVENA I MO VIN A. I. Poglavje. Pomen, vrste in viri cerkvene imovine. § 159. Sposobnost cerkve, pridobivati imovino.385 § 160. Davčna prostost cerkvene imovine.388 § 161. Vrste cerkvenega imetja .390 § 162. Nadarbine in kongrua .392 § 163. Verski zaklad.395 § 164. Viri cerkvene imovine.398 § 165. Lastnik cerkvenega imetja .405 II. Poglavje. Uprava cerkvene imovine. § 166. Odsvajanje cerkvenega imetja .. 408 § 167. Upravni organi.412 XII § 168. Način uprave.414 § 169. Oporočna sposobnost duhovnikov.418 ČETRTI ODDELEK. CERKVENO SODNO POSTOPANJE. I. Poglavje. Razvoj in bistvo cerkvenega sodstva. § 170. Pojem in naloga cerkvenega sodstva.421 § 171. Cerkveni proces pred kodeksom.423 II. Poglavje. Kratek pregled sodnega postopanja. § 172. Sodišča in njih pristojnost.425 § 173. Stranke .427 § 174. Splošna določila o postopanju .429 § 175. Tožbe in prigovori .431 § 176. Način, kako se uvede in sprejme pravda.434 § 177. Pravdna instanca in glavno postopanje.435 § 178. Sodba in pravna sredstva proti njej.441 § 179. Pravomočnost (res judicata) in izvršba (executio sententiae) . 443 § 180. Pravdni stroški in pravica ubogih.444 § 181. Poravnava in razsodna pogodba (kompromis).445 III. Poglavje. Posebne vrste postopanja. § 182. Kazenski proces. • • 446 § 183. Postopanje v zakonskih pravdah .447 § 184. Ostale vrste posebnega postopanja.451 PETI ODDELEK. CERKVENO KAZENSKO PRAVO. I. Poglavje. Kaznovalna oblast cerkve in kazniva dejanja v splošnem. § 185. Kaznovalna oblast cerkve.452 § 186. O kaznivih dejanjih v obče.457 § 187. O kazni v splošnem.462 II. Poglavje. P o e d i n e kazni in poedini zločini. § 188. Poedine kazni .'.469 § 189. Poedini delikti in kazni zanje.474 UVOD. 81 . Cerkev. Cerkev je ustanova, ki je poklicana, da zadosti hrepenenju človeške duše po spoznanju Boga. Pot, kako naj iščemo in spoznamo Boga, nam kaže vera, religio 1 ; vera je še le vstvarila cerkev, ker je združevala od vsega početka ljudi, ki so si stavili isti cilj in imeli isto notranje prepričanje. Vera poganskih na¬ rodov, kakor Rimljanov in Grkov, je tvorila del ustave njihovih držav. Vsak civis Romanus je moral priznati tudi državno vero Rimljanov. Pa tudi judovska vera je imela strogo naroden značaj, tako da je pripadnost k njej pomenila ob enem pripad¬ nost k judovskemu narodu. Kristus pa je ustanovil eno vero za vse narode, za vse države, za vse čase, njegova vera ima vesolep, meddržaven značaj, postavila se je koj ob začetku v nasprotje s takratno državno idejo in morala zbog tega pretrpeti kruta preganjanja. Verska družba, ki jo je ustanovil Kristus, ima čuvati in zava¬ rovati vsemu človeštvu do konca dnij njegov nauk in razodeto resnico in ga voditi do izveličanja. Imenuje se ecclesia 2 in ima temelje svoje organizacije začrtane že v sv. pismu, ker je Kristus izročil svojo oblast apostolom in s tem naložil vernikom dolžnost, da jih poslušajo in jim slede. Zato je tridentinski cerkveni zbor ugotovil: Si quis dixerit, Christum Jesum a Deo 1 Etimologija besede religio ni jasna. Laktancij (Instit. div. 1. IV. c. 28) jo izvaja od religare, ker nas vera zopet zveže z Bogom, sv. Augustin pa (De civ. Dei 1. X e. 32) iz glagola reeligere, ker si v veri zopet izvolimo Boga. ■ grško šzzžvjota t. j. skupšCina mešCanov, sklicanih po glasniku na posvetovanje in glasovanje o javnih zadevah. 1 2 hominibus datum fuisse ut redemptorem, cui fidant, non etiam ut legislatorem, cui oboediant, a. s. (Sess. VI de justif. c. 21). Cerkev je v smislu Kristusovega nauka skupnost vseh ver¬ nikov, communio sanctorum, in cbsega kot taka tudi one, ki so svoj večni cilj že dosegli (ecclesia triumphans, invisibilis). Tisti, ki se na zemlji zanjo še bojujejo (ecclesia militans, visibilis), tvorijo le mali del te celokupne cerkve, a za pravo pride v po¬ štev eaino le ta. Kadar govorimo o cerkvi kot pravni insti¬ tuciji, mislimo vedno samo na vidno cerkev. Beseda cerkev je nastala iz nemške besede »Kirche« ali morda tudi iz grške besede xvQiaxi] oixia (hiša gospodova). Romanski narodi pa so prevzeli izraz ecclesia, ki je bil že v apostolskih časih obče v rabi tako za skupnost vseh kri¬ stjanov kakor tudi za posamezne krščanske občine. Oiicialne definicije pojma cerkev nimamo, tudi Codex juriš can. je nam ni podal. Izmed učenjakov je cerkev označil najtočnejše jezuit RobertBellar mi n kot: Coetus hominum unius et ejusdem fidei christianae professione colligatus, sub regimine legitimorum pastorum ac praecipue unius Cristi in terris vicarii Romani Pontificis \ Ta definicija je uporabna tudi za juriste, ako jo omejimo na vidno cerkev. Toda danes ne obstoja več enotna cerkev, kakor jo je usta¬ novil Kristus, ampak je nastalo tekom stoletij več cerkva na ta način, da so Kristov nauk različno razlagali in tolmačili in da so se pripadniki istega naziranja združili zopet v posebno skup¬ nost z lastno organizacijo. Največjega obsega je bi! v devetem in dokončno v enajstem stoletju razcep krščanstva v iztočno- pravoslavno in rimsko-katoliško cerkev. Drugi pojav slične važnosti je za zapadno Evropo refor¬ macija, ki se je potem razširila tudi v ostalih delih sveta. Pas- sauska pogodba in Augsburški verski mir (Religionsfriede) pomenita zakonito priznanje reformirane ali evangeljske cer¬ kve po stari nemški državi. Evangeljska cerkev kot celota ni organizirana, ampak se deli v celo vrsto deželnih cerkva. Po vatikanskem cerkv. zboru se je odcepila od rimskoka¬ toliške cerkve starokatoliška, ki ne prizna dogme o papeževi nezmotljivosti in je kasneje zavrgla tudi celibat 3 De controversiis christianae fidei t. tl. prim. controv. de ecclesia milit. 1. III. c. 2. 3 Slično kakor evangeljske nahajamo v različnih državah samostojne organizacije iztočno-pravoslavne cerkve, ki se ime¬ nujejo po političnih ali narodnih jedinicah, kterim pripadajo, n. pr. srbska, bolgarska, romunska, grška, ruska pravoslavna cerkev. Praktično se pravoslavna cerkev dandanes kot celota skoraj več ne uveljavlja, živi pa vsaj idejno še v svojih številnih vejah dalje. Pa tudi ustroj rimskokatoliške cerkve je bil tekom sto¬ letij v različnih državah več ali manj različen, tako da so stopale tu in tam v ospredje značilne posebnosti v organizaciji. In tako se je govorilo o galikanski (francoski), pa tudi o nemški in ogrski cerkvi. Vedno pa se označujejo kot cerkve samo k r - š č a n s k e verske družbe, ker se rabi edino le pri njih isti izraz tudi za poslopja, ki so namenjena bogoslužju. Muslimani in judje imajo svoje mošeje, odnosno sinagoge, njih verske zveze nazivamo kratko kot vere, veroizpovesti ali konfesije, nikoli pa ne kot cerkve. Pod vere pa spadajo tudi cerkve. Codex juriš can. imenuje nekatoliške cerkve sectae, med¬ tem ko se rabi v posvetni zakonodaji ta izraz navadno le za manjše dele, ki so se odcepili od večjih verskih zvez. Katoliška cerkev predstavlja po svojih ustavnih organih celoto tudi na zunaj in živi kot pravna oseba, ki si samostojno daje svoje zakone, svoje lastno, od države neodvisno življenje. Pravila, po kterih se ima ravnati to življenje, pa spoznamo v njenem pravu. § 2 . Pravo. Človek je po svoji naravi vstvarjen za življenje v družbi, v skupnosti z drugimi, le v medsebojni tekmi in ob sodelovanju vseh moremo doseči svoj pozemski in svoj nadnaravni cilj. Živ¬ ljenje v skupnosti pa vstvarja vzajemna razmerja med njenimi člani, ravnotako med člani in skupnostjo, ki dajejo pravice in dolžnosti, V vsaki skupnosti morajo biti te pravice in dolžnosti urejene. Na kratko pravo lahko označimo kot pravila, ki urejajo življenje v človeški skupnosti. To je pravo v objektivnem smi¬ slu. Pravo v subjektivnem smislu ali pravice pa imenujemo 1 * 4 prosto udejstvovanje volje posameznikov v okviru objektinega prava. Kar sme posameznik po določilih prava storiti, to po¬ menil njegove pravice. 1 Vstvaritelj prava je po nauku cerkve Bog, ker je človek po njegovi volji družabno bitje (gčoor jio/u-ukov), pa tudi radi tega, ker je on vdahnil človeštvu idejo prava in mu dal bistveni del pravnega reda, namreč naravno pravo, jus naturale, sam. Že Rimljani so priznavali, da izhaja naravno in sploh vsako pravo od Boga. >■llag sovi ro^og evge/m /j.sv ~acu dcogov &eov.« »Omnis lex inventura ac munus Dei est.« (L. 2 D. I, 3). Naravno pravo je veljalo že pred vsakim v s t v a r j e n i m pravnim redom in velja tudi tam, kjer pravnega reda ni. Naravno pravo je prvotno pravo, na njegovi osnovi je šele nastalo postavljeno pravo, jus positivum. Kar se mora vsakemu človeku po naravni pravičnosti brez ozira na pisano pravo priznati, spada pod jus naturale. Proti obstoju naravnega prava se ugovarja, da je premalo določeno in da spadajo njegova pravila pod nravstveni zakon. Deloma je to istina, ker je nravstvenost ali morala sploh od prava neločljiva. Vendar pa ni z njim istovetna, kajti nedopust¬ nost zakona (braka) v najožjih kolenih sorodstva je n. pr. dosti bolj naravnopravnega nego moralnega značaja. Tudi telesna nedotakljivost vsakega človeka spada' med pravila naravnega prava. Proti naravnemu pravu tudi navajajo, da ni prisilno izved¬ ljivo. Toda prisilna izvedljivost ni bistvena lastnost prava, tem¬ več samo znak njegove popolnosti. Zelo važna pravna določila, kakor ona meddržavnega prava ter številne politične ustavne pravice se ne dado prisilno izvesti. Kar pa odgovarja zakonom narave, se mora samo po sebi uveljaviti, ker je izraz večno ne¬ spremenljive volje božanstva. Za cerkev je naravno pravo božje pravo, jus d i v i n u m naturale. 4 5 6 Ako smo pravo označili kot zunanji red življenja v skup¬ nosti, nismo podali točne definicije pojma. Za življenje so mero- 4 Pravičnost pa je trajna volja, živeti in se ravnati vedno po pravu. »Justitia est constans et perpetua voluntas, jus suum cuisque tribuendk. Pr. J. I. 1; L. 10 D. I. 1. Pravičnost ni pojem prava, ampak pojem morale. 6 C. 27: Juri divino sive naturali sive positivo nulla consuetudo po- test aliquatenus abrogare. 5 dajna tudi številna druga- pravila, kakor običaji, forme družabne 'olike, predpisi etike itd. Tudi prekršaji teh pravil nam zamorejo donesti zlo, ki vpliva na našo notranjost, da se jih držimo. Ši¬ loma, kakor večina pravnih predpisov se sicer ta pravila ne dajo uveljaviti, a zlo, ki nas čaka, ako jih zanemarjamo, jim daje slično sankcijo kakor pravu njegova prisilna izvršljivost. Absolutno veljavo more zadobiti pravo sploh samo po av¬ toriteti, ki razpolaga s sredstvi zunanje sile, in to je v današnjih razmerah edino le država. V istini so v teoriji zastopana tudi mnenja, da je pogoj za pravo država, da to, kar ne velja za pravo države, sploh ne spada pod pojem prava, pa naj se sma¬ tra tudi v najširših krogih za veljavno in obvezno. Cerkev to zgolj načelno, sicer pa nevzdržljivo stališče odklanja, ker pri¬ znava za svoje pravo kot edino avtoriteto svojega božjega usta- novnika in po njem postavljena cerkvena oblastva. Pravo ureja razmerje posameznikov do skupnosti in obratno, pa tudi medsebojno razmerje članov iste skupnosti, kolikor pride do izraza na zunaj. Kar se na zunaj sploh vidno ne pokaže, kar se ne izrazi v dejanjih ali besedah, kar se ne da določiti po zunanjih dogodkih, kakor n. pr. rojstvo in smrt, potek gotove dobe, ne more biti predmet prava. Kar se vrši samo v notra¬ njosti človeka, njegovo mišljenje, tudi njegovi najzlobnejši na¬ klepi, ostane za pravo nevpoštevno, dokler ne pride do izraza na zunaj, n. pr. v poskušenih ali izvršenih zločinih. Pravo nam predstavlja urejeno, organizirano oblast, ono določa meje zahtevam po oblasti in te zahteve izravnava, kjer se križajo. Oblast države, ki je po bogatih sredstvih zunanje sile najbolj vidna, je le načeloma neomejena, ker se sme tudi ona uveljavljati vedno samo po določilih zakonov. Kjerkoli obstoja v človeški skupnosti oblast, ki se izvaja po določenem redu, vidimo pred s e - seboj pravne tvorbe. Pri tem je brez pomena, ali se da ta red ob potrebi tudi nasilno izvesti ali ne. Prisilna izved¬ ljivost ni s pravom nikakor istovetna, dasi je zanj važna in po¬ membna. Pravo je pojav socialnih razmer, ki vladajo v človeški družbi. Družabno življenje je podlaga vsakemu pravnemu redu, ker le v družbi nastanejo zahteve in potrebe po oblasti, ki si jih brez razmerja do drugih ne moremo misliti. Življenje v družbi pa je podvrženo spremembam in z njim se spreminja tudi pravo. 6 Dogodki in pojavi, na ktere se pravo nanaša, pa ostanejo v bistvu vedno isti, le posledice in učinki, ki so pravno z njimi zvezani, se spreminjajo. Pravo je abstrakten pojem, ki ga je vstvarila šele človeška misel. Ono izhaja iz prepričanja skupnosti in zahteva vsled tega priznanja od vseh, ki so mu podvrženi; obvezno je tudi za za¬ konodajalca samega, ker si je vsled spoznanja, da je tak red potreben, podvrglo družbo in posameznike. Ravno ker izhaja iz prepričanja, se pravo povsodi vsaj po svojem pretežnem ob¬ segu tudi dejansko upošteva in čuva. Kršitve so le izjeme, ki samo potrjujejo pravilo, da je mirni razvoj človeštva najboljše zavarovan po njegovem pravu. Naloga prava je, urediti vsakdanje, iz socialnili razmer se porajajoče pojave življenja. Nastalo je še le iz teh pojavov, kakor je nastalo naravoslovje iz pojavov v naravi. Življenje hodi vedno svojo samostojno pot in se ne da vtesniti v določene tire. Zato mora biti pravo zrcalo dejanskih razmer v človeški družbi, kajti sicer gre življenje preko njega. Pravne določbe, ki naj dajo gotovemu razvoju v naprej odkazano smer, so na sebi redke, včasih neobhodno potrebne, učinkovite pa vedno le tedaj, če odgovarjajo načelom etike in koristim celote. Vsak zakon nam predstavlja del urejene oblasti, tudi oni, ki vsebujejo zgolj formalno pravo, ki tedaj določajo način po¬ stopanja ali predpisujejo za veljavnost pravnih dejanj gotove oblike. Tukaj se kaže oblast v zapovedi, da se ima varovati do¬ ločeno postopanje ali predpisana oblika. Čim bi ta zapoved od¬ padla, bi odpadel tudi pravni značaj teh določil, dasi bi morda dejanski ostala še nadalje v rabi. Pravo je nastajalo sintetičnim potom. Enaki pojavi so za¬ htevali enako presojo, iz enakih načel, ki so jih uporabljala ob- lostva pri reševanju različnih sporov in uposlanih vprašanj, se je rodilo prepričanje, da so ta načela pravnoobvezna. Pravice, ki so jih posamezniki branili napram kršiteljem, so posredno pomagale vstvarjati tudi objektivno pravo. Današnji zakoni vsebujejo zgolj pod izvestnimi sankcijami stoječe abstraktne norme brez konkretnih primerov. Oblast, ki je po njih urejena, je različna po skupnosti ali socialni jedinici, iz ktere izhaja. Cerkvi je podeljena oblast, da upravlja zaklade milosti in nadnaravnih blagrov, koje je prejela od svojega usta- novnika. Za to upravo je potreben poseben red, ki ga spoznamo v cerkvenem pravu. (O novodobni teoriji prava prim. na str. 22 pod štev. 5 navedeno lit.) §3. Cerkveno pravo. Katoliška cerkev je pravna organizacija vernikov pod pa¬ pežem kot vrhovnim poglavarjem. Dana so ji vsa sredstva, ki jih rabi v dosego svojega smotra. Ta sredstva upravlja po po¬ sebnih oblastvih, ki imajo pravico do vodstva in ko jim so ostali člani zavezani slediti in njih odredbe upoštevati. Že Gospod sam je ustanovil cerkev kot pravno institucijo, v njej je vpra¬ šanje posebnega pravnega reda historično in dogmatično jasno odločeno. Članstvo v cerkvi se pridobi po vidnih, zunanjih znakih, namreč s krstom, ki ni važen samo za vsprejem v cerkev v na- učnem, ampak tudi v pravnem smislu. Duhovništvo, ki vodi cerkev, je do tega vodstva pravno poklicano, pogoje, pod kterimi je mogoče priti do vodstva v cerkvi, določata teologija in pravo. Temelji pravne organizacije so bili podani že ob nastanku cerkve in na teh temeljih je gradila tekom sto- in tisočletij neumorno naprej. Mogočna je bila stavba srednje¬ veškega papežkega prava, nič manj pomembna in morda še po- nosnejša je kodifikacija dvajsetega veka. 6 Cerkev ni ustanovljena po državi, ona tudi ne živi po milo¬ sti države, zato je njeno pravo od državnega neodvisno. Tudi tam, kjer država cerkve ne prizna, ostanejo za cerkev mero¬ dajni njeni lastni zakoni, ki jih je z uspehom branila in uveljav¬ ljala tudi v časih najhujših preganjanj. Cerkveno pravo je po¬ vsem samostojno in se ne da uvrstiti niti pod javno niti pod za¬ sebno pravo. Daši dandanes ni prisilno izvedljivo in je v tem 11 Tudi pravoslavne cerkve si brez prava ne moremo misliti, saj je imela do razkola z rimsko cerkvijo po enakih zakonih urejeno ob£e pravo. Pač pa obstoj evangeljske cerkve ni vezan na pravo, ker ne pozna razlike med duhovništvom in laiki. Ker pa pomeni tudi evangeljska cerkev skup¬ nost vseh ljudi, ki jih druži ista vera v Kristusa in ker ima vsaka človeška skupnost za neobhodno posledico tudi pravo, mora biti posredno tudi vsaka evangeljska cerkev pravna organizacija. 8 pogledu navezano na pomoč države, ima vendar mnogo notra¬ nje, psihične sile zase, ki je dajala cerkvi in ji še danes daje trdno oporo pri vseh konfliktih z državo, ki so dosedaj navadno končali s kompromisom. V novejšem času je sloveči pred kratkim umrli učenjak Rud. S o li m v Lipsiji zagovarjal tezo, da je cerkveno pravo v nasprotju z bistvom cerkve 7 . On pravi: Cerkev je po svojem idealu in svojem bistvu istovetna s krščanstvom, s krščanskim ljudstvom, s kraljevstvom božjim, ona je telo Kristusovo na zemlji. Ni mogoče misliti, da bi imelo kraljestvo božje člo¬ veške (= pravne) oblike ustave, telo Kristusovo znake človeškega (= pravnega) gospodstva. Bistvo prava nasprotuje idealnemu bistvu cerkve. Pracerkev je imela samo harismatično organizacijo. Oznanjevalec nauka je izvrševal v skupščini kristjanov cerkvene funkcije le na harismatični pod lagi. Pozneje pa so se razvile krščanske občine kot organizirane korpora¬ cije. Slovesno opravilo s češčenjem evharistije v glavnih skupščinah je rodilo škofe, duhovne in diakone, ki so stopili na mesto prejšnjih haris¬ matično poklicanih oseb. Bila je nevarnost, da skupščina tem svojo pokor¬ ščino odpove. V tem trenotku se je rodila zgodovinska potreba, da se uvede v cerkev pravo. Po tako nastalem cerkvenem pravu se je spre¬ menilo prakrščanstvo v katoliško krščanstvo. Katolicizem je potem na vseh stopnjah cerkvene ustave postavil na mesto božjega duha, ki naj bi cerkev vodil do resnice, človeške oblastvenike, ki so na podlagi formalnega prava zahtevali, da vladajo mesto Boga krščanstvo. Tako je iz duhovne skupnosti nastala po zaslugi katolicizma pravna skup¬ nost, iz telesa Kristusovega pravno in ustavno telo, vladano po človeški oblasti. Sohm je prišel v nasprotje sam s seboj, ko je skušal pra¬ vilnost svoje trditve dokazati iz zgodovine, kajti če je cerkveno pravo nastalo iz zgodovinske potrebe, ne more biti v nasprotju z bistvom cerkve. Sicer pa tudi harismatična organizacija pra- krščanstva ne dokazuje ničesar proti cerkvenemu pravu, ker ni nikjer izraženo, da bi bila morala vedno ostati. Nastanka cerkvenega prava ne izključujejo niti sv. pismo niti drugi naj¬ starejši krščanski viri, rodilo se je iz razmer, v katerih je rasla in se razširjala cerkev. Sohm se v tem delu ne kaže kot historik ampak kot prepričan staroluteranec. On zamenja vidno cerkev s cerkvijo v naučnem smislu, s kraljestvom božjim, ktero seveda ni pravno organizirano. S početka, ko so bili kristjani še maloštevilni, je nadomeščala pravo ljubezen in živa vera v Kristusa. Ko je nastala potreba braniti pravi nauk proti krivemu 7 R. Sohm, Kirchenrecht I. Die geschichtlichen Grundlagen. 1892 str. 1 ss. 456 ss. Isti, Wesen u. ITrsprung des Katholizisnius, 1912. 9 tolmačenju, se je rodilo ob enem z dogmo tudi pravo. Sohmova teza ostane v očigled jasnim dejstvom samo zanimiva zmota. Cerkveno pravo kot organizirana cerkvena oblast obsega vse norme, po kterih je urejeno razmerje cerkve do njenih članov in obratno, ter razmerje članov med seboj. Kar pa smejo celota in njeni člani na podlagi prava za se zahtevati, vršiti ali vživati, imenujemo njih pravice (cerkv. pravo v subjekt, smislu). Od nekdaj se rabi za cerkveno pravo izraz: jus canonicum. Kanon, grško zuvojv — pravilo, je prastari izraz za cerkveno normo, sosebno, pa nikakor ne izključno, za pravno normo. Beseda do danes ni spremenila bistveno svojega prvotnega pomena. Rabila se koj iz početka tako za posamezno določilo kakor tudi za celoto cerkvenih predpisov. Od 4. stoletja naprej so se tako nazivali pred vsem sinodalni sklepi tičoči se disci¬ pline v cerkvi in cerkveni zakoni, medtem ko je bil za cesarske zakone v rabi izraz vo/io g ali lex. Število kanonov je raslo polagoma. Čim bolj se je širilo krščanstvo, tem več se je pojavilo prašanj, za ktere v verskem nauku ni bilo najti takoj rešitve. Bavili so se z njimi učeni pisatelji, ugledni cerkveni dostojanstveniki in različne sinode. Ne samo sklepi le-teh, tudi zaključki izvajanj cerkvenih pisa- teljev, izraženi v mnogoštevilnih stavkih ali pravilih — regu- lae —, so se imenovali canones. Za časa njih nastanka je bila staroveška rimskogrška kultura na višku svojega razvoja. Tako nam je v kanonih, ki jih je cerkev zvesto varovala in čuvala, ohranjeno nebroj važnih spomenikov za mišljenje one dobe in z njimi se je sporočilo mnogo pristne življenske modrosti poznejšim, takrat še poganskim rodovom. Kanone so zbirali do 12. stoletja skoraj izključno le v kronologičnem redu. Tudi po snovi jih niso ločili, tako da naha¬ jamo v vsaki zbirki predpise pravne, pa tudi etične, liturgične, verske (dogmatične) in druge vsebine. S sistematičnim delom so pričeli šele sholastiki. Posamezna cerkvena uredba se je nazivala pred glosatorji jus canonum, jus canonicum, lex cano- nica celokupni cerkveni pravni red pa jura ecclesiastica, mos ali ordo canonicus". Glosatorji pa so rabili za cerkvene norme s Glej 1. Sagmuller Lehrb. d. k. K. R 3 1914 str. 9, 10 in tam navedene avtorje. 10 v celoti izraz ius c a n o n i c u m , da tako povdarijo razloček napram civilnemu pravu — j u s c i v i 1 e — 9 . V istem pomenu kakor jus canonicum pa je pri glosatorjih v rabi tudi izraz jus ecclesiasticum, kar pa ni točno, ker se pojma nikakor ne kri¬ jeta. Jus canonicum obsega deloma več deloma manj kakor jus ecclesiasticum. Prvo vsebuje tudi zakone, ki se ne nanašajo na cerkev in njene zadeve, ki so jih pa vstvarjali papeži kot zako¬ nodajalci vesoljnega krščanskega sveta, da z njimi spremene ali določila srednjeveškega zasebnega prava ali pa urede druga izključno posvetna vprašanja. Na drugi strani pa se nanaša jus canonicum samo na ono pravno snov, ki jo obsega C o r p u s juriš canonici, tako da novejše cerkveno pravo, sosebno sklepi tridentinskega cerkvenega zbora, v njem niso zapopadeni. Istotako ne spadajo pod jus canonicum običajno pravo ter zakoni, ki so jih izdali v cerkvenih zadevah rimski cesarji in pozneje vladarji germanskih držav. Kanonsko pravo je plod čisto cerkvene zakonodaje srednjega veka bodisi papežke. bodisi sinodalne. V zbirki, ki nosi ime Corpus juriš canonici, je bilo ob enem z rimskim pravom recipirano v vseh deželah, ki so tvorile del starega nemškega cesarstva. Bilo je neko idealno, vseskozi učeno pravo, ki nuj hi se bilo polagoma uve¬ ljavljalo, ki pa v celoti nikjer ni prodrlo v prakso. Mnoga določila so bila v nasprotju s pravom, kakor je v istini veljalo in se rabilo kot vigens ecclesiae disciplina. Na¬ pram temu živemu pravu je stalo nekako v rezervi kot čuvar načel, ki so merodajna za cerkev kot celoto, poleg kterih pa imajo veljavo v različnih krajih tudi drugi krajevnim razme¬ ram odgovarjajoči predpisi. Uredbe cerkvenih organov tičoče se verskih prašanj, disci¬ pline, zunanje in notranje cerkvene ustave pa so se nazivale tudi še v poznejši dobi, ko je bil Corpus juriš can. že zaključen, c a n o n e s. Sklepi tridentinskega in vatikanskega cerkvenega zbora se imenujejo ravno tako canones kakor cerkveni zakoni iz prejšnjih stoletij. Še danes nazivamo cerkvene zakone obče canones. Kodifi¬ kacija iz ]. 1917 nosi naslov: Codex juriš canonici. V današnjem smislu pomeni tedaj jus canonicum avtonomno pravo 9 I. F. Seli uit e, 1). Gesch. d. Quell. u. Lit. d. kanon. Rs v. Gratian b. a. d. Ggw. I. (1875) 29. 11 rimskokatoliške cerkve, ki tvori kot tako samo del cerkve¬ nega prava (juriš ecclesiastici), pod ktero spadajo tudi vsi po državi vstvarjeni na cerkev in njene zadeve se nanašajoči zakoniti predpisi. Jus canonicum znači danes v šir¬ šem pomenu avtonomno pravo rimsko -kato¬ liške cerkve sploh, v ožjem smislu pa pomeni srednjeveško svetovno pravo, vzraslo iz cerkvenih virov, ki je v bistvu delo sholastike in ki je zaključeno v zbirki Corpus juriš canonici. Čim priznavamo več cerkva, moramo priznati tudi več vrst cerkvenega prava. Pa tudi pravo nekrščanskih verskih družb, pri nas sosebno muslimansko versko pravo, je po svojem smo¬ tru in ustrojstvu za državo podobne važnosti kakor n. pr. kato¬ liško in pravoslavno cerkveno pravo, ker upošteva njegove predpise v večjem ali manjšem obsegu vedno tudi državna zako¬ nodaja. Najvažnejše za vsakega jurista pa je izmed vseh verski!) prav gotovo kanonsko pravo, ne le ker se tiče največje in naj¬ bolje organizirane verske družbe, ampak tudi radi tega, ker je v svojem skoraj dvatisočletnem obstoju po svoji dovršenosti vedno izdatno vplivalo na razvoj posvetnega prava in ker imajo v okviru cerkvi priznane avtonomije njegova določila tudi še danes isto veljavo in moč kakor zakoni države. V cerkvenem pravu razlikujemo po različnih vidikih a) po izvoru jus divinum in j us humanum, ona določila, ki jih je dal cerkvi kot temelj njene organizacije njen božji ustanovnik sam ter one predpise, ki izvirajo iz zakonov cerkvenih organov, ki jih je vstvarila tedaj še le cerkev. Zato se sinonimno v razločevanje od božjega prava rabi za jus hu¬ man u m tudi izraz jus ecclesiasticum. Jus divinum jc deloma jus naturale, naravno pravo, ki obsega zakone narave, deloma jus positivum, postavljeno pravo, kolikor je zapisano v svetem pismu in sporočeno po tradiciji. Jus humanum v cer¬ kvenem pravu je vseskozi jus positivum. b) po obliki jus scriptum in jus non scriptum. Prvo je pisano pravo, obsega tedaj po cerkvenih organih izdane zakone, drugo pomeni običajno pravo, jus consuetudinarium. c) po snovi zunanje in notranje cerkveno pravo. Prvo obsega norme, ki se tičejo cerkve kot celote tako glede njene notranje organizacije kakor tudi glede razmerja 12 do države in drugih verskih družb; iz njega razvidimo, kako živi in nastopa cerkev v zunanjem svetu; drugo pa nam kaže njeno življenje na znotraj. Zunanje cerkveno pravo se cesto naziva tudi jus publicum, toda oba pojma nista istovetna. Ako govorimo o javnem pravu, moramo dosledno govoriti tudi o zasebnem pravu. In v istini štejejo nekteri med jus privatum one določbe cerkvenega prava, ki urejajo razmere posameznih članov cerkve, tako sosebno predpise glede zakona (braka) in patronata. Ker pa cerkveno pravo po svojem bistvu ni ne javnega ne zasebnega značaja, ampak je pravo povsem svoje vrste, opredelba v jus publicum in privatum ni upravičena. d) po obsegu veljave jus commune, jus univer- sale, jus generale in jus particulare, singu- lare, speciale, pojmi, ki se ne ločijo ostro in se rabijo navadno v istem smislu, namreč jus commune, universale, gene¬ rale za pravo, ki velja za celoto, ki odgovarja občemu pravilu, jus particulare, singulare in speciale pa za pravo, ki se nanaša samo na posamezne pokrajine, posebne primere, izvestne osebe ali vrste oseb. Jus universale velja n. pr. za vesoljno cerkev, jus particulare samo za eno državo, pokrajino ali škofijo. §4. Cerkvena oblast (Potestas ecclesiastica). Vsako pravo ima svoj izvor v oblasti, ker znači oni red, po kterem se ima oblast uporabljati. Ta red se določi potom pravotvorbe, sodstvo in uprava pa sta poklicana, da ga upo¬ rabljata na vsakdanje življenske razmere. Tudi cerkvena oblast se je od nekdaj udejstvovala potom zakonodaje in sodstva. Sodstvo je bilo tako zelo njena najvažnejša vsebina, da se naziva oblast cerkve že od vsega začetka potestas juriš- d i c t i o n i s , pod ktero pa ne spada samo sodstvo v ožjem pomenu, ampak sploh pravica do vladanja in vodstva. C. 196 imenuje to oblast potestas j u r i s d i c t i o n i s seu regi- minis ter povdarja da je >in ecclesia ex divina institutione«. Cerkev zahteva tedaj za svoje območje ravno tako neomejeno oblast, kakor jo zahtevajo suverene države za se. Med tem pa, ko se razteza posvetna oblast vedno samo na zunanje življenje članov človeške skupnosti, sega cerkvena 13 oblast mnogo globlje ter si je podvrgla celo notranjost vernikov, njihovo mišljenje, njihovo duševnost, njihovo vest. Jurisdictio ecclesiastica ima dve veji; prva se nanaša na pravno območje, na dejanja ljudij, ki so vidna na zunaj, zato se imenuje j. externa, obseg njene veljave pa forum externum. Druga veja pa je jurisdictio interna, njen obseg se zove foruminternumaliforumconsci- e n t i a e, s čemur je izraženo, da se uveljavlja ta oblast v območju človeške notranjosti ali vesti. Jurisdictio pro foro interno je sacramentalis, v kolikor se izvaja v zakramentu sv. pokore, sicer je extrasacramentalis 10 . Cerkvena oblast se udejstvuje na polju prava in morale, vsaka posvetna oblast je omejena na polje prava. Poleg oblasti, ki se tiče vodstva in vlade v cerkvi (potestas jurisdictionis seu rigiminis), pa obstoja še potestas ordi- n is sive ministerii, vsled ktere je cerkev izključno poklicana, deliti milosti in nadnaravne verske blagre, vršiti funkcije, kterih veljavnost zavisi od posvečenja (ordo) in s kterimi je zvezan nadnaravni učinek. Že po Tomažu Akvinskem (1225—1274) kot predstavniku klasične shola¬ stike je cerkvena oblast ali potestas jurisdictionis ali potestas ordinis. Prva je pravno, druga je ver¬ sko važnejša, ker vstvarja jedino le ona vez med vidnim in nevidnim stvarstvom. Nekteri razlikujejo še tretjo vrsto cerkvene oblasti, ki jo nazivajo potestas magisterii. Nje vsebino vidijo v ozna¬ njevanju in čuvanju čistega verskega nauka. Toda oznanjevanje in čuvanje čistega Kristovega nauka je pač važna naloga cerkve, nikakor pa ne izraz posebne oblasti. Da se omogoči izvrševanje te naloge in da se zajamči pristnost nauka, za to je ravno pravo vstvarilo posebne garancije. Tam je določeno, kdo ima pravico razsoditi, kteri nauk je pristen in kteri je kriv, kdo je upravičen, razširjati krščanski nauk in oznanjati božjo 111 Potovanje duhovnika v spovednici se zelo točno označuje kot jurisdictio, ker je delovanju sodnika povsem slično. Spoved sama nado¬ mešča zaslišavauje obdolženca, odveza znači sodbo, pokora pa kazen. Raz¬ lika med sodnikom in spovednikom je le ta, da so podlaga sodbi vedno pravni, podlaga odvezi in pokori pa etični ali moralni, nikdar pa pravni predpisi. 14 besedo. Pravo pa izhaja iz vodstvene oblasti cerkve, terej ex potestate jurisdictionis externae. V kolikor pa je izvrševanje vsakega cerkvenega poklica odvisno od posvečenja, ki vstvarja še le predpogoj za uradno poslovanje, imamo opraviti s posvečevalno oblastjo cerkve. Tudi čuvanje in oznanjevanje verskega nauka spada med uradne posle cerkvenih organov, za kojih izvrševanje daje ordo usposobljenost, pooblastilo pa poseben čin jurisdictionis exter- nae, ki se imenuje missio canonica. To, kar naj tvoril predmet učne oblasti cerkve, je tedaj v istini le posledica njene vodstvene oblasti. Zato je vatikanski cerkveni zbor popolnoma pravilno povdaril: »Ipso autem Apo- stolico primatu — — — supremam quoque magisterii potesta- tem comprehendi.« (De eccles. c. 4.) S tem je izraženo, da je potestas ecclesiastica samo ali potestas jurisdictionis ali pote- stas ordinis in da poleg teh posebna potestas magisterii nima mesta. §5. Cerkveno pravo in morala (krščanska etika). Območje prava in morale se med seboj ne izključujeta ampak se v znatnih delih krijeta. Veliko število dejanj je pre¬ sojati tako s stališča morale kakor prava, kar velja sosebno glede večine onih dejanj, ki spadajo pod kazenski zakon. Pravno, t. j. v skladu s pravom je ono ravnanje, ki se vjema z zapovedmi poklicanih oblastev, etično pa je ono, ki odgovarja predpisom morale. Pravna določila in moralni predpisi so si v cerkvi zelo sorodni, pravo je ustrojeno po načelih morale. Vendar je mnogo pravnih dejanj, ki se ne dajo presojati z moralnega stališča in mnogo dejanj, ki jih morala obsoja, za pravo pa so brez pomena. Mišljenje kot tako, misli same na sebi za pravo ne pridejo v poštev, pa naj so še tako pregrešne ali hudodelske. Zakon duhovnika pa bi na drugi strani ne bil nič nemoralnega, etika ga ne prepoveduje, pač pa cerkveni zakoni. Vsi predpisi, ki so juriš eceleslastici humani, so za moralo brez važnosti. Zato tudi niso nespre¬ menljivi in je povsem mogoče, da se v posamnih primerih iz tehtnih razlogov njih uporaba ukine (dispenzej. Predpisi morale pa so nespremenljivi. Pa tudi spremenljivost prava je 15 omejena v toliko, da pravo nikdar ne sme nasprotovati pred¬ pisom morale. To je izključeno že iz dogmatičnih ozirov, ker so načela krščanske etike božje zapovedi, pa je tudi praktično nemogoče radi enotnosti v smotrih in vodstvu cerkve. Zveza med pravom in moralo pa je v cerkvi posebno tesna še radi tega, ker so vsi kristjani po svoji vesti zavezani, upo¬ števati pravna določila. Le na ta način je razumljivo, da se prašanja človeškega, spremenljivega prava rešujejo dostikrat in toro interno, torej za območje vesti, n. pr. da podeli pod goto¬ vimi pogoji dispenzo od zakonskih zadržkov ali zadržkov proti posvečenju spovednik. S tem ni rečeno, da je vsak pravni predpis ob enem zapo¬ ved morale. Le celotnosti vsakokratnega veljavnega prava je dano tudi etično jamstvo, tako da pomeni kršenje pravnih določil ravno tako greh, kakor kršenje zapovedij morale. Na ta način je dala in zasigurala cerkev svojemu pravnemu redu naj¬ višjo sankcijo. §6. Cerkveno pravo in dogma. V dogmah je formulirana vsebina verskega nauka. Potreba po strogi in jasni formulaciji verske vsebine se je pojavila v trenutku, ko so nastopili oznanjevalci krivih naukov. Ob enem z dogmo je nastalo pravo, kajti le pravo nam pove, kteri organi so čuvarji verskih resnic v cerkvi. Pravo in dogma sta v cerkvi od prvih začetkov tesno zvezana. Dogme ločimo v spekulativne, dogmata fidei, in praktične, dogmata morum. Tema skupinama odgovarjata dve posebni stroki bogoslovne vede, dogmatika in moralna teologija. Cerkvi je dana oblast, da avtoritativno razlaga in ugotavlja vse nauke in naročila, ki jih je Kristus ostavil človeštvu, da jih hrani in se po njih ravna do konca svojih dnij. V svetem pismu in v sporočilu pa niso rešena vsa prašanja nauka, morale in prava. Cerkev jih je reševala tekom zgodovinskega razvoja in svoje odločbe izražala v kratkih stavkih, dogmah. Razvoj še nikakor ni smatrati zaključenim. Prav lahko je mogoče, da cer¬ kev proglasi tudi še sedaj nove dogme, ki pa ne bi pomenile nikakega novega nauka, ampak le specialno avtoritativno raz¬ lago v svetem pismu in sporočilu na splošno izraženih verskih 16 resnic. Vatikanski koncilij je proglasil dogmi o nezmotljivosti papeža, kadar uradoma, ex catliedra, razlaga verski nauk, ter o primatu kot božjepravni instituciji. S tem je postavil cerkveno pravo na temelj nespremenljive dogme in dal že poprej obsto¬ ječi tesni zvezi med pravom in dogmo tudi formalno slovesnega izraza. Poleg spekulativnih in praktičnih dogem imamo tedaj tudi še pravne dogme, ki spadajo kot verske resnice pod dogmata fidei, kot pravni predpisi pa pod praktične dogme, ki pa niso etične vsebine. Ves jus divinum v cerkvenem pravu je dogma¬ tičnega značaja, na dogmo kot fundament se opira vsa veli¬ častna stavba veljavnega cerkvenega prava. § 7. Cerkvenopravna veda. Ustanovitelj cerkvenopravne vede je menili samostana Camal- doli, Gratian, ki je sredi 12. stoletja na univerzi v Bologni tradiral cerkveno pravo. Spadal je med sholastike. Za vzgled so mu služili njegovi kolegi, ki so učili na istem zavodu rimsko pravo. Spisal je v obliki sholastične učne knjige veliko zbirko kanonov, ki je dobila kmalu ime decretum. S tein je vstvaril novo učno metodo za to stroko, ki je veljala prej samo za del teologičnih študij in se navadno na- zivala theologia practiea. Gratian je v svoji zbirki (dekretu) zvezal vso dotedanjo pravno snov v pregleden sistem. Tako je omogočil, da se je cerkveno pravo predavalo poleg rimskega in sicer so se imenovali njegovi zastopniki dekretisti, oni rimskega prava pa 1 e g i s t i. Ko so izišle pozneje avtentične zbirke papeških de- kretal, so stopili poleg dekretistov dekretalisti. 11 Znanstvena metoda je bila še primitivna, glosarična; obstoječa iz razlaganja besedila in predmeta posamnih določil (glossae, com- mentarii, apparatus). Kmalu pa so nastala tudi sistematična dela o celi snovi in posamnih materijah cerkvenega prava. (Summae, Tractatus, Ordines). Koncem srednjega veka je v zvezi s humanizmom prodrl v znanstvu smisel za zgodovino in kritiko. Najprej se je razvila zgo¬ dovinsko - kritična smer pri Francozih z ozirom na civilno pravo (F. Duarenus + 1559, J. Cujacius f 1590, H. Donellus f 1591). V 11 Prim. glede literat.: I. F. Schulte, Gesch. Der Quellen u. Lit. des kan. Rs. von Gratian bis a. d. Ggw. 1875 ss, Stintzing-Lands- b erg, Gesch. der deutsch. Rstvschft 1880 ss; Friedberg, l)as kan. u. das Kirclienr. 1896, U. Stutz, Kirchl. Rsgesch. 1905. 17 cerkveno pravo je uvedel to metodo Antonius Augustinus, nadškof Tarragonski (f 1586). Na višek je spravil to šolo Louis Tiiomassin (t 1697), v Italiji pa Prosper Lambertini (f 1758). Poleg nje so delovali še vedno tudi ugledni komentatorji kakor P. Fagnani, M. G. Tellez, E. Pirliing, A. Reifenstuel, F. Sckmalzgruber, J. Wiestner. Nov polet so dobile historične študije kanonskega prava v Nem¬ čiji pod vplivom tamošnje pravnohistorične šole. Kar so bili G. Hugo (f 1844), F. K. v. Savigny (f 1861) in G. F. Puchta (f 1846) za civilno pravo, to so postali protestanti K. F. Eichhorn (f 1854), Am. L. Richter (j 1864), in P. Hinschius (1898), in katoliki F. Wal- ter ter G. Phillips (f 1872) za cerkveno pravo. Kakor so skušali na polju posvetnega prava H. Grotius (f 1645) in drugi vstvariti neko splošno prirodno prav o, tako so se tru¬ dili posebno Jožefinci in prosvitljenci, da konstruirajo naravno cerkveno pravo. Naloga cerkvenopravne vede je, da nas seznani z vsebino, z do¬ ločili sedaj veljavnega cerkvenega prava in nam pokaže način, kako se ta določila uporabljajo v življenju. V zvezi z veljavnim pravom ima veda nadalje nalogo, predočiti, pod kakimi zunanjimi in notra¬ njimi razmerami v cerkvi se je pravo razvijalo. Konečno je treba odkriti tudi notranjo organično zvezo veljavnega prava. Glede na posamezna določila se morajo najti splošna pravna pravila, iz kterili so nastala, najti so nagibi, motivi za pravne predpise, in pokazati je, kako ti predpisi odgovarjajo ideji, bistvu in smotru cerkve. Združiti se morajo tedaj praktična, historična in filozofična metoda. Pri izključno praktični metodi so razlagali zakone po bese¬ dilu, merodajne so bile samo črke, ni se skušalo spoznati razvoja > in smisla zakonitih predpisov. Vsak avtor je lastno naziranje uteme¬ ljeval navadno le z naštevanjem imen pisateljev, ki zastopajo isto mnenje. Že omenjeni prof. Rudolf Sohrn, ki se je držal historične me¬ tode, je zopet zapadel napaki, da je posvetil vso pozornost le raz¬ voju prvih treh stoletij in dobi reformacije. Prakrščanstvo je stavil tudi sedanjosti za vzor, kar bi pomenilo popolni zastoj razvoja za cerkveno pravo s pretekom one dobe; tak zastoj bi bil smrt vsake žive organizacije. Ravno tako zgrešen je poskus, konstruirati povsem naravno ali filozofično cerkveno pravo, ker je cerkveno pravo po¬ stavljeno na čisto drug temelj kakor na razum, namreč na božje razodetje in na dogmo. Še razmerje cerkve do države in drugih verskih družb, tedaj njene zunanje zadeve, se ne dajo zgolj na pod¬ lagi razuma uravnati. Cerkveno pravo ima iste temelje kakor bogo¬ slovna vedp in je z le-to v ozkem stiku. Njegovo mesto je nekako v sredi med bogoslovjem in čistim pravom. To mora upoštevati tudi cerkvenopravna veda. Snov, ki je obdelana po praktični, historični in filozofični me¬ todi, je zvezati v sistematično celoto in ta nam predstavlja potem cerkvenopravno vedo v objektivnem smislu. V subjektivnem smislu 2 18 pa je cerkvenopravna veda poznanje sistematično zvezanih, na te¬ meljnih načelih zgrajenih cerkvenopravnih določil, ali na kratko, poznanje cerkvenega prava. V najnovejšem času se posebno v Nemčiji pod vodstvom prof. Stutza v Berolinu jako skrbno neguje cerkvenopravna zgodovina. Njen pomen se z novo kodifikacijo cerkvenega prava nikakor ni zmanjšal, ampak gotovo le povečal. Novi kodeks nam kaže jus com- mune katoliške cerkve latinskega obreda. Kako je to pravo histo¬ rično nastalo, kako so njega temelji v razvoju stoletij počasi dobi¬ vali jasne oblike, to nam mora pokazati cerkveno-pravna zgodovina. Ona je za razumevanje sedanjega prava ravno tako neobhodno po¬ trebna kakor posvetna zgodovina za razumevanje današnjih javnih razmer. Samostojna cerkvenopravna zgodovina, ki bi nam kazala razvoj cei - kvenega prava v celoti, bi bistveno poglobila zanimanje za to stroko, ker bi nam predočila, v kako ozkem stiku je stalo z vsakokratnimi političnimi razmerami ravno cerkveno pravo, razbre¬ menila bi pa tudi predavanja o veljavnem cerkvenem pravu. A do¬ tlej, da se izčrpno eksegetično obdela novi cerkveni zakonik, je bolje ostati pri dosedaj običajni metodi in na zgodovinski razvoj opozoriti pri poedinih institucijah, ker postane na ta način pomen kodifikacije bolj jasen in nazoren. § 8 . Sistem cerkvenega prava. V dekretalih Gregorja IX. je snov razdeljena v petero knjig, kterih vsebina je označena z besedami, ki so zvezane v naslednji stih: Judex, judicium clerus, connubia, crimen. Pri tem znači judex poglavje o cerkveni oblasti in osebah, ki jo izvršu¬ jejo, judicium sodno postopanje, clerus vse predpise glede raz¬ merja klerikov, connubia zakonsko pravo, crimen cerkveno ka¬ zensko pravo. Ta razpredelba je precej samovoljna in pravna snov je v njej dokaj razkosana. Vendar je bila v vsem srednjem veku in še pozneje 1 , celo v 17. in 18. stol. skoraj izključno v ve¬ ljavi, ne le ker je vživala avtoritativni ugled, ampak ker je omogočala izčrpno obdelovanje snovi. Vsaj v toliko so se kano- nisti nanjo držali, da so upoštevali v svojih knjigah v obče vrstni red titulov dekretal, snov, spadajočo pod te titule, pa so obrav¬ navali svobodno. Od srede 16. stoletja naprej so se nekteri po¬ služevali pri cerkvenem pravu tudi sistema Jiistinianovih insti¬ tucij, ki je izražen v stavku: Omne autemi jus, quo utimur, vel ad personas pertinet, vel ad res, vel ad actiones (1. 12 Inst. I. 2.). Po tem redu so obravnavali v prvem delu cerkveno 19 ustavo, v drugem bogočastje in cerkveno imovino, tudi zakon¬ sko pravo, v tretjem cerkveno sodstvo. Pa tudi ta sistem ni od¬ govarjal prav bistvu cerkvenega prava, ki se z zasebnim pra¬ vom ne more vzporejati. Znanstveno sistematiko je dobilo cerkveno pravo še le po historični šoli in sicer najprej po Eichhorn-u, pozneje po Rich¬ terju. Vendar pa še danes pogrešamo obče veljavnega sistema cerkvenega prava. Običajno se držijo ročne in učne knjige naslednjega reda: Najprej razpravljajo o cerkvi in njenem razmerju do države in drugih verskih družb, nato o cerkveno¬ pravnih virih in glavna snov se deli potem v dva dela t. j. cer¬ kveno ustavo in cerkveno upravo. Dosedaj običajni sistem je pridržan tudi v tej knjigi, le da se kolikor mogoče naslanja na razporedbo snovi v kodeksu. Tako je uvrščen oddelek o cerkvenem zadružništvu v cerkveno ustavo, kamor brez dvoma bolje spada kakor v cerkveno upravo, ker so tudi predstojniki religij ustavni organi. Patronatno pravo se obravnava istotako v cerkveni ustavi med vrstami nameščanja cerkvenih uslužbencev. Cerkvena uprava obsega poglavja o učni oblasti in bogočastju, pravna določila o zakramentih in za- kramentalih, izvzemši ordinacije in vštevši predpise o zakonu (braku), konečno oddelke o cerkveni imovini, cerkvenem pro¬ cesu in cerkvenem kazenskem pravu. § 9 . Razmerje cerkvenega prava do drugih ved. Cerkev je pravna institucija z oblastmi in zakoni, kterim so člani dolžni pokorščino. 0 teh pravnih razmerah cerkve kot verske zajednice nas poučuje cerkveno pravo in izpopolnjuje tako teologijo, ki znači nauk o cerkvi. Zato je tudi cerkveno pravo od nekdaj veljalo kot koeficient teologije, po kterem je ta iz teorije stopala v praktično življenje. Vsled tega je bil in je še danes v rabi za cerkveno pravo izraz — theologia practica ali theologia rectrix. Ta veda je velike važnosti za duhovski stan in cerkev upošteva to važnost na ta način, da zahteva od kandidatov za višja posvečenja znanje kanonov in od gotovih višjih cerkvenih dostojanstvenikov doktorat teologije ali kanon¬ skega prava. 2 * 20 Cerkveno pravo pa je tudi velikega pomena za pravoznan- stvo. Pod njegovim vplivom je bilo mogoče vzgajati človeštvo v srednjem veku do krščanskega in pravno urejenega življenja. Rimsko in germansko, mednarodno, činovniško, zasebno, ka¬ zensko in procesualno pravo je dobivalo iz njega važna dopol¬ nila. Vsled izrednega položaja, ki ga je v srednjem veku zavze¬ mala cerkev, je postalo kanonsko pravo mednarodno in sve¬ tovno pravo kakor rimsko. Kanonsiko in rimsko pravo, jus utrumque, veljalo je kot pravo sploh, pomenilo je celotnost vsega prava, bilo je pravo xciv Ego///r. Z rimskim vred je bilo kanonsko pravo koncem srednjega veka v Nemčiji po praksi recipirano kot obče pravo, jus commune, ge- meines Recht. Danes sicer nima več državljanske veljave, ker so stopile na mesto prejšnjega občega prava novejše kodifi¬ kacije (1794 »Allgemeines Landrecht« za Prusijo, 1811 obči državlj. zakonik za bivšo Avstrijo, 1. 1900 državlj. zakonik za Nemčijo, 1. 1907 državlj. zak. za Švico), vendar pa je še danes pravo meddržavne cerkve, koje organizacija tudi še danes tvori bistveni del pravnega reda v vseh državah s krščansko kulturo. Zato je študij cerkvenega prava za vsakega jurista velike vred¬ nosti in važnosti in zato je ta stroka sprejeta v učni red vseh zapadno-evropskih pravnih fakultet. § 10 . Pomožne vede cerkvenega prava. Razmerje cerkvenega prava do teologije in jurisprudence ni enostransko ampak vzajemno. Cerkev je predmet teologije, pravo predmet pravoznanstva. V bogoslovju ima cerkveno pravo svoj te¬ melj in svoje vire. S pravoznanstvom je sorodno po snovi in po¬ dobno mu je po metodi, skupna sta jima v mnogih ozirih obstoj in razvoj. Tako imajo posamezne discipline teologije in pravoznanstva za cerkveno pravo pomen materialnih in formalnih pomožnih ved. I. Od bogoslovnih disciplin so za cerkveno pravo posebno važne: 1. Eksegeza. Ona nam kaže božje pravo, jus divinum. Lit.: K a u 1 e n - H o b e r g, Einl. i. d. HI. Schr. d. A. u. N. T. 3 1911 ss. C. H. Cornill, Einl. i. d. kan. Biicher d. A. T. 7 1913. S c h a f e r - M e i n e r t z, Einl. i. d. N. T. 2 1913. Prot. A. Juli- cher, Einl. i. d. N. T.° 1906. Die hi. Schrift des N. T. Bonn 1916 ss. Verlag Hanstein. 2. Dogmatika s svojimi pododdelki: apologetiko in simboliko in pomožnimi strokami : zgodovino dogem 21 (Dogmengeschichte) in zgodovino dogmatike. Dogma je temelj cerkvenega prava. Lit. J. P o h 1 e, Lehrb. der Dogmatik 7 1920 ss. Hettinger- Miiller, Apolog. des Christ. 9 1906 ss. Loofs, Symb. oder Christl. Konfessionskunde 1902 ss. A. H a r n a c k , Lehrbuch der Dogmengesch. 4 1909 ss. D i e k a m p , Kath. Dogmatik, 3 - 5 Minister 1921. Sander A., Theologia dogmatica 2 vol. 1922; Souben J., Nouvelle theol. dogmatique, Pariš 1906, Mausbach J., Grund- ziige der kath. Apolog. Miinster 1916. 3. Moralna teologija: Etična načela so temelj vsakega pravnega reda, zato tudi cerkvenega. Lit. F. M. Schindler, Lehr¬ buch der Moraltheologie 2 1913 ss. D’Annibale: Theologia Mo- ralis 5 1908. 4. Pastoralna teologija, ker kaže, kako se imajo upo¬ rabljati cerkveni zakoni v blagor dušam. Lit. F. Schubert, Grundziige der Pastoraltheol. 1913. Ušeničnik Franc, Pasto¬ ralno bogoslovje, Ljublj. 1919. 1 g u a z S c h ii c h, Handbuch der Pastoraltheologie, 14 - 15 osk. A m a n d Polž Innsbruck 1910. 5. Cerkvena zgodovina s svojima pomočnicama p a - trologijo in krščansko arheologijo. Cerkveno pravo nam mora pokazati tudi zgodovinski razvoj svojih institucij. Lit. A. Knopfler, Lehrb. der K. G. 5 1910. Funk-Bihl- mayer, Lehrb. der K. G.“ 1911., J. Marx, Lehrb. der K. G.' 1 1913. A. Ha mačk, Geschichte der altchristl. Literat, bis Euse- bius I. 1893, II. 1 in 2 1904 ss. H e r g e n r 61 h e r - K i r s c h , Hdb. d. allgem. K. G 5 1911 ss. Fern. Mourret: Histoir General de 1’ Eglise I.—X. Pariš 1921 ss. B a r d e n h e w e r, Patrologie 3 1910. II. Iz jurističnih disciplin pridejo v poštev: 1. takozvano naravno pravo, ker ima podati temeljne juristične pojme. Lit. E. Jung, Das Problem d. naturi, lis. 1912. V. Cathrein, 11., Naturrecht u. pos. R. ,J 1909, C a s t e 11 i n A., Droit naturel. Pariš 1903. 2. Judovsko pravo. Mnogo zakonov starega testamenta velja tudi v novem ali pa so določbe novega testamenta posnete po starih. Lit. Benzinger, Hebr. Archaeol. 2 1907. Kortleitner F r a n c. X., Archeologia biblica. Innsbruck 1917. 3. Rimsko pravo. Cerkev je mnogo svojega prava vstvarila po rimskem vzorcu. Nektere državne zakone, s kterimi so se ure¬ jale cerkvene razmere, je odobrila tudi cerkev in jih s tem sprejela za svoje (feges canonizatae). Tudi v novo nastalih germanskih državah je dolgo veljalo pravilo: ecclesia vivit lege romana, kar pomeni, da je bilo za cerkev in za klerike veljavno rimsko pravo. Ce je tudi cerkev pozneje svoje lastno pravo vedno bolj izpopolnje¬ vala, se je vedno subsidiarno rabilo rimsko pravo, kjer se je poka¬ zala v kan. pravu vrzel. 22 Lit. Dernburg-Sokolowski, System der r. Rs. 8 1910 ss. R. Sohin, Institutionen, Gesch. u. System d. r. Privatrs. 14 1911. F. K. v. S a v i g n y , Gesch. d. r. R. i. M. A. 2 1834 ss. P. K ruger, Gesch. d. Qu. u. Lit. d. r. Rs. 2 1912 ss. Czychlarz, Lb. der Inst. d. r. R. 16 1919. C. C r o m e, Grundzuge des rom. Privatrechts, 1920. 4. Germansko pravo. Cela plast cerkvenega prava je pri¬ krojena po germanskem pravu. Marsikako še danes zelo važno institucijo je vzela cerkev iz germanskega prava. H. Brunner, Deutsche Rechtsgeschichte. 2 1906, in: Grund¬ zuge d. d. Rs. Geschte 5 1912. R. Schroder, Lehrb. der d. Rechts¬ geschichte 5 1907. G i e r k e , Handb. des d. Privatrs. 1895 ss. 5. Državno pravo. Država stoji v dejanskem razmerju do cerkve, ker so člani vsaj deloma vedno obema skupni. To razmerje je navadno urejeno po posebnih zakonih. Celotnost državnih zako¬ nov, ki določajo razmerje države do cerkve, imenujemo državno cerkveno pravo. Načela tega razmerja so določena v člen. XII. ustave, v ostalem pa so merodajni v različnih pokrajinah predpisi prejšnjih zakonodaj, dokler se razmere ne urede po novem enotnem zakonu. Lit. Slobodan Jovan vic, O državi. Osnovi jedne pravne teorije. Beograd 1922. Hans Kelsen, Hauptprobleme der Staats- rechtslehre, 1911. Isti, Der soziologisclie u. der jur. Staatsbegriff. Tiibingen 1922. 6. Meddržavno pravo. Celotnost pravil, ki urejajo med¬ sebojno razmerje samostojnih držav, tvori meddržavno pravo. Tudi vidni poglavar cerkve, rimski papež, je, dasi se je njegova prejšnja država 1. 1870 združila z uedinjeno Italijo, priznan kot souveren, ki ima v različnih državah svoje diplomatične zastopnike. Lit. E. Ullmann, D. Volkerr. 2 1908, F. Liszt, D. Volker- recht. 9 1913. III. Jako važna pomožna veda cerkvenega prava je tudi p o - svetna ali politična zgodovina. Brez nje bi razvoja po¬ sameznih cerkvenopravnih institutov ne mogli razumeti. Seveda postanejo z zgodovino vse njene pomožne vede, kakor geografija in statistika, kronologija, diploma¬ ti k a (Urkundenlehre). p a 1 e o g r a f i j a , numismatika, s f r a g i s t i k a in heraldika, ter konečno še filologija važne za cerkveno pravo. § 11 . Novejša literatura cerkvenega prava. Do 16. stoletja se je znanstveno delo na polju cerkvenega prava gibalo skoraj samo v oblikah glos in komentarjev, ki so se nasla¬ njali ozko na vire, posebno na corpus juriš canonici. Zato je pra¬ vilno mesto za srednjeveško kanonistično literaturo ali v poglavju o formalnih pravnih virih ali pa sploh v pravni zgodovini. Tukaj je navedeno le najvažnejše iz novejše dobe, kar se neobhodno rabi za znanstveno delovanje in za študije. 23 1. Zbirke virov: F. Wa 11 e r, Fontes juriš ecclesiastici antiqui et hodierni 1862. P h. Schneider, Fontes juriš ecclesiastici novissimi 1895. Isti, Pie part. KRsquellen in Deutschland u. Oest. 1898. B. H ii b 1 e r, KRsquellen, Urkundenbuch zu Vorlesungen iib. K. R. 4 1902. N. H i 1 - ling, Die Reformen des Papstes Pius X. auf d. Gebiete der kir- chenrechtl. Gesetzgbg. 1909 ss. E. Eichman, Quellensammlung zur kirchl. Rechtsgeschichte u. z. Kirchenrecht, 1912 ss. K. Mii-btl Quellen zur Gesch. des Papstums u. d. rom. Katholizismus, 3 1911. C. Kirch: Enchiridion fontium historiae ecclesiasticae antiquae 1910. 2. Zgodovina virov in slovstva cerkvenega prava: J. W. Bickell, Gesch. d. K. R. I, 1. u. 2 Lief. 1848 ss., F. M a a s s e n, Gesch. der Qu. u. Lit. des kan. Rs. i. Abendland bis z. Ausgang d. M. A. I, 1870 (samo en zvezek), J. F. Schute, Gesch. d. Qu. u. Lit. d. k. Rs. von Gratian b. a. d Gg\v., 1875 ss. A. T a r d i f, Histoire des sources du droit canonique 1887. P h. Schneider, D. L e h r e v. d. K. Rsqu. 2 1892. 3. Zgodovina cerkvene ustave. E. Lohning, Geschichte des deutschen K. Rs. 1878 ss. R. S o h m, K. R. I., die geschichtlichen Grundlagen 1892. A. W e r - minghoff, Gesch. der Kirchenverf. Deutschlands im M. A. 1905 ss. Isti. Verfassungsgeschichte der deutschen K. im M. A. 2 (Mei- s t e r, Grundriss der Geschichtswissensch.) 1913. 4. Cerkveno pravo v obče v sistematični obde¬ lavi. a) Obširnejša dela in ročne knjige. aa) kat. avtorji. Benedictus XIV., De synodo dioecesana libri XIII. Romae 1748. — G. P h i 11 i p s , K. R. 1845 ss. VIII. zve¬ zek 1 del izdal F. H. Ver ing 1889. - J. F. Schulte, D. kath. K. R. 1856 ss. — R. v. Seherer, Handbuch d. K. R. 1886 ss. — F. X. Wernz, Jus decretalium 1898 ss. Editio III. osk. P. Vi¬ da 1, 1913 ss. — F e r d. B e 1 a j, Katol. crkveno pravo, 2 Zagreb 1901. Martin Leitner, Handbuch des kath. Kirchenrechts auf Grund des neuen Kodex, 1919—1922 ss. Perathoner A„ Das kirchliche Gesetzbuch (Codex Jur. Can.) 3 1923. bb) prot. avtorji: K. F. Eichhorn, Grundsatze des K. Rs. der Kath. u. Evangel. 1831 ss. — P. Hinschius, D. K. R. d. Kath. u. Protest, in Deutschland: Svstem des kath. K. Rs. 1869 ss. b) Učne knjige: aa) kat. -avtorji. F. W a 11 e r. Lehrbuch des K. Rs. aller Kon- fessionen; 14 osk. H. 'G eri a eh. 1871. — Th. Pachmann, Lehrb. des K. R. 3 , 1863 ss. G. Phillips, Lb. des K. Rs. 3 , osk. Ch. Mou- fang 1881. - F. Kuns t m a n n . Grundzuge eines vergleichen- den K. Rs. d. christl. Konfessionen 1867. — F. H. Verin g, Lehrb. des kath., oriental. u. prot. K. Rs. 3 1893. — K. Gross - Schuel- 24 1 er, Lehrbuch des kath. K. Rs. 8 1922. — J. B. Sagmuller, Lehrb. des k. K. Rs. 3 1914. — J. B. H a r i n g, Grundziige des k. K. Rs. 3 1918. — A. P 6 s c h 1, Lehrb. des k. K. Rs. auf Grund des neuen kirchl. Gesetzbuches. 2 1921. bb) potest. avtorji. A m. L. Richter, Lehrb. des kath. u. evangel. K. Rs. 8 osk. R. W. D o v e in W. K a h 1 1886. — E. F r i e d - b e r g, Lehrb. des kath. u. evangel. K. Rs.“ 1909. — U. S t u t z, Grundriss d. K. Rs. v Holzendorff-Kohlerjevi Enzyklop. der R. W. 7 1914. V. zvez. 5. Repe r to liji in 1 e k s i k a : F. L. F er ra ris, Prompta bibliotheca can., Bonon. 1746; edilio nova Rom. 1883 ss. — H. J. W e t z e r in B. W e 11 e, Kirchenle- xikon, 1847; drugo izdajo oskrb. J. H e r g e n r 61 h e r in F. Kau- 1 e n, 1882 ss. — I. I. Herzog, Realenzyklop. fiir prot. Theologie u. Kirche 1854. 2. izdajo oskrb. G. L. Plitt in A. Hauck 1875, tretjo A. Hauck 1896 ss. Staatslexikon, im Auftrag der Gorres- ges. hrsggb. 4 1911 ss. Oesterr. Staatsvvorterbuch v. Mischler und U1 b r i c h a 1909. 6. Z b i r k e razprav: A. Scheurl, Sanimlung kirchenrechtl. Abhandlungen, 1873. — F. X. Funk, Kirchengeschichtliche Abhandlungen u. Unter- suchungen, 1897 ss. — Kirchenrechtl. Abhandl. hgg. von U. S l u t z, 1902 ss. 7. Časopisi: Archiv f. kath. K. R. begriindet von E. v. M o y de Sons 1857; naslednji uredniki so bili F. H. Verin g do zvezka LXXVI, od zvezka LXXVII. F. H. Heiner, od zvezka XCI1I. je urednik Nik. Hill ing. — Zeitschrift f. K. R.; prvi izdajatelj W. D ov e, 1861 ss.; od IV. zvezka D o ve in Friedberg. Od 1. 1892. se imenuje časopis »Deutsche Zeitschrift« f. K. R.; od 1911 urednik E. S e h 1 i n g (poprej Friedberg in S e h 1 i n g). — Acta Sanctae Sediš (ex iis decerpta, quae apud S. S. geruntur) 1865 ss. Od 1. 1904 naprej je to uradni list rimske stolice, v kterem se raz¬ glašajo vsi cerkveni zakoni, naredbe in ukrepi. Od leta 1909. naprej mu je naslov: Acta Apost. Sediš. — Le Canonist contemporain, 1878 ss. — Zeitschrift der Savigny-Stiftung fiir Rechtsgeschichte, kanonist. Abt. Urednika U. Stutz in A. Werminghoff, ■1911 ss. Prva knjiga. Cerkev in cerkvena politika. I. Poglavje. Cerkev. § 12 . Temelji cerkvene ustave. Cerkev uči, da je izročil Kristus cerkveno oblast apostolom kot njenim predstojnikom. Na binkoštni praznik jim je poslal sv. Duha in po njem so postali usposobljeni, oznanjevati nje¬ gov nauk celemu svetu. Kot božjim odposlancem in čuvarjem večne resnice jim je pripadlo vodstvo krščanskega ljudstva, one ki so jim sledili, pa je zadela dolžnost, da se njihovim naredbam pokore. Nasledniki apostolov kot nositelji cerkvene oblasti so se že v začetku krščanstva imenovali KM]Qog ljudstvo pa /aog, zato še danes kleriki in laiki. Prvi kristjani v Jeruzalemu so smatrali Kristov nauk za izčiščeno judovstvo, pričakovali so pogin sveta in povratek Gospodov. Zato je naravno, da nam prva krščanska občina ne nudi nikakih izrazitih oblik organizacije. Ona sedmerica mož, ki so bili postavljeni, da dele živila med občane, je poslovala ravno tako iz ljubezni do stvari in živega notranjega prepri¬ čanja kakor starešine, nosa^vveogi, ki jih »Zgodovina Apo¬ stolov« omenja. Toda že proti koncu apostolske dobe je naraščajoče število kristjanov v zvezi z nevarnostmi, ki so jim pretile, rodilo potrebo po izvestni organizaciji občin. V virih nahajamo imena fmoKonoi, enij-it/.rjvai, jcootova^evoi, itQsaiivveQoi, didnovoi, ne da bi mogli iz pičlih podatkov spoznati delokrog, ki je bil tem organom odmerjen. Gotovo je le toliko, da se krščanski organi 26 ne morejo istovetiti z judovskimi in poganskimi enakih imen, ampak da so povsem samostojne tvorbe, ki nam stopajo v vseh krajih prostranega rimskega cesarstva v bistveno istih oblikah pred oči in nam ravno v tej enoličnosti nudijo najbolši dokaz za to, da so bile te tvorbe podane že s samo idejo krščanstva. 1. Rim, ki si je s svojo vojaško in organizatorično močjo podjarmil skoraj ves takrat znani vzhodni in zapadni svet, je bil poklican dovesti tudi krščanstvo do zmage. V Rimu osnovana krščanska občina je kmalu postala vzor vseh drugih. Stala je pod najboljšim vodstvom, kajti iz enotne tradicije smemo skle¬ pati na delovanje in mučeniško smrt apostolov Petra in Pavla v Rimu pod Neronom kot na zgodovinsko dejstvo. Rimska cer¬ kev, ustanovljena po poglavarju apostolov, je bila najbolj izpo¬ stavljena preganjanjem, a obenem najbolj vztrajna, najbolj trdna, po svoji disciplini in pravovernosti prva med vsemi ostalimi. Rimska cerkev je pa tudi že koncem I. stoletja dejansko izvajala prvenstvo nad drugimi krščanskimi občinami. Prvo pismo Klementa Korinčanom okrog 1. 96., v kterem jih radi nji¬ hovih notranjih sporov opominja, naj se pokore odredbam iz Rima, si moremo razlagati le v tem smislu, da je rimska cerkev svojo avtoriteto izvajala s polno zavestjo. Irenej pravi, da se morajo vse cerkve vjemati z rimsko cerkvijo radi njene »poten- tior principalitas«, koja se opira na dejstvo, da je zgrajena »a gloriosissimis duobus apostolis Petro et Paulo« (Advers. haer. I. III. c. 3.). Tertullian opozarja na to, da se vsi krivoverci in razkolniki trudijo za skupnost z rimsko cerkvijo, ker so pre¬ pričani, da je ta skupnost istovetna s skupnostjo vesoljne cer¬ kve. (Adv. Prax. c. 1.) Koncem drugega stoletja je posegel rimski škof Viktor (189—199) avtoritativno v spor radi praznovanja Velike noči ter je izključil tiste, ki se njegovi odločbi niso pokorili, iz cerkve (Eusebius, hist. eccles. V. 27. 9). Daši takrat s svojim nastopom ni prodrl in dasi je udejstvovanje prvenstva rimske cerkve na¬ letelo tu in tam na odpor (Tertullian okrog 1. 200., De pudicit. c. 1, ostro zavrača naslov »episcopus episcoporum« in 1.256. protestira sinoda v Kartagi proti rimski prevzetnosti s posebnim sinodalnim pismom, gl. Friedberg Lb. str. 35 op. 17), je vendar primat rimskega škofa v zvezi s tradicijo o episkopatu apostola Petra in vsled žive potrebe stroge enotnosti v cerkvi v prepri- 27 Čanju kristjanov od nekdaj obstojal in začel dobivati v prvi po¬ lovici četrtega stoletja (cerkveni zbor v Sardiki) tudi že pravne oblike. Prvenstvo rimskega škofa je za katoliško cerkev dogma¬ tično utrjeno. Rimski papež je kot naslednik apostola Petra po¬ glavar cerkve na zemlji, dočim je nevidna njena glava v nebe¬ sih kraljujoči Kristus. Vprašanja, ali si je bil apostol Peter sam svest svoje primacialne oblasti, ali je bila ta oblast v cerkvi od vsega začetka priznana in ali je primat jure divino združen ravno z rimsko škofovsko stolico, nas zanimajo danes samo s stališča pravne zgodovine. 2. Kakor je dobil Peter kot poglavar apostolov od Kristusa popolno oblast v cerkvi, so jo dobili tudi apostoli skupaj. Ta oblast jih upravičuje, da oznanjajo večno resnico, da dele milo¬ sti in da vladajo cerkev in vernike. Škofje so nasledniki apo¬ stolov. Čim bolj se je krščanstvo širilo, tem več je bilo treba razumnih vodij. Vodstvo občin se nahaja v prvih časih krščan¬ stva v rokah mož, ki so še osebno občevali z apostolom, ki je dotično občino osnoval, ali ki so bili najbolj izkušeni in zato tudi navadno najstarejši: ngeofivregoi. Iz starešinstva se je do¬ ločil posamezni organ ali tudi ožji krog mož, ki so imeli nad¬ zorstvo nad občino, šmottojtrj, ki so vršili vse navadne vodstvene posle ter nadzirali nauk, bogoslužje in krščansko življenje. A tudi tam, kjer je bilo vodstvo prvotno v rokah kolegija, stopi na čelo občine kmalu ena sama oseba, enloxanog, ki ga podpirajo nosofivtegoi pri božji službi, pri delitvi zakramentov, pri uprav¬ ljanju nauka in v vodstvenih poslih v obče. IJgeo^vvegoi so po¬ močniki, tudi svetovalci in namestniki episkopov, toda povsem odvisni od njih. Škofje pa se niti v apostolski niti v neposredni poapostol- ski dobi ne ločijo v virih strogo od starešin. Besedi kidononoi in ngeoftvvegoi se rabite čestokrat brez razločevanja pojmov v istem smislu. Tudi govore nekteri spomeniki o eniomnoi ml diamvoi in v tej zvezi pomeni beseda emn-mnoi tudi ngeofivregoi. Ravno iz tega dejstva sklepajo nekteri znanstveniki, da so šniouonoi na¬ stali iz ngeoflvvegoi, da je prvotno pomenilo oboje isto, da je torej prvotno na čelu vsake krščanske občine stal kolegij, ne posamezna oseba in da se ta organizacija opira na poganska društva in na judovske občine. Na čelu judovskih občin je stalo starešinstvo, ngeofivvegoi, na čelu poganskih okrožij v Mali Aziji 28 in Siriji pa so bili finančni uradniki z naslovom šmozojioi, em[xehr)vai. Zato trdita Hatsh-Harnack (D. Gesellschafts- verfassung der christl. Ki-rchen im Altertum, 1883), da ste pri¬ padale starešinam podobno kakor v judovskih občinah samo di¬ sciplina in vodstvo v zasebnih stvareh, med tem ko je prista¬ jalo vodstvo v upravnih in imovinskih, denarnih zadevah, ško¬ fom. S tem, da se je izmed kolegija povspel poedinec do vesolj¬ nega vodstva, je nastal »monarhični episkopat«. Kot dokaz za ta razvoj se navaja Hieronim, ki pravi, da so bili škof in stare¬ šine enaki in da se je povspel eden izmed teh nad svoje kolege, »cum diaboli instinctu studia (partium) in religione fierent«. (Comment. in Tit. c. 1; c. 5 D. XCV). Brez dvoma so vplivale razmere v rimskem cesarstvu in sosebno v krajih, v kterih se je cerkev najprej razširjala, tudi na njeno organizacijo. Vrh tega govori razpoloženje, ki je vla¬ dalo v krogih prvih kristjanov, proti temu, da bi bila od vsega početka oblast v rokah ene same osebe. Apostoli so hodili od kraja v kraj in so od njih ustanov¬ ljene občine v razdobjih zopet obiskovali. Pri tej priliki so lahko dali vsa potrebna povelja. Vse kristjane je družila globoka lju¬ bezen, ki ni poznala delitve oblasti. Šele ko so se začela pre¬ ganjanja in ko so se z rastočim številom vernikov pojavile med njimi stranke, je nastala potreba po strožjem, enotnem vodstvu, ki je zahtevala, da vzame v vsaki občini oblast v roke le ena sama oseba. Daši se iz virov ne da dokazati, da bi bila razlika med episkopatom in presbiteratom jasno izražena že v prvem začetku krščanstva, vendar viri te razlike ne izključujejo. Mo¬ goče je, da je vsaj po čustvu vernikov tudi že takrat obstojala, da je veljal izmed voditeljev eden za nekaj višjega, kakor drugi. Na vsak način je cerkev potrebo take organizacije, ki stavi škofe nad presbirat in jim daje izključno vodstvo cerkve v njih okrožju v roke, že zelo zgodaj uvidela. Tako govori že Clemens Romanus o tem, da obstoje v cerkvi episcopi, presbyteri in mi¬ nistri in se pri tem sklicuje na stari testament, v kterem so vršili isto nalogo visoki duhoven, duhovni in leviti (Ad Corinth. I. c. 40). Iz pisem sv. Ignacija je povzeti, da so v njegovem času v istini že obstojali monarhični škofje poleg mašnikov in dia¬ konov. Glede nekterih škofovskih sedežev (Rim, Antiohia, Aleksandrija, Jeruzalem) je ohranjen celoten ordo episcoporum od apostolskih časov. Škof, ki je mogel pokazati na tak ordo ah 29 initio decurrens, je veljal za nezmotljivega, kadar je ob nastalih sporih odločal o pristnosti verskega nauka. (Stutz, Grundriss str. 283). Kristus je dal bodoči cerkveni ustavi samo glavne obrise. Določene oblike so se mogle razviti šele tekom časa v zvezi z razmerami in prilikami, v kterih se je cerkev razširjala in uve¬ ljavljala v zunanjem svetu. Priznati je treba, da se je cerkvena ustava, sloneča na primatu in episkopatu kot božjepravnih insti¬ tucijah, razvijala mirno brez vsakih pretresljajev v organičnem in naravnem izpopolnjevanju primitivnih oblik ob začetku krščanstva. Morda bi bile postale poznejše oblike vidne in izra¬ zite že v apostolskem in prvem poapostolskem času, če bi bili za to v takratnih razmerah dani predpogoji. Vsaka organizacija in tako tudi pravo kot organizirana oblast se mora prilagoditi razmeram časa. Tudi v vsakem kolegiju ima vedno ena oseba največji ugled in vpliv. In ta oseba je lahko pozneje z ozirom na nastale razmere dobila nadoblast nad prejšnjimi vrstniki, ki je bila morda dana že poprej, samo da ni prišla do izraza, ker ni bilo za to povoda. 3. Že apostoli so postavili 7 diakonov, ki so bili njih po¬ močniki pri oskrbi ubožcev, pa tudi pri cerkvenem opravilu in pri obhajanju vernikov, pri oznanjevanju božje besede in pri delitvi krsta. 4. Ko se je število kristjanov sčasoma silno pomnožilo in s tem tudi razna opravila, so se upeljale še nadaljne cerkvene službe in sicer: subdiakoni (unodianovoi) akoluti (dx o/mvOol), eksorcisti (š^ogmatal), lektorji (dvayvd>ov(u), in ostiariji ! nv?MQoi) V času papeža Kornelija (251—253) so obstojale v Rimu že vse te vrste cerkvenih uslužbencev. Nastati so morale tedaj vse že v drugem in prvi polovici 3. stoletja. Drugi nastavljenci v cerkvi, kakor psalmistae, cantores, defensores, diaconissae, fossores, custodes martyrum, notarii, campanarum pulsatores, mansionarii, niso prišli do tistega pomena kakor poprej našteti, kojih službe so postale stalne in se razvile v o r d i n e s. § 13. Hierarhija. Nositelji cerkvene oblasti se nazivajo, ker imajo to oblast uporabljati v posvetitev človeštva, hierarhija ali svieta vlada, 30 sacer principatus. Ker se deli potestas ecclesiastiea v dve vrsti, ločimo tudi hierarhi jo ordinis in jurisdictionis. Hierarhia ordinis pomeni vrsto onih oseb, ki so uspo¬ sobljene, deliti milosti, kterih zaklade upravlja cerkev. Hierar- hia ordinis se deli zopet v hierarhiam ordinis juriš divini in juriš ecclesiastici ali humani. Pod prvo spadajo na podlagi bož¬ jega prava in svojega značaja kot zakrament presbiterat s svo¬ jim izpopolnilom v episkopatu ter diakonat. Ti redovi so se po cerkveni zakonodaji pomnožili še za naslednje nižje stopnje: subdiakonat, akolukat, eksorcistat, lektorat in ostiariat, ki tvo¬ rijo za se hierarhiam ordinis juriš ecclesiastici. Hierarhia jurisdictionis pa je vrsta vseh onih oseb, ki jim gre potestas jurisdictionis, pravica do vlade in vod¬ stva v cerkvi. Tudi hierarhia jurisdictionis se deli v h. juris¬ dictionis juriš divini in juriš ecclesiastici. Pod prvo spadajo papež in škofje. Zgolj v zgodovinskem razvoju so nastali nadškofje in metropoliti, primati, eksarhi, patriarhi in kardinali kot lestvica dostojanstev od škofa navzgor, navzdol pa koadju- torji, generalni vikarji, stolni kapitlji, arhidiakoni, višji duhovni (archipresbyteri), dekani in župniki, c. 108. Pod štev. 54. dekreta »Lamentabili sane exitu« z dne 3. VII. 1907 in v encikliki »Pascendi dominici gregis« z dno 8. IX. 1907 odklanja cerkev nauk, da bi bila hierarhija samo produkt evolucije po krščanskem ljudstvu. Ako primerjamo ustroj cerkve s sistemi, po kterih se vla¬ dajo države, moramo označiti katoliško cerkev kot absolutno monarhijo, ker so vsi člani podvrženi namestniku Kristusa na zemlji, rimskemu papežu, ki ima svojo oblast neposredno od Boga. V njegovih rokah se nahaja plenitudo potestatis ecclesi- asticae, on je upravičen do vseh vladnih činov v vesoljni cerkvi, njegova povelja in njegovi zakoni imajo splošno obvezno moč brez vsake omejitve. Ker so pa poklicani vladarji cerkve tudi škofje, dasi le vsak za svoje okrožje in poleg papeža, in ker se pri vodstvu škofij oblast papeža po sedanji disciplini le izje¬ moma uveljavlja, a vsi drugi člani niso upravičeni do sovlada- nja, kaže cerkev tudi jasne znake aristokracije. Demokratičnih ustavnih elementov pa v njej ni najti. 31 II. P o g 1 a v j e. Cerkev in država. § 14. Načelno razmerje med cerkvijo in državo. Država se na kratko lahko definira kot naravna popolna družba (societas perfecta). Vsak človek mora kot družabno bitje, pa tudi ker je vsestranske pomoči potreben, živeti z dru¬ gimi ljudmi skupaj, sam zase ne more obstojati. Rojen je v rod¬ bini in le v zvezi z njegovimi bližnjiki mu je dostojen obstanek omogočen. Tak obstanek mu je zajamčen v državi, zato odgo¬ varja tudi obstoj držav božji naredbi, božji volji. Vsaka družba pa mora imeti svojo avtoriteto, ki ureja družabne razmere in jih, če treba vzdržuje s silo. Po nauku cerkve je tedaj Bog tudi ustanovitelj državne oblasti. Non est potestas, sine a Deo, ni oblasti, razun od Boga. Ustvariti si državno obliko pa je prepu¬ ščeno državljanom. Smoter in naloga države je, da ščiti posameznike in celoto v njihovih pravicah in medsebojno upoštevanje teh pravic, če treba, izsili. Država je tedaj v prvi vrsti pravna institucija, a v drugi vrsti je naprava za javni blagor, ki ima podpirati vse po¬ sameznike v njih zasebnem stremljenju po telesnih in duševnih dobrinah. Po cerkvenem nauku je najvišji duševni blagor vera, ki znači zvezo med Bogom in ljudmi. Bog pa je najvišji cilj člo¬ veka. Zato ima država s stališča cerkve ščititi in pospeševati tudi vero. Cerkev pa je od Boga ustanovljena popolna družba z na¬ logo, da ščiti in razširja vero in sicer krščansko vero, ki je naj¬ čistejša oblika vseh veroizpovedanj. Cerkvi pripadajo tedaj vse verske naloge, tudi tiste, ki bi jih naravno imela vršiti država. Tako imate cerkev in država, cerkvena in državna oblast, sacerdotium in imperium, svoj izvor v božji naredbi, vsaka za se je v svojem območju povsem samostojna. Druga stoji poleg druge z enakimi pravicami, obe sta si v gotovem oziru koordi¬ nirani, po svojem izvoru, bistvu, smotru, sredstvih, obsegu in trajnosti pa sta si različni. »Utraque potestas in suo genere est maxima.« (Leo XIII. »Immortale Dei« 1. XI. 1885). Cerkev za to ne odobrava nazora državnikov, ko kterem ji gre v okviru države samo podobno stališče, kakor drugim jav- 32 nim korporacijam. Ona odklanja načelo, da je glede obstoja, uredbe in uprave od države odvisna. Cerkev je zajednica s po¬ polnoma samostojno od države in njenih mej neodvisno organi¬ zacijo, koja sega že tisočletja nazaj. Katoliki, ki žive na ozemlju države, ne tvorijo za se posebnega zaključenega udruženja, am¬ pak so del celokupne cerkve, ktere poglavar stoluje v Rimu in je od vseh posvetnih vladarjev neodvisen. Vendar imata cerkev in država svoje člane skupno in dolžnost obeh je, da skrbita za njihov blagor. Nalogi cerkve in države se tedaj po svojem smotru v marsičem krijete, za to naj bi bilo razmerje med obema prijateljsko, kar po sebi ni nemo¬ goče, ker je delovanje cerkve tudi državi v korist. Vera in cerkev postavljata temelje države, namreč zakon in rodbino na vzvišeno etično stališče, ker jim dajeta božjo podlago. Cerkev poučuje in vzgaja mladino, ona pobija zločine, ona uči, da sta pogodba in prisega, glavna stebra prometa in trgovine, sveti in da se jih ne sme kršiti. Ona vpliva tudi na socialne razmere, ker je po njenem nauku delo moralna dolžnost in ker skrbi za uboge. Cerkev da tudi državi božjo sankcijo, ker uči, da je vsaka gosposka, tudi posvetna, postavljena od Boga in da se ji imajo državljani po božji volji podvreči in se ji pokoriti. Korist, ki jo imata država in družabni red od cerkve, je po vsem tem precej jasna. Seveda rabi tudi cerkev podporo države, da z njo vzdržuje svoj notranji red, ker sama ne razpolaga s sredstvi zunanje sile. Ona potrebuje brachium saeculare. V vzajemnem sodelovanju z državo je po nazoru cerkve zajamčen blagor na¬ rodov, v njunem sporu pa leži njihova poguba. Ker je isti človek podrejen cerkvi in državi, nastanejo glede pravnih zahtev cerkve in države do njunih članov lahko nasprotja, ki so mnogokrat v zgodovini imela v posledku ostre konflikte. Cerkev je naziranja, da se da najti vedno pravo me¬ rilo za meje njenega in državnega območja in da je harmo¬ nično sodelovanje obeh oblasti odvisno samo od medsebojne uvidevnosti. Načelo cerkve je bistveno sledeče: Kar se nanaša na blagor duš in na bogoslužje, in vse, kar je po svoji naravi s tem v neposredni zvezi, to so res mere eccle- siasticae, spada v izključno pristojnost cerkve. Tu sem je šteti: Določanje in oznanjevanje božjega nauka, opravljanje božje službe, delenje zakramentov in zakramentalov, ustanavljanje 33 cerkvenih beneficijev, vzgoja, posvečevanje in nastavljanje cer¬ kvenih uslužbencev, cerkvena zakonodaja in cerkveno sodstvo, občevanje med predstojniki in podložnimi, ustanavljanje novih redov in kongregacij, pridobivanje, upravljanje in uporabljanje cerkvenega imetja. V vseh zadevah čisto državljanskega ali političnega značaja pa je poklicana odločevati izključno le država. Vsled dolgotrajnega običaja ali vsled posebnih pogodb pa lahko pristojajo cerkvi posamezne zgolj državne ali pa državi cerkvene pravice. Zadeve pa, ki spadajo ali iz zgodovinskih razlogov ali po svoji naravi pred cerkveni in državni forum, naj se rešijo spo¬ razumno. Take zadeve so primeroma: ustanavljanje novih cer¬ kvenih beneficijev (škofij, župnij), in spremembe pri že obsto¬ ječih, uvajanje novih praznikov, če naj so tudi za državo obvezni, grajenje novih cerkvenih poslopij, samostanov in zavodov, v ko¬ likor je prizadeta skrb države za blagor podanikov; osnavljanje cerkvenih šol, če naj imajo njih spričevala veljavnost tudi za državo; nastavljanje in delovanje onih duhovnikov, ki imajo izvrševati tudi državne funkcije; cerkvena imovina, v kolikor gre za prašanja zasebnega prava; pregreški klerikov, v kolikor se kaz/nujejo tudi po državnih zakonih; zakon (bračn-o pravo), z ozirom ha državljanskopravno stran bračnega razmerja. Cerkev je glede vseh teh točk za sporazum potom pogodb ali konkordatov. Če je sporazum nemogoč, naj država in cerkev uredita te zadeve vsaka za se samostojno. Seveda je pri tej ure¬ ditvi lahko mogoče, da poseže država v območje cerkve. V tem slučaju ne preostane cerkvi nič drugega, kakor da se omeji na protest, drugače pa državne zakone tolerira. Iz stališča cerkve sledi, da se imajo pokoriti njenim zako¬ nom vsi člani brez izjeme, tudi kralji in cesarji. Na drugi strani pa so obvezni zakoni države, ki niso v nasprotju s krščansko etiko, za vse člane cerkve, tudi za papeža, kolikor se tičejo njega. Če pa nasprotuje vsebina državnega zakona naravnost in jasno zahtevam morale, potem je pasivni upor ne samo dovo¬ ljen, ampak.dolžnost, kajti za cerkev velja stavek, da se mora Bogu bolj ubogati kakor ljudem. S tem stavkom je označeno načelo, da je cerkev nekaj viš¬ jega od države. To načelo zagovarja cerkev radi svojega višjega cilja, ki ima nadprirodne meje, večni blagor človeške duše, med 3 34 tem ko je ciij države samo telesni, začasni blagor državljanov. Cerkveni očetje so rabili prispodobo, da sta država in cerkev kakor telo in duša, kakor zemlja in nebo, v srednjem veku pa se jih je primerjalo z zlatom in svincem, s solncem in luno. Cerkev si lasti radi svojega višjega cilja napram državi neko vodstveno oblast, potestatem directivam, ki obstoji v tem, da ima pravico in dolžnost, da poučuje, opominja, svari, da vpliva z zapovedmi in kaznimi na vest knezov in narodov, da jim pre- dočuje njih dolžnosti proti Bogu in veri in da odloča, kaj je moralno ali etično dovoljeno in kaj ne. V posvetnih zadevah pa si ne lasti cerkev nikake oblasti več, potestas ecclesiae directa in temporalia je samo zgodovinski pojav. V srednjem veku ni cerkev za se samo zahtevala, ampak je tudi izvrševala pravico, odločevati z ozirom na začasni blagor svojih članov v čisto posvetnih stvareh, papeži so odstavljali cesarje In kralje in podeljevali kneževine po svojem prostem prevdarku. Ko je jela ugašati posvetna moč papežev in se ta potestas ecclesiastica directa in temporalia ni mogla več praktično uveljavljati, jo je skušal jezuit in kardinal Bellarmin v teoriji pretvoriti v pote¬ statem eccl. in temp. indirectam, po kteri bi cerkvi šla pravica, v posvetnih zadevah postopati in odločati, v kolikor to zahte¬ vajo moralni in verski oziri, ; ratione peccatk. Pij IX. je zvest temu načelu v istini preklel verske zakone stare Avstrije iz 1. 1868. Dandanes se cerkev tudi takih korakov ne poslužuje več, ker bi bil njen uspeh zgolj ta, da bi verniki v svoji vesti na te zakone ne bili vezani, kot državljani pa bi jih morali ven¬ dar upoštevati. Kakor pa cerkev odklanja sedaj vsako vtikanje v posvetne zadeve, tako zanika tudi vsako pravico države po¬ segati v zgolj cerkveno območje. Ta načela sicer niso nikjer uzakonjena, odgovarjajo pa vseskozi bistvu in nalogi cerkve in njeni krogi so jih vedno zastopali, če se je za to pojavila potreba in prilika. Sama po sebi so dosti prožna in njih izvedba v posameznostih je lahko dokaj različna. Odvisna pa je seveda od tega, v kakih rokah se nahaja moč v tej ali oni državi, ali je politična struja, ki je na krmilu, stališču cerkve prijazna ali ne. Cerkev zahteva za svoje območje popolno oblast ali suve- reniteto. Isto stališče pa zastopa tudi moderna država in sicer tako izključno, da na svojem ozemlju vsaj v novodobnem raz¬ voju ne priznava druge suverene oblasti. Navzlic temu so poli- 35 tične svobodščine, ki so zajamčene državljanom v vsaki konsti- tucionalni državi, prišle cerkvi v prid tudi tam, kjer ji je bila državna oblast naravnost nasprotna. Kar se je dovolilo vsakemu navadnemu društvu, se ni moglo zabraniti cerkvi. Tako je dobila cerkev ravno po konstitucionalizmu najmočnejše orožje v obrambo svojih načel in svojih pravic v roke in znala se ga je poslužiti na način, da ji tudi najhujši konflikti z državno oblastjo, kakor znani Kulturkampf v Nemčiji, niso mogli do živega. Tudi tam, kjer je država zavzela stališče, da cerkve kot take ne pozna, da smatra vero in versko življenje zgolj za zasebno zadevo državljanov, je ostala moč cerkve v bistvu neokrnjena, ker se ta moč kaže le na duhovnem (spiritualnem), ne pa več na prosvetnem polju. Meje, ki so določene njenemu svobodnemu delovanju, niti tam, kjer je povsem ločena od države, niso tako ozke, da bi jo ovirale v izvrševanju njene zvi- šene, nadnaravne naloge. Zato ji je mogoče, se prilagoditi vsa¬ kemu cerkvenopolitičnemu sistemu, ki so v novejši dobi obi¬ čajni. § 15 . Historično razmerje med cerkvijo in državo. Skoraj dva tisoč let je preteklo od rojstva Kristusovega in v dolgem času je bilo razmerje med cerkvijo in državo dokaj različno in nikakor ni vedno odgovarjalo poprej obrazloženim ide¬ alnim načelom. Skozi več stoletij v srednjem veku je stalo to raz¬ merje tako v ospredju vseh dogodkov, da je vplivalo tudi na vse druge pojave v svetovni zgodovini. Razmerje med cerkvijo in državo v svojem bistvu ni pravnega značaja, ampak ima pred vsem politično stran. Zato nazivamo po¬ stopanje države napram cerkvi, ki je za to razmerje značilno, tudi cerkveno politiko. Vsakej politiki pa so gonilne sile etična, dru¬ žabna in gospodarska načela. Z njimi in s politiko vsakokratne dobe se je menjavalo v historičnem razvoju tudi razmerje med cerkvijo in državo, ki je za pretekli čas pravno pomembno samo v toliko, kolikor najdemo zanj trdnih uredb in pravnih določb. Pri tem mo¬ ramo ločiti več razdobij in jih na kratko, seveda le z nekaj stavki označiti. 1. Prva 3. stoletja. C e r k e v v r i m s k o - p o g a n s k i državi. Država se je postavila proti krščanstvu na sovražno stališče in ga je skušala zatreti. Ne sicer radi tega, ker so bili kristjani slabi državljani, saj so ravno oni vse državljanske dolžnosti najvestnejše 3 * 36 izpolnjevali. Tudi očitki radi čarovništva in protinaravne nečistosti so bili le v redkih primerih pretveza za preganjanje kristjanov. Pač pa so rimska oblastva in rimska država postopali proti njim radi tega, ker so se hranili zadostiti predpisom državne rimske vere, po kterih je imelo tudi cesarsko veličanstvo sakralen značaj. Ta vera naj bi bila državo ščitila, njen kult je veljal državi kot božanstvu in te božanstvenosti je bil deležen tudi cesar kot glava države. Kristjani pa so zvesti zapovedim Kristusovim odklanjali vsako daritev rimskim cesarjem, zato so veljali za veleizdajalce, javne hudodelce. Tertullian piše: Sacrilegii et majestatis rei con- venimur. Summa haec causa, imino tota est. (Apolog. c. 10.) Po¬ božni sestanki kristjanov v svrho božje službe so pomenili za Rim¬ ljane collegia illicita. Posledica so bila najstrašnejša preganjanja. Kristjani so trpeli in bili so tako vztrajni, da so njih rablji od utru¬ jenosti omahovali. — Vendar so kristjani tudi v tej dobi včasih imeli mirne dni. In te so izkoristili pridno v izpopolnitev svoje or¬ ganizacije, ki nosi jasne poteze takratnih državnih naprav. V rim¬ skih mestih (municipijih) so nastali sedeži škofov. Območje škofa ali škofijsko okrožje, dtoizrjaig, je segalo ravno tako daleč kakor teritorij municipija. V . glavnih mestih rimskih provinc, ki so se imenovala metropole, so dobili nadškofje, metropoliti, svoje sedeže. Njih nadškofijska oblast je segala do mej politične rimske province. Tako imamo temelje cerkvene ustave dane že v tej dobi, v kteC še ni govora o priznanju kristjanstva po državi. 2. Od začetka 4. stoletja do uničenja zapadne rimske države. Cerkev v k r š č a n s k o - r i m s k i dr¬ žavi. Konstantin Vel. je v svojem milanskem ediktu 1.313. proglasil splošno versko svobodo in je vrnil kristjanom vsa posestva, ki so jim bila odvzeta ob zadnjem preganjanju. Krščanstvo je imelo odsihdob podobno pravno stališče, kakor državna poganska vera. Pod zastavo svobode in zaščito prava je s pomočjo bogatih gmotnih sredstev, ki so se vsak dan množila, dobilo prosto pot za svoj zma¬ goslavni polet, ki mu v zgodovini ni enakega. Prihodnji dve sto¬ letji nam kažeta, izvzemši kratko dobo Juliana odpadnika, nevzdr- žema rastočo moč cerkve, ki je kmalu prevladala vsa druga vero- izpovedanja v državi. Nasledniki Konstantinovi so podelili krščan¬ stvu mnogo predpravic in posebno Teodozij Vel. je zadajal pogan¬ stvu udarec za udarcem ter je proglasil 1. 392. krščanstvo za državno vero. Valentinian III. je 1.425. zakonito določil, da mora biti vsak rimski državljan krščanske vere. Poganstvo je ginevalo vsled strogih zakonitih odredb vedno bolj, nekristjani so zgubili sčasoma vse pravice in konečno so jih oblastva zasledovala z najstrožjimi kaznimi kot državne hudodelce, kakor poprej kristjane. Pa ne samo proti poganom, tudi proti krivo¬ verskim, nekatoliškim sektam so cesarji izdali mnogoštevilne stroge zakone. 37 V razmeroma kratkem času se je povzpelo krščanstvo od pre¬ povedane, od zaničevane in preganjane verske skupine do edino veljavne državne vere, preokret, Ivi je imel najdalekosežnejše po¬ sledice tudi za cerkev samo. Po rimskem pravu je spadalo jus sacrum pod jus publicum in cesar je bil pontifex maximus. Gratian je 1. 382. ta naslov sicer odložil, vendar so se cesarji kmalu smatrali za neomejene zakono¬ dajalce tudi v cerkvenih stvareh. Tako je prišla cerkev tudi v vedno večjo odvisnost od države in na vzhodu se je razvil takozvani bican- tinizem ali cesaropapizem, kar pomeni, da ima cesar vrhovno oblast v posvetnih in cerkvenih zadevah, da je cerkev državna naprava in državni zakonodaji podvržena. Cesarji so izjavljali, da zadobe cer¬ kvene uredbe obvezno moč šele kadar so po njih potrjene, lastili so si pravico sklicevati občne cerkvene zbore in potrjevati njih sklepe. Cesarji so izdajali povsem samostojno cele vrste cerkvenih zakonov, celo v strogo verskih zadevah, n. pr. Justinian v sporu o treh kapitljih (Dreikapitelstreit). Saj je ravno Justinian izrazil na¬ čelno mnenje: »Neque multum differunt ab alterutro sacerdotium et imperium.« (Nov. 7 c. 2). Na vzhodu je ta odvisnost cerkve od državne oblasti ostala trajna, na zapadu pa je bil razvoj drugačen, ker je bila državna oblast dosti slabejša pa tudi cerkvena oblast, centralizirana v rokah rimskega papeža, dosti močnejša. Konec zapadnega rimskega cesarstva 1.476. in sledeči zgodovinski dogodki so bistveno vplivali v prid samostojnosti cerkve. Razmerje med cerkvijo in državo se je takrat tudi že znanstveno razmotrivalo. Mnogo pisateljev na vzhodu je branilo samostojnost cerkve napram državnemu varilstvu in Chrisostom je celo učil, da je cerkvena oblast nad državno (347—407). Za zapadno cerkev je postala posebno važna knjiga sv. Avguština (353—430) »De civitate Dei.« V njej uči pisatelj, da je božja država, t. j. cerkev, višja kakor »civitas terrena«. vendar pa priznava samostojnost tudi posvetni državi, ako odgovarja duhu krščanstva in je urejena po njegovih zahtevah. Njeni oblasti se imajo pokoriti tudi kristjani. 3. Od konca 5. do začetka 8. stoletja. Cerkev v germanskih državah do K a r o 1 i n g o v. Nasledstvo poprej enotne, visoko razvite rimske države je pre¬ vzela na zapadu vrsta primitivnih germanskih državnih tvorb. Cer¬ kev pa je ostala njim nasproti vsled svoje v prejšnji dobi skrbno izpopolnjene organizacije na trdnem temelju zgrajena enota. Njena zgradba se je mogočno dvigala tudi v novi čas nemirov in viharjev, ki so bili v zvezi s selitvijo narodov. Ostala je neomajana in kmalu je sprejela rpjade germanske narode v svoje naročje. Bila je njiho¬ vim državam in njihovi mladi moči opora, obratno pa je tudi ger¬ mansko mišljenje globoko vplivalo na cerkev in njeno pravo. Nevarnost, ki je pretila cerkvi po arianizmu, kteremu je pri¬ padala večina germanskih plemen, je minula, ko je dinastija Fran¬ kov prestopila h katolicizmu. (Krst kralja Klodovika 1. 496.) 38 Položaj cerkve v germanskih državah je bil deloma celo ugod¬ nejši, kakor poprej v rimski. Sosebno je ložje varovala svojo samo¬ stojnost, ker je bila moč novih držav že radi njih številnosti manjša kakor moč njih rimske prednice. Seveda pa je na drugi strani izgu¬ bila tudi mnogo predpravic, ki jih je uživala v rimski dobi. Škofje v posameznih državah so se cesto zbirali na skupna po¬ svetovanja v državnih sinodah (Reichs-, Nationalsynoden), kjer so razpravljali o cerkvenih zadevah dotične države. Tako je tvorila organizacija cerkve v mejah vsake germanske države neko celoto (Landeskirche), vsled česar pa ni prenehala zveza z vesoljno cerk¬ vijo in njenim poglavarjem v Rimu. 4. O d začetka 8. d o začetka 10. s t o 1 e t j a. Cerkev v državi K a r o 1 i n g o v. Germanska državna ideja je dobila širšo osnovo, ko so frankov¬ ski kralji iz rodu Karolingov združili več germanskih držav pod svojim žezlom. Karolingi so stali v ozki zvezi s cerkvijo, saj si je bil že Pipin 1. 751. zasigural papeževo priznanje kot kralj ter sprejel iz njegovih rok kraljevsko krono. Ko pa je papež Leo III. o Božiču 1.800. Karola Vel. kronal za cesarja, je hotel s tem slovesno in učinkovito dokazati celemu svetu, da je postala ideja krščanske svetovne države na zapadu zopet živo dejstvo. Tanka vez, ki je do tja še vezala zapad z vzhodom, se je s tem popolnoma pretrgala. Pipin in Karol Vel. sta papežem potrdila njih posvetno posest v srednji in zgornji Italiji in odslej je bila papeževa država obče pri¬ znana. Vsak vpliv vzhodno-rimskega cesarstva na zapad je prenehal, vzajemnost med posvetno in cerkveno oblastjo se je tukaj pokazala v najlepši luči. Enotnost cerkve vsled tega prevrata še ni bila razdrta, pač pa se je začela kmalu na to rahljati (Photius 868) in se je v 11. sto¬ letju trajno pretrgala, ko se je vsled velikega razkola ločila vzhodna cerkev od rimske. — /V državi Karolingov je cerkev dobila zopet mnogo privilegijev tudi povsem posvetne vsebine. Bilo je to pač v zvezi s tem, da so škofje in opati sodelovali pri vladanju države, se udeleževali držav¬ nih shodov in državnega sodstva. Obsežna državna posestva, ki so jih jim bili naklonili že Merovingi, so pač pozneje zopet morali deloma odstopiti državi nazaj. Navzlic temu jim je ostalo še obilo nepremičnega imetja, glede kterega so bili oproščeni vsakih daja¬ tev v državne blagajne. (Imunitete). Prelati so dobili sodstvo nad svojimi podložniki, pravico, jim nalagati davščine, dalje pravico, pobirati carino in kovati denar. Sčasoma so si pridobili sploh vse pravice grofov. Vladar je po vzgledu vzhodno-riinskih cesarjev usta¬ navljal nove škofije, imenoval škofe, skliceval cerkvene zbore, po¬ trjeval je njih sklepe in jih razglašal kot svoje zakone. Cerkvena organizacija je na ta način prevzela mnogo agend čisto posvetnega značaja, škofije in opatije so postale državne na¬ prave, škofje in opati so bili tudi državni uradniki, ki so imeli vršiti jako važne državne funkcije (poslaniške posle, razna kraljev- 39 ska odposlanstva, dvorno službo itd.). Cerkvenim dostojanstvenikom, ki so imeli bogate dohodke iz svojih obsežnih posestev, seveda ni bilo treba za državne posle dajati posebne plače. Tako je cerkveno imetje lajšalo državne finance. V to dobo spada razvoj fevdalnega sistema, nastalega iz potrebe, vstvariti konjenico za boje proti Mav¬ rom. Kakor vazalom podeljena posestva so imenovali tudi s cer¬ kvami zvezana zemljišča, iz kterih je dobival posamezni duhovnik svoje prejemke, beneficije. Ime je ostalo do dandanašnjih dni. Vendar se je ta ozka, skoraj prijateljska vez med cerkvijo in državo izkazala polagoma kot škodljiva. Mnogo je zgubila cerkev na neodvisnosti in skupno delovanje z državo jo je spravilo polagoma močno pod njeno varuštvo. Končno je država, izrabljajoč odvisnost cerkve, poljubno segala po cerkvenem imetju, ga izkoriščala v svoje namene, nastavljala je samo organe, ki so bili njej všeč, in tako spravila večino škofij in opatij v roke laikov. Veliko nahajamo v onem času cerkvenih prelatov, ki niso imeli nikakega posvečenja. Povsem naravno se je nasproti tem razmeram kmalu pojavila močna opozicija cerkvenih krogov, posebno s strani papeža. A tudi škofje so, v kolikor niso bili laiki, odločno nastopali v prid neodvisnosti cerkve. Dekretale Pseudoizidorja so značilen pojav stremljenja, da se reši cerkev hlapčevske odvisnosti od države. Vendar pa ta pri¬ zadevanja takrat še niso imela uspeha./" 5. 10. in 11. stoletje. Fevdalizacija cerkvenih naprav. Vlada laikov v cerkvi. Razmerje med papežem in frankovskimi kralji iz rodu Karo- lingov se da le približno označiti. Kralj je bil kot : ! patricius Ro- manorunn poklican, ščititi cerkveno državo. Kot cesarju pa mu je pristojala nadoblast tudi nad papežem kot posvetnim vladarjem, kakor jo je izvrševal nad vsemi drugimi krščanskimi knezi na za- padu. Imel je pravico, potrditi, kakor poprej vzhodno-rimski cesarji, izvoljenega papeža in ta mu je moral kot vazal priseči zvestobo. Obratno pa je imel papež kot poglavar cerkve pravico, da krona cesarja. Papež in cesar predstavljata skupaj enotnost Kristusovega kraljevstva na zemlji, to je bila ideja onega časa. Vsi krščanski narodi naj bi bili kakor ena rodbina združeni in te rodbine du¬ hovna glava naj bi bil papež, posvetna pa cesar. Posvetna oblast naj bi dobila po cerkveni višjo posvetitev, cerkvena pa po posvetni varstvo in pomoč v izvajanju svoje visoke naloge. Kdor ni bil zve¬ zan s cerkvijo, je bil tudi v državi brezpraven, sovražnik države je bil tudi sovražnik cerkve. Sosebno je bila naloga cesarja da varuje krščanstvo proti zunanjim sovražnikom in ga razširja med barbar¬ skimi narodi. Vse to velja za čas Karla Velikega. Pod njim je že prevladovala napram cerkvi moč države. Pod njegovimi nasledniki se je to razmerje za kratko dobo papeževanja Nikolaja 1. (858—867) in Ivana VIII. (872—882) sicer spremenilo v prilog cerkvi, a kmalu je zopet nastal preokret, ker je v Rimu postala papežka stolica predmet nizkih strankarskih bojev, vsled 40 katerih je tudi papeštvo moralno propadalo. Bil je to najtemnejši čas za cerkev, ko je bilo dostojanstvo papežev pred vsem svetom omadeževano po javnih grešnikih in hudodelcih. (Ivan XII. 955 do 964, Benedikt IX. 1032—1044). Novo nemško kraljestvo pa je imelo ravno takrat vrsto dobrih, krepkih vladarjev in Oto I. je trajno združil cesarstvo z nemško državo. Nemški kralji in cesarji iz rodu Saksov in Frankov so opetovano postavljali papeže, imeno¬ vali so vse škofe in opate v državi, smatrajoč, škofije in opatije za državno last in se pri tem posluževali oblik, ki so bila običajna za posvetna (vojvodska, grofovska) mesta. Izročili so novo imenova¬ nemu škofu ali opatu palico in prstan, torej cerkvene insignije nji¬ hovega dostojanstva in to je pomenilo podelitev škofije ali opatije. .(Investitura). Naravno je ta postopek vzbujal mnenje, da podeljuje cesar tudi škofovsko oblast. Skoraj vse cerkve so prišle v zasebno last posvetnih velikašev, ki so veljali tudi za lastnike njihovega imetja. Ti posvetni gospodje so imenovali svojim cerkvam duhov¬ nike, razpolagali so s cerkveno imovino, z gradovi, ki so pripadali dotični cerkvi, z brambenim moštvom in imeli so pravico, prejemati za časa upraznitve (sede vacante) vse dohodke (jus regaliae) in se polastiti po smrti duhovnika njegove premične zapuščine (jus spolii). Hierarhični red cerkvene ustave starejših časov se je mo¬ ral umakniti novemu redu, vzraslem na povsem sebični, zasebno¬ pravni posvetni osnovi. Toda ni bila samo državna oblast nositeljica tega razvoja, vsak. ki je imel za to priliko in potrebno moč, se ga je poslužil, da se na ta način okoristi, cerkveni velikaši nič manj, kakor posvetni. V romanskih deželah, na sedanjem Francoskem, so nekteri mogotci si podvrgli poprej neposredno kralju podrejene, tedaj državne škofije in opatije (mediatizirane škofije). Na Nemškem, v Italiji in Burgun¬ diji je kralj svoj- neposredni vpliv na državne cerkve ohranil ali vsaj zopet vzpostavil in Otoni so jih še bolj bogato kakor nekdaj Karolingi obdarovali s posvetnimi pravicami, podeljevali so jim cele grofije in vojvodine, da jih bolj priklenejo na se in da si vstva- rijo ugoden temelj za svojo vojno moč. Ta politika seveda ni bila cerkvi v prospeh, ker jo je popol¬ noma udinjala državi oziroma njenim vladarjem. Koristi le-teh so bile merodajne pri izbiri oseb za najvažnejša cerkvena mesta. Go¬ tovo so postavili takratni cesarji in kralji mnogo sposobnih papežev in škofov, a tudi nevredni možje so bili med njimi, neznačajni dvorski lizuni ali celo taki, ki so si svoja mesta kupili z denarjem (simonija). Cerkveni zbori v državi so stali čisto pod vplivom vla¬ darjev. In vzgled, ki so ga ti dajali z državnimi cerkvami, je vzpod¬ bujal vse one, ki so imeli v svoji lasti nižje cerkve, da so proti tem postopali, kakor je velevala njih korist, razpolagali z njimi kakor z zasebno imovino, tako da se je nahajala cerkev obče v popolni oblasti laikov. Zopet se je rodilo v cerkvi sami stremljenje, da stre okove, v ktere so jo vklenili posvetni mogotci in si zopet pribori neodvisnost. 41 To stremljenje se je sosebno negovalo iz reformiranih samostanov in konečno ga je vzelo papeštvo samo v roko. Morda je le naključje, a vsekako značilno naključje, da je verige, v ktere je zašla cerkev ravno pod vplivom germanskega prava, strl v bistvu že papež Gregor VIL, tedaj mož, ki mu je nemški cesar pripomogel do naj¬ višjega cerkvenega dostojanstva. 6. Od konca 11. do začetka 14. stoletja. Razvoj hierokratičnega sistema. Papež Gregor VII. (1073—1085) je pričel boj proti nemškemu cesarstvu s tem, da je prepovedal investituro s palico in prstanom. Vsled odločnega odpora cesarske stranke in prizadetih so pretekla desetletja, predno je prišlo 1. 1122. do kompromisa. Pactum Calix- tinum, Wormski konkordat, je pomenil za cerkev že lepe uspehe. Prvotni cilj papeževe stranke, osvoboditi cerkve vsakega vpliva posvetne oblasti in jim zajamčiti popolno prostost z vsemi takrat¬ nimi pritiklinami, tudi z vladarskimi pravicami, se sicer ni dal do¬ seči, ker od države ni bilo mogoče zahtevati, da se popolnoma od¬ pove številnim mogočnim in važnim cerkvam in samostanom, ki so večinoma že bile postale lastne kneževine in s tem bistveni deli državne ustave. Pa tudi takratni škofje in opati niso hoteli pristati na drugi predlog papežev, naj vrnejo država vsa podeljena jim po¬ svetna posestva (I)ogovor sklenjen v Sutri 1. 1109). Ta predlog je želji papeževi, osvoboditi cerkev vseh posvetnih vplivov in ji vrniti njeno samostojnost, gotovo najbolj odgovarjal, toda nemški škofje in opatje bi bili v tem slučaju postali brezpomembni cerkveni do¬ stojanstveniki, njih knežja slava bi bila prenehala. Zato se je do¬ segel konečno sporazum v tem smislu, da se je državi priznala investitura glede državnih fevdov in z njimi zvezanih posvetnih vladarskih pravic (regalij), da pa se je morala oseba določiti po starih predpisih cerkvenih kanonov, tedaj potom volitve po kapitlju ali konventu, koji ima slediti potrditev papeža. Celotno duhovsko vodstvo je na ta način prešlo v roke cerkve. Ko se je bil tako posrečil prvi energični korak proti najmoč¬ nejšemu protivniku, so prišli drugi na vrsto, francoski in angleški kralji in manjši knezi v nemškem cesarstvu in izven njega, ki so bili posvetni gospodarji mnogih cerkva. Napočila^ je doba, ko so sto- lovali v Rimu slavni juristi na papeževem prestolu, ko jih zakono¬ daja je bila silno plodovita. Podpirale pa so jo na najizdatnejši način takratne univerze, znanstvo je bilo takorekoč delavnica za novi red, ki je pod papeži Aleksandrom III., Inocencem lil., Gre¬ gorjem IX., Inocencem IV. in Bonifacijem VIII. izrinil lz cerkve vsak posveten vpliv, tako da se ni smel vtikati noben laik več v volitev papeža ali škofov in da je postalo nameščanje cerkvenih uslužben¬ cev, sklicevanje cerkvenih zborov, sodstvo nad kleriki In njih obda- čevanje izključna pravica cerkvene oblasti. Pa to še ni bilo vse. Centralizirana papeževa vrhovna oblast se je začela razširjati tudi na čisto posvetno polje. Papeži se niso več zadovoljili z osvoboditvijo cerkve od vseh posvetnih spon, ni jim 42 zadoščalo, da so si prisvojili pravico, razpolagati z vsemi cerkvenimi beneiic-iji in vživati za časa sedisvakance njih dohodke (jus regaliae), — njih stremljenje je šlo za tem, da si pribore nadvlado nad vsemi državami tudi v posvetnih zadevah. Po Luki 22. pogl. 38. vrsta so takratni cerkveni krogi primer¬ jali duhovsko in posvetno oblast z dvema mečema. Teorija o dveh mečih (Z\veisch\vertertheorie) je značilen izraz hierokratičnega sistema. Glede nemškega cesarstva je veljalo od Inocenca 111. splošno mnenje, da je Leo III. to čast prenesel od vzhodnega Rima na Karla Vel. in njegove naslednike. Leo lil. te časti ni vstvaril, pač pa je posredoval, da so jo dobili Karol Vel. in njegovi nasl., ki bi brez njega ne bili mogli postati cesarji. Volilna pravica nemških knezov je samo koncesija papeževa. Papež ima pravico, da volitev presodi in izvoljenega potrdi. Šele s tem potrdilom, maziljenjem in krona¬ njem po papežu zadobi izvoljeni cesarske pravice. Zato mora cesar priseči papežu juramentum fidelitatis. Papežu kot vrhovnemu go¬ spodu pripade državni vikariat v primeru smrti cesarja ali če cesar zanemarja svoje dolžnosti. Papež lahko sprejema pritožbe tlačenega ljudstva proti kraljem in cesarjem in če ostanejo njegovi opomini brez uspeha, sme vladarje odstaviti in podanike razrešiti njihovih dolžnosti do zvestobe in pokorščine. V ostrem nasprotstvu proti temu strankarskemu stališču guel- lov je naziranje cesarske stranke ali ghibelinov. Ti trdijo, da vre- dita država in cerkev povsem enako, da sta koordinirani. Tudi oblast vladarjev je neposredno od Boga. Od Boga, ne od papeža ima cesar svoj meč, ki ga ali podeduje ali dobi potom izvolitve in ki ga naj uporablja v zaščito in obrambo cerkve. Cesar ni vazal papežev. Papež nima pravice, presojati pravilnost volitve, izvoljeni ima takoj vršiti svoj cesarski poklic. Maziljenje in kronanje cesarja po papežu so samo slovesni obredi. O papeževem državnem vika¬ riatu ne more biti govora. Boj se je vodil tudi na literarnem polju. Obe stranki ste šli preko cilja. Ludovik Bavarski (Ludvvig der Baver) je odstavil papeža Ivana XXII. in mu postavil protipapeža. Pod¬ pirali so ga Marzilij Paduvanski, avtor knjige »Defensor pacis«, Wilhelm von Oceani in drugi od papeža odpadli minoriti, ki so proti papeževi stranki trdili, da izhaja vsa oblast od cesarja in da cesar lahko postavlja in odstavlja papeže. Schvvabenspiegel je prevzel teorijo o dveh mečih že čisto v smislu papeževe stranke. To je znamenje, da je bila ta stranka tudi v Nemčiji jako močna. Vplivalo je v prilog papežem pač tudi dej¬ stvo. da so mnogi izvennemški vladarji prostovoljno vzeli svoje de¬ žele od papeža v fevd. Tako je vzgled drugih spravil tudi rimsko- nemške cesarje napram papežu v položaj vazalov. Na tej osnovi je nastala zahteva, da ima cesar držati papežu ostroge, da ima rabiti vojsko po želji papeža, da papež razpolaga s kraljevstvom, če cesar umrje itd. 43 Samostojnost cerkvene oblasti in njen vzvišeni poklic pa so priznavali tudi ghibelini. Odklanjali so le vmešavanje papeža v čisto posvetne življenjske razmere države in njenih podanikov. Hierokratični sistem se je konečno s svojo prenapetostjo sam obsodil. Najjasnejšega izraza mu je dal papež Bonifacij VIII. v svoji buli »Unam sanctam< iz 1. 1302. Z vso odkritostjo govori tam o dveh mečih, ki sta oba podarjena od Boga papežu v svrlio, da obdrži du- bovski meč za se, posvetnega pa odda cesarju, ki je, kakor vsa bitja na zemlji, podvržen papežu in ima svojo oblast uporabljati po njegovi volji. Ta bula je postala nagrobni spomenik papeževe ve¬ soljne vladarske moči, ki je začela sedaj dokaj hitro ugašati. 7. Konec srednjega veka. Propadanje papeževe svetovne moči. Dolgotrajni boji, ki sta jih vodila sacerdotium in imperium, obe najvišji oblasti na zemlji druga proti drugi in v kterih je pod¬ legla posvetna oblast, so bili v občutno škodo cesarstvu in cerkvi. Ko je bilo poraženo cesarstvo, so odpovedali različni narodi in njih vladarji pokorščino tudi papežu. Papeži sami so prišli, odkar so stolovali v Avignonu, v vedno večjo odvisnost od francoskih kraljev, ki so jim bili poprej glavna opora v boju proti nemškim cesarjem. Sedaj so svojo ojačeno moč pridno in spretno uporabljali v to, da so si prisvajali vedno večji vpliv na cerkvene zadeve v svoji državi in skušali domačo cerkveno organizacijo vedno bolj postaviti na samostojen temelj. To prizadevanje je rodilo važne uspehe. Zgradili so polagoma posebno galikansko cerkev, prikrojeno francoskim razmeram, ki se je tudi sama nazivala Ecclesia Gallicana. Povratek papežev iz Avignona v Rim je imel po vplivu Fran¬ cije za posledico dolgotrajni razkol (1378—1417). Da je ta razkol silno omajal še ostalo moč in ugled papeštva, je naravno. Na cerkve¬ nih zborih v Pizi (1409), v Kostnici (1414—1418) in Bazlu (1341 do 1445). ki so skušali odpraviti razkol in prenoviti ustroj cerkve, se je proglasilo načelo, da stoje zbrani škofje nad papežem, da se imajo sklepom občnih cerkvenih zborov podvreči in pokoriti tudi papeži. Francoski episkopat je sklepe cerkvenih zborov v Kostnici in Bazlu na sinodi v Bourges-u 1. 1438. sprejel za svoje in proglasil v posebni pragmatični sankciji svoboščine galikanske cerkve, libertates Ecclesiae Gallicana e. V njih je izraženo načelo, da veljajo za francosko cerkev samo kanoni, ki jih je ta za svoje sprejela. Uvaja se kraljevski placet za papeževe ukaze in recursus ab abusu, posebno pravno sredstvo proti odlokom cerkvene oblasti. Francoska cerkev se je tedaj postavila jasno na stališče konciliarne teorije, prisvojila si "je nasproti papalnemu episkopalni sistem, ki se naziva v svoji francoski obliki tudi kot galikanizem. V območju nemškega imperija je bil razvoj sličen, le da ga niso več vodili cesarji, ampak vladarji teritorijev. Njih vladarska oblast je vedno bolj segala tudi v čisto cerkvene zadeve, ustvarila se je vladarska cerkvena nadoblast ali državno cerkvenstvo (Staats- kirchentum). Že v 15. stoletju se je rodila prislovica: Dux Clivae (Cleve) est papa in territoriis suis, kar je značilo, da ima tudi mali nemški knez v svoji kneževini nasproti cerkvi vse pravice kakor papež sam. Rimska kurija je sklepala sedaj z deželnimi knezi, ne več s cesarjem kot takim pogodbe, tako 1. 1446 takozvane knežje konkordate (Fiirstenkonkordate), v kterih je do izvestne meje strem¬ ljenja knezov priznala in se odpovedala mnogim rezervatom glede cerkvenih beneficijev. Izgubljala pa je na veljavi in moči pred vsem le rimska stolica, med tem ko je moč nižjih cerkvenih dostojanstvenikov celo rasla, ker so bili večinoma tudi oni postali vladarji svojih teritorijev kakor posvetni knezi. Značilno za ves srednji vek pa je pred vsem dejstvo, da je šlo le za eno cerkev in eno državo, kajti rimsko-nemško cesarstvo je veljalo kot enotna državna tvorba. Še le polagoma so prišle poleg te tudi druge države do veljave in konečno je bila nemška država samo še skupno ime za celo vrsto samostojnih kneževin. Tako je novi vek položaj popolnoma spremenil. Na mesto enotnega imperija je stopilo veliko število večjih in malih držav, in reformacija je skrbela za to, da so prišle do priznanja in upoštevanja tudi organi¬ zacije novih krščanskih veroizpovedanj. Enotnost države in cerkve v srednjem veku je izpodrinila v novem veku obilica držav in ver¬ skih družb. 8. Do vestfalskega miru. Doba verskih vojsk. Reformacija je bila za stremljenje deželnih knezov, si prisvojiti čim več cerkvene oblasti, kakor voda na mlin. Nauk, da popolnoma zadostuje sv. pismo, da je opravičenje podano že po veri sami in da so vsi verniki poklicani k duhovništvu, zanika seveda vsako vidno cerkev, zato tudi vsak cerkveni regiment in vsako razmerje med cerkvijo in državo. V stiski pa so vendar uvideli tudi reformatorji, da brez trdnega reda ni mogoče izhajati, govorili so o vidni, pravno urejeni cerkvi, nje vodstvo pa so izročili, oziroma priznali državi, ki ga je bila itak že od početka verske revolucije vzela v svoje roke. Cerkev je tako postala državna naprava, kar je bilo čisto v skladu z že poprej močno razvito državno nadoblastjo nad cerkvijo. Prejšnji »jus majestaticum circa sacrac se je spremenilo v »jus in sacris« ali »jus sacrorum«. Cerkveno pravo se je vstvarjalo le potom državne zakonodaje. Vodstvo cerkve je prešlo v roke državnih obla- stev. Država je predpisovala članom cerkve vero, menjavo vere in način, kako se imajo verski predpisi na zunaj izvrševati (bogo¬ služje). Vse to je izraženo v stavku: cujus regio, ejus et religio. Cerkveno imetje je postalo državno imetje, dasi se naziva še s pr¬ votnim imenom. Š tem je na kratko označeno stališče reformiranih cerkva v pravnem oziru. Tako se je bilo izobličilo koj ob početku reformacije pod pritiskom razmer in še le pozneje so zanj iskali tudi znanstvene oblike ter vstvarili v teoriji za razmerje reformiranih cerkva napram državi episkopalni, teritorialni in kolegialni sistem. Vstvaritelja 45 prvega sta M. Step liani (f 1646) in posebno B. Carpzov (t 1666), ki pravita, da je prešla jurisdikcija škofov nad protestanti, ki je bila ukinjena po avgsburškem verskem miru, na deželnega kneza, ki je v svojstvu kot deželni vladar tudi summus episcopus. Duševni očetje teritorialnega sistema so H. Grotius (f 1645), C h. T h o m a s i u s (f 1728) in J. H. B o h m e r (f 1749). Ta sistem se zrcali v stavku: »cujus regio eius et religio«, in ne pomeni nič drugega, kakor da fje vsa zunanja cerkvena oblast v rokah vladarja dežele.;'Po kolegiainem sistemu, zastopanem po S. Pufendorfu (t 1694) in izpopolnjenem sosebno pa M. Pfaff-u (f 1760), pa so bile prvotne nositeljice cerkvene oblasti občine, ki pa so jo prenesle na deželnega kneza. V Nemčiji da se je to zgodilo na ta način, da so občine rade sprejele reformacijo po dež. knezih. V novejšem času pridobiva v znanstvu kolegialni sistem vedno več pripadnikov. (Friedberg Lb.° str. 98 ss.) Kar se je tako lepo posrečilo protestantovskim knezom, je vzpodbudilo tudi njih katoliške vrstnike, da si prilaste čim več oblasti v cerkvenih zadevah. Rim je bil radi reformacije v stiski, njegova moč je silno trpela, ker je izgubil vse reformirane dežele in ž njimi mnogo duševnih sil, zato je bil tem bolj navezan na kneze, ki so mu ostali zvesti in primoran napram njim popuščati tudi tam, kjer je šlo za stare cerkvene pravice. 9. Do konca 18. stoletja. Doba državnega abso¬ lutizma in državnega cerkvenstva. Določbe avgsburškega verskega miru iz 1. 1555. so imele biti le začasne. Obe stranki ste upale, da dojde med njima vendar do spo¬ razuma. Toda ta se ni dosegel, tudi 30 letna vojska ga ni prinesla in vestfalski mir ni na že obstoječih razmerah bistveno nič izpre- menil. Katoliška cerkev je zavzela napram novemu nauku na triden¬ tinskem zboru (1545—1563) svoje stališče. Mnogo koristnih reform se je tam sklenilo, mnogo razvad v cerkvi odpravilo, pravice cerkve so se natančno formulirale. To ni moglo prav nič zadržati toka, iz kterega se je rodil povsodi v Evropi monarhični absolutizem. Neomejena vladarska oblast se je uveljavljala tudi napram cerkvi. Smeri, po kterih je pri tem hodila, so si med seboj zelo po¬ dobne, dasi nosijo različna imena, n. pr. na Francoskem g a lika- nize m , na Nemškem F e b r o n i a n i z e m , v Avstriji Jožefi- n i z e m. Vso dobo se naziva tudi kot dobo prosvitljenega absolu¬ tizma (Aufklarung, aufgekliirter Absolutismus). Na temelju narav¬ nega prava (jus naturale) so vstvarili cel sistem pravic države na¬ pram cerkvi in v cerkvenih zadevah v obče, za ktera so rabili skupni izraz:- jura majestatica circa sacra. Šteli so semkaj: a) jusadvocatiae siveprotectionis, pravico varstva* nad cerkvijo. Za zaščitnike in varuhe cerkve so veljali nekdaj ce¬ sarji, bila je to njih najvišja naloga. Zdaj je pomenila ta pravica neko varuštvo nad cerkvijo, ki so ga navadno izvrševala posebna oblastva, cerkveni sveti, konsistoriji i. p.; 46 b) jus i n s p e c t i o n i s , pravico nadzorstva nad pridigami, katehezo, bogoslužjem, procesijami, misioni in božjimi poli, posebno pa nad občevanjem škofov z Rimom; c) jus cave n d i, pravica do varnostnih odredb, da se v naprej prepreči vsako oškodovanje državnih interesov; d) j u s p i a c e t i, po kterem se morajo predložiti vsi papeški in škofovski odloki in naredbe, tudi dogmatične vsebine, državi v odobrenje (placet), ne samo v vpogled; e) jus e x c 1 u s i v a e, pravica prigovora pri nameščanju cerkvenih uslužbencev z učinkom, da se mesto onemu, ki se ga označi za personam minus gratam, od cerkvenega predstojnika ne sme podeliti. S tem v zvezi je dalekosežno sodelovanje države pri vzgoji klerikov, pri vsprejemanju kandidatov za duhovski stan in pri preiskušnjah duhovnikov v svrho nameščenja v cerkveni službi. Jo- žefinska država je smatrala vse šolstvo za čisto politično, izključno državno zadevo; f) jus a p p e 11 a t i o n i s (recursus ab abusu, appel comme d’abus), pravico, preprečiti zlorabo cerkvene oblasti s tein, da ima vsak državljan pravico, pritožiti se proti cerkvenim odločbam na državna oblastva: g) jus reformandi v tem smislu, da sme država vse ukre¬ niti, da se odpravijo razvade v cerkvi in v cerkvenih zavodih; h) jus d o m i n i i supremi sive e m i n e n t i s, višja last¬ ninska pravica države nad cerkvenim imetjem, iz ktere izhaja pra¬ vica do obdačenja in uprave cerkvenega imetja, do amortizacijskih zakonov in celo do sekularizacije. Ta teorija je mnogo škodovala cerkvi, a državi ni koristila. Naj- vnetejše jo je zastopal cesar Jožef II., ki je pa moral konečno sam uvideti, da imata država in vladar višji poklic, kakor igrati vlogo sakrislana in policista v cerkvi. Vendar pa si je stekel Jožef II. tudi za cerkev trajnih zaslug s tem, da je preosnoval vso zunanjo cer¬ kveno ustavo, sosebno v Notranji Avstriji, pod ktero je spadala takrat vsa sedanja Slovenija. Cerkvena okrožja so bila tako raztresena, da nam nudi predjožefinska škofijska karta sliko kakor pester mozaik. Raznolikost ordinarijev na dostikrat čisto malem ozemlju je otež- kočala redno upravo in onemogočala enotnost cerkvenega vodstva. Na tem polju so bila prizadevanja Jožefa II. uspešna in ne sme se pozabiti njegovih zaslug, ako se govori in piše o njegovi zgrešeni cerkveni politiki. 10. N a j n o v e j š a doba. Konec absolutizma in f e v - d a 1 i z m a. S p i r i t u a 1 i z a c i j a cerkvenega prava. Francoska revolucija je polagoma v celi Evropi imela za posle¬ dico, da se je moral absolutizem umakniti moderni ustavni državni oblila. Z absolutizmom je izginil tudi fevdalni sistem. Nova doba je strla obenem verige, v ktere je bila cerkev poprej vklenjena; saj se je moralo priznati državljanom mnogo svoboščin in političnih pra¬ vic, kterih se je smela okoristiti tudi cerkev v svoje svrhe. 47 Pa tudi za cerkev je napočil povsem nov položaj. Izgubila je vso posvetno moč, in sicer v Nemčiji že 1. 1808, v Italiji pa 1. 1870, ko so cerkveno državo vtelesili v kraljevino Italijo. Cerkev je izva¬ jala iz teli historičnih dogodkov svoje praktične posledice. Opustila je vsako nadaljnje zasledovanje svojih srednjeveških aspiracij po posvetni moči ter je svoj delokrog omejila zgolj na duhovno polje, ki je sploh njeno pravo torišče. In v tej novi smeri je prišla do uspehov, o kterih še Pij IX. ni sanjal, kteri pa so bili sojeni njego¬ vemu nasledniku Leonu XIII.. ki je s svojo diplomatično spretnostjo cerkvi pridobil mnogo nekdanjega ugleda nazaj, samo da je ta ugled bil posledica idealnega dela cerkvenih krogov in da ni šel na škodo držav, kakor nekdaj. Spiritualizirano cerkveno pravo je kouečno našlo izraza v ko¬ difikaciji, dovršeni 1. 1917, ktero so zahtevali škofje že na vatikan¬ skem zboru, ki jo je pa šele papež Pij X., zvest svojemu geslu, »omnia restaurare in Ghristo«, vzel z vso vnemo v roke. III. Poglavje. Cerkev in druge verske družbe. § 16. Cerkev in drugoverci. a) Ne krščeni. Naloga cerkve je, da spreobrne nekrščene k krščanski veri. Pri tem pa se ne sme posluževati nikake sile. Cerkveni zakoni za nevernike niso obvezni, dokler se spre¬ obrnjenje ni izvršilo (c. 12). Pač pa velja za nje jus naturale, naravno pravo, po kterem se imajo presojati njih zadeve, če pridejo pred cerkveni forum, n. pr. zakon poganov. Seveda nimajo nekrščeni tudi nikakih pravic v cerkvi, ker niso njeni člani. Tako ne morejo izvrševati patronata (c. 1453), ne morejo postati deležni cerkvenih ustanov itd. Vsaka communicatio in sacris z neverniki je prepovedana. Sicer pa je občevanje z njimi dovoljeno. Večkrat je cerkev prepovedala kristjanom izvrševati službo poslov ali dojk pri judih. Nektere sinode (Praga 1860) so te prepovedi še v novej¬ šem času zopet obnovile. Njih namen je, preprečiti, da kristjani vsled vzgleda, ki ga vidijo vsak dan, postanejo mlačni in odpa¬ dejo od kršč. vere. Isti namen so imeli predpisi prejšnjih časov, po kterih so morali judje bivati v posebnih ulicah ali okrajih in nositi obleko, po kteri se jih je moglo takoj kot jude spoznati. Cerkev je jude opetovano vzela v svoje varstvo in zaščito, kadar so izbruhnila proti njim preganjanja. Upoštevala je pri tem, da je njih narod dal svetu mesijo. Zato se jim je tudi pri¬ znalo lastno pravo, varnost osebe in imetja, prosto izvrševanje bogoslužja in nedotakljivost sinagog in pokopališč. Ker so pa oni Krista križali, so vživali po cerkvenem pravu samo tole¬ ranco, niso pa imeli dostopa do javnih služb in niso smeli imeti krščanskih robov in nevoljnikov. V posvetnem pravu so bile glede judov slične določbe. Še le francoska revolucija je proglasila načelo, da so vsi državljani enakopravni, in to načelo je prodrlo konečno v vseh ustavnih državah. Po čl. 4. naše ustave z dne 28. junija 1921 so judi povsem enakopravni z drugimi državljani. b) Cerkev in nekatoliški kristjani. Članstvo v cerkvi se pridobi s krstom. Kdor je prejel krst, je kot član cerkve zavezan, da sprejme njeno vero in izpolnjuje njene zakone. Če pridejo tedaj zadeve nekatoliških kristjanov pred cerkveni forum, se jih sodi po predpisih cerkvenega prava. Kdor zavestno zagovarja stavek, ki ga je cerkev označila kot krivoverskega ali kdor vedoma taji cerkven dogma, ta zagreši hudodelstvo formalne herezije, c. 1825 § 2. Kdor sl pa svoje zmote ni svest, ne zapade kazni, ker gre v tem slučaju le za materialno herezijo. Sosebno se onih ne sme šteti med for¬ malne krivoverce, kterim nauki cerkve niso znani, ker so bili n. pr. vzgojeni od krivoverskih starišev. Oni, ki zavrže celotni nauk cerkve, se imenuje odpadnik, apostata. Tudi razkol, shizma, ki pomeni ločitev od enotnosti cerkve, je lahko for¬ malen ali materialen. Napram vsakemu, ki se nahaja v zmoti, ima cerkev dolžnost, da ga privede k resnici nazaj, toda le potom molitve, razlage cerkvenega nauka, z dokazi ljubezni do bližnjega, ne pa s slepo vnemo, sovražnim prerekanjem, s ponudbami dobičkov ali celo s silo. (c. c. 1350, 1351.) Tekom časa pa niso odpadli od cerkve le posamezniki, ampak velike množice ljudi, ki so se združile v samostojne ver¬ ske družbe, koje so se tudi kot cerkve organizirale. Mnoge izmed njih so zelo razširjene in že stare. Katoliška cerkev jih kot edina prava cerkev ne priznava za opravičene, še manj z& enakopravne. Ona jih smatra za sekte. Cerkev je z dogmatičnega stališča nestrpna, intolerantna. To so tudi druge cerkve in sploh vse venske družbe, ako so o resnici svojega nauka pre¬ pričane. 49 Cerkev danes nima in tudi ne zahteva zunanje jurisdikcije nad onimi, ki so od nje ločeni, zato pa zabranjuje katolikom, da se vdeležujejo bogoslužja nekatolikov (communicatio in sacris activa c. 1258), in ne pripušča nekatolikov k svojemu bogoslužju (c. i. s. passiva). Katolik se ne sme udeleževati bogočastnih dejanj nekato¬ likov, iz kterih bi sledilo, da se sam k njihovi veri priznava. Tu sem so šteti: udeležba pri protestantovskem obhajilu, obisko¬ vanje pridig in božje službe, krst po nekatoliškem cerkvenem nastavljencu, ako se ne izvrši v skrajni sili; c. 2819 štev. 3 in 985 štev. 2; botrstvo pri nekatoliškem krstu; poroka katolikov pred nekatolikom tudi v slučaju mešanega zakona, c. 2319 štev. 1 in 1063 § 1. Ni dovoljeno, da bi se zaročenca, kojih eden je katolik, po poroki pred katol. duhovnikom dala poročiti tudi po nekatol. duhovniku. V tem bi bil podan favor haeresis, ki tvori poseben zločin po c. e. 1063 § 1 in 2319. Kazen: excommuni- catio latae sententiae reservata ordinario. Ako je pa udeležba pri bogoslužnih dejanjih nekatolikov upravičena v razmerah, ako ni z njo v zvezi nevarnost odpada ali pohujšanja, potem je dovoljena, n. pr. pri pogrebih, porokah nekatolikov ali pri božjih službah iz javnih ozirov. Nekatoliki niso pripuščeni k zakramentom (c. 2260), tudi se jim ne sme dati cerkvenega pogreba, c. 1240 štev. 1. Otro¬ kom nekatolikov sme katol. duhovnik le v skrajni sili podeliti krst (c. c. 750 § 1, 751). Nekatoliki ne smejo biti botri (c. 765 štev. 2), pač pa krstne priče. Pri mešovitih zakonih je sedaj assistentia activa obče pripuščena, le maša je prepovedana (c. 1102), druge obrede sme škof dovoliti. Po konstituciji papeža Martina V. >Ad vitanda scandala« iz 1. 1418. in sedaj po c. c. 2258 § 2 in 2259 § 2 so od pasivne vdeležbe pri božji službi izključeni samo excomunicati vitandi t- j. oni, ki so javno od papeža z navedbo imena izobčeni. Nekatoliki kot taki pa ne spadajo senu Zanje se sme zasebno moliti, tudi tajne tihe maše so zanje dopustne. Za nekatoliške vladarje se smejo daro¬ vati: celo slovesne maše in izvršiti javne molitve, ker veljajo blagru dežele. Slovesen requiem za umrle nekatoliške vladarje pa je bil dosedaj prepovedan in po besedilu c. c. 1240. § 1 in 1241. ostane prepoved pač tudi še v naprej v veljavi. One, ki cerkvi zaukažejo ali jo prisilijo, da cerkveno pokoplje razkolnika, krivoverca ali nevernika, zadene kazen 4 50 izobčenja latae sententiae nemini reservata. Tiste pa, ki takim osebam prostovoljno nudijo cerkveni pogreb, zadene inter- dictum ab ingressu ecclesiae ordinario reservatum. c. 2339. Cer¬ kveni pogreb pa je dovoljen, če so te osebe pred smrtjo kazale znake kesanja (c. 1240 § 1). § 17. Najvažnejši novodobni eerkvenopolitični sistemi. A. Paritetna država. Zasebnega občevanja med katoliki in nekatoliki cerkev ne brani. Urediti prašanje politične tolerance pa je izključno stvar države, na koje ozemlju prebivajo pripadniki različnih vero- izpovedanj. Še le nova ustavna doba je poskusila zadovoljivo rešitev problema. 1. Milanski edikt je proglasil 1. 313. splošno versko svo¬ bodo. Ko je pa postalo krščanstvo državna vera, je ta svoboda zopet izginila. Krščanski cesarji so izdali zakone, po kterih so zadele krivoverce najstrožje kazni, celo smrt. Vera Je veljala za del ustave in ustava države je imela biti strogo enotna. Kdor je kršil enotnost vere, se je hudo pregrešil proti državnemu redu. To pravno naziranje je bilo merodajno tudi v germanskih državah in ostalo je v veljavi skozi celi srednji vek. Friderik II., ki gotovo ni bil verski fanatik, je za krivoverstvo opetovano določil kot kazen smrt na grmadi in papeža Gregor IX. in Ino¬ cenc IV. sta te zakone potrdila. Celo oznanjevalci nove vere v 16. stoletju, ki so za se pač zahtevali svobodo vesti v polnem obsegu, niso kazali napram drugovercem nobene tolerance in še manj države, ki so stopile na njihovo stran. 2. Da bi se bilo proti reformatorjem in njih pripadnikom lahko postopalo na podlagi državnih zakonov kot hudodelcem, je povsem jasno. Karol V. pa teh zakonov radi šireče se revo¬ lucije ni mogel več izvesti. Zato njegov kazenski zakonik iz 1. 1532., znan pod imenom Constitucio Criminalis Carolina (C. C. C.) ali peinliche Halsgerichtsordnung Karls V., nima več kazenskih določb proti heretikom. V augsburškem verskem miru 1. 1555. je bilo določeno, da katoličani in protestanti lahko prosto in svobodno izvršujejo vsak svojo vero. Pravico, da si volijo veroizpovedovanje, pa so imeli le neposredni državni 51 stanovi, podaniki so se morali po pravilu, cuius regio eius et religio, pokoriti odredbam svojega kneza, smeli so se pa izseliti, ako so hoteli ostati zvesti svojemu od vladarja različ¬ nemu verskemu prepričanju (beneficium emigrandi). V držav¬ nih mestih pa so imeli ostati katoliki in protestanti skupaj, kakor doslej. Ferdinand I. je dal tej mirovni pogodbi še pose¬ ben dostavek, da izgube duhovski državni stanovi, ki prestopijo k augsburškemu veroizpovedanju, službo in dostojanstvo (reservatum ecclesiasticum). Vitezi in meščani v duhovskih kneževinah pa so dobili pravico, da smejo ostati protestanti, če so že dalj časa pripadali novi veri. B. Augsburški mir verskega nasprotja nikakor ni odstranil. To nasprotje je postalo le še vedno ostrejše radi protireforma¬ cije in je konečno rodilo 80-letno vojsko, ki je končala vsled opešanja obeh strank z Westfalskim mirom 1. 1648. Določbe, ki se nanašajo na verske razmere, vsebuje Instrumentum pacis Osnabrugensis. Poleg protestantov augsburškega so bili pri¬ znani tudi oni helvetskega izpovedanja. Glavne določbe so: a) V političnih, države se tičočih zadevah so državni sta¬ novi vseh treh izpovedanj enakopravni. Prestop izvršen iz ene konfesije v drugo ne spremeni nič na pravicah dotičnega stanu na državnopolitičnem polju. b) V verskih zadevah ne odloča večina glasov, temveč državni stanovi katol. in prot. vere naj glasujejo vsak za se kot corpus Catholicorum in corpus Evangelicorum in prašanje naj se potem med obema skupinama v prijateljskem sporazumu reši. c) Vsaka konfesija ohrani ono cerkveno imetje, ki je bilo 1. januarja 1624 (dies decretorius, dies normalis) njena last. Za nektere dežele se je določil kot dies decretorius 1. januar 1618, za dežele cesarja pa je ta določba sploh odpadla. Reser¬ vatum ecclesiasticum je ostal še nadalje v veljavi. d) Vsi državni stanovi imajo pravico do reformacije (jus reformandi), toda z omejitvijo, da mora deželni knez (izvzemši Avstrijo) svojim podanikom, ki pripadajo drugi veri nego on, dopustiti njeno izvrševanje v onem obsegu in oni obliki, kakor jim je bilo to izvrševanje dovoljeno poljubnega dne 1. 1624. (annus decretorius, a. normalis). Ako je deželni knez prestopil k drugemu veroizpovedanju, ali če je prešla vlada v deželi v roke kneza drugega veroizpovedanja, ni smel ta dotedanje ver- 4 * 52 ske pripadnosti svojih podanikov spreminjati, roaamkom pa ki niso mogli dokazati posestnega stanja iz 1. 1624., smel je deželni knez nadalnje izvrševanje njih verozakona prepovedati in jih v daljšem roku siliti, da se izselijo, toda mi jim smel od imetja ničesar vzeti. Papež Inocenc X. je ta mir obsodil, ker so po njem postale izgube, ki jih je kat. cerkev po reformaciji utrpela, trajne. Kot državni zakon pa je ostal westfalski mir navzlic papeževi obsodbi v veljavi. V različnih deželah je bilo vsled tega zgodovinskega raz¬ voja izvrševanje verozakonov različno. Dežele so bile ali kato¬ liške ali protestantovske (luterske ali reformirane). Tu in tam so se nahajale v sicer versko enotnih teritorijih tudi občine dru¬ gega veroizpovedanja, ki so imele na podlagi posestnega stanja iz 1. 1624. exercitium religionis publicum ali privatum in skoraj povsodi se je našlo tudi še pripadnike drugih konfesij, ki se jih je samo trpelo, in ki so imeli svojo devotio domestica simplex ali qualificata. 4. V prejšnji Avstro-Ogrski so bile razmere slične kakor v Nemčiji. Toda v avstrijskih kronovinah kakor na Češkem in Ogrskem je vladalo v vsem srednjem veku načelo stroge enot¬ nosti v veri. Nastale sekte so brezobzirno preganjali. (Husitske vojne.) Protireformacijo so v avstrijskih deželah izvedli z vso strogostjo. Jedina od države priznana vera je bila katoliška. Nekatoliških veroizpovedanj se niti trpelo ni! Svojo vnemo za katoliško stvar pa so izkoristili avstrijski vladarji v to, da so vedno bolj razširjali svoja jura circa sacra. Cesarja Ferdi¬ nanda II., ki je pregnal protestante iz svojih dežel, nazivajo zgodovinarji po pravici za ustanovitelja jožefinizma. Cerkev je smela samostojno odločati samo in pure spirituaiibus, v vseh drugih ozirih je bila pod strogim državnim nadzorstvom. Na Ogerskem pa so bili katoliki in protestanti enakopravni. Ta enakopravnost je bila priznana v 16. stoletju tudi pravoslavni cerkvi s tem, da so beguncem iz Turčije (nekdanje Srbije) dovolili na Ogerskem, Hrvaškem in Kranjskem prosto bogo¬ služje po njih veri in obredu. Jude so ponekod trpeli, a so jih v časih tudi zopet izgnali. Nauk o naravnem pravu in doba prosvitljenega absolu¬ tizma v zvezi z vedno večjo pomešanostjo različnih veroizpove- 53 dan j sta od srede 18. stoletja naprej pripravila pot večji verski strpnosti. Tolerančni patent cesarja Jožefa II. z dne 10. okto¬ bra 1783. je dovolil protestantom obeh izpovedanj in pravo¬ slavni cerkvi domačo versko službo, kjer niso imeli dotični kristjani itak že prej obsežnejših pravic. Tudi Židom se je sta¬ lišče zboljšalo. Židje, protestanti in pravoslavni pa so se morali oblastvom prijaviti. Vstop v javne službe se jim je moral posebno dovoliti. Vsa druga veroizpovedanja, tudi brezverstvo, so bila prepovedana. 5. Absolutna policijska država je prenehala še le z 1.1848., ko je celo Evropo prevzelo revolucionarno gibanje. Tudi glede verske strpnosti so še le sedaj prodrla nova načela. Še osnovni zakoni stare nemške zveze (Deutsche Bundesakte) iz 1.1815. določajo za vse tri krščanske stranke samo enake državljanske in politične pravice, ne pa tudi pravico do javne službe božje. To pravico so prinesele državljanom še le novodobne ustave. V stari Avstriji je zajamčil ces. patent z dne 4. marca 1849 d. z. št. 151 vsem državljanom svobodo vere in vesti, vsaki pri¬ znani verski družbi pa javno bogoslužje in pravico do njenega imetja; podvrgel pa je ob enem vse cerkve in verske družbe državnim zakonom. Vlada je iskala sporazuma s katoliškimi škofi, kterim je dovolila prosto občevanje z Rimom. Odpravila je placet in v večjem obsegu zopet uvedla cerkveno sodstvo. Med cerkvijo in državo je nastalo novo razmerje, sistem koordinacije, po kterem sta obe oblasti, vsaka na svojem polju samostojni, druga od druge neodvisni, enakopravni. 18. avgusta 1. 1855. je bil sklenjen med cesarsko vlado in papežem konkordat, ki je zajamčil katoliški cerkvi popolno samoupravo, izročil celo šolo njenemu nadzorstvu, razveljavil drugo poglavje obč. državli. zakonika in odkazal vse zakonske spore cerkvenim sodiščem. Konkordat je imel takoj s početka hude nasprotnike, ki so zahtevali važnih izprememb v določbah o mešovitih zakonih in o prestopu k drugi veri. Ker Rim ni mogel popustiti, je država uredila te zadeve za se, in sicer deloma že v osnovnih zakonih iz 1. 1867., potem z majnikovimi zakoni iz 1.1868. (Maigesetze, zakoni z dne 25. maja 1868 d. z. štev. 47, 48 in 49, ki se tičejo vzpostavitve pristojnosti drž. sodišč v zak. zadevah, razmerja cerkve do šole ter medverskih odnošajev) in končno z zakonom 54 z dne 7. maja 1874 d. z. štev. 50 o zunanjih pravnih razmerah kat. cerkve. Že 4 leta poprej, namreč z najvišjim odlokom z dne 30. VII. 1870 je bila država odpovedala konkordat, ki je bil pa formalno odpravljen še le z zakonom z dne 7. maja 1874. Ti zakoni so vstvarili zopet novo razmerje med cerkvijo in državo, ki se lahko označi kot sistem paritetne države. Vse od države priznane verske družbe so enakopravne. Država ureja njih zunanje zadeve po svojih zakonih, v mejah teh zako¬ nov pa jim prizna samoupravo. 6. Pariteta napram verskim družbam ima za podlago svo¬ bodo vere in vesti, ki se tiče vseh državljanov. Ta svoboda spada med politične pravice. Od Amerike jo je najprej prevzela francoska revolucija. V modernih državah je povsodi ustavno zajamčena. Vsak državljan si sme izbrati vero po svojem prepričanju; lahko jo tudi menja ali zavrže, ne da bi se odločil za drugo. Od njegove volje je odvisno, ali izpolnuje predpise svoje vere ali ne. Državljanske in politične pravice so od veroizpovedanja ne¬ odvisne. Ta svoboda pa je omejena po državnem pravnem redu v toliko, da ostanejo državljanske dolžnosti po določilih vero- zakonov nedotaknjene (n. pr. obveznost do vojne službe). Pravice verske svobode se morejo poslužiti še le versko dorasle fizične osebe. Versko doraslost določa zakon. 7. Pariteta napram verskim družbam obsega sledeča na¬ čela: a) Za vse enaka prostost v oznanjevanju verskega nauka. Vsaki verski družbi mora biti dovoljeno, da oznanja svoj nauk v dopustni obliki ustmeno ali pismeno in si s tem vabi nove pripadnike. Iz tega izhaja za posameznika pravica do prostega prestopa v drugo vero. Verska pripadnost otrok je odvisna ali od volje staršev ali pa je urejena z zakonom, h) Vse cerkve in verske družbe se morajo enako ščititi v pravici do izvrševanja verskih predpisov, zato se sramotenje njih verskih naukov, ali njih obredov ali motenje njih božje službe po zakonu kaznuje (verski delikti). Nikdo se ne sme siliti k udeležbi pri verskih slavnostih njegovega lastnega ali tujega veroizpovedanja. Nikdo se ne sme siliti, da se obme za podelitev verskega dejanja (krst, poroka, pogreb) na služabnika druge vere, ali da temu v vsakem slučaju plača pristojbino (župna obveznost, Pfarr- zwang). c) Vse cerkve in verske družbe so priznane kot kor- 65 poracije, ki so sposobne pridobivati in imeti imovino. d) Vse cerkve se morajo enako upoštevati pri dovolitvi državnih pri¬ spevkov za verske potrebščine tako glede bogočastja, kakor tudi šol in drugih javnih zavodov. Državna vlada mora zavzeti napram vsaki verski družbi stališče, kot da bi pripadala njej. Načelo mora biti: ne vsem enako, pač pa vsakemu svoje. To načelo je gotovo težko izvedljivo, a ravno tako gotovo je, da bi bila absolutna pariteta nemogoča, ker se radi različnosti insti¬ tucij ne da postopati napram vsem veroizpovedanjem po istih načelih. Pariteta more biti zgolj relativna. Zato so potrebni razun načelnih zakonitih določb, ki veljajo za vse enako, še za vsako versko družbo posebni zakoni; take nahajamo v vseh novodobnih državah in vstvariti jih bo treba tudi pri nas. 8. Enakopravnost ali pariteta pa velja samo za one cerkve in verske družbe, ki so od države priznane. V Sloveniji, Dal¬ maciji in Istri so smatrati na podlagi zakonov prejšnje Avstrije in čl. XII. vidovdanske ustave za priznane naslednje cerkve in verske družbe, ki so na ozemlju naše kraljevine organizirane: katoliška in evangeljska cerkev obeh izpovedanj, pravoslavna cerkev, dalje judovska in muslimanska verska zajednica hane- fitskega obreda. Lipovanska, vztočno-armenska, starokatoliška in evangeljska bratska cerkev (evangelische Bruderkirche) so bile v Avstro-Ogrski priznane, a nimajo na našem ozemlju niti ene občine. V Srbiji in Črni gori je veljala do 28. junija 1921 (ustava) pravoslavna erkev za državno cerkev. Izmed ostalih veroizpovedanj si je priborila v Srbiji na podlagi konkordata z dne 24. junija 1914 in v Črni gori na podlagi konkordata z dne 18. avgusta 1886 katol. cerkev posebno, izjemno stališče. V obeh deželah so bili priznani še muslimani, v Srbiji tudi prote¬ stanti obeh izpovedanj. V nekdanjih ogrskih pokrajinah so bili poleg že naštetih priznani še baptisti, ki pa na našem ozemlju niso organizirani. Naša kraljevina je stopila vsled svoje ustave načelno v vrsto paritetnih držav. Po čl. XII. so osvojene vse one vere, ki so bile v kteremkoli delu državnega teritorija dosedaj zakonito priznane. Za ostala veroizpovedanja se mora priznanje izreči z zakonom. Vse osvojene in priznane vere so ravnopravne. Vršiti smejo svoj verozakon javno. Svoje notranje verske posle upravljajo samostojno. V mejah zakona jim je priznana avtono- mija glede uprave fondov in drugega verskega imetja. 56 Ustava nam podaja samo glavna načela glede paritete. Ta načela bo treba izvesti še le v posebnih zakonih in sicer za vsako konfesijo posebej. Dokler teh zakonov ni, se je ravnati po predpisih, ki veljajo za različne pokrajine, v kolikor niso brez dvoma po ustavi razveljavljeni. Od bodočih zakonov bo odvisno, ali bodo načela paritete izvedena dosledno ali ne. V enem zelo važnem pogledu je odločila že ustava, namreč glede verskega pouka v šoli, ki je odvisen od volje roditeljev. Verozakoni določajo način, kako se pridobi članstvo v ver¬ skih družbah, država pa s svojim zakonom določi pogoje, pod kterimi to članstvo prizna. To je glavni namen medverskega (interkonfesionalnega) zakona. Verska doraslost v Sloveniji in Dalmaciji nastopi s 14. letom, v Hrvatski in Slavoniji ter v Voj¬ vodini z 18., v Bosni in Hercegovini s polnoletnostjo. Po obsto¬ ječih zakonih je v Hrvatski in Slavoniji ter v Bosni in Herce¬ govini brezkonfesionalnost izključena, za Hrvatsko tudi prestop iz krščanstva na nekrščanstvo prepovedan. Verska pripadnost dece je določena v pokrajinskih zakonih različno, ravna se v prvi vrsti po veri roditeljev ali nezakonske matere ali pa je prepuščena dogovoru starišev v zakonu začrtanih mejah. Nijeden pokrajinski zakon pa ne prizna staršem pravice, izbrati svojim otrokom veroizpovedanje po prosti volji. Enotnega, za celo državo veljavnega zakona o medverskih odnošajih dosedaj niti v načrtu nimamo. 12 Katoliška cerkev zna, dasi je napram drugim veram dog¬ matično nestrpna, upoštevati blagor države in se je dejansko uživela tudi že v načela paritete ter računa ž njimi. B. Ločitev cerkve od države. Po načelu paritete je cerkev podrejena državi, toda ne kot celota, ampak samo po onem delu, ki se nahaja v državnih me¬ jah. Paritetna država priznava sosebno krščanske verozakone 11 Merodajni so: a) za Slovenijo in Dalmacijo z. 25. V. 1868 d. z. št. 49. b) za Hrvatsko z. 17. I. 1906 o vjeroizpovednim odnosima. c) za Vojvodino zak. člen XLIII. 1895. d) za Bosno in Hercegovino Uredba deželne vlade 9. VTI. 3891 št. 52694/1 zbornik zak. i ured. 1891 št. 71. 57 kot blagovest in svetovno naziranje, cerkev pa kot ustanovo, ki to blagovest čuva in jo neguje v srcih državljanov tudi v korist državi. Zato je skrb za verozakonske potrebščine tudi naloga države, ker se z njo pospešuje blagor državljanov. Mnoge države pa smatrajo vero samo za del notranjega ču¬ stvenega življenja posameznikov, udejstvovanje verskega čuta in prepričanja jim je zasebna zadeva državljanov, nikakor pa ne posebna stran duševnega življenja narodov. To pojmo¬ vanje, povzeto iz naukov različnih reformiranih sekt, ne pri¬ znava cerkvi nikakega od vseh drugih društev različnega bistva. Cerkev se v državi osnavlja pravno od državljanov na podlagi svobode udruževanja. Njeno življenje je samo toliko pod vplivom države, kolikor si država varuje vpliv na društva sploh. Tako je cerkev na eni strani v resnici prosta, na drugi pa ni deležna nikake državne zaščite. Država nima napram njej ne pravic ne dolžnosti. To razmerje se naziva v politični terminologiji kot ločitev cerkve od države. Pod to devizo se je često krat skrivalo preganjanje cerkve'in verskega življenja sploh, 'ra sistem je, kolikor se Evrope tiče, gotovo v nasprotju s histo¬ rično posvedočenim sodelovanjem cerkve in države pri vstvar- janju temeljev današnjega kulturnega življenja. Cerkev tega sistema ne odobrava in že iz načelnih razlogov lega storiti ne more. Ona ima nalogo, vzgajati narode za kre¬ postno življenje in jim pripravljati večni blagor, zato se ji, ka¬ kor povdarja, ne sme odkazati položaja navadnega zasebnega društva. Papež Pij IX. je v silabu pod št. 55 1.1804. ta sistem obsodil. A tudi druge cerkve, ne samo katoliška, ga ne odobra¬ vajo; tako nemške protestantovske deželne cerkve in isto sta¬ lišče bi gotovo zavzela pravoslavna cerkev, ako bi postalo vpra¬ šanje ločitve cerkve od države resno. Gotovo je, da ta ločitev ni pevsodi enako izvedljiva, ker je mnogo odvisno od kulturne stopnje državljanov, od njihove verske vneme in financialne moči. V Evropi se je izkazala dosedaj popolna ločitev povsodi kot nemogoča, celo v Franciji, kjer so se morali zakoni iz 1.19(15. vsled odpora katoličanov v korist cerkvi pozneje precej izpre- meniti. Pač pa je ta sistem v Severni Ameriki utemeljen, ker se opira na povsem druge razmere kakor jih nahajamo na ev¬ ropskem kontinentu. V Ameriki razmerje med cerkvijo in 58 državo nikdar ni bilo historično. Cerkev je tam razvijala v prvi vrsti misionsko delo in ga vršila brez ožjega stika z državo in tako je ostalo, ko je na mesto misionske stopila stalna hierar¬ hična organizacija. 13 C. Koordinacijski ali konkordatni sistem. Za označeno načelno razmerje med cerkvijo in državo, ka¬ kor ga pojmuje cerkev (zgoraj str. 32), je vstvarila teorija ime »koordinacijski (scil. cerkvenopolitični) sistem«, ki je idejno mogoč napram vsaki historično nastali cerkvi in je sosebno v začetku 19. stoletja v celi vrsti evropskih držav prišel praktično do udejstitve. Ta tip cerkvene politike se oslanja na temeljno naziranje, da sta država in cerkev vsaka v svojem območju druga od druge popolnoma neodvisni, da tedaj vsaka na svojem polju prosto delujeta in se razvijata, da ima vsaka stranka na pro- spehu druge živ interes, da pa ne more in ne sme ne država cerkvi in ne cerkev državi • določati mej pristojnosti. Zato na¬ stane za vsa ona polja, ki jih smatrata tako cerkev kakor država za svoje torišče, neizbežna potreba, da se doseže med njima o mejah pravnih in interesnih območij ter o načinu sodelovanja v enih zadevah, ki spadajo med skupne naloge obeh oblastij, sporazum. Tak sporazum se izraža na zunaj navadno v obliki pogodbe, za ktero je običajno v rabi izraz konkordat. (Po¬ drobneje o konkordatih glej str. 71 ss.) Razmerje države do cerkve je politično vprašanje. Sistem paritete, sistem ločitve cerkve od države ter kon¬ kordatni sistem so po sebi samo trije različni načini rešitve tega političnega problema. Politika se mora presojati v prvi vrsti s stališča koristi, drugih smernic zanjo ni. Zato je politika vedno labilna, po času in krajih različna. Absolutnega merila za njeno pravilnost ne moremo postaviti in dokler ne krši načel etike, jo treba soditi zgolj po uspehih. Niti s stališča cerkve se ne more trditi, da je konkordatni sistem za njo na vsak način naj- 13 v evropskih državah je ločitev cerkve od države izvedena v Belgiji od 1.1881., v Franciji od 1.1905., v Ženevi (Geni) od 1.1907., na Portugal¬ skem od 1.1911. V Italiji, Holandiji in na Irskem pa so stiki med cerkvijo in državo navzlic načelni ločitvi še tako ozki, da stvarno o ločitvi ne more biti govora. 59 boljši; jasen dokaz za to je francoski konkordat iz 1 . 1801 . in uporabljanje njegovih določil v praksi. Obratno se od države ločena cerkev v Belgiji dobro počuti. Ni merodajno načelno sta¬ lišče države glede koordiniranosti ali podrejenosti cerkve, am¬ pak odločilna je upravna zakonodaja. Zato ne izključuje na na¬ čelu paritete zgrajena ustava konkordata, kakor na Hrvatskem obstoječi konkordat ni sprečaval ravnopravnosti poleg katoli¬ ške cerkve priznanih verskih zajednic. Po zakoniti in pravični upravi in po bodoči upravni zakonodaji se bo moglo še le pra¬ vilno presoditi cerkveno politiko naše države. Druga knjiga. Viri cerkvenega prava. § 18 . Splošni pregled. Vsako pravo ima svoj izvor, ki je ali notranji ali zunanji. No¬ tranji viri, tontes juriš essendi, so oni, iz katerih izhaja obstoječe pravo, iz katerih dobiva posamezno pravno določilo svojo pravno moč. Oblike pa, iz katerih pravo spoznavamo, besedilo zakonov, listine in zapiske o pravu, pravne zbirke, imenujemo zunanje, spo¬ znavne ali formalne pravne vire, fontes juriš cognoscendi. Notranji viri nam kažejo nastanek prava, spoznavni viri pa njegovo vsebino in obliko. Vobče prideta za nastanek prava v poštev dva načina, običaj in zakonodaja. Oba nahajamo tudi v cerkvenem pravu. Prvotni na¬ čin pravotvorbe je običaj. Iz življenjskih razmer in vsakdanjih do¬ godkov se je rodilo prvo prepričanje o potrebi pravnega reda. Pri zamenjavi blaga, pri kupčiji in v rodbinskem življenju so postala povsodi obvezna izvestna pravila in oblike, običaj je zahteval, da se upoštevajo v vsakem danem primeru. Ti običaji so prvi izraz obsto¬ ječega prava. V poznejšem razvoju pa so pravo vstvarjali tudi posebni v to poklicani organi, ki so namenoma izdajali norme z obvezno vsebino za vse člane dotične skupnosti. Tako je stopilo poleg običajnega prava zakonito pravo. Najvažnejši del cerkvenega prava je vstvarjen od Boga samega. Kot jus divinum positivum ga spoznavamo v razodetju, kot jus di¬ vinimi naturale v zakonih narave. Pravo, ki je nastalo potom cerkvene zakonodaje, spada pod jus scriptum. Jus scriptum pa obsega tudi jus divinum positivum. Cerk¬ veno zakonodajo so vršili cerkveni zbori, papeži, kurialna oblastva, škofje, avtonomne cerkvene korporacije, konečno tudi države. Ne¬ pisano pravo je nastajalo potom običajev, prakse sodišč in posredno po doktrini. Oni pravni viri, ki vstvarjajo pravo za celo cerkev, so viri ob¬ čega cerkvenega prava (juriš rommunis)-, vsi ostali so viri samo za 61 krajevno cerkveno pravo (jus particulare). Navadno vstvarjajo viri občega cerkvenega prava tudi partikularno pravo, ne pa obrat¬ no. Med materialne vire občega cerkvenega prava štejemo: narav¬ no pravo, sv. pismo, sporočilo, obče cerkvene zbore, papeža, kurial- na oblastva in običaj; med materialne vire partikularnega prava pa škofe, krajevne cerkvene zbore, avtonomijo, državne zakone in konkordate. Prvi oddelek. Materialni viri cerkvenega prava. I. Poglavje. Materialni viri občega cerkvenega prava. § 19. Naravno pravo, sv. pismo, sporočilo. I. V človeški naravi se izražajo kakor pri drugih pojavih pri¬ rode gotovi nespremenljivi zakoni. Zato štejemo naravno pravo med vire cerkvenega prava. Po vsebini se krije naravno pravo z načeli krščanske etike, ker je vsakemu človeku že njegova notranjost, vest, merilo, da zna ločiti dobro od slabega. II. Temelj za svojo pravno organizacijo je dobila cerkev od svojega ustanovitelja. Za vsebino božjega razodetja sta merodajna sv. pismo in ustno sporočilo. Cerkev je izključno poklicana razlagati sv. pismo in sporočilo in tako tudi ugotoviti vsebino tega, kar tvori jus divinum positivum. Pri določanju božjega prava, ki more biti samo deklaratoričnega značaja, sta najvišja cerkvena organa, papež, dum ex eathedra loquitur, t. j. če se sklicuje izrecno na to svojo moč, in pa vesoljni cerkveni zbor, nezmotljiva. Glede papeža je bila ta nezmotljivost proglašena na vatikanskem zboru 1. 1870. Dogma¬ tično ugotovljeni so že po tridentinskih sklepih spisi, ki tvorijo sv. pismo (45 knjig starega, ‘27 spisov novega testamenta); vsi ve¬ ljajo za pristne. Avtentično besedilo je latinski prevod sv. Hieronima (888 — 405), takozvana Vulgata. Živo sporočilo (traditio) pa je po¬ sneti iz poročil cerkvenih pisateljev prvih stoletij, cerkvenih očetov, ter iz spisov ..najuglednejših cerkvenih učenjakov, konečno tudi iz različnih, v najstarejšo dobo nazaj segajočih običajev in naprav, o kterih pričajo različni viri. Dogmatično in etično vsebino Stare Zaveze je Novi Zakon pre¬ vzel povsem, judieialne postave je razveljavil, ceremonialne pred¬ pise pa je razveljavil in obenem zabranil. 02 § 20 . Vesoljni cerkveni zbori. Concilium oecumcnieum se imenuje od papeža sklican zbor škofov vsega katoliškega sveta, da odloča in se posvetuje o važnih cerkvenih zadevah pod predsedstvom papeža ali njegovih legatov. Že v drugem stoletju so se vršili shodi cerkvenih dostojanstve¬ nikov v posainnih pokrajinah in sklepi nekaterih izmed njih so dobili veljavo v vesoljni cerkvi. Za nadaljni razvoj prava pa so po¬ stali važni še le vesoljni cerkveni zlori, coneilia oecumenica, od kterih se je prvi vršil v Niceji 1. 325. in kterih štejemo do sedaj 20. 14 Sklepi vesoljnih cerkvenih zborov se nanašajo ali na vero ali pa na cerkveno disciplino. Po starejši terminologiji so nazivali na verski nauk se nanašajoče stavke »dogmata« (diavvndtaeig), odločbe, s kterimi se je zavrnil krivi nauk, pa »anatheina«. Sklepe tičoče se cerkvene discipline, torej tudi one pravne vsebine, so imenovali navadno canones (xavoveg, 'Orjouoi, uqoi ) ali regulae. Tridentinski zbor naziva svoje odločbe v verskih zadevah »doctrina ali decretum de fide«, zavrnitve krivega nauka »canones«, sklepe o disciplini pa imenuje »decreta de reformatione«. Deereta se dele zopet v ca- pita. Vatikanski zbor je izdal samo odločbe o verskih zadevah, ki se imenujejo constitutiones. Tudi te se dele v capita. Pravomočni postanejo sklepi vesoljnih cerkvenih zborov še le, kadar jih potrdi papež in jih da razglasiti, c. 227. Tudi izvedba skle¬ pov je stvar papeža. Vsi, ki so veljavno krščeni, so vezani, da se jih drže. Odločbe v verskih zadevah so nespremenljive, druge mo¬ lela papež ali \esoljni cerkveni zbor spremeniti ali razveljaviti. § 21 . Papež. 1. Papež je vsled s\ojega primata najvišji zakonodajalec cer¬ kve, ki more, ne da bi bil vezan na kak sosvet ali posebno obliko, vstvarjati vesoljno ali obče, pa tudi izjemno ali krajevno pravo. Pri tem ga ne vežejo zakoni njegovih prednikov ali cerkvenih zborov, kolikor se tičejo discipline v cerkvi. Mejo, preko ktere tudi pape¬ ževa zakonodaja nikdar ne more, tvorijo samo jus divinum naturale in jus divinum positivum, tedaj morala in dogme. 14 Nicaea I. 325, Carigrad 1. 381, Ephesus 431, Chaleedou 451, Cari¬ grad II. 553, Carigrad III. 680—681, Nicaea II. 787, Carigrad IV. 879 — 880, Lateranense I. 1123, Lateranense II. 1139, Lateran. III. 1179, Lateran. IV. 1215, Lyon I. 1245, Lyon II. 1274, Vienne 1311—1312, Constanz 1414—1418, Basel-Ferrara-Florene 1431—1445, Lateranense V. 1512—1517, Trident 1545—1563, Vaticanum 1869 — 1870. 63 2. Papeži so se posluževali svoje zakonodajne pravice že v pr¬ vih stoletjih krščanstva v precej izdatni meri in sicer v obliki pi¬ sem, s kterimi so reševali mnogoštevilna na nje došia prašanja in prizive. Zato so prišla za ta pisma v rabo imena: decreta, episto- lae ah lilterae decretales, decreialia constituta, auctoritates in tudi litterae synodicae, ker so papeži včasih prašali duhovništvo ali pa cerkveni zbor za mnenje, predno so zadevo rešili. Čestokrat so se razpošiljale odločbe v več izvodih, ali pa so dobili naslovniki po¬ velje, naj jih širijo naprej. Od 4. stoletja dalje so hranili prepis vsake dekretale v papežkem arhivu. Ta običaj je prevzela cerkev od cesarske pisarne. Pozneje, ko je postala papežka zakonodaja zelo obširna, so dobila tudi papeževa pisma različna imena, za ktera pa nikakor niso bili merodajni strogo ločeni kriteriji. Na splošno se je nazivala 1 e x g e n e r a 1 i s navadno constitutio, pismo pa, ki se je nanašalo samo na posamezen primer, r e s c r i p - t u m (kakor pri ces. pisarni). Cerkveni zakonik obravnava tvarino o reskriptih v c. c. 36—62. 3. Reskript se imenuje pred vsem pismo papeža ali pa tudi drugega cerkvenega zakonodajalca, s kterim se na podlagi vložene prošnje podeljuje Iraka milost ali pa rešuje pravna zadeva. Zato ločimo rescripta gratiae, r. .justitiae, r. mixta, dalje r. secundum jus, i'. praeter jus, r. contra jus, ko jih svrha je ali izvesti zakon, ali ure¬ diti zadevo, glede ktere zakon nima nikake določbe, ali pa dovo¬ liti kako ugodnost v nasprotju z zakonom. Od zakonitih določil glede reskriptov bodi navedeno: Vsak reskript velja le pod pogojem, si preces veritate nitantur, tudi ako ta pogoj ni izražen. Prikrivanje resnice (subreptio) na veljavnosti nič ne spremeni, samo da je na¬ vedeno v prošnji to, kar predpisuje stylus Curiae. Celo krive na¬ vedbe (obreptio) ne vzamejo reskriptu veljave, če je le edini na¬ vedeni razlog, ki je bil odločilen, ali če je izmed več navedenih raz¬ logov vsaj eden odgovarjal resnici. Če podeljuje isti reskript hkratu več milosti, ostanejo tiste veljavne, glede kterih se ni izvršila nikaka prevara (subreptio ali obreptio). Reskripti, ki jih je papež izdal na prošnjo stranke, pa z dostavkom »motu proprio«, so neveljavni samo v primeru pozitivne prevare t. j. če je jedini razlog, ki je bil pri rešitvi prošnje merodajen, neresničen, c. 45. Rimska oblastva dele reskripte milosti po nalogu papeža ali neposredno ali posredno na ta način, da pooblasle škofa ali dru¬ gega cerkvenega dostojanstvenika, naj po svojem prevdarku kot executor voluntarius podeli zaprošeno milost. Če se podeli milost neposredno, se izda reskript ali in forma gratiosa ali in forma commissoria.. V prvem slučaju odpade vsaka izvršba po ordinariju, (c. 51), v drugem pa ima izvesti škof reskript kot executor neces- sarius. To izvedbo bi smel škof odkloniti samo v primeru očite prevare, ki jo je zagrešil prosilec, ali če je ta podeljene milosti no¬ torično nevreden, tako da bi izzvala izvedba reskripta javno ogor¬ čenje. Če odkloni škof izvedbo iz teh razlogov, mora poročati v 64 Rim. (c. 54.) Rescripta justitae, r. contra regem in commodum pri- vatoKum, r., ki se. nanašajo na podelitev cerkvenega beneficija m r.. ki nasprotujejo pravicam tretjih oseb, se morajo strogo razlagati, vsa druga* torej sosedno r. gratiae v ožjem pomenu, naj se razlagajo milo. c. 50. 4. Glede na obliko papeških dopisov razlikujemo bule, l) r e v e in apostolska pisma. Že od prvih začetkov so imeii papeževi dopisi obliko pisem, kterim se je v svrho posvedočbe pristnosti dodajal pečat. Ro različ¬ nem pečatu so se ločile bule in breve. Prve so imele navadno svinčen, le redkokdaj zlat pečat (bulla aurea) in sicer v pušici, buila, ki so jo privezali na listino s posebno konopljeno ali svileno vrvico. Pečat pri brevah pa je bil vtisnjen v osek na listino samo. Bule so papežka pisma v važnejših zadevah v slovesni obliki. Značilen za nje je v svinec, srebro ali zlato vtisnjen pečat, ki kaže na sprednji strani (Avers, Antiča) navadno ime papeža s številko, na zadnji strani pa (Revers, Postica) glavi sv. Petra in Pavla, ob¬ dani s črkami S. P. E. oz. S. P. A. in ločeni po križu. Veljavnost listine je odvisna od privešenega pečata. Pisane so bule na močan pergament. Pisava je bila prej takozvani bullaticum Gothicum ali teuiounum. Danes je v rabi mesto stare nova kurentna latinska pisava. Jezik je latinski, slog slovesen, častitljiv, s stalnimi klavzu¬ lami. Brez nadpisa se začenja prva vrsla: N. Episcopus servus ser- \o.um Dei dilecto fratri (filio) N. Saiutem et Apostolicam benedic- lionem, ali če naslovnika ni: In perpetuam rei memoriam. Vsako bulo se citira po začetnih besedah. Datovalo se je bule poprej z navedbo kraja, kjer je bila izdana, leta vtelesenja Gospodovega (računanega od ‘25. marca), dneva po rimskem koledarju in leta vladanja vsakokratnega papeža. Po konstituciji Pija X. »Sapienti consilio« z dne 29. junija 1908 se sedaj datuje od 1. januarja na¬ prej. Bule redko podpiše papež. One, ki so sklenjene in podpisane od papeža in kardinalov v konsistoriju, se imenujejo bullae consi- sloriales, vse druge b. non consistoriales. Navadno jih podpiše in tudi odpravi predstojnik pisarne, kancler. Zato bullae communes ali per eancellariam. Že po Motu proprio Leona XB1L od 29. decem¬ bra 1878 in sedaj tudi po konstituciji »Sapienti consilio« se rabi svinčen pečat le še v onih primerih, v kojih gre za ustanovitev ali delitev večjih beneficijev, ali ob drugih posebno slovesnih prilikah, drugače pa se pritisne pečat na rudeči vosek na listino samo. Okrog glav apostolov Petra in Pavla je napisano ime vsakokratnega papeža. Breve, ki so prišle v rabo od srednjega veka, so papežka pi¬ sma v manj slovesni obliki, dasi ne vedno manj važne vsebine. Pi¬ sane «o na fin, bolj na široko rezan papir. Pisava je novodobna* jezik navadno latinski. Tudi tukaj ni interpunkeij. Zgoraj je zapisano ime papeža s številko. Besedilo, se začne: Dilecte fili (ali drug sličen nagovor) Salutem et Apostolicam benedictionem. Včasih sledi še: In perpetuam rei memoriam. Jezik je priprost, klavzule so včasih le na kratko označene. Datuje se jih po navadnem koledarju. Pod- 65 pisane so po kanclerju brev (cancellarius brevium), ki ima po¬ sebno pisarno v državnem tajništvu, (c. 263). Na levi strani spodaj se pritisne pečat. V to svrho se rabi od Klementa IV. dalje annullus pisuuons, ribičev prstan, predstavljajoč sv. Jr etra, ki seai v čolnu in vleče mrežo. Nad podobo pa je vtisnjeno ime papeža s številko. Vsa pisma papežev, ki niso bule ali breve, se zovejo L i 11 e r a e Apostolicae. Vendar je razlikovati Litterae Apostoli- cae simpiices (Brevetti), Chirogropha, Encylicae in Motuproprii. Litterae Apostolicae simpiices se imenujejo vsa pisma, ki so spisana po nalogu papeža in ki nosijo njegovo ime, niso pa od njega samega podpisana. Pisma, ki jih papež sam pod¬ piše, se zovejo Chirographa. Litterae Encyclicae, okrožnice, so odloki ali naredbe, namenjene vsem, ali pa vsaj večjemu številu cerkvenih predstojnikov. Motuproprio pa se naziva odlok, ki ga papež izda brez poprejšnje prošnje iz lastnega nagiba in pri katerem deloma odpadejo običajne pisarniške oblike. § 22 . Oblastva rimske kurije in kardinalske kongregacije. Stylus Curiae Romanae. Pisarniška pravila. I. Opravila, ki so jih imela papeževa oblastva od srednjega veka zmagovali, so bila po obsegu ogromna. Cim bolj so se tekom časa množila, tem več je bilo treba različnih oblastev z izvežbanim uradništvom. Od 16. stoletja pa so poleg oblastev vršile kardinalske kongregacije velik del opravil cei’kvene vlade. Papež Sikst V. je z bulo »Immensa aeterni« z dne 22. januarja 1587 te deloma že ob¬ stoječe kardinalske kongregacije preosnoval. Njegovemu vzgledu je sledil papež Pij X., ki je s konstitucijo »Sapienti consilio« z dne 29. junija 1908 vso dotedanjo organizacijo papežkih oblastev in kar¬ dinalskih kongregacij preuredil; posebno je meje njih delokrogov jasno očrtal. Ta preuredba je po kodeksu zopet spremenjena. Do- tične določbe se nahajajo v četrtem poglavju druge knjige. V obče so vsi člani in uslužbenci rimske kurije pooblaščenci papeža, vsak za svoj delokrog. Ako se drže pri izvrševanju svojih poslov zakonitih mej in oblik ter predpisanega postopanja so njih odloki smatrati za ravno tako obvezne kot bi jih izdal papež sam. Kardinalske kongregacije so imele pred novo kodifikacijo možnost in pravico, izdajati dekrete z zakonito veljavo, seveda iudi avtentično tolmačiti obstoječe zakonite predpise. Ta možnost sedaj ne obstoji več, le iz vrste enakih odločb v posamnih primerih bi se tudi sedaj še lahko razvilo običajno pravo. Kodifikacija cerkvenega prava je popolna in v sebi zaključena. Glede avtentične razlage, izpopolnitve ali sprememb določb veljajo predpisi motuproprija papeža Bene¬ dikta XV. z dne 15. septembra 1917, »Cum juriš canonici codicem.« Avtentična razlaga cerkvenega zakonika je poverjena posebni kar 5 dinalski komisiji, ki je tudi izključno pristojna, posamezna določila spreminjati ali spopolnjevati. Novih, za vso cerkev veljavnih dekre¬ tov (nova Decreta generalia) kardinalske kongregacije od sedaj naprej ne smejo izdajati, razun v skrajni sili (nisi gravis Ecclesiae universae necessitas aliud suaaeat). Poklicane so izdajati ob po¬ trebi navodila, kako naj se uporabljajo določbe kodeksa ter na splošno nadzirati njih natančno izvajanje. Take instrukcije in na- redbe naj imajo le nekak izvršilni značaj, njih namen je, poglobili razumevanje obstoječega zakona in zajamčiti mu veljavo in pra¬ vilno uporabo, ne pa vstvarjati nove zakone. Obče veljavni dekreti se imajo razglašati v uradnem glasilu »Aeta Apost. Sediš«. II. Načela, ki so pri rimski kuriji za reševanje opravil in de¬ litev milosti merodajna, se nazivajo v svoji celoti stylus curiae. O njem velja pravilo: Stylus curiae habet vim legis, facit jus. C. 20 kodeksa določa m, dr., da se je pri vrzelih v zakonu ozirati tudi na »stylus Curiae«. III. Del tega, kar se zove stylus Curiae, so pisarniška pravila, regulae c a n c e 11 a r ia e. Že zelo zgodaj so začela uporabljati rimska oblastva v svojem poslovanju gotove trdne oblike. Postopala so v sličnih slučajih po istih načelih. Ta načela so zapisovali v pisarniško knjigo, liber d i u r n u s, ki je bila v rabi še za Gregorja VII. Od 12. stoletja naprej so prišla polagoma v veljavo nova pisarniška pravila, ki jih je Ivan XXII. izdal pod naslovom Regulae datae in Can- c e 11 a r i a, pozneje samo Regulae Cancellariae. Njegovi nasledniki so jih pomnoževali in spreminjali, od Klementa XI. (1700—1721) pa je njih število stalno 72. Pisarniška pravila zgube svojo veljavo ob smrti vsakega papeža. Vsak novi papež jih na novo potrdi. Nanašajo se na odpravke pape¬ ževih odlokov (regulae directivae vel expeditoriae), na poslovanje rimskih sodišč (r. judiciales) in na podeljevanje beneficijev (r. be- neficiales vel reservatoriae). Splošno veljavo imajo v obče le ona pravila, ki se nanašajo na dispenzacije, odpustke in beneficije. R. judiciales so obvezne samo za rimska sodna oblastva. Pisarniška pravila v kodeksu sicer niso nikjer omenjena, ostale pa so v ve¬ ljavi, ker spadajo tudi ona pod stylus Curiae, ki se nanj sklicuje c. 20. § 23 . Običaj. Vigens ecclesiae disciplina. Praksa sodišč. Doktrina. Mnogo cerkvenega prava je nastalo potom običaja. V običaju se kaže prepričanje ljudstva, da so za gotova opravila merodajna načela, ki se jih vsak drži. Ta načela naj se uporabljajo tudi v vseh enakih primerih v bodočnosti. Tako se v običaju dejansko izraža volja celega naroda in ta volja tvori pravo, kakor ga tvorijo pisani zakoni. 67 Tudi cerkev priznava pravo iz običaja, toda le pod gotovimi pogoji, ker pač po njenem nauku vsaka pravotvorba izhaja iz juris- dikcije. Zato mora tudi običajno pravo v cerkvi stopiti v zvezo s cerkveno jurisdikcijo, ako naj ima veljavo. Sholastiki m papeži sred¬ njega veka so to zvezo med običajnim pravom in cerkveno juris¬ dikcijo jako spretno izrazili v pogojih, pod kterimi cerkev priznava veljavnost običajnega prava. Ako so ti pogoji dani, potem cerkev soglaša z običajnim pravom, prizna mu veljavnost in tako dobi obi¬ čajno pravo svojo moč in obveznost konečno le od priznanja po cer¬ kveni oblasti. Priznanje pa je lahko izrecno (consensus expressus), ali pa je podano le molče (consensus tacitus). Ako zakonodajalec običaj pozna in molči, dasi bi se lahko proti njemu izjavil, ga molče priznava. Ako zakonodajalec izjavi enkrat za vselej, da je običaj, ki ima gotove lastnosti, pravnoveljaven, predstavlja tako določilo con- census generalis ali legalis zakonodajnega organa. V cerkvi je bilo že od vsega začetka za razvoj pravnih običajev mnogo prilike. Zelo stari so n. pr. običaji glede celibata. A še za časa Gratiana ni bilo prodrlo mnenje, da se običaj lahko uveljavi tudi v nasprotju z obstoječimi zakoni. Gregor IX. pa je izjavil, da se po običaju lahko razveljavi tudi obstoječi zakon, če je consuetudo rationabilis et legitime praescripta. (c. 11 X I. 4.) Običaj, ki naj postane pravnoveljaven, mora imeti sledeče last¬ nosti: - a) Obstojati mora v okrožju, na kojega čelu stoji cerkveni dosto¬ janstvenik, ki ima sam zakonodajno moč, tedaj ali v vesoljni cerkvi, (consuetudo universalis, generalissima) ali pa v cerkveni provinci tconsuetudo generalis), ali v škofiji (consuetudo specialis). b) Običaj ali pravilo, ki naj doseže pravno moč, mora biti povsodi v enaki rabi. V tej rabi se ravno kaže običajno pravo. c) Običaj mora izhajati iz prepričanja, da se sme in m o r a tako postopati. (Opinio juriš sive necessitatis.) Glosa pravi, da se mora postopati eo animo, ut intendas seu credas, te jus habere. d) Običaj mora biti rationabilis, kakor zakon. Običaj, ki bi nasprotoval naravnemu ali božjemu pravu, verskemu nauku ali morali in ustavi cerkve, ki bi rahljal cerkveno disciplino ali ki bi ga zakonodajalec izrecno zavrgel, bi bil irrationabilis. O tem, ali je kak običaj rationabilis, t. j. ali odgovarja splošno duhu, pred vsem nauku cerkve ali ne, ima odločati cerkveni sodnik. e) Konečno mora biti consuetudo legitime (canonice) prae¬ scripta. Za običaj secundum ali praeter legem ni predpisana določena doba, merodajno je mnenje sodnika. Consuetudo se- cundum legem je samo uporabljanje zakona na dane dejanske primere, consuetudo praeter legem je običajna primena pravila, po kterem se izpolnjuje v zakonu dana vrzel, consuetudo contra legem pa je običaj, ki nasprotuje obstoječemu zakonu. Za veljavnost običaja contra legem je zahtevala doktrina, da je bilo dotično pravilo v rabi skozi dobo 40 let. (Doba zastaranja ali priposestvovanja.) 5 * 68 Pomen običajnega prava je bil, kakor povsodi tudi v cerkvi v prvih časih največji. Kolikor bolj se je razvijala zakonodaja, tem bolj je stopalo običajno pravo v ozadje. Kdor se je nanj skliceval, ga je moral dokazati, ker sodniku ni bilo mogoče poznati vseh običajev. Novi cerkveni zakonik pomeni tudi za dosedanje običajno pravo zaključek razvoja, ker njegovo veljavo silno utesnjuje. Splošne in krajevne šege, ki jih kodeks proglaša za irrationabiles, so odprav¬ ljene in se v bodoče ne trpe več. Običaji, ki v zakoniku niso izrečno zavrnjeni in ki so v rabi že sto let ah od pamtiveka, se smejo i nadalje še trpeti, ako so ordinariji mnenja, da jih z ozirom na kra¬ jevne in osebne razmere ne kaže odpraviti. Ce se ordinariji o njih ne izrečejo, so smatrati tudi vsi ti običaji odpravljenim, če zakonik sam ne določa drugače (n. pr. c. 136 glede tonzure, c. 162 glede •volitev v kolegijih i. dr.) c. 5. Za bodočnost pa je običajnemu pravu celo po kodeksu zopet odprta pot. Pogoji za veljavnost so v bistvu določeni kakor v dose¬ danjem pravu: Priznanje (consensus) cerkvenega predstojnika, rationabilitas, -lOletni obstoj za običaj praeter ali eontra legem. c. c. 25, 27. Ako pa naj se po običajnem pravu razveljavi zakonita določba, ktera vsak nasproten običaj zavrača, je potrebna za dero- gacijo lOOletna uporaba dotičnega pravila ali pa praescriptio inime- morabilis. c. 27. Za avtonomne zveze je pravica vstvarjati si pravo potom običaja, v zakonu še posebej naglašena (c. c. 26, 28). V c. 29. povdarja zakon na splošno, da je consuetudo optiina legum interpres, kar je v soglasju s c. 20., kjer se posebna važnost polaga na prakso rimskih oblastev pri vrzelih v zakonu. Ako pravo iz običaja lahko razveljavi celo pisano pravo, velja to tem bolj naprain starejšim obi¬ čajem, ki z novejšimi niso v skladu. Vedno pa se običaji lahko raz¬ veljavljajo potom zakonov. Splošni zakon odpravi vsak splošni običaj, tudi ako ga ne omenja. To načelo je izvedeno v kodeksu celo napram krajevnim običajem, ako niso že sto let ali dalje v rabi in jih ne ščiti škof. c. 5. II. Vigens ecclesiae disciplina pomeni veljavno cerkveno pravo v oni obliki, v kteri je z ozirom na sedanje razmere dejansko v rabi. Mnogi cerkveni zakoni so bili že zelo stari, nastali so pred mnogimi stoletji pod drugimi razmerami, kakor vladajo dandanes. Njih praktična uporaba se je morala zato prilagoditi čestokrat zahtevam časa. V praksi je veljalo zato v primeru s pisa¬ nim nekoliko spremenjeno pravo, za kterega je udomačen izraz vigens ecclesiae disciplina. Bilo je to pravo, ki se je kazalo vsak dan v življenju cerkve, ki se je v njej rabilo v drugem duhu, tudi morda v drugi obliki kakor staro pisano pravo. Vigens ecclesiae disciplina tedaj ni nič drugega, kakor v praksi nastala šega, consuetudo glede uporabljanja cerkvenega prava. Kakor vse dosedanje šege. je zgubila tudi ona vsled nove kondifikacije vsak pomen. Saj je novi zakonik nastal na temelju obstoječega prava, kterega zunanji izraz je nudila ravno vigens ecclesiae disciplina. 69 Zato je naravno, ako se vigens ecclesiae disciplina v kodeksu omenja samo glede na vsebino nove kondifikacije. C. 6 veli: codex vigen- tum hucusque ecclesiae disciplinam plerumque retinet. III. Praksa sodišč — us us forensis — in drugih oblastev je ali formalna, nanaša se na način postopanja v pravdah ali pa je materialna, obstoječa v enakomerni uporabi pravnih do¬ ločb pri sodstvu, v judikaturi. Sodba vstvarja sicer jus vedno samo inter partes. Enake sodbe pa tvorijo močan prejudic in postanejo pri rimskih oblastvih lahko običajno pravo. V kodeksu se omenjata v c. 20 stylus et praxis Curiae Romanae, tedaj usus forensis v for¬ malnem in materialnem smislu kot posebno važna v slučajih, glede kterili zakon nima posebnih določb. Tukaj je odprto polje za novo običajno pravo. IV. Doktrina ali pravo učenjakov ni nikdar pravni vir. Ker pa so bili nazori slovečih juristov važni pri vsaki zaKonodaji, in ker se je sodstvo vedno nanje oziralo, zato je cerkev znanstvo v vseh časih visoko čislala. Pri upoštevanju doktrine pa mora biti v prvi vrsti merodajna prepričevalnost razlogov za zastopano mnenje, ne pa število avtorjev, ki so istega naziranja. II. Poglavje. Materialni viri partikularnega cerkvenega prava. § 24. Škof. Škofje so po božjem pravu poklicani vladike svojih okrožij z redno oblastjo pod avtoriteto rimskega papeža (C 329 § 1). Del njihove uradne oblasti tvori potestas legislativa, ki jo pa smejo izvrševati še le od trenotka naprej, ko se nahajajo v kanonični po¬ sesti svoje škofije. Posest škofije pridobe na ta način, da predlože papežev odlok o svojem imenovanju stolnemu kapitlju v spričo tajnika, ki to zabeleži v zapisniku (c. 334). Zakonodaja škofa je omejena na obseg njegove jurisdikcije. Preko mej njegove škofije ne seže moč njegovih naredb. Razun tega sme izdajati zakone le secundum ali praeter, nikdar pa ne contra jus eommune. Proti občemu cerkvenemu zakonu, ki ga smatra škod¬ ljivim, pač lahko ugovarja, vezan pa je na vsak način tudi v tem slučaju na ukaze iz Rima. Škofove uredbe so ali a) pastirska pisma, ki so namenjena vsem vernikom ali pa samo duhovščini (v tem primeru navadno latinsko pisana in encyclicae imenovana), b) odloki ali odredbe, izdane ali od škofa samega ali pa od njegovih oblastev (ordinariata), c) statuti in sicer ali sinodalni, ki jih izda škof na škofijski sinodi, ali pa ško¬ fijski (statuta dioecesana), ki jih izda s sodelovanjem stolnega ka¬ pitlja. 70 Škofovi odloki in naredbe so glede veljavnosti od papeževega potrdila neodvisne. Pač pa se morajo na običajen način razglasiti. Navadno izdaja vsaka škofija v to svrho svoj službeni list. Proti na- redbam in ukrepom škofa se sme vsak, ki se čuti po njih v svojih pravicah žaljenega, pritožiti na apost. stolico. Škofove naredbe more razveljaviti papež, vesoljni cerkveni zbor, škof sam ali njegov na¬ slednik, a lahko izgube veljavo tudi vsled nasprotnega običaja. Sede vacante ima omejeno zakonodajno moč kapiteljski vikar, c. 435. § 1. Slično zakonodajno oblast kakor škofje imajo prelati nullius cum territorio separato, eksemptni prelati, kardinali glede svojih cerkva, papežki legati, apostolski vikarji in prefekti ter vojaški škofje. § 25. Krajevni cerkveni shodi (concilia particularia). Prve cerkvenopravne predpise juriš humani so izdali krajevni cerkveni shodi. Že v drugem stoletju so se škofje večjega ali manj¬ šega okraja čestokrat shajali, da se posvetujejo o cerkvenih zadevah in store potrebne sklepe. Kftnoni, sprejeti na teh shodih, so imeli sicer samo krajevno veljavo, razširili so se pa navadno tudi v drugih delih cerkve in dobili tudi tam zakonito moč potom recepcije. Čim bolj pa je stopal v ospredje primat, tem bolj so postajale redke prej številne generalne, patriarhalne, plenarne, provincialne ali nacio¬ nalne sinode. (Glej spodaj str. 194 ss.) Sedanje cerkveno pravo pozna razun vesoljnega cerkvenega zbora in škofijske sinode (synodus dioecesana) še plenarne in pro¬ vincialne cerkvene shode. (c. c. 281—292.) Ti shodi tudi še sedaj lahko vstvarjajo krajevno pravo, ako so pravilno sklicani, ako se drže sklepi v mejah zakonite pristojnosti in ako jih je pregledala (expensa et recognita fuerint) Congregatio eoncilii. Ta kongregacija jih torej nima izrecno odobriti, pač pa vzeti v pretres. Zbor sam pa ima določiti način razglasitve in rok, po kterem naj stopijo sklepi v veljavo, c. 291 § 1. Sklepi dogmatične vsebine so na partikularnih sinodah izklju¬ čeni, pač pa se o dogmatičnih prašanjih lahko vrše posvetovanja. Tstotako se sme skleniti, da se da vernikom v dogmatičnih stvareh primeren pouk. Sklepi glede cerkvene discipline so dovoljeni in mogoči, samo da ne smejo nasprotovati občemu pravu, § 26. Avtonomija (Jus condendi statuta). Nektere cerkvene korporacije imajo pravico, da same pravno- veljavno urejajo svoje zadeve. Ta pravica se imenuje jus statuendi, jus condendi statuta. Po občem pravu pristoja ta pravica stolnim 71 in kolegiatnim kapitljem, na podlagi papeževega in škofovega pri¬ vilegija pa moškim redovom in kongregacijam, univerzam ter bra¬ tovščinam in pobožnim društvom. Pod avtonomijo spada tudi to, kar imenujemo pri avtonomni korporaciji observanco, ker je ta popol¬ noma slična običaju v širšem cerkvenem okrožju. Pogoji za veljavnost so: zakonite meje in predpisana oblika. Statuti ali pravila se smejo nanašati samo na notranje zadeve kor¬ poracije, pri stolnih kapitljih: na sprejem, božjo službo, disciplino, upravo imovine i. s.; pri redovih: na molitve, klavzuro, študije i. s. Statuti tudi ne smejo biti v nasprotju z občim pravom, s pravicami predstojnikov ali tretjih oseb, s koristmi cerkve in z dosedanjimi dobrimi odnošaji v udruženju. Poprej je bilo sporno, če morajo biti statuta capitularia potrjena od škofa, sedaj določa c. 410 § 2 izrecno, da se imajo predložiti škofu v potrdilo in da se brez njegovega odobrenja ne smejo razve¬ ljaviti in tudi ne spremeniti. Če škof ukaže, da se imajo vstvariti statuti in kapitelj tega povelja ne izpolni tekom šestih mesecev, potem ima škof pravico, da jih kapitlju postavi sam. (c. 410 § 3.) § 27. Državni zakoni. Ker ima država od cerkve povsem različen smoter in delokrog, je cernev vedno odklanjala zakone, ki so jej jih države vsiljevale. Toda čestokrat je državne zakone, ki so bili v skladu z njenimi lastnimi načeli, izrecno priznala. Take leges canonizatae so smatrati potem tudi cerkvenim zakonom. V novejšem času pa je cerkev vedno češče primorana, da se ogne težki škodi, računati celo s takimi državnimi zakoni, ki jih iz načelnega stališča obsoja. V grad- jauskopravnih zadevah pa cerkev načeloma priznava in upošteva določila posvetnih zakonov. Mnoge institucije cerkvenega prava so vznikle na posvetno- pravni podlagi (nekteri zak. zadržki, beneficiji, patronat i. dr.) C. 1080 usvaja glede zadržka zakonitega sorodstva določila posvetnega prava. Dandanes trpi cerkev navadno ves kompleks državnega cerkve¬ nega prava, ktero je praktično najvažnejši del partikularnega cer¬ kvenega prava sploh. § 28. • Konkordati. Konkordati so dogovori med najvišjo državno in najvišjo cer¬ kveno oblastjo o medsebojnem razmerju, kterega se hočeta držati ali načeloma v vseh merah ali pa samo v gotovih natančno dolo¬ čenih točkah. 72 Le na posamezne točke se nanašajo najstarejši konkordati, ka¬ kor \vormski (pactum Calixtinum) iz 1. 1122, dalje konkordati iz dobe obnovnih koncilijev (Reformkonzilien), konkordati sklenjeni 18. stoletja z romanskimi državami, ter cirkumskripcijske bule 19. stoletja, s kterimi se je na novo zgradila organizacija kat. cerkve za Nemčijo. Kar pa je konkordatov iz 19. stoletja, veljajo vsi načelni ureditvi celotnega razmerja med cerkvijo in dotično državo. Samo papež je upravičen, sklepati za cerkev take dogovore, ker se z njimi skoraj vedno vsaj deloma spremene določbe občega prava in ker gre navadno za važne zadeve (causae majores). Kot posveten vladar ni pri tem papež nikdar prišel v poštev. Tudi škofje smejo sklepati z državno oblastjo dogovore, toda le z ozirom na zakonito jim odmerjen delokrog. Za državo pa morajo biti taki dogovori skle¬ njeni po organih, ki so po ustavi upravičeni do zokonodaje, tedaj navadno po vladarjih z odobrenjem parlamentov. Po obliki so konkordati različni. Ali izda dogovor vsak pogod¬ benik kot svoj zakon, ali podpišeta papež in vladar pogodbeno listino, ter jo potem kot cerkveni in državni zakon razglasita ali pa izda papež bulo z dogovorjeno vsebino, koje besedilo tudi državna oblast priznava za obvezno ter ga zakonito razglasi. Zelo sporen je pravni značaj konkordatov. Nekteri jih sma¬ trajo za meddržavne pogodbe, drugi za papeževe privilegije, tretji za državne zakone. Zopet drugi jim pripisujejo svojstva privilegijev in pogodb, jih tedaj smatrajo za neko juristično mešanico Vsekako so konkordati pogodbe, kar izhaja že iz njih oblike. Obe stranki se dogovorite glede pravic in obveznosti in sicer za se in za naslednike in se zavežete, reševati vse težkoče, ki bi se poja¬ vile v bodočnosti, sporazumno. Tudi imena, ki so in so bila v rabi za take dogovore že od srednjega veka sem, kažejo, da se jih je vedno smatralo za pogodbe. Sodobni pisatelji imenujejo \vormski konkordat »concordia«, pozneje pa se rabi zanj »pax« ali »tracta- tus«. Dogovori, sklenjeni v Konstanca med papežem in nemškimi knezi, se istotako nazivajo »concordia«, njih vsebina pa »capitula concordata«. Od tiste dobe naprej je stalno v rabi izraz concordata ali concordatum. V 19. stoletju pa se nazivajo vsi dogovori označene vsebine c o n v e n t i o, tako že konkordat iz 1.1801. med Napo¬ leonom T. in Pijem VII. Konkordati so presojati po analogiji meddržavnih pogodb, njih veljava in moč je zajamčena samo po pogodbenikih, ne od tretje sile, na ktero bi se bilo mogoče v slučaju kršitve sklicevati. Država in cerkev nastopata v njih kot koordinirani, enakovredni, druga od druge neodvisni sili. Oni, kterim so konkordati papeževi privilegiji, se skli¬ cujejo na to, da stoji cerkev nad državo, da je država vsaj v vseh onih točkah, ki se jih tičejo ti dogovori, podrejena cerkvi. Papežu mora pristojati pravica, da iz tehtnih razlogov konkordat prekliče, pogodbe pa se ne more preklicati. Vse to je le deloma resnično. Konkordati urejajo navadno zadeve, ki zanimajo cerkev in državo, 73 ki so za oba pogodbenika enako važne, tedaj takozvane res inixtae. V teh je pa smatrati cerkev in državo za ravnopravni. Pogodbe, ki so sklenjene za nedoločen čas, so poljubno odpovedljive, kar velja tudi glede konkordatov. Daši papeži niso sklenjenih konkordatov nikdar samovoljno i’azveljavljali, so to večkrat storile države, ne da hi jim bila cerkev to pravico odrekala. Legalna teorija je osnovana v naziranju, da stoji država absolutno nad cerkvijo, da je le ona vir vsega prava, da so njej podvrženi vsi pojavi življenja in vse organične tvorbe na nje¬ nem ozemlju, tedaj tudi javne korporacije in verske družbe. Med glavo in udi enega telesa pa so pogodbe nemogoče. — Ta teorija, ki je nasprotje prve, je pravno nevzdržljiva, ker bi po njej dogo¬ vor ne imel nikakega smisla in bi država postopala bolj dosledno, ako bi svojo voljo cerkvi kratkomalo vsilila. S pogodbo pa je vsaj posredno priznala njeno ravnopravnost. Pogodbe vežejo oba dela enako, to zahteva navadna pravičnost. Konkordat morata cerkvena in državna oblast razglasiti kot zakon. Daši so konkordati po obliki in vsebini pogodbe, v formal¬ nem oziru so zakoni, ki so skupni cerkvi in državi. Enostranske spremembe so radi pogodbenega značaja konkordatov izključene, celo enostranska avtentična razlaga je nedopustna. Ako se izkažejo spremembe potrebnim, je treba novega dogovora obeh strank. Ako se izkaže, da je eni izmed strank nemogoče, da se pogodbe še na¬ dalje drži, se naj skuša doseči sporazumno razveljavljenje in če je to nedosegljivo, je dovoljen tudi enostranski odstop potom odpovedi ali pa na podlagi zakona, ki derogira določbam konkordata, ker je vsako meddržavno pogodbo smatrati za sklenjeno sub clausula: rebus si c stantibus. Samovoljno kršenje konkordata po ukre¬ pih, ki nasprotujejo dogovoru, bi nasprotovalo meddržavnim običa¬ jem. Ako se konkordat razveljavi, se mora novo razmerje urediti potom novih zakonov, ki jih izda za cerkev papež, za politično ob¬ močje pa državna oblast. Za cerkev ne stopi po konkordatu spre¬ menjeni jus commune sam po sebi zopet v veljavo. III. Poglavje. Cerkveni zakoni in njih uporabljanje. § 29 . Cerkveni zakoni. (Legcs ecclesiasticae.) 1. Sv. lomaž Akvinski definira zakon sledeče: Lex est ordi- natio rationis ad bonum commune ab eo, qui communitatis curam habet, promulgata (Summa theol. l./II. q. 90 a. 4.) Zakon je predpis modre prevdarnosti, izdan po načelniku javne skupnosti v blagor celote. Zakon mora izdati le cerkveni predstojnik, ki ima svojo 74 lastno jurisdikcijo. Predpis mora biti fizično in moralno mogoč in mora služiti splošnemu blagru cerkvene skupnosti. Konečno mora biti zakon razglašen, ker le na ta način ga skupnost spozna, ki naj bo po njem vezana. V cerkvenem pravu ne poznamo razlike med zakonom, uredbo in naredbo, ki je vzeta iz novodobnih ustav. V ustavnem smislu je zakon ona pravna določba, ki jo izdajo zakonodajni organi, navadno parlamenti z odobrenjem vladarjev, uredbe so ukrepi celokupne centralne vlade, podpisani tudi od vladarja, ki imajo v obče moč zakona, naredbe pa so ukrepi ali ukazi posameznih upravnih obla- stev, ki imajo zajamčiti zgolj pravilno uporabljanje zakonov. 2. Predmet cerkvene zakonodaje je vse, kar je v zvezi z organi¬ zacijo in delovanjem cerkve. Ker rabi cerkev v dosego svojih ciljev tudi gmotna sredstva, se razteza cerkvena zakonodaja deloma tudi na zadeve posvetnega značaja. Po vsebini se razlikujejo leges affirmativae (praecipientes, prae- ceptivae, zapovedi), leges negativae, (interdicentes, prohibentes, prepovedi) in leges permissivae (tolerančni zakoni). Vsak zakon pomeni predpis, ki se ima uporabljati v b o d o č e. Na preteklost se navadno ne nanaša, ker nikdo ne more biti odgovoren za to, kar ni bilo zapovedano ali prepovedano. Ako pa naj ima zakon izje¬ moma vzvratno moč, je treba to v besedilu jasno izraziti, c. 10. 3. O načinu, kako je zakone razglašati, odloča zakonodajalec. Za papežke zakone se je začel še le od 13. stoletja naprej razvijati poseben način razglaševanja. Konstitucije so nabili organi papeževe pisarne ad valvas basilicae Vaticanae et ecclesiae Lateranensis, Cancellariae et in acie Čampi Florae. Taka publicatio urbi facta je veljala kot o r b i facta. Galikanci, Febronianci in Jožefinci pa so trdili, da imajo papeževi zakoni za posamezne škofije veljavo še le, kadar jih dotični škof razglasi. Ako bi bil ta nazor pravilen, bi vsak škof lahko preprečil veljavo papežkih zakonov za svoje okrožje. Posredno bi to mogle storiti tudi države. Škofje so samo zavezani, da vernike o vsebini papeževih zakonov pouče. Nobenega zakona ni mogoče razglasiti tako, da bi postala vsebina vsakemu znana, dasi sedaj najbolje skrbita za to tisk in časopisje. Veljavnost zakona pa ni nikdar odvisna od tega, da je v istini vsakemu znan. Pij X. je s konstitucijo »Promulgandi« z dne 29. sept. 1908 ustvaril poseben uraden list apost. stolice, ki izhaja od 1. januarja 1909 naprej pod imenom: A c ta Apostolicae Sediš. V tem listu se morajo razglasiti vse konstitucije, zakoni, dekreti in ukazi rimskih oblastev, ako ni v posameznem slučaju drugače določeno. Ta način razglaševanja zakonov velja tudi sedaj. (c. 9.) Pravilno razglašen zakon stopi v veljavo tri mesece po dnevu razglasitve, ako ni že iz zakona samega razvidno, da ima veljati takoj ali pa vsaj že prej ali pa pozneje. Pok med razglasitvijo in onim dnevom, ko stopi zakon v veljavo, sč imenuje v a c a t i o 1 e g i s. 4. Leges mere ecclesiasticae, zakoni zgolj cerkve¬ nega značaja, ne vežejo tistih, ki še niso prejeli krsta in tudi ne onih 75 krščenih, ki jim manjka razumnost ali ki še niso izpolnili 7. leta svoje starosti, c. 12. Splošni zakoni, leges generales, vežejo one, za ktere veljajo, naj se nahajajo kjerkoli. Za posamezne kraje izdani zakoni pa vežejo one, za ktere veljajo, samo v dotičnem okrožju, in tudi tam le pod pogojem, da imajo ondi svoje domovališče ali svoj quasidomicilium in se tudi v istini tam nahajajo. Tujci za časa svoje odsotnosti niso vezani na zakone svojega domačega kraja, ako niso osebnega značaja (leges personales), pa tudi ne na one svojega tre- notnega bivališča izvzemši tiste, ki se nanašajo na javni red ali na obliko pravnih dejanj (actuum solemnia). Splošni zakoni pa jih ve¬ žejo tudi tedaj, če na njih domovališču nimajo veljave. Vagi, to so ljudje brez domovališča, so vezani na splošne pa tudi na kra¬ jevne zakone svojega vsakokratnega bivališča, (c. c. 13, 14.) 5. Leges irritantes se imenujejo zakoni, ki določajo, da je kako samo po sebi dopustno in veljavno dejanje ničevo; leges i n h a b i 1 i t a n t e s pa se nazivajo določbe, ki odrekajo gotovim osebam sposobnost do pravnih dejanj. Nepoznanje legum irritan- tium aut inhabilitantium ne opravičuje nikogar, če ni v zakonu samem drugače določeno. Nepoznanje ali zmoto glede zakona ali kazni mora vedno dokazati oni, ki se na n ju sklicuje; isto načelo velja glede lastnih in onih tujih dejanj, ki so obče znana. Glede tujih dejanj pa, ki niso obče znana, se domneva nepoznanje dotlej, da se nasprotno dokaže, c. 16. 6. Da se spozna misel zakona, ga je treba pojasniti potom raz¬ lage (interpretatio). Interpretacija je ali avtentična ali običajna ali znanstvena. Avtentično sme razlagati zakon le zakonodajalec sam ali njegov naslednik ali oni organ, ki je od njega v to pooblaščen. Avtentična razlaga ima zakonito moč, zato se imenuje tudi ne- cessaria. Znanstveno se razlaga zakon po učenjakih (po doktrini, teoriji), običajno pa po praksi. Zato pravilo: consuetudo est optima legum interpres. (c. 29.) Znanstvena in običajna interpretacija ve¬ ljata samo toliko, kolikor so njih razlogi prepričevalni. Interpreta¬ cija se naziva: declarativa sive comprehensiva, ako podaje jasno vsebino zakona, correctiva, ako hoče omiliti trdosti v njem, r estri čtiva, ako omejuje uporabo zakona na gotove primere, extensiva, ako ga uporablja na primere, na ktere se besedilo samo po sebi ne nanaša. Z besedami gramatična, historična in sistematična ali dogmatična razlaga, pa niso označene različne vrste interpretacije, ampak samo njena sredstva (pomen besedila, logični sklepi n. pr. a majori ad minus, historični postanek določila, razmere ob času, ko je bil zakon izdan, uvaževanje določil z ozirom na celotni pravni kompleks). Kako se .imajo cerkveni zakoni razlagati, določajo c. c. 17—21. Avtentična interpretacija ima isto moč kakor zakon sam. Če pojasnjuje samo besedilo zakona, ki na sebi ni dvomljivo, je ni treba razglašati; v tem primeru velja tudi za preteklost. Če pa ve¬ ljavo zakona omejuje ali razširja, ima moč samo za bodočnost in se mora razglasiti kakor zakoni. 76 Razlaga dana v obliki sodbe ali reskripta v posameznem pri¬ mem nima zakonite moči in velja samo za stranke, za ktere je izšla. V obče so zakoni razlagati po naravnem smislu besedila; mero¬ dajen je naravni pojem, ki ga vsaka beseda izraža. Ako se na ta način ne pride do jasnosti, se je treba ozirati na sporedna določila, na namen in okoliščine, iz kterih je zakon izšel in na mišljenje (mens) zakonodajalca. Kazenskopravna in taka določila, ki omeju¬ jejo prosto izvajanje pravic, se morajo strogo razlagati. Ce o kaki zadevi ni najti izrecne določbe ne v splošnih ne v partikularnih zakonih, se je ravnati po sličnih določilih (anaiogia), po splošnih pravnih načelih, ki odgovarjajo kanonični pravičnosti, po praksi rimske kurije in po mnenju učenjakov. Kazni pa se smejo izreči vedno samo za ona dejanja, ki so navedena v zakonu, cc. 17—20. Veljava zakona prestane ali sama po sebi, ali po volji zakono¬ dajalca, ali pa vsled običaja. Sam po sebi zgubi zakon veljavo, če je izdan le za določen čas, ali če se namen, kteremu hoče služiti ne da več doseči. Zakonodajalec lahko zakon ali popolnoma raz¬ veljavi (abrogatio), ali pa samo deloma (derogatio). Zakon se raz¬ veljavi tudi z izdajo novega zakona, kterega določbe niso v skladu s prejšnjim (obrogatio). V tem pogledu veljajo pravila: lex gene- ralis posterior derogat legi generali priori, ravno tako: lex specialis posterior derogat legi speciali priori. To pravilo je sprejel tudi novi zakonik, c. 22. Starejši zakon je razveljavljen, ako mu poznejši naravnost nasprotuje ali če je v njem cela tvarina na novo urejena. Lex specialis prior pa ne utrpi po poznejšem splošnem zakonu (lex generalis) na veljavi nič, če ta izrecno ne določa kaj drugega (n. pr. c. 6 št. 1). Posebno pravo posameznih krajev in oseb je ostalo po kodeksu nespremenjeno, cc. 3, 4, 22. Prejšnji zakon se v dvomu ne smatra za preklicanega, ampak se mora novi z njim po možnosti spraviti v sklad. c. 23. Vedno je veljalo v cerkveni zakonodaji načelo, da se smejo zakoni spremeniti samo, če to za¬ htevata urgens necessitas ali pa evidens ecclesiae utilitas. Konečno zgubi zakon svojo veljavo tudi vsled pravomočnega nasprotnega običaja (c. 27) in za posameznike vsled podeljenih privilegijev in dispenz. § 30. Privilegiji. Privilegiji so izjemni zakoni, ki stopijo za omejeno število oseb ali stvari na mesto obče veljavnih pravnih predpisov. Beseda se rabi v širšem in ožjem pomenu. Privilegij v širšem pomenu je za¬ kon, s kterim se urejajo odnošaji celih razredov oseb ali stvari z ozirom na njih splošne posebnosti in potrebe. Sem štejemo privile¬ gije klerikov. Privilegij v ožjem pomenu pa je posebna, od občega prava različna stalna pravna norma, ki se izda le za eno osebo ali eno stvar, ali pa tudi za več oseb ali stvari, ne pa brez izjeme za vse osebe ali stvari enake vrste. 77 Privilegije delimo po različnih vidikih v več vrst n. pr. pr. affir- m a t i v a in negativa ; prvi dovoljujejo nekaj, kar je sicer prepo¬ vedano, drugi oproščajo od dolžnosti; pr. personalia, re¬ al i a, m i x t a, se nanašajo na posamezne osebe ali stvari (cer¬ kev, samostan, vseučil.); ako se tičejo zavoda in njegovih članov, so pr. m hrta; pr. perpetua in temporaria, trajni ali za¬ časni pr.; pr. pura ali giatiosa in pr. remuucratoria ali onerosa, conventionalia; prvi so milostni čini, drugi se podele samo proti izvestni dajatvi ali pa so s tako dajatvijo zvezani; konečno pr. favorabilia in o d i o s a, če se z njimi podeljuje kaka ugodnost ali če se omejujejo pravice osebam, za ktere je bil privi¬ legij kot izjemni zakon izdan. Vsak zakonodajalec je v svojem območju upravičen, podelje¬ vati privilegije, tedaj pred vsem papež in sicer tudi sine justa causa. Cerkveni predstojnik podeli privilegij ali iz lastnega nagiba — motu proprio — ali na podlagi prošnje — ad preces, ad instantiam, ustmeno — vivae vocis oraculo — ali pismeno — per rescriptum gratiae. — Privilegiji se nadalje podeljujejo ali per se ali per com- municationem t. j. na ta način, da se že obstoječi privilegij z isto vsebino podeli še drugi osebi ali stvari. Ta podelitev se izvrši ali in forma accessoria, tako da je drugi privilegij glede vsebine vedno odvisen od prvega, ali pa tako, da je od prvega povsem neodvisen (aeque prineipaliter) in da ostane nespremenjen, tudi ako bi prvi ugasnil, cc. 64, 65. C. 68. določa, da nastanejo privilegiji lahko tudi per legitimam consuetudinem aut praescriptionem, torej potom običaja in pripose- stvovanja ter da possessio centenaria vel immemorabilis inducit praesumptionem concessi privilegij. Kdor vživa privilegij že sto let ali od nekdaj, temu ni treba podelitve dokazati. Kdor bi se skli¬ ceval na to, da si je pridobil privilegij z dejansko rabo v dobi pri- posestovanja, bi moral vse zakonite pogoje za ta način pridobitve dokazati. Pooblastila (facultates), ki jih dobe cerkveni dostojanstveniki iz Rima ali trajno ali za določen čas ali za gotovo število primerov, so smatrati za privilegia praeter jus. Taka pooblastila, podeljena škofu ali drugemu ordinariju, niso vezana na osebo, ako ni to v podelitvi ali drugače jasno povedano, ampak veljajo tudi za njih naslednike; istotako veljajo škofu dana pooblastila tudi za general¬ nega vikarja. Vsako pooblastilo upravičuje k vsem dejanjem, ki so za njega izvršitev potrebna. Kdor ima pravico dovoljevati dispenze, ima v danih primerih tudi pravico, odvezati od cerkvenih kaznij. (c. 66.) Privilegiji se morajo po svojem besedilu tolmačiti in se ne smejo ne široko ne ozko razlagati. Vedno pa jih je treba tolmačiti tako, da je razvidna iz njih neka milost onega, ki jih je podelil, (c. c. 67, 68.) Nikdo ni zavezan se posluževati privilegija, podeljenega v njegovo korist, če ne izhaja zavezanost do izvrševanja iz drugega naslova. Privilegiji so v dvomu smatrati trajnim (c. c. 69, 70). Po ko- 78 deksu so odpravljeni vsi privilegiji, ki so v njem navedeni in po besedilu c. 60. § 2. tudi oni, ki so v nasprotju z določbami kodeksa in niso bili podeljeni v Kirnu. Vsi drugi so ostali nespremenjeni. Privilegiji so v svojem obstoju od onega, ki jih je podelil, ne¬ odvisni in ostanejo v veljavi, tudi če je njegova pravica nehala, razim če so dani cum clausula: ad beneplacitum hostrum. Privilegia personalia prestanejo s smrtjo upravičenca, realia, če se uniči do- tična stvar; če se pa tekom 40 let zopet postavi, na novo zgradi, tudi privilegiji spet ožive. Mogoče je nadalje se privilegiju odreči, če je podeljen zgolj v korist privatne osebe. Udruženja se pa ne smejo svojim privilegijem oopovedati, če jim pristojajo po zakonu ali če bi bile z odpovedjo prizadete koristi cerkve ali koristi drugih, (cc. 72—75.) Privilegiji, ki niso drugim v breme, ne ugasnejo, tudi če se jih nihče ne poslužuje. V nasprotnem slučaju pa vsled nerabe nehajo po preteku 40 let ali že prej, če je nerabo smatrati za od- reko (renuntiatio.) Privilegij nadalje zgubi svojo veljavo, če postane njegovo uporabljanje tekom časa nedopustno ali škodljivo, ali če je čas, za kojega je bil podeljen, potekel. Konečno sme zakonodajalec privilegij preklicati, ako ga upravičenec zlorablja in ordinariji imajo dolžnost, da vsako zlorabo sporoče papežu, cc. 76—78. Kdor se hoče posluževati podeljenega mu privilegija napram drugim, mora in foro externo podelitev zakonito dokazati. Pro foro interno zadostuje dobra vera, da izvirajo privilegiji od pristojne strani, (c. 79.) § 31. Dispenzacije. Dispenzacijo definira kodeks kot legis in času speciali rela- xatio. (c. 80.) Dispenza pomeni oprostitev od zakonitega predpisa, ki se izvrši ali tako, da se uporaba predpisa za gotov primer ukine ali na ta način, da se že nastali učinki zakonite določbe spregle¬ dajo. Privilegij postavlja na mesto občega zakona poseben predpis, jus singulare zamenja jus generale ter ga za dotične primere raz¬ veljavi, dispenza pa ne spremeni na obstoječem pravu ničesar, le njegova uporaba se ukine in izreče, da ostane zakon za dotični pri¬ mer brez učinka. Privilegiji vstvarjajo pravo, dispenze samo pra¬ vice. Ako se te pravice ne izrabijo, ne more biti v pravnem pomenu govora o dispenzi Pojem dispenze so še le dekretisti točno opredelili: dispen- satio est ... canonici rigoris casualis facta derogatio (Summa Ru- fini k dekretu Gratiana ed. Singer 1902, 234). Poprej tudi ni bilo določeno, kdo da sme deliti dispenze; delili so jih v istini papeži, sinode in škofie. S časom so prihajale prošnje za dispenze v važnih primerih samo še v Rim in konečno je pristajala pravica podelje¬ vati dispenze od občih zakonov samo še papežem. 79 Danes velja načelo, da more in sme podeljevati dispenze samo zakonodajalec in sicer papež tudi glede zakonov podrejenih mu organov, ti pa le glede zakonov, ki so jih sami izdaili. Ordinariji stoječi pod papežem smejo dajati dispenze od sploš¬ nih zakonov v obče samo na podlagi posebnega pooblastila, drugače pa le v nujnih primerih, ki ne dopuščajo odloga, kjer preti težka škoda, in je težavno, se obrniti v Rim. Ti slučaji morajo razun tega biti take vrste, da se v Rimu zanje navadno dobi dispenza. c. 81. Škofje so upravičeni dajati dispenze od lastnih naredb ter od predpisov provincialnih in plenarnih cerkvenih shodov, ne pa od papeških zakonov, tudi če so izdani samo za dotični kraj. c. 82. Župniki sploh nimajo pravice dovoljevati dispenze ne od sploš¬ nih ne od posebnih zakonov, ako jim ni ta pravica izrecno pode¬ ljena. c. 88. Dispenze naj se dovoljujejo le iz pravičnih in tehtnih razlogov z ozirom na važnost določbe, ktere uporaba naj se ukine. Vsako dispenzo in tudi pooblastila, deliti dispenze, treba strogo tolmačiti, (c. c. 84, 85.) Papež navadno izvršuje svojo dispenzijsko oblast po različnih oblastvih, po Penitenciariji, Propagandi, sosebno tudi po škofih, ki dobivajo v to svrho posebna pooblastila. Za ta pooblastila obstojajo natančni obrazci, različni po besedilu za dispenze pro foro interno et externo, glaseči se ali na vse vrste dispenz za gotovo dobo (faeul- tates quinquenales, deeennales, triennales, annales) ali za izvestno število primerov. Dispenze se navadno podeljujejo na podlagi prošnje v obliki reskriptov. Brzojavne prošnje niso dopustne. Dispenze ugasnejo, če jih zakonodajalec prekliče, če se jim upravičenec odreče (n. pr. pri dispenzah od postnih zapovedi, od dolžnosti moliti brevir) in se ta odreka od predstojnika sprejme, nadalje ako odpade vzrok, iz katerega so bile podeljene in konečno če preteče čas, za kojega veljajo, c. 86. Drugi oddelek. Spoznavni viri cerkvenega prava. §32. Označba pojma. Različne vrste teh virov. Iz materialnih pravnih virov so nastajali vedno novi zakoni in kanoni, ki jih je bilo treba spravljati v zbirke, da so postali splošno dostopni in da se je zajamčilo njih uporabljanje. Te zbirke, ktere nam posredujejo poznanje cerkvenega prava, imenujemo formalne ali spoznavne cerkvenopravne vire. Ker so v njih zbrani pred vsem kanoni cerkvenih sinod, se nazivajo navadno zbirke kanonov. 80 Prvotno so zbiratelji kanone zapisovali po časovnem redu, pozneje pa so jih že bolj znanstveno razvrščali po tvarini. Tako nahajamo kronologične in sistematične zbirke. Dalje razlikujemo zasebne in avtentične zbirke. Prve so delo zasebnega truda, druge so nastale po naročilu zakonodajalca ali pa so si pridobile vsaj njegovo odo- brenje. Važna je iudi razlika med splošnimi in posebnimi zbirkami. V prvih se nahaja za celotno cerkev veljavna pravna snov, druge vsebujejo cerkvene zakone, veljavne le za posamezne kraje, de¬ žele, province, škofije ali pa zakone, ki se tičejo le posebnih delov cerkvenega prava, kakor n. pr. zakona (braka), pokore, sodnega po¬ stopanja itd. Konečno imamo pristnih in nepristnih ali potvorjenih zbirk, kojih vsebina ali sploh ni tam navedenega izvora ali pa vsaj ne v obliki, v koji je v zbirko sprejeta. Do novega kodeksa je bil najvažnejši formalni pravni vir korpus juriš canonici. Zato so stvarno ločiti viri pred njim, potem je obrazložiti Corp. j. c. sam. konečno so omeniti viri za njim, kojih vrsto zaključi novi kodeks I. Poglavje. Zbirke pred Corpus-om juriš canonici. § 33. Pseudoapostolske zbirke. Glavni vir iz prvega časa krščanstva je sv. pismo. Drugih prist¬ nih zbirk, ki bi vsebovale cerkvenopravno snov, je le malo. Pač pa je nastalo v oni dobi nekaj apokrif o krščanskem življenju in ta¬ kratnem pravnem redu v cerkvi. Najstarejša je: Aidn/jj zobv 6d)dsxa 'Anoatokcov, Doctrina d u o d e c i m Apostolom m, najbrže spisana koncem prvega stoletja. V svojem drugem delu ima določbe, kako je ravnati s potu¬ jočimi pridigarji ali apostoli in preroki, kako se ima posvečevati nedelja, kako se naj volijo škofje in diakoni itd. Približno dvoje stoletij mlajši so: Kavovec čxyAr)otaorty.oi zon’ dylcov Anoazokcov, Canones ecclesiastici Apostolo- rum, apostolski cerkveni red, (Apostol. Kirchen- ordnung). Zbirka je nastala menda koncem 3. stoletja v Egiptu. Prvi del je samo predelana Atda/j), v drugem delu pa ima samostojne določbe o volitvi škofa, o imenovanju duhovnikov, lek¬ torjev, diakonov in o lastnostih, ki jih morajo te osebe imeti. Najvažnejša zbirka, ki nosi ime apostolov, pa so takozvane Apostolske konstitucije, Aiazayni ali Aiardgeig va>v &yicov ’Anooz6Xcov, Constitutiones Apostolicae. Zbirka je na¬ stala okrog 1. 400 v Siriji in obstoji iz 8. knjig. Prvih 6 knjig se bavi med' drugim z dolžnostmi klerikov, z ordinacijo, s celibatom 81 in z veljavnostjo Mozesovih postav. Osnovo 7. knjigi je nudila Aida%v). Osma knjiga govori posebno o posvečanju klerikov in o lin ritmih . Avtor knjige je po veroizpovedanju semiarijanec. Kot dodatek se nahaja v isti zbirki 85 Apostolskih ka¬ nonov C a n o n e s Apostolom m —, v kterili je mnogo cerkvenopravne snovi glede klerikov, kako se imajo voliti in po¬ svečevati, kako naj bo njih vedenje, kake so njih dolžnosti. Te do¬ ločbe so vzete deloma iz apostolskih konstitucij, deloma iz sklepov cerkvenih zborov 4. stoletja. Apostolske konstitucije niso imele na zapadu nikoli veljave, pač pa so postali tukaj znani Apostolski kanoni ter so vživaii velik ugled, tako da je prvih 50. sprejel celo Dionysius Exiguus v svojo zbirko kanonov. Glede prist¬ nosti pa je imel dvome že on, zato jih je nazval »c a n o n e s, q u i dicuntur Apostolom m«. Čeprav se ti kanoni, ki imajo istega avtorja kakor apost. konstitucije, nanašajo na razmere v vzhodni cerkvi, so zadobiii z recepcijo na zapadu mnogo širši pomen kot jim je bil prvotno določen. Iz Dionizi je ve zbirke so jih povzele poz¬ neje druge, porabila sta jih Pseudoizidor in G r a t i a n, po¬ rabile so jih C o m p i 1 a t i o n e s a n t i q u a e in porabljeni so konečno tudi v dekretalih Gregorja IX. § 34 . Zbirke na vzhodu. Ko so prenehala preganjanja kristjanov in je krščanstvo postalo državna vera, je vzcvetela tudi cerkvena zakonodaja. Na številnih cerkvenih sinodah se je vstvarilo mnogo važni h zakonov. Zbirkam sinodalnih sklepov so bili dodani kanoni apostolov (85). Že sinoda v Chalcedonu se je posluževala take kronologične zbirke, vsebujoče kanone skoraj vseh prejšnjih važnih sinod. V 6. stoletju pa so začeli snov zbirati že tudi sistematično. Joannes Scholasticus, poznejši patriarh carigrajski, je spisal okrog 1. 550 na podlagi take sistematične zbirke svojo ^vvcv/or/ij aavovcov s 50 naslovi (tituli), kteri je dodal še 87 Justinianovih novel cerk¬ venopravne vsebine, ki se zovejo Collectio LXXXVII capitulorum. V poznejših, na vzhodu nastalih zbirkah so uvrščeni med kanone tudi zakoni cesarjev, tičoči se cerkvenih zadev, vedno pod naslovi, pod ktere so po vsebini spadali in te vrste zbirke se imenujejo nomokanoni ( vofjtoc, in navcbv). Prvi nomokanon, nastal koncem 6. stoletja, nosi po krivici ime Sholastikov nomokanon, drugi iz 1.883 je označen po patriarhu Fotiju. § 35 . Zapadne zbirke do Pseudoizidorja. Številni sklepi vzhodnih partikularnih sinod, posebno pa skle¬ pi prvega občnega cerkvenega zbora v Niceji I. 325 so veljali ali 6 82 prišli v veljavo tudi ua zapadu, in sicer v latinskem prevodu, isto- tako so bili v rabi kanoni partikularnih sinod v Španiji, Afriki, Ga¬ liji itd. Zbirkam kanonov so avtorji dodajali tudi pisma papežev in naredbe uglednih škofov. Tekom 5. stoletja ste nastali v Italiji dve zbirki kanonov grških sinod, ki ste znani pod imeni Collectio lsidoriana vel Hispana in Collectio Prisca vel Ital a. Prva je dobila ime od tega, ker so iz nje vzeti kanoni grških sinod v ono špansko zbirko, ktero so pomotoma pripisovali sv. Izidorju iz Seville, druga pa od tega, ker Dionysius Exiguus v predgovoru k svoji zbirki omenja, da ga je nagovoril za nov latinski prevod grških kanonov »presbyter Laurentius confusione priscae translationis offensus.« Največji ugled na zapadu pa je dosegla zbirka meniha D i o ni¬ zi j a, ki si je sam dal priimek E x i g u u s. Bil je rodom Skit, prišel je po papežu Gelaziju, tedaj po i. 496. v Rim, kjer je postal opat. Na čelu zbirke se nahajajo apostolski kanoni, toda le prvih 50; tem slede, urejeni pod 165. zaporednimi številkami, ka¬ noni cerkvenih sinod v Niceji, Ancyri, Neocesareji, Gangri, Anti¬ ohiji, Laodiceji in Carigradu, nato, vedno za se šteti, kanoni sinod v Chalcedonu in Sardiki in konečno 138 kanonov, potrjenih po cerkve¬ nem zboru v Kartagi 1. 419. Nekoliko pozneje je spisal Dionizij zbirko papeških dekretal od Siricija (384—398) do Anastazija 11. (496— 498). Zbirka kanonov in zbirka dekretal ste bili potem združeni v eno samo, ki je pod imenom »Corpus canonum« ali »Corpus codicis ca- nonum« zadobila največji ugled in postala najbolj razširjena v Galiji, Španiji, Afriki in Angliji, celo na vzhodu. Papež Hadrian je 1. 774. izvod te nekoliko spremenjene in pomnožene zbirke podaril Karlu Veiikemu. Državni zbor v Aachenu je potem to Dionyso-Ila- driano 1. 802. proglasil pod imenom Codex canonum za obče veljaven zakonik frankovske cerkve. Pa tudi v Afriki, Galiji in Španiji so nastale in bile v rabi raz¬ lične zbirke. V prvi polovici 6. stoletja je diakon v Kartagi z imenom F u 1 - gentius Ferrandus spisal sistematično zbirko v 232 po¬ glavjih pod naslovom Breviatio canonum. Koncem 7. stoletja pa je afrikanski škof Cresconius sistematično predelal vso tvarino Dioniziane, jo razporedil pod 301. titulom ter dal spisu ime »Concordia canonum«. Zbirkam, nastalim v Galiji, je manjkalo reda in pregleda, zato je Dionyso-Hadriana kmalu potisnila vse ostale zbirke v ozadje. Eno izmed teh, ki sta ji služile za podlago versio lsidoriana in Prisca, je izdal v 18. stoletju francoski učenjak Pascliasius Quesnel (t 1719) in po njem se imenuje Collectio Quesnelliana. Nastala je v 6. stoletju in vsebuje kanone različnih sinod izven Galije ter papeške dekretale. Cjuesnel sam je zbirko smatral pomotoma za oficialno in jo nazval >Codex canonum ecclesiae Ro¬ ma n a e«. 83 Velikega vpliva celo na razmere v Galiji in Italiji je postala Irska zbirka kanonov. V Španiji in Airiki je obstojala na- vacta, da je vsaka sinoda odobrila kanone prejšnjih sinod. Kadi tega so postale zbirke nujna potreba in sprejemali so vanje poleg špan¬ skih kanonov tudi sklepe sinod na vzhodu, v Afriki in Galiji ter pisma papežev španskim škofom. Tak codex canonum je posvedo- ceu na smodi v Bragi 1. 563. Kmalu nato je spisal nadškol v Bragi Martin slično zbirko, kakor Fulgentius Ferrandus v Kartagi in sino¬ da v Bragi 1. 572. je to zbirko, za ktero so bili v rabi različni naslovi: Collectio canonum ali capitulorum, Liber capi- tulorum, Capitula Martini, celo Concilium Mar¬ tini papae, potrdila. Po prestopu kralja Rekkareda od arianizma k katolicizmu 1.589. so v Španiji vso cerkvenopravno snov združili v liano celoto, kajti četrta sinoda v Toledu 1. 633. je uporabljala oficialno zbirko pod imenom »Codex canonumc, ki je, pozneje po¬ množena z mnogimi dodatki, od 9. stoletja naprej veljala za delo sv. Izidorja iz Seville. Zato se imenuje Collectio Izidoriana, pa tudi Collectio Hispana. Zbirka vsebuje v prvem delu ka¬ none sinod, ločenih po deželah — Orient, Afrika, Galija, Španija — v drugem papežke dekretale. Kanoni so razvrščeni kronologično. Dekretale se nanašajo na dobo od Damaza I. do Gregorja Vel (366-604). § 36 . Spovedne, obredne in formularne knjige. Zakrament sv. pokore je bil velike važnosti od prvih začetkov krščanstva. Že zgodaj so se različne sinode pečale z načinom, kako je treba nalagati pokore in voditi njih izvrševanje, tudi mnogi škofje so izdajali za to posebna navodila. Pozneje so nastale po¬ sebne spovedne knjige, libri p o e n i t e n t i a 1 e s, s seznami po¬ sameznih grehov in pokor, ki se morajo zanje naložiti in izvršiti. Prve take knjige so prišle iz Anglije in Irske po anglo-saških misio- narjih v državo Frankov. Izmed spovednih knjig, nastalih na konti¬ nentu, pripisujejo eno sv. Kolumbanu (f 615), kojega delovanje je bilo posebno važno za zapadno redovništvo. Kadi ogrožene enotnosti pa so sinode v Tours-u in Chalons-u 1. 813. prepovedale vse peniten- ciale, kojih avtorji niso bili znani. Velik ugled je vživala v nemških deželah spovedna knjiga, ki jo je izdal Hrabanus Maurus (f 856), ustanovnih bogoslovnih študij v Nemčiji. Tudi Rimska cer-, kev je imela kot ecclesia particularis svoj Poenitentiale Romanorum, ki pa ni veljal za vso katoliško cerkev. 2. Pomembne za cerkveno pravo so tudi liturgične ah obredne knjige, vsebujoče predpise, kako se imajo opravljati sv. dejanja po duhovnikih: Libri mysteriorum, L. sacramentorum, Ordines, grško Euchologia. 3. Konečno je bilo v rabi za različna opravila posvetnega 'in cerkvenega prava mnogo obrazcev, (golic, formularjev) zbranih v 6 * 84 posebne knjige; za cerkveno pravo je omeniti pred vsem liber diurnus, ki je nastal tekom 7. stoletja in bil v rabi še za Gre¬ gorja VII. Od takrat pa so ga nadomestile Regulae cancellariae. § 37. Zbirke posvetnega prava. Cerkev je črpala pravno snov tudi iz zakonov izdanili od dr¬ žave. Istotako je državna oblast dajala zakonite predpise čestokrat tudi v zgolj cerkvenih zadevali. Zato pridejo za cerkev kot pravni vir v poštev tudi zbirke posvetnega prava. V tem pogledu je omeniti najprej Codex Theodosianus, razglašen 1.438. od Teodozija 11. in po Valentinianu 111. recipiran tudi za zapad. Še večjega pomena so zbirke Justiniana 1. (o2i—ub5), znane pod imenom Corpus juriš civilis. L. 529. je izdal Justinian nov kodeks, 1. o33. so mu sledile pandekte ali digeste, zbirka izpiskov iz del najznamenitejšili starejših juristov, ki so imeli jus respondendi, v 50 knjigah. Ravno v istem letu so izšle tudi še institucije v 4 knjigah, oficialni učbenik rimskega prava, ki ga je proglasil cesar za zakon, in leto kasneje, tedaj 1.534. je dal Ju¬ stinian kodeks iz 1. 529. predelati, odtod ime Codex repetitae praelectionis. Cerkve se tičejo sosebno določbe v prvi in peti knjigi kodeksa. Zakoni, ki jih je izdal Justinian po 1. 534., niso zbrani v avtentični izdaji, a ohranjeni so v zasebnih zbii'kah. Ko so se preselili Germani na poprej rimska tla, so nastale v germanskih državah zbirke rimskega prava, po kterem so živeli Rimljani in cerkev. Za Rimljane v Španiji in Spodnji Galiji je bila izdana 1. 506. Lex Romana Visigothorum ali Brevi- arium Alaricianum, zakonik, sestavljen pod Alarikom 11. iz kodeksa in novel Theodozija il. Ti v germanskih državah za Rim¬ ljane izdani in razglašeni zakoniki se imenujejo v pravnem slovstvu Leges Romanae barbarorum. Nekaj podobnega, kakor so nomokanoni na vzhodu, je L e x Romana canonice compta, izpisek za cerkev važnih do¬ ločil iz kodeksa, institucij in novel cesarja Justiniana, sestavljen v 9. stoletju v Italiji. Tudi narodna prava germanskih plemen kakor L e x R i b u - aria, L. Alemannorum, L. Bajuvariorum, L. Visi- gothorum imajo večje ali manjše število določb, ki se nanašajo na cerkvene zadeve. Poleg plemenskega prava je stopilo pozneje kraljevsko pravo, posebno zakoni Karolingov, ki se imenujejo c a p i t u 1 a r i a, in sicer c. ecclesiastica, ako vsebujejo sklepe sinod odobrene in razglašene po kralju, in c. mundana, če jih je izdal kralj sam. Zbirko kapitularjev Karola Vel., ki je postala pozneje ofi- cialna, je priredil 1.827. opat Ansegisus de Fontanella. Zbirka obsega 4 knjige. V prvih dveh se nahajajo capitularia ad ordinem ecclesiasticum, v zadnjih dveh pa capitularia ad mundanani legem pertinentia. § 38. Zbirka kapitularjev Benedikta Levite. Capitula Angilramni. Bekretale Psendoizidorja. V dobi Karolingov so nastale tri potvorbe, ki so najbrže izšle iz iste delavnice, dasi se to dosedaj ni dalo z vso gotovostjo dokazati. Cesto se za vse tri rabi skupno ime: pseudoizidorske zbirke. Vse tri zasledujejo isti namen, t. j. osvoboditi cerkev in duhov¬ ništvo premočnega vpliva laikov, utrditi in povečati pravice rimskih papežev in zavarovati škofom v vsakem slučaju pot pritožbe v Rim proti ukrepom cerkvenih sinod. Gotovo je, da so vsa tri dela spisana na Frankovskem, vendar pa se do danes ni moglo nič natančnega ugotoviti glede časa in kraja, kedaj in kje so te zbirke nastale in kake namene so z njimi zasledovali njih avtorji. 1. Benedikt Levita se imenuje avtor prve zbirke; v predgovoru pravi, da je diakon nadškofijske cerkve v Mainzu in da je dodal po nalogu svojega nadškofa Otgarja (f 847) štirim knjigam Ansegis-a 3 nadaljne knjige. Ime zbirke: Capitularium col- 1 e c t i o. Avtor trdi, da je snov vzel sosebno iz arhiva v Mainzu in da ni na kapitularjih nič spremenil. V istini pa zbirka ne vsebuje kapitularjev ampak kanone. Snov je pisec vzel iz sv. pisma, iz spi¬ sov cerkvenih očetov, iz zbirk kanonov, sosebno iz Dionysio-Hadri- ane in Hispane, iz rimskega prava in iz pravnih knjig germanskih plemen. Značilno je, da je avtor hud nasprotnik selskih škofov (hore- piskopov), iz česa je sklepati, da je bil iz remske (Relms) in ne iz mninške nadškofije, ker se je tam ostro nastopalo proti omenjenemu institutu, med tem ko ga je mainški nadškof Hrabanus Mau- rus (847 —856) zagovarjal. (Njegov spis: De chorepiscopis. Migne. Patr. Lat. CX 1195 ss.) 2. Capitula Angilramni, tudi C. Hadriant. V nekate¬ rih izvodih se trdi, da jih je škof v Metzu z imenom Angilramn prejel v Rimu od papeža TTadriana 1. 785., v drugih, da jih je Angil¬ ramn podaril papežu. Kapitljev je v celem 70—80, različno po iz¬ dajah. Snov je vzeta iz kanonov različnih sinod, iz Hispane, kodeksa cesarja Teodozija, posebno pa iz Benediktove zbirke. Glavni smoter je očuvanje klerikov, posebno škofov, proti krivim obtožbam in isti smoter zasleduje tudi Pseudoizidor. 3. H i s p"a n a je bila zelo razširjena tudi na Frankovskem, kjer so jo pa v številnih določbah spremenili, pa tudi z dodatki po¬ večali. Sredi 9. stoletja pa je doživela popolno spremembo. Nastala je iz nie nova zbirka z mnogimi nepristnimi deli posebno papež- kimi dekretali. Avtor se imenuje v predgovoru Tzidor Mercator, tudi Peccator. 86 Zbirka se deli v tri dele. Prvi vsebuje poleg predgovora in nekaj potvorjenih listin prvih 50 apostolskih kanonov in 60 neprist¬ nih papežkih pisem v časovnem redu od Klementa do Melhiada (okrog 90—314). Drugi del obstoji iz kanonov Hispane, pa ne v prvotni ampak v oni obliki, kakor je bila v rabi v Franciji. Tretji del tvori zopet zbirka dekretal iz Hispane, toda pomnožena po ne- kterih pristnih in 45 nepristnih papežkih pismih od Silvestra I. do Gregorja II. (314—731). V celem se nahaja tedaj v zbirki nad 100 papežkih dekretal, ki so vse od avtorja spisane, ki pa naj veljajo za pristne in se nanašajo deloma na prve čase krščanstva. Nepristne dele zbirke je sestavil avtor iz sv. pisma, iz spisov cerkvenih očetov, iz sinodalnih sklepov, iz kodeksa cesarja Teodozija, iz Benedikta Le¬ vite in Angilramna itd. Iz različnih mest imenovanih del je sesta¬ vil nove dokumente in jih uvrstil v zbirko kot dekretale papežev. Velik del zbirke se bavi s cerkveno ustavo in cerkveno disci¬ plino, vsebuje tedaj cerkvenopravno snov. Zbirka je veljala skozi stoletja za pristno, dasi so se pojavili včasih tudi dvomi. Avtorstvo so pripisovali sv. Izidorju iz Seville. Tudi Gratian je vzel mnogo snovi za svoj dekret iz nje. Šele Magde- burški Centuriatorji so dokazali, da so mnogi in ravno najstarejši dokumenti očite potvorbe. Zato so od tedaj obče nazivali zbirko za pseudoizidorsko. Do danes pa še ni pojasnjeno, kaj je bil pravi namen potvorb, kdo je bil avtor in kako je vplivala zbirka na raz¬ voj cerkvenega prava. Poprej v teoriji zastopano mnenje (Febronij, Eichhorn). da je šlo zgoli za pomnožitev papeževe moči, je že dolgo obsoletno. Av¬ tor sam naglaša v uvodu, da je hotel napraviti enotno in popolno zbirko takratnega cerkvenega prava in tako doseči zboljšanje obsto¬ ječih razmer pri cerkvenih predstojnikih in pri ljudstvu, da mu je šlo za preosnovo po notranjih bojih razorane frankovske cerkve, ki se na sinodah v Parizu 1. 829.. Aachen-u 1 836. in Meaux-u 1. 854. itd. ni posrečila. Drugi namen mu je bil pa očividno ta, da se osvobode škofje oblasti metropolitov, provincialnih sinod in države na ta na¬ čin, da se papežu odkažejo vse causae majores posebno pa do¬ končna sodba nad škofi in da se škofje in kleriki podrede izključno cerkvenim sodiščem. V to svrho je bilo treba povečati moč papeža in okrniti oblast metropolitov. Značilno je tudi pri tej zbirki so¬ vražno stališče proti selskim škofom. Iz istih vzrokov kakor zbirka Benedikta je moralo nastati tudi to delo v zapadnem frankovskem kraljestvu in sicer se je gotovo že rabilo na državnem zboru v Chiersy-u 1. 857. Od 1 859. se večkrat nanj sklicuje nadškof Hinkmar v Beimsu. V Bim je došlo najbrž po odstavljenem škofu soissonskem Bothadu, kojega smatra Phil¬ lips tudi za avtorja. Papež Nikolaj T. je razveljavil odstavitev škofa Bothada, ker se je izvršila con trn fot et tanta decretalia statuta« (Jaffč, Begesta 2 Nr. 9785. C. 1. D. XIX). Vpliv zbirke na razvoj cerkvenega prava ni bil posebno velik. Bavno njen nastanek kaže, da je moralo obstojati že močno gibanje 87 v cerkvenih krogih v prilog preosnov, ki hi jih naj bile potvorbe pravno podprle. Tega gibanja ni Pseudoizidor šele vstvaril, niti mu ni začrtal določene smeri. Izmed novih pravil, ki jih je hotel uve¬ ljaviti, pa se je udejstvilo le to, da ne sme izreči sinoda dokončne sodbe nad škofom. Edina ta trditev pa je naletela na odpor pri me¬ tropolitih, kojim je šlo za njih oblast nad škofi. Brez dvoma bi se bilo cerkveno pravo razvilo tako, kakor se je, tudi če bi Pseudo¬ izidor nikdar ne bil živel. § 39 . Zbirke od Pseudoizidorja do Gratiana. Nebroj zbirk je nastalo po Pseudoizidorju. Razlike med njimi so bile velike, pregled nad celotno pravno tvarino je bil zelo otež- kočen, v vsaki je bilo mnogo zastarelega. V navado pa so prišle v tej dobi skoraj samo sistematične zbirke, kronologične so postale redke. Enotnost cerkve se je od 11. stoletja vedno bolj uveljavljala in zbiratelji so hoteli s svojimi deli koristiti celotni cerkvi. Ker pa pri zbiranju snovi niso postopali kritično in je niso zajemali iz ori¬ ginalnih virov, ampak iz najbolj razširjenih in najložje dostopnih zbirk, so se različne pomote in potvorbe neopaženo vzdrževale in vedno bolj razširjale. Izmed teh številnih del, od kterih prihajajo vedno še nova na dan, naj bodo kot važnejša omenjena: 1- Collectio Anselmo dedi c ata; nastala je v Gornji Italiji, obsega 12 knjig z bogato vsebino. Očividno jo je avtor poklo¬ nil milanskemu nadškofu Anselmu (883-897). 3- G p a t Regino von Priim in der Eifel (»R e g i n o Prumiensis f 915) je izdal zbirko: Libri duo d e syno¬ či a 1 i b u s causis et disciplinis ecclesiasticis. To je neka ročna knjiga za škofa, če vizitira škofijo in vrši cerkveno sinodalno sodstvo (Sendgericht). Liber primus se nanaša na klerike, secundus na laike. 3. Collectarium ali Decretum škofa Burk- harda v IVormsu, obširno delo obsegajoče 20 knjig, neko na¬ vodilo za dušne pastirje in ob enem učna knjiga za duhovniške kan¬ didate. 19. knjiga, kteri je naslov »Corrector sive Medicus«, govori o spovedi in pokori in iz nje je posneti dobra slika takratnega ljud¬ skega življenja. Belo je nastalo okrog 1008—1012 in je bilo pod imenom »Brocard« zelo razširjeno. V Italiji so nastale v dobi investitumega spora med drugimi sledeče, dosedaj tudi že v tisku izišle zbirke. 4. Collectio canonum kardinala Deusdedita. Avtor je poklonil svoje delo papežu Viktorju III. (1087). V prvi knjigi go¬ vori o primatu in o papežu, v drugi o rimskem kleru, v tretji o cerkveni imovini posebno de Patrimonio Petri, v četrti o cerkvenih imunitetah. Deusdedit je črpal tudi iz rimskih arhivov. 88 5. Breviarium kardinala A11 o -na in še mnogo drugih, dosedaj netiskanih del, ko jih avtorji so, kakor Deusdedit in Atto, vsi zastopali stališče papeža Gregorja VII., vsled česar se na splošno imenujejo Gregorianci. Izmed zbirk, ki so zrasle na francoskih tleh, so omeniti: 6. Opat Abbo izFleury-a (f 1004) je spisal zbirko obsto¬ ječo iz dvainpetdesetih poglavij. 7. Škof Ivo iz Chartres-a(f 1115 ali 1117) je avtor važ¬ nih del. Prvemu je- naslov: Collectio trium partium, drugo se zove Decretum: nastalo je iz prvega ter obsega 17 knjig; tretje je izišlo iz drugega (Decretum), se imenuje Pan or¬ ni i a in obsega 8 knjig. 8. Stolni sholastik Algerus v Liittichu je izdal pred 1. 1121. spis: De misericordia et justitia. Ta spis je si¬ stematičen traktat o cerkveni disciplini v treh knjigah in je radi tega posebno zanimiv, ker je najbrže poleg del Ivota iz Chartres-a služil Gratianovi zbirki za vzorec. IT. Poglavje. Corpus juriš canonici. § 40. Decretum Gratiani. Dekretisti. Temelj kanonistični vedi so položili sholastiki. Prvi kanonist je bil Gratian iz reda Kamaldolenzov, ki je učil okrog srede 12. sto¬ letja na vseučilišču v Bologni na teologični fakulteti cerkveno pravo. Ravno takrat so bile študije rimskega prava na omenjenem zavodu v najlepšem cvetju. Rimsko pravo pa je tvorilo zaokroženo celoto, medtem ko je bila ogromna snov kanonskega prava raz¬ tresena po mnogoštevilnih zbirkah in sicer brez vsakega pregled¬ nega sistema, v največji pestrosti staro pravo poleg novega, duhov- sko poleg posvetnega, krajevno poleg občega. Povsodi je mrgolelo protislovij med posameznimi predpisi. Vse to ie silno škodilo ugledu kanonskega prava in dajalo prednost rimskemu. Da odpo- more tem nedostatkom, se je Gratian odločil, spisati novo učno knjigo kanonskega prava, ki naj bi nudila jasen pregled čez celo snov in odpravila številna protislovja. Formuliral je splošna pra¬ vila (distinctiones), fingiral pravne primere (causae) ter stavijal pravna prašanja (quaestiones). Vse je podprl oziroma reševal na podlagi določil, ki jih je vzel iz različnih mest prejšnjih zbirk M- nonov (auctoritates). Vse je zvezano po razmotrivanjih, v kterih skuša Gratian odpraviti protislovja in najti prehoda od pravila do pravila. Ta razmotrivanja so nekaka teoretična razlaga Gratianova k zakonom, ki jih je zbral v svoji knjigi. Imenujejo se Dieta G r a t i a n i. Glosatorji so jih nazivali »paragraphi«. Pod dieta 89 Gratiani v širšem pomenu spadajo tudi summaria, kratke navedbe vsebine k sledečim distinctiones, causae, quaestiones, na¬ dalje rubrike in inskripcije k posameznim kanonom, to je označba pravila, kterega izražajo in navedba, čegav izrek da so. Kanoni so le izjemoma vzeti iz izvirnikov, n. pr. sklepi druge Lateranske sinode 1139, ali mesta iz rimskega prava, po večini jih je zbral Gratian iz uglednejših zbirk, nastalih po Pseudoizidorju. Ker je bil glavni namen Gratianovega dela, spraviti vso cerkvenopravno snov v enotno obliko, se je imenovala zbirka v 12. stoletju C on c or di a ali Concordantia discordantium canonum; tudi Corpus decretorum, Decreta ali Decretum se je Cesto naziva! a. Pozneje je splošno prišel v rabo naslov »Decretum«. Knjiga se deli v tri dele: ministeria, negotia, sacramenta. Prvi del šteje 101 distinkcijo. V prvih dvajsetih govori Gratian o bistvu in virih prava (tractatus decretalium), v nadaljnih pa o cerk¬ venih osebah, službah in beneficijih (tractatus ordinandorum). Di- stinkcije se dele v kanone; zato se citira c. 6 D. XI. Drugi del obravnava v 36. pravnih primerih najrazličnejše snovi, posebno sodno postopanje, imovinsko, redovniško in od causae XXVII. na¬ prej zakonsko (bračno) pravo. K vsakemu pravnemu primeru stavi Gratian pravna prašanja, quaestiones, ki jih potem v svojih razmo- trivanjih rešuje (dieta) in po kanonih podpre. Citira se c. 8, C. XII. q- L Tretja quaestio XXXIIT. Causae pa tvori poseben traktat: »De poenitentia«, ki se zopet deli v sedem distinkcij in te v Mn one. Citirajo se ta mesta s pristavkom: de poenitentia, n. pr. c. 1. P- II. de poen. To znači, da gre za ouaestio 3 Causae XXXIII. Tretji del šteje pet distinkcij, v njem razpravlja Gratian o zakra¬ mentih in zakramentalih; citira se ga z dostavkom de conse- c r a t i o n e , n. pr. c. 1, D. III. de cons. Razlagalci dekreta so dodali od Gratiana zbranim kanonom še mnogo drugih, ktere so prepisovalci uvrstili med besedilo. Teh do¬ datkov je nad 150. Naziva jo se »Paleae«, po Gratianovem učencu Raucapalea, ki je prvi začel s takimi dodatki. Dekret je bil bogat na vsebini in je imel znanstveno obliko. Ni tedaj čudo, da so ga pravne šole takoj recipirale in začele znan¬ stveno obdelovati. Vršilo se je čitanje dekreta pred slušatelji (le- gere); sporočila se jim je najprej glavna vsebina v pretresu stoje¬ čega oddelka, potem se je čitalo besedilo, navedli so se praktični primeri, izvajala pravna načela in reševala pravna prašanja (quae- stiones). Prvotni način znanstvenega obdelovanja so bile glose, kratke, med vrste ali na rob zapisane razlage besedila (glossae interlineares in marginales), pozneje so nastali Apparatus in Com- mentarii, podrobne razlage celega besedila. Summae kratki podatki o vsebini posameznih oddelkov dekreta. Tndices Breviaria Tracta¬ tus, Monographiae, Ordines judiciarii itd., spisi, kojih vsebina in način obdelave sta že v naslovih izražena. Najpomembnejši dekretisti so bili: Paucapalea (Surama), Roland us Bandinellus, poznejši papež Aleksander III. 90 (t 1181), Omnibonus (f 1185), Rufinus, Joannes Teu- t o ni c us (f 1245 ali 1246). Joannes Teutonicus je avtor glossae ordinariae k dekretu, ki jo je nekoliko predelal Rartolomej iz Bre¬ scie (Bartolomaeus de Brescia f 1258). Gratianov dekret je vžival velik ugled in je bil splošno v rabi. Celo papeži so se ga posluževali. Navzlic temu pa je vedno ostal le delo zasebnika. Nikdar ni dosegel značaja avtentične zbirke in ni ga mogel za tako napraviti niti običaj. Dieta Gratiani imajo samo znanstveno (doktrinarno) vrednost in kanoni le oni pomen, ki jim pristoja po njih izvoru. Papež Pij VI. je 1. 1566. postavil posebno komisijo kardinalov in učenjakov z nalogo, ga ugotovi izvor in pravo besedilo kanonov. Komisija je delo dovršila 1. 1582. (Correctores Romani). Mnogo zaslug v tem pogledu imata v novejši dobi izdaja¬ telja Corpus-a juriš can. Aem. L. Richter (izdaja iz 1. 1833.), in E. Friedberg (1879 ss.). § 41 . Compilationes antiquae. Neposredno na to, ko je bil izšel Gratianov dekret, je kanonsko pravo stopilo v dobo svoje največje slave in sicer vsled bujno cve- teče papežke zakonodaje pod slavnima juristoma Aleksandrom lil. in Inocencem III. Gratian je bil sprejel v svoj dekret papežke dekretale do Ino¬ cenca IT. in jim s tem dal splošno veljavo. Od sedaj naprej ni nikdo več dvomil o splošni veljavnosti dekretal, ki so jih izdajali ravno takrat na višku svoje moči stoječi papeži. Imenovale so se decre- tales extravagantes, ker so krožile posamič t. j. extra decretum. V svrho ložje uporabe so iih uvrščali med dekret ali pa so mu jih priklopili kot dodatke. Kmalu pa so te dekretale začeli zbirati v posebnih zbirkah, kojih poznamo od Gratiana do Gregorja TX. več kot dvajset. Toda nikakor niso imele vse enakega ugleda. Odloče¬ vala je recepcija po pravnih šolah ali pa razglašenje po papežu samem v obliki dopošiliatve univerzam. Samo petero zbirk je bilo po pravni šoli priznanih in znanstveno obdelanih po dekretalistih. V primeri s kompilacijo Gregorja IX. se nazivajo Compilationes antipuae. 1. Prva je nastala v času med 1187 in 1191. Avtor ii je prošt Bernhard iz Pavi je, Bernard us P a p i e n s i a. Zbral je snov, ki io je bil Gratian prezrl in uvrstil ie v zbirko dekretale do papeža Klementa TIT. 11187 -1191). Celo zbirko je razdelil na 5 knjig, kojih vsebino označuieio nanisi. združeni v stih: judex judicuim, clerus, roonubia. cri r,, en Pododdelke vsake knjige tvoriio naslovi ali tituli s primernimi nadpisi, rubrikami, in tituli se zopet dele v poglavja, ranita. Ta razpredelba je postala merodajna za vse naslednic zbirke dekretal. Naslov zbirke je: Breviarium e x t r a v a g a n t i u m Bernardi Papiensis. 91 2. Compilatio secunda je sicer mlajša kakor compilatio tertia, vendar so jo glosatorji imenovali drugo, kei vsebuje dekre- tale Klementa III. in Celestina III., torej med Bernhardovo zbirko in zbirko Inocenca III. ležečo pravno snov. Avtor je Joannes Ga¬ le n s i s , tudi W a 1 e n s i s. 3. Compilatio tertia je zbirka dekretal Inocenca III. iz prvih 12. let njegove vlade t. j. od 1198—1210. Sestavil jo je papežev notar Petrus Collivacinus ob uporabi prejšnjih zbirk. Papež jo je poslal univerzi v Bologni z naročilom, naj se uporablja »tam in ju- diciis quam in scholis«. To je bila prva oficialna ali avtentična, t. j. od papeža samega poverjena zbirka. 4. Compilatio q u a r t a , koje avtor ni znan, je nastala okrog 1. 1220. in vsebuje dekretale Inoc. III. iz zadnjih 6. let nje¬ gove vlade (1210—1216) ter sklepe IV. Lateranskega zbora 1. 1215. 5. Compilatio quinta je zbirka dekretal papeža Honorija III., kojim je dodana obširna konstitucija cesarja Friderika II. iz 1. 1220. o svoboščinah cerkve. Papež sam jo je doposlal 1. 1226. uni¬ verzam. Ona je druga avtentična ali olicialna cerkveno-pravna zbirka. §42. Zbirke papežev: Dekretale Gregorja IX. Liber sextus. Clemen- tinae. Dekretalisti. Ker so bile papežke dekretale raztresene v celi vrsti zbirk ie bilo njih uporabljanje silno otežkočeno, pojavila so se protislovja, nastala je zmešnjava in nastali so dvomi glede pristnosti. Zato je pa¬ pež Gregor TX. i. 1230. ukazal svojemu kaplanu Raimundu de Pen- naforte, da naj v obči blagor združi vso snov, ki je bila nakopičena v peterih starih kompilacijah, v eno samo zbirko, v katero naj sprejme tudi papeževe lastne dekretale. Protislovja naj odstrani in vse, kar ni važno, izpusti. Celo tvarino je razpredelil Raimund po vzorcu Bernharda Pavijskega (comp. prima) v petero knjig pod že znanimi označbami, knjige v naslove, titule v poglavja (capita). Vsako poglavje ima svoj sumarii in svojo inskripcijo, v kterih sta navedena kratka vsebina ter izvor dotične določbe. Nektere dekre¬ tale je Raimund sploh kot nepotrebne izpustil, pri vseh pa je izločil dejanski stan, species facti ali pars decisa. Te izločbe je zaznamil z besedami >et infra«". Protislovja je odstranil na ta način, da nekte- rih dekretal ali sploh ni sprejel, ali pa jih je spremenil. Papež ie skrbel za odstranitev dvomov tudi z novimi dekretalami. Postopanje Raimuuda ni bilo znanstveno brez hibe. Veliko nejasnosti so pov¬ zročile izločbe partium decisarum. Izdajatelji Covpus-a j. c. so po¬ zneje skušali te nejasnosti zopet odstraniti ter so iz »starih kompi- lacij« in iz registrov nejasna mesta izpopolnili z navedbo dejanskega stanu, kjer je bilo to v razumevanie potrebno. Ze 5. septembra I. 1234 ie papež razglasil novo zbirko kot zakonik z bulo »Rex Parifirus" in jo doposlal univerzama v Bologni in v Parizu z ukazom, da se 92 sme odslej jedino ona rabiti v šolah in pri sodiščih ter z izrecno pre¬ povedjo, da se sestavi brez njegove vednosti druga zbirka. S tem je bila proglašena ta zbirka za oficialen, avtentičen, jednoten, ve¬ soljen in napram starim kompilacijam tudi za izključujoč zakonik. Vsa capita imajo v svojem dispozitivnem delu občo zakonito moč v obliki, kakor so uvrščene v to zbirko ne glede na svoj izvor in prvotno besedilo. Celo rubrike titulov imajo zakonito veljavo, ako izražajo pravno načelo, n. pr. III. 9 »Ne sede vacante ali- q u i d i n n o v e t u r«. Moči zakona pa nimajo inskripcije, sumariji in partes decisae. Papež sam je delo imenoval »Compilatio«. Drugi so ga nazvali za compilatio nova ali sexta. navadno pa se je imeno¬ valo Liber extravagantium. i. e. Liber decretalium extra decretum Gratiani vagantium. Citira se na pr. c. 2. X (t. j. Extra) III. 3. Sedaj je običajen naslov: dekretale Gregorja IX., tudi Grego- riana (scil. compilatio). II. Zakonodaja papežev tudi po Gregorju IX. nikakor ni usah¬ nila, ampak se je plodonosno razvijala. Papeži so, ker je bil Gre¬ gor IX. zbirke prepovedal, svoje dekretale sami pošiljali univerzam z naročilom, naj jih uvrste na primernih mestih v Gregoriano. Temu ukazu pa so univerze le deloma ustregle. Navadno so zbrane nove dekretale papežev kot »Novae ali Novellae Constitutiones« doda¬ jale Gregoriani kot samostojne dele. Kmalu so tudi navzlic znani prepovedi zopet nastale zasebne zbirke in v zvezi z njimi nove ne¬ jasnosti in zmešnjave. Zato je sklenil papež Bonifac VIII., da izda slično kakor Gre¬ gor IX. vse novejše sklepe koncilijev in papežke dekretale v novem enotnem zakoniku. Zaukazal je posebni komisiji, v ktero je poklical nadškofa Viljema.de Mandagoto iz Embruna, škofa Berengarja Fre- doli iz Reziers-a in magistra Rikarda Petronija iz Siene, podkan¬ clerja Rimske cerkve, naj preišče vse od Gregorja IX. naprej izišle dekretale na njih pristnost in naj avtentične na običajen način v 5. knjigah pod primernimi tituli in poglavji združi v celoto. One, ki so med seboj v protislovju ali ki imajo le začasni pomen in veljavo, naj komisija izloči, ostale po prevdarku skrajša, spremeni, izboljša, če treba tudi potoni izločb ali dodatkov. Komisija je delo izvršila dosti bolj moderno, bolj primerno zakonodajnim načelom, kakor svoj čas Raimund T,. 1298. je poslal papež kompilacijo z bulo »Sa- crosanctae R. E. z dne 3. marca univerzama v Bologni in Parizu kot »Liber sextus«. ker naj pomeni ta zbirka samo dodatek k Gre¬ goriani. obsegajoči 5 knjig. Citira se povsem enako, kakor tam z dostavkom in VT° n pr. c. 1 in VT° T. 6. Ravnotako kakor Gre- goriana je imel biti tudi Liber sextus oficialen, avtentičen, enoten, vesoljen in izključujoč zakonik. Vendar ie glede izključujočnosti med njim in Gregoriano razlika. V obče so pač izgubile vse od Gregoriane sem izišle dekretale svojo veljavo za šole in sodišča, ako niso bile sprejete v zbirko. Izvzete pa so one. kojih zakonita veljava se v zbirki sami tudi še za bodočnost naglasa. N. pr. c. 20. s. f. in VI" V. 2. Konečno je zbirki dodanih 88 iz rimskega prava vzetih prav- 98 uih pravil, ki jih je sestavil legist D in us Mugellauus. Ta pravila imajo isto zakonito veljavo kakor zbirka sama. Nadpis jim je: de regulis juriš. III. Bouiiac VIII. je tudi še potem, ko je bil liber sextus že dovršeu, izdal mnogo važnih dekretal. Istotako njegov naslednik Benedikt XI. Te dekretale so sklopili zasebniki v zbirke, ki so na¬ vadno tvorile privesek Libri sexti pod označbo: Constitutiones extravagantium Libri sexti. Klement V. pa je dal združiti kanone vesoljnega cerkvenega zbora v Vienne-u 1. 1311—1312 kakor tudi svoje pred in po tein zboru izišle dekretale v posebno zbirko, ki jo je razglasil 21. marca 1314 v kardinalskem konsistoriju v mestu Monteaux. Ker je pa papež mesec pozneje umrl, je izostala že uka¬ zana pošiljatev zbirke univerzama v Parizu in Bologni. Juristi so se prerekali, ali ima zbirka veljavo ali ne. Zato je papež Ivan XXII. z bulo: »Quoniam nulla juriš sanctio« z dne 25. okt. 1317 po poprej izvršeni reviziji zbirko poslal omenjenima univerzama v svrho upo¬ rabljanja v šoli in pri sodiščih. Zbirka se deli kakor prejšnje v petero knjig, te zopet v titule in capita. Pri sestavi so bila mero¬ dajna ista pravila kakor pri prejšnjih. Tudi ta zbirka je oficialen, avtentičen, jednoten in obči zakonik, ni pa, kakor sta Gregoriana in Liber sextus, izključujoč. Tudi one dekretale, ki so izšle po izdaji Libri sexti, pa niso bile sprejete v zbirko, so ostale v veljavi. Radi tega razločka napram prejšnjima dvema zbirkama, je nazvala praksa ta zakonik kot »Clementinae« scil. constitutiones, zavrgla pa je naslov »Liber septimus«. Citira se n. pr. c. 1. in Clem. IV. 7. IV. Kakor Gratianovega dekreta in starih kompilacij, tako se je znanstvo oprijelo tudi papežkih zbirk ter jih obdelalo v takrat običajnih različnih oblikah. Avtor glossae ordinariae k dekretalam Gregorja IX. je Bernardus de Botone (f 1263). Glossam ordinariam za Liber sextus in za Clementinae pa je spisal Johan- n e s A n d r e a e, ki so ga imenovali »fons et tuba juriš«. Razun teh je še cela vrsta dekretalistov, kterih imena so postala znana in slavna n. pr. Tancred (f 1203) (Summa de matrimonio), Sini¬ li a 1 dus de Fiesco (poznejši papež Inoc. IV. f 1254) (Appara- tus in quinque libros decretalium), Viljem Durantis, ime¬ novan Speculator (f 1296), Nicolaus de Tudeschis, zvan Abbas Siculus ali Panormitanus (f 1445) i. dr. §43. Zbirke ekstravaganc »Clementinae .< so pustile ekstravagante, izišle po dovršenem Libro sexto, v veljavi. Te ekstravagante so bile zbrane ali v poseb¬ nih zbirkah ali pa so tvorile dodatke k oficialnim zbirkam. Tri dekretale Ivana XXII., ki se nanašajo na rezervacije beneficijev, je okrog 1. 1317 glosiral Viljem de Monte Lauduno. Ravno te tri in še 17 drugih ekstravagant istega papeža je 1. 1325. Zencelinus de 94 Casanis kronologično sestavil in jih glosirai. Razun teh so po navadi dodajali rokopisom in prvim tiskom oficialnih zbirk še druge de- kretale v večjem ali manjšem številu, Ko sta proti koncu 15. sto¬ letja pariška knjigotržca Ulrik Gering in Bertold Rembold prire¬ dila celotno izdajo Corpus-a juriš canonici, je profesor prava Vita- lis de The bes prevzel korekturo dekretal Gregorja IX., licenciat prava Jean Ciiappuis pa ono ostalih delov. (Jhappuis je pri tej priliki priredil omenjenih ‘žO dekretal Ivana XXII. kot posebno zbirko pod naslovom Extravagantes Joannis XXII., de- kretale od papeža Boniiaca Vlil. naprej pa, ki so precej splošno tvorile dodatek k avtentičnim zbirkam, je nazval Extravagan- t e s c o m m u n e s ter jih dal v tisk. Ekstravagante Ivana XXII. je porazdelil na 14 tituiov, titule v poglavja (capita). Zato se citira: c. 4 Extrav. Joan. XXli. XIV. Extravagantes commuues pa, kojih število je znašalo naposled 74, in ki spadajo časovno v dobo od Bonifacija Vlil. do Siksta IV., je razdelil na običajnih petero knjig, te zopet v titule in capita. Ker pa je manjkala snov za četrto knjigo, stoje mesto nje besede: Quartus liber vacat. Citira se jih n. pr. c. 1 Extr. comm. I. 8. Obe zbirki ekstravagant ste samo zasebni deli in nimata avtoritete oficialnili zakonikov. Te avtoritete niste mogli pridobiti niti po običaju niti vsled rabe pri sodiščih in v šolah in tudi ne s tem, da ste bili obe zbirki sprejeti v izdajo Corpus-a juriš canonici pod papežem Gregorijem XIII. Posamezne dekretale so imele veljavo le, v kolikor so bile v istini zakoni pa¬ pežev. § 44 . Corpus juriš canonici kot celota. Corpus juriš znači v jeziku Rimljanov zaključeno pravno zbirko obče. V tem smislu so začeli rabiti izraz tudi v kanonskem pravu. Tako so imenovali Dionysiano Corpus canonum, Gratianov dekret Corpus decretorum, in Gregoriano Corpus juriš. Slično kakor so legisti nazivali Justinianove zakonike za Corpus juriš civilis, so za¬ čeli rabiti kanonisti za papežke pravne zbirke izraz Corpus juriš canonici. Cerkveni zbor v Bazlu se je bavil z »reservationes in cor- pore juriš clausae«, pri čemur so imeli vdeleženci v mislih pridržke, o kojih govore oficialne zbirke dekretal. Ti naj bi ostali v veljavi, ne pa tudi oni, ki so določeni v poznejših ekstravagantah. Izraz pa nikakor ni pomenil, da se je imelo smatrati papežke zbirke za za¬ ključene in da je bilo morda prepovedano, jih spreminjati ali nada¬ ljevati. Papež Gregor XIII. je v svoji konstituciji »Cum pro mu- nere« z dne 1. julija 1580 imenoval pravne zbirke od Gratianovega dekreta do ekstra vagant oficialno za »Corpus juriš canonici« in od tega časa je postal ta naziv stalen. Corpus j. c. ni enoten, oficialen zakonik, vsekako pa je bil do izdaje novega kodeksa glavni vir za obče cerkveno pravo (jus com- mune). Seveda so veljale njegove določbe le, v kolikor niso bile 96 odpravljene ali nadomeščene po poznejših zakonih cerkvenih zbo¬ rov in papežev ali po konkordatih in običajnem pravu. Glede proti¬ slovij velja pravilo: Lex posterior derogat priori. Če se nahaja anti- nomija v različnih delih celotne zbirke, je vedno merodajna določba mlajše zbirke. Če se nahaja antinomija med različnimi mesti de¬ kreta ali ekstravagant, je merodajen vedno mlajši zakon. Pri oficiai- nih zbirkah dekretal pa se antinomij ne more rešiti na ta način, ker so to enotni zakoniki. Tukaj mora pomagati juristična interpretacija. Corpus juriš canonici je postal tudi za posvetno pravo važen. Cerkev je zavzemala v srednjem veku izredno stališče nad drža¬ vami, države so stale v najožjem razmerju do nje, ako niso bile celo povsem od nje odvisne. Cerkev je vstvarjala pravo tudi za čisto po¬ svetne zadeve, prednjačila je v mnogih ozirih (n. pr. procesnem pravu) posvetni zakonodaji in to je povzročilo, da se je izvršila z recepcijo rimskega tudi recepcija kanonskega prava. Če sta si bila rimsko in kanonsko pravo v protislovju, je imelo kanonsko pravo prednost, ker je bilo mlajše. Z novejšimi kodifikacijami je pa zgu¬ bilo z rimskim tudi kanonsko pravo na tem polju svojo veljavo. Corpus j. c. je še dandanes subsidiaren pravni vir za prote- slautovsko cerkev. Dejanske razmere v protestantovski cerkvi niso dopuščale, da bi se bila zveza s starini cerkvenim pravom popol¬ noma pretrgala. Protestantovska cerkev je bila kakor katoliška na¬ vezana na beneficije, pripoznati je morala patronate, ustanove itd., ki jih ni bilo mogoče drugače pravno pojmiti in razumeti, kakor v smislu kanonskega prava. Zato je moral Corpus j. c. ostati vsaj v teh pogledih v veljavi, v kolikor niso njegove določbe izključene po zakonodaji posamnih držav in po nauku imenovane cerkve. Od 1. 1580—1608 je delala v Rimu posebna komisija na novi zbirki papežkih dekretal, a delo ni dobilo papežkega odobrenja. Imelo bi bilo iziti kot Liber septimus decretalium C1 e - m en tis papae VIII., izšlo pa ni nikoli, najbrže vsled tega, ker je bilo v njem prvič mnogo dogmatične tvarine, drugič pa radi takrat¬ nega kritičnega razmerja, v kojem se je cerkev nahajala napram državam, ktere so mnoge papežke konstitucije in sinodalne dekrete naravnost odklanjale. Poleg pomanjkljivosti v redakciji so bili pač merodajni tudi politični razlogi, da Liber septimus nikdar ni postal zakon. III. Poglavje. Zbirke po zaključku Corpus-a juriš canonici. § 45. Zbirke občega prava. Glede materialnih pravnih virov ni nasproti prejšnji dobi nika- kili sprememb. Obče pravo so vstvarjali vesoljni cerkveni zbori, pa¬ peži, kurialna oblastva in kardinalske kongregacije, ki so pa veči- noma nastale še le po tridentinskem zboru. Kot viri partikularnega prava pridejo v poštev partikularne sinode, školje, pogodbe, skle¬ njene med državami in cerkvijo (konkordati) in zakonodaja posa¬ meznih držav, tičoča se cerkvenih zadev, v kolikor je te zakone cer¬ kev priznala ali jih vsaj molče trpela. Za vse te materialne vire novejšega cerkvenega prava obstoje tudi iormalni viri: zakoni in njih zbirke. 1. Zbirke občih cerkvenih zborov. Obči cerkveni zbori so se sestali in vršili od Klementa V. na¬ prej: v Constanzu 1414—1418, v Baslu — Ferrari — Fiorencu (1431 —1445), v Lateranu (1512—1517), v Tridentu (1545—1563) in v Vatikanu (18o9—1870). Tridentinski zbor je bil na pravnih določbah najbogatejši. Njegova decreta de reformatione se opirajo po večini še na starejše pravo, v mnogih ozirih pa pomenijo istinito preosnovo prejšnjega pravnega reda. Ti sklepi so tvorih do izdaje novega kodeksa glavno vsebino veljavnega občega prava. Vatikanski zbor je bil odgoden, predno je mogel pričeti s posvetovanjem in sklepanjem o številnih predlogah, tičočih se cerkvene discipline. V pravnem oziru pride pred vsem v poštev konstitucija »Pater aeternus« z dne 18. julija 18/0. o primatu in papeževi nezmotljivosti. Oficialnih zbirk sklepov teh koncilijev nimamo, pač pa obsto¬ jajo zasebne zbirke, izmed kterih naj bo omenjena Richter- S c h u 11 e -jeva o tridentinskem (Canones et decreta Cone. Trid. 1853) in Th. Granderath - ova o vatikanskem zboru. (D. Kano- nes u. Beschl. des h. okuni. u. ailg. Vat. Konzils 1871). Najbolj znane zbirke sklepov vseh cerkvenih zborov so: a) J. D. Man si : Sacr. cone. nova et amplissima eoilectio (do 1439) 1759 ss., nadalje¬ vana kot: Collectio conciliorum recentiorum ecclesiae universae, cur. J. B. Martin et P. L. Petit 1905 ss. Celotni naslov je: Con¬ ciliorum omnium catliolicae ecclesiae collectio amplissima. b) Col¬ lectio Lacensis: Acta et decr. ss. cone. recentior. 1870 ss. (VII. zvezek te zbirke vsebuje sklepe vatik. koncilija.) 2. B u 1 a r i j i. Po tridentinskem konciliju so nekteri papeži izdali jako mnogo¬ številne konstitucije občega pomena za cerkev, tako Pij V., Gre¬ gor XIII., Sikst V., Klement VIII., Gregor XV., Urban VIII., Inoc. X., XI., XII., sosebno pa Benedikt XIV. in v novejšem času Pij IX., Leo XIII. in Pij X. Avtentično zbrane so pa samo konstitucije Bene¬ dikta XIV. (1740—1758) v posebnem bulariju, kojega je papež 1. 1746. poslal univerzi v Bologni z naročilom, naj se ga poslužuje kot pravnega vira. Druga papežka pisma, ki niso sprejeta v Corp. juriš canonici, ki pa po svoji obliki nikakor niso vseskozi bule, so od 16. stoletja naprej kronologičuo sestavljali v zasebnih zbirkah. Te zbirke se imenujejo bullaria. Naredbe in ukazi papežev, ki se nahajajo v njih, so veljavni le v toliko, kolikor so pravilno raz¬ glašeni ah po praksi recipirani in v kolikor se vjemajo z izvirni¬ kom. Razen splošnih bularijev nahajamo tudi take za ožje kroge: za posamezne cerkve, škofije, redove, pontifikate itd. 97 Posebno mana je zbirka pod naslovom Bullarium Roma¬ nu m, pričeta od Coquelines-a 1753 pod naslovom: Bullarum, privileg. ac diplom. Rom. Pontil ampRssima coli. Od 6. zvezka se imenuje Bullarium Rom. Najnovejši bularij: A. Tomassetti, Bullarum, diplom, et privil, s. R. Pontil. Taurinensis editio locupi. 1857. ss. Ukazi, ukrepi in nagovori (alokucije) novejših papežev so zbrani v posebnih zbirkah. 3. Zbirke dekretov in odločb kurialnih obla- stev in kardinalskih kongregacij. izmed odločb kurialnih oblastev so imele nekdaj za cerkveno pravo največ pomena one Rimske Rote. Izmed kardinalskih kongre¬ gacij pa je dajala za cerkveno pravo najbolj važne odločbe Congre- gatio Cardin. Concilii Trid. interpretum. Ta kongregacija je po no¬ vem pravu vsled spremenjenega delokroga (c. 250) izgubila svoj stari pomen. O odločbah Rotae nahajamo že od konca 14. stoletja posebne zbirke. (A. W y n e n, D. bisherigen Entsch. der S. R. Rota, A. 1. K. K. R., XCI [1911] 230 ss.). Od 1. 1739. se je vršilo razglašanje odločb koncilske kongrega¬ cije uradno v zbirki Thesaurusresolutionum S. Con gre g. Concilii. Že nad 150 zvezkov. Richter in Schulte sta ob priliki izdaje kanonov trident. koncilija praktično uporabila tudi odločbe koncilske kongregacije, tako da nudi ona izdaja ob enem jako ko¬ ristno zbirko teh odločb. § 46 . Zbirke krajevnega prava. 1. Po tridentinskem koncili ju so se pogosto sestajale partiku¬ larne sinode. Oficialne zbirke njihovih sklepov so redke, sploh so ti cerkveni shodi kmalu prenehali in so postali še le v 19. stoletju zopet bolj številni. Izmed naših domačih škofij stoji na prvem mestu Lavantinska. Škofijske sinode so se vršile 1. 1890, 1900, 1906, 1911, sklepi oficialno zbrani in obelodanjeni 1891, 1900, 1907, 1912. Mnogo je zbirk sklepov part. sinod v Nemčiji, toda navadno so zbirke le zasebne. 2. Zbirkeškofovskihnaredb. Odkar prenehujejo partik. sinode vedno bolj, izdajajo škofje svoje naredbe sami, v časih v sporazumu s svojimi kapitlji. Tudi te naredbe so zbrane navadno le v zasebnih zbirkah. Sedaj ima skoraj vsaka škofija svoje službeno glasilo za razglase ordinariata. 3. Zbirk'e konkordatov in cerkvenopolit. zako¬ nov posameznih dežel. Za Slovenijo, Istro in Dalmacijo pri¬ dejo v poštev: G i n z 1, Handbuch des neuesten in Oest. geltenden K. R. 1857, Mayerhofer-Pace, Handbuch f. d. pol. Verwal- tungsdienst 5 IV. zvez., 1895 ss., Hus s a rek, Grundriss d. oest. Statskirchenr. 2 1908, Dannerbauer, Prakt. Geschaftsbuch f. d. 7 Kuratklerus Oest 1909.; za Hrvatsko in Slavonijo dela dr. Bela ja, Turšiča, dr. Novaka, dr. L a n o v i č a, ki so na primernih mestih te knjige navedena. §47. Codex juriš canonici. I. N j e g o v nastanek. Corpus j. c. je že po tridentinskem konciliju utrpel v svojih določbah veliko izprememb, še bolj pa je izpodjedla njegovo nek¬ danjo veljavo obširna zakonodaja poznejših papežev. Daši še vedno glavni vir za obče cerkveno pravo, je bil v številnih določbah za¬ starel in v praksi neporaben. Pravo, po kterem je cerkev v istini živela — vigens ecclesiae disciplina — se je vedno bolj oddaljevalo od pisanih zakonov in ni čudo, da so nastale nejasnosti in zmeš¬ njave, kadar je šlo za vprašanje, kteri izmed starih predpisov še veljajo in kteri ne. Vsem tem dvomom je konečno odpomogel novi cerkveni zako¬ nik, razglašen na binkoštuo nedeljo 1917 in veljaven od binkoštne nedelje 1918 naprej. Reformacija je s svojim načelnim naukom, da nimata vera in pravo nič skupnega in da ima vstvarjati pravo tudi v cerkvenih zadevah edino le država, prisilila katoliško cerkev, da zavzame napram reformatorjem odločno in jasno stališče in da se resno loti preosnove svojega organizma. Zgodilo se je to na tridentinskem zboru, ki je vstvaril temelj novejšega cerkvenega prava ter znova okrepil omajano papeževo centralno oblast. Toda ta novo upostav- ljena moč papežev vendar ni veljala več, kakor v srednjem veku, vesoljnemu krščanskemu svetu, ampak nanašala se je le še na k a t o 1 iš k i svet. Srednjeveško kanonsko pravo je bilo sve¬ tovno pravo, tridentinsko cerkveno pravo pa je bilo samo j u s ecclesiasticum catholicorum, za reformirane kristjane ni imelo praktične veljave več. Pa tudi napram katoličanom samim papeštvo po tridentinskem konciliju svoje moči z daleka ni moglo več z isto silo in z istim uspehom uveljavljati, kakor za dobe svoje srednjeveške monarhije. Katoliški vladarji niso hoteli zaostajati za svojimi protestantovskimi vrstniki, ki so vsled reformacije dobili na najpreprostejši način tudi cerkev pod svojo nadoblast. In tako tudi v katoliških državah ni samo kmalu izginil vsak vpliv cerkve na posvetne zadeve, ampak je vrvel na splošno razvoj naravnost v nasprotno smer od nekda¬ njega papalnega sistema ter vklenil cerkev polagoma v verige po¬ polnega državnega suženjstva. Toda prišla je konečno francoska revolucija in doba* konstitu- cionalnih državnih oblik, doba parlamentarnih volitev in političnih svoboščin, s kojimi se je znala okoristiti tudi cerkev, sosebno, odkar je bila 1.1803. izgubila v stari Nemčiji vse posvetno in mnogo čisto 99 cerkvenega imetja in se je 1870 i. uedinjena Italija polastila prejš¬ nje papeževe države. Izguba zadnjih ostankov posvetne moči se je izkazala za cerkev kot blagodejno, ker jo je dovedla do spozna¬ nja, da laiiko vsak hip zastavi važno besedo v katoliškem smislu tudi kot zgolj etična sila, poklicana, skrbeti za dušni blagor držav¬ ljanov in ker ji je odkazala za bodoče delovanje plemenitejše polje, polje duševne reorganizacije vesoljnega katoiičanstva. Z jako bo¬ gatim društvenim delovanjem v politiki in prosveti je poglobila cerkev verski čut in utrdila versko zavest in tako spojila vse kato¬ ličane v trdno skupnost, koje neizčrpljiva odporna moč je premagala v ostrem kulturnem boju celo gigantskega Bismarcka. Prvo seme za naš zakonik se je vsejaio na vatikanskem konci- liju in Pija IX. konstitucija Pastor aeternus je v kali tudi že vse¬ bovala novo kodifikacijo. Juristična posebnost te konstitucije obstoja v tem, da se je z njo proglasil primat rimskih papežev kot dogma, da se je na ta način dogmatiziraio pravo in se postavilo na verski temelj. Odslej sta vera in pravo nerazdružljivo spojena. Vatikanski cerkveni očetje so se imeli baviti tudi z vprašanjem nove kodifikacije cerkvenega prava in so mnogi izmed njih pred¬ ložili obširne spomenice v tem smislu. Preosnova vsega cerkvenega življenja je zahtevala tudi preosnovo cerkvenega prava. Treba je bilo nadomestiti le še veličastni razvalini podobno stavbo starega prava z novim poslopjem in ga opremiti v vseh podrobnostih v enotnem duhu, da vidi ves krščanski in nekrščanski svet v njem pravila očiščenega, v Kristusu prerojenega katoiičanstva, ustvar¬ jena po doginatiziranem primatu. Trpelo je pa še nad 30 let. predno je prišlo do odločilnega ko¬ raka v dosego tega cilja. Še le uspehi Leona XIII. na diplomatičnem polju so vstvarili v cerkvi sami in tudi v njenem zunanjepolitičnem položaju ono podlago, ki je omogočila Piju X, da je postavil, zvest svojemu geslu »Omnia instaurare in Christo« novo kodifikacijo cer¬ kvenega prava na svoj program. Dne 19. marca 1904 je izšel njegov med tem obče zasloveli motuproprio »Arduum sane munus«, ki je doživel po dobrih 13. letih svoje uresničenje. II. Njegova vsebina in ustroj na splošno. Naslov zakoniku se glasi: Codex juriš canonici Pii X. Pontifi- cis Maximi iussu digestus, Benedicti Papae XV. auctoritate promul- gatus. O načinu, kako se je ob kodifikaciji postopalo, bodi omenjeno le toliko, da se je delalo na najširši podlagi, da so imeli vsi škofje in drugi cerkveni predstojniki priliko, izraziti svoja mnenja in že¬ lje, da pa je bil duševni vodja vsega podvzetja od začetka do konca neumorni in veleučeni kardinal Pietro Gasparri. Temu dejstvu je pač v prvi vrsti pripisovati strogo enotnost in doslednost v razpre- delbi, pa tudi veličastnost in dostojanstvo, ki odseva iz gladke la¬ tinščine. Komisija je tudi ves čas svojega delovanja z Izdajanjem številnih reformatoričnih zakonov pripravljala bodočemu enotnemu 7 * 100 zakoniku pot. Tako je dekret »Ne temere« koncilske kongregacije z dne 2. avg. 1907 prinesel važne preosnove v zakonskem pravu, konstitucija »Sapienti consilio« z dne 29. junija 1908 Je reorganizirala papežko kurijo, s konstitucijo »Promulganai« z dne 29. septembra 1909 se je vstvarilo službeno glasilo za razglašanje papežkih zanono.v in naredb itd. Na binkoštno nedeljo 1917 (17. majnika) je promulgiral papež s konstitucijo Providentissima mater ecclesia novi zakonik in določil, da ima stopiti na binkoštno nedeljo 1918 (19. majnika) v veljavo. Vacatio legis je bila radi tega precej izdatna, da se lahko vsi prizadeti z novimi predpisi temeljito seznanijo, kajti strogo se je bilo pazilo na to, da javnost o vsebini osnutkov ni izvedela ničesar. Pred besedilom je natisnjena Professio catholicae f i d e i. Namen je oči vidno ta, da se pokaže jasno tudi na zunaj, da je temelj vseh sledečih določb vera, da je podlaga zakoniku verska. V istini je opažati na kodeksu tudi sicer vseskozi duhov- ski značaj. Ogromna snov je sistematično obdelana v 2414 kanonih (ca- nones), ki so šteti zdržema. Obseg je približno enak nemškemu državljanskemu zakoniku. Kanoni kažejo vseskozi abstraktno be¬ sedilo, nikjer ni naveden konkreten primer. Razen onih, ki služijo posameznim delom snovi za uvod, so kanoni združeni v naslove (tituli), in ti se po potrebi zopet dele v poglavja (capita) in člene (articuli). Cela tvarina je porazdeljena na petero knjig (libri) z raz¬ ličnimi oddelki (partes) ter odseki (sectiones), toda tako, da se štejejo vsi naslovi vsake knjige zaporedno. Število knjig se je pridržalo pač iz spoštovanja do srednjeve¬ ških oficialnih zbirk papeških dekretal, po vsebini pa se libri tukaj in tam nikakor ne skladajo. Glede sistematike se temveč kodeks naslanja na Justinianove inštitucije (personae, res actiones) oziroma spominja na učbenik Giovanni Paolo Lancelotti-ja, Institutiones iuris canonici, 16 izšel 1.1563., v katerem je snov razpredeljena po stihu: Personas nos prima docet, resque seeunda, Tertia dat iudices, crimina quarta premit. Da se doseže častitljivo staro število pet, so pa uvodni splošni del s 86 kanoni označiti kot prvo knjigo, 18 ki nosi napis N o r - mae generale s. Iz teh izvemo med drugim, da velja kodeks le za latinsko in ne tudi za iztočno cerkev, ako ne gre za zadeve, ki se že po svoji naravi tičejo tudi le-te, ter da se ne nanaša na liturgijo; nato slede 15 Glej I. F. v. S c h u 11 e , Die Geschichte der Quellen u. Literatur des kan. Rechtes III. 1, 1880, str. 451 sl.; Sagmiiller 1. c. str. 15. 16 U. S t u t z , Der Geist des Cod. i. c. 1918 str. 16, 39. 101 določbe o cerkvenih zakonih vobče, o običajnem pravu, o načinu, kako je računati čas in roke, končno o reskriptih, privilegijih in dispenzah. Druga knjiga, ki obsega 639 kanonov, nam nudi pod napisom De personis osebno pravo. Uvodoma najdemo neka¬ tera določila splošnega značaja, tičoča se naravnih ali umetnih oseb. Nato se bavi prvi odsek prvega oddelka s kleriki in cerkve¬ nimi službami (zvanji), s pravicami in dolžnostmi duhovskega stanu, z načinom, kako se pridobe ali zopet izgube službena mesta, pa tudi z redno in poverjeno jurisdikcijo (iurisdictio ordinaria et delegata), drugi pa z različnimi cerkvenimi dostojanstveniki in usluž¬ benci ter njih uradnimi dolžnostmi po hierarhični vrsti od papeža pa do kaplanov. Drugi oddelek (de religiosis) vsebuje temeljne pravne določbe cerkvenega zadružništva, redov in kongregacij, za katere pa ostanejo pravila, konstitucije in privilegiji kakor dosedaj še dalje v veljavi, če niso v nasprotju z novimi predpisi. Tretji kratki oddelek (de laicis) pa ureja skoraj le udruženja posvetnih oseb v nabožne svrhe, tedaj zadeve tretjega reda, bratovščin in drugih cerkvenih društev. Tretja knjiga z napisom De rebus je najobširnejša in šteje 826 kanonov. Prvi oddelek je odmerjen sedmim zakramentom katoliške cerkve in se bavi podrobno s krstom, z birmo, evharistijo, z mašnim pravom in mašnimi štipendiji, dalje s spovedjo, spovedno jurisdikcijo in z odpustki, nato s poslednjim oljem, predvsem pa z ordinacijo v vseh stopnjah, vštevši one, pri katerih še ni zakrament, in končno z zakonom (brakom) in njegovim pravom. V drugem oddelku z napisom De locis et temporibus sacris na¬ hajamo predpise o cerkvah vseh vrst, o bogomilnicali, oltarjih, o pokopališčih in pogrebnem pravu, končno o praznikih in o postu, v tretjem pa določbe, ki se nanašajo na bogočastje (de cultu di¬ vino). Važen je četrti oddelek (de magisterio ecclesiatico), ki go¬ vori o verskem pouku mladine, o deških in duhovskih seminarjih o nižjem in višjem šolstvu, o katoliških univerzah in fakultetah ter o cenzuri in prepovedi knjig. V petem oddelku (de beneficiis etc.) nahajamo nadarbinsko pravo, v kojega zvezi se bavi zakonodajalec tudi s patronatnim pravom, ki mu očividno ni naklonjen, šesti od¬ delek pa vsebuje ostalo cerkveno-imovinsko pravo. Predmet četrte knjige, z napisom De processibus in 643 kanoni, je cerkveno sodstvo. Ta del zakonika odgovarja popol¬ noma vlogi, ki jo je igralo cerkveno pravo pri razvoju in izpopol¬ nitvi sodnega postopanja od nekdaj. Moderna načela današnjih pro¬ cesnih redov so uporabljena deloma tudi v cerkvenem sodnem po¬ stopanju. To velja za vse tri oddelke, od katerih vsebuje prvi predpise o organizicaji sodišč in o rednem postopanju, dalje o sod¬ nih poravnavah in o razsodnikih ter končno posebnosti pri reše¬ vanju kazenskih in zakonskih pravd, medtem ko se bavi drugi zelo natančno in podrobno s postopanjem v slučajih kanonizacije in beatifikacije; v tretjem pa najdemo določbe, kako se je rav- 102 nati pri odstavljanju ali premeščanju župnikov upravnim potom, kako je postopati pri ukrepih, ki jih izdajajo škofje samo ex infor- mata conscientia, tedaj na podlagi tajnih poizvedb, in končno pred¬ pise, kako naj se vrši disciplinarno postopanje proti župnikom, ki zanemarjajo svoje uradne dolžnosti (rezidenco, celibat i. dr.) Tudi peta knjiga. De delictis et poenis, s 220 ka¬ noni hi delala čast vsakemu modernemu kriminalistu. Kazniva dejanja in njih vrste, uračunljivost, odmerjanje kazni s poostritvami in olajšavami, okoliščine, ki izključujejo kaznivost, pravne posledice kaznivega dejanja in poskus: vse to tvori predmet prvega oddelka. Drugi se bavi s cerkvenimi kaznimi na splošno, ureja kazensko oblast in pomiloščenje in navaia nato posamezne vrste kazni, in sicer poboljševalne (izobčenje [excommunicatioj, interdikt, suspenzija od službe), povračevalne ter opominjevalne kazni (posvarilo, ukor, zagrozitev kazni, nadziranje) in končno pokore, tako za duhovnike kakor za laike. Vse kazni obstoje po že zdavnaj upehani praksi zgolj v tem, da se zločincu odvzamejo kake cerkvene ugodnosti in pravice, le proti duhovnikom in redov¬ nikom je mogoče izreči tudi kazen na prostosti. Tretji oddelek na¬ števa posamezna kazniva dejanja in kazni, ki so z njimi zvezane. Kodeks tvori edini pravni vir za obče cerkveno pravo. Vsi zakoni, ki so izšli pred njim, so izgubili veljavo; Corpus i. c. se sme uporabljati samo še v svrho pravilnega tolmačenia novih določb. Pravo, ki je nastalo pred papežem Pijem X., spada tedaj v pravno zgodovino. Sistematika kodeksa je pregledna in zelo olajšuje njegovo prak¬ tično uporabo. Preglednost ni nič na tem trpela, da se je uvrstilo zakonsko pravo med zakramente in patronatno pravo med določbe o nadarbinah. Hotelo se je pač tam poudariti, da izhaja cerkvena kompetenca glede zakona iz njegovega zakramentalnega značaja, tukaj pa, da stoji patron v zvezi le z nadarbino, nikakor pa ne s cerkveno službo, s katero je ta spojena. V vsem in povsod so bili merodajni verski oziri povsod se zrcali nerazdružna vez med pra¬ vom in dogmo. Kot dodatek kodeksu ie n ah'sn jen ih še osem dokumentov, starejše uredbe papežev, na koje se zakonik sklicuje in ki imajo vsled tega še naprej svojo veljavo. Haloga komisije, ki ima avtentično razlagati novi zakonik in ga po potrebi spopolnjevati (glej zgoraj str. 65 6 22), je podobna nalogi, ki jo je imela kardinalska kongregacija za tolmačenje sklepov tridentinskega zbora. Če bi se izkazala potreba, da se izdajo po rimskih kongregacijah dekreti splošne vsebine ima omenjena ko¬ misija za tolmačenje kodeksa te dekrete tekstirati v kdnone in dolo¬ čiti, na kterem mestu se nai uvrste v zakonik bodisi kot spopolnilo ali sprememba dosedaniih predpisov. Na komisijo pa se je obračati le uradoma, privatniki bi se morali poslužiti pristojnih ordinarijev. V komisijo so bili kot prvi člani imenovani najodličnejši člani prejšnje kondifikacijske komisije. 103 IV. Poglavje. Viri cerkvenega prava pravoslavne cerkve. § 48. Materialni pravni viri. Kot centralni zakonodajni organ pride za pravoslavno cerkev v poštev vesoljni cerkveni zbor vseh škofov kot cerkvenih predstojni¬ kov. Vesoljni cerkveni zbori so s svojo zakonodajo polagoma izpo¬ polnjevali osnove cerkvene organizacije, ki so določene v sv. pismu in v tradiciji. V mejah, ki jih začrtajo sklepi vesoljnih cerkvenih zbo¬ rov, izvršujejo zakonodajno oblast tudi provincialni konciliji,- ki se v partikularnih cerkvah shajajo ali periodično ali od slučaja do slučaja. Konečno smejo izdajati zakonite določbe za svoja področja in v mejah, ki jih določi sinodalna oblast, tudi episkopi. Običaju je tudi v pravoslavni cerkvi priznana pravotvorna moč, a sosebno pride zanjo kot važen materialen vir v poštev državna zakonodaja. Vesoljni cerkveni zbori se že dolgo več ne vrše, ker ni oblasti, ki bi jih mogla avtoritativno sklicati. Vse vesoljne cerkvene zbore v starem rimskem cesarstvu so sklicevali cesarji v sporazumu s cerkvenimi predstojniki. Od prestanka grško-rimskega cesarstva po¬ greša pravoslavna cerkev enotnega predstavnika državne oblasti za vse svoje veje. Sodelovanje državne oblasti, ki je po načelih pravo¬ slavne cerkve pri sklicanju vesoljnih cerkvenih zborov potrebno, je radi velikega števila držav s pravoslavnim prebivalstvom skoraj onemogočeno. V prašanjih, ki se tičejo celotne cerkve, je treba iskati sporazuma potom okrožnic in prašanj na carigrajski patriarhat, ki je med vsemi najuglednejši. Sicer so pa organizacije pravoslavne cerkve po državah različne in je vsaka za se povsem samostojna. Te autokefalne cerkve so dobile vse svoj pravni ustroj že v 9. sto¬ letju. V kolikor se je njih organizacija pozneje spopolnila, se je zgo¬ dilo po zaslugi partikularne zakonodaje. § 49. Spoznavni pravni viri. Razlikujemo tri dobe: 1. Dobo do milanskega edikta (313). 2. Dobo do izdaje temeljne zbirke pravoslavne cerkve (883). 3. Dobo po izdaji te zbirke. Pravno snov iz prve dobe ima pravoslavna cerkev skupno z rimsko cerkvijo. So to takozvane pseudoapostolske zbirke, Acdapi, Canones apostol., Constitutiones apostolorum. Le 50 ap. kanonov je prišlo do veljave na zapadu, na vzhodu je veljalo in velja vseh 85. 104 Constitutiones na zapadu sploh niso veljale, na izhodu pa so prišle številne določbe iz njih do veljave, dasi je trulanski koncilij označil zbirko kot krivoversko in je njeno uporabljanje prepovedal. To pre¬ poved so pa pozneje tolmačili tako, da so prepovedana in neveljavna samo krivoverska mesta ne pa zbirka kot taka. Tudi v drugi dobi je obstojala jedinstvenost krščanske cerkve, dasi se je pod Fotijem že pričenjal pripravljati trajen razkol. V tej dobi so se vršili številni občni in partikularni cerkveni zbori, kterih sklepi so prišli, združeni v številnih zbirkah, do obče veljave. Pa tudi zapadne zbirke, sosebno Dionysiana z dekretalami vred, so se na vzhodu rabile. V vzhodno-rimskem cesarstvu so nastali že ome¬ njeni nomokanoni, zbirke sklepov cerkvenih zborov in cesar¬ skih zakonov, nanašajočih se na cerkvene zadeve. Prvi nomokanon pripisujejo Janezu Sholastiku. Označen je navadno kot nomokanon s 50. tituli. Vsebuje sistematično zbirko Janeza Sholastika ter nje¬ govo Collectio 87 capitolorum. Pod vsako rubriko so navedene poleg kanonov tudi določbe dotičnih cesarskih zakonov. Nastal je kmalu po smrti Justinianovi. Avtor neznan. Najvažnejši za pravoslavno cerkev pa je nomokanon s 14. tituli, za kojega avtorja je dolgo veljal Fotij, ki ga je pa k večjemu spopol- nil ali predelal. Zbirka je ohranjena v dveh redakcijah, kojih prva spada v prvo polovico VII. stoletja. Druga redakcija pa se je izvr¬ šila 1. 883. Posamezni tituli so v ozki zvezi med seboj, vsak se deli v poglavja (capitula) in v vsakem poglavju so za številkami kanonov uvrščeni cerkveni zakoni grško-rimskih cesarjev. V to zbirko so sprejeti apostolski kdnoni ter sklepi prvih sedem vesoljnih cerkve¬ nih zborov (Nicaenum I.-Nicaenum II. 787.) ter partikularnih sinod v Ancyri, Neocaesarei, Gangri, Antiochiji, Laodicei, Sardiki, v Ca¬ rigradu pod Nektarijem, vse iz 4. stoletja, v Kartagi 1. 419., Carigradu 1. 861., istotam 1. 879., dalje kanoni 13. svetih očetov, konečno zakoni grško-rimskih cesarjev. Pod tituli in poglavji nomokanona so navedeni kanoni le s šte¬ vilkami, po besedilu pa slede še le za nomokanonom, kronologično razvrščeni po sinodah. Tako nudi ta zbirka vso snov za takratno pravo iztočne cerkve in je v kratkem izpodrinila vse druge zbirke, tako da je cerkveni zbor v Carigradu 1. 920. proglasil ta nomokanon obveznim za vso krščansko cerkev. Kdnoni, ki so v tej zbirki ome¬ njeni in ji pridejani, tvorijo še danes temeljno zbirko kanonov pra¬ voslavne vzhodne cerkve. Po konečnem trajnem razkolu ste šle zakonodaji zapadne in vzhodne cerkve vsaka svoja pota. Na vzhodu so sloveči kanonisti kakor Bestes v 11., Zonaras in Balsamon v 12 , in Blastares v 14. stoletju vstvarili komentarje k omenjeni zbirki, kojih avtoriteta je še danes priznana. Komentar Zonarasa se nanaša na popolno besedilo kžnonov v temeljni zbirki. Na prvem mestu so apost., na drugem kžtnoni vesoljnih, na tretjem k&noni partikularnih cerkvenih zborov. Njim slede še kdnoni sv. očetov. Komentarji Zo¬ narasa tvorijo za pravoslavno cerkev celo pravni vir. 105 Najvažnejši komentator nomokanona je Theod. Balsamon, ki se je pa glede kanonov držal dobesedno Zonarasa, ter ga le na nekte- rih mestih dopolnil. Njegov komentar je nastal v 1. 1169—1177 na željo cesarja Manuela Komnena in carigrajskega patriarha Anhiala. Pomen njegovega dela tiči v izčrpni razlagi cesarskih zakonov v nomokanonu. Velik ugled v zgodovini cerkvenega prava si je priboril menih Matej Blastar (Matthaeus Blastares) s svojim alfabetičnim sin- tagmatom iz 1. 1335. Sintagmat se deli v 24 delov po črkah grškega alfabeta. Vsak del ima večje število titulov, označenih po začetnih besedah, ki se začno z isto črko. V celem obsega delo 303 titule. Pod rubrikami titulov so uvrščeni najprej kanoni in za temi po¬ svetni zakoni, ki se nanašajo na dotično snov. Kmalu po svojem nastanku je bil preveden sintagmat tudi na srbski jezik radi svoje velike vsebinske in praktične vrednosti. (Izdaja Stojana Novakoviča iz 1. 1907. v srbski akademiji znanosti) Mnogoštevilne druge zbirke niso dosegle nikdar obče veljave. Omeniti bi bil nomokanon z 228. poglavji iz začetka XV. stoletja, ki se nanaša samo na cerkvene kazni za različne grehe. Iz 16. stoletja imamo srbski prevod od njega, v Rusiji je izšel v tisku in tvori da¬ nes zadni del Velikega Trebnika, t. j. slov. velike ritualne knjige. Koncem 18. stoletja sta spisala Nikodem in Agapij, dva grška meniha, novo zbirko, odgovarjajočo kanoničnim načelom, kar se o številnih drugih, ki so bile tedaj v rabi. ni moglo trditi. Dala sta ji ime Ilrjddhov (krmilo). Knjigo so tiskali 1. 1800 v Lipsiji in je izšla h 1841. v drugi izdaji. Vsebuje kanone kakor nomokanon s XIV. tituli ter še nektere druge, namreč sklepe sinode v Kartagi pod Ciprianom in kanone še nadaljnih treh cerkvenih očetov. Ta Th]ddhov tvori sedaj oficialno zbirko Mnonov za Helensko cerkev. Kar je za Grke IJrjddhov, je za pravoslavne Slovane K r m č i j a. Naslov pomeni isto. Prva v slovanski jezik prevedena knjiga je bil nomokanon s 50. tituli, ali Sholastikov nomokanon. Prevod je oskrbel sv. Metod nekaj let pred svojo smrtjo. Najstarejši rokopis, t. z. Ustjužškaja Kormčaja ie ohranjen iz 13. stoletja. Knjiga je bila v rabi v vseh slov. deželah vztočnega obreda. V 11. stoletju so prevedli tudi nomo¬ kanon s XIV. naslovi na cerkveno-ruski jezik. Obe zbirke je pozneje izpodrinila Krmčiia (Kormčaja kniga). K r m č i j a je prva slovanska zbirka kanonov, ki je izšla v tisku. Najbrže so Grki naslov TTr)ddhov izbrali po Krmčiji. Številne preiskave so dognale, da je nastala Krmčija v XITT. sto¬ letju po zaslugah srbskega metropolita Save najbrže v samostanu Ohilandar. Tz Srbije je prišla v Bolgarijo, odkoder jo je poslal, na- prošen po ruskem metropolitu Cirilu 11, despot Jakob Svjatoslav na Rusko 1. 1262., kjer so jo na sinodi v Vladimiru 1. 1274. proglasili za vso rusko cerkev kot obvezno. Prvič 'je izšla >Kormča’ja kniga« v tisku 1. 1650. Za podlago je služil rokopis one Krmčije, ki jo je Ciril prejel od Svjatoslava. Ta rokopis se imenuje »Rjazanskaja 108 Kormčaja« ali »Josifofskaja K.«, ker je nastal pod škofom Josifom v Rjazanu. L. 1653. je izšla Krmčija drugič v tisku, ker je bil prvi tisk pomanjkljiv. Ta drugi natis je vzorec za vse poznejše izdaje. Tiskana Krmčija se deli v 4 dele. Prvi del služi kot uvod in vsebuje poleg zgodovinske tvarine (o ločitvi zapadne in vzhodne cerkve, o krstu Rusov, o nastanku moskovskega patriarhata) so- sebno tudi kanonični del nomokanona s XIV. tituli; drugi del ob¬ sega v 41. poglavjih prevod komentarja carigrajskega diakona Ari- stena k delu Štefana Efeškega iz VI. stoletja z naslovom »■/Mvovi 7.ij ovvo ipig •, Synopsis canonum; komentar je spisan 1.1130.; tretji del obstoja iz 29. poglavij, ki so vzeta iz različnih virov; med temi so cesarsko-cerkveni zakoni iz nomokanona s XIV. tit. ter posebna razprava o zakonu (braku), ki je v rokopisih srbske Krm- čije ni; v četrtem delu ali epilogu se nahaja poleg obrazložbe imena Krmčija darilna listina Konstantina papežu Silvestru ter raz¬ prava o ločitvi vzhodne in zapadne cerkve, pisana z brezmejno strastjo od nepoznanega avtorja ob popolnem neupoštevanju zgo¬ dovinskih dejstev. (M i 1 a š N., Cerkveno pravo str. 205 op. 22). V Krmčiji so navedeni kanoni v sinoptični, t. j. kratki obliki, v kteri se navaja samo njih glavna vsebina. Čestokrat se je moralo radi netočnosti poseči po grškem izvirniku in po neokrajšanem be¬ sedilu kžnonov. Da se to olajša, so izdali v Rusiji v prvi polovici 19. stoletja poleg Krmčije posebno zbirko kanonov z dovoljenjem sv. sinoda pod naslovom : Kniga pravil svjatih apo¬ stol, sv j atih sobo rov vselenskih i pomjestnih i svjatih o t c e v. V tej knjigi se nahajajo kanoni v celotnem be¬ sedilu, prevedeni na cei’kveno-ruski jezik in tudi izvirno grško bese¬ dilo je dodano, tako da imamo v njej vso snov, ki se nahaja v te¬ meljni zbirki kanonov iz 1. 883. Pri pravoslavnih Srbih velja tiskana Krmčija za oficialno, torej uradno, obvezno zbirko. 17 Kot zasebna izdaja obstoja »Zbornik pravila sv. apostola, vasionskih i pomjesnih sa¬ bora i svetih otaca, koja su p rimi j ena pravo¬ slavno m crkvom.« Ta zbornik obstoji iz uvoda, kanoničnega dela nomokanona s XIV. tituli, t. j. iz apostolskih kanonov, kano¬ nov 7. vesoljnih in 10. partik. cerkv. koncilijev ter 13. svetih oče¬ tov. Na koncu sledi alfabetično in analitično kazalo. Izmed znanstvenih izdaj cerkvenopravnih virov in zbirk vztočne cerkve naj bodo omenjene tri: 17 Najvažnejši del za juriste je tretji in v njem one glave, ki se na¬ našajo na bračno pravo, ker imajo določila Krmčije tudi po srbijanskem gdj. zakoniku zakonito veljavo. Glava 48. vsebuje pod imenom »Zakon gradski« Prohiron, važen zakonik cesarja Basilija Makedonca in nje¬ govih sinov Konstantina in Leva iz dobe 870—879, glava 50. razpravlja o braku in členih sorodstva, gl. 51. tvori sinodalni dekret patriarha Sisinija o nezakonitih brakih. Pri tem je šteta prva glava tretjega dela kot 42. glava cele zbirke. 107 1. Prvo mesto med vsemi zavzema Atenski sintagma f2vvvay/m v div fteicov xai ieQd>v navovcov itd.), v tisku izšel v 1. 1852—1859, obsegajoč v celem šest zvezkov. Izdajo sta oskrbela H h a 11 i s, predsednik kasacijskega dvora ter P o 11 i s , vseučiliški profesor v Atenah. Delo je odobrila patriarhalna sinoda v Carigradu, pa tudi najvišje oblasti skoraj vseh drugih avtokefalnih cerkva so ga priznale, tako da je več kakor zasebno znanstveno delo. 2. Franc Miklošič in Jo s. M u 11 e r : Acta et diplo¬ mata graeca medii aevi sacra et profana. VI. vol. 1860—1890. Vol. I. et II. Vindobonae 1860—1862: Acta patriarcatus constatinopoli- tani. Vol. IV—VI 1871—1890: Acta et diplomata monasteriorum et ecclesiarum Orientis. 8. C. E. Zachariae a Lingenthal, Jus graecoroma- num. Pars I.—VI. Lipsiae 1856—1877. Krajevna organizacija srbske pravoslavne cerkve je urejena po zakonu z dne 27. aprila 1890, ki je pa vsled uedinjenja srbskih cerkva v mnogih določilih postal obsoleten, v drugih pa vsaj revizije in izpopolnila nujno potreben. Deloma je že izpremenjen: 1. po za¬ časni uredbi o srbski patriaršiji; 2. po uredbi o izboru prvega srb¬ skega patriarha, obe z dne 27. oktobra 1920, Sl. Nov. št. 238 (glej spodaj str. 210). V vseh drugih ozirih pa se vrši uprava eparhij in nižjih cerkvenih edinic še po predpisih, ki so bili za različne po¬ krajine v veljavi pred 1. decembrom 1918. 18 18 Lit. N. M i 1 a š : O kanoničkiin zbornicima pravoslavne crkve. Novi Sad 1886. Čeda Mitrovič: Die Kormčaja Kniga, Wien 1898. Pavlov : Pervonačalni slavjano-ruski nomokanon 1869, str. 55 ss. Nadaljno lit. o pra¬ voslavju in pravoslavnem cerkvenem pravu; glej N. Milaš, Pravoslavno crkveno pravo, Mostar 1902, str. 27 do 37. Fr. G r i v e c : Pravoslavje, Ljubljana 1918. Tretja k n j i g a. Cerkvena ustava. Prvi oddelek. Posvetni kler. I. Poglavje. Članstvo v cerkvi. §50. Splošne pravne razmere članov cerkve. Ustava ima tako v državi kakor v cerkvi kot organizirani skupnosti rešiti problem, kako naj se oblast razdeljuje, na koga se razteza in kako se ima uporabljati. V glavnem nam odgo¬ varja cerkvena ustava na prašanji: 1. Kdo jie član cerkve in kot tak podvržen njeni oblasti, kako je njegovo stališče v skupnosti po pravnih predpisih? 2. Kdo je usposobljen in upravičen, da izvršuje to oblast? Na prvo prašanje nam odgovori c. 87., da postane človek potom krsta v cerkvi oseba z vsemi pravicami in dolžnostmi kristjanov. Izvrševanje pravic pa je dovoljeno le kristjanom, ki žive po cerkvenih zakonih. Ukinjenje pravic je mogoče kot po¬ sledica kršenja zakonov a ne pomeni ukinjenja članskih dolž- nostij. Tukaj zadošča ugotovitev, da so samo veljavno krščeni lju¬ dje člani cerkve, da pomeni torej krst, ki je na sebi sveto litur¬ gično dejanje, ob enem velevažen pravni čin. Tudi veljavno krščeni nekatoliki so člani cerkve in kot taki podvrženi njenim zakonom. V novejšem času še le cerkev omejuje uporabo svo¬ jega prava vedno bolj na katolike (n. pr. c. 1099 § 2), 109 Pravni položaj članov cerkve v zakonu, kolikor se tiče laikov, ni posebno normiran. Pravice laikov obstoje v soude¬ ležbi na bogastvih cerkve, iz kterih se dele zveličavne milosti ter v udruževanju pod nadzorstvom cerkvenih predstojnikov v smislu c. c. 682 ss. Prašanja osebnega prava, ki so važna za klerike kakor za laike, pa so začetkom druge knjige kodeksa v c. c. 88 ss. načelno rešena. Nanje se naslanja ves cerkveno¬ pravni sistem, zato jih moramo na kratko obrazložiti. 1. Cerkveno pravo pozna- fizične in juristične ali pravne osebe. Fizične osebe postanejo z 21. letom polnoletne (majores), poprej so mladoletne (minores). Med mladoletnimi osebami sie ločijo zopet »pubere s«, to so dečki, ki so dovršili 14. odnosno deklice, ki so dovršile 12. leto, od onih, ki te sta¬ rosti še niso dosegli, »impuberes«. Do dovršenega 7. leta so otroci obeh spolov »i n f a n t ei s«. Kadar dovršijo 7. leto, se domneva, da imaijo že potrebno uvidevnost in razum. V prav¬ nem oziru samostojne pa postanejo praviloma še le polnoletne osebe. c. 88. 2. Pri fizičnih osebah so pravno važni nasledni pojmi in sicer a) v krajevnem oziru: aa) or igo, izvir, kar se slovensko izraža z besedo rojak kakega mesta, kraja ali dežele, bb) d o m i c i 1 i u m , domovališče, odnosno q u a s i d o - micilium, cc) c o m m o r a t i o„ bivališče; b) v osebnem oziru: aa) consanguinitas, krvno sorodstvo, bb) affimitas, svaštvo; c) v verskem oziru ima obred, kojemu člani cerkve pri¬ padajo, gotove pravne posledice. 0 r i g o kake osebe je tam, ker sta imela oče, odnosno pri nezakonskih ali po smrti očeta rojenih otrocih (posthumi), njihova mati za časa rojstva svoje domovališče. Ako oče ozir. mati takega domovalilšča nista imela, je o r i g o njunih otrok istoveten z rojstnim krajem. Quasidomicilium je bivališče, v kterem kdo name¬ rava prebiti večino leta, ali kjer je dejanski že bival dalje kot pol leta. Zakonska žena, ki ni ločena od svojega moža, mlado¬ letniki in na umu bolne osebe imajo isto domovališče kakor za¬ konski mož, odnosno oče ali skrbnik, kar pa ne izključuje, da 110 imata zakonska žena in mladoletnik svoj lastni quasidomiciliuin. Ako kdo zapusti kraj v namenu, da se tja ne vrne več, izgubi tam svoje domovališče. Osebe se imenujejo z ozirom na svoje domovaiišče incolae, z ozirom na svoj quasidomiciiium a d v e n a e, izven teh krajev soperegrini, ako nimajo ni- kakega domovališča, se zovejo v a g i. Po domovališču se določata domači župnik in domači ordi¬ narij (parochus et ordinarius proprius). Za vagante sta paro- chus in ordinarius proprius župnik in ordinarij onega kraja, kjer se ima izvršiti pravno dejanje. O sorodstvu in svaštvu je podrobneje govoriti v zakonskem (bračnem) pravu. Pravne osebe — personae morales — se smatrajo glede zaščite za enake mladoletnim osebam ter se ločijo v kor¬ poracije ali društva — personae morales collegiales — ter ustanove — personae morales incollegiales — kakor cerkve, zavodi, beneficiji itd. Vsaka korporacija mora obstojati vsaj iz treh fizičnih oseb, ki uveljavljajo svojo voljo po večini glasov. Pri večjem številu članov so merodajna v prvi vrsti pravila, v drugi vrsti velja to, kar sklene absolutna, po dveh brezuspeš¬ nih skrutinijih pa ono, kar sklene relativna večina. Pri ena¬ kosti glasov ipo tretjem skrutiniju odloča predsednik, c. 101. Nedostatek volje vpliva na veljavnost pravnih opravil pri fizičnih in pravnih osebah. Fizična sila in bistvena zmota po¬ vzročita neveljavnost, duševna sila (bojazen, strah — metus —) in prevara — dolus — pa samo izpodbojnost. Izpodbojno opra¬ vilo je na sebi veljavno, toda sodnik ga more na zahtevo ali uradoma razveljaviti, c. 103. Obredi. Daši je cerkev vedno strogo varovaia enotnost bogoslužja tako glede obredov kakor glede liturgičnega jezika, je morala to načelo žrtvovati napram razkolnim kristjanom iz¬ točne cerkve, ki so se zoipet združili z Rimom. (Uniati.) Ti kri¬ stjani so ohranili tudi po svojem zjedinjenju z Rimom svojo posebno pravo (n. pr. zakon svečenikov) in svojo liturgijo. Rimska cerkev jim je te posebnosti, nastale po krajevnih raz¬ merah v tisočletnem historičnem razvoju, smela priznati z ozi¬ rom na to, ker ne nasprotujejo božjemu pravu in ker bi brez te koncesiji© zjedinjenje morda ne bilo uspelo. Poleg rimsko-katoliške nahajamo še druge katoliške cer¬ kve, ki se zovejo ecclesiae orientales, iztočne cerkve, 111 in sicer v bistvu štiri po številu, vsako z gotovimi vejami, ki se zopet med seboj razlikujejo po narodnosti pripadnikov, po litur¬ giji in jeziku. 1. grški obred s svojimi vejami: bizantinsko, grško-slo- vansko, ukrajinsko, rumunsko, grško-italsko, grško-melhitsko liturgijio; 2. armenski, 3. sirski obred s siromaronitsko in kaldejsko liturgijo, 4. k o p t i š k i ali abesinski obred. Novo cerkveno pravo se samostojnosti iztočne cerkve ni dotaknilo, pač pa je postavilo glede obredne pripadnosti ka¬ toličanov v c. 98 sledeča načela: Navadno odloča krst, kteremu obredu posameznik pripada. V to, da sme kdo spremeniti obred, je potrebno dovoljenje papeža, običaj ne zadostuje. Zakonska žena se sme odločiti za obred moža, kadar sklepa zakon ali tudi med zakonom in se lahko povrne po razvezi zakona v svoj prvotni obred nazaj, ako partikularno pravo tega povratka ne izključuje. Vsak naj živi po svojem obredu, duhovnik ima božjo službo in druge verske funkcije vršiti po obredu, kateremu pri¬ pada. V sili so pa dovoljene tudi izjeme, cc. 851, 866. Uniati grškoslovanskega obreda v naši državi se nahajajo v Banatu, Dalmaciji in na Hrvatskem ter so hierarhično pod¬ rejeni škofu v Križevcih. § 51. Stan klerikov. Vsi fizični nositelji cerkvene oblasti predstavljajo stan kle¬ rikov nap ram laikom. Razlika med voditelji cerkve in narodom je božjega prava. Klerik je oni, ki pripada hierarhiji ordinis, ker je posvečenje pogoj za nameščenje v cerkvi. Brez posve¬ čenja bi bilo izvrševanje cerkvene službe nemogoče, ker je glavni in bistveni smoter vsega cerkvenega delovanja ležeč na duhovnem polju. Kdor hoče dobiti službo v cerkvi, mora biti poprej posvečen. Posvečenje mu daje usposobljenost do službe, ne pa že službe same, ker so v cerkvi postale običajne že od 12. stoletja naprej absolutne ordinacije. Upravičenost do izvr¬ ševanja cerkvenih funkcij se pridobi še le po posebnem činu cerkvene jurisdikcije, ki se imenuje missio canonica ali 112 miissio legitima. Tako poverilo je smatrati za dano tudi že v podelitvi cerkvene službe, s ktero so dotične funkcije zvezane. Do Gratiana je dobil posvečenje le tisti, ki je imel nasto¬ piti službo, za kojo je bil dotični red (ordo) potreben. Različne stopnje hierarhije ordinis so odgovarjale različnim službam v cerkvi. Ordinatio pomeni takrat posvečenje in ob enem name- ščenje v cerkveni službi. Danes stopnjam posvečenja ne odgovarjajo več izvestne službe, izjemo tvori jedino le škofovsko dostojanstvo, ker se vsa|k škof posveti samo na določeno škofijo. Nižje stopnje ordi¬ nacije nimajo sploh nikakega službenega pomena več, dotične funkcije izvršujejo deloma laiki, nižja posvečenja so samo predstopnje za ordo presbyteratus. Od nekdaj nosijo znake duhovskega stanu, posebno obleko in tonzuro, kandidati za duhovski poklic že pred posvečenjem. Tonzura še ne pomeni nikake stopnje ordinacije, pač pa že odloča za pripadnost k stanu klerikov z vsemi privilegiji in dolžnostmi, c. 108 § 1. Religiozi (redovniki in člani kongregacij) so ali kleriki ali la iki . Merodajno je posvečenje, tedaj pripadnost k hierarhiji ordinis. A tudi laiki med njimi imajo prednost pred vsemi dru¬ gimi laiki. c. 491. II. Poglavje. Posvečenje (Ordinatio). § 52. Zadržki posvečenja. I. I n c a p a e i I a s. Načeloma so v cerkvi vsi moški pokli¬ cani za duhovništvo. Jure divino izključeni, tedaj absolutno ne¬ sposobni, sprejeti posvečenje, so n e k r š č e n i in ženske. Ti dve skupini oseb se imenujete zato personae incapaces. Ordi¬ nacija bi bila glede njih brez učinka, zato pravno ničeva. Glede vsakega drugega človeka je ordinacija veljavna, dasi ni s tem tudi že dovoljena. II. Irregularitates et impedimenta simpli- c i a. 113 Kdor je poklican, ni s tem tudi že usposobljen za klerikat. Cerkev že od nekdaj izvestnih oseb ni pripuščala h klerikatu, in sicer onih, pri kterih so bili podani določeni zadržki. Če je tak zadržek nastopil še le po posvečenju, potem dotičnik svojih funkcij ni smel več izvrševati. Take osebe so se imenovale irre- gulares. A. Irregularitates so po stanju današnjega prava izvestni, taksativno našteti stalni zadržki (impedimenta perpe- tua). Od teh se ločijo priprosti zadržki, impedimenta v ožjem pomenu, ki temelje na začasnih, minljivih življenjskih razmerjih. Kodeks razlikuje a) irregularitates ex defectu in b) i. ex delicto. Na zadržkih prve vrste dotična oseba ni kriva, oni druge vrste pa so po njej sami povzročeni po zuna¬ njem, grešnem dejanju, glede kojega so podani vsi subjektivni in objektivni znaki zločinske krivice. Iregularne so sledeče osebe: ia) e x defectu: 1. nezakonsko rojeni, če niso pozako- njeni ali če niiso položili samostanske zaobljube; 2. oni, ki imajo telesno hibo, katera jih dela nesposobne za izvrševanje duhov- skih funkcij (propter debilitatem ali propter deformlitatem); 3. oni, ki so ali so bili' umobolni ali obsedeni (epileptici vel amentes vel a daemone posessi); 4. oni, ki so po zakonu ali sodnem izreku zloglasni (qui infamia juriš notantur); 6. sodnik, ki je izrekel smrtno obsodbo; 7. rabelj! in njegovi neposredni pomagači pri usmrtitvi, c. 984. b) e x d e 1 i c t o : 1. odpadniki od krščanske vene: (aposta- tae a fide), krivoverci (haeretici) in razkolniki (schismatici); 2. od nekatoličanov krščeni, čte so privolili, da jimi podeli krst nekatoličan; 3. oni, ki skušajo ali so poskusili skleniti zakon, dasi so že veljavno oženjeni, ali pa zavezani;, da žive brez zakona (ordo major ali professio religiosa); 4. oni, kij so zakrivili izvršen umor ali odstranili telesni sad ali pa bili udeleženi pri teh zlo¬ činih (če zločin ni imel uspeha, zadržek ne nastopi); 5. oni, ki so poskusili samomor ali ki so sebe ali druge pohabili; 6. kle¬ riki, ki so nedovoljeno izvrševali zdravniško ali kirurgično umetnost, če je iz tega nastala smrt kakega človeka; 7. oni, ki izvršujejo red posvečenja, kojega nimajo ali kojega vsled kazni izvrševati ne smejo. c. 985. B. Priprosti zadržki (impedimenta simplicia) se tičejo naslednjih skupin oseb: 1. sinov nekatoliških starišev, 8 114 dokler se stariši ne spreobrnejo; 2. oženjenih mož; 3. onih, ki so službeno zavezani položiti račun, dokler te dolžnosti ne iz¬ polnijo; 4. neprostih oseb (robov); 5. vojnih obvezancev, dokler ne zadoste obvezi; 6. na novo spreobrnjenih (neophytae), dokler se v veri zadostno ne utrdijo; 7. dejansko zloglasnih (infamia facti), dokler ta zloglasnost po mnenju ordinarija trpi. c. 987. C. Posledice zadržkov. Posvečenje iregularne ali vsled priprostega zadržka ovirane osebe je veljavno, toda nedovoljeno in kaznivo. Tak posvečenec ne sme izvrševati reda svojega posvečenja. Navadno velja to tudi za zadržke, ki nasto¬ pijo se le po posvečenju, c. 968 § 2. Le glede telesnih hib so iz¬ jeme (izvrševati se smejo funkcije, ki jih je dotičnik izvrševati navzlic hibi zmožen, c. 984 štev. 2, in poprej umobolnemu a ozdravelemu kleriku ordinarij zopet lahko dovoli izvrševanje poklica, c. 984 štev. 3.) Vsi zadržki so juriš humani in glede vseh je možna di- spenza. Impedimenta simplicia odpadejo tudi sama po sebi, če neha dotično razmerje. Upravičen dati dispenzo je napram svojini podložnikom ordinarij glede vseh zadržkov, ki izvirajo ex delicto occulto, to¬ rej iz tajnega pregreška, izvzemši umor in sploh zločine, ki se že obravnavajo pred sodnikom. V nujnih tajnih slučajih je vsak spovednik upravičen zadržek spregledati, da spovedanec more izvrševati svoj red posvečenja naprej, c. 990. § 53. Pozitivne zahteve. Zadržki določajo samo negativne pogoje, kterih ne sme biti, ako se naj podeli posvečenje. Za dovoljeno podelitev posvečenja pa so izpolniti tudi pozitivni pogoji in ti so: 1. kandidat mora imeti namen, da postane duhovnik in mora kazati v to svrho potrebno uporabnost, ki se lahko priča¬ kuje od njega tudi v bodoče (c. 973 § 1); 2. potrebno je dobro vedenje (moreš ordini recipiendi con- gruentes); glede episkopata se zahtevajo še posebna vnetost za blagor duš, modrost in druga za vladanje škofije potrebna svojstva (c. 331 štev. 4); 115 3. kandidat mora izkazati prejem sv. birme; 4. predpisano starost (aetas canonica c. 974, 3°) in sicer kakor dosedaj 21 let za subdiakonat, 22 let za diakonat, 24 let za presbiteirat, 30 let za episkopat. Za nižja posvečenja ni predpisana določena starost, pač pa 5. potrebno znanje (c. 974. 4"). V tem oziru so bili pred¬ pisi tekom časa zelo različni, vedno pa je veljalo načelo, da je potrebna za klerikat posebna izobrazba. Sedaj je določeno, da je predpogoj za tonzuro začetek bogoslovnih študij na zavodu, ki je urejen po predpisih kodeksa (c. 1365), za subdiakonat dovršeni tretji, za diakonat začeti 4. letnik in za presbiterat do¬ vršena prva polovica 4. letnika. Za episkopat se zahteva razun tega doktorat ali vsaj licenciat iz bogoslovja ali kanonskega prava, ki se pridobi na zavodu, potrjenem od papeža, ali pa mora biti kandidat drugače dobro izvežban v teh strokah, c. c. 331, 976. 6. za višja posvečenja je potreben konečno titulus c a - nonicus, ordinacijski naslov ali dokaz, da so posvečencu stalno zasigurani zadostni dohodki. Prvotno so živeli duhovniki od dohodkov svojega izven- cerkvenega poklica ali pa od svojega zasebnega imetja. V rim- sko-krščanski dobi, ko je naraščala cerkvena imovina, so se vzdrževali duhovniki iz njenih dohodkov. Vsled osamosvojitve cerkve se je tudi ugled njenih uslužbencev visoko povzdignil. Duhovnik je dobival sedaj dohodke kot nameščenec cerkve. Njegovo službeno mesto je bilo njegov »titulus«, in ta beseda je pomenila h krati cerkev, pri kteri je bil nastavljen, tedaj službo, officium in obenem službene prejemke, beneficium. V drugi polovici srednjega veka so prišle absolutne ordi¬ nacije vedno bolj v navado. Pri vsaki taki ordinaciji so zahte¬ vali poseben titul. Cerkvena služba, ki jo je ordinand že imel, je tvorila sedaj samo enega izmed različnih titulov, namreč titulus beneficii. Ako ordinand še ni imel službe, so morali biti dohodki zasigurani po njegovem zasebnem imetju (titulus pa- trimonii) ali pa po renti (ipensio). Ako je visoka oseba (knez, škof) iz svoje menze zavarovala duhovniku dohodke, je bil to titulus mensae.” Tako je nastal kot posebna vrsta rentnega na- 19 Mensa se je imenovala imovina, ki je stala v neposredni lastni rabi dostojanstvenika in ni bila fevd. 8 * 116 slova titulus mensae. Za redovnike je jamčila imovina reda (ti- tulus professionis religiosae), za mendikante so tvorili naslov dohodki iz pobiranja milodarov (lilulus paupertalis). Za misio- narje ni imel poseben naslov ni kakega pomena, za to se je skoval titulus misisionis. Novi kodeks predpisuje glede titula v c. c. 879—882 na¬ slednje: Za posvetne duhovnike so priznani še: titulus bene - ficii, titulus patrimonii in pensionis. Dohodki morajo biti zavarovani in zadostni. Kdor posveča svoje podlož¬ nike brez naslova, jih mora sam vzdržavati. Če ni drugega na¬ slova, pa se v pokrajinah apostolske stolice (provinciae Sediš Apostolicae) sme posvečati na titulus servitii e c c 1 e - s i a e , za misionske dežele pa na titulus missionis, ako se ordinand pod prisego zaveže, da bo vedno služil v dotični škofiji pod vsakokratnim ordinarijem ali se posvetil misionstvu. Škof ima potem skrbeti, da dobi posvečenec cerkveno službo z beneficijem ali na drug način potrebne dohodke. Za prave redovnike (regulares) je zaobljuba titulus cano- nicus (titulus paupertatis), za religioze priprostih trajnih za¬ obljub obstoja titulus mensae communis, t. congregationis ali sličen drugi naslov, (c. 982.) § 54. Posvečenje samo. Cerkveni zakonik ima predpise glede osebe, ki deli posve¬ čenja (ordinator), osebe, ki sprejme posvečenje in glede deja¬ nja samega. I. Ordinator. c. c. 951—968. Sacrae ordinationis mini¬ ster ordinarius je posvečeni škof. (Posvečenje škofa se ime¬ nuje od nekdaj consecratio, ne ordinatio.) On deli posvečenja veljavno — valide — tudi če mu manjka v to upravičenost. Zato so veljavna tudi posvečenja, ki jih dele krivoverski in raz- kolni škofje, ako so sami veljavno posvečeni. Da pa ordinator podeli posvečenje tudi ličite, dovoljeno, je potrebno, da je za to dejanje pristojen in da ne krši z njim nobene zakonite prepovedi. 117 Izjemoma ima tudi oseba, ki ni škof, pravico, da podeli nektera posvečenja (kot minister extraordinarius) in sicer ali na podlagi posebnega papeževega pooblastila ali pa po dolo¬ čilih zakona. 1. Pristojnost je urejena naslednje: Pristojen je domači škof, ordinarius proprius. Papež jo episcopus proprius omnium. Oseba, koji je on podelil kak red posvečenja, ne sme brez njegovega pooblastila sprejeti na- daljnih redov od druge strani (c. 952). Pridržana so papežu škofovska posvečenja izključno za celi svet. Drugi škof, ki izvrši škofovsko posvečenje, mora imeti za to posebno pooblastilo od papeža in mora privzeti temu sv. dejanju še dva nadaljna škofa. Posebno pooblastilo papeža je potrebno tudi za škofa, ki naj posveti pripadnika tujega obreda, c. c. 953—955. Posvečenja, ki jih deli škof, ki sam še ni prejel konse- kracije ter posvečenja, ki jih dele duhovniki, ki niso škofje, brez pooblastila, so smatrati za neveljavna. Ordilnand mora imeti v škofiji ordinato rja domovališče in origo, ali pa vsaj domovališče sine origine. V tem slučaju je pa potrebno, da pod prisego potrdi, da hoče v škofiji trajno ostati. Ta pogoj odpade pri religiozih trajnih zaobljub. Kardinal, ki je duhovnik, sme podeliti tonzuro in minores onim, ki mu jih prepusti ordinarius proprius v to svrho. (c. 239, 22°). Apostolski vikarji in prefekti, ter opatje in prelati nullius so glede ordinacij enako upravičeni kakor rezidencialni škofje, ako imajo sami škofovsko posvečenje. Ako tega nimajo, potem je njihova pristojnost omejena a) na njihov okoliš, b) na nji¬ hove podložnike in one, ki so jim po dimisorijih odkazani, c) na ordines minores. Istotako smeta deliti posvečenja gene¬ ralni vikar na podlagi posebnega škofovega pooblastila in kapi¬ teljski vikar z dovoljenjem kapitlja po enoletni sedisvakanci ali pa v nujnih primerih, ako sta sama posvečena škofa. Enako pravico imajo pod istim pogojem (da so episcopi consecrati) višji predstojniki v eksemptnih redovih napram svojim podlož¬ nikom. c. 964, 2". Drugi predstojniki religiozov pa smejo po sedanjem pravu ne glede na privilegije nasprotne vsebine po¬ deliti tonzuro in minores samo svojim podložnikom, ki so sto¬ rili vsaj že vota simplicia (c. 956, 964 1°—3°). 118 2. D i m i s o r i j i. Oni, ki jte pristojen za delenjiei posvečenj, sme prenesti svojo pravico v posebnem pismu (litterae dimmisso- riae) na drugega, in sicer tudi v primeru, da še sam nima po¬ trebnega posvečenja, c. 959. Glede dimisorijev je določeno, da naj škof svoje podložne odkaže drugemu v posvečenje le v primeru, da je sam zadržan. Dimisoriji se smejo izdati še le na podlagi prej zahtevanih spričeval in se morajo glasiti na v zvezi z Rimom stoječega škofa istega obreda. Redovniški predstojnik sme dimisorije izdati le na škofa, v kojega področju leži samostan ordinanda, na drugega škofa samo iz posebnih v zakonu določenih razlogov, c. c. 965, 966. II. Or din and. c. c. 968—972, 992—1001. Cerkev je v lastnem interesu vedno obračala posebno pozornost na vzgojo duhovništva. V srednjem veku so izvrševale to nalogo samo¬ stanske šole, pozneje univerze, kjer se je povsodi gledalo tako na izobrazbo kakor tudi na urejeno življenje, ki je odgovarjalo bodočemu poklicu kandidatov. Tridentinski zbor je potem obče predpisal ustanovitev škofijskih seminarjev, iz kterih še danes po večini izhajajo vsi kleriki. Tudi kodeks določa, da naj vsi oni, ki se posvetijo duhov- skemu stanu, po možnosti že od mladosti ali pa vsaj za dobe bogoslovnih študij pridejo v seminarje. Le izjemoma sme kan¬ didat študirati izven seminarja, a se mora v tem slučaju poveriti nadziranje njegovega življenja in vedenja pobožnemu in spo¬ sobnemu duhovniku, (c. 972.) Vsak, ki hoče sprejeti posvečenje, mora za to na umesten način zaprositi svojega škofa. Nikdo se ne sme k ordinaciji siliti, tudi ne tisti, ki je nektere rede že prejel, k nadaljhim po svečenjem. Škof sme posvetiti samo onega, o kojega kanonični uspo¬ sobljenosti se je prepričal, posvetnega duhovnika tudi le tedaj, če je vsaj z ozirom na bodočnost v cerkveni službi potreben in koristen. Oni, ki ga škof odkloni, sme vložiti reikurz na papeža. Za informacijo škofa služijo spričevala, ki jih ima kandidat predložiti (testimonia, litterae testimoniales). Posvetni duhov¬ niki imajo predložiti 1. spričevalo o krstu in birmi za prvo, ono o prejšnji ordinaciji za nadaljno posvečenje; 2. potrebna spri¬ čevala o študijah; 3. spričevalo o vedenju od rektorja seminarja ali onega duhovna, pod kojega nadzorstvom se je kandidat na- 119 hajal; 4. litterae testimoniales od onega ordinarija, v kojega področju je promovend toliko časa bival, da je dana možnost ob¬ stoja kanoničnega zadržka. Redovnik mora donesti spričevala od svojega višjega predstojnika. Ordinand mora tudi položiti izpit, o kterem obstojajo v raz¬ ličnih diecezah posebni predpisi. Imena vseh posvetnih ordinandov se morajo občinstvu naj- raneje 6 mesecev pred ordinacijo in sicer v župni cerkvi vsa¬ kega kandidata javno naznaniti ali pa na desko nabiti. Škof lahko uvede po župnikih, ki imajo javno oznaniti imena ordinandov, tudi potrebne poizvedbe o zadržanju, ve¬ denju, dosedanjem življenju kandidatov ter sme zahtevati o teh poizvedbah potrebna spričevala. III. Redi posvečenja se morajo deliti po vrsti, gra- datim, ne skokoma, per saltum. Prej so bila predpisana med posameznimi redi gotova razdobja, interstitia, sedaj je to glede tonzure in nižjih redov prepuščeno prevdarku škofa. Zakon izraža željo, da naj bo med akolutatom in subdiakonatom raz¬ dobje eno leto, med subdiakonatom in diakonatom in presbi- teratom vedno po tri mesece, škof pa iz upravičenih razlogov lahko tudi drugače ukrene. Le več redov se na isti dan ne sme podeliti brez papeževega dovoljenja, c. 978. Konsekracija škofa naj se izvrši na nedeljo ali praznik ka¬ kega apostola, druga višja posvečenja se naj dele na kvaterne sobote, na soboto pred cvetno nedeljo ali na višji praznik (festum duplex), tonzura je dovoljena vsak umesten čas. Običaji, ki se s temi predpisi ne strinjajo, so odpravljeni, c. 1006. Skupne ordinacije, pri kterih se posveti več kandidatov ob enem, se imajo izvršiti javno na sedežu škofa v stolni cerkvi, ob navzočnosti stolnega kapitlja. Posamna posvečenja se lahko dele tudi v drugih cerkvah, tonzura in minores celo v privatnih kapelah. Posvečenje se, kakor krst, z vsemi važnimi dati imatriku lira. Dotična knjiga se vodi pri škofiji, kjer se tudi hranijo doku¬ menti. 0 posvečenju se ima izdati izpričevalo in vposlati doma¬ čemu ordinariju klerika, da ga, ako ni posvečenja izvršil sam, vknjiži v posebni knjigi, ki jo je hraniti v arhivu. Tudi se mora obvestiti župnika, ki vodi krstno knjigo o kandidatu, da zaznami v njej podelitev višjih redov 1 , c. c. 1010, 1011. 120 III. Poglavje. Pravni položaj klerikov. § 55. Škofijska pristojnost. Vsak duhoven stopi v razmerje pristojnosti do gotove ško¬ fije (dioecesis). Izvzeti so samo religiozi, ki pa stoje v sličnem razmerju do svoje religije, (c. 111.) Že jako zgodaj je cerkev nastopala proti potepuškim kle¬ rikom (cleritci vagi) in sosebno ni pripuščala k posvečenju tujih oseb. V kodeksu se nahajajo glede pristojnosti duhovnikov po¬ sebne določbe. Vstvaritev, osnova te pristojnosti se imenuje incardinatio. Navadno se pridobi pristojnost v škofiji že ob podelitvi ton- zure. Ta pristojnost ostane v veljavi dotlej, da se je po poseb¬ nem pravnem činu ne razreši. Ta pravni čin s© imenuje ex- cardinatio in obstoji v tem. da dosedanji škof odpusti kle¬ rika trajno in brezpogojno in da ga na to drugi škof trajno in brezpogojno sprejme v svojo škofijo in za službo v njej za- priseže. To se sme zgoditi le iz tehtnih razlogov po ugotovitvi vseh svojstev klerika. Isti učinek ima nastop rezidencialnega beneficija v drugi škofiji s pismenim dovoljenjem dosedanjega škofa. “ w Za oboje, incardinatio in excardinatio, je pristojen škof. Generalni vikar mora imeti v to posebno pooblastilo. Kdor stori kot religioz trajne zaobljube, slovesne ali pri- proste, postane s tem excardinatus. c. c. 115, 585. Časovne za¬ obljube pa na škofijsko pristojnost nimajo nikakega učinka. Ka¬ dar poteče rok, za kojega obljluba veže, se mora dotičnik povr¬ niti v domačo škofijo. Onega, ki brez dovoljenja svojega ordi¬ narija prestopi v drugo škofijo, sme poklicati domači škof na¬ zaj. Pa tudi škof novega bivališča mu lahko zabrani nadaljno bivanje v škofiji, če mu ni podelil službe, c. c. 111 — 117. §56. Stanovske pravice klerikov. Od nekdaj so v cerkvi kleriki vživali prednost pred laiki. Tekom časa so se te predpravice še pomnožile in deloma so iih priznali tudi državni zakoni. Pogoj za te predpravice pa je, da 121 se klerika kot takega tudi na zunaj spozna (habitus clericalis). Te predpravice klerik lahko tudi izgubi vsled kazni ali vsled razčinjenja (upostavitve v laični stan, reductio ad statum laica- lem, c. c. 211—214). Odreči se pa tem pravicam ne more. Tudi nadnaravna usposobljenost, pridobljena s posvečenjem, se ne more nikdar izbrisati, ker se z njo vtisne duši cliaracter inde- lebilis. Te predpravice so sledeče: 1. privil e gium canonis. Drugi Lateranski cerkveni zbor je določil v slovečem kanonu 15. »Si quis suadente diabolo«, da je že po dejanjlu samem ilzobčen iz cerkve vsak, ki dejansko napade klerika ali redovnika (izvzete so bile poškodbe v silo¬ branu, poškodbe onega, ki se ga je turpitar zajelo cum uxore, filia, sorore). Odvezo je mogel dati! le papež sam. Po kodeksu (c. 119) postane tisti, ki z nasilnim dejanjem žali klerika (rea- lem injuriami -intulerit), kriv sakrilegijai, zapade izobčenju iz cerkve, (ki nastopi z dejanjtem samim in je v odvezo pridržano lastnemu ordinariju, ter še morebitnim drugim z dejanjem zve¬ zanim kaznim (c. 2343 § 4). Papež in najvišji cerkveni dosto¬ janstveniki pa vživajo še izdatnejšo kazenskopravno varstvo, c. 2343 § 1—3. V kazenskem zakonu za Slovenijo, Dalmacijo in Hrvatsko, § 153, se nahaja določba, da se lahke telesne poškodbe, pri¬ zadejane duhovniku ob izvrševanju njegove službe, kaznujejo kot težke telesne poškodbe (kakor poškodbe drugih uradnikov v službi, ali starišev po otrocih). 2. privilegium fori. Duhoven naj išče pravice in proti njemu naj se išče pravica samo pri duhovskih sodiščih. V tem obsegu zahteva cerkve sicer ni prišla nikdar do praktične veljave, a vsekakor so poznejši rimski cesarji priviligij priznali. Zakonodaja papežev v dobi svetovnega kanonskega prava stoji na istem stališču. Ker se je ta privilegij tudi hudo zlorabljal, ie sklenil tridentinski zbor, da ga je deležen samo oni, ki nosi duhovniško obleko. Kodeks določa, da so za kazenske in civilne tožbe proti klerikom pristojna duhovska sodišča, ako ne predpisuje parti¬ kularno pravo kaj drugega. Pred posvetna sodišča — veli ko¬ deks v c. 120 — se kardinalov in drugih visokih dostojanstve¬ nikov radi zadev, ki se nanašajo na njih službeno poslovanje, ne sme klicati, ako ni papež dal za to dovoljenja; isto velja o 122 ostalih klerikih, glede kterih da potrebno dovoljenje ordinarij, ki ga pa naj brez tehtnega in pravičnega vzroka ne odreče. Tudi brez takega dovoljenja se naj kleriki odzovejo vabilu posvet¬ nega sodnika, hkrati pa naj obveste svojega škofa. Zakoni v Sloveniji in Dalmaciji in tudi v drugih pokrajinah naše države tega privilegija ne poznajo. Zakon z dne 7. maja 1874 štev. 50 d. z. samo določa, da se mora škofa o kazenski ovadbi proti kleriku, ali o obsodbi duhovnika obvestiti. Po stal¬ nem običaju, ki je ostal po kodeksu nespremenjen, sodijo pri nas cerkvena sodišča samo čisto cerkvene zločine klerikov, po državnih kazenskih zakonih kazniva dejanja klerikov zasledu¬ jejo in sodijo povsodi posvetna sodišča. 8. privilegium immunitatis. Zahteva, naj se kle¬ rike oprosti od gotovih javnih, sosebno nadležnih in ponižujočih dajatev, poslov 1 im služb, je v cerkvi že zelo stara. Posebne važ¬ nosti so bile oprostitve ali olajšave glede vojaške službe ali prispevkov za državno gospodarstvo. V polnem obsegu pa ta privilegij ni bil nikoli v veljavi. V celem srednjem veku je du¬ hovništvo, posebno višje, prispevalo v javne svrhe, celo samo je izvrševalo javne, tudi vojne službe. Pokrajinska prava v naši državi ne poznajo davčne pro¬ stosti klerikov. Po čl. 116. ustave je davčna obveznost za vse državljane brez izjeme enaka. Pač pa so kleriki navadno upra¬ vičeni, da odklonijo posle porotnikov, varuštva, občinskega predstojništva in priznane so jim dejanske olajšave glede brambne dolžnosti, dasi jih vidovdanska ustava načeloma vojne službe ne oprošča, (čl. 119, 122.) Na vsak način se jih v slučajtu mobilizacije lahko vpokliče v vojno duhovsko pastirstvo. Kodeks določa v c. 121, da so kleriki oproščeni vojaške in drugih javnih služb, koje niso v skladu z duhovskim stanom. 4. privilegium competentiae. Competentia po¬ meni v starem pravnem slogu eksistenčni minimum, ki se ga je sosebno pri uradništvu zakonitim potom določilo in ki je moral ostati prost tudi v slučaju eksekucij v imovino obvezan ca. To pravico je zahtevala cerkev tudi za svoje uslužbence. V izvršilnem redu za Slovenijo in Dalmacijo je za vse javne nameščence zakonito določen tak minimum, ki ostane v vsakem slučaju prost. Te postavne dobrote so seveda deležni tudi du¬ hovniki, če so javno nameščeni ali umirovljeni. Ta minimum se izpreminja (prvotno 1600 K za javne nameščence, 500 K za 123 vpokojence, od 1. 1912 2000 K oz. 1200 K, od 1. 1917 3000 K oz. 1800 K). Draginjske doklade pa so sploh nerubljive. Kodeks vzdržuje tudi ta privilegij in določa, da mora ostati zadolženemu duhovniku v vsakem slučaju to, kar potrebuje, da svojemu stanu primerno izhaja, da pa ostane dolžnik zavezan, da svoj dolg čim preje poravna, c. 122. 5. Stanovski znaki. Pri nižji duhovščini pride v po¬ štev samo običajni stanovski kroj, ki pa je bolj dolžnost kakor predpravica. Naša duhovščina hodi obrita. Nošenje brade po zakonu ni prepovedano. Odvisno je od ordinarijev, da dovolijo v tem oziru izjeme od starih običajev. 6. Častne pravice. Laiki dolgujejo duhovništvu po¬ sebno spoštovanje. To pa je vse bolj nastalo iz običajev, kakor iz pravnih predpisov. Gotove prednosti duhovništva pred laiki ob cerkvenih slavnostih so naravna posledica njihovega poklica. § 57. Stanovske dolžnosti klerikov. Dolžnosti so po dostojanstvu in službi različne ter deloma etičnega, deloma pravnega značaja, kakor sploh službeni delo¬ krog vsakega klerika. 1. Splošne dolžnosti. Kleriki naj bodo laikom glede notranjega in zunanjega življenja vzgled (c. 124). Sosebno velja to glede pobožnosti, verske vneme in sprejemanja zakramen¬ tov. Vsako tretje leto se morajo vsi posvetni duhovniki vdele- žiti posebnih eksercicij (duhovnih vaj). Oprostiti jih sme te dolž¬ nosti le ordinarij sam. Tudi se morajo vsi posvetni duhovniki prva tri leta po dovršenih študijah podvreči vsako leto posebni skušnji iz kake bogoslovne stroke. Boljši uspeh pri teh skušnjah je upoštevati pri oddaji služb. Priporoča se duhovništvu vita communis kakor v starih časih, tako tudi še sedaj (c. 134). Važna je dolžnost, da nosi duhovništvo posebno obleko (habitus) in tonzuro. Kodeks (c. 136) določa samo, da se naj nosi decens habitus ecclesiasticus po krajevnem običaju ali po predpisih ordinarija, ter tonzura. Lasje naj se priprosto češejo, ne po gizdalinsko. Klerik nižjih posvečenj, ki brez vzroka od¬ loži duhovski kroj in ga navzlic opominom tekom enega meseca ne obleče spet, je nehal biti klerik ter se smatra v pravnem oziru laikom. 124 Duhovnikom je v obče zabranjeno skupno bivanje s ta¬ kimi ženskami, ter obiskovanje takih oseb, ki opravičujejo sum nedovoljenega občevanja. Izvzete so tedaj samo bližne so¬ rodnice in starejše ženske. Pa tudi v teh primerih sme ordi¬ narij skupno bivanje prepovedati, c. 133. Proti vsakemu, ki se ne vklone, se lahko kazensko postopa v smislu cc. 2176—2181 (contra clericos concubinarios). Duhovništvu so zabranjene hazardne igre ter vse neumestne umetnosti in zabave, kakor lov, ogibajo naj se gledišč in gostiln, ravno tako javnih sprevodov, kolikor bi zamoglo to škodovati njihovemu ugledu. Javne službe ne smejo sprejeti brez dovolje¬ nja ordinarija, zastopati smejo le pred duhovskimi sodišči. Man¬ dat za poslansko zbornico ali za senat smejo sprejeti samo z dovoljenjem svojega škofa ter ordinarija volilnega kraja. (c. 139 § 4.) Prostovoljni vstop v vojno službo brez pristanka ordinarija ni dopusten. Monorist, ki to stori, neha biti klerik (ipso jure). Vsako trgovanje v lastnem in tujem imenu je prepovedano, c. c. 141, 142. Brez dovoljenja ordinarija ne sme duhoven zapustiti svoje škofije, c. 143. II. Posebne stanovske dolžnosti. Majoristi so poleg že naštetih dolžnostij navezani še na življenje brez za¬ kona (coelibatus) in na molitev brevirja. 1. Celibat. Naziranje, da je devištvo etično višje kakor .zakonski stan in tudi drugi razlogi so že od prvih začetkov cerkve rodili zahtevo, da naj bo tisti, ki služi oltarju, neoženjen. Prvi vesoljni cerkveni zbor v Niceji 1. 325. je sicer predlog na uvedbo celibata za duhovništvo odklonil, a prašanje je ostalo odprto. Konečno je obveljala na vzhodu milejša disciplina ka¬ kor na zapadu. Tam je celibat pogoj samo za škofovsko čast. Drugače je duhovniškim kandidatom dovoljeno se poročiti, sto¬ riti pa morajo to predno prejmejo diakonat. Ako so že poročeni, ne ovira zakon posvečenja v diakona in mašnika. Isto načelo velja tudi za vse uniate. Na tem stališču ni kodeks nič spre¬ menil. Na zapadu je bil razvoj strožji. Najprej se je zahtevalo od oženjenih maioristov vzdržnost vsaj za tiste dneve, na ktere se vrši služba božja. Ko se je začela maša brati vsak dan, je na¬ stala zahteva po trajni vzdržnosti. Že v petem stoletju je bilo prepovedano, da se oženjene posveti v subdiakone, ali še v 125 višje rede. Še bolj vkoreninil se je ta predpis, ko se je v rimski dobi uvedla za klerike skoraj splošno vita communis. V germanski dobi pa so ti predpisi zopet stopili izven ve¬ ljave. Od Pipina do Ludovika Pobožnega se je celibat boril že s težavami celo pri mašništvu, v 9. stoletju je izginil popolnoma. Od 9.—11. stoletja so bili duhovniški zakoni silno razširjeni, celo oženjeni škofje niso bili nič redkega, a so navadno brez posvečenja vladali škofije. To vse je bilo za ustavo cerkve v zvezi s fevdalnim sistemom silno opasno in je izpodjedalo ves njen notranji ustroj. Drugi lateranski zbor je 1. 1139. zakonito izrekel neveljav¬ nost zakonov vseh majoristov (impedimentum matrimonii ordi- nis majoris). Minoristi so se lahko oženili, a s tem so izgubili svoje službe in svoje privilegije kot kleriki. Ti pravni predpisi, potrjeni tudi po tridentinskem zboru, veljajo v bistvu še danes. Kodeks zahteva od majoristov življe¬ nje izven zakona in sploh spolno vzdržnost. Vsak prestopek teh predpisov povzroči neveljavnost poskušenega zakona in sakri- leg. (c. 132 § 1.) Dolžnost do celibata pa je juriš humani in je dizpenza mogoča. Vsakega majorista, ki je sprejel posvečenje samo prisiljen, je treba nazaj uvrstiti med laike in ga odvezati dolžnosti do celibata in brevirja, c. 214 § 1. Minorist lahko sklene zakon in stopi s tem ipso jure nazaj med laike. c. 132 § 2. 2. Brevir. V stari cerkvi so se opravljale dnevne moli¬ tvene ure, horae canonicae, tertia, sexta, nonai, skupno od vseh v cerkvi navzočih duhovnikov in laikov. Kmalu pa se je dolž¬ nost, opravljati kanonične ure, omejila na duhovnike, ki so morda od teh molitev na večjih cerkvah dobili ime kanoniki (navovniol). Dandanes se opravljajo skupne molitve v samostanskih in kapiteljskih cerkvah. Duhovniki na drugih cerkvah pa jih mo¬ rajo nadomestiti z brevirjem, ki ga molijo vsak za se. c. 135. § 58. Hierarhia ordinis, posvečenja in položaj klera v pravoslavni cerkvi. 1. Pravoslavna cerkev rabi za ordinacijo grško besedo / v £iQC>vovia, hirotonija ali srbski izraz rukopoloženje. Hierar¬ hia ordinis šteje 6 redov, tri višje, tri nižje. Prvi trije: episkopat, 126 presbiterat in diakonat so juriš divini, ostali t. j. ipodjakon, vnodiaxovog, čtec, dvayvui)ovr) g in pevač, ipdhvr) g, juriš eccle- siastici. 'l'a lestvica je določena v 69. apostolskem kanonu. 2. Zadržki hirotonije — irregularitates — so isto- tako dvoje vrst kakor v kat. cerkvenem pravu in izvirajo ali ex defectu ali ex delicto. Zakon (brak) tvori oviro samo za epi- skopat. Od ostalih kandidatov pa se zahteva čist zakon s po¬ prej neporočeno in moralno neomadeževano žensko. Tak zakon ne ovira podelitve hirotonije, pač pa izključuje izvršeno po¬ svečenje v diakona brezpogojno vsako možnost ženitve. Kdor je neoženjen bil posvečen v diakona, se ne more več poročiti. Celibat je predpisan za episkope od truianskega zbora (t>9l/9^) naprej. Ker se pa ta predpis ni strogo izvajal in je imela pra¬ voslavna cerkev še v 12. stoletju tudi poročene episkope, je na¬ stal praeter legem običaj, da so se jemali in se še sedaj jem¬ ljejo episkopi izključno iz stanu menihov. 3. T o n z u r a (postriženje) je uvedena tudi v iztočni cer¬ kvi. Ordinacijskega naslova pa njeno pravo ne pozna, dasi so tudi v njej od 12. stoletja naprej v navadi absolutne ordinacije. 4. Ordinator: Hirotonijo sme podeliti edino le episkop, ki je sam posvečenje prejel od pravilno postavljenega škofa (zakonito apostolsko nasledstvo) in koji ima samostojno juris- dikcijo v svoji eparhiji (diecezi). Episcopi vicarii (pomožni škofje), umirovljeni ali ovirani episkopi (e. impediti) bi prišli v poštev samo kot pooblaščenci polnoupravičenih episkopov. Rokopoloženje svečenikov in nižjih klerikov izvrši en sam episkop, hirotonija episkopov pa se more veljavno podeliti samo po treh ali najmanj dveh episkopih in sicer radi tega, ker so vsi episkopi po dostojanstvu enaki. Le več episkopov skupaj kot predstavnikov oblasti apostolov je upravičenih, podeliti episkopsko hirotonijo. Kot pooblaščenci episkopov smejo deliti tudi monastirski predstojniki — arhimandriti, igumani — članom svojih zavodov nižja posvečenja. 5. Učinki hirotonije. a) Kdor je prejel hirotonijo, ne sme več skleniti zakona. Drugi ?akon se niti onemu ne do¬ voli, ki bi se odpovedal cerkveni službi. Hirotonija se smatra kot Bogu dana obljuba, da se klerik v drugo ne bo poročil. Ju- stinian je 1. 530. izdal ziakon v istem smislu. Otroci svečenikov iz drugega zakona niso bili naturales ampak illegitimi brez na- 127 sledstvene pravice. Ta zakon je sprejet v nomokanon s XIV. tituli, velja tedaj za vso pravoslavno cerkev. b) Vsak klerik ima dolžnost do dnevnih molitev izven litur¬ gije po ritualu, ki ga je sprejela v XIV. stoletju patriarhalna sinoda v Carigradu. (Milaš, Cerkv. pr. str. 302.) c) Za vsakega klerika obstoja stroga dolžnost do pokor¬ ščine (oboedientia canonica) po hierarhični vrsti vedno za nižjega napram višjemu in za vse napram episkopu. V tem oziru ne pozna pravoslavna cerkev nikakih izjem. Vsaka nepo¬ korščina bi bila kazniva. 6. Hirotonija drugovercev. Prašanje, ali je hiro- tonija drugovercev veljavna, se mora rešiti z vidika skladnosti nauka dotične vere z onim pravoslavne cerkve, ali je hierarhia priznana kot božja ustanova, ali je podana še nepretrgana zveza sedanje hierarhije z apostoli. Praksa je različna napram katoliški cerkvi in napram evangeljskim cerkvam, ker pri protestantih duhovništvo ne ve¬ lja kot božja institucija, hierarhia pri njih ne izvira iz božjega prava. Zato pravoslavna cerkev protestantovskih duhovnikov ne priznava za svečenike. Glede rimsko-katoliških duhovnikov pa je merodajen prvi kanon sinode v Carigradu 1. 879., ki je zakonitost rimsko-kat. duhovništva priznal. Tako je tudi obratno. 7. Privilegiji klerikov, a) Telesna varnost (priv. canonis) je zaščitena po pravilu 3. Carigr. zbora 879. 1. in v predvojni Srbiji po § 207 srb. kaz. zak. b) Podsodnost klerikov pod duhovsko sodišče za vsako kršitev duhovskih dolžnostij je v Srbiji, Črni gori, Hrvatski in Bosni tudi državno priznana (priv. fori). c) Ravno tako so kleriki bili dosedaj oproščeni gotovih osebnih in materialnih obvez napram državi (vojne obveze, tlake, varuštva, skrbstva, priv. immunitatis). IV. Poglavje. Cerkvene službe in nadarbine (officia et beneficia eccl.) § 59. Pojem cerkvene službe. Posvečenje podeli usposobljenost za izvrševanje posveče- valne oblasti. Ta oblast pa se sme izvrševati še le na podlagi cerkvenega pooblaščenja, missio legitima, m. canonica, ležečega 128 tudi že v dejstvu, da se koga postavi na mesto, za ktero pomeni to izvrševanje službeno dolžnost. Sicer pa sta obseg in vsebina cerkvene službe lahko jako različna — od posamnega dejanja, do cele skupine dejanj, omejenih ali na izvesten krog oseb ali na gotov okoliš ali na oboje. Cerkvena služba v objektivnem smislu (ofiicium ecclesiasticum) je po pravu določen krog pravic in dolžnosti] v gotovem okolišu ali napram izvestnim osebam. Oblast, s to službo združena, se imenuje redna uradna oblast, potestas ordinaria. V subjektivnem smislu je cerkvena služba krog ali obseg pravic in dolžnostij, ki gredo izvestnemu kleriku zbog mesta, ki ga službeno zavzema. Med te pravice štejejo tudi do¬ hodki, ki jih sprejema ali iz cerkvenega imetja ali pa tudi iz državne blagajne letno. Imovina vsake dieceze je stala s početka pod enotno upravo škofa. Pozneje je nastopila delitev, v Rimu na četiri, v Španiji na tri dele, od kojih je en del služil klerikom za preskrbo. Kle¬ rikom je odkazal škof, kar so potrebovali. Na deželi je postal konečno ta način preskrbe nevzdržljiv, kleriki so dobili gotova zemljišča za precarium, in ta so polagoma postala last cerkva. Pri Germanih so bila z lastniškimi cerkvami združena zem¬ ljišča v obsegu vsaj enega mansus-a, koja je podeljeval cerkveni gospod kot fevd (beneficium). Beseda beneficium je prišla dokaj kmalu v rabo kot označba za vse službene prejemke du¬ hovnika. V 9., po nekterih že v 8. stoletju je prišlo do delitve cer¬ kvenega imetja med škofom in kapitljem v mestih, Konečno celo v kapitljih samih. Na poedine kanonike odpadli deli se imenu¬ jejo prebende. Dandanes se plačujejo cerkveni uslužbenci po¬ gosto iz državnih blagajn. Tudi od države nakazane plače se zovejo beneficium. Beneficij v objektivnem smislu so s cerkveno službo trajno zvezani, iz cerkvenega ali državnega imetja tekoči dohodki, v subjektivnem smislu pa znači beneficij pravico cerkvenega nameščenca na te dohodke. Služba in dohodki so ozko zvezani, zato se z nazivom be¬ neficij označuje tudi služba ali službeni delokrog, officium, in obratno. Posebno pa pomeni beneficij isto kakor uradno službo, 129 t. j. dolžnosti in dohodke. A v ožjem smislu znači beneficij samo nadarbino, tedaj gmotno stran cerkvene službe. Za obstoj beneficija je potrebna perpetuitas objectiva, t. j. trajna zveza izvestnih gmotnih dobrin z obstoječim službenim mestom. Beneficij ne obstoja tam, kjer so samo dohodki brez služ¬ benega delokroga n. pr. komende, penzije, pa tudi tam ne, kjer obstoja službeni delokrog brez dohodkov (c. 1412, 4°, 5°). Beneficij mora biti ustanovljen po cerkvenem predstojniku. Le škof more ustanovam laikov podeliti značaj beneficijev. Beneficij mora biti podeljen načeloma dosmrtno: b e n e - ficiaperpetua. Kjer je podana samo perpetuitas objectiva, to se pravi, kjer je pač službeno mesto trajno ustanovljeno a uslužbenec poljubno odstranijiv, tam govorimo o beneficia m a n u a 1 i a. Cerkveni uslužbenci niso državni, pač pa javni urad¬ niki, ki smejo z odobrenjem škofa izvrševati tudi izvestne državne funkcije in dobivajo morda tudi del svojih prejemkov iz državnih blagajn. V tem slučaju so deloma državni, deloma cerkveni uradniki, kojih zadeve so urediti sporazumno in če to ni mogoče, po vsaki oblasti za njen delokrog. § 60. Redna in poverjena uradna oblast (potestas ordinaria et delegata). Potestas jurisdictionis ordinaria (propria) se imenuje s stalno cerkveno službo trajno zvezana uradna oblast. Tako oblast izvršujejo po božjem pravu papež za ves svet, škofje za svoja okrožja; po človeškem ali cerkvenem pravu pa pro foro externo ostali prelati, kurialna oblastva in kardinalske kongregacije v Rimu, predstojniki redov in kon¬ gregacij, stolni kapitlji v lastnih zadevah, župniki pro foro interno. Ako je jurisdikcija sicer tudi stalno zvezana z gotovo službo, ako pa ta služba ni trajna in nepreklicna, potem se imenuje jurisdictio ordinaria vicaria (prej običajni izraz: quasiordinaria). Tako jurisdikcijo vrše apostolski vikarji in prefekti, koadjutorji, generalni vikarji, stolni kapitelj odnosno kapiteljski vikar sede vacante. e 130 Jurisdictio ordinaria in sicer propria in vicaria se sme za prehodno dobo, za en ali za več primerov, v večjem ali manj¬ šem obsegu prenesti na namestnika. Ta prenesena, samo za pre¬ hodno dobo ali poedine primere drugemu poverjena jurisdikcija se zove jurisdictio delegata; nalog ali poveritev sama pa se imenuje d e 1 e g a t i o. Jurisdikcijo pro toro externo izvršujejo ordinariji, ki se nazivajo tudi prelati v pravem pomenu te besede, imamo pa tudi zgolj naslovne prelate, (c. 110.) Pojma praelatus in ordinarius se, ako Izvzamemo častne naslove, povsem krijeta. Kot ordinariji so v c. 198. taksativno našteti: 1. rezidencialni škofje, opalje in prelati nullius in njih ge¬ neralni vikarji, apostolski administratorji, vikarji in prefekti, ter oni, ki namesto ravnokar naštetih po predpisih zakona ali priznanih običajih vodijo posle v slučaju smrti, bolezni ali dru¬ gih ovir. Vsak izmed teh je z ozirom na svoje področje ordina¬ rius loči. 2. Napram svojim podložnikom so ordinariji višji predstoj¬ niki v eksemptnih duhovskih religijah (redovih in kongrega¬ cijah). Pri teh je obseg jurisdikcije določen po osebah, ne po okrožjih. Okoliši, na ktere se razteza jurisdikcija ordinarijev, se imenujejo navadno dieceze (škofije). Imamo pa tudi ordinarije, kojih delokrog je določen po vseh osebah izvestnega stanu v državi (n. pr. vojaški škof v stari Avstriji). Vsaka jurisdictio externa vsebuje tudi jurisdictionem pro foro interno, ne pa obratno. Sodna oblast, naj bo ordinaria ali delegata, se nikdar ne sme uporabljati v lastno korist ali izven lastnega področja, vsaka druga uradna oblast pa se izvršuje lahko neomejeno, toda vedno samo napram podložnikom, (c. 201 § 1 in 2.) Predpisi glede delegacije se nahajajo v c. c. 199—207. V obče sme vsakdo, ki izvršuje redno jurisdikcijo, poobla. stiti drugega, da jo vrši mesto njega bodisi v celotnem obsegu, bodisi le deloma. S tem se na službenem delokrogu poverje- valca nič ne spremeni. Največjega pomena so postale delegacije v času, ko je stala neomejena papeževa oblast na vrhuncu svoje veljave, ko je pri- 131 hajalo k papežu kot najvišjemu sodniku nepregledno število pravd, prošenj za privilegije in dispenze, za različne službe itd., ki jih ni bilo mogoče rešiti vseh v Kirnu. Papež je navadno po¬ veril sodbo drugim osebam, včasih tudi laikom, navadno v kraju strank kot poverjenim sodnikom (judices delegati). r l udi subdelegacija je mogoča, ako izhaja delegacija od pa¬ peža. Ce izhaja od drugega ordinarija in se glasi na njegov ce¬ lotni delokrog, je dovoljena za posamezne čine. Generalna de¬ legacija se mora tolmačiti prosto (late interpretanda est), spe¬ cialna, t. j. glaseča se na poedini primer ali omejen delokrog pa se mora razlagati strogo (stricte). Kdor prekorači pooblastilo, zagreši ničnost opravila. V pri¬ merih, ki se tičejo območja vesti, pa velja odveza tudi, ako se je iz nepaznosti prekoračila meja pooblastila, (c. 207 § 2.) Delegacija ugasne, če jo delegant prekliče, če poteče rok, Ua kteri se je glasila, ali če je namen podelitve dosežen. Izguba jurisdikcije po delegantu pa na veljavnost delegacije nima vpliva, c. 207 § 1. § 61 . Eksemcija. Po duhu cerkvenih zakonov bi se morala raztezati redna uradna oblast vsakega cerkvenega predstojnika na vse fizične osebe, korporacije in zavode njegovega okraja. Tam pa, kjer posamezne osebe, korporacije ali zavodi tej oblasti niso podvr¬ ženi, ampak izvzeti celotno ali vsaj deloma, govorimo o eksem- ciji, dotičniki so eksemtni. Eksemcije so bile do 11. stoletja redke in navadno povzro¬ čene po pritisku, ki so ga izvajali škofje na samostane v svojo korist. V 11. stoletju pa so postale zelo številne, ker so papeži z njimi hoteli v samostanih dobiti mogočne zaveznike proti ško¬ fom, ki so čestokrat bili udani kralju in sovražni Rimu. Kmalu so postale običajne eksemcije redov kot celot, poprej so bili eksemptni samo poedini samostani. Pa tudi stolnim in kolegiatnim kapitljem, cerkvenim zavodom in osebam so se podeljevale eksemcije, kar je zelo otežkočalo delo škofom in škodovalo njih ugledu. Tridentinski cerkveni zbor je nektere eksemcije odpravil, druge omejil, velikega praktičnega uspeha 0 * 182 pa njegovi dekreti radi odpora redov in samostanov niso imeli. Jožef II. je v bivši Avstriji z državnim zakonom razveljavil vse eksemcije, v Nemčiji je vsled sekularizacije začetkom 19. veka izginilo mnogo eksemptnih zavodov. Eksemcija je ali osebna ali krajevna (lokalna), popolna ali delna in se izvrši na ta način, da se dotična oseba ali zavod podredi višjemu ali pa najvišjemu cerkvenemu predstojniku, t. j. papežu neposredno tako, da ne spada več pod cerkveno oblast škofa kot ordinarija. V takih primerih govorimo o pasivni eksemciji; jurisdikcijo izvršuje predstojnik eksemptnega zavoda, toda le nad kleriki, cerkvami In laiki, ki spadajo pod njega, sam pa je neposredno podrejen papežu. Aktivno eksemptni pa so 1. praelati nullius cum territorio conjuncto ali praelati nullius v nepra¬ vem smislu, to so prelati, ki smejo izvrševati samo nektere ško¬ fovske jurisdikcijske pravice v določenem okolišu ki pa tvori pravno še del dieceze; 2. praelati nullius cum territorio separato ali praelati nullius v pravem smislu, to so prelati, ki izvršujejo polno škofovsko jurisdikcijo v izvestnem, iz škofije (diecese) iz¬ ločenem teritoriju. Takih prelatov nullius je sedaj 26, največ v Italiji, v Švici dva — St. Moritz in Einsiedeln, na Ogrskem opa¬ tija na Martinovi gori, Sacer mons Pannoniae. L. 1922. sta bili na novo ustanovljeni prelaturi Jazso v Češkoslovaški in St. Jo¬ seph Grajahunensis v Braziliji. (A. A. S. 10./II. in 7./VI. 1922 str. 322 in 582 ss.) Podobno kakor stoje prelati nullius izven vsake škofijske zveze, je mnogo škofov podrejenih neposredno apostolski sto¬ lici. Napram njim je papež obenem metropolit, njihove dieceze pripadajo rimski cerkveni provinci. § 62. Vrste cerkvenih beneficijev. Določila glede beneficijev se nahajajo v tretji knjigi v pe¬ tem oddelku v c. c. 1409—1488, v zvezi z drugimi predpisi o cerkveni imovini. To je razumljivo iz stališča, da mora vsak cerkveni name¬ ščenec imeti zasigurane tudi gotove dohodke in da tvorijo ti prvi pogoj za osnovo in obstanek dotičnega službenega mesta 13B Kjer izgine podlaga za dohodke, je ogrožen tudi obstoj službe¬ nega mesta. Usoda beneficija je tako skoraj vedno tudi usoda oficija. C. 1409 definira beneficij kot »e n s juridicum«, tedaj kot pravno bitje, ustanovljeno od pristojne cerkvene oblasti za večne čase, obstoječe iz dveh sestavin, t. j./iz cerkvene službe (officio sacro) in pravice do dohodkov iz dotacije, zvezanih s službo, j Tudi pri drugih javnih službah mislimo vedno na uradni delokrog in na prejemke, ki so z njim zvezani. Nemška beseda Kirchenamt se popolnoma krije z defi¬ nicijo c. 1409. V kodeksu je govor o nameščanju cerkvenih uslužbencev in o izgubi cerkvenih služb v drugi knjigi v IV. naslovu. Tako se na posebno učinkovit način izraža razlika med službo ali službenim delokrogom in prejemki. Officium ecclesiasticum v širokem pomenu (lato sensu) je vsak cerkveni posel (munus) sploh, ki se ga vrši v blagor duš; officium eccles. stricto sensu pa je po božji ali cerkveni odredbi stalno ustanovljen služben de¬ lokrog, zvezan z izvrševanjem cerkvene oblasti in podeljen po predpisih zakona. Beneficialia officiain specie ali na kratko beneficia pa so one cerkvene službe, s kterimi so zveziani dohodki ali sploh kake imovinske pravice, c. c. 145, 146. Zgolj na beneficia se nanaša naslednja opredelba: a) beneficia consistorialia in benef. non consistorialia. Prva se oddajajo v kardinalskem konsistoriju, druga izven njega; b) beneficia saeculairia in benef. religiosa. Prva so name¬ njena samo posvetnim duhovnikom, druga samo religiozom. Episkopat, kardinalat in primat so dostopni tako svetnim du¬ hovnikom kakor religiozom; c) beneficia duplicia sive residentialia so ona, pri kterih obstoji dolžnost do bivanja v službenem kraju, druga so b. sim- plicia ali b. non residentialia; d) beneficia'" manualia, temporaria ali amovibilia, iz kterih se beneficiata lahko poljubno odpokliče, in b. perpetua ali ina^ movibilia, kojih nositelje se sme odstraniti samo, če so za to dani zakoniti pogoji in se je poprej proti njim izvedlo posebno Postopanje (to so beneficia v ožjem, pravem pomenu); 134 e) beneficia curata, ki so zvezana z dušnim pastirstvom in jurisdikcijo vsaj za notranji forum, se smejo podeliti samo maš- nikom, b. non curata se ne tičejo dušn. pastirstva. f) Kot slične beneficijem, pa ne pod beneficije spadajoče našteva kodeks naslednje cerkvene službe oziroma prejemke: aa) vicariae paroeciales, ki niso stalno ustanovljene; bb) capellaniae laicales, ki niso ustanovljene od pristojne cerkvene oblasti (kaplanije po gradovih); cc) službe koadjutorjev s pravico do nasledstva ali brez te; dd) pensiones personales, rente, ki so zasigurane samo posameznim osebam; e) komende (commendae tem,porariae), to so dohodki cer¬ kve ali samostana, ki se komu podele tako, da po njegovi smrti pripadejo zopet cerkvi ali samostanu nazaj. c. c. 1411, 1412. g) Po načinu, kako se podeljujejo, ločimo cerkvene službe tudi še v officia electiva, collativa in patronata; h) nadalje po združljivosti v officia compatibilia in non c o m p a' t i b i 1 i a (če se smejo združiti v eni roki ali ne). i) V kapitljih se ločijo dignitates (mesta, s kterimi je spo¬ jena prednost v jurisdikciji) od navadnih kanonikatov kakor tudi od mest, ki jih zavzemajo beneficiarii inferiores. Pomožni organi, ki opravljajo v cerkvi posle nižje vrste, ne spadajo pod cerkvene uslužbence v pravnem pomenu. § 63. Osnavljanje, spreminjanje in prestajanje beneficijev. 1. Nove vrste cerkvenih služb se morejo osnovati samo po¬ tom zakonodaje. Osnavljanje novih službenih mest že obstoječe vrste pa je zadeva uprave. Nove prelature (beneficia c. jurisd. externa) sme ustanav¬ ljati samo papež in z njim enakopravni vesoljni cerkveni zbor, ravnotako pripada papežu osnavljanje novih kapitljev ali novih dignitet v že obstoječih kapitljih. Glede nižjih beneficijev pa so pristojni ordinariji, c. c. 1414, 392, 394, § 2. Za gmotni obstoj je potrebna primerna dotacija (dos.). Le župnije se morejo na novo ustanoviti tudi brez dotacije, ako so drugače zajamčeni zadostni dohodki. Ustanovitev se izvrši 135 pismeno z ustanovno listino. Poprej so zaslišati vsi, ki so pri tem prizadeti (quorum interest). c. c. 1415, 1416, 1418. V Slov. in Dalm. je po zakonu z dne 7. V. 1874 d. z. št. 50 § 20 potrebno tudi državno dovoljenje. 2. Spreminjanje in opuščanje (suppressio). Pod pojem spremembe spada to, kar se predrugači glede pravic ali dolžnostij, glede dohodkov ali glede načina podeljevanja. Najradikalnejša sprememba pri obstoječemu beneficiju je njegova popolna opustitev, pri kteri beneficij sploh neha na¬ dalje obstojati (suppressio). Razun supresije pa pozna cerkveno pravo še druge spremembe, in sicer: a) uniobeneficiorum, združenje, ki se zopet loči v unio extinctiva, ako nastane iz prejšnjih dveh ali več beneficijev novi, v unio aeque principalis, ktera na samostojnosti združenih beneficijev nič ne spremeni, samo da se morajo vedno vsi podeliti isti osebi, ki ima pa tudi izpolnjevati dolžnosti vseh, v unio minus principalis ali unio per subjectionem vel accessionem, pri kteri se glavnemu beneficiju, b. principale, podredi drugi ali več drugih beneficijev, ki posta¬ nejo pridevki (accesorium) glavnega beneficija, a ne nehajo obstojati s svojimi pravicami in dolžnostmi še naprej. Kodeks navaja še unio ad temporalia tantum, aKo se župnija združi s samostanom na ta način, da dobiva zavod samo do¬ hodke, da pa mora predlagati škofu posvetnega duhovna za župnika in ga vzdrževati; ter unio pleno jure, ako po¬ stane župnija samostanska (paroecia religiosa), z redovnikom kot župnikom, kojega se mora prijaviti škofu. c. c. 1419, 1420, 1425. Poslednja dva primera se nazivata v' virih prejšnjega prava incorporatio. b) Spremembe tvorijo tudi d i v i s i o , delitev, ako se iz enega beneficija vstvarita dva ali več novih, dismembratio, ako se del okrožja ali imovine (dotacije) odvzame enemu in dodeli drugemu beneficiju, dalje c o n v e r s i o, ako se iz obsto¬ ječega beneficija napravi benef. druge vrste, benef. alii ge- neris, konečno translatio, ako se odkaže beneficiju drugi sedež. c. 1421." Pristojnost je urejena v obče kakor pri osnavljanju, papežu so pridržane spremembe glede prelatur, škofom glede nižjih beneficijev. Kot razlog za te ukrepe velja samo necessitas vel mag na et evidens ecclesiae utilitas. Za de- 136 litev župnij, za katero je pristojen škof, prihajata kot razlog v poštev velika oddaljenost od cerkve, ali preveliko število prebi¬ valstva. V teh primerih pa se sme delitev izvršiti tudi proti volji župnika ali župljamov. Za vse ukrepe te vrste je potrebna pismena oblika in zaslišanje kapitlja ter prizadetih fizičnih in pravnih oseb. c. c. 1427, 1428. § 64. Podeljevanje in upražnjevanje cerkvenih beneficijev. 1. Podeljevanje morajo vršiti pristojna cerkvena ob- lastva po predpisih prava, sicer je podelitev neveljavna, c. 147. Papež lahko razpolaga z vsemi cerkvenimi službami, on je za vsako podelitev pristojen, zato si lahko poljubne beneficije v lastno podeljevanje pridržuje, c. 1431. Ako in kolikor pa tega ne stori, je dana poleg njega sporedna pristojnost za podelje¬ vanje drugim organom. Kardinali oddajajo službe na svojih na¬ slovnih cerkvah (tituli), ordinariji vsak v svojem področju, c. 1432 § 1. Vsa dušnopastirska mesta se morajo že od tridentinskega zbora dalje razpisati javno (konkurs), in prosilci se imajo pod¬ vreči posebni izkušnji. Škofijski shod (synodus dioecesana) mora v to svrho določiti 6 izpraševalcev (examinatores syno- dales), ako se pa ta sinoda ne sestane, ima izpitovalce imeno¬ vati škof (examinatores prosynodales) (c. 386). Iz njih sestavi škof izpraševalno komisijo najmanj treh članov. V bivši Avstriji se je udomačil na mesto specialnega generalni konkurs, ko- jemu se morajo podvreči vsi duhovniki, ki hočejo postati žup¬ niki, bodisi tudi na župnijah, ki stoje pod patronatom laikov. Duhovnik, ki je konkurzni izpit z uspehom prestal, lahko prosi za vsako prosto župnijo. To velja pa samo za dobo šestih let, Če v tej dobi ne postane župnik, mora se podvreči konkurznemu izpitu na novo. Kodeks na teh predpisih ni nič izpremenil. (c. 459). Pri kandidatih za škofovsko dostojanstvo se ugotovi uspo¬ sobljenost po informativnem procesu (processus informativus seu inquisitionis), kojega izven Italije izvede po navadi papeški nuncij ali kak nalašč v to poblaščen škof. Če podelitve ne izvrši papež, je škof zavezan, da se pre¬ priča o usposobljenosti izvoljenega ali predlaganega kandidata. 137 c. 149. Podelitev se ima izvršiti brezplačno, pismeno, in če gre za posvetna duhovska mesta, praviloma dosmrtno, c. c. 159, 1438. Na podelitev sledi pooblaščen] e za nastop službe. S tem pooblaščenjieim (missio in possessionem, institutio verbalis), ne še le z umeščenjem na službenem kraju (institutio corporalis, installatio) se pridobi kanonična posest beneficija in pravica do poslovanja na novem mestu. c. 1444. Po § 2. slov.-dalm. zak. z dne 7 JV. 1874 štev. 50 je pogoj za vsako cerkveno službo državljanstvo, neoporečno zadržanje in predpisana naobrazba. Po istem zakonu (§ 6) se mora držav¬ nemu oblastvu naznaniti vsako nameravano nameščenje duhov¬ nika v javni službi, ker izvaja država tam, kjer pri oddaji cer¬ kvenih služb sama ne sodeluje, pravico, da vloži proti kandida¬ tom svoje ugovore, ako niso izpolnili vseh pogojev, ki jih zahte¬ vajo državni zakoni. Tudi pri instalacijah se vdeležujejo državna oblastva. 2. Vrste nameščenja. V cerkvenem pravu se strogo ločita designatiopersonae, tedaj imenovanje osebe ter collatio officii, podelitev službe same. S tem je dana možnost, da sodelujejo pri prvem aktu celo laiki in da navzlic temu podeli uradno oblast cerkev izključno le sama. A. Redoviti načini nameščanja so: a) collatio libera, prosta podelitev, b) institutio canonica, kanonično umeščenje na podlagi predloga (praesentatio ali nominatio), c) dlectio simplex, prosta izvolitev, d) electio canonica, kanonična izvolitev, koji sledi potr¬ ditev, confirmatio, e) postulatio, prošnja s sledečo ji pripustitvijo, admissio. a) Collatio libera. Designatio personae in collatio officii spadata tukaj skupaj, oboje se izvrši z enim samim de¬ janjem. Načeloma ima krajevni ordinarij pravico do podeljeva¬ nja vseh beneficijev, ki so mu podrejeni, c. c. 152—158, 1432 § 1. b) Umeščenje na podlagi predloga. Patron predlaga kandidata, cerkev ga na podlagi predloga umesti. Predlog je za škofa obvezen ter podeljuje že j u s a d r e m , ne pa j u s in r e, ki se zadobi šele z umeščenjem. Ako izhaja predlog iz patronatne pravice, ga nazivamo po terminologiji sholastikov praesentatio, ako ima drugo pravno podlago, pa nominatio. (Podrobneje glej sledeče poglavje.) 138 c) Navadna izvolitev (electio simplex), je naijvečje važnosti pri volitvi papeža. S tem, da izvoljeni volitev sprejme, zadobi tudi že dotično dostojanstvo in službo. Razun pri volitvi papeža je electio simplex praktična še pri volitvi kapiteljskega vikarja in pri volitvi sinodalnih eksaminatorjev na škofijski sinodi. d) Electio canonica in postulatio ter potrditev, confirmatio odn. pripustitev, admissio. V treh mesecih mora upravičeni kolegij volitev izvršiti, inače stopi v veljavo libera collatio. Predsednik mora vse volilce k volitvi povabiti. Tisti, ki ga prezre, lahko volitev izpodbija. Če se je prezrlo tretjino volilcev, je volitev neveljavna. Nikdo ne sme sa¬ mega sebe voliti. Neveljavni so glasovi krivovercev, razkolnikov, nedoraslih in drugih za dejanjai nesposobnih oseb. Volitev se vrši ali pismeno, per scrutinium, ali pa per compromissum, ako upravičeni volilci poverijo volitev eni ali več osebam iz svojega ali iizven svojega kroga. Pri prvi in drugi volitvi je merodajna absolutna, pri tretji relativna večina, pri enakem številu glasov odloči predsednik. Izvoljeni se ima o volitvi obvestiti in mora tekom 8 dnij se izjaviti, ali sprejme volitev ali ne. Če odkloni, se vrši tekom enega meseca nova volitev. Izvoljeni pridobi z izvolitvijo jus ad rem, ko se volitev potrdi (kjer je to treba) tudi jus in re. Kdor ni za službo, za kojo je izvoljen, popolnoma kvalifi¬ ciran, srne vsekakor prositi za potrditev. Izvolitev take osebe pa se imenuje postulatio, prošnja, rešitev te prošnje admissio. Zapreka ali hiba pa mora biti dispensabilis. Postulatio ne vstvari jus ad rem, še le z ugodno rešitvijo prošnje se dobi polni jus in re. Podrobne predpise o volitvi in postulaciji vse¬ bujejo cc. 160—182. B. Izredne vrste nameščenja cerkvenih usluž¬ bencev. r a) Rezervati. V srednjem veku so igrali rezervati veliko vlogo. Nastali so iz priporočil ali naročil papeža na pristojne kolatorje, naj se na izvestne kandidate ozirajo. V novejšem času so rezervati vsled konkordatov postali skoraj nepraktični. Po kodeksu so pridržani papežu za podelitev samo beneficiji na¬ šteti v cc. 1433 in 1435. Prvi kiinon se nanaša na vse koadju- torije s pravico do nasledstva ali brez nje, drugi na konsistori- jalne beneficije in kapiteljske dignitete, dalje na beneficije, ki 139 so upražnjeni vsled smrti, napredovanja, rezignacije ali preme¬ stitve kardinala, papeževega poslanika, višjega dvornega činov- nika ali papeževega familiara, ter na beneficije, kojih nositelji so, mudivši se v Rimu, umrli, konečno na beneficije, ki so vsled simonije nepravilno podeljeni ali pri kterih je papež sicer že govoril besedo. b) Devolucija. Ako oni, ki je upravičen za podelitev, ne razpolaga z beneficijem tekom šestih mesecev od dneva, ko je za upraznitev izvedel, preide pravica na višjega cerkvenega do¬ stojanstvenika in sicer od ordinarijev na papeža, (c. 1432 § 3.) Ta prehod kolacijske pravice se imenuje devolucija. c) Priposestvovanje. Oni, ki je pridobil cerkveni beneficij iz pravnega, dasi morda neveljavnega naslova Jer se je ohranil tri leta neovirano in v dobri veri v njegovi posesti, je dotično mesto priposestvoval. c. 1446. d) O p c i j a , ki je urejena za kardinalski kolegij po c. 236, dočim je za kapitlje po c. 396 § 2 v bodoče sploh odpravljena, ako je ne dopušča ustanovna listina, pomeni pravico, da sme po činu najstarejši kardinal ali kanonik upraznjeno mesto za se zahtevati. (Glej zdolaj str. 159.) 3. Upraznitev. Najnavadnejši povod za upraznitev vsa¬ kega službenega mesta je smrt uslužbenca. Razun smrti pa pri¬ dejo v poštev še a) odreka, renuntiatio, b) odstavitev, privatio in odstranitev, amotio ter c) premestitev, translatio. Služba, ki je samo začasno podeljena, ugasne tudi vsled poteka časa. c. 183 § 1. a) Odreka ali ostavka, resignatio je vedno do¬ voljena, vendar ne sme biti posledica sile, prevare ati simonije. Podati jo je treba brezpogojno, pismeno ali pred dvema pri¬ čama. Učinek nastopi še le, kadar pristojni višji organ ostavko sprejme, c. c. 186, 190. Ordinarij se mora odločiti tekom enega meseca, c. 189. Rezignacijo majorista na beneficij sme sprejeti samo, ako je vzdrževanje rezignanta na drugi način zasigurano. c. 1484. Nektera dejstva imajo sama po sebi upraznitev benefi¬ cija v posledku: samostanska zaobljuba (c. 584), odpad od krščanske vere, poskus, skleniti zakon, odložitev duhovske obleke, nastop druge z dosedanjo nezdružljive službe itd. c. 188. b) Odstavitev, privatio in odstranitev, amotio m ore izreči poklicani predstojnik nad neodstavljivim benefi- ciatom samo na podlagi proizvedenega postopanja v smislu 140 c.c. 2147—2156, proti drugim iz vsakega pravičnega razloga, Za odstavljive župnike, kojih pa pri nas ni, je dolo¬ čeno v c.c. 2157—2161 tudi posebno postopanje, c. 192. c) Premestitev. Premestitev more izvršiti samo tisti, ki je upravičen odstraniti beneficiata od sedanjega službenega mesta in mu podeliti novo službo. Za premestitev na prošnjo klerika zadošča vsak pravičen razlog. Za neprostovoljno pre¬ mestitev pa so potrebni isti pogoji kakor za odstavitev, c. 193. V. Poglavje. Patronatno pravo. § 65. Razvoj, bistvo in vsebina patronata. I. Patronatno pravo ima svoje korenine v germanski dobi cerkvenega prava, ko jie bila lastniška cerkev 1 temielj vse cer¬ kvene organizacije. Pod vplivom kanonskega prava se je prvotna lastninska pravica na cerkvi in njenem imetju pretvo¬ rila v patronat, ki je veljal in še velja za jus spirituali adnexum, in je vsled tega svojstva spadal v polnem obsegu pod zakono¬ dajo in sodstvo cerkve. Cerkev je zakonito določila njegovo vsebino in jo prikrojila tako, da ni nasprotovala temeljnemu načelu, po kterem nobenemu laiku ne gre pravica soodločeva- nja v duhovskih zadevah. Patron je smel sicer predlagati osebo, ki naj se ji podeli pod njegovim patronatom stoječa cerkev (be- neficium), toda podelitev službe (collatio officii) je izvršila cer¬ kvena oblast. Seveda je trpelo delj časa, predno si je to načelo cerkve priborilo splošno veljavo in priznanje, a proti koncu srednjega veka je bil patronat tudi v praksi tak, kakor ga je hotela imeti sholastično-kanonistična teorija že v sredi 12. stoletja. Kodeks patronatnemu razmerju ni naklonjen Tn določa, da se v bodoče novi patronati ne morejo več osnavljati. C. 1450 § 1 veli: Nullum patronatus jus ullo titulo constitui in posterum va lide potest. Za patronate pa, ki že obstoje, je sprejel kodeks v bistvu dosedanje pravo. 141 II. Po svojem nastanku sta ločiti osebni in stvarni patronat, j us patronatus reale et personale. Osebni patronat pristoja upravičeni osebi neposredno, stvarni patronat pa je trajno zvezan z nepremičnino, navadno veleposestvom, tako da ga izvršuje vsakokratni lastnik te nepremičnine. Stvarni patronat je privesek lastninske pravice in lahko se reče, da je dandanes še edino praktičen. Nastal je iz nekdanje lastninske pravice ve¬ leposestnika, vlastelina, ki je cerkev na svojem zemljišču se¬ zidal, opremil in dotiral. Nadalje ločimo iura patronatus ecclesiastica, lalcalia, mixta, cerkvene, posvetne in mešane patronate. Ako pristoja osebni patronat duhovniku, ali če je stvarni patronat zvezan z nepremičnino, ki je last cerkve, govorimo o cerkvenem ali klerikalnem patronatu; ako je upravičenec laik, je patronat posveten; ako je upravičenih več patronov h krati, ki so deloma laiki deloma kleriki ali če so merodajna zemljišča deloma last cerkve deloma last laikov, pravimo, da je patronat mešan. Patronati se konečno dele v neprenosne, jura patr. perso- nalissima, neomejeno prenosne ali dedne, j. p. hereditaria, in omejeno prenosne, n. pr. samo v rodbini ali v rodu ustanovnika, ]• p. familiaria, gentilitia. Po kodeksu je mešan patronat °ni, ki »transit ad eos, qui simul sunt heredes et de familia vel gente fundatoris.« c. 1449. 2 " III. Patronat pomeni skupino z nekterimi bremeni zveza¬ nih pravic, ki jih cerkev priznava katoliškim ustanov- nikom kake cerkve, kapele ali beneficija, ali pa njih nasledni¬ kom. c. 1448. Patronat je pravno razmerje, iz kterega izhajajo za patrona brez ozira na njegov morebitni hierarhični položaj gotove pra¬ vice glede na božji hram ali cerkveni beneficij. Osnova tem 50 Za naše partikularno pravo je važna razlika med javnimi in za¬ sebnimi patronati. Javni patronati so oni, ki jih izvršuje ali jih je izvrševal vladar ali v njegovem imenu vlada. Sem spadajo deželnoknežji patronati v Sloveniji, patronat bivšega apostolskega ogrskega kralja v Hrvatski, ter patronat verskega zaklada v Sloveniji, Dalmaciji, Hrvatski in Vojvodini. Glede teh patronatov, ki so smatrati od državnega prevrata sem ugaslim, pri¬ merjaj Kušej R.: — Posledice državnega preobrata na polju patronatnega prava. Zbornik znanstvenih razprav juridične fakultete v Ljubljani II. 1922. str - 140 ss. in tam navedene avtorje. 142 pravicam je necerkvenega značaja, njih vsebina ni v skladu z bistvom cerkve, temveč nasprotuje njenemu interesu. Vendar je cerkev iz modre prevdarnosti in pravičnosti, pač tudi iz hva¬ ležnosti priznala cerkvenim ustanovnikom omejen obseg njiho¬ vih prvotnih pravic, ki jih v celoti ni mogla odpraviti, ker bi si bila vstvarila preveč sovražnikov in ker bi bil tak korak po¬ menil v mnogih slučajili delno konfiskacijo dohodkov. Bistro¬ umnost in konstruktivni talent cerkvenih juristov se malokje tako jasno kaže kakor pri patronatu, v kterem vidimo duhovit kompromis med stališčem cerkve in pravicami nekdanjih cer¬ kvenih lastnikov. Cerkev je postavila na mesto prejšnje osnove teh pravic svoj privilegij. Pravice obstojajo samo tam in v toliko, kjer in v kolikor jih cerkev dovoli. To je določno izra¬ ženo tudi v kodeksu v definiciji, ki jo daje c. 1448. § 66 . Privilegiji in dolžnosti patronov. A. Privilegiji: 1. Najvažnejša je pravica predlagati kandidata za vsako pri patronatni cerkvi upraznjeno mesto. Zakonodajalec izraža v c. 1451 § 1 željo, da bi se patroni svoje pravice, pred¬ lagati kandidate, sploh ne posluževali in se zadovoljili s tem, da se opravljajo zanje maše in druge pobožnosti. Ordinariji naj skušajo na patrone v tem smislu vplivati. Le če se to ne da doseči, veljajo glede patronata določila c. c. 1452—1471. Predlog se imenuje praesentatio. Ako ima ljud¬ stvo pravico, da voli in predlaga kandidata, se ta pravica priznava le pod pogojem, da se kandidat izbere izmed treh pro¬ silcev, kterih imena predloži volilcem škof. c. 1452. Posebna načela veljajo za patronat, ki pristoja več osebam Skupno. Ti sopatroni se lahko med seboj dogovore o načinu prezentacije, kar veže tudi njih naslednike. Veljavnost dogo¬ vora pa je odvisna od pismenega pritrdila ordinarija, c. 1459. Ako se ima predlog staviti skupno, collegialiter, se smatra za predlaganega oni, na kterega je odpadla večina glasov. Ako se pri dvakratnem volilnem poskusu ni dosegla absolutna ve¬ čina, je predlagan tisti, na kterega je pri tretji volitvi odpadla relativna večina glasov. Ce je pa več kandidatov dobilo enako število glasov, se smatrajo vsi za predlagane. Isto načelo rela- 143 tivne večine velja, če je več sopatronov samostojno predlagalo kandidate. Oni, komur gre patronatna pravica iz večkratnega naslova (n. pr. ako je dedič sopatrona in ob enem že sam sopa- tron) ima toliko glasov kakor naslovov. Vsak patron sme pred¬ lagati, dokler njegov predlog ni sprejet in dokler ni potekel stavljeni mu rok, tudi več kandidatov ali hkrati ali v presled¬ kih, ne sme pa poprej predlaganih kasneje izključiti, c. 1460. Po našem partikularnem pravu se vrši prezeniacija neko¬ liko drugače, kakor določa kodeks. Klerikalni patron dobi od škofa listo treh kandidatov, ki jih smatra škof za najvrednejše. Izmed teh sme izbrati enega. Drugega, ki ga ni v tej listi, nima pravice predlagati. Posvetnemu patronu pa se pošlje seznam vseh kvalificira¬ nih prosilcev za dotično mesto. Tudi pri javnih patronatih se je postopalo na podlagi terna- predlogov ordinarijev. Prezentacija se mora izvršiti, naj je patronat posveten, laičen ali klerikalen, ali mešan, najkasneje tekom štirih mese¬ cev, računanih od dneva, ko je dobil patron od ordinarija obve¬ stilo, da je beneficij upraznjen. Ako je določen po zakonitih krajevnih običajih ali v ustanovni listini krajši roK, je le-ta merodajen, c. 1457. Ako se ni stavil v določenem roku nikak predlog, nastopi za dotični primer libera collatio ordinarija. če pa teče pravda radi prezentacijske pravice med ordina¬ rijem in patronom ali med patroni samimi, ali med predlaga¬ nimi kandidati radi prednosti, in se ta pravda ne more končati v štirih mesecih, potem se podelitev službe (collatio) odloži do¬ tlej, da je spor končan, c. 1458. Nikdo ne more predlagati samega sebe, tudi se ne more pridružiti s svojim glasom ostalim patronom, da bi na ta način dobil potrebno večino glasov za se. c. 1461. Ako gre za beneficij, ki se oddaja potom konkurza, se sme predlagati samo osebo, ki je položila konkurzni izpit z uspehom, c. 1462. Predlagana oseba mora biti primerna, idonea, t. j. izpol¬ njeni morajo biti v njej vsi pogoji, ki jih stavi na kandidata obče ali partikularno pravo ali pa ustanovna listina. Predlog gre na ordinarija, ki ima pravico presoditi, ali je Predlagana oseba idonea ali ne in v to svrho voditi potrebne 144 poizvedbe. Ordinarij, ki predlagano osebo odkloni, ni zavezan, razloge za odklonitev patronu sporočiti. Ako ordinarij predlaganega kandidata odkloni, sme patron predlagati drugo osebo, če ni 4mesečni rok za prezentacijo že potekel. Če je tudi drugi kandidat neprimeren, non idoneus, nastopi za dotični primer libera collatio ordinarija. Če je pa pa¬ tron proti odklonilnemu odloku ordinarija vložil rekurz na rimsko stolico pravočasno, t. j. tekom 10 dnij, je podelitev službe odložiti do rešitve spora. Simonistična prezentacija je nična, ravno tako institucija, ki ji je mogoče sledila, c. 1465. Zakonito predlagani kandidat, ki je po mnenju ordinarija idoneus, ima pravico na kanonično institucijo, ki se mora izvr¬ šiti tekom dveh mesecev po vloženem predlogu. Pravico do institucije ima ordinarij, ki izbere izmed more¬ biti več predlaganih in primernih kandidatov najvrednejšega. 2. Pravico do preživnine (alimentatio), ima pa¬ tron, ki je brez svoje krivde prišel v bedo. V tem slučaju sta cerkev ali beneficij zavezana, da ga vzdržujeta in sicer ne glede na to, da se je morda patronatnim pravicam odpovedal ali si ob ustanovitvi izgovoril rento, ki se je izkazala za nezadostno. Vendar pa se smejo v to svrho porabiti samo prebitki iz do¬ hodkov cerkve ali beneficija, odštevši bremena in dostojno vzdrževalnino beneficiata. c. 1455 št. 2. 3. Izvestne častne pravice. Patroni smejo imeti v cerkvi svoj grb ali drugi znak svojega rodu; tako je dopustno, da sta naslikana v cerkvi njih krona ali njih ime; pri cerkvenih obhodih, procesijah, pogrebih imajo prednost pred vsemi dru¬ gimi laiki. Konečno jim gre sedež v cerkvi na izbranem mestu, toda izven presbiterija in brez baldahina. Drugih častnih pravic kodeks ne omenja več. c. 1455 3°. Take so se nanašale prej na svečanosti ob važnih rodbinskih dogodkih patrona ali ob njegovi smrti. B. Kot bremena ali dolžnosti patronov so v kodeksu naštete: 1. Patroni morajo opozoriti škofa, ako zapazijo, da se lahko¬ miselno zapravlja imetje cerkve ali beneficija. V upravo cer¬ kvene imovine pa se ne smejo vmešavati. 145 Po našem pravu pa jim gre pravica na soupravo cerkve¬ nega in na nadziranje uprave nadarbinskega imetja. §§ 42 in 46 zak. 7 JV. 1874 d. z. št. 50. 2. Gradbena obveznost. Ako se izkaže potreba po¬ pravil pri obstoječi ali potreba nove zgradbe pri razpadli cer¬ kvi, zadenejo stroški patrone, kojih pravice izvirajo iz naslova zgradbe cerkve; toda ta obveznost je samo subsidiarna, t. j. ako ni drugih posebno določenih obvezancev. c. 1186. 8. Obveznost do dotacije. Ako izvira patronat iz naslova dotacije, je patron zavezan, doto zvišati, če je iz kojega- koli vzroka se tako skrčila, da ne pokriva več izdatkov za bo¬ gočastje in za vzdrževanje beneficiata. Ako patron na opomin škofa v določenem mu roku teh ob- veznostij ne izpolni, potem ugasne patronat ipso jure c. 1469. Po prejšnjem avstrijskem in po hrvatskem običajnem pravu sega gradbena obveznost patrona, ki ima značaj javnopravnega bremena, dosti dalje. (Glej zdolaj str. 402 ss.) v nobenem slu¬ čaju pa ni treba prispevati patronu k stroškom, ki so nastali radi pomnoženih izdatkov za bogočastje, radi povečanja cerkve, ker se je prebivalstvo pomnožilo itd. § 32 zak. 7./V. 1874. § 67. Nastajanje in pridobivanje patronata. I. Po starem pravu je nastal patronat izvirno potom ustanove ali potom papeževega privilegija. Kdor je ustanovil cerkev, cerkveni beneficij ali cerkveni zavod, je postal ipso jure patron. Ustanovitveno dejanje (funda- tio), je obstojalo v tem, da je dotična oseba dala gmotna sred¬ stva na razpolago. Razločevalo se je podaritev zemljišča, fundi datio, zgrajenje, aedificatio ter preskrbo z imetjem za vzdrže¬ vanje zgradb in nameščencev, dotis datio, dotatio. Ako je ta dejanja izvršilo več oseb skupaj, so pridobile patronat skupno, nastal je sopatronat. Ako je prvotna dotacija šla v zgubo ali če je bila prvotna zgradba uničena in se je cerkev dotirala ali zgradila na novo (redotatio, reaedificatio), je bil tudi s temi dejanji zvezan na¬ stanek patronata. Sama popravila na cerkvi ali dopolnila dota- C1 i e pa tega pravnega učinka niso bila deležna. 10 146 Potom privilegijev je nastalo od konca srednjega veka mnogo patronatov, sosebno patronati deželnih knezov. Škofije pa obče nikdar niso bile predmet patronatnih pravic. Imeno¬ vanje škofov po katoliških vladarjih se je vršilo na podlagi in- dultov, s kterimi je spravila rimska stolica prvotno uzurpirane pravice katoliških vladarjev s svojim pravom v sklad. Od tridentinskega zbora je bilo zelo sporno prašanje, da li se more patronat izvirno pridobiti tudi potom priposestvova- nja (praescriptio). Spor se je nanašal na besedili Sess. 14 c. 12 de ref. in Sess. 25 c. 9 de ref., koji govorita o naslovih za na¬ stanek patronata odnosno o dokazu patronatnega naslova. Ta spor je postal po novem pravu brezpredmeten, ker cer¬ kveni zakonik nastajanje novih patronatov sploh izključuje in tudi od obstoječih priznava samo one, ki so dokazani po avten¬ tičnih listinah ali po drugih, pravno priznanih dokazilih, c. c. 1450 § 1, 1454. Iz dejstva, da je papež komu podelil pravico predlaganja kandidata, jus praesentandi, se ne sme sklepati na obstoj patronata, ker je privilegium paesentandi strogo tolma¬ čiti. c. 1471. II. Derivativno pridobivanje patronata pa je v okviru zakonitih mej tudi še danes mogoče in dopustno. Prenos patronata na drugega upravičenca je pred vsem mogoč: a) dednim potom bodisi pri testamentaričnem ali za¬ konitem nasledstvu. Dedič prevzame vsa pravna razmerja svo¬ jega prednika, tedaj tudi njegove patronatne pravice, ako ni pre¬ hod patronata po posebnih določilih izključen, kakor pri strogo osebnem patronatu (jus patronatus personalissimum) ali ome¬ jen, kakor pri rodbinskem ali rodnem patronatu (j. patronatus familiare, gentilitium). Ako je več dedičev, postanejo vsi sopa- troni ter imajo izvrševati pravice skupno ali pa postopati po c. 1459. Stvarni patronat pa preide na onega izmed dedičev, kteremu pripade pri delitvi dediščine zemljišče, s kterim je pa¬ tronat zvezan. b) Tudi potom singularne sukcesije je bil in je tudi danes prenos patronata na drugo osebo mogoč. Realni ali stvarni patronat je sploh samo privesek lastninske pravice, ki sam za se niti ne more obstojati. Zato preide s posestvom vred na naslednika (potom kupa, podaritve, menjave, priposestvo- 147 vanja). Ako se posestvo razdeli, postanejo vsi lastniki delov so- patroni, če ni bila patronatna pravica zvezana samo z izvestnim delom. Nikdar se ne sme radi patronata zahtevati za dotično zemljišče višje vrednosti, ker to bi bila simonija. Istotako se ne more patronat sam kot res spirituali adnexa proti gmotni od- plati prodati, zamenjati ali dati v zakup. Mogoče pa je, da se osebni patronat podari ali zamenja za drugi patronat ali za drugo res spirituali adnexa. Toda naslednik mora biti sposobna oseba in ordinarij mora v prenos patronata pismeno privoliti. To velja pač tudi za primer, da odstopi sopatron svojo pravico drugemu sopatronu. Nesposobni, pridobiti patronatne pravice so: never¬ niki, javni odpadniki od krščanstva, krivoverci, razkolniki, člani tajnih, od cerkve obsojenih društev in vsi sodbeno izobčeni. (Excommunicati post sententiam condemnatoriam vel decla- ratoriam.) Ako postane zemljišče, s kterim je zvezan stvarni patronat, last nesposobne osebe, potem patronatne pravice mirujejo, c. 1453. Za Slovenijo in Dalmacijo, a pač tudi za Hrvatsko velja glede realnega patronata ces. naredba z dne 18. februarja 1860 d- z. št. 44 in 45, po kteri so samo Židje nesposobni za izvrše- vanje patronatnih pravic. Nekatoliških kristjanov kot patronov P a se to določilo po ministerialnem razpisu z dne 22. marca 1860 št. 3559 ne tiče. Za to c. 1453 § 3 v omenjenih pokrajinah za državna oblastva nima veljave. § 68 . Prestajanje patronata. Patronat prestane: a) če odpade upravičenec, torej pri neprenosnem osebnem patronatu s smrtjo upravičenca, pri rodbinskem patronatu, ako izmre rodbina, pri realnem patronatu, če se popolnoma uniči nepremičnina, s ktero je bil patronat zvezan. Patronat, ki pristoja pravni osebi, ugasne s prestankom pravne osebe; b) ako preneha obstojati predmet patronatne pravice t. j., ce se opusti beneficij ali cerkveni zavod, ki se nahaja pod pa¬ tronatom, ugasne tudi patronat. Ako se beneficij samo spremeni 10 * 148 in se poprej ni sklenil sporazum s patronom, Je vrašanje po nadaljnem obstoju patronata quaestio facti; c) ako se patron svojim pravicam izrecno ali po konklu- dentnih dejanjih odreče. Pri realnih patronatih, ki so spojeni z zemljišči, s kterimi lastnik ne more prosto razpolagati (fidei- komisi), je odreka nedopustna. Sicer se je pa stvarnemu patro¬ natu mogoče odreči ravno tako kakor osebnemu in to ali v pol¬ nem ali samo v delnem obsegu. Toda odreka sopatrona ne sme biti ostalim sopatronom v škodo. Po partikularnem pravu v naši kraljevini, po kterem je smatrati patronat kot realno breme, pa je možnost prestanka patronata potom odreke izključena; d) ako cerkveni predstojnik priposestvuje svobodo dotične cerkve od patronatne vezi. Potrebna je dobra vera (bona fides) in 30 letni rok. c. c. 1470 § 1 3", 1511 § 2, 1512; e) ako rimska stolica patronatno pravico prekliče ali pa ukrene trajno opustitev cerkve ali beneficija; 1) ako se s privoljenjem patrona cerkev ali beneficij združi z drugo cerkvijo ali beneficijem proste podelbe ali če se cerkev pretvori v volitveno ali redovniško; g) za kazen ugasne patronat, ako ga skuša patron simoni- stično prenesti na drugo osebo, ako zapade patron apostaziji, hereziji ali shizmi, ako si protizakonito lasti dobra in pravice cerkve ali beneficija ali jih zadržuje; ako umori ali pohromi (mutilaverit) predstojnika cerkve ali njegovega pomočnika ali beneficiata sam ali da to učiniti po drugih. V zadnjem primeru zadene izguba patronata zločinca in njegove dediče, v vseh osta¬ lih primerih je omejena na zločinca samega, c. 1470 § 2. Sam non usus ne povzroči ugašnjenja patronata, tudi ako je trajal skozi celo zastaralno dobo. Ali pa je tak non usus smatrati za odreko, je presojati po okolnostih. 21 21 Patronatnega prava, kakor se Je razvilo in je v veljavi v zapadni cerkvi, pravoslavna cerkev ne pozna. Osnovateljsko ali ktitorsko pravo ( : KTrjTOOiKOV div.aiov) ima drug izvor in drugo vsebino. Osnovo tvori čl. 18. Justinianove novele 123 iz 1.546. Vsebina ktitorskega prava se v vsakem primeru ugotovi v ustanovni listini cerkve, bogomilnice, monastira ali drugega cerkvenega zavoda, ki ga z dovoljenjem eparhijskega episkopa osnuje, opremi in dotira ktitor, osnovatelj. Ktitor postane lahko vsaka oseba poljubnega spola, ki je pravoslavne vere in v polni posesti gradjan- skih pravic. Tudi pravne osebe morejo postati ktitorji. Izključeni so simo- nisti, infamni ter izobčeni člani cerkve. Ktitor mora oskrbeti vsa gmotna 149 VI. Poglavje. Posamezne cerkvene službe. A. Redna organizacija. § 69. Papež. I. 0 papežu ima kodeks samo kratke določbe v c. c. 218 do 221. V njih je na pregnan ten način izraženo njegovo naj¬ višje poglavarstvo. Zakon veli: Romanus Pontifex, Beati Petri in primatu Successor, habet non solmu primatum honoris, sed supremam et plenam potesta- tem jurisdictionis in universam Ecclesiam tum in rebus, quae ad fidem et moreš, tum in iis quae ad disciplinam et regimen Ecclesiae per to tum orbem diffusae pertinent. Haec potestas est vere episcopalis, ordinaria et immediata sredstva za zgradbo in opremo cerkve ter za vzdrževanje svečeništva ali drugih pri cerkvi ali zavodu uslužbenih organov. Pravice ktitorja se nanašajo samo na zunanje, a sosebno imovinske zadeve cerkve ali zavoda ter se v ustanovni listini, KTrjTOOlKOV VVJUKOV natančno navedejo in določijo. Navadno se prizna ktitorju tudi pravica pred¬ lagati svečenike za dotično cerkev, koje pa episkop lahko odkloni, ako nimajo vseh kanoničnih lastnosti. Ktitor ima pred vsem pravico upravljati imovino svoje ustanove (zadužbine) po obče veljavnih predpisih, a gredo mu tudi nektere častne prednosti, tako poseben stol v cerkvi; pri božji službi se mora imenovati njegovo ime; njegov prihod v cerkev se oznani z zvonenjem zvonov, pri vseh cerkvenih shodih mu gre prvenstvo itd. Ktitorsko pravo ugasne, ako ktitor ne izpolnjuje vseh v ustanovnem pismu prevzetih dolžnosti, ako slabo gospodari s cerkveno imovino, ako se ne briga za svojo ustanovo in tam nastavljeno svečeništvo ali če se na drug način izkaže nevrednega podeljenih privilegijev. Episkop mu sme v danih primerih ktitorske pravice odtegniti. Ako ugasne ktitorska pravica, preide ustanova z vso svojo imovino v last dotične cerkvene občine, ki prevzame vse dolžnosti ktitorjev. V naši državi ni podrobnih predpisov o ktitorskem pravu. Ktitorjev v nekdanjem smislu — najdalje jih je ohranila romunska pravoslavna cerkev — danes sploh več ni. njih pravice in dolž¬ nosti so prevzele 'občine. V Bukovini pa je pravoslavni verski zaklad nad Pravoslavnimi cerkvami od cesarja Jožefa II. dalje izvajal pravice p a - 1 r o n a (Lit. Zhishmann, Das Stifterrecht in der morgenlandischen Kirche, ien 1883, Milaš, Patronatsko pravo u pravoslavnoj crkvi. Beograd 1909, ' 1| h. za pravne i društv, nauke knj. VII. i VITI. str, 36, 12 ss.) 150 tum in omnes et singulas ecclesias, tum in omnes et singulos pastores et fideles, a quavis humana auctoritate independens. c. 218. Romanus Pontifex, legitime electus, statim ab acceptata electione, obtinet, jure divino, plenam supremae jurisdictionis potestatem. c. 219. C. 220. nam samo pove, da se imenujejo važnejša, papežu pridržana opravila causae majores in c. 221 določa, da za ostavko papeža ni potrebna pritrditev kardinalov ali koga dru¬ gega. Papež je, kar iz besedila zakona ni povzeti: a) Rimski škof. Njegova škofija obsega mesto Rim in okolico v obsegu 40 milj. Kot diecezana ga zastopa V i c a r i u s U r b i s , kardinal, kojega pravni položaj ni različen od onega generalnih vikarjev v drugih škofijah, le da njegova jurisdikcija ob smrti papeža ne preneha. b) Papež je metropolit Rimske cerkvene pro¬ vince, pod ktero spadajo škofije srednje Italije od Capue do Piše, vse nadškofije brez sufraganov in vse eksemptne škofije sveta. c) Papež je primas Italije in patriarh na z a - p a d u , koje prednosti pa seveda absorbira njegovo, na božjem pravu osnovano prvenstvo nad celo katoliško cerkvijo. Njegova, na celi svet se nanašajoča »suprema, plena, ordi- naria et immediata jurisdictio vere episcopalisc se po vsebini ne razlikuje od oblasti škofov, samo da je krajevno neomejena. Tudi drugi škofje imajo po vsebini enako oblast kakor papež, toda izvrševati jo smejo samo vsak v svojem področju in pod pogla¬ varstvom papeža, ki je vedno upravičen, jo vršiti v polnem ob¬ segu ali deloma mesto njih. Primacialna oblast papeža obstoji tedaj v njegovem univerzalnem episkopatu. Ta primatus jurisdictionis papežev, proglašen kot dogma na vatikanskem cerkvenem zboru, ima naslednjo vsebino: 1. Papež je najvišji cerkv. zakonodajalec. Zato mu pripada: obsodba herezij, odobren je spisov o veri in morali, prepoved takih knjig, ki so veri in morali nasprotne, vod¬ stvo vesoljnih koncilijev, potrjevanje njih sklepov, potrjevanje sklepov partikularnih sinod, vodstvo misionov, zakonodaja za celo cerkev, dovoljevanje dispenz. 151 2. On je najvišji cerkveni vladar, ki ureja kult, liturgijo, poste, praznike, izreka kanonizacije in beatifika¬ cije, preskuša pristnost relikvij, deli odpustke, potrjuje redove in kongregacije ali jih zopet odpravlja, ustanavlja škofije, dovo¬ ljuje spremembe, vstvarja kardinale, imenuje, potrjuje, pripu¬ šča, umešča, premešča, odstavlja škofe; podeljuje jim palij, daje jim koadjutorje in pomožne škofe, sprejema njih ostavke. Papež je najvišji upravitelj cerkvene imovine in sme nalagati davke celi cerkvi. 3. On vrši najvišje nadzorstvo nad vesoljno cerkvijo na ta način, da pošilja poslanike v različne države, da zahteva periodična poročila od škofov o razmerah v njihovih diecezah ter sprejema tudi ustmena poročila ordinarijev v Rimu. 4. Papež je najvišji cerkveni sodnik. Vsaka zadeva se sme vložiti že v prvi instanci pri njem ali pa jo on sam spravi pred svoja sodišča. Kazensko postopanje proti ško¬ fom je pridržano izključno njemu. Sodi ali sam ali po svojih organih v Rimu ali pa delegira judices in partibus. Proti odloč¬ bam papeža ni nikak priziv mogoč, tudi ne na cerkveni zbor. Kdor bi tako apelacijo vložil, ga zadene ekskomunikacija. c. c. 228, 2332. Papež izreka kazni in cenzure in sme sebi ali drugim pridržati odvezo izvestnih deliktov. 5. Papež je predstavnik cele kat. cerkve. On zastopa pravice katolikov napram državam in vladam in sklepa pogodbe (concordata, conventiones). Ta suverenost, dasi samo duhovska, je praktično priznana. II. Papež kot posvetni suveren. Od druge polo¬ vice 8. stol. pa do 20. IX. 1870 so bili papeži s kratkimi pre¬ sledki tudi posvetni suvereni cerkvene države: Patrimonium Petri. Ta država je bila last vesoljne cerkve. Po nazoru cerkve je taka država potrebna, ker jamči za neodvisnost in resnično prostost vrhovnega cerkvenega poglavarja, ktera po mnenju cerkve z italijanskim garancijskim zakonom z dne 13. V. 1871 n i zajamčena. Tam se pač papežu priznavajo častne pravice su¬ verena, diplomatična imuniteta, svoboda občevanja, vžitek in realna imuniteta Vatikana, Laterana in vile Castello Gandolfo ter mu je priznana civilna lista nekaj nad 3,000.000 frankov letno. Papeži so protestirali proti nasilju in izrekli kazni proti uzurpatorjem, toda brez praktičnega uspeha. Odrekla se cerkev 152 svoji pravici po lastni državi dosedaj ni; papeži so odklonili civilno listo in niso zapustili od 1. 1870. več Vatikana. III. Častne pravice papeža: (Primatus honoris). Najprej je imel rimski škof kakor vsak drugi naslov: Sve¬ tost, sv. oče, papa; rimska cerkev se je imenovala kakor druge apost. stolica. Od 5. stoletja naprej pa so te titulature vedno bolj pridržane Rimskemu škofu in Rimski cerkvi. Od srednjega veka naprej se rabijo tudi naslednje, poprej za škofe sploh običajne titulature izključno samo za papeža: Summus Ponti- fex, Pontifex maximus, Apostolicus, Vicarius Christi, Vica- rius Dei. Nagovori se ga: Sanctissime pater, Sanctitas Tua, S. Vestra. On naziva škofe fratres, druge vernike fili, filiae. Sam se ime¬ nuje Episcopus, od Gregorja T. naprej ob slovesnih prilikah z dostavkom: servus servorum Dei. Navadna obleka: talar iz bele svile, naprsni križ, škrlata- sto-svileni čevlji z uvezenimi zlatimi križi in izven stanovanja rudeč plašč in rudeč klobuk. Pri slovesnih prilikah nosi rudeč, s hermelinom obrobljen naramni plašč, mozzetta, z zlatom ve¬ zeno štolo, belo čepico (zuchetto, solideo, pileolum), po zimi s krznom obrobljeno pokrivalo, ki se naziva camaura. Pri božji službi nosi škofovsko obleko in palij. Pri gotovih slovesnih pri¬ likah izven službe božje nosi tiaro, regnum, triregum, t. j. mitra s tremi kronami, od kterih je pirvo uvedel Gregor VII., drugo dodal Bonifac VIII., tretjo Benedikt XI. Nadalnje insignije so: annulus piscatoris, ribičev prstan, ravna palica zgoraj s križem, pedum rectum, in križ, kterega nosi pri slovesnostih subdiakon pred papežem. Kadar je papež na potovanju, nosi najsvetejše seboj. V kanonu maše se moli za papeža. Verniki mu dolgujejo spoštovanje, ki se ob avdijencah izraža s poljubom na nogo, ado- ratio; škofje poljubijo koleno in nogo, kardinali nogo in roko, vladarji in njih zastopniki samo roko. TV. Historične pravice: pravica, maziliti in kronati rimske cesarje, zahtevati od njih prisego zvestobe ter officium strepae et stratoris, pravica, biti razsodnikom v svetovnih sporih. V. V diplomatičnem občevanju Je papežu že od dunajskega kongresa naprej priznano prvenstvo med suve¬ reni, njegovi poslaniki so povsodi doyeni (staroste) vsega di- plomatičnega zastopstva. 153 § 70 . Volitev papeža. I. Papež ima izjemno stališče v cerkvi. Na izjemen način se določi tudi novega papeža, kadar nastopi vakanca njegove stolice. Prvotno so si izbrali škofa v Rimu duhovniki in ljudstvo na enak način, kakor so se volili vsi drugi škofje. Krščanski rimski cesarji si niso znali pridobiti samo vpliv na volitve, ampak so odločali pri nastalih nesoglasjih ter ob potrebi tudi sami postavili naslednika umrlemu škofu. Njihov vzgled so posnemali kralji vzhodnih Gotov. Ko so vzhodni Rimljani uničili državo vzhodnih Gotov 1. 555., je prešla pravica soodločanja pri papežkih volitvah na vzhodnorimske cesarje, o čemur poroča Liber diurnus. Ob upraznitvi stolice so mo¬ rali nje upravitelji, namreč archipresbyter, archidiaconus in primi- cerius notariorum eksarhu v Raveni naznaniti smrt papeža. Tri dni po smrti se je vršila volitev, pri kteri sta bili odmerjeni visokemu duhovništvu in rimski aristokraciji glavni vlogi, nižji kler in ljudstvo pa sta smela le naknadno volitvi pritrditi. O volitvi so spisali glavni volilci zapisnik in ga poslali cesarju v Carigrad. Kadar je došlo ce¬ sarjevo odobrenje, se je izvršila konsekracija. Za odobrenje se je plačala posebna taksa, kateri pa se je cesar Konstantin IV. Pogo- natus 1. 678. odpovedal. Šest let kasneje je to storil tudi glede pra¬ vice do odobrenja volitev. Odslej pa je potrjeval volitve cesarjev eksarh v Raveni. Vsled tega razvoja niso po uničenju vzhodnorimskega gospod- stva v Italiji niti frankovski niti longobardski kralji zahtevali pra¬ vice do potrditve izvoljenega papeža. Pipin in Karol Veliki sta se zadovoljila s tem, da se jih je uradno o izvolitvi obvestilo in da sta izvršeni izvolitvi pritrdila, kar' pa ie bilo praktično brez pomena, ker je bil izvoljeni že zdavnaj posvečen. Toda na ta način je postala rimska stolica predmet najhujših strankarskih bojev rimske aristo¬ kracije. Na lateranski sinodi 1. 769. je Štefan III. izključil vse laike iz kroga volilnih upravičencev ter določil, da more samo r i m s k i klerik postati papež. Toda laiki se niso dali kar tako izriniti in so vsaj najuglednejši med njimi bili po Ludviku Pobožnem 1.817. in po Nikolaju I. 1. 862. na rimski sinodi kot volilci priznani. To pa je povzročalo vedno silne boje pri volitvi papežev, vsled česar so morali Rimljani 1. 824. Lotarju L, sinu Ludvika pod prisego oblju- ljubiti, da izvoljeni ne bo dobil poprej posvečenja, predno ni pri¬ segel v navzočnosti cesarskega odposlanika cesarju zvestobe. Papež Ivan IX. je potrdil ta običaj na neki sinodi 1. 898. (c. 28 D. LXIII.) Po razpadu karolinške države je postala rimska stolica zopet predmet ljutih strankarskih bojev. Zato sta se Otto 1. in Ivan XIT. ob obnovitvi nemško - rimskega cesarstva 1. 962. sporazumela zopet na oni obseg cesarskih pravic pri papeževi volitvi, kakor ga je bil določil Lotar I. Pft že prih, leto so morali Rimljani vsled upora 154 Ivana XII. cesarju priseči, da ne bodo nikdar dali glasov in posve¬ čenja drugemu papežu kakor onemu, ki ga izbereta cesar in njegov sin. Otoni so v istini postavili vrsto papežev sami. Ko je izumrl rod saških cesarjev, je papeštvo zopet zapadlo oblasti srednjeitalijanskih plemiških rodbin. Zle posledice tega strankarskega vpliva so dosegle pod Benediktom IX. (1032—1044) svoj višek. Zato ni nič čudnega in je bilo cerkvi v srečo, da je Henrik III., najmogočnejši nemški cesar, sam postavil Klementa II., Damasa II., Leona IX. in Viktorja II. zaporedoma za papeže, ki so se vsi izkazali kot vrli možje. Ravno papeži, ki jih je postavil Henrik ITI., pa so bili odkriti pospeševatelji reformističnih stremljenj, izhajajočih iz samostana Clugny, kojih smoter je bil, priboriti cerkvi nazaj popolno svobodo, odstraniti vpliv laikov in jo izčistiti na znotraj. Po Henriku ITT. je prišel njegov nedorasli sin Hemik IV. na prestol, ki vsled svoje mla¬ dosti osebno ni mogel nastopiti pri postavljanju papežev na enak na¬ čin kokor njegov oče. To ugodno priliko je porabil papež Nikolaj IT. in je na velikonočni ponedeljek 1. 1059. izdal o volitvi papeža pose¬ ben dekret »In nomine Domini« (C. 1 D XXIII., kojega izpopolnilo tvori c. 9 — Synod. Rom. a. 1060. — D. LXXIX). Po tem dekretu se naj najprej sestanejo kardinali škofje ter posvetujejo o kandidatu, potem pa naj izvrše skupno z drugimi kardinali volitev. Ostali kler in ljudstvo naj pritrdi izvršeni volitvi. Voli naj se samo član rim¬ skega klera razun v slučaju, da ni med njim sposobnega kandidata. Ako ni mogoče volitev izvršiti v Rimu, se naj voli v drugem kraju in izvoljeni sme tudi brez ustoličenja izvrševati jurisdikcijo. Volitev naj se vrši pod pridržkom dolžnega spoštovanja napram kralju Hen¬ riku IV. in njegovim naslednikom, ki jim bo priznala apostol, stolica enako pravico (kraljevski paragraf). V težkih bojih investiturnega spora in pri nemirnih volitvah v nasledni dobi pa zgoraj omenjeni dekret ni prišel do veljave. Še le Aleksander TIT. je na tretjem Lateranskem zboru L 1179. z dekretalo »Licet de vitanda«, c. 6 X T. 6, uredil volitve papežev z definitivnim uspehom. Samo kardinali smejo voliti papeža in sicer z dvetretjinsko večino, vsaka udeležba ostalega klera, ljudstva In nemškega cesarja je izključena. Na tej podlagi so gradili prib. papeži na¬ prej. Tako je n. pr. Gregor X. uvedel konklave, Gregor XV. tajni skrutinij, Pij IX. je na novo utrdil volilno pravico kardi¬ nalov, izključil vsak vpliv laikov in izdal določbe, kedaj, kako in kje naj se sestane kanklave. Leo XIII. je s konstitucijo: »Praedecessores Nostri« z dne 24. maja 1882 in posebnim opra- vilnikom, Regolamento, izdal predpise za slučaj, da se volitev papežev vsled nemirnih časov in razmer ne bi mogla vršiti na pravilen način. Pij X. pa je volitev papeža s konstitu- 155 cijo »Vacante Sede Apostolica« z dne 25. decembra 1904 uredil na novo. Ta konstitucija skupno s konstitucijo »Commissum Nobis« z dne 20. januarja 1904, s katero je papež izrecno pre¬ povedal civilni veto ali pravico do eksklusive, Je sedaj jedini pravni vir za red, po kterem se ima voliti papež v normalnih razmerah. Za izredne prilike pa velja konstitucija »Praedeces- sores Nostri« Leona XIII. z dne 24. maja 1882. 22 II. Ako je sv. stolica upraznjena, se morajo v Rimu biva¬ joči ali tja dospeli kardinali s svojim spremstvom podati 16. dan (po smrti ali ostavki papeža) v konklave, zazidan prostor v Vatikanu. Tu ostanejo strogo ločeni od zunanjega sveta, dokler ni volitev izvršena. Le jedila se jim smejo prinašati od zunaj. Pozneje dospelim kardinalom se sme konklave odpreti, drugače pa mora ostati zatvorjen. Volitev se izvrši ali a) quasi per inspirationem, tedaj po aklamaciji, ali b) per compromissum, t. j. po večini onih, kojim je volilni zbor poveril izvolitev, ali c) per scrutinium, po tajnih volilnih listkih z dvetretjinsko večino odštevši glas izvoljenega, ako je glasoval sam za se. Ako se pri volitvi ne doseže dvetretjinska večina, potem se sedaj ne vrši več dodatna volitev per accesslonem (accedo nemini, če ostane volilec pri svojem glasu, accedo rev. dd. N. N. ako se odloči volilec za enega izmed tistih, ki so dobili pri prvi volitvi glasove), ampak navadna ponovna volitev, za ktero velja prejšnja prisega. Pravico do izključitve ali eksklu¬ sive, ki so si jo prisvajale kat. velesile Španska, Francija, Avstrija, da smejo pri vsaki volitvi po svojem zaupnem kardi¬ nalu (kronski kardinal) enkrat označiti kandidata, ki bi jim ne bil po volji, je Pij X. energično zavrnil. Sicer pa tudi poprej neupoštevanje te dozdevne pravice ni imelo nikakih pravnih posledic. Vsako vplivanje na volitev papeža s strani posvetne oblasti se kaznuje z izobčenjem dotičnega kardinala (excom- municatio latae sententiae. Const. Vac. Sede Ap. točka 82). Tudi mora vsak kardinal ob svoji kreaciji, nato ponovno po smrti papeža pri prvi generalni kongregaciji, in po vstopu v kon- 22 Konstitucijo Pija X. »Vacante Sede Apostolica«; je izpopolnil Pij XI. z motu proprio »Cum provime« 1. marca 1922 (A. A. S. XIV 145 sl.). Rok od smrti do začetka konklava je podaljšan »ad 15. solidos dies« in kardi¬ nalski kolegij ga sme podaljšati še za dva ali tri dni. 156 klave zopet priseči, da ne bo sprejel in prijavil nikakega veta, niti ne želje tretje osebe glede volitve. Izvoli se lahko vsakega kristjana, ki je capax. V istini pa se volijo od 1. 1389. naprej samo kardinali. S tem, da izvoljeni izvolitev sprejme, zadobi že popolno jurisdikcijo. Če je izvoljeni že škof, se ga samo blago¬ slovi. Sicer ga posveti kardinal-dekan. V navadi je tudi, da izvoljeni menja svoje ime. S tem naj se označi, da je preteklost zanj pozabljena. Zelo preporno je, če si sme papež sam določiti naslednika. Papež Feliks III. (526—530) je imenoval iz tehtnih vzro¬ kov arhidiakona Bonifacija svojim naslednikom. Na vsak način papežu ne more biti zabranjeno, da se s kardinali o nasledniku razgovarja, ali celo pogaja ali pa jim izreče svoje želje. Abso¬ lutno izključiti pa se niti ne da pravica, da si postavi sam na¬ slednika, kajti institucija kardinalov in njih volilna pravica, sploh ves volilni red je juriš humani, tedaj po papežu vsak čas spremenljiv. Tak korak bi pa bil na mestu le v zelo izrednih primerih, ako bi imela cerkev od njega korist. Če ni posebno tehtnih vzrokov, bi kršenje obstoječega prava po papežu bilo cerkvi bolj v škodo nego v hasek, zato bi tudi imenovanje na¬ slednika po papežu ne bilo koristno. III. Upraznitev sv. stolice. Navadno nastopi va- kanca vsled smrti. V prvih časih je prevzel cel presbiterij vod¬ stvo rimske cerkve, če je škof umrl, pozneje so jo vladali samo arhipresbiter, arhidiakon in primicerius notariorum. Ko se je bil izoblikoval kardinalski kolegij v polni oblasti, je vršil vod¬ stvo sam, toda kmalu ne več v celoti, ampak po ožjem kolegiju, ki so ga tvorili in ga še danes tvorijo Cardinalis cammerarius in še po en kardinal iz vsakega reda (capita ordinum), ki se pa menjajo vsake tri dni. Niih naloga je danes, ko ni več cer¬ kvene države, uprava imovine rimske stolice, priprava kon- klava in oskrbovanje neodložljivih, vesoljne cerkve se tičočih poslov. Nikakor pa ne preide ob sedisvakanci vesoljna juris- dikcija papeža na kardinalski kolegij. Papež se sme svojemu dostojanstvu tudi odreči. Njegova ostavka ne potrebuje odobrenja od nikake strani. Sporno je, če papež, ki postane blazen ali drugače umo- bolen, zgubi svoje dostojanstvo. Ker mora papež pač biti razumna oseba, pravilni odgovor ne more biti dvomljiv. 157 Če bi se papež vdal krivoverstvu, bi ipso facto zapadel iz¬ občenju in bi izgubil svojo čast. Izključeno je dandanes, da bi občni cerkveni zbor ali po¬ svetna oblast papeža odstavila, ker »p r i m a s e d e s a n e - mine j u d i c a t u r«. c. 1556. Cerkveni zbor more samo izja¬ viti, da dosedanji papež iz zakonitega vzroka ni več papež. § 71 . Kardinali. Cardinalis je bil prvotno vsak pri kaki cerkvi trajno in stalno nastavljen duhovnik, clericus intitulatus, incardinatus. Kasneje je značila beseda na glavni cerkvi, in cardine ecclesiastico, po¬ sebno na škofovi cerkvi stalno nastavljenega duhovnika. Osobito so se imenovali cardinales duhovniki, ki so bili nastavljeni na 25. župnih ali kvasiparohialnih cerkvah v Rimu, ki so spadale pod rimskega škofa in njegovo cerkev, ki je po sebi cardo ecclesiae Kav’ t^o/jjv. Tam nameščeni duhovniki so imeli pravico deliti krst in sv. pokoro. Beseda cardinalis pa je imela od nekdaj tudi isti pomen kakor principalis in tako se je nanašala samtf na prvega na onih cerkvah nameščenega duhovnika. Ti presbyteri cardinales so bili zavezani opravljati božjo službo v 4 cerkvah, t. j. v cerkvi Sv. Petra, Sv. Pavia, S. Maria Maggiore in S. Lorence in sicer jih je bilo za vsako teh cerkva določenih 7, tako da jih je imelo biti v celem 28. Pri papeževem bogoslužju so morali sodelovati na¬ dalje diaconi regionarii, 7 po številu, v kojih rokah je bila skrb za uboge v sedmih mestnih oddelkih. Dobili so ime diaconi cardinales. Njih število je naraslo polagoma na 18, ker so dobili diaconi pala- tini na papeževem dvoru s časom iste pravice kakor diaconi regi¬ onarii. Konečno so papeži klicali tudi sosedne škofe v Rim k važ¬ nim posvetovanjem in za podporo pri opravljanju pontifikalnega bogoslužja. V 8. stoletju štejemo sedem takih škofov z naslovom »episcopi cardinales hebdomadarii«. V 12. stoletju se skrči njih število na šest in ob enem so označene njih škofije namreč: Ostia- Velletri, Porto-S. Rufina, Albano, Sabina, Tusculum (Frascati), Prae- neste (Palestrina). Vsi ti rimski kardinali so se vsled svoje pravice, voliti papeža, od Nikolaja II. in Aleksandra III. naprej povzpeli v dostojanstvu nad vse škofe, celo nad. patriarhe. K temu je pripomoglo tudi dej¬ stvo, da so po prenehanju rimskih sinod postali edini svetovalci papeža v konsistoriju in bili predstojniki kurialnih uradov. Konečno si je priboril kardinalski kolegij tudi napram papežu trdno stali¬ šče, pravico do soodločanja v važnih cerkvenih zadevah. V zvezi s tem je ostalo tudi ime cardinalis le še njim, vsi drugi kleriki so ta 158 naslov izgubili. Število kardinalov se je v srednjem veku močno me¬ njalo, od Siksta V. štejemo 6 kardinalov škofov, 50 kardinalov du¬ hovnov, 14 kardinalov diakonov. Kardinali se dele tudi danes v tri vrste, ordines, kard. škofe (naštetih 6, ki vsi stolujejo v Rimu), kard. duhovne, po številu 50, (med nje spadajo tudi škofje, posebno zunanji ter vi¬ soki redovniki) in kard. diakone (14). Vsi kardinali se imenu¬ jejo za določene cerkve v Rimu (tituli), izmed kterih je naj¬ uglednejša S. Maria in Via Lata, in sicer po prostem prevdarku papeža. Poprejšnje zaslišanje kardinalskega kolegija je le for¬ malnega pomena. Tudi predlogi katol. velesil — po razpadu Av¬ strije samo še Španska — niso obvezni. Imenovanje kardinalov se zove creatio in se izvrši v konsistorijih, t. j. zborih kardi¬ nalov pod predsedstvom papeža. Mogoče je, da se ime novega kardinala sploh ne razglasi — reservatio in pectore — in se objavi še le pozneje. Zasigura se mu na ta način vsekako či- novni red ex tune. Novemu kardinalu se izroči v konsistoriju široki rudeči klobuk s 15. čopi in prstan, annulus cardinalitius, on mora zapreti usta in jih zopet odpreti kot simbol, da ima službeno molčati in govoriti, nakaže se mu cerkev (titulus) ali diakonija. Načelnik kardinalskega kolegija je kardinal dekan, to je vedno episcopus Ostiensis. Kardinali prejemajo dohodke svojih cerkva, najmanj 4000 scudi letno (okrog 22.000 Din. pred¬ vojne vrednosti); če dohodki cerkve znašajo manj, se jim pri¬ manjkljaj doplača iz papežke blagajne (piatto cardinalizio). Kardinali so rojeni člani vesoljnih cerkvenih zborov ln spadajo pod izključno sodstvo papeža. Tudi če niso škofje, nosijo na prsih križ in kardinalski prstan, imajo prednost pred vsemi cer¬ kvenimi dostojanstveniki ter so uvrščeni po čin. redu koj za vladajočimi knezi. Nagovarja se jih z »Vaša eminenca«, njih noša je škrlat ali redovniška obleka z rudečimi našitki. Tudi kardinali diakoni morajo imeti že mašniško posve¬ čenje. Za vse kardinale se zahteva visoka znanstvena na- obrazba, pobožnost in izurjenost v poslih, ki jih bodo imeli vršiti. Kardinali ne morejo postati tisti, ki so nezakonsko rojeni, tudi če so pozneje per subsequens matrimonium legitimirani, dalje tisti, ki imajo zakonske potomce in ki so z živečim kar¬ dinalom v prvem ali drugem kolenu krvnega sorodstva. 159 Z imenovanjem zgubi novi kardinal vsa dosedanja dosto¬ janstva, cerkvene beneficije ali cerkvene penzije, če ni ukrenil papež ob imenovanju drugače. Pri kardinalih izven Rima ostane navadno vse pri starem, le da dobi vsak svojo nasiovno cerkev ali diakoni jo v Rimu. Opcija. Merodajno je imenovanje in ordo. Kardinali du¬ hovni smejo optirati za drugi naslov, kardinali diakoni za drugo diakonijo in če so že 10 let v tem redu, tudi za višji red, torej za titul kardinala duhovna. Kardinali duhovni smejo optirati v konsistoriju za upraz- njeno suburbikarično škofijo. Merodajen je čas promocije. Kardinali škofje pa ne smejo optirati za drugo suburbika¬ rično škofijo. Dieceza Ostia se združi vedno s škofijo najstarej¬ šega kardinala škofa, ko postane ta dekan, tako da ima dekan vedno dve škofiji. Privilegiji kardinalov so zelo obsežni in našteti v c. 239 § 1 štev. 1—24, §§ 2 in 3. Med te privilegije spada pravica, da smejo 1. povsodi spovedovati, tudi nune, in dajati odvezo celo od pridržanih grehov razun onih, ki so specialissimo modo rezer¬ virani papežu; 2. povsodi pridigovati in maševati, celo na morju in na Veliki četrtek; 3. blagoslavljati, pontifikalije služiti in vse časti vživati ka¬ kor ordinariji in to na kteremkoli kraju v kterikoli cerkvi; 4. s prihranki iz svojega beneficija prosto razpolagati tudi za slučaj smrti; 5. povsodi posvečevati in blagoslavljati cerkve, altarje in sv. orodje; 6. podeljevati tonzuro in nižje redove posvečenja (na pod¬ lagi dimisorijev) kjerkoli, ravnotako podeljevati birmo; 7. najvišji in pravno najvažnejši privilegij kardinalov pa je njih izključna upravičenost voliti papeža. (Prim. c. c. 230—241.) § 72. " Rimska kurija. Papež ima razun kardinalov pri vladanju cerkve še mnogo drugih pomočnikov. Vsi, ki so vdeleženi pri tem poslu in ki se nahajajo v bližini papeža, tvorijo Rimsko kurijo. Že v 11. sto- 160 letju se je papežev dvor imenoval Curia Romana. Danes znači Rimska kurija v svojem navadnem pomenu vse osebe in oblastva, kojih se papež na svojem sedežu pri vladanju vesoljne cerkve poslužuje. Sem spadajo: kardinali, prelati, drugi uradniki brez prelature, advokati, notarji, odpravniki (expeditores), prokura¬ torji in agenti. Prelati so večinoma nasledniki srednjeveških papeževih dvornih klerikov, ki so po važnosti svoje službe dokaj hitro nadkrilili pri različnih cerkvah v Rimu nastavljene klerike ter se imenovali proceres ali primates cleri seu ecclesiae. Med njimi se nahajajo prelati z jurisdikcijo in brez te (častni prelati). Naslov: Reverendissimus, navadno pa M on sign or e, barva obleke višnjeva. Kot curiales v najožjem smislu pridejo v poštev advokati, — zastopniki strank pred rimskimi cerkvenimi sodišči, — notarji, — beležniki, zapisnikarji, — odpravniki, prokuratorji in agenti. Vse te kategorije tvorijo ali nižje papeževo uradništvo ali pa posredujejo v zadevah strank pri rimskih oblastvih. Približno od 13. stoletja naprej, namreč v zvezi z razvojem primata, je nastala okrog papeža cela vrsta oblastev, da rešu- • jejo vedno bolj množeča se opravila. Na novo je uredil vsa oblastva in urade rimske kurije papež Pij X. s konstitucijo »Sapienti consilio« z dne 29. junija 1908 z veljavo od 3. novem¬ bra 1908. Razdelil jih je v tri vrste: kongregacije, sodišča in urade, — congregationes, tribunalia et officia. Vodilna misel mu je bila stroga ločitev uprave od sodstva. Razun tega, je hotel jasno začrtati meje pristojnosti, urediti postopanje in ob enem vstvariti trdno uradniško pravo. Novi zakonik je načelo ločitve sodstva in uprave deloma zopet opustil, v bistvu pa so vanj. sprejete določbe omenjene konstitucije. Kompetenčni spori med kongregacijami ali med temi in drugimi oblastvi kurije ali sploh med oblastvi iste ali različnih vrst se morajo reševati po posebnih odsekih kardinalov, ki jih postavi papež sam. I. Kardinalske kongregacije. V prvi vrsti so kard. kongregacije upravna oblastva, vendar izvršujejo deloma tudi sodstvo, ne pa več zakonodaje. Najvažnejša mesta, pred¬ sedstvo in tajništvo, zavzemajo v njih kardinali, ako si ni pri- 161 držal predsedstva papež sam. Na čelu je prefekt, ob strani ima tajnika in druge pomočnike. V celem je naštetih 11 kongre¬ gacij kot oblastev za vladanje svetovne cerkve v sledečem redu: 1. Congregatio Sancti Officii. Ona čuva nad verskim naukom in moralo, odloča ali-sama v zadevah, ki se tičejo zakonskih zadržkov različnosti vere ali mešanega vero- izpovedanja ter pavlinskega privilegija, ali pa poveri odločitev drugemu obiastvu, izvršuje tudi cenzuro knjig in vse, kar je z njo v zvezi, ter je pristojna za vsa prašanja glede euharistiu- nega posta mašnikov. Kot sodno oblastvo nastopa v vseh ver¬ skega nauka ali morale se tičočih zločinih in sicer ali v prvi ali vrhovni instanci, c. 247. 2. Congregatio Consistorialis pripravlja to, kar se ima rešiti v konisilstoriju, odloča o ustanavljanju novih, delitvah obstoječih škofij, predlaga škofe ter apostolske upra¬ vitelje, nadzira škofije ter delovanje škofov. Tej in prvoime- novani kongregaciji predseduje papež sam. c. 248. 3. Congregatio de disciplina Sacramento- r u m. Njej pristoja vsa jurisdikcija v pravnih prašanjih glede uprave zakramentov. Ona sodi o neizvršitvi (inconsummatio) zakona ter o razlogih za podelitev dispenze. Ta kongregacija je postavljena še le od Pija X. (V prašanjih vere in obreda ni pristojna), c. 249. 4. Congregatio Concilii odloča o prašanjih disci¬ pline posvetnega duhovništva in vsega krščanskega ljudstva, potrjuje : sklepe partikularnih sinod, nadzoruje izpolnjevanje cerkvenih zapovedi], poslovanje župnikov in kanonikov, cerk¬ vena officia in beneficia in cerkveno imovino. Sodni posli jej niso poverjeni, c. 250 5. Congregatio negotiis religiosorum so¬ da 1 i u m ipraeposita vodi in nadzira cerkveno zadružni¬ štvo (redove in kongregacije), c. 251. 6. Congregatio de Propaganda Fide, od Gre¬ gorja XV. 1. 1622 ustanovljena, vodi vse posle cerkvene! vlade v misionskih deželah; glede veronauka, obredov, zakona (braka) in redovništva pa so pristojna druga oblastva. c. 252. 7. Congregatio Sacrorum Rituum urejujte ob¬ redne ceremonije latinske cerkve in izvaja postopanje pri ka¬ nonizacijah in beatifikacijah, c. 253. 11 162 8. Congregatio Caeremonialis urejuje ceremo¬ nial izven službe božje, tedaj pred vsem vrstni ali činovni red za papežev dvor, za kardinale in za poslanike pri papežu, c. 254. 9. Congregatio pr o neigotiis eccleeiasticis extraordinariis.“V njeno področje spada vse, kar je v zvezi z ustanavljanjem in delitvami škofij ali imenovanjem škofov, v kolikor je treba v to svrho pogajanj z državami. Vse te zadeve se pripravijo že poprej v državnem tajništvu, c. 255. 10. Congregatio de Seminariis et Universi- tatibus studiorum nadzoruje cerkvene seminarje in fa¬ kultete glede vodstva, discipline, organizacije študij ter uprave imovine. Ona podeljuje pravico do promocije ali pa sama gra- duira. c. 256. 11. Congregatio pro Ecclesia Orientali, na novo ustanovljena z Motu proprio »Dei providentfs arcanoc dne 1. maja 1917. za vzhodne, z Rimom zopet združene obrede. Predsedstvo ima papež sam. Pristojna je za vse zadeve, ki se tičejo vzhodne cerkve ali pri kterih je ta vsaj deloma prizadeta. Njeni odloki pa so samo upravnega značaja. Kar se mora raz soditi v pravdi, odkaže kongregacija sodišču, ki ga sama do loči. c. 257. II. Sodna oblastva, Tribunalia. Kodeks navaja: 1. Sacra Poenitentiaria. Ona je najvišje oblastvo za jurisdikcijo za notranji forum. Vprašanja vesti in odpustkov so njena zadeva. Na čelu ji stoji Cardinalis Poenitentiarius Major. Sodišče v pravem pomenu penitenciarija ni, ampak daje odveze, deli dispenze ter rešuje preporna prašanja vesti. c. 258. 2. Sacra Romana Rota je redno sodišče rimske ku¬ rije za vse civilne in kazenske zadeve katoliškega sveta, iz- vzemši causae majores, kolegialno oblastvo, obstoječe iz avdi- torjev pod predsedstvom dekana. Rota sodi v senatih treh sod¬ nikov, ki se menjajo per turnum, ali pa sodi v plenarnih sena¬ tih vseh sodnikov. Navadno odloča v najvišji inštanci, včasih pa tudi v prvi, t. j. ako papež zahteva kako zadevo v lastno re¬ šitev in jo dodeli Roti, ali če je zadeva že po zakonu v I. instanci pridržana tribunalom rimske kurije (sporne zadeve rezidencialnih škofov, diecez, eksemptnih religij, samostanskih kongregacij itd. c. 1557 § 2). Avditorji Rotae morajo biti duhov¬ niki In doktorji vsaj obojega prava. c. 1598 § 2. 163 3. Najvišje sodišče je: Supremum Signaturae Apostolicae Tribunal. To sodišče rešuje v lastnem de¬ lokrogu, ex potestale ordinaria, tožbe radi kršitve uradne tajno¬ sti in oškodovanja strank po sodnikih Rote, povzročenega vsled ničevega ali protizakonitega čina, odloča o odklonitvi sodnikov Rote radi prizadetosti, o ničnostnih pritožbah in prošnjah za upo- stavitev v prejšnji stan proti razsodbam Rote, o rekurzih proti odklonilnim odločbam Rote v zadevah obnove zakonskih pravd, o kompetenčnih sporih nižjih sodišč, ki nimajo skupnega viš¬ jega sodišča; v prenešenem delokrogu, ex potestate delegata, odloča o prošnjah na papeža, naj kako zadevo vnovič dodeli Roti. c. 1603. Razsodbe (sententiae) tega sodišča imajo veljavo tudi če jim ni dodana nikaka obrazložba. c. 1605. III. Uradi, Officia. 1. Canceiiaria Apostolica, najstarejši papežev urad, prvotno združena z arhivom in knjižnico, pozneje ločena od nju. Glavna naloga: odprava in razpošiljanje papeževih naredb in odlokov. Pij X. je izdal zanjo nov opravilni red. Pisarni načeluje Cardinalis Cancellarius S. Rom. Eccles. Pisarna razpošilja papeževe odloke (litteras seu bullas), tičoča se imenovanj na beneficia consistorialia, ustanovitve novih pro¬ vinc, škofij in kapitljev in drugih opravil visoke važnosti (ne- gotia majora). Odpošiljatev se izvrši po ukazu konsistorialne kongregacije ali papeža samega, c. 260. 2. Dataria Apostolica stoji pod vodstvom Cardina¬ lis Datarii S. R. E. ter oddaja papežu pridržana beneficia non consistorialia. c. 261. 3. Camera Apostolica, koji načeluje S. R. E. Cardi¬ nalis Camerarius, upravlja dobra, pravice in drugo imovino rimske cerkve, sosebno tudi za časa vakance po predpisih kon¬ stitucije »Sede vac. Apost.« c. 262. 4. Secretaria Status, državno tajništvo, pod kardi- nalom državnim tajnikom (Cardinalis Secretarius Status), vodi vse diplomatične agende in pripravlja vse važnejše zadeve, ki spadajo pod kongregacijo za izredne cerkvene posle. Poseben oddelek stoji pod vodstvom kanclerja brev (Cancellarius Bre- vium Ap.). Njegova naloga je, da razpošilja breve, razim onih, ki so namenjene knezom. Za te obstoji posebna. 11 * 164 5. Secretaria Brevium ad Principes, poleg ktere je ustanovljena še 6. Secretaria Epistolarum lati n aru m. Njiju posei je, slatine scribendi acta Sum mi Pontificis ab eodein iliis commissa«. c. 264. § 78. Papeževi poslaniki. Papeži so se za izvrševanje svojih primacialnih pravic že jako zgodaj posluževali posebnih pooblaščencev. Na vseh občih cerkvenih zborih kakor tudi na partikularnih sinodah so bili navzoči papeževi odposlanci. Od Leona I. do dobe kipoborstva (Bilderstreit) so vzdi-ževali papeži na dvoru vzhodno¬ rimskih cesarjev posebne poslanike, ki so se imenovali apocri- siarii ali responsales. Imeli so nalogo, braniti cerkvene koristi in o vseh važnih dogodkih poročati v Rim. Tudi na dvoru Karolingov so papeži od časa do časa imeli podobne zastopnike. Mnogokrat so papeži imenovali tudi škofe na določenih sedežih za svoje vikarje s pravico, da posvečajo metropolite svojega pod¬ ročja, da odločajo spore škofov, da predsedujejo sinodam, ali pa so podelili tak apostolski vikariat trajno uglednim metropolitanskim stolicam kot takim, ne samo dotičnim nadškofom osebno. Tako so bili papežki vikarji n. pr. sv. Bonifacij, nadškof v Koelnu, pozneje vsakokratni nadškof v Lyonu i. dr. Na ta način so nastali legati n a t i, ld so pa konečno imeli le še častne pravice brez vsake jurisdikcije. Zgolj časten naslov in častne predpravice so vživali s početka tudi ogrski kralji kot legati nati Sediš Apostolicae, a potom običaja so nasledniki sv. Štefana vršili pozneje obsežno juris- dikcijo nad ogrsko cerkvijo. Ravno tako so knezi Spodnje Italije na podlagi nekega privilegija Urbana II. iz 1.1098. od 16. stoletja naprej praktično izvajali jurisdikcijo papežkih legatov in so vse cerkvene zadeve podvrgli svoji vladarski oblasti. (Monarchia Si- cula). Dotični privilegij je priznal Rogerju I., grofu Kalabrije in Sicilije, »legati vicem«. Pij IX. je privilegij preklical. Od 11. stoletja dalje je v zvezi z reformam v cerkvi papeško poslaništvo prišlo do silne moči v vsem krščanskem svetu. Naj¬ večkrat so papeži za ta posel vporabljali kardinale, ki so še zvali legati a late r e. Drugi poslaniki (nekardinali) so imeli na¬ slov legati missi, in od 13. stoletja naprej nuntii. Ti legati so izvajali v državah, za katere so bili imenovani, pape¬ ževo jurisdikcijo v konkurenci s škofi. Bili so upravičeni, oddajati beneficije ter si jih v lastno podeljevanje pridrževati (c. 28. X. III. 38; c. 1 in VI 0 I. 15). Potrjevali so tudi izvoljene škofe in opate in čestokrat so znali na najbrezobzirnejši način financialno izko- 165 riščati svoj položaj. Zato je bil odpor cerkvenih krogov in držav proti njim vedno hujši in tridentinski cerkv. zbor je odvzel lega- tom pravico, izvajati jurisdikcijo vsporedno s škofi. V posle škofij se niso smeli umešavati »nisi episcopo prius requisito eoque ne- gligente.« (Sess. XXIV. de ref. c. 20.) Od konca srednjega veka so postajali papežki legati vedno bolj redki ih kmalu so jih povsodi izpodrinili novi stalni di¬ plom atični zastopniki papeža pri različnih vladah v Ita¬ liji in izven nje. Prvo stalno diplomatično zastopstvo je ustanovil papež L 1500. za Benetke. Glavna naloga novih poslanikov je bila vzdrževanje diplomatičnih stikov med Rimom in dotičnim dvorom, a poleg tega tudi nadziranje cerkvenega življenja in cerkvenih razmer v dotični deželi. 23 Današnji pravni položaj je sledeči: Škof je, ki jim gre naslov Legati Apostolici (legati nati), ni¬ majo na podlagi tega naslova nikakih pravic, n. pr. nadškofa v Pragi in Solnogradu. c. 270. Papež ima po c. 265 od vsake civilne oblasti neodvisno pravico, imenovati za kterikoli del sveta svoje poslanike s cer¬ kveno jurisdikcijo ali brez nje. Če so ti odposlanci kardinali, se imenujejo legati a la¬ te r e in so smatrati kot nek a 11 e r ego papežev. Njih poobla¬ stilo se določi od slučaja do slučaja, c. 266. Razun teh pozna rimska cerkev poslanike, ki se zovejo n u n t i i ali i n t e r n u n t i i. Ti vzdržujejo redne zveze med Rimsko stolico in državami, za ktere so imenovani in nadzirajo ob enem odnošaje cerkve v odkazanem jim ozemlju ter poro¬ čajo o njih papežu. Poleg tega rednega delokroga se jim često poverijo še drugi posli, ki so pa samo facultates delegatae. Na manj važnih mestih so postavljeni poslaniki z naslovom Delegati Apostolici, ki vrše redno oblast kakor nuntii in internuntii a imajo še druga posebna pooblastila, c. 269. Legati ne smejo kratiti škofom prostega izvrševanja nji¬ hove jurisdikcije. V vrstnem redu so pred vsemi ordinariji, ki niso kardinali, tudi če nimajo škofovskega posvečenja, c. 269. 23 L. 1785. se je ustanovila posebna nunciatura v Monakovem, ki je izzvala hud odpor v nemškem episkopatu. Sestali so se nemški nadškofje 1- 1786. v Emsu, kjer so zahtevali popolno odpravo papeževih nunciatur. (Emser Punktation). Uspeha ta korak ni imel. 166 § 74. Patriarhi, eksarhi in primati. Krščanstvo se je razširjalo iz velikih mest, v katerih so apostoli najprej oznanjevali novo vero. Zato je naravno, da so postala središča politične državne uprave velike važnosti tudi za razdelitev cerkvenih okrožij. Na prvem občnem cerkvenem zboru v Niceji 1. 325. so se posebne pravice škofov v Aleksandriji, Rimu in Antiohiji nad drugimi škofi njihovih okrajev izrecno priznale. Vsa ta mesta so bila središča višjih upravnih okrožij, obsegajočih več provinc, kakor jih je bil vstvaril Dioklecian pod imenom dieceze, di,oixr)aiQ škofje, ki so stolovali v teh mestih, so imeli pravico, potrjevati in posvečati vse metropolite ali tudi vse škofe svo¬ jega okrožja, podeljevati nadškofom palij, sklicevati in voditi patriarhalne sinode, razglašati cerkvene in cesarske zakone, soditi podložne jim škofe in sprejemati prizive proti razsodbam škofijskih sodišč in provincialnih sinod. Izredni položaj teh škofov se da razlagati pač tudi iz dej¬ stva, da so bili njih stolice ustanovili apostoli ali njih učenci, zgolj politični oziri pa so bili merodajni, da je občni cerkveni zbor v Chalcedonu 1. 451. priznal škofu v Carigradu vrstni red tik za škofom v Rimu in vrh tega še pravico, posvečati metro¬ polite v Efezu, Cezareji in Herakleji, tedaj v glavnih mestih diecez Asia, Pontus in Thracia. A ti metropoliti so navzlic temu obdržali kot eksarhi enako pravico glede ostalih škofov in nadškofov v dotičnih političnih diecezah. Častni naslov p a - triarh ali ekumenični patriarh pa je prišel v petem stoletju v rabo samo za škofe v Aleksandriji, Antio¬ hiji, Jeruzalemu in Carigradu. Rimski papeži so te patriarhate, ki so se kasneje ali od Rima odcepili ali pa prišli pod oblast mohamedanov, za časa križarskih vojsk obnovili. Ti latinski patriarhi so dobivali palij iz Rima in so imeli slične jurisdikcijske pravice kakor njihovi nekdanji grški predniki. Obnovljeni patriarhati so dejansko si¬ cer prenehali, čim so dotični kraji zopet pripadli nevernikom nazaj, formalno pa obstojajo še danes naprej kot naslovni pa- trijarhati. Njih nositelji se nahajajo, razun patriarha v Jeruza¬ lemu, vsi v Rimu v službi papeža. Namesto palija jim služi na- ramna obleka, ki se imenuje E x o m i s. 167 Poleg teh patriarchae majores imamo v latinski cerkvi še nektere patriarchae minores, namreč škofe v Benetkah, v Lissabonu, velikega kaplana španskega kralja in ou enem armadnega škofa v Madridu in konečno škofa v Goa kot patriarha Vzhodne Indije. Jurisdikcijskih pravic ti patriarhi nimajo nikakih in pomeni ta naziv samo častni naslov. Nasprotno pa volijo škofje z Rimom zopet združenih obre¬ dov, t. j. Melhitov, Maronitov, Armencev, Koptov, Kaldejcev in Sircev na svojih sinodah lastne patriarhe, ki jih potrdi papež in kojih jurisdikcija je v bistvu enaka oni starih patriarhov. E k s a r h o v zapadna cerkev nima, pač pa se nahajajo še v vzhodni cerkvi in sicer vodi pravoslavno cerkev v Bulgariji od 1. 1870. poseben eksarh, istotako pravoslavno cerkev v Gruziji. Na zapadu so nastali primati, toda ne povsodi na isti način. Škof v Kartagi je bil primas afrikanske cerkve. Radi po¬ litične važnosti svojih sedežev so zahtevali za se primacialne pravice poleg drugih škofje v Reims-u, Trier-u, Mainz-u in pa¬ peži so jih čestokrat sami nazivali primate. Njih pravice pa niso bile določene, navadno so smeli sklicevati škofe svoje de¬ žele na narodno sinodo in tej sinodi predsedovati ter kronati svojega kralja. Današnji primati imajo samo častno prednost pred nad¬ škofi c. 271; primas Nemčije je nadškof solnograški, primas Češke nadškof v Pragi, primas Poljske škof gnezensko-poznanj- ski, primas Ogrske nadškof ostrogonski, ki ima edini izmed vseh današnjih primatov tudi posebne jurisdikcijske pravice (Sajo, Die Primatiahvuerde des Fuersterzbischofs von Gran, A. f. K. K. R. LV. 1. 1886 str. 353 sl.), konečno primas Srbije nadškof v Baru. § 75. Metropoliti in nadškofje. Že v 4. stoletju so na vzhodu tvorili škofje v glavnih mestih (l^zootto/jc) političnih provinc (čmio/Ja) višjo instanco nad škofi iste province s sedežem izven glavnega mesta. Imeli so pravico, voditi volitev škofa, ter izvoljenega potrditi in posvetiti. Sklicevali so provincialne sinode in jim predsedovali. Na zapadu nahajamo v istem času nadškofe z enako jurisdik- cijo in sicer sosebno tudi na sedežih, ki so bili izhodišče za mision- sko delovanje. Naziv nadškof, dg^iemaitonog je prišel za metropolite 168 v rabo najprej na zapadli. Na vzhodu so bili ao^ienia^onoi samo pa¬ triarhi in eksarhi. Metropolit pa je uradni naziv za one nadškofe, ki imajo podrejene škofe pod seboj, kateri se imenujejo od 8. sto¬ letja naprej v frankovski državi »episcopi suffraganei«, ker so imeli na provincialni sinodi »suffragium« t. j. pravico glasovanja. Za časa Pseudoizidorja je bila moč metroplitov zelo velika in eden glavnih ciljev njegovih je bil ta, da jo pristriže v prilog sufraganom. Po srednjeveškem papeškem pravu so imeli metropoliti važne jurisdikcijske pravice nad sufragani, sosebno pravico, izvoljene su- fragane potrditi in jih posvetiti. C. 11. X. I. 6. Še le ko je bil Corpus juriš ran. že zaključen, je prešla ta pravica na papeža. Po današnjem pravu so metropoliti pred vsem ordinariji svojih škofij in imajo kot taki enake pravice kakor škofje sploh. Glede na sufraganske škofije pa so njih pravice po c. 274. omejene v bistvu na sledeče: a) Če pristojni škof od patrona predlaganega kandidata v zakonitem roku ne imenuje, preide ta pravica jure devolutionis na metropolita. b) Metropolit imenuje kapiteljskega vikarja, če kapitelj sam ne izvrši pravočasno volitve. c) On sme podeliti celi svoji provinci lOOdnevni odpustek. d) Nadzirati ima versko in nravstveno življenje v vseh pod¬ rejenih mu škofijah in o razvadah poročati v Rim. e) Ob zanikrnosti sufraganov sme na podlagi poprejšnjega odobrenja iz Rima opravljati vizitacije v celi provinci, in pri tej priliki pridigati, spovedovati in dajati odvezo tudi od grehov pri¬ držanih škofu, vršiti poizvedbe o življenju in poštenosti duhov¬ nikov ter jih v danih slučajih ovaditi ordinariju. f) V vseh cerkvah svoje province sme vršiti pontifikalne funkcije, ako poprej obvesti ordinarija. Prosto mu je pridigati vernikom in jih spovedovati, drugi čini jurisdikcije pa so mu zabranjeni. g) On tvori drugo instanco v vseh sporih, ki so se dokončno rešili pred škofijskimi sodišči in odloča na željo podrejenih škofov v prvi instanci o sporih, ki se tičejo njihove zasebne imovine ali pa imetja škofijske menze ali kurije. h) Med častne pravice spada naslov: »Excellentissimus et Reverendissimus«, prednost pred vsemi škofi, posebno pa pra¬ vica, nositi palij. Izvor palija je v znanstvu sporen. Ni izključeno, da je hotela cerkev s palijem stvariti sličen znak za svoje najvišje dostojanstve- 169 nike, kakor so ga nosili visoki cesarski uradniki, n. pr. konzuli ob ljudskih slavnostih in igrah, pri kterih so bili prepasani s po¬ sebno šerpo, 1 o r u m. Na vzhodu so rabili od nekdaj vsi škofje pri maši volnen palij, cb/j,o(poQiov, kot znamenje dušnega pastirstva. Podelil ga jim je ob konsekraciji metropolit, ta ga je prejel od patriarha, a patriarhi so si ga nadeli sami. Na zapadu je nosil palij prvotno le papež sam, a od 6. stoletja naprej ga je začel podeljevati svojim vikarjem, uglednim metropo¬ litom in tudi navadnim škofom. S časom se je razvil trajen običaj, da se je nadškofom podeljeval palij, po kterega pa so se morali od 11. stoletja dalje osebno potruditi v Rim. Palij je približno 3 prste širok bel volnen pas, v kojega je vpletenih šest križev iz črne svile. Dene se okrog ramen tako. da visi en konec čez prša, drugi čez hrbet. Vsak nadškof mora prositi za palij tekom treh mesecev po posvečenju ali po svojem imenovanju v konsistoriju. Palij je tako zelo znak nadškofovskega dostojanstva, da je nedopustno pred podelitvijo vršiti metropolitansko jurisdikcijo in one pontifikalije, za ktere predpisujejo liturgične knjige rabo palija. Palij je vezan na osebo nadškofa in na njegov se¬ dež, tako da je treba na novo prositi zanj, ako se premesti nadškof v drugo nadškofijo in da mora vsak nadškof imeti to¬ liko palijev, kolikor združuje v svoji osebi metropolij ali nad¬ škofij. Celo raba naslova »nadškof« je dopustna še le od pode¬ litve palija naprej, za ktero se plača posebna taksa. Palij se ne sme prenesti na drugo osebo in gre z nadškofom v grob. c. c. 275—279. Nadškofovsko dostojanstvo je z določenimi sedeži trajno zvezano. Nadškofje goriški in solnograški, ki pridejo za Slove¬ nijo v poštev, so imeli dosedaj tudi naslov in značaj knezov ter izvestne politične predpravice. § 76 . Škof. Škof je drugi steber, na kterem sloni ustava cerkve. Škofi so nasledniki apostolov, njih dostojanstvo je tedaj božjega iz¬ vora. Vse stopnje hierarhiae jurisdictionis, ki so uvrščene med primatom in episkopatom, so juriš humani, pa naj so, kakor n. pr. kardinalat, še tako ugledne in važne. 170 Papeževa oblast je v bistvu škofovska oblast, le da se raz¬ teza na cel krščanski svet in da jo papež lahko izvršuje spo- redno z vsakim škofom kjerkoli hoče in v kakršnem obsegu to hoče storiti. Papež ima tedaj kot episcopus universalis potesta- tem ordinariam et immediatam v vesoljni cerkvi, škofje pa so glede svoje jurisdikcije omejeni na svoja področja (škofije, dieceze), in glede zakonodaje tudi ograničeni po določbah juriš communis. Podrejeni so vsi rimskemu škofu kot nasledniku Petra, kteremu je podelil Kristus pravico in moč, vladati nje¬ govo cerkev. A ker so pravico in moč prejeli tudi vsi apo¬ stoli skupaj, je oblast škofov kot njih naslednikov istotako nepo¬ sredno od Boga, izvršujejo jo potestate ordinaria, ne pa morda kot vikarji papeža. Vsak škof je upravičen, sodelovati pri vladanju vesoljne cerkve in ima vsled tega na občem cerkvenem zboru svoj glas. Posebno pa mu je izročeno vodstvo onega dela cerkve, ki ga tvori njegova škofija. Z ozirom na to svoje okrožje se imenuje škof dioecesanus ali ordinarius scil. judex. Po c. 329 § 1 so škofje nasledniki apostolov in se postav¬ ljajo po božjem ukazu na čelo posameznih cerkva, ktere vla¬ dajo potestate ordinaria sub auctoritate Romani Pontificis. V c. 334 § 1 pa se imenujejo škofi ordinarii et immediati pastores in dioecesibus šibi commissis. Škof je tedaj pred vsem redni dušni pastir svoje škofije, kterega pravice se lahko dele na 3 skupine, v jura o r d i n i s , magisterii et jurisdictionis. I. Škof ima oblast, da deli v škofiji najvišja posvečenja in upravlja zaklade milosti. Tozadevne njegove pravice so ali jura ordinis communia ali pa jura ordinis propria, tudi reservata, episcopalia, pontificalia. Prve more izvrševati tudi navaden sve¬ čenik, druga pa so pridržana škofu, kakor n. pr. birma, mašni- ško posvečenje, priprava krizme in svetih oljev, konsekracija cerkva, oltarjev, kelihov in paten, blagoslovljenje zvonov, re- konciliacija oskrunjenih cerkva, blagoslovljenje opatov in opa- tic, slovesno preoblečenje nun. Škof sme izdajati odredbe glede bogočastja, kolikor ne nasprotujejo liturgičnim predpisom in občemu pravu, on sme podeliti 50 dnevni odpustek in mora preskušati relikvije na njih pristnost. On postavlja ali potrjuje spovednike v celi škofiji. 171 Škofje se morajo pri svetih funkcijah, ki so njim pridržane, po liturgičnih predpisih posluževati pontifikalij, t. j. infule in krive palice. V svoji škofiji sme škof vršiti pontifikalije povsodi, tudi v eksemptnih cerkvah. Izven škofije pa je raba pontifikalij odvisna od dovoljenja krajevnega ordinarija. II. Škof je najvišji učitelj vernikov svoje škofije. On mora sam pridigati ali imenovati druge pridigarje, deliti krščanski nauk, nadzirati katehezo in znanstveno ter moralno vzgojo kle¬ rikov, čuvati nad naukom v šolah, da se ne vrši v nasprotju z verskimi načeli. Škof vrši nadzorstvo nad knjigami, ki izhajajo v njegovi škofiji in se bavijo z vero in moralo, ter prepoveduje veri sovražne in morali nevarne spise. Vse te dolžnosti in pra¬ vice izvršuje ali sam ali pa po posebno pooblaščenih organih. III. Zelo obsežne so škofove jurisdikcijske pravice. On ima zakonodajno oblast za vso škofijo v mejah juriš communis. Od svojih zakonov in predpisov provincialnih sinod dispenzira sam, od določb občega prava pa le tedaj, če je v to pooblaščen ali če gre za nujne slučaje. On je poklicani redni sodnik prve instance za vse zadeve cerkvenega spornega, disciplinarnega in kazenskega sodstva. On je upravičen in poklican ustanav¬ ljati, spreminjati ali zopet opuščati nižje cerkvene beneficije in službe, v kolikor ne pridejo v tem oziru v poštev tudi pravice drugih. V upravi svoje škofije je škof popolnoma samostojen ter nadzira in vodi v upravnih vprašanjih tudi vse podrejene mu organe, tako sosebno glede dušnega pastirstva ter uprave cerkvene imovine. Škofje so zavezani v svrho nadzorstva vsako leto vsaj de¬ loma prepotovati svojo škofijo, tako da je ta vsakih 5 let cela pregledana. Na teh potovanjih se smejo posluževati dveh kleri¬ kov, tudi kanonikov kot spremljevalcev, ki si jih prosto izbe¬ rejo. c. 343. Vsako peto leto morajo škofje poročati v "Rim in obiskati osebno tam grobove sv. Apostolov (visitatio canonica ali visi- tatio liminum SS. Ap.). Sicer pa škofje brez povoda ne smejo zapustiti svojega sedeža. Zavezani so do rezidence (tenentur lege personalis in dioecesi residentiae). c. 338. V občem pravu začrtano pravno območje škofov se še iz¬ popolnjuje po trajnih, od papeža jim navadno na pet let po¬ deljenih fakultetah (facultaites quinquennales). Tridentinski 172 zbor jim je bil sosebno kot apostolskim delegatom zopet vrnil del jurisdikcije nad eksemptnimi redovi, ki so jo bili v sred¬ njem veku izgubili (delegatio legalis). Poleg službenih pravic imajo škofje še častne pravice: po¬ sebna obleka višnjeve barve, pontifikalni znaki: palica, mitra, prsni križ, prstan, višnjev biret, tron v cerkvi z baldahinom. Naslov: Škofovska milost. Škof ima prednost pred vsemi duhov¬ niki v škofiji, celo pred tujimi nadškofi, če niso kardinali ali papežki legati. Za škofovsko čast se zahteva posebna usposobljenost: za¬ konsko rojstvo (legitimacija ne zadošča), starost 30 let, 51etno mašništvo, dobro vedenje, verska gorečnost, posebna pobožnost in modrost, doktorat iz teologije ali kanonskega prava. c. 331. O usposobljenosti odloča rimska stolica, ki je načeloma tudi upravičena za imenovanje. Navzlic temu so ostale obstoječe vo¬ lilne in nominacijske pravice v veljavi, c. c. 4, 329. § 77. Selški in pomožni škofje. Na vzhodu nahajamo kmalu potem, ko se je krščanstvo razši¬ rilo iz mest na deželo, škofe tudi na selih, ki se imenujejo sjtioxojzoi včbv dyga>v ali pa xu>QsniaxoJioi. Ker so ti selski škofje posveče¬ vali mašnike in diakone, so morali biti škofje v pravem pomenu. Škofje v mestih pa so se zbali njih konkurence in tako so jim sinode v Ancyri 1. 314. in v Antiohiji 1. 341. prepovedale posvečevati mašnike in diakone. Sinoda v Sardiki (6. kan.) je izdala prepoved, postavljati v vaseh in malih mestih škofe, ona v Laodiceji okrog i. 343—381 pa je imenovanje selskih škofov sploh prepovedala in lako so v resnici kmalu izginili popolnoma. Samo naslov je v vzhodni cerkvi še ostal, rabi se pa le za uglednejše duhovnike na deželi.' Na zapadu srečavamo selske škofe v 8. stoletju v velikih ško¬ fijah frankovske države precej pogosto, poprej so sledovi o njih redki. Razlika med vzhodnimi in zapadnimi selskimi škofi pa je bila ta, da so oni imeli posebna področja, ti pa so delovali samo kot pomočniki in po nalogu škofa. Pa tudi na zapadu se je pojavila proti njim kmalu, namreč že v 9. stoletju, zelo ostra opozicija (Be- nedictus Levita, Pseudoisidor), vsled katere so selski škofje najprej v zapadni, potem pa tudi v vzhodni frankovski državi zopet izginili. Njih funkcije so najbrže vsaj deloma prevzeli arhidiakoni in nad- duhovni. Kot pomočnikov so se škofje sedaj posluževali sosednih ali potujočih, v prvi vrsti pa onih škofov, ki so jih neverniki pregnali iz njihovih sedežev v orientu, Španiji pa tudi v Prusiji in Livlandiji, 173 Po končanih križarskih vojskah je cerkev v znak protesta začeta imenovati stalno škole tudi za kraje, ki so jih z nova zavojevali ne¬ verniki in iz kterih so pregnali krščansko duhovništvo. Ker so pa ti >Episcopi in partibus infidelium« čestokrat se vdajali nedostoj¬ nemu življenju in prebili ves čas na potovanju od kraja v kraj, je papež Klement V. (c. 5 in Clern. 1. 3) imenovanje vseh takih škoitn pridržal izključno sebi. Ob koncu srednjega veka je prišla ta vrsta škofov v Nemčiji zelo do veljave, ker so jih ondotni politični škofje, ki so bili kot deželni knezi mnogo zaposleni, kot pomočnike v cerk¬ venih stvareh v svojin prostranih okrožjih nujno rabili. Tridentinski koncilij naslovnim škofom ni bil naklonjen ter jih je hotel odpraviti, a namera mu ni uspela. Naslovni ali pomožni škofje so še danes v rabi. Ako potrebuje kak škof takega pomočnika, se mora obrniti na papeža in v prošnji dokazati, da so mu dostojni dohodki zasigurani. Imenovanje se iz¬ vrši v konsistoriju. Pomožni škof izvršuje pontifikalije v diecezi po naročilih in pooblastilih škofa. Juristhkcijskih pravic pa kot naslovni škof nima nikakih, niti v svoji titulami škofiji. S papeževo dispenzo sme biti pomožni škof tudi dignitar ali kanonik stolnega kapitlja. Kot kanonik je potem podvržen jurisdikciji škofa in kapitlja, kot škof pa samo jurisdikciji papeža. § 78 . Cerkvene province v naši državi. Imenovanje škofov. Slovenske dežele spadajo danes še deloma pod nadškofa solnograškega deloma pod nadškofa goriškega, ker so prejele sv. evangelij od pridigarjev, ki sta jih pošiljala v naše kraje Oglej in Solnograd. Kraji, ki so bili pokristjanjeni iz Ogleja, so pripadli oglejskemu patriarhu, drugi solnograškemu nadškofu. Ponovnim sporom med Oglejem in Solnogradom je napravil 1. 800. konec cesar Karol Veliki s tem, da je določil med njima za mejo reko Dravo. Tudi po supresiji oglejskega patriarhata in ustanovitvi Goriške nadškofije 1. 1751. je ostala ta meja v ve¬ ljavi in še le obsežne reforme cesarja Jožefa 11. na polju zu¬ nanje cerkvene ustave so jo premaknile v korist Solnogradu do južnih političnih mej prejšnjih kronovin Koroške in Štajerske. Na Koroškem je od konca 8. do srede 10. stoletja delovalo več selskih škofov (Chorepiscopi, episcopi regionarii), ki so stolovali v Gospi Sveti ter uspešno podpirali solnograškega or¬ dinarija. O tem so se bili ohranili zapiski in nadškof Gebhard je hotel pozabljeni institut v prenovljeni obliki zopet oživeti ter je 1. 1070. sporočil svojo namero papežu Aleksandru II. v Rim, 174 ki mu je s posebno bulo dovolil, da ustanovi na poljubnem kraju svojega okrožja škofijo ter si postavi pomočnika v dušnem pastirstvu na ta način, da se nova škofija njegovi cerkvi nikdar ne sme odvzeti in da ima edino on pravico, postaviti in posvetili škofa. Leta 1072, 4. februarja je dovolil nadškofu ustanovitev škofije tudi cesar Henrik IV. in tri mesece pozneje je bil ime¬ novan prvi škof Giinther in sicer za Krko (Gurk). Enako se je postopalo pri ustanovitvi Sekovske (1219) in Lavantinske (1228) škofije. Lavantinska škofija je pripadla v celoti naši državi, od krške (celovške) samo Mežiška dolina. Izkjučno pravico do imenovanja lavantinskega škofa ima po starem papeškem in cesarskem privilegiju ter po pogodbi iz 1. 1786, sklenjeni med nadškofom Hieronimom in cesarjem Jožefom II., Solnograd. 21 Ljubljansko škofijo je ustanovil leta 1461. s privoljenjem Pija II. cesar Friderik IV. Škofija je bila eksemptna, cesarju je dal papež pravico do imenovanja škofov. V zvezi z Jožefovimi reformami je bila povzdignjena 1. 1786. Ljubljana v nadškofijo, a 1. 1880. je postala sufraganeat zopet upostavljene goriške nad¬ škofije, pod ktero spada izmed naših škofij še ona na otoku Krku. Dalmacija tvori zase posebno cerkveno pokrajino. Sedež nadškofa je bil dozdaj Zadar, sufraganske škofije Šibe¬ nik, Hvar, Split-Makarska, Dubrovnik in Kotor. Hrvatska in Slavonija imata svojega nadškofa v Zagrebu, kojega sufragani so škofje senjsko-modruški, djako- vaški ter grško-uniatski škof v Križevcih. Bosni in Hercegovini načeluje nadškof v Sarajevu s škofoma v Banjaluki in Mostaru kot sufraganoma. Črna Gora ima lastnega metropolita v Baru s častnim naslovom: Primas Serbiae. Predvojna Srbija je sklenila 24. junija 1914 z rim¬ sko stolico konkordat, po kterem bi se imela ustanoviti nad- 24 Prim. I. R. K u š e j, Joseph II. u. die aussere Kirchenverfassung Innerosterreichs v St ut z, Kirchenr. Abh. zvezek 48/49, Stuttgart 1908 ter W i 1 h e 1 m i n e S e i d e n s c h n u r, Die Salzburger Eigenbistiimer in ihrer reichs- kirchen u. landesrechtlichen Stellung v Zeitschrift der Sa- vignystiftung fiir Rs. Gesch. kan. Abt. IX (1919) str. 285 ss. 175 škofija v Beogradu in sufraganska škofija v S k o p 1 j u. Konkordat do danes ni izveden; vodstvo cerkve je poverjeno ; >p. nunciju v Beogradu in ap. administratorju v Nišu. Katoliki v bivših ogrskih delih naše države so razdeljeni na dve cerkveni pokrajini, t. j. OstrogonskoinKaloško. Pod prvo spadata Prekmurje (dieceza Sobotišče) ter oni del Baranje, ki je združen z našo državo, ker se nahaja v mejah dieceze Peculi. Neposredno je v hierarhičnem oziru podčinjena nadškofu kaloškemu Bačka, posredno pa, kot del čanadske die¬ ceze, Banat. Medjimurje tvori del zagrebške nadškofije. Za Vojvodino sta bila še le začetkom 1. 1923. imenovana dva apostolska administratorja s sedeži v Velikem Bečkereku in Subotici. Po načrtu konkordata, kakor ga namerava predlagati naša vlada rimski stolici, so zamišljene za našo kraljevino sledeče cerkvene province: 1. Zagrebška s škofijami: Krk, Senj-Modruš, Djakovo, Kri¬ ževci. 2. Spljitska s škofijami: Kotor, Dubrovnik, Hvar, Šibenik, Biograd na moru (Zadar). 3. Beogradska s škofijami: Skoplje, Vel. Bečkerek, Bar, Vršac, Subotica, Novi Sad. 4. Sarajevska (Vrhbosanska) s škofijami: Banjaluka in Mostar. 5. Ljubljanska s škofijo Maribor. Razun lavantinskega je imenoval bivši avstrijski cesar in ogrski kralj vse škofe na ozemlju, ki je po razsulu monarhije postalo del naše kraljevine. Ta pravica je ugasla, ker je od¬ padel upravičenec in v veljavo je stopilo določilo c. 329 § 2, po kterem škofe prosto imenuje papež. V koliko se bo naši vladi posrečilo, doseči odločilen vpliv na izbiro kandidatov, na tem mestu nimamo razmotrivati, ker je to stvar sporazuma med vlado in Rimom. Glede ostalih dežel je v veljavi libera collatio papeža v Belgiji, Nizozemski, Angliji, Italiji, Franciji, Severni Ameriki, Kanadi, Avstraliji in v vseh misionskih deželah. Vo¬ lijo se škofje v Švici, Prusiji, na Hanoveranskem, v Gornje- rhenski cerkveni provinci in volita se konečno nadškofa v Sol- nogradu in Olomucu. 176 § 79. Nižji prelati. Prelati, ki stoje na čelu teritorija, ki je popolnoma izločen iz vsake dieceze, se imenujejo opatje ali prelati nullius, abbates vel praelati n u 1 i i u s , nempe dioecesis. c. 819. Prelatura ali opatija nullius, ki ne obstoja vsaj iz treh župnij, se vlada po posebnih predpisih in določila kodeksa nanjo niso uporab¬ ljati. Opate in prelate nullius imenuje in umešča papež, ako ni glede njih v veljavi volilna ali prezentacijska pravica. V teh primerih jih papež potrdi ali instituira. Kandidat za to čast mora imeti enako kvaliiikacijo kakor škof. Za volitev so merodajne posebne konstitucije, če teh ni, je odločilna absolutna večina glasov, c. c. 320, 321. Opatje in prelati nullius, ki se morajo po predpisih rimske stolice ali po določilih svoje religije dati blagosloviti (benedici debent), se imajo v to svrho obrniti tekom treh me¬ secev od dneva, ko so sprejeli apostolski dekret, na poljubnega škofa. Prelati nullius imajo v svojem okrožju isto redno oblast, iste pravice in dolžnosti, kakor rezidencialni škotje. Tudi če jim manjka ordo episcopalis, smejo po sprejeti benedikciji opravljati vsa blagoslovljen ja (benedictiones), ki so sicer škofu pridržana, ter posvečevati (consecrare) razun kelihov, paten in prenosljivih oltarjev celo cerkve in nepremične oltarje. Kot ordinariji so upravičeni postaviti si generalnega vi¬ karja. c. c. 322, 323. Za kapitlje teh prelatov veljajo, ako jih tvorijo religiozi, konstitucije dotičnega samostana ali religije, ako pa so kano¬ niki posvetni duhovniki, so merodajni predpisi občega prava. Tudi opatje in prelati nullius, ki niso posvečeni škofje, se poslužujejo v svojem teritoriju pontifikalnih znakov, prestola in baldahina v cerkvi ter opravljajo božjo službo po pontifikal- nem obredu. Ob vakanci preide jurisdikcija na kapitelj, ki pa mora tekom 8 dnij postaviti kapiteljskega vikarja. Za papeževe dvornike (familiares), ki so čestokrat odli¬ kovani z naslovom »praelatus«, so merodajni privilegiji, pravila in običaji papeževega dvora. c. c. 324—328. 177 § 80 . Koadjutorji. Vsled bolezni ali visoke starosti nesposobnega škofa se proti njegovi volji ne more in ne sme vpokojiti niti se mu dru¬ gače sme odvzeti uprava škofije, ampak poskrbeti se mora za pomočnika. Najprej so provincialne sinode za take slučaje do¬ ločale onemoglemu škofu namestnika, ki je dobil istotako ško¬ fovski značaj in navadno še pravico do nasledstva. To je bilo sicer v nasprotju s cerkvenim pravom, po kterem ne smeta biti nameščena dva škofa pri isti cerkvi, kakor si tudi ne sme škof nikdar naslednika določiti sam, a živa potreba se je izkazala za močnejšo kakor lepa načela in tako so morali papeži privoliti konečno v imenovanje koadjutorjev z nasledstveno pravico. (Zacharias I. 748, c. 17 C. Vil q. 1). Konečno pa je Bonifac VIII. imenovanje začasnih ali trajnih koadjutorjev z nasledstveno pravico pridržal papežu (c. un. in VI° III. 5) in tridentinski zbor je določil, da se sme tako imenovanje izvršiti le, če je v to dana nujna potreba, če je pričakovati za cerkev korist, če je slučaj poprej od papeža natančno preiskan in če ima koadjutor vse sposobnosti za škofa. Sess. XXV. de ref. c. 7. Po sedanjem pravu je imenovanje koadjutorjev rezervatna pravica papeža, cc. 350 ss. Koadjutor se določi navadno za osebo škofa (coadjutor personae datus) s pravico, da ga nasleduje. Včasih pa se imenuje koadjutor za dotični škofijski sedež (coad¬ jutor sedi datus). Koadjutor, postavljen za osebo škofa brez nasledstvene pravice se imenujte a u x i 1 i a r i s. (c. 350.) V to kategorijo so šteti v obče pomožni škofje. Pravice koadjutorja se ravnajo po vsebini apostolskega de¬ kreta, s katerim je bil imenovan. Če je škof popolnoma nezmo¬ žen opravljati službene posle in če v dekretu ni kaj drugega določeno, ima koadjutor vse pravice in dolžnosti škofa sploh. V vseh drugih primerih se mora koadjutor ravnati po naročilih škofa. Koadjutor, ki je imenovan za škofijski sedež, sme vršiti vse pontifikalne funkcije, izvzemši mašniška posvečenja. V dru¬ gih zadevah so merodajni njegov dekret in nalogi škofa. Vsak koadjutor mora predložiti svoj dekret škofu in ako je sedi datus ali če ima nasledstveno pravico, tudi kapitlju, ker še le na ta 12 178 način pride v posest svoje službe. Zavezan je do rezidence v škofiji, cc. 351—354. Kadar se uprazni dotični škofijski sedež, postane coadjutor cuin jure succedendi takoj ordinarij škofije, navadni pomočnik — auxiliaris — pa izgubi ob smrti škofa vse pravice, njegova naloga je s tem končana. Če je bil pa koadjutor imenovan za škofijski sedež, se s sedisvakanco v njegovem razmerju nič ne spremeni. Pri imenovanju koadjutorjev s pravico do nasledstva so seveda upoštevati morebitne volilne pravice kapitlja ali pravice države do soodločanja pri imenovanju škofov. Škof mora skr¬ beti za primerne dohodke koadjutorja iz menzalnih sredstev. V vrstnem redu pride koadjutor takoj za škofom, c. 355. §81. Škofijska kurija. Škofijsko kurijo tvorijo one osebe, ki škofa ali njegovega namestnika podpirajo v vodstvu cele dieceze. Med to osobje spadajo generalni vikar, oficial, kancler, javni! tožiteij (promo- tor justitiae), branitelj zakonske in duhovske vezi (defensor vincuii), sinodalni sodniki in izpitovalci, župniki sveto¬ valci (parochi consultores) in nižji organi sodišča (auditores, notarii, cursores, apparitores). c. 363. Vsi ti funkcionarji morajo biti z dekretom ali ukazom ime¬ novani ter so zavezani položiti v roke škofa prisego, da bodo svoje posle pod njegovim vodstvom vestno in v smislu zakona opravljali in da bodo v mejah prava aii v smislu škofovih posebnih naročil vestno varovali uradno tajnost, c. 364. I. Generalni vikar. Ako razmere v škofiji to zahte¬ vajo, naj škof imenuje generalnega vikarja, da ga podpira po- testate ordinaria pri vladanju cele dieceze. Generalnega vi¬ karja imenuje škof po svoji prosti volji in ga vsak čas lahko zopet odstavi. Za celo škofijo naj bo postavljen samo jeden, ako ne zahtevajo nje obsežnost ali politični ali verski odnošaji kaj drugega. Če je generalni vikar odsoten, se mu sme imenovati namestnika, c. 366. Za generalnega vikarja naj se izbere duhoven posvetnega stanu, vsaj 30 let star, doktor teologije ali kanonskega prava, ali pa vsaj v teh strokah dobro izvežban mož, ki se odlikuje po 179 zdravih nazorih, po skušnjah in po strokovni izvežbanosti. Ka¬ noniku penitenciarju, dušnim pastirjem in škofovim bližnim so¬ rodnikom naj se ta posel ne poveri. Ako je uprava škofije po¬ verjena kakemu redu, sme biti tudi generalni vikar redovnik, c. 367. Generalni vikar izvršuje potestate ordinaria vicaria vso jurisdikcijo v duhovskih in posvetnih zadevah, ki sicer pristoja po pravu redno škofu, v kolikor si ni škof posameznih poslov pridržal zase odnosno v kolikor ne gre za zadeve, ktere zakon sam iz kompetence gen. vikarja izključuje (c. c. 406 § 1, 492 § 1), ali ki zahtevajo po pravnih predpisih posebno pooblastilo škofa. (c. c. 113, 152, 357 § 1, 455, 477 § 1, 686 § 4, 893 § 1, 958 § 1 2", 959, 1104, 1155 § 1, 1162 § 1, 1283 § 2, 1303 § 3, 1414 § 3, 1423 § 1, 1432 § 2, 1466 § 2, 1487 § 1, 2220 § 2, 2236 § 3, 2314 § 2.) Sem spada n. pr. izvrševanje kazenskega sodstva, oddaja služb, ki jih prosto podeljuje škof i. dr. V obče ste se držali teorija in praksa vedno načela, da se pristojnost generalnega vikarja ne razteza na zadeve izrednega značaja in posebne važnosti. Novi zakonik se je postavil očividno na isto stališče, ker naroča v c. 369. generalnemu vikarju, naj o važnih opravilih kurije poroča škofu in ga obvešča o vsem, kaj se je ukrenilo in kaj naj se ukrene, da se ohrani med duhovništvom in verniki disciplina in da naj nikdar ne postopa v nasprotju z mišljenjem in voljo škofa. Generalni vikar ima prednost pred vsem duhovništvom v škofiji, tudi pred kapiteljskimi dignitarji. Ako ni posvečen škof, vživa privilegije in znake naslovnega apostolskega protono- tarja. c. 370. Mandat generalnega vikarja ugasne, ako se svoji službi odpove ali če škof dani nalog prekliče ali pa če se uprazni ško¬ fova stolica. Suspenzija jurisdikcije škofa ima v posledku tudi suspenzijo generalnega vikarja, c. 371. Zgodovinski prednik generalnega vikarja je arhidiakon, ki se je povspel že v 4. stoletju pri škofovskih cerkvah nad vse druge klerike. Njemu sta bila izročena pouk in vzgoja naraščaja, on je nadziral življenje in poslovanje duhovništva in je v to svrho izvajal primerno disciplinarno oblast. Upravljal je dohodke cerkve in jih razdeljeval, skrbel je za ohranitev cerkvenih stavb, opravljal je vizitacije na deželi, sploh bil je oni organ, ki je izvrševal za škofa najvažnejše posle cerkvene jurisdikcije. Po odpravi selskih škofov so se začele deliti velike škofije v več arhidiakonatov. Predstojniki 12 * 180 teh arhidiakonatskih okrožij so bili pred vsem arhidiakon škofa kot archidiaconus major, sedaj navadilo ob enem prošt stolnega kapitlja, poleg njega pa tudi drugi stolni kanoniki ter prvi člani kolegiatnih kapitljev. Izvrševali so skoraj neomejeno oblast v svojih področjih, sosebno cerkvenokazensko in zaKonsiro (branilo) sodstvo, sklicevali so arhidiakonatske sinode, opravljali vizitacije in so pobirali mnogo davščin. Tako so skoraj popolnoma izrinili škofa od vodstva škofije. Uradna oblast arhidiakonov je konečno veljala za redno, ne več za poverjeno uradno oblast. Škofje so si skušali poma¬ gati na ta način, da so sVoje pravice delegirali drugim organom, oficialom, pa samo do preklica, in da so začeli resen boj proti arhidiakonom, ki je pa dovedel do uspeha še le na tridentinskem zboru, kteri je odvzel arhidiakonom jurisdikcijo v zakonskih in ka¬ zenskih zadevah in jim dopuščal nadaljne vizitacije samo z dovolje¬ njem škofa. Sess. XXIV. de ref. c. 3, 20, sess. XXV. de ref. c. 14. To je pomenilo za stare arhidiakone konec obstoja in v istini so kmalu povsodi izginili. Tudi oficialov je bilo dvoje vrst: officialis principalis v mestu in officiales foranei na deželi. Prvi so tekmovali z arliidiakoni v mestu ali s stolnim proštom, drugi z arhidiakoni na deželi. Officialis principalis se je imenoval tudi vicarius gene¬ ral is. V velikih škofijah izven Italije pa nahajamo konečno kot tekmovalca z arhidiakonom dva organa; prvi je izvrševal nesporno sodstvo in upravo (sedanji generalni vikar), drugi pa sporno in kazensko sodstvo (sedanji oficial). V malih škofijah Italije pa te delitve ne najdemo. , Današnje pravo našteva oba organa, obe službi pa se lahko združita v eni osebi. (c. 1573 § 6). II. Sodni organi. Judex ordinarius škofije se imenuje officialis. Ta ima izvesti vse pravne spore, kolikor si jih ne pridrži škof sam. Več namestnih oficialov, viceofficiales, ga naj pri tem poslu podpira. Tudi te imenuje škof. Škofijska si¬ noda ali mesto nje škof sam z odobren jem kapitlja ima razun tega imenovati več duhovnikov v škofiji za prisodnike škofij¬ skega sodišča (judices synodales ali prosynodales). Iz kroga teh sestavi oficial ali viceoficial svoj senat. Auditores se ime¬ nujejo preiskovalni sodniki, n o t a r i i zapisnikarji pri škofij¬ skih sodiščih. Promotor justitiae je javni tožitelj, defensor vinculi branitelj zakonske ali duhovske vezi (vinculi matri- monii sive ordinis). Cursores in apparitores so izvršilni organi in sluge. c. c. 1573 ss., 1580 ss., 1591 ss. Škofijska sodišča v Sloveniji in Dalmaciji dandanes nimajo posebne praktične veljave. Sodstvo v zakonskih sporih jim ne 181 pristoja več, to je odkazano rednim sodiščem. Tudi cerkveno kazensko postopanje je praktično skoraj samo še proti kleri¬ kom v cerkvenokazenskih in disciplinarnih zadevah. Razun tega se rešujejo civilni spori med kleriki pred cerkvenim sodi¬ ščem. Laik pa dandanes že v interesu izvršljivosti sodbe ne toži duhovnika pred duhovnim ampak pred rednim civilnim sodiščem. Na Hrvatskem, Bosni in Hercegovini ter v Srbiji in črni gori pa so cerkvena sodišča še danes pristojna za vse za¬ konske spore (tožbe na ločitev, razvezo in anulacijo zakona) ter imajo v tem okviru tudi za laike velevažno obvezno kompe¬ tenco. III. Pisarna in arhiv. Naloga pisarne je: Spisovanje, odprava in hramba spisov. Pisarni načeluje kancler, kterega podpira, ako je v to dana potreba, poseben pomočnik z naslovom vicecancellarius ali vicetabularius. Kancler mora biti duhoven (sacerdos), njegova naloga je, hraniti spise in jih držati po natančnem seznamu v škofijskem arhivu v strogem redu. Vsak kancler je ob enem notarius, po¬ leg njega pa imenuje škof lahko še druge notarje, kojili spisi in podpisi imajo popolno javno dokazno moč in sicer tudi za državna oblastva, ker so priznani škofijski uradi od državne uprave za javne urade. Če ni klerikov, se sme postaviti notarjem tudi laik, le v kazenskih zadevah proti klerikom mora biti zapisnikar vedno klerik. Delokrog notarjev obstoji v obče iz istih agend, kakor de¬ lokrog pisarniških uradnikov pri državnih oblastvih: Pisati sodbe (sententias), odloke (decreta), vabila (citationes), zapis¬ nike o zasliševanjih, posvetovanjih in sodnih razpravah, jih da¬ tirati in podpisovati, dajati upravičenim strankam spise pod za¬ konitimi pogoji v pogled in potrjevati pravilnost prepisov. Svoj posel smejo izvrševati notarji samo v škofiji, za ktero so ime¬ novani. c. c. 872—374. Zakonik predpisuje (cc. 375 ss.) splošno poseben ško¬ fijski arhiv, kjer se naj hranijo v preglednem redu vsi spisi, nanašajoči se na spiritualia ali na temporalia. 0 teh spisih naj obstojajo natančni seznami s kratko navedbo vsebine. Začetkom vsakega leta naj se arhiv izpopolni po spisih Prejšnjega leta. Spisi, ki se nahajajo pri drugih oblastvih, naj 182 se zahtevajo nazaj. Arhiv mora biti zaklenjen, ključ hrani kan¬ cler. Brez dovoljenja škofa ali generalnega vikarja ter kan¬ clerja nima nikdo dostopa do njega. V škofijskem arhivu se morajo hraniti tudi prepisi sezna¬ mov o arhivih stolne cerkve in drugih, kapiteljskih in župnih cerkva, bratovščin in svetih krajev. Iz nobenega cerkvenega arhiva se ne smejo izvirni spisi odnesti za dalje nego za 3 dni in to samo z dovoljenjem škofa in gen. vikarja. Kdor vzame iz arhiva spis, mora tam ostaviti lastnoročno podpisano potrdilo. Poleg navadnega arhiva pa morajo imeti škofje še poseben ta¬ jen arhiv ali vsaj dobro zaklenjeno skrinjo ali omaro v navad¬ nem arhivu, ki se je ne more od tam odstraniti. Ta tajni arhiv se nahaja pod dvojnim ključem. Enega hrani škof, drugega gen. vikar, ali kjer tega ni, kancler. Določbe zakona glede hrambe ključev sede vacante ali sede impedita (cc. 380—382) imajo namen, tajnost v tem delu arhiva shranjenih spisov za vsak slu¬ čaj zavarovati. Oblastvo, ki vodi v naših krajih upravo škofij, se imenuje navadno ordinariat. Načeluje mu škof kot ordinarij!, ki se pa poslužuje kurialnih uradnikov kot referentov. Kot kolegij v okviru ordinariata je ponekod ustanovljen konsistorij z večjim ali manjšim številom svetnikov iz vrste kanonikov ali župnikov (konsistorialni svetniki), ki imajo v upravnih za¬ devah ali samo posvetovalen ali pa odločilen glas. § 82. Kapitlji. Presbiterij, predvsem duhovniki in diakoni, nastavljeni v cerkvi škofa, so temu že v prvih časih krščanstva pomagali pri bogoslužju in bili njegovi svetovalci pri upravi škofije. Ob sedisvakanci je presbiterij opravljal božjo službo in vodil tudi najnujnejše posle škofijske uprave. Kleriki so živeli ločeni vsak sebe v mestu in se vzdrževali večinoma od svojih meščanskih poklicev. Ko pa je država priznala cerkev in njeno imovinsko sposob¬ nost, so se kleriki polagoma posvetili samo cerkveni službi ter se vzdrževali iz dohodkov cerkvenega imetja. Istočasno je potom obi¬ čaja prišel vedno bolj v veljavo celibat. Sv. Avguštin je z uvedbo skupnega življenja za vse klerike svoje cerkve ta razvoj primerno zaključil in njegovemu vzgledu je sledilo mnogo drugih škofov. To skupno življenje klerikov se je imenovalo vita cano- niča, kleriki sami so se nazivali canonici. 183 Izvor tega izraza ni pojasnjen. Mogoče je, da je vzet odtod, ker 80 bila imena vseh skupaj živečih klerikov vpisana v poseben se¬ znam, canon, matricula imenovan, mogoče se je hotelo z n jini samo označiti, da žive ti kleriki po cerkvenem zakonu (canon) >ned tem ko so živeli menihi po svojih posebnih pravilih (regula), ali pa so se kleriki s skupnim življenjem radi tega nazivali kano¬ niki, ker so morali opravljati divinum officium, molitve v kano¬ ničnih urah (horae canonicae). Večjega obsega je postalo to skupno življenje še le od druge polovice 8. stoletja, ko je bil škof Chrodegang v Metzu spisal za svoje klerike posebna pravila po vzorcu benediktinskih pravil in je veliko število drugih škofov Chrodegangova pravila prevzelo. V nekoliko predelani obliki je ta pravila odobrila sinoda v Aachenu 1.817. in Ludovik Pobožni jih je predpisal vsem zavodom, kojih člani niso živeli po redovniških pravilih. Taki zavodi so bili ali stolni kapitlji Domkapitel — capitula in domo episcopi, ali pa kolegiatni kapitlji pri drugih kakor stolnih, sosebno pri večjih žup¬ nih cerkvah. Kapitlji ste se nazivali obe vrsti teh zavodov radi tega, ker so se morali kanoniki po c. 8. Chrodegangovih pravil vsak dan sestati, da se jim prečita eno poglavje pravil, capi tu¬ lu m. Od tega je dobil kraj sestanka in sestanek sam ime capi- tulum. To skupno življenje pa se ni vzdržalo dolgo. Glavni vzrok nje¬ govega razpadanja je bil pač ta, da so kanoniki, ker niso’ bili me¬ nihi, smeli imeti zasebno premoženje in jim ie bilo skupno življenje neprijetno breme. Viri poročajo, da sta si v Coln-u ob Rhenu kapi¬ telj in škof razdelila dotlej skupno imovino in da se je nadalje tudi kapiteljsko premoženje razdelilo na prebende. Kanoniki so živeli ločeno in so se zbirali samo k božji službi in k posvetovanjem. Le mlajši kleriki, domicellares, so ostali v svrho pouka skupaj pod vodstvom stolnega šolastra (scholasticus), kar pa je z nastankom univerz tudi prenehalo. V zvezi z reformami, ki so izhajale od 11. stoletja iz samostana Clugny in ki so jih papeži na vso moč podpirali, se je skušalo tudi v kapitljih na novo uvesti skupno življenje. V nekterih primerih se je to posrečilo in kanoniki so sprejeli posebna po Auguštinovih spisih posneta pravila. V nektere kapiteljske zavode pa so stopili mesto kanonikov menihi iz reda premonstratenzov. Pogosti pa taki slučaji niso bili in canonici saeculares so ostali v veliki večini na- pram regularnim kanonikom, canonici regulares. Canonici saeculares na sedežu škofa so postali napram njemu samostojna korporacija, bili so njegovi zakonito'priznani izključni svetovalci in pomočniki v važnih zadevah škofije. Oni sami so dobili v roke volitev škofa in vsled tega tudi upravo škofije med sedisvakanco in so navadno pripuščali samo plemenitaše v svoje vrste. Tako so postali kapitlji izvečine preskrbovališča za mlajše sinove plemstva, ki so čestokrat odklanjali ordinacije, zanemarjali dolžnost do rezidence 184 ter dali opravljati svoje obveznosti v kapitlju in cerkvi po vikarjih. Tudi energični sklepi tridentinskega zbora teh razmer niso odpra¬ vili, še le sekularizacije ob začetku 19. stol. so jim napravile konec. Kapitlji so imeli kot korporacije lastno ustavo, ki je bila v glavnem povsodi precej enaka, dasi v podrobnostih ni manjkalo razlik. Prvo mesto je zavzemal navadno prošt (praepositus), veči¬ noma ob enem arhidiakon; v njegovih rokah je bila uprava kapi¬ teljske imovine. Za njim je prišel dekan, navadno arhipresbiter kot nadzornik bogoslužja in discipline. Mlajši kleriki so stali pod vodstvom in nadzorstvom stolnega šolastika. Izmed drugih mest so omeniti primicerius ali eantor ter custos (sacrista, thesaurarius). Med kanonikati v vsakem kapitlju se je ločilo dignitates, personatus in officia. Z dignitetami je bila zvezana jurisdictio pro foro externo, personatus so značili samo osebno prednost, (officia so nalagala samo dolžnosti. Med officia spadata tudi delokroga canonici poeni- tentarii in canonici theologi. Kapitlji so imeli kot autonomne korporacije tudi pravico, spre¬ jemati nove člane. Dokler so skupno živeli in tudi še nekaj časa pozneje, število članov ni bilo določeno, ampak se je ravnalo po višini dohodkov (capitula aperta, ecclesiae non numeratae, recep- tivae). Od 13. stoletja naprej pa so skoraj v vseh kapitljih število članov enkrat za vselej določili, kar je bilo pač posledica določe¬ nega števila prebend.(capitula numerata ali clausa). Mladi gospodje ki so hoteli pozneje postati kanoniki (domicellares ali canonici juniores Jungherren), niso imeli sedeža v koru in ne glasu v zboru; če so pa svoje študije že dovršili in jih je šolastik iz svoje oblasti izpustil (canonici emancipati), so bili najprej aspiranti brez prejemkov (canonici expectantes, supranumerarii) ali pa so bili postavljeni na nižje prejemke (canonici semipraebendati, c. ter- tionarii, c. in herbis). Polno upravičeni gospodje pa so se imenovali c. integrati, c. in fructibus et floribus. Način podeljevanja kanoni- katov je bil vsled različnih razmer krajevno zelo različen. Tudi ustava kapitljev v naših krajih je različna. V Ljub¬ ljani, v Mariboru in v dalmatinskih kapitljih nahajamo povsodi prošta in dekana, na Hrvatskem pridejo za proštom lektor, kan- tor, kustos. Na čelu metropolitanskega kapitlja v Sarajevu stoji arhidiakon . Število kanonikov je povsodi natančno določeno, kapitlji so capitula clausa, kanoniki canonici numerarii. Nahajamo tudi častne kanonike, kar pa znači pri nas zgolj naslov iP ni zve¬ zano niti s prejemki niti z drugimi pravicami. Na Pruskem pa imajo častni kakoniki lastne prejemke in volilno pravico pri volitvah škofa. Današnji stolni vikarji in stolni kaplani v različ¬ nih kapitljih niso namestniki kanonikov ampak samo pomočniki v dušnem pastirstvu in pri molitvah v koru. 185 V stari Avstriji je v vseh stolnih kapitljih prvega dignlitanja imenoval papež na priporočilo cesarja. Druge dignitarje in sploh vse stolne kanonike, dalje posvetne in regularne prošte ter opate pa je imenoval cesar sami in cerkveni predstojnik je iz¬ vršil samo institucijo. Po razsulu Avstrije velja načeloma določba c. 396, po kteri jo pridržano imenovanje vseh dignitarjev v stolnih in kolegiat- nili kapitljih izključno papežu. Izrecno je po isti določbi od¬ pravljena tudi opcijska pravica, ako ni osnovana na ustanovni listini. Prvi dignitar v vsakem stolnem kapitlju naj bo po mož¬ nosti doktor teologije ali kanonskega prava. Za vsak stolni kapitelj je predpisano mesto canonici theo- logi in po možnosti tudi mesto canonici poenitentiarii. Isto velja za važnejše kolegiatske kapitlje. Prvi naj bo po možnosti doktor bogoslovja, drugi istotako alii doktor bogoslovja ali kanonskega prava, ter najmanj 30 let star. Akademski grad daje med enako¬ vrednimi kompetenti vedno prednost, c. c. 398—401. Canonicus poenitentarius ima zakonito pravico, da daje potestate ordinaria odvezo tudi od grehov ln kaznij, ki so sicer pridržane škofu samemu, ter mora biti v posebni spo¬ vednici vernikom na razpolago v primernih časih, ob potrebi celo med svetimi opravili. Canonicus theologus pa mora ob določenih dnevih in urah javno v cerkvi razlagati sv. pismo ali pa kako drugo stroko katoliške vede. Iz tehtnih razlogov sme škof odrediti, da poučuje kanonik teolog sveto vedo mesto v cerkvi v seminarju. Kapitlji so korporacije, njih juristična osebnost je priznana tudi po gradjanskem pravu. Svojo imovino in druge zadeve opravljajo sami in imajo vsled tega neomejeno pravico, se zbirati, da store potrebne sklepe, imenovati svoje uradnike, sploh upravljati svoje zadeve povsem samostojno. Listine, ki jih izstavlja kapitelj, imajo za se puhlicam fidem. Stolni kapitelj upravlja navadno tudi stolno župnijo kot parocbus habitualis. Večinoma se določi eden izmed kanonikov, da kot parochus actifalis izvršuje dušno pastirstvo, izključeno pa ni, da vodi župnijo drugi duhovnik. Meja pristojnosti med župnikom in kapitljem glede uprave stolne župnije je v c. 415. za vse slučaje, kjer niso merodajne posebne partikularne do¬ ločbe, natančno začrtana. 186 Kanoniki so zavezani do rezidence, do skupnih molitev v koru, do vsakdanje konventualne maše (c. 413 § 1, 2). Dignitarji in kanoniki morajo škofa po svojem činovnem redu pri sv. opra¬ vilu zastopati ali pa mu delati asistenco, če opravlja božjo službo ali druga sveta dejanja sam. Zato imajo pa tudi primerne pravice: stallum in choro et votum in capitulo, dohodke iz prebende ter druge prejemke, tako posebno distributiones quotidianae, ki jih zakonik pred pisuje za vse kapitlje (c. 395) 25 in do kterili odsotni kanoniki navadno nimajo pravice (c. 418 § 3, 420). Pri stolnih kapitljih je naslov: Reverendissimus, pri kolegiatnih: admodum Reve- rendus. Barva obleke je pri prvih navadno višnjeva, znaki do¬ stojanstva posebna čepica, križ in prstan. Prednost imajo kano¬ niki pred vsem drugim duhovništvom v škofiji, med njimi sa¬ mimi odločujeta višja čast in službena doba. Natančnejše do¬ ločbe o pravicah in dolžnostih vsebujejo navadno kapiteljski statuti. Glavna dolžnost in pravica stolnih kapitljev pa je sodelo¬ vanje pri vodstvu škofije, ki je zopet ob zasedeni odnosno ovirani ali upraznjeni stolici različno. a) Sede plena: Kapitlji so škofov senat, ki ima pri važnejših zadevah ali posvetovalen ali pa odločilen glas. Škof je zavezan, prašati kapitelj za mnenje in ga tam, kjer zahteva zakon njegovo privolitev (consensus), tudi upoštevati, ker bi bila njegova odločba drugače ničeva. Privolitev kapitlja je obče potrebna v vseh primerih, v kterih so prizadete njegove lastne pravice, bodisi imovinske (spremembe glede kapiteljskih prc bend), bodisi druge (n. pr. volilne pravice, če hoče škof izpo¬ slovati imenovanje koadjutoria cum jure succendi in ima kapi¬ telj pravico voliti škofa), pa tudi n. pr. za prodajo cerkvenega imetja v večjem obsegu (c. 1532 § 3) ali pri oddaji cerkvenih zemljišč v zakup za dobo nad devet let proti letni zakupnini nad 25 V cerkvah, kjer dnevnih distribucij ali sploh ni ali pa so tako ne¬ znatne, da ne pridejo v poštev, naj škofje tretji del dohodkov prebend in drugih beneficijev dotične cerkve izločijo in namenijo za dnevne distri¬ bucije. Kjer pa se distribucije ne morejo uvesti, naj škof naloži tistim, ki svoje dolžnosti zanemarjajo, denarne globe, da služijo namesto distri¬ bucij. Pravico nanje Imajo vestni kanoniki (distributiones cedunt deligen- tibus). 187 tisoč frankov (c. 1541 § 2). Pri nameravanih spremembah cer¬ kvenih beneficijev mora škof razim prizadetih oseb zaslišati tudi kapitelj (c. 1428 § 1). b) Sede vacante ali impedita. Ako se uprazni škofovska stolica, preide jurisdikcija v škofiji na kapitelj in sicer ipso jure. Kapitelj pa mora izvoliti tekom osmih dnij ka¬ piteljskega vikarja in za upravo posestev enega ali več eko¬ nomov. Kapiteljski vikar sme biti ob enem tudi ekonom. O nastopivši sidisvakanci in o izvolitvi vikarja se mora nemudoma papež obvestiti. Kapiteljski vikar ne more postati, kdor še ni mašnilc, 30 let star in kdor je na isto stolico izvoljen ali pred¬ lagan za škofa. Vsa dejanja na ta način izključenega kapitelj¬ skega vikarja so ničeva in metropolit mora imenovati drugo osebo, ako se pozneje izkaže obstoj ene teh ovir. Kapiteljski vikar izvršuje vso škofovsko jurisdikcijo potestate ordinaria z nekterimi omejitvami. Pred vsem je za časa njegove vlade izključen vsak novum in vsak ukrep proti naredbam prejšnjega škofa. Naloga kapiteljskega vikarja neha z dnem umestitve no¬ vega ordinarija. Zavezan je, o svoji upravi položiti račun. Ako je škof pregnan, ako se nahaja v ujetništvu, ali če je v tujini obolel in ne more niti pismeno občevati s svojimi ver¬ niki, preide vodstvo škofije na generalnega vikarja ali druge po škofu določene pooblaščence. Če teh ni ali če so ovirani tudi ti, ima stolni kapitelj določiti vikarja, ki prevzame vodstvo s pravicami kapiteljskega vikarja. V vsakem slučaju je r. stolica upravičena imenovati sama posebnega apost. administratorja; odstranitev kapiteljskega vi¬ karja je njena rezervatna pravica, vikar pa se sme vsak čas svoji službi odpovedati. Rim ima potrebno ukreniti tudi v slu¬ čaju, da zapade škof izobčenju ali suspenziji, c. c. 429—444. Ustanoviti! novi stolni ali kolegiatni kapitelj, spremeniti ali odpraviti obstoječega je izključno pridržano papežu, c. 392. V škofijah, kjer se še ni mogel ustanoviti ali na novo upostaviti stolni kapitelj, naj škof imenuje vsaj šest škofijskih svetovalcev (consultores dioecesani) iz krogov svojih pobožnih, moralno čistih in modrih duhovnikov za dobo treh let, ki nado¬ meščajo kot škofov senat manjkajoči kapitelj z istimi pravicami, kakor jih ima ta na sovladi škofije bodisi sede plena, impedita ali vacante. Po vsakem trieniju se morajb ti svetovalci me¬ njati. c. c. 423—428. 188 § 83. Dekani, višji duhovni, arhidiakoni. Uradni naziv za dekane je sedaj vicarius foraneus. To spo¬ minja na prvotno svrho njih imenovanja: imeli so biti na deželi to kar je bil vicarus generalis v mestu napram velikemu arhi- diakonu. Škof jih je imenoval, da vrše potestate delegata nje¬ govo jurisdikcijo v večjem ali manjšem obsegu v konkurenci z arhidiakoni na deželi. Po tridentinskem zboru, ki je strl moč starih arhidiakonov v njenem jedru, opažamo sosebno v naših krajih, da se rabita naziva arhidiakon in arhipnesbiter (Erz- priester) navadno promiscue. Iz tega sledi, da je bil delokrog dostojanstvenikov obeh označenih vrst v bistvu isti, le naslov je bil krajevno različen. Tudi novejši arhidiakon je imel le po- testatem delegatam in je bil poljubno odstavljiv. Za časa Jo¬ žefa II. nahajamo škofije z arhidiakonati in škofije z dekanati. Za dekane pa je bil od nekdaj v rabi naziv arhipresbyter, višji duhovnik. Da se organizirajo po istem pravcu v vseh kronovi- nah tudi nižja cerkvena okrožja, je Jožef II. ukazal, da se mo¬ rajo arhidiakoni povsodi odpraviti in da se imajo vse škofije enotno razdeliti na dekanate. To se je zgodilo. Ta okrožja se v naših krajih po navadi vjemajo z okrožji okrajnih sodišč. V nekterih škofijah pa imamo še okrožja višje vrste, obsegajoča več dekanatov, na ko jih čelu stoje višji dekani (v lavantinski škofiji), arhidiakoni (v hrvatskih in bosanskih škofijah ter v ljubljanski škofiji), ali pa višji duhovni — arhipresbyteri — (v škofijah Šibenik, Hvar, Split—Makarska). C. 217 predpisuje škofom, da morajo razdeliti svoje škofije v dekanate, arhipresbiterate ali deželske vikariate. Dekanati so očividno zgodovinski nastavek nekdanjih krst¬ nih cerkva, ecclesiae baptismales, ki so bile najstarejše cerkve v kraju. Njih predstojnik je dobil od škofa nalog, nadzirati mlajše cerkve in njih duhovnike. Škof edini ima pravico, razdeliti škofijo v dekanate in po potrebi posamezne dekanate zopet združiti v večja okrožja: arhidiakonate, arhipresbiterate, komisarijate. Škof imenuje dekane po prostem prevdarku, tudi če ima morda kapitelj pra¬ vico predlagati kandidate. Za dekane se vzamejo vedno župniki dotičnega okraja. Oni so samo pooblaščenci škofa, brez samo- stojne jurisdikcije, nimajo kot dekani nikakega beneficija in 189 so prosto odstavljivi. Njih delokrog je sedaj splošno določen v c. c. 447—449, podrobna določila pa lahko dajo še provincialna in škofijska sinoda in škof sam. 2ti Po občem pravu morajo de¬ kani 1.) nadzirati življenje duhovščine in izpolnjevanje dušno- pastirskili dolžnostij, kanonskih predpisov in škofovskih uka¬ zov, 2.) ob določenih časih vizitirati župnije, skrbeti za takojšnjo nadomestitev obolelih ali umrlih župnikov, za njih pogreb, za varno shrambo knjig in sv. orodja ob smrti; sklicavati pasto¬ ralne konference in v njih predsedovati. Dekan ima poseben pečat in prednost pred vso duhovščino svojega okrožja. Vsak dekan ima dvojno pisarno, župnijsko in dekanijsko, ki nista istovetni. § 84. Župniki. Župnik je duhoven s stalno službo, kojemu je od škofa poverjeno dušno pastirstvo nad verniki gotovega okraja ali kroga. Župnik se imenuje parochus, plebanus, pastor, župljani pa plebs, populus, parochiani. Župljani so vsi verniki, ki imajo v župniji svoje domova- lišče ali quasidomicilium in ki niso izvzeti iz župnijske zveze. Posameznik ima lahko več pristojnih župnikov. Pri brezdomo¬ vincih je odločilno vsakokratno bivališče. Župnije so one cerkvene službe, po kterih je cerkev v naj¬ ožjem stiku s svojimi člani. Prvotno se je opravljalo vse dušno pastirstvo v škofijski cerkvi s tam nastavljenimi duhovniki. Te¬ kom časa se je razvil župni sistem, večje cerkve na deželi so dobile odmerjen svoj lasten delokrog, ki je obstojal v tem, da so duhovniki opravljali v njih redno božjo službo, oznanjali krščanski nauk in božjo besedo, delili zakramente in zakramen- tale (krst, sv. zakon, pokoro, evharistijo, poslednje olje, cer- 50 Ljubljanska škofija je od 1.1900. naprej razdeljena na pet arhidi- akonatov in sicer I. za mesto Ljubljano, II. Gorenjsko, III. Notranjsko, IV. srednje Kranjsko z dekanati okolica Ljubljana, Litija, Moravče, Šmarje, Vrhnika, V. Dolenjsko. Arliidiakoni za ta okrožja so kanoniki ljublj. stol¬ nega kapitlja, kojim je določen po sklepih škofijske sinode 1.1903. sledeči delokrog: vsakoletna vizitacija dekanatskih župnij, poročanje na ordinariat o vizitacijah, opravljenih po dekanih in o pastoralnih konferencah, ki so se vršile v dekanatih, vlaganje predlogov glede verskih, socialnih in cekveno- političnih zadev dekanatov. 190 kven pokop). Župnije in župniki so imeli vršiti visoko nalogo v kulturnem razvoju človeštva skozi vsa stoletja in jo imajo vršiti še danes. Župnijski okraji so natanko določeni že iz starih časov sem. Nektere funkcije so bile v teh okoliših pridržane vedno župniku, druge je smel opraviti tudi kak drugi duhovnik iste ali tuje župnije. Po kodeksu je župnik fizična ali pravna oseba, ki v dolo¬ čenem okraju pod vodstvom škofa opravlja dušno pastirstvo. Brez papeževega dovoljenja se ne sme nobena župnija pleno jure združiti s pravno osebo (nequit pleno jure uniri), t. j. z učinkom, da postane juristična oseba sama župnik. Ako se to z odobrenjem papeža zgodi, se postavi na župnijo vikar, ki ga imenuje dotični samostan ali zavod, ki ga mora pa potrditi ordi¬ narij. c. c. 451, 452. Quasiparochi v misionskih deželah in župni administratorji s polno župnijsko jurisdikcijo so po pravicah in dolžnostih žup¬ nikom enaki. Župnik mora biti mašnik. Župniki so odstranljivi ali neodstranljivi, amovibiles, ina- movibiles. Quasiparochi in redovniki so kot župniki poljubno odstranljivi. Imenovanje župnikov je sedaj izključna pravica škofov, privilegiji glede volitve ali presentacije kandidatov pa ostanejo v veljavi. Za redovniške župnije predlaga škofu kan¬ didata predstojnik reda. Škof mora oddati župnijo najvrednej¬ šemu prosilcu, c. 454. V novejšem času je prodrlo tudi glede neodstranljivih žup¬ nikov načelo, da se jih sme amovirati razun na podlagi sodbe tudi upravnim potom iz tehtnih razlogov. Tudi kodeks je sprejel to stališče in določil posebno postopanje za tako odstranitev in tudi za premestitev župnikov (c. 2147 ss.). Pogoji za tako od¬ stranitev so: neizkušenost, trajne telesne ali duševne hibe, ne¬ priljubljenost pri ljudstvu, izguba spoštovanja pri važnih in ‘ vplivnih osebah, verjetnost tajnega pregreška, slabo gospodar¬ stvo. Zanemarjanje župnijskih dolžnostij se kaznuje na podlagi posebnega v to svrho izvedenega postopanja, (c. 2182 ss.) Župnikom so pridržane naslednje funkcije v župniji: Sve¬ čani krst, donos sv. popotnice bolnikom (viaticum), oklici maš- niških posvečenj in porok, asistenca pri porokah, podeljevanje zakonskega blagoslova, rednii pogrebi, javni obhodi izven cer¬ kve in izvestna druga blagoslovljenja (vode, ognja itd.). 191 Župnik ima pravico zahtevati štolnino, pa samo v izmeri, določeni po stalnem običaju ali po posebni tarifi. Od ubožnih strank pa naj ne zahteva nikakih pristojbin, c. c, 451—463. Iz župnijske zveze so po zakonu izvzete cerkve in kapele moških redov in na podlagi posebnih naredb ordinarijev na¬ vadno tudi cerkve in kapele moških kongregacij. IS a red bogo¬ služja v takih cerkvah nima župnik nikakega vpliva. Dušno pastirstvo je v rokah samostanskih predstojnikov. Ženski redovi niso v enaki meri izvzeti, toda škofu je na podlagi c. 464 § 2 dana pravica, da iz tehtnih razlogov tudi po zakonu neizvzete redove in moške kakor ženske kongregacije osvobodi dušnega pastirstva župnikovega. Župnik mora stalno bivati (residere) v župnišču poleg svoje cerkve. Odsoten sme biti iz župnije v celem dva meseca vsako leto. Ordinarij pa mu dopust po potrebi sme skrajšati ali tudi podaljšati. Pri vsaki preko sedem dnij trajajoči odsot¬ nosti mora skrbeti župnik za namestnika, ki ga ordinarij potrdi. A tudi pri krajši odsotnosti mora biti za nujne potrebe župlja- nov poskrbljeno, c. 465. Vsako nedeljo in vsak zapovedan praznik (diebus festis de praecepto, etiam suppressis) morajo župniki darovati mašo za svoj narod, in če so na te dneve sprečeni, naj jo dajo darovati po drugem duhovniku po možnosti na določeni dan. Župnik, kteremu sta podeljeni dve župniji ali kteri oskrbuje poleg svoje župnije še drugo, mora darovati ob predpisanih dneh za vse župljane samo eno mašo. Ordinarij sme dovoliti, da se čita missa pro populo kak drugi kakor v zakonu določeni dan. c. c. 466, 339. Župnik mora opravljati božjo službo, deliti vernikom za¬ kramente, mora spoznavati svoje ovčice in blodne modro svariti, uboge in usmiljenja vredne očetovsko ljubiti, največjo pozor¬ nost pa posvečati katoliški vzgoji mladine. Nuditi mora bolni¬ kom vso pomoč in je pooblaščen in po vesti zavezan podeliti onim, ki se nahajajo v smrtni nevarnosti, apostolski blagoslov s popolnim odpustkom in articulo mortis. c. c. 467, 468. Župnik mora vestno voditi predpisane knjige in sicer krstno, birmansko, poročno in knjigo umrlih. A po možnosti naj osnuje vsak tudi knjigo de statu animarum. V krstni knjigi se mora zaznamiti pri vsakem imenu tudi dan prejete birme, 192 sklenjenega zakona, dan posvečenja v subdiakona in dan slo¬ vesne samostanske zaobljube. Te zaznambe naj se vpišejo tudi v vsak izpisek iz matrik. Na koncu vsakega leta mora župnik vse knjige v izvirniku, izvzemši knjigo de statu animarum, poslati škofijski kuriji v vpogled. Župnik naj se poslužuje župnijskega pečata ter naj ima svoj arhiv, v kterem se morajo hraniti imenovane; knjige, pisma ordinarija in drugi važni odloki, nad kojimi naj pazno čuva, da ne pridejo v nepoklicane roke. c. 470. § 85. Župni vikarji. 1. Namestniki župnikov. 1. Na župnijo, ki je pleno jure združena s samostanom, s kapiteljsko cerkvijo ali drugo pravno osebo, se postavi vikar, ki kot parochus actualis izvršuje vse župnijske posle. Nakazati se mu mora congrua portio fructuum. Vikarja predlaga škofu samostanski pred¬ stojnik, odn. kapitelj ali druga pravna oseba in škof naj ga, ako je po njegovem mnenju idoneus, potrdi. Ako jei vikar redovnik, ga lahko prosto odstranita samostanski predstojnik ali pa škof. Ako je posvetni duhovnik, velja za predlagatelja kot vicarius perpetuus in odstraniti se ga sme samo pod pogoji, ki veljajo za polnopravne župnike, s kojimi ima vikar glede dušnega pastirstva popolnoma enake pravice in dolžnosti, c. 471. 2. Na upraznjeno župnijo naj ordinarij čim prej po davi primernega administratorja (provizorja), da jo upravlja do ime¬ novanja novega župnika kot vicarius oeconomus. Vi¬ kar ima pravico na congruam partem fructuum. Do imenovanja župnega upravitelja naj vodi župnijo naj¬ starejši kooperator (kaplan), ali če tega ni, najbližji župnik in pri samostanskih župnijah predstojnik. Vsi ti so zavezani takoj obvestiti ordinarija o nastopivši vakanci. Župni upravitelj ima glede dušnega pastirstva iste pravice in dolžnosti kakor župnik sam, a ne sme ničesar podvzeti, kar bi posegalo v pravice župnega beneficija ali bodočega župnika. Novemu župniku mora upravitelj pred dekanom ali drugim škofovim pooblaščencem izročiti ključe do arhiva in seznam knjig ter položiti račun o prejemkih in izdatkih, c. c. 472, 473. 193 3. Vikarji, ki zastopajo župnika za časa njegove odsotnosti (c. 465 §§4, 5) se imenujejo vicarii substituti ter so upravičeni do vseh dušnopastirskih dejanj, kolikor niso izvzeta po ordinariju aK župniku, c. 474. II. Pomočniki župnikov. 1. Telesno ali duševno bolnemu, slepemu, pohabljenemu ali vsled starosti za upravljanjfe župnijskih poslov nesposob¬ nemu župniku se mora dodeliti pomočnik, vicarius ad- j u t o r, kteremu se po potrebi nakažejo primerni dohodki iz žuipnije. | Ako pomočnik upravlja vse posle župnika, ima tudi vse pravice in dolžnosti župnika, le dolžnost applicandi missam pro populo obremenjuje župnika samega. Ako pa nadomešča župnika samo deloma, so njegove pravice in dolžnosti preso¬ jati po odloku o imenovanju. Ako je župnik duševno čil (sit sui compos), mora pomočnik svoj posel opravljati po njegovih navodilih v skladu s škofovim odlokom. Ako bi z imenovanjem pomočnika potrebam župljanov ne bilo zadosti odpomagano, se mora nesposobnega župnika odstra¬ niti. c. 475. 2. Župniku, ki radi številnosti duš ali iz drugih razlogov ne more svoje župnije dušnopastirsko uspešno oskrbovati sam, naj ordinarij dodeli enega ali več kaplanov (vicarii coope- ratores) proti primerni plači. Kaplan se imenuje ali za celi ob¬ seg župnije ali pa samo za določen del. Pravice do imenovanja kaplanov ima izključno ordinarij, ki pa naj; poprej zasliši žup¬ nika. 27 Kaplani so zavezani do stalnega bivanja v župniji, kakor to v poedinih krajih predpisujejo priznani običaji, škofijski statuti ali naredbe škofa. Njihove pravice in dolžnosti so isto- tako presojati po škofijskih statutih v zvezi z vsebino nastavnih dekretov in naročil župnika. Ako ni izrecno določeno kaj dru¬ gega, imajo pravico in dolžnost, nadomeščati in podpirati žup¬ nika v polnem obsegu župnijskih poslov, iizvzemši darovanje maše za narod. Kaplani stoje pod vodstvom župnika, ki jih naj očetovsko poučuje in vežba v dušnem pastirstvu in vsaj vsako leto poroča o njih škof-u. c. 476. 27 Zaslišanje župnikov pred imenovanjem kaplanov je za naše kraje novum, ki se mora upoštevati, dasi je brez praktičnega pomena, ker ordi¬ narij na mnenje župnika ni vezan. 13 194 Kaplani z lastnim beneficijem so kakor župniki samo pod zakonitimi pogoji (a tudi ob nepokorščini napram župniku) pre- mestljivi, vse druge lahko premesti škof po prostem prevdarku. c. 477. § 86 . Rektorji cerkva. Rektorje imenuje zakonik duhovnike, ki oskrbujejo cer¬ kve, ktere niso niti župne, niti kapiteljske niti zvezane s kakim samostanom. Določila o rektorjih se ne nanašajo na kaplane žen¬ skih ali moških laičnih religij, bratovščin in drugih udruženj, ker ostanejo glede teh v veljavi predpisi part. prava. Rektorje postavlja škof po prostem prevdarku ali pa jih potrjuje, ako imajo drugi pravico voliti ali predlagati kandi¬ data. Tudi rektorje cerkva eksemptnih religij, ki jih postavlja predstojnik, mora potrditi škof. Ako je cerkev združena s seminarjem ali z drugim kleri¬ kalnim kolegijem, je predstojnik seminarja ali kolegija ob enem rektor cerkve, ako ordinarij ne ukrene kaj drugega. Župnijskih funkcij rektor v svoji cerkvi v obče ne sme vršiti, toda v primeru, da je župna cerkev tako oddaljena, da povzroča župljanom težave, ipriti do nje, ordinarij, Rektorju lahko ukaže, da opravlja službo božjo v urah, ki so župljanom prikladne, da jim oznanja praznike in poste, deli krščanski nauk in razlaga evangelij. Brez dovoljenja rektorja ne sme nikdo v cerkvi vršiti bogo¬ služnih dejanj. Rektorjeva dolžnost je, da pod avtoriteto ordinarija skrbi za to, da se v redu vrše bogoslužna opravila, da se vse dolžnosti izpolnjujejo, imovina v redu upravlja im da vse odvrača, kar bi moglo dostojanstvu božjega hrama biti v kvar. Rektor je vedno poljubno odstranljiv, clasi je bil morda postavljen po predlogu, c. c. 479—486. §87. Sinode in škofovske konference. Sinode so izredni organi za vladanje in upravo cerkve, ki so se zelo koristno in uspešno uveljavljali že v apostolskem in 195 prvem poapostolskem času. V tretjem stoletju so štele v Aziji, Grčiji in Afriki že med stalne naprave v cerkvi. Sinoda ali koncilij pomeni zbor škofov ali celokupne cer¬ kve pod predsedstvom papeža ali pa zbor škofov določenega okrožja, sklican z odobrenjem pristojnega cerkvenega predstoj¬ nika v svrho posvetovanja, sklepanja in zakonodaje v cerkvenih zadevah. Poleg ordinarijev se morejo pozvati na zbor še druge osebe (nižji dostojanstveniki in učenjaki), ki pa imajo vedno samo posvetovalen glas. Sestanki škofov zgolj v svrho posvetovanja pa se ne ime¬ nujejo sinode ali konciliji, ampak konference. Tudi škofijska sinoda (synodus dioecesana) ni sinoda v pravem pomenu, ker je zakonodajalec škof sam in ima njegov kler samo posvetovalen glas. Sinode delimo: a) v vesoljne in partikularne. Na vesoljne sinode se pozo¬ vejo škofi celega sveta; b) generalne silnode, zbori škofov celega vzhoda ali celega zapada; c) patriarhalne, primatialne in provincialne sinode, zbori škofov označenih cerkvenih okrožij; d) plenarne sinode, kakor so se zvali v rimski dobi zbori škofov vseh zapadnih afriških provinc in kakor se nazivajo še danes shodi škofov več cerkvenih pokrajin pod predsedstvom papeževega delegata; e) nacionalne in državne sinode, zbori škofov iste nacije (navadno istovetno si primatialno sinodo) ali iste države; f) škofijske sinode. V tej zvezi naj bo omenjena tudi avvodog švdrjfiovaa v Cari¬ gradu, zbor v prestolici slučajno navzočih škofov pri patriarhu v svrho posvetovanja o važnih zadevah. To je začetek poznejših stalnih svetih sinod v posameznih avtokefalnih cerkvah. Današnje pravo pozna vesoljne, plenarne in provincialne koncilije, dalje tudi škofijske zbore (diecezanske sinode) in škofovske konference. I. Vesoljni ali ekumenski cerkveni zbor. (c. 222 do 229) Tj) olxov/uevr) je bil pri Grkih ves naseljeni svet. Zato synodus oicum. zbor, ki obsega ves svet. Pravica, sklicati fak zbor, je pridržana papežu. Prvi vesoljni konciliji so bili skli¬ cani po cesarjih. Papež predseduje takemu zboru ali sam ali po 18 * 196 svojih zastopnikih, ga odgodi, preloži, zaključi, mu da opravilni red, potrdi in razglasi njegove sklepe, ki dobe še le na ta način svojo veljavo. Papež določi predmete, ki se imajo razpravljati na zboru, člani shoda lahko predlagajo še nadaljne predmete, ki pa jih mora odobriti predsednik. Vabila za vesoljni cerkveni zbor se morajo dostaviti: vsem kardinalom, vsem patriarhom, primatom, nadškofom in rezi- dencialnim škofom, opatom in prelatom nullius, opatu pri- masu- s in višjim opatom samostanskih kongregacij ter najvišjim predstojnikom eksemptnih duhovskih redov, generalom. Vsi ti dostojanstveniki imajo votum deliberativum — ne samo consul- tativum — in so zavezani, se udeležiti zbora. Če so zadržani, morajo poslati namestnika in zadržek dokazati. Naslovni škofje, ako so klicani, imajo isto tako votum deliberativum. Navadno se kliče tudi najuglednejše teologe in kanoniste, ki pa nimajo odločilnega glasu. Člani zbora se ne smejo samovoljno odstraniti. Ekumenski koncilij predstavlja ravno tako kakor papež sam za se najvišjo cerkveno oblast, ima plenitudinem potestatis, njegova pristoj¬ nost je neomejena, toda nad papežem zbor ne stoji (c. 228). Ako papež umre, se zbor prekine (c. 229). 0 razmerju glasov v zakonu ni govora, ker so sklepi veljavni še le, kadar jih po¬ trdi papež. II. Plenarni koncilij. cc. 281, 282. Ako se zberejo ordinariji več cerkvenih pokrajin, da pre¬ tresajo in urede zadeve skupnega interesa, se imenuje ta zbor concilium plenarium. Za tak zbor je treba papeževega dovolje¬ nja. Papež imenuje za koncilij svojega odposlanca. Ta skliče sinodo in ji predseduje. Vabiti se morajo vsi krajevni ordinarji dotičnih pokrajin ter kapiteljski vikarji z odločilnim glasom, a smejo se vabiti tudi naslovni škofje z odločilnim ali posve¬ tovalnim in ugledni kleriki s posvetovalnim glasom, c. 282. III. Provincialni koncilij je shod ordinarijev cerkvene province. Po kodeksu naj se sestanejo taki zbori vsaj vsakih 20 let. Skliče jih metropolit ali najstarejši sufragan. Eksemptni škofje in prelati ter nadškofje brez sufraganov se morajo odločiti v svrho udeležbe na provincialnem konciliju za 28 Opat primas črnih benediktincev je opat Colegii Anselmiani v Rimu. 197 eno svojih sosednih cerkvenih provinc. Vabijo se krajevni ordi¬ nariji brez generalnih vikarjev; koadjutorji in pomožni škofje smejo zastopati svoje škofe. Naslovni škofje se lahko vabijo, ako večina ordinarijev to sklene. Če so vabljeni, imajo votum deliberativum. Vabiti so tudi kapitlji, ki odpošljejo vsak po dva odposlanca. Tudi višji predstojniki klerikalnih redov in samo¬ stanskih kongregacij, ki imajo svoj sedež v provinci, se morajo vabiti in so zavezani se shoda udeležiti, imajo pa samo posve¬ tovalen glas. Namen provincialnega zbora je: skupno sklepanje o zbolj¬ šanju morale, odprava razvad (abusus), izravnava sporov in iz¬ enačenje discipline. Vsi spisi in sklepi plenarnih in provinci¬ alnih sinod se morajo poslati apostolski stolici in se ne smejo objaviti, predno jih ni odobrila koncilska kongregacija, c. c. 281 do 291. Razun v teh provincialnih zborih naj se shajajo ordina¬ riji vsake pokrajine vsaj vsakih pet let na skupna posvetovanja c. 292. IV. Škofijska sinoda, c. c. 356—362, je shod duhov¬ ništva škofije v svrho posvetovanja o vseh škofijskih zadevah pod predsedstvom škofa. Take sinode naj se skličejo po kodeksu vsaj vsakih 10 let. Vabilu se imajo odzvati: generalni vikar, kanoniki stolnega kapitlja, rektor bogoslovnega seminarja, de¬ kani, župniki kraja, kjer se sinoda vrši in iz vsakega dekanata vsaj po en župnik, dalje od vsakega kolegiatnega kapitlja po en zastopnik, konečno od vsakega v škofiji se nahajajočih du- hovskih redov po eden provincialni ali lokalni predstojnik. Vsi vabljeni so upravičeni glasovati. Zakonodajalec pa je škof sam, ne cerkveni shod kot tak. B. Izredne oblike cerkvene ustave. § 88 . Misioni. Pokrajine z ustavnim organizmom, s kojim smo se upoznali dosedaj, se zovejo provinciae Sediš Apostolicae. V njih so ustavne oblike ustaljene in trdne. V deželah pa, kjer se božja beseda šele oznanja, kjer delujejo misioni, je treba organizacijo vseskozi prilagoditi krajevnim razmeram in narodnim običajem, dati se ji mora čim večjo prožnost in neprisiljenost, Zato jus 198 ecclesiasticum commune za terrae m i ssionis nima veljave, ampak vstvari se zanj e posebno pravo, jus particu- 1 a r e , kterega glavni viri so obsežna misionarjem dana poob¬ lastila ter navodila, ki jim prihajajo iz Rima. Najvišje oblastvo za vse misionstvo je »Congregatio de pro¬ paganda fide«, ustanovljena od Gregorja XV. 1.1622. Njej so podrejene vse terrae missionis v misionskih zadevah. Misionska ustava pa je v obče precej raznolika. V glavnem se odlikuje po posebni prožnosti, po obširnih pooblastilih misi- onarjev, po strogi centralizaciji, po odvisnosti in poljubni od- stranljivosti vseh organov. Razvoj je navadno sledeči: Najprej se odpošlje v približno označeno pokrajino večje število misionarjev pod vodstvom apost. prefekta. Ta je navadno mašnik in dobi od Propagande svoja pooblastila. Ako se pokažejo večji uspehi, se nadomesti apost. prefekt po apost. vikarju s še širšimi pooblastili. Apo¬ stolski vikar je navadno kak naslovni škof, ki pa še ni posvečen za svoj misionski okraj. Apost. prefekture in vikariati se mo¬ rajo po možnosti razdeliti na dušnopastirske okraje, ki jih vo¬ dijo kot quasiparociae posamezni misionarji. (c. 216 § 2 in 3). Vikarji in prefekti so ordinarii loči in imajo v pravnem oziru enak položaj kakor rezidencialni škofje, le da so prosto od¬ strani jivi. Vsi misionarji jim morajo predložiti svoja pisma o imenovanju ter so jim v vseh misionskih zadevah podrejeni. Kolikor mogoče se naj povsodi izobrazijo domačini in postavijo za duhovnike. Prim. c. c. 293—311. 0 svojem poslovanju morajo vikarji in prefekti poročati rimski kuriji in ne smejo zapustiti svojega okraja brez dovo¬ ljenja iz Rima. Brez odobrenja Propagande tudi misionarjem ne smejo dovoliti, da bi zapustili misionski okraj. Vikarji in prefekti si morajo izbrati tri izkušene misionarje kot svetovalce in jih vprašati vsaj pismeno za mnenje v vseh težjih in važnejših zadevah. Vsako leto naj zberejo vse misi¬ onarje svojega okrožja, da se z njimi posvetujejo o potrebnih na- daljnih ukrepih. Takoj ko dospejo v svoj okraj, sl morajo apo¬ stolski vikarji in prefekti imenovati provikarja ali proprefekta v svrho, da prevzame posle takoj, ako bi bil vikar ali prefekt od¬ poklican. V sili prevzame začasno vodstvo najstarejši misionar kot apostolski delegat. Za stalnega zastopnika z istim položa¬ jem, kakor je generalni vikar napram škofu, smejo postaviti 199 apost. vikarji in prefekti v slučaju potrebe vicarium delegatum (pismo Congr. de prop. f. 8. XII. 1919 A. A. S. XII. 120). Ako so postale razmere že stalnejše in je število vernikov primerno naraslo, se misionski distrikt preustvarl v misionsko škofijo. Misionski škof dobi posvečenje za to škofijo in ni več poljubno odstranljiv. Mesta stolnih kanonikov zavzemajo v takih škofijah škofijski svetovalci, consultores dioecesani, ki jih imenuje škof za dobo treh let. Konečno se ustanove misionske cerkvene province, pod ktere spada več misionskih škofij ali tudi vikariatov in pre¬ fektur. Misionski metropoliti nadzorujejo misionstvo celega svo¬ jega okraja. Kadar dopuščajo to razmere, se preustroji mision- ska provinca v provinco Sediš Apostolicae. 29 § 89. Vojaško dušno pastirstvo. Stara Avstrija je imela stalno vojsko od 1.1648. naprej in takrat se je tudi ustanovila posebna cerkvena služba za armado pod imenom Oberste Feldkaplanei. Spovednik cesarjev, na¬ vadno jezuit, je bil hkratu oberster Feldkaplan ter je izvrševal jurisdikcijo nad vojsko. Po razpustu jezuitskega reda 1.1773. je bil ustanovljen apostolski F e 1 d v i k a r i a t in poleg njega F e 1 d k o n s i s t o r i u m. Oba organa sta delovala še med svetovno vojno. Na čelu vojaškega duhovništva je stal apostolski Feldvikar, naslovni škof, ki ga je podpiral Feldkonsistorium, obstoječ iz Feldkonsistorialdirektor-ja in dveh tajnikov. Pri vsakem kornem poveljstvu je bil nastavljen Feldsu- perior, pri brodovju Marinesuperior in pri drugih vojaških od¬ delkih primerno število Feldkuratov. Za uniate je oskrboval dušno pastirstvo Felderzpriester s primernim številom Feld¬ kuratov. "V duhovskih stvareh so bili podrejeni vojaški duhovniki svojim višjim vojaškim duhovnim oblastvom, v uradnih zadevah pa vojaškim poveljstvom. 20 Misionske dežele: Bansko. Švedsko, Norveško, Rusija, obdonavske balkanske države vštevši Srbijo, dokler ni izveden konkordat iz 1.1914., Turčija, Azija, Afrika, Avstralija. Za severno Nemčijo obstoja posebni mi¬ sionski organizem, 200 Sedaj ima izmed katoliških sil samo Španija posebno ure¬ jeno vojaško dušno pastirstvo. V naši državi trdne organizacije dušnega pastirstva v ar¬ madi dosedaj nimamo, dasi so nekteri duhovniki nastavljeni na¬ lašč za vojaštvo. 30 Kodeks izrecno določa, da ostanejo vsi pred¬ pisi glede vojaškega duhovništva neizpremenjeni. c. 451. § 3. VII. Poglavje. Organi cerkvene oblasti v pravoslavni cerkvi. § 90. Opča načela. Cerkev ni omejena po svoji razsežnosti na nikak državni teritorij, temveč je namenjena za celi svet. Zato se imenuje ve¬ soljna, »vaseljenska«. Toda njeni deli se nahajajo v granicah oblastij, v kterih tvorijo posebno hierarhično organizacijo. Vsaka oblastna cerkev (Gebietskirche) se naziva avtokefalna, ako do¬ biva sama iz sebe svojo hierarhijo. Poedine avtokefalne, t. j. samostalne ali samoupravne cerkve štejejo zopet več ali manj eparhij (diecez), ki tvorijo sestavne dele njihovega celotnega organizma. Upravno oblast v cerkvi izvršujejo osebe z najvišjo stop¬ njo posvečenja (rokopoloženja), in to so episkopi. Tl so nasled¬ niki apostolov ter vrše ono duhovno oblast v cerkvi, ki jo je Kristus izročil apostolom. Izročil pa jo je po nauku pravoslavne cerkve apostolom skupaj, ne vsakemu posameznemu od njih. Vsak jo je dobil v enaki meri, zato so nositelji popolne cerkvene oblasti jedino le vsi episkopi skupaj in samo od vesoljnega epiiskopata se zamore prenesti cerkvena oblast na poedine episkope. Vsaka avtokefalna cerkev potrebuje, da predstavlja na zu¬ naj dovršeno celoto, višji upravni organ, ki stoji na čelu hierar¬ hije kakor primus inter pares, prvi med ravnimi ter vzdržuje zvezo z ostalimi episkopi. Po označenem načelu more pripadati ta vrhovna oblast v avtokefalni cerkvi samo zboru vseh episko- 30 Prim. zakon o reguliranju položaja vojaških duhovnikov, Službene Novinec 1922 štev. 287. 201 pov dotičnega upravnega organizma (države) s prvim episko- pom na čelu, ki se lahko imenuje arhiepiskop, metropolit, eks- arh, patriarh i. p. Da se zamore sploh obrazovatl avtokefalna cerkev, je potrebno najmanj število treh episkopov. Najvišji upravni organi poedinih avtokefalnih cerkva niso povsodi enaki, ampak se razlikujejo vsled vpliva nacionalnih, političnih in socialnih razmer med seboj. A v vseh cerkvah prevladuje nad personalnim (poedina oseba), kolegialni princip (sinod). V organizaciji vsake avtokefalne cerkve je tedaj ločiti obče cer¬ kveni in lokalni element. Prvega tvorijo episkopi, drugega pa po krajih in političnih razmerah različni organi. § 91. Eparhijski episkopi. a) Izbor in postavljanje episkopov. Epar¬ hijski episkopi ali diecezani so oni člani cerkvene hierarhije, kterim je poverjena uprava izvestnega dela avtokefalne cerkve, ki se zove eparhija, ali po zapadnej terminologiji dieceza. Pr¬ votno sodelovanje naroda pri izbiri) se je kmalu omejilo. Justi- nian je določil za Bizantijo posebne izborne kolegije, obstoječe iz svečeništva in uglednejših meščanov. Ti so predlagali 3 kan¬ didate metropolitu in ostalim zbranim episkopom. V 9. stoletju pa so svetovnjaki že popolnoma izključeni iz izbornega telesa. Danes se izbirajo episkopi s sodelovanjem narodnih pred¬ stavnikov n. pr. še v Rumuniji in Bolgariji, tudi v Sibinjskej (Hermannstadt) metropoliji. V prejšnji bukovinsko-dalmatinski metropoliji je episkope imenoval avstrijski cesar. V drugih av¬ tokefalnih cerkvah izbirajo episkope dotični arhljerejski sabori ali sinodi in pritrditi mora izboru vladar. Izbranemu in po vla¬ darjevem odobrenju posvečenemu episkopu izroči sabor listino, kojo podpišejo vsi episkopi. Po izvršenem posvečenju imenuje vladar episkopa na odrejeno eparhijo (čl. 25. in 26. srbskega zakona o cerkveni oblasti). Za episkopa se sme izbrati samo svečenik, ki je dovršil bogoslovne nauke in si je pridobil v srb¬ ski pravoslavni cerkvi vsled natančnega izvrševanja službe in krepostnega življenja splošen ugled. Predpostavlja se podanstvo naše kraljevine. Izbrana oseba mora, ako ne pripada stanu me¬ nihov, pred posvečenjem stopiti v meniški red in tam doseči vse čine do episkopskega. Posvečeni in s kraljevim ukazom na 202 izvestno eparhijo postavljeni episkop se ne sme od tam amovi- rati razun na podlagi sodbe ali prošnje za penzijo. Upraznjena etpiskopska mesta se morajo v srbski pravo¬ slavni cerkvi izpopolniti na prvem sestanku arhijerejskega sa¬ bora, a dotlej upravlja eparhijo najbližji episkop, ali po potrebi arhimandrit kot administrator, pri čemur se pa omejuje samo na običajne posle episkopske administracije. b) Pravice in dolžnosti eparhijskih epi¬ skop o v. Episkop ima trojno oblast: 1. on je glavni učitelj vere v eparhiji, brez njegovega zna¬ nja in odobren ja ne sme nikdo v cerkvi poučevati v verskih stvareh. On vrši cenzuro knjig z ozirom na verski nauk, na nje¬ gove predloge se postavljajo veroučitelji na šolah, svečeniki v vojski in drugod, kjer to zahteva državna potreba. On ima sam oznanjevati božjo besedo v glavni cerkvi in skrbeti za to, da jo oznanjujejo po njegovih navodilih tudi svečeniki na deželi. On mora skrbeti za versko in moralno povzdigo naroda, za odpravo praznoverstva in verskih zablod in sme klicati v to svrho tudi državno oblast na pomoč. 2. Episkop je najvišji svečenik v diecezi (pontifex). On vrši vsa cerkvena sveta dejanja, od kterih so posamezna celo iz¬ ključno njemu pridržana (ordinacija za vse stopnje cerkvene jerarhije, posvečenje novih cerkev, sv. olja itd.). 3. Episkop je glavni upravnik vseh cerkvenih poslov v svoji eparhiji. On je čuvar in nadzornik cerkvenega reda, disci¬ plinarni sodnik za svečeništvo. On odločuje o gradbi novih in popravah obstoječih cerkva in kapel, on rešuje sporna prašanja glede sorodstva, spregleduje ob potrebi oklice v cerkvi itd. O vseh važnih zadevah pa mora poročati metropolitu in ne sme uvesti brez njegovega pristanka nikake spremembe v cerkve¬ nem poslovanju v svoji eparhiji. Episkopi vživajo različne častne pravice v cerkvi in državi: V cerkvi nosijo pastirsko žezlo, mitro in omofor (dolgi, široki pas okrog vratu, viseč čez prša in hrbet), ter imajo svoj prestol v oltarju. Naslov: >P r e o s v e š t e n s t v o«; sami se imenujejo: Po božjej milosti episkop pravoslavne eparhije I. I. V državi imajo vse pravice državnih činovnikov ter se ne kličejo kot priče na sodišče, ampak jih mora zaslišati sodnik z zapisnikar¬ jem na njih domu. Prisega se od njih kot prič ne zahteva. 203 Oblast episkopova se nanaša samo na njegovo diecezo, on ne sme nikakih funkcij izvrševati za tujo eparhijo. Vsak je za¬ vezan spoštovati odloke drugih episkopov in se pokoravati višji oblasti. § 92. Pomožni organi in instituti eparhijske uprave. Tu sem spadajo: 1. Vikami episkopi. Nekdaj so se zvali horepiskopi, sedaj episkopi vikarji ali vikarni episkopi. Dodele se v pomoč episkopom v zelo obširnih ali obljudenih eparhijah, ki sami ne zmorejo vseh poslov, ali pa bolnim in vsled starosti za izvrše¬ vanje poslov nesposobnim episkopom. Vikami episkopi so ime¬ novani na eparhije, ki so nekdaj obstojale in kojih okrožje ih narod še danes spada pod oblast pravoslavne cerkve. Episkopi vikarji vrše funkcij© in vodijo upravo v imenu epairhijskega episkopa. 2. Duhovno sodišče ali konsistorij. Vsaka eparhija ima svoje duhovno sodišče ali konsistorij. Kanoni zahtevajo od episkopa, da nikak važnejši predmet ne rešava brez poprejšnjega posvetovanja s svojim svečeništvom ali kon- sistorijem. V raznih oblikah in pod raznimi imeni obstoji ta duhovski svet v celej vzhodnej cerkvi in tudi pri nas. V Srbiji so prvi konsistorij ustanovili 1. 1822 v Kragujevcu. Sedaj se prejšnji konsistorij imenuje »duhovni s u d«. Na sedežu arhi- jereja se nahaja v vsakej eparhiji »duhovni su d«, obstoječ iz predsednika — protojereja in najmanj dveh stalnih članov iz posvetnega ldera. V njegov delokrog spadajo vsi oni važnejši upravni posli, v kterih potrebuje episkop pomoči in sveta. On je pa tudi sodišče v pravem pomenu besede ter preiskuje in sodi cerkvene delikte svečenikov, privatnopravne spore klerikov o službenih dohodkih ter vse zakonske pravde. Kot administra¬ tivno oblastvo ima »duhovni s ud« z episkopom skrbeti za to, da se očuva pristni verski nauk, da se redno in pravilno vrši bogoslužje in da vlada red v vseh cerkvah in samostanih. Predsedniki in stalni člani eparhijskih sodišč imajo vse pravice civilnih sodnikov prve instance, sekretarji in pisarji duhovskih sodišč pa so (v prejšnji Srbiji) državni činovniki. Rešenja, t, j. sklepi in razsodbe duhovnih sodišč se naslanjajo 204 na sv. pismo, na apostolska pravila, na sklepe vesoljnih in po¬ krajinskih sinod, na pravila sv. očetov, na državne zakone in na odloke arhijerejskega sabora glede kanonične strani sveče- niške službe. Določila civ. prava glede prizadetosti sodnikov veljajo tudi za člane duhovnega sodišča. Menihi so v zakonskih sporih kot sodniki izključeni. Vsako leto je o celokupnem delo¬ vanju poročati ministru ver in arhij. saboru. 3. Okrožni protojereji in srez ki namest¬ niki. Okrožni protojereji in srezki namestniki so pomočniki epi- skopa ter nadzirajo nižje svečeništvo glede na disciplino in na vršenje cerkveno-službenih poslov. Oni so nasledniki starih horepiskopov ali selskih škofov na vzhodu, ki so že tekom 4. stoletja zopet izginili, ker je cerkveni zbor v Sardiki v svojem 6. kan. prepovedal postavljanje episkopov v malih in neznatnih mestih. Nadzorstvo nad parohijani so potem episkopi poverje- vali posebnim svečenikom, ki so se prvotno nazivali periodevti. Ta čast je bila ali stalno zvezana z nameščenjem na gotovih cerkvah, ali pa je bila podeljena le po potrebi. Iz stalnega vršenja tega nadzorništva so se razvile n. pr. v Rusiji današnje blagočinnjie«, na čelu ko jih stoji blagočinni, a v Srbiji srezki namestniki in okrožni protojereji. Drugod se nazivajo ti organi arhijerejski namestniki. Pravico postavljanja srezkih in okrožnih nadzornikov ima eparhijski episkop, a meje njih uradnega področja se krijejo navadno z mejami politično administrativnih okrožij, srezov ali okrugov. Okrožna protoreja sta v Srbiji samo dva, v Beogradu in Nišu, ki imata posebne predpravice (pri volitvi patriarha) in prvenstvo med drugimi protojereji. Bosna in Hercegovina poznata samo srezke protojereje. O imenovanju protojerejev morajo obvestiti episkopi ministra ver. Kot pravilo velja, da mora tako nadzorstveno okrožje obsegati vsaj deset parohij. V obče morajo protojereji vršiti nadzorstvo v vsem obsegu episkopske cerkvene oblasti, izvzemši seveda ono, kar je epi- skopu po pravu izrecno in izključno pridržano. Potemtakem imajo čuvati verski nauk, nadzirati upravo zakramentov, božjo službo, disciplino in vse uradne posle parohov. Oni so zbog tega upravičeni do vizitacij, da ugotove stanje cerkva in svečenikov; oni rešujejo prašanja o dopustnosti zakona, izvršujejo vse na- redbe episkopove, odloke in razsodbe Velikega in eparhijskega 205 duhovnega sodišča. Protojereji uvajajo v službo srezke namest¬ nike a po le-teh parohijske svečenike. Vsakega pol leta poro¬ čajo episkopu o stanju cerkva, o delovanju in vedenju svečeni¬ kov in o svojem lastnem poslovanju. Protojereji in namestniki dobivajo za svoje poslovanje posebne nagrade. Kaznovalne ob¬ lasti nad podrejenim svečeništvom nimajo. 4. Parohija in parohijsko svečeništvo. Glavni pomočniki episkopa kot učitelja in prvosvečenika so parohi kot načelniki parohijskih okrajev, ki tvorijo cerkvene osnovne jedinice z omejenim obsegom in številom človeških domov. Parohijski svečeniki so delegati duhovne oblasti episko- pove. Kot vidni in formalni znak za to pooblastilo služi posebna listina, t. zv. sindjelija, ktero izroči arhijerej opremljeno s svo¬ jim podpisom in pečatom svečeniku, navajajoč cerkev, ktero mu poverava, ter dolžnosti njegove službe. Dušeskrbstvena dolžnost svečenikova v parohiji je ravno tako izključujoča kakor episkopova v eparhiji. Brez njegovega dovoljenja ne sme izvršiti nikak strani svečenik kako cerkveno dejanje, niti ne sme kak parohijan zahtevati tako dejanje od drugega svečenika kakor od svojega paroha. Le v slučaju bo¬ lezni in nujnega krsta ne smejo tuji svečeniki svoje pomoči od¬ reči, ako domači paroh ni navzoč. Parohije se osnavljajo po cerkveni oblasti dogovorno z državno oblastjo. Vsaka parohija mora imeti svojo »parohijsko cerkev«. Parohije so ob enem cerkvene občine. V Srbiji mora vsaka parohija brojiti najmanje 150, a največ 400 domov. Državne oblasti pobirajo v svrho vzdrževanja svečeništva od vsakega davkoplačevalca (poreske glave) neko pristojbino na leto (pred vojsko dva Din), svečeništvo pa dobiva za izvestne funkcije, ki jih zahtevajo parohiani, tudi posebne epitraheljske pristojbine. (Stola - £mtQa-/jjfaov.) § 93. Organi višje cerkveno-upravne oblasti. I. Zgodovina cerkvene ustave je za prva krščanska stoletja vzhodni in zapadni cerkvi skupna. Na vzhodu so se razvili a v - tokefalni episkopi in postali so za pravoslavno cerkev trajen institut, na zapadu so zavzemali nekoliko slično stališče 206 primati, ki so pa polagoma izgubili svoje prvotne predpravice in ohranili samo še častno prvenstvo. V krajih z grškim prebi¬ valstvom je štelo skoraj vsako mesto svojega episkopa in je tako še dandanes. V večjih eparhijah, kjer episkop ni mogel vseh poslov zmagati sam, se je posluževal posebnih pomožnih organov. Taki organi so: 1. ekonom, ki je upravljal nepremično cerkveno imovino (cerkve, hiše, zemljišča); 2. skevofilaks, čuvar ceri vene zakladnice; 3. sakelarij, cerkveni blagajnik; 4. karto- filaks, episkopski arhivar in cenzor, vodja eparhijske uprave; 5. ekdik ali protekdik ali defenzor, pravobranilec episkopski; 6. periodeuti, cerkveni nadzorniki. II. Nad episkopi so stali že v prvih časih krščanstva me¬ tropoliti s sedežem v glavnem mestu dotične političnei pro¬ vince. Episkopi province so pri volitvi metropolitov sodelovali kakor metropolit pri izbiranju podrejenih episkopov. Metropolit je skliceval provincialne sinode in jim predsedoval, posvečeval in umeščal je ob navzočnosti soškofov novo izvoljena episkope, nadziral je cerkveno življenje v svoji provinci, vizi tiral pod¬ rejene mu eparhije ter skrbel za to, da so se episkopi v vsaki važni zadevi obračali nanj. Metropoliti so bili na zgoraj skoro neodvisni cerkveni dostojanstveniki do časa, ko so nastali patriarhati. Danes imajo metropoliti, ki niso sami načelniki avtokefal- nih cerkva, v 1 pravoslavni cerkvi samo neko častno prednost pred drugimi episkopi. Njih pravice obstojajo v bistvu zgolj v nadzorstvu nad cerkvenim življenjem podrejenih eparhij, kte- rim odgovarja dolžnost episkopov, da se v vseh važnih zade¬ vah obračajo nanje. Izvečine pa so naši pravoslavni metropoliti samo častni metropoliti z navadno episkopsko jurisdikcijo. III. Po nastanku iztočnih patriarhatov je samostoj¬ nost metropolitov skoraj povsodi prenehala. A obstojale so tudi izjeme (n. pr. bolgarska cerkev je ostala neodvisna od cari¬ grajskih patriarhov). Posamezne uglednejše avtokefalne cerkve so si prizadevale, priboriti svojemu načelniku naslov patri¬ arh. Napram tem novimi patriarhom je ostal carigrajski; »e k u- m e n s k i (srbski izraz: vaseljenski) patriarh«, njegova cerkev: »v a s e 1 j e n s k a cerkev«. Patriarh je po kan. 9. in 17. IV. vesoljnega cerkvenega zbora najvišji sodnik v vseh cerkvenih prašanjih svojega teritorija. Iz tega osnovnega pra¬ vila so se potem še le izvajale posamezne pravice, pod ktere 207 spadajo sosebno: 1. pravica stauropigije t. j. podrejevanja po- edinih novo zgrajenih cerkva in samostanov v poljubni eparhiji njihovega teritorija pod neposredno oblast patriarha (exemtio); 2. potrjevanje in posvečevanje novo izvoljenih metropolitov ter nadziranje njihovega delovanja; 3. sklicevanje patriarhalnih sinod in predsedstvo v njih; 4. vzdrževanje stikov z državnimi oblastmi in razglašanje cerkveno-civilnih zakonov v metro¬ poli jah. IV. Stalne sinode. V podporo patriarha obstoja po- vsodi v pravoslavni cerkvi stalna sinoda z večjim ali manjšim številom članov, metropolitov in episkopov, s kojimi upravlja vse cerkvene posle. V Carigrajskem patriarhatu je število čla¬ nov dvanajst, v srbskem sedaj štiri in dva namestnika. Člani ruskega sv. sinoda so bili poleg drugih vsi metropoliti in ne- kteri eparhijski epilskopi. Sinod je imel za carske Rusije po¬ sebnega prokurorja z nalogom, da natančno nadzira izpolnje¬ vanje cerkvenih zakonov ter jim daje pri sejah potrebno raz¬ lago. Prokuror je bil posredovalec med carjem in sinodom. Pravice sinod obstojajo po kanonih im deloma še po da¬ našnji praksi, v kolikor niso deljene med stalno ožjo in periodično se shajajočo širšo sinodov sledečem: 1. da vo¬ lijo patriarha, 2. da potrjujejo izvolitev metropolitov in episko- pov patriaršije, 3. da ustanavljajo, ukinjajo in premeščajo epdskopske stolice! (katedre), 4. da sodijo o apelacijah proti odločbam metropolitov, o pritožbah metropolitov proti' episko- pom in obratno, pa tudi o pritožbah proti patriarhu. Sinodska oblast je višja od patriarhove ter se da sporediti oblasti eku¬ menskih koncilijev. A ker so celo sklepi vesoljnih cerkvenih zborov dobili veljavo šele, kadar jih je potrdil cesar, jfe na¬ ravno, da je tudi sinodska oblast povsem odvisna od državne oblasti in samostojna samo v onih mejah, ki jih država sama določi. § 94. Organizacija višje upravne oblasti v srbski pravoslavni cerkvi. I. Zgodovinski pregled. Sedanja srbska pravoslavna cerkev pomeni združenje po¬ prej petih avtokefalnih pravoslavnih cerkva, namreč bukovin- sko - dalmatinske, karlovške, prejšnje črnogorske, avtonomne 208 bosansko - hercegovske in prejšnje srbske cerkve v eno samo srbsko pravoslavno avtokeialno cerkev. Na novo so vstopile v to organizacijo pravoslavne metropolije v Bosni in Hercegovini ter one v južni Srbiji, ki so bile do 1.1920. še podrejene cari¬ grajskemu patriarhu. Srbija je dobila že pod carjem Dušanom poseben patriarhat v Peču, kojega je pripoznal tudi carigrajski patriarh, dasi je bila srbska cerkev dotlej hierarhično njemu podrejena. L. 1690. je patriarh Arsen 111. s 40.000 srbskimi rodbinami se preselil, bežeč pred turškimi nasiistvi, na avstroogrska tla, kjer jim je cesar Leopold 1. 1. 1695. zajamčil svobodo njihove vere in jim po¬ belil izvestne privilegije. L. 1710. je potem pečni patriarh Kalrnik privolil, da se osnuje za Srbe v Avstro-Ogrski posebna metropolija, ki pa je ostala v odvisnosti od srbskega patriarha v Peču do 1.1766., ko je bil ta patriarhat ukinjen. Dotlej so se imenovali sremski metropoliti eksarhe pečke katedre in so stolovali začetkom 18. veka v znanem samostanu Krušedolu na Pruski gori. Ko je prenehal patriarhat v Peču, so postali sremski metropoliti samostojni ter je bila njihova samostojnost priznana tudi od carigrajskega patriarha (Milaš, 1. c. str. 827—329). Iz Krušedola so prenesli svojo rezidenco v Sr. Karlovce. Po cesarskem privilegiju so nosili metropoliti v Sr. Karlovcih naslov patriarh. Metropolija Črnogorska je bila do 1.1766. odvisna od patriarha v Peču, nato pa je postala samostojna, ker je bil metropolit ob enem vladar samostojne Črnegore. Srbija pa je po 1.1766. prišla cerkveno v odvisnost od Cari¬ grada in si je morala svojo samostojnost ob enem s političnim osvo- bojenjem še le polagoma izvojevati. Najprej se je razmerje med cer¬ kvijo in Srbsko kneževino uredilo z dogovorom 1.1831. Po tem do¬ govoru je kneževina cerkvi priznala omejeno avtonomijo. Ta dogo¬ vor so 1.1836. dopolnili, a meseca oktobra 1.1879. so srbsko pravo¬ slavno cerkev proglasili s posebnim odlokom sinoda za avtokefalno ali kakor veli odlok, za neodvisno, samostalno in samoupravno, ravnopravno v vsem z ostalimi avtokefalnimi cerkvami. L. 1836. je dobila srbska cerkev svoj prvi lastni zakon v kneževini in že od takrat se imenuje najvišja oblast v njej arhijerejski sabor, kojemu je stal na čelu metropolit s službenim naslovom: arhiepiskop pečki, mitropolit beogradski. Na upostavitev starega srbskega patriarhata kot zunanjega znaka cerkvene edinosti Srbov ni srbski narod nikdar pozabil in mnogo se je o tem vprašanju govorilo in tudi pisalo. Pred izbruhom vojske pa je bila srbska vlada radi tega vprašanja v pregovorih s Carigrajsko Vel. Cerkvijo. II. Ujedinjenje srbskih pravoslavnih cerkva. Po prevratu je postalo vprašanje aktualno. Arhijerejski sabor metropolije v Sr. Karlovcih je 18. dec. 1918 sklenil resolucijo, naj 209 se takoj podvzame vse potrebno v svrho uedinjenja vseh srbskih cerkva po kanonskih predpisih, kakor je to jedinstvo obstojalo do i. 1710. v srbskej patriaršiji. Na isto stališče se je postavila majnika meseca 1.1919. konfe¬ renca vseh episkopov v Kraljevini, ki je imenovala v svrho izvedbe načrta posebni začasni odbor episkopov pod imenom Središnji arh. sabor uedinjene srbske pravoslavne cerkve, ki je takoj pričel z delom in dosegel hitre uspehe. Dne 9. (22.) novembra 1919 je metropolit Repta v Bukarešti odstopil dalmatinske eparhije, dal jim je kanonski odpust, in 18. (31.) marca 1920 je bil podpisan sporazum med kralj, beograjsko vlado in »Vaseljensko Cerkvijo« glede uedinjenja srbskih pravo¬ slavnih cerkvenih oblasti v eno višjo cerkveno oblast in njene po- maknitve v čin patriaršije. Na podlagi tega sporazuma je izdal arh. sinod carigrajske patriaršije 19. 3. (1./4.) 1920 pod štev. 2056 po¬ seben odlok, v kojem daje svoj blagoslov za priklopljenje eparhij v Južni Srbiji ter v Bosni in Hercegovini uedinjeni srbski pravo¬ slavni cerkvi. Nato je izšel 17. junija 1920 kraljevi ukaz, s kterim se izreka uedinjenje vseh srbskih pravoslavnih cerkvenih oblasti v kraljevini namreč: Arhiep. Beogradske i mitropolije Srbije, Arhiep. Karlo- vačke i mitropolije srbske z dalmatinskima episkopijama dalmatin- sko-istrijsko in bokokotorsko, Arhiep. Cetinjske in mitropolije Črne Gore, Brda i Primorja, mitripolij: Skopske, Raško-prizrenske, Ve- leško-debarske, Pelagonijske, Prespansko-ohridske, Strumičke, enega dela mitropolije Volenske, episkopije Poleanske, mitropolij Bosne i Hercegovine: Dobrobosanske, Hercegovaško-zahumske, Zvorničko- tuzlanske, Banjaluško-bihačke v eno avtokefalno uedinjeno srbsko pravoslavno cerkev kraljestva Srb. H. i. Sl. Osrednji arh. sabor je potem za 27./8. (9./9.) sklical konferenco arhijerejev cele kraljevine, ki je proglasila 30./8. (12./9.), na dan Srbskih prosvetiteljev, v Sr. Karlovcih upostavljenje Srbske patri¬ aršije najprej v sinodalni dvorani patriarhovega dvorca, nato pa v saborni cerkvi v prisotnosti regenta Aleksandra in vseh merodajnih faktorjev. Odlok naglaša, da se povzdigne uedinjena avtokefalna srbska pravoslavna cerkev v kraljevini v smislu cerkvenih pravil in pr opisov vsled novega obiležja, apostolskega poklica, po želji svečeništva in naroda v sporazumu s Krono in v soglasju s sestrsko »Sveto Vasel. Cerkvijo« v čin in položaj patriaršije in da se s tem obnovi in upostavi 1.1766. po tujeverni oblasti ukinjena stara srbska patriaršija. Takoj po tej slovesni proglasitvi je prečital takratni prestolo¬ naslednik in sedanji kralj svojo izjavo (blagovest), s ktero potrjuje zgorajšnji odlok arh. sabora ter proglaša upostavljenje »Srbske P a t r i j a r š i j e«, izvršujoč na ta način drugi del Dušanove ob¬ ljube. Nato je prečital minister za Vere P. Marinkovič kraljevski ukaz, po kterem se ima zvati poglavar upostavljene srbske patriar- 14 210 sije: »Srbski patriarh pravoslavne crkve Srba, Hrvata in S1 o v e n a c a« in po kterem se bo s kraljevo uredbo predpisal statut o izboru (volitvi) prvega Srbskega patriarha ter o ureditvi patriarhije in sinode. III. Volitev patriarha. V Službenih Novinah štev. 238 z dne 27. oktobra 1920 ste bili razglašeni: 1. začasna uredba o srbski pa- triaršiji ter 2. uredba o izboru prvega srbskega patriarha upostav- Ijene patriaršije. Volilna skupština (izborni sabor) je bila sklicana na dan 12. no¬ vembra ter je bil z veliko večino glasov izvoljen za prvega srb¬ skega patriarha naše uedinjene kraljevine beograjski metropolit Dimitrije, še isti dan po kralju potrjen in drugi dan slovesno usto¬ ličen. Volilna uredba je povzeta po zakonitih predpisih, kakor so veljali za volitev beogradskega arhiepiskopa. Patriarh se voli izmed srbskih eparhijskih arhije- r e j e v. V oliini skupščini predloži arhijerejski sabor srbske patri¬ aršije tri kandidate v izbiro. Volilno skupščino (izborni sabor) tvorijo: 1. vsi eparhijski arhi- jereji srbske pr. c.; 2. administratorji srbskih prav. eparhij; 3. arhi- mandriti, ki so predstojniki monastirov; 4. najstarejši aktivni proto- jerej vsake eparhije v Srbiji in najstarejši srezki protojerej vsake eparhije v Bosni in Hercegovini, mestna protojereja v Beo¬ gradu in Nišu in protojerej pri ministru za vojno in mornarico; 5. predsednik min. sveta in aktivni ministri; 6. bivši predsedniki narodne skupščine in poslanci svečeniki; 8. vojvode; 9. predsedniki državnega sveta, kasačijskega sodišča in glavne kontrole; 10. pred¬ sedniki občin (župani) Beograjske, Karlovške, Skopske in Pečke; 11. rektorji univerz ter dekani in redni profesorji bogoslovnih fa¬ kultet; 12. rektorji srbskih pravoslavnih bogoslovij; 13. predsednik akademije nauka; 14. po eden odposlanec monastira Hilandar in patriaršije v Peču; 15. predstojniki nekterih uglednih monastirov,. med njimi Krušedoiski. Pogoj za aktivno volilno pravico je pri vseh navedenih osebali pravoslavno veroizpovedanje. Izborni sabor skliče kralj na predlog ministra. Predseduje mu predsednik arh. sabora. Vsak volilec po¬ loži pred volitvijo arh. saboru prisego, da bo imel pred očmi samo blagor cerkve, kralja in domovine in da bo svoj glas dal samo onemu, o kojem je uverjen, da bo najdostojneje vršil dolžnosti srb¬ skega patriarha. Sklepčnost je podana, ako je prisotnih več kot polovica vseh volilnih upravičencev. Izvoljen je tisti, ki je dobil vsaj en glas nad polovico od vseh navzočih volilcev. Ako ne dobi nikdo absolutne večine, se vrši takoj ožja volitev za ona dva kandidata, ki sta pri prvi volitvi dobila največ glasov. Glasuje se pismeno z lističi, po volitvi se ti lističi sežgo. Predsednik volilne skupščine razglasi ime izvoljenega. Ako je izvoljen sam, pade ta posel na najstarejšega člana (po posvečenju) arh. sabora. Kadar kralj volitev odobri, se potrdi izbrani kandidat 211 na predlog ministra Ver s kraljevim ukazom za Srbskega patri- uiua. Minister Ver mora odobritev voinve in iaaljevi ukaz še isti dan priobčiti volilni skupščini, koje naloga je s tem rešena. Takoj na to se vrši v saborni cerkvi zahvalna slovesnost (biagodarenje), pri kteri se izvršena volitev razglasi in kraljevi ukaz prečita. Drugi dan se patriarha po svečani arhijerejski službi po posebnem cere¬ monialu ustoliči. IV. P a t r i a r h je seveda tudi eparhijski episkop v svoji eparhiji, ni pa več arhiepiskop, ker se ta naslov rabi samo za episkope avtokefalnih cerkva, ki niso patriarhi. Kot metropolit pa pride še vedno v poštev za one štiri eparhije, ki so prvotno tvorile njegovo metropolitansko pod¬ ročje. V. Poleg patriarha obstoja stalni arh. sinod štirih eparhijskih arhijerejev kot rednih članov in dveh namestnikov, ktere voli arhijerejski sabor. Ta sinod pod predsedstvom pa¬ triarha predstavlja najvišjo upravno in nadzorovalno cerkveno oblast. V L »Sveti A r h i j er e j s k i Sabor«, na kojega se po¬ življajo vsaj enkrat na leto vsi eparhijski arhijereji in kateremu predseduje srbski patriarh, pa tvori najvišje jerarhijsko pred¬ stavništvo (zakonodajno oblast) v poslih cerkvene discipline in notranjega cerkvenega življenja. Arhijerejski sabor je v obče pristojen za vse za¬ deve, ki se ne tičejo zunanjih odnošajev cerkve, njegova oblast je legislativna, administrativna in sodna. V vseh notranjih za¬ devah odloča arh. sabor dokončno, kar pa ima stik z zunanjimi zadevami, mora biti potrjeno po državni oblasti. Važna je pra¬ vica postavljanja eparhijskih episkopov, protosindjelov, n^cavo ovyxeXkog je prezidiaiist avtokefahiega ep.skopa), ter arhiman- dritov. Kot sodno oblastvo rešuje: 1. vse spore episkopov med seboj; 2. sodi o cerkvenih deliktih episkopov; 3. rešuje zakonske pravde kralja in njegovega doma. VII. Veliki duhovni sud je višje cerkvenosodno ob¬ lastvo za vse ostale cerkvene spore in cerkvene delikte. Ta sodni dvor obstoja iz predsednika-arhijereja ter rednih stalnih in začasnih članov-svečenikov, iz sekretarja in pisarja. Ta dva morata biti pravnika. Navadno se sestaja to sodišče dvakrat v letu na poziv patriarhov. V delokrog njegov spadajo vsi pred¬ meti eparhijskih duhovnih sodišč v drugi in zadnji instanci. Ve- 14 * 212 liki duhovni sud je ob enem apelacijsko in kasacijsko sodišče, razun tega rešuje kompetentne spore različnih cerkvenih obla- štev ter odloča o odklonitvi duhovnih sodnikov ali celih sodišč radi prizadetosti .' 1 § 95 . Medsebojno razmerje avtokeiainih cerkva in način, kako se vzdržuje edinstvo med njimi. Po avtokefalnostii cerkveno jedinstvo ni ukinjeno ter stoje najvišje oblasti avtokefalnih cerkva v medsebojnih stikih na sličen način kakor suverene države. Vse verske funkcije, ki jih izvrši po liturgičnih in kanoničnih predpisih oblast kterekoli avtokefalne cerkve, so priznane kot veljavne od vseh drugih. V svojem območju pa se smatra vsaka zakonito postavljena in urejena oblast avtokefalne cerkve za absolutno in izključijivo pristojno ter suvereno. Kadar se izkaže potreba po vzajemnem postopanju z dru¬ gimi avtokefalnimi cerkvami v gotovi zadevi ali v posebnem prašanju, se najde prikladna pot ali v pismenem občevanju ali v osebnih odposlanstvih. Cesto posredujejo zvezo med cerkvami tudi državni zastopniki — diplomati. Jedinstvo je formalno podano po enaki vsebini verskega nauka in po istih pravnih predpisih. Če se pojavi prašanje, ki zanima in se tiče celotne cerkve, potem ga ali reši sinoda dotične avtokefalne cerkve ter sporoči svoj odlok ostalim avtokefalnim cerkvam v vednost in upoštevanje v enakih primerih: ali pa se obrne dotična sinoda do ostalih avtokefalnih cerkva ter zaprosi za njih mnenje, ki se 31 Enotnih norm za upravljanje zadev pravoslavne cerkve dosedaj ni. Dela pa se, kakor sem poučen, na statutu za uedinjeno srbsko pravoslavno cerkev že dalj časa v Sremskih Karlovcih. Predpisi, ki so bili v veljavi za posamezne njene dele pred uedinjenjem, tako sosebno za Sr. Karlovško metropolijo in za avtonomno bosansko-herceg. pravoslavno cerkev — Uredba 13. Vlil 1905. Glasnik zakona i naredba za B. i. H. 1905 kom. XVII. — veljajo še danes, kolikor so v skladu z delokrogom arh. sabora in sinoda, kteri pa istotako še ni zakonito urejen. Niti uredba za volitev pa¬ triarha za bodoče ne velja, ker je bila izdana samo za zadnjo volitev. Nujno bi bilo potreba, zakonito določiti Veliki duhovni sud na sedežu patriarha za vrhovno instanco za vsa eparhijska sodišča, kar n. pr. za B. in H. ni¬ kakor ne izhaja že iz dejstva uedinjenja, ker ste imele že pred prevratom svoj »veliki cerkveni sud«, dasi nju cerkev ni bila avtokefalna. 213 potem, ako je enoglasno, razglasi imenom celokupne pravo¬ slavne cerkve. Tak odlok je potem istoveten in isto vreden sklepu občega cerkvenega zbora, ki je edini zakoniti organ, s kterim bi se moglo jedinstvo pravoslavne cerkve tudi na zunaj jasno pokazati. Drugi oddelek. Cerkveno zadružništvo. I. Poglavje. Razvoj in vrste cerkvenih zadrug. § 96. Zgodovinski pregled. I. V prvih stoletjih krščanstva so že različni vneti verniki bili prepričani, da so zahteve cerkve glede krščanskega življe¬ nja le neka najnižja mera iin da morai oni, ki stremi za večjo popolnostjo, storiti mnogo več. V evangelijih se nasvetujejo za dosego popolnosti vzdržnost v spolnem oziru, siromaštvo in po¬ korščina. Pokorščina znači, da se posameznik odpove pravici, ravnati po svoji lastni volji. Oni, ki so se na ta način odpove¬ dali različnim svetnim udobnostim, iso kot danrjtai — odreka¬ joči se — živeli v svetu med drugimi, ali pa so se ločili od svoje okolice in postali puščavniki ali anahoreti, ,u6va/ y oi (m. Pavel f 341, sv. Antonij j* 356). Živeti kot asket ali kot puščavnik pa je bila povsem za¬ sebna stvar dotičnika. Drugače je postalo še le, ko so se po mestih asketi in v puščavi anahoreti jeli združevati v zadruge, da pod izvoljenim predstojnikom skupno, v strogem, po go¬ tovih pravilih urejenem življenju streme za popolnostjo. Taka skupna bivališča so se imenovala %o- or/val, šg/uvai, xaX 6 yr) 0 (u) v skupno življenje noivog fiiog. Skupna bivališča, zoLvofiia. so se imenovala ,uovaovriQia. Od 4. stoletja naprej so nastali tudi številni ženski samostani. Moraotr/gia 6 mXa, v katerih so se nahajali pod vodstvom predstojnika menihi in nune, je cerkev kmalu odipravila. Prva pravila je sestavil Pahomij okrog 1. 325., ki pa so bila nepopolna. Zato je Bazilij Veliki okrog 1. 362. sestavil nova in sicer 50 obširnih in 313 krajših. V glavnem določajo pravila, da se mora menih svetu in njega udobnostim odreči in zato ne sme posedovati imetja; kar pridobi, postane last samostana, on sam je vezan na osebno siromaštvo. Dalje predpisujejo pravila pokorščino napram predstojniku, konečno zata¬ jevanje vseh telesnih poželenj, v to svrho strogi post in naporno fizično delo. Menih mora storiti slovesno me¬ niško zaobljubo, da se bo držal teh pravil. Ta pravila je spre¬ jelo vse vzhodno meništvo; po njih so spisali v uglednejših sa¬ mostanih štatute, vvmxa, ki so jih potem sprejeli vsi ostali sa¬ mostani. Najvažnejši štatuti so: 1. jeruzalemski 1.561.; 2. statut samostana Studion 1. 789. in 3. statut samostanov na gori Atos 1. 970. Avtor studionskega statuta je Theodorus Studita. Po 249 vsebini so vsi statuti bistveno enaki, le z ozirom na krajevne razmere so med njimi neke razlike. Studionski statut so pre¬ vzeli vsi ruski samostani, po njem je spisan od nadškofa Save tudi statut za samostan Chilandar, po kterem se ravnajo vsi srbski samostani. Theodorus Studita je za pravoslavne samo¬ stane dokončno uredil notranje samostansko življenje. § 106 . Organizacija meništva. I. Po stopnji asketičnega življenja spadajo menihi v 3 sku¬ pine: 1. Rasoforni monahi so oni, ki so bili sprejeti po dovršenem noviciatu v samostan, ki pa še niso položili zaobljub. Sprejem v samostansko občino se izvrši po posebni cerkveni ceremoniji v navzočnosti celega konventa. Ime prihaja od posebne obleke (guaov), ki jo nosijo ti menihi. Rasofornim monahom je izstop iz samostana še mogoč. 2. Postriženi ali pravi monahi, ki so položili meniške za¬ obljube. Ime postriženik se nanaša na meniško tonzuro. Pravi menihi so na svoj stan trajno vezani in ne smejo več odložiti svoje stanovske obleke. 3. Shimonahi ali shimniki 'a/j/fia = obraz, kanonski izraz za ponižnost) polože obljube kakor postriženiki, samo dosti strožje, in dobe tudi poseben kroj, h kateremu spada s križi okinčan plašč. Predstojnik sme le onega pripustiti k tem zaob¬ ljubam, ki je že 30 let zvesto izpolnjeval dolžnosti pravega meniha. Meništvo je poseben stan med laiki in kleriki. Za cerkveno službo v monastirskih cerkvah se uporabljajo posvečeni menihi, j e r o m o n a h i i j e r o d j a k o n i. Meniške zaobljube tedaj ne tvorijo ovire za hirotonijo, pač pa episkopska liirostonija ukine moč zaobljub, ker je episkop zakoniti cerkveni vladar in dušni pastir, kateremu so drugi dolžni pokorščino. -Brez vsake izjeme so menihi in nune podložni eparhij- skemu episkopu. Episkop je ravno tako upravičen kakor tudi zavezan, nadzorovati vse samostane in življenje v njih. Z do¬ voljenjem episkopa smejo menihi vršiti kakoršnokoli cerkveno fili celo tudi državno službo izven samostana. 250 II. Vstop v meniški stan. Vsak sme postati me¬ nih ali nuna, kajti meniško življenje je življenje pokore. Nikake posebne moralne ali intelektualne lastnosti niso v pravilih za vstop v meniški stan predpisane. Zahteva se samo: a) predpisana starost. Basilij je določil za vstop v samo¬ stan dovršeno 16. ali 17. leto. Po vstopu prične čas preizkušnje ali noviciat, ki trpi navadno 3 leta. Ako se je izkazal kandidat za vrednega, se sprejme potem kot rasofor, zaobljube pa se polože po dovršenem 25., pri nunah po dovršenem 40. letu. (Sintagma M. Blastara M. 15). b) svobodna, neizsiljena želja za vstop. Slaboumni in umo- bolni, ki niso pri zdravi zavesti, se ne smejo sprejeti. Ako so sprejeli navzlic temu tonzuro, je to neveljavno in manastirski predstojnik zapade kazni. (Sintagma M. Blastara M. 15). c) nevezanost po drugih (rodbinskih, ekonomskih ali urad¬ nih) dolžnostih. Zato poročene osebe ne morejo postati menihi ali nune, razun, ako se vstop v samostan izvrši v medsebojnem sporazumu zakoncev. Ako je tak zakonec položil meniško za¬ obljubo, velja zakon postavno za razvezanega, in oni zakonec, ki je ostal v svetu, se lahko na novo poroči. Zadolžene osebe, javni nameščenci, mladoletniki, se ne smejo sprejeti, predno dolgovi niso plačani ali predno niso dobili potrebnega dovo¬ ljenja. III. Meniška tonzura. Meniška tonzura — postrig — je poseben slovesen čin, s kterim se kandidat formalno sprejme v zvezo menihov ter postane njen ravnopraven član. Pri tej priliki se ostrižejo kandidatu lasje v obliki križa. Tonzuro izvrši manastirski predstojnik, igumen ali arlii- mandrit. Prisostvovati mora obredu oni menih, pod kojega vod¬ stvom je kandidat dovršil 3 letno preizkusno dobo — kum (po- ručnik, priemec), ki izpričuje pred vsemi, da je njegov gojenec vreden, postati kaludjer. Postrig nun sme obaviti samo episkop. Ceremonija je krajša pri sprejemu rasoiorov, slovesnejša pri postrigu pravih menihov, ki polože zaobljube (zavete) čisto¬ sti, pokorščine in uboštva. Po izvršeni tonzuri se ime dotične osebe vpiše v posebno knjigo, ki jo mora imeti vsak monastir, v kateri se zabeleži poleg novega še prejšnje ime in prejšnji poklic meniha, dan tonzure in predstojnika, ki jo je izvršil. 251 IV. Posledice meniških zaobljub in t o n - z u r e. Cerkveni očetje vsporejajo meniško tonzuro s krstom in zakonom in ji dajejo značaj neizbrisnosti. Zaobljube imajo pa tudi pravne posledice, pred vsem izvestne omejitve pravne spo¬ sobnosti menihov in sicer: a) glede zasebne imovine. Kanoni določajo, da mora menih pred tonzuro razpoložiti s svojim imetjem, kar dobi po tonzuri, pripade samostanu, kojega član je. Enotnosti v tem pogledu pa ni in so predpisi v različnih partikularnih cerkvah različni. V Grčiji in Rusiji se nahajajo tudi menihi z zasebnim imetjem, srbsko gdj. pravo določa (zakonodavno rešenje od 9./V. 1849 k § 476 gdj. zak.), da sme koludjer razpolagati s svojo imovino samo pred vstopom v samostan, in da po smrti pripade njegov imetek monastiru. Lastnina mu potemtakem ostane, le testirati ne sme o njej in monastir je njegov zakoniti dedič. b) menih ne sme stopiti v zakon in ne sme več odložiti svojega stanu. Nasprotna praksa — od 1. 1823 dalje — v ruski cerkvi, kjer je menihom dovoljeno, da zopet zapuste samostan iri da se oženijo (konzistorialni statut iz 1. 1883 čl. 36 in čl. 349 IX. zv. ruskih državnih zakonov iz 1. 1886), nima v kanonih nikake opore, pa tudi ni v nobeni drugi partikularni cerkvi udo¬ mačena. Dopušča pa se izstop na podlagi posebne prošnje tudi drugod, toda le v izrednih slučajih in kot razčinjenje kakor pri posvetnih svečenikih. c) menihi v monastirih ne smejo opravljait porok in ne smejo služiti v nunskih samostanih. d) menihi se ne smejo mešati v nikake posvetne, bodisi vojaške, politične ali gradjanske posle, zato ne morejo sprejeti nikakega varuštva in so izključeni kot priče pri civilnopravnih zadevah. § 107. Monastiri. Iz posameznih celic puščavnikov in asketov (xeXhov), ki so se zgradile ..v naselbini, je nastalo skupno življenje menihov pod enotnim vodstvom. Taka naselbina je dobila ime '■aiHja., lat. vicus in isti naziv je prišel pozneje v rabo za velike samostane z več poslopji. Nov monastir se sme zidati samo z dovoljenjem episkopa. Episkop vodi seznam vseh samostanov 252 v eparhiji, on blagoslovi začetek stavbe in posveti dovršeno zgradbo, izda o novem zavodu listino in potrdi v njej njegova posestva. Nad neokrnjenostjo monastirskega imetja morata čuvati episkop in predstojnik (starešina). Imovino upravlja starešina pod nadzorstvom episkopa. Prepovedano je v kanonih (24. can. Chalced., 49. Trullanski), da se napravijo iz monastirov posvetna bivališča; bilo bi pa dopustno, samostan spremeniti n. pr. v kak cerkveni učni zavod, le da se imetje cerkvi ne odtegne. Sekularizacije tudi pravoslavna cerkev odklanja in obsoja. Starešina se ima praviloma voliti, episkop pa volitev po¬ trdi. Samostani v predvojni Srbiji se dele v tri razrede: prvega tvorijo po srbskih vladarjih ustanovljeni monastiri, — n. pr. lavre Studenica, Žiča, Kalenič itd.; drugega tvorijo izvestni taksativno našteti, tretjega pa vsi ostali monastiri. Starešine monastirov prvega razreda postavlja arhijerejski sabor, pred¬ stojnike vseh ostalih pa eparhijski episkopi. Starešina je postav¬ ljen trajno, odstaviti se ga more samo na podlagi sodbe duhov¬ nega sodišča. Službeni naziv starešine je navadno arhimandrit ali iguman, prvi v večjih, drugi v manjših monastirih. Nekteri monastiri so podrejeni naravnost patriarhu, ne eparh. episkopu. Ti se zovejo stavropigijski monastiri, od avav- Qojvf}yiov lat. crucis fixio; križ, ki se zasadi ipri polaganju te¬ melja za novi samostan, pošlje patriarh, ne domači diecezan. Take monastire nadzira patriarh po svojih organih. Posebne privilegije in neodvisnost pri upravi imetja so vživali tudi cesarski monastiri, kot ustanove prejšnjih vzhodnih cesarjev, in skoraj polno avtonomni so monastiri zgrajeni na gori Atos, Hagion Oros (Ajonoros), turško Aineros, ital. Monte Santo. V 8. sto¬ letju so se na tej planjavi, iz ko je se dviga gora Atos 1935 m vi¬ soko, naselili jako številni anahoreti okrog lavre Karves, kjer je imel njih starešina svoj sedež. Največjo lavro je ustanovil 1. 963. Grk Atanazij in 1. 969. je dobila lavra svojo lastno ustavo od carja Ivana Timiskesa. Kmalu so nastale tam še druge lavre, ustanovljene deloma od bogatih Grkov, deloma od drugih narodnosti j; tako n. pr. so zgradili Srbi monastir Chilandar. Menihi so se po padcu Soluna 1. 1430. podvrgli Turkom, obdr¬ žali pa so vse svobodščine, le turški uradnik se je naselil v mestu Karyes. L. 1783. je Carigrajski patriarh dal tej samostanski državi novo ustavo. Vlada je v rokah stalnega sabora zastopnikov vseh 20 samostanov, od kojih odpošlje v njo vsak po enega. Sabor ima odbor štirih epistatov, kterim predseduje protepistat. Ta vlada stoluje v mestecu Karyes. V celem je bilo pred vojno v vseh samostanih okrog 263 5000 menihov. Za vse je obvezna stroga askesa, mesene jedi so na¬ vadno izključene, samo idioritmiki zavživajo tudi jajca in meso. No¬ bena ženska ne sme na polotok, prepovedane so vse domače živali ženskega spola. Vrtnarstvo, ribolov, rezljanje so obična dela meni¬ hov. Pa tudi študijam in umetnosti se posvečajo. Bogate zbirke starih in dragocenih rokopisov, nad 10.000 po številu, se nahajajo v samo¬ stanih, med njimi važne listine cesarjev, knezov in sultanov. Omeniti so še svojepravni monastiri (/iovaavrjQta idiooovijfM — monasteria sui juriš), v ko jih živi vsak menih za se v svoji celici ali hišici in se sam preživlja z lastnim imetjem ali zaslužkom. Ob nedeljah pa se vsi menihi shajajo k skupnemu obedu. Bavijo se ah s študijami ali z obrtjo. Od svojega zaslužka dajejo določeni del v monastirsko blagajno, z ostalim delom krijejo svoje potrebščine. Ob smrti zapuste svoje imetje navadno drugemu menihu, ako tega niso storili, pripade vse samostanu. Poleg sedaj že maloštevilnih grških monastirov te vrste obsto¬ jajo slični zavodi v Rusiji (neobščežiteljnie), ki so nastali v drugi polovici 18. stoletja. Menihi živijo vsak zase, za hrano skrbi samo¬ stan, vse druge potreščine pa mora vsak menih iz svojih sredstev kriti. Kar pridobe, je njihovo, ne smejo pa testirati. Kar posedujejo ob smrti, pripade samostanu. § 108 . Notranja organizacija monastirov. Pravice in dolžnosti starešin določajo kanoni, statuti, pa tudi dekreti, s kterimi jih škof postavi ali potrdi. Oblast pred¬ stojnikov napram menihom je smatrati kot očetovsko (prvotni naziv abbas). Starešina ima ali naj ima sosvet za vse važnejše zadeve, ki obstoji iz monastirskega vikarja, iz eklesiarha in iz ekonoma. Ta sosvet opravlja tudi sodstvo nad menihi pod predsedstvom vikarja, ki je prvi za starešino. Eklesiarh je oni organ, ki mora skrbeti za notranji red v cerkvi in za božjo službo v smislu statutov. Spovednik, ki mora biti vzet iz vrste najstarejših in naj- pobožnejših jeromonahov, spoveduje vse menihe vštevši stare¬ šino ter nadzira in pripravlja novice za postrig. Ekonom vodi s svojimi pomočniki redno upravo monastir¬ skega imetja, med njegovim pomožnim osobjem je najvažnejši gramatik ali notar; on je računovodja, upravlja arhiv, vodi za¬ pisnik pri sejah, oskrbuje korespondenco in knjižnico. Vse v ažne dogodke v samostanu mora zapisovati, on je poklicani kronist monastira. 254 V manjših monastirih niso ta dostojanstva vsa zastopana, tam se mora porazdeliti delo primerno na vse osobje, celo no¬ vici vrše manj važne posle redne uprave. § 109. Bratovščine. To so društva laikov, ki hočejo obavljati dela pobožnosti in povzdigniti blagor cerkve in družbe. Nastale so že v najstarejši dobi in so najbrže v zvezi z ljubezenskimi pojedbinami (Agape) prakristjanov. Prvo tako društvo, HaQaf}oXdvot,, je posvedoceno v Aleksandriji ter se je bavilo s strežbo bolnikov. Omenjata jih God. Theod. XVI. 2, 42, 43, in God. Just. I. 3, 18. V IV. stoletju obstoja društvo &oxr)vrjQiov , ki je imelo skrbeti za krščanski pogreb umrlih. Ta bratovščina je dobivala celo podporo iz dr¬ žavne blagajne lin cesar Justinian je to podporo v posebni no¬ veli LIX potrdil. Pozneje so nastale številne druge bratov¬ ščine s pretežno dobrodelnimi smotri — prenočevanje tujcev, vzgoja propadle in ogrožene dece, vzgoja najdenčkov, pod¬ pora misionov, obramba pravoslavne vere. Bratovščine stoje pod nadzorstvom cerkvenih eparhijskih oblastev, ki imajo tudi pravico, da jih razpuste. Njih pravna osebnost in imovinska sposobnost se morata presojati po pred¬ pisih državnih zakonov. Četrta knjiga. Cerkvena uprava. Prvi oddelek. Uprava nauka, bogočastja in posvečevalne oblasti. I. Poglavje. Uprava učne oblasti (potestas magisterii). § no. Splošni pregled. Uprava cerkve v širšem pomenu ni nič drugega, kakor de¬ lovanje cerkve v dosego njemih ciljev. A v ožjlem 'pomenu se ta pojem ne nanaša na zakonodajo in sodstvo, kakor se tudi v posvetnem pravu sedaj oboje natančno loči od uprave. Uprava v najožjem smislu pa pomeni uporabljanje in izvrševanje upravnega prava. Za nas pride uprava samo toliko v poštev, kolikor je pravno urejena. Naloga dogmatike, moralne in pastoralne teologije ter liturgije je, podati načela, ki so merodajna za ono delo cerkve¬ nih organov, za koje nimamo pravnih določil. Najvažnejša polja cerkvene uprave v ožjem smislu so nauk, bogočastje in uprava imovine. V knjigo o cerkveni upravi pa je uvrstiti tudi cerkveno kazensko pravo in sodno postopanje, ker tvori oboje del cerkvene uprave v širšem smislu In se sploh cerkveno sodstvo strogo od uprave ločiti ne da. § Ul- Uprava nauka. 1. Kristus je ukazal apostolom, naj oznanjajo njegov nauk vsem rodovom, vsem narodom. Določati Kristov nauk je iz- 266 ključna zadeva cerkve, ki odklanja pri tem vsak drugi vpliv, (c. 1322.) Vsled stroge enotnosti cerkve sta poklicana le papež in občni cerkveni zbor, da določata za vso cerkev verske te¬ melje in rešujeta dogmatična prašanja. Radi centralnega vod¬ stva v cerkvi sme to storiti tudi papež sam (c. 1323). Odloki obeh so končnoveljavni in nezmotljivi. Škofje so vsak za svojo škofijo poklicani čuvarji pristnosti nauka, imajo dolžnost in pravico do pridigovanja, niso pa upravičeni, reševati dogma¬ tična prašanja niti v primeru, da jih je več zbranih na partiku¬ larni sinodi. Podrobnejših predpisov, na kak način in v kteri obliki naj se te odločbe izdajajo, v pravu ne nahajamo. Odločba je lahko pozitivna, kadar nam podaje vsebino pravega nauka, ali pa negativna, če obsoja krivi nauk. — Syllabus se imenuje od cerkvene oblasti izdan oficialni seznam krivih naukov. Pij IX. je izdal tak syilabus i. 1864 in Pij X. leta 1967. 2. Beseda božja se ima oznanjati vernikom in nevernikom potom pridig, ljudskih misionov, nižje katehezs in bogoslovnih študij, tedaj v teološkem pouku. a) Pridigovanje je pred vsem naloga škofov, ker pa ti ne morejo oznanjevati božje besede po vsej svoji škofiji, so- sebno ako je ta precej prostrana, imajo skrbeti za sposobne na¬ mestnike. Taki namestniki so že po svoji službi, ki jo v cerkvi zavzemajo, vsi župniki in njih pomočniki. Poleg župnikov mo¬ rajo škofje skrbeti tudi še za druge pridigarje. Pogoj pa je za vsakega pridigarja posebna missio canonica. Ta odpade samo tam, kjer že služba sama po sebi nalaga dolžnost do pridigo¬ vanja. (c. 1328.) Za pridigarje naj se nastavljajo samo mašniki ali diakoni, drugi kleriki le v posamnih slučajih in iz posebnih razlogov. Laiki v cerkvah ne smejo pridigati, tudi če bi bili redovniki (c. 1342). Tem manj bi tedaj smela pridigati ženska, ker sploh ni usposobljena za klerikat. Pooblastilo za pridiganje podeli za svoje okrožje edino le domači ordinarij in sicer ravno tako posvetnim duhovnikom, kakor njemu podrejenim religiozom. Isto načelo velja celo za eksemptne religioze, ako ne pridigajo izključno samo eksempt- nim klerikalnim religiozom (c. 1338). Seveda pa zahteva že samostanska disciplina, da mora imeti vsak religioz kot pridi¬ gar tudi odobren je svojega lastnega predstojnika (c. 1339). Po¬ oblastilo ordinarija je prosto preklicno. Župniki so zavezani, da pridigajo vsako nedeljo in vsak zapovedan praznik. V adventu 257 in ob postu pa morajo biti pridige bolj pogoste in prisostvovati jim imajo tudi elani kapitljev po končanih molitvah v koru. c. 1346. Svrha pridig je, da se pouče verniki, kaj imajo verovati in kaj podvzeti, da dosežejo svoj nadprirodni cilj. Pridigarji se morajo pri tem vedno v prvi vrsti ozirati na stvar in ne na svojo slavo in na posebne učinke svojega govora. Vse, kar ne spada v cerkev, je iz pridige izključiti. Ogibati se je tudi vseh osebnostij. Kdor bi oznanjal krivi nauk, zapade kazni (c. 1347). b) Ljudske miši o ne imenujemo pridige, ki se vrše pod avtoriteto škofa po posebej pozvanih, ne po domačih du¬ hovnikih, in s kterimi je zvezano misionsko bogoslužje in de¬ litev zakramentov sv. pokore in evharistije. Ti misioni so ča¬ sovno omejeni. Priporoča se jih za vsakih deset let (c. 1349). Missiones populares se imenujejo radi tega, ker so namenjene domačim vernikom, ne poganom ali nekatolikom, za koje so ustanovljene missiones externae. c) Nižja kateheza (institutio catechetica). Verski pouk otrok je stopil namesto kateheze v starem času, name¬ njene tistim, ki so se pripravljali na krst. Ko je kristjanstvo prodrlo v vse sloj© in postalo državna vera, se je krst pode¬ ljeval takoj po rojstvu. Dolžnost cerkve pa je bila, da tudi tem že sprejetim svojim članom nudi verski pouk. Ta pouk je vedno bil ena poglavitnih nalog dušnega pastirstva. Vršil se je deloma v cerkvi, deloma v šolah. Tridentinski zbor je ukazal, da mo¬ rajo župniki otroke vsako nedeljo in praznik poučevati v veri in nravstvenosti in jih pripravljati na vreden prejem zakra¬ mentov pokore, evharistije in birme. V najnovejšem času se vrši verski pouk tudi kot kateheza vedno bolj v šolah v zvezi z drugim poukom. Sosebno v mestih je ta pouk često poverjen posebnim katehetom, ki niso istovetni z župniki. Položaj kate¬ hetov je enak onemu drugih učnih moči in urejfen po državnih zakonih. Imenovanje katehetom po državni oblasti mora biti še dopolnjeno po odobren ju škofa (missio canonica). Tudi učne knjige o veronauku morajo biti od cerkvene oblasti odobrene. Uradnega splošnega katekizma nimamo. Na naših šolah se rabi katehizem, ki ga je Izdal 1. 1894. avstrijski episkopat. V kodeksu je izraženo načelo, da je kateheza težka dolžnost sosebno duš- ne ga pastirstva. Župniki morajo vsako leto v posebnih več¬ dnevnih tečajih pripravljati mladeniče na spoved in na birmo 17 268 in jih šolati v postu za prvo obhajilo (c. 1330). Tudi pozneje naj skrbe za to, da se njih versko znanje poglobi. Pri tem se smejo poslužiti tudi pomoči drugih duhovnikov, celo sposobnih 'laikov, sosebno članov nabožnih društev, kojih namen je širjenje verskih čutov. Tudi redovniške osebe so poklicane, da pri tem sodelujejo. Ob nedeljah in praznikih imajo . župniki deliti krščanski nauk odraščenim. Tudi stariši, službodajalci in botri naj skrbe za to, da se njih mladina udeležuje kateheze. V sploš¬ nem pa je stvar škofa, da izda v tem pogledu potrebne naredbe, na ktere so vezani tudi eksemptni religiozi. c. c. 1329—1336. d) Bogoslovne študije so se negovale v srednjem veku v prvi vrsti na teoloških fakultetah univerz. Papež je po¬ deljeval tem fakultetam tudi pravico do promocij. Kdor je bil promoviran na taki fakulteti, je imel vsled promocije že tudi učno sposobnost na vseh teoloških fakultetah zapadnega krščan¬ stva. Podelitev učne usposobljenosti v promociji je vsebovala že tudi cerkveno pooblaščenje. Dandanes akademična stopnja kot taka, čeprav bi bila podeljena z odobrenjem papeža, nei daje že tudi učnega pooblastila. Sedaj morajo biti vsi učitelji teolo¬ gije na izvensamostanskih zavodih in tudi profesorji bogoslovja na univerzah na vedenje in znanstvo preskušeni po škofu; nje¬ gova missio ecclesiastica je pogoj, da smejo izvrševati svoj po¬ klic. Škof jim sme svoje poverilo iz tehtnih vzrokov zopet od¬ vzeti, seveda pri državnih učnih močeh le v sporazumu z držav¬ nimi oblastmi. § 112 . Vzdrževanje nauka. Cerkev mora Kristov nauk ne le upravljati, ampak tudi skrbeti za to, da ga ohrani vedno čistega im neskvarjenega. Ta namen skuša doseči cerkev na več načinov. Tako je prepovedana vsaka communicatio in sacris z ne¬ verniki in krivoverci, ponekod celo navadno občevanje z njimi (službe pri Židih). Prepovedana je katolikom vdeležba pri jav¬ nih razpravah o verskih stvareh z nekatoliki, ako nimajo za to posebnega dovoljenja od papeža, ali v slučaju nujnosti vsaj od škofa. c. 1325 § 3. V to svrho se zahteva konečno od vseh cerk¬ venih nastavljencev ob nastopu službe in razun tega še ob raz¬ ličnih drugih povodih professio catholicae fideii. c. 1406. Vsi 259 verniki imajo dolžnost svoje versko prepričanje odkrito poka¬ zati, kadar bi se njih molk ali vedenje moralo tolmačiti kot za¬ nikanje ali zaničevanje vere. Nauk uživa tudi kazenskopravno- zaščito, ker tvori premišljeno zanikanje ugotovljene verske resnice ali dvom o njej, kakor tudi zagovarjanje že obstojiečega krivega nauka hudodelstvo krivoverstva ali herezije, odpad od vere sploh pa hudodelstvo apostazije. Pravi kristjan pa se mora ogibati ne samo krivega nauka in brezverstva obče, ampak mora storiti vse, da mu ne postaneta nevarna, c.c. 1324, 1325. Tako nevarnost nudijo posebno knjige in časopisi, v kterih pridejo mnogoštevilna verska mnenja do izraza. Cerkev pre¬ soja ta mnenja po svojih organih, da li se vjemajo z nauki krščanstva, da li so v skladu z duhom in uredbami cerkve ali ne. Cerkev podpira razširjanje dobrih naukov, skuša pa pre¬ prečiti slabe. Cerkev vrši že odkar obstoja tiskarstvo, obširno cenzuro nad knjigami in spisi. Ta cenzura je ali predhodna, censura praevia, ali pa naknadna, c. posterior. Cerkev je že zelo zgodaj začela izdajati prepovedi radi či- tanja apokrifskih, podtaknjenih in krivoverskih knjig. Po nje¬ nem vzgledu so ukazali rimski cesarji, naj se krivoverski spisi sežgo. To načelo je ostalo v veljavi skozi celi srednji vek. Prvi seznami prepovedanih knjig po iznajdbi tiskarstva so nastali izven Rima. Prvi oficialni rimski indeks je izdal papež Paul IV. k 1559. Tridentinski zbor je prepustil ureditev te zadeve ko- nečno papežu, ki je izdal 1. 1564. tridentinski indeks. Predpisi glede prepovedanih knjig pa se večinoma niso mogli uveljaviti, postali so vsled nasprotne prakse (običaja) in vsled odpora drž. oblasti večinoma brezpredmetni. V novejšem času je papež Leo XIII. s konstitucijo: »Officiorum ac munerum« 25./I. 1897 cenzurne predpise in določila glede prepovedanih knjig na novo uredil. Na to konstitucijo se naslanjajo predpisi kodeksa, ki so bistveno sledeče vsebine: a) predhodna cenzura. Cerkev povdarja najprej na splošno svojo upravičenost, Prepovedati vernikom izdajo knjig, časopisov in časnikov brez n jenega dovoljenja in uporabo že izdanih zabraniti (c. 1384). Redeča dela smejo tudi laiki izdajati samo na podlagi poprej lz poslovane cerkvene cenzure: 17 * 260 a) knjige sv. pisma, opombe in razlage k tem knjigam; ji) knjige, ki se nanašajo na sv. pismo, na bogoslovje, na cerkveno zgodovino, na kanonsko pravo in na vse druge snovi, ki so v zvezi z vero; y) nabožne podobe. V protiverskih glasilih ne smejo laiki brez prejšnjega do¬ voljenja cerkve priobčevati svojih spisov, tudi ako so čisto po¬ svetne vsebine. Duhovniki in religiozi morajo pa imeti sploh za vsako publikacijo dovoljenje (c. 1385). Dovoljenje da domači ordinarij avtorja ali ordinarij kraja, kjer se ima delo založiti ali tiskati, za religioze tudi še višji redovniški predstojnik. Glede spisov rimske kurije so mero¬ dajni v obče predstojniki kongregacij in drugih obiastev, za nektere pa je potrebno dovoljenje papeža samega, kakor za izdajo listin o papežkih odpustkih in molitev, s kterimi so taki odpustki zvezani. Papeževo dovoljenje je potrebno nadalje za izdaje sv. pisma v modernih jezikih, razun v slučajih, da se take izdaje prirejajo pod nadzorstvom škofov z opombami in razlagami iz cerkvenih očetov in drugih preskušenih pisateljev; konečno tudi za ponatisk in prevedbe kodeksa v druge jezike, c. c. 1388 § 2, 1391. Cenzura naj se poveri v vsaki škofiji sposobnim osebam obojnega klera, ki morajo izvrševati svoj posel brez vsake pri¬ stranosti strogo v duhu cerkve. Svoje mnenje imajo izreči pismeno. To mnenje naj se natisne ob ©nem s škofovim dovo¬ ljenjem ob začetku ali pa ob koncu spisa. Kjer pa se to običajno dosedaj ni zgodilo, tam mnenja cenzorjev tudi v bodoče ni treba tiskati, c. c. 1393, 1394, 5. b) Prepoved knjig. c. c. 1395—1405. Prepoved se nanaša v prvi vrsti na uporabljanje in čitanje protiverskih in nespodobnih knjig, včasih pa tudi na dela neo¬ porečne vsebine, kterih pa radi nevarnosti, da bi se jih krivo tolmačilo, ne kaže dajlati vsakemu v roko. Za tako prepoved je vedno potreben pravičen razlog (justa causa). Za celo cerkev izdajo prepoved njeni centralni organi, za podrejene jim vernike in osebe pa tudi partikidarne sinode, ordinariji, opatje in nekteri drugi predstojniki religiozov. Proti odlokom sinod in ordinarijev je dopusten rekurz na rimsko stolico, ki pa nima odložljive moči 261 Vsi verniki, pred vsem pa duhovniki in med njimi v prvi vrsti papeževi legati; dalje ordinariji in rektorji katoliških uni¬ verz so zavezani naznaniti vse knjige, ki se jim zde nevarne. Cela vrsta del je prepovedanih ipso jure, to je ne da bi bil po¬ treben poseben odlok. Naštete so v c. 1399 štev. 1—12. V obče so to knjige in podobe, kterih vsebina je v nasprotju s kato¬ liško vero in disciplino, pa tudi od nekatolikov prirejene izdaje sv. pisma, knjige, ki pripovedujejo o novih prikaznih, prerok¬ bah in čudežih, ki govore o magiji, spiritizmu, atli o poltnosti in nenravnosti itd. Za izdajo takih knjig ali del bi bilo treba posebnega dovoljenja, tudi čitanje, prodaja in posest takih del se mora vsakemu posebno dovoliti, c. 1398. Prepovedane izdaje svetih pisem pa smejo oni, ki se bavijo z biblijskimi študijami, rabiti, ako ne vsebujejo napada na kato¬ licizem. Kardinali, škofi in drugi ordinariji na prepoved knjig sploh niso vezani. Ordinariji smejo dati v nujnih slučajih svojim vernikom potrebno licenco glede rabe knjig, ki so ali po zakonu ali pa po posebni apostolski odredbi prepovedane. Pra¬ viloma pa je dovoljenje zaprositi v Rimu. Tudi tisti, ki ima do¬ voljenje, je zavezan čitanje in rabo knjige opustiti, ako je s tem zvezana neposredna nevarnost za njegov dušni blagor. Kaznivo dejanje učini samo tisti, kdor odpadniške, krivoverske ali raz¬ kol niške knjige izdaje ali take ali izrecno prepovedane knjige zagovarja ali pa jih vedoma brez dovoljenja drži in čita. c. 2318. § 113. Cerkev in šola. Iz povelja Kristovega, naj se njegov nauk oznanja vsem narodom, izvaja cerkev svojo pravico in svojo dolžnost, da po¬ učuje mladino ne samo o verskih resnicah, ampak tudi na vseh drugih poljih, ki pridejo za izobrazbo v poštev. Ob enem s po¬ ukom je treba gledati na vzgojo, da vera in nravstvenost ne trpita škode. Cerkvi pristoja po njenem nauku pravica do nad¬ ziranja pouka in vzgoje mladine v vseh zavodih; ta pravica ji je podeljena že po Kristusu samem. Na isti osnovi se smatra cerkev tudi za upravičeno, da sama ustanavlja in vzdržuje šole in sicer ne samo v svrho kateheze, ampak tudi drugega pouka, ki je važen za posvetni in posmrtni cilj njenih članov. Šola je vedno bila in je še sedaj najboljše sredstvo za verski pouk in za vzdrževanje in pospeševanje verskega življenja sploh. Svoje pravice, ustanavljati in vzdrževati šole različnih vrst, se je cerkev tudi dejanski od svojega prvega početka prav izdatno posluževala. Najprej so nastale šole katehumenov, da se spreobrnjencem da potrebno znanje predno prejmejo krst. Na cerkvenih tleh je tako vznikla ideja splošnega ljudskega pouka. Učitelji za šole katehumenov in kleriki so dobivali pouk na kate¬ hetskih šolah, izmed kterih so bile v najstarejših časih najbolj sloveče one v Aleksandriji in Antiohiji. Nalogo katehetskih šol so pozneje v bistvu prevzele katedralne in samostanske šole. Nektere teh šol so bile dostopne vsem ukaželnim, ne samo bo¬ dočim klerikom. Za tiste, ki so hoteli ostati laiki, so obstojali posebni oddelki (eksternati). Karol Vel. je ukazal, da se imajo obče uvesti tu in tam že takrat udomačene župne šole. Na teh se je moralo poučevati poleg verskega nauka tudi vse posvetne elementarne stroke. V kolikor te šole v naslednjih stoletjih niso zopet izginile, so stale pod vodstvom župnikov in nadzorstvom škofov, ki so pa to nadzorstvo prepuščali stolnim šolastikom, predstojnikom katedralnih šol. Stolni šolastik si je znal ohraniti tudi vrhovno vodstvo vseh mestnih šol, ki so jih od IB. stoletja naprej meščani prav pogosto in pridno ustanavljali, on je na¬ meščal ali vsaj potrjeval učne moči na njih in je imel več ali manj vse šolstvo v škofiji v svojih rokah. Šolstvo je imelo dolgo časa vseskozi cerkven značaj in sicer vsled tega, ker so bili od nekdaj kleriki nositelji ideje o vzgoji in pouku in ker so se baš redovniki praktično najbolj požrtvovalno bavili s šolo. Redov¬ niške šole so v srednjem veku vsaj do nastanka mestnih šol bile skoraj izključne posredovalke takratne naobrazbe in kul¬ ture. V niih so se hranili duševni zakladi preteklosti, tam so se negovali in sporočali naprej. Protestantovske države so po reformaciji vzele šole pod svoje vodstvo, toda v svojstvu kot cerkvena oblast. V katoliških državah je šele doba prosvitljenega absolutizma začela zanikati pravice cerkve do šol ter je šole proglasila za državne zavode. Razvoj univerz v srednjem veku, njih privlačna sila in ži¬ vahno znanstveno delo so povzročili polagoma razpad prej cve¬ točih stolnih in samostanskih šol. Ko je koncem srednjega veka na novo oživel humanizem, so stopile namesto prejšnjih stolnih in samostanskih šol gimnazije, liceji. V katoliških državah pa 263 so tudi ti zavodi bili pod vodstvom redovnikov, tedaj v rokali cerkve in šele v novejšem času so postali z drugimi srednjimi šolami vred skoraj izključno državni. Najstarejši in najpomembnejši univerzi v Bologni in Parizu ste nastali v 12. in 13. stoletju sami po sebi brez sodelovanja cerkve ali države. Poznejše univerze so bile ustanovljene ali s pomočjo cerkve ali države, ali pa ob vzajemnem sodelovanju obeh. Navadno so papeži nastale univerze potrdili, dasi to ni bilo potrebno. Od papeža so dobile vsaj teološke fakultete pra¬ vico do promocij in mnogo privilegijev. Dandanes so tudi uni¬ verze skoraj izključno državni zavodi. Pri nas ima država višje nadzorstvo nad celim šolstvom. Javne šole nimajo cerkvenega značaja. Pouk v katoliški veri pa je učni predmet na ljudskih in srednjih šolah, seveda le za kat. gojence. Najvišji pouk v tej stroki je poverjen kat. bogoslovnim fakultetam na univerzah. Vsak učitelj veronauka mora imeti cerkveno poslanstvo (missio canonica). Ustanavljanje zasebnih šol, ki lahko zaprosijo in dobijo pravico javnosti, dosedaj ni bilo otežkočeno. Želeti je, da bi se tudi bodoči šolski zakon ne posta¬ vil napram zasebnim šolam na odklonilno stališče. Škofijski in samostanski zavodi ter duhovska semenišča so smatrati kot za¬ sebni učni zavodi, ki pa čestokrat dobivajo prispevke iz ver¬ skega zaklada. Učne moči nastavlja škof, ki pa mora kandidate poprej naznaniti politični oblasti in jih ne sme imenovati, ako ta imenovanju prigovarja. Državnemu oblastvu se morata tudi predložiti učni načrt in seznam osebja. Uredba teh zavodov je bila določena na konferenci celotnega avstrijskega episkopata 1. 1849. in razglašena z ministrsko naredbo z dne 30. VI. 1850 d. z. št. 319 in po konkordatu z min. naredbo z dne 29. marca 1858 d. z. štev. 50 na novo potrjena. Te naredbe tvorijo tudi osnovo za teološke fakultete, ki so pa državni in javni zavodi. Kodeks vsebuje glede šolstva posebna določila v c. c. 1372 — 1383. V njih je izraženo načelo, da ima cerkev pravico usta¬ navljati šole vseh vrst in za vsako disciplino, od ljudske pa do visokih šol. Papežu je pridržano, ustanavljati katoliške univerze ali fakultete in podeljevati promocijsko pravico. Tudi one uni¬ verze ali fakultete, kojih vodstvo je poverjeno kakemu redu ali kongregaciji, morajo imeti svoja pravila (štatut), potrjena od papeža in smejo podeljevati akademske časti samo s papeževim dovoljenjem. 264 Vsi verniki se morajo od mladosti vzgajati na pozitivno verski in etični podlagi. Vse, kar bi tej zahtevi nasprotovalo, mora biti iz pouka izključeno. V vsaki elementarni šoli se mora vršiti verski pouk primerno .starosti učencev. Gojenci srednjih in višjih šol morajo dobivati višji verski pouk po sposobnih du¬ hovnikih, za kar ima skrbeti ordinarij. Katoliški otroci naj ne obiskujejo nekatoliških, mešanih ali brezverskih šol. Le ordi¬ nariji smejo na podlagi navodil od sv. stolice določiti, v kterih slučajih se sme obisk takih šol po kat. otrocih trpeti. Kjer ni primernih šol, tam naj jih cerkev ustanovi in verniki naj po svojih močeh prispevajo k ustanovnim stroškom. Cerkvenim organom pristoja nadzorstvo nad versko vzgojo v šolah vseh vrst. Ordinariji naj pazijo, da se na učnih zavodih njih področja pouk ne vrši v nasprotju z vero in moralo. V to svrho imajo pravico do vizitacij vseh učnih in verskih zavodov v škofiji, tudi tistih, ki so pod vodstvom eksemptnih redov. § H4. Izobrazba klerikov. Do tridentinskega zbora pogrešamo v cerkvi v tem vpra¬ šanju enotnih predpisov. Vzgoja klerikov se je vršiia v različnih časih in krajih različno. V starem veku in v začetku srednjega veka so zbirali navadno škofje in drugi cerkveni predstojniki mladeniče, ki so se hoteli posvetiti duhovskemu poklicu, okrog sebe, da jih v skupnem življenju z njimi vzgajajo in praktično pripravijo na bodočo službo. Tudi v kapitljih in samostanih na¬ hajamo mlade klerike (clerici juniores, pulsantes), večinoma združene v posebne konvente. Ti duhovski aspiranti so obisko¬ vali čestokrat skupno z laiki pouk v samostanskih šolah; poleg tega še posebne kurze za klerike. Enotne organizacije pa v tem času pogrešamo. Pozneje so nedostatku primernih enotnih šol nekoliko odpomogle univerze. Reformacija je dala povod, da je cerkev vzela v roko pre- osnovo izobrazbe duhovnikov. Tridentinski cerkveni zbor je splošno zaukazal ustanovitev škofijskih seminarjev. Bilo je to tem potrebnejše, ker univerze po reformaciji prejšnji nalogi glede vzgoje klerikov niso mogle več zadostiti. Nekdanja disci¬ plina v kolegijih ali burzah združenih duhovniških kandidatov na sedežih univerz je močno trpela, dolgo časa sploh ni bilo 265 kat. duhovniškega naraščaja in v službo cerkve so se vrinili ljudje, ki jim je manjkalo splošne naobrazbe in verskega zna¬ nja. Tako so povsem razumljivi sklepi Sess. XXIII. de ref. c. 4., 5., 11., 13., 14., ki predpisujejo za vse kandidate, ki hočejo pre¬ jeti tonzuro, da morajo znati čitati in pisati in poznati vsaj za¬ četne verske pojme. Kandidati za ordines minores morajo biti vešči latinščine in sposobni, da si pridobe za višja posvečenja potrebno znanje. Subdiakon in diakon potrebujeta dobra spri¬ čevala, teološke izobrazbe in poznanje svojih funkcij. Mašnik mora biti sposoben, da upravlja nauk in zakramente. V dosego tega cilja naj se ustanove seminarji v vseh ško¬ fijah, v ktere naj se sprejemajo pred vsem zakonski revni dečki po dovršenem 12. letu, da se po predpisani naobrazbi posveče za cerkveno službo. Ta odlok je prišel le v romanskih deželah do izvedbe. Se¬ minarji v Avstriji in Nemčiji so bili samo konvikti, zavodi za vzgojo in skupno življenje, svoj pouk pa so dobivali gojenci na posebnih učiliščih, gimnazijah in univerzah. Seveda to ni bilo v vseh deželah enako. V Avstriji je Jožefinizem proglasil izobrazbo klerikov za državno zadevo. Ustanovili so se za večje dele države gene¬ ralni seminarji in duhovski zavodi (Priesterhauser). Prvi so slu¬ žili študijam, drugi pripravi za praktični poklic. Leopold II. jih je 1. 1790. zopet odpravil, ker je bil odpor proti njim velik in ker se v praksi niso obnesli. Dandanes se vrši bogoslovna izobrazba ali na bogoslovnih fakultetah univerz ali pa v škofijskih bogoslovnih zavodih. Stara Avstrija je štela poleg teh še dve bogoslovni fakulteti v Solno- gradu in Olomucu. Absolventi škofijskih bogoslovnih zavodov se pripuščajo k strogim izpitom na fakultetah, ako odgovarja učni spored na njih državnim predpisom. Profesorji na fakul¬ tetah so državno nastavljeni uradniki, ki pa morajo dobiti od škofa za pouk kanonično poslanstvo. Codex j. c. ima v c. c. 1352—1371 glede seminarjev po¬ sebna določila. Iz teh izhaja, da si pridržuje cerkev izključno pravico, ukreniti vse, kar smatra glede izbire in nameščanja klerikov za potrebno. Duhovnikom in župnikom priporoča naj¬ večjo brigo in skrbnost napram onim mladeničem, ki kažejo uagnenje in poklic za duhovski stan. Za vsako škofijo ukazuje 266 ustanovitev vsaj enega seminarja, v večjih škofijah naj obsto¬ jata po dva, eden za nižje, drugi za višje študij'e. V slučaju po¬ trebe sme škof svoje alumne poslati tudi v tuj seminar, ako ni ustanovljen s papeževim odobrenjem tak zavod za več škofij skupaj. (Seminarium interdioecesanum seu regionale. 34 ) V svrho vzdrževanja seminarjev sme škof vsem župnikom in upra¬ viteljem cerkva ukazati, da pobirajo v določenih časih v cerkvi doneske, istotako sme uvesti splošno škofijsko takso (tributum) in, če treba, dodeliti zavodu nektere priproste beneficije. Vsak seminar mora imeti od škofa potrjen lasten štatut. Na čelu stoji rektor, ki vodi vso vzgojo in varuje disciplino, pouk je v rokah učiteljev, upravo vodi poseben ekonom. Za vsak seminar morata biti določena vsaj dva spovednika in »director spiritus«, špiritual. Vsi ti organi morajo biti ne samo posebno učeni, am¬ pak tudi modri in vneti duhovniki, ki lahko z besedo in z vzgle¬ dom predstojajo gojencem. Za disciplinarne zadeve in za upravo imovine se morata imenovati za škofijske seminarje po dva od¬ seka za 6 let, obstoječa vsak iz dveh duhovnikov, ki imata v važnejših zadevah dajati škofu potrebne nasvete. Vsprejemati se imajo samo zakonsko rojeni dečki, kojih nadarjenost in nagnenje dajeta upravičeno upanje, da se bodo trajno in koristno posvetili cerkveni službi. Zakonsko rojstvo, krst in birmo morajo dokazati in predložiti spričevalo o spo¬ dobnem vedenju. Tiste, ki so izstopili iz drugih seminarjev ali iz kake religije, sme škof sprejeti le tedaj, če se je uveril po¬ tom poizvedb pri prejšnjem predstojniku, da kandidat ni za¬ grešil nič proti duhovskemu poklicu. Nesposobni naj se odslove. Glede učnega načrta je predpisano: Na nižjih seminarjih pred vsem verski pouk, religionis disciplina, vedno z ozirom na starost gojencev, jeziki, latinščina in deželni jeziki in druge stroke po kulturni stopnji in cerkvenih potrebščinah različnih pokrajin. Najmanj dve leti naj se vrši filozofični in štiri leta teo- logični kurz s praktičnimi vajami, oboje po tomistično-sholastični metodi pod vodstvom akademično graduiranih učiteljev ali re¬ dovnikov, kojih naobraženost in sposobnost je po njihovih pred¬ stojnikih izpričana. 31 Taki seminarji so n. pr. obstojali pri nas v Zadru za celo Dalmacijo in v Gorici za celo Primorje, v Zadru tudi za pravoslavne duhovniške kan¬ didate zaderske in kotorske eparhije. 267 Za alumne so predpisane pogoste, tudi skupne molitve, te¬ denska spoved in obhajilo, večkratne posebne duhovne vaje V' letu. Seminarji ne spadajo pod župnijsko jurisdikcijo, župnijske funkcije opravlja v obče rektor. On ima nadzorovati pouk, na¬ vajati gojence k dobremu krščanskemu vedenju, ima pa skrbeti tudi za to, da se zadosti zahtevam higijene. V izrednih slučajih se smejo dati duhovniški kandidati mesto v seminar sposobnemu mašniku v vzgojo (c. 972 § 2). Za študije v samostanih klerikalnih religij veljajo posebni predpisi, c. c. 587 ss. Konečno naroča zakonik škofom, naj poš¬ ljejo sposobne duhovnike na katoliške ali od cerkve potrjene univerze ali fakultete, da si tam pridobe doktorat filozofije, teo¬ logije ali cerkvenega prava. Profesorji bogoslovnih zavodov v Sloveniji in Dalmaciji so ua podlagi zak. z dne l./V. 1889 d. z. št. 68 plačani od države. Zavodi pa so navzlic temu, kakor so bili vedno, zasebni instituti škofov. Pravoslavna cerkev zavzema glede izobrazbe klerikov po¬ dobno stališče kakor katoliška. Tudi po njenem pravu je naloga škofov, skrbeti za pouk in naobrazbo bodočih duhovnikov, ka¬ noni prepovedujejo, podeliti posvečenje (hirotonijo) onim, ki se niso izkazali pri preiskušnji z zadostnim znanjem. Tudi pravoslavna cerkev je imela na sedežih škofov se¬ minarje, ali pa kot njih nadomestek samostanske šole, kjer so se vzgajali kleriki. Današnji položaj je po deželah različen. Za vstop v duhovske seminarje v Zadru, Karlovcih in Črnovicah je bila predpisana gimnazijska matura, v Rusiji, Grčiji in prejšnji Srbiji pa so dobivali duhovniški kandidati vso na¬ obrazbo v škofijskih zavodih. Sedaj je najvišji pravoslavni teo- logični pouk v naši kraljevini osredotočen v Karlovcih. II. Poglavje. Uprava bogočastja (cultus). § 115. Služba božja. V učnih knjigah za juriste tega poglavja navadno ni najti. Res je sicer, da nauk o zakramentih, zakramentalih in liturgiji 268 spada pred vsem v dogmatiko, moralno in pastoralno teologijo, toda določila glede oseb, ki so upravičene deliti in sprejemati zakramente, ki imajo izvajati liturgične predpise, ki se smejo udeleževati božje sužbe, konečno določila glede učinka zakra¬ mentov in oblik©, v kteri se naj podeljujejo, spadajo tudi na pravno polje. Bogočastje znači celoto vseh naprav in svetih dejanj, v katerih izraža verno krščanstvo svoje češčenje Bogu kot naj¬ višjemu bitju posredno ali neposredno. To, kar se oblikuje tudi na zunaj, sveti časi in svete stvari ter javno bogoslužje, vse to je tudi pravno urejeno, dasi veljajo seveda poleg pravnih dolo¬ čil tudi liturgični predpisi. a) Liturgija. V širšem pomenu znači beseda vsa ona sveta dejanja, ki jih izvrši klerik službeno v prid krščanskemu ljudstvu ob daritvi sv. maše in ob priliki drugega bogoslužja. Bogoslužje kot tako se imenuje v cerkvenem jeziku o f f i c i u m d i v iii n u m ali e c c 1 e s i a s t i c u m. V ožjem pomenu pa znači beseda liturgija isto kakor maša. V krščanski cerkvi se je razvilo več liturgij. Slovele so v prvih stoletjih liturgija Jeruzalemske cerkve ali lit. sv. Jakoba, dalje lit. cerkve v Antiohiji in Aleksandriji (poslednja se ime¬ nuje lit. sv. Marka), dalje lit. carigrajske cerkve, imenovana po Baziliju in Krizostomu. Še starejša je Klementinska liturgija, o ko ji govore apostolski kanoni. Na zapadu so šteli rimsko, dalje milansko ali ambrozijansko, gotiško v Španiji, galikansko in irsko liturgijo. Z razvojem primata je prišla na zapadu rim¬ ska liturgija do izključne veljave. Enotnost liturgije je imela v posledici tudi enoten liturgični jezik. Vsi drugi jeziki so se morali umakniti latinskemu. Zahteve, naj se maša daruje v ljudstvu razumljivem jeziku, je cerkev vedno odklanjala z motivacijo »n o n e x p e d i r e«. Tako že tridentinski zbor, sklicujoč se na bistvo ene, svete, kat. in a p o s t. cerkve. Navzlic strogo čuvanemu načelu enotnosti v liturgiji, so papeži Hadrian IT. in Ivan VIII. ter njih nasledniki dovolili rabo slovanskega jezika pri maši, seveda le v omejenem ob¬ segu. Uniati imajo svoje obrede in svoje liturgične jezike. 33 35 \V. Feierfeil, I). hist. Entwiclil. der glagol. Kirclienspr. b. d. kath. Siidslaven, Tli. Qsch, 88. /.ve/.. (1906) sir. (it ss. L, Jelič, Fontes 269 Po novem cerkvenem zakoniku je v skladu z dosedanjo prakso samo apostolska stolica upravičena odločati o prašanjih obredov in izdajati splošne liturgične predpise, c. 1257. Ordi¬ nariji pa imajo skrbeti za to, da se liturgični predpisi povsod izpolnujejo in da se v njih okrožjih ne ugnezdijo običaji, ki bi nasprotovali duhu krščanstva. Na predpise, ki jih izdajo v tem pogledu ordinariji, so vezani tudi eksemptni redovi in škof je v tem pogledu upravičen vizitirati tudi njih cerkve in oratorije, c. 1261. Bogoslužje je javno, če se vrši v imenu cerkve po zako¬ nito v to poklicanih osebah z dejanji, ki gredo po cerkvenih predpisih samo Bogu, svetnikom in blaženim. Če ti pogoji niso dani, je bogoslužje zasebno (cultus privatus). c. 1256. V izvrše¬ vanju bogoslužja so cerkveni uslužbenci vseskozi vezani na navodila predstojnikov, c. 1260. Vse krščansko bogočastje se osredotočuje v maši, ki je ne¬ krvava ponovitev Kristusove smrti. c. 801. 6) Sv. maša. Ime prihaja od missa, kar znači isto kakor missio, dimissio. Za celo evharistično slovesnost rabi izraz naj¬ prej sv. Ambrozij. 80 Maša je bila prvotno vedno bogoslužje za vso krščansko župo, pri kterem so sprejeli duhovniki in laiki obhajilo iz roke škofa ali njegovega namestnika. Od 7. stoletja naprej pa je pri¬ šla poleg missae publicae v navado tudi missa privata, pri kteri je komuniciral samo darujoči duhoven. Od one dobe dalje so tudi še le začeli duhovniki samostojno brati maše, poprej je opravljal to slovesnost navadno samo škof, drugi duhovniki na škofovo povelje ali z njegovim odobrenjem. U is p o s o b 1 ji e n , darovati; veljavno mašo, je samo ve¬ ljavno posvečen sacerdos, tedaj škof ali presbiter. c. 802. Upravičen v to pa je samo oni, ki je prejel po zakonitih predpisih svoje posvečenje in vrh tega še od škofa dovoljenje za maševanje. To dovoljenje velja samo za škofijsko področje. Tuj duhovnik, sacerdos extraneus, sme maševati samo, če mu historici liturgiae Glagolito-Romanae a XIII. ad XIX. saeculum 1906 ss. L. Petrovič, Disquišitio historica in originem usus slavici idiomatis in liturgia apud Slavos ac praecipue Croatos 1908. V. J a g i č, Die Ent- stehungsgeschichte der kirchenslav. Sprache 2 1913. :ii H. Koch, Missa b. hi. Ambrosius u. der Ursprung des Wortes. Katholik 1908 I. 114 ss. 270 to dovoli krajevni ordinarij. To dovoljenje se da na podlagi spričeval domačega ordinarija, odnosno višjega predstojnika ali kongregacije za vzhodno cerkev (če jie dotični duhovnik uniat). Po partikularnem pravu dajejo dovoljenje v posameznih slučajih župniki in rektorji. Če tuji duhovnik nima priporočil¬ nih pisem, če pa je predstojnikom cerkve znan, se ga sme pri¬ pustiti. Celo neznanemu duhovniku se sme dovoliti enkratno ali dvakratno maševanje, če daruje mašo zastonj ter zapiše svojie ime, službo in škofijo v posebno knjigo, c. 804. Le izjemoma je dovoljeno, da mašuje duhovnik dvakrat na dan. Za take primere se rabi izraz iteratio ali binatio, kar pomenil toliko kakor ponovitev. Le na Božič in Vernih duš dan sme vsak duhoven trikrat maševati. Dovoljenje za dva¬ kratno maševanje na dan sme dati papež ali ordinarij, slednji le za praznične dneve tam, kjer je pomanjkanje duhovnikov in bi sicer znaten del vernikov moral ostati brez maše (c. 806). Opraviti je treba mašo na tešč, dostojno in pobožno, po predpi¬ sih rituala ob primernem času, na primernem kraju, na vsak način na konsekriranem oltarju in vsaj v blagoslovljeni če ne v posvečeni cerkvi ali kapeli. Zavezani maševati so oni cerkveni nastavljenci, kterim že služba nalaga to dolžnost. Dušne pastirje zadene dolžnost ma- ševanja ob nedeljah in praznikih. O mašnih štipendijah (prispevkih za preživljanje mašnika) se nahajajo v zakoniku podrobna določila v c. c. 824—844. Pri¬ spevki za tekoče maše, bodisi, da jih dajo verniki iz svojega na¬ giba ali ker jim je tako naročeno po testatorju, se imenujejo stipendia manualia. Prispevki za maše, ki se krijejo iz kake ustanove, katere pa prejme drugi duhovnik, ker od ustanovnika določeni ne utegne maš opraviti, se zovejo stipendia ad instar manualium, v vseh ostalih primerih se rabi za prejemke za ustanovljene maše izraz stipendia fundata ali m i s s a e f u n d a t a e. c. 826. Škofje in župniki so zavezani, da mašujejo vsako nedeljo in vsak praznik za narod svojega okrožja (pro populo). c. 339, 466. Vernikom je zapovedano, da se vsaj ob nedeljah in praz¬ nikih udeleže sv. maše in sicer kojegakoli katoliškega obreda. Za redove in kongregacije so dolžnosti v tem pogledu obsež¬ nejše. 271 Snov evharistične daritve sta pri nas na zapadu kruh iz pšenične moke in vino, oblika pa besede, ki jih je rabil Kristus pri zadnji večerji, in sicer se rabi od 8. stoletja dalje opresen kruh, dočim se poslužuje pravoslavna cerkev kvasnega kruha. § 116 . Javne molitve in pobožnosti, procesije in božje poti. Cultus latriae gre sv. Trojici in posameznim njenim osebam; božji materi gre c u 11 u s h v p e r d u 1 i a e , angelom, svetnikom in blaženim c u 11 u s d u 1 i a e. Tudi podobe in relikvije so deležne češčenja, ki pa velja samo osebiit, 'ki jo po¬ doba predstavlja ali od koje so ostanki, c. 1255. Ti tehnični izrazi zakonika ne pomenijo drugega, kakor da so sv. Trojica in nje osebe predmet molitve, mati božja, angelji 111 svetniki pa samo predmet češčenja. Molitve, s kterimi se običajno družijo ali prošnje ali za¬ hvale, so ali javne alii pa samo zasebne. Vsak se lahko poslu¬ žuje pri molitvi lastnega besedila, dasi so navadno v rabi le molitve, ki so vernikom znane iz otroških let (pater noster, ave Maria, angelus domini). Tega od cerkve že odobrenega besedila se sme posluževati vsak kristjan. Javne molitve in pobožnosti se smejo uvesti v cerkvi samo z dovoljenjem škofa, ki mora v težavnejših primerih poročati v Rim. Javne molitve stoje vedno pod vodstvom duhovnikov in so smatrati za del liturgije. Na¬ vadno je z njimi zvezana izpostavitev najsvetejšega in blagoslov z njim. Običajne molitve so rožni venec in litanije. Novih lita¬ nij, ki naj bi se javno molile, škof ne sme odobriti, c. 1259. Glede cerkvenega petja in godbe, ki je pri slovesni službi božji in tudi pri drugih javnih pobožnostih v navadi, se nahaja v zakoniku (c. 1264) jedino le določba, da naj bo iz petja in godbe izključena vsaka lahkoživost in nespodobnost in naj se v tem oziru varujejo liturgični predpisi. Pristno cerkveno petje je Gregorianski koral. Dovoljeno pa je tudi dostojno večglasno petje. Kot godbeni instrument pridejo za cerkev v poštev v prvi vrsti orgije. Vsa diruga godala imajo samo nalogo, da podpirajo orgije. Del bogočastja tvorijo obhodi in procesije, ki se vrše pod vodstvom duhovništva ali redno ob izvestnih časih 272 cerkvenega leta, ali pa ob izrednih prilikah. Za prve veljajo liturgični predpisi in običaji. Razlikuje se dvoje vrst: solemnes in minus solemnies. Med prve spadajo teoforične procesije, pred vsem procesija na Telovo. Ta se sme vršiti praviloma samo iz prve cerkve v kraju (če ne obstoja že od davnin nasproten običaj) in vdeležiti se je morajo vsi kleriki, vsi moški religiozi in vse bratovščine. Drugih obhodov se udeleži vedno kler do- tične cerkve, izredne obhode sme dovoliti ali ukazati škof po zaslišanju kapitlja. Religiozi, in sicer tudi eksemptni, morajo zaprositi za obhode izven svojih cerkva in samostanov škofa za dovoljenje. Noben župnik ali drugi cerkveni predstojnik ne sme brez dovoljenja ordinarija uvesti novih obhodov ali običajnih preložiti ali jih odpraviti, c. c. 1290—1295. 0 b o ž j i h p o t i h ne vsebuje zakonik nikakih določil. Na vsak način imajo škofje vršiti svojle nadzorstvo tudi nad njimi. Ako gredo večje skupine romarjev iz ene škofije v drugo, pri¬ pada nadzorstvo vedno ordinariju kraja, kjer se romarji ravno nahajajo. Nikdo ni pravno zavezan, udeležiti se kake procesije ali božje poti. Običajno pa se udeležujejo procesij ob Vstajenju in na Telovo vedno tudi državna oblastva. Te nadzorujejo tudi vse javne obhode v interesu javnega reda. Vse verskiei prireditve stoje pod zaščito državnih zakonov. § 117. češčenje svetnikov, relikvij in podob. Češčenje svetnikov je vkoreninjteno v človeški naravi in sega v cerkvi zelo daleč nazaj. Imenuje se cultus duliae. Tridentinski cerkveni zbor je proglasil češčenje svetnikov, njih relikvij in nabožnih podob za dobro in koristno. (Sess. XXV. decr. de invocat. et relitju. sanctor. et sacr. imagin.) V sta¬ rejših časih so odločali škofje, koga se sme v škofiji častiti kot svetnika, za večje okrožje je bilo potrebno odobrenje večje sinode, za vesoljno cerkev pa dovoljenje papeža. Dotično osebo se jie potem zapisalo v seznam svetnikov, canon sanctorum, od¬ koder izvira izraz canonizatio, ki j'e še danes v rabi. Kot prvi je bil v Rimu kanoniziran škof Ulrik iz Augsburga 1. 903 (Jaffe, Regesta 2 Nr. 3848.) Papež Aleksander lil. (1159—1181) je pro- 273 glasil vise odiredbe glede češčenja umrlih za papeški rezervat, (c 1 X III. 45.) In na to se je razvilo posebno postopanje za proglasitev blaženim ali svetnikom. Kodeks izraža glede češčenja .svetnikov, relikvij in nabož¬ nih podob isto načelo, kakor ga je postavil že tridentinski cer¬ kveni zbor. c. 1276. Javno čestiti se smejo samo oni služabniki božji, ki jih je uvrstila cerkev sama med svetnike ali blažene. Svetnikom, sanctis, gre povsodi in v vseh oblikah cultus duliae, blaženim, beatis, pa samo tam in v toliko, kjer in kolikor je to papež dovolil, c . 1277. Narodi, province, škofije in posamezni kraji ter redovi in kongregacije si izberejo svoje svetnike, ki se jih potem proglasi s papeževim dovoljenjem za patrone. Oni, ki je proglašen blaženim, bi se smel čestiti kot patron samo na podlagi papeževega indulta. c. 1278. Beatifikacija in kanonizacija sta še dandanes papežev re¬ zervat. Postopanje je v zakoniku podrobno urejeno v c.c. 1999 —-2141. Pred vsako kanonizacijo se mora izvršiti beatifikacija dotične osebe. Kanonizacija pomeni definitivno razsodbo cer¬ kve o tem, da je svetnikom proglašeni član ecclesiae trium- phantis. Zato se ima vsak svetnik čestiti v celi cerkvi, njegove relikvije se smejo izpostavljati, njegove podobe se smejo raz¬ obešati, njemu na čast se smejo postavljati oltarji. Samo relikvije cerkveno priznanih svetnikov in bla¬ ženih se smejo javno čestiti pod pogojem, da je njih pristnost posvedočena po avtentični listini kardinala ali krajevnega or¬ dinarija ali po drugi osebi, ki ji gre na podlagi papeževega indulta facultas authenticandi. c. 1283. Prodaja relikvij je v obče nedopustna. Vsi cerkveni krogi so zavezani paziti na to, da relikvije ne pridejo potom dedovanja ali potom prodaje skupno z drugo imovino nekatolikom v roke. Za prodajo po¬ membnejših relikvij (reliquiae insignes: roka, noga, glava, srce itd.) ali prenos na drugi kraj je potrebno celo papeževo dovoljenje; isto velja glede dragocenejših podob. cc. 1281, 1289. Prepovedane so podobe, ki nasprotujejo veri in spo¬ dobnosti. Nenavadne podobe (imagines insolitae) se smejo v cerkvah in drugih .svetih krajih namestiti samo z dovoljenjem ordinarija. Če te podobe ne odgovarjajo že davnemu presku- šenemu običaju (probatus usus), potem naj ordinarij odreče dovoljenje, da se jih postavi v cerkev. Tudi popravila podob 18 274 posebne dragocenosti, starosti, umetniške vrednosti ali podob, ki so odlične vsled občega češčenja, so odvisna od odobrenja ordinarija, ki mora prašati izvedence, predno dovoli popravilo, c. 1280. §118. Sveti časi. Pod svete čase spadajo nedelje in prazniki, pa tudi postni dnevi. c. 1243. 1. Posvečevanje nedelj in praznikov je ravno tako zapoved cerkve in vere kakor potreba človeške narave, ki zahteva odmora bodisi za duševno ali telesno delo. Kadar člo¬ vek počiva kot državljan, takrat pa se naj spomni svojih dolž- nostij kot kristjan. Na tej' naravnopravni podlagi so vzrastle zakonite določbe države in cerkve glediei nedeljskega počitka. Kristjani so si izvolili že za časa apostolov za dan počitka in božjega češčenja mesto sobote nedeljo, kot dan vstajenja Gospodovega. Od praznikov stare zaveze so prevzeli Vel. noč (pascha) kot spomin na vstajenje Izveličarja in Binkošti v spo¬ min na prihod sv. Duha. Tema dvema se je kmalu še pridružil praznik Kristusovega rojstva ali Božič, ki je, najprej uveden na zapadu, prišel kmalu splošno do veljave tudi na vzhodu. S temi tremi glavnimi prazniki je bila dana tudi že razdelitev cerkve¬ nega leta. Med te glavne praznike so se uvrstili še mnogošte¬ vilni drugi, ki niso veljali v vseh krajih cerkve enako, in ki so jih upeljali ali škofje ali krajevne sinode. Od 11. stoletja naprej pa je obveljalo načelo, da sme za celo cerkev obvezno uvesti nov praznik samo papež. Ker je bilo teh praznikov ščasoma preveliko število v veljavi, so jih papeži čestokrat zopet od¬ pravljali in sicer ali za celo cerkev ali pa samo za posamezne države, ki so to posebno odločno zahtevale. Tako je vladala glede praznikov v različnih krajih največja raznolikost. Zato je papež Pij X., ustrezajoč zahtevam časa, s svojim motu pro- prio »Supremi disciplinae« z dne 2. julija 1911 skrčil število obče predpisanih cerkvenih praznikov na osem: Božič 25. dec., Obrezovanje gospodovo 1. jan., Sv. trije Kralji (epiphania) 6. jan., Kristov vnebohod, četrtek pred 6. nedeljo po Veliki noči, 275 Marijino brezmadežno spočetje 8. dec., Marijino vnebovzetje 15. avg., Peter in Pavel 29. jun., ter Vse svetnike 1. nov. Cerkveni prazniki so ali premakljivi ali nepremakljivi. Nepremakljivi so tisti, ki padejo vedno na isti koledarski dan (Božič), premakljivi oni, ki se praznujejo v različnih letih na različne dneve (Vel. noč). Dalje razlikujemo slovesne in neslo- vesne praznike (festa solemnia in non solemnia); f. solemnia se morajo vedno praznovati in v slučaju zapreke preložiti. Po činovnem redu so prazniki ali f. duplicia, semiduplicia ali sim- plicia. Pravno najpomembnejša je razlika med festa chori, ki jih ima praznovati samo kler po liturgičnih predpisih in festa fori, festa de praecepto, zapovedani prazniki, ki veljajo za vse ljud¬ stvo in ob katerih morajo iti vsi verniki k maši, se vzdržati tež¬ kih del, potov k sodišču in tudi trgovanja, ako ni to po običaju na take dneve v navadi, c. 1248. Po zakoniku sta samo najvišji oblasti v cerkvi, namreč pa¬ pež in občni cerkveni zbor poklicani, določati, prelagati ali od¬ pravljati praznike ali postne dni. Dovoljenja, da se izvestnih praznikov ah postov v posamnih slučajih ni treba držati, dajejo ordinariji in celo župniki. Ordinariji smejo dovoliti dispenzo tudi za celo škofijo. Predstojniki eksemptnih klerikalnih reli- giozov imajo isto pravico glede oseb, ki bivajo trajno v njih zavodih, c. c. 1244, 1245. Kot zapovedane praznike navaja Codex j. c. za vso cerklev poleg nedelj in Telovega zgoraj naštete v motu proprio »Su- premi« imenovane dneve in praznik sv. Jožefa 19. marca, c. 1247. Prazniki patronov niso zapovedani prazniki, vendar lahko ordinariji prelože njih praznovanje na prih. nedeljo. Kjer pa je tak praznik že odpravljen, se sme uvesti na novo samo z dovoljenjem iz Rima. Praznični in postni dnevi se računajo navadno od polnoči do polnoči; odpustki izvestnega dneva pa se lahko pridobe že prejšnji popoldan. Festum ali festivitas, je praznik sam, vigilia, pervigilium, vespera prima, prejšnji dan; vigilia vigiliae (pervi- gilia) drugi dan pred praznikom, octava osmi dan po njem, pri čemur se šteje dies festus sam kot prvi dan. Po zakonu o medverskih odnošajih z dne 25. maja 1868 čl. 18, se mora opustiti ob nedeljah v času, ko se vrši božja služba, vsako ne nujno potrebno javno delo, ravno tako je ne- 18 * 276 dopustno vsako dejanje, ki bi ob praznikih katerekoli konfesije v bližini božjega hrama motilo glavno božjo službo. Pri nas se praznujejo tudi še različni, po cerkvi odpravljeni prazniki, tako da ti za državo še veljajo, za cerkev pa ne. 2. Postni dnevi. (c. c. 1250—1254.) Postne zapovedi so zgolj juriš ecclesiastici. Nastale so potom običaja, ki ima svoje začetke že pri prvih kristjanih. Najstarejši je velikonočni post, ki se omenja že na nicejski sinodi kot quadragesima. Post ob kvatrih je bil upeljan vsaj že v 5. stoletju (c. 6 [Leo I.] in 7 [Hier.] D. LXXV1.) Za postne dneve sta veljala sreda in petek, na zapadu je prišla mesto srede v navado sobota. Končno so se kristjani postili tudi na dneve pred največjimi prazniki. Post je dvojen in sicer razlikujemo dies abstlnentiae, na ktere ni dovoljeno zavživati jedil vseh vrst, ampak so izvestne vrste jedil izključene, dies ieiunii, ob kterih ni dovoljeno se najesti več kakor enkrat na dan do sitega in dies abstinentiae et ieiunii, na kterih so člani cerkve omejeni glede izbire jedil in se smejo poleg tega tudi le enkrat na dan najesti do sitega. Na postne dneve prve vrste (dies abstinentiae) je sedaj prepo¬ vedano samo zavživanje mesnih jedil, ne pa več zavživanje jajc, mleka in živalske masti. Na dneve, za ktere velja samo zapoved pritrganja, so dovoljene tudi mesne jedi, dopustno pa je samo enkratno nasičenje na dan in sicer ali opoldne ali zve¬ čer; malenkostna jedila pa se smejo zavžiti tudi ob drugih časih dneva. Sicer pa so za količino in vrsto dovoljenih jedil mero¬ dajni krajevni običaji. Izrecno dovoljeno je sedaj tudi zavživa¬ nje rib in mesnih jedil ob enem. c. 1251 § 2. Dies abstinentiae tantum so vsi petki v letu, dies abstinentiae et ieiunii so vsi petki in sobote v 40. dnevnem postu (od pepelnice do velike sobote), dalje pepelnica ter srede, petki in sobote v kvaternih tednih, t. j. v tednih po 1. nedelji po pepelnici, po Binkoštih, po prazniku Povišanja sv. križa 14. sept., in po tretji adventni ne¬ delji konečno dnevi pred Marijinim vnebohodom, pred Vsemi svetimi in pred Božičem. Samo dies ieiunii so vsi drugi dnevi v velikonočnem postu. Ako pade zapovedan praznik na postni dan, potem post ne velja. Na veliko soboto je samo še dopoldne post. Za redove in kongregacije so dostikrat veljavni strožji predpisi, ki ostanejo po zakoniku nedotaknjeni. Tudi na veljav¬ nosti morebitnih posebnih zaobljub ali dispenz ni kodeks nič spremenil. 277 § 119. Prisega in zaobljuba. Oboje znači zasebna dejanja bogočastja, toda oba čina sta podrejena cerkveni upravi radi obveznosti, v katero stopita pri- sežnik in zaobljubnik napram Bogu. 0 tej obveznosti odloča po¬ klicana cerkvena avtoriteta, ki jo lahko spremeni ali razveljavi. Včasih pa poklicani cerkveni organ kot božji zastopnik storjeno zaobljubo tudi izrecno sprejme. I. Prisega, iusiurandum, iuramentum, pomeni, da se sklicuje prisežnik na Boga kot pričo in sicer ali za resničnost kake trditve (izpovedbe), juramentum assertorium, purgatorium, ali za resnost kake obljube n. pr. jamstvo poroka, juramentum promissorium. Predpogoji za veljavno prisego so: iudicium, ve- ritas et iustitia. (Jusiurandum praestari nequit, nisi in iudicio, in veritate et in iustitia c. 1316 § 1.) Judicium pomeni, da se mora storiti prisega s primerno uvidevnostjo in s prosto voljo. Zato se ne sme nikdo pripustiti k prisegi, ki radi nedo¬ raslosti ali bolezni ne moriei rabiti svojega razuma, c. c. 1757 § 1, 1767 § 1, 88 § 3. V e r i t a s zahteva, da mora tisti, ki priseže, imeti voljo, izpovedati resnico brez vsakega pridržka, ali pa najvestneje izpolniti svojo obljubo. Tretji pogoj, iustitia, pa znači, da se ne sme ničesar dati pod prisego, kar bi naspro¬ tovalo veri, blagru cerkve, spodobnosti ali pravicam tretjih oseb. (c. 7. C. XXII q. 1, c. 2 C. XXII. q. 2, c. 27, 21, 23—25, 31, 2, 11, 13, 16, 18. 19 X. II. 24.) Nedopustna je prisega po za¬ stopniku. Zapriseženo obljubo je treba izpolniti. Tudi prisiljena prisega (per vim aut metum gravem) je po sebi veljavna, toda cerkveni predstojnik sme zavezanca oprostiti izpolnitve. Isto- tako je veljavna pod prisego dana odreka na pravno dobrino ter se mora izpolniti, ako ni izsiljena ali s prevaro povzročena in če ne pomeni škode za dušni blagor, c. 1317. Zaprisežena obljuba se mora strogo tolmačiti. Njena veljavnost se ravna po prirodi in pogojih dejanja, za kojega podkrepitev je služila. Dejanje, ki bi bilo na škodo drugemu ali proti javnemu blagru ali večnemu izvelieanju, tudi po prisegi ne dobi veljave, c. 1318. Obveznost iz zaprisežene obljube ugasne: 1. ako se oni, komur na korist je bila storjena, izpolnitvi odreče; 278 2. ako se predmet prisege (res jurata) v bistvu spremeni, ako izgubi vsak pomen ali če je na potu dobrini višje vrednosti (majus bonum impediat); 3. ako odpade končni smoter ali pogoj, pod kojim je bila prisega storjena; 4. ako pristojni cerkveni organ izpolnitev spregleda, ob¬ veznost spremeni ali pa jo razveljavi kot ničevo (dispensatione, commutatione, irritatione). c. 1319. Spremembe more dovoliti krajevni ordinarij za svoje področje in svoje podložnike in vsak papežev pooblaščenec v okviru pooblastila. Sprememba se pa veljavno izvrši tudi po zaobljubniku samem, če prevzame mesto prvotno obljubljenega drugo ravno tako dobro ali še boljše delo. Če bi pa iz dizpenze nastala drugim škoda, in bi se ti sami ne odrekli izpolnitvi ob¬ ljube, je samo papež upravičen, da z ozirom na potrebe cerkve in v njeno korist odveže od storjene prisege, cc. 1312—1314, 1320. II. Zaobljuba (votum). c. c. 1307—1315. O zaobljubi govorimo, ako se kdo premišljeno in iz proste volje pred Bogom zaveže, da hoče izvršiti izvedljivo dobro delo (promissio deliberata ac libera Deo facta de bono possibili et meliore). Zaobljubo stori lahko vsak, ki je že dosegel zrelost razuma, ako ga pravo od takega dejanja ne izključuje. Iz ne¬ opravičene težke bojazni storjena zaobljuba je neveljavna, c. 1307. Razlikujemo: a) votum pub licu m, ako zaobljubo v imenu cerkve sprejme zakoniti cerkveni predstojnik, in vo¬ tum privatum, ako se zaobljuba stori zasebno; b) vo¬ tum solemne, ako cerkev sama zaobljubo prizna za slo¬ vesno in ji prisoja vse učinke, ki so s tako obljubo zvezani; v nasprotnem slučaju je zaobljuba navadna, priprosta, votum s i m p 1 e x. Vsako dejanje, ki je v nasprotju s slovesno ob¬ ljubo, je ničevo, čin pa, ki nasprotuje priprosti obljubi, je samo nedovoljen; c. 579; c) votum reservatum, pridržana ob¬ ljuba, ki jo sme spregledati samo apostolska stolica in votu m non reservatum, glede kterega sme dati dispenzo tudi nižji cerkveni predstojnik; d) vota personalia, realia in m i x t a , osebne, stvarne in mešane zaobljube. Predmet prvih je dejanje, pri drugih se obljubi stvar, pri tretji vrsti pride oboje v poštev. Od zasebnih zaobljub so papežu pridržane 279 samo zaobljube popolne in trajne čistosti in zaobljuba vstopiti v samostanski red (votum ingrediendi in religionem votorum solemnium), če so bile storjene nepogojno po dovršenem 18. letu. c. 1309. Osebna zaobljuba veže samo zaobljhbmka, stvarna tudi njegove dediče. Isto velja o mešani zaobljubi, v kolikor je stvarnega značaja. Zaobljuba izgubi svojo obvezno moč s (potekom časa, na kojega se je glasila, dalje ako odpade dodani pogoj' ali namen, ako se spremeni substanca obljublje¬ nega predmeta, ako se razveljavi (irritatione) ali prvotna ob¬ veznost zamenja z drugo (commutatione), ako se dovoli spre¬ gled. Konečno se ukinejo za dobo, za ktero veže samostanska zaobljuba, vse obveze iz prejšnjih zaobljub. Kdor svoje volje ne more prosto uveljavljati, se tudi. brez vednosti osebe, od ktere je odvisen, ne more z zaobljubo obve¬ zati. Tako zakoniti zastopniki nedoraslih oseb, ki še nimajo potrebnega razuma ter skrbniki umobolnih skrbljencev lahko vsak čas proglase zaobljube svojih še nedoraslih otrok, varo¬ vancev odn. skrbljiencev za ničeve, istotako samostanski pred¬ stojnik zaobljube podrejenih religiozov in vsak zakonec zaob¬ ljube drugega zakonca, kolikor se tičejo zakonskega življenja. Ako bi pa n. pr. eden izmed soprogov storil zaobljubo, da stopi v samostan, potem drugi soprog izpolnitev zaobljube pač lahko prepreči do svoje smrti, a obveznost iz zaobljube ne ugasne, ker jte zaobljubnih odvisen od svojega soproga samo glede pred¬ meta prevzete obveze, ne pa glede volje same. c. 1312. § 120 . Sveti kraji in svete stvari. Svete stvari imenujemo one, ki služijo bogočastju ali so namenjene za pokopavanje vernikov, in ki so v to svrho ali po¬ svečene ali blagoslovljene po liturgičnih predpisih, c. 1154. Med njimi razlikujemo res consecratae in res b e n e - d i c t a e , posvečene in blagoslovljene stvari, ki so zopet ali nepremične, loca sacra, ali premične, t. j. sveto posodje in cer¬ kvena oprava, sacra supellex. Med obema tema vrstama stoje altarji, ki so ali nepremični altarji, altaria i'ixa, ali pa premični, altaria portatilia. Loca sacra, sveti kraji so pred vsem cerkve in kapele (oratoria) ter pokopališča, coemeteria. Pod cerkveno opravo spadajo stvari, ki se rabijo pri službi božji. Res con- 280 secratae so razun oltarjev kelihi in patene, res benedictae mašne in druge cerkvene obleke, tabernakelj, monstrance itd. Zvonovi so ali res consecratae ali res benedictae. Kdor pro¬ izvaja ali gradi res sacrae, je zavezan upoštevati pri tem pre- skušena pravila in običaje krščanske umetnosti, c. 1164. Posvečenje svetih krajev je vedno zadeva ordinarija, v kojega področju se nahajajo, ako je sam za škofa posvečen. Kardinali smejo posvetiti cerkve in altarje svojih titulov. Gene¬ ralni vikar mora imeti v to svrho posebno pooblastilo. Isto pra¬ vilo velja za blagoslovljenje svetih krajev, le da je v to poklican tam, kjer gre za eksemptne klerikalne religije, višji predstojnik. Škof kakor višji predstojnik pa smeta to nalogo po¬ veriti tudi drugim duhovnikom. Nikdo pa ne sme posvetiti ali blagosloviti svetega kraja brez privoljenja ordinarija. Vsi na¬ sprotni privilegiji so razveljavljeni, c. 1155—1157. O izvršenem (posvečenju ali blagoslovljenju je napraviti pismeno svedočbo, o kteri se ima en izvod hraniti v škofijski kuriji drugi pa v arhivu dotične cerkve. Za dokaz pa zadostuje tudi izpovedba ene ne¬ oporečne priče, če se na ta način nikogar ne oškoduje. Oni, ki je upravičen posvetiti ali blagosloviti cerkev, je tudi poklican bla¬ gosloviti in položiti temeljni kamen. c. 1168. Kanon 1160 izraža načelo, da sveti kraji niso podvrženi ci¬ vilnim oblastvom, ampak da cerkev izvaja nad njimi povsem prosto svojo jurisdikcijo. V tem pogledu pa so merodajni pred vsem državni zakoni, po kterih nastopajo verske družbe na¬ vadno samo glede notranjega bogoslužja samostojno. Tudi zahteva cerkev za se še sedaj zavetno pravico (jus asyli) v tem smislu, da se sme hudodelca, ki je pribežal v ! cerkev, izročiti le z dovoljenjem ordinarija, ako ne gre za nujno potrebo, c. 1179. Ta pravica po naših sedanjih zakonih ni priznana, dasi je v srednjem veku igrala veliko vlogo. V obče veljajo glede svetih krajev in stvari po kodeksu nastopna določila: I. Cerkve in kapele, (oratoria). c. c. 1161—1196, Cerkve so stavbe zgrajene v namen, da služijo vsem verni¬ kom v svirho javnega bogočastja, c. 1161. V prvih časih se je služba božja vršila v zasebnih hišah in po skritih krajih, toda odkar je zadobila cerkev priznanje v rimskem cesarstvu, je razvijala bogat sijaj tudi v božjih hramih in nastal je poseben krščanski stavbeni slog, ki je seveda po časih in krajih dobival 281 različne oblike. Vedno so služile in služijo še sedaj istemu smo¬ tru najpriprostejše lesene cerkvice pa tudi veledragocene vi¬ soko umetniške kamnite stavbe. Tudi v pravnem oziru razlikujemo mnogo vrst različnih cerkva; male zasebne kapelice, podružnice, župne, kapiteljske, stolne, samostanske cerkve itd. Pravno pomembna je razlika med cerkvami in kapelami. Cerkev je sveta stavba (aedes sacra), dostopna vsem vernikom, namenjena javnemu bogočastju. Brez pismenega dovoljenja ordinarija se cerkev ne sme zidati. Dovoljenje se sme dati samo, ako se je škof poprej pre¬ pričal, da so dana potrebna sredstva za zgradbo in za vzdrže¬ vanje cerkve ter za preživljanje duhovnikov, ki naj se tam na¬ stavijo. Tudi se je ozirati na to, da novo zgrajena cerkev ne bo povzročala prejšnjim cerkvam škode. Zato je pred rešitvijo prošnje za škofovo dovoljenje zaslišati mnenje predstojnikov sosednih cerkva. Navzlic ugovorom le-teh bi se smelo dati do¬ voljenje, če je hasek, ki ga imajo verniki od nove zgradbe, tako očit in nedvomen, da odtehta morebitno škodo že obstoječih cerkva. Celo samostanske zadruge si morajo oskrbeti dovoljenje ordinarija, predno prično določeno gradbo in ne zadostuje v to svrho morebitno že poprej izposlovano zagotovilo, da si smejo postaviti lastno cerkev (brez označbe kraja). Tisti, ko jih pra¬ vice so vsled nove gradbe ogrožene, lahko pri cerkvenem sod¬ niku zahtevajo prepoved, da se delo nadaljuje, dokler se pra¬ vica graditelja ne dožene. c. 1676. Kdor pa postopa pri novi gradbi že na podlagi oblastvenega dovoljenja, tistega pravica sploh ne more biti dvomljiva. Seveda je potrebno pri vseh no¬ vih stavbah in pri prezidavah v večjem obsegu vselej tudi do¬ voljenje civilnega stavbnega oblastva. Vedno so upoštevati pri novih stavbah in prezidavah obi¬ čajne oblike in pravila krščanske umetnosti. Ordinariji so za¬ vezani, da s pomočjo izvedencev to strogo nadzirajo. Nobena cerkev ne sme biti ne po oknu ne po vhodu zvezana s hišo laika in nikak prostor cerkvene stavbe, ne nad, ne pod cer¬ kvijo, se ne sme rabiti v posvetne svrhe. c. 1164. Še le po slovesnem posvečenju ali vsaj blagoslovljenju se sme opravljati v novi cerkvi služba božja. Če ordinarij upravi¬ čeno domneva, da se bo cerkev vporabljala v posvetne svrhe, potem naj dovoljenje za zgradbo, ali, če je bila ipak zgrajena, 282 za posvečenje ali blagoslovljenje odreče. Slovesno posvetiti se imajo stolne, in /po možnosti tudi kolegiatne, samostanske in župne cerkve. Cerkve, zgrajene iz lesa ali iz železa ali druge kovine se smejo samo blagosloviti, ne pa posvetiti. Altar se sme posvetiti tudi brez cerkve, ako se pa posveti cerkev, je vedno treba posvetiti tudi vsaj en altar in sicer glavnega, če še ni posvečen, če je že posvečen, pa stranskega, c. 1165. Posvečenje cerkve naj se izvrši na nedeljo ali praznik. Po¬ svečujoči škof in tisti, ki so za posvečenje prosili, se morajo prejšnji dan postiti. Posvečujoči škof sme dovoliti za dan posvečenja in za vse bodoče obletnice tega dneva (anniversa- ria) posebne odpustke, c. 1166. Spomin na posvečenje ali bla¬ goslovljenje cerkve se praznuje vsako leto na dan »žegnanja« (sejem, cerkveni god, Kirchweihfest) po liturgičnih predpisih, c. 1167. Vsaka posvečena ali blagoslovljena cerkev dobi svoj na¬ slov po svetniku, ki si ga izbere za patrona. Tudi dan patrona se ima v vsaki cerkvi praznovati po liturgičnih predpisih. Obi¬ čajno se prenese ta praznik na najbližjo nedeljo. Praviloma sme biti cerkveni patron samo svetnik, c. 1168. V posvečeni ali blagoslovljeni cerkvi, ki je v tem svojstvu izročena (dedicata) časti božji in javni uporabi po vernikih, se smejo opravljati vsa liturgična dejanja, v kolikor niso vsled župnih pravic ali privilegijev ali pravnoveljavnih običajev ve¬ zana na izvestne druge cerkve. Ta pravica ugasne še le, ako se cerkev uniči ali če ji ordinarij posvečenje zopet vzame, kar pa se sme zgoditi samo v primeru, da je nadaljnje vzdrževanje cerkve nemogoče. Liturgično dejanje, s kterim se cerkvi njeno svojstvo kot res sacra vzame, se zove exsecratio. c. 1171, 1187. Posebne pravne posledice imajo gotova dejanja, s kterimi je zvezana oskrumba ali onečaščenje cerkve. Zakonik rabi izraz violatio ecclesiae, kar pač pomeni toliko, da je cerkev v teh slučajih smatrati za poškodovano z ozirom na njen vzvišeni na¬ men. Bolj pravilno pa je govoriti o onečaščenju nego o poškodbi. Primeri, v katerih nastopi violatio ecclesiae, so v c. 1172 taksativno našteti. Pogoj je, da so dotični čini ugotovljeni (certi), da so obče znani (notorii) in da so bili izvršeni v cerkvi sami (in ipsa ecclesia positi). Ti primeri so: 1. umor; 2. zločinsko 283 težko prelivanje krvi; 3. pregrešna zloraba cerkve, ki skruni njeno čast; 4. ako se pokoplje v cerkvi nevernika ali pa kri¬ stjana, ki je bil sodbeno izobčen. Prejšnje pravo je rabilo mesto violatio izraz pollutio. Pol- lutio je bila dana sosebno tudi v primeru samoumora, ki je štel ravno tako težko kakor umor. c. 19, 20 D I. de cons.; c. 4 X III. 40. Tretji primer je bil označen kot prostovoljna in težko pregrešna effusio seminis humani, (c. 4 X III. 40; c. un. in VI 11 III. 21). Violatio ecclesiae sicer ne uniči njenega posvečenja ali blagoslovljenja, vendar pa trpi po njem njen ugled pri vernikih, tako da se mora nadaljne izvrševanje duhovniških funkcij v njej ukiniti, dokler se madež zopet ne odpravi, kar se zgodi po posebnem liturgičnem činu, ki se zove reconciliatio. Do tega čina je upravičen pri blagoslovljeni cerkvi njen predstoj¬ nik, pri posvečeni pa samo ordinarij in le v slučaju nujne po¬ trebe njen predstojnik, ki ipia mora obvestiti ordinarija, c. 1176. V cerkvi mora vladati oni red, ki pristoja božjemu hramu. Kupčije ali sejmi (negotiationes) in stojnice se v njej ne smejo pripuščati, četudi bi se nanašale le na nabožne predmete, c. 1178. Vsakega se mora pripustiti k božji službi v cerkvi brez¬ plačno in se izrecno zavrača vsak običaj, ki bi nasprotoval temu predpisu, c. 1181. Kolikor možno naj bodo v cerkvi moški ločeni od žensk, moški naj snamejo v cerkvi in pri cerkvenih obhodih klobuke, ako temu ne nasprotuje običaj v deželi ali če ne zahtevajo važni oziri drugače. Za oblastva se sme v cerkvi odkazati tudi poseben prostor. Z dovoljenjem ordinarija se sme dati tudi navadnim članom cerkve poseben prostor v stolu, toda tak ukrep je vedno preklicen, ker je v prvi vrsti merodajen blagor celote, c. 1262, 1263. Spori radi stolnine, ki jih pri nas rešujejo kot najemninske zadeve redna sodišča, bi se imeli v smislu cerkvenega prava reševati cerkvenim instančnim potom. Oratoriji ali bogomolnice (Bethauser) se razli¬ kujejo od cerkev bistveno v tem, da niso v pni vrsti namenjeni splošnosti, dasi je tudi njih svrha, da služijo češčenju Boga. Med njimi ločimo: 1. oratoria puhlica, javne bogomolnice, ki služijo pred vsem za verske potrebe kake korporacije ali tudi zaseb¬ nikov, v koje pa imajo med božjo službo dostop tudi drugi, n. pr. kapele v bolnišnicah in v nekaterih cerkvenih zavodih (semeniščih); 284 2. oratoria semipublica, ki služijo samo gotovemu krogu oseb (religiozom, osobju zavoda), in ki niso splošno dostopna ; 3. oratoria privata seu domestica, ki so na¬ menjena samo posameznim rodbinam (n. pr. vladarskim rodbi¬ nam, grajske kapele) ali pa zasebnikom (kapele na grobovih). Zasebne bogomolnice so tudi domače kapele kardinalov in ško¬ fov, zakon pa jim navzlic temu priznava pravni značaj poljavnih oratorijev, c. c. 1188, 1189. Za javne oratorije veljajo v obče iste določbe, kakor za cerkve, zato se v njih opravljajo lahko vse duhovniške funkcije kakor v cerkvah samih v smislu liturgičnih predpisov. V za¬ sebnih kapelah se sme čitati maša, a samo z dovoljenjem ordi¬ narija, ki je navadno potrebno za vsak posamezen primer po¬ sebej. Ako naj se čita v njih dnevno tiha maša, je potreben v to poseben papežev indult. Razun maše so vse druge duhovniške funkcije v zasebnih kapelah sploh prepovedane. Posebno po¬ svečenje ali blagoslovi jen je pri njih odpadle'. Pri poljavnih ka¬ pelah se izvrši blagoslovljenje navadno istočasno z zavodom, kteremu pripadajo (samostan, semenišče). Za njih zgradbo je potrebno dovoljenje ordinarija, c. c. 1191—1196. II. Grobišča, p o k o p a Piš č a. Kristjani so že pred Konstantinom imeli razsežna grobišča, na kojih so tudi nastale prve bogoslužju namenjene zgradbe. Maševalo se je na grobovih mučenikov. Vsled tega imajo oltarji še dandanes obliko krste in radi tega velja še dandanes strogi predpis, da mora vsebovati vsak oltar ostanke kakega svetnika. Tako se še danes daruje vsaka maša na grobu mučenika ali drugega svetnika. V poznejšem razvoju so postala pokopališča samo pritiklina cerkva. Na zemljišču okrog cerkve so se pola¬ gali umrli kristjani k večnemu počitku. V cerkvi sami so se smele pokopavati le posamezne odlične osebe. Načelo, da so pokopališča strogo cerkvena naprava, danes ni več priznano, dasi je veljalo skozi dolga stoletja. Določbe zakonika se zato ozirajo tudi na medverska, navadno občinska (mestna) pokopališča in velevajo ordinarijem, naj skrbe tam, kjer cerkev ne more udeistviti svoje pravice in zahteve po last¬ nem pokopališču za svoje vernike, da se blagoslove občinska pokopališča v celem obsegu, ako pripada večina umrlih kat. cerkvi, ali pa odmerjen del, kjer so katoliki v manjšini; kjer pa 285 bi tudi to ne bilo mogoče, tam naj se blagoslovijo posamezni grobovi od slučaja do slučaja, c. 1206. Določila glede oskrumbe in rekonciliacije cerkva veljajo tudi za grobišča. Sicer pa oskrumba pokopališča ne zadene cerkve in tudi ne obratno, c. 1172 § 2. Vsaka župna cerkev naj ima po možnosti svoje po¬ kopališče. Eksemptni redovniki si smejo zgraditi grobišče za se. Ordinarij sme tudi drugim udruženjem, celo zasebnim rod¬ binam dovoliti poseben blagoslovljen prostor, kjer se naj njih člani pokopavajo. Vernikom je dovoljeno, da si pridobe lastne grobove bodisi na zasebnih, bodisi na javnih pokopališčih. Za umrle otroke naj se odkažejo po možnosti posebna mesta. Vsako pokopališče naj se zagradi in zastraži. Grobovi, kamni in .spomeniki se morajo vestno vzdrževati in biti v skladu s kato¬ liško vero. Za one, ki se jim odreče cerkveni pogreb, naj se odmeri poseben prostor, ki se ne blagoslovi, c. c. 1207—1212. Pokopališča zanimajo tudi državno upravo z zdravstvenih ozirov. Ti oziri so rodili zakon z dne 30. aprila 1870 d. z. št. 68, ki podreja vsa pokopališča zdravstveno-policijskemu nadzorstvu in ki nalaga občinam dolžnost, da skrbe v lastnem območju za pokopališča, ki odgovarjajo sanitarnim predpisom. Pokopališča v zaključenih človeških naselbinah so že od časa Jožefa II. sem prepovedana. Zato se sedaj pokopališča okrog cerkva vedno bolj opuščajo. Novejša pokopališča so vsa izven viasi, mest in trgov. Konfesionalno pokopališče je ono, ki stoji v upravi in rabi verske občine ali kake župnije. V obče so starejša pokopališča večinoma verske naprave. Zakon z dne 30. aprila 1870 d. z. št. 68 jih je samo iz sanitarnih ozirov podredil občinam kot po¬ licijskim oblastvom, na njih jurističnem značaju pa nič ni izpre- menil. Tudi ni izključeno, da še sedaj na novo nastanejo verska pokopališča, samo da bi bilo v to potrebno zdravstveno-poli- cijsko odobrenje politične občine. Ako bi versko pokopališče ne zadostovalo več potrebam in bi se cerkev branila, ga pove¬ čati ali preurediti, bi morala občina skrbeti za zgradbo novega pokopališča. Tudi na verskem pokopališču se mora dovoliti dostojen pogreb drugoverca, ako se ga ima pokopati v rodbinskem grobu ali če v občini, v koji je drugoverec umrl ali v koji je bilo najdeno njegovo truplo, ni pokopališča za pripadnike vere umr¬ lega (čl. 12 zakona o medverskih odnošajih z dne 25. maja 1868 d. z. št. 49). 286 III. Altarji in zvonovi. Altarji so ali nepremakljivi, altaria fixa, immobilia, ali pa premakljivi, altaria mobilia, portatilia, arae portatiles, petrae sacrae. Pivi so vzidani, altarna ploskev iae ne da ločiti od pod¬ loge. Drugi so ali premestljivi mali altarčki, ali pa altarji, pri kterih je podstavek sicer tudi utrjen, pa ne blagoslovljen. Plo¬ šča mora biti iz kamna in vsaj tako velika, da ima kelih na nji prostor. V vsaki posvečeni cerkvi mora biti vsaj en, sosebno glavni altar nepremakljiv. Aitar sam mora biti posvečen, predno se sme na njem maševati. Nepremakljiv altar zgubi svoje po¬ svečenje, če se loči ploskev od podloge (stebrov). V takem slu¬ čaju je treba nove posvetitve, ki jo pa sme opraviti s škofovim dovoljenjem navadni mašnik. Posvečenje zgubi! vsak aitar tudi v slučaju, da se snamejo iz njega relikvije. Eksekracija altarja ne pomeni h kratu eksekracije cerkve in tudi ne obratno. Vsak altar ima svoj naslov, glavni altar isti naslov kakor ( cerkev. Vsak altar je namenjen za liturgične funkcije in sicer v prvi vrsti za maševanje, vsaka uporaba altarjev v posvetmei namene je prepovedana. Pod altarjem ali v njega bližini se ne sme ni¬ kogar pokopati, c. c. 1197—1202. Sem spadajo tudi cerkveni zvonovi, ki so ipo liturgičnih predpisih ali posvečeni ali blagoslovljeni. Uporabljati se jih sme samo v verske svrhe, v druge, necerkvene namene samo v slučajih sile ali s škofovim dovoljenjem ali ob prilikah, ki so določene po običaju (plat zvona ob požaru, zvonenje proti ne¬ vihti). Glede njih posvečenja ali blagoslovljenja veljajo isti predpisi kakor za cerkve. Zvonovi so v cerkvi v rabi že od 6. stoletja. C. 1169 določa, da sme zvonove (campanas) imeti vsakoršna cerkev, v istini pa so v rabi tudi pri kapelah, celo zasebnih. IV. To kar se rabi v cerkvi pri liturgičnih funkcijah, se imenuje sacra supellex, cerkvena oprema. Glede nje nahajamo v c. c. 1296—1306 posebne določbe. Vse mora biti inventarizirano in dobro shranjeno. Res consecratae so kelihi in patene. Oboje naj bo iz zlata ali srebra. Le če je cerkev revna, se sme rabiti tudi kelih iz cina, ki pa mora biti znotraj pozlačen. To določajo litur¬ gični predpisi — Missale Romanum, — na katere se sklicuje poleg starih cerkvenih običajev tudi zakonik. V novejšem času so dovoljeni tudi kelihi iz aluminija, če so znotraj pozlačeni. 287 Res benedictae so liturgična oblačila, prtiči za altarje, tabernakelj, oprema za shrambo evharistije, tedaj ciborij, inon- stranca, lunula, ter posodje za shrambo svetih olj. Poklican, da blagoslovi cerkveno opremo, je v obče cerkveni predstojnik. Ako se ti predmeti v svoji obliki tako spremene, da se jih ne more več smatrati za to, kar so bili in da ne morejo več služiti prejšnjemu namenu; ako se jih je uporabilo v nedostojne svrhe (ad usus indecoros adhibita) ali če se jih je izpostavilo javni prodaji, potem nehajo biti res consecratae ali benedictae; ne pa v primeru, da se je zlata plast obrabila ali prenovila, c. 1305. O tem, komu pripade sv. oprema iz zapuščine duhovnikov, glej spodaj § 169 str. 419. III. Poglavje. Uprava posvečevalne oblasti (potestas ordinis). § 121 . Pravna stran zakramentov. Posvečevalna oblast cerkvenih organov se uveljavlja v prvi vrsti pri podeljevanju zakramentov in zakramentalov. Nekteri izmed zakramentov so pravno tako važni, da spadajo v sistemu na drugo mesto. So to: mašniško posvečenje, ki še le da kleri¬ kom nadnaravno usposobljenost, da zamorejo svojo službo izvr¬ ševati v smislu cerkvi stavljenih ciljev ter zakon, ki je temelj za vsako družabno življenje bodisi v cerkvi ali v državi. Maš¬ niško posvečenje spada po svojem značaju v cerkveno ustavo, o zakonu pa se radi njegove važnosti in obširnosti snovi in vsled pretežno zasebnopravnega značaja določil razpravlja v naslednjem oddelku te knjige. V to poglavje so uvrščeni samo ostali zakramenti, t. j. krst, birma, evharistija, pokora in po¬ slednje olje. Krst je temelj vseh drugih zakramentov, kdor še ni krščen, ne more sprejeti birme, pokore itd. Glede vseh zakramentov pa velja načelo, da se jih sme podeliti samo katoličanom, krivo¬ verci in razkolniki so v obče izključeni, dokler niso preklicali svojih zmot in niso bili v cerkev nazaj sprejeti (nisi prius eccle- siae reconciliati fuerint). c. 731. Krst, birma in posvečenje vtis¬ nejo vsakemu, kdor jih prejme, neizbrisen znak, character inde- lebilis, vsled česar se ne smejo nikoli podeliti v drugo, ali pa vsaj samo pogojema, če bi obstojali glede dejstva ali veljav- 288 nosti prve podelitve dvomi! Glede oblike so merodajni litur¬ gični predpisi. Načeloma je podelitev brezplačna, vendar pa so dopustne po pristojnih organih in starih običajih odobrene zmerne takse. c. e. 732—736. § 122 . Krst (Baptismus). I. Redni podeljevalec krsta je bil prvotno škof; mašniki in diakoni so smeli krščevati samo s škofovim dovoljenjem. Po¬ zneje so dobili to pravico duhovniki na krstnih cerkvah (eccle- siae baptismales). Danes pripada pravica, podeljevati krst, do¬ mačemu župniku ali njegovemu pooblaščencu. To velja tudi za tujce, ako ni zvezano s težkočami; drugače je poklican, da krsti tujca, župnik ali ordinarij kraja, v kterem se tujec mudi. Pri¬ stojnost župnika je tudi napram župljanom omejena na župni okoliš, c. c. 738, 739. S krstom postane človek član cerkve, c. 87. Sveto dejanje znači tedaj hkratu velevažen pravni čin. Veljavno se podeli krst t, oblitjem s pravo, naravno vodo, pri čemur se izgovori pred¬ pisana formula, c. 737 § 1. Krst je slovesen (bapt. solemnis), ako se podeli z vsemi obredi in ceremonijami rituala; ako se izvrši brez teh, je neslovesen ali zaseben (bapt. non solemnis seu privatus). Izredni podeljevalec slovesnega krsta je diakon, ki pa naj svoje oblasti ne uporablja brez dovoljenja ordinarija ali žup¬ nika; v slučaju potrebe se to dovoljenje zakonito domneva (c. 741). Neslovesen krst more izvršiti vsak človek ako se posluži predpisane snovi in formule ter postopa v pravem namenu; vendar pa naj se pritegneta dejanju dve ali vsaj ena priča v svrho poznejšega dokaza. Ako je navzoč duhoven ima kot krsti- telj prednost pred diakonom, diakon in drugi klerik pred laikom, možki pred žensko itd. c. 742 §§ 1, 2. ' Daši je na ta način podeljen krst veljaven, ker je vsak, torej tudi nekrščen človek usposobljen, ga podeliti, je vendar njegova upravičenost in dovoljenost vezana samo na primere smrtne nevarnosti. V teh primerih smejo celo stariši svoje lastne otroke krstiti, ako ni druge sposobne osebe navzoče, c. 742 § 3. 289 Krst odraslih oseb naj se izvrši po ordinariju ali njegovem pooblaščencu v slovesnejši obliki, c. 744. Odrasel (adultus) je oni človek, ki že zna rabiti lasten razum in ki iz lastnega na¬ giba prosi za krst. c. 745 § 2. II. Krstiti se more samo živ, od materinega telesa ločen človek, ki še ni prejel krsta. c. 745 § 1. Ni dovoljeno krstiti otroka v materinem telesu, dokler obstoja upanje, da bo prišel živ na svet. Otrok, kojega glava je že stopila iz materinega telesa, naj se ob smrtni nevarnosti krsti na glavi. Če pride po¬ zneje živ na svet, se krst ne ponovi. Ako je pri porodu izstopil najprej drugi del otroškega telesa, se naj krst izvrši na tem delu pogojno in če ostane otrok po rojstvu živ, naj se krst po¬ gojno ponovi. Otrok, krščen v materinem telesu, se mora po rojstvu zopet krstiti, c. 746. Neiznošeni otroci se morajo pri izstopu iz telesa, ako žive, krstiti brezpogojno, v dvomu po¬ gojno. c. 747. Nestvori se smejo krstiti vedno samo pogojno. V dvomu, ali gre za eno ali več človeških teles, je krstiti eno brezpogojno, ostala pa pogojno, c. 748. Pogojno naj se krstijo tudi izpoloženi otroci in najdenčki, ako poizvedbe ne doženejo, da so že prejeli krst. c. 749. Otroci nevernikov se smejo krstiti tudi proti volji njihovih starišev, ako se je bati, da bodo umrli še predno do¬ sežejo leta razumnosti. Ako ne obstoja smrtna nevarnost, se jih sme krstiti s privoljenjem starišev ali vsaj očeta ali matere ali varuha, c. 750. Pri odraslih (adulti) je merodajna njih volja. Pred krstom se morajo skesati svojih grehov. V smrtni nevar¬ nosti zadostuje volja, da se hočejo v verskih tajnostih podrob¬ neje poučiti in se ravnati po predpisih krščanske vere. Ako ne morejo prositi za krst, a so poprej kazali voljo, ga sprejeti, se naj krstijo pogojno, c. 752. Brezumni in nori (furiosi) naj se ne krstijo, ako niso že od rojstva bili taki. V tem primeru so smatrati enaki otrokom (in- fantes). Ob svitlih trenotkih je merodajna njih izražena volja. * c. 754. III. Krst naj se podeljuje v slovesni obliki. Merodajen je obred starišev. Ako so le ti različnih obredov, se je ravnati po obredu očeta. Otroci iz mešanih zakonov so krstiti po obredu kat. soproga, c. 756. V smrtni nevarnosti je dovoljen neslovesen krst; a če ga podeli duhoven ali diakon, naj izvrši obrede, ki imajo po litur- 19 290 gičnih predpisih slediti krstu. Izven smrtne nevarnosti smejo ordinariji zaseben krst dovoliti samo odraslim krivovercem, ki ga imajo prejeti pogojema. Vedno pa naj se izostale ceremonije naknadno izvrše izvzemši primere odraslim krivovercem neslo- vesno podeljenega krsta. c. 759. Župniki naj skrbe za to, da dobi vsaka krščena oseba kr¬ ščansko ime. Ako tega ne morejo doseči, naj dodajo od starišev izbranemu imenu ime kakega svetnika in naj obe imeni vpi¬ šejo v krstno knjigo, c. 761. IV. Vsakemu krstu naj se pritegne boter, če mogoče tudi krstu v sili. Drugače pa naj bo boter prisoten takrat, kadar se naknadno izvrše ceremonije. Za botra je lahko oseba poljubnega spola, ki je že dosegla leta razumnosti (rationis usum), ki je sama krščena in voljna, da vrši. ta posel. Naprošena naj bo po stariših ali varuhu in če teh ni, po krstitelju. Izključeni so od botrine: stariši in zakonski drug, krivo¬ verci, razkolniki, sodbeno izobčeni (sententia excommunicati), po pravu zloglasni (infames infamia juriš), odstavljeni in raz- činjeni kleriki (clerici depositi vel degradati). Da pa kedo do¬ voljeno nastopi kot boter, je nadalje še potrebno, da je do¬ vršil 14. leto, da je neomadeževan in da pozna glavne nauke kat. vere, da ni novic ali profes kake religije ali klerik višjega posvečenja. Krst vstvarja duhovno sorodstvo med krščencem na eni, med botrom in krstiteljem na drugi strani. Dolžnost botra je, da pazi na to, da njegov duhovni varovanec povsem izpolnjuje obljubo, ki jo je zanj dal pri krstu. Boter naj bo po številu sa¬ mo eden. Več kakor dva, in to različnega spola, se sploh ne smeta pripustiti, c. c. 762—769. V. Krst ni vezan na določen čas, zasebni krst tudi na nikak določen kraj. Slovesen krst pa se ima deliti redoma v župni cerkvi v krstni kapeli z blagoslovljeno krstno vodo, ki jo mora imeti vsaka župna cerkev, ki jo pa s m e j o imeti z dovoljenjem ordinarija tudi druge cerkve v župniji. V zasebnih hišah se sme deliti slovesen krst članom vladarskih rodbin, drugim osebam samo v izrednih primerih z dovoljenjem ordinarija, c. c. 770 do 776. VI. Vsak krst se mora vpisati v krstno knjigo, v kteri so navesti imena krstitelja, krščenca, starišev, botrov, kraja in 291 časa izvršitve sv. dejanja. Pri nezakonskih otrocih je vpisati ime matere, ako je javno znano ali če sama za to prosi in ravno tako ime očeta, ako sam pred župnikom ali pismeno ali pred dvema pričama to zahteva ali če je iz javne listine znan. V ostalih primerih naj se vpiše rojenček kot otrok neznanega očeta ali neznanih starišev. Krst, ki ni bil opravljen po doma¬ čem župniku ali v njegovi navzočnosti, se mora po krstitelju nemudoma sporočiti župniku, ki bi bil zanj po domovališču krščenca pristojen. Za dokaz krsta zadostuje ena neoporečna priča ali pa prisega odraslega krščenca. c. c. 777—779. § 128. Birma (Conlirmatio). Birma se izvrši na ta način, da poklicani cerkveni organ (minister) položi birmancu roko na glavo, ga mazili s sv. oljem na čelu in izgovori pri tem v liturgičnih predpisih označene be¬ sede. Poklicani redni podeljevalec birme je škof, izredni (extra- ordinarius confirm. minister) pa duhovnik (presbyter), ki je v to pooblaščen ali po določbah občega prava ali pa na podlagi posebnega apostolskega indulta. Vedno pa mora tudi on rabiti izključno samo od škofa na veliki četrtek posvečeno z bal¬ zamom zmešano olivno olje (chrisma). Po občem cerkvenem pravu so pooblaščeni birmati kardi¬ nali, opatje in prelati nullius, apostolski vikarji in prefekti, toda le za dobo svoje službe in razun kardinalov vsak samo v svo¬ jem področju. Drugi pooblaščeni duhovniki smejo samo pripad¬ nike lastnega obreda birmati. Birma katoličana vztočnega ob¬ jeda po rimsko-katoliškem duhovniku bi bila neveljavna, če ni v pooblastilu izrecno določeno drugače. Duhovnik vztočnega ob¬ reda, kojega cerkev vživa privilegij, da podeli svečenik otrokom ob enem s krstom tudi birmo, ne sme (nefas est) birmati otrok rimskega obreda, c. 782. Škof sme v s v o j e m področju birmati tudi tujce. V tuji škofiji pa sme škof birmati samo z dovolje¬ njem krajevnega ordinarija. Poklicani pa ima tudi dolžnost, birmati svoje podložnike ali tiste, za ktere je dobil pooblastilo in sicer naj škof vsaj vsako peto leto birma sam (cc. 785, 343), kadar vizitira svoje dele škofije. Škofa, ki bi svojo dolžnost za¬ nemarjal, mora metropolit naznaniti papežu, c. 274 št. 4. 10 * 292 Kdor ni krščen, ne more veljavno biti birman. Drugače pa je treba, da se nahaja birmanec v milosti božji (in statu gra- tiae) in da je o zakramentu zadostno poučen, c. 786. Za večno zveličanje ta zakrament sicer ni brezpogojno potreben, vendar se priporoča vsem vernikom; župniki imajo za to skrbeti, da ga mladina sprejme v primernem času. Pri nas in sploh v latin¬ ski cerkvi se pripuščajo k birmi običajno še le čez 7 let stari otroci, iz nujnih razlogov pa se sme birma podeliti tudi že poprej.* 1 V naših krajih se deli birma redoma v stolnih cerkvah o binkoštnih praznikih; birmati se pa sme v poljubnem času v letu in sicer, če so za to dani razlogi, tudi izven cerkve na do¬ stojnem prostoru. Po starem običaju ima birmanca spremiti k birmi boter (patrinus), ki naj svojega varovanca pri svetem de¬ janju drži (physice tangat). Zastopstvo je dovoljeno. Med bir mancem in botrom nastane duhovno sorodstvo, ki nalaga botru dolžnost, da ščiti birmanca in skrbi za njegovo krščansko vzgojo. Brezverci, krivoverci, razkolniki, nebirmani kristjani in iz cer¬ kve izobčeni ne morejo veljavno nastopati kot botri; tudi ne odstavljeni in degradirani duhovniki, stariši napram svojim otrokom, ali soprog napram Soprogu. Za botra ima skrbeti bir¬ manec sam, ali njegovi stariši ali varuh, ali pa škof ali župnik. Da je pa botrstvo tudi dovoljeno, je treba, da je birmanski boter različen od krstnega, da je istega spola kakor birmanec, da je dopolnil 14. leto, da je versko poučen in da ni religioz, novic ali majorist. Izvršena birma se mora zabeležiti po župniku birmanca v posebni knjigi z vsemi potrebnimi dati in se ima zaznamiti tudi v krstni knjigi. Dokazati se more pa tudi po ne¬ oporečni priči in po prisegi birmančevi. c. c. 780—800. § 124. Obhajilo (Euharistia). Evharistija je središče božje službe novega veka. Pri maši si podeli duhoven obhajilo v podobi kruha in vina. V prvih ča¬ sih krščanstva so prejeli obhajilo vedno tudi vsi pri božji službi navzoči verniki. Maševal in obhajal je takrat samo škof. Bolnim odsotnim kristjanom so obhajilo nesli diakoni na dom. Navadni ” Po predpisih pravoslavne cerkve in tudi vztočno-katoilSke vere pa sledi birma neposredno krstu. 293 duhovniki so dobili pravico obhajati vernike še le tedaj, ko so nastale župne cerkve izven sedeža škofov in se je število kri¬ stjanov tudi v škofijskih mestih zelo pomnožilo. Ko je vedno bolj pojemala gorečnost kristjanov, je predpisal IV. lateranski cerkveni zbor 1. 1215., da mora vsak kristjan vsako leto vsaj enkrat, namreč o Vel. noči prejeti obhajilo. To velja še sedaj, c. 859 § 1. Praviloma sme deliti zakrament sv. obhajila samo duhoven (presbyter), minister extraordinarius pa je diakon, kterega po¬ oblasti v to ali ordinarij ali župnik iz tehtnih razlogov. Obhajati se sme med mašo in izven nje. Bolnikom se nese rešno telo na dom in sicer je za svoj okraj tudi glede nežupljanov v to upravičen župnik. Obhajilo naj se nese bolnikom vedno javno, ako ne govori proti temu poseben razlog. Med pravice župnika šteje tudi ona, da donese na smrt bolnim kristjanom svojega okoliša popotnico (Viaticum). Drugi duhoven potrebuje na¬ vadno dovoljenje župnika, o kojem pa v obče ne bo dvomiti, c. c. 846—850. V zapadni cerkvi je snov tega zakramenta opresen, v iztočni cerkvi pa kvasen kruh. Deli se vernikom samo veni podobi. Vsak duhoven naj se drži svojega obreda, le v potrebi, če bi ne bilo duhovna drugega obreda, se sme tudi duhoven iztočne cerkve poslužiti pri obhajilu opresnega in duhoven zapadne cerkve kvasnega kruha, pri tem pa se držati svojega obreda, c. 851. Vsak, kdor je krščen, je upravičen iti k obhajilu, če mu to zakon ne zabranjuje.' c. 853. Otroci, ki še nimajo za to potreb¬ nega razuma, naj se ne pripuste k obhajilu. Le ob smrtni ne¬ varnosti zadostuje, da otrok zna ločiti obhajilo od navadne jedi. Bkrb starišev in njih namestnikov in župnika naj bo, da preso¬ dijo, so li otroci že dovolj razumni, da pojmijo pomen obhajila. Kadar jih smatrajo za dovolj zrele, naj jih po prejšnjem dobrem verskem pouku pripuste k obhajilu. Daši ni nikjer določena starost, kedaj se sme to zgoditi, se vendar pri nas otroci pred dovršenim 7. letom ne pošiljajo k obhajilu, v nekterih škofijah v Nemčiji pa običajno celo ne pred 11. letom. (Sagmiiller 1. c. II. zv. str. 37 op. 4.) Izključiti so od obhajila tisti, kojih nevrednost je javno znana. Tajnih grešnikov pa se ne sme zavrniti, ako javno pri¬ stopijo k obhajilu in bi njih zavrnitev izzvala pozornost. Obha 294 jilo se sme prejeti samo enkrat na dan in sicer tešč in v stanu milosti božje. c. c. 855—858. Vsak kristjan, ki je dosegel potrebni razum, je zavezan, da prejme vsaj enkrat v letu vredno o Veliki noči po možnosti v domači župni cerkvi sv. obhajilo. Pri mladoletnih naj nadzirajo vzgojitelji izpolnjevanje te dolžnosti. Razun o Vel. noči obstoja obveznost do obhajila tudi ob smrtni nevarnosti, c. 864. Vsem vernikom pa se polaga po zakonu na srce, naj pristopijo prav pogosto k obhajilu in naj tudi bolniki popotnico večkrat prej¬ mejo. c. c. 859, 863. Popotnica se sme podeliti vsak čas in na vsakem kraju, obhaja pa se na splošno le v cerkvi pred ali med mašo ali po maši. (c. c. 867 — 869.) § 125. Pokora (Poenitentia). Poleg zakona (braka) ima izmed vseh zakramentov spoved največ stikov s pravom. Odveza je podobna sodbi, na mesto kazni stopi pokora. Spovednik zavzema mesto sodnika tem bolj, ker je veljavnost odveze odvisna od tega, da se je dala na pod¬ lagi zakonito priznane sodstvene oblasti (potestas jurisdictionis pro toro interno sive ordinaria sive delegata). Pri spovedi se odpuste vsi po krstu storjeni smrtni in mali grehi skesanemu in spokornemu grešniku, ki se izpove. Spoved se izvrši osebno in po sedanjem običaju tajno. Od vsega početka so bili v cerkvi poklicani škofje kot na¬ sledniki apostolov, da odpuščajo grehe. Na vzhodu pa so poleg škofa že zelo zgodaj tudi duhovniki dobili pravico do spovedo¬ vanja. V srednjem veku so sicer tudi diakoni in subdiakoni bili udeleženi pri zopetnem sprejemanju iz cerkve izobčenih greš¬ nikov, odpuščati grehe pa so smeli vedno le škofje in duhov¬ niki. Isto velja še dandanes. Redno jurisdikcijo za notranji forum imajo za celo cerkev papež in kardinali, za svoje okraje pa ordinariji in župniki ter njih namestniki, za svoje podložnike predstojniki eksemptnih redov. Ker je ta oblast zvezana s službo, tudi s službo ugasne, c. 873. Vsak drugi duhoven (izvzemši samo kanonike-peniten- ciarje c. 401) mora dobiti za spovedovanje od ordinarija po- 295 sebno pooblastilo, ne glede na to, ali je posveten duhoven ali religioz. Religiozi pa svoje jurisdikcije v spovednici ne smejo izvrševati brez odobrenja svojih predstojnikov, na kojih pred¬ log se jim itak navadno še le podeli. V vsakem slučaju pa mora imeti spovednik ženskih religij od ordinarija, v kojega pod¬ ročju se samostan nahaja, posebno pooblastilo, pa naj bo reli¬ gioz ali posveten duhovnik kateregakoli dostojanstva, c. 876. Jurisdikcija naj se podeli praviloma le na podlagi preizkušnje, ako ni teologična naobrazba drugače brezdvomna; podelitev je lahko ustmena ali pismena, vedno pa mora biti jasno izražena in brezplačna. Ako se izkaže naknadno neusposobljenost spo¬ vednika, se ga sme podvreči novi preizkušnji ali pa se mu sme jurisdikcija tudi zopet odvzeti. Iz tehtnih razlogov more škof tudi župniku nadaljnje spovedovanje prepovedati. Jurisdik¬ cija vsakega spovednika se razteza v njegovem okolišu na do¬ mačine in tujce. Jurisdictio ordinaria velja napram podložni¬ kom za celi svet. c. 881. V smrtni nevarnosti sme vsak duhoven brez izjeme odvezati vsakega skesanega človeka vseh, tudi pri¬ držanih grehov, c. 882. Za vožnje po morju vsebuje c. 883 posebne predpise. Odveza se ne sme odložiti ali odreči, ako kes m volja do poboljšanja pri grešniku nista dvomljiva. Spovedanec mora pre¬ vzeti naloženo mu pokoro, c. 886—887. Spovednik se mora za¬ vedati, da je ravno tako sodnik kakor dušni zdravnik, opusti naj vsako nepotrebno prašanje posebno napram nedoraslim in mladoletnim osebam radi šeste božje zapovedi, c. 888. Strogo mora varovati spovedno tajnost, ker ga drugače zadene težka kazen. (c. 2369: excom. specialssimo modo S. A. res.) Cerkveni predstojniki v zunanji upravi (exterior gubernatio) nikakor ne smejo uporabljati tega, kar so zaznali pri spovedi, v škodo spo¬ vedanca. c. 890. Vsi spovedniki in v slučaju smrtne nevarnosti vsak duho¬ ven morajo biti rade volje pripravljeni za spoved. Predstojniki seminarjev, mojstri novicev in podobni organi naj spovedujejo svoje gojence le tedaj, ako ti sami za to prosijo, c. 891. Tisti, ki imajo pravico, podeliti jurisdikcijo, si smejo iz- vestne težke grehe, 3—4 po številu, pridržati v lastno odvezo. Po svoji naravi je pridržana izključno papežu odveza krive ob- dolžitve duhovnika pred cerkvenimi sodniki, da je pri spovedi koga zapeljal k nečistosti. Kanonik penitenciar pa sme vedno 296 dati odvezo tudi za grehe, ki si jih ordinarij pridrži. Dekanom pa se daj pooblastilo, odpuščati tudi pridržane grehe in v slu¬ čaju potrebe subdelegirati župnike. Pridržki ne veljajo v slu¬ čaju smrtne nevarnosti ali pri spovedi v svrho poroke ter v času, ki je določen za velikonočno spoved, c. 893—900. Vsak kristjan, ki že zna rabiti svoj razum, je zavezan, da se vsaj enkrat na leto spove težkih grehov, ki jih je storil po sprejemu krsta. c. 906. Spoved se lahko opravi tudi po tolmaču, ako drugače ni mogoče, in pred duhovnikom tujega obreda, c. c. 903, 905. Težko kazniv je spovednik, ki spovedanca zapelje v nečist greh. Spovedanec je zavezan, da tako dejanje naznani in ga mora vsak spovednik na to dolžnost opozoriti, c. 904. Spoved se ima praviloma opraviti v cerkvi ali v javnem ali poljavnem oratoriju. Za ženske mora biti postavljena v to svrho na vidnem kraju dobro zamrežena spovednica. Moške se sme v obče spovedovati tudi v zasebnih hišah, ženske pa le v slučaju nujnosti, n. pr. bolezni, c. c. 908—910. § 126. Odpustki (Indulgentiae). V zvezi z zakramentom pokore se morajo omeniti tudi od¬ pustki, indulgentiae. Zakonik se bavi z njimi v cc. 911—936. Že v starih časih se je v cerkvi udomačila navada, da se je spokornikom na prošnje mučenikov in spoznavalcev od¬ pustilo del časovno odmerjene pokore ali pa tudi celo pokoro, ki bi jo bili imeli vzeti na se. Od 4. stoletja naprej so prišla na mesto prejšnje javne pokore v rabo druga dobra dela. Od 11. stoletja naprej pa so papeži in škofje ob izvestnih prilikah, tako za udeležbo pri križarskih vojskah, za prispevke k zgrad¬ bam novih cerkva in bolnišnic, za pobožne ustanove, ali ob po¬ sebnih cerkvenih slovesnostih dovoljevali odpust kanonične pokore in tudi začasne posmrtne kazni za grehe. Dandanes razumemo pod odpustki spregled Časovnih kaz- nij za grehe bodisi smrtne, za ktere se je pri spovedi že dala odveza, bodisi za lahke grehe. Odpustke podeljuje poklicano cerkveno oblastvo iz zaklada, ki ga tvorijo zasluge Kristusa in svetnikov. 297 Poleg papeža, ki upravlja ta zaklad za vso cerkev, smejo odpustke podeljevati samo oni cerkveni organi, ki jim daje to pravico zakon sam. Z odpustki si olajšajo verniki težo odgovor¬ nosti za storjene grehe in ker izhajajo odpustki od cerkvene avtoritete, jih moramo smatrati kot del jurisdikcije za notranji forum. Vrhovno oblastvo v zadevah odpustkov je Sacra Poenitentiaria. Odpustki so ali popolni (indulgentia plenaria) ali nepo¬ polni (i. partialis). Popolni odpustek se dovoljuje ob cerkvenih jubilejih in je v obče dovoljen za slučaj smrti, na dan Porcijun- kule ter za maše pri privilegiranih altarjih- Nadalje razlikujemo osebne, krajevne in stvarne odpustke. Prvi so podeljeni ali izvestni osebi, ali celemu društvu ali vsem vernikom; drugi so zvezani z obiskom gotovih krajev; tretji odvisni od določenih molitev ali pobožnostij. Konečno smemo govoriti tudi o trajnih in začasnih odpustkih (i. perpetuae, tem- porales). Sposoben, sprejeti odpustke, je samo kristjan, ki ni iz cer¬ kve izobčen in se nahaja v odločilnem trenotku v milosti božji. Popolni odpustek si je mogoče pridobiti samo enkrat na dan, nepopolnih odpustkov si more vsak pridobiti na dan tudi po več. Kdor opravi pri spovedi za pokoro mu naloženo molitev, s katero je zvezan odpustek, zadosti pokori in zadobi poleg tega še odpustek, c. 932. Pridobljeni odpustek se sme podariti tudi vernim dušam v vicah. c. 930. Kardinali morejo dovoliti svojim podložnikom 200 dnevni (c. 239 § 1 štev. 24), nadškof je za celo provinco 100 dnevni (c. 274 št. 2), škof je za svojo škofijo 50 dnevni (c. 349 § 2 št. 2) in če posvetijo cerkev, v enoletni odpustek, c. 1166. § 127. Posledno olje. Z blagoslovljenim olivnim oljem se mazili bolnika, ki se nahaja v smrtni nevarnosti, na predpisan liturgičen način, pri čemur duhovnik izgovarja besede: per istam sanctam unctio- nem et suam piissimam misericordiam indulgeat tibi Dominus quidquid per visum etc. deliquisti. Amen. Veljavno more podeliti ta zakrament samo duhovnik (sa- cerdos), in sicer če ne gre za nujne slučaje, vedno samo župnik 298 kraja, v kterem se nahaja bolnik. Ta je pa tudi zavezan po zakonu, dejati bolnika v posledno olje. V smrtni nevarnosti za¬ dene ta dolžnost vsakega duhovnika. V vsakem slučaju se sme seveda župnik poslužiti tudi namestnika. Upravičen sprejeti posledno olje je vsak krščen človek, ki je že dosegel leta razumnosti in ki se nahaja radi bolezni v ne¬ varnosti, da umre ali ki je dosegel tako starost, da se sme vedno računati s smrtjo. V isti bolezni pa se poslednje olje ne sme podeliti dvakrat. Tudi naj se ne podeli tistim, glede kterih je znano, da žive v smrtnem grehu in ne kažejo ali niso kazali, predno so morda padli v nezavest, nobenega kesanja. V dvomu, ali so pogoji dani, naj se podeli zakrament samo pogojno. Ako pa je gotovo, da je bolnik, predno je zapadel nezavesti, kazal kes ali da bi bil brez dvoma sam zahteval posledno olje, potem naj se podeli nepogojno. Kjer je pač podana smrtna nevarnost, ne pa ob enem težka bolezen, tam manjka predpogoj za ta za¬ krament; n. pr. pri ljudeh, ki niso težko bolni, a se podvržejo nevarni operaciji, ali pri vojakih, ki gredo v bitko. Pač pa se posledno olje podeljuje ženskam, ki se nahajajo radi težkega poroda v smrtni nevarnosti. Ta zakrament za zveličanje ni ne- obhodno potreben, vendar naj ga nikdo ne zanemari in naj se gleda na to, da ga bolniki v istini prejmejo. Glede oblike predpisuje c. 947, da zadostuje ob potrebi tudi maziljenje le na enem mestu in sicer naipravilneje na čelu. Maziljenje ledij (renum) naj se vedno opusti, iz pamet¬ nega razloga sme odpasti tudi maziljenje nog. Olje mora biti blagoslovljeno od škofa ali od duhovnika, ki je dobil za to pooblastilo od papeža, c. c. 937—947. § 128. Zakramentali. Beseda znači toliko kakor mali zakramenti, sacramenta mi- nora, sacramentalia, in je prišla v rabo tekom 12. stoletja, ko se je bilo ugotovilo število glavnih zakramentov, sacramenta inajora, principalia, na sedem. Zakramentali so sveta dejanja, ki ne spadajo pod zakramente, pa so jim podobna, in v smislu c. 1144 tudi reči, ki jih je posvetila cerkev in ki služijo v do¬ sego duhovskih učinkov. O svetih rečeh smo že govorili (zgoraj str. 279 sl.). Sveta dejanja pa se dele v več vrst: 299 1. Zarotovanja (exorcismi, Besch\vorungen), s kterimi naj se odtegne oseba ali stvar vplivu hudobnega duha; 2. blagoslovljanja (benedictiones), pri kterih se prosi za božjo pomoč (blagoslov) za kako osebo ali stvar. Bla¬ goslovljanja oseb imenujemo benedictiones invocativae, blago¬ slovljanja reči pa, ki ostanejo namenjene cerkveni rabi (res sacrae) benedictiones constitutivae. Višji kakor benedictiones constitutivae so posvečevanja (consecrationes), s katerimi se izvestni predmeti s svetim maziljenjem in slovesno izločijo iz navadnega prometa in se trajno namenijo bogoslužni uporabi. Jedini papež ima pravico, uvajati nove zakramentale in avtentično razlagati, spreminjati ali odpravljati že obstoječe. Sicer pa je zakoniti upravitelj (legitimus sacramentalium mi¬ nister) klerik, ki mu je ta oblast podeljena, ne da bi bilo nje izvrševanje od pristojnega cerkvenega organa zopet prepove¬ dano. Sposobnost za ta sveta dejanja se dobi potom ordinacije. Pred vsem imajo to sposobnost tedaj duhovniki in škofje, drugi kleriki samo v toliko, kolikor jim je ta sposobnost priznana po zakonu, c. 1147. Posvečevanja, consecrationes, so veljavna samo, ako jih izvrši posvečen škof ali drugi duhovnik, ki mu daje isto pravico ali zakon sam ali pa poseben papežev indult. Blagoslovljanja, ki jih izvrši neupravičen duhovnik, so v obče veljavna, toda nedovoljena. Papežu je pridržano blagosloviti vsako leto palije (Benedikt XIV. »Rerum ecclesiasticarumc 12. VIII. 1748), Zlato rožo (isti: »Quarta« 24. III. 1751) in vsako sedmo leto Jagnje božje, Agnus dei (Paul II. »Immode- rata« 21. III. 1470, Benedikt XIV. »Pervetustus« iz 1. 1752). Pridržano jim je bilo tudi maziljenje in kronanje rimsko-nem- ških cesarjev. Škofom je za njih področje pridržana pravica, posvečevati krizmo in sv. olje, cerkve, oltarje, kelihe in patene, blagosljov- ljati kralje, kraljice, opate, opatice in nune, nadalje zvonove, pokopališča, duhovske obleke, oltarne prtiče, monstrance itd. (Pontificale Rom. in Rituale Rom. pod tozadevnimi tituli). Za nektera teh dejanj sme pooblastiti tudi navadnega duhovnika. Izganjanje hudiča iz obsedenih oseb se sme sedaj vršiti samo z dovoljenjem škofa po duhovniku, ki se odlikuje po po¬ božnosti, modrosti in neomadeževanem življenju. Zarotovanje, do katerega eksorcist kot tak ni več upravičen, se sme izvršiti tudi nad nekristjani, nekatoliki in izobčenemi. c. c. 1144—1153. 300 § 129. Cerkveni pogreb. Najstarejši narodi in Izraelci so svoje mrliče pokopavali. Pri Grkih in Rimljanih je bilo poleg pokopavanja tudi zažiganje mrličev v navadi. Kristjani so se držali običaja judov spomi- njaje se groba Izveličarja in držeč se njegovega nauka, da je telo kristjana tempel sv. Duha in zrno za bodoče vstajenje. Tako je pokopavanje, udomačeno pri vseh kulturnih narodih, prevzela tudi cerkev; urejeno je po liturgičnih predpisih ter po zakonu proglašeno obveznim, tako da je zažiganje mrličev iz¬ recno prepovedano. Želji ali naročilu umrlega, da naj se nje¬ govo truplo zažge, pa naj bi bilo izraženo v poslednji volji, se ne sme ustreči; taka naročila je smatrati za nepristavljena. c, 1203. Navzlic temu odločno nasprotnemu stališču cerkve napram zažiganju mrličev je treba povdariti, da tu ne gre za nikak dogma, ampak samo za človeško cerkveno pravo, kojega spre¬ memba iz tehtnih razlogov ne bi bila izključena in da morda nastanejo v bodočnosti razmere, ki bodo cerkev prisilile do popustljivosti. Pod cerkvenim pogrebom razumemo prenos tru¬ pla v cerkev, črno opravilo za mrliča (exsequia) in na to polo- ženje v grob na blagoslovljenem pokopališču, c. 1204. V ožjem pomenu pa je cerkveni pogreb položitev mrliča v blagoslovljen grob ob navzočnosti duhovnika. Praviloma se mora po zakonu truplo vsakega kristjana, predno se zagrebe, prenesli v cerkev, da se izvrše nad njim vsa predpisana opravila (totus ordo exsequiarum) c. 1215. Ta cerkev je redno župna cerkev in sicer tudi v slučaju smrti izven domače župnije. Samo ako se ta peš od kraja smrti ne da lahko doseči, se pokoplji mrtvega v župniji, kjer je nastopila smrt. V vsakem slučaju pa je dovoljeno rodbini ali dedičem umrlega, da prepeljejo truplo v domačo župnijo na svoje stro¬ ške. Vsak si sme tudi prosto izvoliti cerkev in kraj, kjer hoče biti pokopan in to celo nedoletne osebe in zakonske žene prot volji zakonitega zastopnika odn. moža. Kdor ima dedno al rodbinsko grobnico, o tem se domneva, da hoče biti tam poko pan, pa naj se nahaja grobnica tudi izven domače župnije c. 1218, 1223, 1229. 301 Glede cerkvenih uslužbencev je v obče določeno, da naj se njih trupla v svriio eksekvij preneso v cerkev, kateri so slu¬ žili, redovniki in novici pa v cerkev svojega zavoda, c. 1219 do 1221. Po opravljenih eksekvijah se mora truplo pod spremstvom duhovnika spremiti k grobu. Dolžnost in pravico to storiti ima duhoven, ki je opravil eksekvije. V to svrho sme iti tudi brez dovoljenja preko krajev, ki spadajo pod drugo župnijo ali ško¬ fijo. Poleg domačega župnika smejo spremiti truplo tudi drugi posvetni duhovniki ali redovniki, ki jih dediči ali rodbina raj¬ nega v to naprosijo in župnik ima pravico do štolnine (iportio pa- roecialis), ako se umrli ne pokoplje v domači župniji, razun, če je umrl v tujini in se ga ne more lahko prepeljati v domači kraj. Pogreb in smrtni primer se morata zapisati v knjigo umrlih z važnimi podatki kakor so: ime in starost umrlega, ime nje¬ govih starišev, zakonskega druga, navedba sprejetih zakramen¬ tov, časa in kraja pogreba. Ako se izvrši pogreb izven pristojne župnije, je treba vpisati vse podatke na obeh krajih, tedaj dvojno. Župnik, ki izvrši pogreb, je zavezan obvestiti pristoj¬ nega domačega župnika, c. 1231—1238. Od cerkvenega pogreba izključeni so nekrščeni, izvzemši katehumene, ki so brez lastne krivde zamrli pred krstom. Kdor pa je prejel krst, ima pravico do cerkvenega pogreba, ako niso podani posebni razlogi, da se mu ta pravica odreče. C. 1240 navaja naslednje primere, v kterih se mora cerkveni pogreb odreči, ako umrli ni kazal pred smrtjo kakih znakov kesanja: 1. odpadnikom od krščanske vere, krivovercem, razkolni¬ kom, prostozidarjem in članom sličnih društev; 2. sodbeno izobčenim ali interdiciranim; 3. tistim, ki so se prostovoljno sami usmrtili; 4. tistim, ki so padli v dvoboju ali umrli na rani, ki so jo v dvoboju prejeli; 5. tistim, ki so ukazali, da naj se njih truplo upepeli; 6. javnim in odkritim grešnikom. Kdor je bil excommuni- catus vitandus, tega truplo se mora, ako je pokopano v blago¬ slovljeni zemlji, zopet izkopati in v neblagoslovljeni zemlji za¬ grebsti, če se to more zgoditi brez škandala, c. 1242. Za izkopanje mrliča na pokopališču je treba dovoljenja ordinarija, ki se sme dati samo tedai, če je mogoče truplo do- tičnika razločiti od drugih mrličev. 302 Grobišča so ali pokopališča ali zasebne grobnice. V cer¬ kvah se smejo pokopati samo trupla papežev, vladarjev in njih rodbin, kardinalov, rezidencialnih škofov, opatov in prelatov nullius. c. 1206. Predpisi državne zakonodaje glede pogrebov so le deloma v skladu s cerkvenimi. Pogrebi v cerkvah ali na zasebnih gro¬ biščih so pri nas dovoljeni samo z odobrenjem ministrstva za narodno zdravje. Prevoz mrličev iz enega kraja v drugega mora dovoliti politično oblastvo I. instance. Pri tem se je držati stro¬ gih sanitarnih predpisov. Vsaka verska družba mora dovoliti na svojem pokopališču svojim članom dostojen pogreb. Do¬ volitev cerkvenega pogreba pa se smatra za notranjo zadevo verske družbe. Drugi oddelek. Zakonsko (bračno) pravo. 1. Poglavje. Zakonsko pravo in zakon na splošno. § 130. Pojem in pomen zakonskega prava. Zakonsko (bračno) pravo imenujemo celotnost vseh prav¬ nih norm, ki se nanašajo na zakon. Te norme so različnega izvora: božjega, cerkvenega ali državnega. Božjega izvora so po nauku cerkve tudi one norme, ki odgovarjajo prirodnemu pravu: jus divinum naturale. Pri- rodni zakoni se smatrajo kot izraz volje stvarnika, ki veže kot večni zakon vse človeštvo in je nespremenljiv. Ravno tako je nespremenljivo, kar odreja sv. pismo nove zaveze glede za¬ kona: jus divinum positivum. Norme pa, ki jih je dala cerkvena ali državna zakonodaja, so podvržene potrebnim spremembam, ki jih izvrše v to poklicani organi. Cerkveni zakoni vežejo praviloma vse veljavno krščene brez razlike konfesije, državno (gradjansko) bračno pravo pa veže ali po osebnem načelu vse državljane, ali po teritorialnem načelu vse osebe, ki se nahajajo na ozemlju dotične države. 303 Razmerje gradjanskega prava do cerkvenega bračnega prava je laliko različno: Ali prizna država za katolike veljavo cerkvenega bračnega prava, ali pa te veljave ne prizna. V prvem slučaju postane cerkveno pravo za državljane dotične konfesije obvezno tudi za državni forum ter tvori del v državi obstoječega pravnega reda sploh. V drugem primeru pa postavi država svoje lastne, za vse državljane strogo obvezne norme, ki jih mora izpolniti vsak, kdor hoče skleniti tudi za državni forum veljaven brak, ne glede na to, ali so te norme v skladu s cerkvenimi zakoni ali ne. Cerkev priznava načelno državni oblasti kompetenco samo glede gradjanskih učinkov braka, ker določa v c. 1016: Zakon vseh krščenih je podvržen ne samo božjemu, ampak tudi ka¬ nonskemu pravu ob nevskračeni kompetenci civilne oblasti glede gradjanskopravnih posledic. Babtizatorum matrimonium regitur jure non solum divino sed etiam canonico salva compe- tentia civilis potestatis circa mere civiles eiusdem matrimonii effectus. V naši državi v tem oziru ni enotnosti. V Hrvatski in Sla¬ voniji, v Bosni in Hercegovini, pa tudi v Srbiji in Črni gori je dosedaj v veljavi za vse kristjane verski brak. V Vojvodini in Medjimurju je izvedeno po prejšnji ogrski zakonodaji nasprotno načelo, ki kulminira v obveznem civilnem zakonu za vse osebe, na koje se kompetenca stanovskih uradov razteza. Za Slovenijo in Dalmacijo pa je urejena naša snov v drugem poglavju o. d. z. iz 1. 1811 na ta način, da imamo pač svoje samostojno gradjan- sko bračno pravo, ki se pa po svoji vsebini bistveno sklada, kolikor se tiče katolikov, s predpisi kanonskega prava. Isto velja za Prekmurje, kjer so začetkom 1. 1919 v to svrho sklicani ljudski zastopniki proglasili za Slovenijo merodajne; zakone tudi za se za obvezne. Razim Slovenije s Prekmurjem in Dalmacije ter Vojvodine pomeni cerkveno bračno pravo sploh jedino ob¬ stoječe ženitbeno pravo za naše katoliške državljane. Za ome¬ njene pokrajine pa obstojata dva sporedna pravna reda, kojih določila imajo upoštevati vsi, ki hočejo doseči, da priznata veljavnost njihovega zakona tako država kakor cerkev. Bračno pravo je imelo pri vseh kulturnih narodih visok pomen in ga ima še danes, tako da je dostikrat naravnost me¬ rilo za kulturno stopnjo narodov. Skoraj v vseh modernih dr¬ žavah se je konfesionalno bračno pravo nadomestilo z obče ve- 304 Ijavnim državljanskim ženitbenim pravom, ki pa seveda ne ovira državljanov, da zadoste tudi predpisom svojega veroza- kona. Tudi naša država bo prisiljena hoditi isto pot, kadar pride do izvedbe v členu XII. ustave z dne 28. junija 1921 uzakonje¬ nih načel o verski svobodi. Viri in literatura. I. Viri: Sv. pismo stare in nove zaveze je glavni vir za jus divinum: Marka 10, ‘2—12, Luk. 16, 18, Mat. 5, 27—32 itd.; Codex Theodosianus (438) lib. 3, 4, 9; Breviarium Ala- ricianum (506); Corpus juriš civ. in Justinianove novele (527—565); dekret škofa Burharda Wormskega (f 1025, 7. in 9. knjiga), Panormia škofa Iva iz Chartres-a (f 1117). Pred vsem pa Gratianov dekret C. 27—33, q 2; C. 33, q 4, C. 36. Tretja in peta compilatio antiqua (1212—1227), Gregoriana (1234), Liber Sextus (1298), Clementinae (1317); Tridentinski zbor 24. seja: decretum Tametsi; declaratio Benedicti XIV. 4. XI. 1741 »M a t r i m o n i a« o veljavi nekatoliških in mešanih zakonov, ki niso sklenjeni v tridentinski formi, (matrimonia clandestina), znana pod imenom Benedicti n a, prvotno veljavna za nizozem¬ ske generalne države (sedanjo Holandsko), pozneje proširjena na druge dežele. Pija X. dekret »Provida« 18. i. 1906 in »Ne te¬ rn er e« 2. VIII. 1907. Codex j. c. 3. knjiga 7. naslov c. c. 1012 do 1143 in 4. knjiga 20. naslov c. c. 1960—1992 o pravdnem postopanju v bračnih zadevah. II. Literatura: prvi je Gratian kritično obdelal celo snov; njegov dekret naziva Fr. v. Schulte sholastičen učbenik. Kardi¬ nal Roland (Alexander III. 1150—1181): Summa de matrimonio. Prvo monografijo je spisal Barnardus Papiensis: Sum- mula de matrimonio pred 1. 1179; Johannes Andreae začet¬ kom 14. veka ročno knjigo: Summa de sponsabilus et matrimonio sive summa super quarto libro decretalium. Od 17.—19. stoletja se je bračno pravo obravnavalo v vseh obširnejših delih, ki so se bavila s cerkvenim pravom v celoti:Eichhorn (1831), Phillips (1845), Hinschius (1869), Scherer (1886), Wernz (1904) v 4. zv. svojega »Jus decretalium« pod naslovom: Jus matrimoniale eccles. chatolicae 2. izdaja 1911; August K n e c h t, Grundriss des Ehe- rechts 1918; Naputak o ženitbenom pravu, Zagreb 1921; Rožman, Mešani zakoni, Bogoslovni Vestnik II. 1922 str. 136 ss.; Isti, Javni in tajni zakonski zadržki, Bogosl. Vestnik III. 1923 str. 247 ss.; Franc Ušeničnik, Pastoralno bogoslovje 1919 II. str. 604 do 680. Martin Leitner: Lehrbuch des k. Eher. 3 1920; Eich- m a n n E., das katli. Mischehenrecht nad dem Cod. j. c. 1919; Zhishmann, Das Eherecht der orientalischen Kirche, Wien 1864; Milaš N., Crkveno pravo pravoslavne crkve, Mostar 1902, str. 609—689. Čedomil Mitrovič, Crkveno pravo, Beograd 1921 str. 128—166, Lazar Markovič, Porodično pravo, Beo- 305 grad 1920 str. 4—123 i. dr. — Glede bogate literature o bračnem pravu slovensko-dalmatinskega o. d. z. so najti sosebno v K r a i n z- Ehrenzweig-oveni »Sistem des allgem. Privatrechts« II/2 5 vsi potrebni podatki. § 131 . Pojem in bistvo zakona. Rimsko pravo je označevalo zakon (brak) kot zvezo med možem in ženo in skupnost vsega življenja, spojitev božjega in človeškega prava . 1 ' 8 Bistveno iste deiinicije so se posluževali najstarejši cerkveni pisatelji in pozneje kanonisti. Ta institut se najde povsodi, kjer so živeli ljudje kot družba. Celo pri narodih na najnižji stopnji kulturnega razvoja pričajo pravne uredbe o zakonu čestokrat o etično visokem pojmovanju spolne in rodbinske zveze. Iz naravnega bistva zakona sledi njegov monogamičen zna¬ čaj; toda absolutno bistven ta vendar ni, ker se namen spol¬ nega združenja, življenske skupnosti in človeškega zaroda do¬ seže tudi pri poligamiji ali bolje poliginiji. Mnogoženstvo, ki je bilo celo med judi udomačeno, nasprotuje po Tomažu Akvin- skemu samo sekundarnemu smotru zakona. Tudi nerazdružlji- vost ni v bistvu zakona ležeča, temveč je le znak njegove etične višine in popolnosti. Zato je razdruženje celo po Mozesovih za¬ konih mogoče . 39 V smislu cerkve je zakon prispodoba ozke zveze med cer¬ kvijo in njenim ustanoviteljem. Kristus je dal zvezi med možem in ženo prvotno, čisto obliko nazaj in jo povišal v zakrament. Tako je zakon v smislu cerkve nravstveno-verski institut, ko- jega vsebina in trajanje sta od volje pogodbenikov neodvisna. Cerkev je poklicana, da to božjepravno zvezo med možem in ženo njenemu značaju primerno uredi in ji določi pogoje prav¬ nega obstoja. 38 Nuptiae sunt conjunctio tnaris et feminae et consortium omnis vilae, divini et humani juriš communicatio. 1. 1. D. XXIII.. 2. Ali tudi Nuptiae autem sive malrimonium est viri et mulieris conjunctio, individu- am vitae consuetudinem continens. 1. 1. J. I. 8. * 30 Pač pa nasprotuje bistvu zakona poliandrija, zveza ene žene z več moškimi ali celo popolna promiskuiteta pri skupinskem zakonu (Grup- penehe). 20 806 V cerkvenopravnem smislu je zakon pravno priznana, ne- razdružna, od Kristusa v zakrament povišana zveza enega mo¬ škega in ene ženske v medsebojno telesno in življensko skup¬ nost. Kodeks ne podaje nikake definicije zakona, povdarja pa v c. 1012, da je Kristus povzdignil ženitno pogodbo v zakrament in da med kristjani ne more obstojati drugi nego zakramentalni zakon. V naslednjem kanonu pa navaja kot prvi namen zakona zarod in njega vzgojo, kot drugega pa medsebojno pod¬ poro in odpomoč spolnemu nagonu. Ni bistveno za veljavnost zakona, da je prvi namen tudi dosegljiv, le izključen ne sme biti, t. j. obstojati mora fizična zmožnost in pravica do spolnega občevanja. Zakrament zakona si vzajemno podelita poročenca sama, sprejmeta ga drug od drugega, duhoven je samo uradna priča. Zakrament je podan že s privolitvijo (consensus facit nuptias), ne še le s telesnim združenjem. Toda absolutna nerazdružnost nastopi še le pri izvršenem zakonu. Cerkveno pravo je prevzelo rimsko načelo, da zadošča za veljavnost zakona privolitev (consensus, c. 1081, § 1) ter je odklonilo germanskopravno naziranje, da jje zakon veljavno sklenjen še le po telesnem združenju. 0. d. z. se glede smotrov zakona vjema s kodeksom. § 44. Zakon katolikov je nerazdružljiv, ne pa zakon drugih kristja¬ nov. Pač pa je za vse državljane, izvzemši muslimane, mnogo¬ ženstvo strogo zabranjeno in kaznivo. § 132. Različne vrste in oblike zakona. 1. vrste: 1. Matrfmanium validum e t i n v a 1 i d u m , ve¬ ljaven in neveljaven zakon. Veljaven je tisti, ki je sklenjen v pravno predpisani obliki, ne da bi obstojal proti zvezi razdiralni zadržek. Brez teh pogojev je zakon neveljaven. Radi obstoje¬ čega razdiralnega zadržka neveljaven zakon se imenuje m. i r r i t u m , radi nedostatne oblike neveljaven pa m. n u 11 u m. Cesto pa se rabita oba izraza v istem smislu. 2. Matrimonium ratum je veljaven zakon med kr¬ ščenimi, tedaj zakramentalni zakon, dokler ni po telesnem 307 združenju izvršen. Izvršen zakon se imenuje m. ratum et co n s u m m a t u m. Merodajna je prima copula carnalis ad ge- nerationem apta po privolitvi. Prejšnje spolno občevanje ne konsumira zakona, c. 1015. 3. M. 1 e g i t i m u m , veljavno sklenjen zakon nekrščenih, priznan tudi od cerkve, ako odgovarja načelom prirodnega prava. 4. M. putativum, dozdevni zakon, t. j. neveljaven za¬ kon, ki je pa vsaj od enega poročenca sklenjen v dobri veri. Ako je bil sklenjen v vednosti, da je neveljaven, govorimo o m. attentatum (c. c. 1015 § 4, 1072 ss.). Putativni zakon ima vse pravne učinke veljavnega zakona za oni del, ki je v dobri veri in za otroke iz te zveze, ki veljajo za zakonske (c. 1114). Kadar je zapreka odstranjena, se spremeni putativni zakon v m. instauratum. 5. M. licitum et illicitum, dovoljen in nedovoljen zakon. Prvi ni po nikakem cerkvenem predpisu zabranjen, drugi pa je po oviralnih zadržkih oviran, ne da bi bil na svoji veljavnosti prizadet. 6. Mešanizakon (Mischehe) je zakon med katoličanom in nekatoliškim kristjanom. Dispenza od zadržka mešane vere se da samo po izpolnitvi natančno določenih pogojev. Mešane zakone, ki so v vseh državah z večjim številom konfesij silno važni, ureja civilno pravo navadno v smislu načela paritete. 7. Jožefov zakon, kjer se poročenca pred poroko do¬ govorita in zavežeta, da bosta po deviško živela. Tukaj se po¬ godbeno izključi poglavitni namen zakona, s čimur je rešeno tudi prašanje o veljavnosti. II. Oblike: 1. M. publicum sive solemne, javno, svečano, v cerkveni obliki sklenjen zakon. Od tridentinskega zbora dalje so veljali samo v tridentinski obliki sklenjeni zakoni za m. pu¬ hlica. Danes so šteti med m. p. samo v redni obliki sklenjeni zakoni (c. 1094). 2. M. clandestina, negativ od m. publica, od de¬ kreta Tametsi naprej vsi zakoni, ki niso bili sklenjeni v triden¬ tinski obliki. Izraza kodeks ne rabi nikjer, dasi govori o nedo- statku zakonite oblike (c. 1139 § 1). 3. M. conscientiae, tihi zakon, zakon po vesti. Oblika privolitve je običajna, izostanejo pa oklici in poroka se izvrši 20 * 308 tajno (c. c. 1104—1107). Tak zakon se ne imatrikulira v po¬ ročni knjigi, ampak v drugi, posebni knjigi pri škofovi kuriji. Isto velja o deci iz takih zakonov. Tak zakon se sme skleniti samo s privoljenjem ordinarija iz posebno važnih in tehtnih razlogov, n. pr. z ozirom na stanovske in rodbinske razlike za¬ ročencev, na družabni položaj, na javni in privatni blagor. Vse udeležene osebe, duhovnik, ordinarij in priče morajo varovati strogo tajnost. Tudi noben zakonec ne sme brez pristanka dru¬ gega izdati tajnosti. Toda za ordinarija mine dolžnost do mol¬ čečnosti, če preti nevarnost pohujšanja, če se zanemari ali krst ali krščanska vzgoja otrok i. p. c. 1106. 4. 1V1. disparagium sive inaequale, neenaki za¬ kon (Missheirat, mesalliances), zakon člana visokega plemstva z neenakorodnim zakoncem. Neenakorodna žena nima stanov¬ skih predpravic moža, ne postane deležna njegovega imena, otroci slede slabši roki (folgen der iirgeren Iland), izključeni so od privilegijev očetovih, imajo pa izvestne dedne in alimenta- cijske pravice. Taki zakoni se sklepajo dostikrat kot tihi zakoni in so podvrženi po cerkvenem in državljanskem pravu istim pravilom kakor vsi drugi zakoni. 5. M. morganaticum sive ad legem morganaticam, morganatični ali sališki zakon, tudi zakon na levo roko, ker se je ženo zvezalo samo z levo roko moževo v znak njenih omejenih pravic, je samo posebna vrsta neenakih zakonov (štev. 4). 6. M. ecclesiasticum, po cerkvenem pravu v svečani cerkveni obliki sklenjen zakon. 7. M. c i v i 1 e , civilni, pred državnim oblastvom sklenjen zakon in na njegovi podlagi vstvarjeno pravno razmerje. V no¬ vejšem času so ga uvedle skoraj vse ustavne države, ki s svo¬ jega stališča ne smatrajo ženitne pogodbe za zakrament, in sicer v različnem obsegu: obvezni ali obligatorični, fakultativni in zasilni (nuždni) civilni zakon (Notzivilehe). O prvem govorimo, če se po gradjanskem pravu zakon mora skleniti pred držav¬ nim oblastvom, o drugem, ako je ženinu in nevesti na prosto dano, ali hočeta zakon skleniti pred državnim ali cerkvenim organom, o tretjem, ako ga smeta skleniti pred državnim oblastvom samo v slučaju, da cerkev sodelovanje odkloni iz razloga, ki ga civilno pravo ne prizna. Obligatoričen civilni za¬ kon velja v Vojvodini in Medjimurju splošno, v Sloveniji in Dalmaciji pa samo za brezkonfesionalce in pripadnike onih 309 konfesij, ki niso zakonito priznane, medtem ko je v veljavi za vse druge državljane v Sloveniji s Prekmurjem in Dalmaciji le zasilni civilni zakon. Ostale pokrajine naše države pa civilnega zakona sploh ne poznajo. Tudi tam, kjer se mora skleniti zakon pred civilnim uradnikom, je strankam na prosto dano, da zadoste naknadno tudi cerkvenim predpisom. Vendar pa v krajih z obveznim ci¬ vilnim brakom samo cerkveno sklenjen zakon za državni forum nima veljave. § 133. Cerkvena jurisdikcija v zakonskih zadevali. Zahteva cerkve, da se prepuste zakonski spori njej v pre¬ sojo, se opira na zakramentalni značaj zakona. Ker je sklep zakona sveto dejanje, je cerkvena oblast poklicana, da o pred¬ pogojih veljavnosti avtoritativno odloča. Iz tega izhaja dosledno pravica, določati zadržke in predpisati poročno obliko. Vendar pa cerkev uvideva, da je zakon tudi za državo naj¬ večje važnosti, ker je podlaga rodbine, rodbina pa temelj vsake zdrave človeške družbe. Zato ni mogla zanikati pravice držav, da tudi one urede po svojem pravu razmerje med možem in ženo, dasi to kompetenco načelno priznava samo glede civilnih posledic zakonske zveze. Cerkev svojim članom celo svetuje, da zadoste tudi civilnim predpisom (n. pr. c. 1067 § 2), ako niso v nasprotju s cerkvenim pravom ali s temeljnim verskim naukom. V nekterih pogledih si cerkveni zakonik naravnost usvaja predpise civilnega prava (n. pr. c. 1080 glede zakonitega sorodstva). Seveda je mogla cerkev svojo kompetenco še le polagoma udejstviti in zato je bila primorana, priznati obveznost in ve¬ ljavo državljanskih predpisov. Zakoni so se sklepali pri Rim¬ ljanih in pri Germanih po domačem, narodnem pravu. Toda že Justinian je napravil prvi korak za zakonito priznanje cerkvene poroke, dasi le za osebe srednjega stanu (novela LXXIV cap. 4 §§ 1, 2) 40 , dočim so višji stanovi ostali vezani na civilnopravno * 40 Srednji stan je smel izjaviti svojo voljo, skleniti zakon, pred oprav- nikom (gx§ixoc;) v cerkvi ob navzočnosti 3—4 duhovnikov. Spisal se je o tem zapisnik in hranil v arhivu cerkve in ta zapisnik je tvoril poln dokaz za sklenjeni zakon. 310 obliko. Na vztoku je prišel za cesarja Andronika Paleologa v 14. stoletju cerkveni zakon konečno do izključne veljave, na zapadu pa je doba sholastičnega kanonskega prava priborila cerkveni kompetenci na polju bračnega prava obče priznanje tako glede zakonodaje kakor glede sodstva. Le za imovinsko- in stanovskopravne posledici zakona je ostalo merodajno po¬ svetno pravo. V novem veku pa na zapadu in deloma celo na vzhodu 11 zopet posvetno pravo vedno bolj izpodriva cerkveni brak. Re¬ formacija je v tem pogledu odločilno vplivala na škodo cerkve. Luther je izjavil, da je zakon »ein weltlich Ding, der welt- lichen Obrigkeit untervvorfen . Pojavili so se celo v zakonodaji katoliških držav poskusi, ločiti pri zakonu državljansko po¬ godbo od zakramenta, ki pa vsled svoje zgrešenosti niso kori¬ stili ne državi ne cerkvi. Višek razvoja v proticerkvenem smi¬ slu pomeni uvedba obveznega civilnega zakona. Cerkev je na- pram njemu konečno zavzela stališče, da naj njeni člani dotične predpise z ozirom na državljanske posledice zakona vpoštevajo, da pa naj skrbe za to, da se pred sklepom odstranijo vsi za¬ držki cerkvenega prava ter se vsaj naknadno sklene zakon tudi cerkveno. V prejšnji Avstriji je do cesarja Jožefa II. veljalo za kato¬ like kanonsko ženitbeno pravo. Zakonski patent (Ehepatent) z dne 16. januarja 1783 pomeni prvo civilnopravno ureditev zakonskih zadržkov, za obliko pa je ostalo merodajno cerkveno pravo, ker je zakon bil Jažefincem civilna pogodba a hkrati tudi zakrament. Tega stališča Jožefincev, ki je popolnoma ne¬ dosledno, so se moderne države otresle ter so uredile ženitno pogodbo in zakonsko razmerje brez ozira na cerkveni nauk. Predpisi gradjanskega prava so obvezni za vsakogar, brez ozira na to, ali je zakon po njegovem veroizpovedanju zakrament ali ne. Določila zakonskega patenta iz 1. 1783 so v bistvu prevzeta v drugo poglavje občega drž. zak. iz 1. 1811 §§ 44—136, ki ima različne predpise za katolike, nekatoliške kristjane in za Jude. Za katolike veljavni predpisi se po vsebini skoraj v vsem stri¬ njajo s cerkvenim zakonskim pravom. . 41 Rumuiiija ima od 1. 1864 civilni zakon. 311 Veljavnost teh določil je bila ukinjena po konkordatu iz 1. 1855. Člen X. konkordata je poveril celotno jurisdikcijo v zakonskih zadevah škofijskim sodiščem, ki so pričela na pod¬ lagi cesarskega patenta z dne 8. oktobra 1856 poslovati tudi za državni forum. L. 1868. pa so se z zakonom z dne 25. maja d. z. štev. 47 zakonski spori cerkvenim sodiščem zopet odvzeli ter odkazali civilnim sodiščem. Obenem se je upostavila veljavnost drugega poglavja o. d. z. za vse državljane. To pravno stanje vlada v Sloveniji in Dalmaciji še danes, dočim je ostal v Hrvatski in Slavoniji konkordat nadalje v veljavi. Z zakonom z dne 31. decembra 1868 d. z. štev. 4 ex 1869 se je za prejšnjo Avstrijo določilo, da zaročenca, ki pripadata različnim krščanskim veroizpovedovanjem, veljavno skleneta zakon pred dušnim pastirjem ženina ali neveste, od kojih sta oba opravila oklice, če bi odrekla poroko oba, smeta zaročenca skleniti zakon pred civilnim oblastvom. Z zakonom z dne 9. aprila 1870 d. z. štev. 51 pa se je ko- nečno še določilo, da osebe, ki ne pripadajo nikakl zakonito priznani verski družbi, lahko sklenejo zakon pred političnim oblastvom I. stopnje (okrajnim glavarjem ali županom avto¬ nomnih mest). Zakon z dne 15. julija 1912 d. z. štev. 159 je raz¬ širil veljavo tega določila tudi na muslimane. Po kodeksu velja glede zakonov vseh pravilno krščenih v polnem obsegu cerkvena jurisdikcija v smislu zakonodaje, uprave in sodstva, ki je utemeljena v zakramentalnem značaju zakona in v neločljivosti zakramenta od ženitne pogodbe. Le v prašanjih in sporih o povsem civilnopravnih posledicah zakona je načelno priznana kompetenca civilnih sodišč, c. c. 1016, 1961. Papež, v kojega rokah se nahaja najvišja oblast v vseh cer¬ kvenih, torej tudi v zakonskih zadevah, izvršuje to oblast po kurialnih oblastvih in škofih kot pooblaščencih sosebno za spregled zadržkov. Izmed kardinalskih kongregacij rešuje po nalogu papeža C. de disciplina Sacramentorum vsa zakonskopravna prasanja, razsoja o dejstvu izvršitve in o ve¬ ljavnosti zakona, sme pa odkazati te zadeve tudi rimski Roti. c. 249 g 3. Glede vprašanj pavlinskega privilegija in zakonskih zadržkov različne (cultus disparitas) in mešane vere (mixta religio) je pristojna C. S, o f f i c i i, ki pa zadevo po svojem 312 prevdarku sme odstopiti drugi kongregaciji ali Roti. c. 247 § 3. S. Poenitentiaria pa rešuje vse zadeve notranjega, taj¬ nega območja (spreglede zadržkov pred ali po poroki 1 , odveze itd.), c. 258 § 1. Najvišje sodišče je Rota, nižje instance pa so škofijska in metropolitanska zakonska sodišča. II. Poglavje. Priprave za sklep zakona. § 134. Zaroka. 1. Navadno se oni, ki hočejo stopiti v zakon, poprej zaroče. Potrebno pa to ni in zakon tega tudi ne zahteva. Pač pa se je zaroka pri starih kristjanih predpostavljala, ker jih je cerkev opominjala, naj svojo namero, vstopiti v zakon, javijo škofu ali svojemu duhovniku. Zaroka je medsebojna obljuba dveh oseb, ki sta sposobni in upravičeni, se vzeti v zakon, da se boste v bodoče poročile. Posebna oblika, od ktere bi bila veljavnost zaroke odvisna, se dosedaj niti v cerkvenem niti v posvetnem pravu ni zahtevala. V spornih slučajih je razsodil sodnik po svojem prevdarku, je li bila zaroka sklenjena ali ne. Še le papež Pij X. je z dekretom »Ne temere« 1. 1907 z veljavo od Vel. noči 1908 predpisal za zaroke posebno obliko, ki jo je prevzel kodeks v c. 1017 brez spremembe. Vsaka zaroka mora biti sklenjena pismeno. Ustna obljuba, se vzeti v zakon, pa naj bo enostranska ali vzajemna, nima ve¬ ljave ne za zunanji, ne za notranji forum. Pismena zaroka se sme skleniti pred poljubnim or¬ dinarijem ali župnikom v nju uradnem okolišu ali pa pred vsaj dvema pričama. Ordinarij in župnik morata sodelovati osebno, delegacija je izključena. Župnikov pomočnik bi mogel biti samo priča. Pri zaroki pred župnikom se listina podpiše od zaročencev in od župnika. Ako ta ni prisostvoval, podpišeta priči. Ako za¬ ročenca ali eden izmed nju ne zna ali (radi pohabljenosti) ne more pisati, je treba prisotnosti posebne priče, ki se podpiše na listini. V listini je omeniti vzrok, zakaj se je pritegnila na¬ domestna priča. 318 Pri sleherni zaroki morajo biti vse osebe hkratu na¬ vzoče in morajo podpisati listino neposredno druga za drugo (C. Concil. 27. VII. 1908 n. I.). Za pričo je sposobna vsaka razumna oseba poljubnega spola, vere in starosti. Zaroka je lahko pogojna in časovno omejena, tudi z nalo¬ gom obremenjena. 2. Stvarni pogoji za veljavnost so razum, prosta privolitev in samski stan zaročencev. Samski stan, status liber, pomeni, da ne obstoji proti zakonu nikak zadržek. Dokler se take ovire ne odstranijo, je zaroka nemogoča. Razumnost se domneva pri vseh osebah, ki so dopolnile 7. leto starosti (c. 88 § 3). Zato so zaroke od te starosti naprej mogoče. Zaroke otrok po stariših, ter zaroke, ki so sklenjene po pooblaščencih, so presojati glede veljavnosti po občih prav¬ nih predpisih. 3. Iz zaroke nastane za oba zaročenca dolžnost, da si varu¬ jeta medsebojno zvestobo in da se čim prej poročita. Zanemar¬ jenje teh dolžnosti s strani enega zaročenca upravičuje dru¬ gega, da dano obljubo prekliče ali da se obrne do cerkvenega sodnika za posredovanje, ki pa more obstojati samo v opominih, kajti tožba na izpolnitev dane obljube ni dopustna, ampak se sme zahtevati samo povračilo nastale škode. c. 1017 § 3. Isto stališče zavzema o. d. z. v §§ 45 in 46, po kojih ne sledi iz zaroke nikaka pravna obveznost niti na izpolnitev ob¬ ljube niti za plačilo morebitne za slučaj odstopa dogovorjene globe, ampak je zaročencu, ki ni dal povoda za odstop, priznana samo pravitea na povračilo one škode, ki jo vsled neutemeljenega odstopa utrpi. Napram tretjim osebam nima zaroka nikakih učinkov, ker sta prejšnja zadržka iz zaroke (zadržek javne častnosti in za¬ držek zaroke) sedaj odpravljena. Po dekretu »Ne t e m e r e« velja tam predpisana oblika za vse zaroke katoličanov ne glede na to, ali je drugi zaročenec tudi katolik ali ne. Kodeks se o tem ne izraža, vendar ni dvoma, da je c. 1017 tolmačiti v smislu dekreta »Ne temere«. Na za¬ roke nekatoliških kristjanov se c. 1017 ne nanaša. 4. Zaroka je cerkvenopravno predpogodba, pactum de con- trahendo, ktera se izpolni s poroko. Razreši se po medseboj¬ nem dogovoru zaročencev, s potekom časa, če je časovno ome¬ jena, s smrtjo pogodbenikov, ker postane s tem izpolnitev ne- 814 mogoča, ob nastanku razdiralnega zadržka itd. Tudi z enostran¬ skim odstopom zaroka preneha, ako obstojajo zanj važni raz¬ logi, n. pr. nezvestoba, utemeljen prigovor starišev, zavlačeva¬ nje poroke, spremembe v imovinskih razmerah, v duševnih ali telesnih lastnostih zaročenca i. p. Po civilnem pravu se sklepa zaroka v poljubni obliki, in to, ako izvzamemo odškodninsko jamstvo pri neosnovanem od¬ stopu, popolnoma brez učinka. Zaročenca nista zavezana niti na medsebojno zvestobo, zato o pogodbenem razmerju sploh ne more biti govora. Pogodba brez vsake obveze sploh ni pogodba, zato je smatrati obljubo zaročencev, da se bodeta vzela v zakon, samo kot juristično dejstvo, ki nima drugih pravnih posledic, kakor da lahko postane podlaga odškodninski tožbi, ki spada po svojem predmetu pred civilnega sodnika. § 135. Pouk in izpraševanje ženina in neveste. Pred vsako poroko treba ugotoviti, da ni nikake ovire proti veljavnemu in dovoljenemu sklepu zakona, c. 1019 § 1. Ta dolžnost zadene župnika, ki ima poroko izvršiti, c. 1020 § 1. Zato mora ob primernem času izvesti potrebne poizvedbe. So- sebno mu zakon veleva, da zasliši zaročenca vsakega zase ter jih oprezno izpraša, ali jima je znana kaka zapreka proti na¬ meravanemu braku, ali sta se odločila prostovoljno za ta korak ter da ugotovi, da li imata dovolj znanja v krščanskem nauku. Ako z ozirom na osebne razmere zaročencev izpraševanje iz krščanskega nauka ne bi bilo umestno, ga sme župnik opustiti. Ordinariji naj izdajo o izpraševanju zaročencev podrobnejša navodila, c. 1020 § 2 in 3. V prvi vrsti je treba dokazati krst s krstnim listom v vsa¬ kem slučaju, ako zaročenca nista bila krščena v oni župniji, kjer se hočeta poročiti. Pri mešanem zakonu mora predložiti krstni list tudi nekatoliški del. c. 1021 § 1. Tudi naj župnik ugotovi, ali sta prejela zaročenca zakrament sv. birme; katoli¬ kom naj se pred sprejemom sv. birme ne dovoli stopiti v zakon, c. 1021 § 2. V smrtni nevarnosti zadostuje, ako drugih dokazov za to ni, s prisego potrjeno zagotovilo zaročencev, da sta krščena in da ne obstoja proti zakonu nikak zadržek, c. 1019 § 2. 315 Izpraševanje zaročencev je v cerkvi že star običaj. Vsak župnik pa zveže ž njim tudi primeren pouk v prvi vrsti ne¬ veste, ki je v krogih inteligence važnejši nego izpraševanje iz verskega nauka. V tem pouku tiči najidealnejša stran sodelo¬ vanja cerkve pri sklepanju zakonov. Župnik mora ia pouk pri¬ krojiti po osebnih prilikah zaročencev in pri tem obrazložiti medsebojne dolžnosti zakoncev ter dolžnosti starišev napram otrokom. Tudi sta ženin in nevesta z vsem povdarkom opomniti, da naj sprejmeta pred poroko sv. pokoro in obhajilo, c. 1033. Če hočejo stopiti v zakon mladoletniki, jih mora župnik samo posvariti, naj proti volji svojih starišev ne sklepajo za¬ kona. Ako ostane ta opomin na mladoletnike brez učinka, ne sme župnik izvršiti poroke, predno ni prašal ordinarija za svet. c. 1034. Po § 49 o. d. z. se smejo mladoletniki samo s privoljenjem svojih zakonitih zastopnikov poročiti. To privoljenje da zakon¬ ski oče pred župnikom na zapisnik, za druge mladoletnike je potrebno pismeno dovoljenje varstvenega oblastva (sodišča), brez kterega župnik poroke ne sme izvršiti. Isto velja glede oseb, ki stoje pod skrbstvom ali ki so radi umobolnosti ali sla¬ boumnosti omejeno preklicane. § 4 prekl. r. Ženin in nevesta morata preskrbeti in predložiti tudi vse druge listine, ki pridejo v poštev, n. pr. smrtni list ali sodnijski odlok o proglasitvi mrtvim kot dokaz, da je prvi zakon razre¬ šen, odloke o dispenzah, pri inozemcih oblastveno potrdilo nji¬ hove države, da so osebno sposobni, stopiti v zakon. 42 § 136. Oklici. Obvezno za vse kraje in vse kristjane je oklice predpisala še le IV. lateranska sinoda 1. 1215. Ponekod pa so bili v veljavi že poprej. Tridentinski zbor je potem ukazal, da se okliče vsak nameravani zakon javno v cerkvi na tri zaporedne nedelje ali praznike. Isto predpisuje kodeks v c. 1022; župnik naj javno 42 Za nektere uradniške kategorije je bilo predpisano oblastveno do¬ voljenje za ženitev. Za Hrvatsko glej dr. I. Valenčič, Zakon o vjero- izpovednim odnosima, Zagreb 1908 str. 24, za Slovenijo in Dalmacijo službeno pragmatiko iz 1. 1914 S 167. Po zakonu o civilnih uradnikih, jSl, N. 1923 br. 199, so te omejitve odpadle. 316 oznani, med kterimi osebami se namerava skleniti zakon. Oklice mora obaviti domači župnik (parochus proprius) zaro¬ čencev, torej župnik domovališča ali kvasidomicilija, odnosno pri osebah, ki tega nimajo, župnik danega bivališča. Oklici se morajo Izvršiti med svečano mašo ali drugače med službo božjo, h kteri običajno prihaja veliko število ver¬ nikov. Ordinarij pa lahko za svoj okoliš ukrene, naj bodo oklici pismeni, t. j. naj se imena zaročencev nabijejo na glavnem vhodu župne ali druge cerkve za dobo najmanj 8 dnij, v katero morata spadati dva svetka. c. 1025. Ako se je eden izmed zaročencev po doseženi doraslosti mudil šest mesecev izven svojega sedanjega domovališča, ali če je tudi ob krajšem bivanju podan sum zakonskega zadržka, mora župnik zadevo sporočiti ordinariju, ki odloči, ali naj se tudi ondi vrše oklici ali mesto njih druge poizvedbe, c. 1023 §§ 2, 3. Med zadnjim oklicem in poroko mora biti razdobje naj¬ manj treh dnij, ki se pa sme iz nujnih razlogov skrajšati. Ako se poroka ne izvrši tekom šestih mesecev, se mora zakon z nova oklicati, c. 1030 §§ 1, 2. O vsebini in besedilu oklicev nima kodeks nikakih pred¬ pisov. Merodajne so uredbe ordinarija in krajevni običaji. Osebe morajo biti dovolj določno označene. Pri zakonih med katoliki in drugoverci se tudi v slučaju dispenze oklici ne smejo vršiti, razun če da ordinarij po svojem modrem prevdarku za to dovoljenje; toda veroizpovest nekatoliškega dela se mora zamolčati, c. 1026. Oklici se smejo spregledati ali povsem, ali deloma. Pristo¬ jen, dovoliti tak spregled, je domači ordinarij, ako so podani zakoniti razlogi. Spregled se nanaša tudi na oklice, ki bi bili obaviti v drugih škofijah. Ako imata zaročenca vsak svojega ordinarija, je poklican tisti, v kojega okolišu se ima vršiti po¬ roka. Če se ima poroka vršiti v tuji diecezi, sta oba ordinarija enako pristojna, c. 1028. Kot razlogi bi prišli n. pr. v poštev: utemeljena bojazen, da se hoče poroko preprečiti ali otežkočiti, nevarnost zasmehovanja ali sramotenja, pohujšanja ali opustitve cerkvene poroke. Ako se župniku pojavi sum, da obstoji zakonski zadržek, mora podvzeti nadaljne poizvedbe, zaslišati vsaj dve verodo- 317 stojni priči in po potrebi tudi zaročenca. Zaslišanje prič mora izostati, ako obstoja nevarnost, da prideta zaročenca v slab . glas. c. 1031 § 1. Ako nastane sum pred začetkom ali pred koncem oklicev, so ti izvršiti do konca. Ako se zadržek pojavi z gotovostjo in je ta zadržek tajen, se oklici izvrše in župnik predloži za¬ devo, ne da bi imenoval osebe, ordinariju ali penitenciariji v Rim. Če se pa pojavi javen zadržek pred začetkom okli¬ cev, morajo ti izostati, dokler se zadržek ne odstrani. Ako se odkrije zadržek še le p o prvem ali drugem oklicu, so oklici skončati, zadevo pa je naznaniti ordinariju. Še le po dovršenih oklicih in če se ni pojavil nikak niti siguren niti dvomljiv za¬ držek, sme župnik pripustiti zaročence k poroki, c. 1031 §§ 2, 3. Vsi verniki so zavezani, da naznanijo poznate jim zadržke pred poroko župniku ali krajevnemu ordinariju, c. 1027. Ta dolžnost veže vernike tudi v slučaju, da oklici izostanejo. Oklice predpisuje tudi civilno pravo, in sicer § 69 o. d. z. Brez oklicev je zakon neveljaven. Po § 70 o. d. z. mora oklic vsebovati krstno in rodbinsko ime, rojstni kraj, stan in domo- vališče obeh zaročencev s pozivom, naj se naznanijo morebitni zadržki. Oklici se morajo izvršiti v župni cerkvi ženina in ne¬ veste, če ne stanujeta oba v isti župniji. Tistega izmed zaro¬ čencev, kteri ne stanuje že šest tednov v svojem sedanjem bivališču, se mora oklicati tudi v župniji, v kteri je poprej sta¬ noval dalje kot 6 tednov. Način oklicev je določen ravno tako kakor v cerkvenem pravu. Vršiti se imajo javno, med službo božjo na tri zaporedne nedelje ali praznike. Če sta zaročenca različnih krščanskih veroizpovedanj, se okličeta po, čl. I. in III. zak. z dne 31./XII. 1868 št. 4 d. z. iz 1. 1869. vsak po svojem župniku med službo božjo. Ker kodeks oklice mešanih zakonov brez škofovega dovo¬ ljenja prepoveduje, mora katoliški župnik sodelovanje odkloniti. Mesto njega bo izvršilo oklice politično oblastvo v smislu za¬ kona z dne 25./V. 1868 št. 47 d. z. Zgodi se to na ta način, da se imena zaročencev itd. nabijejo na objavno desko pol. obla- stva I. instance in domače občine vsakega zaročenca. Načeloma mora biti oklic nabit tri tedne, iz važnih razlogov pa se rok lahko skrajša, ali oklici popolnoma spregledajo, kar pa sme dovoliti samo politično oblastvo II. instance. 318 Ako je dana smrtna nevarnost in zaročenca prisežeta, da » ni proti nju zakonu nikakega zadržka, sme celo pol. oblastvo I. instance vse oklice spregledati. Razun v slučaju dispenze odpadejo oklici tudi v slučaju konvalidacije zakona. III. Poglavje. Zakonski zadržki in njih odpravljanje. § 137. 0 zadržkih v splošnem. Načeloma je zakon vsakemu človeku prost, toda pravo brani.nekterim osebam, da se poroče. c. 1035. Cerkev je splošno ženitbeno prostost omejila, pri čemur je bil zanjo merodajen zakramentalni značaj ter visoki socialni in nravstveni pomen zakona. Smer ji je bila pri tej omejitvi začrtana po božjem pri- lodnem in pisanem pravu; cerkev je dostikrat hodila sporedno z državno zakonodajo, včasih pa se je tudi z njo križala. Od 12. stoletja je prišel za ženitbene prepovedi v obče v rabo izraz: impedimentum matrimonii. Kot zadržki so se označevale izvestne osebne lastnosti in stvarne okolnosti, ki so dotičnike ovirale, da sklenejo po cerkvenem pravu ve¬ ljaven zakon. Tekom časa se je ta prvotni pojem razširil na bi¬ stvene predpogoje veljavnosti vsake pogodbe, tako sosebno na hibe ženitbene privolitve, nedostatek proste volje in predpisane ženitbene oblike. Naštevali so se zadržek zmote, sile, pogoja (impedimentum erroris, vis ac metus, conditionis) itd. Kodeks je vse prejšnje zadržke v širšem pomenu iz vrste zadržkov iz¬ ločil ter sie bavi z njimi v zvezi s privolitvijo v zakon v cc. 1081 ss. To je z juridičnega stališča jedino pravilno, ker sloni veljavnost vsake pogodbe na prosti volji strank, označene okol¬ nosti (pa ravno prosto voljo pri sklepanju zakona izključujejo. V kodeksu je pridržana stara razlika med o v i r a 1 n i m i in razdiralnimi zadržki (impedimenta impedientia et di- rimentia, hrv. zabrane in zapreke). Prve so ženitne prepovedi, ki se nanašajo na dovoljenost zakona, nimajo pa v nasledku njegove neveljavnosti, druge pa sploh sprečujejo nastanek ve¬ ljavnega zakona, c. 1036. Za nedovoljenost ali neveljavnost za- 319 kona zadostuje, da je po zabrani ali zapreki prizadet samo eden izmed zaročencev. Nadalje loči kodeks javne in tajne zadržke. Javni so tisti, ki se jih more dokazati v zunanjem pravnem območju, ni pa potrebno, da bi se to moralo zgoditi vedno pred sodiščem, tudi taki zadržki spadajo med javne, ki so razvidni iz javnih spisov, župnih matrik, ali ki se lahko izpričajo po več osebah. Vsi drugi zadržki so tajni. c. 1037. Konečno razlikuje zakonik še zadržke višjega in nižjega reda (imp. majoris et minoris gradus). Kot zadržki nižjega reda ali ložje vrste so v c. 1042 § 2 taksativno našteti: 1. krvno sorodstvo v tretjem kolenu postranske vrste ka¬ noničnega štetja, n. pr. otroci bratrancev; 2. svaštvo v drugem kolenu postranske vrste; 3. duhovno sorodstvo (med botrom in krščencem); 4. javna častnost — publica honestas — v drugem kolenu; 5. prešuštvo zvezano z obljubo zakona ali s poskusom tudi samo civilne poroke. Vsi ostali zadržki so težje vrste. c. 1042 § 3. Iz zakona ni razvidno, kakšne pravne posledice ima to razlikovanje. Iz c. 1054, kjer se zadržki nižje vrste še enkrat omenjhjo, se da samo sklepati, da je pri njih dispenza lažje dosegljiva. Razun teh v kodeksu naštetih vrst zadržkov so še omeniti: I m p e d i m e n t a juriš divini in j;, humani sive ecclesiastici. Pri prvih so dispenze nemogoče, pri drugih nače¬ loma mogoče. Impedimenta juriš puhlici et j. privati, za¬ držki javnega in zasebnega prava. Prvi se morajo uveljaviti uradoma po organih, ki so v to poklicani (promotor justitiae, c. 1971 štev. 2), pri zasebnih pa se uvede postopanje samo na predlog prizadete stranke. Absolutni in relativni zadržki; prvi ovirajo zakon z vsako osebo, drugi samo z določeno osebo. Glede pristojnosti določa c. 1038, da ima samo najvišja cer¬ kvena oblast pravico, avtentično izjaviti, kedaj je smatrati zakon po božjem pravu nedovoljenim ali neveljavnim. Ta oblast je tudi izključno upravičena, določati za vse krščene osebe v obliki občih ali partikularnih zakonov druge oviralne ali razdiralne zadržke. Razun papeža ne more nihče odpravljati ali spremi- 320 njati zakonskih zabran in zaprek cerkvenega prava, tudi ne oproščati od njih, razun če je v to pooblaščen po zakonu ali po posebnem indultu rimske stolice, c. 1040. Škofje smejo samo svojim škofljanom in drugim se ravno v njih okolišu mudečim osebam iz pravičnega razloga za posa¬ mezen slučaj in za gotov čas zakon prepovedati, toda brez nič¬ nostne klavzule. Prepoved pod tako klavzulo: t. j. z učinkom, da je zakon, ki se je sklenil brez ozira nanjo, neveljaven, more izdati samo papež. c. 1039. Vsak običaj, s kterim bi se uvedel nov ali spremenil obstoječi zadržek, se odklanja, c. 1041. Civilna zakonodaja mnogih držav teh načel cerkvenega prava ne prizna. Tako glede zadržkov kakor glede možnosti razveze zakona se najdejo v civilnem pravu bistvene razlike napram cerkvenemu stališču. V naši državi veljavno civilno pravo pa je, ako izvzamemo poprej ogrske dele, po svoji vsebini skoraj povsem skladno s cerkvenimi predpisi. § 138. Posamezni zakonski zadržki. A. Oviralni zadržki ali zabrane. Četrta knjiga Gregoriane (Liber Extra) jih označuje v 16. naslovu s skupnim imenom »interdictum eccleslae«, pač z ozirom na to, da so vsi nastali iz priproste cerkvene prepovedi. Od poprej običajnih zadržkov te vrste sta v kodeksu kot taka našteta samo dva: priprosta zaobljuba in mešana vero- izpovest. Na novo uvrščen v to skupino pa je zadržek zakonitega sorodstva toda le za dežele, kjer velja po civilnem pravu. V c. c. 1065 in 1066 omenjene prepovedi pa nimajo značaja za¬ držkov ampak so le generalna navodila župnikom, kterim ose¬ bam naj svoje sodelovanje pri sklepanju zakona odrečejo. 1. Priprosta zaobljuba. Slovesna zaobljuba je tista, ki jo cerkev kot tako priznava, vsaka druga obljuba je pripro¬ sta. c. 1308 § 2. Priprosta zaobljuba je tedaj ona, ki je storjena ali čisto zasebno, ali v cerkveni bratovščini, ali v kongregaciji ali tudi v redu na neslovesen način in ki po svoji vsebini na¬ sprotuje glavnemu smotru zakona. Sem spadajo a) obljuba devištva, votum virginitatis, obljuba popolne čistosti, votum ca- stitatis perfectae, torej popolnega zatajevanja spolnosti, ter 321 obljuba samskega stanu, votum non nubendi; b) obljuba, spre¬ jeti višja posvečenja, votum suscipiendi ordines sacros in ob¬ ljuba, stopiti v samostan, votum amplectendi statum retigiosum. Doba, za ktero je bila obljuba storjena, je za nastanek za¬ držka brez pomena. Zakon, ki ga je sklenila po taki obljubi vezana oseba, je veljaven, ako ni apostolska stolica za izvestne kroge izrecno določila neveljavnosti, c. 1058 § 2. 43 Z zakonom obveza iz obljube ne ugasne, kolikor se more še sploh izpolnjevati. Spregled zadržka priproste zaobljube je pred in po sklepu zakona mogoč. Religiozi, ki se poroče, dasi jih vežejo trajne priproste zaobljube, zapadejo kazni izobčenja, ki je v odvezo pridržana ordinariju, c. 2388 § 2. 2. Zakonito sorodstvo. Sorodstvo iz adopcije je tvorilo v rimskem pravu razdiralni zadržek. Od tam ga je pre¬ vzela najprej vzhodna in pozneje tudi zapadna cerkev. Po ko¬ deksu je zakonito sorodstvo zadržek samo še za one kraje, kjer je to določeno v gradjanskem pravu. c. 1059. Kjer po civilnem pravu zakonito sorodstvo ne tvori zadržka, tam zadržek tudi za cerkev ne obstoja. Kjer pa je določen zadržek v civilnem pravu, tam ga sprejme cerkev tudi za svojega in sicer popolnoma z istim učinkom, kakor velja za državljansko pravo. c. 1080. Oba citirana kanona sta jasen dokaz, da se je hotel cerkveni zako¬ nodajalec po možnosti nasloniti na civilno pravo. Zakonito so¬ rodstvo je edini zadržek, ki ne velja za vse člane cerkve enako. Za nektere je samo oviralni, za druge razdiralni, za nektere pa sploh ni nikak zadržek. Slovensko-Dalmatinski o. d. z. tega za¬ držka ne pozna. 3. Mešana veroizpovest. Mešani zakon je zakon med dvema krščenima osebama, od kojih je ena katoliške vere, druga pa pripadnica krivoverske ali razkolniške sekte. c. 1060. Taki zakoni so, veli kodeks, od cerkve strogo prepovedani in celo po božjem pravu nedopustni, ako bi obstojala za katoli¬ škega zakonca in za zarod nevarnost verskega odpada. Mešana veroizpovest tvori kakor dosedaj tudi po novem pravu ovi¬ ralni zadržek, impedimentum mixtae religionis, katerega spre¬ gleda cerkev samo pod sledečimi pogoji: 48 Red Jezusove družbe polaga samo priproste zaobljube, ki so jim pa po konstitucijah papeža Gregorja XIII. »Quanto fructuosius«, 1. febr 1583. in »Ascendente Domino« 15. maja 1584 priznani izrecno učinki slo¬ vesnih zaobljub. 21 322 a) če silijo v to pravični in tehtni razlogi; b) če da nekatoliški del dovoljno jamstvo za to, da bo od¬ vračal od katoliškega zakonca nevarnost verskega odpada in če oba soproga zagotovita katoliški krst in vzgojo svojih otrok; c) če obstoji moralična gotovost, da se bodo ta zagotovila izpolnjevala. Ta zagotovila se morajo praviloma dati v pismeni obliki, c. 1061. Natančnosti o pisani obliki zakon ne navaja. Kjer je za ve¬ ljavnost pogodb med zakonci predpisan notarski akt, se pripo¬ roča ista oblika tudi za ta primer. Daši se od katoliškega soproga ne zahteva zagotovila, da se bo na razumen način trudil za izpreobrnjenje svojega neka- toliškega druga, mu vendar cerkveno pravo nalaga dolžnost, da to stori. c. 1062. Cerkev hoče doseči med zakonci ideal popolne življenske skupnosti tudi na verskem, zanjo najvažnejšem polju. Zato je razumljivo, da opominja ordinarije in druge dušne pa¬ stirje, naj odvračajo vernike od mešanih zakonov in naj, če jih ne morejo preprečiti, skrbe za to, da se ne sklepajo v proti¬ slovju z božjimi in cerkvenimi predpisi. Ordinariji so zavezani nadzirati izpolnjevanje danih zagotovil, c. 1064. Zakoncem je tudi po dovoljeni dispenzi prepovedano, da pred katoliško poroko ali pozneje svojo zakonsko privolitev pred nekatoliškim dušebrižnikom ali osebno ali po zastopnikih izjavijo ali ponove. Če je župniku gotovo znano, da sta zaro¬ čenca to prepoved kršila ali da jo hočeta kršiti, potem naj po¬ roki ne prisostvuje, razun če so za to podani zelo tehtni razlogi, če ni nevarnosti za pohujšanje in če je poprej prašal ordinarija. Ako pa posvetni zakon zahteva, da se zaročenca zglasita pred nekatoliškim dušebrižnikom kot stanovskim uradnikom, je temu predpisu z ozirom na civilnopravne posledice zadostiti, c. 1063. Ta določila o mešanih zakonih stoje tudi pod kazensko¬ pravno sankcijo. Katoliki, ki se brez spregleda zadržka mešane veroizpovesti poroče z nekatoliškim kristjanom, so dotlej, da dobe dispenzo od ordinarija, izključeni od vseh »actus legitimi ecclesiastici«, n. pr. upravnih opravil, botrstva, p^tronatnih pravic in ravno tako od zakramentalov. c. 2375. Po c. 2319 § 1 zapadejo nadalje kazni izobčenja, pridržani ordnariju a) kato¬ liki, ki se poroče pred nekatoliškim dušebrižnikom; b) ki pri¬ volijo pogodbeno v nekatoliško vzgojo enega ali vseh otrok; c) ki dajo vedoma svoje otroke krstiti po nekatoliškem duše- 323 brižniku; d) ki kot stariši ali njih namestniki vedoma dajo otroke poučevati in vzgajati v nekatoliški veri. 4. Prepovedani so zakoni z notoričnimi odpadniki, tudi če niso pristopili drugi, nekatoliški veri, ter s člani prepovedanih družb. Župnik ne sme takih oseb poročiti brez odobrenja škofa, ki ga bo pa dal samo iz tehtnih razlogov in če je mnenja, da vera drugega zakonca in katoliška vzgoja otrok nista v nevar¬ nosti. c. 1065. 5. Javnih grešnikov in tistih, ki so notorično zapleteni v cenzuro (cerkveno kazen), ter se nočejo spraviti s cerkvijo, naj župnik ne poroči, če ga ne silijo v to težki razlogi, o kterih naj po možnosti poprej poroča škofu. c. 1066. 0. d. z. cerkvenih oviralnih zadržkov ne pozna. Obstojale pa so po prejšnjem brambnem zakonu ženitbene prepovedi za vojaštvo in častnike. Omejitve vsebuje in predvideva tudi za¬ kon o ustrojstvu vojske od 19. jul. 1923 »Sl. N.« broj 203 čl. 77 'n 117. Oficirji se smejo ženiti še le po dovršenih štirih letih službe. Podrobnejši predpisi se izdajo s kraljevsko uredbo. V veljavi pa je in sicer tudi za Hrvatsko 44 določilo § 120 o. d. z., po kterem se žena 6 mesecev po smrti moža, ali po razveljavljenju ali razvezi zakona, ne sme vnovič poročiti. Da¬ nes ima to določilo svoj razlog v tem, da se prepreči možitev žene, ki je lahko od prejšnjega moža noseča. Če je njena no¬ sečnost sigurna, se ne sme poročiti, predno ni porodila; če je dvomljiva, mora čakati 180 dnij; če pa ni verjetna, se sme po¬ ročiti z oblastvenim dovoljenjem, toda še le po treh mesecih. Prej se ne sme poročiti, tudi če je gotovo, da ni noseča. B. Razdiralni zadržki ali zapreke. 1. Nezadostna starost (zakonska nedoraslost). Prejšnje cerkveno pravo se je naslanjalo glede doraslosti na določila rimskega prava ter je zahtevalo pri moških 14, pri ženskah 12 let predno se jih je pripustilo k ženitvi, to pa samo radi tega, ker se je domnevalo, da pred to dobo nedostaje za¬ ročencem potrebna fizična zrelost. Če se je moglo to zrelost že preje dokazati, ni- obstojala proti ženitvi nikaka ovira. Za tak dokaz fizične zrelosti je veljala sosebno dejanski izvršena copula carnalis. Kodeks določa v c. 1067 § 1, da možki pred 44 Valenčič, 1. c. str. 24. 21 * 324 dovršenim 16. in ženska pred dovršenim 14. letom ne more skleniti veljavnega zakona. V istem kanonu § 2. se dušni pa¬ stirji opominjajo, naj vplivajo na mlade ljudi, tudi če so že ta leta dovršili, da ženitev opus te, ako jim po krajevnih običajih vstop v zakon še ni dovoljen. Dokaz fizične zrelosti pred 16. odn. 14. letom je brezpomemben. Zakon po tej starosti je za cerkev veljaven, dasi je za državo morda neveljaven. O. d. z. zahteva v §. 49 za veljavnost ženitve polnoletnost (dovršeno 21. leto). Pred to dobo morajo dati zakoniti zastop¬ niki in pri varovancih tudi varstveno oblastvo dovoljenje. 2. Spolna nezmožnost (impotentia coeundi, phisica) je nesposobnost, izvršiti spolno združenje in se ne sme isto¬ vetiti z neplodnostjo (sterilitas), ki ni niti oviralni niti razdi¬ ralni zadržek. Spolna nezmožnost je lahko prirojena ali pa slu¬ čajna, pozneje vsled bolezni, pohabljenosti ali pa tudi po ope¬ raciji nastala; dalje je lahko trajna, neozdravljiva ali le z ne¬ varnostjo za življenje odpravljiva, ali pa je samo mimoidoča, ozdravljiva. Zadržek je absoluten, če ovira redno spolno obče¬ vanje z vsako drugo osebo, ali samo relativen, če je telesno združenje samo z izvestno osebo neizvršljivo. Konečno je podan ali že pred poroko ali pa je nastopil še le pozneje. Samo spolna nezmožnost, ki je bila že pred poroko podana, in ki je trajna, tvori razdiralni zadržek. Brez pomena pa je, ali je spolna nezmožnost absolutna ali samo relativna. Zadržek temelji na naravnem pravu, zato je dispenza nemogoča. Vendar je samo zasebnega značaja in je od volje zakoncev odvisno, ali ga hočejo uveljaviti ali ne. Če je spolna nezmožnost dvomljiva t. s. pravi, če se ne ve, ali je gotova fizična lastnost v istini podana (dubium facti n. pr. pri dvospolniku) ali če se ne ve, znači li izvestna lastnost (n. pr. exstirpatio ovariorum vel uteri) 45 spolno nezmožnost v pravem pomenu ali ne (dubium juriš), se zakon ne sme ovirati, c. 1068. Dokazno postopanje pri uveljavljanju tega zadržka je ure¬ jeno v c. c. 1975—1981. Spolna nezmožnost je kot zadržek pod istimi pogoji kakor v kodeksu priznana tudi v o. d. z. § 60. 45 Po praksi rimskih sodišč te okolnosti na strani neveste ne spre- čujejo zakona, ker po sebi ne ovirajo spolnega občevanja. C. S. Offie S?,/VII. 1890. 325 3. Obstoječa zakonska vez. Cerkev priznava edinole zakone med enim moškim in e n o žensko. Če živi kdo v cerkveno veljavnem zakonu, potem pomeni ta okolnost zanj javnopravni zadržek obstoječe zakonske vezi (impedimen- tum ligaminis). Brez pomena je, je li ta zakon izvršen (m. con- summatum) ali ne. Tudi če ni znano, ali še živi drugi zakonec ali ne, ali če se nahaja eden od soprogov glede tega dejstva v zmoti, je drugi zakon neveljaven, če se izkaže, da prvi soprog še živi. Samo v slučaju pavlinskega privilegija (privilegium fidei sive Paulinum) obstoji od tega pravila izjema. 40 c. 1069. Zakon vsakega katolika razreši samo smrt, ki jo je treba vedno do¬ kazati ali po javnih listinah ali pa po zapriseženih dveh ali vsaj eni zanesljivi priči. Kjer bi ostal še kak dvom, sta prositi za odločitev ordinarij ali apost. stolica. Glede postopanja za ugo¬ tovitev smrti neizvestnih ali pogrešanih ima posebna določila: instructio S. officii »Matrimonii vinculo« 13./V. 1868. Pri nas pa je ta naloga poverjena sodiščem in cerkvena oblastva se s sodnim odlokom o dokazu smrti ali o proglasitvi mrtvim, s kte- rim se izreka hkratu zakon za razrešenega (zak. 16./II. 1883 d. z. št. 20), zadovolje. 47 Po § 62 o. d. z. sme biti mož poročen istočasno samo z eno ženo, žena samo z enim možem. Kdor je bil že poročen in se hoče v novo poročiti, mora zakonito dokazati, da je zakonska vez popolnoma razrešena. Po § 111 se razreši veljavno skle¬ njen zakon, ob kojega sklepu je bil vsaj eden zakoncev kato¬ liške vere, samo s smrtjo enega izmed soprogov. To velja po o. d. z. celo za civilno sklenjene in za neizvršene zakone (m. non consummata). Naše civilno pravo pozna pa tudi še posebno vrsto tega za¬ držka znano pod imenom zadržek katolicizma: Neka- toliškega zakonca, kojega zakon je veljavno razveden (getrennt, m. vinculo solutum), ne sme pred smrtjo njegovega bivšega za¬ konskega druga noben katolik poročiti. Njemu samemu je po¬ novni brak sicer dovoljen, toda samo z nekatolikom. Oseba, ki ob sklepu zakona ni -bila katolik, a je pozneje prestopila h ka¬ toliški veri, se ne sme na novo poročiti, dokler njen prvi neka- 4t! Glej spodaj § 14V II. 17 Postopanje je različno pri proglasitvi mrtvim in pri dokazu smrti. 326 toliški soprog živi (dvorna dekreta 17./V. 1835 in 26./VIII. 1814, ki se pa na razdružene židovske zakonce ne nanašata). Zadržek katolicizma je torej za katolika absoluten, za nekatolika pa samo relativen. 48 Dvojni zakon, bigamija, se kaznuje kot hudodelstvo tako po cerkvenem kakor po civilnem kazenskem pravu. c. 2356, §§ 206—208 k. z. 4. Različnost vere, cultus disparitas. Od nekdaj so bili v cerkvi zakoni med verniki in neverniki prepovedani, ker so že apostoli branili kristjanom vsako skupnost z nekristjani. Krst, s kterim se pridobi članstvo v cerkvi, je postal merodajen za zakonski zadržek napram nekrščenim. Ta zadržek se je upo¬ rabljal tudi na nekatoliške kristjane, ker ni bilo odločilno ver¬ sko prepričanje, ampak edino le dejstvo sprejetega krsta. To stališče je po c. 1070 spremenjeno, ker obstoja sedaj za¬ držek samo med nekrščeno osebo na eni in med osebo, ki je v kat. cerkvi krščena ali ki se je iz krivoverstva ali razkolništva h katolicizmu spreobrnila, na drugi strani. Odločilna sta krst in pripadnost h katoliški cerkvi, ki je podana tedaj, ako se je prav- noveljavno vstvarila ali s krstom ali s spreobrnjenjem. Po¬ znejši izstop pripadnosti k cerkvi ne izbriše več. Če je veljala kaka oseba za časa ženitve splošno za krščeno, se smatra zakon veljavnim dotlej, da se dokaže, da eden soprogov ni prejel krsta. Kar je predpisano v c. c. 1060—1064 glede predpogojev za dopustnost mešanih zakonov, se ima uporabljati tudi na zakone raed kristjani in nekristjani, c. 1071. Zadržek različnosti vere je javnopravnega značaja. Sprejet je v o. d. z. § 64, le da so po tem določilu smatrati za ne¬ kristjane tudi osebe, ki so po krstu prešle na nekrščanstvo. 5. Višja posvečenja, impedimentum ordinis sacri. C. 1072 veli: kleriki višjih posvečenj skušajo zaman skleniti veljaven zakon. Po zakonodaji zapadne cerkve, ki je našla do¬ ločnega izraza najprej na drugi lateranski sinodi 1. 1139 in po¬ zneje na tridentinskem zboru, izključuje vsako prostovoljno in zavestno sprejeto višje posvečenje, torej od subdiakonata na¬ prej, veljavnost zakona. Zadržek je javnopraven, neveljavnost zakona, ki ga sklene klerik višjih posvečenj, se mora uradoma 48 Glej K r a i n z - E h r e n z w e i g, 1. c. str. 32—33. 827 ugotoviti. Če je klerik prejel posvečenja prisiljen, t. j. pod vplivom težke bojazni in če nedostatka privolitve tudi pozneje ni izravnal z izvrševanjem duhovskega poklica, potem se ga mora na podlagi sodbe postaviti nazaj v stan laikov ter ga od¬ vezati od dolžnosti brevirja in celibata, c. 214 § 1. Drugače pa se kleriki višjih posvečenj ne smejo ženiti in so po zakonu za¬ vezani, varovati čistost vse življenje. Kdor zoper to dolžnost greši, učini sakrileg. c 132 § 1. Klerik, ki poskuša skleniti tudi samo civilen zakon, zapade s svojo zaročenko kazni izobčenja (excornmunatio latae sententiae simpliciter reservatae S. A.), postane iregularen, zgubi svojo službo in zadene ga konečno, če se na opomin škofa ne spokori, degradacija, cc. 2888 § 1, 985 št. 3, 188 št. 5. Zadržek višjih posvečenj pa je samo juriš humani, zato je dispenza mogoča, toda papež jo dovoli sosebno pri duhovnikih (mašnikih) zelo redkokdaj. Nižjim klerikom ženitev ni zabranjena; s trenotkom pa, ko se poroče, ne pripadajo več klerikalnemu stanu. c. 132 § 2. Ta zadržek je sprejet tudi v o. d. z. § 63. Zakon klerika višjih posvečenj se mora uradoma razveljaviti. § 94. Državna oblastva spregleda načeloma niso dovoljevala in bivši duhov¬ niki so prestopali navadno pred poroko v drugo vero, ktera tega zadržka ne pozna, ali pa so se poročali v inozemstvu. V slučaju prestopa v drugo vero je judikatura v zadnjem času pred preobratom veljavnost zakona priznavala, ker bivši ka¬ tolik na določila prejšnjega verozakona ne more biti več vezan. V inozemstvu in fraudem legis sklenjeni zakoni pa so se vedno smatrali za neveljavne. 6. Slovesna samostanska zaobljuba, impedi- mentum votorum solemnium vel professionis religiosae solem- nis. Redovniške osebe, ki so storile slovesne ali sicer po obliki priproste zaobljube, s kterimi pa je po posebnem papeževem predpisu spojena ničnost zakona, se ne morejo veljavno poro¬ čiti. V kanonskem pravu je ta zadržek tako star kakor oni višjega posvečenja, oba sta bila uzakonjena istočasno na II. late¬ ranski sinodi. Podlago zadržku tvori seveda samo veljavno, t. j. prostovoljno in po predpisih zakona storjena zaobljuba. Redovnik ali redovnica, ki se navzlic zadržku poroči, zapade isti kazni kakor majbrišt. Razun tega se smatra take osebe kot ipso facto iz reda odpuščene, c. 646 § 1 št. 3 (Zgoraj str. 234). 328 Slovesna zaobljuba ima pa tudi še učinek, da se z njo razreši prej sklenjen veljaven a še ne izvršen zakon in sicer ipso jure, tudi proti volji drugega zakonca, c. 1119. Priproste zaobljube, tudi če so trajne, tega učinka nimajo. Po civilnem pravu, § 63 o. d. z., tvori zadržek samo slo¬ vesna zaobljuba; priprosta zaobljuba zakona n© ovira, tudi če ima za cerkev učinke slovesne zaobljube. 7. Ugrabi j en j e ali nasilno zadržavanje ženske, raptus sive violenta retentio mulieris. V namenu, da zaščiti osebno prostost pri sklepanju zakonov, je postavil že tri¬ dentinski cerkveni zbor otmico v svrho ženitve kot razdiralni zadržek. Kodeks navaja v c. 1074 dva primera, ki ovirata osebno prostost in s tem prosto voljo, namreč ugrabljenje, im- pedimentum raptus mulieris, ter nasilno zadržavanje ženske, impedimentum violentae retentionis mulieris. V besedi ugrab¬ ljenje je že označena nasilnost, raptus violentiae, dočim pomeni otmica (Entfuhrung) lahko tudi odvedbo s privoljenjem ženske: raptus seductionis. Zadržek tvori' brez dvoma samo raptus vio¬ lentiae, kar izhaja že iz tega, da se sporeja ugrabljenju nasilno zadržavanje. Ako je ženska ušla z moškim rade voljo, ni zakon s tem nič oviran. Raptus mora pa sploh biti izvršen v namenu, da se raptor z ugrabljeno žensko poroči. Zadržek traja tako dolgo, dokler se nahaja ugrabljena ženska v oblasti raptorja. Ge to razmerje preneha in če ugrabljenka na prostem in var¬ nem prostoru privoli v zakon z raptorjem, je zakon dopusten In veljaven. Ravnotako kakor raptus tvori zadržek tudi nasilno zadrža¬ vanje ženske v kraju, kjer se navadno nahaja ali kamor je iz lastnega nagiba prišla, oe se to godi v svrho sklenitve zakona z njo. Dispenza od tega zadržka je mogoča in morda pri nekul¬ tiviranih narodih, ki se krčevito drže starih običajev, včasih po¬ trebna. Pogoj pa je, da more ujetnica prosto izraziti svojo voljo. § 56 o. d. z. določa v skladu s cerkvenim pravom, da odpe¬ ljana oseba (entfiihrte Person) toliko časa ne more privoliti v zakon, dokler ni zopet prosta. Daši se v tem določilu spol ne omenja, vendar ni dvoma, da se nanaša le na ženske in samo na raptus violentiae ne pa na raptus seductionis. Raptus in violenta retentio sta tudi kazniva in sicer tako po cerkvenem kakor po civilnem kazenskem pravu. c. c. 2353 ss. §§ 96, 97, 93, 94. k. z. 329 8. Hudodelstvo, imipedimentum criminis. Zadržek tvorita samo kvalificirano prešuštvo in umor soproga; vsa druga hudodelstva in tudi navadno prešuštvo ne pridejo v po¬ štev. C. 1075 našteva štiri primere hudodelstva, od kterih se nanašajo trije na prešuštvo in sicer a) pr. z obljubo zakona, b) pr. s poskusom skleniti zakon, c) pr. z umorom soproga, četrti na umor soproga brez pristavka. Podlaga zadržku prešuštva je veljaven zakon, zavestno ter prostovoljno izvršena copula camailis perfecta ter namen, da se prešuštnika poročita. Ako se takemu prešuštvu pridruži vsaj še ena navedenih kvalifikacij, prešuštnika ne moreta skleniti veljavnega zakona. Prešestni konkubinat sam po sebi še ne povzroči zadržka, ako ni podana ena navedenih kvalifikacij. Kvalifikacija prešuštva po umoru soproga je podana samo, ako se je usmrtitev res izvršila ,po enem prešuštniku z ved¬ nostjo in privoljenjem drugega ali brez tega. c. 1075 štev. 2. Zadržek umora soproga nastane tudi brez prešuštva, če sta zločinca umor izvršila v medsebojnem dejanskem ali mora- ličnem sodelovanju. Zadržek je javnopraven, toda jurils humani in zato spregled mogoč. Cerkveno se kaznuje samo javno prešuštvo, c. 2357 § 2. Zasledovanje morilcev je naloga civilnih oblastev. Po civilnem pravu je zadržek podan, če je prešuštvo dokazano ali če sta si nupturienta samo obljubila zakon in je eden izmed nju zakrivil vsaj poskusen umor svojega soproga. §§ 67 'itn 68 o. d. z. Prešuštvo mora biti dokazano še predno se sklene nori zakon. Ako se dožene ta dokaz še te pozneje, ko novi zakon že obstoji, nima to na veljavnost nikakega vpliva. Razun tega je potrebno, da je dokaz dognan ali po sodišču ali pa po priznanju pred kakim političnim oblastvom, nikakor pa ne zadostuje pri¬ znanje pred župnikom ali drugim cerkvenim organom (dekret dvome pisarne 6. / XTT. 1833). 9. Krvno sorodstvo, consanguinitas, je že v starem testamentu štelo med zadržke in krščanstvo je njegovo veljavo s časom zelo razširilo. Narava sama se upira spolni skupnosti bližnih sorodnikov in tudi etični pomisleki obstojajo proti njej. Izkušnja uči, da ljudstvo v krajih, kjer se zakoni 330 sklepajo le v krogu maloštevilnih rodbin, hitro propada. Čim bolj se kri meša, tem zdravejši je zarod. Prepoved ženitev med sorodniki je tedaj v božjem t. j. v prirodnem pravu utemeljena, ako se drži pametnih mej. Cerkev je šla v tem oziru v srednjem veku predaleč, kajti določila je veljavnost zadržka do 7. člena stranske črte kanoničnega štetja. Na IV. lateranski sinodi se je potem zadržek skrčil na 4. člen stranske črte in je sedaj po c. 1076 § 2 omejen na 3. člen stranskega sorodstva. Sorodne iso tiste osebe, ki izvirajo ali naravnost ali pa po¬ sredno iz skupne tretje osebe. Odločilna za sorodstvo je skupna kri, zato consanguinitas. Pri določevanju sorodstva razlikujemo deblo (stipes), črto (linea) in člen ali! (koleno (gradus). Deblo imenujemo ono osebo ali ono dvojico, iz ktere sorodniki ali neposredno ali pa po¬ sredno skupno izhajajo. Črto nazivamo vrsto oseb, ki so izšle iž debla. Črta je ali ravna, linea recta, ali stranska;, linea colla- teralis. Prva znači vrsto oseb, ki izvirajo neposredno t. j. druga iz druge iz skupnega: debla. V ravni črti ločimo ascendente in descendente, prednike in potomce. Merodajna je oseba, od katere štejemo navzgor ali navzdol. Stransko črto zovemo enako, aequalis, če je razdalje med dvema ali več sorodniki in skup¬ nim deblom enako; če je različno, govorimo o neenaki stranski črti. Za izračunanje sorodstva veljajo po c. 96 kakor v starem kanonskem pravu naslednja pravila: a) v ravni črti: tot sunt gradus quot generationes, seu quot personae, s tipate dempto; b) v stranski črti, če je enaka: tot sunt gradus quot genera¬ tiones; če je neenaka: tot gradus quot generationes in tractu longiore. Odločilen je oddaljenejši člen. Krvno sorodstvo tvori v ravni črti v vseh členih razdiralni zadržek. Meje tukaj ni treba določiti, ker skrbi zanjo narava sama. V stranski črti sega zadržek do vštevši 3. člena kanonič¬ nega štetja. Kanonsko pravo določa sorodstvo v stranski črti drugače, kakor rimsko im kakor naše civilno pravo ter se jie oprijelo germanskopravnega reda parentel, po kterem tvorijo sorodstvo 1. člena napram Staričem otroci, 2. člena vnuki, 3. člena pra- 331 vnuki itd. popolnoma tako kakor v rimskem pravu, med tem ko se v! stranski črti šteje po rimskem pravu najprej od enega sorodnika prednike navzgor do debla in od debla zopet navzdol do drugega sorodnika, a po kanonskem pravu samo osebe ene vrste do debla in sicer, če sta vrsti neenaki vedno osebe od oddaljenejšega sorodnika do debla. A Vse s črkami L—U označene osebe so potomci svojega pradeda A ter stoje do njega v 3. členu sorodstva ravne črte (pravnuki); vnuki E—K so z njim v drugem, otroci B—D v prvem kolenu v sorodu, kakor po rimskem pravu. Brata B, D in sestra C so si v prvem kolenu stranske črte sorodni, ker izvirajo vsi neposredno od debla A, po rimskem štetju pa stoje med seboj v drugem kolenu sorodstva. E in J sta si v drugem kolenu stranske črte sorodna, ker se šteje od debla navzdol do nju v enakih razdalj ih po dve osebi. Po rim¬ skem štetju pa sta si sorodna v 4. kolenu, ker se šteje od E do A navzgor dve osebi in od A navzdol do J zopet dve osebi. F in R sta si sorodna v 3. kolenu, ker je pri neenakem razdal ju merodajbn oddaljenejši del. Po rimskem in našem civilnem štetju se nahajata v 5. kolenu sorodstva. Zadržek tvori tudi nezakonsko sorodstvo. Če je podano skupno deblo večkrat, se pomnoži za ravno- tolikokrat tudi zadržek, c. 1076 § 2. Večkratno sorodstvo obstoji a) med potomci sorodnih zakoncev, (sl. 2) H je z J v tretjem kolenu enake stranske črte dvakrat v sorodu, ker je njegov oče G tako z materjo kakor z očetom J-inim v drugem kolenu stran- 332 A ske črte v sorodu. J ima s H- Jem dvakrat skupno deblo A, namreč po črti E B A in po črti F C A medtem ko vodi od H do debla A črta G. D. Navzlic dvojnemu sorodstvu med H in J je zadržek samo enkrat podan, ker imata H in J samo eno skupno deblo. /?) Med potomci različnih med seboj večkrat sorodnih oseb. Brata B in C, kojih oče je A (sl. 3), sta se poročila s se¬ strama E in F, kojih oče je D. Njihovi otroci G in H ter J in K so si med seboj v drugem kolenu enake vrste dvakrat v sorodu. Ako se vzamejo v zakon H in J ter G in K, nastane za otroke; L, M ter N, 0 šestkratno sorodstvo: a) oni so si kot otroci brata in sestre H G ter brata in sestre K J v zakonski zvezi K G in H J v drugem členu stranske črte enake vrste dvakrat sorodni,, po materah in očetih; b) oni so si pa tudi v 3. členu enake stranske črte štiri¬ krat v sorodu. L in 0 imata dva skupna debla D in A, do kterih se pride preko črt L G BA, LKCA, LGED, LK F D na eni ter preko črt O J C A, O H B A, 0 J F D, O H E D na drugi strani. Med L in O je podan zadržek krvnega sorodstva štirikrat, dvakrat iz sorodstva označenega pod a), dvakrat iz onega pod b), ker so podana štiri skupna debla (B E, F C, D, A). y) Med otroci iz zakonov, ki jih sklene ista oseba zapore¬ doma z lastnimi sorodniki (sl. 4). G in H sta otroka D-eva iz zakonov D B in D F ter sta kot polbrat in sestra v prvem členu stranskega sorodstva. Razun A 333 tega sta si dvakrat sorodna v tret¬ jem členu (H D C A - G D C A) ter konečno še v četrtem členu (H F E C A - G D C A). Po zakonu je zadržeh podan dvakrat, in sicer v prvem in tret¬ jem členu strankarskega sorod¬ stva. Nikdar se ne sme zakon do¬ voliti. 5a obstoja sum, da sta si zaročenca v 1 ravni črti ali v prvem členu stranske črte sorodna (pri nezakonskem sorodstvu je to lahko mogoče). Zadržek v prvem členu ravne črte je gotovo osnovan v božjem prirodnem pravu. Glede oddaljenejših členov kakor tudi glede stranskega sorodstva sploh se to ne more trditi, saj je po svetem pismu človeštvo nastalo iz zakonov med brati in sestrami. Toda prašanje jei bolj teologično zanimivo, kakor pravno praktično. Gotovo se protivijo zakoni med brati in se¬ strami naravnemu pravu, zato niti cerkvena, niti državna oblastva ne dajejo za take zakone dispenz, dočim so v oddalje¬ nejših členih, tudi med strici in nečakinjami, med nečaki in te¬ tami spregledi zadržka krvnega sorodstva mogoči. 0. d. z. § 65 prepoveduje zakone med sorodniki v ravni črti brezpogojno, zakone med sorodniki v stranski črti do všte¬ tega četrtega člena civilnega ali drugega člena kanoničnega štetja. Zadržek ise nanaša tudi na nezakonsko sorodstvo. 10. Svaštvo, atfinitas. Glede svaštva nudi novi cerkveni zakonik napram prejšnjemu pravu važne spremembe. Dočim je svaštvo značilo preje razmerje priležnika napram sorodnikom njegovega sopriležnika, pomeni sedaj razmerje moža do sorod¬ nikov žene oziroma razmerje žene do sorodnikov moža. Kakor v rimskem in našem civilnem pravu je sedaj tudi v kanonskem pravu odločilno za svaštvo zgolj dejstvo, da obstoja veljaven zakon, brez pomena je izvršena copula carnalis. Vsak soprog se nahaja napram določenemu sorodniku svo¬ jega zakonskega druga v isti črti in v istem členu svaštva, v kte- rih je zakonski drug z dotično osebo v sorodu. A 334 Žena A je v svaštvu s sorodniki svojega moža B t. j. z D, J, K, L, in sicer v prvem, drugem oz. tretjem členu civilnega (prvem iin drugem členu kan.) štetja. Ravno tako je mož B v svaštvu s sorodniki svoje žene namreč z očetom C, z bratoma E in F ter nečakoma G in H. Zadržek tvorijo v ravni črti vsi členi svaštva, v strianski črti sega zadržek do vštetega drugega člena ter se pomnožuje v isti meri kakor zadržek sorodstva in tudi še z vsakim ve¬ ljavnim zakonom s sorodnikom umrlega soproga. Smrt soproga svaštva ne izbriše, c. 1077 § 2. Zadržek je človeškega prava, zato je spregled mogoč. Na¬ vadno pa ise v prvem členu ravne črte ne daje dispenze. (Ma¬ čeha in pastork, očim in pastorka). Cerkveni zakonik se nahaja sedaj glede zadržka svaštva popolnoma v skladu z o. d. z. § 66, ki veli, da zakonski mož ne more poročiti v § 65 naštetih sorodnikov svoje (bivše) žene, in žena istotako ne sorodnikov svojega bivšega moža. 11. Javna častnost, publica honestas. Po prejšnjem pravu je bil zadržek javne častnosti podan na podlagi' veljavne nepogojne zaroke med zaročencem in sorodniki prvega člena ravne ali stranske črte sozaročenca ter na podlagi neizvršenega zakona do četrtega člena obeh črt. Prvi zadržek je po kodeksu sploh odpravljen, drugi spada pod svaštvo (prej quasiaffinitas). Zadržek javne častnosti je dobil v novem pravu povsem drugačno vsebino in nastane a) iz neveljavnega zakona ne glede na to ali je izvršen ali ne; 335 b) iz občeznanega konkubinata (ex ipublico et notorio con- cubinatu). c. 1078. Gotovo je, da nedovoljleno spolno razmerje kot tako še ne vstvari zadržka, dokler ni obče znano, kajti šči¬ titi se ima čut dostojnosti in spodobnosti, ki pa ni prizadet, dokler je razmerje tajno, ali vsaj ni obče znano. Še le če izve zanj veliko število ljudi, stopi v veljavo zadržek in to z ozirom na javno nravnost, a razteza se samo na sorodnike v ravni črti in tudi tedaj le do drugega člena. Po civilnem pravu veljavni zakoni, sklenjeni samo pred civilnim oblastvom, mešani zakoni sklenjeni pred nekatoliškim dušebrižnikom, ne¬ cerkveno sklenjeni zakoni med kristjani in nekristjani niso smatrati kot publicus concubinatus, ampak kot matrimonia invalida, pač pa spadajo pod ta pojem za življenja prvega so¬ proga sklenjeni drugi zakoni ter poligamija, kjiet je po civilnem pravu [piripuščena. 0. d. z. tega zadržka ne pozna. 12. Duhovno sorodstvo, cognatio spiritualis. Za¬ držek je po novem pravu omejen na krstitelja in botra na eni ter na krščenca na drugi strani. Duhovno sorodstvo iz birme ne pride kot zadržek v poštev, c. c. 1079, 768. 13. Zakonito sorodstvo, cognatio legalis tvori razdiralni zadržek po cerkvenem pravu samo v onih dr¬ žavah, kjer je od civilne zakonodaje med zadržke uvrščeno, c. 1080. § 139. Spregled zakonskih zadržkov. 1. Spregled zakonskega zadržka (dispensatio ab impedi- mento matrimonii) imenujemo odredbo cerkvenega predstoj¬ nika, s katero se veljava dotičnega zakonitega določila za kon¬ kreten primer ukine. Običajno govorimo o dispenzah ter ločimo: 1. dispenze za bodoči in dispenze za že sklenjeni zakon (dispensatio pro matrimonio contrahendo vel contracto); 2. dispenze za zunanje in notranje območje (pro foro externo vel interno); 3. dispenze v lastnem ali prenesenem delokrogu (dispen¬ satio ex jure proprio vel delegato). Nekteri zadržki odpadejo ipso facto, če preneha okolnost, ki jim tvori podlago. Tako izgine zadržek nedoraslosti s prete- 336 kom časa sam po sebi, zadržek različnosti vere ugasne, če se dotična oseba spreobrne, zadržek zakonske vezi izgine, če se prejšnji zakon razreši s smrtjo itd. II. Kjer je pa zadržek zasnovan na trajnem, od poteka časa in volje strank neodvisnem razmerju, tam ga je treba odpraviti z dispenzo, v kolikor je to po zakonu sploh mogoče. 1. Načeloma ima pravico spregledati zakonske zadržke samo rimska stolica, ker je vsa zakonodaja glede ženitbenih zadržkov papežu pridržana, c. 1038. Od predpisov vsakega za¬ kona more oproščati po c. 80 vedno le zakonodajalec sam ali njegov predstojnik ali pa tisti, kogar sta ta dva izrecno poobla¬ stila. To pravilo povdarja glede zakonskih zadržkov c. 1040 še posebej. Papež pa je vezan na absolutno veljavo onih zadržkov, ki so prirodnega ali pozitivno božjega prava, kakor spolna nezmožnost, krvno sorodstvo v prvem členu ter obstoječa za¬ konska vez. Spregledati je mogoče samo zadržke, ki so juriš humani, t. j. še le po cerkvi uzakonjeni. Poleg papeža ima po zakonu v omejenem obsegu tudi ordi¬ narij pravico, dovoljevati dispenze; istotako, toda le na podlagi zakonitega pooblastila (c. 1044: facultate pollet) župnik, pred kterim se ima vršiti poroka, in celo drugi duhovniki. Oblast papeževo, deliti dispenze, izvršujejo v njegovem imenu sv. oficij glede zadržkov različne in mešane vere in v prašanjih pavlinskega privilegija, c. 247 § 3; kongregacija za upravo zakramentov glede vseh drugih zadržkov za zunanje območje, c. 249 § 2; sv. penitenciarija glede skrivnih zadržkov notranjega območja, c. 258 § 1. 2. Ordinarij sme v lastnem delokrogu spregledati iz pra¬ vičnih razlogov vsem svojim podložnikom zadržek priprostih zaobljub, v kolikor niso pridržane papežu. 49 c. 1313 štev. 1. V prenesenem delokrogu smejo ordinariji dovoljevati dispenze v vseh primerih, na ktere se njih pooblastilo glasi. Ako pa pooblastila nimajo, smejo spregledati zadržke samo v pri¬ merih, v ko jih je pot v Rim težavna, kjer obstoji nevarnost velike škode in kjer navadno rimska stolica spregled dovoli, c. 81. 49 Zasebne zaobljube, kojih odveza je pridržana papežu, so naštete v c. 1309 (obljuba popolne čistosti, ter obljuba, stopiti v red s slovesnimi zaobljubami). 337 Ne glede na to generalno določilo so ordinariji za dispenze še posebej zakonito pooblaščeni v slučajih smrtne nevar¬ nosti ali druge nujnosti. a) V smrtni nevarnosti smejo ordinariji spregledati svojim podložnikom v škofiji in izven nje, v škofiji tudi tujcem, tako predpisano cerkveno obliko poroke kakor tudi vse zadržke člo¬ veškega prava, naj bodo javni ali tajni, enkrat ali večkrat po¬ dani. Izvzeta sta samo zadržka mašniškega posvečenja ter svaštva v ravni črti iz izvršenega zakona. Pogoj je, da vsled dispenze ne nastane pohujšanje in da se pri različni ali mešani veri dajo običajna zagotovila. Ni pa ta polnomoč ordinarijev, kakor je bila poprej, več omejena na primere, kjer sta nuptu- rienta živela že doslej v civilnem zakonu ali konkubinatu. Za¬ dostuje smrtna nevarnost enega zaročenca, razmerje, ki je ob¬ stojalo med nupturientoma doslej, ni merodajno, c. 1043. b) Ako se razkrije zakonski zadržek v času, ko je že vse pripravljeno za poročno slovesnost in se poroka brez verjetne težke škode ne more odložiti dotlej, da se izposluje dispenza v Rimu, so ordinariji pooblaščeni postopati na isti način kakor pri grozeči smrtni nevarnosti, c. 1045 § 1. Pooblastilo se nanaša tudi na slučaj, da gre za konvalida- cijo že sklenjenega zakona, ako je z zamudo zvezana ista nevar¬ nost in se ne more spregled izposlovati pravočasno v Rimu. c. 1045 § 2. 3. Ista pooblastila kakor jih daje obče pravo ordinarijem, veljajo pod enakimi pogoji za župnike, dalje za duhovnike, ki vrše poroko po predpisih c. 1098 štev. 2 r ’°, ter konečno, z ome¬ jitvijo na notranji forum, za spovednika. V slučajih nujne smrtne nevarnosti so vezani župniki in duhovniki, ki vrše poroko, samo na one omejitve, ki jih vsebuje c. 1043 za ordinarije. Pogoj za te vrste dispenz je, da gre za primere, v kterih se ni mogoče obrniti niti na ordinarija. Župniki in vsi drugi duhovniki, ki se poslužijo tega poobla¬ stila za zunanje območje, morajo stvar takoj sporočiti ordinariju ter podelitev dispenze zapisati v poročno knjigo. V slučajih druge nujnosti (c. 1045) pa smejo prej navedeni duhovniki spregledati samo tajne zadržke pod pogojem, da 50 V smrtni nevarnosti, če ni mogoče, dobiti domačega župnika in tudi brez te nevarnosti, če je z oviro, priti do domačega župnika ali ordi¬ narija, računati mesec dnij. 22 338 se ni več mogoče obrniti na ordinarija ali pa vsaj ne brez ne¬ varnosti, da se krši tajnost. III. 0 razlogih, kteri morajo biti za spregled podani, nam zakonik ne pove ničesar. Presojati bodo za vsak primer posebej, v težkih zadržkih strožje in vestneje, v manj važnih zadržkih milejše. V glavnem bo odločal prosti prevdarek pristojnega organa, ali je prošnji ustreči ali ne. Glede oblike prošenj se je ravnati po navodilih ordinarijev. Tudi prošnje, ki se rešujejo v Rimu, naj se tja odpremijo posredovanjem ordinariatov. Ako gre za javne zadržke, se morajo v prošnjah navesti prosilci s polnimi imeni. Pri tajnih zadržkih pa se imena strank zamolče. Kodeks nam daje celo vrsto pravil, kako je s prošnjami za dispenze ravnati, kako je treba tozadevna pooblastila ter posa¬ mezne dispenze tolmačiti, kedaj in kje je treba dispenze vknjižiti itd. Daši se naj prošnje za spregled zadržkov praviloma vlagajo pri ordinariatu, je vendar vsakemu katoliku dovoljeno, da se obrne neposredno v Rim. Ako se je taka prošnja rimski stolici odposlala, potem naj se ordinariji svojega pooblastila ne poslu- žijo, razun če imajo zato nujne in tehtne razloge, c. 1048, 204 § 2. Spregledi tajnih zadržkov in foro interno non sacramentali, ki jih dovoljuje S. Poenitentiaria, se zapišejo v posebno knjigo, ki se hrani v škofijskem tajnem arhivu. Ako pozneje postane zadržek javen, ni potrebna več posebna dispenza pro foro externo, ker itak že obstoja odlok o spregledu. Ako pa je bila dispenza dana samo in foro interno sacramentali, je potreben za zunanji forum še poseben odlok, če je zadržek pozneje po¬ stal javen. c. 1047. Kdor ima pooblastilo za spregled določenega zadržka, sme podeliti dispenzo tudi v primeru, da je dotični zadržek večkrat podan, ako se indult izrecno ne glasi drugače. Splošno pooblastilo za spregled zadržkov več različnih vrst, bodisi razdiralnih ali oviralnih, upravičuje pooblaščenca, da spregleda vse, ako so v posameznem slučaju hkratu vsi podani, c. 1049. Če gre za javne zadržke, na ktere se pooblastilo glasi le deloma, potem se mora za spregled vseh naprositi rimska stolica. Če je pa ta dispenzo že dovolila in se šele kasneje od¬ krijejo zadržki, na ktere se pooblastilo razteza, jih sme spre¬ gledati pooblaščenec, c. 1050. 339 Spregled razdiralnega zadržka, dovoljen ex potestate ordi- naria ali pa na podlagi splošnega indulta, vsebuje ipso iacto tudi dovoljenje za pozakonjenje že rojenih ali pa še le spočetih otrok, izvzemši one, ki izvirajo iz prešuštva ali iz sa- krilegija. c. 1051. Spregled zadržka krvnega sorodstva ali svaštva velja tudi v primeru, da se je v prošnji ali v odloku pomotoma imenoval napačni člen, ako je sorodstvo, odnosno svaštvo, ki v istini ob¬ stoja, oddaljenejše, ali če se je zamolčal še nadaljnji obstoječi zadržek iste vrste v enakem ali oddaljenejšem členu. c. 1052. Ako dovoli sv. stolica spregled zadržka veljavnega, neizvr- šenega zakona ali pa zopetno ženitev, ker je domnevati smrt drugega soproga, je vedno s tem spregledan tudi zadržek pre¬ šuštva z obljubo ali s poskusom zakona, c. 1053. Spregled zadržkov nižje vrste je veljaven tudi tedaj, če so navedbe v prošnji neresnične ali če so se v njej važne okoi- nosti zamolčale in je bil vrh tega še jedini merodajni razlog neistinit. c. 1054. Spreglede javnih zadržkov mora izvesti vedno ordinarij, ki je poslal prošnjo s prilogami v Rim, tudi če sta medtem pro¬ silca njegov okoliš trajno zapustila. Zavezan pa je v tem slučaju obvestiti o dovoljeni dispenzi ordinarija, pod kterim se ima poroka izvršiti, c. 1055. Za podelitev dispenz se Sme zahtevati le od prosilcev, ki niso brez premoženja (non pauperes), zmerne pisarniške pri¬ stojbine. Revni sloji so vsakih plačil oproščeni. Posebne dispen- zacijske takse se smejo pobirati od imovitih strank samo pod pogojem, da jih je sv. stolica izrecno dovolila. Vsi temu pravilu nasrpotujoči dosedanji običaji so ukinjeni. Stranke so upravi¬ čene, zahtevati plačane takse nazaj. c. 1056. Kadarkoli se poslužijo pri podeljevanju dispenz ordinariji papeževega pooblastila, se morajo v svojih odlokih izrecno nanj sklicevati, c. 1057. IV. Predpisi o. d. z. glede spregleda zakonskih zadržkov se nahajajo v §§ 83—88. Župniki ne smejo izvršiti poroke, dokler se jim ne predloži odlok državnega oblastva o spregledu zadržka. V Sloveniji in Dalmaciji morajo stranke za spregled prositi tako pri cerkvenih kakor pri državnih oblastvih, aKo naj bo zakon po državljanskem in cerkvenem pravu veljaven. 22 ' 340 Pravico, dovoliti spregled zakonskih zadržkov, imajo poli¬ tična oblastva II. instance in sicer popolnoma nezavisno od cer¬ kvene oblasti. Politična oblastva na cerkvene odloke nikakor niso vezana,' tudi tedaj ne, ako se prosilec sklicuje na že dovo¬ ljeno cerkveno dispenzo. Upati je, da bodo pokrajinske ali bodoče oblastne uprave, kakor je bilo to dosedaj običajno, postopale v zadevah dispenz i v bodoče v sporazumu z ordinariati, a mogoče je vsekako tudi nasprotno. Ako pokrajinska uprava spregled odkloni, je dovoljen rekurz na ministrstvo za notranje posle. Za državno oblast velja načelo, da se sme spregled zakon¬ skih zadržkov dovoliti le »i z važnih« razlogov. Ce sta ženin in nevesta podložna vsak drugi teritorialni upravi in če gre za zadržek, ki zadene oba, potem morata izposlovati vsak za se spregled zadržka od pristojnih oblastev. V prošnji se mora na¬ vesti ime prosilcev, če zakon še ni sklenjen. Če se pa pojavi razdirajoč zadržek, za kterega se prej ni vedelo, še le po sklepu zakona, vložita zakonca prošnjo lahko po svojem dušnem pa¬ stirju, ne da bi se moralo v njej navesti imena. Upravno oblastvo II. instance presoja po svojem prostem prevdarku, da li so razlogi, ki jih navaja prošnja, zadostni ali ne. Zakon ne daje nikakih navodil. Tudi o tem, ktere zadržke je smatrati v smislu § 84 o. d. z. za razdirajoče — auflosliche — in katere se sme spregledati — § 98 gehoben werden kon- nen —, se ne najde v zakonu nikake določbe. Namenoma se pri urejevanju besedila zakona ni dalo v tem pogledu nikakih navodil. Povdarjalo se je, da pri nekterih zadržkih dopustnost dispenz sploh ne more biti dvomljiva, pri drugih pa da bo re¬ šitev prašanja odvisna od okoliščin. Cerkveni pisatelji zastopajo mnenje, da je v tem oziru razlikovati med zadržki, ki so v za¬ konu določeni ali radi države ali pa radi cerkve in trdijo, da spadajo v drugo skupino zadržki slovesne samostanske zaobljube, višjega posvečenja, katolicizma ter nedostatek za zakonsko pri¬ volitev predpisane oblike, ki se mora dati javno pred župnikom. V teh primerih je po mnenju cerkvenih pisateljev spregled brez cerkve ali celo v nasprotju z njo nedopusten. Pri zadržkih prve skupine pa država ni vezana na stališče, ki ga zavzema cerkev ter sme postopati pri podeljevanju dispenz popolnoma samostojno. 341 To naziranje v zakonu gotovo nima opore, ker se pravica, dovoljevati spregled, ni hotela formalno v nobenem oziru utes¬ niti, in to po vsej pravici! Razmere, nazori in prepričanja v narodih se lahko menjajo in brez ozira na smoter zakonske zveze se dispenze sploh nikoli ne morejo dovoljevati. Ako ob¬ stoji n. pr. spolna nezmožnost, zakon tudi po spregledu tega zadržka, ako bi se pomotoma dovolil, ne more postati veljaven. Dispenza bi bila v takem primeru sploh brezpredmetna in nedopustna. Iz naravnih ozirov se ne bo nikdar dala dispenza za za¬ držek sorodstva v ravni črti in v stranski črti med brati in se¬ strami. Izrecno pa se je določila nedopustnost spregleda za¬ držka svaštva v ravni črti prvega kolena (n. pr. med očimom in pastorko, dvorni dekret 19./VI. 1823). IV. Poglavje. Sklepanje zakona. § 140. Obči pogoji za veljavnost zakonske pogodbe. Kodeks je uzakonil načelo rimskega prava, da vstvarja zakon (brak) zakonska (bračna) privolitev (matrimonium facit partium consensus). S to privolitvijo si dajeta ženin in nevesta vzajemno izključno pravico na svoji telesi v svrho dejanj, ki so sposobna za- dosego zaroda. Volja strank je pri zakonu tako silno važna, da je ne more nadomestiti nikaka človeška sila. Predmet zakonske volje je določen po bistvu in svrhi za¬ kona, a tudi po pozitivnih pravnih predpisih in ga stranke ni¬ kakor ne morejo spremeniti. Sklep zakona je pravno opravilo posebne vrste, dvostran¬ ska pogodba z natančno določeno vsebino, ktere pravni obstoj je od morebitnega poznejšega preklica strank neodvisen. Za veljavnost privolitve v zakon je potrebno: 1. da so osebe, ki to privolitev izjavijo, za zakon sposobne. Izključene so vse osebe, ki se ne morejo posluževati svojega razuma in svoje volje, torej nedorasli, umobolni, nezavestni, popolnoma pijani, dokler to stanje traja. Nesposobni so pa tudi oni, ki jih pravo kot take označuje (zadržki). 342 Ako nastopi umobolnost po sklenitvi zakona, nima to na njegov pravni obstoj nikakega vpliva. Ako pa se dokaže, da je bila umobolnost podana že ob sklepu zakona, dasi se je očito pojavila ie le pozneje, se mora zakon tudi po cerkvenem pravu proglasil za neveljavnega. Po § 48 o. d. z. umobolne in nedorasle osebe ne morejo skleniti veljavnega zakona. 2. volja mora biti resna in prevdarjena, ne sme biti izra¬ žena samo na videz ali za prevaro; 3. volja mora biti svobodna, neodvisna od vsake notranje ali zunanje sile; 4. biti mora na zakonit način izražena na zunaj (consensus legitime manifestatus) bodisi v 'besedah, bodisi v znamenjih, pismeno ali v konkludentnih dejanjih toda vedno tako, da jo druga stranka lahko z vso gotovostjo spozna kot zakonsko pri¬ volitev. Notranja volja mora soglašati z izjavo, s ktero se na zunaj izraža. Cerkveno in tudi civilno pravo predpisujeta za izjavo zakonske prvolitve posebno obliko. Pri tem se domneva, da odgovarjajo besede ali znamenja, ki se rabijo pri poroki, vedno tudi notranji volji strank, c. c. 1081, 1086 § 1. § 141. Hibe v zakonski privolitvi. 1. Nepoznan j e bistva zakona. Zakonsko raz¬ merje pomeni popolno življensko in telesno skupnost. Neob- hodni pogoj za veljavnost zakonske privolitve je poznanje pra¬ vega namena zakonske zveze, ki obstoja v trajni skupnosti med možem in ženo v svrho, da se jima rode otroci. Pri osebah, ki so že dosegle leta doraslosti, se domneva, da so sl glede na¬ mena zakona na jasnem, c. 1082. Ako pa bi'se dogodil primer, da ženinu ali nevesti ta namen ob sklepu zakona ni bil poznat, ali da privolitev ene ali druge stranke ne bi vsebovala namena, skleniti pravi zakon, ali če bi se celo s pozitivnim činom volje (positivo voluntatis actu) pravica na zakonsko občevanje ali zakon sam izključila, potem zakon ni veljavno sklenjen, c. 1086 § 2. Kjer se te hibe v volji dokažejo, se mora zakon sodnijsko proglasiti neveljavnim. Oseba, ki je izjavila privolitev v nepo- znanju pravega bistva zakona, je zavezana, da naknadno, ko je 343 dobila potrebna pojasnila, to hibo z besedo ali dejanjem po¬ pravi. Ako tega noče storiti, sme vsak del tožiti na razveljav¬ ljenje zakona. Nepoznan je nebistvenih pravic in dolžnosti j, ki iz zakona izvirajo, je na njegovo veljavnost brez učinka. Volja je podana ‘tudi, če manjka ženinu in nevesti pravna sposobnost, stopiti v zakon, ker je njima znan zadržek, ki veljavnost zakona izklju¬ čuje. c. 1085. Veljavnost ovira tukaj nedostatek sposobnosti, ne nedostatek volje. 2. Zmota. Med hibami pogodbene volje se naštevajo zmota, zunanja sila, bojazen vsled težke pretnje ter neizpolnitev dogovorjenega po¬ goja. V vseh kanonističnih delih pred kodeksom so se te hibe zakonske privolitve naštevale kot posebne vrste zadržkov (impedimentum erroris, vis ac metus, conditionis). Novi zako¬ nik jim je dal mesto v poglavju o zakonski privolitvi ter jih je po vsej pravici iz vrste zadržkov izločil, ker vplivajo na ve¬ ljavnost zakona samo kot nedostatki svobodne in popolne po¬ godbene volje, ne izključujejo pa zakonske sposobnosti ženina in neveste, kakor zadržki v pravem pomenu. Zakon loči zmoto v osebi (error circa personam) ter zmoto v lastnosti, ki prehaja v zmoto v osebi (error qualitatis redun- dans in errorem personae) ter dostavlja še primer, da smatra eden izmed zaročencev drugega za prostega, dočim se ta na¬ haja v robstvu (error conditionis servilis, preje poseben im- pedim cond. servilis). a) Če se tiče zmota osebe same, potem manjka privolitev in zakon je neveljaven. Če hoče A poročiti B, a izrazi pomotoma mesto tej privolitev v zakon C, potem se njegov notranji namen z zunanjo izjavo ne krije, ker se tičeta volja in izjava različnih oseb. Zakon je neveljaven. Kodifikatorji našega o. d. z. so mislili pri zmoti v osebi na primer, da se postavi v odločilnem trenotku druga oseba pred altar kakor tista, s ktero je bil zakon dogovorjen. To se zlasti lahko dogodi, ako sklepa zakon pooblaščenec, ako Je eden iz¬ med zaročencev slep, 'ali če si nevesta obraz popolnoma zastre s pajčolanom. Enake primere ima očividno tudi c. 1083 § 1 v vidu, ki veli, da error circa personam invalidum reddit matri- njonium. 344 b) Isti učinek je določen v § 2. tudi za primer: Si error qualitatis redundet in errorem personae. Ta zmota se tiče de¬ janski osebe, toda tako, da se kaže na zunaj v obliki zmote glede na gotovo s v o j s t v o drugega pogodbenika, po kterem je njegova oseba natančno določena. Kraljevič A se hoče poročiti s kraljičino B, ki je prestolonaslednica svojega očeta C. Pomo¬ toma se oženi z njeno sestro D v mnenju, da je poročil presto- lonaslednico B. Zakon med A in D je neveljaven, ker je no¬ tranja volja ženina veljala kraljičini B, dočim je izjavo sprejela njena sestra D. Taka zmota v svojstvu osebe se mora upoštevati tudi po § 57 o. d. z., dasi tam ni izrecno omenjena. To izhaja iz zapis¬ nikov o sejah kodifikacijske komisije in je tudi v teoriji in v praksi obče priznano. Ni pa lahko določiti, v kterih primerih imamo opraviti z zmoto te vrste, kaj je bistveno za to vrsto zmote. Pravilo je, da si mora predstavljati ženin nevesto ali nevesta ženina tako popolnoma pod vplivom izvestne lastnosti, da ako ta odpade, tudi izražena privolitev nima več veljave, ker ni bila namenjena tisti osebi, kateri se je izjavila, ampak drugi. V novejšem pravnem razvoju, kteremu je dala smer od¬ ločba kasacijskega sodišča v Parizu 24./IV. 1862, se loči od fizične osebnosti državljanska osebnost. Error qualitatis redun- dans in errorem personae se tiče državljanske, error circa per- sonam pa fizične osebnosti. Zmota glede državljanske osebno¬ sti nastane na ta način, da se kedo izdaja za drugo osebo, ki ali v istini obstoja ali pa je samo namišljena, da se poslužuje tujega ali namišljenega imena, tujih ali ponarejenih osebnih listin itd. 51 61 Odločba najvišjega sodišča štev. 12.041. Nek slepar se je izdal za neizvestnega sina gotove zakonske dvojice, se poročil ter brez sledu izginil, ko je bila njegova goljufija po povratku pogrešenega odkrita. Tožbo na ničnost zakona, ki jo je žena vložila, je sodišče zavrnilo, ker se zmota ni nanašala na fizično osebnost. Ta odločba je zgrešena in je povzročila oster odpor v literaturi. Pravilna pa je odločba štev, 5555. S tiralico zasledovani hudodelec Ivan N. se je izdajal za svojega brata Franca N., ki je bil na najboljšem glasu, prisvajal si je njegov poklic in njegovo domovališče ter je dosegel, da so ga na podlagi krstnega lista njegovega brata oklicali in pripustili k poroki. Zakon je proglasilo najvišje sodišče na podlagi §§ 57 (zmota) in 74 (oklici) za ničev. Drugače bi bilo razsoditi, če ne bi bil Ivan N. zatajil cele svoje osebnosti, ampak samo svoje hudodelstvo. 345 V vseh teh primerih gre za ženitne sleparije in bila bi kri¬ vica, ako bi se nedolžnega dela ne ščitilo. Kdor se v dobri veri poslužuje imena, ki mu ne gre, pa ni slepar in ta zmota se tiče samo lastnosti, ne pa istovetnosti osebe ter je za veljavnost za¬ kona brez pomena. Kavno tako so brez pomena vse zmote glede duševnih in telesnih lastnostij, glede imovinskih razmer, glede stanu in poklica, pa naj so tudi na nepošten način povzročene in so bistveno vplivale na motive, ki so bili merodajni za za¬ konsko privolitev. Tudi najtežja prevara in zmota v motivih ne moreta zrušiti nerazdružnosti zakona, ki ostane veljaven, ako se je privolitev nanašala na isto osebo. c) Zakon z robkinjo ali z robom, ki se jih je smatralo za proste osebe, nima pravne veljave, c. 1083 § 2 štev. 2. Zmota glede jedinstvenosti, nerazdružnosti ali zakramen¬ talnega značaja zakona je za veljavnost privolitve brez učinka (c. 1084). d) Naš o. d. z. pozna še poseben primer zmote glede na lastnost osebe, ki ima za posledico neveljavnost zakona. Če zakonski mož po poroki dožene, da je njegova soproga že od drugega noseča, ima pravico predlagati, da se zakon razveljavi. Pogoj je, da je bila žena, ko je stopila pred oltar, že noseča od drugega in da ženin tega ni vedel. Pravico, zahtevati razve¬ ljavljenje zakona, pa mož izgubi, če je, zaznavši za nosečnost, zakon nadaljeval, ali če je poročil vdovo pred potekom v § 120 o. d. z. določenih rokov. 3. Sila in bojazen. Neveljaven je po c. 1087 zakon, v kterega se je dala privolitev vsled sile ali bojazni, ako je bilo to vplivanje težke narave in nezakonito, ako je prihajalo od zunaj ter je prizadeto osebo, da se ga osvobodi, sililo, sto¬ piti v zakon. Nikaka druga bojazen ne povzroči neveljavnosti zakona, dasi je morda bila edini razlog za privolitev. Sila in bojazen sprečujeta udejstvovanje proste človeške volje in jo lahko popolnoma izključita. Za tako važno pogodbo, kakor je sklep zakona, je potrebna in pravno predpisana po¬ polna svoboda odločanja. Kdor pod zunanjo silo izjavi, da pri- voljuje v zakon, ni sklenil veljavne pogodbe, pa naj je njegova izjava podana na zunaj v najslovesnejši obliki. Težavnejše je rešiti s stališča prava one primere, kjer je kdo vstopil v zakon 846 vsled tujega vplivanja, iz strahu pred zapretenim zlom a ne po svoji prosti volji. Vsled ozirov na gospodarske koristi delajo čestokrat stariši ali tudi druge osebe sosebno nevestam silo, da jih pripravijo do zakona, ki je v prvi vrsti izsiljevalcem ugo¬ den. Vplivanje od tuje strani ima za posledico neveljavnost za¬ kona samo tedaj, če sta sila in bojazen: a) težke narave, pri čemur so upoštevati subjektivne posebnosti prizadetih oseb, njih starost, spol, duSevno razpo¬ loženje, izobrazba in družabni položaj, da se pravično presodi teža sile ali pretnje, ki se je napram njim uporabljala; b) prizadejana od zunaj. Notranja uzrujanost, kes, tesnosrčnost, muke, ki jih povzroča težka vest, ne zadostujejo; c) nezakonita, t. j. da dotični, ki se sile ali pretnje poslužuje, v to ni upravičen; d) če je prizadeti prisiljen, privoliti v zakon, ako se hoče sile in bojazni osvoboditi, t. j. da ne najde iz svojega žalostnega položaja drugega izhoda. Zakon, ki se je sklenil pod označenimi okolnostmi, je ne¬ veljaven. Ako prisiljeni del nedostatek volje pozneje z bese¬ dami ali dejanji izpopolni, postane zakon veljaven. Ako pa vztraja pri svojem odporu, ostane zakon neveljaven tudi če se je izvršil in so se iz njega rodili otroci. Na njegov predlog se mora zakon kot neveljaven proglasiti, ako se dokaže, da je vanj samo prisiljen privolil in da svojega privoljenja tudi naknadno ni dal. O privolitvi s konkludentnimi dejanji bi bilo mogoče govoriti še le tedaj, ko je prenehala sila ali ko je od¬ padel povod za nadalnjo bojazen. Po našem civilnem pravu (§ 55 o. d. z.) zadostuje, da je bil zakon sklenjen pod vplivom utemeljene bojazni, ni pa mero¬ dajno, kakor v cerkvenem pravu, da li je bila grožnja upravi¬ čena ali ne. 52 4. Pogoj. Po cerkvenem pravu je mogoče skleniti zakon tudi samo pogojno, sub conditione. V našem civilnem pravu (§ 59 o. d. z.) pa nima tak dogovorjeni pogoj nikakega učinka, zakon ostane veljaven, dasi se pogoj ne izpolni. 53 Na.jvišje sodišče na Dunaju je proglasilo neveljavnost zakona, v katerega je ženin nevesto prisilil s pretnjo, da jo ovadi sodišču radi od¬ prave telesnega sadu; ravno tako neveljavnost zakona, v kterega je oče svojo nedoletno hčer prisilil s pretnjo, da jo odda v poboljševalnico, če se ne poroči. K r a i n z - E h r e n z \v e i g 1. c. str. 42. 347 C. 1092 določa glede pogojno sklenjenih zakonov sledeče: Pogoj ne sme nasprotovati bistvu zakona in mora biti con- ditio de futuro, t. j. nanašati se mora na dogodek, glede kterega se odloči še le v bodočnosti, bo li nastopil ali ne. Ako ta do¬ godek na sebi ni dvomljiv, t. j. če m o r a nastopiti prej ali slej, ali če je nemogoč ali pa sramoten (turpis), se smatra, da pogoj sploh ni dogovorjen (conditio pro non adjecta habeatur). Če se pogoj nanaša na bistvo zakona (n. pr. Jožefov zakon), potem izključuje sploh zakonsko privolitev in zakon je neveljaven. Če je pogoj, nanašajoč se na bodoči dogodek, po sebi dopusten (conditio de futuro ličita), potem je veljavnost zakona odložepa dotlej, da se pogoj izpolni. Poleg pogojev v pravem pomenu (conditiones de futuro) omenja zakon še conditiones de praesenti vel de praeterito. To so pogoji, ki se nanašajo na kak dogodek v preteklosti ali sedanjosti, glede kterega je v trenotku dogovora objektivno že dognano, ali je nastopil ali ne, tako da ni podana nikaka doba nesigurnosti, ki je pri pogojih v pravem pomenu bistvena. Pri¬ meri za pravi pogoj: Če bo A B-ju prodal svoje posestvo; če bo oče ženinu izročil kmetijo; če se bo pogorelcu C izplačala cela zavarovalnina; če ne bo toče itd. Primeri za nepravi pogoj: Če se je sestra v Ameriki že poročila; če je X prodal svoje posestvo; če je F v pravdi proti G zmagal; nevesta H privoli v zakon z ženinom J pod pogojem, da je ta napravil državni izpit ali da ima določen poklic. Objektivno je stvar dogna¬ na, že v trenotku jasna, samo nevesti še ni znana. Če je res¬ nična, je zakon veljavno sklenjen, če ni resnična, manjka pri¬ volitev. Dokler si stranke niso na jasnem, niso vezane in se smejo veljavno poročiti z drugimi osebami. Pri pravih pogojih ločimo suspenzivne in resolutivne. Pri prvih je veljavnost zakona odvisna od nastopa ali nenastopa bodočega dogodka. Dokler je to neodločeno, je veljavnost za¬ konske pogodbe odložena. Pri resolutivnem pogoju je zakonska privolitev oddana trdno, toda z dogovorom, da izgubi veljavo, ako v bodočnosti gotovi dogodek nastopi ali ne nastopi. Pod resolutivnim pogojem sklenjen zakon je takoj veljaven, in vsled lega v svojem obstoju od volje strank nezavisen. Zato je vsak resolutivni pogoj na veljavno sklenjen zakon pravno brez učinka. 348 Pogojni zakoni so izjeme ter se priporoča, da se sklepajo samo z dovoljenjem ordinarija. § 142. Izjava zakonske privolitve. Za veljavnost zakonske pogodbe je potrebno, da sta zaro¬ čenca istočasno ali osebno ali po pooblaščencih navzoča. Njih izjava naj bo ustmena. Ako ne znata govoriti, se sme izjava izraziti tudi po znamenjih. Besedilo, jezik in znamenja (pri mutcih in gluhih) na sebi niso važna. Bistveno je samo, da se natančno spozna namen, skleniti zakon. c. 1088. Namesto enega ali obeh odsotnih zaročencev lahko druge osebe izjavijo zakonsko privolitev. Ordinariji naj v tem oziru izdajo natančnejše predpise. Po občem pravu je potrebno a) posebno pismeno pooblastilo (mandatum speciale), ki se mora glasiti na sklenitev zakona z izvestno, natančno določeno osebo; b) pooblastilo mora biti podpisano od pooblastitelja ter od župnika ali ordinarija onega kraja, kjer je bilo izdano. Na¬ mesto župnika ali ordinarija sme. pooblastilo podpisati tudi njih delegat. Podpis župnika, ordinarija ali nju delegata pa se da nadomestiti po podpisu vsaj dveh prič. Ako je mandant nepis¬ men, se mora to v pooblastilu izraziti in poklicati posebna priča, ki listino podpiše. Ako te solenitete niso Izpolnjene, je pooblastilo ničevo. Naročilo (mandatum) mora izvršiti pooblaščenec sam, dru¬ gače je zakon neveljaven. Substitucija je izključena. Ako poobla- stitelj naročilo prekliče ali postane brezumen, predno je njegov pooblaščenec izjavil zakonsko privolitev, je zakon neveljaven. Odločilen je trenotek, v katerem pooblastitelj svojo voljo, stopiti z dotično osebo v zakon, spremeni. Če se je to zgodilo pred iz¬ javo privolitve po pooblaščencu, je nastanek veljavne zakonske pogodbe nemogoč. Pravno brez pomena je okolnost, da li sta po¬ oblaščencu preklic ali bolezen mandanta bila znana ali ne. Če je pa pooblaščenec zakonsko privolitev izjavil še pred prekli¬ cem ali pred nastopom bolezni mandanta, ostane zakon veljaven in nerazdružljiv, tudi če je mandant svojo voljo preklical, predno je dobil obvestilo o izvršeni poroki, c. 1089. Tudi po našem civilnem pravu se zahteva v primeru, da se zakon sklepa s pooblaščencem, posebno pooblastilo, glaseče 349 se na določeno osebo, a razun tega še dovoljenje političnega oblastva II. instance. Od sopodpisa župnika, ordinarija ali dveh prič veljavnost pooblastila ni odvisna, istotako ne od sopodpisa posebne priče, ako pooblastitelj ne zna pisati. § 76 o. d. z. Ve¬ ljavnost listine je presojati po obče merodajnih pravnih dolo- čilih - r , J: Za cerkvene organe velja določilo, da naj se poroke s po¬ oblaščenci vrše z odobrenjem ordinarija, c. 1091. Ako je sklenjeni zakon radi razdiralnega zadržka neve¬ ljaven, se pravno domneva, da obstoji zakonska volja naprej, dokler se ne izkaže, da je bila opozvana. c. 1093. Zakon se more skleniti tudi s posredovanjem tolmača. Po¬ trebno pa je, da je zanesljivost tolmača izkazana in da se brez njega ne da ugotoviti volja zaročencev. Po možnosti naj si žup¬ nik poskrbi, predno izvrši poroko s tolmačem, odobrenja ordi¬ narija. c. c. 1090, 1091. § 143. Cerkvene oblike za sklepanje zakona. I. Vedno je cerkev polagala važnost na to, da se zakoni sklepajo javno in da se poročenca v cerkvi blagoslovita. V srednjem veku je postalo običajno, da so se poroke vršile v cerkvi pred občinstvom ob sodelovanju cerkvenih organov. V nekterih krajih je bila ta oblika naravnost predpisana, toda veljavnost zakona ni bila od nje odvisna, ker so do tridentin¬ skega cerkvenega zbora tudi brezoblični zakoni (matrimonia clandestina) obče veljali za prave zakone (matrimonia valida). Še le tridentinski cerkveni zbor je na svoji 24. seji 11. novem¬ bra 1563 z dekretom »Tamets i« za zakone kristjanov pred¬ pisal slovesno javno obliko, namreč, da se morajo sklepati pred župnikom ali pred duhovnikom, ki je dobil od župnika ali ordi¬ narija pooblastilo, ob prisotnosti dveh ali treh prič. Zakoni, ki niso sklenjeni v tej obliki, so bili od takrat neveljavni in nični. Toda ta dekret je stopil v moč samo tam, kjer je bil ver¬ nikom s prižnic razglašen in raztolmačen, kar se je po potrebi moralo zgoditi tudi večkrat. V veljavo je stopil 30 dnij po prvem razglašenju. V mnogih krajih je morala promulgacija radi na¬ sprotovanja državne oblasti in radi verskih bojev izostati; radi tega je ostalo tam srednjeveško pravo v veljavi in nastal je 350 razloček med »tridentinskimi« in »netridentinskimi« kraji. V tridentinskih krajih so se smeli zakoni sklepati samo v triden¬ tinski obliki, t. j. pred pristojnim župnikom ali ordinarijem od¬ nosno njihovim pooblaščencem, v navzočnosti najmanj dveh prič, v ostalih krajih pa so bili brezoblično sklenjeni zakoni tudi še naprej veljavni. Pristojen je bil župnik domovališča že¬ nina ali neveste. V tridentinskih krajih se je uporabljal dekret »Tametsi« tudi na zakone nekatoliških kristjanov. Za posa¬ mezne pokrajine so se tekom časa dovolile od tega pravila iz¬ jeme, tako za Holandsko od Benedikta XIV. (Declaratio Bene- dictina), za vratislavsko škofijo od Klementa XIII. (Clemen- tina). Za Nemčijo je odpravil omenjeno razliko Pij X. z dekre¬ tom »Provida« 18./I. 1906, a za celokupno cerkev z dekretom »Ne temere« 2./VIII. 1907, v kterem je določeno, da velja od¬ slej poglavje Tametsi za katolike vseh krajev. Kodeks je prevzel določila dekreta »Ne temere«, tudi tam na novo uve¬ deno izredno obliko je pridržal. Redna cerkvena oblika, ki velja za zakone vseh katoli¬ kov, je izjava zakonske privolitve pred župnikom ali ordinari¬ jem in vsaj dvema pričama, c. 1094. II. Dekret Tametsi veli, da se mora zakon skleniti »prae- sente parocho«. Teorija in praksa ste tolmačili te besede v smi¬ slu »praesente parocho proprio«. Domači župnik je bil po tri¬ dentinskem pravu za svoje župljane povsodi pristojen, tudi iz¬ ven svoje župnije, za tuje župljane pa tudi v svoji župniji ne. Dekret »Ne temere« je osvojil namesto personalnega terito¬ rialno načelo. Pristojnost župnika je omejena na njegov oko¬ liš, a tukaj se razteza tudi na nežupljane. Razlikovati je med veljavno in dovoljeno poroko (assistentia valida et ličita). 1. Veljavno vrši župnik poroko: a) v svoji župniji glede vseh zaročencev brez ozira na nji¬ hovo župljanstvo. Izven svoje župnije pa župnik niti lastnih župljanov ne more veljavno poročati. b) Pravica, vršiti poroke, se prične za župnika v trenotku, ko postane kanonični posestnik svoje župnije. Pooblaščenje žup¬ nika za nastop podeljene službe se imenuje missio in be- neficii ipossessionem (c. 1444 § 1). Oblika, v kteri se to izvrši, je določena po škofijskih statutih ali priznanih običajih ter ni istovetna s krajevno službeno uvedbo ali instalacijo, ki 351 ji sledi po nekolikem času. Službeni nalog, ki se navadno iz¬ vrši na sedežu škofa in ki se je poprej imenoval instltutio cano- nica ali investitura verbalis, je za pravice župnika v smislu c. 1095 odločilen, ne še le instalacija kot institutio corporalis. Župnik v smislu kodeksa je duhovnik, ki mu je službeno podeljena župnija, da v njej, podrejen krajevnemu ordinariju, izvršuje dušno pastirstvo, c. 451 § 1. Za ravnopravne župnikom so smatrati v tem pogledu tudi quasiparochi v misionskih de¬ želah, vicarii paroeciales kot parochi actuales (c. 451 § 2), stalni in začasni župni namestniki (vicarii substituti c. 465 §§ 4, 5), starim ali bolnim župnikom stalno prideljeni pomoč¬ niki (vicarii adjutores c. 475), in upravitelji upraznjenih župnij (vicarii oeconomi c.. 472), provizorji. Glede lokalistov in ekspo- niranih beneficiatov (vicarii cooperatores c. 476 §§ 2, 6) je ta pravica presojati po škofovih namestitvenih dekretih. Tudi po¬ oblastila navadnih župnijskih pomočnikov (kaplanov) so pre¬ sojati po škofijskih statutih in nalogih župnikov. Ker imajo kaplani župnika podpirati v polnem obsegu župne uprave, jih smemo smatrati upravičenim tudi za izvrševanje porok, ako škof izrecno ne odredi drugače. Pristojnost vojaških duhovnikov v pogledu porok je ostala po kodeksu neizpremenjena. c. 451 § 3. Pravica do vršenja porok se prekine, ako se sodno izreče proti župniku kazen izobčenja, interdikta ali suspenzije od službe, c. 1095 § 1, štev. 1. c) Duhoven, ki vrši poroko, ne sme stati pod vplivom sile ali težke .bojazni, izprašati in ugotoviti mora voljo ženina in neveste iz prostega nagiba. Ni potrebno, da je za to nalašč po¬ vabljen in naprošen, a tudi ni zadostno, da je samo pasivno navzoč, c. 1095 § 1 štev. 3. Za poroko upravičeni župnik ali ordinarij sme svojo pra¬ vico prenesti na drugega (č. 1095 § 2), toda pooblaščenec mora biti duhoven, ki ni sodnijsko izobčen, interdiciran ali od službe suspendiran. - ’ 3 Razun tega morata biti v pooblastilu pooblašče¬ nec in poroka, kteri ima prisostvovati, natančno navedena. Generalna pooblastila vsake vrste so nedopustna, razun če se glase na pomožno duhovništvo iste župnije, c. 1096 § 1. 5 * To sledi iz analogije c. 1095 § 1 ter iz c. c. 2261, 2275, 2279 § 1. 352 Po prejšnjem pravu je bilo mogoče, dati drugemu duhov¬ niku pooblastilo za vse morebitne poroke, n. pr. sosednemu župniku za dobo odsotnosti mandanta. Po sedanjem pravu je to izključeno, celo ordinarij bo primoran, dajati odslej samo spe¬ cialna pooblastila za poroke. Izjemo od tega pravila tvori tudi zanj samo župnijsko pomožno duhovništvo. Ta omejitev župnij¬ skih pravig ni opasna, ker je skrbeti v slučaju daljše odsotnosti župnika za namestnika (c. 465 § 4) in ker je vsled sedaj uzako¬ njenega teritorialnega načela tudi sosedni župnik v svoji žup¬ niji upravičen poroko izvršiti. Pooblastilo se sme dati še le tedaj, ko se je zadostilo vsem zakonitim predpisom, kojih namen je, da se ugotovi, da ne ovira nameravanega zakona nikak zadržek, c 1096 § 2. 2. Zakoniti pogoji za dovoljenost poroke so po ko¬ deksu sledeči: a) da je izkazano, da ženin in nevesta še nista poročena. Župnik se mora prepričati, da je podan glede obeh zaročencev liber status in sme po potrebi zahtevati, da se to z listi¬ nami dokaže. Po sedanjem pravu bo razvidno iz vsakega krst¬ nega lista, ali sta ženin in nevesta že poročena ali ne. b) da ima eden izmed zaročencev v župniji svoje domo- vališče ali svoj quasidomicilium ali da se že mesec dnij v njej nahaja. Pri osebah brez domovališča zadostuje, da se dejansko v župniji mude. c) Ako ženin in nevesta nista domačina, je za poroko po¬ trebno dovoljenje njihovega župnika (parochi domicilii vel quasidomicilii). To določilo pa pri osebah, ki sploh nikakega domovališča nimajo (vagi actu itinerantes) in v slučaju nujne potrebe ni obvezno. Dovoljenje (licentia) ni istovetno z po¬ oblastilom (delegatio), kakor ga je zahteval v tem primeru še dekret »Ne temere«. Domači župnik (parochus proprius) zaro¬ čencev sme izvršiti poroko izven svoje župnije le na podlagi pooblastila župnika poročnega kraja. Župnik poročnega kraja pa rabi, ako hoče poročiti nedomačine, samo dovoljenje doma¬ čega župnika zaročencev. Dovoljenje se lahko da v poljubni obliki, tudi ustmeno, od slučaja do slučaja ali za več slučajev hkrati, za gotovo dobo itd. Primeri težke in nujne sile, v kterih niti dovoljenje doma¬ čega župnika ni potrebno, so podani ob smrtni nevarnosti, ob nevarnosti civilne ali nekatoliške poroke, pred neposrednim 353 porodom žene itd. Ali je tak primer težke in nujne sile podan, ima presoditi duhoven, ki vrši poroko. Župnik, ki koga poroča, ne da bi bil v to upravičen, mora izročiti štolnino domačemu župniku zaročencev. Praviloma se ima izvršiti poroka po župniku neveste. Pra¬ vičen razlog pa dopušča izjemo. Pri porokah katolikov različnih obredov odločuje obred moža in poroki ima prisostvovati nje¬ gov župnik c. 1097 §§ 1—3. III. Poroki naj prisostvujeta vsaj dve priči, glede kterili zakon podrobnostij ne predpisuje. Zato je priča lahko oseba poljubnega spola, starosti in vere, potrebno je samo, da je že dosegla leta razuma in razsodnosti in da zna zasledovati in potrditi izjavo zakonske volje. Niti pismenost se ne more od njih zahtevati, kakor od zaročnih prič, ker se vknjižba poroke od njih ne podpiše (c. 1103 § 1). Sorodstvo ali svaštvo z ženi¬ nom in nevesto je brez pomena. Istotako ne pride v poštev, da li so bile priče vabljene ali pa so samo slučajno navzoče, ali prisostvujejo prostovoljno ali prisiljeno. Pravico do izbire prič imata ženin in nevesta. IV. Poleg opisane redne oblike pozna cerkveno pravo tudi izjemno obliko za veljaven sklep zakona in sicer izjavo zakonske privolitve samo pred dvema pričama, c. 1098. Izjema se nanaša ali na nujnost vsled smrtne ne¬ varnosti ali pa na okolnost, da je nemogoče, da prisostvuje poroki domači župnik ali ordinarij. V prvem primeru se zakon vedno veljavno in dovoljeno sklene samo pred pričama. Pogoj je le, da za poroko upravičeni župnik brez velikih težkoč (sine gravi incommodo) ni dosegljiv. Isto velja izven smrtne nevarnosti, ako po vseh prilikah sodeč vsaj mesec dnij ne bo mogoče, doseči domačega župnika ali ordinarija. V obeh primerih naj prisostvuje poroki poleg prič drugi duhoven, ako je pri roki. Za veljavnost zakona pa zadostuje, da je sklenjen samo pred pričama. Brez pomena so nagibi, iz kterih se ženin in nevesta za ta način poroke odločita, merodajni so samo objektivni pogoji, ki jih zakon določa. Smrtna nevarnost ni označena kot nujna ali preteča, zato se sme prosto presojati ali obstoji ali ne. Ravno tako prosto bo presojati okolnost nedosegljivosti doma¬ čega župnika ali ordinarija: Zasedba župnega kraja po sovraž- 23 354 niku, pa tudi naravni dogodki, kakor potres, povodnji, snežni zameti, velika oddaljenost (n. pr. v misionskih krajih), a isto- tako predpisi državnih zakonov o civilnih porokah in kaznih za one, ki se jih ne drže, so šteti sem. Ta prostost, ki jo zakon glede izredne oblike poroke nudi, gre izdatno preko določil, ki jih je vseboval dekret »Ne temere«. V. Upoštevati cerkvene oblike poroke so po zakonu zave¬ zane: 1. osebe, ki so krščene v katoliški cerkvi ali so se iz kri¬ voverstva ali razkolništva v njo povrnile. Poznejši odpad ali izstop obveznosti ne ukine, ker se članstva v cerkvi ne more več izgubiti. Cerkvena poroka je obvezna tako pri čisto kato¬ liških, kakor tudi pri mešanih zakonih med katoliki in kršče¬ nimi ali nekrščenimi nekatoliki. Spregled zadržka mešane ali različne vere ne oprošča od te obveze; 2. pripadniki vzhodnih obredov, ki se hočejo poročiti s čla¬ nom latinske cerkve, ki je na to obliko vezan. c. 1099 štev. 1—3. Niso pa vezani na te oblike krščeni in nekrščeni nekatoliki, če se ženijo med seboj, tudi ne otroci nekatolikov, ki so, dasi v katoliški cerkvi krščeni, od detinskih let vzgojeni v krivo¬ verstvu ali shizmi, ki so vzrasli v nevernosti (in infidelitate) ali brez vsake vere, ako stopijo v zakon z nekatoliško osebo. Ti predpisi so rešili prašanje veljavnosti .zakonov nekato- liških kristjanov enotno za celi svet. Tridentinska oblika, ki jo je kodeks pridržal, velja sedaj za vse zakone katolikov, pa naj so čisto katoliški ali mešani. Za cerkveni forum mešani zakoni ne veljajo, ako so sklenjeni samo civilno ali pred nekatoliškim dušebrižnikom. § 144. Poročni obredi in vknjižba poroke. Katoliške poroke naj se opravijo po obredu, ki je določen v ritualnih knjigah in po priznanih starih običajih, c. 1100. Pra- šanja glede privolitve v zakon so staviti na ženina in nevesto zaporedoma v obliki in besedilu, kakor je določena v ritualu in tudi vse drugo (blagoslov prstanov, zvezanje rok) se ima izvršiti po navodilih ordinarijev. Župniki naj skrbe za to, da prejmeta ženin in nevesta slo¬ vesen ženitvanjski blagoslov (solemnem nuptiarum benedictio- nem). Ta se sme podeliti tudi še po poroki, toda vedno samo med sv. mašo. Pristojen za to je župnik, ki je upravičen priso¬ stvovati sklepu zakona, in ravno tako njegov delegat, c. 1101. Ženam, ki so že enkrat prejele slovesen ženitvanjski blagoslov, se vnovič ne sme več podeliti, c. 1143. Pri sklepanju mešanih zakonov (med katoliki im krščenimi ali nekrščenimi nekatoliki) se morajo opustiti vsi obredi, pač pa so staviti na ženina in nevesto predpisana prašanja o privolitvi v zakon (c. 1095 § 1 štev. 3 in 1102 § 1: requirant excipiantque contrahentium consensum). Samo pasivna asistenca brez vsa¬ kega sodelovanja, ki je bila po tridentinskih sklepih dopustna, je odslej prepovedana. Od pravila nedopustnosti svetih ceremonij pri mešanih za¬ konih obstoje izjeme: ordinarij sme nektere izmed njih, iz- vzemši sv. mašo, dovoliti, ako se je bati, da iz prepovedi na¬ stane težje zlo. Iz istih razlogov sme ordinarij pripustiti, da se vrši poroka v kaki cerkvi ali oratoriju, dočim se imajo pra¬ viloma mešani zakoni sklepati izven cerkve, c. 1109 § 3. Glede časa in kraja, v kterem naj se ženitve vrše, določa kodeks: Zakon se lahko sklene v kateremkoli letnem času. Le slo¬ vesni ženitvanjski blagoslov se ne sme podeljevati v času od prve adventne nedelje do Božiča in od Pepelnice do Velike noči. Ordinariji pa lahko dovolijo iz tehtnih razlogov slovesen ženi- tovanjski blagoslov celo v tem času, samo opomniti morajo ženina in nevesto, da ne razvijata prevelikega sijaja, c. 1108. Prejšnji oviralni zadržek zaključenega časa (iinpedim. impe- diens temporis clausi) je odpravljen. Zakoni med katoliki se naj sklepajo v župni cerkvi. Za poroko v drugi cerkvi je potrebno dovoljenje župnika ali ordi¬ narija. V izrednih primerih in iz posebnih upravičenih razlo¬ gov se sme pripustiti poroka tudi v privatni hiši. V cerkvah semenišč in ženskih samostanov pa naj se dovolijo poroke le v najnujnejših slučajih in ob primerni previdnosti, c. 1109 §§ 1 , 2 . Vse poroke se morajo čimpreje vpisati v župno poročno knjigo. Obveznost za vknjižbo zadene župnika ali njegovega namestnika, tudi če je poroko izvršil drugi duhoven. Vpisati se imajo imena poročencev in prič, kraj in dan poroke in drugi podatki, ki jih zahtevajo ritualne knjige ali ordinarij, c. 1103 § 1. 23* 356 Razun tega je treba vsako poroko zaznamiti tudi v krstnih knjigah in vodja poročne knjige mora v to svrho obvestiti žup¬ nika krstnega kraja ali neposredno ali potoni svojega ordina¬ riata. c. 1103 § 2. Ako poročena oseba zahteva krstni list, je v njem navesti tudi, da je sprejela birmo in da je poročena. Na ta način se sosebno pri tujcih uspešno zabranjuje, da bi proti določilom zakona se v drugič poročili, dokler ni prvo zakonsko razmerje po smrti razrešeno. Pri zakonih, ki so bili sklenjeni v izredni obliki, so zave¬ zani duhoven, ki je opravil poroko, ali pa priče po svoji vesti, da poskrbe za vknjižbo zakona, c. 1103 § 3. Predpisi našega civilnega prava glede slovesne zakonske izjave slone na predpisih tridentinskega zbora. § 75 o. d. z. veli, da se mora ta izjava podati pred rednim dušnim pastirjem ženina a 1 i neveste, naj bo njegov naslov po različnosti vere župnik, pastor ali kakorkoli, ali pred njegovim namestnikom in dvema pričama. To pravilo velja tudi za mešane zakone, od¬ kar je § 77 o. d. z. po čl. II. in III. zak. z dne 31./XII. 1868 d. z. štev. 4 iz 1. 1869 odpravljen. Dočim se zakon med katoliško in nekatoliško osebo civilnopravno popolnoma veljavno sklene tudi pred nekatoliškim verskim organom, je to cerkvenopravno izključeno. Tudi za civilno pravo je sedaj obče priznano, da bi samo slučajna ali prisiljena ali na zvit način povzročena navzočnost župnika ne zadostovala, ker župnik pri sklepanju zakona ni zgolj svedok ampak uradna oseba, ki mora prostovoljno pri¬ sostvovati zakonski izjavi, kar je tem pravilnejše, ker odgovarja popolnoma sedanjemu cerkvenemu pravu. 54 Glede kakovosti prič ne določa o. d. z. ničesar, zadostuje tedaj, da so v obče zmožne pojmiti, kaj se pred njimi vrši. Civilni zakon se sklene v Sloveniji in Dalmaciji na ta na¬ čin, da se zakonska izjava nupturientov, podana javno pred okrajnim glavarjem ali županom avtonomnega mesta v navzoč- 54 Odločba najvišjega sodišča štev. 5654. Pred župnikom pri sv. Jo¬ žefu na Dunaju sta se zglasila zaročenca z dvema pričama. Ko je začel župnik govoriti o spovedi, je izjavil ženin, da hoče svojo navzočo nevesto za ženo in nevesta, da vzame svojega navzočega ženina za moža. Ta zakon se je proglasil v vseh instancah za neveljavnega, ker zaročenca proti volji župnika zakona cerkveno nista mogla skleniti. 357 nosti dveh prič, vzame na zapisnik. Prisoten mora biti zapri¬ sežen zapisnikar. V Vojvodini se vrši civilna poroka pred vodjo matrik. Vsak župnik mora voditi v naši državi, izvzemši Vojvodino, poročno knjigo tudi za civilna oblastva. V knjigo se vpišeta poročenca s polnimi imeni, navedejo se njih leta, bivališče in stanovanje ter njih stan. Vpišejo se pa tudi imena in stan sta- rišev obeh poročencev, imena in stan prič, ime duhovna, ki je poroko opravil ter dan, kojega se je to izvršilo. Poroke izven domače župnije se morajo vknjižiti tako na poročnem kraju kakor tudi po domačem župniku. Župnik, ki je poroko odklonil, mora na zahtevo državnih oblastev vknjižiti sklenjeni zasilni civilni zakon (§ 23 min. naredbe 1./VI1. 1868 d. z. štev. 80), ker je vodja matrik državni uradnik in podrejen političnim oblastvom I. instance. Ako se zakonska izjava radi prvotne neveljavnosti ponovi, se mora to v poročni knjigi zazna- miti. Če se kak zakon sodnijsko razveljavi, se o sodhii obvesti pol. oblastvo II. instance, da ukrene potrebno zaznambo v poročnih matrikah. Izvlečki iz poročne knjige so javne listine s polno dokazno močjo. O civilno sklenjenih zakonih vodi matrike uradnik, pred kterim se poroka vrši. § 145. Pravili učinki zakonske pogodbe. I. Pravice in dolžnosti zakoncev. Veljavna zakonska pogodba vstvari med možem in ženo trajno nerazdružno vez, vinculum matrimonii, ki obstoji v izklju¬ čujoči telesni in življenski skupnosti in je po nauku cerkve oblagodarjena tudi s posebno milostjo, ker je zakon zakrament. Mož in žena imata enake pravice in dolžnosti drug napram dru¬ gemu. Žena postane deležna vseh stanovskih in družabnih pra¬ vic moža, če ni po izjemnem pravu, n. pr. pri morganatičnem zakonu, kaj drugega določeno. Iz veljavno sklenjenega zakona nastane razdirajoči zadržek zakonske vezi. c. c. 1.110—1112. V § 90 o. d. z. je učinek zakonske pogodbe označen z be¬ sedami: »Pred vsem imata obe stranki enako obveznost do za¬ konske dolžnosti, zvestobe in dostojnega medsebojnega ravna¬ nja«. Dolgujeta si tudi vzajemno pomoč in podporo. To so v 358 prvi vrsti etične, a ob enem pravne dolžnosti in kdor jih zane¬ marja, odgovarja za posledice. V teoriji sporno toda praktično brez pomena je prašanje, če so tožbe na izpolnjevanje zakonske dolžnosti dopustne. Izvršba je na vsak način nemogoča. Mož je glava rodbine in vodja gospodarstva; toda zavezan je tudi dajati ženi svojemu premoženju primerno preživnino in sicer brez ozira na to, ali je žena sama imovita ali ne. Enaka dolžnost žene napram možu pa po našem civilnem pravu ne obstoja. § 91 o. d. z. II. Pravni položaj otrok. V zakonu spočeti otroci so legitimni ne glede na to, ali je zakon veljaven ali samo puta- tiven. To načelo pa ne velja za otroke, kojih stariši so v času koncepcije imeli vsled višjega posvečenja ali slovesne samo¬ stanske zaobljube dolžnost, se vzdržati spolnega občevanja. Za legitimne se smatrajo otroci, ki so rojeni vsaj 6 mesecev po sklepu in ne več kot 10 mesecev po razveljavljenju ali ločitvi zakona. Za očeta velja zakonski mož, dokler se prepričevalno ne dokaže nasprotno, c. c. 1114, 1115. Otroci, ki so rojeni izven zakona, se pozakonijo, ako se oče in mati pozneje poročita (le- gitimatio per subsequens matr'monium). Pozakonitev pa je ve¬ zana na pogoj, da ni bilo za časa spočetja ali rojstva otrok ter za časa nosečnosti matere nikakega zadržka proti zakonu sta- rišev, da so bili tedaj stariši že takrat pravno sposobni se po¬ ročiti. Taki otroci so povsem ravnopravni z zakonskimi, kolikor ni izrecno določeno kaj drugega (n. pr. c. 232 § 2 štev. 1). c. c. 1116, 1117. Cerkveni zakonik nalaga starišem dolžnost za versko in etično, telesno in družabno vzgojo otrok (c. 1113) ter se nahaja v tem pogledu v skladu s civilnim pravom vseh civiliziranih držav. Glede zakonskega rojstva in pozakonitve otrok pa je civilno pravo od cerkvenega različno. Otrok, ki je v zakonu rojen, se smatra za zakonskega, tudi če je od poroke do rojstva preteklo manj nego šest mesecev, ako zakonski mož, kteremu nosečnost žene poprej ni bila znana, zakonskemu rojstvu deteta tekom treh mesecev sodnij- sko ne ugovarja. §§ 138 in 156 o. d. z. Rok se računa od časa, ko je za rojstvo zaznal. Ugovor je upoštevati, ako se nenavadni dogodek prezgodnjega ali prepoznega rojstva po izvedencih ne razjasni. § 157 o. d. z. 359 Otroci, rojeni v neveljavnem zakonu, so smatrati za zakon¬ ske, če se je zadržek pozneje spregiedal ali če je bil vsaj enemu soprogu brez njegove krivde nepoznat. Izjemo od tega pravila ivorijo samo zakoni, kterih neveljavnost je utemeljena na za¬ držkih, naštetih v §§ 62—64 (ligamen, ordo major vel pro- fessio religiosa solemnis, disparitas cultus). § 160 o. d. z. Pozakonjeni, t. j. izven zakona rojeni otroci, kojih roditelji so se šele pozneje poročili, se štejejo s svojim potomstvom vred med zakonsko spočete otroke; ne morejo pa kratiti morebitnim otrokom iz prejšnjega zakona pravice do prvorojenstva ali dru¬ gih že pridobljenih pravic. Pri tem ni odločilno, ali sta se mo¬ gla oče in mati za časa spočetja ali rojstva otrok poročiti ali ne, merodajen je samo pozneje med njima veljavno sklenjen zakon. § 161. Niti otroci starišev, ki se popre je radi zadržkov, nave¬ denih v §§ 62—64 o. d. z. niso mogli poročiti, niso od pozako- nitve izključeni, ker § 161 ne razločuje. Otroci, ki so rojeni po 10. mesecu od anulacije ali ločitve zakona, se smatrajo za nezakonske. Za otroke starišev, ki samo dejansko žive ločeno, pa to načelo ne velja, temveč je potrebno, da mož tekom treh mesecev, odkar je za rojstvo otroka zaznal, pred sodiščem dokaže, da je nemogoče, da bi bil otrok od njega spočet. Isto velja tem bolj glede otrok starišev, ki skupno žive. Pravice zakonskih otrok jim je mogoče vzeti le, če se dokaže niamogočnost, da jih je žena spočela od svojega moža. § 158 o. d. z. Ker je ta dokaz dosti ožji in težavnejši, nego dokaz neočetovstva po c. 1115, je zaščita zakonitosti otrok v našem civilnem pravu izdatnejša nego v cerkvenem. III. Vsak sklenjen zakon se smatra veljav¬ nim, dokler se ne dokaže njegova neveljav¬ nost. Matrimonium gaudet favore juriš; in dubio standum est pro valore matrimonii doneč contrarium probetur. c. 1014. Ako je zakon neveljaven radi razdiralnega zadržka, radi hibe v zakonski volji ali nedostatka v obliki, zakoncema ni dovoljeno, da razdružita samolastno svojo skupnost, ampak se mora še le na podlagi posebnega sodnega postopanja ugotoviti, da je zakon ničev. Za tožbo sta upravičena zakonca in pri za¬ držkih javnega prava cerkveni tožitelj, promotor justitae. Tožba je nedopustna, ako enega ali obeh zakoncev ni več med živimi. Veljavnost ali neveljavnost zakona se more v tem primeru dognati samo potom incidenčnega spora, torej v teku pravde. 360 za koje končni izid je ono vprašanje prejudieialno. c. c. 1970 do 1972. V vsaki zakonski pravdi o veljavnosti zakona se po¬ stavi poseben defensor matrimonii, da z vsemi sredstvi nastopa v korist veljavnosti. Važna posledica omenjenega načela je tudi ta, da neve¬ ljavno sklenjen zakon pozneje ozdravi, ako se ob poroki po¬ dana hiba popravi ali razdiralni zadržek naknadno spregleda. Cerkveno in civilno pravo konvalidacijo zakonov pospešujeta, ker je trdna rodbinska podlaga v interesu obeh oblastij. V Sloveniji s Prekmurjem in Dalmaciji ter v Vojvodini so pristojna za zakonske spore zborna sodišča I. instance, v ostalih pokrajinah cerkvena zakonska sodišča. Postopanje se uvede ali na podlagi tožbe ali ob zadržkih javnega prava tudi uradoma. Po našem civilnem pravu v ura¬ doma uvedenem postopanju ni tožnika, pred cerkvenimi sodišči pa nastopa kot tožitelj promotor justitiae. Branitelj zakonske vezi ima dolžnost, izčrpati proti sodbam na razveljavljenje za¬ kona vsa pravna sredstva. Ako je ob sklepu zakona obstojal razdiralni zadržek (n. pr. imp. ligaminis), ki je pozneje (vsled smrti prejšnjega soproga) odpadel, se po sedaj splošnem pravnem mnenju posto¬ panje radi razveljavljenja zakona uvede samo na predlog strank ravno tako kakor ob zadržkih zasebnega prava. V § 95 o. d. z. je izraženo važno pravno načelo, da soprog, ki mu je bil razlog za ničnost zakona že ob poroki znan ali ki je svojo mla- doletnost namenoma zamolčal, ni upravičen zahtevati razve¬ ljavljenje zakona. Tožbeni pravici se morejo stranke vsak čas odpovedati, kar je tolmačiti v smislu naknadne privolitve v zakon. § 146. Ozdravljenje neveljavnih zakonov. I. Navadno ozdravljenje (convalidatio simplex). Če obstoji ob sklepu zakona razdiralni zadržek ali če je podana hiba v pogodbeni volji, s poroko dejanski vstvarjena telesna in življenska skupnost ni zakon v pravnem smislu Po¬ zneje nastali zadržki pa so brez učinka. Interesi javnosti zahte¬ vajo, da se neveljavni zakoni ali razdražijo ali pa spremene v veljavne. Izjema od tega pravila je dopustna samo v primeru, 361 da neveljavnost ni niti zakoncem niti javnosti znana in da bi odkritje resnice povzročilo veliko škodo in težko pohujšanje (n. pr. če bi bila mož in žena nezakonska polbrat in polsestra). Osebe, ki žive v dobri veri v takem neozdravljivem navideznem zakonu in njih otroci bi utrpeli težko zlo, če bi zaznali dejan¬ ski položaj. Zato cerkvena praksa take primere namenoma prezre in jih disimulira. Razmerje ima vse pravne posledice zakona, otroci veljajo za zakonske. Na isti način je postopati, če je neveljavnost samo enemu delu znana, a bi odkritje resnice znalo drugemu na telesu in življenju škodovati. Taki primeri so v kulturnih državah redki in se morajo vedno sporočiti ordinariju odnosno rimski stolici. Pri zakonili pa, kojih neveljavnost je ozdravljiva, je skrbeti vedno za to, da se ovira veljavnosti odstrani. V tem pogledu so uzakonjena v kodeksu sledeča načela: Če je zakon neveljaven radi nedostatka zakonske privo¬ litve, je ozdravljenje mogoče le na ta način, da prizadeti soprog naknadno v zakon privoli. Ako tega noče storiti, se mora za¬ konska skupnost takoj razdražiti in zakon sodnijsko razvelja¬ viti. Ako dotični soprog naknadno privoli, postane zakon ve¬ ljaven, če ni drugi soprog medtem svoje privolitve preklical. Ako je bila hiba v zakonski privolitvi javna, se mora izjava izvršiti v zakonito predpisani obliki. Pri tajnih nedostatkih za¬ dostuje naknadna zasebna in tajna privolitev, c. 1136. Če se odkrije razdiralni zadržek, je zakon smatrati neve¬ ljavnim, dokler zadržek ali sam po sebi ali pa vsled dovolje¬ nega spregleda ne odpade. Dobroverni soprog, ki je za tak zadržek zaznal, ima pravico od zakonske skupnosti odstopiti, svojo privolitev umakniti. Toda cerkvi je na tem ležeče, da se to iz ozirov na družabni red, na potomstvo in na etično vred¬ nost zakona ne zgodi, ampak da se pretvori neveljavno raz¬ merje v veljaven zakon. Spregled zadržka je brez težkoč do¬ segljiv s posredovanjem župnika ali spovednika na način, kakor je predpisan za javne ali tajne zadržke. Razun spregleda zadržkov je potrebna ponovitev zakonske izjave vsaj po onem delu, ki mu je zadržek znan. Ta ponovitev privolitve v zakon je pogoj za veljavnost tudi tedaj, če sta jo izjavila oba soproga že prvotno, ne da sta jo pozneje prekli¬ cala. c. 1133. Oblika ponovitve je odvisna od tega, ali je za¬ držek v javnosti znan ali ne. 362 1. Ako je zadržek javen, se mora zakonska izjava od obeh soprogov v cerkveni obliki ponoviti. 2. Ako je zadržek tajen in obema soprogoma znan, zado¬ stuje ponovna zasebna in tajna privolitev obeh. 3. Ako je zadržek tajen in enemu delu nepoznat, zadostuje, da soprog, ki zanj ve, privolitev zasebno in tajno ponovi, do¬ kler zakonska volja drugega še traja. c. 1135. Zakon, ki je ničev radi nedostatka predpisane oblike, se mora ponovno v tej obliki skleniti, c. 1137. II. Ozdraljenje v korenini (sanatio in radice). Ta konvalidacija se razlikuje od navadne v tem, da pono¬ vitev zakonske privolitve odpade. To sredstvo se je najprej uporabilo 1. 1301. od Boni- faca VIII., pozneje pogostokrat tudi od drugih papežev. Danes je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: 1. Zakonska volja mora biti pri obeh zakoncih tudi še v trenutku ozdravljenja v korenini podana, ni pa odločilno, kako je bila prvotno izjavljena (ali v cerkveni obliki ali pri sklepu civilnega zakona). 2. Veljavnost zakona mora biti ovirana ali po nedostatku predpisane oblike ali po zadržku, ki ga je mogoče spregledati ali ki sam odpade. 3. Sanatio in radice je ob nedostatku zakonske volje izklju¬ čena. Ako se je privolitev dala naknadno, je mogoča ter učin¬ kuje od trenotka privolitve dalje. Pod temi pogoji sme apost. stolica, ki je v to edino pri¬ stojna, neveljaven zakon v korenini ozdraviti in sicer spada to v področje kongregacije za zakramente. Ozdravljenje v korenini vsebuje spregled zadržka, če ta ni sam odpadel, oprostitev od ponovitve zakonske izjave in vzvratno moč glede pravnih posledic zakona, ker se z njo vstvari pravna fikcija, da je bila zakonska pogodba že od po- četka veljavno sklenjena, dasi v istini veljavnost nastopi še le s papeževim odlokom. Ozdravljenje v korenini je vsak čas tudi še po smrti enega soproga mogoče, ako je izkazano, da je bila zakonska volja ob sklepu zakona na obeh straneh vsaj po pri- rodnem pravu v zadostni meri podana in da traja še naprej. Izvzeti so samo primeri, kjer gre za zadržke naravnega ali 363 pozitivno božjega prava, v kojih je ozdravljenje v korenini iz¬ ključeno, tudi če je zadržek sam po sebi kasneje odpadel, e. c. 1138—1141. Za civilno pravo je urejena konvalidacija v § 88 o. d. z. samo za primer poznejšega spregleda obstoječega zadržka na ta način, da zakonca pred župnikom in dvema zaupnima pri¬ čama brez poprejšnjih oklicev ponovita zakonsko izjavo in da se to dejanje vpiše v poročno knjigo. Zakon se smatra potem kot da je bil veljavno sklenjen že od vsega začetka. Javna po¬ novna poroka v nikakem slučaju ni potrebna, niti če je bil zadržek javno znan. Zadostuje zaupna ponovna poroka, ki se lahko izvrši tudi izven cerkve. Ako pa je zadržek, ki je bil ob sklepu zakona podan, pozneje sam odpadel, se morata dotična zakonca na novo v zakonito predpisani obliki poročiti. Njih zakon je potem veljaven še le ex nune, t. j. od ponovne poroke dalje. V. Poglavje. Razdružitev zakona. § 147. Razveza zakonske vezi. I. Razveza neizvršenega zakona. S telesnim združenjem izvršenega veljavnega zakona kato¬ likov ne more po cerkvenem pravu nikaka posvetna oblast raz¬ vezati. c. 1118. Razveza neizvršenega zakona pa je mogoča na dva načina: po milostnem činu papeža ali pa po slovesni samo¬ stanski zaobljubi, ki jo stori eden izmed zakoncev. Papež da dovoljenje za razvezo na utemeljeno prošnjo enega ali pa obeh zakoncev. Kot razlogi prihajajo v poštev: dvom nad veljavnostjo zakona radi sile ali bojazni ali zadržka spolne nezmožnosti, ne¬ premagljiva mržnja, odrekanje zakonskega občevanja, nepriča¬ kovane bolezni. Samo zakonca sta upravičena zaprositi za di- spenzo, toda sporazum med njima ni potreben, vsak se obrne lahko v Rim tudi brez pristanka ali celo proti volji drugega, c. 1973. Rešitev prošnje spada v delokrog kongregacije za za¬ kramente, ki navadno ordinarija s preiskavo poveri. Preiskava ima namen, dognati, da zakon v istini ni bil izvršen. Postopanje je v zakonu posebno urejeno v c. c. 1974 ss. Spisi z dokazi so 364 pcslati v Rim in ob enem mora navesti ordinarij razloge za dispenzo. Dispenzo podeli papež sam. Glede učinka slovesne samostanske zaobljube na obstoj neizvršenega zakona se je izrekel že tridentinski cerkveni zbor sess. 24. de sacr. matr. c. 6: S. q. d. matrimonium ratum non consummatum per solemnem religionis professionem alterius coniugum non dirimi: a. s. Kodeks ponavlja določilo, da nastopi razveza v tem primeru ipso jure v trenotku slovesne zaobljube, tako da se soprog, ki je ostal v svetu, lahko ponovno poroči, c 1119. Dokler zakon ni izvršen, sme vsak soprog tudi proti volji drugega postati redovnik ali redovnica. Tako je določil že papež Aleksander III. v c. 16 X. IV. 1. Odvisno je od zakoncev, ali in kedaj da hočeta sklenjeni zakon izvršiti. Soprog, s kojim se je izvršilo spolno združenje z uporabo prevare, sile. ali grož¬ nje, ohrani pravico, prositi za razvezo, ker je v tem primeru -zakon smatrati za izvršenega samo za oni del, ki je kriv. Breme dokaza, da je ostal zakon neizvršen, zadene prosilca. II. P a v 1 i n s k i privilegij. Cerkveni zakonik omenja ta privilegij v c. 1120 § 1 ki veli: Legitimni zakon med nekr- ščenimi, tudi če je že izvršen, se razveže v prilog veri na pod¬ lagi ipavlinskega privilegija. Temelj temu privilegiju tvori bese¬ dilo I. pisma apostola Pavla Korinčanom s sledečo vsebino: če ima brat neverno ženo in ta privoli, da ostane pri njem, naj je ne odpusti. In če ima verna žena nevernega moža in ta pri¬ voli, da z njo živi, naj moža ne odpusti... Če pa se neverni del loči, naj se loči, kajti verni brat ali sestra nista nanj vezana. — Že sv. Avguštin je tolmačil te besede tako, da ima verni soprog pravico svojega nevernega soproga odpustiti in se na novo po¬ ročiti. Papež Inocenc III. je potem 1. 1199 dotedanjo cerkveno prakso v tem prašanju sankcioniral z dekretom, ki j ! e podlaga c. 7 X IV, 19, ki se glasi: Če eden izmed nevernih soprogov prestopi v kat. vero in drugi ali sploh noče z niim nadaljevati zakonske skupnosti ali pa vsaj ne brez bogokletstva in brez opaznosti zapeljevanja k grehu, more spreobrnjeni del skleniti drugi; zakon. Ta pravica spreobrnjenega soproga je dobila ime privilegium Pau¬ linu m. Uporabljati se more ta privilegij samo pri zakonih nekr- ščenih oseb. od kojih je ena prestopila v kat. vero. Taki primeri so mogoči tudi v evropskih državah (judje, musliman!), ne samo 365 v misionskih krajih. Spreobrnjeni soprog pa je, alko ni apost. stolica ukrenila drugače, zaivezan, predno sklene novi krščanski zakon, staviti svojemu nevernemu drugu vprašanji ali je pri¬ pravljen : 1. da se tudi on spreobrne in se da krstiti, 2. ali pa vsaj da živi z njim v miru brez bogokletstva; in brez zasramovanja vere. Prašanja se morajo staviti praviloma izvensodno po navodilu (auctoritate) ordinarija ter je določiti za izjavo gotov rok. Molk se smatra po preteku roka za odklo¬ nilen odgovor. Če ni mogoče staviti prašanj v navadni uradni obliki (de auctoritate ordinarii), zadostuje, da se vpraša nekr- ščenega zakonca zasebno in da se to po dveh pričah ali dru¬ gače veljavno dokaže. Kadar dobi spreobrnjeni soprog odklo¬ nilni odgovor na stavljena prašanja ali pa papežev odlok, da je teh prašanj oproščen, se sme veljavno v novo poročiti s kato¬ liško osebo. c. c. 1120—1123. Pravica iz pavlinskega privilegija za kat. soproga ne gre v zgubo, tudi če je po spreobrnitvi živel z nekrščenim drugom nekaj časa še v zakonski skupnosti. Ako pat jie dal le-temu povod za razvezo zakona, mu pravica, se v novo poročiti, ne pristoja. c. c. 1123 i. f., 1124. Razveza nastopi v trenotku, iko sklene kat. soprog novi zakon. c. 1126. V dvomljivih slučajih so smatrati na podlagi pavlinskega privilegija sklenjeni zakoni za veljavne dotlej, da se dokaže njih neveljavnost, c. 1127. Dodatki VI., VII. in VIII. kodeksa vsebujejo posebne norme glede uiporabe pavlinskega privilegija v tam označenih krajih. Naš o. d. z. ne razločuje med izvršenimi in neizvršenim zakonom. Zakoni katolikov se razrešijo samo s smrtjo. Razveza pa je mogoča pri zakonih nekatolikov, tudi nekatoliških kristja¬ nov. Razlogi, iz kterih je tožba na razvezo zakona dopustna, so v § 115 taksativno našteti. Postopanje je povsem slično onemu na razveljavljenje zakona. Branitelj zakonske vezi, ki se po¬ stavi uradoma, mora izčrpati vsa pravna sredstva. § 148 ‘ Ločitev zakona. Razlikovati od razveze zakona je razdruženje življenjske in telesne sikujpnosti zakoncev, ki se zakonske vezi ne dotika in 366 zato vsako ponovno ženitev ločenih soprogov izključuje. Kjer civilno pravo ločenim krščanskim zakoncem ponovno poroko dovoljuje, je to razmerje po cerkvenem pravu samo konkuhinat in dotičnike zadenejo cerkvene kazni radi bigamije. c. 2356. Razdruženje zakonske skupnosti je ali začasno ali trajno ter obstoja v ločitvi od postelje, mize in stanovanja (separatio tori, mensae et habitationis). c. 1128 ss. Razlogi za ločitev so ali častni ali pa nečastni. Ako se za¬ konca ločita radi višjih smotrov, ki jih zasledujeta, n. pr. radi vstopa v samostan, sprejetja sv. posvečenj ali sploh radi nege krščanske popolnosti, jih cerkev in njeni zakoni pri tem ne ovirajo. Toda ločitev mora biti sporazumna in ne sme nasproto¬ vati rodbinskim dolžnostim. Kodeks sicer častnih ločitvenih raz¬ logov ne omenja, toda ni dvoma, da jih bo cerkev kakor dose- daj i v naprej priznavala in uporabljala. Med nečastne ločitvene razloge spada v prvi' vrsti pre¬ šuštvo. Jedino iz tega razloga je ločitev lahko trajna, v vseh drugih primerih je načeloma samo začasna. Ločitev je nedo¬ pustna samo tedaj, če je drugi soprog sam dal dovoljenje ali povod za prešuštvo ali če ga je izrecno ali molča odpustil ali če je sam zakrivil isti zločin, c. 1129 § 1. Nadaljevanje zakona po nedolžnem soprogu je tolmačiti od trenotka, ko je zaznal za prešuštvo, kot odpuščenje. Odpuščenje se pravno domneva, če nedolžni soprog ni tekom šestih mesecev prešuštnika zavrgel, zapustil ali vložil tožbo proti njemu, c. 1129 § 2. Nedolžni soprog sme pri dokazanem prešuštvu po seda¬ njem pravu takoj samolastno (propria auctoritate) pretrgati za¬ konsko skupnost, on se pa lahko obrne tudi do cerkvenega sodnika za odločbo. On ni zavezan, sprejeti prešestnega so¬ proga nazaj, s m e pa to storiti ali celo njegov povratek zahte¬ vati. c. 1130. Kot razloge za začasno ločitev našteva zakon: da je odpa¬ del drugi soprog k nekatoliški sekti, da ne vzgaja otrok v kato¬ liški veri, da je vdan zločinskemu in sramotnemu življenju, da je podana za nedolžnega soproga duševna ali telesna nevarnost, da je izpostavljen grdemu ravnanju i. p. Zadeva naj se pred¬ loži ordinariju v presojo in po njegovem izreku naj se izvrši ločitev. Ako pa je razlog očit in bi bila z zamudo zvezana ne¬ varnost, se sme ločiti užaljeni soprog tudi po lastnem pre- 367 vdarku. Ločitev ima trajati v vseh teh primerih le tako dolgo, da odpade dotični razlog, potem naj se zakonska skupnost zo¬ pet vpostavi. Ako je ordinarij izrekel ločitev za določen ali nedoločen čas, je merodajna njegova odločba, c. 1131. Pravica do vzgoje otrok pristoja nedolžnemu soprogu, če pa ta ni katolik, pripade vzgoja katoliškemu soprogu. Ako ordi¬ narij v interesu otrok ukrene drugače, je merodajen njegov ukrep. c. 1132. Samovoljne ločitve naš o. d. z. ne pozna, temveč se mora ločitev vedno izreči sodnijsko. Ločitev se dovoli ali s sklepom okrajnega sodnika, če oba zakonca sporazumno prosita zanjo, ali pa se izreče s sodbo zbornega sodišča. V prvem primeru se za razloge ne vpraša, dovolj je, da zakonca izjavita, da sta skle¬ nila se ločiti in da izkažeta, da sta se sporazumela tudi radi vzgoje in preskrbe otrok. V drugem primeru je postopanje enako kakor pri drugih civilnih tožbah, le da se morajo naj¬ prej vršiti trije spravni poskusi. V sodbi se vedno izreče, iz krivde katerega soproga se ločitev dovoli. Glede vzgoje otrok ločenih zakoncev veli § 142 o. d. z.: Ako se pri ločitvi ali razvezi zakona soprogi niso s pristankom sodišča sporazumeli o negi in vzgoji otrok, naj sodišče z ozirom na posebne okolnosti slučaja, na interese otrok, na poklic, osebnosti in svojstva starišev ter na razloge za ločitev ali raz¬ vezo odloči, ali naj ostanejo vsi ali kteri otroci očetu ali materi. Drugi soprog pa ohrani navzlic temu pravico do osebnega ob¬ čevanja z otroci. Sodišče sme to občevanje pobližje urediti. Stro¬ ški vzgoje zadenejo očeta. V interesu otrok sme sodišče svojo odločbo spremeniti. VI. Poglavje. Pravoslavno bračno pravo. § 149. Obči pregled. Za pravoslavno cerkev je brak najstarejša ustanova božjega prava, ker je nastal v trenotku, ko je Bog ustvaril prvo člove¬ ško dvojico ter odredil, da se mož in žena med seboj ljubita in podpirata. Brak je bil ustanovljen v formi monogamije, kot 868 zveza enega moškega in ene žene za vse življenje. Ta zveza se ne more raztrgati, ker predstavljata zakonca eno samo telo. Pozneje nastala poligamija ali poliandrija ter razvedljivost braka so pripisovati le pokvarjenosti človeškega rodu, kateri je bil zapadel pred prihodom Kristovim. V svojej čistej obliki je brak ustanova prirode po božji volji, osnova rodbine in obenem države, ker se v rodbini vsak človek najprej nauči spoštovanja oblasti. V braku vidimo udej- stveno harmonijo med razumom in čustvom, od kojih je prvi jačji na možki, drugo na ženski strani. Z njim se ustvarjajo in odgajajo člani božjega carstva, ker se z njim nadaljuje akt vstvarjenja človeštva, ker da vsako novo telo nesmrtno dušo za božje kraljestvo. Brak je tedaj po naravi vzvišen in svet in krščanstvo ga je v tej vzvišenosti in svetosti potrdilo, ker ga je označilo za zakrament. Radi tega svojstva spada brak v cerkveno jurisdikcijo ter ima cerkveno pravo utrditi njegovo vsebino ter pokazati, kako se sklepa, katere okolnosti sklep braka sprečujejo, ktere so pravne posledice njegove, iz kterih razlogov naj se bračna vez razreši in da li ga je mogoče skleniti razun v redni obliki ve¬ ljavno tudi še na drugi način. § 150. Pojem in zakramentalnost braka. Pojem braka je isti kakor v rimskem pravu. § 60 srbj gradj. zak. se glasi: »Prava i dužnosti supružnika proističu iz braka, koji se izmed ju dva lica raznoga pola zaključuje i ven- čanjem sveštenika po propisu pravoslavne crkve svršuje, počem se ona pred dva ili tri svedoka izjasne, da žele nerazlučno živeti, zavetujuci se ujedno na vekovečitu ljubav i nenarušivu vernost.« Po srbijanskem gradjanskem pravu je tedaj cerkveni brak obligatoričen, oblika se ravna po propisih rituala, po katerih je brak zakrament (tajna), in sicer po številu šesti. Zakramen¬ talni značaj braka zahteva ne samo popoln sporazum med mo¬ žem in ženo brez vsakega zadržka, ampak tudi izjavo tega spo¬ razuma pred svečenikom z obljubo zvestobe in ljubezni do konca življenja. Po izjavi in svečani obljubi podeli svečenik 369 poročencema blagoslov. Tako je dobil brak rimskega prava kot »zveza med možen in ženo, udruženje za celo življenje, zajed- nica božjega in človeškega prava« po cerkvi izrazito krščanski značaj. § 151. llračna jurisdikcija. Z vzajemnim zakonom patriarha Atanazija in cesarja Andronika Paleologa iz 1. 1306., po katerem se ne sme skleniti nikak brak brez znanja in blagoslova dotičnega parohijskega svečenika, je bila bračna jurisdikcija pravoslavne cerkve defi¬ nitivno vstvarjena, ker je cerkev dobila pravico, da blagoslov da ali pa odreče. Za pravoslavno cerkev pri slovanskih ple¬ menih so bile današnje norme o braku uvedene v 17. stoletju, ko je bila izdana slovanska Krmčija. Da se zadosti vsem pogojem za zakonitost braka, je pred¬ vsem potrebno, da se sklene javno v cerkvi. Na ta način se onemogočijo tajni braki, ki so se ponekod sklepali, ker je bilo cerkveno venčanje radi obstoječih zadržkov nemogoče. Zato je za veljavnost braka po cerkvenem pravu predpisano 1. da mora biti javno v cerkvi na tri praznične dneve oklican; 2. da mora svečenik ženina in nevesto izprašati, da se prepriča o nju zadostnem znanju krščanskega nauka ter o tem, da ho¬ četa stopiti y brak po svoji svobodni volji; 3. da je pristojen blagosloviti brak paroh zaročencev v prisotnosti najmanj dveh svedokov, in če sta ženin in nevesta iz različnih parohij, paroh neveste; 4. da se sme brak skleniti samo v dovoljenem času; 5. da je blagoslov mogoč še le po zaroki in da se mora izvršiti v predpisanem obredu; 6. da mora vsak brak od pristojnega paroha biti vpisan v poročno knjigo (maticu venčanih). Z ozirom na te norme in na odnošaje, v katerih se pravo¬ slavna cerkev normalno nahaja napram krščanskim državam, je bračno jurisdikcijo opredeliti sledeče: 1. cerkvi pripadata zakonodaja in sodstvo o bračnih zadevah, a ona prizna državi izključno pravico v pogledu vsega, kar se tiče grajanskih učin¬ kov braka in posebno- imovinske strani bračnih pogodb; 2. ju¬ risdikcija glede dote, dednega nasledstva, alimentacije sopro¬ gov in dece pristoja sedaj, dasi je spadala v prejšnjih časih tudi v kompetenco cerkve, izključno državi, ki je te agende U 370 cerkvi odvzela; 3. država ne more smatrati brak za neveljaven, kateremu cerkev priznava veljavnost; 4. samo cerkev ima pra¬ vico presoditi veljavnost ali neveljavnost braka kot zakramenta; 5. v vprašanjih o bračnih zadržkih (smetnjah) in o dispenza- cijah od teh zadržkov ter o konvalidaciji braka delujeta država in cerkev sporazumno in vsaka smatra odredbe druge za se za obvezne; 6. vprašanja o razvodu 55 braka spadajo v pristoj¬ nost cerkvenega sodišča, o imovinskih odnošajih v bračnih pravdah pa razsoja gradjansko sodišče. § 152. Zaroka. Zaroka (fivrjavEia) je vzajemna obljuba enega moškega in ene ženske, da hočeta stopiti v brak. Zaroka je pred poroko (venčanjem) obligatorna. Vzeta je v zakonodavstvo vztočne cerkve iz rimskega prava. Pod cerkvenim vplivom je dobila strogo obvezen značaj. Cerkev je zahtevala, da se mora, kakor brak, blagosloviti v cerkvi tudi zaroka, ker je predhodnja stop¬ nja za brak. Trulski cerkveni zbor je v 98. kanonu določil ka¬ zen prešuštva za vsakega, kateri poroči ženo, ki je zaročena z drugim in je njen zaročnik še živ. Isto določilo so prevzeli potem tudi različni gradjansko-zakonski zborniki in nahaja se istotako v Krmčiji gl. 48 gr. 39, 68 in gl. 49 gr. 16, 11. Pozneje se je ta strogost nekoliko omilila, a obenem se je določilo, da je vez iz zaroke enako trdna kakor bračna vez in da jo je mogoče razvesti samo iz istih razlogov kakor brak sam. Balsa- mon tolmači kan. 98. trulskega zbora v tem smislu, da je sma¬ trati tistega, ki je bil cerkveno zaročen, a mu je zaročenka umrla, kadar se oženi, za v drugo poročenega. Po tej praksi je cerkvena zaroka enakovredna braku. S tem, da je cerkev podvrgla tudi obljubo, stopiti v brak, svoji kompetenci, je podprla naziranje, da je zaroka začetek braka, ker je z njo že izražena privolitev na skupno življenje enega moškega in ene ženske. Zaročenka se smatra za ženo svojega zaročenca. Iz tega stališča je razumljiv 98. kan. trul¬ skega zbora. 55 V tem poglavju sem obdržal termin razvod, ker je pri naših pravoslavnih sodržavljanih obče v rabi. 371 Glede časa med zaroko in poroko ne najdemo niti v cer- venem niti v civilnem pravu nikakega določila. Prepuščeno je bilo to volji zaročencev, ki so prvotno zaroko od poroke vedno časovno ločili, smatrajoč jo za različni pravni dejanji. Pozneje pa se je ustanovilo, da se ima zaroka (obručenje) obaviti ob¬ enem z venčanjem, tako da tvori sedaj navadno samo del po¬ ročnih obredov. (§ 91 čest I. sbj. gdj. z.) Ne bilo bi pa proti smislu in besedilu kanonov, ako bi se zaroka in poroka izvršile ločeno (Milaš, 1. c. str. 624 13 ). r ’“ § 153. Bračni zadržki. Po nauku pravoslavne cerkve imata bračne zadržke (smetnje) ustanavljati država in cerkev sporazumno. Zadržki se dele v popolne (dnoi.vva y.coXv/xava, impedi- menta absoluta) in pogojne (uslovne, o%eum xio/.v l uava, impe- dimenta relativa). Izmed zadržkov so nekateri taki, da spre- čujejo veljavnost sklenjenega braka (dvavgenvir,d y.coXvfiava, impedimenta dirimentia), dočim imajo drugi za posledico samo njegovo nedovoljenost (anoyoQevvixa nulvfiava, impedimenta impedientia). Terminologija ni ustaljena. Izraz absolutne smetnje se rabi tudi v pomenu razdiralnih zadržkov (razkid- ljive smetnje, impedimenta dirimentia), katerim odgovarjajo na drugi strani priproste zabrane (relativne smetnje). A. Absolutni bračni zadržki. a) Duševna nesposobnost ali nedostatek svobodne izjave volje. Braka ne morejo veljavno skleniti brezumne, umobolne, ugrabljene (odvedene), pod vplivom sile in strahu ali zmote stoječe, na robijo (težko ječo) ali zatočenje obsojene osebe, do¬ kler kazen traja. b) Nedostatek telesne zrelosti, ki je zakon možkim ne pri¬ znava pred dovršenim 17., ženskam ne pred dovršenim 15. le¬ tom. Ako se dovoli dispenza, je brak mogoč že z 15. odn. 13. le- 58 Veridba je sporazum o braku, bračni izpit pa formalen pristanek na brak pred svečenikom. Ako po tem izpitu ena stranka odstopi, ima oni del, ki ni dal povoda za odstop, pravico na odškodnino. §§ 63 i 65 sbj. gdj. zal;. 24 * 372 tom. A tudi zrela leta, pri možkih preko 60, pri ženskah preko 50, ovirajo brak. Take osebe, kakor sploh nupturienti, v kojih starosti je velika razlika, se smejo poročiti samo z dovoljenjem arhijerejskega oblastva. c) Fizična nesposobnost za vršenje bračnih dolžnostij, po¬ dana ali od prirode ali povzročena po bolezni ah kastraciji, ako je uradno dokazana ali drugače javno znana, tvori zadržek proti sklepu braka. d) Obstoječa nerazrešena bračna vez. e) Kdor je bil že trikrat poročen, se po »Tomu Sjedinjenja«. ki se nahaja v Krmčiji gl. 52, ne more četrtič poročiti. f) Svečeniški čin in meniške zaobljube. Svečenikom brani stopiti v zakon 26. apostolski kanon, menihom pa vsebina njih zaobljub. g) Sodniška prepoved stopiti v (novi) brak. h) Obsodba radi obojestranskega brakolomstva zvezanega z dejanjem, pri katerem gre za glavo soproga. i) Ožje sorodstvo med osebama, ki se hočeta poročiti. (§ 69 srbj. gdj. zak.) Glede sorodstva kot zadržka ločimo: 1. prirodno, krvno ali telesno sorodstvo; 2. umetno sorodstvo, pod katero spada «) duhovno sorod¬ stvo, /?) zakonito sorodstvo. 1. Prirodno ali krvno sorodstvo. Stopnja ali člen sorodstva se določa po pravilu rimskega prava, quot generationes, tod gradus, kar se ponavlja tudi v »Gradskem Zakoniku« slovenske Krmčije: eliko že roždenij, toliko že i stepenij. Ravna črta se zove »prava«, stranska »po¬ bočna«. Zadržek sega do 7. člena, oddaljenejše sorodstvo se ne smatra več kot sorodstvo. (Odredba Carigrajske sinode 1. 1168). To pravilo velja tudi za srbsko pravoslavno cerkev, toda strogo zabranjen je brak samo do vštetega četrtega člena stranske črte, v oddaljenejših členih pa se more zadržek po arhijerejskem oblastvu spregledati. Vsled tega se brak med sorodniki v petem, šestem ali sedmem kolenu, tudi če je skle¬ njen brez dispenze, ne uniči, samo svečenik, ki ga je brez do¬ voljenja arhijereja blagoslovil, se kaznuje in spregled se mora naknadno izposlovati (§ 80 sbj. gdj. zak.). Od sorodstva do vštetega četrtega člena pa ne more dovoliti dispenze niti arhi- jerejski sabor, ker je do te meje izrekel prepoved že trulski 373 cerkveni zbor (kan. 54.). V grški cerkvi sega zadržek samo do šestega (sinodska okrožnica 6./III. 1873), v Rusiji do vštetega četrtega člena stranske črte (Ukaz 19./I. 1810). Zadržek tvori tudi izvenbračno (fizično, nezakonsko) sorodstvo, ker je tudi pri njem podana popolna skupnost krvi. Ravno tako med polnokrvnimi brati in sestrami ter pol¬ brati in sestrami v tem pogledu ni razlike. 2. Umetno sorodstvo. z) Duhovno sorodstvo. Krst ustvari med botrom (kumom) in krščencem razmerje, ki je zvezano s sličnimi po¬ sledicami kakor krvno sorodstvo in se zato imenuje duhovno sorodstvo. Prvi zakon o zabrani braka vsled duhovnega sorod¬ stva nastalega s krstom je izdal cesar Justinian 1. 530., s kojim je prepovedal brak med kumom in kumčetom. 1. 26 C. V. 4. Pozneje je trulski cerkv. zbor (kan. 53.), ko je doznal, da so stopali v brak kumi z materami kumčetov, zapreko razširil na kuma in udovljeno mater kumčetovo. Za cesarjev Konstan¬ tina VI. in Leva IV. (776—780) se je zadržek duhovnega so¬ rodstva razširil na kuma in njegovo duhovno hčer ter njeno mater, dalje na kumovega sina in brata in duhovno hčer očeta ali brata in njeno mater. Grškorimski zbornik zakonov »Prohi- ron« cesarjev Basilija Makedonca in njegovih sinov Konstantina in Leva, izdan v dobi med 1. 870. in 879., zabranjuje še zakon med kumom in sestro njegove duhovne hčerke. Tudi kumovemu , sinu je zabranjen zakon z vsemi osebami, s katerimi se ne more poročiti njegov oče. (Krmčija, Zakon Gradskij gl. 48 gr. 7, 28.) Za Carigrajskega patriarha Nikolaja Gramatika (1092 ali 1107) se je zadržek razširil do 7. člena kakor pri krvnem sorodstvu, a ta odredba carigrajskega oblastnega sabora ni bila v tem obsegu obče sprejeta. Kot duhovno sorodne so se na tej osnovi smatrale osebe, ki jih je krstil isti kum. Iz naziranja, da je duhovno sorodstvo enako važno in v pravnih posledicah izenačeno krvnemu, je razumljivo pravilo, da mora tisti, ki je kumoval lastnemu de¬ tetu, razrešiti bračno vez s .svojo ženo in da mož in žena ne moreta biti kuma deci istih starišev (Krmčija, gl. 51, Vel. Treb- nik čl. 209, 211, 212). Členi se štejejo pri duhovnem sorodstvu na isti način, ka¬ kor pri krvnem, le s to razliko, da pridejo v poštev samo črte 374 od kuma ter od kumčeta in njegove matere navzdol in da na primer kumova sestra ne velja za duhovno sorodnico kumčeta. /?) Zakonito (tudi gradjansko ali adopfivno) sorod¬ stvo. V rimskem pravu je nastalo iz adopcije isto razmerje kakor med stariši in njihovimi rodnimi otroci, zato je tvorilo tudi bračni zadržek ne samo v ravni, ampak tudi v stranski črti do drugega kolena. V vztočnej cerkvi se je z zakonom ustanovil posebni cerkveni obred za posinavljanje, ki je imel za posledico po analogiji duhovnega sorodstva nastanek bračne zapreke v enakem obsegu, torej do vštetega 7. člena. 7 ) Svaštvo (svojtba), ki se zove tudi sorodstvo po braku in se deli v dvorodno in trorodno svaštvo, je razmerje, ki na¬ stane iz bračne vezi, ker se z brakom zbližata dva razna roda. Mož in žena predstavljata eno telo, eno moralno osebnost, zato postanejo po njih tudi obojestranski sorodniki svojci napram svojcem, prijatelji. Svaštvo je tedaj razmerje, ki nastane vsled braka med sorodniki moža in žene. Svaštvo je dvorodno, dyy_tav£(a ex 6iysvsiag, če nastane vsled enega braka, s katerim sta zbližani dve rodbini in tro¬ rodno dyxiaveia ex tnr/svdag, če nastane na podlagi dveh skle¬ njenih brakov, s kojima so zbližani trije rodovi. V dvorodnem svaštvu so si a) mož in sorodniki njegove, soproge ter žena in sorodniki njenega moža, /9) krvni sorodniki moža napram krvnim sorodnikom žene in obratno, y) soprog in potomci so¬ proge (ali soproga in potomci moža) iz kakega prejšnjega' zakona. Člen svaštva, v katerem se nahajajo sorodniki moža na¬ pram sorodnikom žene, se ugotovi na ta način, da se prištejejo členi sorodstva izvestne osebe do enega soproga členom so¬ rodstva druge osebe do drugega soproga. F G se kot zakonca sma¬ trata za enoto. E in H se nahajata v šestem kolenu svaštva, ker je E s svojo omoženo sestro F v drugem, H s svojim oženjenim bratrancem G v četrtem kolenu v sorodu. G se nahaja z D kot materjo svoje žene v prvem, z E kot sestro svoje žene v drugem členu svaštva. C in E sta si v tretjem, A in E v četrtem, H in D v petem kolenu svaka. (sl. 1.) 375 Trorodno svaštvo: n. pr. brat in sestra se poročita s člani dveh različnih rodbin (sl. 2). Tu so tri rodbine: I. rodbina A, C, D, II. rodbina, iz katere j iz¬ haja B, III. rodbina, iz koje izhaja g] 2 E. Zakonski dvojici B C in D E tvorita vsaka za se enoto. B se nahaja z D v drugem členu dvorodnega, z E v drugem členu trorodnega svaštva. Sl. 3. Očim A se nahaja napram pa¬ storki) G svoje pastor¬ ke I) v drugem členu trorodnega svaštva. A je z E v četrtem kolenu trorodnega svaštva, ker gre za razmerje, nastalo na podlagi zakonov bra¬ ta in sestre C D ter sta si tako A B ka¬ kor C in D v drugem členu (2 X 2 = 4) v sorodu. Sl. 4. Cerkev je že od davnih časov zabranjevala brak v drugem členu dvorodnega svaštva, torej s sestro umrle žene ali bra¬ tom umrlega moža, a Trulski zbor je koncem sedmega stoletja zapreko razširil do četrtega člena (pr. 54). in 6, Tako je zakon zabranjen med A in B ter C in D sličic 5 876 Za časa patriarha Sistinija 1. 997. se je zadržek razširil na šesti člen, ker se je zabranilo, da bi dva brata poročila dve bratranki ali sestrični (E F sl. 7), ali da bi stric in nečak po¬ ročila dve sestri, ali teta in nečakinja dva brata. Cerkveni zbor se je pri tem odloku opiral na 87. pravilo Basilija Velikega, F po katerem je treba so- sebno na to gledati, da ne nastane mešavina imen (ne confusio nomi- num fiat). Vsled sklepa braka se namreč ne sme degradirati star e ji sorodnik. Iz tega vidika je v ravni črti svaštvo sploh brez omejitve bračni zadržek. Nikdar ne more preživeči soprog poročiti n. pr. hčerko ali vnukinjo ali taščo umrle žene. A tudi v stranski črti n. pr. bi smela poročiti stric in nečak osebi, ki sta si teta in nečakinja, samo pod pogojem, da vzame stric teto in nečak nečakinjo, ker bi zakon nečaka s teto in zakon strica z nečakinjo napravil nečakinjo za teto in teto za nečakinjo. Odlok patriarha Sistinija je prevzet v Krmčijo (gl. 51). Za dvorodno svaštvo velja sedaj na podlagi prakse, ki se je v XI. in XII. stoletju razvila v Carigrajski cerkvi ter bila polagoma sprejeta od drugih cerkva, pravilo, da je brak zabra- njen do sedmega člena. Svečenik ne sme poročiti oseb, ki so si do te meje v svaštvu, ako ni dal episkop za to dovoljenja. Spre¬ gled je pa mogoč samo do četrtega člena, ker je zapreka do te meje določena po vesoljnem (Trulskem) cerkvenem zboru. Pri trorodnem svaštvu je brak zabranjen do tretjega člena zaključno, a spregled je mogoč v vseh členih razim v prvem. V slovanskih avtokefalnih cerkvah je potrebna dispenza tudi še pri četrtem členu trorodnega svaštva, ker je besedilo v slovanski Krmčiji pogrešeno. i) P o 1 s v a š t v o radi zaroke ali razvedenega braka (quasiaffinitas). Ker je cerkvena zaroka glede prav¬ nih učinkov izenačena z brakom, je moralo nastati med zaro¬ čencem in sorodniki zaročenke in obratno, svaštvu podobno razmerje, ki ni dopuščalo braka med enim zaročencem in naj¬ bližjimi sorodniki drugega zaročenca. Tako je bil prepovedan brak sina z bivšo zaročenko njegovega očeta, ali brak očeta z 377 zaročenko sinovo, brak z materjo prejšnje zaročenke in po Pro- hironu tudi brak z zaročenko bratovo. Isto velja glede razvedenega braka, ker svaštvo vsled razvoda ne ugasne. Po grškorimskem zakonodavstvu je zabra- njen brak med enim razvedenim soprogom in otroci drugega soproga iz njegovega novega braka in to načelo je prevzela tudi cerkev. ' A. Relativni bračni zadržki. Ako je bil brak sklenjen brez ozira na obstoječo zabrano, je sicer veljaven in se ne uniči, a soproge in svečenika, ki jih je poročil, zadenejo gotove kazni. Take zabrane so: 1. Nepristanek starišev ali varuha na brak, ki ga namera¬ vajo skleniti njih nedoletni otroci ali varovanci pred dovršenim 18. letom. Svečenik, ki poroči osebo staro pod 18 let brez do¬ voljenja roditeljev ali varuha, je odgovoren duhovnemu sodišču radi zanemarjanja predpisov ter se kaznuje z zaporom do treh mesecev (§§ 69 in 73 srbj. gdj. in 141 srbj. kaz. zak.). 2. Nedopusten kraj in nedovoljen čas za poroko (§ 91 gdj. zak.). 3. Pri vdovah in razvedenih ženah, poroka pred pretekom časa, ki je v § 105 gdj. z. predpisan. 4. Nepristanek oblasti, brez katere se po specialnih zako¬ nih brak ne sme skleniti (pri oficirjih, podoficirjih in redovih). § 154. Mešoviti brak. Mešoviti brak je oni, ki ga skleneta dve osebi različnih krščanskih veroizpovedanj. Brak med kristjani in nekristjani je v vzhodni cerkvi zabranjen že od Konstantina Velikega, ki je 1. 339. prepovedal s posebnim zakonom pod smrtno kaznijo ženitve z Židi. Strogo verski značaj pravoslavnega braka seveda ne dopušča, da bi dala cerkev svoj blagoslov zvezi med verni¬ kom in nevernikom. Zato je različnost vere (cultus disparitas) zadržek, katerega se sploh ne more spregledati. Tudi mešovitih brakov cerkev ne odobrava, ker samo ena¬ kost vere daje jamstvo za pravo duševno skupnost soprogov in 378 religiozno vzgojo dece. A ipak cerkev take zveze trpi, ker so se pod zaščito gradjanskega prava sklepali že od najstarejših časov. Toda praviloma mešoviti braki niso dopuščeni, le v iz- vestnih slučajih se dovoli izjema, sosebno, da se na ta način odstrani vsako pohujšanje. Pogoj za dovoljenje pa je, da se soproga zavežeta, da bosta dala vse otroke krstiti in vzgojiti v pravoslavni veri in da priznata za slučaj bračnih sporov pri¬ stojnost pravoslavnega cerkvenega sodišča. Stališče pravoslavne cerkve glede dopustnosti mešovitih brakov pa je različno napram krivovercem (jeretikom) in na- pram razkolnikom. Brak pravoslavne in krivoverske osebe je namreč po kan. 72. trulskega zbora zabranjen ter označen za neveljavnega. Zato je dispenza praviloma nemogoča in bi bila dopustna le v posebnih izvzetnih nujnih primerih, da se s tem prepreči težko zlo. Brak med pravoslavnimi in razkolniki (katoličani) pa se redno dovoljuje, ako ženin in nevesta pristaneta na omenjene pogoje. Brak se mora blagosloviti v pravoslavni cerkvi in raz- kolniška stranka mora svojo obvezo dati pismeno. Mešovite brake, ki so sklenjeni po gradjanskih zakonih, prizna pravoslavna cerkev za zakonite samo pod pogojem, da se je zadostilo vsem predpisom, ki jih stavi cerkev. Ako se to ni zgodilo, priznava cerkev samo gradjanski značaj dotičnega braka. § 155. Razvod braka. Nerazvedljivost braka je po nauku pravoslavne cerkve ena izmed njegovih bistvenih lastnostij ter se opira na besede sv. pisma, da, kar je združil Bog, naj človek ne loči. Zato more razrešiti vez dveh zakonito poročenih oseb samo ali smrt ali pa tak vzrok, ki je jačji, učinkovitejši kakor cerkvena ideja o nerazdružnosti, vzrok, ki poruši moralno ali religiozno podlago braka in pomeni vsled tega tudi smrt, samo v drugem smislu. Tudi po pravoslavnem nauku se bračna vez razreši torej samo s smrtjo, le da pozna pravoslavna cerkev poleg fizične tudi moralno ali religiozno smrt. Na ta način je varovan braku zna¬ čaj zakramenta, a obenem se jemlje ozir na njegov pomen za 379 rodbino in človeško družbo obče. Razvod, uči cerkev, ki je za¬ snovan na tej podlagi, ne nasprotuje omenjenim besedam evan¬ gelija, ker cerkev ne razrešava vezi, ne loči, kar je združil Bog, ampak ona samo ugotavlja v svojem sodbenem izreku, da je podlaga braku uničena, da je brak sam prenehal. Brak se tedaj ne razvede po cerkveni oblasti, razvod se izvrši neodvisno od cerkve in proti njenim intencijam. Cerkveno sodno postopanje ima samo namen, ugotoviti, da brak ne obstoja več, sodba ima samo izreči, da je razvod podan ali da ni podan. Cerkev je našla v rimskem cesarstvu glede bračnega prava zelo nezdrave razmere. Soproga sta se mogla razstati, kadar sta hotela, razvodi so bili na dnevnem redu, ženske so menjavale moške in moški ženske kakor so se menjavala njih medsebojna nagnenja. Razlogi za razvod niso bili potrebni, ravno tako ni bilo predpisano, da se izvrši razvod sporazumno. Vsak soprog se je smel prosto poslužiti »repudium«-a, izjavil je samo, da noče več nadaljevati braka s svojim drugom in lahko se je poročil na novo. Strašno razsulo, ki je vladalo v družabnem življenju Rimljanov, je pod vplivom cerkve pač po¬ lagoma dovedlo do prepovedi enostranskih, t. j. na samovolj¬ nosti enega izmed soprogov slonečih razvodov, a sporazumni razvodi (divortium ex consensu) so stali še za cesarja Justi- niana pod zaščito zakonov (Cod. Justin. V. 17, 9). Cerkev se je trudila, omejiti sporazumne razvode ter je vplivala na državno oblast, da jih prepove. A celo Justinian je v tem vprašanju kolebal. S početka je stal na stališču, da je sporazumni razvod dopusten; pozneje ga je prepovedal in do¬ ločil, da je razvod mogoč le iz gotovih razlogov na podlagi sodbe, a kmalu je ta določila zopet razveljavil in pripustil spo¬ razumni razvod, kakor je bil poprej v veljavi, brez vsakih pri¬ držkov. Šele v IX. stoletju je v grško-rimski zakonodaji prodrlo načelo, da so za razvod braka potrebni tehtni razlogi in da ga ima izreči poklicano oblastvo. Le v enem primeru je ostal spo¬ razumni razvod še mogoč, namreč če sta oba soproga vstopila v samostan. Pod vplivom eerkve je državna oblast opetovano določila razloge za dopustnost razvoda in dotični zakoni so bili po času in razmerah zdaj strožji, zdaj popustljivejši. V Justintanovi no¬ veli 117 so v c. 8, 9, 12 navedeni sledeči razlogi za razvod: 1. če se je kateri izmed soprogov okrivil takega hudodelstva, ki 880 se kaznuje po zakonu s smrtno kaznijo; 2. če padeta mož ali žena v tako stanje, ki se mora smatrati za enako fizični smrti; 8. če je eden od soprogov izvršil prešuštvo ali dejanje, ki vzbuja sum prešuštva; 4. če nedostaje fizične sposobnosti za brak; 5. če želi mož ali žena posvetiti se vzdržnemu življenju. Ta novela iz leta 542. je bila izdana v sporazumu s takratnim carigrajskim patriarhom Menasom (536—552) ter je bila uvr¬ ščena v osnovni kanonski zbornik pravoslavne cerkve, namreč v nomokanon s XIV. naslovi in so tako njena določila dobila formalno veljavnost za vso pravoslavno cerkev. Že od 10. sto¬ letja naprej sodijo cerkvena sodišča po njej. Kar se je ustano¬ vilo glede razlogov za razvod v poznejših zakonih in po praksi sodišč, je samo podrobnejša uporaba načel, ki so izražena v omenjeni noveli (v Krmčiji gl. 44 gr. 13 in gl. 48 gr. 11). § 156. Razlogi za razvod braka. Razlogi ali vzroki za razvod braka se dele na take, vsled katerih zapade soprog, ki jih je zakrivil, kazni in na take, pri katerih kaznivost soprogov ne pride v poštev. Kaznivost po¬ vzročajo razlogi, s katei'imi se kršijo predpisi bračnega prava. Kjer pa ni kršitve zakona, tudi ne more biti govora o kazni. Nekatere razvodnih razlogov je postavila država, druge je postavila cerkev. Od države postavljeni razlogi veljajo za cer¬ kev v toliko, v kolikor so sprejeti v osnovno zbirko kanonov pravoslavne cerkve in iz nje v druge oficialne zbornike avto- kefalnih cerkva. Ostalih od države postavljenih razlogov cer¬ kev ne smatra za usvojene in vsled tega tudi ne za obvezne. I. Kanonični razlogi za razvod braka: 1. Prešuštvo, t. j. kršenje zakonske zvestobe po možu ali ženi, je najvažnejši razvodni razlog in temelji na božjem pravu. Prešuštvo velja v cerkvi za težak zločin, ki je stal prvotno pod isto kaznijo kakor umor. Ono uničuje temelj bračne vezi. A ne samo dokazano, tudi domnevano prešuštvo tvori raz¬ vodni razlog. Domneva pa se prešuštvo v sledečih primerih: a) če se mož ali žena okrivita drug napram drugemu smrtno nevarnih sovražnosti) (kad muz i žena rade jedno drugome o glavi). Pravico zahtevati razvod ima nedolžni del. Mož sme to- 381 žiti na razvod: b) če žena namenoma odpravi telesni sad in na ta način sprečuje glavni smoter zakona; c) če se žena udele¬ žuje pojedin pri tujih možeh; d) če ostaja brez povoda in brez privolitve moža cele noči v tujih hišah; e) če poseča nespodobna zabavišča proti volji moža. Žena ima pravico na razvod: f) če jo mož hoče zvoditi z drugimi možmi; g) če jo javno in krivično dolži prešuštva; h) če mož javno ali tajno v svoji ali drugi hiši živi s tujo žensko. (Nomokanon IX. 25, XIII. 4, 10.) 2. Odpad od krščanstva daje vernemu soprogu pravico raz- vesti brak z odpadnikom. Tudi ta razlog opira cerkev na božje pravo (I. Kor. 7, 12—15). Odobren je po trulskem zboru (c. 72) in sprejet tudi po civilnem zakonodavstvu (§ 94 br. 4 sbj. gdj. zak.). 3. Kumovanje lastnemu otroku. Vsled zadržka, ki ga tvori duhovno sorodstvo, izvirajoče iz krsta, proti bračni zvezi med kumom in materjo krščenca, se je čestokrat dogajalo, da je oče kumoval svojemu rodnemu detetu in na ta način raz¬ drl vez med seboj in svojo ženo. Razvod se je v teh primerih dovolil, a krivi del je zapadel kazni in se ni smel več poročiti. 4. Posvečenje v episkopa. Kdor je izbran za episkopa, sme v sporazumu s svojo ženo razvesti zakon. V tem slučaju mora žena stopiti v samostan, ki je primerno oddaljen od bivališča episkopa, a episkop jo mora vzdrževati. (Trulski zb. kan. 48.) 5. Vstop moža ali žene v kaludjerstvo opravičuje po kan. 48 trulskega zbora do sporazumnega razvoda braka. II. Od države postavljeni in od cerkve spre¬ jeti razlogi za razvod: 1. Veleizdaja, ki pomeni težak zločin proti državi, je radi stroge kazni, ki ji sledi, sprejeta tudi od cerkve med razloge za razvod braka. 2. Odsotnost soprogova, ki traja v slučaju neizvestnosti v civilnih zakonih določeno dobo, upravičuje ženo, da zahteva razvod braka, da se more na novo poročiti. Neizvestnost mora trpeti 6 ali 4 polna leta, kar je odvisno od načina, kako je do- tični soprog izginil. Ako pa je odsotnost soprogova »zlokvarna«, t. j. ako je znano, kje se nahaja in se on brani, vzpostaviti bračno skupnost, je podan že po treh letih razvodni razlog, ker se domneva, da gre za zlobno ostavitev. (§§ 94 br. 5, 95—97 srb j. gdj. zak.). 382 3. Nesposobnost moža za vršenje bračne dolžnosti, če je trajala tri polna leta od dneva poroke (§ 93 br. 4 srbj. gdj. z.). III. Od države postavljeni, a od cerkve ne¬ priznani razlogi: 1. Blaznost (umobolnost), ki je bila že v grško-rimskem zakonodavstvu kot razvodni vzrok navedena in je tudi od ne¬ katerih novodobnih zakonikov prevzeta; 2. gobavost; 3. obsodba v večletno ječo (najmanj 5 let po § 115 avstr. 0. d. z., več kot 8 let po § 94 br. 3 srbj. gdj. zak.). Ta razlog je vstvarila šele novejša doba, zato kanoni pravoslavne cerkve ne govore o njem. V praksi je od cerkvenih sodišč priznan; 4. neodoljiva medsebojna mržnja soprogov, uzakonjena v § 115 avstr. o. d. z. iz 1. 1811 in § 214 rumunskega gdj zak. iz 1. 1864, ni v zbornikih pravoslavne cerkve nikjer omenjena. V praksi je ta razlog najprej priznala prejšnja pravoslavna me- tropolija v Sr. Karlovcih. Po besedilu srbj. gdj. zakonika so v veljavi razun v § 94. našteti tudi v Krmčiji navedeni vzroki za razvod braka. § 157. Sodno postopanje v bračnih sporih. Bračni spori so dvojne vrste: 1. ali gre za vprašanje zako¬ nitega obstoja ali pa 2. za razvod braka. Pri tožbah prve vrste gre za izrek, da je brak ali od vsega početka veljaven ali pa da je neveljaven. Pri tožbah druge vrste je zakonitost braka izven spora, ker gre le za ugotovitev razvodnega dejstva ali razloga. Za vse pravoslavne državljane v naši kraljevini, izvzemši Slovenijo, Dalmacijo in Vojvodino, so glede bračnih sporov pri¬ stojna duhovna sodišča in sicer tudi tedaj, ako je samo e n so¬ prog pravoslavne vere. Postopanje se uvede ali uradoma, če gre za zadržke jav¬ nega prava in interesa, ali pa na predlog, če je zavisna veljav¬ nost od privatnopravnega zadržka, ali če se zahteva razvod braka. Krajevna pristojnost se ravna po bivališču moža. Ako pa je mož ženo ostavil in se nastanil drugod, ali če se za njegovo bivališče ne ve, je pristojno eparhijsko duhovno sodišče, v ko- jega okolišu žena stalno živi. 383 Na razvod se toži ustmeno ali pismeno pri svečeniku-pa- rohu. Tožeča stranka mora navesti razloge, iz katerih zahteva razrešitve bračne vezi. Priložiti mora poročni list in krstne liste otrok, da se natančno ve, koliko so stari. Svečenik se mora najprej potruditi, da stranki po možnosti izmiri in izravna. Po¬ skusi poravnave in sprave se ponove trikrat v presledkih 8 dnij. Ako se sprava ne posreči, pošlje paroh tožbo z vsemi listinami in zapisnikom o spravnih poskusih okrožnemu proto- jereju. Ako pa je protojerej sam paroh tožečih se strank, vrši spravne poskuse njegov kaplan. Okrožni protojerej ponovi po¬ skuse, izmiriti in spraviti stranki, in ako mu ne uspe, pošlje spise eparhijskemu duhovnemu sodišču z vsemi zapisniki in listinami. Spravni poskusi so obvezni in vsaka stranka je dolžna, da se vabilu odzove, ker jo drugače na zahtevo sveče¬ nika dovede orožnik ali stražar šiloma. Brez spravnih posku¬ sov svečenika je celo postopanje nično. Eparhijsko sodišče pozove, ko dobi od protojereja spise z njegovim poročilom, stranki sami ter jih skuša ponovno izmiriti. Ako se nahaja ena stranka izven domovine, se ji vabilo pošlje posredovanjem ministrstva zunanjih del na kraj njenega biva¬ lišča in če od razprave izostane, se ji postavi zastopnika, s ka¬ terim se pravda izvede do konca. Ako pa njeno bivališče ni znano, se jo pozove trikrat z ediktom, objavljenim v »Službenih Novinah« in ako se stranka tekom enega leta na vabilo ne zglasi, se ji postavi zastopnik. V vsakem drugem slučaju mo¬ rajo biti stranke pri sodišču osebno navzoče. Samo mladoletne stranke morajo biti zastopane po roditeljih ali varuhih. Ako ti zastopstvo odklonijo ali pa ne morejo priti, postavi mladoletni¬ kom zastopnika sodišče v osebi enega svojih činovnikov. Postopanje se ima držati pravil gradjanskega sodnega po¬ stopka; sodišče reši najprej vprašanje oddvojenega bivališča in vzdrževalnine za ženo za časa pravde ter vprašanje, komu za¬ časno pripadejo otroci. Sodišče je strogo vezano na tožbeni zahtevek. Dokazna sredstva so: priče, javne in privatne listine, izvedenci in ogled na licu mesta. Priznanje tožene stranke in glavna prisega se ne smatrajo kot dokaz-za obstoj razvodnih vzrokov. Ravno tako je vsaka poravnava strank v teh točkah izključena. Dopustna in mogoča je edino le glede imovine moža in žene in nje delitve ter glede vzdrževalnine za ženo in otroke. 384 Ko so izčrpana vsa dokazila, se izreče sodba, da je brak ničev, da je razveden, ali da ostane v veljavi. V pravdah na raz¬ veljavljenje braka, ki je sklenjen nezakonito, se mora sodišče, ako je nezakonitost manjšega pomena in potom dispenze ozdrav¬ ljiva, s posebnim poročilom obrniti do pristojnega episkopa, da s svojim blagoslovom podeli braku veljavnost. Čim dospe epi- skopov blagoslov, se postopanje ustavi, ker je postal brak za¬ konit. Vse sodbe, s katerimi se izreka razvod ali ničnost braka, se morajo predložiti v končno rešitev »Velikemu Duhovnemu Sudu« in sicer uradoma. Sodbe pa, s katerimi se izreka ve¬ ljavnost braka ali s katerimi se rešujejo sporedne sporne točke, so predložiti »Velikemu Duhovnemu Sudu« kot najvišji instanci samo na podlagi priziva strank. Tudi obnovitev izvršenega bračnega spora je mogoča pod pogoji, ki so navedeni v § 426 grdj. s. p. V glavnem pridejo v poštev nova dokazila, ki prej eni ali drugi stranki niso bila znana. § 158. Pravne posledice razvoda braka. Razvod razreši zakonsko vez. Prejšnja soproga sta postav¬ ljena nazaj v razmerje, v katerem sta se nahajala pred poroko. Imovinske zadeve rešujejo v Rusiji, Srbiji in v drugih evropskih krščanskih državah civilna, v Turčiji in sploh v vztoCnih pra¬ voslavnih patriarhatih pa cerkvena oblastva. Razvedena za¬ konca se smeta na novo poročiti, le pri prešuštvu se oni stranki, ki je ta zločin zakrivila, ponovna poroka prepove. Ta prepoved je vezala prvotno prešuštnika do smrti, a v novejšem času se je v cerkvi udomačila milejša praksa. Tudi prešuštnik dobi od episkopa dovoljenje, da vstopi v novi brak, čim je po svojem kesu in pokori dokazal, da se je poboljšal. Otroci se pri razvodu braka praviloma prisodijo nedolž¬ nemu delu, a varstvena oblast ukrene v interesu otrok lahko hidi drugače. Ako se hočeta razvedena soproga zopet poročiti, je smatrati to poroko za popolnoma novi brak in izpolniti je treba vse pogoje, ki so za zakoniti brak potrebni. 885 Tretji oddelek. Cerkvena imovina. I. Poglavje. Pomen, vrste in viri cerkvene imovine. § 159. Sposobnost cerkve, pridobivati imovino. Brez sredstev bi cerkev ne mogla izpolnjevati svoje naloge, njen cilj bi bil nedosegljiv. Kot vidna in popolna družba ima cerkev svojo lastno upravo in rabi za božjo službo, duhovni¬ štvo in za vzdrževanje poslopij tudi gmotna sredstva. Zato pov- darja c. 1495., da imata kat. cerkev in apostolska stolica na¬ ravno pravico, da nezavisno od vsake civilne oblasti pridobi¬ vata, pridržujeta, posedujeta in uporabljata posvetne dobrine v svrho dosege svojega smotra in da gre enaka pravica tudi posameznim cerkvam in vsem pod cerkveno avtoriteto osno¬ vanim pravnim osebam. Za pridobivanje, posedovanje in uprav¬ ljanje imovine so za cerkev v prvi vrsti merodajni njeni lastni zakoni. Državi priznava cerkev samo pravico do zaščite, vsak drugi vpliv načeloma odklanja. Vendar pravi kodeks (c. 1529), da veljajo glede sklepanja in izpolnjevanja pogodb tudi za cer¬ kev predpisi državljanskega prava, ako ne nasprotujejo božjemu pravu (n. pr. amortizacijski zakoni, ako odrekajo cerkvi sploh sposobnost do pridobivanja imovine), ali če kanoni iz¬ recno kaj drugega ne določajo. Glede načina pridobivanja, med živimi ali za slučaj smrti, odplatno ali neodplatno, veljajo za cerkev ista načela naravnega ali pisanega prava kakor za vse druge osebe. c. 1499. Vsak, kdor ima sposobnost za dejanja, t. j. kdor po naravnem in cerkvenem pravu more razpolagati s svojim imetjem, sme to storiti tudi v korist cerkvi bodisi po¬ tom pogodbe ali poslednje volje. c. 1518. Pri oporokah naj se varuje oblika civilnega prava, ako se to ni zgodilo in je vsled tega poslednja volja civilnopravno neveljavna, naj se dediči opomnijo, da izpolnijo navzlic temu odredbe testatorja. c. 1513 § 2. Pa ne samo na način, ki ga določa zasebno pravo, prido¬ bivajo cerkve in cerkveni zavodi kot juristične osebe imovino, ampak dohodke imajo tudi iz javnopravnih naslovov. 25 386 Države, v kterih so cerkve in verske družbe priznane kot jav¬ nopravne korporacije, morajo dosledno priznati tudi njih pra¬ vico, da obdavčijo v primeru potrebe svoje člane v verske svrhe. Zato se določilu c. 1496., po kterem je cerkev upravi¬ čena, da tirja neodvisno od vsake posvetne oblasti od svojih članov prispevke za vzdrževanje bogoslužja in duhovščine in tudi za druge cerkvene namene, s stališča paritetne države ne da oporekati. Za cerkev je bil prvi, zasebnopravni način pridobivanja imovine vso dobo njenega obstoja dosti važnejši od drugega; dohodki iz javnopravnih virov so prišli še le v novejši dobi do pomena. Zato kaže ves ustroj cerkvenih dohodkov in cerkve¬ nega imetja sploh izrazito privatnopraven značaj. Saj obstoja cerkveno imetje še dandanes večinoma iz nepremičnin. Zato ni bilo potreba izdajati za vzdrževanje cerkva posebnih predpisov ali nalagati posebnih davkov. Le desetina je bila nekoliko dav¬ kom podobna. Cerkvena lastnina stoji pod zaščito zakonov kakor vsaka druga zasebna imovina. Pred državnimi oblastvi jo zastopa finančna prokuratura, kar je posebno jasen izraz državnega varstva nad njo. 57 Zahteva cerkve, da ureja povsem neodvisno od vsake po¬ svetne oblasti svoje imovinske zadeve in da pridobiva in od- svaja svoje imetje brez vsake omejitve po predpisih civilnega prava, pa ni bila v celoti niti v preteklosti uresničena, niti je priznana v sedanjosti. V prvih stoletjih krščanstva so bili skoraj edini viri cer¬ kvenih dohodkov prostovoljni darovi kristjanov, obstoječi iz premičnin. Ti darovi so prešli v last načelnikov občine, sosebno škofov. Nepremičnin cerkev ni mogla posedovati, ker je spadala pod collegia illicita. Dejanski pa so se nahajala tudi že pred Konstantinom Vel. poslopja in zemljišča v lasti cerkve, kakor to izhaja iz Milanskega edikta 1. 313. Najbrže so se kri¬ stjani sklopili v collegia funeraticia ali collegia tenuiorum,' 1 ki so kot pravne osebe mogla in smela pri¬ dobivati in posedovati tudi nepremičnine. 57 Uredba celokupnega ministrstva z dne 9./III. 1898. d. z. 41, službena inštrukcija finančnih prokuratur § 2 b I. štev. 9, 58 Tenuiores so ljudje nizkega stanu v nasprotju s plemstvom: prin- cipes. 387 Imovinslte razmere cerkve so se od 4. stoletja dalje razvi¬ jale za cerkev najugodnejše. Država in zasebniki so cerkve bo¬ gato obdarovali. Cerkvam je država priznala pravno osebnost in neomejeno zakonito sposobnost, pridobivati imovino bodisi mied živimi, bouisi iz naslova oporok. (L 1, 13, 19, 23, 24, 28 C I. 2; L 20, 24, 25, 28, 49 C I. 3. Nov. 131.) Do največjega blagostanja in političnega ugleda pa je pri¬ šla cerkev v germanskih državah srednjega veka. Njena imovina je rasla vsled bogatih darov, v prvi vrsti pa vsled desetin. Po takratnem pravu so bili v prilog cerkvi veljavni tudi testamenti, ko jim je nedostajalo zakonite oblike (c. 11 X III. 26). Cer¬ kve so bile oproščene skoraj vseh javnih davščin. Ko so pa cerkve pod vplivom germanskega prava po večini postale za¬ sebna last vlastelinov, so le-ti pobirali tudi desetine in druge pristojbine in se niso brigali za cerkvam priznani privilegium immunitatis. Vogti in vlastelini so si jemali od cerevenega imetja, kar so si želeli in Karl Martell je nepregledna cerkvena posestva razdelil kot fevde med svoje konjenike. 59 Od 13. sto¬ letja naprej nastajajo amortizacijski zakoni, s kterimi se ome¬ juje cerkvi možnost pridobivanja nove imovine, da se tako pre¬ preči preveliko kopičenje davka prostega, za promet mrtvega (manus mortua) imetja. Skozi celi srednji vek je bila cerkvena imovina prav znatna, toda služila je v veliki meri tudi obče koristnim, ne samo ožjim cerkvenim namenom (šolstvu, pre¬ skrbi ubogih itd.). Za časa reformacije so se polastili protestantovski knezi cerkvenih posestev v svojih deželah, ki so postala ali njih za¬ sebna ali pa državna last. Tridentinski zbor je hotel zaščititi cerkveno imetje v katoliških deželah proti grabežljivim rokam pohlepnih mogotcev in je zagrozil za vsako kršitev cerkvene lastnine kazen izobčenja (sess. XXII. de ref. c. 11; sess. XXV. de ref. c. 20). Vestfalski mir je konečno postavil imovino, ki je ostala kat. cerkvi v Nemčiji, pod mednarodno garancijo. Največ je izgubila cerkev na svojem imetju koncem 18. in začetkom 19. veka. Francoska revolucija je proglasila s poseb¬ nimi zakoni meseca aprila in novembra 1. 1789. desetine in 50 Prim. A. Poeschl, Bischofsgut u. mensa episcopalis I. 1908 str. 114 ss.; Wer mingliof f, Verfassungsgeschichte der deutschen Kirche im M. A. 2 str. 93. 25 * 388 vse cerkveno imetje, celo mašne ustanove, za narodno last in v bistvu je na Francoskem še dandanes tako. V Nemčiji pa so prenehale na podlagi glavnega sklepa državne deputacije (Reichsdeputationshauptschluss) z dne 25. februarja 1803 ob¬ stojati vse duhovske kneževine; a glede ostalih opatij in samo¬ stanov so smeli ukrepati deželni knezi po svoji volji ter jih ali obdržati ali odpraviti in njih imetje vporabiti za vzdrževa¬ nje bogočastja, šol in dobrodelnih zavodov. Samo stolnim cer¬ kvam so morali odmeriti stalno dotacijo; župnijske nadarbine, šolski fondi in pobožne ustanove pa so sploh ostale nedotak¬ njene. Poznejša ustavna doba je zajamčila v različnih državah tudi cerkveno lastnino, odpravila pa je večinoma povsodi de¬ setino. 80 Danes je juristična osebnost cerkve in njenih zavodov pre¬ sojati povsodi po zakonih države; samo kot pravne osebe morejo cerkve in cerkveni instituti pridobivati imovino in so pri tem na splošno vezani na predpise državljanskega prava. Posebni amortizacijski zakoni pa določajo, v kterih primerih je prido¬ bitev odvisna od odobrenja državne oblasti. Stara Avstrija ni poznala amortizacijskih zakonov, odkar je konkordat 1. 1855. poprej obstoječe odpravil. Naša nova država takih zakonov dosedaj ni vstvarila, ustava z dne 28. junija 1921 zajamčuje v čl. 37. lastnino v obče, za cerkveno imovino veljajo zgolj iste omejitve kakor za ono dru¬ gih fizičnih ali pravnih oseb. Kjer je prišlo do ločitve cerkve od države, je to povsodi pomenilo za cerkev občutno izgubo na imetju, ki pa nikakor ni bila v vseh državah enaka (Stutz, Grundriss str. 395 sl.). § 160. Davčna prostost cerkvene iinovine. Konstantin Veliki je oprostil cerkveno imovino vseh javnih davščin, njegovi nasledniki pa so to svoboščino omejili na munera sordida (t. s. dajatve živil dvoru, vojski, mestom, robote 00 Bera, kjer še obstoja, ni ostanek stare desetine, ampak realno breme javnopravnega značaja, nastalo iz običajnih dajatev v bogoslužne svrhe. Prim. M. L a n o v i 6 , Lukno u Hrvatskoj, Zagreb 1914. 389 in priprege v javne svrhe) in na izredne dajatve; redne davke je morala plačevati, dasi nerada, tudi cerkev. V frankovski državi so bila samo ona posestva davščine prosta, katerim je kralj podelil imuniteto, in od Ludvika Pobožnega naprej za vsako cerkev en mansus. Vse ostalo cerkveno imetje je bilo podvrženo vsem rednim davščinam, a imelo je preko teh še druge, ker so prvotna dona gratuita škofij in samostanov kra¬ lju postala obvezna, ker so vrh tega škofje in opatje stali pod dvorsko in vojno dolžnostjo in se je njih posestva še tudi na drugi način često samovoljno izkoriščalo. 81 Cerkev je zahtevala od III. Lateranske sinode f. 1179. na¬ prej popolno davčno prostost za svoja posestva, le v slučajih javne sile in stiske naj bi se naložile z dovoljenjem škofov odnosno papeža dajatve tudi na cerkveno imetje (c. 4, 7 X. III, 49, Liber sext. III, 28). Cesar Friderik II. je potem v istini opro¬ stil cerkvena posestva vsakoršnih davščin (Authentica Item nulla za 1. 2 Cod. I, 3), a posvetni mogotci se tega državnega zakona niso držali. Tridentinski zbor je zahtevo po davčni prostosti cerkve ponovil (sess. XXV. de ref. c. 20), a brez uspeha. Ravno v novejšem in najnovejšem času so države navadno preko ško¬ fov in papeža obdavčevale tudi cerkvena posestva. 62 Napram njim je Pij IX. v Syllabu štev. 30, 32 proglasil zanikanje davčne prostosti cerkve kot zmoto. V kodeksu prašanje davčne pro¬ stosti cerkvene imovine ni pokrenjeno. C. 121. govori zgolj o osebni imuniteti za klerike: Clerici omnes a servitio militari, a muneribus et publicis civilibus officiis a statu clericali alienis immunes sunt. Neke davčne ugodnosti pa vživa cerkveno imetje tudi še dandanes skoraj v vseh državah. Tako se od cerkvenih sejmišč (Kirchof) ter od grobišč ne plačuje zemljiškega davka, stano¬ vanja škofov, župnikov in mendikantov so prosta davka na po¬ slopja, lekarne usmiljenih bratov ne plačujejo pridobninskega davka itd. Na drugi strani pa morajo cerkve in cerkveni insti¬ tuti kot pravne osebe plačevati pristojbinski nadomestek in pri¬ spevke k verskemu zakladu. nl N. pr. jus gistitii, hospitatio, das Recht des Einlagers. \V a i t z : Deutsche Verf. Gesch. 4, 11. r ' 2 Nektere države, tako Bavarska, Španska, Sardinija so pa prosile ra dovoljenje rimsko stolico. Prim. F r i e d h e r g Lb. op. 15 str. 500. 390 § 161 . Vrste cerkvenega imetja. Dohodki, ki so se stekali v roke škofa, so se v rimski cer¬ kvi delili na četiri dele, od kojih je bil prvi namenjen škofu, drugi klerikom, tretji ubogim, četrti pa za kritje izdatkov za zgradbe in za druge bogoslužne potrebščine (fabrica ecclesiae). V Španiji se je delilo na tri dele, v Franciji na različne načine. Enotnost uprave cerkvenega imetja pa ni bila dolgo vzdrž¬ ljiva. Na deželi so nastajale vedno bolj številne nove cerkve s posebnim duhovništvom, ki ga je škof pošiljal tja. Verniki so opremili te cerkve s posestvi, ki so ostala z njimi trajno zdru¬ žena. Mesto da nakazujejo klerikom dohodke iz svojega sedeža, so jim škofje prepuščali cerkvena posestva v obliki prekarij (precaria) v obdelovanje in porabo, prvotno seveda samo do preklica, pozneje stalno, ker jim posestev po sinodalnih sklepih niso smeli več brez tehtnih razlogov odvzeti. Ta razvoj je de¬ jansko, dasi še ne idejno povzročil konec skupnosti vsega cer¬ kvenega imetja v škofiji, kajti navzlic temu, da je smel škof razpolagati tudi z dohodki imetja posameznih cerkva v korist celote, vendar ni smel cerkvam vzeti posestev, ki so jih jim prepustili darovalci v namenu, da služijo v prvi vrsti za vzdr¬ ževanje tja dodeljenega duhovništva in drugim lokalnim po¬ trebam. Navadno so cerkve na deželi iz lastnega nagiba poši¬ ljale škofu v mesto po delilnih predpisih nanj odpadajoči del dohodkov. Bistveno drugače je postalo še le za dobe Karolingov, ko je razvijajoče se fevdstvo zadobilo odločilen vpliv tudi na polju cerkvene imovine. Fevdstvo je dokončno razbilo enotnost cerkvenega imetja v škofiji. Ne samo, da so Karolingi samovoljno svojim konje¬ nikom podeljevali cerkvena posestva v fevd, tudi cerkveni knezi so hoteli in deloma tudi morali imeti svoje lastne vazale, na koje je fevdnim potom prešlo mnogo cerkvenega nepremič¬ nega imetja. Pod vplivom germanskega prava je postala večina vsaj nižjih cerkva zasebna last vlastelinov. Pa tudi lastniške cerkve (Eigenkirchen) so morale imeti od Ludovika Pobožnega dalje vsaj po en m a n s u s zemlje, ki je bil vseh davščin prost, da se je iz njega hranil in vzdrževal nastavljeni duhovnik. Imetje 391 posamezne cerkve, namenjeno za vzdrževanje duhovnikov, se je imenovalo pri vseh germanskih plemenih beneficium, tem bolj, ker je bilo pravno povsem podobno beneficijem vazalov in se je tudi na isti način podeljevalo. Položaj duhovnika na- pram vlastelinu je bil od položaja vazala samo po službenih dolžnostih različen. Čisto podoben je bil razvoj cerkvenega imetja pri stolnicah in drugih škofu pripadajočih cerkvah. Ko je prenehalo od konca 9. stoletja naprej skupno življenje klerikov, se je imetje stolnice razdelilo med škofom in kapitljem. Kar je pripadlo škofu, se je imenovalo mensa episcopalis, ostalo je služilo interesom kapitlja in cerkvenih zavodov, v prvi vrsti pač za vzdrževanje kanonikov, ki so konečno poprej skupno imetje razdelili na toliko prebend, kolikor je štel kapitelj kano- nikatov. Tudi te prebende so se podeljevale v obliki benefi¬ cijev. Mensa episcopalis pa je pomenila samo oni del škofove imovine, ki je služil za kritje njegovih osebnih potreb¬ ščin. Državni fevdi ter ona posestva, ki so se dajala škofijskim vazalom v fevd, niso spadale pod ta pojem, ampak so se nazi- vala bona episcopalia. Tudi pri regularnih kapitljih in pri samostanih je bilo treba razločevati konventu in samostan¬ skim zavodom pripadajočo imovino od one, s katero je razpo¬ lagal prelat ali opat, bona abbatialia, ter iz nje vzdr¬ ževal svoj dvor, svoje vazale ter zajemal sredstva za dvorske in vojne obveznosti napram cesarju. (Servitia.) Pri kolegiatnih kapitljih je tam, kjer se ni ohranilo skupno življenje, nastopila konečno delitev konventnega imetja na pre¬ bende ravno tako kakor v stolnicah, fevdstvo je praznovalo tudi tukaj svojo zmago in je razsekalo poprej skupno kapitelj¬ sko imetje na toliko delov, kolikor je bilo za časa delitve kapi¬ teljskih mest. Vsak kanonikat je imel svojo posebno imovino kot beneficium. Beneficij je pomenil službo kakor tudi pre¬ jemke iz nje. Klasično kanonsko pravo nam kaže v glavnem dvoje gran cerkvenega imetja, namreč bona beneficia- 1 i a, nadarbinska dobra, in cerkvena dobra, fabrica e c - c 1 e s i a e. Te skupine obstojajo še danes, ker tudi novi zako¬ nik ni na historično ustanovljenem nič izpremenil. Prejšnja bona episcopalia in abbatialia, ki so bila svoj čas 392 tvorila temelj za nastanek duhovnih kneževin, so izginila s knježevinami samimi. Svoječasna menzalna dobra Škotov so danes istovetna z njihovim nadarbinskem imetjem. Kot nadarbinska dobra nazivamo imetja, ki so s trajno ustanovljenimi posvetnimi cerkvenimi službami pravi¬ loma stalno zvezana ter za vzdrževanje cerkvenih uslužbencev namenjena. Nadarbinski dohodki prihajajo iz več različnih vi¬ rov, iz nepremičnin in izvestnih pristojbin ali pa iz prispevkov iz javnih blagajn. Cerkvene zadruge (redovi in kongregacije) imajo danes samo skupno imovino, ki služi vzdrževanju konventa s stare¬ šino vred. Imovina cerkva, bona ecclesiae, je namenjena vzdrževanju zgradb in svetega orodja. Poleg teh gran obstojajo še raznovrstne in številne dobro¬ delne ustanove, piae causae, vsaka z večjim ali manjšim imet¬ jem, ki služi dotični posebni svrhi, sirotišnice, orphanotrophia, vzgojevalnice, učni zavodi, bolnice, mašne ustanove itd. § 162 . Nadarbine in kongrua. I. Z vsako službo morajo biti zvezani stalni službeni do¬ hodki, ki prihajajo ali iz enega, ali pa iz več virov: službeno stanovanje, gospodarski donos zemljišč, obresti kapitalij, pre¬ jemki v denarju iz državnih blagajn, dajatve vernikov. Ti službeni prejemki cerkvenega nameščenca tvorijo nje¬ gov beneficij. Beneficium pomeni danes pred vsem službene prejemke cerkvenega nameščenca sploh, pa tudi cerkveno službo kot tako, s ktero so ti prejemki stalno zvezani. Prvotna dotacija cerkvenih uslužbencev je obstojala v ne¬ premičninah. Še danes stoji cerkev na stališču, da naj obstoja beneficij v glavnem iz zemljišč ali rent. Prejemki morajo do¬ seči gotovo višino, ki jo ima določiti ordinarij po krajevnih in časovnih razmerah. Najnižja, po pristojni oblasti določena višina službenih prejemkov se ime¬ nuje po terminologiji sholastikov p o rti o con- grua, sustentatio congrua, sedaj obče kon¬ grua. Povod, da se je strogo predpisalo za vsako službo za- 398 dostne prejemke, so dale razne unije in inkorporacije benefi¬ cijev, izvršene v namenu, da pripade glavni del njih dohodkov drugim uslužbencem ali zavodom, in da se j© organe, ki so vršili pri inkorporiranih cerkvah ali mesto nositelja uniranih beneficijev službo, stavilo na nedostojno nizke dohodke. Tudi kodeks rabi izraz congrua portio v c. 1423, kjer govori o unijah župnih cerkva s stolno ali kolegiatno cerkvijo, dalje v c. 441, kjer priznava kapiteljskemu vikarju in ekonomu za dobo sedis- vakance pravico na congrua retributio iz dohodkov škofijske nadarbine, in konečno v cc. 471 ss. in 475 ss., kjer se določa za vikarja na unirani cerkvi, za upravitelja upraz- njene župnije in za pomočnike župnikov congrua fructuum por¬ tio, pars fructuum pro congrua sustentatione ali congrua remu- neratio. II. K on gr u a v Sloveniji in Dalmaciji se imenujejo po državi določeni in zajamčeni najnižji prejemki dušnopastir- skega duhovništva in stolnih kanonikov. Najprej se je višina dohodkov duhovništva fiksirala pod Jožefom II. ob priliki nje¬ gove velikopotezne regulacije samostanov in župnij. Za kaplane- kooperatorje je znašala 200 gld., za ekspozite 300 gld., za žup¬ nike na deželi 400 gld., v mestih 500—600 gld. Vračunali pa so jim v kongruo štipendije za ustanovljene maše, ki so se med župnije razdelile. Od druge polovice 19. stoletja, ko so po osvo¬ boditvi kmetskih zemljišč izpod prejšnje gospostvene odvisnosti cerkvi šli v izgubo izdatni dohodki iz desetin, je postala nova ureditev kongrue vedno bolj nujna. Izvršila se je najprej 1. 1885. s provizoričnim zakonom o kongrui in zakon z dne 19. septembra 1898 d. z. štev. 176. je dokončno uredil plače v dušnem pastirstvu nastavljenih duhovnikov. Za stolne kano¬ nike in dignitarje v stolnih kapitljih vseh katoliških obredov se je bilo to zgodilo že nekoliko preje z zakonom z dne 7. janu¬ arja 1894 d. z. štev. 15. Kongrua za dušebrižnike je določena v obče v višini prejemkov državnih uradnikov XI.—VIII. čin. razreda, za kanonike odmerjena plača pa odgovarja oni drž. uradnikov VII. in VI. čin. razreda. V svrho ugotovitve letnih dohodkov se morajo poslati po¬ tom ordinariata političnemu oblastvu II. instance posebne fasije nadarbinskih prejemkov. Po ugotovitvi čistih dohodkov se nakaže znesek, ki manjka do zakonito določene višine kon¬ grue, iz verskega zaklada in izplača iz državne blagajne. 394 Omenjeni zakoni ter nadaljni zakon z dne 19. febr. 1902 d. z. št. 48 vsebujejo tudi določila o pokojninah za nadaljno službovanje nezmožnih duhovnikov, ki se istotako Izplačujejo iz verskega zaklada. To je samo naravna posledica dejstva, da se pri nas večina duhovnikov ordinira na naslov verskega za¬ klada, ali kakor se je prej reklo, ex titulo mensae deželnega Kneza, ki se je plačeval iz verskega zaklada. Z zakonom z dne 28. marca 1918 d. z. št. 115 se je kongrua primerno zvišala tako dušnim pastirjem kakor tudi stolnim kanonikom katoliških obredov, tako da dobivajo danes samostojni dušebrižniki 2000 do 2800 K, pomožni dušni pastirji 1200—1600 K letno. Admini¬ stratorji župnij dobivajo plačo iz verskega zaklada, ki je raz¬ lična po višini kongrue dotične nadarbine, ki pa ne presega 200 K mesečno. Pokojnina za doslužene duhovnike je po služ¬ benih letih različno odmerjena in sicer za samostojne duše- brižnike 1000—2400 K in za pomožne duhovnike 600—1000 K letno. Kongrua se v 36. službenih letih 10 krat za 200 K letno poviša. Kongrua stolnih kanonikov znaša 3600—5200 K letno s pravico do poviškov letnih 400 K po vsakih v kapitlju doslu- ženih petih letih (zakon 24./II. 1907 d. z. štev. 55). Kongrua kanonikov je od 1. maja 1922 prevedena na dinarske zneske. Na kongrui dušnopastirskega duhovništva pa se od pre¬ vrata sem ni nič izpremenilo. Župnikom in kaplanom v Sloveniji so se 1. 1919 dovolile malenkostne draginjske doklade v znesku 450 do 500 K mesečno. Z uredbo osrednje vlade, razglašeno v »Službenih Novinah« dne 31. januarja 1923 pod štev. 23, so bile draginjske doklade du¬ hovništvu vseh konfesij, priznanih z ustavo, določene za različne pokrajine v različni višini. Za Slovenijo znaša doklada 12 Din, za senjsko-modruško škofijo, za bivšo krajiško področje zagrebške nad¬ škofije ter za Bosno in Hercegovino 13.20 Din, za Dalmacijo, Srbijo, Staro Srbijo in Macedonijo 16 Din, za Čmogoro 20 Din, za vse ostalo aktivno duhovništvo 5 Din na dan. Pravica na draginjske doklade odpade za tiste, ki uživajo od svojega beneficija najmanj 32 oralov kulturnega zemljišča ali ki plačujejo od privatne imovlne ali privatnih dohodkov na leto preko 300 Din neposrednega davka. Ako sta posestvo odn. davek manjša, toda ne pod 8 oralov odnosno 75 Din letno, ima dotični duhovnik samo pravico na razmeren del draginjske doklade (%—%). V Bosni so plačani od države nadškof v Sarajevu, člani kapitlja, tajnik in vodja pisarne (kancelista) istotam, ter škofa v Mostam in Banjaluki, vsak z dvema konsistorialnima svetnikoma, ki fungirata mesto kapitljev. Ves dušnopastirski kler je navezan na prostovoljne 395 darove župljanov v prirodninah pod imenom bir ali godišbina, ki se pa ne morejo vzporejati z biro v naših krajih, ker niso prisilno izterljivi. Iz državne blagajne dobiva dušnopastirsko duhovništvo v Bosni samo draginjske doklade v omenjenem iznosu. Penzije so določene v Bosni samo za one funkcionarje, ki dobi¬ vajo plače iz državne blagajne. Za Hrvatsko in Slavonijo kongrua ni enotno urejena. 1. Za Vojno krajino in za Varaždinsko županijo je določena z najvišjim odlokom od 8. junija 1871 br. 1942 odnosno 28. julija 1871 za župnike na 1000 K, za kaplane na 600 K. 2. Za provincialni del Senjsko-Modruške škofije z najvišjim odlokom od 23. januarja 1916 odnosno naredbo zem. vlade od 10. februarja 1916 br. 2996 za žup¬ nike na 1400 K, za kaplane na 800 K. 3. Za ostale provincialne župnike je še danes merodajna dvorska naredba od 10. maja 1787 br. 3478, s katero je bila določena kongrua za župnike na 300 gld. C. M. t. j. 630 K in za kaplane na 399 K. Kaplani pa imajo pri žup¬ nikih stan, hrano, drva in luč zastonj. Za penzije dosluženih župnikov in kaplanov država v Hrvatski in Slavoniji ni poskrbela. Osnovalo pa je duhovništvo zagrebške nadškofije 1. 1876. samo poseben sklad »fundus emeritoram et defi- cientium socerdotum archidioecesis Zagrebiensis«, po kojega statutu znaša najvišja penzija 200 K mesečno. Država pa plačuje penzioni- stom doklade za draginjo. 63 Kongrua za dušnopastirski kler v Vojvodini, Medjimurju in Prekmurju je urejena v zale. člen. XIII. iz 1. 1909 ter znaša za sa- mostalne dušebrižnike 1600 K, za pomočnike 1000 K letno. Kongrua se je dopolnjevala pred prevratom iz verskega zaklada, v kojega so se bogati nadarbeniki (škofje) prostovoljno obvezali prispevati letno v celem vsoto 700.000 K. Vsi ordinariji za nam pripadle dele prejš¬ nje Ogrske imajo svoje sedeže izven naše države, napram koji jih pač svoječasna obveza ne veže. Kongruo mora plačevati dušebriž- nikom sedaj naša država iz svojih sredstev. 64 § 163. Verski zaklad. Verski zaklad nam predstavlja posebnost stare Avstrije, nastalo v dobi najbujnejšega državnega absolutizma nad cer¬ kvijo, ki je znan obče pod imenom Jožefinizem. ,i3 Prim. Luka Turšič, Zbirka najvažnejših crkvenih zakona i na- naredaba I, Križevci 1895 str. 73 ss. «4 p r im. glede kongrue na Hrvatskem in Ogrskem M. L a n o v i 6, Kongrua, Katolički list Zagreb 1918 str. 438 ss. 450 ss. 476 ss. Glede kon¬ grue za Slovenijo in Dalmacijo de lege lata in de lege ferende gl. K u - še j R. Verska anketa v Beogradu i njeni zaključci, Ljubljana 1922 str. 33-40. 396 Da se more vsa prašanja, ki se tičejo bistva, značaja in pravne narave verskega zaklada pravilno presojati, je treba poznati teorijo takratnih juristov glede cerkvene imovine in uprave, iz ktere izhajajo logično vse nadaljne posledice. Že Marija Terezija se je bavila z načrtom nove regulacije župnij in dušnega pastirstva sploh ter je nameravala seči po cerkve¬ nem imetju, da krije stroške za nove župnije. Jožef II. je načrt svoje matere v istini izvedel brez ozir? na svarila iz Rima ter na osebno posredovanje Pija VII. na Dunaju na ta način, da je proglasil vso cerkveno imovino v državi kot enotno ustanovo, ki stoji pod upravo države ter -ima tvoriti materialno podlago za kritje verskih potrebščin vseh katoliških državljanov. V patentu z dne 5. oktobra 1782 je re¬ čeno, da so avstrijski vladarji vedno načeloma smatrali duhov- sko in cerkveno imovino po njenem izvoru in njeni svrhi in tudi po pravem duhu cerkve kot patrimonij, ki je namenjen za božjo in cerkveno službo, za dušno pastirstvo in za uboge, da smejo duhovniki in cerkvene zadruge iz njega dobivati le toliko, kolikor potrebujejo za stanu primerno življenje, da Je pa skrb o pravilni uporabi prebitka v zgoraj označeni glavni namen ena poglavitnih pravic in dolžnostij deželnega kneza kot naj¬ višjega pokrovitelja cerkve in čuvarja nad njenimi zakoni. Po pojmovanju jožefinskega sistema je tedaj smatrati cer¬ kveno imetje za ustanovo, koje dohodki so izključljivo name¬ njeni verskim svrham, a ki so odvisni glede pravilne razdelitve in uporabe vseskozi od državne oblasti. Celotna imovina cer¬ kve, ki se nahaja v mejah države, tvori po tej teoriji juridično le e n o veliko jedinico, ktere dohodki bi se morali praviloma stakati v eno edino blagajno, katera pa mora potem tudi skr¬ beti za kritje vseh bogočastnih potreb vštevši vzdrževalnino za duhovništvo. Vrsto in mero teh potrebščin in tudi višino pre¬ jemkov cerkvenih uslužbencev pa določa državna oblast. Njej je na prosto dano, hoče li upravo cerkvenega imetja vzeti po¬ polnoma v svoje roke ali pa jo i nadalje prepustiti sedanjim organom pod obvezo, da dohodke, ki presegajo njih potrebe, odstopijo skupnemu zakladu. Ta juridična konstrukcija jožefinizma gre celo preko imo- vinske skupnosti prvih stoletij krščanstva, ker stavi namesto škofijskih mej državne meje in na mesto škofa kot upravnika državno oblast. To zadnje dejstvo ob enem kaže, kaj je bil 397 smoter tej široko zasnovani teoriji. Država je hotela gmotna sredstva cerkve spraviti popolnoma pod svojo oblast, ona je avtoritativno odločala o potrebah bogočastja in o višini pre¬ jemkov duhovništva, segala je tedaj v področje deloma čisto cerkvenih zadev. Država je pa vzela na se tudi konsekvence lega stališča in je vstvarila iz imetja razpuščenih samostanov verski zaklad, iz katerega so se vzdrževali sekularizirani me¬ nihi, ki so zasedli večinoma na novo ustanovljene župnije in ekspoziture, kaplanije, deloma tudi učna mesta na šolskih za¬ vodih. Skrbela je za dotacijo novih dušebrižniških mest ter za penzije starih in za službo nesposobnih cerkvenih nameščencev. Vzela je cerkvi mnogo gmotnih skrbij in se pri tem ni brigala za to, da je vse njeno početje v odkritem protislovju z najpri- prostejšimi načeli zasebnega prava. Joželinska država je tedaj, ko je segla po cerkveni lastnini, izvršila navadno konfiskacijo, ker se je spremenil pravni subjekt. Ta konfiskacija se razlikuje od pozneje v drugih državah izvedenih sekularizacij le po dej¬ stvu, da je zaseženo cerkveno imetje tudi pod novim lastnikom ostalo namenjeno prvotnim, t. j. cerkvenim svrham. Zato je verski zaklad brez vsakega dvoma še danes smatrati za cerkvi namenjeno samostojno ustanovo, kajti država ni nikdar postala njegova lastnica, ker ga je samo upravljala v imenu cerkve kot njena pokroviteljica in čuvarica kanonov. V pojožefinski dobi je naziranje, da pripada vse cerkveno imetje verskemu zakladu, kmalu izgubilo vsak praktični pomen. Nadarbinam in cerkvam ni od takrat nikdo več osporaval pravne osebnosti. Verski zaklad je tvorilo le še imetje razpu¬ ščenih samostanov, ki se je upravljalo ločeno po pokrajinah od državnih političnih oblastev. Iz verskega zaklada so dobivale in še dobivajo pod Jože¬ fom II. na novo ustanovljene škofije, župnije, kanonikati itd. odmerjene jim prejemke; iz njega se izplačujejo dopolnila na kongruo, kjer nadarbinski dohodki nje višine ne dosežejo; iz njega se vzdržujejo bogoslovni seminarji in podpirajo revni, a obče koristni redovi; iz njega se konečno nakazujejo pokojnine dosluženim ali za nadaljno službo nesposobnim duhovnikom. Teh izdatkov pa že dolgo ni več mogoče kriti iz rednih dohodkov verskega zaklada, ki obstojajo iz gospodarskega do¬ nosa nepremičnin, iz interkalarijev vakantnih beneficijev ter iz verskozakladnega davka po določilih zakona z dne 7. maja 398 1874 d. z. štev. 51. ter izvršilnih naredb z dne 21. junija 1892 d. z. štev. 110, 11. februarja 1905, d. z. št. 22 in 16. okt. 1905 d. z. štev, 166; zato je verski zaklad že dolgo vrsto let navezan na izdatne dotacije iz državnih sredstev. Daši na ta način večina naših duhovnikov dobiva plače iz državnih blagajn, se jih vendar ne more smatrati za državne nameščence, Kajti juri- dično izvirajo njih prejemki iz sredstev cerkvene ustanove. Tako nudi verski zaklad velevažno gospodarsko in pravno vez med cerkvijo in državo. § 164. Viri cerkvene imovine. 1. Pred vsem historičnega pomena so: 1. desetine. Po vzorcu stare zaveze je postala desetina običajna tudi med kristjani, dasi v prvih stoletjih ni imela pri¬ silnega značaja. L. 585. pa je sinoda v Macon-u vsakemu zagro¬ zila s kaznijo izobčenja, ki cerkvi ne daje desetin. Karolinga Pipin in Karol Vel. sta pa 1. 765. ter 1. 779. zapovedala oddajo desetin celo z državnim zakonom in sicer najbrže radi tega, da ni bilo treba vrniti cerkvi obsežnih, konjenikom podeljenih, tedaj sekulariziranih posestev, po katerih je bil segel Pipin, da pridobi svoji armadi zadostno število oboroženih jezdecev proti Maurom. Dohodki iz desetine naj bi omogočili obnovo vsled omenjenih zaplemb zrušene cerkvene organizacije. Odškodnina za rop, izvršen po državni oblasti na cerkvenem imetju, se je na ta način prevalila na rame podložnikov. Običaj je bil pri germanskih narodih star. Pri nordijskih plemenih se je plače¬ vala posebna colnina templjem ali njih lastnikom. Zapoved, da se mora povsodi odajati cerkvam desetina, je prišla posebno prav državnim cerkvam, t. j. tistim, ki so bile zgrajene na državnem zemljišču in so veljale vsled tega kot zasebna last kralja. Delitev cerkvenih dohodkov na štiri dele, ki se je udo¬ mačila tudi v frankovski državi, a je vsled fevdalizma prišla ob praktično veljavo, je bila za desetino naravnost predpisana. L. 818/19 se je pa priznala pravica pobirati desetine sploh vsem veleposestnikom za njihove lastniške cerkve. Bogati in pri¬ jetni dohodki iz desetin so naravnost pozivali na nove gradbe cerkva in na nove kolonizacije. 399 Od Karolingov naprej so desetine gotovo najvažnejša dajatev vernikov cerkvi. V navadi so bile različne vrste: a) osebne desetine, decimae personales, ki so se pla¬ čevale od pridobitka; b) decimae reales, stvarne dese¬ tine od pridelkov zemljišč, kakor polja, vinogradov. Stvarne desetine so bile zopet ali a) decimae praediales ve¬ te r e s , če so se nanašale na že zdavnaj obstoječa polja, ali pa fi) decimae praediales novales, desetine od na novo kultivirane zemlje (Neubruchzehend), aii y) deci¬ mae sanguinales, če so se tikale plodov živinoreje (mlade živine, jajc, sira, volne). Z ozirom na stan percipienta so se razlikovale konečno še decimae clericales in 1 a i c a 1 e s. Žitne desetine so se oddajale ali po snopih (deci¬ mae mergitum) ali po vrečah (dec. saccariae). Desetine, ki so bile prvotno le osebni dolg posestnika zemljišča, so se konečno spremenile v realno breme. V vestfalskem miru so se desetine kat. cerkvi, v kolikor so takrat še obstojale, izrecno priznale in meddržavno zajamčile. V dobi francoske revolucije so na Francoskem in v ostalem kontinentu v 11. 1848—1849 desetine v zvezi z odkupom zemljišč skoraj popolnoma izginile. Kodeks jih omenja v c. 1502, kjer je rečeno, da veljajo zanje in za pri- micije partikularne določbe in običaji različnih pokrajin. 2. Primicije, p r o s t ii darovi (oblationes), k o - lekture. Primicije se nazivajo sosebno prvenci mladih domačih živali j (Erstlinge), ki so se od nekdaj cerkvi darovali, ne da bi bile te dajatve imele kak obvezen značaj. Prosti darovi, oblationes, pa se imenujejo dajatve v denarju in drugih premičninah, ki jih verniki ob različnih pri¬ likah več ali manj redno poklanjajo cerkvi, ki pa ostanejo navzlic dolgoletnemu običaju po svojem bistvu vedno prosto¬ voljne. Ti darovi so tudi danes še pomembni in praktični ter se pobirajo po vseh cerkvah ali redno (s pušico med božjo službo), ali ob posebnih prilikah (n. pr. na dan patrocinija, ko gredo verniki okrog oltarja in tam polože svoj obolus), ali pa so vernikom na razpolago posebne skrinjice v cerkvi za da¬ rove v nabožne svrhe. Glede uporabljanja teh darov so mero¬ dajni predpisi partikularnega prava. Ako cerkev sama zbira darove, govorimo o kolektu- rah. Pobiranje v cerkvi se smatra za notranjo cerkveno za- 400 clevo, pobiranje zunaj cerkve je dopustno samo z odobrenjem političnih oblastev. Seveda smejo v vsakem slučaju pobirati za cerkev le pristojni cerkveni organi ali pa njih pooblaščenci. Kolekture obveznega značaja so naše bire (na Hrvat- skem lukno, bir), ki so se ravno za časa vojske in v povojnem času izkazale za upravičence kot pravi blagoslov. Gotovo pa so te dajatve v nasprotju s sedanjim gospodarskim sistemom in bi kazalo, da se jih povsod polagoma odpravi, seveda na način, ki je za obe stranki pravičen. Prejšnji, v tem predmetu izdani deželni zakoni (Kranjski z dne 25. jan. 1896 dež. zak. štev. 8) so radi tam določene odkupne cene sedaj neuporabni. 8. Š t o 1 n i n a je oblastveno določena pristojbina, ki se plača za opravljanje izvestnih duhovskih funkcij, pri kterih se štola rabi. Ne sme se je smatrati kot plačilo za dotičino funk¬ cijo, kajti to bi pomenilo simonijo, ampak kot nekak prispevek k vzdrževanju duhovništva, ki se plača ob določenih prilikah in sicer sedaj v naših krajih samo za poročne oklice, za poroko in za pogreb. Štolnino za krst je že Jožef II. odpravil. Štolnina kot obvezna pristojbina je germanskopravnega izvora; dajatve po so bile običajne že poprej ter jih pozna tudi vztočna cerkev kot epitrahilske pristojbine. Obvezne so postale te dajatve naj¬ prej pri lastniških župnih cerkvah, kjer jih je cerKveni gospod pobiral sebi v korist. Njih obvezni značaj je sedaj priznan tudi v kodeksu c. c. 1097 § 8, 1236. Višino določi škof s pristankom kapitlja. Plačila oproščeni so samo ubogi. c. c. 1284, 1235. V Sloveniji in Dalmaciji sme obstoječe štolninske rede spremeniti samo politično oblastvo druge instance po zasliša¬ nju škofov. Pravica ubogih oprošča plačila. Nikdar se ne sme zahtevati plačilo v naprej, razun v primerih, da hoče imeti stranka slovesnejši obred, kakor odgovarja najnižji tarifni po¬ stavki. Kršitve štolninske tarife se oblastveno kaznujejo. Štolnina se v Sloveniji in Dalmaciji v gotovem pavšalnem znesku vračunava v kongruo. 4. Druge takse, pristojbine ter dajatve pa¬ pežu in škofom. Papežu se je plačeval Petrov novčič (denarius S. Petri) v Britaniji, Skandinaviji, na Poljskem in na Ogrskem od vsake hiše. Drugod tega davka niso poznali. Gotove letne zneske so plačevali papežu samostani, ki so se bili podali v njegovo var¬ stvo ter knezi, ki so stali v fevdni odvisnosti do njega. 401 Različne pristojbine so pobirali papeži pri oddaji cerkve¬ nih beneficijev: od nadškofov takse za podelitev p a 1 i j a ; od škofov in opatov, ki so bili imenovani v konsistoriju, s e r - v i c i j e , obstoječe iz ene tretjine dohodkov prvega leta in sicer servitia c ommunia za papeža in kardinale, s e r - vitia minuta za pisarniško osobje; od nižjih cerkvenih do¬ stojanstvenikov, imenovanih po papežu, toda ne v konsistoriju, a n a t e , (annatae bonificianae) obstoječe iz prvoietnih (fructus primi anni) ali polletnih (fructus medii temporis) dohodkov beneficija; quindennia, nadomestek za anate, ki je bil plačljiv vsakih 15 let od nadarbin, ki vsled unije z duhovskimi korporacijami niso postalei nikoli vakanine. Takse za podelitev palija ter servicije ali anate za v kon¬ sistoriju podeljene beneficije obstojajo še danes, dasi jih ko¬ deks ne omenja. Petrov novčič pa je sedaj samo prostovoljen dar. V ostalem pridejo v poštev takse za dispenze ter pisarni¬ ške pristojbine. Za dispenze se od imovitih strank brez dovo¬ ljenja rimske stolice ne sme zahtevati drugega kakor zmerno pristojbino v kritje pisarniških troskov in je vsak temu pred¬ pisu nasprotujoči običaj odpravljen (c. 1056). Za odpravke listin velja isto načelo (c. 723 št. 5). Plačuje pa se pri nas tudi državna pristojbina v kolekih. Značaj davkov, plačljivih ob posebnih prilikah, so imele v srednjem veku različne dajatve škofu ali naddiakonom po¬ vodom vizitacij, sodnega zasedanja (synodus, Sendgericht) ali zborovanja diecezanske sinode. V prvem primeru je prišla v poštev pred vsem preskrba v prirodninah (procuratio cano- nica, servitium, comestio, nemški Sendhafer ali tudi Sendschil- ling), ki je šla na stroške župljanov, pri kterih se je škof ali arhidiakon službeno mudil, v drugem so morale cerkve v ško¬ fiji plačati škofu takozvani synodaticum ali cathedraticum. Ra- zun tega je smel škof ob dani potrebi naložiti svojemu kleru še poseben subsidium charitativum, ki je dobil navzlic svojemu imenu in prvotni radovoljnosti konečno značaj davka. II. Sedanje pravo pozna kot redne dajatve škofu 1. ca¬ thedraticum, 2. tributum pro seminario. 1. Cathedraticum se imenuje dajatev, ki jo morajo plačati letno škofu vse njegovi jurisdikciji podvržene cerkve, 26 402 nadarbine ter bratovščine laikov. Nje višina se ravna ali po starih običajih ali pa se določi na provincialni sinodi ali na shodu škofov, kojih sklepi pa so podvrženi odobrenju papeža, c. c. 1504, 1507. 2. Tributum pro seminario ima služiti zgraditvi in vzdrževanju škofijskega bogoslovnega seminarja. Ta davek zadene brez ozira na morebitne dosedanje, na običajnem pravu temelječe izjeme v bodoče škofovo menzo, vse nadarbine, tudi redovniške in patronatne, župnije in quasiparoeciae, vse kano¬ nično ustanovljene sodalitete (pobožna udruženja) in cerkvene fabrike, ako imajo lastne dohodke, vse samostane, tudi ek- semptne, ako se ne vzdržujejo zgolj iz milodarov in ako se ne nahaja v njih cerkveni študijski zavod .Ta davek mora biti za vse obvezance v enakih procentih od čistih dohodkov od¬ merjen, ne sme pa obsegati več kakor 5% vseh davčni dolž¬ nosti podvrženih prejemkov, c. 1356. Dnevne distribucije se v prejemke ne vštejejo. Če obstojajo dohodki samo iz darov ver¬ nikov, se odbije od skupne letne svote ena tretjina, c. 1356. 3. Izredni davek sme škof naložiti vsem nadarbeni- kom, kadar to zahtevajo posebno nujne potrebe v škofiji (spe- ciali dioecesis necessitate impellente). Vse podrobnosti so pre¬ puščene škofovemu modremu prevdarku. Zakon veleva samo, da bodi ta izredna davščina zmerna (moderatam exactionem. c. 1505). III. Gradbflna dolžnost in konkurenčni pri¬ spevki. V prvi vrsti služijo v kritje stroškov za popravila na poslopjih in za notranjo opravo cerkvena fabrika ali pa posebni v to svrho obstoječi fondi ali nabrani zneski. Od nekdaj se je v cerkvi varovalo načelo, da imajo prispevati tudi patroni in vsi tisti, ki imajo od cerkvene imovine ali cerkvenih dohodkov kako korist. (Lastniki sekulariziranih posestev ali lastniki de¬ setin). V obče pa so bili predpisi krajevno zelo različni. Naša dosedanja (avstrijska) zakonodaja stoji na stališču, da se mora razpisati za pokritje župnijskih potrebščin, ako ni drugih v to svrho namenjenih sredstev, posebna doklada na župljane (§ 36 zak. z dne 7. maja 1874 d. z. štev. 50). Ta do¬ klada zadene po § 1. zak. z dne 31. decembra 1894 d. z. št. 7 iz leta 1895. tudi katolike istega obreda, ki stanujejo izven žup¬ nije, ter pravne osebe, družbe in zadruge, kterih delokrog ni po pravilih izključno ali pretežno posvečen namenom druge 403 konfesije, vse pod pogojem, da posedujejo te osebe v župnem oko¬ lišu nepremičnino, za ktero je predpisan zemljiški ali hišni davek ali da imajo ondi obrat ali podjetje, od kterega plačujejo do¬ hodninski ali pridobninski davek. Podrobnosti o cerkvenih gradbenih bremieinih pa so urejene v pokrajinskih zakonih, tako za Koroško z zakoni z dne 28. maja 1863 dež. zak. štev. 6 iz 1. 1864. ter z dne 27. julija 1864 dež. zak. štev. 16, za Kranjsko z zakoni z dne 20. julija 1863 dež. zak. štev. 12 ter z dne 20. marca 1890 dež. zak. štev. 7, za Štajersko z zakoni z dne 28. aprila 1864 dež. zak. štev. 7 ter z zakonom brez datuma iz 1. 1866. dež. zak. štev. 11. Vsi ti zakoni se nanašajo na gradbo župnih cerkva in nadarbinskih poslopij ter na nabavo cerkve¬ nih paramentov in druge oprave in posodja. V prvi vrsti za¬ dene ta dolžnost onega, ki je na podlagi kake ustanove, po¬ godbe ali drugega pravnega naslova zavezan te stroške nositi. Kolikor pa taka obveznost ni podana, so uporabiti prosti do¬ hodki dotičnega božjega hrama in njemu pripadajočih podruž¬ nic, tudi se sme pod zakonitimi pogoji v to svrho prodati del cerkvenega imetja, ako ostanek še zadostuje za kritje tekočih potreb. Popravila na župnijskih in gospodarskih poslopjih, ki jih povzroče nadarbenik ali njegovi ljudje, mora trpeti župnik sam. Ravno tako mora župnik kriti manjše izdatke in s trajno redno uporabo zvezana navadna popravila (n. pr. pri pečeh, vra¬ tih, ključavnicah, šipah na oknih, deskah ali opekah na strehi) iz svojega, ker je zavezan ohraniti vse v dobrem stanju (conser- vare sarta tecta). Za druge večje gradbene izdatke pa morajo nadarbeniki prispevati percentualno, ako presegajo njih letni dohodki iz nadarbine 1000 K oziroma zakonito določeno kon- gruo. Prispevki se stopnjujejo po višini letnih dohodkov od ene desetine do polovice gradbenih stroškov. Kar ostane na ta način še nepokritega, mora plačati do ene tretjine, na Kranjskem ene petine, eventualni patron in sicer pri stvarnem patronatu ne glede na to, ali je upravičen do prezentacije ali ne. Ostali del pa se naloži župljanom v plačilo v obliki doklad na neposredne davke. Ako spada pod dotično župnijo več poli¬ tičnih občin, se sestavi iz vseh občinskih zastopov izvoljeni cer¬ kveni konkurenčni odbor, lrojega naloga je skrbeti za to, da 20 * 404 se gradbeni stroški po višini neposrednih davkov, ki Jih pla¬ čujejo župljani različnih občin, pravilno razdele in predpišejo v plačilo. Ti konkurenčni prispevki vživajo iste privilegije ka¬ kor druge javne davščine. Za Dalmacijo veljajo deloma predpisi kanonskega prava in sicer glede gradbenih stroškov za cerkve in župnišča, kakor izrecno povdarja dvorni kancelarijski dekret dalm. gu¬ bernije z dne 28. avgusta 1844 štev. 24.585, deloma pa, in to glede uprave cerkvene fabrike, po francoskem generalnem guberniju v Ljubljani z dekretom z dne 11. avgusta 1812 za Dalmacijo uvedeni francoski zakon o cerkvenem reglementu z dne 30. decembra 1809, ki je bil 9. marca 1819 v zbirki dalma¬ tinskih pokrajinskih zakonov na novo razglašen. (Ponatisnjen v Manz-ovi zbirki 26/II. :i str. 397 ss.) Za Hrvatsko in Slavonijo obstojajo glede grad¬ bene dolžnosti posebni, na stoletnih običajih sloneči predpisi, po kterih padejo stroški za zgradbo župnih cerkva v prvi vrsti na cerkve same, ako je njihova imovina tolika, da zadostuje ostanek i nadalje za kritje vsakdanjih potreb. Ako cerkev nima nikake ali nima dovoljne imovine, pade breme nujne novo- gradbe ali popravila povsem ali v nekritem delu na patrona, toda župljani morajo dati na razpolago vse ročne in vozne težake. Manjša popravila na župnih dvorih zadenejo župnika sa¬ mega, večja popravila pa samo one župnike, ki imajo po po¬ pisu dohodkov iz 1. 1802. (conscriptio proventuum) iz nepre¬ mičnin več kakor 1000 K letnih dohodkov. Ako letni dohodki te vsote ne dosežejo, trpi vse stroške večjih popravil patron. Troške za nujne nove gradbe dvorov ima v vseh slučajih trpeti patron; vrh tega mora za dobo gradbenih del preskrbeti župniku drugod dostojno stanovanje. Župljani pa morajo dati tudi v tem primeru vse ročne in vožne težake. Popravila in novogradbe župnijskih gospodarskih poslopij gredo na račun župnikov, ako imajo po poipisu iz 1. 1802. več kakor 1000 K letnih dohodkov. Ako dohodki te višine ne do¬ sežejo, zadene breme graditi in popravljati gospodarska po slopja v obče župnika skupno z župljani. V bivšem krajiškem področju, kjer je bil patron vseh cer¬ kva ap. ogrski kralj, gradbena dolžnost patrona ni obstojala, 405 temveč so morali mesto njega troske novogradb in popravil nositi župljani in ako so bili siromašni, so se dovolile podpore iz deželnih sredstev. 155 Za Bosno in Hercegovino so merodajna tudi v tem oziru določila kanonskega prava. Po kodeksu je gradbena dolžnost za stolnice in župne cer¬ kve urejena v c. 1186 na ta način, da so v prvi vrsti mero¬ dajni stari običaji in posebne pogodbe ter predpisi državnih zakonov, kjer takih ni, se ima a) pri stolnici uporabiti naj¬ prej oni del cerkvene fabrike, ki ni neobhodno potreben za vzdrževanje bogoslužja in kritje upravnih stroškov. V drugi vrsti morajo prispevati škof in kanoniki vsak po višini svojih dohodkov po odbitju zneska, ki je potreben za njihovo stanu primerno vzdrževanje (ad honestam sustentationem). V tretji vrsti pade dolžnost na škofljane, katere pa naj ordinarij samo opominja na njih dolžnost, a nikakor ne tirja od njih prispevkov z nasilnimi sredstvi, b) Pri župnih cerkvah pride naj¬ prej v poštev cerkvena fabrika, za njo patron, nato vsi, ki do¬ bivajo kake prejemke iz cerkvenega imetja po razmerju, ki ga določi škof, konečno župljani, kojih prispevki pa ne smejo biti izsliljleni. Ista načela naj se primerno uporabijo tudi pri ostalih cerkvah. Kakor za cerkve, je urejena gradbena obveznost za nadar- binska poslopja c. 1477 § 2; izjemo tvori le škofov dom, ki se naj vzdržuje in popravlja iz škofove menze. c. 1483. Isti obve¬ zane!, kakor za popravo in gradbene stroške pridejo konečno (udi za nabavo nujno potrebne oprave in posodja v poštev, c. 1297. V korist revnimi cerkvam sme škof naložiti na štipen¬ dije za tam opravljene maše v svrho nabave mašne opreme primerne prispevke, c. 1303 § 2. § 165. Lastnik cerkvenega imetja. Do najnovejšega časa ie bilo v cerkvenopravni teoriji sporno, kdo je lastnik cerkvene imovine. Z ene strani se je povdarjalo, da je vse, kar pripada cerkvi, božja last in da cer¬ kveni predstojniki le kot božji namestniki razpolagajo s sred- 115 Prim. Dr. Milan Novak, Propisi o cerkvenoj gradjevnoj dužnosti u llrvatskoj i Slavoniji, Zagreb 1908 sosebno str. 131—137. 406 stvi cerkve. To mnenje je seveda pravno ravno tako nevzdrž- ljivo kakor naziranje, da pripada lastninska pravica katoliški cerkvi kot taki. Historično je cerkveno imetje nastajalo in raslo vsled podaritev, ki so pa vedno veljale samo posameznim cerkvam, ne pa katoliški cerkvi kot celoti, koja niti v rimskem niti v prejšnjem kanonskem pravu ni bila priznana kot juri- stična oseba. Pogodbe med različnimi cerkvami in samostani, ki so se v vseh krajih prav pogosto sklepale, bi bile nemogoče, ako je lastnik pogodbenih predmetov povsodi isti. Radi popolnosti naj bodo omenjene še teorije, po katerih je cerkvena imovina last papeža ali last ubogih. Papež kot tak ni bil v kanonskem pravu nikdar kot lastnik priznan in tudi danes ni, ubogi pa sploh ne tvorijo nikake korporacije in že iz tega vzroka ne morejo biti lastniki. Vsa navedena naziranja zamenjajo pomen in glavne svrhe cerkvene imovine z vpraša¬ njem, kdo je njen lastnik. To prašanje se pa za vse čase in kraje sploh enotno rešiti ne da. V rimski dobi so veljale od 4. stoletja dalje najprej škofijske cerkve, pozneje tudi druge cerkve kot samostojne juristične osebe z lastnim imetjem. Toda že v rimskem cesarstvu so se nahajale tudi cerkve, ki so bile last zavodov, samostanov ali tudi privatnikov in njih imetje je bilo potemtakem last dotične juristične ali fizične osebe. Na zaipadu so pod vplivom germanskega prava v dobi od 9.—11. stoletja skoraj vse cerkve in cerkveni zavodi izgubili svojo imovinskopravno samostojnost ter so prišli v odvisnost svojega gospoda, ponajveč posvetnega vlastelina, ki je postal lastnik njihovega imetja in s tem upravičen do prejemkov iz cerkvene službe, ki jo je podeljeval v obliki beneficija vsako¬ kratnemu nameščencu. Zato so pripadli dohodki cerkvenega beneficija za časa sedisvakance cerkvenemu gospodu, dokler ni beneficija na novo podelil drugemu kleriku (jus regaliae). To naziranje je bilo v srednjem veku do investiturnega boja splošno in se da razlagati iz dejstva, da je bil german¬ skemu pravu pojem juristične osebe nepoznat. Za vsak imo- vinski predmet se je morala najti im se je v Sstini našla kaka fizična oseba kot lastnik. Cerkve, ki niso stale pod oblastjo laikov, so smatrali kot zasebno lastnino škofa, samostansko imetje kot last prelata itd. Še le investiturni boj in sholastično kanonsko pravo sta prinesla konečno v tem prašanju preokret v smislu stališča 407 rimskega prava. Kanonisti so z uspehom zastopali juristično osebnost cerkvenih zavodov, beneficijev in korporacij. Toda vsled posebnih političnih razmer v Nemčiji niso mogli doseči, da bi se bilo priznalo vse z državnimi cerkvami zvezano imetje kot cerkvena last, temveč so veljale do razpada starega rim- skonemškega cesarstva vse takozvane regalije za last države. Juristično samostojnost pa je vživala škofova menza in pola¬ goma so jo dobili v več ali manj polnem obsegu tudi vsi ostali cerkveni beneficiji. Danes tudi države ne osporavajo cerkvi pravice, da kon¬ stituira samostojno juristične osebe. Nadarbine, cerkve, zavodi, korporacije imajo svojo lastno imovino in pravno bitnost. S tem je rečeno, da o kaki vrhovni lastninski pravici vesoljne cerkve ali rimske stolice nad cerkvenim imetjem ne more biti govora. Katoliška cerkev tvori sicer po kanonskem pravu (cc. 100,1495) tudi juristično osebnost z lastno imovino (c. 1497), ni pa lastnica vsega cerkvenega imetja v obče, zato je izklju¬ čeno, da bi se dohodki iz cerkvene imovine mogli razdeljevati med posamezne cerkvene uslužbence, zavode in korporacije tako, da bi se iz obilice ene skupine kril primanjkljaj druge. Lastnica cerkvene imovine je ona juristična oseba, ki je to imovlino zakonito pridobila, c. 1499 § 2. Kot pravne osebe pri¬ dejo v poštev: cerkveni beneficiji (beneficium eccles. est ens juridicum c. 1409), cerkvene zadruge in njih deli, province in posamezni samostani izvzemši beraške redove, pa tudi udru- ženja laikov v nabožne svrhe in različni zavodi, kolikor niso last drugih pravnih oseb. Ustanove v ožjem smislu pa se sma¬ trajo za del imovine one pravne osebe, kateri so namenjene (glavnice za maše, večno luč itd.) c. 1544. Naša civilna zakonodaja se glede lastninske pravice na cerkveni imovini strinja s stališčem kanonskega prava. Vsak cerkveni institut je kot samostojna pravna oseba lastnik njemu pripadajočega imetja. To velja celo za konvente mendikantov, ki po svojih pravilih in po kanonskem pravu nimajo imovinske sposobnosti in katerih nepremičnine se smatrajo za last rimske stolice, c. 582 štev. 2. Župnih občin kat. cerkveno pravo ne pozna. Avstrijski za¬ kon z dne 7. maja 1874. d. z. štev. 50 jih pač predvideva, a vstvarile se niso. Zato za kat. cerkev prašanje, ali niso župne občine lastnice cerkvenega imetja, v naši državi dosedaj sploh 408 ne more obstojati. Župljani vsled tega nimajo zakonite pravice zahtevati nadzorstvo nad upravo cerkvene imovine, ampak vrše to nadzorstvo škofje in v zadnji instanci papež. Cerkveni ključarji so le po župniku izvoljeni zaupniki za sopodpis cer¬ kvenih računov. Pravoslavni kristjani in protestanti pa imajo lastne cerkvene občine in posebne organe za upravo cerkve¬ nega imetja. Zato je tam prašanje, kedo je lastnik cerkvene imovine, rešiti v prilog občin. Na enakem stališču stoje države, ki so izvedle sistem ločitve od cerkve. Zanje so verniki, ki se priznavajo k isti župni cerkvi, udruženja v bogočastne svrhe. II. Poglavje. Uprava cerkvene imovine. § 166. Odsvajanje cerkvenega imetja. Kar služi cerkvenim namenom, se smatra za posvečeno in trajno bogoslužju odkazano. Zato je naravno, da nahajamo v zakonodaji rimskih cesarjev, cerkvenih sinod ter v papežkih dekretalah od 5. stoletja naprej stroge prepovedi glede samo¬ voljnega odsvajanja cerkvenega imetja. Tudi klasično kanonsko pravo je prevzelo to naziranje ter je pojem odsvojitve cerkve¬ nega imetja bistveno razširilo, tako da je prepoved zadela po¬ leg prodaje, zamenjave in podaritve še vsa druga pravna opra¬ vila, s katerimi se cerkvena dobra obremenjujejo ali zmanjšu¬ jejo, namreč podelitev v fevd, oddajo v dedni zakup, obreme¬ nitev s služnostjo ali z zastavno pravico (hipoteko). Neodsvojljivi predmeti so pred vsem nepremičnine, pa tudi vse porabne pravice cerkve, sveto posodje in konečno vsi pred¬ meti visoke denarne in umetniške vrednosti. Vendar pa je poznalo klasično kanonsko pravo tudi izjeme od pravila neodsvojljivosti, ako so bili podani tehtni razlogi in so se pri odsvojitvi varovale predpisane solenitete. Kot justae causae so veljale urgens necessitas, nujna potreba, ki se ji drugače ne more zadostiti, evidens utilitas, oči- vidna korist, ki se nudi cerkvi, Christiana caritas, do¬ bra dela v korist trpečim bližnjim, n. pr. v slučaju lakote za nakup hrane, ali za odkup sužnjev. Prepoved pa se je nana- 409 šala pred vsem na menzalna dobra; res alienari solitae, to so cerkveni fevdi in dedna zakupna dobra, so se smela, kadar je pravica vživalca ugasla, na isti način vnovič oddati. Kot solenitete, pod kojimi je bila odsvojitev dovoljena in mogoča, pa so prišle v poštev: ugotovitev justae causae aliena- tionis po pristojnem cerkvenem organu, zaslišanje vseh priza¬ detih oseb (kapitlja, konventa, patrona, župnika), dovoljenje cesarja in včasih deželnih stanov, konečno pa pristanek škofa, ki je izdal poseben decretum de alienando. Papež Paul II. pa je z bulo »Ambitiosae« z dne 1. marca 1468. predpisal, da je potrebna za odsvajanje cerkvenih nepremičnin in premičnin večje vrednosti privolitev papeža. Kdor je postopal brez pape¬ ževega dovoljenja, ga je zadela kazen izobčenja (excommuni- catio latae sententiae nemini reservata). Države, po kojih ustroju spada bogočastje med javne za¬ deve, so interesirane tudi s svojega stališča, da se cerkveno imetje svojemu namenu ne odtegne ter so prepoved odsvajanja sankcionirale tudi z lastnimi zakoni. Da so taki predpisi na mestu, sledi iz dejstva, da je deležna cerkvena imovina kakor ona nedoletnikov in varovancev posebne zaščite zakonov. V Sloveniji in Dalmaciji je potrebna za vsako odsvojitev v vred¬ nosti nad 200 K po § 51 zakona 7. V. 1874 in ministerialne naredbe z dne 20. junija 1860. d. z. štev. 162, dalje za Obreme¬ nitev preko 2000 K, za oddajo v zakup preko dobe treh let ali če se plača zakupnina v naprej za dalje kakor eno leto, dovo¬ ljenje državne oblasti. V prošnji za odobrenje je izkazati prh stanek ordinarija. Avstrijski škofje so dobivali redno papeževe fakultete za dovoljenje odsvojitev do vrednosti 16.000 K in obremenitev do 24.000 K ter za oddajo v zakup za dobo 15 let Za posamezne kraje in nujne primere so šla pooblastila še preko te meje. 68 Vsled predpisov novega cerkvenega zakonika so postala ta pooblastila skoraj brezpredmetna. Za odsvojitev v obče so merodajna določila civilnega prava, zato se naj vse pogodbe, tičoče se cerkvene imovine, ravnajo po njih. r,< ’ V Hrvatski in Slavoniji je potrebno za odsvojitve do vrednosti 10.000 Din. dovoljenje zem. vlade, preko te meje dovoljenje ministrstva za vere. 410 Posebej pa je za veljavnost vsake odsvojitve potrebno: 1. pismena cenitev predmeta po izvedencih; 2. tehten razlog (iusta causa) in sicer: urgens neoessitas, nujna potreba, evidens ecclesiae utilitas, očita korist, pietas, oziri na vzvišeni namen, kteremu je predmet služil; 3. dovoljenje zakonitega predstoj¬ nika, brez kojega je odsvojitev ničeva, c. 1530. Odsvojitev za nižjo kakor za cenilno vrednost je neve¬ ljavna; vsaka odsvojitev se naj izvrši na javni dražbi ali vsaj po zadostnem poprejšnjem razglašenju in je predmet prepu¬ stiti tistemu, ki je ponudil več. Skupiček se mora plodonosno naložiti, c. 1531. Zakoniti predstojnik v smislu c. 1530. je a) ap. stolica, ako gre: 1. za dragocenosti (res pretiosae); 2. za predmete v vred¬ nosti nad tridesettisoč lir ali frankov; b) krajevni ordinarij po zaslišanju upravnega sveta in pristanku prizadetih (eorum con- sensu, quorum interest) pri predmetih v vrednosti do 1000 lir ali frankov; c) pri predmetih v vrednosti nad 1000 in pod 30.000 lir ali frankov krajevni ordinarij s pristankom kapitlja, upravnega sveta in prizadetih. Pri deljivih predmetih se mo¬ rajo v prošnji navesti že odprodani deli, drugače dovoljenje ne velja. c. 1532. Te solenitete veljajo za odsvojitve v pravem smislu, pa tildi za vse pogodbe, s kterimi je zvezano prikrajšanje cerkve¬ nih pravic, c. 1533. Mali in običajni darovi, sosebno v svrho remuneracij ali iz krščanske ljubezni, pa so cerkvenim predstojnikom iz cer¬ kvenih sredstev brez vseh formalnostij dovoljeni, c. 1535. Ako se najame na predmete cerkvene imovine dolg in se ta dolg zavaruje z zastavno pravico, mora poklicani cerkveni predstojnik, predno da svoje dovoljenje, zaslišati vse prizadete in skrbeti zato, da se dolg čim preje vrne in sicer v letnih obrokih, ki se naj naprej določijo, c. 1538. Vrednostni papirji, ki se glase na imetnika, se smejo zamenjati proti bolj ali enako sigurnim in plodonosnim, ako se to ne zgodi iz spekulativnih namenov in ako v to privolijo ordinarij, škofijski upravni svet in vsi prizadeti, c. 1539 § 2. Zakup cerkvenih posestev se mora izvršiti potom javne dražbe pod natančno navedbo pogojev, ki naj jamčijo za vestno ravnanje zakupnika. Veljavnost plačila zakupnine za več nego 411 pol leta naprej je odvisna od odobrenja ordinarija. Za nakup, kojega vrednost presega 30.000 frankov in ki je sklenjen za daljšo dobo od devetih let, je potreben pristanek ap. stolice. Zakup s krajšo dobo in v vrednosti nad 30.000 frankov dovoli ordinarij s pristankom kapitlja, upravnega sveta in prizadetih. Isti predpis velja za zakup v vrednosti med 1000 in 30.000 fr. toda za daljšo nego 91etno dobo. Pri zakupih s krajšo dobo in vrednostjo med 1000 in 30.000 frankov ter pri zakupih z dobo nad 9 let in vrednostjo do 1000 frankov daje dovoljenje ordi¬ narij s pristankom prizadetih in po zaslišanju upravnega sveta. Zakupe v vrednosti do 1000 frankov in za dobo do 9 let smejo sklepati zakoniti upravitelji cerkvene imovine, zavezani pa so obvestiti ordinarija, c. 1541. Za dedni zakup (emphvfheusis) se nahajajo v c. 1542. posebna določila. Dopustna so posojila iz cerkvenih sredstev bodisi v de¬ narju bodisi v drugih nadomestljivih rečeh, ne da bi bil izklju¬ čen primeren delež na legalnem dobičku. Stara prepoved ka¬ nonskega prava, jemati obresti, ne obstoja več. c. 1543. Glede zastaranja in p r i p o s e s t v o v a n j a (prae- scriptio) priznava cerkev za svojo imovino v obče predpise ci¬ vilne zakonodaje ter postavlja le sledeče posebne določbe: Za¬ staranju in priposestvovanju niso podvržene: 1. pravice, ki te¬ melje na božjem pravu ali se pridobe samo s papeževim privi¬ legijem; 2. jura spiritualia v korist laikom, ki so za njih prido¬ bitev nesposobni (incdpaces); 3. določene in nedvomljive meje (fines certi et indubii) cerkvenih okrožij! (župnij, škofij, pokra¬ jin); 4. mašne štipendije in njihova bremena; 5. cerkvene na- darbine brez pravnega naslova; 6. pravica do vizitacij in do pokorščine v tem smislu, da bi se podložniki oprostili vsakega predstojnika; 7. plačilo katedratika. c. 1509. Res sacrae, ki so lastnina zasebnikov, se morejo pripose- stvovati po drugi osebi, one pa, ki so last cerkvene pravne osebe, samo po drugi enaki osebnosti, c. 1510. Glede nepre¬ mičnin, dragocenih premičnin (res mobiles pretiosae), pravic in tožbi! traja doba zastaranja za rimsko stolico 100 let, za druge cerkvene pravne osebe 30 let. c. 1511. Za priposestvovanje je potrebna bona fides ne samo ob začetku, ampak skozi celo dobo posesti, c. 1512. 412 § 167. Upravni organi. Za dobe, ko je imela škofova cerkev lastninsko pravico nad vso cerkveno imovino v škofiji, je vodil upravo najprej škof s pomočjo diakonov. Ko se je bila cerkvena imovina pomnožila in so tudi škofovi uradni posli vedno bolj naraščali, je moral upravo cerkvene imovine prepustiti čim v večjem ob¬ segu drugim organom in kalcedonski cerkveni zbor je 1. 451. splošno predpisal, da naj škof izmed svojih klerikov imenuje posebnega ekonoma, ki bo vodil pod njegovim nadzorstvom upravo cerkvenega imetja. Po razpadu enotnosti škofijske imo¬ vine je nehala tudi enotna uprava po škofijskem ekonomu in za različne skupine cerkvene imovine so nastopili posebni upravni organi, tako za menzalna dobra škofov v zgodnjem srednjem veku vicedomini in drugi ministri. Vsi so bili skraja kleriki. V zvezi z razvojem cerkvenih imunitet jih je pozneje povsem izpodrinil vogt. Na posameznih posestvih so vodili go¬ spodarstva seveda nižji organi (majerji). Imovino kapitljev so upravljali deloma člani kapitlja sami, deloma tudi nižji organi — laiki. Navadno je vodil upravo arhi- diakon — prošt. Nadarbinska dobra posameznih beneficijev pa je upravljal nadarbenik, cerkveno fabriko najprej župnik sam, od konca srednjega veka dalje ob soudeležbi cerkvenih ključarjev. Po novem pravu je najvišji upravitelj vsega cerkvenega imetja papež. c. 1518. Za papežem so predvsem krajevni ordinariji vsak za svoj teritorij poklicani, da nadzorujejo redno upravo cerkvenega imetja. Oni naj, upoštevajoč stare običaje in posebne razmere v škofiji ter že pridobljene pravice, urede v mejah, začrtanih po občem pravu, način administracije v svojih okrožjih. 87 " 7 Avstrijski škofje so izdali naredbe za upravo cerkvenega in bene- iicialnega imetja že v prvih letih po sklepu konkordata. Glej Arch. f. kath. K. R. VII. str. 229 ss. Za zagrebško cerkveno provinco je merodajen: Na- putak za upravo pokretne i nepokretne imovine, spadajuče na crkve, na- darbe i zadužbine od 28. maja 1880 broj 271, odobren tudi od zem. vlade. Glej Turšič 1. c. 73 ss. Za Slovenijo in Dalmacijo prim. vrh tega Burckhard, Gesetze u. Verordnungen in Kultussachen, Manzova izdaja avstrijskih zakonov zv. 26/1P str. 95—119 in 129—161. 413 V to svrho naj postavi vsak ordinarij na svojem sedežu posebni škofijski upravni svet (dioecesanum consiiium admini- strationis), ki sestojaj iz ordinarija samega kot predsednika in dveh ali več sposobnih mož, ki naj so po možnosti vešči tudi posvetnega prava. Člane upravnega sveta imenuje ordinarij po zaslišanju kapitlja. Izključeni so sorodniki in svaki ordinarija do drugega kolena. Ta svet ima, če zakon izrecno ne zahteva njegovega pristanka, samo posvetovalen glas, to pa v vseh važnih upraVnih zadevah, c. 1520. Razun diecezanskega upravnega sveta naj škof za imovino cerkva in svetih krajev postavi v vseh primerih za dobo treh let izkušene in spoštovane (boni testimonii) upravitelje, kjer ni za te organe preskrbljeno že po zakonu ali po ustanovnih listinah. Kadar so laiki udeleženi na cerkveni upravi bodisi iz naslova ustanovitve ali po naredbi škofovi, se vendar uprava vrši vedno le imenom cerkve, tako da ima škof polno pravico do vizitacije, predložitve računov in do posebnih upravnih odredb, c. 1521. Kot zakonito poklicani upravitelji pridejo v poštev: 1. nadarbeniki glede nadarbinske imovine (bona benefi- cialia), c. 1476; 2. škof glede škofijske menze (mensa episcopalis). c. 1483. Za upravo imovine kapitljev, redov in kongregacij so me¬ rodajne določbe statutov in pravil. Kanoniki upravljajo vsak svojo prebendo samostojno, skupno imetje pa se upravlja po¬ sebej. Za cerkvene iabrike postavlja c. 1182. sledeče norme: fabriko stolnice upravljata škof in stolni kapitelj, ono kapitelj¬ skih cerkva kapitelj, vse druge predstojnik ali rektor cerkve. Tudi darove župni cerkvi in podružnicam upravlja župnik. Žup¬ nik, misionar ali rektor pa stoje kot upravitelji imovine pod vodstvom krajevnega ordinarija. Ordinarij sme imenovati tudi druge osebe, duhovnike ka¬ kor laike, da pod predsedstvom upravitelja ali njegovega na¬ mestnika tvorijo cerkveni svet (consiiium fabricae ecclesiae). c. 1183. Patron kot tak nima pravice, se vtikati v upravo nadar¬ binske ali cerkvene imovine; on sme samo, če se mu dozdeva, da se cerkveno imetje razmetava, škofa na to opozoriti, c. 1469 § 1 štev 1. 414 V bolnicah in sirotišnicah vodi upravo predstojnik v smi¬ slu ustanovnih določil s pravicami in dolžnostmi drugih upra¬ viteljev cerkvene imovine. c. 1489 § 8. Za seminarje se morajo postaviti posebni ekonomi, c. 1358. Ustanove, ki morajo biti po ordinariju pismeno sprejete (c. 1546), se morajo na varnem mestu hraniti in, ako ne obstoje v denarju, [po potrebi prodati in izkupiček varno naložiti, pri čemur so izrecno omeniti dolž¬ nosti, katere ustanova nalaga, c. 1547. Ordinariji so poklicani izvrševatelji vseh naklonitev v ko¬ rist cerkvi, napravljenih ali med živimi ali v poslednjih voljah. Oni se morajo pri vizitacijah prepričati o tem, da se volja da¬ rovalcev ali zapustnikov v istini izpolnjuje. Določila v posled¬ njih voljah, ki bi nasprotovale tej pravici ordinarijev, se sma¬ trajo za nezapisana, c. 1515. Zmanjšanje (reductio) z ustanovo zvezanih dolžnostij sme v obče dovoliti samo apost. stolica; pri mašnih ustanovah velja to pravilo brez izjeme (c. c. 1517 § 2 in 1551); glede drugih ustanov je predvsem merodajna ustanovna listina. Po § 41 zakona z dne 7. maja 1874 upravljajo cerkveno imovino, cerkvene zavode in ustanove cerkveni predstojnik, zastopstvo cerkvene občine in patron skupno. Toda ker se cer¬ kvene občine nikdar niso ustanovile, je ostala ta določba za¬ kona neizvedena. Dejanski upravitelj je župnik sam, ki je od¬ govoren škofu, kateremu polaga potom pristojnega dekanata svoje račune. § 168. Način uprave. Ker služi cerkvena imovina vzvišenemu namenu, mora dajati ta namen tudi upravi natančno določene smernice. Upra¬ vitelji imajo stroge dolžnosti, njih pravice glede vžitka so ome¬ jene, ker upravljajo tujo, pod posebno zaščito zakonov stoječo stvar. V obče predpisuje cerkveni zakonik, da naj upravitelji ravnajo s cerkvenim imetjem kakor dobri hišni očetje (dili- gentia boni patrisfamilias suum munus implere tenentur) in da so sosebno zavezani: 1. skrbeti za to, da njim poverjena cerkvena dobra ne pro¬ padejo ali pa trpe škodo; 415 2. upoštevati predpise kanonskega kakor tudi civilnega prava ter izpolnjevati odredbe ustanoviteljev, darovateljev ali oblastev; 3. pobirati pravočasno prihode, jih redno shranjevati ter po volji ustanovnikov v smislu pravil in zakonov uporabljati; 4. čiste donose (po odbitku vseh izdatkov) plodonosno v sporazumu z ordinarijem v korist cerkve nalagati; 5. dohodke in izdatke natančno knjižiti; 6. listine in dokazila, na katere se opirajo pravice cerkve, držati v redu ter jih v arhivu ali primerni omari shranjevati, izvirnike pa, ako mogoče, založiti v škofijskem arhivu, c. 1523. Vsi člani cerkve, posebno pa duhovniki, religiozi in cerkveni upravitelji morajo pri oddaji del in najemanju služinčadi ali delavcev nakazati spodobno in pravično mezdo, jim nuditi po¬ treben čas za izpolnjevanje verskih dolžnostij, ne zahtevati od njih več, kakor so storiti zmožni, sosebno ničesar, kar ne od¬ govarja njih starosti ali spolu. c. 1524. Pred nastopom službe morajo upravitelji cerkvene imo- vine sestaviti natančen seznam vseh nepremičnin in premičnin s cenilno vrednostjo. Ti seznami (inventarji) se morajo spisati v dveh izvodih, od kojih se eden odpošlje in hrani v škofijski kuriji. Kjer inventarji že obstoje, se morajo pregledati in izpo¬ polniti po najnovejšem stanju z navedbo vsega, kar je odpadlo in kar se je nabavilo na novo. c. 1522. Inventarizacija škofijske menze zadene škofa. c. 1483. Za čas sedisvakance so točni inventarji še posebno važni, ker se zahteva od začasnih upraviteljev vedno natančen račun. cc. 444, 473. Drugi upravitelji polagajo račune ordinariju letno in sicer vsi brez izjeme, naj so kleriki ali laiki Vsak temu prepisu nasprotujoči običaj je odpravljen. Ako se ima polagati račun po krajevnih predpisih drugemu organu, je vendar tudi ordi¬ narij upravičen ga pregledati, ker bi se sicer upravitelj po ob¬ računu ne smatral oproščenim, c. 1525. Vsak čin, ki ne spada pod redno upravo, mora poprej ordi¬ narij odobriti, sicer je ničev. Cerkev ne odgovarja za pogodbe, ki so jih sklenili upravitelji brez dovoljenja, razun v kolikor so prišle njej v korist (quando et quatenus in rem suam ver- sum sit c. 1527). Sosebno je za vsako pravdo potrebno dovo¬ ljenje škofa. c. 1526. 416 Glede uprave samostanske in kapiteljske imovine so v prvi vrsti merodajne konstitucije oziroma statuti. Razun predstojni¬ kov ali starešin vrše v samostanih veljavna pravna opravila vsi upravitelji v mejah odmerjenega jim delokroga, c. 532. V nekterih primerih morajo pred plodonosno naložitvijo denarja zaprositi samostanski organi za pritrditev ordinarija, c. 533. Kjer obstoja cerkveno-fabriški svet, so njegove pravice omejene na upravne posle v ožjem smislu, v duhovsko upravo cerkve se člani sveta ne smejo vmešavati. Kot zadeva duhov- ske uprave se smatra vse, kar je v zvezi z bogočastjem, tako sosebno razpored službe božje, pokopališki red, zvonenje, ozna¬ nila in zbirke za službo božjo in za okrasek cerkve, razpolaga¬ nje s stoli, uporaba svetega orodja in odločitev, ali naj se kaka cerkvi podarjena reč sprejme ali ne, konečno vse, kar je v zvezi z arhivom in vodstvom župnijskih knjig. c. 1184. Kar naklonijo verniki cerkvi, se mora upravljati in upo¬ rabljati v smislu naročil ustanovnikov; c. 1514; glavnice so po navodilih ordinarija in škofijskega upravnega sveta plodonosno naložiti, c. 1547. Najvažnejši so za cerkvene uslužbence pač predpisi glede uprave nadarbinskega (beneficialnega) imetja. Pravice nadar- benika nastanejo v trenutku, ko dobi po predpisih kanonov posest beneficija v svoji© roke. c. 1472. To se zgodi s poobla- ščenjem za nastop službe, missio in beneficii possessionem, za kojega zunanjo obliko so merodajni partikularni statuti in obi¬ čaji. c. 1444. Glede nepremičnin so njegove pravice po vsebini še danes povsem slične nekdanjim vazalitskim pravicami, vendar določa sedaj zakon izrecno, da upravlja nadarbenik svoj bene¬ ficij samo kot skrbnik (curator beneficii c. 1476). Zato odgovarja za vso škodo, ki jo je povzročil vsled malomarnosti ali druge krivde. Ako je župnik, ga sme škof odstraniti, c. c. 1476 § 2, 2147 ss. Beneficiar ima pravico na vse dohodke iz nadarbine, v kolikor so potrebni za njegovo dostojno vzdrževanje, ne glede na morebitna druga posvetna dobra (zasebno imovino). Prebitek na- darbinskih dohodkov, ki ostane preko pokritja stroškov za do¬ stojno vzdrževanje, pa je beneficiar zavezan nakloniti ubogim ali pa ga darovati v nabožne svrhe. c. 1473. Izjemo tvorijo kardinali, ki prosto razpolagajo z vsemi dohodki svojih beneficijev, c. 239 § 1 štev. 19. Določilo c. 1473. pa je brez sankcije in veže torej nadarbenike samo po vesti. Isto velja o določilu c. 1475, po 417 katerem mora beneficiar, ki brez zakonitega vzroka ne oprav¬ lja brevirja, donose svojega beneficija v razmerju svojih opu¬ stitev, izročiti cerkveni fabriki, škofijskemu seminarju ali pa ubogim. Besede »fructus pro rata omissionis non facit suos« se morejo razlagati edino le v tem smislu, da je beneficiar za¬ vezan, dasi postane kot uživalec (usufructuar) njihov lastnik, oddati dotične donose v namenjene svrhe. Predpisov civilnega prava o pridobivanju lastnine c. 1475. gotovo ni hotel spre¬ meniti. Beneficiar mora nositi tudi tekoča, z upravo in rednim vživanjem beneiicija zvezana bremena (davke) ter stroške za manjša popravila iz svojega in sicer brez odlašanja, da vsled zamude ne nastane večja škoda. Izredni izdatki pa se imajo kriti na isti način kakor gradbeni stroški, c. 1477. Glede i n t e r k a 1 a r j a v t. j. donosov beneficija za časa sedisvakaince, so bili tekom časa v različnih krajih v veljavi raz¬ lični predpisi in sicer so bili ti dohodki s kraja namenjeni cerkvi in ubogim. Ko se je bil fevdni sistem polastil tudi vse cerkvene imovine, je imel izključno pravico do interkalarjev cerkveni gospod kot lastnik cerkve, in ker je bil to v najštevilnejših pri¬ merih kralj, se je imenovala pravica na interkalarne donose beneficijev jus regaliae. V poznejšem srednjem veku je cerkvena zakonodaja priznala pravico do pol- pa tudi do celo¬ letnih donosov vakamtnih beneficijev papežem (annalia, jus deportus. Fredberg 1. c. str. 566). Enako pravico (do polletnih dohodkov vakantnih beneficijev, mediae annatae, jus depor- tuum) so vživali škofje, ter jo vživajo na Bavarskem še danes (Friedberg 1. c.). Niso se pa te pravice povsodi in vedno izva¬ jale. Posvetni vladarji so često segali po interkalamlh dohod¬ kih in cesar Jožef II. je za svoje dežele dokončno odredil, da 'se imajo stekati dohodki vseh upraznjenih sekularnih cerkve¬ nih beneficijev, vštevši škofije, v verski zaklad. To velja za Slovenijo in Dalmacijo še danes. 68 »s v Hrvatski in Slavoniji pripadajo verskemu zakladu samo interka- larji nadarbin zagrebškega nadškofa in njegovih sufraganov. Naredba zem. vlade od 21. oktobra 1918, Službeni Glasnik 1918, kom. XI. T>r. 78. Inter- kalarji kanonikatov v Hrvatski in Vojvodini ostanejo kapitljem, interkalarje upraznjenih kuratnih beneficijev pa pobirajo interimni administratorji. Zbirka Naredaba Bogoštovne Struke, Zagreb 1892 zv. I. str. 104. 27 418 Po kodeksu se imajo v primeru menjave nadarbinski pri¬ hodi razdeliti med prednikom odnosno njegovimi dediči in med naslednikom v razmerju službene dobe beneficiarjev v do- tičnem letu. Razdeliti pa so samo čisti dohodki po odbitku vseh izdatkov. Kjer določajo zakoniti običaji ali posebni, priznani predpisi drug način delitve, se mora ta upoštevati, c. 1480. Dohodki nezasedenega beneficija (beneficii vacantis) pa prirasejo po odbitku vseh stroškov ter kongrue upravitelja (provizorja) na polovico beneficialnemu ali skupnemu imetju (doti beneficii vel massae communi), na polovico pa pripadejo cerkveni fabriki. Vendar pa ostanejo morebitni zakoniti obir čaji, po kterih se uporabljajo interkalarji v korist dieceze, v veljavi, c. 1481. Kjer še obstojajo polovične anate, tam se naj pobirajo po predpisih krajevnega prava in priznanih običajih tudi v bodoče, c. 1482. §169. Oporočna sposobnost duhovnikov. Duhovnik postane lastnik donosov svojega beneficija na isti način, kakor to določa civilno pravo za vsakega uživalca. Samo glede sposobnosti razpolaganja z imetjem, ki ga kleriki pridobe iz cerkvenih virov, obstoje izvestne omejitve, dočim smejo s svojo zasebno imovino popolnoma prosto razpolagati kakor vsak drugi lastnik. Daši lastninska pravica duhovnika na imetju, ki si ga je pridobil brez ozira na svojo cerkveno službo in lastninska pra¬ vica na imovini, ki izvira iz nadarbinskih dohodkov, po vsebini nikakor nista in ne moreta biti različni, ju je vendar treba ločiti, ker zapoved c. 1478. za prvo ne more veljati, dočim ima za drugo važne pravne posledice. Ker je vsak duhoven zavezan, da obdrži in porabi od na¬ darbinskih dohodkov samo toliko, kolikor potrebuje za svojemu stanu primerno dostojno vzdrževanje, je bilo vsako določilo glede oporočne sposobnosti odveč. Samo kardinalom je v c. 239 § 1 štev. 19 priznan privilegij prostega razpolaganja z nadarbin- skimi dohodki tudi potom oporoke. Glede necerkvene zasebne imovine duhovnikov pa je pravica prostega testiranja samo po sebi razumljiva. 419 Vendar pa je določilo c. 1473 kot lex imperfecta samo mo¬ ralnega značaja in bi se morala smatrati oporoka duhovnika tudi glede zapuščine, ki se nanaša na prihranke iz benefi- cialnih dohodkov kot pravnoveljavna radi tega, ker je bil te- stator njih lastnik (»fructus facit suos« argum. a contrario c. 1475 § 2) in ker cerkveni zakonik nikjer izrecno ne odreka klerikom oporočne sposobnosti. Razun tega so glede pravnega nasledstva med živimi ali za primer smrti povsodi merodajni predpisi civilnega prava in sicer za Slovenijo, Dalmacijo in Hrvatsko predvsem dvorni dekret od 27. novembra 1807 zbirka just. z. štev. 828 natisnjen v Manz-evi izdaji pri § 761 o. d. z., po kterem pripade zapuščina brez poslednje volje umrlega du¬ hovnika po eni tretjini cerkvi, pri kateri je bil trajno nastav¬ ljen, po eni tretjini krajevnemu ubožnemu skladu, po eni tre¬ tjini pa njegovim zakonitim dedičem. Ako pa je zapustil umrli duhoven poslednjo voljo, je merodajna le-ta. Iz zapuščine ab intestato zamrlih duhovnikov, ki niso bili trajno nastavljeni, pa dobe zakoniti dediči dve trptjini, eno tretjino pa ubožni sKlad. Posebne predpise ima cerkveni zakonik glede svete opreme, ki so jo ostavili umrli duhovniki. Taka oprema, iz- vzemši prstane in prsne križe, pripade po kardinalih, ki bivajo v Rimu, papeževi zakladnici, ako je ne podare med živimi ali namenijo v testamentu drugi cerkvi ali cerkvenemu zavodu c. 1298; po rezidencialnih škofih, tudi če so bili kardinali, pri¬ pade oprema z istimi izjemami, stolnici, v kolikor se ne dokaže, da jo jle umrli škof nabavil iz necerkvenih sredstev ali dohod¬ kov. Če je škof vodil več škofij, se sveto posodje, ki ga je osta- vil, deli med katedrale škofij, iz kojih dohodkov je bilo nabav¬ ljeno; ako pa je vsem škofijam miensa episcopalis skupna, se vrši delitev med stolnice po enakih delih. Škofje so zavezani, da vodijo natančne sezname o nabavi svetega posodja, v katerih je zabeležiti, kedaj in iz dohodkov katere cerkve je bilo nabav¬ ljeno ali da je bilo podarjeno ali kupljeno iz necerkvenih sred¬ stev. Ako takega seznama ni, se domneva, da se je nakupilo iz cerkvenih dohodkov, c. 1299.' Po istih načelih je postopati s sve¬ tim posodjem, ki spada v zapuščino posvetnih ali regularnih be- neficiarjev. c. 1300. Kardinali, rezidencialni škofje in drugi be- neficiarji so po zakonu zavezani, da napravijo veljaven testa¬ ment ali drugo listino ter tako poskrbe, da pridejo zgoraj na- 27 * 420 vedema načela glede svetega posodja tudi pred civilnimi oblastvi do veljav«, c. 1301. Drugih določil glede zapuščine duhovnikov v kodeksu ne najdemo. V vsem ostalem je merodajno civilno dedno pravo. V tej zvezi so omeniti še nekatere določbe glede daril, ki vsebujejo za obdarovanca v primeri s civilnim pravom istotako izvestne omejitve v prostem: razpolaganju z njimi. Naklonitve, naslovljene na cerkvenega predstojnika, se smatrajo vedno kot cerkvi ali zavodu storjene, dokler se na¬ sprotno ne dokaže. Naklonitve cerkvi se ne morejo preklicati radi nehvaležnosti predstojnika. Tudi jih predstojnik brez ordi¬ narija ne sme odkloniti. Tisti, ki to stori, je odgovoren za škodo, c. 1536. Duhovnik ali religioz, kateremu so se naklonila po¬ svetna dobra fiduciarično, t. j. v namenu, da razpolaga z njimi v pobožne ali dobrodelne svrhe, mora o tem obvestiti ordina¬ rija. Ako to darovatelj prepove, se njegov dar ne sme sprejeti. Naloga ordinarija je, da poskrbi, da se podarjene reči varno shranijo in v smislu volje darovatelja uporabljajo, c. 1516. Dočim je v smislu civilnega prava smatrati obdarovanca za lastnika, ako ne izhaja iz darovalčeve volje, da je izročil dar predstojniku samo kot zastopniku cerkve ali zavoda, veli cer¬ kveno pravo nasprotno, da mora obdarovanec dokazati, da je veljal dar njemu! Posebno važno je stališče cerkvenega prava za fiduciarične podaritve, pri katerih je uporaba podarjenih stvarij popolnoma prepuščena prostemu prevdarku obdaro¬ vanca, ker ima ordinarij pravico in dolžnost, čuvati nad tem, da se zadosti intencijam darovatelja. Civilno pravo v tem pri¬ meru ne nudi uspešnih sredstev. Nasledniki darovatelja bodo pa posredovanjem škofa lahko dosegli, da se volja njihovega prednika izvede. Ni dvomiti nad tem, da sme škof tudi določiti, kako naj se zadosti intencijam darovatelja. 421 Četrti oddelek. Cerkveno sodno postopanje. I. Poglavje. Razvoj in bistvo cerkvenega sodstva. § 170. Pojem in naloga cerkvenega sodstva. Sodstvo je del javne oblasti ter vsebuje v materialnem smislu razsojevanje civilnih sporov in kaznivih dejanj, v formal¬ nem smislu pa postopanje sodišč pri tem poslovanju. Cerkveno sodstvo je samo del cerkvene jurisdikcije za zu¬ nanji forum. Dočim pa je sedaj v vseh modernih državah sodstvo strogo ločeno od uprave, je meja med sodstvom in upravo v cerkvi zelo nejasna in ista oblastva vrše deloma upravo, deloma sodne posle. Le eno merilo je zanesljivo pri presoji, ali gre za sodstvo ali za upravo, t. j. način postopanja, ki je za rešitev dotične zadeve predpisan. Četrta knjiga cerkvenega zakonika nosi napis »De processi- bus«. Kar se pa tam ureja, ni vseskozi postopanje pred sodišči, ampak nahajajo se v tretjem delu izključno določila za posebne vrste administrativnega postopanja. Ustava in ves organizem cerkve nista pospeševala ločitve sodstva od uprave in se ta ločitev pri absolutno monarhičnem ustroju celote strogo dosledno pač izvesti ne da. Zato se ni čuditi, da niti inače na višku zakonodajne tehnike stoječi kodeks v tem oziru ni našel idealne rešitve. Vendar pa cerkvi sodno postopanje nikoli ni bilo tuje. Naj¬ prej so občine vršile sodstvo, pozneje sinode. V srednjem veku je škof, kadar je opravljal vizitacijie, izločil in odkazal vse sodne slučaje v razpravo in rešitev posebnim sodnim skupščinam (sino¬ dalna sodišča — Sendgerichte). Na papeževem dvoru so morala nastati posebna sodna oblastva že z ozttrom na papeževo državo. Tako je bila Sacra Romana Rota, ki obstoja kot cerkveno sodišče še danes, do leta 1870 vrhovno sodišče za papeževo državo s splošno pristojnostjo. Sodstvo in uprava sta tedaji v obče ločiti tudi v cerkvenem pravu, dasi jasnih mej med njima ni. 422 Po kodeksu pomeni sodno postopanje (judicium ecclesia- sticum) postavno urejeno razpravljanje in razsojevanje v cer¬ kveno kompetenco spadajočih pravnih zadev pred cerkvenim sodiščem (coram tribunali ecclesiastico). Po predmetu loči zakonik: 1. sporno postopanje, judicium contentiosum, v kojem se uveljavljajo in izvoju jejo ali 'pa tudi samo ugotavljajo pravice fizičnih ali pravnih oseb; 2. kazensko postopanje, judicium criminale, v ko¬ jem se kazniva dejanja zasledujejo, ugotavljajo in kaznujejo ali pa ipso jure nastopivše kazni deklarirajo, c. 1552. 3. Poleg teh dveh glavnih panog sodstva razločujemo še tretjo, namreč izviensporno ali nepravdno sodstvo, ki je pa v bistvu upravno postopanje, v zadevah, ki so s sodstvom v pra¬ vem pomenu v ozki zvezi, kakor obravnavanje zapuščin, zaščita nedoletnih in umobolnih (varuštvo in skrbstvo) itd. Ta vrsta sodstva je danes v naših krajih za cerkev samo še zgodovin¬ skega pomena, ker se nahaja sedaj izključno v rokah državnih oblastev. Pristojnost cerkvenih sodišč je bila v srednjem veku silno obsežna in se je raztezala v obče na vse civilne zadeve, s kte- rimi je bil zvezan verski moment — pogodbe potrjene s pri¬ sego, vsi spori, na katerih je bil vdeležen kak klerik, vse zakon¬ ske zadeve — in vsa kazniva dejanja, ki so vsebovala moment greha, torej prekršaj morale. Pri vseh onih deliktih, ki niso bili zgolj cerkveni, ki so pa bili tako pred državnimi kakor pred cerkvenimi oblastvi kaznivi, je pozneje odločala preven- cija. Nove državne zakonodaje pa so postavile cerkvenemu ka¬ zenskemu sodstvu ozke meje ter priznavajo pristojnost cerkve¬ nih sodišč samo za čisto cerkvene delikte, dočim je v pretež¬ nem delu naše države sodstvo v zakonskih sporih poverjeno še danes duhovskim sodiščem. Po kodeksu sodi eeirkev izključno po svojem pravu v sle¬ dečih zadevah: 1. o sporih, kojih predmet so res spirituales ali spiritualibus adnexae. 2. prekršaje cerkvenih zakonov in vsa dejanja, ki vsebujejo moment greha; kolikor gre za določitev krivde (culpae definitio) in za izrek cerkvene kazni (poenarum ecclesiasticarum irrogatio.) 3. o vseh kazenskih in civilnih za¬ devah, ki se tičejo oseb, na koje se nanaša privilegium fori. c. 120, 614, 680. Če gre za zadeve mixti fori, pa je odločilna za 423 pristojnost cerkvenega ali civilnega sodišča prevencija. c. 1553. Glede kaznivih dejanj laikov, ki so mixti fori, pa naj ordinarij zasledovanje opusti, ako civilna oblast javni blagor dovolj ščiti. c. 1933 § 3. Zadeve mixti fori, ki jih je cerkveni sodnik že prevzel, se pod kaznijo ne smejo več uveljaviti pri civilnem sodniku in zgubi tožnik, ki tako postopa, pravico, spraviti isto ali z njo v zvezi stoječo zadevo pred cerkvenega sodnika, c. 1554. § 171. Cerkveni proces pred kodeksom. Ločiti moramo tudi v razvoju sporno in kazensko posto¬ panje. I. Še v rimski dobi po milanskem ediktu so škofje dobili od cesarjev pravico, soditi tudi v civilnih zadevah kristjanov. Kristjani pa so se tudi že prej podvrgavali pravorekom svojih škofov, kar je naravno zahtevalo zaslišanje prizadetih oseb in prič, poizvedbe itd. Cerkev se je držala v sodnem postopanju več ali manj v rimskem pravu udomačenih oblik, ki jih je izpopolnjevala po potrebi z novimi. V srednjem veku je izraziti formalizem germanskega po¬ stopanja vplival tudi na cerkvena sodišča, toda le tako dolgo, dokler se cerkev ni okrepila in si izvojevala samostojnosti. Z bogatim razmahom, ki se je začel razvijati na polju cerkvenega prava od Gratiana naprej, so prišle tudi v cerkveni proces številne nove ideje, pod kojih vplivom se je vršil nadaljni raz¬ voj ter je postal cerkveni pravdni red vzgled vsem državnim procesnim redom. Sholastiki so tudi vstvaritelji v podrobnosti izdelane enotne tvorbe kanonskega civilnega procesa, ki je po¬ znal dve vrsti postopanja: redno, do natančnosti izdelano in na dosego pravne sigurnosti prikrojeno, toda precej okorno, počasno in drago postopanje, poleg tega pa za nujne slučaje posebno, skrajšano ali sumarično postopanje. Glavni načeli ispornega postopanja ste bili pismenost in razpravna maksima. Prvo pomeni, da se morajo vsa važna pravdna dejanja izvršiti pismeno, da so spisi edino vpoštevna podlaga končni razsodbi. Drugo načelo je od prvega neločljivo in znači, da je pribavljanje dejanskega in dokaznega gradiva edinole stvar strank, da sodnik ni smel pri razsodbi ničesar upoštevati kakor to, kar so stranke navedle in o čemur so se 424 po njih predlogu vršili dokazi. Ker so imele stranke vodstvo pravde v rokah, so odgovarjale tudi same za varstvo svojih pravic. II. Podoben je bil razvoj cerkvenega kazenskega postopanja. Tudi tukaj so v začetku predpisi redki, oblike priproste. Vendar pa se je zahtevalo od tožnika, da je po naročilu svetega pisma svojega sobrata, predno ga je zatožil pred škofom, najprej opomnil med štirimi očmi in potem pred pričami. Še le, če je to ostalo brezuspešno, ga je smel naznaniti (denuntiatio evan- gelica). Samo če je bilo kaznivo dejanje obče znano, noto¬ rično, je moral škof postopati uradoma. Od 4. stoletja naprej je cerkev prevzela kazenski proces, kakor je bil pri Rimljhnih v veljavi. Postopalo se je na pod¬ lagi obtožbe. Obtožitelj je vložil obtožnico (libellus accusa- tionis), predlagal je kazen, prevzel je pa tudi dokazno dolžnost in če je podlegel, jie zadela kazen njega samega (poena calum- niae). Iz germanskega prava se je pozneje prevzela p u r g a t i o c a n o n i c a , postopanje, ki je obdolžencu omogočalo, da se je opral obtežujočega ga suma, sosebno če je bil klerik. Čet se obdolžencu ni moglo krivde dokazati, a je ostal navzlic temu še osumljen, se mu je naložila v svrho, da se suma očisti, pri¬ sega s prisežnimi pomagači. Če ni mogel najti dovoljnega šte¬ vila pomagačev, se je smatrala njegova krivda za dokazano. Postopanje na podlagi obtožbe ter postopanje, ki se je uvedlo uradoma, ako je bilo dejanje notorično, je ostalo š© nadalje v veljavi. Za časa sholastikov in klasičnega kanonskega prava se je razvilo inkvizicijsko postopanje, ki se j!e uvedlo uradoma ter dalo vzorec sedanjim kazenskim preiskavam, in poleg njega za prekršaje cerkvene discipline še denuncia- cijsko postopanje. Obe vrsti postopanja ste se izobličili na osnovi rimskega prava. Denuncianta, ki je ponudil dokaz za svojo ovadbo, a z njim ni uspel, j© zadela posebna kazen, ca- lumnia, ker se ga je smatralo za obrekovalca. Tako se našteva v papežkih dekretalah 13. stoletja pet vrst kazenskopravdnega postopanja: per notorietatem, per accusationem, per inquisiti- onem, per denuntiationem, per purgationem. Čimbolj je stopalo državno kazensko sodstvo na površje, tem bolj se je zoževalo cerkveno. Bilo je s časom postalo zelo 425 okorno in počasno, vsled česar Je prišlo tudi tukaj poleg red¬ nega v veljavo skrajšano, sumarično postopanje in sicer v no¬ vejšem času skoraj splošno. Osnovano je na oficialni maksimi, t. s. pravi, preiskava se vodi uradoma, da se dožene in ugotovi objektivna resnica. Procesno pravo, kakor ga nudi kodeks, je samo zaključek prejšnjega, kratko začrtanega razvoja. Določila četrte knjige veljajo za vsa cerkvena sodišča in splošno za vse zadeve, iz- vzemši one, ki jih v vrhovni instanci rešuje sodni dvor kongre¬ gacije Sancti Officii. c. 1554. TT. Poglavje. Kratek pregled sodnega postopanja. § 172 . Sodišča in njih pristojnost. 1. Sodra oblastva tvori Jo one osebe, ki jim gre po ustavi jurisdikcija za zunanji forum (jurisdictio pro foro externo, ordi¬ narija ali delegata). 0 škofijskih in papeških sodnih oblastvih je govoriti na primernem mestu v cerkveni ustavi (glej zgoraj str. 162 ss., 180 ss). Sodišče druge instance ima sestaviti metro¬ polit po istih načelih, kakor veljajo za sodišče prve stopnje. Za zadeve, ki jih je rešil v prvi instanci senat, je potreben tudi v drugi instanci zbor sodnikov vsaj enakega števila, c. c. 1595—96. Sodni organi stoje medseboj v razmerju nad- in podreje¬ nosti, proti njih razsodbam so dovoljena pravna sredstva, ki se rešujejo vedno od nadrejenega sodišča. Nektere zadeve pa so ■sploh pridržane samo papežu v razsojo. Zbog svojega primata sme papež tudi vsak pravdni spor civilni ali kazenski in to v poljubnem stadiju pravde spraviti pred se. Tudi vsaka stranka ima pravico svojo zadevo v vsakem stadiju postopanja prenesti v Rim ali jo pa sploh tam uveljaviti, c. c. 1557 § 3, 1569. Kdor je sodil kako zadevo v prvi instanci, ne more biti sodnik v isti zadevi v drugi instanci, c. 1571. 09 Sodnik prve instance je za vse slučaje, ki niso izrecno iz¬ vzeti, krajevni ordinarij, c. c. 1572 s. s., sodnik druge stopnje 1,(1 Samo pri Roti je mogoče, da sodi v prvi in tudi v zadnji instanci. Toda vedno z drugim senatom, c. 1599 § 2. 426 pa metropolit. Zadeve eksemptnih religiozov sodi v prvi in¬ stanci pokrajinski predstojnik (superior provincialis) ali samo¬ stanski opat (abbas localis), zadeve samostanov ali provinc pa dotični najvišji predstojniki, c. 1579. Druga instanca za vse sufraganske škofe je vedno metropolit. Za zadeve pa, ki jih je v prvi instanci rešil metropolit, gre priziv (appellatio) na onega krajevnega ordinarija, ki ga je metropolit z odotbrenjem rimske stolice za to določil. Spore eksemptnih religiozov rešujejo v drugi instanci nadrejeni najvišji predstojniki, ako pa nimata stranki takega skupnega predstojnika, ali če gre za neeksemptne religioze so pristojna redna sodišča v prvi in drugi instanci, c. 1594. Tretja instanca je za vse zadeve katoliškega sveta rimska stolica, ki odloča ali osebno ali po svojih sodnih dvorih ali po poverjenih sodnikih, c. 1597. 2. P r i s t o j n o s t je dvojna, stvarna in krajevna. Pri stvarni pristojnosti mislimo na sodišča različnih vrst, ki so za reševanje spornih in kazenskih zadev poklicana. Posebna vrsta stvarne pristojnosti je kavzalno sodstvo, kil je podano tedaj, če se pristojnost ne ravna po sicer merodajnih okolnostih, kakor sta teža krivde ali vrednost spornega predmeta, ampak po naravi in kakovosti sporne zadeve. Krajevna pristojnost se imenuje podsodnost (Gerichtsstand), ter jtei ali osebna (forum personale), ako se ravna po osebi tožene ali obtožene stranke, ali pa je določena po dragih vidikih. Papež sam ni podvržen nikaki sodni instanci (Prima Sedeš a nemine judicatur. c. 1556). Njemu pa so pridržane v razsojo nasledne zadeve: a) Pravne zadeve državnih poglavarjev in njih otrok ter oseb, ki so upravičene do prestolonasledstva. b) Zadeve kardinalov, papeških legatov ter vse kazenske pravde zoper škofe. Rimskim sodiščem je pridržana razsoja spornih zadev rezi- dencialnih škofov ter vseh pravnih oseb, ki razun papeža ni¬ majo nadrejenega predstojnika, kakor škofij, eksemptnih reli¬ gij, samostanskih kongregacij i. t. d. Za zadeve, ki jih papež spravi pred svojo jurisdikcijo, določi on sodnika. V vseh teh slučajih je drugi sodnik absolutno nepristojen, c. c. 1557, 1558. Drugače pa se ravna pristojnost po razlogih, ki so našteti v c. c. 1560—1568. 427 Nepristojnost sodnika, za kterega ni podan niti eden teh razlogov, je samo relativna. Tožnik se ima držati podsodnosti toženčeve. Če je za lega podanih več podsodnosti ji, tožnik lahko med pristojnimi sodišči izbere, c. 1559 § 3. Splošno je za podsodnost odločilno domovališče ali quasi- domicilium. Tujce v Rimu se lahko toži pred tamošnimi sodišči. Vaganti imajo svojo podsodnost tam, kjer se ravno nahajajo, religiozi v kraju zavodov, kteriitn pripadajo. Posebne vrste podsodnosti so: forum Tei sitae, sodišče, v kojega okolišu se sporna stvar nahaja; forum contractus,, sodišče, v kojega okolišu se je pogodba sklenila ali kjer se ima izpolniti; forum connexionis seu continentiae, sodišoei, pri kterem se zadeva razpravlja, s katero je novi spor v zvezi; forum delicti commissi, sodišče, v kojega okolišu se je kaznivo dejanje izvršilo. Če jie iz naštetih razlogov pristojnih v eni zadevi več so¬ dišč, odloča med njimi prevenoija. 3. Nujna podsodnost (forum necessarium), ki je vezana vedno na določen kraj!, obstoji! za sledeče zadeve: a) za tožbe na povrnitev odvzete stvari (actio de spolio): forum rei sitae. b) za spore, ki se tičejo beneficija: ordinarius loči bene¬ ficij ; c) za spore radi uprave: ordinarius loči ubi administratio gesta est; d) za spore radi dedščine ali nabožnih volil: ordinarius loči domicilii testatoris. c. 1560. § 173. Stranke. Tožnik (actor) in toženi (reus) morata biti pravdnospo- sobna pa tudi ovlaščena, da" vodita pravdo t. s. pravi, na strani upravičenca tožnika in na strani toženca mora biti legitimacija podana (aktivna in pasivna tožbena legitimacija). Vsak je upravičen do tožbe, komur zakon te pravice ne odreka. Kdor je pravilno tožen, mora dajati pred sodnikom odgovor, c. 1646. 428 Tožnik in toženi morata tudi tedaj, ako sta po odvetniku ali prokuratorju zastopana, osebno biti pri sodišču navzoča, c. 1647. Za mladoletne, slaboumne, brezumne, za zapravljivce ter za pravne osebe morajo pred sodiščem nastopati njih zakoniti za¬ stopniki ali posebni skrbniki (curatores). Če si interesi zasto¬ panih oseb in njih zakonitih zastopnikov nasprotujejo, mora sodnik postaviti posebnega skrbnika, da jih zastopa. Mlado¬ letniki, ki že znajo rabiti razum, v duhovskih stvareh niso od¬ visni od svojih zakonitih zastopnikov in po dovršenem 14. letu lahko samostojno nastopajo. Poprej morajo imeti skrbnika, ki ga ordinarij odobri ali pa sam postavi, c. 1648. Pravne osebe zastopata rektor ali upravitelj; ako se nji¬ hovi interesi križajo z interesi njihove stranke, se postavi po¬ seben skrbnik, c. 1649. Vsak od civilne oblasti postavljen skrbnik mora biti, da lahko nastopa pred cerkvenim sodnikom, od ordinarija svojega varovanca potrjen, c. 1651. Stolno cerkev in svojo menzo zastopa škof, beneficij dotični beneficiar, duhovske korporacije z dovo¬ ljenjem članov njih predstojniki. Pri cerkvenih zadrugah se ravna zastopstvo po predpisih konstitucij, c. 1653. Excomunicati vitandi in obsojeni excomunicati tolerati smejo osebno voditi samo pravdo- radi izpodbijanja ekskomuni- kacije. Drugače ne morejo nastopati pred sodiščem. Vsi drugi izobčenci vživajo polno pravdno sposobnost, c. 1654. Ako nastopa v isti- pravdi več tožnikov ali več tožencev, govorimo o aktivnem ali pasivnem sosporništvu. Inter¬ vencija tretje osebe v pravdi pa j® podana, ako ta oseba sodniku dokaže interes na spornem predmetu in ji sodnik vstop v pravdo dovoli. Ako se izkaže intervencija za potrebno, jo sme sodnik v poljubnem položaju pravde na predlog strank ali uradoma tudi zaukazati, c. c. 1852. 1853. V kazenskih pravdah mora biti obtoženec vedno zastopan po odvetniku, ki si ga ali sam izbere ali pa mu ga postavi sodnik. Pa tudi v spornem postopanju naj sodnik v zadevah, ki se tičejo mladoletnikov ali po kterih je prizadet javni blagor, postavi stranki, ki zato sama ni poskrbela, zagovornika. V vseh drugih pravdah je odvisno od volj® strank, ali si vzamejo zastopnike ali pa hočejo voditi pravdo same. c. 1655, 429 Zastopniki so dvoje vrste, prokuratorji in advokati. Advo¬ kat mora biti doktor ali pa drugače vsaj v kanonskem pravu dobro izvežban. Od prokuratorja se zahteva samo, da je kat. vere, polnoleten in dobrega glasu. Prokurator nima substitucij- ske pravice in ne potrebuje kakor advokat, za izvrševanje svo¬ jega posia potrdila ordinarija, c. 1658. O obliki pooblastila, o pravicah in dolžnostih zastopnikov ter o možnosti, jih odstra¬ niti, govore podrobnejše c. c. 1659—1666. § 174 . Splošna določila o postopanju. 1. Delovanje sodnikov in njih pomožnih organov. Pristojni sodnik ne sme odreči nobeni stranki, ki ga pravilno za to zaprosi, svoje pravne pomoči. Predno koga pozove pred sodišče, mora ugotoviti svojo pristojnost in ravno tako pravdno sposobnost ter legitimacijo stranke. Spore raz¬ ličnih sodišč o pristojnosti rešuje skupno višje sodišče, če tega ni, sodišče, ki je nadrejeno onemu, pri kterem se je zadeva sprožila, in ako tudi to ne obstoja, apostolska Signatura. Absolutna nepristojnost se mora v vsakem stadiju procesa vpoštevati; ako se prigovarja samo relativna nepristojnost in sodnik prigovor zavrne, tedaj proti njegovemu odloku ni prav¬ nega sredstva. Tudi pristojni sodnik ne sme obravnavati zadeve, na kateri ima sam kak interes. Isto pravilo velja za javnega obtožitelja (promotor justitiae) ter za branitelja vezi (defensor vinculi). Tak interes se domneva, če so navedene osebe s strankami v bližnjem sorodstvu ali svaštvu, v razmerju varuštva ali skrb¬ stva, če jim samim preti škoda ali se jim obeta dobiček ali če so poprej kot odvetniki ali prokuratorji isto zadevo zastopali. Tudi stranke smejo pristojnega sodnika ali sodnike radi priza¬ detosti (suspicio) odkloniti (recusare). 0 odklonitvi mora po zakonu poklicani organ nemudoma izdati odločbo. V zadevah privatnega" prava more sodnik postopati samo na predlog strank, v kazenskih slučajih in drugih zadevah javne važnosti pa tudi uradoma. Oficialno načelo, po kterem je treba objektivno resnico uradoma ugotoviti, tedaj tudi do¬ kaze izvesti, velja samo za zadeve javnega interesa. 430 Pravde naj se končajo čim preje, ne da bi smeli trpeti radi tega varnost in pravica; v prvi instanci naj ne trajajo preko dveh let, v drugi ne dalje nego eno leto. Sodniki morajo položiti predpisano prisego. Pri pri¬ segah pred sodišči polože duhovniki roko na prsi, druge osebe pa na evangelij. Sodniki morajo varovati uradno tajnost. Sod¬ nikom in njihovim pomožnim organom je prepovedano, spre¬ jemati kakoršnekoli darove. Odgovorni so za vsako nezakoni¬ tost in prizadejano škodo svojim predstojnikom in strankam, c. c. 1608—1626. 2. Spored pravd (de ordine cognitionum). Pravde se morajo reševati v onem redu, kakor so bile tožbe vložene, samo nujne zadeve smejo priti prej na vrsto. Dilatorični prigo¬ vori se morajo pravočasno uveljaviti, da se pravda po nepo¬ trebnem ne zavleče, in sicer redoma še pred litiskontestacijo. Isto velja pri peremptoričnih prigovorih (exceptiones litis iinitae n. pr. exoeptio rei iudicatae, transactae). Kdor jih uve¬ ljavlja še le pozneje, trpi stroške, če ne dokaže, da ni name¬ noma prišel s prigovori še le sedaj. Tudi se imajo prašanja varščine in ubožnega zastopstva rešiti še pred litiskontestacijo. c. c. 1627—1633. 3. Roki in naroki. (De dilationum terminis et fatali- bus.) Zakoniti zasilni roki (fatalia legis) se ne smejo podalj¬ šati, pač pa sodniški ali dogovorjeni roki. c. c. 1634—1635. 4. Kraj in čas sodnega poslovanja. (De loco et tempore judicii.) Škof sicer lahko ustanovi v poljubnem kraju svoje dieceze sodišče, vendar mora biti poskrbljeno v kraju njegovega sedeža za prostore, v kterih sodišče redno posluje. V vsaki sodni dvorani naj bosta razpelo in evangelij. Za po¬ slovanje sodišča je določiti gotov čas, nujne zadeve pa se mo¬ rajo brez ozira na uradne ure sprejemati. Ob nedeljah in za¬ povedanih praznikih ter zadnje tri dni svetega tedna naj sod¬ niško poslovanje miruje, če ne zahtevajo nujne potrebe, krščan¬ ska ljubezen ali javni blagor kaj drugega, c. c. 1636—1639. 5. Osebe, ki so pripuščene k sodnim razpra¬ vam ter shramba spisov. V sodno dvorano so po sod¬ niku pripustiti samo take osebe, ki so po mnenju sodnika za pospešenje pravde potrebne. Kdor se nespodobno vede in se odredbam sodnika ne pokorava, tvega kazen. Če je advokat 431 ali prokurator, se mu lahko pravica nadaljnih zastopstev od¬ tegne. Zaslišanje oseb, ki ne znajo jezika sodnikov, se mora vršiti s pomočjo zapriseženega tolmača, katerega stranke iz za¬ konitih razlogov (radi prizadetosti) lahko odklonijo. Spisi naj bodo po možnosti pisani latinsko ter se dele na acta causae (n. pr. sodbe in dokazni zapisniki) in acta pro- cessus (vabila, vročilnice, povratnice). Vsak list naj nosi šte¬ vilko ter podpis zapisnikarja z uradnim pečatom. Skončane, prekinjene ali na drugo razpravo preložene spise mora pod¬ pisati tudi sodnik ali predsednik sodnega dvora. V slučaju pri¬ ziva se morajo spisi zbrati, po potrebi prevesti, po aktuarju ali kanclerju overoviti ter višjemu sodišču uposlati. Listine naj se strankam po končanem procesu vrnejo. Vsi spisi, ki osta¬ nejo pri sodišču, se morajo shraniti po njihovi vsebini v javnem ali tajnem arhivu, anonimna pisma in taka, ki so brez vred¬ nosti, naj se uničijo. Zapisnikarji, aktuarji in pisarniški vodje smejo izročiti strankam sodne spise samo z dovoljenjem sod¬ nika. c. c. 1640—1645. § 175. Tožbe in prigovori. Vsaka pravica se pred sodiščem uveljavlja ali s tožbo (actio) ali pa s prigovorom (exceptio). Izvzete so samo pravice, kojih uveljavljenje pred sodiščem zakon izrecno prepoveduje. S prigovorom se izpodbija pravica tožnika ali v celoti ali vsaj deloma ali pa se z njo zanika dospelost terjatve. To kar se trdi v prigovoru, zopet lahko pobija tožnik z repliko, toženec repliko z dupliko itd. Pravni spor je ali petitoren, ako gre za varstvo in zasledovanje kake pravice (jus), ali pa Je samo po- sesoren, ako se s tožbo ne zasleduje pravica, temveč se hoče varovati samo posestno stanje. Tudi več zahtevkov, celo petitorne in posesorne, se sme združiti v eni tožbi, ako se s tem pristojnost sodišča ne preko¬ rači. Tožnik sme pred sklepom razprave spremeniti spor iz petitornega v posesoren in sodnik sme celo še po zaključeni razpravi, dokler ni izrekel sodbe, to spremembo dovoliti. Sodniku je na prosto dano, da z ozirom na trditve in na¬ vedbe strank reši vse sporne točke (iz tožbe in prigovorov) z 432 isto sodbo, ali pa ločeno drugo za drugo, kakor se mu zdi z ozirom na pravno varnost in na hitrejši svršetek pravde naj¬ ugodneje. c. c. 1667—1671. Posebna določila se nahajajo v zakonu za naslednje tožbe: 1. Začasne odredbe: V tožbi se lahko zahteva, da sodnik dovoli upravo predmeta, ki se nahaja v detenciji druge osebe. Pogoj je, da se izkaže tožnikova pravica na dotično stvar ter škoda, ki mu grozi, ako se uprava ali shramba ne dovoli. Pod enakimi pogoji se sme v tožbi zahtevati, da se tožencu Izvrševanje (sporne) pravice prepove. Oboje ukrene sodnik lahko tudi uradoma, ako to zahte¬ vajo oziri na javni blagor. Omenjene odredbe niso dopustne, ako da nasprotna stranka za škodo, ki grozi, primerno varščino. Za sekvestra naj določi sodnik po predlogu strank ali ura¬ doma primerno osebo. c. c. 1672—1675. 2. Tožbe radi grozeče škode vsled nove gradnje ali vsled nevarnosti, da se zruši stara zgradba. Ogrožena stranka sme zahtevati od graditelja nove zgradbe, da delo vsled škode, ki jej iz gradnje grozi, ustavi ali da založi primemo varščino. Komur preti škoda vsled slabega stanja tuje zgradbe, ta sme tožiti na odstranitev te nevarnosti ali na varščino za po¬ kritje event. škode. c. c. 1676 — 1678. 3. Tožbe na ugotovitev ničnosti. Ako je kako pravno dejanje ali kaka pogodba neveljavna, sme prizadeta stranka tožbenim potom zahtevati, da se ničnost sodniško ugotovi. Ako gre za zadeve javnega interesa ali za pravice ubogih ali mladoletnih oseb, sme izreči sodnik sodbo o ničnosti tudi uradoma, sicer pa samo na predlog prizadete stranke, c. c. 1679—1683. 4. Izpodbojne tožbe intožbe na upostavitev v prejšnji stan. Kdor je vsled grožnje ali prevare opravil pravno dejanje ali sklenil pogodbo, ki na sebi ni nična, more tožbenim potom doseči razdor onega pravnega opravila, ako dokaže, da se ga je krivično sililo ali prevarilo (actio rescis- soria). Isto pravico ima tekom dveh let vsaka stranka, ki je bila vsled zmote s kako pogodbo oškodovana za več kakor za polovico vrednosti. Tožba gre tudi proti dobrovernemu posest¬ niku izsiljene ali s prevaro pridobljene reči. 433 Mladoletnim in takim osebam, ki vživajo enako pravno zaščito kakor mladoletni, pristoja proti izpodbojnim pravnim opravilom poleg rednih pravnih sredstev še izredno sredstvo na upostavitev v prejšnji stan. Polnoletne osebe se smejo tega sredstva poslužiti samo, če je izpodbojna ali druga redna tožba nemogoča, če imajo pra¬ vičen razlog in če dokažejo, da niso oškoditve same krive. Rok za tožbo na upostavitev v prejšnji stan je določen na štiri leta od dosežene polnoletnosti odnosno od časa oškoditve in pre- stanka ovire. c. c. 1684—1689. 5. Protitožbe (reeonventiones) so tožbe, ki jih to¬ ženi vloži pri istem sodišču proti tožniku, da ž njimi izpodbije ali zmanjša tožbeni zahtevek. Protitožbe so dovoljene v vseh spornih zadevah, izvzemši causae spolii. V kazenskih zadevah pa se morejo samo tožbe radi žalitve izpodbijati s protitožbo radi druge žalitve, c. c. 1690—1692. 6. T o ž b e na zaščito posesti (actiones possessoriae). Kdor ima pravni naslov, da pridobi posest kake stvari ali izvr¬ ševanje kake pravice, sme s tožbo zahtevati, da se ga pripusti v posest ali v izvrševanje pravice. Ne samo posest, ampak tudi priprosta detencija daje pravico do posestne zaščite. Kdor se nahaja eno leto neprekinjeno v posesti kake stvari ali v kvazi- posesti pravice, ima proti vsem motitvam tožbo na zaščito po¬ sesti (actionem retinendae posessionis). Rok je eno leto od motitve, zahteva se od toženca, naj z motitvami preneha. Tudi kdor poseduje vi, clam aut precario (nepristni posest¬ nik), ima actio retinendae posessionis proti motitelju, ne pa proti tistemu, kteremu je stvar s silo ali skrivaj odvzel ali jo od njega! prejel v porabo proti poljubnemu preklicu (precarium). V zadevah, v kojih je prizadet javni blagor, sme hibo po¬ sesti proti nepristnemu posestniku uveljavljati promotor ju- stitiae. Ako je posest med dvema strankama sporna, naj zaščiti sodnik onega, ki je v zadnjem letu izvršil več posestnih dejanj. V dvomu naj prisodi sporno stvar obema nedeljeno, ali če to ne kaže, naj jo izroči sekvestru. Kdor je zgubil posest kake stvari ali pravice na ta način, da mu jo je drugi ali s silo ali skrivaj odvzel, ali mu izvrševanje pravice onemogočil, ima tožbo na vrnitev posesti (actio recu- perandae posessionis vel da spolio). Tožba se mora vložiti te- 28 434 kom enega leta, odkar je oškodovanec za dogodek izvedel. Ex- ceptio spolii pa časovno ni omejena. Zahtevek gre na upostavi- tev prejšnjega posestnega stanja. Temu zahtevku se mora ugo¬ diti, sicer oškodovani ni zavezan v petitornem sporu razprav¬ ljati. Oškodovanemu ni treba dokazati drugega, nego da mu je bila posest odvzeta, c. c. 1693—1700. Zastaranje tožb se ravna po pravilih o zastaranju imovinskih pravic (c. c. 1508 — 1512), actiones de statu perso- narum pa sploh ne zastarajo. Kazenske tožbe ugasnejo s smrtjo krivca, dalje kadar pristojno obiastvo dejanje spregleda, konečno kadar je potekel rok za tožbo. Tožbe radi žalitev za¬ starajo v enem, tožbe iz kvalificiranih deliktov proti šesti in sedmi božji zapovedi v petih, tožbe radi simonije in umora v desetih, vse druge tožbe v treh letih (vedno mišljen annus utilis). Zastaranje teče od dneva storjenega delikta, pri civil¬ nih tožbah od dneva, ko je bila dana možnost tožbo pri sodišču vložiti, c. c. 1701—1705. § 176 . Način, kako sc uvede in sprejme pravda (Causae introductio et litis contestatio). 1. Kdor hoče koga tožiti, mora pri pristojnem sodniku vlo¬ žiti tožbeni spis z navedbo spornega predmeta, tožbenega za¬ htevka, pravnega naslova, na kterega se ta opira, dokazil za resničnost trditev ter naslova tožnika ali njegovega zastopnika. V tožbi (libellus litis introduetorius) mora biti tudi izražena prošnja na sodnika za pravno pomoč. Ako tožnik ne zna pisati, sme tudi ustmeno tožiti, ravno tako so dovoljene ustmene tožbe v nujnih in enostavnejših zadevah. V teh primerih nadomešča tožbo zapisnik. Sodnik se mora odločiti tekom enega meseca, ali sprejme tožbo ali jo odkloni. Odklonitev se mora utemeljiti. Proti odloku je dopusten rekurz tekom 10 dnij. Ako se tožba pripusti, sledi vabilo tožnika in nasprotnika pred sodišče; z vabilom (citatio) se dostavi tožencu Izvod tožbe. O vabilu ima zakon slične predpise, kakor so v praksi pri ci¬ vilnih sodiščih. Ako bivališče toženca ni znano, se ga pozove z ediktom, ki se nabije na sodno desko in objavi v primernih javnih glasilih. 486 Čim je opravljeno vabilo toženca, preneha biti zadeva ne¬ dotaknjena (res integra): vezana je na sodišče ali na poobla¬ ščenega sodnika, rok zastaranja se prekine, spor prične teči in v veljavo stopi načelo: lite pendente nihil innovetur. c. c. 1711 do 1725. 2. Pravdno razmerje med strankami nastane na ta način, da toženec pred sodnikom tožbo pobija v namenu, da sprejme proti njemu naperjeno pravdo. To dejanje se imenuje litis con- testatio (Streiteinlassung), ter se v spisih zabeleži z ugotovitvijo spornih točk. V zamotanejših slučajih se te sporne točke (con- troversiae articuli) formulirajo pri posebnem naroku, da se tako vzajemno utrdijo vsa dvomljiva prašanja (ad causae dubia concordanda). Ako ena izmed strank k temu naroku ne pride, se ugotovijo sporne točke in prašanja v njeni odsotnosti ura¬ doma. Sklep, tičoč se ugotovitve spornih točk in prašanj (for¬ mula dubiorum seu articulorum), se sme le iz zelo tehtnih raz¬ logov nadomestiti po novem sklepu. Pred sprejetjem spora po tožencu (litis contestatio) v obče ni dopustno, da se vrši kakoršnokoli dokazovanje. Le če tože¬ nec navzlic pravilnemu vabilu izostane ali če obstoji nevarnost, da gre dotično dokazilo v zgubo (n. pr. smrtna nevarnost, v kteri se nahaja važna priča, njeno predstoječe potovanje v daljne kraje itd.), sme proizvesti sodnik dokaze tudi pred litis- kontestacijo. Izpremembo tožbe sme sodnik po litiskontestaciji le še iz pravičnega razloga ob pristanku toženca dopustiti. Sodnik mora dati strankam primeren rok za ponudbo in izpopolnitev doka¬ zov. Posestnik tuje stvari zgubi z litiskontestacijo dobrovernost, t. j. on neha biti bonae fidei posessor. c. c. 1726—1731. § 177. Pravdna instanca in glavno postopanje. I. Z litiskontestacijo začenja pravda pred dotičnim sodi¬ ščem teči, nastala je zanjo instanca (litis instantia), ki traja dotlej, dokler ni spor končan. Konča pa se ali rednimi potem ali na ta način, da se postopanje ustavi in da se tožnik svoji zahtevi odpove. Ako ena stranka med pravdo umre ali pa dobi drugo službo od one, za katero se je pravdala, se postopanje, če niso spisi še zaključeni, prekine dotlej, da stopi pravni naslednik 28 * 436 (dedič ali novi beneiiciar) v pravdo. Ako pa je razprava že za¬ ključena (causae conciusa), se instanca ne prekine in sodnik mora vabiti v svrbo završitve postopanja aii zastopnika stranke ali dediča umrle ali naslednika izstopivše stranke. Pravda radi cerkvenega beneficija se sme imenom dotične cerkve nadalje¬ vati, tudi če je ena stranka vsled smrti ali, ker se je zalitevi odpovedala, odpadla. Ge umre zastopnik, miruje postopanje toliko časa, da se imenuje novi. V dveh letih se izgubi prva, v enem letu druga instanca, ako stranke v tem roku ne izvrše nikakega pravdnega dejanja. Sodba prve instance, proti kteri je bil vložen priziv, postane pravomočna. V slučaju izgube instance (peremptio; ugasnejo učinki pravdnih dejanj ne pa dispozitivnih izjav o spornem predmetu, n. pr. priznanja dolga (peremptio extinguit acta pro- cessus non autem acta causae). Tožnik sme umakniti tožbo v vsakem stadiju pravde. Obe stranki se smeta odpovedati posameznim ali vsem pravdnim dejanjem. Odpoved se mora izvršiti pismeno. Pri odpovedi ka¬ kor pri perempciji trpi vsak del stroške za pravdna dejanja, ki jih je povzročil, c. c. 1732—1741. II. 1. Izpraševanje strank. De interrogationibus partibus in judicio faciendis. V civilnem postopanju sodnik v obče nima ugotoviti materialne resnice. Zato mora Izpraševati stranke v to svrho le tedaj, če gre za zadeve javnega interesa. Drugače je izpraševanje strank dopustno samo v pojasnitev predloženih dokazov. Izpraševanje strank je pred zaključkom razprave v vsakem stadiju pravde dopustno, pozneje praviloma ne več (izjeme glej c. 1861). Na prašanja, stavljena v smislu zakona se mora odgovoriti in izjaviti resnica, razun če se nana¬ šajo na delikt, ki ga je stranka zakrivila. Odklonitev odgovora sme sodnik po prosti oceni tolmačiti celo za priznanje. V civil¬ nem postopanju mora sodnik v zadevah javnega interesa stranke zapriseči. V drugih sporih je zapriseganje strank pre¬ puščeno njegovemu prevdarku. V kazenskih pravdah se obdol¬ ženca ne sme zapriseči. Stranke, med koje štejeta tudi pro- motor justitiae in defensor vinculi, so upravičene predlagati sodniku prašanja, ki jih naj stavi nasprotnim strankam. Stranke morajo v svrho zaslišanja osebno pristopiti k sodniku, c. c. 1742 do 1746. 437 2. Dokazi. Dokaza ne potrebujejo: dejstva, ki so obče znana ali notorična v smislu c. 2197 št. 2, 3, dejstva, ki se že po zakonu domnevajo (quae ab ipsa lege praesumuntur); ko- nečno dejstva, ki jih nasprotna stranka prizna in za ktere ne zahtevata navzlic priznanju ene stranke zakon ali sodnik še dokazov. Presumpcija je verjetna domneva negotove stvari, ki jo ali vstvari sodnik (praesumptio hominis) ali pa jo daje zakon sam (praesumptio juriš). Kar se domneva, se smatra za res¬ nično, dokler se ne dokaže, da je nasprotno resnica. Prae¬ sumptio juriš simpliciterje domneva, proti koji se lahko posredno in neposredno nasprotno dokaže. Praesum¬ ptio juriš et de jure pa imenujemo domnevo, proti kteri je dokaz samo posredno mogoč, namreč samo dokaz proti dej¬ stvu, ki tvori podlago domnevi, c. c. 1825—1828. Dokazno bre¬ me zadene vedno tistega, kojemu gre dotična trditev v prid. Staro pravilo »actore non probante reus absolvitur« je v c. 1748 izrecno recipirano. Dokaz se dožene z različnimi sredstvi (dokazali). Nepotrebna dokazila, ki bi pravdo zavlačevala, treba odkloniti. Kot dokazila pridejo v cerkvenem procesu v poštev: a) priznanje strank, confessio partium c. c. 1750 do 1753. O priznanju govorimo tedaj, če stranka izpove pred sodnikom v svojo škodo in v korist nasprotnika (confessio ju- dicialis, priznanje pred sodnikom). Ako to stori izven sodišča (confessio extrajudicialis), presoja sodnik izpovedbo po pro¬ stem prevdarku. Priznanje pred sodnikom v zadevah proste dispozicije stranko veže in oprošča njenega nasprotnika od dokaza. b) priče, testes, c. c. 1754—1791. O pričah vsebuje za¬ konik obširne in zelo podrobne določbe, ki se tičejo dolžnosti pričevanja (izvzete so osebe, ki jih veže uradna tajnost ali ki se boje vsled pričevanja za se ali za svoje najbližje sorodstvo ali svaštvo težkega zla), lastnosti prič (sposobnosti, nesumlji- vosti), načina, kako se morejo priče k sodišču privesti in kdo sme to storiti, načina, kako jih je zapriseči in zaslišati ter za pot in izgubo časa odškoditi, dalje razglasitve, zavrnitve in pre¬ soje izpovedb prič pred sodiščem. Izpovedba ene same priče ne tvori polnega dokaza razun, če gre za pričevanje kvalifici¬ rane priče o poslih, ki jih je uradno vršila. Še le če dve ali tri priče pod prisego o isti stvari ali istem dejstvu iz lastne ved- 438 nosti enako izpovedo, se naj to smatra za zadosten dokaz. Toda izjemoma sodnik ni primoran, se z njimi popolnoma zadovo¬ ljiti. c. 1791. c) izvedencev, periti, c. c. 1792—1805, se naj sodišče posluži, če so potrebni za dokaz kakega dejstva ali za pravilno spoznanje narave kake stvari (ad veram alicuius rei naturam dignoscendam). Določi jih sodnik po predlogu ali po zaslišanju strank izmed onih oseb, ki so od pristojnega posvetnega ob- lastva za sposobne priznane. Iz istih razlogov kakor priče se morejo tudi izvedenci odkloniti. Pred zaslišanjem so po sodniku zapriseči. O izvidu morajo dati mnenje pismeno ali ustmeno, ustmeno mnenje je dati na zapisnik. Izpovedbe izvedencev ima sodnik v zvezi z ostalimi podatki pravde prosto presojati. Ho¬ norar je določiti po krajevnih običajih. d) sodniški ogled, accessus et recognitio judicialis, c. c. 1806—1811, pride kot dokazilo v poštev, ako smatra sodnik za potrebno, da si ogleda sporno stvar na licu mesta. Obaviti se mora ali po sodniku samem, ali po kakem avditorju ali de¬ legatu. Če se je bati, da se bo uradno poslovanje motilo, sme sodnik strankam in njih zastopnikom pristop prepovedati. Pri krajevnem ogledu se lahko zaslišijo tudi poprej povabljene ali od strank privedene priče. O uradnem poslovanju na licu me¬ sta je treba voditi natančen zapisnik, ki ga podpišeta sodnik in zapisnikar. e) listine, probatio per instrumenta, c. c. 1812—1824, so v cerkvenem pravu in postopanju posebno važna dokazila. Ločimo jih v javne in zasebne. Med javne listine štejejo vsi spisi in odloki papeža, rimske kurije in ordinarijev, sodni spisi, matice vseh vrst in izpiski iz njih ter listine civilnih oblasti, ki veljajo po zakonih vsakega kraja za javne. Listine pa, spisane od zasebnikov, kakor pisma, pogodbe, oporoke, so privatni dokumenti. Javne listine tvorijo poln dokaz za to, kar je v njih v glav¬ nem in neposredno potrjeno. Kar pa je potrjeno po zasebnih dokumentih, tvori napram izstavitelju ali podpisancu dokaz enake vrednosti kakor izvensodno priznanje. Proti tretjim ose¬ bam pa zasebne listine same po sebi nimajo dokazne moči. Listine z izbrisi, popravki, vpostavki (interpolacijami) in dru¬ gimi nedostatki je presojati glede dokazne moči po prostem prevdarku. 439 Zakon ima posebne predpise, kako je utrditi sporna pra¬ vilnost kopij in kako je postopati, da se skupne listine (opo¬ roke, pogodbe), ki jih stranka, koja se nanje sklicuje, nima v roki, predlože sodišču (tožba na izročitev listine). f) Zaprisega strank, jusjurandum partium. Če je dokaz doprinešen samo na pol in ni več na razpolago drugih sredstev, sme sodnik dopustiti ali ukazati, da se dokaz izpo¬ polni po zaprisegi strank. Sosebno pride to dokazilo v poštev, če gre za ugotovitev, je li dotična stranka status civilis ali sta¬ tus religiosi, ni pa dopustno v kazenskih pravdah in civilnih sporih visoke vrednosti ali sicer velike važnosti. Radi svrhe koji služi, se imenuje zaprisega strank jusjurandum suppleto- rium. Prisega se naloži stranki ali uradoma ali po predlogu druge stranke, ali branitelja vezi ali javnega tožitelja. Stranka, kteri se dopolnilna prisega naloži, jo iz pravičnih razlogov sme odkloniti ali vrniti (referre) nasprotniku. Sodnik ima presoditi, ali je odklonitev smatrati za priznanje in je li vrnitev nasprotniku upravičena ali ne. Prisega stranke je pa lahko tudi poravnalna prisega, jlusrurandum decisorium, če sta se stranki dogovorili, da se ima glavni ali incidenčni spor rešiti na podlagi prisege tožnika ali toženca, ktere vsebina se je spo¬ razumno določila, c. c. 1829—1836. 3. Incidenčne zadeve, causae incidentes. Ako se po pričetku pravde od kake stranke ali od javnega tožitelja ali branitelja vezi razmotriva prašanje, ki v tožbi ni vsebovano, ki je pa za glavno prašanje tolike pomembnosti, da se mora rešiti pred njim, govorimo o incidenčnih primerih. Sodnik odloči, ali je incidenčno prašanje pripustiti ali ne, ali je rešiti v formalnem pravdnem postopanju z vmesno sodbo (sententia interlocu- toria) ali pa brez postopanja samo z odlokom, c. c. 1839—1841. Kot posebni incidenčni primeri so v zakonu našteti in ure¬ jeni : a) nepokorščina, contumacia. Pravilno vabljenega toženca, ki je brez opravičbe izostal, more sodnik proglasiti za nepokornega (contumax). Pravda se na to po predlogu na¬ sprotnika, promotorja ali defensorja nadaljuje in nepokornemu se po potrebi zagroze kazni. Ako se konča pravda brez toženca, se sme sodba ozirati samo na to, kar se zahteva v tožbi. Pro¬ glasitev nepokornim je mogoča tudi po litiskontestaciji, ako se je toženec pač odzval prvemu vabilu, ne pa poznejšim. Nepo¬ korni toženec ima pravico prositi tekom treh mesecev po dosta- 440 vitvii sodbe za upostavitev v prejšnji stan v svrho, da more vložiti proti sodbi priziv. Ta pravila so zmisloma uporabljati tudi napram tožniku, ki neupravičeno izostane. Nepokorščina tožnikova ima za posledico izgubo instance, ako je mesto njega ne prevzameta promotor ali dtefensor, kjer to zahteva javni inte¬ res. Toženec pa ima pravico zahtevati, da se ali vse dosedanje postopanje razveljavi, ali se ga od tožbe končnoveljavno opro¬ sti ali pa da se postopanje v odsotnosti tožnika dovrši. Nepo¬ korna stranka trpi stroške postopanja, c. c. 1842—1851. b) Vstop tretje osebe v prav do ali inter¬ vencija. Kdor ima interes na izidu pravnega spora, n. pr. če gre pravda za stvar, ki je njegova last, sme biti pripuščen kot intervenient v vsaki pravdni instanci. Toda potrebno je, da vloži pred zaključkom glavnega postopanja (conclusio in causa) po¬ seben spis, v kterem svojo pravico do vstopa obrazloži. Za do¬ kaz njegove zahteve se mu dovoli določen rok. Če se izkaže, da je intervencija potrebna, jo mora sodnik po predlogu ali uradoma pokrenitii. c. c. 1852 in 1853. c) Napadi, attentata, so novotarije, ki jih med tekočo pravdo učini stranka zoper stranko ali sodnik zoper eno ali obe stranki proti njihovi volji in v njihovo škodo z ozirom na pred¬ met pravde ali na tekoče roke. Taki napadi so sami po sebi ničevi, zato jih more prizadeta stranka z ničnostno pritožbo po¬ bijati. Vprašanja o napadih se morajo brez odloga rešiti po zaslišanju strank eventualno tudi promotorja in defensorja z odlokom sodnika (decreto judieis). Ako je tak napad dokazan, mora sodnik ukreniti, da se umakne (revocatio), ali popravi (purgatio). Če se je izvršil napad s silo ali zlonamerno, odgo¬ varja oni, ki ga je izvršil, prizadeti stranki za škodo. c. c. 1584— 1857. III. Objava dokazov, zaključenje zadeve in sklepna razprava. (De processus publicatione, de conclusione in causa et de causae discussione). Kadar so do¬ kazi proizvedeni, je treba objaviti strankam vse podatke doka¬ zovanja na ta način, da sei jim dovoli vpogled v spise ali pre¬ pise iz njih. Zadeva se smatra za zaključeno, ako stranke na prašanje sodnika izjavijo, da nimajo več nadaljnih navedb, ravno tako, če poteče strankam stavljeni rok za predložitev nadaljnih doka¬ zil brezuspešno. O zaključitvi zadeve mora izdati sodnik pose- 441 ben odlok. Nato se določi rok, v kterem imajo stranke vložiti svojo obrambo v tolikih izvodih, da dobe vsaka nasprotna stran¬ ka in vsak sodnik, odnosno tudi promotor in defensor po enega. Ob potrebi sme sodnik zahtevati, da se obrambni spisi z vsebino najvažnejših dokumentov, na ktere se opirajo, natisnejo. Po menjavi obrambnih spisov se sme dovoliti vsaki stranki še en odgovor.- Ustmene informacije po advokatih so nedopustne, sme se pa v razčiščenje kake točke dovoliti po sodniku še umerjena razprava, ako stranke predlože pismeno formulirana prašanja, ki naj bodo predmet diskusije, c. 1858—1867. § 178. Sodba in pravna sredstva proti njej. (Sententia et juriš reme- dia contra sententiam.) I. Sodba je zakonita izjava sodnika, s ktero se odloči zadeva, ki je bila predmet pravdnega postopanja. Sodba je ali v smerna sodba (sententia interlocutoria), če se z njo reši inci- denčno prašanje, ali pa je končna sodba, če se tiče glavnega predmeta. Vse druge izjave, sklepi in odredbe sodnika se zo- vejo dekreti. Razsodi naj sodnik po moralični gotovosti, ki si jo je pridobil v svoji notranjosti o sporni zadevi. Dokaze ima v obče presojati po svojem prostem prevdarku. Ako si ni mo¬ gel pridobiti na podlagi dokazov in drugih podatkov pravde moralične gotovosti, mora praviloma tožnika zavrniti, razun v primeru, da gre za causa favorabilis. Sodbo je izreči po dovršeni razpravi (expleta causae di- sceptatione), v težavnejših slučajih pa sme porabiti sodnik pri¬ meren čas za pomislek. V zadevah, ki spadajo pred senat, do¬ loči predsednik dan posvetovanja, k ktereinu morajo prinesti vsi. člani svoje pismeno izdelane zaključke, ki se priklopijo spisom. Glasuje se po precedenci (činovnem redu), vendar pa glasuje kot prvi vedno poročevalec. Pri posvetovanju votanti svoja vota lahko svobodno spremene. Merodajno je mnenje večine. Sodba mora sporni predmet natančno označiti in vsa sporna prašanja rešiti. V njej se morajo jasno navesti obveze, ki zadenejo obsojeno stranko ter okolnosti, pod kojimi (kedaj, kje itd.) so te obveze izpolniti. Vsaka sodba mora biti podprta z razlogi ter vsebovati tudi izrek o stroških. 442 Sodba se mora v začetku sklicevati na Boga (sv. Trojico), nato so navesti imena sodnikov in strank z zastopniki, dalje dejanski stan (species facti), konečno dispozitivni izrek na kraju razlogov, na koje se opira. Datirana sodba Je podpisati od vseh sodnikov in od zapisnikarja. Tako izgotovljena se mora strankam čim preje objaviti. V to svrho se stranke ali pokliče k sodišču ter se jim sodba po sodniku slovesno prečita; ali pa se stranke obveste, da se nahaja sodba v sodniški pisarni, kjer jo lahko čitajo ter odpravek za se zahtevajo, ali pa se jim do- pošlje po pošti. c. c. 1868—1877. II. Pravna sredstva (juriš remedia contra senten- tiam). Napake v odpravkih sodbe, računske in druge očividne pomote v sodbenem izreku, dejanskem stanu ali zahtevkih strank sme sodnik sam popraviti ali pa so eventualno ugotoviti incidenčnim potom. Drugače pa pridejo v poštev: 1. priziv, appellatio, so upravičeni vložiti: stranke, pro- motor in defensor ako s sodbo niso zadovoljni. Priziv gre na višje sodišče in je vložiti pri sodniku, proti kojega sodbi je na¬ perjen (judex a quo), tekom 10 dnij po razglasitvi ali dosta¬ vitvi sodbe. Po vložitvi priziva se mora prizivatelj obrniti tekom enega meseca na prizivnega sodnika. V to svrho zadostuje, da stranka prosi višjega sodnika, da spremeni izpodbijano sodbo, od koje mora en primerek biti priložen prizivnemu spisu. Ako preteče rok desetih odnosno tridesetih dnij brezuspešno, ugasne pravica do priziva. Priziv se sme vložiti tudi ustmeno po razglasitvi sodbe in je v tem primeru zabeležiti v spisih. V prizivnem postopanju se je držati mej prizivnih predlo¬ gov. Pod gotovimi okolnostmi je dopustno, se poslužiti novih dokazil. V c. 1880. so našteti primeri, v kterih je priziv izključen, c. c. 1879—1891. 2. Ničnostna pritožba (querela nullitatis). Sodba je nepopravljivo nična, če jo je izrekel absolutno nepristojni sodnik ali nezadostno zaseden senat (c. 1576 § 1), če’ ena izmed strank ni imela pravdne sposobnosti ali če je bil njen zastopnik brez zakonitega pooblastila. Taka ničnost se potom prigovora lahko vedno uveljavlja, potom tožbe pa tekom 30 let pred sodnikom, ki jo je izrekel. 443 Popravljivo nična (nullitas sanabilis) pa Je sodba, če stranke niso bile pravilno vabljene, če manjkajo razlogi ali zakoniti podpisi ali datum. Taka ničnost se more uveljaviti ali obenem s prizivom tekom 10 dnij ali pa posebej tekom treh mesecev, c. c. 1892—1897. 3. Opozicijsko tožbo, oppositio tertii, more vložiti tretja oseba, ki se čuti po sodbi v pravdi dveh drugih strank prikrajšano v svojih pravicah. Opozitor se po svojem prevdarku lahko obrne ali na prvega sodnika, ali pa s prizivom na dru¬ gega sodnika. Dokazati mora, da so s sodbo njegove pravice v istini kršene ali da je njih prikrajšanje neizogibno, čim se sodba izvrši, c. c. 1898—1901. § 179 . Pravomočnost (res judicata) in izvršba (executio sententiae). I. Pravomočnost nastopi, kadar sta izšle v isti zadevi dve enaki sodbi, dalje če je pretekel prizivni rok pred sodni¬ kom prve ali druge instance brezuspešno. V zadevah, v kojih priziv ni dopusten, postane sodba takoj pravomočna. Sodbe v pravdah de statu personarum pa sploh ne postanejo pravomočne, ampak ima enaka rešitev v dveh instancah samo za posledico, da se proces ne sme obnoviti razun iz novih tehtnih razlogov ali na podlagi novih dokumentov. Pravomočna sodba je za stranke obvezna, sprečuje ponovitev zadeve pred sodiščem, ter se ne more več izpodbijati, ker velja za pravilno rešitev (prae- sumptione juriš et de jure habetur vera et justa). Proti sodbam, proti kterim je redno pravno sredstvo priziva ali pritožbe nič¬ nosti nemogoče, je dovoljeno izredno pravno sredstvo vposta- vitve v prejšnji stan tekom štirih let, ako je njihova krivičnost očitna. Krivičnost pa mora biti razvidna ali iz dokumentov, ki so se naknadno izkazali kot potvorjeni ali iz dokumentov, ki so se šele pozneje našli in iz katerih neoporečno izhaja, da bi bili imeli v posledku nasprotno sodbo ali pa 2. iz odkrite goljufije druge stranke ali pa 3. iz očitne prekršitve zakona. V primeru pod 3 dovoli vpostavitev v prejšnji stan prizivni sodnik, dru¬ gače sodnik 1. instance, c. c. 1902—1906. TT. Izvršba je v obče mogoča še le po pravomočnosti sodbe, poprej je dopustna samo začasno radi preživnine ali iz 444 druge nujne potrebe, ako je po varščini ali na drug način pre¬ skrbljeno, da nasprotna stranka ne bo trpela škode 1 , če se izvršba pozneje prekliče. Za uvedbo izvršbe je potreben odlok sodnika, da je sodba izvršna. Ta izrek se sme v danih primerih (kjer je priziv izključen) uvrstiti že v sodbo samo, drugače se izda posebno. Izvršbo ima odrediti ordinarij sodišča prve instance, pri religiozih pa predstojnik, ki je izdal sodbo zadnje instance. Prisojene nepremične stvari so upravičencu takoj izročiti, za osebne obveznosti pa (plačila itd.) je dolžniku določiti štiri¬ mesečni rok. Izvršba naj se izvaja tako, da ima obvezanec čim najmanj škode. Kar rabi za življenje in obstanek, se mu ne sme odvzeti. Kleriku mora ostati toliko, da se lahko stanu pri¬ merno vzdržuje. Kaznij in cenzur naj se izvršilni sodnik poslu¬ žuje le ob potrebi in stopnjema. c. c. 1917—1924. § 180. Pravdni stroški in pravica ubogih (Expensae judiciales, gra- tuitum patrocinium). V spornih zadevah sodnik lahko obsodi stranke na plačilo stroškov. Stroški nastanejo ali iz poslovanja sodišča (komisije, pričnine, pristojbine zvedencev, pisarniške potrebščine, pre¬ vodi, prepisi, overitve, legalizacije) ali vsled zastopstva strank po prokuratorjih ali odvetnikih. Provincialni zbori ali pa škoije na svojih sestankih naj določijo tarifo in pravila za odmero stroškov. Sodnik sme od strank zahtevati, da zolože že vnaprej primerno vsoto za kritje stroškov. Navadno ima stranka, ki v pravdi podleže, povrniti zmagovalcu sodne stroške, ki so na¬ stali v glavni ali incidenčni. pravdi. Če sta tožeča in tožena stranka deloma uspeli, deloma podlegli, ali če je tekla pravda med sorodniki in svaki, dalje, če je šlo za važno in zelo težko prašanje, konečno če to zahtevajo tudi pravični in tehtni raz¬ logi, sme sodnik po svojem prevdarku stroške med strankami popolnoma ali deloma pobotati. Toda unesti mora ta odlok v sodbeni izrek. Solidarni obvezanci se morajo obsoditi tudi na povračilo stroškov solidarno, drugače zadene vsakega sospornika samo na njega odpadajoči del. 445 Proti izreku o stroških ni dovoljen poseben priziv, pač pa opozorite v (oppositio) na prvega sodnika tekom desetih dnij, ki potem odločbo lahko spremeni in postavke zniža. Priziv proti sodbi v obče vključuje tudi priziv proti izreku o stroških, c. c. 1908—1913. Ubožne stranke smejo zahtevati, da se jim sodne stroške popolnoma ali vsaj deloma spregleda in da se jim postavi brez¬ plačnega zastopnika v pravdi. Stranka mora za pravico vbogih prositi pismeno in priložiti dokumente, iz kterih so razvideti njen položaj in njene imovinske razmere. Podeljena pravica vbogih se lahko naknadno opozove, ako se kasneje tekom prav¬ de izkaže, da pogoji niso dani. Brezplačno zastopstvo vbogih strank je praviloma poveriti odvetnikom, c. c. 1914—1916. § 181. Poravnava in razsodna pogodba (I)e transactione et de compromisso in arbitros.) I. Ker je želeti, da se po možnosti preprečijo spori med verniki, naj sodnik v vsakem primeru skuša doseči mirno po¬ ravnavo bodisi že pred razpravo, bodisi tekom postopanja. Ta naloga se lahko poveri tudi sinodalnim sodnikom. Pri poravnavah naj se vporabljajo predpisi civilnega prava, veljavnega v kraju, kjer se poravnava sklene. Poravnava je mo¬ goča in dopustna samo v zadevah čisto zasebnega značaja, iz¬ ključena pa v vseh primerih, v kterih gre za kaznivo dejanje, za razvezo zakona, za nadarbinsko tvarino (materia beneficiaria) v sporu za pravni naslov beneficija, ali za res spirituales v zvezi s spori o posvetnih rečeh. Uspeh zaključene poravnave se imenuje compositio ali c o n c o r d i a. Stroške trpi vsaka stranka na polovico, ako se dogovor izrecno ne glasi drugače, c. c. 1925—1928. II. Stranke se lahko dogovore, da naj se spor razsodi po eni ali več osebah v skladu s pravnimi predpisi (ad normam juriš), ali kakor se njim zdi pravično in prav (de bono et aequo). V prvem primeru se imenujejo določene osebe ar¬ bitri, razsodniki, v drugem arbitratores, razsodniki — zaupniki. 446 Kjer je nedopustna poravnava, je nedopustno tudi razso¬ dišče. Laiki ne morejo biti razsodniki v cerkvenih zadevah, religiozi smejo posel razsodnikov prevzeti samo s pristankom predstojnika, c. c. 1929—1932. III. Poglavje. Posebne vrste postopanja. § 182. Kazenski proces. Pod kazensko sodstvo spadajo javni delikti. Kazen se izreče še le po dovršenem kazenskem postopanju. Pokore, remedia poenalia, izobčenje, suspenzija in interdikt se smiejo naložiti, ako je zločin očit, tudi potom povelja (praeceptum). Pravico do obtožbe ima samo javni obtožitelj (promotor justitiae), vsak drugi vernik pa sme vložiti ali pri sodišču ali pri obtožitelju ali tudi pri župniku ovadbo v .svrho, da si pri¬ bori zadoščenje ali povračilo škode ali da se popravi kako zlo. Splošna zavezanost do ovadbe obstoja v vseh primerih, kjer je v nevarnosti vera ali kjer grozi drugo javno zlo. Kdor napravi ovadbo, mora v njej obtožitelju navesti do¬ kaze za izvršeni zločin. Načelo javne obtožbe velja tudi za žalitve in obrekovanja (in causa injuriarum aut diffamationis). Toda v teh primerih je potrebna poprejšnja ovadba užaljene stranke. Če gre pa za težke žalitve proti kleriku ali religiozu v častnem položaju, ali za žalitve, ki jih je izrekel klerik ali religioz, se lahko obtožba vloži tudi uradoma, c. c. 1933—1938. Ako zločin ni javno znan ali popolnoma gotov, ako se je zanj izvedelo samo po govoricah ali vsled vložene ovadbe ali vsled splošne, po ordinariju pokrenjene preiskave, je vedno treba provesti najprej posebno preiskavo (inquisitio spe- cialis), omejeno na to, da se dožene, ali obstoja sum in na kaj se opira. Ta preiskava se poveri praviloma enemu Izmed sino¬ dalnih sodnikov in sicer za vsak primer posebej. Na ovadbe očitih sovražnikov, dalje nizkotnih in nevrednih ljudij, na ovadbe brez dokazil in brez podpisa se ni ozirati. Inkvizitor in priče, ki jih ta pod prisego zasliši, morajo varovati strogo taj¬ nost. 447 Po izvršeni preiskavi se postopanje po ordinariju ali ustavi, ali se osumljenca primerno nadzoruje in posvari ali pa se ga, eventualno po dopolnitvi preiskave, pozove na odgovor, c. c. 1939—1946. Ako osumljenec zločin prizna, se proti njemu, izvzemši v c. 1948 naštete primere, ne uvede formalno pravdno postopa¬ nje, ampak sodnik izreče nad njim grajo (correptio iudicialis). Sodniška graja se more izreči proti istemu delinkventu samo dvakrat, ako se ogreši v tretje, se proizvede proti njemu redno kazensko postopanje. Korepcija obstoja v primernih opo¬ minih, s kterimi naj bodo zvezana poboljševalna sredstva, ka¬ kor pokore in dobra dela, da se z njimi izravnata užaljena pra¬ vica in povzročeno pohujšanje, c. c. 1947—1953. Ako korepcija ni uporabljiva, ali če jo je osumljenec od¬ klonil, se spisi izroče javnemu tožitelju, da spiše obtožnico (libellus accusationis) in jo vloži pri sodišču. V težjih primerih se obtoženca lahko takoj suspendira od cerkvenih funkcij ali pa se mu nakaže posebno bivališče, kjer se ga drži pod nad¬ zorstvom, da ne more izvajati kvarljivega vpliva na priče. V vsem ostalem so merodajna obča določila o sodnem po¬ stopanju tudi v kazenskih pravdah, c. c. 1954—1959. § 183. Postopanje v zakonskih pravdah. I. Cerkvena zakonska sodišča in njih pri¬ stojnost, Po c. 1960 spadajo vse zakonske zadeve krščenih pred cerkvena sodišča. Posvetna oblast ne sme staviti cerkve¬ nemu sodstvu nikakih krajevnih in stvarnih mej, pristojnost posvetnih sodišč je od cerkve priznana samo glede civilno¬ pravnih učinkov zakonske pogodbe, c. c. 1016, 1961. V pristojnost cerkvenih zakonskih sodišč spadajo spori a) o veljavnosti in pravnih učinkih zarok; b) o obstoju; c) o razdru¬ žitvi zakona (razvezi in ločitvi). O zakonskih zadevah državnih poglavarjev, njih otrok in zakonitih naslednikov razsoja ali papež sam ali v njegovem imenu kardinalska kongregacija, kurialno oblastvo ali komi¬ sija, ki jo papež v to določi, c. 1962. Za spregled neizvršenega zakona je pristojna kongregacija za zakramente, za zadeve, ki se tičejo pavlinskega privilegija, 448 Sv. OficijL Ako se je v postopanju radi neveljavnosti zakona vsled telesne nezmožnosti izvedel dokaz, da zakon ni bil izvr¬ šen, se morajo spisi poslati kongregaciji za zakramente, c. 1968 § 2. V vseh drugih primerih je poklicani sodnik ordinarij kraja, kjer se je zakon sklenil in kjer ima toženi odnosno pri mešanih zakonih katoliški soprog svoje domovališče ali kvasidomova- lišče. c. 1964. Ta podsodnost pa ni nujna in izključujoča, ampak le fakultativna, ker se sme vsak katolik s svojo zadevo obrniti tudi neposredno na papeža kot najvišjega sodnika. Nižji sodnik pa sme započeto pravdo, tudi če so se stranke obrnile na papeža, skončati, ako ni rimska stolica zadeve spravila pred se. c. 1569 § 2. Pravdo vodi ali sodnik poedinec ali pa se proces vrši pred kolegijem (senatom), obstoječim iz treh članov. Senat je pred¬ pisan za vse pravde, ki se tičejo zakonske vezi, v vseh drugih primerih zadošča en sam sodnik. Važen posel je poverjen branitelju zakonske vezi (defen- sor vinculi), ki se ga mora postaviti v vseh pravdah radi nič¬ nosti, neizvršenosti ali razveze zakona. Pravdna dejanja, pri kterih branitelj ni bil navzoč, so neveljavna, c. 1587 § 1. Branitelj vezi mora biti duhoven. Ordinarij ga postavi ali za posamezen primer ali pa za vse primere hkrati, ki bi prišli pred sodišče. Ako je postavljen generalno in trajno, ostane v svoji funkciji tudi ob sedisvakanci škofove stolice. Novi ordi¬ narij pa ga mora potrditi, ako ga misli obdržati, c. c. 1588—1590. Dolžnosti branitelja vezi so po c. 1968 sledeče: 1. On mora biti navzoč pri vseh važnih pravdnih činih, ka¬ kor pri zaslišanju strank, prič in izvedencev. Prašanja, ki jih ima staviti na podlagi spisov strankam ali pričam, mora izro¬ čiti sodniku pismeno in zapečateno. Sodnik jih ima pri zasli¬ šanju odpreti in strankam ali pričam predložiti. Prašanja, ki se izkažejo med razpravo za potrebna, mora takoj predložiti sodniku, ni pa upravičen jih staviti sam. 2. Branitelj mora preiskusiti navedbe strank, uveljaviti vse potrebne prigovore in preiskati dokazne listine, ki so jih stranke predložile. 3. On mora vložiti pismene prigovore proti neveljavnosti zakona, skrbeti za dokaze za njegovo veljavnost in za izvršitev ter sploh za vse podatke, ki govore za njegov obstoj. 449 Da more branitelj tem dolžnostim zadostiti, sme po zakonu (e. 1969): ^ ^ „ ,, 1. vsak čas vpogledati sodne spise, tudi one, ki strankam še niso priobčeni, ter zahtevati podaljšanje sodniških rokov za dogotovitev spisov (ad scripta perfecienda); 2. zahtevati, da se mu priobčijo vsa predložena dokazila, da se o njih izjavi; 8. zahtevati, da se privedejo nove priče ali ponovno zasli¬ šijo prejšnje, tudi če je pravda že rešena ali sodba strankam priobčena: 4. zahtevati, da se napravijo še nadaljni spisi po njegovih predlogih (quae ipse suggesserit), ktero zahtevo pa sodišče z enoglasnim sklepom lahko odkloni. Glede prizadetosti veljajo za branitelja ista določila kakor za sodnike in druge sodne organe. O njegovi odklonitvi odloči predsednik senata, c. 1614 § 3. Druga in tretja instanca za sodbe v zakonskih zadevah so iste kakor v vseh drugih pravdah. V naši državi pa postopajo kot tretja instanca mesto Rote navadna diecezanska zakonska sodišča, ki so za vsako škofijo posebno določena. II. Postopanje pred zakonskimi sodišči. 1. Redni ničnostni proces. a) Postopek v prvi instanci. Če se izkaže, da ob¬ stoji proti cerkveno sklenjenemu zakonu razdiralni zadržek, naj se najprvo poskusi ga odpraviti, da postane zakon veljaven. Ako je spregled nedopusten ali če zakonca ali eden izmed nju dispenzo odklonita, se mora uvesti za ugotovitev veljavnosti ali neveljavnosti sodno postopanje, nikakor pa ni dovoljeno za¬ koncema, da se samovoljno razdružita. Do tožbe upravičena sta soproga, če nista sama zadržek zakrivila, ter javni tožitelj v slučajih, v kojih gre za javne za¬ držke; druge osebe, neizvzemši najbližjih sorodnikov, nimajo tožbene legitimacije in smejo samo ničnost zakona javiti ordi¬ nariju ali promotorju. Sodnik naj v vsakem slučaju, kjer to po zakonu ni izklju¬ čeno, skuša zadevo nepravdno poravnati, tako pri nedostatku privolitve ali predpisane oblike ali ob zadržku, kojega spre¬ gled je mogoč. Ako stranke prizadevanja sodnika odklonijo, se mora pravda izvršiti. 28 450 K Kot priče so pripuščeni tudi sorodniki in svaki v naj bližjih kolenih, c. 1974. Soproga morata biti zaslišana ločeno pod pri¬ sego ali brez prisege. Sodno priznanje je v postopanju radi nič¬ nosti zakona brez učinka, ker ne gre za zadevo proste dispo¬ zicije ampak za zadevo javnega interesa, c. 1751. Pač pa je dopustna po predlogu promotorja ali branitelja dopolnilna pri¬ sega strank, c. 1850 § 3. Branitelj vezi ima pravico do zadnje besede in sodba se sme izreči še le, kadar on izjavi, da nima nič več navajati ali prašati. c. 1984. Tudi ko so dokazi že objavljeni, se smejo po zaslišanju nasprotne stranke, promotorja in defensorja pripustiti še nove in na novo zaslišati že prejšnje priče. c. c. 1983, 1781. b) Postopanje v prizivnih instancah je v bistvu enako onemu pred prvim sodiščem. Branitelj Je zavezan, vložiti priziv proti sodbi, s katero se je izrekla ničnost zakona. Ako tudi prizivno sodišče izreče ničnost in se branitelj po svoji vesti ne čuti primoranega, predložiti zadevo še tretji instanci, je smatrati zakon razrešenim. Deset dnij po dostavitvi sodbe se smejo stranke na novo poročiti, c. 1987. Vsaka ničnostna sodba je zaznamiti v krstnih in poročnih knjigah. Sodbe v zakonskih zadevah nikdar ne postanejo pravo- močne. Postopanje je takoj obnoviti, čim pridejo novi dokazi za veljavnost zakona na dan. Ako se v tem postopanju ugotovi veljavnost zakona, se mora sodba dosledno izvesti in prejšnja zakonska skupnost upostaviti. 2. Skrajšano postopanje radi ničnosti za¬ kona. V gotovih primerih stopi na mesto rednega jednostav- nejše in krajše postopanje, ki je vporabljivo pri ničnosti zakona vsled razlike vere, višjega posvečenja, slovesne samostanske zaobljube, zakonske vezi, krvnega sorodstva, svaštva in du¬ hovnega sorodstva. Če sledi iz avtentične listine, proti kteri ni mogoč prigovor, z gotovostjo, da je tak zadržek podan, in če je ravno tako gotovo, da ni bil spregledan, potem ordinarij lahko stranke pozove k sebi in ob sodelovanju branitelja krat¬ kim potem proglasi zakon za ničev. c. 1990. Branitelj mora proti sodbi vložiti priziv, če dvomi o istini tosti njene podlage. Spisi se predlože prizivnemu sodišču s pri¬ pombo, da gre za primer skrajšanega postopanja. Prizivno so- 451 dišče razsodi istotako v skrajšanem postopanju zgolj ob sode¬ lovanju branitelja. Ali potrdi odločbo ordinarija ali pa ukaže, da je uvesti redno postopanje (pri sodišču 1. instance), c. 1992. 3. Proces radi razveze zakona. Pravico tožiti imata samo soproga. Tožbeni razlog je ali telesna nesposob¬ nost ali druga okolnost. Vedno gre za dokaz, da zakon po te¬ lesnem združenju ni bil izvršen. Kot dokazila pridejo v poštev izpovedbe prič in telesni izvid. Značilen je dokaz po »sedmi roki« (septima manus), t. j. po pričah, ki imajo potrditi vero¬ dostojnost strank, ako ni drugače brezdvomno dokazano, da je zakon ostal neizvršen. c. 1975. Za dokaz po zvedencih vsebu¬ jejo c. c. 1976—1982 posebne predpise. Sodnik, ki uvede s papeževim dovoljenjem pravdo radi razveze neizvršenega zakona, ne sme sam izreči sodbe, ampak mora vse spise s pismenim mnenjem škofa in branitelja po¬ slati v Rim kongregaciji za zakramente, c. 1985. 4. Ločitveni proces. Za trajne in začasne ločitve od mize in postelje ne obstojajo nikaki posebni predpisi in se rešujejo take tožbe navadno na ta način, da izda sodnik po zaslišanju strank in eventualnih prič svojo odločbo. § 184. Ostale vrste posebnega postopanja. Predpise glede odpustitve religiozov nahajamo v II. knjigi c. c. 647—672 (zg. str. 235 ss.). Proti klerikom, ki zanemarjajo dolžnost do rezidence, ki so sumljivi konkubinatnega razmerja in proti župnikom, ki ne izpolnjujejo župnijskih poslov, se ne postopa po pravilih kazenskega procesa, ampak po predpisih c. c. 2168—2185, 1933 § 2. Dalje je omeniti postopanje »in su- spensione ex informata conscientia«. Ordinarij ima pravico, da podložne klerike brez prejšnjega procesa, celo brez opomina popolnoma ali deloma suspendira iz razlogov, ki so mu znani, kterih pa ni treba v odloku navesti. Samo klauzula »Ex infor¬ mata conscientia« se mora v odloku izrecno nahajati, c. c. 2186 do 2194. Disciplinarno-administrativnega značaja so predpisi c. c. 2147—2167, ki se tičejo odstranitve neodstavljivih in od¬ stavljivih župnikov iz njihovih župnij ter njih premestitve v druge župnije. Premestitev neodstavljivega župnika je proti 29 * 452 njegovi volji mogoča samo na podlagi izvedenega postopanja. Jedino pravno sredstvo v teh vrstah postopanja je rekurz na rimsko stolico. Ves drugi del četrte knjige je posvečen postopanju, ki ga je izvesti pred vsako beatifikacijo in kanonizacijo (proglašenje blaženim odnosno svetnikom). Beatifikacije in kanonizacije so izključno pridržane rimski stolici, c. c. 1999—2141. Peti oddelek. Cerkveno kazensko pravo. I. Poglavje. Kaznovalna oblast cerkve in kazniva dejanja v splošnem. § 185. Kaznovalna oblast cerkve. I. Po je m in svrha cerkvenih kazni j. Kaznovalna oblast je pravica do kaznovanja in pomeni uporabljanje sile proti onim, ki se ne pokore pravnemu redu. Izsiliti se ima od upornikov ponašanje, ki odgovarja zakonom. Cerkev izvaja nap ram svojim članom v prvi vrsti vzgoje- valno oblast, ter se pri tem poslužuje tudi prisilnih sredstev in kaznij. Njej pa pristoja istotako kaznovalna oblast v pra¬ vem smislu, t. j. kazenskosodna oblast. Daši sta vzgojevalna in kaznovalna oblast pojmovno druga od druge različni, se vendar v marsikaterem oziru dopolnjujeta in se strogo ločiti ne data. Le iz načina uporabljanja spoznamo kaznovalno oblast natančno, ker jo sme izvajati vedno samo sodni organ v zakonito predpisanem postopanju, t. j. kazen¬ skem procesu. Kazensko sodstvo pa je nastalo še le polagoma iz cerkvene discipline in tvori še danes samo posebno panogo splošne cerkvene vodstvene oblasti. Kaznovalna oblast je po svojem bistvu pravica, zasledo¬ vati in kaznovati kazniva dejanja. Namen cerkvenega kazenskega prava nikakor ni eno¬ stranski. Zasledovanje zločincev in izvrševanje kazni se vrši 453 naravno v zaščito kršenega pravnega reda, toda ne v smislu kake absolutne kazenskopravne n. pr. povračilne teorije, tudi ne v smislu generalne ali specialne prevencije (odvračanje skupnosti ali posameznega zločinca od nadaljnih kaznivih de¬ janj), istotako ne služi kazen zgolj poboljšan ju zločinca, ampak dosežejo naj se s kaznijo vsi označeni nameni (združitvena teorija). Gotovo pa se sme iz narave cerkvenih kaznij in splošnega cilja, ki ga cerkev zasleduje, sklepati, da je prvi namen kazni poboljšanje. II. Razvoj cerkvenega kazenskega prava. Izhodišče razvoju tvorijo besede Gospodove v Matevževem evangeliju 18. pogl. 15.—18. vrsta. 70 Že v apostolski dobi se omenja izobčenje hudodelcev iz krščanske skupnosti. Izobčenje je bilo trajno. Ako se je grešnik poboljšal, se ga je moglo zopet sprejeti. (2. Kor. 2, 7, 8.) V poapostolski dobi so tipični zločini umor, nečistost, od¬ pad od krščanstva. Kazen zanje je trajno izobčenje. Večja stro¬ gost se je uporabljala napram zločincem - p o v r a t n i k o m , kterih se sploh ni smelo več sprejeti nazaj. Ponovni sprejem (kjer je bil sploh dopusten) se je izvrševal stopnjema. Spokor¬ niki so se ločiil v flentes, audientes, genuflectentes, consi- stentes. Proti klerikom je prišla v 3. stoletju tudi odslovitev iz službe v rabo; odslovljeni je izgubil vse pravice iz posvečenja in prejšnjega službenega položaja. Kazen je izrekel in izvršil škof. Ko je postalo krščanstvo državna vera, je obveljalo tudi za cerkev načelo rimskega prava, da so kaznive samo take kršitve zakona, ki so vidne na zunaj, da torej zgolj miselni greh ni podvržen kazni (ampak pokori in foro interno). Kaz¬ niva dejanja niso bila kanonsko določena; v sklepih sinod 4. in 5. stoletja se naštevajo kot zločini sosebno umor, odpad od vere, nečistost (prešuštvo), simonija itd. Kazni sta izobčenje 70 Ako pa greši zoper tebe tvoj brat, pojdi in posvari ga med seboj in njim samim! Ako te posluša, si pridobil svojega brata. Ako pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da ostane vsa rež v ustih dveh ali treh priž. Ako pa jih ne posluša, povej cerkvi. Ce pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar. 454 iz cerkvene skupnosti ali pa izključenje od udeležbe pri obha¬ jilu za manjše pregreške. Tudi začetki disciplinarnega kazen¬ skega prava proti klerikom spadajo že v 5. stoletje (depositio, odvzetje službe brez izključitve iz stanu klerikov, pri škofih prepoved občevanja s soškofi). Kaznij latae sententiae, ki na¬ stopijo takoj, ko je zločin izvršen, ta doba še ne pozna. Kaznovalno oblast je izvrševal škof; tudi proti umrlim je bilo mogoče kazensko postopati (prepoved, da se za umrlega moli, izbris njegovega imena iz krščanskih imenikov); škofe je sodila provincialna sinoda. V prvem srednjem veku se je krog cerkvenih kaznij zelo razširil, uporabljale so se tudi kazni čisto posvetnega značaja, batinanje pri robih in osebah nizkega stanu, prognanstvo, kon¬ fiskacija imetja, odvzetje posvetnih služb, proti klerikom izklju¬ čenje iz duhovskega stanu, degradacija na nižji red posvečenja, odtegnenje službenih prejemkov, prognanstvo, internacija v samostanu, tudi telesno kaznovanje. Glede kazni izobčenja (excommunicatio) je pripomniti: V germanskih državah je bil veliki cerkveni ban (der gros;e' Kirchenbann) po vsebini isto¬ veten s slovesnim anatemom (svečano proglašeno izobčenje). Ekskomunikacija se je pretvorila vsled načela »semel christia- mis semper christianus« v poboljševalno kazen (censura). Njena vsebina ni več izobčenje iz cerkvene skupnosti, ampak samo izključenje od udejstvovanja članskih pravic. V 6. stoletju se je uvedla najprej za klerike, kasneje tudi za laike prisilna pokora (Zwangsbusse), ki je grešniku omogočala, da je ušel strožji kazni odslovljenja ali izobčenja. Na ta način je dobila prisilna pokora značaj samostojne kazni. Kot sredstvi, da se je grešnika prisililo prevzeti pokoro, ste služili izobčenje ali pa izvršba po državnih organih. Javna po¬ kora je bila za izobčene laike sredstvo za njihovo rekoncilia- cijo, dasi je bila rekonciliacija mogoča tudi ob zasebni pokori (post, molitve, milodari, dajatve v denarju itd.). Od 11. sto¬ letja dalje so se javne pokore proti izvestnim storitvam ali da¬ jatvam že v naprej odpuščale. Odpustki so napravili tej kazni konec. Zelo razširilo se je začetkom srednjega veka število kazni¬ vih dejanj. Tudi oni, ki je občeval s slovesno izobčeno osebo, je zapadel javnemu prokletstvu. Še le polagoma se je ta kazen c milila. 455 Papež Nikolaj I. je 1. 867. (c. 15, 16, C. II. qu. 1) izrekel in proglasil pravno načelo: »manifesta accusatione non indi- gent«, očita hudodelstva se morajo zasledovati uradoma, načelo, ki so ga končno prevzele vse zapadne države. Tudi sinodalno sodstvo škofov, pri kterem so morale zaprisežene priče škofu naznaniti vse pregreške v župniji, kojih so se okrivili kleriki ali laiki, je usmerjeno v smislu oficialnega načela. Kdor se vabilu ni odzval ali je naloženo mu pokoro odklonil, je zapadel izobčenju ter se ga je izročilo posvetni oblasti v zasledovanje. Božji mir, treuga Dei, je stal tudi pod cerkveno kazensko zaščito (c. 28, 25 C XXIV. qu. 3, c. 2 X I, 34). Popolni razvoj je doživelo kanonsko kazensko pravo v poznem srednjem veku za časa papeškega svetovnega vladar- stva. Od cerkvenih zborov ali od papežev samih izdana dolo¬ čila o cerkvenih zločinih in kaznih se nahajajo vedno v peti knjigi avtentičnih in zasebnih zbirk. Obseg cerkvenega kazen¬ skega sodstva je skoraj neomejen, kajti veljal je izrek papeža Inocenca III. (c. 13, X. II, 1) »Ad officium nostrum spectat de quocumque mortali peccato corripere quemlibet christianum«. Cerkveni zločin (delictum, crimen) je po klasičnem ka¬ nonskem pravu samo na zunaj vidna in po krivdi izvršena kršitev cerkvenega zakona, ktera se ali že po zakonu samem kaznuje ali pa jo sme kaznovati pristojni cerkveni predstojnik. Tudi korporacije in mesta lahko zapadejo krivdi in kazni. Pri presoji zločina ni bil toliko merodajen zunanji uspevek dejanja kakor volja, hudobni naklep zločinca. Oblike krivde so: do¬ lu s, hudobni naklep (umišlaj) in c u 1 p a, malomarnost (nehat); krivdo izključujoče okolnosti: silobran (Not\vehr). stiska (Notstand), ukaz predstojnika in fizična sila. A niti kla¬ sično kanonsko pravo ne loči ostro dovršenega in poskušenega zločina, splošnega določila o kaznivosti poskusa Corp. j. c. nima (sedaj c. c. 2212, 2213, 2235). Poleg prejšnjih kaznij je stopil v tej dobi še interdikt z različnimi vrstami in stopnjami (interdictum personale, locale, ambulatorium), a rabile so se v velikem obsegu tudi posvetne kazni. Kot najtežja disciplinarna kazen proti klerikom se je poleg cele vrste ložjih kaznij uvedla na novo degredatio. Število kaznij in cenzur, ki so nastopile ipso facto, t. j. z deja¬ njem samim (poenae et censurae latae sententiae), se je silno pomnožilo in na gotove dneve, navadno na Veliki četrtek 456 (Coena domini), se je generalno izreklo izobčenje nad vsemi, ki so se ali ki bi se okrivili izvestnih kaznivih dejanj. Poenae vindicativae so končale s pomiloščenjem, cenzure pa še le z odvezo, do ktere pa je imel poboljšani grešnik pra¬ vico. Za gotove primere so si odvezo pridržali papež in škofje (censurae reservatae). Kaznovalno oblast so izvrševali iz¬ ključno papeži in škofje, le sinodalno sodstvo (Send) je ostalo v rokah arhidiakonov. Zastaranja zločinov srednjeveško cerkveno kazensKo pravo ni poznalo. ' Kanonsko kazensko pravo je imelo odločilen vpliv na po¬ svetno kazensko pravo, ki je prevzelo sosebno njegova načela o enakosti vseh ljudij pred zakonom, o javnem značaju zloči¬ nov in kaznij, njegov nauk o krivdi, o važnosti in merodajnosti hudobnega naklepa zločinčevega, napram kteremu je zunanji uspevek manjšega pomena, ravno tako nauk o pretežno pobolj¬ ševalni svrhi kazni, dočim je germansko pravo v prvi vrsti povdarjalo povračevalno načelo. V novem veku se srednjeveško kazensko pravo ni bistveno spremenilo. V doktrini so se ostreje ločile kazni v pravem smi¬ slu (poenae vindicativae), ki imajo v prvi vrsti povračevalni in zadostitveni namen, od cenzur (poenae medicinales), pobolj¬ ševalnih kaznij. Namesto bule Coena Domini, ki je bila od 1. 1770. vsled odpora držav proti njej prepovedana, je izdal 1. 1869. papež Pij IX. novo bulo »Apostolicae Sediš« o cenzu¬ rah, ki je po kodeksu zgubila veljavo. Čim bolj se je država zavedala svoje naloge na kazensko¬ pravnem polju, tem bolj se je dejanski zoževalo cerkveno ka¬ zensko sodstvo, ki je danes v naših krajih omejeno na čisto cerkvene delikte. Sredstvo, s kterim se je uspešno izpodrivalo cerkveno kazensko sodstvo, je bil recursus ab abusu. Že doba prosvitljenega absolutizma je odpravila privilegirano podsod- nost klerikov. Kazni posvetnega značaja so prišle pri cerkvenih sodiščih iz rabe. Kodeks pozna le še denarne globe in ome¬ jitve glede bivališča klerikov. Novo cerkveno kazensko pravo se je skoraj popolnoma očistilo prejšnjih posvetnih primesij, tudi ono nosi jasne znake spiritualizacije na sebi. Iz modernega kazenskega prava je prevzelo cerkveno ka¬ zensko pravo sistem, določila o poskusu, o zastaranju kazni, o pogojnem pomiloščenju ter o očuvalni svrhi kazni. 457 § 186. O kaznivih dejanjih v obče. I. P o j e mi z 1 o č i n a. Krivica (delictum) je po c. 2195 na zunaj vidna, moralično prištevna kršitev zakona, za ktero je zagrožena kazen. Bistvena je kršitev zakona, božjega ali cer¬ kvenega, ki stoji pod sankcijo kazni. Nullum crimen, nulla poena sine lege poenali. Kršitev je povzročena ali po dejanju, ali, po opustitvi. Ni vsaka kršitev zakona zločin v smislu kazenskega prava. Zločinske krivice ali zločine imenujemo samo težke kršitve pravnega in socialnega reda, izhajajoče iz hudobnega ali trdo¬ vratnega mišljenja ali neodpustljive malomarnosti, ki jih za¬ sledujejo in kaznujejo noeitelji javne oblasti v skupnosti. Poleg zločinskih krivic pozna vsako pravo še celo vrsto drugih krivic, ki se ne zasledujejo kazensko, ampak imajo za storilca druge kvarne posledice (ničnost opravila, povračilo škode i. p.). Te krivice se označujejo s skupnim imenom civilne ali zasebne krivice. Bistveno za vsako zločinsko krivico je hu¬ dobno mišljenje in škodljivost ali obča nevarnost storilca za socialno življenje v družbi. V posvetnem pravu so ločiti od zločinskih krivic navadne kršitve policijskega reda (policijski prestopki), ki se sicer tudi kaznujejo, a ne kot zločini, ampak kot priproste protirednosti. V cerkvenem pravu jle meja med navadnimi protirednostmi in zločinskimi krivicami nejasna. Le kršitve legum mere p o e n a 1 i u m bi morda spadale pod prve. II. S v o j s t v a zločinske krivice. 1. Pri vsakem zločinu pride v poštev zunanji ali objektivni ter notranji ali subjektivni dejanski stan. Prvi se tiče dejanja zločinca in uspevka, ki ga je imelo na zunaj, drugi pa notranjega mišlje¬ nja, duševnega stanja storilčevega, tedaj njegove krivde. Za vsak zločin sta potrebna kaznivo dejanje in krivda storilčeva. Kakovost zločina (qualitas delicti) je presojati po pred¬ metu pravnega določila (desumenda est ex objecto legis), nje¬ gova teža (quantitas) pa po važnosti kršene norme (ex diversa gravitate legis laesae), po nastali škodi ter po večji ali manjši 458 prištevnosti (ex majore minoreve imputabilitate. c. 2196). Razlike med hudodelstvi, pregreški in prestopki cerkveno ka¬ zensko pravo ne pozna. 2. Objektivni dejanski stan, (corpus delicti — beseda pomeni tudi orodje, ki ga je storilec rabil —) je na zunaj vidno zločinsko dejanje, iz kterega po vzročni zvezi zlo¬ činski uspevek ali v istini nastopi ali pa bi lahko nastopil ter ga je storilec tudi pričakoval (poskus). Še važnejše kakor zu¬ nanji uspevek je notranje mišljenje storilca. 8. Subjektivni dejanski stan, prištevnost in krivda. Isti zunanji dejanski stan (uspevek) lahko izvira iz zelo različne volje in mišljenja; samo ako sta volja in mišljenje storilca protipravna in za skupnost škodljiva, po¬ stane njegovo dejanje zločin. Zločinsko mišljenje, pri kterem pridejo v poštev misli in volja, izvira ali iz hudobnega naklepa (dolus), ako je zločinec izvesten zločinski uspevek naravnost hotel, nameraval, ali pa izvira iz malomarnosti (culpa), ako je storilec zločinsko zane¬ maril brižnost, ki jo je vsak dolžan uporabljati in je objektivno kaznivi uspevek vsled njegove brezbrižnosti nastopil. Mišljenje mora biti vedno v nasprotju z zakonom. Dovoljeno ali ukazano dejanje ni nikdar kaznivo (usmrtitev zločinca po rablju, sovražnika na bojnem polju). Ni pa vedno potrebno, da si je storilec protizakonitosti dejanja svest. V cerkvenem zakoniku se ti pojmi strogo ločijo ter so natančno opredeljeni. Prištevnost zločina (imputabilitas delicti) izhaja iz zločinske krivde, ki je ali dolus ali culpa (delinquentis). Culpa je dvojne vrste ter obstoji ali v malomarnem nepozna- niu kršenega zakona (ignorantia legis violatae), t. j. v prištev- nem nepoznanju protizakonitosti storilčevega ravnanja, ali pa v zanemarjanju dolžne opreznosti, vestnosti in brige (omis- sio debitae diligentiae) pri ravnanju, ki je povzročilo protiza¬ koniti uspevek. Vse okolnosti, ki pomnožujejo, zmanjšujejo ali izključujejo krivdo, dolus ali culpa, imajo isti učinek tudi glede prištevnosti. Zato govori zakonik o krivdopomnožujočih, zmanj¬ šujočih in izključujočih okolnostih. c. c. 2199—2209. Hudobni naklep (umišljaj, dolus) je dobro premiš¬ ljeni namen, kršiti zakon (deliberata voluntas violandi legem). Glede vsake zunanje kršitve zakona se za pravno območje do¬ tlej, da se nasprotno ne dokaže, domneva, da je učinjena iz hu- 459 (lobnega naklepa. (Posita externa legis violatione, dolus in foro externo praesumitur, doneč contrarium probetur). Dolus pa izključujeta nedostatek potrebne razsodnosti ali pa nedo- statek svobodne volje (eique. i. e. dolo, opponitur ex parte intel- lectus defectus cognitionis et ex parte voluntatis defectus liber- tatis). c. 2200. Malomarnost (culpa). Ob nepoznan ju zakona se pri¬ števa kaznivo dejanje le tedaj, če je bilo nepoznanje neopravič¬ ljivo (culpabilis). Ako je bila ignorantia legis inculpabilis, je prištevnost izključena. Pri neopravičljivi ignoranci pa se krivda zmanjšuje po stopnji neopravičljivosti (imputabilitas mi¬ li uitur plus minusve pro ignorantiae ipsius culpabilitate). Ne¬ poznanje kazni prištevnosti ne izključuje, a jo nekoliko zmanjšuje (aliquantum minuit). To, kar velja glede nepoznanja zakona, velja tudi glede neupoštevanja zakonitih predpisov (inadvertentia) in glede zmote (error). c. 2202. Vsi ti primeri se v teoriji navadno uvrščavajo pod skupni pojem kazensko¬ pravne zmote. Ako kdo zakon krši vsled zanemarjanja potrebne previd¬ nosti, se prištevnost po prevdarku sodnika ob upoštevanju okolnostij primerno zmanjša. Ako kdo že vnaprej vidi zločinski uspevek, ne da bi ga naravnost hotel, a ne ukrene v njegovo preprečenje tega, kar bi bil storil vsak marljiv človek (quivis diligens), potem se približuje malomarnost hudobnemu na¬ klepu, culpa est proxima dolo. c. 2203. V kazenskopravni teo¬ riji se naziva ta vrsta krivde dolus eventualis. III. Posebne okolnosti za presojo krivde. 1. Razlogi, ki povečujejo, zmanjšujejo ali izključujejo krivdo. Krivdo povečujejo prostovoljno in premišljeno razvneta in gojena strast (passio deliberate exci- tata et nutrita); drugače pa strast po svoji stopnji krivdo zmanj¬ šuje. Ako je storilcu vzela vsako prevdarnost in voljo, izklju¬ čuje tudi vsako krivdo, c. 2206. Krivdo otežujeta in prištev¬ nost povečujeta višje dostojanstvo storilca ali napadenega ter zloraba avtoritete ali uradne oblasti pri kaznivem dejanju. •. 2207. Isto velja o povratku. Povratni zločinec je tisti, ki se je po obsodbi znova okrivil kaznivega dejanja enake vrste pod podobnimi časovnimi in krajevnimi prilikami, tako da se lahko sklepa na njegovo trdovratno zločinsko mišljenje, c. 2208 § 1. 460 Nedoletnost zmanjšuje prištevnost tem bolj, čim bolj se bliža otroški dobi (infantia). c. 2204. Fizična sila (vis phvsica, absoluta), ki onemogoča vsako samostojno ra\ na¬ nje (oranem adimiit agendi facultatem), izključuje zločin. Psi¬ hična sila (vis compulsiva), povzročena po težki bojazni ali stiski (mietus gravis, etiam relative tantum, necessitas, immo et grave incommodum), izvečine izključuje zločine, obstoječe v kršenju čisto cerkvenih zakonov (si agatur de legibus mere ecclesiasticis). Ako pa je dejanje v notranjosti slabo (actus in- trinsece sit malus), ako je izraz zaničevanja vere in cerkvene avtoritete ali če je usmerjeno proti dušnemu blagru, se ob psi¬ hični sili prištevnost samo zmanjša. Silobran (causa legiti- mae tutelae contra injustum agressorem) izključuje zločin, ako ■93 niso prekoračile potrebne meje (si debitum servetur mode- ramen). Drugače se prištevnost samo zmanjša, pri čemur je upoštevati težo izzivanja, c. 2205. Popolnoma nesposobne, izvršiti zločin (incapaces delicti) so osebe, ki ne morejo rabiti razuma (qui actu carent usu ra- tionis). Trajno blazni (habitualiter amentes) za svoja dejanja niso odgovorni in blaznost se pri njih domneva tudi za časa svetlih trenotkov (quandoque lucida intervalla habeant tamen incapaces praesumuntur). Prostovoljna pijanost zmanjšuje pri¬ števnost po svoji stopnji, ako ne izvira iz namena, da se izvrši zločin (napiti se korajže). Ako pa je popolna pijanost nepro¬ stovoljna (involuntaria), potem je prištevnost izključena, ob nepopolni pijanosti je samo zmanjšana. Enako je presojati vsako drugo mimoidočo umsko zmedenost. Slaboumnost pri¬ števnost zgolj zmanjšuje, a je popolnoma ne izključuje, c. 2201. 2. Poskušen zločin (conatus delicti). Poskus so de¬ janja ali opustitve, ki po svoji naravi vodijo do zločinskega uspevka, ne da ta uspevek v danem slučaju v istini nastopi, bodisi, ker storilec ni vsega dovolj preračunil in prevdaril, bodisi, ker je ostal zločin radi nepopolnosti ali nesposobnosti sredstev nedovršen. Izpodleteli zločin (delictum frustratum) je oni poskus, pri kterem je storilec vse izvršil, kar je za nameravani uspevek potrebno, a je uspevek iz drugega, izven storilčeve volje stoječega razloga izostal. Za poskus se šteje tudi napelje¬ vanje, ki ni imelo uspeha. 461 Poskus je prišteven in kazniv, toda manj kakor dovršen zločin in sicer sta prištevnost in kaznivost tem večja, čim bolj se poskus bliža dovršenemu zločinu (delictum consumma- tum). lzpodleteli zločin je težje kazniv kakor navadni poskus. Kdor prostovoljno odstopi od izvršitve že pričetega zločina, ostane brez kazni, ako iz poskusa še ni nastala kaka škoda ali pohujšanje. Poskus, za kojega je določena v zakonu posebna kazen, je smatrati za poseben zločin, c. c. 2212, 2213. 3. Konkurenca zločinov in zločincev. a) Mogoče je, da se krši z istim dejanjem več zakonitih predpisov hkrati.V tem primeru govorimo o idealni kon¬ kurenci. Ako pa ista oseba zagreši več kaznivih dejanj, te¬ daj je podana realna konkurenca. V cerkvenem pravu velja načelo: toliko kaznij kolikor zločinov. (Ordinarie tot poe- nae quot delicta c. 2224 ■§ 1.) b) Ako pri kakem zločinu sode¬ luje več oseb s svetom in dejanjem ali če more kaK zločin že po njegovi naravi izvršiti samo večje število oseb (n. pr. vstaja, punt), potem veljajo vsi sostorilci za enake sokrivce, ako ne izhaja iz okolnosti kaj drugega. Tudi napeljevalec in drugi ude- ležniki se smatrajo enako krivim z glavnim storilcem (delicti executor), ako bi se zločin brez njihove soudeležbe ne bil izvršil. Ako pa udeležba olajšuje samo izvršitev, a bi bilo do zločina prišlo tudi brez sodelovanja drugih, so sokrivci v nižji meri odgovorni. Kdor svoje vplivanje v prilog izvršitvi zločina popolnoma ali deloma umakne, izključi ali pa zmanjša s tem svojo odgo¬ vornost. Kdor pospešuje zločin z zanemarjanjem uradnih dolž- nostij, postane sokrivec v razmerju kršitve svoje obveznosti, da zločin prepreči. Odobravanje zločina (delicti patrati laudatio), deležnost na dobičku iz njega (fructuum participatio), dajanje potuhe ali prikrivanje storilca (delinquentis occultatio vel receptio) in slične po izvršenem zločinu izkazane ugodnosti morejo tvoriti posebne delikte, ki so kaznivi, ako je v zakonu zanje določena kazen. Sokrivdo na zločinu pa vstvarjajo taka dejanja samo te¬ daj, ako so bila že pred izvršenim deliktom dogovorjena, c. 2209. IV. Učinki zločinov. Iz zločina nastane zahteva cer¬ kvene oblasti, da se krivca kaznuje. Z njim je vstvarjena pod¬ laga 1. za kazensko obtožbo (actio poenalis), ki ima namen, da se storilca zasleduje, da se kazen izreče in doseže zadoščenje; 462 2. za civilno tožbo na povrnitev škode, ako je kdo vsied zločina gmotno oškodovan. Isti sodnik sme razsoditi v kazenski pravdi o obeh zahtevkih, ako se oškodovanec kazenskemu postopanju pridruži, c. 2210. Vsi sokrivci so solidarično odgovorni za škodo, dasi so od sodnika samo vsak na svoj del obsojeni. Obsodba pro rata se nanaša samo na medsebojno razmerje sokrivcev, ne velja pa napram oškodovani stranki, c. 2211. V. Vrste zločinov. Važna je razlika med javnimi in tajnimi zločini, a) Delictum publicum je zločin, ki je postal že znan (iam divulgatum est) ali pa bo vsaj po vsej verjetnosti znan postal; b) delictum notorium noto- rietate juriš, je zločin, o katerem je že izšla pravomočna sodba ali katerega je zločinec pred sodnikom priznal; c) de¬ li c t u m notorium notorietate facti pa je zločin, ki je javno znan in v takih okolnostih izvršen, da se po nikakih izgovorih in z nikakimi pravnimi pripomočki (nullo juriš suf- fragio) ne da opravičiti; d) delictum occultum je zločin, ki je ostal ali materialno t. j. po dejanju, ali pa formalno t. j. po storilcu tajen. c. 2197. V prvem primeru zanj razen sto¬ rilca (in njegovih zaupnikov) nihče ne ve; v drugem je ali zločinec neznan ali pa obstoja dvom radi krivde storilca. Samo javni delikti tvorijo podlago in povod za sodno postopanje, c. 1933 § 1. Kršitve čisto cerkvenih zakonov (de¬ beta mere ecclesiastica) sodi samo cerkev, ki pri tem po po¬ trebi prosi za državno pomoč. Kršitve čisto posvetnih zakonov (debeta mere civilia n. pr. veleizdajo, upor, spionažo) sodijo posvetna sodišča, ako ni storilec klerik. Zločine pa, s kojimi se krši tako cerkveni kakor državni zakon (debeta mixta n. pr. krivo prisego, pregreške proti nravnosti itd.) sta poklicani soditi obe oblasti in je pri tem načeloma odločilna med njima prevencija. 71 § 187. 0 kazili v splošnem. I. O p r e d e 1 b a in vrste k a z n i j. Kazen je odtegni¬ tev kake dobrine po zakonitem oblastvu v poboljšanje zločinca 71 V naših krajih zasledujejo cerkvena sodišča po trajnem, tudi sedaj veljavnem običaju (c. 5) samo čisto cerkvene zločine, tako da se tudi privilegium tori klerikov omejuje nanje. Delicta mere civilia in m ista sodijo izključno posvetna sodišča. 463 in v zadoščenje za storjeni delikt. (Poena eeclesiastica est pri- vatio alicuius boni ad deiinquentis correctionem et delicti pu- nitionem a legitima auctoritate inilicta. c. 2215.) Kazni se dele: 1. v poboljševalne kazni ali cenzure; 2. povračevalne kazni (poenae vindicativae); 3. v opominjevalne kazni (remedia poenalia) m 4. pokore (poenitentiae). c. 2216. Že iz te kratke označbe glavnih vrst kaznij je natančno razviden poseben značaj cerkvenega kazenskega prava s svo¬ jim pretežno poboljševalnim in vzgojevalnim načelom in tesnim razmerjem med kaznovalno in vzgojevalno oblastjo. Cenzure so kazni, s kterimi se odtegnejo zločinskemu in nepokornemu kristjanu kake duhovne dobrine (bona spiri- tualia vel spiritualibus adnexa) dotlej, da dobi odvezo. Odvezo dobi nepokornež, čim je njegova trdovratnost nehala, c. 2241 § 1. Povračevalne kazni (poenae vindicativae) pa imajo namen, vstvariti za storjeni zločin zadoščenje (ad delicti expia- tionem tendunt). Popust teh kaznij ni odvisen od poboljšanja zločinca, c. 2286. Jedino poenae vindicativae so kazni v pra¬ vem pomenu. Remedia poenalia imajo skoraj povsem vzgojevalni značaj. V to skupino spadajo a) posvarilo (monitio), ki se uporablja proti onemu, ki bi utegnil izvršiti zločin ali tudi proti onemu, kojega krivda se v preiskavi ni dala dokazati a je sum navzlic temu še opravičen; b) graja (correptio), ki se izreče onemu, ki s svojim ponašanjem vzbuja pohujšanje ali težko moti red. Posvarilo in graja se izrečeta ali javno ali tajno, ustmeno ali pismeno; javno grajo izreče lahko ob dokazanem zločinu tudi sodnik mesto kazni ali v poostritev kazni; c) po¬ ve I j e ali ukaz (praeceptum) z zagrozitvijo kazni se rabi proti onemu, pri kterem ste ostali prej navedeni sredstvi brez uspeha; d) nadzorstvo (vigilantia), ki se odreja v svrho preprečenja težkega zločina sosebno ob nevarnosti povratka, a prihaja tudi kot poostritev kazni v poštev, c. c. 2306—2311. Tudi pokore (poenitentiae), ki se nalože prisilno — torej izven spovednice, kjer jih sprejme grešnik prostovoljno — imajo kot kazni povsem vzgojevalni namen. Po c. 2312 se nalagajo pokore in foro externo v svrho, da se zločinec izogne kazni ali da zadobi odvezo ali popust že naložene kazni (Poe- 464 nitentiae in foro externo imponuntur, ut delinquens vel poe- nam effugiat, vel poenae contractae absolutionem aut dispen- sationem recipiat). l J o modrem prevdarku ordinarij lahko do¬ polni posvarilo in grajo s penitencami. Glavne penitence so: molitve, božja pota in druga pobožna dela, posebni posti, milo- dari v nabožne svrlie in duhovne vaje v nabožnih zavodih ali samostanih. Po c. 2217 so nadalje ločiti: določene in nedolo¬ čene kazni (poenae determinatae et indeterminatae). Raz¬ lika obstoja v tem, da so prve ali v zakonu ali povelju točno navedene, druge pa prepuščene modremu prevdarku sodnika ali predstojnika, b) Izrečene in neizrečene kazni (poenae latae et ferendae sententiae). Glede prvih je v zakonu ali povelju določeno, da nastopijo ipso facto, čim je kaznivo dejanje izvršeno, druge mora izreči še le sodnik, c) Kazni po zakonu in po sodniku (poenae a jure et poenae ab homine). Prve so tiste, ki jih zakon sam določa, bodisi da jih ob enem izreka ali da so izreči še le po sodniku (sive latae sive ferendae sententiae). Druge so kazni, ki jih izreče sodnik ali ki so zagrožene v posebnem povelju (per modum praecepti peculiaris). Na ta način je poena ferendae sententiae, ki je do¬ ločena v zakonu, do sodnega izreka poena a jure, po sodnem izreku pa poena a jure et ab homine, toda velja vedno kot poena ab homine. Cenzure se dele tudi še v pridržane in nepridržane (censurae reservatae, non reservatae). Pri prvih je odveza pridržana višjemu predstojniku. Papežu pridržane cenzure so reservatae ali simpliciter ali speciali modo ali specialissimo modo, kar pride do izraza v papeževem pooblastilu za odvezo, c. 2245. II. Zagrožanje in izrekanje kazni. Cerkev smatra kaznovanje svojih članov, ako so zagrešili kak zločin, kot naravno, od vsake posvetne oblasti neodvisno pravico, pri čemur se sme posluževati tako duhovnih kakor posvetnih sred¬ stev. A v istem kanonu (2214) opominja kodeks vse predstoj¬ nike z besedami tridentinskega zbora, sess. XIII. de ref. c. 1, da so postavljeni ljudstvu kot pastirji, ne kot strahovalci, da nimajo narodov vladati ampak samo vzgajati in z njimi ravnati kot z otroci in brati. Zato naj poprej uporabijo vsa druga sred¬ stva, naj se svoje kaznovalne oblasti poslužujejo samo v skrajni 465 nujnosti in naj pri tem ne pozabijo, da je glavna svrha kazni, grešnike poboljšati in druge od greha odvračati. Cerkveni predstojnik, ki ima zakonodajno oblast, ima tudi pravico izdajati povelja pod kazensko sankcijo, to se pravi, on sme za kršitev zapovedi, ki jo izda, zagroziti kazen. Kdor ima samo sodno oblast, sme pač izrekati v zakonu določene kazni, ne sme jih pa za druga dejanja na novo uvajati. Zako¬ nodajni organi pa smejo tudi že obstoječe božje ali cerkvene zakone zaščititi po potrebi s kaznimi, ki jih sami določijo, c. c. 2220, 2221. Zakoniti predstojnik sme kaznovati tudi kršitev norme, ki nima kazenske sankcije, ako je to upravičeno vsied teže zlo¬ čina ali vsied nastalega pohujšanja. Drugače pa velja pravilo, da je kazen dopustna samo, ako je zločinec dobil poprej posvarilo pod zapretitvijo kazni in je navzlic temu zakon kršil. Ako je zločin samo verojeten ali če je predpisana kazenska obtožba, predstojnik ne sme izreči kazni, pač pa lahko klerika od na¬ predovanja izključi ali pa celo iz službe odstrani, c. 2222. Ako se kazenska norma po poznejši normi spremeni, je presojati pod staro normo izvršen delikt po milejšem zakonu. Ako poznejši zakon kazen (za dotično dejanje) sploh odpravi, neha tudi že izrečena kazen izvzemši cenzure. Izrečena kazen ostane v veljavi, tudi če predstojnik zgubi jurisdikcijo nad kaz¬ novano osebo. c. 2226. Pri uporabljanju kaznij se morajo upoštevati sledeča pra¬ vila: Poena determinata se sme povečati (augere) samo, ako to zahtevajo izredne otežujoče okolnosti. Nedoločene kazni naj iz¬ reka sodnik po svojem prevdarku, določene pa po potrebi zmanj¬ šuje, ako zakon to dopušča (si lex facultativis verbis utatur). Kjer je besedilo strogo (verbis praeceptivis), se mora kazen praviloma izreči, toda sodnikovi prevdarnosti in vesti je pre¬ puščeno, da kazen a) odloži, ali b) spregleda, ako se je sto¬ rilec poboljšal, ako je krivico popravil in ako je že od po¬ svetne oblasti dovolj kaznovan; ali da c) kazen zmanjša ali da ukrene mesto nje kak remedium poenale ali pa naloži storilcu pokoro. V obče je prepuščeno prevdarku predstojnikov, ali se naj z izrekom sodnika ugotovi poena latae sententiae ali ne. Samo ako to zahtevata prizadeta stranka ali javni blagor, se mora izdati deklaratorna sodba. c. 2223. 30 468 Daši velja pri konkurenci zločinov obče načelo »tot poe- nae quot delicta«, sme sodnik kazni tudi zmanjšati ali izreči samo najtežjo kazen, ki prihaja za dotična dejanja v poštev, ter jo po potrebi poostriti s penitencami ali dopolnili (remedia poenalia). c. 2224. Kazen se izreče ali ugotovi v obliki razglašenja sodbe. Če pa gre za kršitev posebnega povelja (praeceptum particulare), se mora poprej zapretena kazen izreči pismeno ali pred dvema pričama, ter so ob enem navesti za ta ukrep merodajni raz¬ logi. c. 2225. Cenzure naj se izrekajo samo po dobrem prevdarku, sosebno censurae latae sententiae. Dopustne so samo pri težkih zunanjih, s trdovratnostjo zvezanih zločinih. Trdovrat¬ nost je podana, ako storilec navzlic prejšnjim opominom ni odstopil od zločina ali če odklanja po izvršenem zločinu pokoro ter popravo škode in pohujšanja. Da li so ti pogoji podani, ima presoditi tisti, ki je pristojen za odvezo, c. 2242. Mogoče je izreči proti istemu storilcu več cenzur, celo iste vrste, ako je dotičnik zakrivil več zločinov bodisi z istim bodisi z različnimi dejanji, ali če je isto kaznivo dejanje ponavljal, c. 2244. Nektere cenzure a jure so pridržane ordinariju ali pa pa¬ pežu. Izmed cenzur latae sententiae so smatrati pridržanim isamo tiste, glede kterih je to v zakonu ali poveljiu (praecep¬ tum) izrecno izraženo. Vsaka rezervacija se mora strogo tolma¬ čiti. Sploh naj si predstojniki cenzure pridržujejo samo pri po¬ sebno težkih zločinih in ako to zahtevajo interesi čim prejšnje upostavitve cerkvene discipline, c. c. 2245, 2246. III. 0 osebi, kojo zadene kazen (de subjecto coactivae potestati obnoxio). Kazen zadene vsakega, na kogar se nanaša kazenska noirma ali posebno povelje. Glede nekterih oseb pa veljajo izjeme. Papeža ne more nikdo kazno¬ vati. c. 1556. Kazni sploh se na kardinale, in kazni suspenzije in interdikta latae sententiae se na škofe nanašajo samo, če so v zakonu ali povelju naravnost imenovani (si expresse no- minentur). Vladarje, njih potomce in naslednike, kardinale, papežke poslanike in škofe sme kaznovati samo papež. c. c. 2226 § 1, 2227. Pri kaznih latae sententiae uplivajo razlogi, ki dru¬ gače krivdo izključujejo ali zmanjšujejo, na odgovornost v manjši meri. Merodajna so določila c. 2229. 467 Glede mladostnih zločincev veljajo sledeča načela: Nedorasli mladostniki so sploh prosti kaznij latae sen- tentiae. Uporabljajo naj se proti njim bolj vzgojevalne kazni kakor pa cenzure in poenae vindicativae. Dorasli mladostniki, ki napeljejo v zločin nedorasle, ali so drugače z njimi pri kaznivem dejanju vdeleženi, se kaznujejo po zakonu, c. 2230. Pri konkurenci zločincev so presojati in kazno¬ vati vsi pravi sokrivci (c. 2209 §§ 1—3) enako, tudi če zakon imenuje samo enega. Oddaljenejši soudeleženci ■ pa so kazno¬ vati po modrem prevdarku predstojnika, c. 2231. Zločinca, ki se delikta zaveda, veže poena latae sententiae sive medicinalis sive vindicativae ipso facto in utroque foro. Vendar se mu pred deklaratorno sodbo ni treba po njej rav¬ nati, ako bi ga upoštevanje kazni spravilo v slab glas (quoties eam servare sine inlamia nequit). Sploh ne more od njega nihče zahtevati, da se in foro externo kazni drži, razun v slu¬ čaju, da je kaznivo dejanje obče znano. c. 2232. IV. Odpuščanje kaznij. (Poenarum remissio.) 1. Cenzurekončajo, kadar dobi zločinec odvezo, povrače- valne kazni pa, kadar se dovoli spregled (dispensatio), ali kadar so prestanie. c. c. 2248, 2289. Cenzure in poenae vindicativae sme odpustiti samo tisti, ki jih je izrekel ter njegov predstojnik, na¬ slednik ali pa njih pooblaščenec. Kdor sme dovoljevati izjeme od zakona, sme odpuščati tudi s kršenjem zakona zvezane kazni. Sodnik pa kazni, postavljene od predstojnika, ki jo je izrekel službeno, ne more več odpustiti, c. 2236. Ordinarij je nače¬ loma upravičen, odpuščati kazni latae sententiae, ki so v občem pravu določene in sicer tako pri javnih kakor pri tajnih pre- greških. Izvzeti so pri javnih pregreškili a) primeri v spornem postopanju (forum contentiosum); b) izvzete so cenzure, ki so pridržane apostolski stolici; c) izvzete so kazni ne¬ usposobljenosti za cerkvene službe ali izgube volilnih pravic, kazen trajne suspenzije, pravne zloglasnosti (infamia juriš), izgube patronatne pravice in papežkega privilegija ali milosti. V tajnih primerih pa je pravica ordinarija omejena samo po papežu speciali ali specialissimo modo pridržanih cenzurah. V nujnih slučajih so dane glede odpuščanja kaznij ali njih iz¬ polnjevanje celo spovednikom obsežne pravice, c. c. 2237, 2254, 2290. 30 * 468 Izsiljeno odpuščenje je ničevo, c. 2288. Sicer se pa sme kazen odpustiti navzočemu ali odsotnemu, nepogojno ali pogo¬ jema, za zunanji ali samo za notranji forum, ustmeno ali pi¬ smeno. Zahteva, da se zločinca kaznuje, ugasne, kadar zastara kazenska tožba. c. c. 2239, 2240, 1703. 2. Na odvezo od cenzure ima spokorjeni pra¬ vico. Toda ob potrebi se ob enem z odvezo lahko izreče poena vindicativa ali naloži pokora. Cenzura zopet stopi v ve¬ ljavo, ako odvezani dolžnosti, ki se mu je naložila sub poena reincidentiae, ne izpolni, c. 2248. Ako cenzura ne sprečuje pre¬ jemanja zakramentov, je odveza grehov brez odveze cenzure mogoča, v nasprotnem slučaju je treba grešnika najprej odve¬ zati cenzure. Odveza cenzur naj se vrši v obliki, ki jo predpi¬ sujejo ritualne knjige, c. 2250. Odveza za pravno območje (pro foro externo) vsebuje tudi odvezo za območje vesti, ne pa obratno, c. 2251. Ako je kdo prejel v smrtni nevarnosti odvezo vseh grehov in cenzur (c. 882) in je nato zopet ozdravel, mora naknadno sub poena reincidentiae prositi za odobrenje oni organ, ki je po zakonu za odvezo upravičen, ter njegove odredbe upošte¬ vati. c. 2252. Izven smrtne nevarnosti sme odvezati od nepridržanih cenzur vsak spovednik pri spovedi; in foro extrasacramentali pa vsak, ki ima nad krivcem jurisdikcijo za pravno območje. Od pridržanih cenzur ab homine odvezujejo organi, ki so cen¬ zuro izrekli ali njih predstojniki ali pooblaščenci, od cenzur, pridržanih a jure, pa oni, ki so cenzuro postavili ter njih na¬ sledniki, predstojniki in pooblaščenci. Od cenzure, pridržane škofu, sme odvezati svoje podložnike poljubni ordinarij, od cenzur, pridržanih rimski stolici, ali ta sama ali pa njeni po¬ oblaščenci na podlagi generalnega (če je cenzura simpliciter reservata) ali pa specialnega ali najspecialnejšega pooblastila (če je cenzura speciali ali specialissimo modo reservata). c. 2253. Za nujne primere je spovednikom dovoljeno odvezati od cenzur latae sententiae, kojih izpolnjevanje bi povzročilo težko spodtiko ali vzelo prizadetemu dober glas. Toda spovednik in spokornik naj se obrneta pismeno na poklicanega predstojnika za odobrenje in ako to v kakem izrednem primeru ne bi bilo mogoče, naj naloži spovednik primerno pokoro in drugo zado¬ ščenje sub poena reincidientiae za slučaj nepokornosti, c. 2254. 469 II. Poglavje. Poedine kazni in poedini zločini. § 188. Poedine kazni. I. Cenzure. Cenzure so: 1. izobčenje, excommunicatio, 2. interdikt, 3. suspenzija. Izobčenje se more izreči samo proti fizičnim osebam, in ako se ta kazen kedaj uporablja napram korporacijam, je smatrati z njo prizadetim samo osebe, ki so se zločina okrivile. Interdikt in suspenzija pa sta uporabljiva tudi napram pravnim osebam kot takim. Po izobčenju in inter- diktu so lahko prizadeti kleriki in laiki, suspenzija se more izreči vedno samo proti klerikom. Izobčenje in suspenzija se nanašata vedno samo na osebe, interdikt se more glasiti tudi na poedine kraje ali pokrajine, dežele ali države. Izobčenje je v vsakem slučaju samo cenzura, interdikt in suspenzija sta lahko tudi poenae vindicativae, a v dvomu jih je smatrati za cenzuri, c. 2255. Pojmi, kteri se v cerkvenem kazenskem pravu čestokrat ponavljajo, so v c. 2256 obrazloženi. Divina officia so funkcije posvečevalne oblasti, ki so po Kristovi ali cerkveni naredbi za bogoslužje določene in koje morejo vršiti samo kle¬ riki. Pod pojem actus legitimi ecclesiasticipa spa¬ dajo: posli upravitelja cerkvenega imetja, posli cerkvenih sod¬ nih in pisarniških organov ter zastopnikov v cerkvenih pravd¬ nih zadevah, posel botra pri krstu ali birmi, glasovanje pri cerkvenih volitvah ter izvajanje patronatnih pravic, c. 2256. 1. Izobčenje je cenzura, s ktero se prizadeti izključi iz skupnosti vernikov s posledicami, ki jih določa zakon. Eks- komunikacija se zove tudi anatem, sosebno če je izrečena v slovesni, v obredni knjigi določeni obliki- c. 2257. Izobčenci so ali excommunicati vitandi ali pa tolerati. Vi- tandus je samo tisti, nad katerim je izrekla anatem apost. sto¬ lica, ga javno razglasila ter izrecno odredila, da se je obsoje¬ nega ogibati (vitari debere). Ipso jure vitandus pa je tisti, ki se spozabi nad osebo papeža, c. c. 2258, 2343 § 1 štev. 1. Izobčenci nimajo pravice prisostvovati božji službi in se vdeleževati zakramentov, smejo pa poslušati pridigo. Toda izobčenca, ki je toleratus, ni treba izgnati, ako svetim dejanjem 470 samo pasivno prisostvuje; ako pa je vitandus, se ga mora po možnosti odstraniti ali pa se mora sveto dejanje prekiniti. Aktivna udeležba na blagrih cerkve je zabranjena vsakemu izobčencu (tudi ako je toleratus), kojega kazen je obče znana ali pa sodbeno izrečena, c. 2259. Izobčeni ne more prejeti nobenega zakramenta, po sodbi tudi ne zakramentala, cerkveni pogreb se mu mora odreči, ako je umrl brez znamenj kesa. c. 2260. Samo v slučajih sile sme izobčeni deliti zakramente. Ako je vitandus ali če je sodba že izrečena, mu je to dovoljeno zgolj v smrtni nevarnosti in pod pogojem, da ni navzoč drugi sposo¬ ben delivec, c. 2261. Izobčenemu je zabranjeno, da vrši actus legitimos eccle- siasticos ali da opravlja cerkvene službene posle ali da vživa pravice poprej podeljenih privilegijev, c. 2263. Vsak čin jurisdikcije za zunanje ali notranje območje, iz¬ vršen po izobčencu, je nedovoljen in po izreku sodbe pravi¬ loma celo neveljaven (izjeme c. 2261 §§ 2 in 3). c. 2264. Izobčenemu se ne more podeliti ali poveriti nikako do¬ stojanstvo, služba ali drugi posel v cerkvi niti se ga sme pri¬ pustiti k posvečevanju, c. 2265. Kadar je sodba izrečena, izgubi prejemke in ako je vitandus tudi službo samo. c. 2266. Od občevanja z verniki je izključen samo excommunicatus vitandus. Najbližjih njegovih sorodnikov ter soproga in podlož¬ nikov pa ta prepoved ne zadene. A tudi vsakega drugega pre¬ poved ne veže, ako ima za občevanje pametne razloge, c. 2267. 2. I n t e r d i k t je cenzura, s ktero se prizadetim prepo¬ vedujejo izvestna sveta dejanja, ne da bi bili iz skupnosti ver¬ nikov izključeni, c. 2268 § 1. Prepoved se glasi ali naravnost na osebe (interdictum personale) ali pa jih zadene samo po¬ sredno, ker se nanaša na določen kraj (interdictum locale), v kterem se sveta dejanja ne smejo vršiti, c. 2268. Osebni inter- dikt veže prizadete osebe povsodi, krajevni interdikt je omejen na dotični kraj ali deželo, velja pa tam za vse enako, ako niso s posebnim privilegijem dovoljene izjeme. Interdikt je ali splošen, interdictum generale, ako se glasi na večji okoliš (na celo župnijo, škofijo ali državo) ali na celi krog oseb (na škofljane ali državljane v obče), ali pa interdictum particulare, posebni interdikt, ako se tiče poedinih oseb ali krajev. 471 Splošne interdikte proti večjim okrajem, škofijam in državam, je upravičen izreči samo papež. c. 2269. Interdikt ne zabranjuje, da se dele umirajočim zakramenti in zakramentali, prepoveduje pa vsako bogoslužno opravilo, v kolikor niso dovoljene olajšave. Kleriki smejo opravljati božjo službo zasebno, pri zaklenjenih vratih, s tihim glasom, brez zvonenja; na Božič, Vel. noč, Binkošti, Telovo in na Vel. Šmarn interdikt sploh ne velja; v stolni cerkvi, v župnih cerkvah in v cerkvi, ki je edina v kraju, se sme brati ena maša, deliti krst, obhajilo in pokora; dovoljeno je vršiti poroke in opravila za umrlimi toda vse brez slovesnostij. Na interdiciranem pokopa¬ lišču se smejo verniki pokopavati toda brez cerkvenih obredov, c. c. 2270, 2271. V c. c. 2272—2274 so uzakonjena podrobnejša pravila za tolmačenje posebnih in splošnih interdiktov. Tisti, ki so personaliter interdicti, ne smejo opravljati bo¬ goslužja ali mu prisostvovati, izvzemši pridigo. Kadar je izre¬ čena nad njimi sodba, ali če je njihovo dejanje notorično, se morajo od vsakega aktivnega vdeleževanja pri svetih dejanjih zavračati (repellantur); dalje ne smejo deliti, pripravljati in sprejemati zakramentov in zakramentalov ter so od cerkvenega pogreba izključeni, c. 2275. Kdor je po interdikt«, ki velja za kraj ali za korporacijo, prizadet, ne da je sam dal zanj povoda, sme prejemati zakra¬ mente tudi brez odveze cenzure, c. 2276. Omejen interdikt je interdictum ab ingresu ec- c 1 e s i a e , obstoječ v prepovedi, da kdo opravlja bogoslužna dejanja v cerkvi ali iim prisostvuje, in v zabranitvi cerkvenega pogreba. Vendar prizadetega ni treba iztirati, ako svetim de¬ janjem samo prisostvuje, in ni treba njegovega trupla odstra¬ niti, ako je bilo v blagoslovljeno zemljo pokopano, c. 2277. 3. Suspenzija je cenzura, s ktero se prepove duhov¬ niku izvrševanje njegove službe ali prejemanje dohodkov iz nje ali oboje. Daši je tudi suspenzija lahko omejena samo na izvestne učinke, mora biti to v vsakem primeru jasno izraženo, drugače jo je vedno razumeti z onimi posledicami, kakor jih določa zakon za suspensio generaliter odnosno za suspensio ab officio vel a beneficio. c. 2278. Suspensio ab officio brez omejitve prepoveduje vsakoršen čin posvečevalne in jurisdikcijske kakor tudi čisto upravne oblasti, zvezane z dotično službo, izvzemši pravico 472 upravljanja beneficialne imovine. Suspensio a juriš- d i c t i o n e prepoveduje vsako izvrševanje redne ali pover¬ jene jurisdikcije za obojno območje; suspensio a divi- n i s zabranjuje vsak čin posvečevalne oblasti iz prejetega reda posvečenja ali privilegija (n. pr. pravico birmanja na podlagi pooblastila); suspensio ab ordinibus, izvrševanje po¬ svečevalne oblasti iz ordinacije; s. a. sacris ordinibus, izvrševanje višjih redov posvečenja; s. a. certo et defi- nito ordine conferendo, delenje označenega, ne pa nižjega ali višjega reda; s. a. certo et definito m i ni¬ ste r i o vel officio, vsak čin dotičnega posla n. pr. spo¬ vedovanja ali pridigovanja; s. ab ordine pontificali, vsak čin škofovske posvečevalne oblasti; s. a. pontifica¬ li b u s , vse pontifikalne funkcije, c. 2279. Suspensio a beneficio ima v posledku izgubo pravice na donose nadarbine ne pa izgubo pravice na stano¬ vanje v nadarbinskih poslopjih in na upravljanje nadarbinske imovine, ako se niso tudi te pravice izrecno odvzele in na dru¬ gega prenesle. Ako nadarbenik navzlic cenzuri donose prejema in vživa, jih mora vrniti, c. 2280. Splošno izrečena suspenzija ali suspensio ab offico ali ab beneficio se nanašajo na vse službe in nadarbine, ktere za¬ vzema in vživa prizadeti klerik v diecezi predstojnika, ki je suspenzijo izrekel, ne pa na službe in beneficije v tujih diece- zah. A suspenzija latae sententiae, določena v občem pravu, se nanaša na vse službe in beneficije v poljubni diecezi. c. c. 2281, 2282. Suspendirani izgubi volilne in prezentacijske pravice ter pravico na podelitev služb, posvečenj in po izrečeni sodbi tudi pravico pridobiti papežko milost (privilegij), c. c. 2265, 2283. Čini, izvršeni v nasprotju s sodbeno izrečeno cenzuro, so navadno neveljavni, drugače samo nedovoljeni, c. 2284. Ako se je zločina okrivila pravna oseba, se more suspen¬ zija izreči ali samo proti članom, ki so se ogrešili, ali proti skupnosti kot taki ali proti skupnosti in članom hkrati, c. 2285. II. Povračevalne kazni. Poenae vindicativae communes se morejo izreči proti vsakemu verniku, poenae vindicativae clericorum peculiares pa samo proti klerikom. Kazni prvooznačene vrste so po c. 2291. v glavnem sledeče: Lokalni in generalni interdikt, interdictum ab ingressu eccle- 478 siae, izrečen za določen ali nedoločen čas, premestitev sedeža škofije ali župnije ali opustitev (suppressio) dotičnih mest; zloglasnost po zakonu (infamia juriš); odrek cerkvenega po¬ greba in drugih zakramentalov; odtegnitev cerkvenih rent, pravic in privilegijev za nedoločen čas; zabrana (remotio), vršiti actus legitimos ecclesiasticos; nesposobnost za cerkvene službe in dostojanstva, ki ne zahtevajo klerikata; odtegnitev služb, pooblastil in milostij, časti j in predpravic, aktivne in pasivne volilne pravice; denarne globe. Zloglasnost je ali infamia juriš ali infamia facti. Prva nastopi v primerih, določenih v zakonu, druga je posle¬ dica zločina in nemoralnega ravnanja, ki vzame dotičniku po sodbi ordinarija dober glas. Ta kazen ne zadene sorodnikov in svaštva zločinca, c. 2293. Po zakonu zloglasen član cerkve postane iregularen, nesposoben za cerkvene službe in dosto¬ janstva in ne more vršiti tudi nikakih drugih cerkvenih poslov in svetih dejanj. Dejansko zloglasnega se ne sme pripustiti k posvečenjem, cerkvenim dostojanstvom in službam, c. 2294. Infamia juriš preneha še le, kadar jo spregleda apostolska sto¬ lica, infamia facti, kadar je nastopilo po mnenju ordinarija po- boljšanje. c. 2295. Denarne globe se morajo porabiti v nabožne svrhe in ne v korist škofijske ali kapiteljske menze. c. 2297. Proti klerikom se uporabljajo sledeče povračevalne kazni: omejitev izvrševanja duhovskega poklica na določeno cerkev; suspenzija za določen čas ali za trajno ali dotlej, da jo predstojnik prekliče; premestitev kazenskim potom na nižje mesto ali nižji beneficij; odtegnitev poedine s službo ali z be¬ neficijem zvezane pravice; popolna ali delna nesposobnost za cerkvene službe, beneficije in posle; odslovitev iz službe (poe- nalis privatio officii vel beneficii) s penzijo ali brez penzije, ki je pa mogoča pri stalnih službah (beneficia inamovibilia) samo pod zakonitimi pogoji; prepoved bivanja v določenem kraju; zapoved, bivati v določenem kraju (n. pr. v samostanu, poboljševalnem zavodu); začasna prepoved, nositi duhovsko obleko zvezana s prepovedjo, opravljati duhovsko službo in odtegnitvijo duhovskib predpravic, konečno kot najtežje kazni depozicija, trajna prepoved nositi duhovsko odelo, in degra¬ dacija. c. 2298. Depozicija pomeni izgubo službe in cerkvenih do¬ hodkov, vštevši one iz ordinacijskega naslova, ter izgubo spo- 474 sobnosti, dobiti drugo službo ali druge cerkvene dohodke. Za vzdrževanje duhovnikov, ki jih ta kazen zadene a ki nimajo svojih sredstev, naj na primeren način skrbi ordinarij, da ne dela dotičnik duhovskemu stanu z beračenjem sramote. Ako pa vztraja odstavljeni klerik v svoji nepoboljšljivosti ali če daje pohujšanje, se mu sme pravica na duhovsko obleko trajno odvzeti in s to odredbo je zvezana izguba stanovskih predpra¬ vic ter gmotnih podpor ordinarija, c. c. 2303, 2304. Degradacija je depozicija, s ktero sta zvezani a) trajna izguba pravice do duhovske obleke in b) reductio ad statum laicalem. Degradatio se imenuje verbalis ali edictalis, ako je izrečena s sodbo; vsi učinki nastopijo takoj, ne da bi bila po¬ trebna izvršba. Degradacija, ki se izreče v obliki, ki jo predpisuje Pontificale Romanum, pa se imenuje degradatio r e a 1 i s. Depozicija in degradacija se smeta izreči samo v za¬ konu določenih primerih, degradacija razun tega proti že od¬ stavljenemu kleriku, ki mu je odvzeta pravica do duhovske obleke, ako je skozi leto dnij dajal težko pohujšanje, c. c. 2303 do 2305. Upostavitev klerika višjih redov posvečenja med laike ima v posledku izgubo vseh cerkvenih služb in klerikalnih privile¬ gijev, izgubo pravice na duhovsko obleko in na tonzuro, ne odveže pa, ako je posledica degradacije, dolžnosti, živeti v ce¬ libatu. c. 213. Izvršitev vseh omenjenih, s kondemnarotično sodbo izre¬ čenih kaznij, izvzemši degradacijo, depozicijo ter odvzetje službe ali beneficija, sme sodnik po svojem modrem prevdarku ukiniti, ako se je obsojeni prvokrat ogrešil. Ukinba pa je do¬ voliti le pod pogojem, da se bo kazen naknadno izvršila, ako bi se obsojenec tekom treh let z enakim ali drugim zločinom ogrešil in da bo moral v tem primeru prestati dvoje kaznij. c. 2288. § 189. Poedini delikti in kazni zanje. 1. Zločini proti veri in j e d i n s t v u cerkve. Zločini proti veri in jedinstvu cerkve so apostasia a fide, odpad od krščanstva, haeresia formalis, krivoverstvo, t. j. zavestno zagovarjanje obsojenega nauka ali zanikanje 475 dogme, ter s h i s m a, razkol, odcepitev od rednega cerkve¬ nega predstojnika. Kazen je izobčenje, ki nastopi ipso facto ter ima za slučaj, da se grešnik navzlic opominom ne poboljša, v posledku še izgubo službe, zloglasnost in depozicijo. Klerike, ki vztrajajo v pripadnosti k nekatoliški sekti, zadene degrada¬ cija. Odveza pri spovedi je pridržana speciali modo papežu, za pravno območje jo lahko da škof, a potrebna je poprejšna a b j u r a t i o. c. 2314. Tudi sum krivoverstva, n. pr. c. c. 2332, 2340, 2§71, je kazniv, toda v manjši meri in pod pogojem, da ostane podan tudi še po primernih opominih. Po preteku šestih mesecev na¬ stopi kazen za herezijo, c. 2315. Sumljiv je tisti, ki krivover¬ stvo podpira ali se vdeležuje bogoslužnih dejanj krivovercev, c. 2316. Kdor trdovratno zastopa krivi, dasi ne formalno here¬ tični nauk, se mu za kazen vzame pravica do spovedovanja, pridigovanja in poučevanja, c. 2317. Izdajatelje odpadniških, krivoverskih in razkolniških knjig, ter zagovornike takih in drugih izrecno prepovedanih knjig zadene ipso facto kazen izobčenja, pridržana speciali modo papežu, c. 2318 § 1. Izobče¬ nje, ipso facto pridržano ordinariju, zadene tudi tiste, ki se nekatoliško poroče in ki ne vzgajajo dece v katoliški veri. c 2319. 2. Pod to skupino pa spadajo tudi delicta contra re¬ li g i o n e m c. c. 2320—2329, kakor različni primeri božjega ropa (sacrilegium), trgovanje s svetimi stvarmi (simonia), bo¬ gokletstvo (blasphemia), kriva prisega (periurium), prazno¬ verje (superstitio), oskrumba mrličev, grobov in cerkva in različni primeri zlorabe posvečevalne oblasti. Božji rop ob¬ stoji v nedostojnem ravnanju s svetimi kraji, s svetimi rečmi in z Bogu posvečenimi osebami (n. pr. raba posvečenih stvarij v posvetne svrhe, nečistost oseb, ki so položile obljubo čistosti). Pod simonijo razumemo v splošnem vsako odplato za kako duhovno dobrino. Odplatna prodaja ali pridobitev kake res spiritualis (zakrament) ali spirituali adnexa, (beneficij, patro¬ nat) je simonia juriš divini. Zamenjava reči ali dobrin, ki so res spirituales ali pa res temporales spiritualibus ad- nexae, ali pa tudi zamenjava posvetnih stvarij, kolikor so take pogodbe radi omalovaževanja duhovnih dobrin prepovedane, tvori dejanski stan simoniae juriš ecclesiastici. Ako pa se posvetna dobrina ne da kot odplata za duhovno 476 ampak samo »eius occasione« po priznanem običaju (n. pr. štolnine, mašne štipendije), ali če se s posvetno vrednoto pri¬ dobi z njo zvezana res spiritualis, ne da bi se radi tega zahte¬ vala ali plačala višja cena (n. pr. kup posvečenega keliha ali patene), potem dejanski stan simonije ni podan. c. c. 727, 728, 730. Trgovanje z odpustki, kršenje predpisov o mašnih štipen¬ dijah, sleparije z relikvijami tvorijo zločine, ki se kaznujejo na kleriku s suspenzijo ali izgubo službe, pri laiku z izobčenjem, c. 2324. Kazni za ostale zgoraj naštete zločine so različne, de¬ loma prevdarku ordinarija prepuščene, v glavnem prideta v poštev izobčenje in zloglasnost. 3. Zločini proti cerkvenim avtoritetam, osebam in dobrinam (delicta contra auctoritates, perso- nas, res ecclesiasticas). Sem spadajo kršitve zakonov o volitvi papeža; nepokorščina proti odredbam papeža in ordinarija, upornost proti cerkvenim predstojnikom in pozivljanje podlož¬ nikov k taki upornosti, prizivi proti papežu na vesoljni cerkveni zbor; pritožbe proti cerkvenim odločbam na posvetno oblast; oviranje cerkvenega vodstva in foro externo vel interno, izdaja zakonov in naredb proti svobodščinam in pravicam cerkve; članstvo pri prostozidarskih ložah in drugih prepovedanih dru¬ štvih, ki delujejo proti cerkvi ali zakonitim državnim oblastvom; prepovedana odveza pridržanih cenzur; izkazovanje ugodnosti j izobčencem in prepovedano občevanje z njimi; kršenje drugih cenzur; kršenje pogrebnih predpisov; vztrajanje v cenzuri (brez korakov za dosego odveze); kršenje sodnega privilegija klerikov; kršenje klavzure; realne injurije napram klerikom (privilegium canonis); žalitve cerkvenih predstojnikov v tisko¬ vinah in ščuvanje proti njihovim odredbam; osvajanje cerkvene imovine in drugo oškodovanje predvsem rimske cerkve na imetju. Kazni so različne, c. c. 2330—2349. Napadalca papeža zadene kazen izobčenja specialissimo modo reservata S. A. in če je klerik, degradacija; on je ipso facto vitandus. Kdor napade kardinala, je ipso facto izobčen ter izgubi službo in dostojanstva. Napadalec drugih cerkvenih dostojanstvenikov, vštevši škofe, zapade ipso facto papežu spe- ciali modo pridržani ekskomunikaciii. Z napadom na drugega klerika ali religioza poljubnega spola je zvezana kazen izob¬ čenja pridržanega domačemu ordinariju, ki se pa lahko še z drugimi kaznimi dopolni, c 2343. 477 4. Zločini proti telesu in življenju, pro¬ stosti, časti, imovini in nravnosti (delicta contra vitam, libertatem, proprietatem, bonam lamam ac bonos moreš). Pod tem naslovom so v zakonu našteti: Odprava telesnega sadu, samomor in samopoškodba, dvoboj, pozivanje na dvoboj in podpomoč pri njem, uporabljanje sile za vstop v klerikat ali v samostan, otmica mladostnih oseb ali oseb ženskega spola; umor, prodaja kakega človeka v robstvo ali v drugi zaničljiv namen, oderuštvo, rop, tatvina, požig in poškodovanje tuje last¬ nine v večjem obsegu, pohabljenje, težka telesna poškodba ali nasilstvo, žaljenja in obrekovanja, bigamija, ki je podana tudi že pri obstoju samo civilnega zakona; posilstvo, prešuštvo, kon- kubinat in drugi pregreški proti nravnosti, učinjeni od laikov in sosebno od klerikov ali religiozov. Kazni so raznolike, za laike po obsodbi po posvetni oblasti nesposobnost za actus legi- timos ecclesiasticos in za cerkvene službe, proti klerikom sledi na posvetno tudi cerkvena obsodba s strogo kaznijo, c. c. 2350 do 2359. Z goljufijo (crimen falsi) se bavi zakonik v posebnem naslovu. Strogim kaznim je podvrženo spisovanje in uporablja¬ nje nepristnih in potvarjanje pristnih p a p e ž k i h listin, za¬ vestno navajanje neresnice (obreptio) ali prikrivanje resnice, t. j. važnih okolnostih (subreptio) v dosego ugodnih odločb, narejanje nepristnih ali potvarjanje pristnih (nepapežkih) cer¬ kvenih listin in spisov, kriva obdolžitev spovednika radi soli- citacije. c. c. 2360—2363. 5. Zločini pri delenju in prejemanju zakra¬ mentov (delicta in administratione vel susceptione ordinum aliorumque sacramentorum). Kaznuje se, kdor deli zakramente osebam, ki jih po božjih ali cerkvenih predpisih ne smejo pre¬ jeti; duhovnik, ki birma brez zakonitega ali papeževega poobla¬ stila; spovednik, ki opravlja spoved brez jurisdikcije; duhovnik, ki odveže sokrivca na grehu (absolutio complicis in peccato), dasi in articulo mortis (kazen izobčenja ipso facto, pridržanega specialissimo modo S. A.); kdor zapelje spovedanca pri spo¬ vedi k grehu; spovedanec, ki opusti ovadbo tega zločina; kdor krši spovedno tajnost (ako to stori neposredno, ga zadene ka¬ zen izobčenja ipso facto, pridržanega specialissimo modo S. A.); kdor podeli posvečenje škofu brez naročila papeževega; kdor simonistično deli ali prejme posvečenja ali druge zakramente; 478 kdor prejme posvečenje od ordinarija, ki stoji pod cenzuro ali ki je notoričen odpadnik od vere, krivoverec ali razkolnik; kdor krši v c. 2373 naštete, za ordinacijo veljavne predpise; kdor sklene mešani zakon brez dispenze. Kazni so različne, deloma prevdarku ordinarija prepuščene, za zločine težje vrste pa stroge, celo z degradacijo zvezane, c. c. 2364—2375. 6. Zločini proti stanovskim dolžnostim klerikov in religiozov (delicta contra obligationes proprias status ciericalis vel riligiosi). Duhovnike, ki neopra¬ vičeno zanemarjajo po sklepu študij predpisane letne izpite in duhovne vaje, dalje one, ki kršijo ritualne in ceremonialne za¬ kone, ki ne nosijo duhovske obleke in tonzure, ki vrše trgov¬ ske in druge dobičkanosne posle, ld krše dolžnost do rezi¬ dence, župnike, ki zanemarjajo dušnopastirske in druge dolž¬ nosti, kanonika penitenciarja in kanonika teologa, ki ne izpol¬ njujeta zvesto svojih dolžnostij, religioza, ki je odpadel od reda (apostasia a religione) ali ubežal ali z goljufijo izposloval pri¬ pustitev k zaobljubam, majorista ali religioza slovesnih ali pri- prostih trajnih zaobljub, ki skuša skleniti zakon, religioze, ki predpise o skupnem življenju občutno kršijo, zadenejo različne, izvečine prevdarku poklicanega predstojnika prepuščene kazni, ki naj se stopnjujejo in uporabljajo še le potem, ko so ostali opomini in druga remedia poenalia brezuspešna, c. c. 2376 do 2386. 7. Zločini pri podeljevanju in sprejemanju cerkvenih dostojanstev in služb in pri ostav¬ kah nanje. (Delicta in collatione, susceptione et dimissione dignitatum, officiorum et beneficiorum ecclesiasticorum.) Pod tem naslovom so v zakonu našteta sledeča kazniva dejanja: Pregreški proti volilni svobodi, oviranje izvoljenega v izvrše¬ vanju pravic, pripuščanje posvetnega vpliva na kanonične vo¬ litve, zavestna izvolitev ali zavestno predlaganje nevrednega kandidata, simonistična oddaja cerkvene službe, cerkvenega beneficija ali dostojanstva, podelitev službe preko predstoj¬ nika, ki ima pravico izvoljenega potrditi ali predlaganega ume¬ stiti, samolastno osvojenje službe. Dalje se kaznuje, kdor za¬ vestno sprejme podelitev neupraznjenega beneficija ter se da nanj uvesti; kardinal, ki se po imenovanjju brani položiti pred¬ pisano prisego; škof, ki ne sprejme škofovega posvečenja v predpisanem roku, klerik, ki svojo službo brez dovoljenja za- 479 pusti, ali ki poda ostavko v roke laika, kdor protipravno vztraja v službi, ki bi jo moral zapustiti; opat ali prelat nullius, ki ne zaprosi v zakonitem roku (c. B22 § 2) za blagoslovljenje; kdor ne položi predpisane verske izpovedi (fidei professio). Razno¬ lične, pogosto prevdarku predstojnika prepuščene kazni se imajo poedinim zločinom primerno izrekati stopnjema. c. c. 2390 do 2403. 8. Zloraba cerkvene oblasti ali službe¬ nega položaja (abusus potestatis vel officii ecclesiastici). Vsaka zloraba cerkvene oblasti se po prevdarku predstojnika kaznuje primemo teži krivde, za nektere poedine primere pa so določene posebne kazni, tako za vsakega, ki vkrade, uniči, skrije ali bistveno potvori listino ali kterekoli spise (documen- tum quodlibet) škofijske kurije: izobčenje ipso facto pridržano simpliciter S. A. zvezano event. z izgubo službe; za one, ki potvorijo dokumente, spise in knjige drugih cerkvenih kurij ali župnih uradov ali jih skrivajo, dasi so uradno zavezani jih v redu voditi ali hraniti: izguba službe ali še težje kazni; za tiste, ki hudobno (dolose) ne dovolijo ali ne napravijo izpiskov iz knjig ali prepisov drugih dokumentov: izguba službe, su- spensio ab officio ali denarne globe; za podkupovalna cerkve¬ nih uradnikov in zastopnikov ter za nameščence, ki prekora¬ čijo določene pristojbine: v prvi vrsti občutne denarne globe; kršitve nekterih predpisov glede posvečenj po kapiteljskem vikariju in samostanskem predstojniku, pripustitev kandidata k noviciatu brez potrebnih spričeval (testimoniales), nedopustna poraba dote v samostan sprejetih deklic po predstojnici; opu¬ stitev sporočila ordinariju, da ima kandidatinja nastopiti no¬ viciat ali pristopiti k zaobljubam, vsako dejanje, ki meri na to, da se ordinariju ali drugemu vizitatorju ob vizitaciji prikrije resnica, kršenje nunam v zakonu zajamčene svobode pri izbiri spovednika po samostanskih predstojnicah, se kaznuje z raz¬ ličnimi kaznimi, v težjih primerih z izgubo službe (samostan¬ skega predstojništva) in nesposobnostjo za taka mesta v bo¬ doče. c. c. 2404—2414. STVARNO KAZALO Navadne številke pomenijo strani, male opombe na dotični strani. Aachen, sinoda v, 82 abrogatio 76 Acta Apost. Sediš 24, 66, 74 Acta Sanctae Sediš 24 actus legitimi ecclesiastici 469 admisio po postulaciji 138 adopcija 321, 374 aetas canonica 115; glej tudi sta¬ rost altarji 279 ss. 286 amortizacijski zakoni 46, 385, 387 ss. analogija 76 anate 401, 418 annus decretorius (normalis) 51 apocrisiarii glej poslaniki apostata a religione 234 apostazija 48, 259, 474 apostolski administratorji 130, 175, 187 apostoski cerkveni red 80 apostolske konstitucije 80 apostolski kanoni 81 ss. apostolski vikarji in prefekti 70 117, 198 arhidiakoni 30, 179, 188 arhijerejski sabor in a. sinod 211 arhimandriti 126, 252 arhipresbyteri 30, 188 arhiv škofijski 181 assistentia passiva pri poroki 355 auxaliaris (episcopus) 177 Avguštin sv. 37, 182 avtentične zbirke 91 ss. avtonomija 70, 224, 243 Bazilijanci 213 beatifikacija 273, 452 Benedikt Levita 85 beneficia ecclesiastica 33, 127 ss, 392 ss. beneficium emigrandi 51 Bernardus Papiensis 90 Bernhardinci 214 bizantinizem 37 bigamija 477 binatio 270 bire 388 ( eo ), 400 birma 291 ss. bogomolnice glej kapele bogočastje 267 ss. bojazen 110, 345 ss. bona abbatialia, beneficialia, episcopalia 391 botri 290, 292 božje poti 272 božji rop (sacrilegium) 125, 475 bračni spori, postopanje v, 382 ss, 477 ss. brak 302 ss, 367 ss. branitelj zakonske vezi 360, 448 ss. breve 64 brevir 125, 127 brezverstvo 53, 308 482 bulariji 96 bule 64 bule, cirkumskirpcijske 72 Capitula Angilramni 85 cathedraticum 401 ss. celibat 124 ss. centuriatorji Magdeburški 86 cenzura 259, 469 ss. cerkev, cerkve, 1 ss, 279 ss. cerkve, od države priznane 55 cerkve lastniške 40, 128, 390 cerkev pravoslavna 2 ss., 103 ss. cerkev pravoslavna srbska 3, 107, 207 ss. cerkvenstvo državno 45 cesaropapizem 37 chirographa 65 civilni zakon 303, 356 clausula: ad beneplacitum no- strum 78 — rebus sic stantibus 78 Členi entinae 93 Codex juriš can. 98 ss. Codex Theodosian. 84 Codex repetitae praelectionis 84 Coena Domini, bula 456 Collectio Isidoriana vel Hispana 82 ss. collegia funeraticia, tenuiorum 385 communicatio in sarcis 47, 49 compilationes antiquae 90 concilia glej sinode confusio nominum 376 Constitutio Criminalis Carolina 50 consuetudo, glej običaj consultores dioecesani 199 conventio glej konkordat Corpus juriš canonici 10 ss., 88 ss., 94 ss. Corpus juriš civilis 84 Časopisi za cerkveno pravo 24 članstvo v cerkvi 108 čas in kraj poroke 355 časi, sveti 274 davčna prostost cerkvene imo- vine 388 ss. degradacija 474 dekani 30, 188 ss. dekret Gratianov 16, 88 ss. dekretalisti 16, 93. dekretisti 16, 89 delegacija 130, 131 delegati apostolici 165 depozicija 473 derogatio 76 desetina 386, 387, 398 ss. devolucija 139 xfi>v Scodsica 'Anoot&Aaiv 80 dies normalis 51 dignitete (v kapitljih) 184 ss. dimisoriji 118 dismembratio benef. 135 distribucije, dnevne 186 I)ionyso-Hadriana 82 dispenzacije, dispenze, 78 ss., 319, 335 ss. divortium (ex consensu) 379 dogma 9, 15, 62 dokazi in dokazila 437 ss. doktrina 69 domovališče 109, 117 doraslost verska 56 doraslost bračna 223, 371 dota 227 drugi zakon pravosl. Svečenikov 126 društva pobožna 219, 243 ss. Ecclesia Gallicana 43 ecclesiae orientales 110 edikt milanski 36, 386 eksarhi 30, 166 ekstravagante 90, 93 ss. eksemcija 131, 223 emphytheusis glej zakup encyclicae 65, 69 eparhijska uprava 205 ss. episkopi 25 ss., 126, 201 ss., 203, 206. episcopi in patritbus infidelium 173 etika (krščanska) glej morala examinatores synodales 136 excardinatio 120 483 exclaustratio 233 exclusivae, jus 155 excommunicatio 49, 121, 469 ss. fabriea ecclesiae 391 fabriški svet 413, 416 facultas authenticandi 273 fakultete (pooblastila) 77, 171 fakultete teološke 258, 263, 265 febronianizem 45 fevdalizacija cerkv. naprav 39 ss., 390 fiduciarične naklonitve 420 Galikanizem 42 generalni prokurator 241 generalni vikar 30, 178 ss. ghibelini 42 gimnazije 262 glosatorji 9 godba cerkvena 271 goljufija 477 gradbena dolžnost 402 ss. Gratian 16, 88 ss. guelfi 42 karizmatična organizacija prakr- ščanstva 8 herezija 48, 259, 474 hibe v zakonski privolitvi 342 ss. hierarhija 29 ss, 111 ss, 125 ss. hierokratični sistem 41 Hieronym 28 Iiirotonija 125 ss. Hrabanus Maurus 85 hudobni naklep (dolus) 455, 458 ss. hudodelstvo v bračnem pravu 329, 381, 382 husitske vojne 52 ignorantia legis violatae 458 igumani 126, 252 imovina cerkvena 33, 385 ss. imenovanje škofov 175 incapacitas 112 incidenčne zadeve 439, 440 iregularitete 113 incardinatio 120 incorporatio 135 informativni proces 136 Institucije Justinianove 18, 84 interdikt 470 interkalarji 417, 418 interpretacija 66, 75 ss. interstitia 119 investitura 40 ss., 137 Isidor Mercator, Peccator 85 ss. izobčenje 121, 469 ss. izpraševanje ženina in neveste 314 ss. izstop iz religije 232 ss. izvršba sodbe 444 jeromonahi 249 jožefinizem 45, 52 judje 47 jura majestatica circa sacra 45 ss. juramentum fidelitatis 42 jurisdictio 12, 129 ss. jurisdikcija bračna 309,369 jus canonicum 10 ss., 60 ss. jus condendi .statuta glej avtono¬ mija jus deportus 417 Kanoni 9 ss., 62 kanoniki 125, 182 ss. kanonizacija 272 ss, 452 kapele (oraloria) 286 ss. kapitlji 30, 182 ss, 241 kapiteljski vikar 187 kapitulariji 84 kaplani, glej pomočniki župnikov kardinali 30, 70, 157 ss. kardinalske kongregacije 65, 160 ss. kardinali zaščitniki 240 Karol Veliki 38 katolicizma, zadržek 325 kazenski proces 446 ss. kazni cerkvene 462 ss. klavzura 245 ss. kler, kleriki 25 ss. 111 ss. knjiga pravil itd. 106 knjige spovedne itd. 83 484 knjige župnijske, glej matrike koadjutorji 30, 177 ss. koiekture 399 konciliji, glej sinode konference škofovske 195 kongrua 392 ss. konklave 154 ss. konkordati 41, 44, 53. 55, 71 ss., 174, 175 konkurenca zločinov 461 konkurzni izpit 136 konsekracija škofov 117, 119, 126 konsekracija oltarjev 286 konsistorij 182 konsistorij (duhovno sodišče) 203 konvalidacija, glej ozdravljenje zakona (braka) konverzi 243 kraji sv. 279 ss. kreacija kardinalov 155, 158 krivda zločinska 458 ss. krivoverstvo, glej herezija krizma 291, 299 Krmčija 105 ss. krst 288 ss. ktitorsko pravo 148 ( 41 ) kurija rimska 65 ss. 159 ss. kurija škofijska 178 ss. laiki 25, 109 lastnik cerkv. im. 405 ss lastniške cerkve 40, 41, 140 ss. legati papeževi, glej poslaniki leges Romanae barbarorum 84 leges ecclesiasticae 73 ss. legisti 16 liber diurnus 66, 84 Liber Extra 91 ss Liber Sextus 92 literatura cerkv. prava 22 litis contestatio 434, 435 liturgija 268 ločitev cerkve od države 56 ss. ločitev zakona 365 ss. ločitveni proces 367, 451 malomarnost (culpa) 455, 458 ss. mandat za zbornico pri klerikih 124 mansus 128 maša za narod 191, 270 matrike 119, 191, 291, 292, 308, 355, 357 ineništvo pravoslavno 248 ss. mensa episcopalis 391 ss., 413, 415 Merovingi 38 mešoviti brak 49, 321 ss., 354, 355, 356, 377 ss. Metod sv. 105 metropoliti 30, 36, 167 ss., 20p misioni 197 ss. missio canonica 111 missio in possesionem 137, 416 monastiri (pravosl.) 251 ss. morala 4, 14, 62 motu proprio 63, 65 munera sordida 388, 389 Nadarbine glej benef. eccles. nad škofje 167 ss. namestniki, arhijerejski, srezki 204 — župnikov 192 naredbe 74 nastavljanje cerkven, uslužbencev 33, 136 ss. nedoletnost zločincev 460 nekatoliški kristjani 48 ss. nekrščeni 47 Ne temere, dekret 304, 312, 313, 350 ničnostna pritožba 442 nižji prelati, glej prelati nullius nomokanoni 81, 104 ss. noviciat 226 nravstvenost glej morala nuntii glej poslaniki obhajilo 292 ss. običaj 66 ss. oblast cerkvena, glej potestas eccles. oblike poroke 349 ss. obredi 109 ss. obredi poročni 354 ss. obreptio 63, 477 obrogatio 76 485 odpustki 296 ss. odpust religiozov 234 ss. odpuščanje kaznij 467 odreka 139, 150 odsvajanje cerkv. im. 408 ss. officia eccles. 127 ss. oficiali 180 oklici 315 ss., 369 opatje 127, 240 opat primas 196 opcija 139, 159 oporočna sposobnost klerikov 418 ss. opozicijska tožba 443 oprema sv. 286, 287, 419 ordinacije 111 ss. ordinacijski naslov 115 ss. ordinand 118 ss. ordinariat 182 ordinarij 63, 110, 130 ss. ordinator 116, 126 origo 109, 117 osebe, fizične in pravne 109 ss. oskrumba cerkve, pokop. 282 ss. ostavka glej odreka otmica glej ugrabijenje otroci (zak. nezak.) 358 ss., 367 ozdravljenje nevelj. zakonov 360 ss. Paetum Calixtinum 41, 72 palij 168 ss. pandekte 84 papež 27, 30, 62, 72, 117, 149 ss. pariteta veroizpovedanj 50 ss. parohija 205 patriarhi 30, 166 ss., 206 ss. patriarh srbski 209 ss. patricius Romanorum 39 patronatno pravo 19, 140 ss. pavlinski privilegij 325, 364 ss. rb]8dAic/V 105 petje v cerkvi 271 Petrov novčič 400 pisarna škofijska 181 pisarniška pravila 65 podeljevanje cerkv. benef. 136 ss. podobe svete 260, 273 pogreb cerkveni 49, 300 ss. pokopališča 279, 284 ss . pokora (spoved) 294 ss. pokora prisilna 454 pokore (vzgojevalne kazni) 463 ss. politika cerkvena 25 ss., 35 ss. polreligiozi 243, 247 polsvaštvo 376 pomočniki župnikov 193 popotnica (viaticum) 293 ss. poravnava 445 poslaniki papeževi 164 ss. posledno olje 297 ss. postni dnevi 276 postulacija 138 postulat 225 posvečenje višje (zadržek) 326 potestas eccles. 12 ss., 34 — ordinaria et delegata 129 ss. posvečenje mašnikovo glej ordi¬ nacije praksa sodišč 69, 76 pravica vbogih 445 pravo, 3 ss., 7 ss., 20 ss., 61 ss., 69 ss. pravo cerkveno kazensko 452 ss. pravo zakonsko (bračno) 302 ss., 367 ss. pravomočnost sodbe 443 prazniki 33, 274 ss. prazniki zapovedani 275, 276 precarium, precaria 128, 390 prebende 128, 183 predstojniki samostanski 218, 240 ss. prelati nullius 70, 117, 130,'ss., 176 prelature 130, 134 prepoved zakona 320, 323 7tpsaP6xspot 25, 25 prestop v drugo religijo 239 ss prestop v drugo vero 54 prešuštvo 329, 380, 384 prezentacija 137, 142 ss. priče pri poroki 353 priče v pravdah 437 prigovori 431 ss. primati 30, 166 ss. 486 primicije 399 priposestvovanje 139, 146, 148, 411 prisega 277 ss. pristojbine pisarniške 339, 401 pristojnost sodišč 406, 427 pristojnost škofijska 120 prištevitost (imputabilitas) 458 ss. privilegiji 76 ss. privil, canonis 121, 476 privil, fidei 325, 364 ss. privil, kardinalov 159 privil, klerikov 120 ss., 127 privil, patronov 142 ss. privolitev v zak. 341 ss. prizadetost sodnikov 429 priziv proti sodbi 442 proces cerkveni pred kodeksom 423 ss. procesije 271 procuratio canonica 401 professio fidei 258 proglašanje svetnikov glej kano¬ nizacija Prohiron 106 ( 17 ), 373 Propaganda Fide, congreg. de 161, 198 protireformacija 52 protitožba 423 protojereji 204 Provida, dekret 350 province cerkv. v naši državi 173 provinciae Sediš Ap. 197 ss. prvenstvo Rimske cerkve 26 ss. Pseudoizidorjeve dekretale 39, 85 ss. • purgatio canonica 424 quasiaffinitas glej polsvaštvo quasidomiciIium 109 quasiparochi 198 quasireligiosi 231 quindennia 401 Raimund de Pennaforte 91 razdružitev zakona (braka) 363 ss. razglašanje zakonov 74 razkol 48, 301, 475 različnost vere 326 razmerje med cerkvijo in državo 31 ss. razpust samostanov 222 razsodna pogodba 445 razveljavljenje zakona, tožba 359 razveza neizvršen. zka. (braka) 363 ss. razvod braka 378 ss. redi posvečenja 29, 119 redovi 213 ss. redovi tretji 219 reductio ad statum laicalem 327, 474 reformacija 2, 44 regaliae jus 40, 417 regalije 41 Regolamento 154 regulae cancellariae 66 Reiehsdeputationshauptschluss 388 rekonciliacija sv. krajev 283, 285 rektorji cerkva 194 religiozi 112, 213 ss. relikvije, češčenje r. 273 remedia poenalia 463 reservatum ecclesiasticum 51 reskripti 63 ss. res mere ecclesiasticae 32 rezervati 138 Rota Romana 97, 162, 421 saecularizatio 233 Sardika, cerkv. zb. v 27 sarta tecta 403 Schtvabenspiegel 42 sedma roka (septima manus) 451 sekularizacije 252 seminarji 118, 264 ss. servicije 401 shizma gl. razkol sholastiki 9, 67, 88 Signatura Apostol. 163 sila 110, 345 ss. simonija 40, 475 sinode 38, 62, 70, 103, 195, 207 sistem cerkv. prava 18 ss. sistemi eerkvenopolitični 41 ss., 50 ss. 487 sintagma Atenski 107 sintagma Mat. Blastara 105 službe cerkvene 30, 127 ss. sodalitia 210 sodba 441 ss. sodišča cerkvena 162 ss., 203, 425 ss. sodno postopanje 421 ss. Sohm. Hud. 8, 17 sorodstvo krvno 109, 329 ss., 373 sorodstvo zakonito 321, 335, 374 sipritualizacija cerkv. prava 46 spolii, jus 40 spolna nezmožnost 324, 363, 372, 451 sporočilo (tradicija) 61 spregled zadržkov, glej dispenze starost zakonita 115, 228, 241, 250, 324 statuti kapitljev 71 statuti monastirski 248 ss. statuti seminarjev 266 statuti škofijski 69 stoli v cerkvi, stolnina 283 stroški pravdni 444 stvari, svete 279 subreptio 63, 477 supellex sacra glej oprema suspenzija 471 Sutri, dogovor v 41 svaštvo 109, 333, 374 ss. svetniki, češčenje sv. 272 sv. Oficij 161 sv. Pismo 61 svetovalci škofijski 187 svoboda vere in vesti 53 ss. stylus Curiae 63, 65 synodaticum 401 škof 69 ss., 169 ss. škof vojaški 70, 130 škof pomožni, selski 172 ss., 177 šole cerkvene 33, 247, 261 ss. štipendije mašne 270 štolnine 400 takse za podel, palija 401 takse za dispenze 339, 401 Tametsi, dekret 349 ss. Teodozij Vel. 36 teologija 19, 21 teorija o dveh mečih 42 testiinonia 118 ss. titulus canonicus 115 ss. tolerančni patent 53 tonzura 112, 123, 126, 249 250 tožbe 431 ss. tribututn pro seminario 402 tridentinski cerkv. zbor 1, 62, 96, 171, 177, 264, 349 ugrabljenje 328 ujedinjenje srbskih pravosl. cer¬ kva 208 ss. umor soproga 329 Unam sanctam, bula 43 uniati 110, 111, 124 unio benef. 135 univerzalni episkopat papeža 150 ss. univerze 262 ss. upostavitev v prejšnji stan 432 uprava cerkv. imovine 412 ss. upravni svet škofijski 413 upraznitev cerkv. služb, mest 136 upraznitev sv. stolice 156 uredbe 74 ustanavljanje cerkv. benef. 33, 134 ss. ustanavljanje cerkv. zadrug 219 ss. ustava cerkv. 108 ss. usus forensis, glej praksa sodišč Valentinian III. 36 vacatio legis 74 veda cerkvenopravna 16 ss, 20 ss. Veliki duhovni sud 211 vera 1, 31, 36 verska pripadnost dece 56 verske družbe 3, 55 verski pouk v šoli 56 vez zakonska (zadržek) 325, 372 vicarius delegatus 199 vicarius urbis 150 vigens ecclesiae disciplina 68 ss 488 vikariat državni 42 viri cerkvenega prava 60 ss. viri cerkvenega prava pravosl cerkve 103 viri cerkvenega bračnega prava 304 ss. viri cerkvene imovine 398 ss. visitatio liminum S. S. A. A. 171 višji duhovni 188 vita communis 123, 125, 182 ss. vknjižba sv. dejanj glej matrike vojaško dušno pastirstvo 199 volitve 138 volitve papeža 153 ss. volitve srbskega patriarha 210 vstop v religijo 224 ss. westfalski mir 51, 387 začasne odredbe 432 zadržki posvečenja 112 ss. zadržki zakonski 318 ss., 371 ss. zadružništvo cerkveno 19, 213 ss. zagrožanje kaznij 464 zakon (brak) 33, 302 ss. zakoni cerkveni 9, 73 ss. zakoni državni 71 Zakon gradski glej Prohiron Zakon medverski 56 zakon (brak) poganov 47 zakup 410 (dedni z.) 411 zaobljuba 228 ss., 248 ss., 278 ss. 320, 327 ss. zaimka 312 ss., 370 zapuščine duhovnikov 419 ss. zastaranje cerkv. pravic 411 zavetna pravica 280 zavodi bogslovni 265 ss. zbirke pravne 79 ss. zbori cerkveni glej sinode Zbornik pravila sv. apostola itd 106 združitvena teorija 453 zgodovina cerkvenopravna 18 zgodovina cerkvena 21 zločin (delictum) 457 ss. zloglasnost (infamia) 473 zmota 110, 343 ss. zvonovi 286 ženitovanjski blagoslov 354, 355 župna obveznost 54 župne občine 407, 408 župniki 30, 189 ss. župni vikarji 192 ss. g NARODNA IN UNIUERZITETNA s KNJIŽNICA 00000428674 tA