f r- Nftjvežji alevcmki dnevnik » Združenih drŽavah 1 Velja u ne leto I 1 I Z Za pol leta - - - - . $3.00 Za N«r York celo leto - $7.00 Za UMncmstvo celo leto $7.00 evnik i $6.00 I J NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki I The largest Slovenian Daily in the United States. n Issued every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLJLWDT 9876 NO. 245. — ŠTEV. 245. Ola— Matter, September 21, 1908, at the PoetOffice ftt Hew York, N. Y.f under Act of Oongren of Kareh 8,1879 TELE70N: OORTLAMD? S87C NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 18, 1928. — ČETRTEK, 18. OKTOBRA 1928. Smith napadel republikansko gospodarstvo. GOVERNER ODKLONIL PROŠNJO ZA POMILOŠČENJE H1CKMANA KAR GOVORE REPUBLIKANCI 0 PROSPERITETI, JE BAJKA Zapuitii je Sed&lijo, da odpotuje v Chicago, potem ko je obdolžil Hooverja prevare. — Množice so pozdravljale napad. — Potrebno delo je bilo zanemarjeno, — je trdil governer. DEMOKRATSKI NOMINIRANEC Na Smithovem posebnem vlaku na poti v CKi-£o, I 7. oktobra. — Po ostrem napadu na republikansko ekonomijo, v katerem je obdolžil Herberta Hooverja, da je dajal napačna ugotovila, se je obrnil governer SmitK proti Chicagu, na zadnjem delu svojega potovanja, da si pridobi zapadne glasove. Zjutraj se je lotil dela z govorom, katerega bo imel v petek zvečer, predno se bo vrnil na Iztok. Smith je govoril proti Coolidgeovi administraciji ob divjem odobravanju na prostornem trgu v Sedaliji včeraj zvečer. Pred I 5,000 osebami v avditoriju in 30,000 nadaljnimi izven njega, je dvignil obdolžitev, da so Hoover, zakladniški tai-nik Mellon, podtajnik Ogden Mills in budžetni ravnatelj Lord namenoma varali javnost glede komparativnih stroškov vlade izza 1 92 1. Smith je trdil, da so se zvezni izdatki povečali za dvesto milijonov dolarjev preko te dobe, mesto da bi padli za dva tisoč milijonov, kot trdijo republikanci. - — Povečanje v lastnem departmentu Hooverja, — je rekel Smith, — je znašalo šest milijonov dolarjev. Označil je Coolidgeovo ekonomijo kot "myth" ali pravljico, ki je bila povedana in zopet povedana, da se prikrije "namensko trošenje, neuspešno. upravo in splošno trošenje v Washing-tonu. Smith je zadal silen udarec republikancem, in niti predsednik Coolidge ni ušel njegovemu sarkazmu. Tukajso njegove besede, katere je izrekel glede Hooverja: — Poglejmo, kakšen prispevek k slikanju te iažnjive slike (o Coolidgeovi ekonomiji) je napravil republikanski kandidat, Mr. Hoover. Vzel je čopič v svoje roke ter naslikal del slike v svojem sprejemnem govoru, ko je rekel: — S strogo ekonomijo se je skrčilo zvezne izdatke za $2,000,000,000 na leto. ~ Nato pa je spravil Smith množice kvišku, ko je izjavil: — Nobenega bolj zmotljivega ugotovila, bi ne bilo mogoče podati kot je bilo to, in mož, ki rabi številke na tak način kot Mr. Hoover, me preseneča, da ni podal ameriškemu narodu še več ugotovil lake vrste. On ve prav tako dobro kot jaz in vi, kakšna je razlika med vladnimi stroški leta 1 92 I in 1927, kajti to je razlika med vodenjem vlade v časih vojne in v časih miru. — Tega pa ni mogoče na noben način pripisovati republikanski ekonomiji. S sarkazmom in hladnimi številkami je skušal dokazati, da je t^kozvana Coolidgeova ekonomija le bajka, ustvarjena od republikancev v politične svrhe, — Celo tako pozno kot v petek zvečer, — je nadaljeval, — je skušal zakladniški tajnik Mellon izpopolniti to sliko, ko je rekel: — Tak je rekord administracije, kar se tiče njene finančne politike. To je konstruktiven rekord in tak, da govori sam zase. Kljiib temu pa skušajo governer Smith in drugi demokratični govorniki odrekati kredit za uspehe Coolidgeve administracije kot skrčenje dolgov, davkov in izdatkov. • REDNA ZRAČN SLUŽBA PREKO ATLANTIKA Dr. Eckener, z graditelj in pilot vodljivega balo-na "Graf Zeppelin", je izjavil, da mu bo mogoče v štirih letih ustanoviti redno zračno zvezo med Ameriko in Evropo, Governer Young je odklonil pomilostitev mladega Hickmana, ki je umoril deklico v Los Angeles. Preiskava njegovega duševnega stanja je zadnje upanje, in jetnički warden jo lahko odredi. SACRAMENTO, Cal., 17. oktobra. — William Edvard Hickman, ki je bil obsojen na smrt radi u-mora dvanajstletne Marion Parker iz Los Angele-sa, je bil včeraj bližje vislic, ko je governer Youn^ iz Californije odklonil vsako vmešavanje v njego vo eksekucijo, določeno za prihodnji petek zjutraj v San Quentin jetnišnici. •roverner Alfred E. iSinith. njegova žena in hči. ZADNJI DNEVI REPUBLIKANSKE PREDSEDNIŠKE KAMPANJE Ko se bliža kamanja svojemu koncu, se bo Hoover pomešal med volilce ter skušal vprizoriti več oseb nih nastopov s kratkimi govori o političnih vprašanjih. Včeraj je priredil časnikarski klub v New Yorku dr. Eckenerju banket, in pri tej priliki je slavni nemški zrakoplove razodel par svojih načrtov za bodočnost. Rekel je. da upa ustanoviti te-Jkom štirih let. redno zračno zvezo med evropskim in ameriškim kontinentom. Dela se bo lotil takoj, kakorhitro bo imel na razpolago dovolj denarja. Zaenkrat namerava zgraditi štiri vodij ive balone, ki bodo proizvajali znatno večjo naglico kot pa "Graf Zeppelin". Prevažali bodo potnike in pošto. V to s vrh o bi potreboval štirinajst milijonov dolarjev. Osem milijonov za balone . šest milijonov pa za ogromno lopo. Prevoznina za potnike bi bila precej drajra. d oči m bi znašala pristojbina za pismo k večjem dve marki. Vožnja bi trajala 43 ur. PRVA SMRTNA OBSODBA NA ITALIJANSKEM Maggiore je bil obsojen po postavi, uveljavljeni leta 1926, ker je ustrelil dva fašista.— Tekem obravnave je bil vesel. WASHINGTON, D. C., I 7. oktobra. - Herbert Hoover bo izpremenil stil svoje kampanje v zadnjih dveh tednih pred volitvami, da nudi več javnih nastopov. To ga bo ohranilo v očeh javnosti tekom kritičnih zaključnih dni, ko bo njegov demokratični nasprotnik goverener Smith neprestano na govorniškem potovanju. Napravili *o načrte za "front poreh'' kampanjo v njegovem glavnem stanu tekom bodočega tedna, nakar bo imel .svoj glavni jrovor ter bo odpotoval v Califor-tiijo na volitve. Hoover bo najbrž nagovoril delegacijo iz različnih držav. S temi sredstvi .se ne bo le ohranil v očeh javnosti, pač pa imel Tudi priliko za misijonarsko delo. Kcpublikaiici upajo zmagati v Maryland ter so tudi optimistični glede prospketov v Virginiji, ki je bila dosedaj trdna demokratična država. Hoover upa napraviti več kot par pozdravnih nagovorov. Dotaknil se bo direktno kampanjskih vprašanj. Svetovalci svetujejo republikanskemu kandidatu, naj posveti kampanjskim vprašanjem najmanj en improviziran govor, katerega Ivo imel na svoji poti na za pa d. Hoover namerava napraviti več improviziranih govorov na tem potovanju. Hoover je bil zelo razveseljen nad njegovim sprejemom v Massachusetts. Veded navdušenja, katero je vzbudil med množicami, so dali številni njegovi prijatelji izraza mnenju, da bi se moral muditi več med navadnimi ljudmi. KOMUNISTI SO PROPADLI S PREDLOGO Ljudsko glasovanje je odločilo v vladni prilog. Socijalistični voditelji so pustili na cedilu svoje pristaše. IlEIiLIX. Nemčija. 17. oktobra. Komunistična agitacija proti gradnji vojnih križark se je žalostno izjalovila. Po vsej X t-nir i ji so zbirali podpise za svoj proteisit. toda posrečilo se jim je nabrati le dva milijona imen. Vpoštev so prišli seveda samo volilei. l'e bi se jim posrečilo nabrati štiri milijone podpisov, bi morala vlada razpravljati o njihovem načrtu oziroma o njihovi prepovedi. Predlog nemških komunistov se 15 nadaljnih policistov pridržanih v Phila. PHILADELPHIA. Pa.. 17. okt. Število članov občinske policije, ki so bili aretirani tekom preiskave glede korupcije in zločina, se je približalo danes polovici stotine, ]x> aretaciji petnajstih nadaljnih članov policijske sile. Aretaoije so prišle kot posledica i>ogovora med okrajnim prav-je glaisil: — Grednja vojnih kri- dni ko m Monagbanom in Al ter žarfc kakoršnekoli vrste naj bo Ferguson Hendrie, ki sta baje naj-prepovedana. .večja prevažalca piva v mestu. • Tekom volitev so se tudi socija-! Brata Hendrie sta bila aretirali istični kandidati zavzemali za ta na. v tzvezi s preiskavo posebne ve-j Podlog, toda kakorhitro so bili iz-j like porote glede butleganja, poli-RepubHkanski kandidat je po-1 voljeni in so prišli na krmilo, so pu j cij*ke korupcije in gangnih nmo-svetil danes svojo pozornost svoje-1stili na cedilu svoje volilce ter gla- rov so val i za vlado. Ženska zapustila dva milijona in pol. MAYS LANDING. N. J.. 17. oktobra, — Oporoka Mrs. Margaret Walsh Duncan, lastnice Continental hotela v Atlantic City, je razkrila dejstvo, da je zapustila približno dva milijona in pol dolarjev. Večina tega premoženja pripade njenemu možu, Thoma* Parks Duncan kot "trust fund". KIM. Italija. IT. oktobra. — Vprvič izza ujedinjenja Italije, torej po sedemdesetih letih, je bila izrečena v mestu Lucca smrtna obsodba. Na smrt je bil obsojen Michele della Maggiore. ki je dne l(i. maja Ustrelil dva fašista. U.smrčen bo tekom šririndvajse-tih ur. če prej ne prosi kralja za milost. Tekom vse obravnave je bi! Maggiore jako ciničen. Ko je sodnik proglasil smrtno razsodbo, se je vedelo zakrohotal ter pomembno zapreti 1 z roko. Njegov tovariš Bruno Spadoni je bil obsojen na osemnajst let ječe. Sodišče je napadalca .sodilo po posebni postavi, katero je uveljavil leta 1926 Mussolini, par dni zatem. ko je bil vprizorjen atentat na njegovo življenje. W. Z. Foster aretiran. WILMINGTON. Del. 17. okt. Policija je navalila na sestanek delaViske (komunistične) stranke včeraj zvečer, raszgnala kakih 500 udeležencev ter aretirala W. Z. FoMter-ja. komunističnega predsedniškega kandidat, ki je ravno govoril. \ Foster, ki je baje svaril pred zagovarjanjem enakosti med črnci in belimi ali poživljal na vstajo, je bil ]>ozneje oproščen ter rekel, da ne bo več govoril v Wilmingtonu. Rekel pa je. da se bo nadaljevalo s komunističnimi sestanki. | Governer Young je objavil, da jo Hickman duševno zdrav in da .je bil deležtn pravičnega procesa — in .sk'«'.r takoj po konferenci z .Jerome Walshom. zagovornikom Hickmana in Thomas Hickmanoni v/. El Pa-sa. Texas, očetom na smrt obsojenega mladeniča. Prošnjo za eksakutivno milost sta vložila oba na temelju izjave, da je bil morilec blazen in vsled tega neodgovoren za njegova dejanja. Governer je preje dobil pismo od II i ^k mano ve matere, ki živi v Kansas City, v katerem ga je prosila. naj se sodbo njenega sina iz-premeni v doživljensko ječo. Guverner Young je povedal Walsh u. da je astalo le še eno upanje da se reši Hickmana vislic. Warden San Quentin jetnišniee odredi lahko preiskavo glede duševnega zdravja jetnika. Warden pa najbrž tega ne bo storil in Hickman bo moral v petek zjutraj uipreti. kot določeno po postavi. Blimp premagal vihar. Dame Terry zapustila $100,000. LoNDON, Anglija. 17. oktobra. Zapuščina pokojne Dame Ellen Terry, slavne igralke, znaša približno sto tisoč dolarjev. BELLEVILLE. 111.. 17. okt. _ .Vrmadni vodljivi blimp. RS—1. omajan od težkega dežnega viharja v Tennessee, je prišel varno nazaj v svojo lopo na Scott Field, potem ko so častniki na postojanki preživeli par nemirnih ur. RS—1 se je udeležil v pondeljek manevrov ob priliki konvencije j Ameriške legije. V bližini Mepiphi-sa pa je zašel v strašen dežni vihar ter je mogel napredovati le iskra j no poeasi. Tudi poškodovan je bil nekoliko. Sili mu frovoru v New Yorku. ki bo ob-! stajal iz splošne razprave vee vprašanj, s posebnim j>ovdarkom na odnosa je med vlado in biz-nesom. Kot v bostonskem govoru bo seveda na vse pretege hvalil republikansko "prosperitato". ROJAKI, NAROČAJTE SE NA **QLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVJIK V ZDE. - i- 1 ^ j '-.'-.ižSi. William Fraiutz, policijski kapitan, deset občinskih detektivov, trije okrajni policisti in en posebni policist so bili obtoženi izsiljevanja. Pet detektivov je bilo aretiranjih že poprej radi sprejemanja podkupnine. _ DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. l,0> si hoče človek privoščiti postrvi. Jp-del sem lansko leto z itekim odlič-nom, Vam dobro znanim gospodom, v nekem hotelu na Bledu postrv, ki je bila namenjena za dva. Ostala *va pri tem oba lačna, a račun je bil Din. 80. to je $1.50. Za ta denar se že dobi v New Yorku v boljšem re.staurantu najlepšo postrv. Ker je na Gorenjskem v potokih mnopro imenovanih rib, je taka cena enostavno pretirana. Kakor sem že zadnjič poročal, imamo vreme za trgatev jako slabo. Upi na dobro kapljico se ne bodo uresničili. V ponedeljek 1. t. m. je nastala huda nevihta s točo v novomeškim okraju, ki je padala prav na gosto na Trški gori. Toča je povzročila mnogo ško-d" na grozdju, v koliko ga še niso obrali. BeIokranjicP prinašajo, ali bolje rečeno pripeljejo na železnici grozdje celo iz Rozalnic in ga prodajajo v Ljubljani po Din 8 kg-, grozdje žlahtne vrste pa celo po Din 12. Pozdrav! Joža. Rairlins, Wy!a A nrerka nci. Xa sliki vidite ponosne zmagovalce. Novice iz Slovenije. Nenadna smrt v gostilni. V neko gostilno na Sv. P I nožem 23-letiv ga dninarja Antona etra Ž i ga rta, nekaj ur pozeje pa je v pa j is tot a ko festi je prišel vodja razsvetljavnih; Polani fobčina Ranč« [naprav v opArnem gledališču. 56- £ nožem napadel 'Jš-ietnega dni-letni Josip ScWoenbergpr, ki je^narja Jožefa Žnidnrka i/. Sp. Moč. živel v Ljubljani že o,i prevrata Znidarka so zvečer odpeljali v in se od početka udejstvoval v svojem poklicu v gledališču. V kuhinji gostilne je imel okrog 21. z znanci daljšo debato '» gostilniških zadevah, tekom katere se mariborsko bolnico, jutru umrl. kj«-r je proti Sleparije ponarejenimi menicami in raznimi dokumenti za iz- , ^ .... \vabljanje denarja rz denarnih za i ie močno razburil. Po večerji je ' 1 • vodov se kar vrst Schoenbergerju postalo nenadoma O •ni taki slepa- slabo, kar so opazili vsi gostje. Prvo pomoč je Schoenbergerju nudil inž. Meneinger. ki je tudi včeraj in danes. V listu čitam, da so se tudi naši rojaki začeli jako zanimati «a volitve. Dobro bi bilo, če bi še več rojakov povedalo svoje mnenje kot ga je naprimer dopisnik iz Far-rell. Pa. Mnogim je še v spominu ko so bili leta 1914 v Wyoming trije iz Evrope obsojeni na smrt. Tedaj je bil governer J. B. Ken-lrick. ki je rekel republikancem: Če jim ne daste pravične sodbe, jih bom jaz osvobodil. On je danes senator ter še za- riji so razpravljal; pri zadnji poroti. druga j,, bila nedavno 'zvedena pri nekem mariborskem denarnem , 7n , , . , , , , Tr j zavodu, tretjo pa sedaj preiskuje - ^"itakoj poslal po zdravnika dr. Hoes-, ,....,' . : •Ivp ' . m , , - i i policija !n lvido aretiram-i najbrze Jerja. Toda zdravnik jc mogel ug;>- . . jutri izročeni sodisru. M"-.l akterji je tudi bivši šef a v- trijsk i dr žavlian Perschke, ki j«' izgnan iz slovenski družini. Vreme imamo j toviti le amrt< ki je pravkar nasto jako dobro in ni navada, da bi v . pila n žalostnem nepričakovanem ^ !'P tem času padal dež kot je padal' dogodku je bila takoj nato obv«-' i4™-«n-Kredita ščena policija ter je službujoči de- Tessie Pirnot. sestra znanih roja- naprej kandidira. Priporočam ga jakov Mike. Andrew in John Pir-nata. v Stob je prišla Mrs. Marija Stasič roj. Lovše s svojim možem. Na obisku se nahaja v Domžalah tudi Mrs. Pavlic, hčerka New Yorku dobro znanega "strica" Podboršeka. Govori se, da bo Miss Pirnat v kratkem stopila pred altar s svojim izvoljencem, da sa bo s tem uresničila želja dveh se dolgo ljubečih src. Pri gospe Staeunski v Stobu se je oglasila štorklja, (zdi se mi, da cerkven žegen le pomaga). Letošuja sezija v naših letoviščih je izpadla v splošno zado-voljnost letovišča rje v in dbmači-nov. Največ letoviščarjev je bilo letos na Bledu, kamor prihajajo radi Nemci in Čehi. So sicer povsem zadovoljni, ker pridejo z dobro valuto in se jim ne zdijo cene pretirane. Edino s pivom ni- Slovencem v Wyomingu, naj ga volijo. Zdi se mi, da je tudi Al Sjnith precej priljubljen. Nekateri pravijo. da ne bo veliko razločka, če bo izvoljen Hoover ali Smith. Jaz pa pravim, da bo razloček kot noč in dan. Smith bo boljši za delavce, pa tudi kozarec piva nam rfte«r-ne vrniti. Smith pozna stremljenje delavca, ker se je moral v svoji mladosti sam boriti za košček kruha. Torej Slovpnci, glasujmo za Smitha! Pozdrav vsem SmithovtVn prijateljem, tebi Glas Naroda pa želim obilo uspeha. Matt Sirav. žurni uradnik odredil prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Krišto-!k*VJlli l'"1^^ -i'' fu. Pokojni Sehoenberger je bil v Ljubljani kot šaljiv in ljubezniv Dunajčan skoroda popularna oseba. močno priljubljen zaradi svoje dovtipnosfti. ADVERTISE IN "GLAS NARODA"! Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo u. Greater New York la okolieo, ink. ODBOR 1W7: PntfaNntki FRANK HOTKO 403 E »Sod 8tre«t. Kew York City Podpndndnlk; JOHN KALI8H IMS — lat Ave.,- New York, N. T. Tajnik: JOSEPH POGAJOHNOC. M Ten Kyck 8tre«t, Brooklyn. N. T. WagalnHi: PETER RODE, SSS Alpha flac*. Gland*I«. L. L ZtMwIkar: MARTIN CUR EL, «7 Scholes Street. Brooklyn. N. T. Kdor izmed rojakov ali rojakinj ie ni član tega draitra naj vpraša srrojega prijate!ja aH prijateljico ali pa tfesga Imd odbon&oT sa na-imnbm pojasnOs. V »—reži «e apoena kaj to To MM je sicer najniajfie, to- ANTHONY KOBIRNIK. 101» - tStb Rd.. FRANKUaSBA. ttl KUHa Avenue, Hodn«)» Cmtm*, U UL IQNACU MZT*1Č: UMI Wmmtn Ay., k. r. ali Oanrtnt Drnitro je t tem krst- i kam iaan evojega obstanka izplača- -io ie akevo 18 tisoč MaiSke in nad iett tisoS smrtne ysdpore ter ima ▼ blagajni skoro $14,000.00. 1 T'boj in sleparije. široka mariborska okolica redno "rekmitira" ubijalce za porotno zasedanja. Za prihodnjo poroto je spet eden na vrsti :posestnik Frane ftoba iz Slivnice, ki je iz neznane-\-zroka najprej rnoeno ranil z ŽENITNA PONUDBA. Slovenec star 50 let se želi seznaniti s Slovenko, Hrvatico ali Xem-'ko v svrho ženitve. Imam svojo hišo in 5 crtrok od 2 do 12 let. Pišite na: — Frank Kovac;č, Box 1, Bentleyvilie, Pa. V REDGEWOOD SO ODDA opremljena soba, blizu ]>onličnih in naudlične železnice. — Vprašajte pri: Mrs. Murnik, 2391 Hughes St., Bidgewood, N. Y. (2x 18&19) Maribora. Ko so osumljence za>li- I n izmed njih skušal ubežati. Izmuzni! se j<* iz sobp na hodnik in predan so {ra poper« šili. je l>i 1 že sredi mesta. N a z n a n i 1 Xaxnan.jahio prežalostno vest. da je naša ljubljena nepozabna mama ANGELA PA h'IŽ po kratkem trpljenju, previdena f sv. zakramenti za umirajore. dnt 4. oktobra 1928 ob 11. uri doj)ol-dan v 72. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pozeinski ostanki dr.iur«' preminule so bili v s'i1h*:o. dne H. oktobra ob 4. uri {»opoldne položeni k zadnjem počitku v Ribnici na Dolenjskem. ŽALUJOČI OTROCI ZAKAJ SO NAŠE P0ŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAŠ PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE Udobnosti, ki Izvirajo Iz poslovanja t velikem obrate, pridejo našim strankam v korist. Naši stroški za posamezna nakazila so manjši, v sled tesar so cene pri nas niije kot pri agenta ali zavodu, ki mora poslati Vašo nakaznico v Izvršenje v New York. Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi našega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da M posveta našim nalogom največjo pozornost. Naše denarno nakaznice odpošljemo z vsakim brzoparal-Id odpluje Iz New Yorka — toraj brez zamude In na-rtsljnff posredovanja. Naše ene so objavljene dnevno v lista "Glas Naroda?. Za zneske nad $SM*— računamo primerno niijo ceno, katero Yam radevolje sporočimo predno nam pošljete nalog. BO hum največ poslov s strankami Izven New Yorka, kar dokazuje, da so lahko okoristi z našim poslovanjem vsak, še take daleš proč od poslovnega središča Amerike. pošOjatev nam v Pošljite toraj Vašo prihodnjo SAKSER STATE BANK 62 OORTUUTDT STREET. HEW YORK Nekdo je ia&ole označil peelar-ski stan oziroma pevlarje: Feclar je moški, 'kateremu k sr«' i\i žene manjka. Xe neki veselici sem ujel sledeče boede: — diena. vi me gotovo smatrate velikega — Motiti1 .se. jro^pod. .laz nikdar ne sodim človeka po zunanjosti. Vodnik je kazal izletnikom razne zanimivosti. Najprej jim je razkazai j^rad. nat^> pa še grajsko dvorišče. V kotu dvorišča je >-tal kamenit cnler. — Tukaj. «rš hodil }»o krajih, kjer sem jaz doma. se pri meni ustavi in za mojo ženo vprašaj. Koi koj videl, da iiLso zadnje eop»"-niee sežgali. H- ZakoiLski mož je modroval: — Življenje je polno ne-ioglus-' \ in nasprotij. Kdor.kaj pametnega trdi. mu takoj ugovajajo. — Lažeš. ni res! — se je ia njegova ljnbeznjiva ženiea. Srečni oče je pripovedoval. — Ja. prav vesel -sem in prav za lov Ijen. Talko lepega fantka sn- < <;•»-bili. da je .sam dohtar rekel, da iu še nikdar tako lepega videl. \Y» raj smo ga krstili. Najhujše j. b:io. ker se nisva mogla z ženo sporazumeti tzastran imena, (/na je zaba vala. naj bo Frank, jaz pa. da bo John. Parkrat sva se b;!a za hudo skregala. Ona je ž? joki:Ia. jaz sem pa z vrati loputal. No. pa kot sem rekeL. nazadnje sva i> i sporazumela, da je bilo obt-m i prav. Faiifka smo krstili za F ni ; ka. Na svetu je dosti ljudi, ki pravijo, da so tako dobri. Ha bi :ia. rajši Vj levico ukradli samo ?.■>'■ »Ia bi lahkd z desnieo kako oslal. Takole v osmih letih bo pa aMright. V Ameriki so dvojevrstni ljudje. Taki'ki pijejo in taki ki ne pijejo. Tisti, ki ne pijejo, so skoro br»-z izjeme vsi bn t lega rji. Lfetalec Lindbergh je dobil licenco za vožnjo avtomobila v državi New York. •Nihče ni dvomii o Lindberghovi hrabrosti in neuntrašenosti. Toda s tem. da vozi po New Yorku avtomobil, se je ponovno izkazal za velikega junaka. * Na piknikih se vrše rasne zabave: izbijanje lonca, šaljiva pošta, maček v za'klju, dir.ke itd. Tudi metanje lesenega valjarja je postala priljubljena zabava. iXa nekem pikniku, ki se je vršil to poletje na Long Islandu je dobila »prvo nagrado žensk«, ki je vrgla lesen valjar štirideset jar-dov daleč. Njen mož je zma-ge* v dirki s tem, da je prvi preletel razdaljo dtotih jardov. Ta dva menda .kot ustvarjena druga za drugega. Id GLAS NARODA, 18. (ST. 1928 Severni in Južni tečaj. Mark Twain: KAKO SEM SI ZDRAVIL NAHOD Tistega dne, ko je nastal požar, i bana, ker je bilo videti, da ima sem nalezel nahod. Prehlatlil najmanj 150 let. Ona mi je torej pripravila neko "jed:" zmešala je terpen t in, olj<\ petrolej poper in Se nebroj drugih zdravilnih sredstev in mi velela, naj to čobodre vsake četrt ure popijem — po en vinski kozarec. Tega lečila .sem vzel .samo en obrok, pa mi je bilo dovolj — celo preveč.... Po d voli dneh ?>em toliko okreval. da spm se začel iznova zdraviti. Jemal .sem nekaj teli ta-koimew>vanih "zanesljivih zdravil." med katerimi so — poleg že rm-novanih — zavzemala prvo mesto: beli in črni poper, bela in črna čebula, paprika, špirit itd..... in slednjič srečno pregnal svoj prehlad v — pluča. Začel sem nenehoma kaši jat i — naravnost hrpati — in glas mi se je znižal pod zmrzišče. .Tel s"m govoriti z gromovitim basom ko i/ soda. Za dve oktavi niže od rao-vode. Morebiti je zdravilo dobro,;jo„a navadnej?a, „liisu. Ta WIj al- jaz b, mkel. ria je premočno. mi ni f]aI p0no?i tren,ltka miru. (V bi S« kedaj dobil nahod in če da hi 7asp;i] opp5a, sem Jn zmp. bi mi bilo na izbero — bokal vro-'^j^j ] če slane vode ali ]>otres — sam sem .se, ker sein prevneto gasil off en j. Ko sem prvič kihnil, mi je svetoval prijatelj, naj si okopi jem .noge v vroči vodi in naj ležem v posteljo. — Tako sem storil.... Takoj za tem pa mi je svetoval drugi prijatelj, naj vstanem in se okopljem v mrzli prhi. — Tudi to .sein storil. Ko .sem po prhi prišel na ulico, me sreča neki dober si ar tovariš i/ rane mladosti in mi pravi, da zoper prehlad ni boljšega na svetu kakor bokal vroče in slane vode. Ta br* odpravila bolezen, kot bi jo z roko odnesel ... Dejstvo je preseglo vsako pričakovanje. Mislil sem že. da mi bo od bljuvanja ušla duša skozi nos. Radi tega smatram za svojo dolžnost, da svoj« čitatrije re.siio svarim, naj pri lečenju nahoda za noben denar n-vnimkl »vrdkl k ti uaorw* per-Ja, luitrr«< poS- l|. m vsakemurl l!uk3spi.a»"'no. v zalitict Imamo ludl hlizin* in j>*»rntce. Pižife na naaiov: A. 8TETZ FEATHER CO. P&MuUr Struct. Pasaair. N. J. a če me j,, tudi kedaj premagal in premotil spanec, mi nista dala miru in sta me budila \/. spanja moj glas in strahovito hrkanje. Moje zdravje je postajalo vsak dan sumlj-ivejše. Xekdo mi je priporočal brinjevee s sirupom, in Vprašanje, je-li okrog severne-j Wilkins bi bil rad izmeril mor- ga tečaja odprto morje ali suha ko globino, pa ni lahko ponovno zemlja, je zanimalo že stare ra-'startal. Ugotovil, je. da Crocker- zi&kovalce polamiik krajev. No-j jeva zemlja, ki jo je baje videl vejša doba raziskovanja polarnih Peary, sploh ne obstoja. j krajev se pričenja z ekspedicijo j S tem je menda vprašanje veli- I Fridjofa Nansena, Novejši rad-'kega kompleksa suhe zemlje bli- jskovalci so ugotovili, da tvori Se- zu severnega tečaja definiti i verno ledeno morje okrog tečaja rešeno. S tem pa še ni ko zamotan sem bil podoben oni; 0?ram„0. ve5 tigo6 metrov globoko-da okro- iz zemljepi-naravoslovnega. biloškega nfga vidika. General rečeno, , - - . . ------- ——g'™»Mjua oKrog severnega tečaja ni T, : " ° S°lmorsko kotlino. - r"?a Je n^oe streljal Jules Ver-,iarna raziskovalca Petermann in da pomPn teh otokov ne „;, ne m detel do meseca. Mereator sta trdila, da je Sever- s,b„0 velik, tudi fe bi res oteto- J! g[OZna m "PU;m,Je"M leden° »«* P»lno in jaii. Par pa čaka raziskovalce prccedura, ko ae me ae dotakni a manjSih otokov. To nabiranje je p„,ar„ih krajav okrop »everne-a ona ledena plahta 111 se prilepila ovrgel Kanspn in Wa ionu i- t* - - - , , „ . i , - , ovrsei Hansen m leta ijvj je K. tečaja se mnogo hvaležnega in ob gorko kozo Od groze sem kar Peary Nar,senovo stališče potrdil, faznega dela, ker je treba razi- sklepetal z zobmi; zasopel sem inPearv je namre(x ugotovil, da jedkati ta del zemlje z odprtim, usti neprestano goltal ogromno prostranstvo okrog r zrak ter za eno do dve plahti od-' SPVernega te^aja pokrito z ve£J.n skakoval kvišku od postelje. V'nim lcdom, iz katerega mole vi-Izbile, 'ki je s svojo ekspedicijo prsih mi je ledencl dih. a v ko- Boke ledene pore, podobne gor->jbrž pJe„el elel1Uar^m i steh mozeg; srce mi ?e nehalo um- skim grebenom. Kopnega Pearv'lara, j/tik ^ startom izjaviI pati; duša mi je bila ze na grlu.'ni opazil nikjcr. Led bil tako da ^ ^ ^»J* debel, da ni mogel meriti globo- ra okrog severnega tečaja suha čine morja. Kemija. Toda ta izjava je padla Ko je bilo vprašanje suhe ze,n- 7 ko XobiIe še ni vedel- da lje odnosno morja okrog severne- Je ^llklILS Poletel severeni tečaj. ga tečaje definitivno rešeno, so se Tudl na juŽnem faka lotili raziskovalci ogromne, doslej riaziskovaIce ^ n^ogo novih razi-neraziskaneg pokrajine med No- ykovanJ- Xa J»žnem drugačne ne- vosibirskimi otoki in otočjem se- na »evernem- ^^m se razpo- stira okrog severnega tečaja ogromna morska kotlina, obdaja Volilci, ki ostanejo doma. Koliko izmed 60 miljonov vpra- lje in ne le dela ljudstva. Nikdar vičenih volilcev pojde dne G. no- vembra na volišče, ko se izbere nov ameriškega življenja tako obrežno predsednik in nov kongres? Ljudsko štetje od 1. 1H20 našteva tudi prebivalstvo volilne starosti. Po Istem je bilo v Združenih državah eez 60,f>00.000 ljudi v sta rasti Čez 21 let. Od Teh je bilo treba odšteti 8..jOO.(K)0 inozemcev ena-ke starosti in druge skupine, ki nimajo volilne kvalifikacije. Pre-ostajalo je torej 52,000.000 državljanov in državljank — po rojstvu ne pretresujejo osnovna načela bije zadnja Mislil sem, da mi ura.... Ker bi mrzli obkladki proti nahodu niso koristili, mi je neka prijateljica priporočila, naj si de-nem na grlo slanine, na podplate stolčene bele čebule in hrena na mogel z izdatnim lekom "izvleklo." Ta svet mi je ugajal. Za zdravo pamet je popolnoma jasno in razumljivo: če se je z nepravilnim zdravljenjem nahod lahko pregnal v pluča. zakaj se ne bi mogel z izdat nim lekom "izvleči," a zopet je znana stvar, da slanina dftbor "ven vleče." A, bogme, ni hren ni bela čebula nista pregnala nahoda. Zatrdno sem prepričan — in to še danes trdim — dal bi glavo — da bi mi bilo to v resnici po-; verno od Kanade proti se tečaju. | Raziskovalci polarnih krajev Peary, Mac Millan in Stefansson so 'UŽni po Amundsenovih ugo-bili mnenja, da mora biti v tej ,*ovltvah prostrana in gladka le-pokrajini suha zemlja kot nada-ldena P,anota- ki ™nia kon-ljevanje skupine otf>kov. ki leže nt> kraja" Sam južni te,'aJ severno od Kanade in se pribli. 3500 m nad moKko gladino, žujejo na severozapadu Orenlan- AmumWtl 8:111,0 otlkril južlie* diji. Med skupino teh otokov, ki'8* te''aia" marver' ie ugotovil tu- :n iz raznih stališe kot tekom predsedniške kampanje in nikdar nimajo državljani enake prilike, da se udejstvujejo kot činitelji |toli-tične bodočnosti te dežele. Volit i je privilegij, pravim ali (hflžvost '! Voliti pomenja vdeležitev na vladi potom glasovanja. Začenši od prve volitve pod Konstitncijo leta ,. ... ... 11789 so ameriški državljani izvolili ali naturalizaciji. — imajočih vo- «n , , - „„ , ... . ; J dO predsednikov ju 70 kongr-sov. lilno pravico. L. 3920 pa so vsi 7 . . . . . , . , , . \ lada v 45 državah se je vzdržala predsedniški kandidate skupaj do-: , , . .. i-i - ot,711ftm , ■ , t potom splosruh volitev. Mesta in bdi 26.114.000 glasov. Glasovalo L, , . . . . , , (ohcina se upravljajo potom voh- je torej le prav malo več kot 5011 odsto od vseh vpra vičenih volilcev. Treba sicer priznati, da 1. 1920 ni bilo tipično leto. ker je bilo prvo leto, ko so vse ženske dobile volilno pravico. Ali I. 1924 vzlic vsej agitaciji "to get out the vote", je bilo oddanih le nekaj čez 29,000.000 glasov ali 50.3 od-sto vpravičenih volilcev. Imamo dvoje državnopravnih teorij glede volitev: 1. da gre za privilegij, ki ga država podeljuje posameznikom; 2. da gre za naravno. bistveno pravico vsakega državljana. Ta slednja teorija je posledica revolucijonarnih gibanj 18. stoletja in je teorija, na kateri se osnuje volilna pravica ame- j riških državljanov. Federalna u-Ta brezbrižnost napram volit-j*tava (konstitucija) poudarja vo-vam pri miljonih Amerikancev jeN'lno pravico vsakega državljana, pojav modernih ča>ov in dela skr- tukaj rojenega ali naturalizirane-bi mnogim državnikom. Statistike i>ravila o izvrševanju volil- pokazujejo, da je 1. 1880 ve<" kot j110 pravice «o bila prepuščena po-80% vpravičenih volilcev šlo na S sameznim državam, volišče. V dobi od 1. 18^0 do 1S9G tudi to sem jemal. Drugi spet ™agalo, če ne bi bil isto noč ^L^ Viktorjina in zeml brinjevee s sirupom, in tudi to P« neki moj prijatelj.| Albrehta. Qba raziskov« sem jemal. Drugi sj>et brinjevee s črno in belo čelu do. s papriko, s črnim in belim poprom.... zdaj da naj samo pijem, potem tudi naj jem.... Tudi to sem storil: i vsako posebe i vs,. skupaj ob Istem času jedel in pol. Vendar nisem opazil, da bi se kaj obrnilo na boljše. Dihal sem pa kakor ciganski meh. Po vsem tem sem >e prepričal, da mi ne ostaja nič drugega, kot da spremenim zrak. Zu ta čas so mi priporočali mrzle obkladke. Dotlej nisem odbil absolutno nobenega sredstva, nobenega leka. nobenega sveta od dobrih prijateljev. zato se mi je zdelo nelepo in nedostojno, da bi baš sedaj tako storil in tu začel: — da bi odbil ta svet — vse v prepričanji]., "da je za vsako bolezen neko zdravilo." Sklenil sem tedaj da poskusim še z mrzlo vodo, čeravno sem bi i uverjen, to moram priznati, da si bom s tem poskusom naprtil večje zlo.... Zdraviti sem se začel ravno'opolnoči, a mrzlo je bilo. kakor pravijo, da je pokalo drevje in kamenje. Prsa mi ledja sem imel razgaljena in zavili so me v strašansko dolgo plahto (najmanj tisoč metrov je bila dolga) — razume se, da je bila namočena v ledeni vodi. Ta- Znižana Brzojavna Pristojbina ZA NAKAZILA V JUGOSLAVIJO Za denarna nakazila bodisi v dinarjih ali dolarjih računamo sedaj za nakazila potom direktnega brzojava v Jugoslavijo le $2.50 mesto kot do sedaj po $4.— Pristojbina za brzojavna pisma kot do sedaj po $1.—. i Pristojbina za izplačila v dolarjih znaša 2%> oziroma najmanje 60 centov za nakazilo. SAKSER STATE BANK * 82 Corthmdt Street : : New York, N. jih je že deloma raziskoval O. Sverdrup, nedavno pa Stefans-son. je znana Baff5nova zemlja, dalje Ellesmorova. Orandtova, princa Albrehta. Uba raziskoval jea sta se prepričala, da so te po-! krajine polne divjačine in zato sta videla v njih zemljo bodočno- Ko se som se, veste, vlegel v po štel j o, sem vse tako napravil. Svojo "slanino" — bil je precejšen komad — sem si postavil tako.t da bi jo imel vedno pri rokabjsti- V ai*tičnem poletju, ki je Stolčeno belo čebulo z oljem — bi- 2el° kratko> 80 podobne te pokra-la je zelo pikantna — na podpla-pinc Polne divjačine in zato sta te. a hren — ki je zelo prijetno Ividela v njih zemlj° bodočnosti, vonjal — na vrat. Premotil me!V arktičnemu poletju, ki je zelo je sen, a moj prijatelj je postal j kralko> P°v nis0 Wle zem ka gospa v hotelu priporočala: — sportne?a neg0 znanstvenega zna-"NL drugega, samo vsak dan naj,-^ Za njim ^ prelete| Revrni izpijem bokal žganjice." Tako soj^ Amundsen in pristal v Pont|našli v nižjih plasteh zemlje in mi svetovali tudi moji prijatelji.jBarowu na Alja.ski. Niti Byrd|ki dokazujejo, da je bilo v pra- Ije večnega ledu in snega, pričajo razne okamenine, ki so jih Vsak. kogar sem srečal, mi Amundsen nista opazila v bli- toval samo bokal žganja — nic ni boljšega! Pil sem. in. evo me. že vedno ži- Žini severnega tečaja suhe zemlje. Kedavno je preletel v nasprotni smeri severni tečaj ameriški leta- vim. Tn tako tudi jaz priporo- ]ec "Wilkins, ki je letel nad 20 ur čene — raznovrstne načine zdravljenja, katere sem sam na sebi in pristal v Kingsbayu. Tudi on je zaman iskal sutto zemljo. V preskusil — s prošnjo, naj jih polarnem ledu je videl sicer ve-pazljivo premotrijo. A lahko ji^ like razpoke, toda ledena skorja ni tudi poskusijo. Več kakor en- bjja njkjer tako izbočena in na-krat ne morejo uničiti človeka. kopičena, kakor je na kopnem. davnih časih na obeh tečajih toplo, zelo tropično podnebje. KONCERTI A. ŠUBEUA 21. oktobra, Collinwood, O. 27. oktobra, Girard, O. 28. oktobra, Lorain, O. 18. novembra, Chisholm, Minn. 25. novembra, Duluth, Minn. 16. decembra, Pueblo, Colo. ROJAKI. HABO0AJTX 8S HA "GLAS HABWA". HAJVXOJX 6L0VBHB11 DUVAli V SDB DRŽAVAH* JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDN0TA |e«mta t Ameriki. Nofcco« ▼enfea aH pdttKM TpnŠnj«. Ste tov BRATSKA MTaniurUm t mm te rrnim gtili: VSI ZA D9BGA, EDEN ZA VEK, Nad ate »lit« wtmrn (Ud. K««« D*o", Urit« pravo ftntvvo in fritipMi k t <>' ^ ', Borim za splošno volilno pravico. V Ameriki je prišlo do splošne volilne pravice še le po dolgih in ostrih borbah. V kolonijalni dobi ♦•o se zahtevale strogP verske kvalifikacije, zlasti v nekateri new-englantLskih kolonijah, in katoličani. židje in kvakerji v splošnem nL^o imeli volilne pravice. Massachusetts i e imel tinli neko moruluo kvalifikacijo — zahtevalo se, da volilec bodo "oseba civilne kon-servaeije (!) tihega in miroljub-[ nega obnašanja ". I Volilna pravica se je razširila še le počasi. Vsaka kolonija je i-•mela svoj naturalizacijski zakon. je volilo povprečno več kor 80 izmed vsakih vpravičenih volilcev. Od I. 1896 do danes opazujemo stalno pojemanje volilne >ile dežele in število državljanov, ki ne gredo volit, je vedno večje. L. 1000 je odstotek oddanih glasov padel na 77. 1. 1904 na K7.6. I. 1912 na 62.8, 1. 1920 na 50.9 in I. 1924 na 50.3 odsto, Število volilcev, ki ostanejo doma. je še večje v letih, ko niso predsedniške volitve Tako je bilo v Združenih državah I. 1926 izvoljenih 34 governerjev. 34 senatorjev. vsa reprezentativna zbornica. večina državnih legislator in na tisoče mestnih »istopnikov. t i i • - , . , , , , . . , ' dokler ni angleški parlament I. Vendarle manj kot ena trerina vpravičenih volilcev .se je pobrigala oddati svoj glas. 1746 sprejel splošni zakon za vse kolonije: ta je med drugim zahteval kot pogoj naturalizacije pro-Ta položaj je zlasti slab v ne- testansko veroizpoved in sedem-katerih državah. Dočim je 1. 1924 letno bivanje. glasovalo v državi West Virginia j T-- 1787. ko je bila proglašena 74.1 odsto vseh vpravičenih volil-j Izjava neodvisnosti, je bilo v cev in v Indiani 70.7 odsto, le 45.1 Ameriki kakih 150.000 vpravičenih odsto vpravičenih volilcev države!volilcev izmed prebivalstva petih Pennsylvania je šlo volit. V drža- miljonov. iUtwiSl vi South Carolina le 7.1 odsto je glasovalo: to je zlasti radi nevde-Iežitve črncev. Strožji volilni zakoni, registracija in pismenost ni izpiti utegnejo imeti svoj vzrok v tem padanju dejanskih volilcev, ali treba priznati, da nastane jako kritično vprašanje v demokraciji, ako le polovica volilcev izvršuje volilno pravico. Xovi volilci. Ceni se, da bo letos več ko 7 milijonov mladih mož in žensk, ki so 1. 1924 bili v starosti med 17. in 20. letom, imeli prvič priliko vdeležiti se predsedniških volitev. Dodamo k njim nekoliko itsoč tu jerodcev ki se je naturaliziralo od 1. 1924 naprej in vživajo letos vodilno pravico. Pomembnost teh novih volilcev se ne sme nikakor podeeniti. Treba le pomisliti, da največja pltirali-teta (razlika med številom glasov, oddanih za zmagujočega kandidata, in številom glasov za kandidata , ki je za njim dobil največ glasov), ki jo je kak predsedniški kandidat kedaj dobil, je znašalo 7,000,000. To pomenja. da vojska novih volilcev je v stanu odločili izid volitev. Za novega volilea je predsednica volitev prilika, da aktivno pokaže državljanstvo, in svojo zavednost državljanskih dolžnosti. Prizadevanje, da se priganja e|m večje mogoče število državljanov na volišče, ni le v svrho večjega število glasov/ ampak brez ozira na stranke, — da bodi volitev zares resnični izraz ljudske vo- Verske zapreke so izginile s sprejemom Konstitueije. Države počasi odpravile druge zapreke, celo ono glede spola. Zapadne države so vedno predvodile v gibanju za splošno volilno pravico. Kot Je rojakom že znano, da imam večletne skušnje o grozdju. Prodajani grozdje vseh vrst na debelo in na drobno. Tudi rele kare naravnost te vinograda ali pa nd tu. BLAGO IZVRSTNO, CENE NIZKE. Newyor.sk o grozdje je letos en mesec zgodneje in prve pošiljatve se pri-cno 15. sept. Burkley Produce Co, 17th & PIKE STS., PITTSBURGH, Pa. Bell Phone: ,'JfKiO Atlantic LEO ŠKODA, Manager IŠČEMO DOGAEJE! Goad dober, še nžkdar sekan, plačamo $120.00 za tisoč kosov 42 eoL dolgih navaklnib dog. — Pišite na : Mossman & Co. Inc., New Orleans, La., ali na: fFrank Osbolt, Box 81, Liberty, Texas. (2x 17&18 PRAV VSAKDO — kdor kaj ižce; kdoz kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj pro* daja; prav vsakdo {priznava, da imajo čudovit uftpeK — MALI OGLASI vMGlaiNiioa»u mmmmimmmmmmmm , \ GLAS NAHODA, 18. OKT. 1928 Njegova žena- fiOMAN IZ irVl'-JMfJA. Za "Glaa Naroda** po-tredU O. P. NAJLEPŠA PRAŽANKA ŽRTVE ALP 32 (Nadaljevanje^) — Ah, vedno enako, le nekoliko ntrrajena. a drugače .se člto dobro počutim. Mirno ležanje mi v resnici tI»bro stori, vendar je strašno dolgočasno. Jaz >ern vesela, da si prišlti. kajti moj mož je vedno /apf/slen od -službe. Mama je sicer -skoro 3eli dan tukaj pri meni, a j« tako bojazljiva, da -skoro ne smem izgovoriti niti ene besedice. — Najbrž, Tovedovala. — Ah, dobra Fe. le pusti me nekoliko kramljati. To je moja potreba. Že v penzijonat.u ho me imenovali gospodično klepetuljo. Biti t.iha je zame kazen. Tako sta kramljali nekaj časa. dokler ni prišla žena komercij-skega svetnika Volkmerja. * Pozdravila je Fe zieo prisrčno, a skrbipolnni izraz njenega obraza je izdajal Felieiti, da so bile njene misli izključno le pri Ellen. Ellen se je šalila nad večnimi skrbma matere ter poklicala Fe na pomoč, ker .so jo iz samih skrbi nevrjetco tiramizirali. Fe se je pričela šaliti, a dala materi »prav ter prepovedala Ellen smliljaje vse preveč drzne 3zlet»ne ideje. —• Nič ti ne pomaga, Ellen, ti se- moraš udati v svojo klavzuro, -— ji je rekla. — Obljubi mi pa vsaj, da boš zelo pogosto prišla k meni. — Torej dobro, tako pogosto kot. bom le mogla. — ji je odvr-rila, Fe. ker ji je napravila mati Ellen proseče znamenje. Fe se je nato .poslovila, vedno v strahu, da bi mogel priti Forst dtomov. (JoMpa komereijska svetnica Volkiner se je istotako dvignila. — Jaz vas bom spreruila. gospa Ritter. ' — O. ali horeš tudi ti že proč, mama? — Da. dete. jaz se vrnem danes popoldne, ko bo imel Harry službo. Sedaj pa moram iti za trenutek domov. Ko je slišala to Fe. je pričela srliti pod neko p ret vezo k hitremu odhodu. Ni pa mogla uiti svoji usodi. Se prodno je mogla zapustiti M>bi, je hitro vstopil Harry Forst. Zunaj je slišal od služabnika, da je gospa Kitter pri njegovi ženi. Ne da bi odložil, je pohitel v sobo ter stal sedaj a bledim obrazom pred Fe. ki se ni mogla ve"- izogniti temu sreT-anju. Našla pa je takoj miren, konvencijonalni ton. odvmida naglo i jegov formalni, nervozni pozdrav ter iamenjala ž njim par dvorlji-ih fraz. Pri tem pa se je izognila nflegoviiin pogledom, ki so se hoteli za/pičiti paleče >n proseče v njene oči. On se j-e komaj mogel obvladati pri pogledu nanjo. Zdela se mu je (lepša in boj zavildanja vredna kot kdaj poprej iti neizmerno ga je mučilo, da so njene oei zrle tako hladno in nepremično mimo njega. Takoj nato se je odstranila Fe z materjo Ellen. Na >topnjieah je obstala stara dama poleg Fe z gkrbokhn vzdihom : — Ah, moja ljuba gospa Ritter, če bi le vedefli, kako oni je pri sreu! Mi smo vsi v strašnih skrbeh za Ellen, mož mož in /zet, — a najbolj vendar materinsko srce. — Ali ne smatrate stanja Ellen za nekoliko preveč resno, draga gospa To morajo vendar pretrpeti skoro vse mlade žene, — je rekla Fe, tolažeče in sočutno, čeprav je bila ona sama v skrbeh za Ellen: Stara dama je globoko vzdih nil a,'položila .svojo roko na ramo Felieite ter se boječe ozrla naokrog. — Žalibog ni mogoče smatrati startja Bllen dosti resnim. — je rekla ter sporočila Fe pritajeno, kar ji je rekel zdravnik. Fe se je prestrašila. — Potem seveda raizumem vaše skrbi. Upam pa, da bo izrteklo vse srečno. Uboga mati si je hitro obrisala očii. — O, moj Bog. midva bi ne smela dovoliti Ellen, da se poroči. IliraJa pa bi itak, če bi ji zabraniila osrečiti njenega moža. Tako pa je vsaj užila par mesecev neskaltjene sreče. In mogoče bo pomagal ljubi Bog. Ce bi se Ellen le mirno zadržala! Kaj ne. draga gospa Ritter, vi boste pogosto obiskali mojo hčertco? Mi imamo svoje skrbi, da jo obdržimo v hiši. Fe je obljubila. Zelo resna in potrta se je vrnila domov. Pripovedovala je svojemu možu, da ije bila pri Ellen Forst in da j* slednja zelo bolna. Povedala mu je tudi da sta jo Ellen in njena nati prosili, naj pogosto obišče mlado ženo. On se je ozrl ostro in motreče nanjo. Prikazovala se mu je tako resna in bleda, kot je ni že davno videl. On je pripisoval to srečanju s Forstom, o katerem mu je poročaJa pe — N»> bo ti zelo ljubo, če boš morala izpolniti to svojo obljubo, — ji je rekel čez nekaj časa. — Ne. seveda ne, a jaz moram iti vendar sempatam tja. — In ti si potem seveda izpostavljena srečanjem, ki te vznemirjajo, — je rekel nato resno. Potegnila je lase s svojega čela ter zrla predse. — Ta srečanja so mi na vsak način neprijetna ter bi se jim rada izognila, — je rekla z vzdihom. On se je nemirno ozrl vanjo ter si mrsli! : — Ona ni še prebolela. Dokler ne bo mirno in hladno lahko sre-cala tejja človeka, ne smem ničesar pričakovati zase. Fe pa je bila v svojem srcu že davno gotova s Forstom. Pri teh srečanjih iuu*Yda le misel na ubogo Bllen. V očeh Fors-ta je vi- dela vroč, poželjiv pogled. Ta pogled jo je naravnost razžalil. Pred vsemi »stvarmi ji je razodel. kako malo je veljala uboga Ellen svojemu možu, ker ni niti soda j, vsprro rijen^a bednega stanja, pozabil j:a vse drugo. Hala -se je, da ji bo Forst pri neki priliki vendar stopil nasproti na ta.k način kot na njen poročni dan. Ona ni mogla razumeti, zakaj jo zasleduje s takimi vročimi, pekočimi pogledi sedaj, potem ko jo j« tako podlo izdal in zapustil? Da je lli nikdar v resnici )j«ibil. je pokazalo na zadosten način celo nje- (?ovo obnašanje. Kaj pa je hotel imeti se od nje! Ni si mfljrla misliti, da je vzplamtel ogenj strasti iz umirajoče iskre, potem ko je ona udata nekerilu drugemu možu. Ljubosumno«* je zanetila zopet vse. kar je nekoč občutil do nje in ljubosumnost je bila, ki je vedno raizplamtevala njegova čustva. Fe je čutila instinktivno, da bo stremel Forst za tem. da jO sreč* na wtm«n in raditega bi se nm rada izognila. Nobene slutnje ni imela, kako težko je postalo srce njenega mo Is, ker mu je zdela tako resna ki nemirna. _^jl w _ (Dalje prihodnjiS.).' Tudi Praga noče zaostafr za drugimi mesti, ki .so začela posnemati Ameriko in prirejati lepotne konkurence. Praga je bila v teh dneh v znamenju krasnega cvetličnega korza, ki se jo pomikal skozi mesto na Slovan iski otok. Vse mesto je bilo na nogah, kajti cvetličnega korza Praga že 20 let ni videla, kraljice lepote | pa sploh ni imela. Zato je bila! prireditev prava atrakcija in uprava praškega velesejma, ki je korzo in lepotno konkurenco aranžirala, je dosegla nepričakovan uspeh. Konkurenčni vozovi z lepoticami in alegoričnimi skupinami so se pomikali po ulicah med gostim špalirjem navdušenega prebivalstva. Prvo nagrado v cvetličnem korzu je dobil voz, v katerem se je peljala kraljica lepote Velikega Plzna Kvapilova. Drugo nagrado je dobil voz Ide Klausner-jeve iz Prage. Tretjo voz Škodo-vih zavodov, četrto voz Vladimir-ja Horaka iz Prage itd. Slovanski otok. kj<»r so je korzo ustavil, je bil spremenjen v morje ltičic in bengaličnega ognja. Tu se bila izbrana prva praška kraljica lepote in sicer Mana Kopeeka. uradnica v administraciji Lido vili X ovin. ' Dobila je tudi štiri dvorne dame. same lepe Pražanke. Ze lepotno konkurenco se je prig lasilo 21 d^m in prireditev, ki je zelo dobro uspela, je bila pajlepši uvod v jubilejno sveča-eanos-t v nedeljo lotvorjenega praškega velesejma. Seveda je dvignila izvolitev najlepše Pra-žanke v javnosti mnogo prahu in marsikatera tekmovalka je bila razočarana, ker-^ ji komisija ni priznala prvenstva. Zavist je tem večja ker je Mana Kopeeka .skromna privatna uradnica in je imela proti sebi elito praškega j ženskega sveta. Iz Johnsbac-ha poročajo, da io napravili štirje dunajski turisti-turo na Plansptize. Vreme je bilo dopoldne ugodno in turisti so se napotili v gor<\ ne da bi slutili, da se bo vreme nenadoma izpre-menilo. Ko so bili že visoko v planinah, jih je nenadoma zasačil snežni metež in morali so prenočevati v tako zvani severni steni. Snežilo je vso noč in postalo je tako hladno, da so bili vsi prezebli in da niso mogli naprej ne nazaj. Začeli so klicati na pomoč, toda v gosti megli in znež-nem metežu jih ni nihče slišal. Šele v nedeljo so pastirji, ki so gnali živino v dolino, zaslišali klice na pomoč. Takoj je odšla na Planspit'.e rešilna ekspedieija, pa se je morala vrniti. V pondeljek zjutraj so poslali drugo ekspedacijo. *pa tudi ta ni našla pogrešenih turi-sdov. Slišala je sanno zamolkle klice na pomoč, toda severne stene ni mogla doseči. Klicala sta samo dVa turista tako. da se je bati. da sta druga dva že onemo gla ali pa zdrsnila v prepad. Dunajsko planinsko društvo ji? or ganiziralo v pondeljek zvečer na hitro roko tretjo ekspedieijo. to da v planinah leži tako gosta me gla. da se najbrž ne bo posrečilo spraviti nesrečne turiste v dolino. O uspehu tretje ekspedicije še ni nobenih v°sti. STROJ, KI PREISKUŠA PROPELERJE imajo na Stanford univerzi. Že po par obratih registrira stroj, če je prmpeJer dober al ine. NEKAJ IZVANREDNEGA PRODAM radi visoke starosti 70 metrov dolg most prekc Save nasprol kolodvoru v Trbovljah. Most Je bi! sezidan pred 25 leti. Je zgrajen v sredini iz zeleza z betonskim podstavkom, a na obeh straneh iz lesa in Je še v Jako dobrem stanu. K mostu spada na enem koncu hiša obstoječa iz predsobe, sobe, kuhinje in velike kleti. Ker je skoz Trbovlje velik promet, donaša mostnina smelo rečeno najmanj %r/f dohodka od naloženega denarja in bi si kupec zasigural lepo in prijetno eksistenco. Postavno dovoljena mostnina se lahko pobira od vsakovrstnih vozil, oseb in živine in donaša posebno avtomobilski promet lep dohodek 4ourp Cleveland. Cherbourg. Hamburg Conte Uianlanil, Cherbourg Antwerpen Haml'urjr. Cherbourg. Hamburg 13. novembra: Presidente Wilson. Trst 14. novembra: Aquitania. OherlmurK l.eviathan. Cherbourg 16. novembra: Herlin, Ha\re 17. novembra: lie de Kruni-e. Havre Majestic Cherbourg Arabic, Cherbourg Mlnnetonka, Cherboure Conte Grande. Xapoll fijnm-s Albert RalHn. Cherbourg. Hamburg Rotterdam, Boulden'' sur Mer. Rotterdam George Washington. Cherbourg, Bremen. 21. novembra: Rerenearla. riierhourir America. CherbourK. Bremen 22. novembra: M .-can tic. Havre Dresden, Cherbourc Bremen 24. novembra: Olympic. Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg Augustus, NajHili. Genova New Amsterdam, Coutogne sur Mer. Rotterdam 28 novembra: mauritania. cherhourif Co'umbus, Cherbourg, Premen President Hardinc. Cherbourg. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot ss potovanja na Oflroi^nih oarnlklh: lie de France 19. okt.; 16. nov. France ..............26. okt. Paris — 2. nov. — 30. novembra (Ob polnoči.) NsjkrajSa pot po železnici. Vsakdo je v posebni ksblnl s vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Isredno nizke cene. Vpratajta kataraa^koll fxviMawrn**« »Ktntt alt FRENCH UNE 1* State StrcM, Hew To«*. It. VELIKI BOŽIČNI IZLET v JUGOSLAVIJO Preživite Božič v stari domovini ter se pridružite temu izletu na' krasnemu ekspresnemu pa miku t AQUITANIA 5. DECEMBRA Izlet 1h> po«I osebni in vodHtvom jr^iKMla S. Vukovičn, člana n ušesa newyorskesa uradu, ki l«» opruvil za vas \-?zniško karte itd., da boste lahko brez skrbi i»otovali. DRLGI BOŽIČNI IZLETI MAt'RETAXIA ................ 28. novembra pod vodstvom aosp. Goldsmith a. člana naiega urada v Pittaburghu. BERENGARIA .....;........... 14. decembra pod vodstvom g. A. Markusa. člana naiega urada v New Yorku. Preskrbite si takoj prr^s-tore takoj, da boste imeli dobro i>osteljo v privatni kabini, namenjeni za 2 do 4 o- sebam. Vprašajte kateregakoli Cunard agenta, ali pilite iu»-m v ti ost na CUNARD LINE 3d BROADWAY NEW YORK CITY tanta za soil, zbor in orkester, izdala Glasbtna Matica .......75 Dre pesmi (Prelov«), za moSkl zbor ln bariton solo ..........JtO Llnpleti (Oran). I7feni M Um«, — Kranjske fiege in navade. Nezadovoljstvo. 3 zvesk! skupaj . .1.00 Kupieto Kuza-Miea (Panm.) .....40 Nafti himni {Mmrold), dvo^lasno s spremljevanjenJ klavirja .......15 PESS2AR1CE GLASBENE MATICE: L feflnariea. uredil Hubad ....tU 4. KereHte itortnk« narodne »Li—i (SvtkarSJC) L, 2, ln 3. ar. iknpaj .................. I__ (Orel) .......r!."™1..?!?!?!!0. .40 ;>, 3 aveaki Skopaj......JS% MALE PESMARICE: Su i. Srbske narodne Ubm Št.la Sto čut i A, Srbtne tutni .15 .15 NliroiiUm jš prOoHH denar, b*. diti v gotovini, Jfoney Order ali poštne tnamke po 1 al S esnta. če pošljete gotovino, rekomo&Urajtt pismo. Ne naročajte knjig, katerih M 9 Knjigo pcMjam* poštnine proti* " 6 L A S NARODA*1 82 Cortliadt St, W< Tork