Stev. 39.
Poštnina v S	jjavšalirana»
I *<>»«« IUlfarT«!» sit	£ I l-l i •
■h t i i ri• £< * vhn* H«?"V-
i i
1.610
Uičdnlstvo lit upifiiviužlvo v VclUiovt.:.
I ibt llhujfc Vb »k tilick iu jjfcteL <aïi>C7iUui Ziiiai ' Celi/lil«0 1» H.» jlilltCi» t Ks < -trii. .r»u 3 1.

CcHč Miséiatoni: t-ndSUipna ptlUvifeta ali njk ■ .j ti oïj Uradni i'aiglasi po 2 i i ' tvi uai ..»rit-.' »**
lil «.•!•:.»V
' i' " ► j
o v- O
sinja
s je pretepi la z biči, Nemška Avstrija pa bi nas s škorpijoni! Birikoštni ponedeljek vsi v Železno Kaplo na „Koroški dan
Pokažimo tudi na ta dan našim 11;»= sprotnikom, cla aas je veö ko njih in da je «astonj vso nji« iiovo delo.
Na delo!
(Piše fant iz Roža.)
Dosti je še mladeničev in gospodarjev, ki se ne zmenijo ne /.;: na ■ očTno življenje, në za nhpï'édël<" gospodarstva, pač pa za alkohol, kaite in krogle. To jim je vse. Da bi pa segli včasih po kakšnem slovenskem časopisu ali knjigi, to jim še na misel ne pride, akoravno bi jim veliko več koristilo nego pijača, kvartanje in kegljanje.
Dosti je pa tudi mladeničev, ki dobro vedo, da se morata dandanes navaden mladenič in krnet izobraže vati, da morata brati knjige m časopise, iz katerih izvedo, kaj se godi z njimi in okoli njih.
Od teh pametnih pričakujemo toliko požrtvovalnosti in delavnosti, da bodo stopili med svoje znance in prijatelje in jih v prijateljskem pogovoru poučili, kako resen je današnji čas in kaj da zahteva posebno od slovenskega mladeniča in gospodarja.
Slovenski kmet dandanes nima samo naloge, da obdeluje zemljo, da oskrbuje travnike. Ne, še veliko važnejša je danes njegova naloga.
Stoj trdno iu nepremagljivo na braniku za svoje in /a svojega na toda pravice ! I o bodi danes naloga vsakega slovenskega mladeniča in gospodarja
Bliža se čas glasovanja. Maisi kateri zaspanec se bo še prej pre budil iz trdnega spanja Te je treba sproti podučevati in pridobivati za našo stvar.
Zato pa, možje in mladeniči, vsi na delo! Od hiše do hiše bo treba stopiti, treba bo premagati razne ovire, treba bo pregnati strah, ki še leži kakor mora nad ljudstvom Če vsak
zaveden kmet, vsak navdušen mladenič pridobi le ri .t ga ornahljivca, bu uspeh popolen iu naša zmaga bo tem častnejša. Zato-pa vsi na delo I
Jožefu Klančriiku v St. Štefanu,
V „Lausmannscf ift" lajbžurnalu onih ljudi, ki bi maj H že davno viseti na gavgah, ber> .o, da ste se "pritožiti" "na oknrjmmf gravarstvu-, ke. so Vam menda neko noč slovenski vojaki kalili nočni mir in Vas ozmerjali. Zahtevali ste zadoščenja in sedaj se lažete, da ga Vam je gospod glavar obljubil. Klančnik, Klančnik, ali se še spominjate na 13 januar 19 9?
Na cesti iz Trušenj v Mali Št. Vid ste pri ribnikih srečali dva domačina, koroška vojaka, 57 iet starega Ožbalta Jamriik, cerkovnika iz Žel in j, in iva-na Kuhling, kmeta iz ŠtriholČ. Vaši prijatelji in ^sobojevniki'' so ju brez vsakega vzroka aretirali in med grožnjami gnali na Mostič. Vi ste srečali uboga moža; namesto da bi se bili zanju potegnili, ste ju še ozmerjali, češ: Sram vaju bodi! Pfuj! Itd. In še pljuvali ste pred njima. Kaj sta Vam ta domačina storila kdaj kaj hudega? Čez dva dni so ju Vaše folksverovske zverine izpustile, ker se jima ni dala dokazati niti najmanjša krivda. Ali s te j i m a že dali zadoščenje? Kako dolgo boste še odi a Š a I i, ko vendar smatrate samega sebe za poštenega človeka in celo za ,ge'ntlemanau?
Pliberški tabor,
Kdoi ni videl pliberškega tabora dne I i maja, ta ni videl ničesar. Res je bil zadnji velikovški tabor sijajen, a pliberška manifestacija podjunskih Slovencev ga je še daleč prekosila. Računali smo, da je bilo za dober tisoč več ljudi ko dne 18 aprila v Veli kovcu, In tudi ti so bili vsi Korošci. I/ Štajerske je prišla samo gdč Stupca kot govornica Obširni Krekov trg je
bil poln Kamor si pogledal, povsod vse polno ljudi, vsako dvorišče polno vozov, lepo okrašenih z zelenjem nt s slovenskimi troböjnicami. Trnju Šenje, ko so začeli nastopati- govor niki in govornice, je bilo nepopisno Vsakemu kogar si pogledal, si bi.il v očeh, da se naše ljudstvo , o v t.da svoje moči, da mora zmagati; ker hoče zmagati.
Vreme je nagajalo, pa Korošet -s dežja ne ustraši Ljudstvo je vztrajalo na zDorovaiï'scu, «ok-Lr "nt vorjena zadnja beseda, in ta je veljala zmagi. Pliberška manifestacija pomeni zmago Slovenstva na Koroškem.
Otvoril je zborovanje g. naduč. Peter Močnik kot predsednik krajevnega odbora Narodnega . sveta Kot prvi govornik je nastopil g. dr. Miiller. Poudarjal je, da je 13. maj dan veselja za koroške Slovence, ko lahko javno pokažemo vsemu svetu, da smo Slovenci, in se nam ni treba skrivati za omrežena okna, kakor morajo to delati naši nasprotniki (Govornik je menda mislil prt tem na dr. Herbsta, ki si je dal za ta dan omrežiti svoja okna, ne vemo, ali iz strahu, da mu jih razburjena množica ne razbije, ali le, da bi s tem pokazal svoje sovraštvo do nas Slovencev.) Slovenci nismo na prodaj za nemške cunje, pa najiso to umazani nemški časopisi in letaki, ali pa nemški bankovci. Nato je govorila gdč. Prilaznikova iz M.Petra na Vaširtjah kot zastopnica Slovenk na severni strani Drave. Sledil je govor dr Arnejca Burno pbzdravljen je izvajal naš stari znanec, da je dol/ nost vsakega slovenskega duhovnika in verska dolžnost vsega prebivalstva, da deluje in glasuje /-a Jugoslavijo Nemci bi pognali, če bi zmagali, slu venske duhovnike iz dežele, na nji 1 hovo mesto bi prišli Nemci, ki bi jih ljudje ne razumeli Sledila bi podiv ; janost in nevera.
Govorili so še gdč. Stupca iz : Maribora, g drž poslanec Grafenauer : in gdč. Panter Naposled je g Urbane I prečital sledeče resolucije, ki so bile I soglasno sprejete
Sira?! 2.
»KÜkOSn'C", Am 21. maja
Štev. 39
1.	Slovenske žene in dekleta, ki smo vedno najbridkeje občutile vse tisto ostudno sramotenje in zaničevanje našega jezika, obljubljamo slovesno pred vsem svetom, da bomo j vsemi silami branile domači jezik in stare naše običaje kot naš največji zaklad.
2.	Vsa slovenska Podjunska do-hna in z nami vsi bratje in .sestre v coni A hočemo ostati na tem našem slovenskem delu Koroške samostojni gospodarji pod skupno streho Jugoslavije.
3.	Protestiramo proti pisanju nein-Ško-avstrijskega časopisja, ki hoče s potvarjanjem resnice vedoma in smo-treno privesti naše ljudstvo do tega, da zataji svoj materin jezik in - pretrga naravno vez, ki ga veže z ostalim jugoslovanskim narodom.
Popoldan je bil koncert v telovadnici Narodne šole
Gospodarstvo,
Avtomobiini promet na Koroško,
se otvori ob binkoštnih praznikih Za enkrat se otvori kot prva proga Kranj —jezersko—Železna Kapla Avtomobil za 12 oseb odhaja iz Kranja popoldan ob 3 uri in dospe na jezersko ob 4 30. v Železno Kaplo pa ob 6 uri popoldne. Ta proga ima zvezo z ljubljanskim vlakom, ki odhaja ob 11.50 iz Ljubljane Iz Železne Kaple odhaja avtomobil v smeri proti Kranju ob ;>. uri zjutraj ter dospe ob 8 uri v Kranj, tako da ima tu zvezo z vlakom, ki prihaja iz Gorenjskega ob 9.28 in ob 10 ■ 8 v Ljubljano Opozarjamo na to nad vse ugodno zvezo posebno naše izletnike, ki nameravajo obiskati div-no jezersko. Ob zadostni udeležbi se vpeljejo ob nedeljah in praznikih tudi Se posebne avtomobilne vožnje, ki bodo imele zveze z jutranjim turistov-skim vlakom. Začetkom junija se otvori ob Vrbskem jezeru avtovožnja iz Loge vasi v Vetrinj in nazaj, kar bode za tujski promet ob tem najlepšem jezeru Jugoslavije največjega pomena.
Zvišajte zavarovalnino!
V izpopolnitev našega istoimenega gospodarskega članka poročamo, • da zastopa „Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani" v Velikovcu in okolici g. Juri G^zellt, v pliberškem sodnem okraju pa g. Bartl Petrej v Žvabeku Oba gospoda dajata brezplačno pojasnila pismeno ali ustno.
Veliko vSki okraj.
Velikovec. Podružnica Mariborske čskomptne banke bo z;«radi praznikov v ioboto, nedelji) in pondeljek zaprta.
Mali Serit Vid. «Mali Šent Vid in (josirija vas danes niso več nemČurske trdnjave. Januarja so Se pisali, da so tam samo trije Slovenci, danes se lahko reče, da so samo trije Nemci, to so posestnik Ehart, Krigel in delavec Stern. Ti edini še hujskajo. Žena zadnjega, je včasih nosila okoli nemške letake. Čudno se nam zdi da ne dobijo živil iz Nemške Avstrije. Drugače so tako proti nam, po živila in karte pa hodijo le h g. Mödern-doifeiju.
Gorice. Kakor se mi zdi in se je doslej tudi izkazalo, si mislite menda, da v naši republiki spimo. Pa ni tako hudo spanje, da bi se ne mogli prebuditi. Dosedaj ste- nas malo poznali, ker imamo svojo državo. Krsija imamo v Žttari vasi. Ta pride tupalam pogledat svoje ovčice. Sicer smo mu vsi enaki, samo kdor mu bolj verjame, tistega tudi on bolj čista. Nas Slovencev ne mara, ker njegovega kraljevega ukaza, da smemo biti samo trije, nočemo ubogati. No, gospod kovač /.a silo, povemo Vam, da nas je več ko polovica. Da ne veste z a nas, je vzrok menda to, da nimamo tako dolgih jezikov ko vi nemčurji. Zato imamo pa bolj krepke roke in trdo držimo, za kar zgrabinior'jugosUivija Vam je bila dobra, ko Vam je dala lov v najem, vse drugo je —.„Avstrija. Le hvalite jo, mi že vemo, kako je. Zalo pa Vaši kraljevski visokosti prav nič več ne verjamemo.
Čemeče. Ker so se članice Ženskega društva udeležile manifestacijskega shoda v Plibeikn, se je v „Korošcu" objavljena društvena prireditev preložila rta poznejši čas. Tako smo sklenile na svojem mesečnem sestanku v nedelju, dne 9. maja. Dalje je tudi obveljal predlog, da plačajo pri prireditvah članice, ki se izkažejo z društveno legitimacijo, le polovično vstopnino, lsro velja tudi za članice sosednjih društev, če obiščejo naše prireditve. „Koroško Zrno" z vnemo in zanimanjem prebiramo. Pazljivo ho navzoče sledile predavanju predsednice gdč. učit.- Jurjevieve, ki jim je podala nekaj navodil, kako in. re dekle, žena skrbeti tudi sama z-a--svojo izobrazbo z marljivim čitanjem dobrih časopisov in koristnih knjig, ki se pečajo z gospo darstvotn, zdravstvom, vzgojeslovjem i dr, v resnih pogovorih z razumnimi in izobraženimi tuvarišicami. Domenile smo se tudi glede društvenega izleta, ki ga priredimo na prvo nedeljo po Biukoštih ob ugodnem vremenu na Brinovo goro pri Guštanju. Z veseljem moramo Še pripomniti, da pristopa k društvu vedno več članic, med njimi y prav častnem številu posebno žene. Cast jim!
Belska občina. Pridite in poglejte naše ceste proti Ob irskemu', Lepeni, Lobniku i. t. d., da se prepričate, kako so skrbeli za nas Nemci, ko so vendar imeli vso moč v svojih rokah! Za šolo smo se potegovali že od 1892, a je nismo dobili. Motali smo pač še vedno pošiljali svoje otroke v nemško šolo, kjer so jih vzgajali za izdajalce našega naroda.
Kar gravža se Človeku, ko bere nemške letake, kjfer pišejo, da se bo pri nas cedil med in mleko, če bomo zanje glasovali. Nesramueži, ali ste izgubili že ves čut za sramoto? Po vaših delih vas poznamo že od prej. Rekvirirali bi radi zopet! Ne boš, Jaka! Vse zastonj! Ne mislite si, če kdo naših malo pošin-fa, da je že vaš. Ej, prijatelji, tukaj se grozno motite! Njkdar ne pridejo za vas več časi, ko ste nas odirali na meh in se iz nas norčevali. Veselje tvoje proč je, proč, banda nemčurska!
V Encelno vas pri Galiciji. V
34. štev. „Korošca" je bilo v nekem dopisu iz Encelne vasi omenjeno, da je tamkajšnji gostilničar g jezer nik hujskač,
To pa g. Jezerniku seveda ni bilo po volji, ker dobro ve, da se celo na Turškem ljudem, ki hujskajo proti državi, jem lit koncesija. In zato je 12. t. m. pii-rurna! v Velikovec in povedal, da ni hujskač. Na vprašanje, če je Slovenec, ali Nemec, je odgovorit: „Dokler ne vem, kam slišim, nisem Slovenec, pa tudi «e "Nemec, ampak bi rt. Kdoi niz nami, ta je zoper nas! Verstanden, Hen Jesser-"igg?
Encelna vas. Poznam gospodarja, ki si je sezidal nov liiev in kupil teieta. In ko je mož prvič gnal tele. v hlev, se je žival ustavila in kakor tele gledala nova vrata. Ubogemu teličku kar ni šlo v glavo, da je zdaj tukaj doma, da zdaj sem „sliši". Skoraj pol leta je trajalo, prediio si je tele zapomnilo, kam da „sliši". Pa brez gajžle to ni šlo! — Temu teličku so podobni tisti ubo^t ljudje, ki še sedaj ne vedo, da spada Slovenska Koroška za vse večne čase k Jugoslaviji.. Te ljudi bo treba res z gajžlo naučiti, karu da „slišijo"!
Vobre. Naše iolksverovce, posebno pa Heimwehgenerala Klančuika in knks-ininistra Moraka zelo jezijo pritožbe in ovadbe Slovencev radi ropanja, ki so ga lani povzročile nemčurske bande, ziasa pa vobrska ravbarkompanija. Pač si niso mislili ti gospodje, da se bodo morali še kdaj zagovarjati za to, kar so delali lani Klančnik tolaži sedaj svoje k.nnpan-jone s tem, da bodo pritožbe takoj prenehale, ko pride plebiscitna komisija, pu kateri bodo imeli potem oni pravico pritoževati. Prav, gospod Zepej! Pot do pravice Vam je tudi sedaj odprla, ravno tako kakor Slovencem. Ni prav nič treba vpiti v Voorali okoli hiš, da ni za Vas več pravice, če katerega doleti zaslužena kazen. Če pa mislile, da Vas bo komisija poslušala, se prokleto motite. Marsikaj še imamo vobiski Slovenci povedati, kar Vam bo še manj ljubo. Sicer Vam pa prav nič ne pomaga. Kakor lansko leto niste opravili ničesar s silo, tako tudi letos ne boste z lažmi.
Žel. Kapla. Boštejeva Neti je sicei še mlada deCla, pa je že zelo uCena in vsegavedna. Nekega dne je pravila, da je k misija za glasovanje že imenovana, da je cela komisija za Nemce in da zato Nemci kmalu zopet pridejo. Ata in mama Boštejeva, dajta ji v usta „cucek", vze mita v roko brezovo šibo ali pa španiš, nato pa Neti kikeljco gor in . . Zv«čcr naj si pa izpraŠuje vest, kaj se je godilo lani meseca majal
Iz belske občine. Nemške frajle, ki hodijo na kmete po mleko, |ajca i. t. d., imajo pri tem svoje gotove namene. Z raznimi lažmi hočejo begati naše ljudi. Naskrivnem polagajo v kak kot tudi lažnive nemške letake. To so večinoma frajle, ki nič ne delajo, pa vendar hočejo živeti. Ljudje božji, zapodite ta klump s polenom, če ne uboga na besedo. Storili boste dobro delo. Takih uši kmetje ne bomo redili. Kdor ne dela, naj tudi ne je!
Žel. Kapla. Iz naših krajev se je udeležilo ženskega tabora v Velikovcu zelo veliko žensk. To nas je pa res pokrepčalo, kar smo slišale v Velikovcu. Na binkoštni pondeljek bo v Žel. Kapli tudi nekaj takega. Pride nas kot listja in trave, da se nas bodo avstrijski po drepmki kar ustrašili
Ste». 39.
„KOROŠEC", d»c 2t. maja i!>20.
Strah 3.
Bati pa se ne bo tieba nikomur, ker smo mirni ljudje Le svoje pravice hočemo, ker je tu zemlja bila iu bo slovenska. Kdor drugače govori, je neveden, zapeljan ali pa lažnivec.
Ko smo se vrnile iz Veiikovca, m no napiuvile obhod po tigu, prepevajoč slovenske pesmi. Kat je našega, se n u t i i jc pridružilo, bilo nas je kai naenkrat zbranih par' sto. Na sredi trgs srno zapeli našo himno, na kar jc ga Dr rt-skernik spt ego volila :W pat navdušujočth besedi. Želtč si lahko noč in srečen pot, smo se nato razšle.
Vobre. Dne 10. t m. se je vršil po maši v St. Štefanu velik shod. Pet procesij je prišlo na ta dan skupaj. Ljudstvo je z zanimanjem poslušalo govornike gg. dr. Medveda, Pavlico in Carfa. S krepkimi „živio* klici smo se poslovili.
Dne 16. t. m. je imel gospodarsko predavanje g. agronom Dolinar. Tudi pri nas je ljudstvo zavedno in se ne da več farbati od kosmatih biričev, plačanih agitatorjev in zasljepljenih izdajalcev. Če ste nam hoteli pomagati v nebesa, ste imeli čas prej, ko smo hodili tia fronto, ko srno vas prosili kruha, za časa vojne, ko ste se mustili doma in hujskali. Pajdaših ste se z vladno gospodo, barantali, barantali. Mi smo bili pa sužnji in tega pekla nočemo več! Naša bodočnost je v jugoslaviji, ki nam bo boljša mati ko je bila stara ponemčevalnica Avstrija. V svojo umazani cunji „Koroško Korošcem" jo slikate kot medveda. Pazite, da vas nc bo preveč trdo potipal s svojo taco. Imate Se dovolj na svoji vesti.
Belšak pri Pliberku. Dobili smo neznanega piamonoša, ki nam donaša pošto celo iz Celovca. Želeli smo si •pismunoša, toda različnih nemških letakov nam naj ne prinaša, ker za ta trud pri nas ne bo zaslužka. Vedi tudi, da pri nas ni niti enega nemčurja. Vsi smo zavedni Slovenci m bomo vsi glasovali za Jugoslavijo.
Grabštanj. Slovenec sreča nekega dne finančnega paznika v jugoslovanski obleki ter ga pozdravi z „dober dan", nakar mu jugoslovanski finančni paznik ošabno odzdravi z „guten Tag". Do takšnih državnih nastavljencev naj imamo zaupanje? Dvomimo, če take vrste ljudje vestno opravljajo svojo službo ob demarkacijski črti. Finančni oblasti bi svetovali, da take ljudi nadomesti z zanesljivejšimi, narodno zavednimi, in sicer takoj brez obotavljanja, ker to zahteva narodna m državna čast.
Krčanje. Zopet nekaj dokazov, kako se nam nemškutaiji lažejo in nas hočejo voditi za nos, z namenom, da bi glasovali za Nemško Avstrijo. Dne 16. t m. je prišla iz celovške okolice k nam go spodična, ki ima tu svojo žlalito. Piav'ila je, da tam sploh ničesar m mogoče več dobiti, ker so vse, kar se je še dalo kupih, pokupili Lahi. Kmetje sploh ničesar ne morejo več oddati, ker so jim že vse porekviruali. Samo nakaznic in diugih-takihv koristnih kartic jim nikoli ne manj ka. Zadnje so dobili za sol iu za vžigalice. Samo za vodo in zrak jih še nimajo. Treba bo res poslati nekaj teh gimpelnov, ki nam zmiraj čenčajo o tamkajšnjih nebesih, v Avstrijo na ,,En.t-fettungskui". Tam jim bodo dali gotovo tudi „Gehirnprotese". Radi bi še pač piej pit nas dobili kakega tička, da bi
jim potem tam čivkal za kratek čas. Povemo vam pa, da nas ne dobite na imamcč; kakor ste tiste nemšku-tarje v Knezi, ki bi menda radi pomagali plačevati Avstriji dolgove Drugokrat vam povem pa bolj natančno; ce to ne bo zadostovalo Uotjanc.
Krčarije« Pri nas ljudje vedo, kako se godi drugod, posebno pod nemškim jarmom., zato bo večina glasovala za jugosiiivijiï. Veliko jc tudi Nemcev,- ki So zaduvoijni, da so v Jugoslaviji. Pač pa je tudi pri nas še nekaj Slovencev, ki si žele v Avstrijo, ker je tam vse „vredno". Tudi Mežnarca je menda rekla, da bo glasovala-za Nemce, in njen sin iVVhej se zelo poteguje za lačeubergarijo.
Podjuna. Kakor imajo Vobre svojega Zepeja, se tudi mi lahko ponašamo s svojim. Ime ntu je Turkov Zepej. Torej Turkov Zepej je podjunski paša. Ko so bili še Nemci tu, se je ta nem-škutar obnašal prav po turško. Ko pa je jugoslovanska metla pometla tisto so-drgo proti Celovcu, je bil nekaj časa še precej miren, a sfdaj je že tako napredoval v svoji agitaturi, da je postal paša vseh podjunskih nemčurjev. Ima svojega adjutanta Slimenka. Za ordo-nanca pa je Kari Oprjan. Paša in adjutant podučujeta svojo bando v Pod-juni, ordonanc pa hodi h Kiančniku po poročila. Malo pred Velikonočjo je naš paša rekel na nekem zborovanju pred hišo nemčurja Hutarja: ,,Alelujo bomo že v Celovcu praznovali".
Paša Zepej, slab prerok si! Kako se bosta Alah in njegov prerok Mulia-med prestrašila, ko bosta zagledala tvojo prazno bučo! ...
Trušnje. V nedeljo dne 30. utaja bo pri nas velika ljudska veselica z zelo zanimivim sporedom, katerega pa še bomo pravočasno priobčili. Pridite vsi!
Odbor.
Grebinj. Na 'splošno željo tuk. Slovencev, se ponovi narodna igra „Domen" dne 23 tm, (binkoštno nedeljo) v Klošlru. Tem potoni vabimo vse prijatelje narave, da pribite sem, Obenem opozarjamo na starinsko samostansko cerkev. Čisti dobiček se porabi v narodne namene in za siromašne otroke.
Globasnica. Na binkoštni ponde Ijek je pri cerkvi sv. Rozalije ob 10. uri dopoldne za kmete in delavce zelo važen shod s poučnim govorom. Popoldne ob treh pa je v Globasnici v Nar. domu zborovanje Uprizorila sc bo narodna igia „RokovnjaCi" ^Pričakujemo obilne udeležbe.
Važenberk. Žensko društvo za občino Važenberk vabi v nedeljo, drie 23. maja vse članice na izredni občni zbor, ki se vrši v šoli na Želinjah ub treh popoldne. Udeležite se vse, kajti slišale boste mnogo zanimivega!
Borovetjski okraj»
Medborovnica. Oberleutnanttolks-veiovcev Hans Huss p. d. Pavkarjev v Resniku je nedavno pisal svojemu očetu pismo, v katerem prav utožno opisuje, kako se mu godi v blaženi Nemški Avstriji, in ga prosi, dn bi mu izročil posestvo, da pride takoj domov in da se oženi. Lcj zlodja, g, Pavkar, Vi vendar j trobentate naokoli, da je tam v N. A. ; kakor v nebeškem raju, Vaš sinko pa sili sem v pekel, k tem prokletim „čušoin".
Vaš sinko naj le ostane tam in tudi Vi pojdite za njim tja, kjer se Vam bo vendar bolje godilo. Bodite prepričani, da se ne bo nikdo za Vami jokal I
Kotmaraves. Že cel teden naprej ni o ve drli, da pridejo nemškutarji skoz Kajžnfkove hiače Da od one strani ne pride bogve kaj prida, to verno že dolgo, Foča nam tudi zmiraj od nemških krajev sem p o bije polja Da bo pa kaj takega prišlo, tega pa res nismo pričakovali.
o so bdi „ksihtt"! Na, kdor pozna Dioniža Krajcarja, ki ima eno nogo in uho za polovico večjo ko drugo, si že sam more vse druge narajmati skupaj. Od Ledrarja se zasliši okoli poldneva močno kruljenje in kotmirške dame, v prvi vrsti Ltzka in Pavla, se postavijo po raznih voglih, da bi dobili bolj ko-rajžo. Hajnžek je nosil roke na hrbtu Še-ni pa je vpila „Pa še pridite"! Pavla pa jih je razveseljevale s svojo nemščino „Pubelen, singenen". Komaj pa se je pokazalo par naših "fantov, so pa napravili kratek konec vsemu „singenen" in „pubelen*. Šli so kot muzikanti na pe-peinico s pjesa. Iz Žthpolj jih ni bilo več nazaj. Škoda, škoda! — —
Št. Janž v Rožu. Na praznik V ne -bohoda smo imeli v naši župniji veliko cerkveno slavnost. Vse, kar čuti sloven sko, je prišlo na ta shod. Procesije se je udeležilo nad 3000 ljudi. Nemčurji so se skrili za Mežnarjevo hišo in so le od strani gledali na nas. Zajci!
Hvala vsem, ki so pripomogli h krasnemu uspehu!
Borovlje. (Posnemajte.) Neimenovan rodoljub je daroval za narodne namene v znak obletnice prihoda Jugoslovanov 80 K.
Borovlje. Za Malgajev spomenik nam je poslal g. Tomaž Stangl, nar. vodnik orož. čete v Borovljah 20 K. Srčna hvala!
Šmarje ta v Rožu. Na belo nedeljo je bilo pri nas živo. Naše žensko društvo je priredilo igro „Brat Sokol*. Obenem je prvič zapel naš ženski zbor. Pa tudi naši mali so pokazali, da imajo dobre glasove. Obiskal nas je tudi naš g. general Maister. Naši nemčurčki so bili mnenja da nam pokvarijo našo prireditev. In kako ? G. Schellander, Plahsnig (po domače Piaznik) in ata Tevžej iz Dol, štnar-jetska milijonarja in dolski agrarec, so slekli zvečer svojo belo kožo, zjutraj so pa oblekli rdečo, postali so črez noč socialdemokrati. In udarili so jo na Kočuho k Petriču na socijal-demokraški shod, da se tam potegnejo za pravice delavcev. Ti so ravno takrat štrajkah, ker jih ta dva gospoda ne plačata, kakor se plača danes delavec. Škoda, da so pregnali te tičke orožniki! Človek bi bil lahko iskal z lučjo pri belem dnevu socialdemokrata med njimi pa bi ga menda ne bit našel. No, če se človek ženi kakor g. Schellander, ima gotovo rdeče srce, pa zato še vendar ni socialdemokrat. Tega prepričanja je postal tudi on, ko je zagledal orožnike. Šel je takoj pregledovat hlode, da ne bi bil kdo mislil, da je prišel na shod. V Celovcu pa govorijo, da so to storili orožniki, ko so zagledali onih 50 man-delcev s sedmimi Boroveljčani vred. Kdo je nesel to novico tja, bi nam vedel mogoče povedati g. Schellander, ki je bil pred kratkim tam.
Dobiček smo imeli mi in oni. Ali smo položili v svojo blagajno lisočak, Petricu so zaprli gostilno, pismonoša, ki je nosil za ta shod vabila okoli, je odstavljeji, z drugimi pa še obračunimo.
G. Schellandru st. in g. Lekseju pd. Dov-jaku st. pa povemo na tihem, da jih naj bo sram, da leže njih coklje, ki sta jih izgubila pri begu s shoda za Petričevim hlevom, da jih ne bosta iskala vsak dan po Kočuhi in si zastonj brusila jezikov. Vsem onim, ki imajo revmatizem, pa bi priporočali Kočuho
Stran 4.
„KOROŠEC", aru 2r. rnaia i920
Ste». 39,
kot najbolj?,e zdravilišče. Dovjak ima namreč tako bolne-noge, da vedno sili v Celovec k zdravniku. In ker ne dobi dovoljenja, lazi v Kočuho se „zdravit". Poznamo par knajpovcev, ki bi ga radi zdravili po svoje, da ga namreč namočijo v prvem korita, a ;>e jih izogiblje ki/ viag križa, Pa ga poiščemo na domu. Ti knajpovci imajo tudi svojo himno, ki ju pojejo pred, med in po takem opravilu. Čujte g Dovjak:
Le hitro iz Srna! !>•(<•, oj ii neinčurska kri, oaj tukaj nimaš munt, pa tud' življenja ni. Le hitro, ie urno poben mi kopito. Drugače ti hlače namočimo v kot no! (Poje se po napevu „Naprej, zastava Slave").
Politični pregled.
Koalicijska vlada sestavljena.
Prestolonaslednik regent Aleksander je danes (17. 5) podpisal ukaz, s katerim je bilo imenovano nova koalicijsko ministrstvo. Kabinet je sestavljen tako le:
Dr. Milenko Vesnič, ministrski predsednik, S to j an Protič, minister za konstituanto in izenačenjo zakonov, Ljuba DavidoviČ, minister za notranje zadeve, dr. Anton Korošec, minister za promet, Marko Trifkovič, minister pravosodja, Pavle Marinkovič, minister vere, Kosta Stojanovič, finančni minister, dr. Ante Ï rumbič, minister za zunanje posle, Joca jovanovič, minister za zgradbo, Svetozar Pribičevič, minister prosvete, dr Velizar Jankovič, minister za poljedelstvo in vode, dr Momčilo Ninčič, minister za trgovino in industrrjo, dr. Henrik Krizman, minister agrarno reformo, general Branko jovanovič, minister vojne in mornarice, dr. Mate Drinkovič, minister pošte in brzojava, dr lvica Kovačevič, minister za šume in rude, Živojin Rafajlovič, minister za narodno zdravje, dr. Vekoslav Kukovec, minister za so-cijalno politiko, in Risto Jojkič, mi-, nister prehrane
Člani nove vlade so danes ob 17. položili prisego v roke prestona-slednika Aleksandra. Pri tej priliki je regent izrazil željo, naj ima nova vlada mnogo uspeha pri izvrševanju svoje velike naloge, v prvi vrsti glede državne ustave. Zatrjeval je nove ministre, da bodo vedno našli podporo pri njem. Novoimenovani ministrski predsednik dr. Vesnič se je prestolonasledniku zahvalil za zaupanje ter ga je zagotavljal, da more računati na to, da bo vlada za izvrševanje svoje važne naloge uporabljala vse svoje sile, toliko iz vdanosti do prestola, kolikor za narod in iz pietete do junakov-mučenikov.
Vabilo.
Krajevni odbor Narodnega sveta in Žensko društvo priredita na binkoštni pondeljek^
v Zelea;« » i K tipli
Koroški dan.
SPORED: ub ii. uri slovesna sv. maša, po maši javen shod na trgu, kjer govori več govornikov. Med govori godba. Nastopijo tudi razni pevski sbori. Popoldne ob 2. uri v prostorih hotela Oregurjev dror igra, nato vrtni koncert, ribji lov, šaljiva pošta od 6. ure naprej ples v So-kolski dvorani.
Vstopnina k igri 1 K stojišče, 2 K sedež k plesu 5 K.
Vsi na ta dan v Železno K a p 1 o!
Društva naj pridejo po možnosti z zastavami! Iz bližnjih krajev naj se pripeljejo na okrašenih vozovih!
Za ugodno železniško zvezo iz krajev, ki leže ob progi Dravograd—Sinča vas— Žel. Kapla, je preskrbljeno.
Pripravljalni odbor.
Veliki cerkveni in ljudski shod
•se bo vršil na binkoštni pondeljek, dne 24. maja pri
W Marijini božji poti v Dolini.
Na predvečer šinarnice.
Zjutraj se začnejo sv. maše ob pol šestih. Slovesna služba božja bo ob osmih (če bo vreme lepo, pod milim nebom) v spomin 100 letnice vrnitve papeža Pija Vil. iz pregnanstva.
t '
^ s r t
VI
Nato
Zastopane nuj bodo vse organizacije in društva v kar največjem številu. Pridejo priznani govorniki in govornice. Ub dveh pop. šal o igra „Pri gospodi". Nato kratek govor. Sledi krasna igra „Dve materi", h kateri so posebno povabljene vse Marijine družbenice. V odmorih petje narodnih in umetnih pesmi.
" Po končani slovesnosti šinarnice. Vsi, ki ste na ta dan tako radi romali v — upamo še vedno — naše narodno svetišče v Gospo Sveto in vam je letos še zabra-njeno, pridite k Mariji, pomočnici kristjanov, da nas skoraj reši nemškega trinoga. Povejmo svetu, da imamo dve materi: nebeško Marijo in zemeljsko jugo slavijo. Vsi na noge ta dan in na veselo svidenje v Dolini!
Ure se računijo po starem času.
V slučaju slabega vremena bo ljudski shod ob pol desetih v obširnih prostorih grada v Grabštanju in tudi igri se bosta uprizorili tam.
Dekleta, pridite v narodnih nošah!
Velik posestnik išče delavca,
ki se razume na vsa k velikemu posestvu spadajoča dela, kakor rta mizarstvo, kolarstvo itd., in ki zna popravljati tudi mline in žage. Naslov pove uprav-ništvo „Korošca".	_________
Dražba lova.
Dne 3. junija 19.:u ob 2. uri popoldne se odda potoni dražbe
občinski lov občine Otok ob Vrbskeiu jezeru
za dobo 5 lel. Izklicna cena IOih) K.
Občinski urad Otol'._
(kakih 60 dreves) pri lepi cesti, proda Morak Ftorijau, Ribnica,
Dobro ohranjeni gepelj
(Firma Ježek) proda Gantar Pavel, Led, p. Ruda.
Za ovoj o volu«)
zamenjam
MŠf* i i ii bil i* 1 iei:»t
^a perilo in ženske obleke
j. Oswald, Velikovec, kavarna Spari.
Stoječ les
obč. Št Peter na Vaš.
Proda
upravnislvo.
se
Zlatu-ura (18 kargtcv; in zlat j; r stan z rubinom. Naslov pove
u o £
u
s g
•s ■s
€ >
J3
'h
S
r »H
a
M »5
Rezan leš (smrekov, jelkov, borov, mécesnov, bukov)
Tesan les (smrekov, jelkov» borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, inecesen)
Bukov les (hlode ocl 25 v ni debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu
Smrekovo skorjo
pr kupi -im wm a lep i tn 11 > & i i »

DRAVA"
tesii i ti t f^ov i^ka In luči UH»ri|s»u« dry ^ t-» t»
K. O. m»
v IMARliïOkïI.
t\
S 2
p v
H

>>
H
P
i p*
o n
teieioB St. 1 (luterarbati).
t^------ r — Centrala Maribor
Mestni trg št. 141. Rafiuti postil, tek. urada SHS v Ljubljani: HM. ======= Podružnica Murska Sobota	,-----
sprejema vlogt- na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrsine kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Podružnica izvršuje vse v bančno stroku
spadajoče posle. Blagajna je odprta od '/» 0. do 12. ure
in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vu-d-nostne papirje ter eskotnptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačna
.«j,
i .:» . « I. . *
i> I J » .
IJrerlj .il« ■ i, A« . > u 1
ll'.lrx /in >t> litf) v »lil*'