• RUDARSKA PARADA IN PROSLAVA OB VELENJSKEM JEZERU 27. junij 1975 - leto XI - št. 24 (283) - cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks • V SREDO, 2. JULIJA, ZAČNE ODDAJATI Radijska postaja Velenje se bo prvič oglasila v sredo, 2. julija, ob 15,30. Slišali je boste lahko na ultrakratko valovnem področju, in sicer na frekvenci 88,9 megaherzov. Radijska postaja Velenje se bo znova oglasila 3. julija dopoldan ob 8. uri, pred osrednjo slovesnostjo ob 100-letnici rudarjenja v Velenju in prazniku rudarjev. Potem pa jo boste nekaj časa lahko poslušali vsak četrtek ob 15,30. Ko bomo preizkusili delovanje radijskih aparatur v studiu, bo Radio Velenje oddajal postopoma večkrat na teden, kasneje pa vsak dan. Praznovanje v znamenju j jubileja in dosežkov HH^v V jami velenjskega rudnika lignita SREČNO, VELENJSKI RUDARJI O SREČNO, France Popit bo govoril v Vi Delavci Rudarsko-elektroenergetskega kombinata Velenje vas vabijo na OSREDNJO PROSLAVO V POČASTITEV 100. OBLETNICE RUDNIKA LIGNITA VELENJE, 30-LETNICE OSVOBODITVE IN DNEVA RUDARJEV! Proslava bo v četrtek, 3. julija 1975, ob 9. uri na stadionu ob Velenjskem jezeru. Slavnostni govor bo imel France Popit, predsednik CKZKS. Ce bo deževalo, bo proslava v novi večnamenski hali v Velenju. mm tošnjem rudarskem prazniku, združena, z 100-letnico rudnika in 30-letnico zmage nad fašističnim okupatorjem, se bo začela v četrtek, 3. julija, ob 9. uri na stadionu ob jezeru. Na proslavi bo imel slavnostni govor predsednik slovenskih komunistov France Popit, z že tradicionalnim skokom čez kožo pa bodo sprejeli v rudarske vrste okrog 60 gojencev rudarskega šolskega centra. Na predvečer pred 3. julijem bo ob 20. uri pred domom kulture v Velenju koncert rudarske godbe, ob pol devetih pa se bo v Velenju in Šoštanju začel velik ognjemet, na okoliških vrho- vih pa bodo zagoreli kresovi. Ob 5. uri na praznični dan se bodo po dolini najprej zaslišali zvoki budnice ter kanonada, ob 8. uri pa bo proti stadionu krenila velika parada, v kateri bodo sodelovali rudarska godba in mladi godbeniki rudarskega šolskega centra, rudarji v slavnostnih uniformah, šoferji, športniki, mladi v narodnih nošah in drugi. Kot je že to običaj, se bodo vsi udeleženci proslave zbrali ob 11. uri na tradicionalnem pikniku na velenjskem gradu. Prireditve pa bo sklenilo avto-moto društvo Velenje z motokrosom v Paki. Še nekaj dni in velenjski rudarji bodo spet slavili svoj stanovski praznit, 3. julij. Z njimi bo slavila vsa dolina, saj letos praznujejo tudi 100-letnico rudarjenja. V ta namen bo v Velenju vrsta prireditev, ki se bodo začele že danes ob 19. uri, ko bodo v prostorih velenjske knjižnice odprli aazstavo del Ucovne sekcije „RELIK" iz Trbove^. V soboto, 28 teg^a meseca, bo v novem samskem domu REK ob Kidričevi cesti otvoritev razstave 118 del 93 lik ovnih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Pokrovitelja razstave sta občinska kulturna skupnost in REK Velenje. Popoldne istega dne se bo ob 16. uri začel na kotalkališču košarkarski turnir, na katerem bodo sodelovalci košarkarji Olimpije, Lokomotive, Triglava in Beti. Zvečer ob 19. uri bodo predstavniki REK podelili v delavskem klubu jubilejne nagrade za 20-letno delo v delovni organizaciji ter priznanja vsem tistim rudarjem, ki so že deset let zvesti člani jamske reševalne Čete. Dan pred praznikom bo ob 10. uri slavnostna seja delovne organizacije REK, na kateri bodo imenovali za častnega člana kolektiva predsednika CK ZKS Franceta Popita. Na seji bodo podpisali tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi novih temeljnih organizacij združenega dela ter podelili okrog sedemdesetim članom odlikovanja predsednika Tita. Ob isti uri dopoldne se bodo začele prve športne igre rudarjev vseh slovenskih premogovnikov: Idrije, Mežice, Laškega, Senovega, Zasavskih premogovnikov Kanižarice, rudnika urana Žirovski vrh in kao-lina iz Črne pri Kamniku. Sode- lovali bodo tudi rudarji iz Labi-na, Raše in Dobrinje pri Tuzli. Rudarji se bodo pomerili v malem nogometu, streljanju, kegljanju, šahu in v krosu. Ekipni zmagovalec bo prejel prehodni pokal. Popoldne tega dne pa bodo na slavnostni seji konference Zveze komunistov REK v domu kulture sprejeli v Zvezo komunistov prek 80 novih članov. Osrednja slovesnost ob le- V nedeljo popoldne se bo ob 16. uri začel na rokometnem igrišču rokometni turnir ženskih ekip, ob 19. uri pa bo v delavskem klubu sprejem za upokojence. Ponedeljek bo minil v znamenju nove delovne zmage. Ob 17. uri bodo odprli nov samski dom ob Kidričevi cesti. Naslednji dan, v torek, 1. julija, se bo ob 17. uri začel veliki mednarodni miting na stadionu ob jezeru. Letos bodo velenjski rudarji spet slavili. 3. julij je njihov praznik, dan rudarjev. Letošnji rudarski praznik pa bo sveča-nejši in pomembnejši, kot so bili vsi prejšnji. Trideset let so s svojimi žuljavimi rokami rudarji iz Velenja delali v novi svobodni Jugoslaviji. Rudarjenje v Šaleški dolini sega sto let nazaj. To pomeni, da ima dolina že veliko tradicijo. Maloštevilni kolektiv je zdaj prerasel v pomembno rudarsko in elektroenergetsko delovno skupnost na Slovenskem. Temu primerni pa so tudi rezultati, kijih dosegajo delavci, združeni v rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje. Počastitev 100-letnice rudnika lignita Velenje, 30-letnice osvoboditve in dneva rudarjev je pomemben jubilej. In ne - _ zgolj to! Pred rudarsko elektroenergetskim kombinatom bodo v prihodnjih letih velike naloge. Povečanje rudniških zmogljivosti in gradnja nove stopnje termoelektrarne v Šoštanju sta nalogi, ki segata izven delovnih obveznosti enega samega delovnega kolektiva. Zato mora biti skrb celotne slovenske družbene skupnosti usmerjena v Velenje, kjer delavci rudarsko elektroenergetskega kombinata ustvarjajo pomemben delež v energetiki Slovenije. Vsem 5.500 delavcem, ki delajo v tem velikem kombinatu, velja v teh dneh pozornost vseh občanov in delovnih ljudi velenjske občine. Njim smo vsi skupaj dolžni ,ob jubileju in dnevu rudarjev iskreno čestitati za dosežene uspehe pri graditvi samoupravne socialistične Jugoslavije. Zatorej, SREČNO ob prazniku! ZADNjEDNI PO SVETU... • OBISK BRANDTA Na obisku, v Jugoslavijo je prišel predsednik socialdemokratske stranke Zvezne republike Nemčije in nekdanje kancler Willy Brandt, ki ga je povabil predsednik republike Josip Broz Tito. Oba državnika sta že stara znanca in zato bodo njuni pogovori lahko potekali v izjemnem ozračju odkritosti in prijateljstva ter globokega obojestranskega razumevanja. Po pričakovanju bodo evropski odnosi, posebej pa varnost in sodelovanje na stari celini, v ospredju pozornosti, čeprav bosta seveda sogovornika razpravljala tudi o drugih mednarodnih vprašanjih in kajpak tudi dvostranskih odnosih. Predsednik zahodnonemške socialdemokratske stranke se mudi na obisku pri nas dva dni in se bo v tem času srečal tudi z drugimi uglednimi jugoslovanskimi voditelji. m GOST IZ INDONEZIJE Nekaj dni kasneje bo Jugoslavija pozdravila še eno izmed uglednih osebnosti današnje mednarodne politične scene: k nam prihaja na povabilo predsednika Tita indonezijski predsednik Suharto. Jugoslavija in Indonezija sta sicer zemljepisno zelo oddaljeni druga od druge, toda to nikakor ni ovira, da ne bi izredno plodno sodelovali v mednarodni areni, še posebej kot članici nauvršče-nih. Tem razgovora seveda ne bo manjkalo, pri čemer je mogoče sklepati, da bodo prevladovale tiste, ki zadevajo dejavnost neuvrščenih, kar postaja še posebej aktualno v teh dneh, ko se neuvrščeni že pospešno pripravljajo na sestanek v Limi, glavnem mestu Peruja, kjer se bodo srečali zunanji ministri neuvrščenih dežel. Razen tega pa bodo med obiskonj gosta iz Indonezije razpravljali tudi o medsebojnih odnosih, pri čemer bodo morali ugotoviti, da ekonomski na žalost zaostajajo za političnimi, kar bo seveda vzpodbujalo obe strani k ustreznim naporom. Med temami, o katerih bo tekla beseda, pa bodo tudi drugi mednarodni problemi: Bližnji Vzhod, Cipar in širše področje Sredozemlja in drugi. • NAPAD NA JUGOSLOVANSKO MISIJO Pripadniki skrajne sovražne emigracije so napadli poslopje naše diplomatske misije pri Združenih narodih na Peti aveniji v New Yorku. Pri napadu na srečo ni bilo človeških žrtev, nastala pa je precejšnja materialna škoda. Jugoslovanska misija je takoj vložila protest, na katerega je predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva odgovoril z globokim obžalovanjem. Dejal je tudi, da bo oblasti v New Yorku takoj uvedle široko preiskavo-ln obljubil, da bodo z rezultati takoj seznanili naše predstavnike. Newyorška policija, kije sicer že uvedla preiskavo, za zdaj še ni sporočila ničesaar. Medtem je tudi generalni sekretar Združenih narodov dr. Kurt Watdheim izrazil obžalovanje zaradi tega napada in ga obsodil. Toda vse te lepe besede ne morejo prikriti dejstva, da so z jugoslovanske strani že večkrat opozarjali na neustrezne var- _ nostne ukrepe, saj naposled ta' napad ni bil ne prvi in ne edini Toda doslej policija in varnostni organi niso pokazali dovolj pripravljenosti, da se stvari izboljšajo, pa zato ostaja le upanje, da bo poslej bolje. • MEDNARODNA KONFERENCA ŽENSK V glavnem mestu Mehike se nadaljuje mednarodna konferenca žensk pod okriljem Združenih narodov. Jugoslovanske delegacijo vodi Vida Tomšič, kije že govorila in katere govor je vzbudil med delegati drugih dežel veliko zanimanje ter pozitivne odmeve. Glavna tema konference je, kako zagotoviti tudi v praksi sicer že dolgo sprejeto načelo o enakopravnosti žensk. Vida Tomšič je v zvezi s tem opozorila na širše razsežnosti tega vprašanja in poudarila, da ga ni mogoče obravnavati ločeno od drugih problemov sedanjega svetar nerazvitosti, revščine, vedno večjega jezu med bogatimi in revnimi deželami, kar vse po svoje prispeva k slabšemu položaju žensk v nekaterih družbah. ...IN DOMOVINI PRIZNANJE - Predsednik republike Josip Broz Tito je po nekajdnevnem bivanju v Sloveniji odpotoval v Beograd. Pred odhodom z Brda pri Kranju je predsednik republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije Ljubo Jasnič izročil predsedniku Titu prvo zlato značko - mentor Zveze socialistične mladine Slovenije. S tem priznanjem se mlada generacija naše republike zahvaljuje tovarišu Titu za njegovo revolucionarno delo. Značko podeljujejo kot priznanje zaslužnim mladinskim mentorjem in družbenopolitičnim delavcem. CENTRALE - Kot kaže, je zamisel o gradnji pretočnih central na Savi ponovno zaživela. To dokazuje tudi razgovor in ogled terena v dolini Save, kjer naj bi po mnenju znanih slovenskih elektro strokovnjakov zgradili sistem pretočnih central in pre-črpovalno postajo v Požarju. Strokovnjaki menijo, da je skrajni čas, da se prične z uresničevanjem projekta pretočnih central v dolini Save od Zagorja navzgor. Pri tem je potrebno posredno rešiti vprašanje režima reke Save. SOLIDARNOST - V akciji solidarnosti za pomoč Kozjanskemu so do zdaj zbrali več kot 7 milijonov dinarjev. Tri četrtine teh sredstev so dali delovni ljudje v združenem delu z dodatnim delom ali iz osebnega dohodka. Delovni ljudje, posebno pa mladina, so množično sodelovali tudi pri neposrednih delih na terenu. Zaradi široke solidarnostne akcije noben prebivalec prizadetega področja ni prezimoval brez strehe nad glavo, čeprav je potres pred enim letom uničil ali poškodoval 3400 stanovanj. LETALA - Ponudba, ki jo je na svetovno tržišče poslalo za leto 1976 slovensko letalsko čar- tersko podjetje Inex Adria avio-promet, je tolikšna, da že lep čas razmišljajo o novem potniškem letalu, ki ga bodo kupili naslednjega maja. Sicer pa sedanji podatki kažejo, da bo IAA letos opravil mnogo več poletov kot v lanskem letu. Tako naj bi letala v letošnjem letu opravila okrog 12.000 ur letenja, realizirali pa naj bi dohodek v višini 400 milijonov dinarjev, od tega 20 milijonov dolarjev v konvertibilnih valutah. V podjetju pravijo, da letošnje pogodbe odlično izpolnjujejo. Največ dela imajo v ZRN, kjer so jim tudi letos podelili priznanje za najbolj točno . letalsko podjetje, ki posluje na njihovem tržišču. HOTEL - Na Arehu na Pohorju,- na višini 1350 metrov, so pričeli graditi zimsko-športno in turistično središče. Sezidali bodo večnamenski objekt samopostrežno restavracijo s 140 sedeži, klasično restavracijo s 45 sedeži, v hotelskem delu bo 25 sob s 76 ležišči, klubski prostori, bar, garderoba, itd. Hkrati bodo postavili vlečnico, ki bo dolga okrog 1000 metrov. Predračunska vrednost je 27 milijonov dinarjev. \ VARČEVANJE - Slovenske poslovne banke so imele 30. aprila skupno 7 milijard 502 milijona dinarjev hranilnih vlog. Vloge „na vpogled" so znašale 5 milijard 339 milijonov dinarjev, vezane vloge pa 2 milijardi 126 milijonov dinaijev. Hranilne vloge v ljubljanski banki so dosegle 5 milijard 816 milijonov dinarjev, Kreditna banka Maribor je imela 700 milijonov hranilnih vlog, Kreditna banka Koper 669 milijonov dinaijev, Dolenjska banka in hranilnica 196 milijonov in podružnica Jugobanke v Ljubljani 118 milijonov dinarjev hranilnih vlog. OB MEDNARODNEM LETU 2ENA NE ČAŠČENJE ŽENSK Generalna skupščina Združenih narodov je s svojo resolucijo proglasila leto 1975 za mednarodno leto žensk. Tri besede: ENAKOPRAVNOST - RAZVOJ - MIR naj se zasidrajo v miselnost obeh spolov sleherne vasi in mesta na vsej površini zemlje. V mednarodnem letu žena se je ustanovil v Jugoslaviji zvezni odbor, ki ga vodi Vida Tomšič. Predsednik republiškega odbora pa je Franc Šetinc. Vida Tomšič je odpotovala na svetovno konferenco mednarodnega leta žensk v Mehiko, kjer bo poročala o položaju žensk v naši domovini in bo posegla v razpravo o izboljšanju položaja žensk na vsem svetu. Letošnje leto ne bo potekalo v nekakšnem čaščenju žensk, temveč bo slonelo na aktivnosti vsega naprednega človeštva, na prizadevanjih za boljši jutri, za odpravo eenakosti glede na spol in narodnost. Z^a nas je vprašanje enakopravnosti razredno vprašanje. Niti moški niti ženske ločeno, temveč vsi delovni ljudje bodo v begu za izvajanje nove ustave dosegli večje možnosti za urejeno in razvito celoto. Generalna skupščina združenih narodov je 7. novembra 1967 soglasno sprejela deklaracijo o odpravi ženske diskrami- nacije, ki pomeni žalitev človeškega dostojanstva. Splošna deklaracija o človeških pravicah potrjuje, da se vsi ljudje rodijo svobodni in enaki ina da vsako, ne glede na spol, lako uživa vse vsi ljudje rodijo svobodni in enaki in da vsakdo ne glede na spol ko uživa vse pravice in svoboščine. Kljub deklaracijam pa v svetu obstaja "še mnogo nesorazmerij in nesoglasij. Zavedati se moramo, da žena prispeva pomemben delež na področju družtrenega, ekonomskega in kulturnega življenja, daje njena velika vloga v družini, še posebej pri vzgoji otrok. Popoln in vsestranski razvoj dežel, blaginja sveta in stvar miru zahtevajo, da ženske v kar največji meri lahko kot moški delujejo na vseh področjih. Pri izvajanju deklaracij mora biti poudarek na dejanju. Delavki je treba spremeniti razmere na delovnem mestu, urediti prehrano in otroško varstvo. Omogočiti ji je treba izobraževanje na de- lovnem mestu pa tudi poskrbeti za njen prosti čas, kjer si bo pridobila sproščenosti in samozavesti. ženska se mora otresti starih predsodkov, ne sme pa objokovati svojega položaja. S sovraštvom in borbo proti moškemu ni mogoče ničesar doseči. Ti problemi, ki jih prinaša življenje, so skupni in skupno jih moramo reševati.^Na svetovni konferenci o mednarodnem letu žensk je mehiški predsednik Luis Echevria podprl enotno in odločno akcijo vseh dežel v razvoju, da bi spremenili mednarodni ekonomski red, odstranili politiko sile in nasilja v svetovnih odnosih. Niso potrebne deklaracije o pravicah o šolanju, zdravstvu in zaposlovanju, ko v deželah tretjega sveta nimamo denarja za šole, zdravnike in zdravila, vedno večja pa je brezposelnost. "V- Konferenca o položaju žensk v Mehiki ni teč ženska konferenca, ampak se zavzema za ekonomsko in socialno preobrazbo sveta. Ta vprašanja skupna in skupno jih moramo reševati tako moški in ženske, predvsem za nove generacije in zase. POHVALE UČENCEM Šolsko leto se je izteklo in v razredih je zavladal počitniški mir. Učenci bodo za dva meseca pozabili na šolske skrbi in se predali počitniškemu življenju. Jeseni pa se bodo spočiti, zagoreli in veseli spet vrnili med šolske klopi. Seveda ne vsi. Prišli bodo novi prvošolsčki, na šolskem hodniku pa ne bo več mladincev, ki so letos končali osmi razred. Ti si bodo nabirali znanje že v raznih srednjih, poklicnih in drugih šolah. To se ponavlja iz leta v leto. Učenci komaj čakajo, da je konec šole. Toda potem ko pride trenutek slovesa, ko se morajo za vedno posloviti od svojih učiteljev, ki so si osem let prizadevali, da bi jih čimveč naučili, jim je hudo. In marsikateremu osmošolcu pritečejo solze na oči, solze, ki so hkrati zahvala učiteljem za ves trud in potrpežljivost. Tako je bilo tudi prejšnji ponedeljek v avli osnovne šole Miha Pintar Toledo v Velenju. Na podelitvi spri- čeval so se zbrali poleg učencev in učiteljev tudi starši 115 osmošolcev, ki so imeli tokrat na prsih lepe nageljne. Slovesnosti ob podelitvi spričeval, na kateri je otroški pevski zbor pod vodstvom Anice Pukl zapel nekaj pesmi svojim starejšim sošolcem, so se udeležili tudi člani sveta učiteljev in sveta staršev. To je bil obenem tudi trenutek, ko so nagradili s priznanji, pohvalami in značkami vse tiste učence, ki so se izkazali na področju katere- koli dejavnosti. Še posebej so pohvalili 22 osmošolcev, ki so zadnji razred končali z odličnim uspehom. Vsi so prejeli zlato značko bratov Ribar Sedmim mladincem, ki so vseh osem razredov osnovne šole končali z odličnim uspehom, pa je ravnatelj Milan Hart-ner izročil zlato medaljo bratov Mravljak. Ravnatelj je izrekel po sebno pohvalo tudi 33 učencem, katerim so razredniki v izkaz zapisali prav dober uspeh. V imenu vseh osmošolcev se je učiteljem zahvalila predsednica osnovne organizacije ZMS Mojca Bec, ravnatelj pa je vsem osmo-šolcem zaželel veliko uspehov in sreče v sredinah, v katere se bode vključili jeseni. Učencem Anki Zidar, Vladu Blagusu, Viktoriji Miklavžina, Mojci Bec, Mari Kitek, Ireni Pogačar in Bredi Bizjak je ravnatelj podelil zlate značke bratov Mravljak. Žene Šaleške doline bom sledile skleom naše nove ustai in se vključile v odbore za dru beno aktivnost žensk pri soci listični zvezi. V program, boi sprejele: Izobraževanje žen spoznavanje ustavnih pravi razširitev otroškega varst« uvajanje celodnevne šole ditev položaja kmetijskih proiz vajalk. ZDENKA SLOMSE Indijski veleposlanik P. N.Menon, slikan v Velenju. ko je bil gost Modnega salona Smrt indijskega veleposlanika Menona V ponedeljek, 23. junija, je v Beogradu nenadoma preminil indijski veleposlanik v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Parappil Na-rayana Menon. Indijski veleposlanik Menon je predzadnjo soboto, 14. junija, obiskal Šaleško dolino. Odzval se je vabilu „Modnega salona", ki je letos začel predelovati indijske bombažne tkanine in z izdelki hitro osvojil tržišče. Visokega gosta iz prijateljske Indije pa je ob obisku v središču Šaleške doline sprejel tudi predsednik občinske skupščine Nestl Žgank. Delovni kolektiv „Modnega salona" Velenje je poslal ob nenadni smrti P.N. Menona brzojavko z izrazi sožalja indijskemu veleposlaništvu v Beogradu. Koiii<*iitfai* tiMlim 27. junija 1950 leta, torej natanko pred petindvajsetimi leti, je jugoslovanska Zvezna skupščina sprejela zakon o upravljanju tovarn, o tem torej, da so v lasti delavcev. Pravimo, da je bilo pred petindvajsetimi leti uzakonjeno samoupravljanje ... Po Pariški komuni in Le-ninskih sovjetih je Jugoslavija kot prva prevzela samoupravno idejo, ki smo jo do danes razvili kot temeljni družbenopolitični ■ in ekonomski odnos. Uvedba samoupravljanja' ni bila slučajna. Lahko bi celo dejali, da je bila posledica za nas neugodnih gibanj, o katerih se partiji v revoluciji in takoj po njej še „sanjalo" ni. Tako je na eni stremi prišlo takoj po vojni do razraščanja birokratskega aparata, tistega, za katerega pravi Lenin, da postavlja svoje interese pred družbene, na drugi strani pa je Jugoslaviji pretila nevarnost stalinizma kot poosebljene prav tiste dni - skupaj z nekaterimi najožjimi sodelavci - tarča grobih ideoloških in političnih napadov. V bistvu se je tiste dni odločalo o usodi vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, odločalo se je o naši nadaljnji razvojni poti. Namerno smo napisali „odlo-čalo se je", kajti jugoslovanski narodi in narodnosti Alternativa politike, ki je zahtevala družbeno obnašanje po določenem informbirojevskem receptu. Obema nevamostima se je odločno uprla jugoslovanska Zveza komunistov na čelu s tovarišem Titom, ki je bil skupaj s svojo partijo in Titom so bili že odločeni Zato tudi nismo pristali na nikakršne „razvojne diktate", zato je bil naš odgovor zoper popolno nerazumevanje našega razvojnega trenutka in hotenj - samoupravljanje. Samoupravljanje, ki je še močneje združilo jugoslovanske narode in narodnosti v enotno družbeno skupnost, samoupravljanje, kije bilo in je še odgovor vsem, ki „težko" razumejo našo samobitnost, hkrati pa predstavlja samoupravljanje tudi najmočnejši izziv našemu delu in vsemu svetu, kajti prav danes se močneje oglašajo tisti - v najrazličnejših državah ki vidijo prav v samoupravnih >'lnosih pota za nadaljnji u. i:".heni razvoj. z. O je samoupravljanje tudi i. ' dovinska alternativa vsem p. Uvelim političnim sistemom, nov družbeni odnos in reu '2 možnost za osvoboditev dt u človeka. MIL,. 'EDEN t V ZNAMENJU VISOKEGA JUBILEJA • V ZNAMENJU VISOKEGA JUBILEJA • V ZNAMENJU VISOKEGA JUBILEJA • V ZNAMENJU VISOKEGA Leto intenzivne samoupravne dejavnosti Za več kot 5000-čiansko delovno skupnost radarsko elektroenergetski kombinat Velenje poteka letošnje leto v znamenju visokega jubileja: 100-letnice radaijenja. To pomembno obletnico bodo rudaiji proslavili nadvse slovesno z vrsto prireditev, ki bodo hkrati posvečene tudi 30-letnici osvoboditve. Prireditve so se dejansko začele že konec lanskega leta, ko so položili temeljni kamen za nove objekte TOZD elektrostrojni obrati. Prvega februaija so slovesno označili začetek gradnje termoelektrarne Šoštanj 4, aprila pa so predali namenu nove proizvodne prostore za TOZD proizvodnja gradbenega materiala. Vrsta prireditev (kulturnih, športnih in drugih) se bo zvrstila tudi v dneh pred stanovskim praznikom rudaijev 3. julijem. Dan pred praznikom bo slavnostna seja delavskega sveta REK, na kateri bodo podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi novih devetih temeljnih organizacij združenega dela iz sedanje TOZD rudnik lignita Velenje. „Lansko in predlansko leto sta bili za delavce REK nedvomno zelo pomembni," je dejal direktor splošnih služb Kristian Hrastel. „V tem obdobju je namreč potekala izredno intenzivna samoupravna in družbenoekonomska politična dejavnost, ki ne predstavlja le velikega deleža za energetiko v Šaleški dolini, ampak v vsej Sloveniji. V našem kombinatu smo odprli nove procese povezovanja združenega dela; to je tistega dela, ki je osnova vsakega gospoidarstva. V tem času smo spodbudili procese združevanja energetike kot celote, ki bodo tuidi v prihodnje predstavljali za nas zelo važno osnovo pri nadaljnjem povezovanju v dolini." Vse to je delovni skupnosti uspelo zaradi visoke zave sti, ki so jo intenzivno gradili vseh petindvajset let. Da je bilo združevanje resnično odraz in želja delavcev, najbolj izpričuje dejstvo, da se je kar 90 odstotkov delavcev izreklo za združitev energetike v dolini. „Vendar mi nismo nikoli razumeli, da je samoupravljanje neka enkratna, trenutna politična akcija, ampak da je to proces, ki znova odpira nove možnosti." Samo nekaj mesecev po združitvi desetih temeljnih organizacij v delovno organizacijo REK, so začeli razmišljati, kako bi samoupravljanje še poglobili. Posebno skrb so posvetili največji temeljni organizaciji rudlnik lignita Velenje, ki združuje nad 3000 delav/cev. V ta namen je delavski svet TOZD RLV imenoval posebno komisijo, kije po letu dnii intenzivnega dela in študija tehnologije in organizacije dela, ekonomskih učinkov ter medsebojnih odnosov v možnih novoustanovljenih temeljnih organizacijah napravil pred mesecem dni posebno analizo pogojev za organiziranje novih TOZD. „V to razpravo," je podčrtal Kristian Hrastel, „so se vključile tudi druge temeljne organizacije, kot na primer termoelektrarna Šoštanj, kjer so tudi napravili ekonomsko analizo, nadalje elektrostrojni obrat in drugi. Podobne možnosti so v TOZD plastika in zaščitna sredstva. Skratka - proces je odprt, delavci čutijo sami potrebo po nadaljnjem ustanavljanju TOZD." Plod nenehnega poglabljanja samoupravljanja in zaradi uresničitve zahteve, da bi lahko še bolj učinkovito tako ekonomsko kot Rudaiji morajo svoj polurni počitek preživeti kar v jami, več sto metrov pod zemljo tehnično spremljali poslovanje TOZD, bodo pooblaščeni predstavniki na slavnostni seji delavskega sveta 2. julija prihodnji teden podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi devetih temeljnih organizacij združenega dela iz sedanje rudnik lignita Velenje. Tako bo delovno organizacijo REK v prihodnje sestavljalo naslednjih osemnajst temeljnih organizacij združenega dela: jama vzhod, jama zahod, steber 8, jama Škale, priprave, storitve, mehanizacija in transport, jamske gradnje, klasirnice (te so nastale iz sedanje TOZD RLV), elektrarna Šoštanj, elektrostrojni obrati, zunanji obrat, proizvodnja gradbenega materiala, plastika in zaščitna sredstva, tiskarstvo, družbena prehrana in gostinstvo ter stanovanjsko gospodarstvo. Seveda pa bo obstojala tudi samoupravna skupnost skupnih služb. Ustanovitev novih temeljnih organizacij predstavlja najsmoternejšo uresničitev ustavnih načel — približati delavcem kot nosilcem samoupravljanja odločanje o vseh delih delovnega procesa REK za čimbolj neposredno uresničevanje njihovih pravic in obveznosti. To pomeni, da bodo lahko delavci konkretneje odločali o vprašanjih svojega dela in nadzorovali izvajanje sprejetih odločitev in delo vseh organov in služb v TOZD, tako strokovnega kot samoupravnega značaja. Za jubilejno leto velenjskih rudaijev pa ne bo značilno samo nadaljnje ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, ampak so v to leto stopili z veliko obveznostjo. Z izgradnjo 4. faze termoelektrarne Šoštanj bodo morali do konca leta 1977 povečati proizvodnjo od lanskih 3,9 milijona ton na 4,7 milijona ton. Zato je za REK poleg investicij, ki jih vlagajo v nadaljnji razvoj, izrednega pomena tudi zagotovitev stalne delovne sile. O tem vprašanju smo se pogovaijali z direktorjem TOZD RLV Slavkom Janežičerrh ,,100-letnico rudarjenja v Šaleški dolini upoštevamo od dneva, ko je prva vrtina na-vrtala glavno plast premoga, ki ga danes odkopavamo. V letošnjem jubilejnem letu bomo prvič presegli 4 milijone ton, od tega predvidevamo, da bomo več kot 50 odstotkov proizvodnje pridobili mehanizirano. Z uvajanjem mehanizacije so se zelo povečali tudi učinki, saj znaša zdaj poprečni odkop na dnino 19 ton, jamski učinek je šest ton, celotni rudniški pa 4,9 tone premoga na dnino. Predvidevamo, da bomo letos v rednem delovnem času nakopali 3,9 milijona ton premoga, prek rednega delovnega časa - ob prostih sobotah pa še dodatnih 250 tisoč ton. To planirano proizvodnjo smo v prvih šestih mesecih presegli za 90.000 ton in tako dosegli v prvem polletju rekordno proizvodnjo 15.230 ton premoga na dan. Z izgradnjo nove stopnje termoelektrarne bodo morali rudaiji v letu 1978 nakopati že 4,7 milijona ton premoga. Seveda pa te proizvodnje ne bodo mogli doseči le s povečanjem števila zaposlenih, ampak bodo morali povečati tudi produktivnost odkopa na čelih, to bo možno le z mehanizacijo odkopavanja. V naporih, da bi čez dobri dve leti nakopali že 4,7 milijona ton lignita, jih ovira pogosta nelikvidnost. „V letošnjem letu smo bili že prek tri mesece blokirani, kar nam močno omenomogča nabavo nadaljnje mehanizacije. Strokovni kader je zaradi tega vse preveč obremenjen z Iz sedanje temeljne organizacije združenega dela rudnik lignita bodo ustanovili 9 novih. To je v jubilejnem letu plod poglabljanja samoupravljanja. iskanjem sredstev za izplačilo plač, namesto, da bi se ukvaijal z izpolnjevanjem zastavljenih nalog," je poudaril Slavko Janežič. Kljub rekordnim dosežkom v letošnjem letu pa prav zaradi nelikvidnosti nastaja resna nevarnost, da zaradi nenabavljene opreme ne bodo mogli doseči plana oziroma bodo morali, če se bo tako nadaljevalo, proizvodnjo celo znižati. „Danes rudnik še ni sposoben nakopati 4,700.000 ton lignita, kar dokazujejo tudi naši plani 4,150.000 ton premoga, upoštevaje delo ob sobotah. Vendar pa vsa dela potekajo po planu. V treh letih, ki jih imamo še na voljo, bomo tudi to proizvodnjo dosegli — seveda, če bo pravočasno in sproti pritekal denar, kije za to predviden. Gre za denar, ki ga potrebujemo ne le za izgradnjo novih zmogljivosti, ampak tudi za vzdrževanje sedanjih." Za uresničitev izdelanega investicijskega programa bodo potrebovali 100 starih milijard. Ta sredstva potrebujejo za povečanje zmogljivosti v samem rudniku, pa tudi za premestitev in povečanje zaradi mehaniziranja jame elektrostrojnega obrata. Poleg vseh teh denarnih težav tare velenjski premogovnik tudi vprašanje, kje dobiti zadostno število delavcev. V TOZD rudnik lignita, ki zaposluje približno 3400 delavcev, se srečujejo z zelo veliko fluktuacijo in izostanki z dela. Delavce iščejo po vsej državi. Od omenjenih 3400 delavcev jih je prek 800 iz drugih republik. Pri zaposlovanju teh delavcev se srečujejo z mnogimi težavami, ki se kažejo tudi v tem, da le 20 odstotkov novosprejetih delavcev ostane v delovni Organizaciji. Ali z drugimi besedami — na rudniku ostane le vsak peti delavec. Zelo si prizadevajo, da bi čimbolj zmanjšali fluktuacijo delavcev. Izhod vidijo v tem, da novozaposleni delavci dobijo printrna stanovanja in da imajo čim bolje organizirano življenje v prostem času. Tako končujejo gradnjo novega samskega doma, ki bo v bistvu pravi hotel za samce. V okviru njega bodo organizirana prehrana in prostori za športno in kulturno dejavnost rudaijev. Na REK se zavedajo, da tudi to še ni dovolj za pritegnitev mladih ljudi v rudarski poklic. Vedo, da bodo morali tem mladim ljudem v doglednem času zagotoviti tudi večja stanovanja, da si bodo lahko ustvarili družino. Zato načrtujejo v zvezi s povečanjem proizvodnje premoga na 4,7 milijona ton tudi izgradnjo 350 družinskih stanovanj. Do leta 1980 pa jih bodo morali zgraditi najmanj 900. Vzporedno s tem pa bo treba graditi še več vrtcev in šol. Vse to pa so naloge, pri uresničevanju katerih bo potrebna širša družbena pomoč. Ob koncu našega pogovora s Kristianom Hrastlom, Slavkom Janežičem in predsednikom delavskega sveta Jožetom Aljažem je stekla beseda še o vlogi samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva. Njena vloga, so poudarili, se mora predvsem odražati v usklajevanju interesov in programiranju razvoja, v katerega pa morajo biti vključeni tako porabniki kot tudi proizvajalci energije. Menijo, da bi se morah v to skupnost vključiti tudi drugi viri energije (nafta, plin), saj bi tako lahko celoviteje načrtovali razvoj. m PIONIRJI S ŠOLE V PAKI POIMENOVALI ODRED PO PADLEM KURIRJU E X P O R T — IMPORT — TEHNIČNA TRGOVINA — SERVISI činskega odbora ZZB NOV Velenje Rudija Švajgeija, ki sta pionirjem izročila lepa knjižna darila. S šopkom nageljnov pa so pioniiji sprejeli Marijo Blagotin-šek, mater partizanskega kurirja Ludvika, ki je padel v Paki, in njegovaga brata Viktoija. Ludviku še ni bilo sedem- najst let, ko se je konec marca 1944 priključil partizanom. Kot kurir okrajenega odbora OF za šaleški okraj je vzdrževal zveze s Šentiljem, Cirkovcami, Graško goro in Hele nad Šmiklavžem. Vendar Ludvik, najmlajši kurir šaleškega okraja, ni dočakal svobode. V začetku maj 1944 je šel skupaj z Milanom Razdevškom, ki so ga pioniiji prav tako povabili medse, skozi Cirkovce v Pako. Ko sta poskušala priti čez reko Pako, ju je ravno na mostu prestregel sovražnikov rafaL. Ludvika so streli zadeli v prsi, Milanu pa se je uspelo rešiti. Ludvika so pokopali nedaleč stran od kraja, kjer so mu sovražnikove krogle prekinile njegovo mlado življenje. Njegov grob, ki leži v senci visoke smreke, že nekaj let skrbno urejujejo pioniiji iz Pake. Ob dnevu mrtvih prirejajo ob grobu komemoracije. Že dve leti prevzemajo pioniiji velenjske občine od njihovih slovenjgraških vrstnikov prav ob tem grobu kurirčkovo pošto. Padli kurir Ludvik je posta! njihov vzornik, kako je treba ljubiti domovino. Da bi bilo Ludvikovo ime še bolj živo med njimi, so zaprosili njegovo mater naj jim dovoliti preimenovati njihov sedanji od- red Pastirci v pionirski odre kurirja Ludvika Blagotinški Marija Blagotinšek je z velik hvaležnostjo ustregla želji pio niijev. Po končani konfereni so odšli pionirji skupaj z Marij Blogotinškovo, Ludvikovii bratom Viktoijem in vsemi dni gimi gosti k Ludvikovemu gro bu, kjer so prižgali svečke i> zapeli ter recitirali nekaj parti zanskih pesmi. Nato so prisluh nili besedam Milana Razdevški ki jim je s tresočim glasoi pripovedoval, kako je padel nje gov najboljši partizanski prijj telj, še ne sedemnajstletni-Lud vik Blagotinšek. Priporočamo nakup: MOTORJEV, MOPEDOV, DOSTAVNIH TROKOLES, INVALIDSKIH TROKOLES, KOLES, OTROŠKIH KOLES IN VSE OPREME ZA NAVEDENA VOZILA Za nakup avtomobila zahtevajte predračun za kredit pri vaši banki. Za izdelke Tomos in Rog odobravamo potrošniške kredite. Obiščite naše prodajalne: VELENJE, SLOVENJ GRADEC, MOZIRJE! Priporoča se »AVT0M0T0R« - CELJE V petek, 13. tega meseca, so nas povabili na šolo pioniiji iz Pake, da bi se udeležili njihove mladinske konference. Razveselili smo se povabila. Danes objavljamo zapis z njihove skrbno priprvaljene konference. Pionirji so vsem, ki so bili tega dne njihovi gosti, pripeli na prsi rožice, ki so jih natrgali na bližnjem travniku. Toplo so pozdravili predsednika in podpredsednika izvršnega sveta skupščine občine Velenje Fra-nja Kljuna ter Lada Zakoška, direktorja vzgojno-izobraževal-nega zavoda Velenje Franja Ar-liča, predstavnico občinske zveze prijateljev mladine Elfrido Ambrožič in predstavnika ob- Fioniiji so bili zelo veseli, ker se je njihove konference udeležila tudi mati padlega kuriija Ludvika Marija Blagotinšek. Slovenija f^ut av*° Jr TO/n LT«^ 'I-l^Jenit Um H fTr**!^ CELJE ŠE POSEBEJ OPOZARJAMO NA ŠPORTNA OBLAČILA, KOMBINEZONE ZA MOTORISTE IN DRUGE SPREJEMAMO NAROČILA IN VPLAČILA ZA VOZILA »ZASTAVA« IN »CIMOS«, ZA VSA TA VOZILA IMAMO V ZALOGI REZERVNE DELE Pioniiji so se nato še slikali z Blagotniškovo mamo in Ludvikovim bratom Viktoijem IVAN STOPAR V preteklem stoletju je še živelo izročilo, da je imel šaleški g grad nekdaj 36 sob in da so dovajali vodo v kuhinjo s pomočjo H cevi, speljanih z bližnjega hriba. Tudi naj bi na severni strani jj zasnove stal še en stolp, v čigar kleteh, vsekanih globoko v f= skalo, so bile grajske ječe. O vodovodni napeljavi in grajskih s ječah v današnji razvalini ni sledu. Ko se naposled vprašamo, iz katerega časa izvira grad Šalek, s na to zaenkrat ne moremo zanesljivo odgovoriti. Omemba gradu H v 12. stoletju in njegovo ime kažeta na 12. stoletje, vendar tega = današnji vidni ostanki z ničemer ne potrjujejo. Več ali manj M pristna zidava stolpa, ohranjena v vrhnjih dveh nadstropjih, kaže g s svojimi nepravilnimi legami že na čas gotike, torej vsaj na H pozno trinajsto stoletje. Oblika zazidane line, ki smo jo opazili v g pritličju južne stene, je sicer možna že tudi v obdobju H romantike, toda podobne line se pojavljajo na grajskih stolpih v g vsem srednjem veku. Odgovor bi utegnili dati okviri vrat, g ohranjeni v zahodni steni stolpa, toda izdelani so iz neod- H pornega materiala, lehnjaka, tako da od daleč ni mogoče = natanko razločiti njihovih oblik in profilov ter jih časovno opredeliti — če pri tem tudi pustimo ob strani možnost, da sploh niso prvotni. Na risbi iz leta 1905, ki jo je v svoji študiji objavil Otto Piper, so portali polkrožno sklenjeni, kar bi kazalo na dvanajsto oziroma zgodnje trinajsto stoletje. Edini danes še ohranjeni portal v tretjem nadstropju stene pa kaže od daleč že nekoliko zašiljeno obliko — takšna pa je možna šele od konca 13. stoletja dalje. Po drugi strani Piper^ omenja, da je jugozahodna stena grobo zidana po načinu ribje kosti, tako imenovani opus spicatum. Taka zidava kaže na romaniko, vendar je stena danes preveč razvaljena, da bi lahko Piprovo trditev preverili. Vsi vidni stavbni elementi na stolpu so gotski, zato najbrž nismo daleč od resnice, če postavimo nastanek gradu Šalek šele v pozno 13. stoletje. Prvi gospodaiji Šaleške doline so potemtakem prebivali v ne'več ohranjenem dvoru ali gradu. Prvotni grad je že ob svojem nastanku zavzemal skoraj celotno površino grajskega platoja. Ni izključeno, daje bil stolp takrat ne le obrambno jedro zasnove, ampak hkrati edina stanovanjska stavba, na severnem, že naravno zavarovanem delu grajskega prostora pa je bilo obzidano dvorišče. Tu so najbrž šele pozneje pozidali prvo stanovanjsko stavbo, ki seje naslonila na obzidje oziroma stolp; tega so potem tudi ustrezno predelali. Pozneje so grad obzidali še na vzhodni in naposled južni strani. Tako je dobil značaj, kakršnega nam v grobih obrisih kaže Vischerjeva upodobitev iz konca 17. stoletja. Čeprav le skopo skiciran, se nam razvoj šaleškega gradu v tej luči pokaže kot posledica naravne organske rasti. Prvotno skromnemu, naravnost vojaško utilitarnemu jedru so dodajali nove in nove stavbne sestavine. Grad je postajal čedalje udobnejši, reprezentančnejši, zlasti ko so objekte, ki so rabili gospodarskim namenom in ki so se od kraja nemara stiskali na tesnem grajskem dvorišču v okrilju stolpa, prenesli v predgradje. O marsičem lahko zaenkrat le ugibamo. Šele podrobne raziskave plasti, ki se skrivajo pod rušo, bodo odgovorile na to ali ono vprašanje, marsikatera podrobnost pa bo za vselej ostala skrivnost, skrita v nedrih starodavnega kamenja. Ob vznožju gradu se je zleknilo naselje Šalek, ki postaja čedalje bolj zaledje sodobnega Velenja. Hiše in hišice, raztresene na obeh straneh ceste, so obdane z gospodarskimi poslopji, kozolci in sadovnjaki. Pa vendar to ni več vaško naselje, kakršno je bilo §6 pred desetletji. Zunanjščine stavb so urejene po novem okusu, le tu in tam še naletimo na star, kamnoseško izklesan portal. Toda hiša s številko 25 je drugačna. To je enonadstropna stavba s strmo dvokapno streho in gosposko poudarjeno zunanjščino, v kateri prepoznamo nekdanjo pristavo. Zunaj je štukirana, pod to preobleko pa se nakazujejo profilirani kamnitni okenski okviri. Hiša je mikavna zlasti na dvoriščni [ strani, kjer je členjena z arkadnim prizidkom. Zidana je v | baročni tradiciji, na kar kažejo tudi oboki v obliki čeških kap, 1 nameščeni v pritličju. Razgibani železni izvesek za hišni zvonec | ob dvoriščnih vratih je bil skovan v 17. stoletju. Je drobna | umetnina, ki zaokroža vtis starodavne stavbne gmote. Sredi naselja, tik ob cesti, leži podružnica sv. Andreja, od 1 kraja posvečena tudi sv. Krištofu. V virih se prvič omenja leta i 1545 kot „Sannt Christoff vnnder Schollegkh". Dalje prihodnjič § 915323235348235323234823534823534848235323235323482348235323482353234848485323232348234823482323234801482353485323482348234823532348234823534823230148530153234823535348232353480153484848482348234823534848234823532323485353484823232348532323234823010248534823480201025348534802015323010002010102 OBČINA VELENJE Odgovori na delegatska vprašanja 1. VPRAŠANJE: Delegat zbora združenega dela Pernek Ivan je postavil vprašanje delovanja in aktivnosti komisij pri občinski skupščini. Njegovo delegacijo zanima LEDOLIČNtlKA! JAZ SEM DEBELA TROBENTI CA, CUVAJKA INDIJANSKE VOTLINE S ČUDEŽNO MASC0S0 ZA RA-ST LASI! HOBEN LOMANC SE NOČE POROČITI ž MANO, ZATO .SEM SKLENILA, DA BO MOJ MOŽ PRVI, KI PRIDE TOD MIMO I EDEN OD VAJU -SC BO MORAL POROČITI Z MANO, ALI PA VAJU USTRELIM! O BOŽANSKA 1 CA! PRAV TEBE i LA! OBA S] TEBOJ, LE MA TISTI ZDAJ NE MOREM ZA NJIMA! TOMAGiATI M015.AM <5VAPU! . Ni vsak človek rojen i veliko potrpljenja. Doktor William Bean iz svoje življenje posvetil pri človeški roki. S tem je zači kot tridesetih letih, napis znanosti v nadaljnje preučil Doktor Bean ni ničesarji mogočih okoliščinah: nta med spanjem in bedenje^ vlažnem vremenu. Med i prstih nohti hitreje rastejo, bolj počasi kot nohti pomembne delne lastnosti. Končno je doktor Bean za merjenje nohtov. Imenoi Ljudje v živalskih vrtovih so ugotovili, da se v slabem vremenu, zlasti kadar dežuje, močno dolgočasno tudi živali. Obiskovalcev ni in živali se počutijo osamljene. Da bi svojim varovancem olajšali samoto in jim življenje olepšali, sije direktor nekega, živalskega vrta v Veliki Britaniji omislil in omogočil živalim gledanje televizijskega programa. Ljudje v živalskem vrtu so lahko odslej opa- zovali ževali, zlasti opice, kako se obnašajo in kaj počnejo pred malimi ekrani. Ugotovili so med drugim, da opice veliko bolj pritegne barvna slika in gibanje kot beseda, oddaje, v katerih veliko govorijo, jih celo dolgočasijo in nervirajo. Opice najrajši gledajo kavbojke, boksarska tekmovanja in barvne ri- sanke. Zanimivo pa je, da niso pokazale posebnega zanimanja pri oddajali o živalih. V živalskem vrtu so sklenili, da bodo posneli dokumentarni film, v katerem bodo nastopile njihove opice, zlasti šimpanza Mody in Chopers. Kasneje bodo opicam prikazali film in opazovali njihovo reakcijo, ko bodo na filmu zagledale sebe in svoje prijatelje. Eleganca v dvodelnem Osemnajst učencev tretj skega šolskega centra Velenjtl bodo skupaj s svojim predan odšli na ..kolektivno" strižof ostrižen), ki je moral krepkoi devetnajst glav. Seveda fantje ostrigli na balin. Kljub temu| kakšno pobudo, ki pa ne bo ko kompletu Moda zadnjih let je ubrana na športno noto, rada ima praktičnost in udobje, kar je seveda popolnoma v skladu z današnjim načinom življenja. Pa vendar — včasih kar ne more brez malo romantike, klasike in elegance, nekoliko nostalgično oživlja nekoč priljubljeno modo in se vrača k njenim idejam. Če so tem idejdm pridani še sodobni vplivi in izrazi, utegne nastati prav zanimiva in lepa nova moda. In ni naključje, da je prav poletna moda — seveda predvsem tista, namenjana lepim poletnim večerom — sp^t bolj elegantna in romantična. Takšni so tudi poletni dvodelni kompleti, sestavljeni iz daljšega, močno nagubanega ali ravno cevastega krila in tudi daljše jopice. Jopica pokriva boke, ni oprijata, temveč ohlapno krojena, z velikim izrezom in na njem prišitim ovratnikom, s širokimi zvonastimi rokavi, ki so lahko kratki ali dolgi. Komplet vedno doplnjujejo še dolgi svileni šali in dolgi nizi drobnih peri. Če je tudi tkanina za tak komplet pravilno izbrana — če so to lahkotni, svileni materiali — bo poletni večer vsaj glede obleke, res lep in nepozaben. Fotomodel Denis Prebell iz Londona je postala eksklua podobnih pozah pojavljala na avto sejmih, kot dekle, kateiti Fordovih avtomobilov. Na sejmih mora biti tudi primemo i skladu z barvo avtomobila, ki 3, biti tudi primerno oblečen barvo avtomobila, ki jih toplo priporoča. Redno se slika u in pravi, da ni nobene nevarnosti, da bi na sejmih doživela pn (Bstvenika. Za to je potrebno 1 ■ liške zvezne države Aiowe je jranju, kako rastejo nohti na tleta 1943 in šele zdaj, po več zčrpno študijo in jo predal s. stil. Opazoval je nohte v vseh ;dravega in bolnega človeka, »leti in pozimi, v siuhem in n je ugotovil, da nia dolgih iti na nogah pa rastejjo trikrat rokah. Tudi pri nohtih so Iflagal, da bi ustanovili enoto ki jo noht — sekunda. pHPlWf • [striženje tika elektrotehniške šole rudarje pred nedavnim odločilo, da an dipl. ing. Maksom Jovanom I sliki skupaj s frizerjem (še ne K škarje, preden je ostrigel vseh | imeli toliko poguma, da bi se Buta pričakujemo od fantov še h samo njim in frizerjem. KR.ASNO, ZDA! BOM IMELA-KAR. DVA MOŽA! KAR. ZA MEM03! 0DPEL3EM VAOU PO VOTLINE' Zapuščena domovina ■ Tako je imel jugoslovanski minister 80 funtov mesečno (po tedanjem tečaju 250 predvojnih jugoslovanskih dinarjev za funt je to zneslo nič manj kot 20.000 predvojnih dinarjev mesečno!), njegov pomočnik 60 funtov, načelniki in šefi kabinetov po 50, njihovi namestniki 40 funtov in tako naprej. K temu je treba dodati še poseben dodatek za družino v znesku 20 funtov mesečno in zares izjemen honorar za delo v „odborih", kije znašal nič manj kot 50 funtov mesečno. Glede slednjega je treba povedati, da so nekateri delali v dveh ali celo treh odborih, kar je pomenilo, da so samo s tem dobili po 100 ali 150 funtov mesečno več! Administracija begunske vlade je lahko s tem denarjem živela ravno tako udobno kot bi bili vsi milijonarji od rojstva sem. Tudi oficirji so imeli v izgnanstvu spodobne plače -manjše sicer od ministrov, pa zato še vedno bistveno višje kot so jih imeli v domovini. Tako je prejemal vsak podporočnik po 24 funtov mesečno, za vsak nadaljnji čin pa po 4 funte več. To morda ni bilo videti veliko v primerjavi z ministri, je pa bilo vsekakor veliko v primerjavi z njihovimi plačami v domovini. Tam je imel namreč podporočnik pred vojno okoli 570 dinarjev mesečne plače. Res je, da je z dodatki (za uniformo in podobno) ta vsota mesečno lahko v nekaterih primerih narasla za 1500 dinarjev, toda 24 funtov, kolikor jih je dobil mesečno v emigraciji, je pomenilo po tedaj veljavnem tečaju nič manj kot 6000 dinarjev mesečno za poročnika! To je bilo pol več kot je prejemal v tistem času na istem območju njegov kolega v britanski vojski. Nič čudnega, da so finance emigrantske vlade tako hitro kopnele, zakaj pri teh izdatkih bi skopnele finance še bogatejše države, oziroma vlade, od stare jugoslovanske. Kaj pa kraljevi dohodki? Pred vojno je prejemal kralj Peter II. iz državne blagajne mesečno 40 milijonov predvojnih jugoslovanskih dinarjev. To je bila tako imenovana dvorna „civilna lista". Po prihodu v emigracijo je terjal isti znesek - vendar v funtih. Temu se je uprl predsednik vlade general Dušan Simovič, ki je menil, da je treba to vsoto glede na izjemne okoliščine zmanjšati. Vlada ga je podprla, toda dvor je vztrajal na svojem. Prišlo je do resnega spora. Zmagal je general Simovič, ki je prodrl s svojim predlogom, da bo dvor med izgnanstvom prejemal „samo" 12.000 funtov mesečno. To je bila vsekakor izjemna vsota, kajti norveški kralj, kije bil prav tako v emigraciji v Londonu, se je, denimo, moral zadovoljiti (in se tudi je) s 600 funti mesečno. Štirje člani jugoslovanskega dvora v emigraciji so mesečno prejemali prav toliko denarja v devizah, kot vsa britanska imperialna vlada - letno! Toda kljub temu je bil kralj Peter II. silovito nezadovoljen, še bolj nezadovoljna pa je bila kraljica mati Marija. To nezadovoljstvo ni ostalo brez posledic - občutil pa jih je kasneje ministrski predsednik Simovič. BEG Z NIKŠIČKEGA LETALIŠČA Toda vrnimo se znova na nikšičko letališče. 15. april 1941. Medtem ko so nemške in italijanske motorizirane kolone z vseh strani brezobzirno prodirale skoraj brez odpora proti zadnjim delom še neokupiranega jugoslovanskega ozemlja, so na nikšičkem letališču pristajala zadnja letala jugoslovanskega vojnega letalstva, ki jih niso bodisi zajeli, bodisi uničili. Tu je bil tudi poveljnik jugoslovanskega vojnega letalstva, letalski general Borivoje Mirkovič. Okoli poldneva je poročal predsedniku vlade generalu Simoviču, da ima na voljo 22 letal. To je bila čudna mešanica potniških in vojnih letal - od dvomotomih britanskih lockheedov do trimotornih italijanskih savoi. Dušan Simovič mu je izročil sezname potnikov, ki so jih sestavljali pred tem. Na njih so bili potniki razvrščeni v dve prioritetni listi - na eni so bili ministri in njihovi najbližji sodelavci, na drugi pa manj pomembne osebnosti. Takoj je bilo jasno, da je potnikov veliko več kot je prostora v letalih - pri tem pa je bilo treba v vsako letalo dati še zaboj ali dva zlata. Na letališču je .bilo tudi okoli šestdeset pilotov, kijih je poveljnik vojnega letalstva želel prepeljati v Grčijo - toda tanje ni bilo prostora. Prostor je moral biti na voljo politikom. Pa ne samo njim. Letala bi morala namreč prepeljati tudi njihove žene in v nekaterih primerih tudi sorodnike, ki niso bili za vlado ali vojsko niti najmanj pomembni. Poveljnik vojnega letalstva je začel preklinjati. Preklinjati in groziti pa so začeli tudi drugi - tisti namreč, ki so spoznali, da so odrejeni v drugo prioritetno skupino, v skupino, za katero še ni gotovo, če bo lahko zbežala v iz države. Začeli so se prepiri, ki so kasneje prerasli v pravo paniko. Vsakdo se je brezglavo boril za prostor v letalu. Nekateri, ki so v zadnjem trenutku ostali na zemlji, so začeli jokati - ne vedoč, da so s tem, ko niso mogli v letalo, ostali živi. Nekaj letal namreč nikoli ni priletelo do grških letališč - padla so v morje ali pa so se zaletela v stene strmih gora. Brez besed „Kaj se bo moralo še zgoditi, da boste naposled vendar izginili? " £ Križanka VODORAVNO: 1. nastopanje, 7. najvišje atensko sodišče, 9. kratica za Svobodni tržaški teritorij, 10. Hercegovec, 11. znak za kemično rvino lutecij, 12. Aralsko jezero v Z, 13. hotel v Kranjski gori; žensko ime, tudi resa, 15. kratkotrajno, popolno približanje, 18. kratica za Narodna obramba, 20. italijansko mesto, znano po poševnem stolpu, 21. ime pianista Ozima, 23. Vladimir Lamut, 24. manjše mesto v Črnogorskih Brdih, ob Tari, 26. običaj, navadnost. NAVPIČNO: 1. kdor nasledi koga, kdor nastopi za kom, 2. moško ime, 3. del teniške igre, 4. Tine Orel, 5. velika dela, 6. stoti del dinarja, 8. zadetek pri nogometu, 12. četudi, akoravno, 14. Ivo Daneu, 16. v medicini ugotovitev, dognanje, izsledek, 17. kraj pod Rujem pri bolgarski meji. 19. leha, 22. ime švedskega pesnika in pisatelja Hanssona, 25. avtomobilska oznaka za Šabac. 1 2 3 4 5 6 1 8 9 N 10 II N 12 t 13 14 S 15 IS 17 18 19 •• 20 22 • • 23 \ 25 26 4 4 4 5 4 4 4 4 4 4 l 4 4 i 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4' 4 4 4 4 *4 4 4 4 i 4 4 Ž 4 4 4 4 5 s s 4 4 4 4 4 4 l 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 t 5 4 4 4 4 4 4 4 S: J: 4 *4 4 4 4 Podpis: Georgios Combanakis in Spiros Blazakis na atenskih ulicah. • KONEC II. SVETOVNE VOJNE Še pred nekaj meseci sta se Grka Georgios Combanakis in Spiros Blazakis skrivala v pečini v odmaknjenih grških planinah. Tam sta živela še od dni, ko so nemški padalci zasedli njuno rojstno mesto na Kreti. Torej je druga svetovna vojna zanju trajala celih petintrideset let. Georgios je bil takrat star dvajset, Spiros pa štiriindvajset let. Ko so v Grčijo prišli Nemci, sta krenila v partizane. Bila sta med najhrabrej-šimi, udeležila sta se številnih bitk. Toda konec vojne v svetu ni bil konec tudi za Grčijo. Grška vlada je tedaj nastopila proti partizanom in bitke so se v Grčiji pravzaprav končale šele leta 1949. Za Georgiosa in Spirosa kakor tudi za mnoge druge partizane se je njihova borba žalostno končala. Številni njuni tovariši so padli, se predali oblastem ali odšli čez mejo. Ostala sta sama v planini Bela gora, visoki več kot 2500 metrov. Ker se nista hotela predati, so jim požgali domove, Georgiosovo sestro so odpeljali v taborišče, Spirosovega brata pa so ustrelili. Za njuni glavi so razpisali visoke nagrade. Tista leta so bila najtežja. Stalno so ju preganjali in iskali, primanjkovalo jima je hrane in obleke. Včasih sta po ves teden živela ob eni pomaranči. Najtežje pa jima je bilo zaradi samote. Šele leta 1958 sta se slučajno srečala in zdaj jima je bilo laže. Od tega dne se nisva ločila, pripoveduje Georgios. Medtem ko je eden spal, je drugi stražil. Čudno pa je vseeno, da sva ostala živa. Večkrat sva bila ranjena, nikoli pa nisva mogla k zdravniku in tudi zdravil nisva imela. Rane sva zdravila in čistila s slano vodo ki sta ji primešala nekaj kapljic limo-novega soka. Nekoč sem padel v deset metrov globok prepad, če bi bil takrat sam, bi tam tudi umrl. Neprestano sta morala bežati iz kraja v kraj. Seveda vsega tega ne bi zdržala brez pomoči kmetov, ki so jima dajali hrano in obleko. Pomemben dogodek zanju je bil, ko sta dobila tranzistor. Kljub vsemu pa se je dogajalo, da se tudi več tednov in mesecev nista smela približati vasi. „Za ljudi v hribih sva bila nekaj nadčloveškega. Večkrat so naju prosili, da sva posredovala v njihovih sporih. V grških vaseh še vedno vlada zakon krvnega maščevanja. Pomagala sva in mirila duhove in velikokrat tudi uspela. Žal pa so se med kmeti našli tudi izdajalci, ki so želeli nagrado za najini glavi. Marsikdaj so sporočili policiji, kje se nahajava in le s težavo sva ušla preganjalcem. Ko je oblast leta 1967 prevzela vojna junta, je lov na najini glavi postal še intenzivnejši. Nagrado so še povečali. Bila je grozna gonja. Zdaj nisva skoraj utegnila spati. Izogibala sva se vsem, ker nisva želela ljudem neprijetnosti. Policisti so množično zapirali in mučili ljudi, ki so nama pomagali". Tudi to je minilo. Junta je bila premagana. Karamanlis je osnoval novo vlado. Janis Teodorakis, brat znanega skladatelja, se je zavzel za njuno amnestijo in to tudi dosegel. Dolgoletna bojevnika sta končno prišla v Atene, kjer so ju ljudje lepo sprejeli in kjer danes uživata splošno pozornost. Po dolgih letih hodita po ravnih tlah, ure in ure se sprehajata po atenskih ulicah Odveč pa jima je slab zrak in avtomobilski ropot. In kakšni so njuni načrti? „Najprej se bom oženil", pravi Spiros, „zato je zadnji čas. Sicer pa se bova verjetno posvetila turistični dejavnosti. Najbolj naju poznajo ljudje na Kreti pa tudi. po drugih grških predelih". Atenski zdravniki so ju temeljito pregledali *in ugotovili, da težko in naporno življenje ni zapustilo nobenih posledic. Žato bosta s svojimi dogodivščinami in proznavanjem ozemlja in lepot Krete in drugih grških predelov lahko dala marsikaj domačim in tujim obiskovalcem te zanimive dežele. S 5 Š 5 S s s ! n H N S 5 I I I S S s s s N s s s i s s I v * s * s * s * s Zbranim poštarjem iz celjskega območja je spregovoril Stane Vengust, sekretar sveta ZK stičnega avto rallyja položili ve nec k spomeniku ter z enorai nutnim molkom počastili spo min na padle borce. Ob sporne niku sta spregovorila tudi Slav ko Vrtačnik, v imenu občin skega odbora zveze rezervnil vojaških starešin Velenje, in Stane Lavrič, predsednik zvez društev invalidov Slovenije, k je kot borec 14. divizije obudi spomin na njen zmagoviti po hod. Obema je Edvard Centri izročil lepa lesena vrča, deli člana društva Martina Kumraij Šoštanja. Ob koncu program pa so vsi skupaj zapeli še neka partizanskih pesmi. Dušan Pipuš V ponedeljek smo se m pokopališču v Podkraju i vsemi svečanostmi poslovi od Dušana Pipuša, rudarski ga inženirja. Vsi, ki so ga po znali, so užaloščeni sprejel vest, da je nenadoma umrli 66. letu svoje življensh poti. Še pred dnevi je bil n rudniku, delovno zagnan ii predan svojemu rudarskem stanu. Zato je vest o njegov *nenadni smrti še tembolj ol jeknila v Velenju, kjer sm ga vsi dobro poznali. Dušanu Pipušu je s teki zibal v Mariboru. Kot mk slovenski intelektualec je 1 Pragi končal študije na tek nični visoki šoli - rudam fakulteti leta 1932. Bil J predan poklicu rudarskej inženirja ter's svojim zrn njem in delovnimi navadam vzor vsem svojim stanovska tovarišem. V najtežjih leti je kot zaveden Slovenec di lal in služboval v mnogi rudnikih. Tako je kot mk obratni inženir in kasnej, kot izkušen rudarski obrati vodja svoje znanje in h kušnje uveljavljal v rudniki Trbovlje, Kočevje, Zenia Banoviči in Kostolac. Teži rudarski poklic ni v njem t koli omajal zaupanja v ljuc Pred 23 leti pa je Duša Pipuš prišel v rudarsko Veh nje, kjer je sodeloval v m težjih letih naglega vzpot velenjskega premogovnik Velik je delež Dušana Pipit pri izgradnji novega mode nega rudnika v Velenju. Pr začetki so bili težki, vendi predaha ni poznal. Z izret nim znanjem in svetovlja stvom ter inteligenco je vi kot 20 let neumorno, uspei no in strokovno vodil tem ševal tehnično zapletene i odgovorne naloge kot glan inženir in dolga leta kot te nični direktor rudnika § nita Velenje. Zato v Veleti nikoli ne bomo pozabili nji govega velikega deleža, kij je prispeval za razvoj rui nika lignita in mesta Vt lenja. Njegovo delovno podrot je pa je seglo tudi izven po klicne dejavnosti Tako je bi več let predsednik občinski ga sveta za urbanizem, poti goved se je, da smo prvi i Slovenjiji dobili rudarsk muzej, delal pa je tudi n mnogih drugih družbenik področjih v velenjski občili Lani je rudarski inžem Dušan Pipuš odšel v zasluzit pokoj, vendar ga je rudarski kolektiv kljub temu pritegni nazaj kot rudarskega sveto valca. To delo je opravljal vse do njegove prem smrti. • NOVO NA SLOVENSKEM KNJIŽNEM TRGU morajo teptati ob dežju (tega pa je bilo v zadnjih dveh mesecih zelo veliko) do svojega stanovanja ali pa iz njega v službo. Obljubljeno jim je bilo, da bo okolica v kratkem urejena. Upajo, da se bo to uresničilo in da ne bodo prej že četrtič plačali stanarino. TRETJI TURISTIČNI AVT0-M0T0 RALLY Invalidi proslavili 30-letnioo osvobodita POGLOBLJENO SAMOUPRAVLJANJE Kadarkoli v Velenju steče beseda o parkirnih prostorih, ni mogoče brez ugotovitve, da jih je premalo. To pereče vprašanje so najbolj občutili prebivalci krajevne skupnosti Center - desni breg, kjer so zrastla prva družbena stanovanja v Velenju. Seveda takrat v Velenju še ni bilo toliko železne pločevine, kot je je danes, zato pri blokih niso gradili parkirnih prostorov ali pa so bili ti zelo majhni, pa tudi ulice so danes zelo ozke. Dva avtomobila se lahko srečata (na ulicah, kjer ni uveden enosmerni promet) le v primeru, če eden izmed voznikov zapelje po zelenici. Da bi se temu izognili, bo verjetno treba na vseh ozkih ulicah postaviti prometne znake, ki dovoljujejo vožnjo le v eno smer. Seveda bo treba te predpise potem tudi spoštovati. Tudi problem parkirnih prostorov u prebivalci tega predela Velenja v zadnjem času kolikor toliko zadovoljivo rešujejo. Na edini možni način. Del zelenice okrog blokov z udarniškim delom spremenjujejo v parkirne prostore. Seveda je takšno »uničevanje" zelenice pač razumljivo glede na zgoraj navedeno dejstvo. Bolj nerazumljivo pa je to, da danes projektanti ali kdorkoli že pozabljajo pri gradnji blokov na parkirne prostore. Da o prepotrebnih otroških igriščih ob sto in večstanovanjskih blokih ter prostorih za varstvo v samih blokih ne govorimo. V takšnem položaju so namreč stanovalci bloka 123 na Jenkovi. Čeprav so ta teden že tretjič plačali stanarino in druge spremljajoče storitve (to navajamo zaradi časovne primerjave), še vedno nimajo svojih parkirnih prostorov. Verjetno pa jih še kmalu ne bodo imeli. Prvotno je bila pri bloku pred- videna gradnja zaklonišča, kjer bi nekateri lahko dobili prostor za svoje vozilo. Kot kaže zaklonišča na južni strani bloka ne bo. Zato so stanovalci predlagali, da bi ta prostor preuredili v parkirišče. Vendar se menda tudi to ne bo zgodilo, ker mora biti po urbanistični zasnovi na spodnji strani zelenica. Nakazana je bila še možnost, da bodo lahko avtomobile parkirali pri sosednjih blokih, katerih gradnja se približuje koncu. Stanovalci bloka 123 pa na takšno rešitev gledajo zelo nezaupljivo. Menijo, da kljub razširitvi parkirnih prostorov tam ne bo dovolj. Zato je slišati predloge, da bodo storili podobno kot drugi stanovalci ob Jenkovi, Tomšičevi ... udarniško bodo zelenico spremenili v parkirni prostor. Kajti ne morejo se tudi strinjati niti s predlogi, ne glede na to, ali so bili izrečeni na pol v šali ali ne, češ, saj imate novi parkirni prostor ob avtobusni postaji!? Še bolj kot parkirni prostori trenutno muči stanovalce tega bloka blato, katerega # V ZAVODNJAH SO SE ZBRALI POŠTARJI V Zavodnjah nad Šoštanjem se je to nedeljo zbralo več sto delavcev podjetja za PTT promet Celje. Njihov zbor so posvetili 30-letnici osvoboditve in 25. obletnici samoupravljanja v socialistični Jugoslaviji. Predsednik delavskega sveta podjetja Slavko Žager je otvoril zbor in pozdravil navzoče, med katerimi so bili tudi člani velenjskega izvršnega sveta in krajevne skupnosti Zavodnje. Za njim pa je Stane Vengust, sekretar sveta ZK pri podjetju, spregovoril o deželu poštarjev med narodnoosvobodilno borbo. Tudi na celjskem območju je več poštarjev žrtvovalo svoja življenja. Spomenik, ki je postavljen v spomin 92 poštarjem pred celjsko pošto, je zgovoren dokaz žrtev za našo svobodo. PTT dejavnost je v zadnjih 25 letih, odkar smo v Jugoslaviji uredli samoupravljanje, doživela mnoge spremembe. Od leta 1960 dalje je ta dejavnost prešla iz administrativno upravne v gospodarsko organizacijo. Tako je bilo v Sloveniji ustanovljeno 9 PTT podjetij, eno tudi v Celju. Sčasoma pa so se podjetja samoupravno organizirala in ima sedaj celjsko PTT podjetje tri temeljne organizacije združenega dela ter delovno skupnost skupnih služb. Rezultati uspešnega samoupravljanja so v podjetju za PTT promet Celje že vidni. V primerjavi z letom 1960 so povečali obseg storitev kar za 608 odstotkov. Največ so k temu pripomogle razširitve telefonskih in telegrafskih zmogljivosti. Pred 15 leti so imeli samo eno avtomatsko telefonsko centralo v Celju z 800 priključki. Zdaj pa je 24 ATC in 11.800 priključkov. Poleg tega pa so izboljšali delovne prostore v poštah na področju celjske regije in povečali dohodek podjetja, ki znaša zdaj 22 milijonov 303 tosoč dinarjev. Zbor delavcev v Zavodnjah so organizacijsko lepo pripravili delavci temeljne organizacije za PTT promet iz Velenja. Po sledovih črne roke Črna roka je bila najbolj divja, edinstvena morilska organizacija, ki je v okupirani Evropi delovala samo v Sloveniji. O tej organizaciji vemo bore malo. Predvsem je treba vedeti tole: črne roke ne moremo šteti kot nekakšno posebno organizacijo četniških in domobranskih vojaških in policijskih enot. Ime so povzeli po tajni organizaciji, ki je pred prvo svetovno vojno delovala v okviru obveščevalnega urada srbske vojske. Tudi slovenska črna roka se je izcimila iz obveščevalnega urada komande četniške vojske za Slovenijo in urada tajne domobranske obveščevalne službe. Pri obeh uradih so bile likvi-datorske skupine, ki so morile pod krinko črne roke. Morilci so bili zakrinkani ali namazani s sajami, včasih so morili v partizanskih oblekah s peterokrako zvezdo na kapi, v civilnih oblekah ali uniformah. Če v tistih okolici zločinci niso bili poznani, potem niso bili zakrinkani. t Morilci so bili predvsem mla- di kmečki fantje in študentje, v nekaterih primerih oficirji bivše jugoslovanske vojske, katerim je um zmešala klerofašistična duhovščina. Bili so brez srca, brez vesti. Po zločinih so brez spovedi hodili k svetemu obhajilu, ker ubiti nevernika ni bil greh. Zanimivo je to, da je črna roka umorila več žensk kot moških, med žrtvami so bile tudi matere z več kot desetimi otroki. Po tridesetih letih je pri založbi Borec te dni izšla prva knjiga o črni roki, ki jo je napisal upokojen major JLA Jože Vidic (pisec je napisal že knjigi Beg z morišča in Zločin pri Lenartu: obe knjigi sta dobili Ka-juhovo nagrado). Ne samo to, daje to prva knjiga o črni roki, ki razgaljuje obraze zločincev in pobudnikov teh morij, temveč velja poudariti naslednje: Knjiga Jožeta Vidica „Po sledovih črne roke" prihaja tudi v pravem političnem trenutku politične klime. Kot je znano, je prav v tem jubilejnem letu belogardistična propaganda zagnala silovito gonjo proti socialistični Jugoslaviji. Krivci za te strahotne zločine skušajo danes potvarjati zgodovino sebi v prid. Na žalost je del te njihove propagande hlastno prijel nekateri reakcionarni zahodni trak, ki mu socializem ne diši., Knjiga Po sledovih črne roke, ki obsega 530 strani in 160 fotografij ter dokumentov, je odsev zgodovinske resnice, hkrati pa močna obtožba proti organizatorjem brato-morilske vojne, zato je njena vrednost še večja, pomen razsežnejši. Knjigo lahko dobite v vseh knjigarnah ali pa jo naročite pri založbi Borec, Ljubljana, Miklošičeva 28/1. Društvo invalidov velenjske občine namenja veliko pozornost športni in rekreacijski dejavnosti svojih članov: Ni še dolgo tega, ko so se popeljali s ,,sončnim vlakom" na izlet v neznano. V nedeljo pa je društvo skupaj s športno komisijo pri avto moto društvu Velenje organiziralo že tretji tradicionalni avto-rally. Nedeljski rally je bil drugačen kot predhodna. Posvetili so ga 30-letnici osvoboditve. Zato so za cilj izbrali Graško goro, goro jurišev. Že navsezgodaj zjutraj se je pred prostori velenjskega avto moto društva zbralo okrog 20 voznikov in njihovih sovozačev. Udeleženci rallyja so morah najprej bpraviti spretnostno vožnjo, nato pa so se podali na 22 kilometrov dolgo pot. Proga je bila razdeljena v dve etapi. Prvo etapo, kije vodila prek Šentilja do Bevč, so morali prevoziti v petindvajsetih minutah, drugo - Bevče, Šalek, Konovo, grad Turn, Škale, Plešivec — s ciljem na Graški gori pa v sedemindvajsetih minutah. Prvi del tekmovalne proge je bil dolg devet kilometrov, drugi trinajst. Po prihodu na cilj so morah še streljati z zračno puško, nakar je predsednik društva Edvard Centrih razglasil zmagovalce. Podobno kot lani je bil tudi letos najboljši Franc Oštir s sovozačem Alojzem Bedjani-čem. Na drugo mesto sta se uvrstila Stane Brglez in Franc Martinčič, tretja pa sta bila Anton Stropnik in Peter Sovine. Vse tri dvojice so prejele lepe pokale. V spretnostni vožnji je bil najboljši skupni zmagovalec Franc Oštir, 2. Ivan Korber, 3. Stane Brglez. Najboljši strelci so bili Karel Pintarič, Martin Kumer in Oto Blatnik. Njim je predsednik društva podelil lepe medalje. Po končani podelitvi pokalov in medalj so udeleženci 3. turi- Zmagovalci letošnjega avto rallyja. Predstavniki društva polagajo venec k spomeniku na Graški gori Srečno in skok -- > RUDARJI OHRANJAJO OBIČAJE SVOJEGA POKLICA Naj poleg „skoka preko kože" omenimo še rudarska svečana oblačila, v katera so sedaj vedno oblečeni rudarji pri svojih svečanostih. Rudarjeva noša je bila najprej sestavljena iz*praktične poklicne oprave. V sredini 18. stoletja je rudar nosil čez tilnik segajoče lase, povezane med delom s trakovi, srajco z naborki, usnjene hlače do kolen, rdeč progast telovnik, jamski suknjič s kovinskimi gumbi, na katerih je bil rudarski znak, bele nogavice, čevlje z zaponkami, kapo na glavi, pri delu pa klobuk iz debelega črnega usnja in usnje čez zadnjo plat hlač. Godci in rudarski uradniki pa so nosili čake s per-janicami in jamske palice z zrez-ljanimi sekiricami in okrašenimi toporišči. Ta oblačila so rudarji nosili pri svojem delu. Sčasoma pa so se začeli oblačiti tako kot v drugih poklicih. Ostal pa je spomin, ki se zdaj odraža v svečanih rudarskih oblačilih. Še nekaj je značilnega v rudarskem poklicu. Kot simbol povezanosti in nezdružljivosti je imela vsaka rudarska skupnost svoj prapor. Rudarske zastave so bile najprej skoraj enake kot v drugih poklicih. Sčasoma pa so dobile svojstveno obliko in značaj. Zdaj so zastave črno-zelene barve in z rudarskim znakom. Ob ohranjenih spominih v rudarskem poklicu se naj na koncu tega sestavka spomnimo še na rudarski pozdrav „sreč-no". Če kaj, potem ima rudarski pozdrav resnično v sebi svoj pomen. Rudarju želimo s pozdravom, da se srečno vrne iz temnih globin, obenem pa ta pozdrav pomeni, da se odpre rudarjem rudno bogastvo. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Pred vsakim izletom predstavijo na razglasni deski znamenitosti kraja, ki ga bodo obiskali Vsako leto poprečno osem izletov Društvo upokojencev Velenje organizira že vrsto let izlete za svoje člane. Vsako leto pripravijo povprečno osem izletov, med katerimi jih pot vodi v posamezne predele naše domovine, kjer se seznanjajo s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi določenega območja oziroma kraja. Te dni zbirajo prijave za izlet v Podčetrtek, Rogaško Slatino in Kumrovec, rojstni kraj tovariša Tita. Med lanskimi izleti je bil vsekakor najbolj zanimiv enodnevni izlet v taborišče smrti Mauthausen, kamor so na svoje stroške popeljali tudi okrog 30 učencev iz velenjskih šol. Zanimanje za te izlete med člani je kar precejšnje. Sedanji izlet bo drugi v tem letu. Med prvim so si ogledali Slovensko Primorje, do konca leta pa se nameravajo odpraviti še v Kotlje, Črno in na Sleme, tretji izlet jih bo vodil v Trento, na Vršič in v Kranjsko goro, nato pa še v Ptuj in Omrož, odpraviti pa se nameravajo tudi v Slovenske gorice. KONUS, SLOVENSKE KONJICE MODNI SALON, Velenje U [a osrednji prireditvi, ki jo bodo velenjski rudarji pripravili 3. lija ob dnevu rudaijev, 100-letnici rudarjenja v Šaleški dolini ter Hetnici osvoboditve, bo nekaj deset učencev rudarskega šolskega »tra skočilo čez kožo. Zvrnili bodo kozarec piva, se zaobljubili, i bodo dobro rudarili, dekleta pa jim bodo v znak ljubezni na prsi apela rdeče nageljne. Praznovanje ob sprejemu no-ncev v rudarsko^ skupnost je i stara navada. Že v 16. sto-itju so v slovaških rudarskih re-iijih „skok preko kože" pre-esli iz rudnikov v rudarske jie. To navado so potem na ajrazličnejše načine uveljavljali Omala v vseh rudarskih šolah, hano je, da je še leta 1829 v idniku Idrija veljala predpi-rna rudarska prisega za vse Ove rudarje. „Skok preko kože" je le ena od oblik kulturnih tradicij, ki so v tej ah oni obliki vezane na rudarski poklic. Te tradicije so ohranjene in se prenašajo naprej. Tradicija v rudarstvu je ohranjena zavoljo tega, ker rudar dela pod zemljo in je povezana z realno sedanjostjo. Čeprav se spreminjajo odkopne metode in rudarsko orodje, pa se pri rudaijevem delu ne spremene premogi in kamenine. To pa je razlog, da ohranjajo tudi kulturne tradicije, ki so značilne le pri rudarjih. S H in KONUS, Slovenske Konjice # Avtomobili imajo ročne zavore Tudi reka Paka je kljub temu, da je precej hladna, doživela svoj kopalni krst. Za to ni poskrbel kakšen hraber kopalec, ampak lastnik „stoenke" na sliki. Vozilo je pustil na parkirnem prostoru pred kulturnim domom, v naglici - ah, ta boj s časom - pozabil potegniti zavoro in avtomobil si je samovoljno izbral hladnejši parkirni prostor. Lastnik je bil zelo vesel, ker se je ta nenavadna vožnja, vendar ne prva v Velenju, končala brez škode na vozilu. Na svoj račun so prišli tudi gledalci, ki so si v velikem številu ogledati ta dogodek. Eden izmed njih je z vso resnostjo trdil, da je lastnik namenoma zapeljal avtomobil v reko, češ da ga je hotel oprati. V Velenju namreč ni pred nobenim blokom določenega prostora za pranje avtomobilov, avtomatsko pralnico pa že zelo dolgo obljubljajo. uspešno poslovno in tehnično sodelujeta s skupnimi naložbami v trgovine in na področju kreiranja. Izkoristite ugoden nakup in veliko izbiro Konusovih izdelkov iz usnja in krzna v salonu iM, v Velenju • K0NUS0VI NAČRTI Lani so v Konusu Slovenske Konjice slavili 80-letnico obstoja. Ob tej priložnosti je kolektiv prejel visoko priznanje, saj je bil odlikovan za uspešno poslovanje in dobre samoupravne odnose z Redom dela z zlatim vencem. Razvojna orientacija organizacije združenega dela KONUS Slovenske Konjice sega tja do leta 1980. V svojem proizvodnem programu je podjetje usmerjeno v tri grupacije: predelavo surovih kož v usnje, konfek-cioniranje usnja, krzna in umetnega usnja ter kemijsko predelavo. V svoj srednjeročni razvojni program so zapisali, da ne bodo povečevali obsega predelave surovih kož. To predelavo bodo obdržali na sedanjem nivoju treh proizvodnjih enot, ki so usmerjene na predelavo govejih, svinjskih ali telečjih kož, kar bo odvisno od povpraševanja na tržišču. Postopoma bodo modernizirali sedanje zmogljivosti in s tem ustvarili večji dohodek. Modernizacijo pa terja tudi deficitarnost delovne sile, ki bo z leti vse | večja. V obstoječih moderniziranih proizvodnih zmogljivostih za predelavo usnja v usnjeno konfekcijo bodo obseg proizvodnje povečali do končne izkoriščenosti, in sicer za približno 70 odstotkov večji fizični obseg ob | povečanju števila zaposlenih za 40 odstotkov. Razvoj konfekcijske proiz-I vodnje je odvisen od razpoložljivih delavcev in od lastnih surovin. Specifično smer razvoj« pa ima v Konusu Slovenske Konjice kemijska predelovalna grupacija. Zavedajo se, da so v svetu vedno bolj uporabljene \ večje količine nekaterih vrst sintetičnih nadomestkov za naravno usnje, nadalje za različne dele čevljev, različne vrste tehničnega usnja ter da postajajo vedno bolj zanimive nekatere vrste odpadnih produktov od proizvodnje naravnega usnja kot osnovna surovina za proizvode, katerih uporabni namen je vedno večji v živilski industriji, industriji umetnih gnojil in drugod. Te ugotovitve pa so Konus silile v raziskovalno dejavnost, ki je bila usmerjena na tako imenovano kemijsko predelovalno proizvodnjo. V sklopu te proizvodnje so naslednje proizvodne dejavnosti: izdelava umetnega usnja, predelava nizkotlačnega polietilena, izdelava netkanih materialov, proizvodnja celtexa, proizvodnja extremultus jermen in predelava lesa (tanin, furfural), itd. Ko bodo končali naložbe v proizvodnjo umetnega usnja na bazi celuloze in v predelavo visoko molekularnega nizkotlačnega polietilena, računajo v Konusu, da bo razmerje celotne finančne realizacije med usnjarsko, konfekcijsko ter kemijsko predelovalno gru pačijo 20 : 20 : 60. Do leta 1980 bo imel Konus celotne letne realizacije milijardo 500 milijonov dinarjev. V srednjeročnem razvojenm programu pa posebno pozornost posvečajo njihovi trgovski mreži. Načrtujejo, da bodo odprli še nekaj lastnih specializiranih prodajaln za usnjeno in krzneno konfekcijo. PRODAM GRADBENO UTO, opažni les, fosne, špirovce, deske poceni proda FOTO Pajk Velenje. KUPIM ENOSTANOVANJSKO HIŠO (lahko še nedograjeno) ali trisobno stanovanje v Velenju ali bližnji okolici, kupim. Telefon 850-954. Izgubil sem dvojne hlače (bele in sive) na poti iz čistilnice Polak. Poštenega najditelja prosim, da jih vrne proti nagradi. Skornšek Maks, Rudarska 2, Velenje. # KOMBI VW — odprt, # UGODNO PRODAM. # STROZAK Velenje, # telefon 851-127 ali # 850-333. Ste že naročeni na tednik Naš čas? »FIDELINKA« SUBOTICA P. E. PEKARNA VELENJE RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA: • en KV ključavničar • dva KV obratna elektrikarja • dva NK delavca - vratarja Prošnje pošljite na naslov: »FIDELENKA« P. E. PEKARNA VELENJE. AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠALEŠKE DOLINE VELENJE • bo organiziralo tečaj za voznike in- • struktorje praktične vožnje A in B ka- • tegorije. Prijave sprejemajo vsak dan • v društveni pisarni od 10. do 15. ure, • najkasneje do 30. junija 1975. Iztl-aslnil« CELJE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA Vabimo vas na potovanje v SOVJETSKO ZVEZO: 1. LENINGRAD — MOSKVA 2. LENINGRAD — NOVGOROD — MOSKVA — VLADIMIR — SUZDALJ 3. LENINGRAD — VOLGOGRAD — MOSKVA 4. KIJEV — LENINGRAD — MOSKVA 5. LENINGRAD — TALLIN — RIGA — MOSKVA 6. LENINGRAD — TASKENT — BUHARA — SAMARKAND — MOSKVA 7. LENINGRAD — TBILISI — EREVAN — MOSKVA 8. KIJEV — HARKOV — MOSKVA 9. LENINGRAD — JALTA — SOCl — MOSKVA 10. MOSKVA — NOVOSIBIRSK — AKADEMOGOROD — IRKUSTK — BAJKAL — BRATKS — MOSKVA Sovjetska zveza je ena najbolj zanimivih držav ni-, svetu in jo vsako leto obišče več milijonov turistov z vsega sveta. Presenečeni in zadovoljni nad vsem, kar so videli in obogateni z novimi izkušnjami, se vračajo domov, prepričani, da so odkrili nov in zanimiv svet. VSEM POTNIKOM OMOGOČAMO 12-MESEONO POSOJILO ZA VSA NASA POTOVANJA V SOVJETSKO ZVEZO. Prijave in informacije pri naših poslovalnicah: CELJE, ŽALEC, VELEINJE, MOZIRJE. Vienne MLADINKE IN MLADINCI Občinska konferenca socialistične mladine Slovenije Velenje vam je pripravila možnost preživeti vaš dopust v naših partnerskih mestih - v ESSLINGENU - ZR Nemčija in v VIENNU - Francija. Gre za mednarodno mladinsko izmenjavo. ESSLINGEN - 10 DNEVNO LETOVANJE (OD 13.8. -23.8. 1975) Skupina 10 mladink in mladincev z vodičem bo odpotovala v Esslingen 12. 8. 1975 zvečer. Po programu, ki ga je pripravila mladinska organizacija v Esslingenu, bo naša skupina bo-vala skupaj z italijansko, francosko in ameriško skupino, ki bodo v istem času v Esslingenu. Program je zelo pester, tako da se bo mogoče seznaniti s kulturnozgodovinskimi znamenitostmi, družbeno ureditvijo, življenjem in običaji tamkajšnjih prebivalcev. Seveda ne bo manjkalo zabavnih prireditev in izletov. Sam Esslingen je slikovito staro mesto v bližini Stutt-garta. Cena znaša 1.350,00 din za osebo. VIENNE - 14—DNEVNO LETOVANJE (OD 12. DO 26. 7. 1975) Prelepo staro francosko mesto v bližini Lyona je že lani sprejelo mladince iz Velenja. Njihovega programa sicer še ne poznamo, vendar smo prepričani, da bo bogat in zanimiv. Odhod bo 12. julija 1975, vrnitev pa 26. julija 1975. Skupina bo štela deset oseb in vodjo skupine. Cena izleta v Vienne je 1.700,00 din na osebo. Za obe letovanji velja starostna omejitev od 17 do 27 let. Neznanje jezika ni ovira, ker bo vodja skupine istočasno prevajalec. V ceni je zajeto kompletno 10 oziroma 14-dnevno bivanje in potovanje z vlakom. Razliko do polne cene krije Komisija za mednarodne odnose. Pri prijavi bodo imeli prednost tisti, ki bodo sprejeli na dom goste iz obeh mest. V Velenju pričakujemo skupino mladinske izmenjave iz Esslingena in Vienna v času od 28.6. do 12. 7; 1975. Pohitite s prijavami. Tisti, ki bo vzel na dom našega gosta, bo imel popust pri letovanju v Nemčiji oz. Franciji v približni višini 1.000,00 din. Prijave sprejema Občinska konferenca ZSMS. Nekaj mest je še prostih. ČLANOM RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA VELENJE iskreno čestitamo za njihov praznik - 3. JULIJ /O ljubljanska banka Podružnica VELENJE RUDARSK0-ELEKTR0ENERGETSKI KOMBINAT VELENJE Kadrovsko-socialni sektor RAZPISUJE za šolsko leto 1975/76 NASLEDNJE ŠTIPENDIJE: I. NA VISOKIH ŠOLAH: - rudarska fakulteta - 5 štipendij - ekonomska fakulteta - 4 štipendije - strojna fakulteta - 3 štipendije - elektro fakulteta - 3 štipendije - gradbena fakulteta - 1 štipendija - visoka šola za organizacijo dela - 1 štipendija II. NA VIŠJIH ŠOLAH: - elektro smer - 4 štipendije - strojna smer - 4 štipendije - višja šola za organizacijo dela - 2 štipendiji | III. NA SREDNJIH ŠOLAH: - rudarska smer - 15 štipendij - strojna smer - 19 štipendij - elektro smer - 19 štipendij - gradbena smer - 2 štipendiji IV. POTREBE PO UČENCIH V GOSPODARSTVU ] - instalater centralne kurjave - 5 učencev - vodovodni instalater - 3 učence - avtomehanik - 5 učencev - obratni elektrikar - 9 učencev - klepar - 5 učencev - kalilec - 1 učenec - brusilec - 3 učence - kovač - 1 učenec - zidar šamoter - 1 učenec - tesar - 4 učenci - mizar - 6 učencev - pleskar - 2 učenca - zidar - 6 učencev - elektrikar - jaki tok - 5 učencev - elektrikar - šibki tok - 1 učenec - ključavničar - 20 učencev - strugar - 7 učencev - rezkalec - 7 učencev - orodjar - 4 učence - offset strojni knjigotiskar - 2 učenca Kandidati naj oddajo vloge na obrazcu DZS 1,65 do 1. avgusta 1975. K vlogi naj priložijo fotokopijo spričevala zadnje šole. Prijave sprejema kadrovska služba RiElK, Velenje, Rudarska 6 (soba 32). KEMIČNA ČISTILNICA Polak Marjana • Stranke obveščamo, da bo zaradi kolektivnega • dopusta člstllnaca zaprta od 19. julija do • 11. avgusta 1975. hotel oaka V središču trgovskega centra Velenja — Prijetnost — Udobnost — Solidnost — Kvaliteta Kavarna slaščičarna »Center« nudi svoje usluge po zmernih cenah! Po vaši želji sprejemamo naročila slaščičarskih izdelkov za dom, za razne priložnosti. Da bo vam še bolj prijetno, vam igra za razvedrilo pianist Dragutin Grabnar, vsak dan od 16. do 21. ure. KSC je odprta vsak dan od 8.30 do 21.30 ure. V ponedeljek je zaprto. Želimo vam prijetno počutje v »KSC« in na svidenje. TURNIR TN TEKMA LETA MED DEBELIMI IN SUHIMI Deset let odbojke v Topolšici Tudi odbojka je lep šport, so dejali v Topolšici pred leti in danes vegetno ni krajana, ki ne bi vedel, da njihovo moštvo uspešno nastopa v mariborsko-celjski ligi. Letos so osvojili drugo mesto. Če bi bili igrali tudi v jesenskem delu tekmovanja tako uspešno kot v spomladanskem, ko niso izgubili nobene tekme, bi bili zagotovo prvi. Tako so se morali zadovoljiti z drugim mestom, kar je prav tako lep uspeh v letu, ko praznuje klub deseto obletnico. Posnetek smo naredili po prvem setu, ko je bilo naobrazih suhih še nekaj veselja. Zaradi boljše vidnosti smo jih postavili pred debele, ki so po zmagi prejeli lep pokal. Ob tem jubileju so v nedeljo organizirali turnir, katerega so se udeležili odbojkarji Braslovč in Šempetra, člani druge slovenske lige ter celjskega Ingrada. Prvo mesto so zasedli domači igralci pred Braslovčam, Šempetrom in Ingradom. Še več gledalcev kot turnirje pritegnila tekma med debelimi in suhimi, ki je bila dan poprej na istem igrišču. Zbralo se jih je najmanj 600. Še preden se je tekma začela, sta sodnika srečanja Darko Me- • ZAKLJUČNA PRIREDITEV V VELENJU rr V domu kulture v Velenju je bila zaključna prireditev z razglasitvijo rezultatov tekmovanj šolskih športnih društev osnovnih in ttednjih šol iz vse Slovenije. Tekmovanja, ki ga je pred petimi leti razpisal republiški center ta ŠŠD, se je v zadnjem tekmovalnem obdobju, ki je veljalo v počastitev 304etni H s s ^ s s NAŠ .ČAS je ustainovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo — Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 850-087 — Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk, in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci Mazovec — Časnk Je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja 1973 — Zdaj izide vsak petek — Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinarjev - Za inozemstvo 150 dinarjev — Tekoči račun št. 52800—601—21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk Ljudska pravica, Ljubljana — Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 8.2.1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. OBLETNICI OB ROB Zibika še vedno gradbišče Pred letom je Kozjansko prizadel potres, ki ga bodo tamkajšnji prebivalci pomnili celo življenje. V te zaostale kraje se je s tem dnem zgrnilo še eno gorje — marsikdo je namreč izgubil streho nad glavo. Med kraji, ki so bili najbolj prizadeti, je bila vsekakor tudi Zibika, kraj ki šteje kakšnih tisoč ljudi, od tega večino kmetov. Slovenska javnost se je naenkrat zganila; kakor da bi hoteli v trenutku popraviti krivico, ki sojo deleli Kozjan-cem dolgih trideset let po vojni, ki je teijala tudi med Kozjanci velike žrtve. Med prvimi, ki so priskočili na pomoč, je bila velenjska občina. V nekaj mesecih so Velenjčani z udarniškim delom v Zibiki postavili novo šolo, ki bo trajen spomenik solidarnosti razvite občine do zaostale kmečke vasL Iz te pomoči so se rodile tesne vezi, ki so pripeljale do pobratenja Zibike z velenjsko krajevno skupnostjo Center levi breg. Listino o pobratenju pa so podpisali tudi zibiški in gabrški mladinci (slednji so se izkazali pri obnavljanju in gradnji hiš). Ko sem bil v začetku junija, po devetih mesecih, spet v Zibiki, sem bil nemalo presenečen. Skoraj bi lahko rekel, da ob vsaki stari, razpokani hiši raste nova, prostorna hiša. Te hiše sicer še niso dograjene, kajti ljudem je že začelo primanjkovati denarja. Z dvajset milijoni so komajda lahko spravili hiše pod streho. In ni čudno, daje marsikatera družina prebila (na srečo dokaj milo) zimo kar v lesenih barakah, ki so jim jih postavili v zadnjem trenutku. Z marsikom sem se pogovarjal o potresu in sedanjem življenju v Zibiki in dobil sem občutek, da je ljudi strah, kdaj se bodo lahko vselili v nove hiše. Radi bi to seveda še letos, pa kaj ko je vsa nadaljnja gradnja odvisna od denarja. Ob vsem tem pa je peščica njihovih sovaščanov ravnala z dodeljenim posojilom zelo nespametno. Dogajalo se je celo, da so preprodajah gradbeni material, da so si lahko kupili stvari, za katere denar ni bil namenjen. Da bi si gradili hišo, ki so je bih bolj potrebni, pa niso pomislili. Nad tem početjem pa so seveda tisti, ki so se trudili denar porabiti kar se da. pametno, ogorčeni. Bilo je še dosti neprijetnih stvari, ki so med sosedi izbruhnile po potresu; ljudje pač ne moremo iz svoje kože. Vsi Zibčani so najbolj veseli nove šole. Danes se radi pohvalijo, da je najlepša v okolici. To šolo so zares sprejeli hvaležno, kot nesebično pomoč. Za druge oblike pomoči pa pravijo, da pravzaprav ni pomoč, ampak vračanje dolga. In prav imajo. Ob vsem tem pa je zadnje čase padla krepka senca na velenjski Vegrad, ki je izvajalec gradbenih del na območju Zibike. Ljudje pravijo, da so druga podjetja veliko uspešnejša. Vegradovi delavci v Zibiki delajo izredno počasi, nesolidno in se, kot je dejal nekdo, obnašajo kot »gospodarji sveta", „Nočemo biti nehvaležni. Nasprotno! Ampak to Vegradovo obnašanje pa res presega vse meje. Krepko plačujemo njihovo delo. Dela na učiteljskem bloku se že sedem tednov skoraj ne premaknejo, čeprav so sredstva zagotovljena, in je treba opraviti le še nekatera zaključna dela," so Zibčani polni očitkov. Te probleme bo treba vsekakor kmalu rešiti, saj končno ni več daleč do zime, in kdo ve, če bo ta letos spet tako prizanesljiva. Eden največjih problemov, ki jih je treba rešiti v Zibiki, je gotovo nova cesta, ki je menda že obljubljena ... Eno je gotovo: dokler ceste ne bo, v Zibiki ne bo gospodarskega napredka. Središče Zibike slej ko prej ostaja nova šola. V njej je cel dan veselo kljub temu, da otroci ne smejo v razrede obuti. Zavedajo se, da šole ne smejo zanemarjati. Komaj pa čakajo nove telovadnice, ki so jim jo Velenjčani tudi obljubili. Še posebej pa so veseli četrtošolčki, ki so pravkar v Domu rudarjev v Fiesi preživeli deset čudovitih dni. Skoraj vsi so se naučili plavati. Ko sem pešačil po makadamski cesti proti Pristavi (mimo-grade: na tej cesti bi lahko sadili krompir), sem premišljeval, da tridsetletni dolg še ne bo tako kmalu izplačan. V. VRBIC • Delavcem Rudarsko-elektroenergetskega • kombinata Velenje čestitamo ob 100-letnem • jubileju in dnevu rudarjev! UREDNIŠTVO »NAŠEGA ČASA« IN RADIA VELENJE • VELENJSKE RAZGLEDNICE Del zelenice je že tako uničen, zato lahko brezskrbno zapeljem nanjo, si je verjetno dejal lastnik „fička" na sliki ter tako tudi storil. Morda z zadnjimi kolesi res ni napravil nobene škode, prehiteli so ga drugi, je pa s sprednjimi zapeljal na travo. In če bo šlo tako naprej, se bojim, da okrog Name kmalu ne bo več zelene trave. »Presenetilo me je delo vašega študentskega kluba. Kljub majhnim spodrsljajem, je to zelo pomembno za nadaljnjo izgradnjo Šaleške doline. Naša naloga je, da skupaj tvorimo nit med preteklostjo in sedanjostjo in se kot del delavskega razreda borimo proti vsem nasprotnikom, ki poskušajo ovirati naša prizadevanja," je poudaril podpredsednik IS skupščine občine Velenje Lado Zakošek na razgovoru predstavnikov skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in Šaleškega študentskega kluba. Na prijetnem pogovoru, kije bil v petek, 13. junija, je predsednik Šaleškega študentskega kluba Peter Rebernik najprej spregovoril o namenu našega kluba, našem delu in problemih, s katerimi se srečujemo pri svojem delovanju. Program dela, katerega smo si zastavili na začetku študijskega leta, smo skoraj v celoti izpolnili. Srečevali smo se predvsem s finančnimi težavami, vendar smo tudi te nekako premostili in sestavili že program za naslednje leto, da bo naše delo v jeseni lahko takoj steklo. Zelo veseli smo bili besed Franja Kljuna, kije poudaril, da je naš klub eden od najbolj aktivnih v Sloveniji, seveda pa mora biti naše delo v prihodnosti še boljše, pravočasno programirano in usklajeno. Ker imamo težave tudi s prostori, bomo v prihodnje lahko opravljali administrativne posle v delegatski pisarni, ki bo kmalu ustanovljena. Študenti si že dolgo želimo prostor v Velenju, kjer bi lahko študirali, saj knjižnica ni najbolj primerna za to. Tako smo pretehtali nekaj možnosti in vsi upamo, da se bo prostor v naslednjem študijskem letu že našel. Spregovorili smo tudi o pomanjkanju zabave za mlade v naši občini, slabem filmskem sporedu in nekaterih drugih težavah. V prihodnosti pa bomo vsekakor morali posvetiti več pozornosti povezovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Lado Zakošek je govoril tudi o napredovanju v štipendijski politiki, s katero je precej težav, vendar pa se uspešno urejuje. Melita Vovk Drugi posnetek smo napravili le nekaj sekund za prvim, pred Zibiko. Čeprav je bilo prostega asfalta še veliko, ga je lastnik mopeda spregledal in svoje vozilo parkiral med vrtnicami. Nismo čakali tako dolgo, da bi videli, če je morda kakšno vzel tudi s sabo. Študenti iz Šaleške doline na pogovoru s Franjom Kljunom in Ladom Zakoškom Biti moramo nit Voznikom tovornjakov (vsaj nekaterim) je zelo malo mar, kako bodo pripeljali smeti in druge neuporabne predmete na smetišče v Škale. Pogostokrat imamo namreč občutek, da jim gre le za to (nekaterim seveda), da opravijo vožnjo do Škal in nazaj. Če temu ne bi bilo tako, cesta prav gotovo ne bi bila tako „lepo" okrašena, kot prikazuje gornji posnetek. Kot da bi nekdo v reklamne.namene trosil lepake. Verjetno pa to namigovanje ne bo držalo, ker zastarelih računov nihče ne uporablja v te namene. AFRIŠKIM DOŽIVETJEM NAPROTI Brane Hohnec iz Velenja in še trije njegovi tovariši so odšli na pot po vroči Afriki - Našim bralcem bodo vsake štirinajst dni poročali, kako jim je - Danes objavljamo prvi zapis PRIPRAVE Nekega dne si je Blaž zaželel jeep, midva s Sandijem pa sva se že videla z njim v afriških savanah. Nenadoma smo se zavedeli, da se sploh ne pogovarjamo več o jeepu, ampak o potovanju v Afriko. APRIL 1975 V strašno pustem deževnem večeru smo vsi trije spet sedeli skupaj „Pod lipco" v Ljubljani ob vrčkih uniona. Ta večer naj bi padla odločitev. Čeprav tega ni nihče glasno povedal, smo vsi vedeli, da je možno samo dvoje: da ali ne. Potrebni sta bili natančno dve uri in deset minut in seveda nekaj uniona, ko je kocka odločno obstala na „da". In v tistem hipu je stalo pred nami kup težav in ovir. Vsak je moral namreč rešiti svoje vprašanje študijskih obveznosti in še malce važnejše finančno vprašanje. Kljub vse- mu temu smo se izpod „Pod lipce" vračali veseli in dobro razpoloženi — Blaž, študent etnologije, in Sandi, študent geografije, vsak na svoj dom v Ljubljani, jaz, študent geografije, pa v študentsko naselje. MAJ 1975 Z velikim navdušenjem se nam je pridružil četrti član odprave — Marjan, študent ekonomije. Tokrat smo v toplem popoldnevu sedeli v „Riu", na dnevnem redu pa so bila tehnična vprašanja naše odprave v Afriko. Prva točka - problem vizumov za države, s katerimi imamo ali pa nimamo diplomatskih odnosov. Že na samem začetku nam namreč ni uspelo dobiti vize za Španijo, zato je varianta prebijanja na afriško celino po zahodni strani odpadla. Izločena je bila tudi direktna varianta, kajti ladijski prevoz čez Sredozemsko morje bi bil za nas predrag. Ostala je.torej vzh6dna' pot. Z Bližnjega vzhoda pa so vseskozi prihajale za nas neugodne novice v stalnih spopadih med Izraelci in Arabci. Kljub temu smo sklenili, da bomo na „črno celino" stopili prav v tem delu, in sicer naj bi bila prva država, ki bi jo obiskali, ZAR. Čez nekaj dni smo bili vsi štirje že v naši prestolnici -Beogradu. Po celodnevnem maratonskem divjanju od enega konzulata do drugega, smo nazadnje pozno popoldne v beograjskem „restoranu" ugotovili, da se njihovo pivo sploh ne more primerjati z na- Brane Hohnec iz Velenja šim unionom, da raje ne ome-.njam. laškega piva. Ta ugotovitev pa ni pokvarila dobre volje, ki nas je obsedla ob pogledu na naše potne liste. Dobili smo namreč vizume za Centralno afriško republiko, Kenijo, Nigerijo, Egipt, Libanon, Sudan, Sirijo, Libijo in zagotovila za prosto pot čez Tunizijo, -Etiopijo, Zaire, Kongo, Tunis, Maroko, Alžirijo in še nekatere države. V Ljubljani smo torej na zemljevidu že lahko zarisali našo pot po celini tropskega sonca. Okvirno bo potekala takole: Ljubljana, Niš, Sofija, Istanbul, Haleb, Beirut, (vlak); Beirut, Kairo (letalo), Kairo, Asuan, Atbara (ladja po Nilu); Atbara, Massaura, Addis Abeba, Nairobi (avto-stop, avtobus) Nairobi je naše izhodišče za vzpon na Mt. Kenijo in Mt. Kilimanjaro. Sledi spust v Tanzanijo do Viktori-jinega jezera. Dalje Kampala - Kisangani — Bangui (torej čez Zaire v Centralno afriško republiko). Nato čez Kame-run in Nigerijo (trasa še m" podrobno izdelana) v Niger do mesta Zinder, ki bo naše izhodišče za pot čez Saharo do Aljera v Alžiriji. Sledi Alger. — Tunis (avtostop); Tunis - Palermo (ladja); Pa-lermo — Ljubljana (vlak, avtostop). Čas, ki nam je ostal od določitve poti do odhoda, je potekal bliskovito. Vsak od nas -je imel za vsak dan seznani nalog, ki jih je moral opraviti. Blaž je poskrbel za kovček zdravil in vozne rede prevoznih sredstev za nekatere države, Sandi majhno goro literature o Afriki, Marjan je vsak dan dopolnjeval seznam potrebne opreme, jaz pa sem risal traso naše poti. Proti kolikim virusnim boleznim smo bili cepljeni, niti ne vem. Vsak po svoje smo seveda tudi iskali stike z ljudmi, ki imajo kaj opraviti z Afriko (Mednarodni študentski klub, tuji študentje, naša podjetja, ki delajo v Afriki...) Vsak tretji dan smo se sestajali in se dopolnjevali. Pa tudi nekatere študijske obveznosti je bilo treba izpolniti. Zdaj gremo v srečanje L ljudmi črne polti, v srečanje s tropskim rastjem in tipičnim afriškim živalskim svetom. Kaj bomo doživeli___? BRANE Blaž Telban Aleksander Jakoš