Srečno in uspesno novo leto Ob zaključku leta Ob zaključku leta, ko pregledujemo rezultate tako na področju razvoja samoupravnega sistema, kot na poslovnem področju ugotavljam, da so v preteklem letu bili naši napori večji kot pa doseženi rezultati. Prepričan pa sem, da bodo ti napori dali svoje rezultate ob naših nadaljnjih prizadevanjih v letu 1976. Leto zaključujemo v duhu stabilizacijskih prizadevanj slehernega člana kolektiva kombinata. Protiinflacijska in stabilizacijska gibanja so vplivala na naše delo, rezultate in delitev, njihov odraz najdemo v standardu vsakega posameznika in v zmanjšanih razvojnih možnostih. Kljub vsem težavam, smo v letu 1975 zaključili štiri večje objekte (pekarna Vrhnika, pekarna Črnomelj ter skladišči v Krškem in Novem mestu) in jih vključili v proizvodne procese. Znatne rezultate smo dosegli nadalje na področju izvoznih prizadevanj in pri zmanjševanju uvoza. S pozicijo na domačem trgu in z zniževanjem naših stroškov in dvigom produktivnosti in rentabilnosti poslovanja pa smo lahko manj zadovoljni. Želim, da bi v letu 1976 z napori nadaljevali in jih tudi stopnjevali, kar bo dalo tudi večje rezultate. Zlasti bo potrebno hitreje dograjevati samoupravni in delegatski sistem, sistem informiranja in sporazumevanja, kar naj zagotovi boljše medsebojne odnose, ki morajo biti neprimerno boljši kot v preteklem letu. Z boljšim delom, agresivnejšim nastopom na tržišču in bolje dogovorjenim programom investicij pa je potrebno zagotoviti večjo socialno varnost kot tudi boljši start v izhodiščnem letu petletnega razvojnega obdobja. Na koncu želim vsem delovnim ljudem v kombinatu, kakor tudi njihovim družinam veliko delovnih uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva. Franc Puterle 18 i zima bela . . . NAGRAJENCI LETOS Vsako leto, nekako ob istem času, izplačujemo delavcem — jubilantom za deset in dvajsetletno delovno dobo v kombinatu denarno nagrado. Toda ne gre samo zato, ne gre samo za nekaj let. Morda je ob tej priložnosti toliko bolj. na mestu, da se zavemo in ugotovimo, kako je težko doživljati vsak danes, ki je povezan včasih z izrednimi napori, požrtvovalnostjo in odpovedovanjem za ohranitev tistega, kar smo dosegli in ustvaritev tistega, kar želimo doseči. In v tem prizadevanju imejo nedvomno svoj delež tudi letošnji jubilanti. Zato jim čestitamo in toplo stiskamo roko. TOZD IMPERIAL KRŠKO Za 20 let 1. FABJANČIČ Marija Za 10 let 1. KATIČ Jože TOZD PEKARNE LJUBLJANA Pekarna Šmartinska 1. BUCAJ Marta 2. ZUPAN Emilija Pekarna Samova 1. NOVAK Martin 2. VILOTIČ Vladimir 3. ŽAGOVEC Stanislav TOZD TRIGLAV LESCE TOZD PEKARNA KRANJ Za 20 let 1. RUS Anton Za 10 let 1. MALOVRH Janez 2. MARIN Pavla 3. PUCKO Adolf TOZD ..GORENJKA" LESCE 1. RUTAR Venčeslav TOZD„ŠUMI" LJUBLJANA Za 20 let 1. NOVAK Agneza 2. BENČINA Antonija 3. VUZEM Marija Za 10 let 1. DJEKIČ Ljubica 2. FORJAN Anica 3. LJEPOJEVIČ Zdravko 4. ŠUBIC Vida TOZD MALOPRODAJA 1. PAPLER Anica 2. ZEMLJIČ Martina TOZD MLINI DE Pekarna Vrhnika 1. JURJEVČIČ Tatjana IZ NAŠIH TOZD Za 20 let 1. BRIC Robert 2. POTOČNIK Anica 3. DROBNIČ Milena Za 10 let 1. ČAČIČ Ivan 2. ERŽEN Katarina 3. LUŽOVEC Miroslava 4. ROZMAN Milan 5. VIDMAR Leopold 6. OPALIČKI Vlasta 7. TRENEN Francka TOZD PEKARNE DOLENJSKA ČRNOMELJ _ DE Pekama Črnomelj Za 20 let 1. HRIBLJAN Alojz 2. NAGODE Luka Za 10 let 1. KARIN Jože 2. MALERUČ Mimica TOZD PEKARNA DOLENJSKA DE Pekarna Novo mesto Za 20 let 1. ZUPANČIČ Anton Za 10 let 1. LIPOVEC Stane TOZD MLINI V LETU 1975 O celovitem in izredno naglem razvolu Živilskega kombinata Žito je bilo, v pretečenem nekajletnem razdobju, napisanih in izrečenih ogromno besed in jih torej ne kaže ponavljati. Novi, rekonstruirani in modernizirani proizvodni obrati v skoraj vseh dejavnostih kombinata te besede potrjujejo na vsakem koraku. Želo malo ali pa skoraj nič pa ni bilo omenjenega, da smo v tem intenzivnem razvoju zadnjih let — nekoliko nehote pozabili na skladnejši razvoj tiste osnovne dejavnosti kombinata, ki jo označujemo z mlinsko predelovalno industrijo. Vredno je in tudi prav, da vsaj ob zaključku leta 1975 spregovorimo ali napišemo nekaj besed o njej, o kolektivu zaposlenem v tej dejavnosti v TOZD ter pokažemo kako izpolnjuje svoje delovne in družbene obveze ter kakšne rezultate dosega v stanju, v kakršnem se danes nahaja. Kratek opis zgodovinskega razvoja pove, da je ob formiranju Kombinata v letu 1958, bilo v mlinsko-predelovalni dejavnosti kar devetnajst (19) različnih mlinskih obratov in da jih imamo danes samo še pet (5) od katerih trije predelujejo izključno pšenico, eden koruzo in eden ječmen ter oves. Tak razplet v teh proizvodnih zmogljivostih dokazuje, da se ta dejavnost, vseskozi odkar deluje, bori za svoj obstoj na slovenskem teri- Predelava pšenice Predelava koruze Predelava ječmena, ovsa Pekovski izdelki Testenin toriju in se je torej in se bo morala prilagajati še naprej situaciji, če bo hotela obstati. Stari dotrajani mlini so prepustili delo novemu mlinu v Ljubljani, v zadnjem času pa so kapacitete za predelavo pšenice v enem TOZD Imperial Krško TOZD MLINI DE Domžale Za 20 let 1. CERAR Rudolf 2. BOREC Jakob Za 10 let 1. SALMIČ Vili 2. ZORE Franc TOZD MLINI DE Pekarna in slaščičarna Kočevje 1. ŠEPEC Angelca TOZD MLINI DE Ljubljansko področje in "Pekatete" Za 20 let 1. LIPICER Drago Za 10 let 1. JEVŠEK Alojz k 9 r; n DELOVNA SKUPNOST c SKUPNIH SLUŽB t \ Za 20 let 1. KOLARIČ Miro ji 2. PIRC Jože 3. VOLČINI Vera Za 10 let 1. FERKO Karel 2. MATEVŽIČ Anton 3. ŠONC Andrej 4. ZAJEC Ivan 5. DOBRAVEC Jože 6. MAROLT Jože 7. NOVAK ing. Edo 8. OTRIN Franc 9. RAK Bojan 10. VESIČ Ivan izmed preostalih mlinov prurejene za predelavo koruze. TOZD MLINI danes torej razpolaga z 185 tonami v 24 urah proizvodnih in predelovalnih kapacitet za pšenico, s 40 t v 24 urah za koruzo in od 5—8t v 24 urah za predelavo ječmena in ovsa. Intenzivne modernizacije tehnologije nismo uveljavljali v naših mlinskih obratih zdelno izjemo v ljubljanskem mlinu — dočim je stanje tehnične in tehnološke dispozicije v ostalih mlinih več ali manj ostalo ravno iz preteklega obdobja, kar daje prilično zaskrbljajočo perspektivo tej dejavnosti v dobi neusmiljene konkurenčnosti na tržišču. To mora našemu skupnemu delu in hotenju pomeniti kot posebno opozorilo pri nadaljnjem odločanju o vlaganju sredstev v razširjeno reprodukcijo. Ob tem je seveda potrebno prikazati daleko skladnejši razvoj pekarske dejavnosti v TOZD MLINI — saj so, razen pekarne v Kočevju — vsi ostali proizvodni obrati izpolnjuje jih v celoti in če ne grč drugače tudi z angažiranjem V tistem prostem času, ki je danes vsakomur od njih in nam še kako potreben. Visoka delovna zavest in dosledno stremljenje z® izvršitev danih nalog pod vsako ceno je bila in je vrlina, W kolektivu v tej OZD nikdar ni bili tuja nasprotno pa vedno prisotna in kaže, da botudi v bodoče, v težki borbi za obstanek, našli svoj nadaljnji razvoj. Planske zadolžitve v letu 1976 izražene v količinah in njih vrednostih kažejo na to, da je mlinsko-predelovalna industriji prevzela obvezo, da bo predelala 45.900 ton pšenice, 4.806 ton koruze ter ječmena in ovsi 1,300 ton, pekarska 6.155 toh izdelkov v raznem asortimenti ter testeninska 4.148 ton testenin. Podatke o realizaciji planskih obvez po 10-mesečnerf razdobju pa kažejo, da s® dejavnosti doslej izpolnile naloge v naslednjih količinah ih odstotkih. 45.026 ton ali 98,10 % od planirane količine 5.296 ton ali 110,33 % od planirane količine 1.628 ton ali 91,46 % od planirane količine 5.324 ton ali 86,50 % od planirane količine 2.922 ton ali 70,44 % od planirane količine (Kamnik, Trbovlje, Vrhnika) novi in imajo relativno sodobni tehnološki postopek. Tretja dejavnost, ki se razvija v tovarni testenin, je doživela v razdobju desetih let popolno fazo rekonstrukcije vendar navzlic temu komaj lovi s svojim tehnološkim postopkom zahteve tržišča. Objektivni kakor tudi subjektivni faktorji v tej dejavnosti ne dajejo več tistih rezultatov kot jih zahteva trg in katere bi lahko dosegala. Zato v okviru poslovanja TOZD MLINI predstavlja poseben problem, ki ga bo treba v bodoče tehnološko rešiti. Izhajajoč iz teh skopih podatkov in ugotovitev pa vseeno ni težko dati analize uspehov in dela tega kolektiva, ki dela v teh dejavnostih TOZD, Eno je nedvomno res, in sicer to, da ta kolektiv danes kakor vrsto let nazaj prevzema na sebe zavest enega izmed graditeljev kombinata in izpolnjuje svoje planske obveze brez pridržkov. Tudi kar kaže, da bodo prevzet® obveze do konca leta 197” izpolnjene in presežene, razen v tovarni testenin, kjer je realizacija obvezna dvomljiva. Vrednostni pokazatelji po podatkih gospodarsko-računske' ga sektorja Kombinata za raZfi dobje januar—september 197” pa kažejo, da ja TOZD MLlN1 ustvarila 14.932.389,41 dih ostanka dohodka. Aktivno®1 poslovanja poedinih delovnih enot in proizvodnih obratov pa je seveda različna in kaže, kad1 in kje bo treba v naslednjem let” 1976 usmeriti vse sile, da bonn° dosegli enakomerno ustvarjanje, ostanka dohodka v poedinih dejavnostih. To pa nam ž® daje obveze, da bomo morah, odpraviti ali vsaj poizkuša11 odpraviti vse objektivne vzrok® takega poslovanja in seved® zagotoviti predvsem z materialno bazo tam kjer je danes ni ali ie (Nadaljevanje na 3. str ) TOZD TRIGLAV - VČERAJ, DANES JUTRI Dnevi leta 1975 se hitro iztekajo in v kratkem bomo pola-9ali obračun svojega dela. Presno je govoriti o številkah, ki nam tekom leta sicer dajo neko orientacijo, vendar se cesto Poigravajo z našimi predvidevanji. . Splošna ekonomska situacija 16 brez dvoma terjala v borbi za novih idej in odločitev, bo delo na tem področju terjalo stalno nove, ustreznejše oblike in prilagajanja. Predvsem mlajšim članom kolektiva bi na kratko opisal zapleteno razvojno pot TOZD Triglav pač zato, da bomo znali bolje ceniti, kar imamo in se lažje odločili za novo. to vil občanu po garantirani preskrbi določen kos kruha. Ko je kolektiv sprejel upravljanje v svoje roke in po prehodu iz garantirane preskrbe na prosto trgovanje je bil glavni cilj zagotoviti vsem zaposlenim socialno varnost in ustvariti znosne delovne pogoje. Po desetih letih fizičnega in finančnega ^OZD Triglav Lesce stabilizacijo tudi pri nas dodat-n'h naporov in odrekanja, bodisi na področju investiranja in celo °sebnega standarda. Leto 1975 je bilo tudi na Področju samoupravljanja leto Sporazumevanja, razčiščevanja Oteresov in utrjevanja samo-Ppravnih odnosov v duhu novih Pstavnih določil. Mnogo je še Podorečenega in neopredelje-ne9a, vendar spričo porajanja Z revolucionarnim ukrepom podružabljanja proizvalajnih sredstev — leta 1948 smo na področju kjer TOZD še danes živi in dela, iz mlinskih obratov organizirali Mlinsko podjetje Lesce z obrati Javornik, Zapuže, in Globoko. Takratni 21 članski kolektiv je za današnje pojme delal v nemogočih delovnih pogojih, praktično brez prostih nedelj in praznikov, da je zago- izčrpavanja brez vidnih rezultatov je kolektiv našel svoje mesto v novoustanovljenem Podjetju "ŽITO" in z Mlinsko industrijo Ljubljana, Mlinsko industrijo Domžale in Klasjem Kranj postavil čvrst temeljni kamen na katerem je združeni kolektiv nesebično začel graditi nov kombinat. Naš mlinar se je zavestno odločil za centralizacijo in modernizacijo mlinske de- javnosti in tudi zato vlagal sredstva, čeprav se je zavedal, da s tem zgublja svoje delovno mesto, za katero se je tri ali več let usposabljal. S posebnimi sklepi takratnih najvišjih samoupravnih organov je bilo sicer slehernemu zagotovljeno ustrezno delovno mesto brez občutne razlike na osebnem standardu. Na žalost pa je za nekatere to zagotovilo ostalo le na papirju. Zadnje desetletje je prav za našo TOZD prineslo popolno preusmeritev, saj smo z vrsto integracijami in reorganizacijami s skoraj popolno ukinitvijo mlinske dejavnosti prešli na novo — pekarsko, slaščičarsko in trgovsko področje. Danes kolektiv šteje 220 članov in po oceni za leto 1975 bo dosegel po posameznih dejavnostih naslednje količine: pekarna Tržič in Lesce proizvodnja kolačev skladišče s prodajo žit, krmil, mlevskih izdelkov in testenin slaščičarna Jesenice v vrednosti trgovina Tržič, Radovljica, Lesce 6.500 ton 1.050 ton 4.000 ton 2,300.000 din 8,700.000din Po vrednosti predstavlja mehko pecivo osnovno proizvodnjo, saj dosega poprečno ceno za kg 41,70, dočim pekarna Tržič din 5,58 in Lesce din 5,02 din. S posebnimi težavami se bori pekarna Lesce ker se naš potrošnik pretežno odloča za nakup navadnega črnega ali belega kruha, kateri predstavlja v strukturi proizvodnjo 84 %. Kot je vsem znano je že davno na osnovi predloženih podatkov ugotovljeno, da navadni kruhi ne pokrivajo proizvodnih stroškov in je v dani situaciji ne-vzdržo administrativno zadrževanje cen. Kolikor pa je splošni družbeni interes, da cene ostajajo izpod ekonomskih osnov, je skrajni čas, da v smislu ustavnih in zakonskih določil pristojni organi najdejo pokritje iz drugih virov. Pri proizvodnji mehkega peciva je v letošnjem letu kolektiv sicer dosegel željeni cilj — dvoizmensko proizvodnjo, vendar se v celem letu srečuje s pomanjkanjem embalaže iz uvoza, kar močno vpliva na solidno postrežbo kupcev in se seveda občutno odraža tudi v finančnem rezultatu. Na sploh v tej dejavnosti beležimo nižjo akumulacijo predvsem iz razloga, ker je v Jugoslaviji tovrstna proizvodnja že predimenzionirana in kupec spričo večje ponudbe izsiljuje ugodnejše kondicije in odklanja riziko prodaje. Poleg tega se širi prodajno področje, drobi dostava, kar vse zvišuje stroške. Današnje uspehe dosegamo le s kvaliteto izdelkov, točno dostavo in do nekje solidnim poslovanjem nasploh. Kot že omenjeno, se je bil kolektiv v tekočem letu iz objektivnih razlogov primoran skoraj povsem odreči na področju investiranja. Želja je v letu 1976 zamujeno nadoknaditi in sicer z zgraditvijo skladiščnih kapacitet zagotoviti našemu občanu osnovne prehrambene artikle tudi v primeru kritičnih obdobij. Z rekonstrukcijo slaščičarne na Jesenicah zagotoviti kolektivu normalne delovne pogoje in omogočiti proizvodnjo kvalitetnih izdelkov in širšega asortima-na, ter pretežni del proizvodnje nuditi potrošniku preko lastnih specializiranih trgovin v Radovljici, Lescah, Boh. Bistrici in Bledu. Poglobiti sodelovanje na gospodarskem področju predvsem s sosednjo TOZD Gorenjsko in ostalimi TOZD, ter s tem doseči boljše rezultate gospodarjenja. Pri vsem tem pa bo potrebno posvetiti več pozornosti osnovnemu faktorju vseh dogajanj — našemu delovnemu človeku! zagotoviti primeren osebni in družbeni standard. Članom kolektiva in svojcem želim osebne sreče in zadovoljstva, ter ugodne poslovne uspehe. PintarAnton tozd mlini v letu 1975 s'aba, istočasno pa z vso ostrino korak v tej smeri je bil storjen že 'bočiti vse tiste subjektivne Vzr°ke, ki škodujejo dobremu gospodarjenju in slabe stabili-Zacijske intencije. H kratkemu podajanju rezul-atov pa moram seveda dodati ® oceno in razvoj dela samoupravnega mehanizma v OZD MLINI Ljubljana. Organi-zacijska formacija TOZD MLINI ogovorjena s Samoupravnim Porazumom _ vseh TOZD v ombinatu ,,Žito" Ljubljana ter Pogojena s ustavnimi dopolnili s6 Predstavlja dokončne oblike arnoupravne formacije. Z novo rganizacijo dela in celotnega Poslovanja ter z ustvarjanjem Pogojev, ki jih pogojujejo ustav-a dopolnila za nadaljnje formi-dr]Je TOZD tako materialnih kot ■ [tičnih — streme družbenokritične organizacije za tem, da nt!amoupravavTOZD Mlini še 'dOalje poglobi tako, da bodo Tn>Ane delovne enote v naši ZD polagoma oblikovale sa-a sebe v novo TOZD. Prvi v letošnjem letu, ko je proizvodna enota pekarna Trbovlje prešla v višjo razvojno fazo in se oblikovala kot nova delovna enota v okviru TOZD Mlini s čemer je delovni kolektiv te nove enote sam prevzel neposredno upravljanje nad delom in hotenjem, zavedajoč se pri tem polne odgovornosti za pravilno gospodarjenje in upravljanje potom izvoljenih samoupravnih organov in komisij. Tak spontani razvoj samoupravljanja v kolektivu daje sigurno osnovo za polno angažiranje vseh zaposlenih za dvig storilnosti, za racionalizacijo proizvodnje in za čvrsto odločanje o finančnih sredstvih v razširjeno reprodukcijo in finansiranje vseh tistih družbenih potreb, ki jih predvidevajo samoupravne interesne skupnosti ožje in širše regije.^ Rezultati dosedanjega dela kažejo na to, da bo TOZD Mlini v vsem tem hotenju tudi dosledno uspela. Jerman ing. Marjan TOZD Mlini Ljubljana V LETU 1976 BOMO TUDI Ml POVEČALI PROIZVODNJO Preverjanje znanja o varstvu pri delu Dne 25. novembra nas je nepričakovano zapustila Anica Guček, roj. Lombar, zaposlena kot administrator v ekspeditu. Zjutraj bi morala priti na delo, namesto nje pa smo prejeli neverjetno in žalostno vest, da je ponoči nenadoma umrla. Anica Guček je začela delati pri nas pred 14 leti kot prodajalka v trgovini Preddvor, kjer je bila tudi doma. Po reorganizaciji leta 1968 je nastopila delo v ekspeditu pekarne v Kranju in zadnja leta uspešno opravljala delo administratorja. Anica je bila vestna in marljiva delavka, zato je bila priljubljena v kolektivu. Komaj pred sedmimi meseci se je poročila in začela živeti novo življenje in žeje morala kloniti usodi. Pogrešali jo bomo in kot pridno in vedno prijazno sodelavko ohranili v lepem spominu. Ko smo si pred letom dni ob tem času segali v roke in želeli srečno novo leto smo vsak pri sebi upali, da bomo leto 1975 preživeli uspešno, vsaj tako kot v letu pred tem, v miru, zadovoljstvu, nekateri v novem stanovanju, v boljših življenjskih pogojih, z višjimi osebnimi prejemki itd. Nekaterim je uspelo, da so vsaj del teh želja uresničili, drugi so se morali zadovoljiti z obstoječim dejanskim stanjem. Naša temeljna organizacija si je zadala nalogo, da bomo proizvedli v tem letu 4.040 ton kruha in peciva, ter da bomo prodali 3.566 ton mlevskih izdelkov. Po rezultatih 11-mesečne realizacije lahko ugotovimo, da bomo plan proizvodnje dosegli oziroma presegli za 200 ton ali 5 %, plan prodaje mlevskih izdelkov pa bo zaradi izpada prodaje pšenice v drugem polletju težko izvedljiv. Prodaja Boehringerjevih dodatkov pa bo dosegla 300 ton, kar je lep uspeh, če upoštevamo, da nam prinaša razmeroma lepe dohodke. Ko ugotavljamo in preverjamo finančni uspeh pa z rezultati ne moremo biti zadovoljni. Pri sorazmerno ugodni strukturi proizvodnje, saj je delež domačega kruha v celotni proizvodnji 41 % in peciva 11,2 % je ostanek dohodka v pekarni dokaj skromen. Tu nas čaka v letu 1976 posebna naloga. Poiskati in odpraviti moramo vse tiste komponente, ki nam onemogočajo rentabilnejše poslovanje. Že letos smo sprejeli določene stabilizacijske ukrepe, vendar zaželenih rezultatov še ni. Objektivni in v veliki meri tudi subjektivni faktorji nam onemogočajo priti do boljšega uspeha. Tu odigravajo veliko vlogo cene naših proizvodov na eni strani in naraščajoči proizvodni stroški, na katere ne moremo vplivati na drugi strani. Ko pa omenjam subjektivne faktorje pa mislim na poprečno nizko delovno zavest pri večini naših delavcev. V razvoju in uveljavljanju socialističnih samoupravnih odnosov, ko bi moral biti sleherni zainteresiran in udeležen pri upravljanju TOZD, vladajo med mnogimi še davno zastareli mezdni odnosi. Temeljna organizacija je zanje delodajalec, ki izkorišča njegove fizične sposobnosti za "plačo" ki jo prejme konec meseca. Kaj se dogaja v delovni organizaciji v zvezi s poslovanjem upravljanjem, je za mnoge stranskega pomena. Na tem področju bo potrebno še mnogo delati, kar naj bo posebna skrb vseh progresivnih sil v oskrbujemo je precej obširno, kar se tiče preskrbe z mlevskimi izdelkfcin zelo zahtevno pri oskrbi s kruhom. Tu nismo bili v stanju vedno zadovoljiti vse želje in potrebe potrošnikov. Delno smo utesnjeni s kapacitetami, večkrat pa je vzrok pogostnost okvar na strojih. Tudi vzdrževanje bomo morali prilagoditi dejanskim potrebam Za prihodnje leto predvidevamo izboljšanje tega stanja, ko bomo zamenjali nekaj dotrajanih strojev, postavili še eno peč, s katero bomo povečali zmogljivost pečnih površin za 30 % in s tem zadovoljili potrebam za nekaj prihodnjih let. Ko bomo uspeli dobiti še linijo za žemlje, kar bo spričo zaostrenih uvoznih pogojev v prihodnjem letu zelo težko izvedljivo, bomo lahko našo proizvodnjo prilično mehanizirali. K temu nas sili pereč problem delovne sile, posebno kvalificirane. Sicer fluktuacija vsaj v tem letu ni bila prekomerna, vendar se je zamenjalo v tem obdobju sedem delavcev, dva sta odšla v zasluženi pokoj, ena delavka je umrla. Z nastavitvijo novih delavcev pa nastopijo različni problemi kot priučevanje na delovno mesto, stanovanje, prehrana in še kaj. Ob vstopu v leto 1976 nas čakajo pomembne naloge. Do- naši organizaciji. Tržišče, ki ga V SPOMIN katerega vstopamo, uspeh. Pogoji gospodarjenja ne bodo v bodoče prav nič rožnati, zato moramo biti disciplinirani in zreli samoupravljavci. Ob tej priliki želim vsem sodelavcem v TOZD Pekarna Kranj, kakor tudi vsem poznanim in nepoznanim sodelavcem kombinata srečno in uspehov polno novo leto 1976. Gašperšič Jože sledno izvajati in izpolnjevati planske naloge proizvodnje in prodaje, izboljšati kvaliteto naših izdelkov, organizirati delo tako, da bo imel od tega koristi neposredni proizvajalec in temeljna organizacija kot celota, medsebojne odnose uskladiti z interesi proizvodnje in samouprave, spodbujati vse pozitivne ideje, vse negativno pa zavreči in izločiti. Z izpolnitvijo vseh teh nalog si lahko obetamo, v letu v ZAHVALA Sodelavcem servisnih delavnic ŽITO Ljubljana, ki so darovali za Onkološki institut v spomin na mojega očeta, se iskreno zahvaljujem Novak Lojzka ji P v i a f c 1 I i i i VOLITVE PRED DURMI - ODGOVORNA NALOGA Izteka se mandatna doba delegatom in članom, ki smo jih po kostituiranju temeljnih organizacij prvikrat izvolili na »odlagi samoupravnega sporazuma o združitvi in statutov _ v organe TOZD, DSSS in kombinata. Tako je pred nami J *alo pomembna in odgovorna naloga, naloga, ki zavezuje slehernega od nas, da bomo razmislili, komu zaupati funkcijo, da interes, stališča in hotenja delavcev posre-. duje, usklajuje in povezuje v posameznih organih TOZD, ■ DSSS, kot na ravni kombinata. Pomembna vloga gre pri tem vsekakor družbenopolitičnim organizacijam, ki so Pobudniki in predlagatelji kandidatnih list. — da v delavski svet oz. svet delegatov ne more biti izvoljen delavec, ki je individualni poslovodni organ ali član kolegijskega poslovodnega organa prav tako pa tudi ne delavec na vodilnem delovnem mestu — za kandidata tudi ne more biti predlagan tisti, ki bo član volilne komisije ali volilnega odbora v volilnem postopku. Upoštevati bomo morali tudi statutarno določilo da mora od dneva, ko bo delavski svet oz. svet delegatov razpisal volitve, pa do dneva volitev samih, poteči najmanj 20 dni, tako, da bodo ti organi razpisali volitve v začetku meseca februarja. Ob tej priliki bomo formirali tudi volilno komisijo, volilne odbore, volilne enote in volišča. Dela bo precej, zato je prav, da že danes razmišljamo o njem, da bomo sam postopek lahko izvedli nemoteno. V orientacijo še podatek o številčnosti članstva posameznih organov TOZD, DSSS in kombinata: Konec tega leta in v januarju Naslednjega leta poteče mandat delegatom delavskega sveta ^OZD, DSSS, delegatom Sveta delegatov kombinata, članom kolegijskih izvršilnih organov, ki so po statutu v TOZD in DSSS odbor za medsebojna razmerja , 'h odbor za zaščito delovnih dolžnosti, na ravni kombinata ; Pa komisija za organizacijo in razvoj sistema delitve osebnih dohodkov, komisija za družbeni standard in delovne pogoje, komisija za urejanje stanovanjskih vprašanj zaposlenih ter članom odbora delavske kontrole v TOZD in DSSS in komisiji delavske kontrole na ravni kombinata. Volitve bodo v začetku meseca marca 1976, takoj po spre- Pek. Pek. Pek. Mlini Lj. Šumi MP Imp. Dol. Trig. Gor. Kr. DSSS Odbor za meds. razmerja Odbor za zaščito zakonitisti Odbor delavske kontrole 13 6 7 6 15 13 7+7 7+7 13 9 11 9 9 5+5 5+5 5+5 5+5 5+5 5+5 5+5 3+3 5+5 5+5 5+5 5+5 5+5 55353533 13 7 7 5 Legenda: Dve številki pri članstvu pomenita člane in prav toliko namestnikov jemu in potrditvi zaključnega računa za leto 1975. Zato bo treba do tega časa pripraviti vse potrebno, zlasti pa razmisliti o možnih kandidatih za delegate oz. člane posameznih organov. Pri tem nam bo vodilo ustavno načelo: — da nihče ne more biti izvoljen v isti organ več kot dvakrat zaporedoma — da mora sestava delavskega sveta v TOZD in DSSS ustrezati socialni strukturi delovne skupnosti TOZD in DSSS in da so v njem delavci iz vseh delov delovnega procesa njihove delovne skupnosti — da mora biti v svetu delegatov zastopana vsaka TOZD in DSSS Na ravni kombinata: — v svet delegatov delegira vsaka TOZD in DSSS po 3 delegate. — v komisijo za organizacijo in razvoj sistema delitve OD izvoli vsaka TOZD in DSSS po enega člana in namestnika — v komisijo za družbeni standard in delovne pogoje izvoli vsaka TOZD in DSSS po enega člana in namestnika — v komisijo za stanovanj- ska vprašanja zaposlenih izvoli vsaka TOZD in DSSS po enega člana in namestnika — v komisijo delavske kontrole izvoli vsaka TOZD in DSSS po enega člana in namestnika. IZ ZAPISNIKA ZASEDANJA SVETOV DELEGATOV Periodični obračun z analizo “-mesečnega poslovanja in 'zhodišče 5-letnega razvoja kombinata sta bili glavna vsebina dela delegatov na zadnjem zasedanju dne 25. 11. Pri potrjevanju periodičnega ?bračuna za 9-mesečno obdobje in v obravnavi analize poslednja tega obdobja, so delegati Ugotovili: — da je celotni dohodek po-rastel za 39 odstotkov proti !stemu obdobju leta 1974 lr) da ta porast rezu Itira v javnem iz spremenjenih cen v Polletju 1974, le minimalno pa 'z Povečanega obsega proizvodni6 v letošnjem letu. To dejstvo )e zaskrbljujoče, ker se na eni s,rani kopičijo zaloge, na drugi strani pa je evidentna neuspešnost nastopanja na trgu. Nespečnost nastopanja na trgu se Pojavlja kot izraz stagnacije v sami potrošnji in plasmanu. Ta Pomembna ugotovitev zahteva °.b nas večje napore za stabiliza-oijo cen, ponekod celo za njiho-v° zmanjšanje, kar bo lahko Povečalo našo udeležbo oz. Slež na trgu in s tem hkrati Poživilo našo proizvodnjo T ekonomičnost poslovanja Se ie zmanjšala za 2,5 %, ker smo kar za 41,5 % porabili več redstev za ustvarjeni celotni °hodek proti istemu obdobju v anskem letu. Glede na nižjo konomičnost je doseženi do-Sdek porasel za 27,8 % in za 1Celotno realizacijo zaostaja tl %. To pomeni, da smo yečjimi sredstvi dosegli ^njši efekt, ki se odraža v potnem dohodku. Pri Podatku je ugotoviti naša ebilizacijska prizadevanja, saj rn° za pretežni del stroškov bremenili ostanek dohodka. Po drugi strani pa je vplivala tudi amortizacija, ki je bistveno nismo povečali, saj je nad predpisano stopnjo povečana le za 9 %, pa še ta sredstva smo angažirali za nova osnovna sredstva. — obratna sredstva so po-rastla za 33,7 %, vendar se zaradi tega rentabilnost našega poslovanja ni izboljšala. To pomeni, da ta sredstva nismo uspeli kvalitetno naložiti, ampak smo jih vezali v glavnem v zaloge surovin, embalaže, končnih izdelkov in dolžnike. Zato si bomo morali, glede na dejstvo, da sta od rentabilnosti odvisna ustvarjeni dohodek in dohodek za osebne dohodke, prav vsi prizadevati za boljšo organizacijo proizvodnje in dela, kvalitetnejšo proizvodnjo, učinkovitejši nastop na tržišču, ustreznejše ukrepe do kupcev, da bomo tako ustvarili vsaj minimalni del dohodka za naložbe v osnovna sredstva — celoviti dohodek, ki izhaja iz branžnega sporazuma za OD, je porasel za 26,9 %. Pri tem je treba ugotoviti, da je število zaposlenih izraženo na osnovi vloženih ur, pri čemer je fond ur porasel za 2,8 %. Višji fond ur rezultira iz porasta dejanskega števila zaposlenih in porasta vloženih delovnih ur. V strukturi vloženih delovnih ur pa predstavljata precejšnji delež nadure in nočne ure, vsak posebej po 10 %. Glede na ta podatek in dejstvo, da obe kategoriji v bodoče ne bosta, po branžnem sporazumu več predstavljali kal-kulativnega dodatka, ampak bosta zviševali poprečje osebnega dohodka, v resnici pa bo zato to poprečje manjše, je treba resno pristopiti k proučitvi možnosti zmanjševanja tako nadur kot nočnih ur, z boljšo organizacijo in boljšo izkoriščenostjo kapacitet. Osebni dohodki so se proti istemu obdobju v lanskem letu povečali za 26,7 %, kar pa ne pomeni, da seje za ta odstotek povišal osebni dohodek posamezniku. V tem odstotku se sicer odraža predvsem povišanje OD vseh zaposlenih v lanskem zadnjem četrtletju, medtem ko odpade ostali del porasta delo na višje obveznosti, ki obremenjujejo OD, na osebne dohodke na novo oblikovanih in preoblikovanih delovnih mest, nadure, nočne ure itd. — Bistveno so se povečale obveznosti, ki bremenijo ustvarjeni dohodek, krediti, zlasti krediti za obratna sredstva, so vse dražji. Občutno so se povečali prispevki SIS na področju negospodarstva, visoka pa so tudi bremena, ki izhajajo iz pogodbenih delovnih razmerij, kar je posledica pomanjkanja določene strukture kadra. — v ocenjevanju uspešnosti poslovanja kombinata kot sestavnega dela celotne živilske branže, je ugotoviti, da je po predlogu novega samoupravnega sporazuma, naša opremljenost pod branžnim poprečjem, saj po izračunu dosega le 83,5 %. Vendar pa ob taki opremljenosti dosegamo produktivnost, ki je za 5,6 % nad poprečjem branže in, ob upoštevanju doseženega dohodka na angažirana sredstva, prekoračujemo rentabilnosti poslovanja branžnega poprečja za 27 %. Kolikor se ti podatki ob koncu leta ne bi spremenili, lahko pričakujemo, da bi presegli poslovni uspeh glede na (Nadaljevanje na 6. strani) l! ff ^£..1 1 * J , 5 mSrnt- TOZD Gorenjka Lesce Iz zapisnika zasedanja sveta delegatov (Nadaljevanje s 5. strani) branžno poprečje za 7,6 % in bi pri takem indeksu smeli razporediti na sredstva za OD približno 5,5 % doseženega rezultata. V osebnih dohodkih na pogojno nekvalificiranega delavca zaostajamo za branžnim poprečjem za ca. 150din,za poprečjem gospodarstva pa za 190 din. To je vodilo komisijo za organizacijo in razvoj sistema delitve OD, da je sklenila povečati vrednost točke v zadnjem tromesečju za 10 % — izgledi do konca leta niso najbolj vzpodbudni, ker je prisotna tendenca še nadaljnjega padanja ekonomičnosti poslovanja. Družbeno politična usmeritev v zvezi s stabilizacijskimi prizadevanji in orientacija za leto 1976 pa ne odpirajo možnosti za korekcijo cen. Zato se bo treba v TOZD poglobiti v gospodarjenje in poiskati dodatne še neaktivira-ne rezerve, ki bodo zagotovile uresničitev planov in programov na področju dohodka in OD. — v analizi podatkov in problematike posameznih dejavnosti kombinata je svet delegatov sprejel naslednja priporočila za delo in poslovanje posameznih obratovvTOZD: — Mlini naj posvetijo pozornost večji izmenjavi belih mok — pekarne naj posvetijo večjo pozornost spremembi strukture proizvodnje v korist specialnih proizvodov, da bi s tem dosegle večji dohodek in boljšo rentabilnost — dosledneje naj se izvaja določilo 36. člena samoupravnega sporazuma o združitvi, ki govori o medsebojnem poslovanj TOZD v sestavu kombinata tako, da bo TOZD Maloprodaja prvenstveno nabavljala proizvode od lastnih TOZD, šele potem pa od drugih OZD. TOZD, ki oskrbujejo TOZD Maloporo-dajo s potrebnimi proizvodi, pa so dolžne upoštevati dogovorjene dobavne roke in ji dobavljati sveže proizvode. V obravnavi izhodišč 5-letnega razvoja kombinata je ugotovljeno, da so izhodišča 5-letnega razvoja kombinata razvojni plani TOZD, ki so osnova samoupravnega planiranja. Cilj planiranja TOZD je usmerjen na ustvarjanje dohodka, s katerim zagotavljamo izboljšanje življenjskega standarda delavcev. Za ustvaritev tega dohodka pa je treba predvideti določeno opremljenost proizvodnih kapacitet in ustrezen nastop na trgu, vzporedno s tem pa se pojavlja vprašanje ekonomične organizacije in rentabilnosti poslovanja — vprašanje, koliko vloženega dela naj bi dosegli zastavljene cilje. Predlagatelj razvojnih planov v TOZD je individualni poslovodni organ. Pri sestavi plana razvoja se bodo TOZD lahko posluževale podatkov izdelanih minimalnih kazalcev razvoja oziroma poslovanja v obdobju 1976—1980, ki predstavljajo prvo oceno možnosti oz. hotenj na področju razvoja, ne razrešujejo pa vseh elementov, ki so vsebina plana TOZD. Plani TOZD predstavljajo osnovo za dogovarjanje in sporazumevanje o planu razvoja kombinata. Plan TOZD je tudi osnova za dogovarjanje v krajevni skupnosti in SIS, glede kritja kupnih potreb v določeni prostorski regiji. Z delom smo nekoliko v zaostanku, zato bomo morali čimprej sprejeti program dela in na podlagi pripravljenih potrebnih aktov začeti postopek za dogovarjanje in usklajevanje. V oblikovanju razvojnih programov oz. planov je treba ugotoviti, da ne gre samo za ekonomsko-gospodarski del, ampak vsebujejo plani tudi obveznosti socialne narave, kamor sodijo naše potrebe po zagotavljanju in izboljšanju družbenega in osebnega standarda, stanovanjske izgradnje, rekreacije, družbene prehrane, otroško varstvo, zdravstveno varstvo, izobraževanje in socialna pomoč ter varnost. Vse te elemente je treba obvezno vključiti v plan, če želimo oceniti realizacijo potrebnega dohodka. Pri tem pa si je treba zastaviti cilj, da bi naša proizvodnja in dohodek rastla vzporedno s poprečno stopnjo rasti v republiki. Pri programiranju razvoja pa bo posebej treba opredeliti potrebe po energetiki, surovinah, investicijah in zaposlitvi, ki so osnova za realizacijo zastavljenih ciljev. TOZD so zavezane, da v štirinajstih dneh izoblikujejo cilje na področju ustvarjanja dohodka, razširjanja svojih prozvodnih zmogljivosti, opredelitve ciljev na tržišču, ugotovitve možnosti izvoza in uvoza, ugotovitve potreb po energiji, surovinah, investicijah in zaposlenosti, ki bodo osnova za usklajevanje programov med TOZD. Predlagatelj teh ciljev je individualni poslovodni organ v TOZD. — Svet delegatov je na zasedanju sprejel tudi predlog pravilnika o določanju tajnih podatkov ljudske obrambe in o načinu njihovega zavarovanja ter ga predložil v javno obravnavo delavcem v TOZD in DSSS, ki so dolžni posredovati spre-minjevalne predloge do 15. decembra 1975 v pismeni obliki službi za informiranje. — Na tem zasedanju je svet delegatov razširil tudi sestav odbora za ljudsko obrambo, tako da so v njem zastopane vse TOZD, ki so na območju mesta Ljubljane, in ga sestavljajo: predsednik Puterle Franc, podpredsednika Slovenc Janez in Samar Milivoj ter člani Mihelič Vinko, Zore Ivan, Mesič Vlado, Selan Milan, Vrbinc Franc, Ravnikar Andrej, Ščap Alojz, Fišer Stane, Košir Dominik, Košmrlj Vida. — Imenoval je štab za civilno zaščito za vodenje enote in organizacijo civilne zaščite v TOZD, ki so na območju mesta i Ljubljana, in sicer: poveljnik štaba Vrbinc Franc, namestnik poveljnika štaba Ožbolt Robert, načelnik štaba Vesič Ivan, pomočnik NŠ za operativne in učne zadeve Svetek Ivan, pomočnik NŠ za zakonišča zaklonišča, zatemnitev in maskiranje Marolt Jože, pomočnik NŠ za prvo medicinsko pomoč Gozd-nikar Slava, pomočnik NŠ za protipožarno varnost Korelc Janez, pomočnik NŠ za reševanje in odstranjevanje ruševin Lešnjak Rudi in pomočnik NŠ za radiološko in biokemično zaščito Rak Bojan. — Sklenil je, da kombinat sodeluje, skupaj z Raziskovalno skupnostjo Slovenije pri Biotehnični fakulteti v Ljubljani, pri izdelavi raziskovalne naloge ajdove moke, ki v tem obsegu predstavlja pionirsko delo ne samo pri nas, ampak v svetu na sploh. Predračunski stroški so določeni v višini 33.000 din, ki se kompenzirajo s stroški uporabe našega laboratorija in opreme, ker se bo raziskava opravljala v kombinatu. Kmalu bo za nami leto 1975 in s tem bodo znani rezultati, ki smo jih dosegli na tem področju. Ugotavljamo, da so bili storjeni bistveni koraki pri dvigu družbenega standarda nasploh, kajti ta panoga je bila dolga leta zapostavljena in ji ni bilo posvečeno toliko pozornostti kot danes. Istočasno ko ugotavljamo določen napredek pri razvoju družbenega standarda pa ne smemo prezreti še mnogih nalog, ki nas čakajo, na tem področju in katere nam bodo primarne mo rešitti ob pomoči vse naše družbe. 2. Reševanju stanovanjske problematike moramo posvetiti več pozornosti in jo pospešeno reševati, kajti kombinat se iz leta v leto širi in s tem se tudi večajo stanovanski problemi. Vsi vemo, da so v ta namen namenjena mnoga sredstva, vendar je to vse premalo, da bi zadovoljili vse potrebe. Na sestankih družbenopolitičnih organizacij je bilo sproženih že mnogo predlogov, kako bi povečali sta- bistvenega problema in ki močno vpliva na njegovo razpoloženje v kolektivu in delovno storilnostst. 3. Želimo povečati izkoriščenost počtniških domov v zimski sezoni, saj so skoraj prazni od oktobra do maja (Bohinj, Pokljuka). Pred vsem bi radi opozorili, da bi morali določiti nižje cene za čas zimske sezone ins tem omogočili čim večjemu številu delavcev, da koristijo naše počtniške domove, saj so namenjeni njim in njihovim družinam. 4. V zvezi z rekreacijo v ,,ŽITU", ugotavljamo, da bi nujno potrebovali referenta za rekreacijo, saj bi s tem mnogo pridobili in bolj načrtno trošili sredstva. Ustanovljen je rekreacijski aktiv Žita, ki je sestavljen iz delegatov TOZD in DSSS vendar ni prisotna načrtnost in smotrnost koriščenja sredstev. Z referatom za rekreacijo bi pridobili na sistemskem delu in pa na masovnosti, ki je osnovno navodilo rekreacije. Delegati, ki so v aktivu, so pripravljeni delati in skrbeti za vse naloge, vendar so to ljudje, ki že imajo mnoge druge funkcije in s tem jim je delo otežkočeno in se mu ne morejo popolno posvetiti. Stanovanjski problem rešuje vsak po svoje naloge v prihodnjem letu. Ob tej priliki bi posebno opozorili na najmanjše naloge, ki nas čakajo v letu 1976: 1. Zadovoljivo moramo rešiti vprašanje stanovanj oziroma samskih sob za samske delavce, to vprašanje pa ne tare samo Živilski kombinatt "Žito", am-ak tudi mnoga druga podjetja in je to splošen pojav, ki ga mora- novanjski sklad, med njimi je tudi predlog, da bi se vsi delavci "ŽITA" solidarno odpovedali dobičku koncem leta in ta denar namenili za stanovanjska posojila oziroma nakup stanovanj. Prepričani smo, da so to akcijo, ki bi jih morali vsi člani Kombinata podpirati, kajti zavedajmo se, da je rešen stanovanjski problem za vsakega delavca V domovih ob morju so potrebne nujne adaptacije in razširitve, v letošnjem letu se je zelo povečalo zanimanje in so bili skoraj 100 % zasedeni, pred vsem je tu vplivala ugodna cena penziona in dobra hrana. Adaptacija in razširitve so nujne, tuti iz razloga, da bi čim manj najemali tujih sob in bi koristili samo svoje kapacitete. 5. Na področju družbene prehrane so s predlogom nove sindikalne liste bistvene spremembe in s tem dodatne naloge za delovne organizacije, ki še nimajo zadovoljivo rešnega problema družbene prehrane. V ietu 1976 moramo zagotoviti vsakemu delavcu malico, razen tistim, ki morajo imeti dietno prehrano. V Žitu imajo posamezne TOZD rešeno to vprašanje, vendar v Ljubljani tega vprašanja ne bomo lahko rešili, če ne bomo začeli resno premišljevati o izgradnji obratov za družbeno prehrano, o katerem je bilo že mnogo govora in lokacija zanj že določena. V Ljubljani je zaposlenih več kot polovica delavcev in sedanje razmere nikakor ne zadovoljujejo vseh potreb. V kratkem smo orisali bistvene naloge, ki nas čakajo v letu 1976 z željo, da jih bomo realizirali ter tako vsem delavcem zagotovili čim boljše počutje. OTVORITEV NOVEGA OBRATA V ČRNOMLJU DRAGE TOVARIŠICE, TOVARIŠI BELOKRANJCI, SPOŠTOVANI GOSTJE Ob tem slovesnem trenutku, otvoritvi novega živilskega predelovalnega obrata, sodobne Belokranjske pekarne v Črnomlju se želim v imenu 1.900-članskega kolektiva „ZITA" in samoupravnih organov zahvaliti vsem navzočim Belokranjcem in gostom, ki ste se našemu vabilu odzvali, ter prisostvujete uradni otvoritvi pekarne. V naši sredi pozdravljam predsednika občine Črnomelj inž. Martina Janžekoviča, predsednika skupščine občine Metlika tov. Franca Vrviščarja, predstavnika družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij, ter vse prisotne. Po in gospodarskih organizacij, ter vse prisotne. Po otvoritvi vabi kolektiv vse navzoče Belokranjce in goste ,da si ogledate proizvodnje in ostale prostore pekarne, ter za to otvoritev posebno prirejeno razstavo "Žitovih" proizvodov kruha, špec. kruhov in peciva, konditorskih, čokoladnih, mlevskih in ostalih izdelkov iz našega proizvodnega programa. Še enkrat vsem iskrena hvala za udeležbo ob otvoritvi pekarne. Predajem besedo predsedniku delavskega sveta TOZD pekama in slaščičarna "DOLENJSKA" Novo mesto, tovarišu REMS Tonetu, kateri bo imel slavnostni govor ob otvoritvi pekarne. Hvalal Novo mesto, 22. 12. 1975 dragi Belokranjci, spoštovani gostje! Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Črnomelj to-variš Martin Janžekovič je 24. oktobra lani ob navzočnosti še drugih družbenopolitičnih delavcev Metlike in Črnomlja, 9lavnega direktorja Živilskega kobinata ŽITO Ljubljana tovariša Franca Puterla ter predstavnikov 1.900-članskega kolektiva kombinata vgradil temeljni kamen za izgradnjo hove prepotrebne sodobne pekarne. Za oskrbo s kruhom in Pecivom občanov Metlike in Črnomlja je Živilski kombinat 2IT0 prevzel veliko solidarno °dgovornost pri vlaganju lastnih sredstev za ta objekt in pri dejetju kreditov v Ljubljanski banki. Misel o nujnosti medsebojne-9a sodelovanja, katerega rezu-tat naj bo razvoj posameznih delov in celotne-9a kombinata, je osnovno [dzvoj posameznih delov in cevnega kombinata, je osnovno vodilo pri uveljavljanju delavskega samoupravljanja. Ne de-arno si utvar, da se naše delo £°nčuje. Zavedamo se, da bo ?.°i z.a hitrejše spreminjanje predelih odnosov še zelo žilav. d°je naloge opredeljujemo ta-°. da bodo v naši družbi zavladali odnosi, kot jih do-°ca ustava. j Na Dolenjskem in v Beli krajini ® programirana tudi rekon-trukcija dosedanje pekarne v vietliki v slaščičarski obrat in še Vgradnja skladišča za strateške materialne rezerve pri tem oblečem objektu, j . sa gradbena dela, strojna in stalacijska dela s strojno in ru_9o opremo so potekala po ačrtu in so bila v redu in dobro davljena. Živilski kombinat ŽITO ima v svojem sestavu 9 temeljnih organizacij združenega dela in delovno skupnost skupnih služb in sicer: TOZD Pekarna in slaščičarna Dolenjska, Novo mesto s svojima enotama v Metliki in Črnomlju, TOZD Imperial Krško, proizvodnja žvečilnega gumija, TOZD Mlini Ljubljana z mlini in pekarnami ter tovarno testenin, TOZD Pekarna Ljubljana, proizvodnja kruha in peciva, TOZD Šumi Ljubljana proizvodnja konditorskih izdelkov, TOZD Pekarna Kranj, proizvodnja kruha in peciva, TOZD Triglav Lesce, proizvodnja mehkega peciva in kruha, TOZD Gorenjka Lesce, tovarna čokolade in TOZD Maloprodaja Ljubljana. Žitovi izdelki sežejo torej od Triglava do Kolpe z dokaj obsežnim izborom mlevskih izdelkov, kruha in peciva, konditorskih izdelkov in čokolade ter drugega. Jasno je, da kombinat posluje na območju cele Jugoslavije in nekatere izdelke tudi izvaža. Ko danes ob 30-letnici osvo-bodive, ob prazniku občine Metlika ter največjem prazniku 29. novembru odpiramo v Črnomlju, srcu Bele krajine sodobno, moderno pekarno za proizvodnjo visokokvalitetnih kruhov in peciva, menimo, da smo s tem dali revolucionarni Beli krajini — čeprav po dolgem času — v obratovanje pekarno, ki tej pokrajini vsekakor pripada. Želimo Belokranjcem, da bi iz te sodobne pekarne dobili dovolj kvalitetnega kruha in peciva, higiensko na najvišji ravni in izdelanega po najsodobnejši tehnologiji. Želim se javno zahvaliti vsem izvajalcem del tega objekta, to je gradbenemu podjetju Pionir iz Novega mesta, Termotehniki iz Zagreba za montažo peči, Go-stolu in Mlinostroju za montažo strojne opreme in vsem drugim izvajalcem za hittro in dobro opravljeno delo. Posebna zahvala gre glavnemu direktorju Živilskega kombinata Žito tovarišu Francu Puter-lu za njegovo veliko osebno zavzetost pri izgradnji tega ob- SESTAL SE JE UO REKREACIJSKEGA AKTIVA Delegati iz vseh TOZD in iz DSSS v upravnem odboru Rekreacijskega aktiva so se zbrali na drugem sestanku 23. decembra. Razpravljali so o predračunih in tekmovalnih načrtih posameznih akcij. Delegati so sklenili, da morajo vodje sekcij do 28. decembra letos predložiti natančne predračune sredstev za delo svojih sekcij in program udeležbe na raznih tekmovanjih v okviru Žita in tudi izven. Na podlagi teh predračunov pa bo komisija, ki jo sestavljajo Jože Pirc, Gregor Breznik, Jože Šef man in Jasna Novljan, sestavila skupen, enoten predračun za celoten Rekreacijski aktiv. Delegati iz TOZD se morajo povezati z vodji sekcij in jim posredovati, katere športne panoge gojijo v TOŽD. Ža organizacijo oziroma zastopanje žita na zimskih živilskih športnih igrah je zadolžen tovariš Šefman, njegov namestnik je Jože Pirc, za udeležbo na poletnih živilskih igrah pa bo skrbel odbor v sestavi Gregor Breznik, Drago Kvas, Martin Kerpan in predsednik sindikalne konference Žita inž. Lado Mešič. jekta glede urejanja finančnih sredstev, oziroma kreditov in za njegovo skrb, da je bil objekt zgrajen v najkrajšem možnem času. Zahvaljujemo se prav tako tovarišem iz tehničnega in razvojno ekonomskega sektorja in vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspešni izvršitvi tega objekta. Vsem zaposlenim v novi pekarni želimo dobro počutje! Seveda prevzemajo nase tudi vso strokovno odgovomnost glede kvalitete in kvantitete vseh izdelkov, čuvanje strojev in naprav in drugo. Ob odprtju nove pekarne čestitamo vsem občanom Bele krajine, posebno občanom Metlike, ki praznujejo svoj občinski praznik! Čestitamo vsem za dan republike 29. november in posebej za letošnji skupni praznik — 30. obletnico osvoboditve! Prosim predsednika delovne skupnosti pekarne Črnomelj, da uradno odpre pekarno za obratovanje. Gostje pri otvoritvi črnomaljske pekarne © emona I proizvodnja, trgovina, turizem in hotelirstvo . Inženiring \ ljubljena, Kersnikova 2 (o. sol. o.) tozd maloprodaja ljubljana/o.suha/ 61001 ljubljena, kerenikova 2, Slovenija, Jugoslavija taMon: (061) 310*53 telegram EMONA LJUBLJANA tele*: 31-205 YU EMONA tekoči račun: 50100*01-10105 r t "ti znak: C-16100-IVSf -PG/MM ŽITO Ljubljana Šmartlnaka cesta datum: 2« december 1975 61000 LJUBLJANA l TOZD Pekarstvo , Prosimo vaa, da prenesete delavcem vaše poslovne enote, ki ao oskrbeli naše prodajne enote na dan 1. decembra 1975 za-hvalo za točno in solidno oskrbo. V pričakovanju nadelJnega dobrega sodelovanja vaa tovariško pozdravljamol BOLEZENSKI IZOSTANKI ZA 10 MESECEV TEGA LETA Bolezenski izostanki delavcev povzročajo vsaki delovni organizaciji združenega dela veliko škodo, zakaj zmanjša se število dela zmožnih ljudi, ostali pa morajo zaradi tega vlagati več truda v delo pa vendar produktivnost ni takšna kot bi morala biti. Že vsa leta od 1964 zasledujemo izostanke zaradi bolezni in pojave izostankov, vendar pa lahko pridemo do zaključka, da se v zadnjih letih viša izostanek zaradi bolezni nad 30 dni, kar je razumljivo. Težje so poškodbe pri prometnih nesrečah, več je bolezni modernega časa. Premalo vlagamo sredstev za preventivno zdravljenje, tu ne mislim za okrevanje naših delavcev, ki jih vsako leto pošiljamo v naše domove, temveč za sredstva, ki naj bi jih vlagali za dokončno rešitev in postavitev lastne ambulante medicine dela. Vsa sredstva, ki bi jih vložili za postavitev lastne ambulante, bi bila dobro in ekonomično naložena, saj le tako bi lahko imeli res točen pregled, zakaj se ponavljajo nekatere bolezni, ki včasih ocenjujemo kot neupravičene. V nadaljevanju želimo prikazati izostanke zaradi nesreč pri delu, in ostale bolezni in višino sredstev, ki so bila izplačana za 10 mesecev do 30 dni bolniškega staleža. Izostanki v letošnjem letu za 10 mesecev v primerjavi z letom 1974 so po dnevih in odstotkih višji. V letu 1974 je bilo v vseh TOZD in DE izgubljenih 25.979 dni, v letošnjem letu v istem obdobju pa 27.876 dni. V celotnem kombinatu je bilo zaposlenih v letošnjem letu 1.883 delavcev, v letu 1974 pa 1.811 delavcev. Razlika je 72 delavcev več v letošnjem letu v 10 mesecih. Skupni izostanek izražen v odstotkih v letošnjem letu je 5,7 % v lanskem letu v istem obdobju pa 5,5%, kar pomeni, da je za 0,2 % višji v letošnjih 10 mesecih. Nesreč pri delu je v letošnjih 10 mesecih 1.876dni, v lanskem letu 1.579 dni, kar pomeni, da so narasle za 307 dni. Porodni dopusti znašajo za 10 mesecev letos 10.122 dni izostanka, v lanskem letu pa 6.252 dni, torej so letos višji za 3.870 dni. Ti izostanki se ne računajo kot izostanek zaradi bolezni, zato so iz skupnega seštevka boleznin izločeni. V letošnjem letu je bilo za 10 mesecev izplačanih nadomestil za celotni kombinat do 30 dni izostanka 1,792.776,40 N D, v lanskem letu pa za isto obdobje 1,200.131,65 ND! Iz tega je razvidno, da je bilo v letošnjem letu za 592.644,75 N D več izplačanih nadomestil od lanskega leta. Da je ta številka tako visoka je tudi vzrok povišanja OD v letu 1974. Predvsem lahko ugotavljamo, da stalež ni kritičen samo do 30 dni izostanka, temveč je zaskrbljujoč nad 30 dni glede na izvor bolezni, ki pogojuje daljšo odsotnost iz dela. Pri teh odsotnostih pa so delovne orga- 1975 1974 1975 1974 1975 1974 1. TOZD pek. Ljubljana 82 172 3.155 2.690 154 151 2. TOZD pek. Lj. obrat Samova 94 113 1.085 1.219 87 86 3. Skupne službe 357 113 1.858 2.782 264 264 4. TOZD pek. Dolenjska 82 100 1.142 1.004 81 80 5. TOZD pek. Kranj 44 79 1.725 820 77 71 6. TOZD ,,Maloprodaja" 13 77 802 1.042 72 73 7. TOZD ,,Šumi" 324 366 4.529 3.768 241 232 8. TOZD Imperial Krško 153 32 2.730 2.302 197 197 9. TOZD Triglav Lesce 123 46 3.045 2.841 192 178 10. TOZD Triglav obrat Tržič — — 56 74 24 23 11. TOZD ..Gorenjka" — 46 771 1.220 67 /3 12. TOZD Mlini Ljubljana 442 206 2.977 2.504 172 158 13. TOZD Mlini DE Dol. podr. 13 — 40 133 10 11 14. TOZD Mlini DE Notr. podr. 93 15 1.033 799 82 71 15. TOZD Mlini DE Domž. podr. 31 122 376 386 76 77 16. TOZD Mlini DE pek. Kamnik 25 92 518 635 48 48 17. TOZD Mlini DE pek. Kočevje — — 168 281 39 38 Skupaj: 1.876 1.579 26.000 24.400 1.883 1.811 5,7 % 5,5 % Zap. št. TOZD, DE in DSSS Število dni izostanka zaradi nesreče pri delu ostale bolezni Zaposleni in DE v razmerju 10 mesecev 1975-1974 višji ali nižji. Bolj obširno in razčlenjeno poročilo bo podano za 1_ mesecev in tudi predlogi kako se naj uredi z zdravstveno službo, da bo možna popolna kontrola glede izostankov. Slava Gozdnikar Pekarna Kamnik TABELA B TOZD DE, obrati 1. DSSS 2. TOZD Imperial Krško 3. TOZD pek. Dolenjska 4. TOZD pek. Kranj 5. TOZD "Gorenjka" 6. TOZD "Šumi" 7. TOZD pek. Ljubljana 8. TOZD pek. Lj. obrat Samova 9. TOZD Triglav Lesce 10. TOZD Triglav obrat Tržič 11. TOZD Maloprodaja 12. TOZD Mlini Ljubljana 13. TOZD Mlini DE Dol. podr. 14. TOZD Mlini DE pek. Kamnik 15. TOZD Mlini DE Domž. podr. 16. TOZD Mlini DE Notr. podr. 17. TOZD Mlini DE pek. Kočje Skupaj: porodni dopusti 1975 1974 692 640 1.858 1.070 57 152 44 28 668 454 1.771 1.184 1.641 — 585 — 696 1.085 71 738 863 652 163 76 282 139 22 438 305 10.122 6.252 nizacije nemočne, ne samo naša tudi druge. V letošnjih 10 mesecih je bilo odsotnosti zaradi bolezni nad 30 dni kar 8.094 dni. Naj navedemo samo nekaj primerov daljše odsotnosti z dela zaradi bolezni, te so: obolenje srca, revmatična obolenja, poškodbe izven dela, obolenje želodca in prebavnega trakta, živčna obolenja, pogosta obole-ja hrbtenice, angine, bronhitis ac. in chr. težje operacije, obolenja lokomotornega sistema in ožilja, ledvična obolenja, poklicna obolenja, lahko bi še naštevali. Vse te bolezni znašajo 8.004 dni izostanka v 10 mesecih. Število teh izostankov se ne bomo izognili tudi v bodoče, verjetno bo ta izostanek le iz leta v leto toliko manjši, kolikor se te delavce invalidsko ne upokoji. Vsi ti izostanki, ki so navedeni glede na izvor obolenja so takšnega značaja, ki se ponavljajo, ko ti delavci prihajajo v starejšo dobo in je organizem manj odporen. Zato je potrebno, da smo do teh delavcev strpni, tudi če so dalj časa odsotni. Prikaz izostanka iz dela zaradi bolezni in nesreč pri delu je prikazan v tabeli ,,A", kjer je tudi razvidno ali je stalež v TOZD Nesreča ne počiva TABELA A število dni izost. zaradi KRIMINALITETA V OZD Ni se nam potrebno slepiti pred dejstvom, da se kriminaliteta ne pojavlja v vsej mnogovrstnosti svojih pojavnih oblik tudi v organizacijah združenega dela. Predvsem nepoučenosti, Podcenjevanju in toleriranju manjših opaznih oblik kriminalitete se ima ta zahvaliti, za včasih dokaj ugodno klimo za razvoj v OZD, kjer povzroča neocenljive in velike gospodarske škode, ki nastajajo z njenim neprestanim delovanjem. Zato.je namen tega sestavka seznaniti samoupravljavce z nekaterimi značilnostmi in pojavnimi oblikami kriminalitete, kot tudi preventivnimi akcijami, katere ne bi smele biti zgolj periodične, temveč se moramo organizirano in stalno boriti proti temu nujnemu zlu, ki spremlja v taki ali drugačni obliki vse družbe in sredine. S podružabljanjem varnosti na vseh področjih, torej tudi v OZD, z izvajanjem načel družbene samozaščite so postali nosilci varnosti predvsem delovni ljudje in občani organizirani v svojih organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih skupnostih, kakor tudi v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah ter tako skladno s specializiranimi službami t.j. tožilstvi, sodišči, zlasti pa še z organi za notranje zadeve in SDK kot strokovnimi službami, delujejo tudi v boju proti kriminaliteti. Vsaj minimalna poučenost ter orientacija vseh samoupravljavcev na tem področju, bo lahko dala zaželjene rezultate v boju Proti kriminaliteti ter aktivirala nosilce tega boja. Zavedati se moramo, da vse oblike kriminalitete najlaže zaži-ve in se razvijajo v tistih sredinah konkretno v OZD, ki nimajo zadovoljivo organiziranih strokovnih služb, služb strokovnega nadzora, kjer je organizacija dela pomanjkljivo izvedena in tormalna in kjer se na tak način razvije pretirana domačnost poslovanja, kjer se vsled navedenih slabosti opuščajo osnovni varnostni predpisi ter se v praksi skoraj ne izvajajo določila posameznih pravilnikov. Tudi določena mera neaktivnosti ali Po|je nepoučenosti s tega pod-r°čja s strani družbenopolitičnh 0rganizacij in s tem v zvezi dela samoupravnih organov, ki se cesto zadovolje z delom strokovnih služb takih kot so, ali pa Panje vplivajo, jih usmerjajo in kontrolirajo le enostransko, dstvari ugodno klimo za razcvet krirmnalitete. Tako so torej slabša strokovnost, slaba kadrovska zasedba in pomanjkljiva organizacija proizvodnega inde-ovnega procesa nasploh na eni strani, ter nepoučenost družbe-Popolitičnih organizacij ter samoupravnih organov na drugi ?Ka°i najpogostejši vzrok za S|rjenje kriminalitete v OZD. Z Odstranitvijo teh pomanjkljivosti P' bil storjen največji korak v , °iu zoper kriminaliteto, vse-|\ak°r pa vzpostavljena, skoraj dealna prevencija zoper njo. Predvsem v nepoučenosti Posilcev in izvajalcev načel druž-ene samozaščite, tj. samo-Pravljaicev, njihovih družbenopolitičnih organizacij kot samo- upravnih organov, ki se ne zavedajo dovolj, da kriminaliteta je, da deluje neprestano in da povzroča veliko gospodarsko škodo, ki je ne moremo niti približno oceniti, je iskati vzroke zakaj nismo boju proti kriminaliteti posvečali doslej večje pozornosti. Najpogostejši vzrok nevednosti oziroma pasivnosti OZD v boju proti kriminaliteti je v tem, da kriminalnih dejanj ne zaznavamo v trenutku, ko so storjena, mnogokrat in največkrat pa sploh nikoli, jih po večini neposredno ne občutimo, skratka da ostanejo tako pojavne oblike in področja, kot posledice kriminalitete prikrite in neopazne ter zanje zvemo in se jih zavemo šele, ko največkrat več ali manj slučajno odkrijemo kaznivo dejanje in storilca obenem. Vedeti pa bi morali in odslej moramo vedeti, da večji del kaznivih dejanj v OZD ostane neodkrit, kar prvenstveno pomeni, da za storitve in nastalo škodo niti ne vemo, kar še posebej otežkoča odkrivanje tako kaznivih dejanj kot storilcev. Prav zato ne moremo podati niti približne ocene go-gospodarske škode, ki tako nastaja. Temno polje izvršenih kaznivih dejanj je torej prav v organizacijah združenega dela mnogo večje kot v javnem življenju, ker ostaja večji del kriminalnih dejanj prikrit. Prav zaradi tega so strokovne službe odkrivanja tj. predvsem organi za notranje zadeve in SDK pri svojem delu postavljeni pred mnogo težje naloge in prav tu je priložnost za polno uresničevanje nalog družbene samozaščite, za resnično podružab-Ijanje na področju varnosti, kjer bi poleg strokovnih služb odkrivanja delovali tudi samoupravljavci neposredno ali s pomočjo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Ti drugi, podružabljeni nosilci varnosti pa lahko delujejo le v primeru, da se zavedajo nevarnosti in dejanskega obstoja kriminalitete, zavedajo njenega obsega ter gospodarske in politične škode, ki tako nastaja. Naloga družbenopolitičnih organizacij predvsem ZK, sindikatov in SZDL v OZD je torej, da usmerjajo in aktivirajo vse zavestne samoupravljavce tudi v to smer ter jih pri tem ne podprejo samo idejno temveč tudi akcijsko. Kriminaliteta se v OZD pojavlja tako v klasični obliki kriminala zlasti na premoženjskem področju in na področju tako imenovanega gospodarskega kriminala, vendar se obe pojavni obliki često med seboj prepletata. Kot klasično obliko kriminala v OZD bi omenili tatvine surovin, polizdelkov in izdelkov, pro-izvalajnih sredstev, druge oblike prilaščanja in odtujevanja premoženja OZD, poneverbe, jemanje podkupnin in provizij, zatajitve, do različnih variacij kaznivih dejanj zoper družbeno lastnino z drugimi kaznivimi dejanji, predvsem nevestnim poslovanjem oz. kombinacijami lažjih in težjih kaznivih dejanj tako, da se s fingiranjem izvršitve težjih kaznivih dejanj po neznani osebi prikrijejo druga, navadno lažja kazniva dejanja storilcev, ki bi bili sicer hitro ali takoj odkriti ali obratno, da se za prikazovanjem manjših ali drugače okvalificiranih dejanj, celo le prekrškov, skrivajo huda kazniva dejanja. Take oblike kriminalitete so v OZD po splošnem prepričanju najpogostejše, vendar to ne drži iz preprostega razloga, ker edino za njih po večini vemo, jih najpogosteje zaznavamo, registriramo, medtem ko za druge oblike kriminalitete, zlasti s področja višje razvitega gospodarskega kriminala, takih zaznav sploh nimamo. V vsakem primeru pa se vse prepogosto zatekamo v posploševanje in ugotavljamo nevestno ali malomarno poslovanje za kriminalna dejanja po znanih ali neznanih storilcih in malokdaj ugotavljamo širšo osebno odgovornost, vzroke, da je do ta- kega stanja prišlo ter omalovažujemo dejstvo, da je storilec tako stanje le izkoristil ali pa celo sam namerno povzročil, kar bi marsikdaj lahko pripeljalo tudi do izsleditve pravega storilca. Mnogo nevarnejša oblika kriminalitete pa se v OZD pojavlja v mnogih inačicah vše razvitega gospodarskega kriminala, ki se prilagaja obstoječi ekonomsko-politični situaciji in zakonskim predpisom ter se zlasti spretno izmika vsem oblikam samoupravnega nadzora ter se vanj vračša. Neredko si tehnokratsko podredi cel samoupravni mehanizem ali pa deluje poleg njega, s tem pa si dobi dovolj velik maneverski prostor, kjer se kuje vsa tista dejavnost, ki jo označujemo z najširšim pojmom gospodarskega kriminala. Prav to omogoča zaprtemu ali ozkemu krogu morda navidezno urejene OZD, da deluje v imenu samoupravnih organov ali namesto njih za svoje ozke interese, ki dobe na ta ali oni način tudi svojo materialno obliko, pri tem pa se zabrišejo ali izgubijo znaki kaznivih dejanj. Resnično razvito, razvejano insproščeno samoupravljanje, dosledno izveden delegatski sistem v OZD je tako najboljša garancija in preventiva v boju proti više organiziranim oblikam kriminalitete v OZD, prav gotovo pa je to področje najplodnejše za skladno delovanje strokovnih služb odkrivanja in pregona z nosilci načel družbene samozaščite, tj. s samoupravljavci. Če strnemo vse ugotovitve, lahko zaključimo, da je najboljši porok v borbi zoper kriminaliteto vseh vrst v OZD vključevanje vseh delovnih ljudi, tj. zavestnih nosilcev našega samoupravnega sistema v organizirano uresničevanje načel družbene samozaščite, tj. v podružablja-nje celotnega področja varnosti, ki tako ne ostaja več le skrb specializiranih državnih organov in služb. Delovni ljudje v OZD pa lahko najučinkoviteje uresničujejo družbeno samozaščito tam, kjer je samoupravni socialistični sistem že čvrsto zasidran v zavesti proizvajalcev in kjer akcijske pobude prihajajo neovirano in spontano od spodaj na-vzaor ob aktivnem sodelovanju družbenopolitičnih organizacij zlasti ZK, sindikatov in SZDL. Te organizacije imajo nalogo idejno osveščati neposredne nosilce, jih usposabljati za akcijo, torej tudi za boj proti vsem oblikam kriminalitete v OZD. Če prenesemo nekatera dejstva, ki so navedena na stanje v OZD ŽK ,,Žito" lahko ugotovimo, da se žal nekatere oblike klasičnega kriminala periodično pojavljajo, predvsem prilaščanje in odtujevanje premoženja kombinata, vzroki pa so enaki, kot smoj jih že navedli, namreč v pomanjkljivi strokovni kontroli, domačnosti poslovanja v nekaterih TOZD, opuščanja osnovnih varnostnih ukrepov in določb pravilnikov, neodogvor- no poslovanje z gotovino ipd. Ko smo bili postavljeni pred dejstvo, smo se zadovoljili z golo, več ali manj formalno ugotovitvijo malomarnega poslovanja, česa drugega pa nismo ukrenili. Tudi v skupnosti TOZD oz. DE in obratov na Šmartinski 154 nismo storili vseh preventivnih ukrepov, ki bi jih z malo truda in skupno akcijo lahko. Ne vodimo niti enotne evidence o primanjkljajih, ki se pojavljajo pri surovinah in izdelkih ter proizvalajnih sredstvih v posameznih proizvodnih obratih, skladiščih in pri transportu, kar je osnova za sistematično raziskovanje na- * ? Stanka teh primanjkljajev, podobne pomanjkljivosti so tudi pri kontroli naših vozil. Na vsak način bi tako osvetlili vsaj del temnega polja, kjer se kriminaliteta lahko poraja ter ugotovili vsaj njene pojavne oblike, kar bi nam v naslednji fazi omogočilo sistematično in plodno raziskovanje in odpravljanje teh vzrokov. Zaradi aktivnega delovanja vseh družbenopolitičnih organizacij, zlasti ZK in sindikata ter široko razvejanega samoupravljanja in dosledno izvedenega delegatskega sistema ni bojazni, da bi se razvile znotraj kombinata višje oblike gospodarske kriminalitete, vendar se tudi tu ne smemo uspavati nad doseženim, temveč moramo še nadalje razvijati in poglabljati samoupravne odnose, ki so najboljša garancija in preventiva tudi v našem odnosu do kriminalitete. Vladimir Svet ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠC Seminarji o varstvu pri delu — osnova varnega in zdravega dela Varstvena vzgoja je temelj in osnova organizacije za izvajanja varnega in zdravega dela. Je preventivni sistem ukrepanja, ki seznanja delavca z nevarnostmi dela, ustreznimi varstvenimi ukrepi ter ga izobražuje in usposablja, da se lahko sam brani nezgod. Delavca želimo že vnaprej poučiti, izuriti in vzgojiti, da bi delal na varen način in s tem prihranil sebi in delovnim organizacijam grenko izkušnjo nezgode pri delu in težavno breme stroškov, ki nastanejo zaradi motenj v proizvodnji, zdravljenja, rehabilitacije ipd. Vsi se moramo zavedati, da mora biti varstvena vzgoja sestavni del strokovne vzgoje in da je enakovredna vsem ostalim vidikom izobraževanja in usposabljanja. Ker stremimo, da bomo zmanjšali pogostnost nesreč pri delu moramo vsi pristopiti k odpravljanju napak , ki so vzroki vseh nesreč. Med poglavitnimi pomanjkljivostmi, to je napakami, ki povzročajo skoraj največ nesreč pri delu, da bolje spoznate svoje dolžnosti, pravice, spoznate nevarnosti, ki ste jim vsakodnevno izpostavljeni in seveda, da tudi sami iščete in spoznavate načine, kako se tem nevarnostim izogniti oz. se pred njimi zavarovati. V naši delovni organizaciji ,,Žito" so bili organizirani seminarji v mesecu novembru in decembru 1975. Objavljamo spisek delavcev iz TOZD in DE, ki so opravili preizkus znanja iz varstva pri delu: Delavci so na predavanjih dokazali, da se zanimajo za varnosti pri delu, saj so prišli do spoznanja, da je varno delo predpogoj uspeha, zadovoljstvo in sreča. Delavcem, ki so uspešno končali seminar iskreno čestitamo in jim želimo kar najbolj uspešno in varno delo. Vsem delavcem v kombinatu želimo zdravo in uspešno novo leto 1976. Služba varstva pri delu TOZD ..PEKARNE" Šmartinska PREGLED USPEHA TESTIRANJA IZ VARSTVA PRI DELU Z DNE 19. 11. 1975 TOZD ..Šumi" PREGLED USPEHA TESTIRANJA IZ VARSTVA PRI DELU Z DNE 29. 10. 1975 Zap. št. Priimek in ime Št. točk Ocena 1. Spahič Janko 66 pd. (4) 2. Ajdinovič Bojro 68 pd. (4) 3. Ježek Peter 61 db. (3) 4. Abjanovič Zvonko 67 pd. (4) 5. Rojko Ivanka 71 odi. (5) 6. Lemar Matija 72 odi. (5) 7. Džurdževič Sladžena 71 odi. (5) 8. Mladenovič Živodin 61 db. (3) Zap. št. Priimek in ime Št. točk Ocena 1. Turk Vera 74 odi. (5) 2. Sever Anica 75 odi. (5) 3. Jevtič Dragica 71 odi. (5) 4. Jevtič Jovanka 74 odi. (5) 5. Kurcinak Marija 74 odi. (5) 6. Goričanec Bernarda 75 odi. (5) 7. Goričanec Ana 71 odi. (5) 8. Karakaš Nevenka 55 zd. (2) 9. Lokar Ljudmila 71 odi. (5) 10. Plavšič Boja 58 zd. (2) TOZD ..Šumi" PREGLED USPEHA TESTIRANJA IZ VARSTVA PRI DELU Z DNE 26. 11. 1975 1. Veldin Anton 56 db. (3) 2. Šajnovič Emil 56 db. (3) 3. Marinček Roman 60 pd. (4) 4. Dojmovič Peter 62 pd. (4) TOZD „Šumi" PREGLED USPEHA TESTIRANJA IZ VARSTVA PRI DELU Z DNE 19. 11. 1975 1. Petrič Anton 60 pd. (4) 2. Kumše Anton 53 zd. (2) 3. Hučič Miro 59 db. (3) 4. Ručigaj Alojz 65 odi. (5) 5. Piškur Franc 62 pd. (4) 6. Kokalj Jože 64 odi. (5) 7. Škof Ciril 58 db. (3) 8. Košir Dominik 65 odi. (5) TOZD ..Šumi" PREGLED USPEHA TESTIRANJA IZ VARSTVA PRI DELU Z DNE 5. 11. 1975 1. Blatnik Dragica 71 odi. (5) 2. Mikanovič Živko 66 pd. (4) 3. Kutnjak Kristina 70 pd. (4) 4. Turk Marija 70 pd. (4) 5. Cvijanovič Jefa 66 pd. (4) 6. Cvijanovič Simona 66 pd. (4) 7. Kosa revi č Tonka 61 db. (3) 8. Pijič Radoslava 71 odi. (5) 9. Matič Draginja 66 pd. (4) 10. Zujič Radosava 72 odi. (5) 11. Vukovič Fatima 68 pd. (4) Ne upravljaj stroja ali naprave, če nisi seznanjen z njegovimi nevarnostmi, če te ni nihče poučil, kako rokuj z njim, in če nimaš za to dovoljenja! Neprimerna in ohlapna obleka lahko povzroči hudo nesrečo TOZD ..PEKARNE" obrat Samova PREGLED USPEHA TESTIRANJA IZ VARSTVA PRI DELU Z DNE 29. 10. 1975 1. Redža Avdulah 59 zd. (2) 2. Bojič Stevo 61 db. (3) 3. Maksimovič Dušanka 67 pd. (4) 4. Čop Zdravko 68 pd. (4) 5. Jurčevič Mile 71 odi. (5) 6. Redžepi Hasan 59 zd. (2) 7. Stančič Slobodan 61 db. (3) 8. Ristič Ljubica 64 db. (3) TOZD Pekarne Šmartinska PREGLED USPEHA TESTIRANJA IZ VARSTVA PRI DELU odi. (5) pd. (4j pd. (4) Z DNE 29. 10. 1975 1. Ostojič Milan 71 2. Spahič Jože 68 3. Babičič Mustafa 68 (Nadaljevanje na 15. strani) MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽIT SEMINAR IN DELOVNI DOGOVOR V PORTOROŽU Na pobudo KK ZSMS Žito, ki združuje v enotno organizacijo štiri 00 ZSMS (TOZD Šumi, TOZD Pekarna Ljubljana in DSSS) in zaradi nujnosti po enotni organizaciji ZSMS Žito, ki bi združevala vse osnovne organizacije celotnega kombinata, smo sklenili organizirati dvodnevni seminar v Portorožu. Odločili smo se, da gredo iz vsake TOZD po štirje najbolj aktivni mladinci, ne glede na to, če tam obstaja 00 ZSMS ali ne, Poleg njih pa še vsi predsedniki komisij pri KK ZSMS. Seminar je začela s temo Organiziranost mladine po kongresu tov. Pečar, sekretarka OK ŽSMS Vrhnika. Govorila je o tem, kaj je osnovna organizacija, kako se povezuje na občinskem in republiškem nivoju, na oivoju krajevne skupnosti in v organizaciji združenega dela, kjer je več osnovnih organizacij. Podala je tudi kratek oris delegatskega sistema in pomen delegiranja mladih v različne delegacije. V zanimivi razpravi Pa to temo, smo opozorili na Probleme organiziranja mladih 'p problemih, ki nastajajo pri vključevanju mladih v vrste 2SMS. Zlasti pri tistih mladincih, ki stanujejo na vasi, se čuti Ptočan vpliv verskih skupnosti. Tov. Samar je v drugi temi seminarja z naslovom Ekonomski razvoj kombinata v obdobju 1976—1980 najprej razložil os-Povne ekonomske pojme kot enostavna in razširjena reprodukcija, formiranje lastne cene, formiranje celotnega dohodka 'P njegova delitev, družbeni standard, vloženo delo ipd. V drugem delu svojega izvajanja je dakazal spremembe v sedanjem casu pri planiranju, nakazal osnovne pokazatelje, ki jih je Potrebno pri planiranju upoštevati iz preteklih podatkov lakonomičnost, rentabilnost, Produktivnost) in orisal mesto kombinata v odnosu na sporazum proizvajalcev — živilcev. predavanje je zaključil s pome-P°m in oblikami integracijskih Procesov. V tretji temi seminarja z naslovom Pomen ljudske Pprambe in družbena samoza-scita, je tov. Svet najprej razmejil ljudsko obrambo od druž-bene samozaščite, nato pa se je zaradi preobširnosti teme po-svetil le družbeni samozaščiti, govori, je o njenem pomenu pri Odkrivanju in varovanju pred tujimi in notranjimi sovražniki, 0 odnosu cerkve do družbene samozaščite, o nastanku družbe samozaščite, o načinu de- Milan Selan, predsednik KK ZSMS Žito lovanja in o področjih, na katerem deluje. Temo je zaključil z njenim odnosom do gospodarskega kriminala. Za prvi dan seminarja je bilo napovedano še predavanje, ki bi govorilo o cerkvi in o njenem delovanju, vendar na žalost nismo dobili ustreznega predavatelja. Verjetno pa bo potrebno to temo v bližnji prihodnosti obdelati, saj so mnogi mladi opozorili na probleme, ki jih imajo pri organiziranju mladih zaradi vpliva verskih skupnostih. Drugi dan seminarja je bila na sporedu tema Informiranje v delegatskem sistemu. Obravnavala je informiranje v temeljnih samoupravnih skupnostih, značilnosti delegatskega sistema, subjekte in vire informiranja, odgovornost za čimboljšo obveščenost delovnih ljudi in občanov, strukturo obveščanja v delegatskih razmerjih, vlogo in naloge informacijskih dokumentacijskih centrov ter nadaljnje naloge in možnosti razvoja obveščanja delovnih ljudi in občanov. V razpravi so mladi opozorili na pomen, da pretakanje informacij od zgoraj navzdol ne gre samo preko direktorjev TOZD ampak naj gre tudi preko samoupravnih organov. Zbor mladih v Portorožu ni imel samo izobraževalnega temveč tudi delovni značaj. Tako je moral vsak udeleženec seminarja napisati članek o mladinski problematiki, o delu mladinske organizacije ali pa o kakšni mladinski akciji. Poleg tega pa sta bila v tem času še dva delovna posveta predsednikov osnovnih organizacij iz vseh TOZD in DSSS. Dogovorili smo se poleg drugega naslednje: — potrebno je, da se pregledajo možnosti za ustanovitev osnovnih organizacij tam, kjer še ne obstajajo (TOZD Maloprodaja in TOZD Pekarna Novo mesto), — da se vzpodbudi delovanje tam, kjer osnovne organizacije ne delajo tako kot bi morale, — da se uredi kadrovska evidenca, — da se do maja 1976 ustanovi koordinacijski svet ZSMS Žito, ki bo povezoval ves kombinat, — da se o delovanju osnovnih organizacij redno poroča v glasniku, kajti le tako se bo vedelo, da mladina dela, ki, zato je potrebno, da vse osnovne organizacije takoj pošljejo ovrednotene programe za leto 1976 na koordinacijsko komisijo, katera bo skoordinirala v enoten program za cel kombinat. Seminar smo zaključili z mislijo, da ni bil zaman. Take oblike dela so potrebne in koristne, da pa je treba iti v takojšnjo akcijo po množičnem usposabljanju mladih po osnovnih organizacijah, za kar pa so zadolženi njihovi predsedniki. Dogovorili smo se, da bomo podobne seminarje organizirali enkrat letno, da bi se jih poleg predsednikov osnovnih organizacij in komisij udeleževali po trije voljeni delegati iz vsake 00 ZŠMS in da bi združen z volilno in programsko konferenco KS ZSMS Žito imel značaj preverjanja dosedanjih rezultatov, poteku akcij in preverjanja strokovne usposobljenosti. da se dogovorimo o enot-gramski in finančni politi- MLADI IN RELIGIJA Danes, v času krepitve in uveljavljanja samoupravljanja na temeljnih delegatskega sistema, z neštetimi izobraževalnimi in vzgojnimi metodami dela, bi bila skrb za vpliv verskih skupnosti na delovanje mladinske organizacije pravzaprav odveč. In vendar temu ni tako. Opažamo, da se ta vpliv širi, počasi a vendar vztrajno tudi v naši sredini, zlasti pri delovanju mladih v KS. Cerkvev lahko z boljšimi organizacijskimi prijemi, z večjo finančno pomočjo, predvsem pa z mnogimi zabavnimi in interesantnimi oblikami dela privabi v svoje vrste veliko mladih ljudi. Žal opažamo, da predvsem tiste mlade ljudi, ki še niso dovolj osveščeni. Sprašujemo se, kaj je temu krivo. Eden najpogostejših vzrokov je prav gotovo premajhna motiviranost v mladinskih vrstah. Vemo, da prav mladi, ki prihajajo iz osnovnih šol in se odločijo za nadaljnje izobraževanje izostanejo iz naših vrst ker jim je premalo povedano o delu, pravicah in dolžnostih ZSMS. Drug, prav tako pomemben dejavnik je vse prevečkrat zaprto delo OK ZSMS, ki še vedno vztrajajo na forumskem delu. Tako izgubimo tudi tiste ljudi, ki sosicer pripravljeni delati v naši organizaciji. Tudi premajhna informiranost o delu mladinske organizacije je pogost vzrok za "izgubljanje" naših ljudi. Kaj torej storiti? Posvetiti večjo pozornost vzgoji in izobra- ževanju mladih v OS. S tem bomo dosegli tudi večjo motoviranost mladih. Več in temeljiteje je treba pisati o našem delu, še posebej pa nam je potrebna pomoč s strani ZK in SZDL. Prav mladi komunisti so tista struktura, ki bi morala s svojo aktivnostjo premostiti tudi te težave. Vemo, da te komisije, ki se ukvarjajo s problemom delovanja verskih skupnosti brez podpore tudi drugih političnih faktorjev ostanejo nemočne. Morda smo nekaj uspehov že dosegli, predvsem z novim predmetom na srednjih, višjih in visokih šolah, z razširjanjem interesantnih dejavnosti, vendar nas še vedno, tudi ZSMS čaka še veliko, veliko dela. Po predavanju se je sestalo predsedstvo MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽIT POLITIČNI TEČAJ NA JASNICI Dvaindvajsetega septembra seje pričel že šesti politični tečaj na Jasniti, ki ga organizira republiški sindikat, ZSMS in center za družbeno izobraževanje. Namen teh tečajev je usposabljanje sindikalnih in mladinskih funkcionarjev. Tečaj je trajal 348 pedagoških ur in obsegal naslednje teme: 1. Samoupravljanje 2. Gospodarjenje 3. Subjektivne sile 4. Družbenopolitično aktivnost 5. Politično delo med ljudmi 6. Aktualne teme 7. Ekskurzije Predavanje je poslušalo devetindvajset slušateljev iz cele Slovenije. Največ slušateljev je bilo iz Krške občine — bilo nas je devet. Ena slušateljica iz Krškega Laboda, trije iz tovarne "Djuro Salaj", dva iz Kovinarske, dva iz gradbenega podjetja "Pionir" Krško in jaz iz Imperia-la. To naj bi bil kratek opis tega tečaja. Potek življenja na Jasniti vam naprej pišem v Kroniki, ki sem jo morala sestaviti za naš zaključni večer. KRONIKA Med Ribnico in Kočevjem motel stoji, kjer meseca dva smo prebivali mi. Motel "Jasnica" se imenuje, saj vsak si tam lahko po svoje življenjske cilje kuje. V motelu nam ni bilo tako hudo, saj imeli vse smo prelepo. Politični tečaj seje tu vršil, da vsak od nas bi svoje znanje dopolnil Vsak dan predavanja smo imeli, čeprav si jih včasih nismo preveč želeli, že v naši bilo je navadi, da predavanja smo poslušali radi. V prostorih bara smo predavanja imeli selili smo se v sejno sobo, da vsi se ne bi zasmrdeli. Kanalizacija bila je taka, da v barskih prostorih ne bi vzdržala res nobena spaka. Med predavanjem listki so krožili, tako prijateljske odnose smo krepili. Predavatelji bili so vsi zanimivi, vendar nekateri so bili bolj občutljivi. Dekletom nam res ni bilo hudo, saj fantov je zadosti bilo. Izbirala smo me dekleta vendartakle seminar nič kaj dobrega ne obeta. Ljubezen je res lepa reč, samo če znaš pravilno po njej seč. Fantom všeč je bil le šank, ker tam ga je dovolj dobil, rdečga , belga ali zelenga, pa je rekel: "Daj šeenga!" Dekleta tudi temu nismo se odrekla saj dobra stvar kar prehitro je po grlu stekla. Tudi rojstne dneve smo tu slavili, takrat plesali, peli smo in pili. Dolga pot je bila do sobnih vrat, zato pravi čas nismo hodili spat. Dolgov noč smo sem ter tja hodili, zjutraj pa s težavo smo se prebudili. Med odmorom kavo smo popili, da proti spancu smo lažje se borili. Po kosilu ob enih pavzo smo imeli, takrat do štirih vse mogoče smo počeli: nekateri spali, so se veselili drugi, nekateri v sobah pridno se učili. Večkrat v Ribnico, Kočevje smo hodili, da smo vsaj malo vsakdanjih prostorov se znebili. Šport pri nas je bil razvit, za to dejavnost res ni bil noben zabit. Fantje naši so postali taki korenjaki, da v šahu, rokometu, nogometu so se pomerili kar z vojaki. Čeprav vse so izgubili, so se kljub temu dobro počutili. Ekskurzije radi smo imeli, saj zanimivosti je bilo, kolikor smo jih želeli. V Ljubljano dvakrat smo se odpeljali, da s predstavniki delovnih organizacij smo kramljali. Ogledali smo si televizijo, Lek in Zmaj, vrnili smo se spet na Jasnico nazaj. V Trbovlje šli smo med rudarje, da še od njih dobimo kakšno znanje. Vso rudarsko opremo smo dobili, da v njej bolj varno smo hodili. Tudi v Kočevju nas niso pozabili, saj na otvoritev tiska rne so nas povabili. Po otvoritvi šli smo si akademijo ogledat, bilo je lepo, da ni za povedat! Enkrat popoldan predavanja ni bilo, takrat v Ljubljano zopet vse je šlo. V gledališče mestno smo se vsi peljali, da bi si tam zanimivosti spoznali. Napočil čas je dvodnevnega zaključnega izleta, bili smo vsi veseli, fantje in dekleta! V Celje, Maribor nazaj v Ptuj smo se peljali, na Borlu smo prespali. Drugi dan v Subotico, Kumrovec smo došli, in tu spet veliko zanimivosti našli, naprej v Krško nas je še vodila pot, vse nazaj do Jasnice šlo je brez nezgod. Veliko dela in zabav je bilo za nami, a še vabila za zadnjo večerjo so nam poslali. Tako smo si še zadnjič obljubili, da nobenih dogodkov s tečaja ne bomo pozabili. PROBLEM STANOVANJA Jaz sem v "ŽITU" že peto leto in šele letos so me včlanili v mladinski aktiv. Ne vem, ali sem za to samo jaz kriv ali mladinska organizacija v podjetju. Ko sem bil prvič povabljen na sestanek mladinske organizacije, sem slišal mnogo zanimivih problemov o stanovanjskem in delovnem zapostavljanju v kolektivu. V kolektivu je precej mladih družin, a ne morejo na noben način priti do vsaj enosobnega stanovanja. Ne vem, če ima podjetje dovolj denarja za stanovanja, toda če ga ima za hokej in druge izdatke, bi ga moralo imeti tudi za stanovanja. Mnogo mladih družin že varčuje po več let, do takrat pa, ko bi lahko dobil na privarčevani denar še posojilo, se stanovanje že toliko podraži, da se rešitev tega osnovnega problema zavleče. Na kakšen način rešujejo to v drugih organizacijah? Naše podjetje pa nekateri zapuščajo skoraj samo zato, ker ne dobijo stanovanja. VEČ SKRBI ZA DELAVCA — ČLOVEKA V kombinatu delam že tri leta in večkrat sem potrt ob nekaterih nepravilnostih, še posebno v odnosih med ljudmi. Delavci pač ne živijo le v podjetju, temveč imajo tudi svoje privatno življenje. Prava redkost pa so razgovori vodilnih s člani kolektiva o njihovih siceršnjih težavah, ne samo delovnih. Mislim, da bi moral vsak vodilni vedeti, vsaj približno, v kakšnih razmerah živi delavec, ali se je vključil v kolektiv in kako se v njem počuti, ali se lahko popolnoma posveti delu na svojem delovnem mestu. Prepričan sem, da bi tovariški in prijateljski odnosi marsikak problem rešili z lahkoto, pa tudi produktivnost dela, disciplina bi se izboljšala. Nas mlade čakajo tudi pri tem velike naloge. Tovariš Samar je predaval o ekonomskem razvoju kombinata v obdobju 1976—1980 Što više radnih akcija Neču pisati nekim književnim jezikom. Moj članak če biti prost i jednostavan. Presvega u omladinskim organizacijama pojavljuju se iz dana u dan poteškoče kako o stanovanskim tako i u drugim delima organizacije mladih ljudi. Jed no od mojih mišljenja bi bilo da se u omladinskoj organizaciji organizuje što više omladinskih radnih akcija. Zatim da se organizuju izleti na takva mesta k oj a su vezana za NOB. Jedan od takvih izleta mogao bi se organizovati u Kumrovac gde svi znamo da je to rodni kraj druga Tita i da je otvorena jedna veoma, veoma lepa politička škola. Kada sam ve c spomenula političku školu, što se nebi na neki način mogla otvoriti ili organizovati politička škola. Možda bi bilo po mom mišljenju dosta prijavljeno mladih ljudi iz same proizvodnje. Jedan od problema koliko ja znam javio se kdo nas u "Šumiju" da omladinci dobijaju kritike od radnika. Kada se organizuje izlet ili neki omladinski seminar izjavljuju da je to samo zbog toga da se veselimo i zabavljamo. Sigurna sam da nisu u pravu i da izlet ili seminari služe za to da omladinci prenesu i da deluju u svojoj omladinskoj organizaciji. Zatim dolazi i do vredjanja nacionalnosti. Mislim da nemam samo ja takvog mišljenja. Drugarski pozdrav! MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽIT USTANAVLJANJE MLADINSKEGA AKTIVA TOZD MALOPRODAJA Mladi v TOZD Maloprodaja Ljubljana smo si zadali veliko nalogo: ustanoviti mladinski aktiv naše TOZD. Morda beseda velika naloga čudno zveni ušesu nepoznavalca, zato naj bo v pojasnilo naslednji prikaz: TOZD Maloprodaja sestavlja, če seveda odštejemo tov. direktorja, izključno ženska delovna sila. Mnoge med njimi so že poročene, mamice so, s tem pa so tudi njihove obveznosti precej večje, saj so otroci mladink skoraj vsi do maksimalne starosti treh let, in zahtevajo veliko nege. Preko 50 % nas je, to je 41, če pa človek to število malo razčleni, bi izgledalo nekako takole: mamic je 17, ostane nam torej še 24 mladink, od tega gre 10 učenk v šolo, tako, da na njih praktično vsaj pol leta ne moremo bistveno računati, šest. ki hodiio momental-no v prvi letnik šole za prodajalce v Ljubljani, pa z delom in problemi, kakor tudi z družbenimi in političnimi organizacijami v naši TOZD in kombinatu še niso upoznane, tako, da bo potrebno vsaj nekaj časa, da bi lahko aktivno pričele sodelovati. Prisoten je tudi prehod na novo — srednjo šolo in mesto, saj so to dekleta večinoma iz podeželja, in na žalost še precej sramežljiva. Tako nam ostane vsega skupaj osem mladink, od katerih pa dve hodita v večerno šolo, tako, da sta preko celega dneva okupirani z delom na delovnem mestu, šolo in učenjem. Vsi se zavedamo, da mladinski aktiv naše TOZD mora biti in smo čutili tudi potrebo po njem. Ta potreba pa ni bila samo formalna, ampak je prihajala iz naših src. Ker mladinskega aktiva kot takega ni bilo, vsaj zadnjih nekaj let ne, smo svoje probleme reševali v okviru osnovne organizacije sindikata, ki je imela za naše težave velik posluh, kako tudi ne, saj sestavlja Izvršni odbor sindikata skoraj 90 % mladih, delavk, polnih energije in volje. Zavedalipa smo se, da nam niti Osnovna organizacija sindikata ne more pomagati v tolikšni meri, da bi se rešili vsi problemi, ki so stalno prisotni ter, da bi lahko naredili plan in ga tudi uresničili v prihodnjem letu. Veseli smo bili spodbude s strani ostalih mladincev kombinata, ki so nam dali tudi volje, da sami pričnemo z resnejšim delom, najprej pa seveda z ustanovitvijo mladinskega aktiva. Problem sicer ni v zainteresiranosti, vendar v zgoraj omenjenih problemih teh mladih žena in pripravah ostalih na smotrno in aktivno delo v mladinskem aktivu. Udeležba naših predstavnikov na mladinskem seminarju v Portorožu je bila prvi korak k uresničitvi tega cilja, pričakujemo pa tudi v prihodnje pomoč mladincev ostalih TOZD, predvsem tistih, ki mladinski aktiv že imajo, da nam bodo pomagali s svojimi nasveti 'in izkušnjami pri njihovem delu. Naša oo zsm Naša mladinska organizacija de[a že dve leti. Vendarvsvojem Začetnem delu ni delala po Ustavljenem programu. Del krivde je bilo verjetno na nezain-teresiranosti predsedstva, delno P? zaradi sprememb med mla-P|rni, kot so družina in odhodi v 0rugeTOZD! Zato smo med mlade poslali Pketo, v kateri se je vsak sam jasnil za svoje delo v OO ZSM. onovno smo sklicali ustanov-• 0 konferenco, na kateri smo i~v°lili novo predsedstvo, ter ončno ugotovili tudi članstvo [Ptedih delavcev v OO ZSM. Na onferenco smo povabili tudi se družbenopolitične organiza-7Ie. JOZD, ter predstavnike OK oMS. Ker še nismo imeli °volj izkušenj, o delu in pomenu ustanovitve OO ZSM, nam je povedal nekaj zelo spodbudnih besed predstavnik OK. Predvsem je poudaril pomen ustanovitve OO v podjetju, šolah, krajevnih skupnostih in občinah. Na konferenci smo sprejeli tudi svoj program — akcijski načrt dela, ter si s tem jasno postavili svoje cilje in naloge. Kot prva točka našega programa naj bi bilo izobraževanje, kar je potrebno zaradi prehoda na delegatski sistem in zaradi mladih samih po sodelovanju v vseh organih naše družbene skupnosti. Nadalje smo si zadali tudi delovne akcije in rekreacijski del programa. Izvedli smo torej delovne akcije — čiščenje počitniških VTISI Pišem na dan odhoda s seminarja v Portorožu. O čem? Misli se počasi oblikujejo, tudi vtisi. Prepričan sem, da so tudi ostali mladinci, ki so se udeležili seminarja, zadovoljni kakor jaz. Ko so me na sestanku mladinske organizacije naše TOZD določili, da grem na seminar v Portorož, nisem bil prav nič vesel. Kakšni bodo drugi mladinci? Kako se bomo razumeli? Takšni in podobni pomisleki so se zgrnili name. Saj sem družaben in zlahka se vključim v družbo, bo že, sem mislil, a ne znam si razložiti, zakaj sem imal tako neprijetne občutke. Ko sedaj pomislim na svoje dvome, se le nasmejim. Iz muhe sem delal slona. Že v avtobusu na poti proti morju se je razvila živahna debata z bližnjimi in daljnjimi sosedi, tako da je čas hitro minil. Ne bom pravil, kdaj smo vstajali, jedli, kaj smo videli. Rad bi povedal, da mi je všeč takšna oblika izobraževanja in izpopolnjevanja kot je bil ta seminar. Nam mladim je to potrebno. Tako se seznanimo s problemi družbe, s samoupravnimi odnosi, delegatskim sistemom, z delom v samem kombinatu. Verjamem kolegu, ki jed dejal, da bo na račun tega seminarja padlo precej pikrih pripomb. Prepričan pa sem tudi, da smo na predavanjih zvedeli zelo veliko in da bi bilo treba v tak način izobraževanja pritegniti čim več mladincev. S tem pa smo si seveda zadali tudi obveznost, da v naslednjem letu vključimo v ZSMS čim več mladih na čim več področjih. Možnosti so številne. Pri športu se mladi prav gotovo najhitreje vključijo v vrste drugih in je to tudi ena najbolj množičnih oblik sodelovanja. V bodoče bi morali organizirati več športnih srečanj med TOZD, izletov, ekskurzij po naših TOZD,'delovnih akcij. Ne smemo zanemarjati kulturnega življenja, izobraževanja. Mislim, da ne smemo skrbeti le za množičnost, temveč bolj paziti na to, da bodo mladinci pošteni in delavni. Pri delu mladinske organizacije se odpirajo še mnoge možnosti za udejstvovanje. Tu mislim predvsem na delegatski sistem, ki ga mladi ne poznarrib najbolje. Upam, da bo delo mladinske organizacije uspešnejše in bo ta seminar upravičil svoj namer?. Tovariš Svet je mlade seznanil s pomenom ljudske obrambe in družbene samozaščite domov na Pokljuki, poleg tega pa smo se udeležili tudi akcije "Lazi 75" pri Gorjah iz strani OK ZSM. V rekreacijskem delu programa smo organizirali kratke planinske ture v hribe. Udeležili smo se vsakoletnega pohoda na Stol in proslave ob 80-letnici planinskega društva Radovljica. V športu smo sestavili ekipo za mali nogomet, v katerem dosegamo kar lepe uspehe, saj smo se uvrstili tudi že v občinsko ligo. Glede izobraževanja pa pri-pripravljamo kratka predavanja v prihodnjih mesecih. Ustanovili smo tudi organizacijo ZK, ki je sestavljena pretežno iz mladih in je tudi sekretar mladinec. V vsem svojem delu smo bili povezani z OK ZSM, ter skupno z njimi sodelovali v vseh nalogah in akcijah. Pri našem delu pa nam nudijo pomoč tudi vse družbenopolitične organizacije TOZD. Ko na koncu ugotavljamo ali nam je uspelo izpeljati ta program, lahko ugotovimo, da smo vsaj delno uspeli. VPLIV CERKVE NA MLADE Šele letošnje leto malo bolje presojam delovanje ZSMS. Vsa stvar se je začela v JLA. Tam sem si zamislil, kako bi lahko v našem podjetju ustanovili aktiv mladih. Ko pa sem prišel v podjetje sem videl, da stvar le ni tako enostavna. V podjetju nas je okoli 10 mladincev, od katerih jih je večina iz podeželja. Razen trdega domačega dela je tudi religija tista, ob kateri so mnogi mladinci klonili. Tako da do aktiva mladih ni prišlo. Maja sva bila v ZK sprejeta dva mladinca. Bilo bi jih še več, pa se je izkazalo, da ima cerkev na našem področju močno vlogo. Zato sva bila tudi velik kamen spotike za tiste delavce. Sedaj nas je v kolektivu 13 mladih. Ker imamo svoje organizacije in ker ni želje po njej, si v osnovni organizaciji ZK prizadevamo, da bi k tej organizaciji pristopilo čim več mladih. Prizadevamo si tudi, da bi čim večje število mladih bilo med delegati. Težko pa je nekoga predlagati za delegata, če se ne spozna v stvari. Če pa bi hotel spoznati vso stvar, bi moral biti oziroma sodelovati v organizaciji. Zato bi odšel delavec v Zagreb v šolo, da si pridobi poklic'oziroma izpopolni svoje znanje. Propagiramo obiske koncertov, gledaliških iger, oglede muzejev in podobno. Uredili bomo tudi kotiček, kjer bodo na razpolago razni časopisi in revije. Rad bi, da bi tudi v naši TOZD imeli svoj aktiv mladih. Tako vsaj ne bodo vedno starejši očitali, da mladinci nismo za nobeno rabo. MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽIT MLADINA V OBČINI VIČ-RUDNIK Stanujem v tem območju šele eno leto in zelo malo poznam mlade in tako sploh ne poznam razmer, v kakšnih živijo . . . Zelo mi je žal, pa kaj moram! ZADOVOLJEN V NOVI SREDINI Ne menjam rad okolja in sredine za delo in življenje, zato sem se malo bal, ko sem spremenil delo in prišel v Novo mesto. Bil pa sem prijetno presenečen. Takoj sem našel stik s sodelavci, ki so me že po kratkem času predlagali v članstvo ŽK in me tudi sprejeli. Vključil sem se v njihovo delo. V naši TOZD nas je 12 mladih in smo sklenili, da bomo naše delo poživili, in sicer na kulturnem, športnem področju in s posameznimi akcijami. Prepričan sem, da bo naše delo uspešno in bomo lahko izpolnili zadane naloge in programe MLADI V NAŠI KRAJEVNI SKUPNOSTI Tudi v naši krajevni skupnosti mladi organizirano delujemo. Pred nedavnim smo dobili prostore, ker smo preuredili staro hišo. Srečujemo se s številnimi problemi, med temi je gotovo zelo pogost stanovanjski problem. Imamo precej vozačev iz oddaljenejših krajev, ki se tudi zaradi tega ne morejo udeleževati sestankov in akcij, oziroma jim je to zelo otežkočeno. Sodelujemo z upokojenci in jim pomagamo ter se jih spomnimo ob praznikih. Uveljavljamo se tudi v raznih športnih panogah. Imamo svojo rokometno in košarkarsko ekipo, ki nas zastopata na raznih tekmovanjih. Vsako soboto prirejamo plese in zabave za mlade občane. V naši mladinski organizaciji je tudi več mladih komunistov, ki so zelo delavni. Mladinka iz Šumija Treba si je kaj zapisati DELO V IMAŠEM PODJETJU Delam v TOZD Triglav v Lescah, kot voznik tovornjaka. V pekarni oziroma na ekspeditu mehkega peciva delam šele tretji mesec, zato ne bi mogel povedati dosti, lahko pa opišem moje prve vtise in kako sem se vključil v kolektiv. Delo je zelo naporno, saj sem dnevno po dvanajst do šestnajst ur na terenu. Posebno težko je bilo na začetku, saj takega dela nisem bil vajen. Poleg drugih sodelavcev v podjetju sem se seznanil tudi s tovarišico Nado Klinar, predsednico mladinske organizacije v kolektivu. Pogovarjala sva se o delu organizacije, njihovih dosedanjih akcijah, o njihovih bodočih načrtih, in o drugih oblikah udejstvovanja. Med drugim me je vprašala, če bi se tudi včlanil in to sem takoj storil. Čudim se drugim mladim, zakaj nočejo sodelovati v organizaciji ZSMS, saj je delo v njej zelo zanimivo, pestro in tudi humano, saj večkrat pomaga človeku v stiski, pa naj bo to v službi ali pa v privatnem življenju. Res je, da je veliko mladine doma s podeželja, ali pa imajo doma že družine in s tem poleg službe tudi druge obveznosti. Toda, če ima človek interes, se tudi za delovno akcijo, sestanek ali kakšno drugo obliko udejstvovanja v mladinski organizaciji najde urica časa. Na koncu naj dodam, da si štejem v čast, ker lahko sodelujem na tem seminarju, saj bom tu slišal veliko novega, kar bom s pridom uporabil pri nadaljnjem delu v mladinski organizaciji in na delovnem mestu. MALA SOBA BEZ GRIJANJA Po zanimanju sam tekstilni konfekcioner. Prvo radno mje-sto sam zasnovala u tekstilnoj tvornici. Pošto sam imala minimalni lični dohodak, te nišam mogla imati za osnovne potrepštine, bila sam prinudjena da pronadjem neko drugo radno mjesto, kako nebih stalno gledala na roditeljsko pomoč. Zaposlila sem se u tvornici Šumi u početku ove godine. Stanujem privatno u maloj sobi bez grijanja i kupatila i u zimskom periodu nemalo bio bi potreban kišobran iznad moga kreveta. Na jednom sastanku u našem preduzecu bilo je govora o izgradnji samskog doma za naše Kaj je novega? radnike, ali to je bilo izgleda rečeno samo da bi se tješili. Bila bih najzadovoljnija kada bih uspjela rešiti taj problem stana. I još nešto: Ako ostanem da radim u Šumiju još par godina, vjerovatno ce mi trebati i naočale jer radimo u prostorija-ma bez ijednog prozora i ikakve svjetlosti i zraka! Budite pozdravljeni! LEPO JE NA POKLJUKI Še sedaj, čeprav je že več kot leto dni, odkar sem bil tam, se z veseljem spominjam tedna zimskega dopusta na Pokljuki v Žitovi koči. "Kajžica res ni velika", sem vzkliknil, ko sem jo le našel. Na brunarici, ki je nekoliko odmaknjena od poti piše: "KAJŽICA ŽITO". Vzel sem ključ in odprl. Tam pa je bil listek: Če hočeš prižgati luč, moraš najprej prižgati stikalo v "KAJŽI". Ko pa sem stopil v kajžo, sem bil presenečen. Na zunaj lesena brunarica se je od znotraj pokazala v vsej luči. Šaj je tam kuhinja s štedilnikom in s priborom. Pa tudi soba je lepa in v njej je dovolj prostora. Ima pa tudi televizor in radio. Na podstrešju sta še dve spalnici. Pri stopnicah je tudi kopalnica. To razkošje, povezano z mirno naravo, saj obdaja dom lep smrekov gozd povežimo, da bo slika popolna, z lepim razgledom, ki se ponuja na našega gorskega velikana, očaka Triglava. Niso zastonj opevane naše gore. Žal pa se le premalo spomnimo, ko dobimo regres za dopust, da je ta denar namenjen prav za sprostitev. PROSTOR V GASILNEM DOMU Sem član mladinske organizacije v n^šem kraju. Malo nas je in zato tudi težje delamo. Težave nam povzroča premalo prostora. Majhno sobo imamo v gasilnem domu in ni primerna za nikakršne prireditve. V načrtu imamo obnovo stare zgradbe, ki je sedaj prazna: Sestajamo se največ ob sobotah, ker smo zaposleni v različnih kolektivih in v večizmensko delo. Želimo si čimprej novih prostorov, da bo naše delo olajšano. DELO V MLADINSKI ORGANIZACIJI Zaposlena sem v proizvodnji mehkega peciva in sem bila član iniciativnega odbora, nekoliko kasneje sem prevzela mesto sekretarja v mladinski organizaciji. Naša mladinska organizacija je bila ustanovljena že pred dvema letoma, aktivno pa je začela delati šele pred dobrim letom. V naši osnovni organizaciji ZSMS je vključeno približno 60 mladincev. Ker pa jih večina dela v proizvodnji in v treh izme nah, se težko najdejo vsi skupaj na mladinskemsestanku,a kljub temu smo se udeležili že nekaj akcij. Sodelovali smo pri delovni akciji, ko smo čistili domove na Pokljuki. Nekaj mladih se je udeležilo tudi delovne akcije Laze 75 pri Gorjah. Za dan borca je nekaj mladincev taborilo v taboru v Begunjah, sodelovali so tudi na mitingu in orientacijskem teku. Mladi smo tudi vključeni v narodno obrambo. Pri nadaljnjem delu so nam obljubili pomoč sindikat, Zveza komunistov, v katero so včlanjeni pretežno mladi in tudi njen sekretarje še mladinec. V bodoče želimo dobivati več informacij o dogodkih in akcijah s strani občinske konference, še več pa iz drugih temeljnih organizacij v kombinatu. NAŠA MLADINSKA ORGANIZACIJA Delam v TOZD Maloprodaja ŽITO. Pri nas smo imeli mladinsko organizacijo, vendar je zaradi nekaterih problemov razpadla. V naši TOZD je okrog 40 mladink, od teh je polovica poročenih, imajo otroke in seveda niso zainteresirane, da bi delale v mladinski organizaciji- Aktivno bi delale lahko samo učenke in mladinke, ki niso poročene. Problem je tudi sklicevanje sestankov, ker imamo pri nas deljen delovni čas. Ne samo jaz, tudi druge moje kolegice bi želele, da nas nekdo spodbudi in pove, kako bi organizirali mladinsko organizacijo. Sodelovale bi v športnih in drugih sekcijah, kot smo že sodelovale pri predavanju v obrambi in zaščiti. Na koncu predavanja pa smo streljale z malokalibersko puško. Dosegle smo 4. in 8. mesto. Želela bi, da bi tudi mi imeli mladinsko organizacijo in da bi delovala tako, kakor delujejo druge mladinske organizacije v TOZD ŽITO. Za delo v mladinski organizaciji potrebujemo smernice. ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠO (Nadaljevanje z 10. strani) DE Notranjsko področje DSSS — Servisne delavnice PREGLED USPEHA TESTIRANJ ZZ VARSTVA PRI DELU Z DNE 12. 11. 1975 PREGLED USPEHA TESTIRANJA IZ VARSTVA PRI DELU Z DNE 26. 11. 1975 Zap. št. Priimek in ime Št. točk Ocena 1. Celarc Franc 64 odi. (5) 2. Brinovec Albin 67 odi. (5) 3. Matevžič Anton 59 db. (3) 4. Frol Milan 62 pd. (4) 5. Kraševec Jože 65 odi. (5) 6. Mar Bojan 63 pd. (4) 7. Koliščk Ciril 63 pd. (4) 8. Drobnič Jože 62 pd. (4) 9. Levičnik Emil 62 pd. (4) 10. Štrukelj Miha 63 pd. (4) 11. Medmeš Florjan 64 odi. (5) 12. Pršnikar Janez 59 db. (3) 13. Stopar Rajko 65 odi. (5) 14. Domitrivič Stane 64 odi. (5) 15. Zajec Ivan 62 pd. (4) 16. Ficko janez 56 db. (3) 17. Comino Marjan 61 od. (4) 18. Kokalj Zdravko 60 pd. (4) 19. Ferko Karel 62 pd. (4) 20. Tome Janez 64 odi. (5) 21. Furlan Marjan 57 db. (3) Zap. št. Priimek in ime Št. točk Ocena 1. Šterman Anton 56 zd. (2) 2. Rožmanec Bernard 67 pd. (4) 3. Rozman Branko 63 db. (3) 4. Trček Alojz 69 pd. (4) 5. Pečar Jožica 59 zd. (2) 6. Vukelič Marija 61 db. (3) 7. Kočnik Štefan 61 db. (3) 8. Tominc Slavko 71 odi. (5) 9. Gram Jože 67 pd. (4) 10. Lampe Ludvik 66 pd. (4) 11. Butko Cvetko 62 db. (3) DSSS PREGLED USPEHA TESTIRANJA IZ VARSTVA PRI DELU Z DNE 19. 11. 1975 1. Repovž Ignac 62 pd. (4) 2. Galien Marjan 64 odi. (5) 3. Brodar Miran 64 odi. (5) 4. Tejkal Romah 58 zd. (2) 5. Kovač Jure 52 zd. (2) 6. Unuk Jože 57 zd. (2) 7. Frman Igor 62 pd. (4) 8. Kolenc Anton 53 zd. (2) 9. Boris Svetlin 66 odi. (5) 10. Flerin Alojz 63 pd. (4) 11. Črnko Franc 61 pd. (4) Ne samo na ta dan temveč vsak dan uporabljaj ustrezna osebna varovalna sredstva ^OZD ,,Pekarna" Kočevje £REGLED USPEHA TESTIRANJA IZ VARSTVA PRI DELU Z DNE 20. 11. 1975 TOZD ..Pekarna" Samova 1. Spahija Sadik 56 zd. (2) 2. Fejzullahi Hajdar 65 db. (3) 3. Avdijaj Rame 65 db. (3) 4. Katrič Husnija 62 db. (3) 5. Bedič Milan 74 odi. (5) 6. Nadarevič Mujo 70 pd. (4) 7. Kavrič Stjepan 73 odi. (5) PREGLED USPEHA TESTIRANJA IZ VARSTVA PRI DELU Z DNE 5. 11. 1975 TOZD ,,Pekarna" Samova 1. Jarc Vera 70 pd. (4) TOZD Pekarna Šmartinska 1. Mišič Jovan 62 db. (3) 2. Bagič Šefika 56 zd. (2) 3. Jurič Gordana 72 odi. (5) TOZD ..Mlini" 1. Pekolj Avgust 60 zd. (2) 2. Merela Miro 64 db. (3) 3. Filipovski Cane 72 odi. (5) 4. Milenkovič Dragica 71 odi. (5) 5. Gajdek Mara 72 odi. (5) 6. Mustedanagič Džemila 60 zd. (2) 7. Paunovič Živodinka 65 db. (3) TOZD ..Mlini" 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. Sterniša Elica Hajdinjak Hermina Gril Majda Mikuž Franc Gorše Rozika Škoda Vida Cerkvenik Francka Andoljšek Štefan Koh Franc Batiš Mara Zavidnik Ivan Lavrič Veljko Mohar Franc Goljevšček Vojko Križ Blaž Čolnar Marija Bejtovič Radko 66 pd. (4) PREGLED USPEHA TESTIRANJA IZ VARSTVA PRI DELU 71 odi. (5) Z DNE 29. 10. 1975 73 odi. (5) 67 pd. (4) 1. Zdešar Slavka 56 zd. (2) 70 pd. (4) 2. Veladžič Mustafa 59 zd. (2) 74 odi. (5) 3. Matič Kata 52 zd. (2) 76 odi. (5) 4. Balič Fikret 62 db. (3) 66 pd. (4) 69 pd. (4) 70 pd. (4) TOZD ..PEKARNE" Samova 68 pd. (4) 72 odi. (5) PREGLED USPEHA TESTIRANJA IZ VARSTVA PRI DELU 68 pd. (4) Z DNE 26. 11. 1975 64 db. (3) 65 db. (3) 1. Mijanovič Vojko 65 db. (3) 73 odi. (5) 2. Mateša Nikola 60 zd. (2) 65 db. (3) 3. Štuklek Petra 60 zd. (2) KRONIKA Spet smo leto zaključili, kaj v letu smo storili? Bilo dinamično je, živo, saj smo ukrepali marljivo. Oh, kaj bi pač godrnjali kronike se kar lotimo, kronike o kombinatu, kronike prav vsega ŽITA. In tako smo zapisali, da vse dobro bo v bodoče, sodelavce smo kadrovali, kjer je moka in kjer vroče. Osmi marec praznovale so med nami naše žene, vse vesele pripovdvale, kako vse so skupne — ene. Le ,,bolezni" in ,,nesreče" to so prava, huda zloba, če pa kdo o njih kaj reče, res za koga je ..hudoba". Se na napakah zdaj učimo ob starih nove zagrešimo. Stabilizacija naj bo prava pogruntala je bistra glava. Vnel boj se bo za nove plače, zategnil pas se bo in hlače, se standard prilagodil bo na tanjšo pač denarnico. Tako naj vendar črnogledo ne zastavimo besedo, saj vreme Kranjcem se jasni, še lepše naj živeli bi. Saj kombinat se vedno trudi da ne ostal bi v zamudi z napredkom in razvojem kljub težkim vsem pogojem. Diplome pišejo se vneto za dobre stare Žitovce denarja pa je — o presneto — bolj malo za te čebelice. Poglejmo drugo plat medalje, naredimo korak še dalje, med nami so odlikovanci že štiri leta med izbranci. Za delo pridno in marljivo za dolgoletno in osvobodilno, naj bi jih odlikovali, vendar so nekje zaostali? Med športniki je želja živa rekreacijskega aktiva si člane pridobiva nove, poda v športne se valove. No, naj končamo to pisanje želimo veselo praznovanje da srečno bi bilo začeto prihajajoče novo leto! — Kar vzemite mleko na obroke, gospa! Če ga ne boste plačali, ga še vedno lahko vrnete! Izdaja živilski kombinat ŽITO — Odgovorni urednik Janez Slovenec — Uredništvo: Živilski kombinat Žito, Ljubljana, Šmartinska 154 — Tisk: Tiskarna Ljubljana NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA HRVAŠKI iZGODO« POLITIK IH PUBLICIST (UATKCi) KONJSKI TEK, GALOP IDEL U0U35KE1 OPREME immv UNIFORMI NASTELJE- HA DIVJAD LAŽJE CLA5BEH0 DELO TRESENJE, NINANJE SRBSKI PISATELJ (OSKAR) IVAH RAIŠL MERJENJE TOL5ČE V MLEKU Z mtoshopom MO L EH A ŽIVAL STAHKO HOVIHA KRATKA RI5AHA ZGODBA KOTLASTA JAMA IT. OBALUd MESTO V APULIJI I NAPADALKA I ŽELEZA REPIČ JOŽE VRSTA REDKEGA MIHERALA ČASL RADO UPRAVNA EHOTA V ALŽIRIJI POLETUO OBUVALO PR15TAS KAPITA- LIZMA STAUJEK INES IZDELEK TEK5TILNE TOVARHE DVE NIČLI IME RASISTA SMITHA ŠVICARSKO GORSKO LETOVIŠČE BREZVEREC GR. FILOZOF IH UČENJAK SPETOST, PRIPETJE GOVEJA MAŠČOBA LAKOMEH ČLOVEK KOSITER 2UPAH POD FRAHCOZl MAJHHA RANA ANICA KOLENC IVAH TAVČAR EKSPLOZIVNO TELO ZADRAVEC ANKA AUTIČNA pokrajina V VZHODNI LIBIJI ROBERT OZBOT KOLO, OKRU ELA PLOŠČA OPERITI SPEV TOklE REMS TNALO SVETLA ZVEZDA V ŠKOPIJONL) SREOJO VETRNI JOPIČ S KAPUCO oparjen DEL KOZE Sumi VEČJA SOBA, SPREJEMNICI ZLATE KARAM KAVA karamela LEŠNIK karamela 1001 NOČ karamela MLEČNA karamela. ITAUJAUSKI VELETOK CEVKA OD LEDVIC DO SEČNIKA UTRIP ŽILE, BILO MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI GRŠKA BOGINJA POLJEDELSTVA Srečno BELILO, APNO TATINSKA PTICA KRAVJI MLADIČ BITENC STANISLAVA ELEKTRIČNO HABITATOM TANKA PLOŠČICA IME ALPINIST/ KUNAVERJA IT. RDEČE VINO , 'CHIANTl) Zeli Žita! TUJE MOŠKO IME RUD) RALIH SLAVEN STAROGRŠKI FILOZOF RAZLAGA BESEDILA 5 SLIKAMI IZDELOVALEC METEL NIKO OMERSA DRUGO IME GRŠKEGA JUNAKA AJASA ELER RUDOLF HOLANDSKO MESTO, ŽUAT NO PO SIRU ŽENSKO IME AK5TRU.P0MC AGENCIJA OZKOST, tiTESNJENOSf GALATEJ1N IZVOLJENEC CACISJ TV NAPRAVA SEKAČ TISOVINE HRV. 5KLA- miim KRATEK DOPIS STRAŽIŠAR IVANKA PEZA ŽENSKO BITJE RAJ. . PARADIŽ ROZKA KONIČ VEROIZ- POVED (ČREDO) VZDEVEK AFRODITE ANTONIJA K0N1Č4R E ► INDIGO, MO JR It 3'T KOKOS ALOJZ RUS MOŠTVO, EKIPA EV STA , NOVOSELIC ETIOPSKI PLEMIČ MOŠKI PEVSKI GLAS UPADANJE MORJA STARA JAPONSKA PRESTOLNICA IME SKL A DATELJA IUČOT« JOKANJE PREDUJEM, UAPLAClLD Izžrebali bomo 10 nagrad. Pravilne rešitve pošljite do 10. 1. 1976 na Informativno službo.