Za poduk in kratek čas. Sv. Vid pri Ptuju. (Odlomek iz krajne zgodo/ine. Spisal M. Slekovec.) (Dalje.) Ker pri sv. Vidu zaradi tega ni mogel živeti. odšel je 1. 1603., ko se je na Ogerskein bila vstaja vnela s 5 konji tje ter je poldrugo leto služil kot vojaški duhovnik v krštanski armadi. Potem se je vrnil v svojo domovino na Koroško, kjer je 1. 1608. postai kanonik v Velikovcu. Župnijo sv. Vida pustil je med tem oskrbovati po Mihaelu Niirnbergerju, ki pa ni bil duhoven, ampak laik. L. 1610. jo je pa izročil luteranskemu baronu Wolfu Weikhartu Herbersteinskemu in njegovim dedičem, ki mu je obljubil 450 gld. takoj izplačati in povrh šc vse dolge, ki jih je župnija takrat imela poravnati. In že dne 21. aprila 1610 je Herberstein prišel z huzarji in pandurji k sv. Vidu. S silo se je polastil ondi farovža, name,stil duhovnika in hrvaške in krivoverne oskrbnike, prebivalce pa primoral, da so mu zvestobo prisegli. Nekateri Vidoveani so iz strahu in groze odbežali in se poskrili. Kakor k sv. Vidu, postavil je tudi k podružnici D. Marije v Podiehniku nekega Hrvata za dušnega pastirja. Dne 23. aprila t. 1. — tedaj čez dva dni — prišel je tudi Ernst Latomus k sv. Vidu, da bi z Herbersteinom pismeno pogodbo napravila. Pa ljudstvo z novo uredbo nikakor ni bilo zadovoljno. Obrnilo se je torej do omenjenega Pileatorja, župnika v Hočah in v Mariboru in ga je, razloživši mu vse razmere prosilo, naj od, ki jih je bil že enkrat od krivovernih tlačiteljev rešil, se tudi zdaj jih usmili ter jim pomaga. Pileator je vso styar v obširnem pismu dne 10. maja 1610 nadvojvodi Maksimilijanu naznanil in ga prosil, naj z ozirom na to, ker je dolžne davke odrajtal, župuijo sv. Vida njemu izroči. Vsled tega vršile so se stroge preiskave, katerih nasledek je bil, da so župnijo Herbersteinu vzeli in jo dne 13. julija 1610 pod posebnimi pogoji izročili na 12 let župniku v Mariboru, Juriju Pileator-ju. Ta se je zavezal, da bo pri sv. Vidu dal popraviti, kar je zanemarjenegB in kakor najhitrej zaostale davke poravnal; tudi bo skrbel, da se bo božja služba redno opravljala in bo župnik v Hočab dobival penzijo od 25 gld., 4 štrtinjakov vina in 12 kapunov na leto in ko bo 12 let preteklo, bo župnijo v vsem vredjeno izročil zopet župniku v Hočah. Te pogoje je odobril cesar Ferdinand dne 28. septembra 1610. Pa Pileator, ki je bil zelo zadolžen — iii mogel dolgov plačati in veduo bolj je izprevideval, da mu bo vse spodletelo in da vtegne slednjič še- celo župnija v Hočab. ob svojo penzijo priti. Da reši, kolikor bi se dalo, pride mu na misel, župnijo sv. "Vida minoritom v Gradcu prepustiti. Začne se toraj ž njimi pogajati in res že 1. 1617 je bila stvar dognana in pogodba sklenjena. Minoriti so se zavezali dolžne davke plačati in penzijo v Hoce odrajtovati, ,,si et (juantum de jure visum fuerit Serenissimo Regi Ferdinando tamquam domino et patrono saeeulari dictae paroelriae (Hoče) vel praelibato illustrissimo nuntio apostolico vi urbarii consuetum esse videatur". (Konec prih ) Smešnica 21. Mlada žena Jurija Čmrla je umrla, mož je seveda po njej žaloval. Tako se spodobi ali na zadnje je bilo vendar-le konec tega žalovanja. Sedaj pa hoee nesreča, da še možu pogine krava. Te nesrece pa sedaj ni mogel prenesti, žalost ga je kar vila. ,,Kaj'', toži sosedu svojo nevoljo, ,,kaj bi človek ne žaloval! Ko mi je bila tovnej iimrla žena, poniidilo se mi jih je koj troje mesto nje, sedaj pa, ko mi je krava poginila, nibce mi ne ponudi še ene!"