p ZA IZBOLJSANJELISTA C( iiiril bJimi Vato fefcn fMk. hI I/ m prtpwteto "fll»i Nir«ii"ali> NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. CITATELJE OPOZARJAMO. d* pr&Točuno obnove naročnino. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako fte niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskuinjo. ! ~--7--- ,---- ~ ............................ - ............................ ------------------ . ______. __________ Tfe:-LEj> 11 ON_E : ^Helsea 3— 1242_— Btnrt CU— M»M«r SfylwAer 21st, IMS at Ike Past Offl«a M N«w lark. N. I, tutor AH *f Caocvc« mi March SrdL _ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 40. — Stev. 40. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 18, 19 39—SOBOTA, 18. FEBRUARJA, 1939 Volume XLVII. — L -tnik XLVIL V " — V "" " ' * — CEHOSLOVASKANAJ PREKINE VSE STIKE Z RUSIJO Mussoliniju je stregel po življenju ČEHOSLOVAŠKA VLADA PRAVI, DA JE ZVEZE ŽE PREKINILA TODA HITLER ZAHTEVA URADEN PREKLIC Nemški vojaški izvedenci se pogajajo v Pragi glede nakupa velikih množin vojaškega materijala. — Z Nemčijo je lahko trgovati, toda plačilo je težko dobiti od nje. — V Pragi je začel izhajati prvi nem* »ki čaaopia. PRAGA, Cehoslovaška, I 7. februarja. — Ernst Kundt je v Pragi govoril na zborovanju Nemcev ter zopet ocrtal svoj program za svoje "narodne tovariše" na Cehoslovaškem. Ni samo zahteval enakih pravic za Nemce, temveč je tudi omenil, da bodo mogoče Nemci na Cehoslovaškem postavili državo v dr /avi. Rekel je, da bo prišlo do resnih posledic, ako čehoslovaška vlada ne bo vstregla nemškim zahtevam. V Pragi je tudi pričel izhaje£i prvi nemški časopis. PRAGA, Cehoslovaška, I 7. februarja. — Iz zanesljivega vira prihaja poročilo, da je japonska vojaška misija naročila pri čehoslovaških municijskih tovarnah v Brnu, kjer izdelujejo Brenove strojnice, mnogo orožja. Japonska misija je tudi v stiku s cehoslo vaš k i m obrambnim ministrstvom glede nakupa orožja, ki ga ima v preobilici čehoslovaška armada. Tudi se je izvedelo, da se pogajajo s čehoslovaško vlado 2a nakup orožja Nemčija, Jugoslavija in Romunska. Nemci se posebno zanimajo za težko artilerijo, Jugoslavija in Romunska pa želita kupiti aeroplane in motorje za aeroplane Kolikor je znano, je bilo dogovorjeno že za več velikih naročil. PRAGA, Cehoslovaška, I 7. februarja. — Nemčija z veliko silo pritiska na Čehoslovaško, da bi preklicala svojo zvezo s sovjetsko Rusijo. Diplomatski krogi so tudi mnenja, da je odhod ruskega poslanika Sergeja Alekesandrovskega iz Prage v zvezi s to zadevo. Do sedaj se je Cehoslovaška izgovarjala, da je po septemberskih dogodkih njena zveza z Rusijo v resnici prenehala. S tem pa Berlin ni zadovoljen in zahteva uraden preklic. Nemški pritisk je Čehoslovaško industrijo veljal velikanske vsote. Janka tovarna za stroje, ki je od Rusije pričakovala velika naročila, da bi bila zaposlena nad eno leto, je prejela sporočilo, da je naročilo preklicano in da je bilo dano neki belgijski tvrd-ki. Poldijeve tovarne, ki so vsako leto sredi februarja dobile od Rusije velika naročila za posebno vrsto jekla, so bile obveščene, da letos ne bo teh naročil. < u Ruski gospodarski in trgovski izvedenci so odpotovali iz Prage. V Prago pa so prišli nemški vojaški izvedenci, da se pogodijo za nakup velike množine vojaškega mater jala za nemške utrdbe Nedavno je Cehoslovaška naznanila, da se je odločila, da proda nekaj vojaškega materijala, da z izkupičkom plača dolg pri municijskih tovarnah. Ko je čehoslovaška vlada izvedela, da želi Nemčija kupiti oklopne plošče, bodečo žico in drug mater j al, katerega so Cehi vzeli iz svojih utrdb v Sudetih, je vse to ponudila Nemčiji. I oda, kot vedno pri vsaki trgovini z Nemčijo, so nastale težkoče zaradi plačila. Nemci sc obljubili za plačilo premog, Praga pa je zahtevala gotov denar in Nemčija še vedno sili Čehoslovaško, da spre j- MEŠET ARIJA V VATIKANU Nemški poslanik je kardinalom priporočal izvolitev fašističnega papeža. — Treba je zgraditi nov svet brez vojne. PRETEKLOST SE ODKRIVA Zdravnik je svetoval W. Wilsonu da odstopi leta 1919. — Podpredsednik Marshall ga za-časa bolezni ni vide!. VATIKAN, 17. feb.'— V i-menu celega diplomatskega zbora pri Vatikanu je dekan poslanskega 'Zlnjra nemški poslanik ilr. Carl I.udwig Diego von Bergen kardiualskeinu kolegiju »priporočal, da izvoli u-mrleniu .papeža Pi ju XI. misled nika, ki bo j>oiiia^al totalitarnim državam zgraditi nov svet na razvalinah preteklosti. Ko je kardinalskemu kolegiju v imenu svojih tovarišev izrazil sožalje vsled smrti Pija XI., je von Bergen med drugim rekel: 4'Živimo in delujemo v naj-odločilnejsi uri zgodovine. IV majamo pri stvarjenju novega sveta, ki se hoče dvigniti na i razvalinah preteklosti, ki v mnogih ozirih nimajo več ni-kake pravice več, da obstojajo- I "Želimo pa, da je ta rešitev 'mirna in pa peš t vo ima brez dvoma pri tem važno vlogo. Xa svetem kolegiju — in o tem smo kar najbolj prepričani, najprevzvišenejši knezi --leži ta trenutek velika odgovornost pri iabiri vrednega naslednika Pija XI., v katerega se l>o oziralo človeštvo kol v vokiilno zvezdo, ki sveti sredi viharne bojazni za skupni [eilj miru in napredka.' Iz teli besed je razvidno, ka ko si razni diplomati prizadevajo vplivati na kardinale pri izbiri novega papeža. Med 'poslaniki pri KvirLna-lu je ta izjava von Bergena zbudila veliko presenečenje, zlasti še, da je te besede go voril nemški poslanik in ste v to dovolili tudi Anglija in Francija, v čijih imenu je von Bergen tudi govoril kot dekan poslaniškega zbora. Kot dekan kardinalskega kolegija, kardinal Gennaro Gra-nito Pignatelli, se je diplimat skemu zboru zahvalil za soža-i lje ter ni niti z besedo omenil von Bergtnovega priporočila glede izvolitve novega papeža, j Splošno so napravili kardinali utis, kot da mislijo, da je von Bergen s svojimi besedami pokazal, da vživa katoliška cerkev v Nemčiji še vedno večji ugled, kot i*a so pri volji priznati nacijski voditelji. Von Bergen pa je tudi pokazal, da se naciji zavedajo velike moči in važnosti Vatikana in je vsled tega von Bergen okušal pridobiti kardinale, da ne t>i izvolili kakega papeža, ki bi bil nasproten nacizmu in fašizmu. I1HOKX1X, Ariz., 17. fVbr. Mrs. Marshall, čije polcojni mož ibil podpredsednik pod »lirediKed. Woodrowom W'il-sonoin, je rek ki, da je leta 1919 predsedniku Wilsonu, ko je bil nevarno bolan, njegov zdravnik dr. Gary T. Grayson svetoval, da se odpove predsedni-štvu. "Dr. Grayson je bil tudi moj zdravnik," je rekla Mrs. Marshall 44in iz njegovih lastnih ust sem slišala, da je svetoval predsedniku, da odstopi. Tega nisem še nikdar nikomur povedala." *4I>r. Grayson je reikel predsedniku \ViUonu: 1 Ako odstopite, vas bodo smatrali za največjega predsednika po Lin-(v>lnu.' Predsednik pa je rekel: 4Nikdar ne mislim odstopiti." Vdova predsednika Wilsona, Mrs. Edith Rolling Wilson, pa v svojem članku v "Saturday Evening Post" pravi, da je vprašala zdravnika za živčne bolezni dr. F. X. Dercuma, ako ne 'bi bilo boljše, da bi pred sednik Wilson odrtopil in naj hi pustil, da zasede njegovo mesto Marshall. Mrs. Wilson pa pravi, f'a ji je dr. Dereum to odsvetoval, češ, da bi kaj takega slabo vplivalo na deželo i.n na predsednika. Dalje pravi Mrs. Marshall, da podpredsednik Marshall predsednika Wilsona niti enkrat ni videl tekom njegove bolezni. Ko je nekoga 'M|||||||||li' ADVERTISE IN X1LAS NARODA* VATLK AN, 17. februarja. Pa [ježu Piju XI. je zagotovljena najveličastnejša grobnica.V7 Vatikanu je že starodavni o-bičaj, da kardinali, katere je posvetil pokojni paj>ež, prispevajo vsak po 10,(XK) lir za papeževo grobnico. Pij XI. pa je imenoval in po svetil 52 kardinalov, ki bodo v ta sklad prispevali 520,000 lir, kar je v Italiji velikanska vsota za tak spomenik. TOKIO, Japonska, 17. febr. Jajton^ki (»oslanik v Moskvi Sigenori Togo j«* od svoje vlade sprejel naročilo, da od sovjetske vlade zahteva, da je čimprej rešeno vprašanje ribolova v sibirskih v< dali, ker so tozadevna pogajanja že pred vič t«*dni prišla na mrtvo točko. Togu j«* bilo naročeno, da sporoči vnanjeiiHi komisarja Litvinovu, da je Japonska pripravljena zavzeti drastično akcijo, ak<> ne pride do sporazuma. To naročilo, ki je po u-radnerm zatrdilu zelo važno, je posla.niku ]»oslal vnanji minister Ilačiro Ari hi. Predno pa je poslal to naročilo poslaniku Togu, i«' obiskal cesarja Hi robi ta, kar j«» vt-dn«. v navadi kake posebno važne zadeve. Poleg tega pa so imeli dolgo konferenco med vojaškimi in mornariškimi poveljniki in višjimi uradnik vnanjega ura-i da. List "Asahi" pravi, da bo Rusija obveščena, da se je Japonska odločila, da bodo ja-tjHrnski ribiči ribarili ob rus-|k«*ni olmžju in da mora ruska vlada prevzeti odgo\"*>rnocit za slučaj, ako bodo japonski ribiči, ne da bi prišlo do sporazu-inia, lovili pod japonskim obo-' roženim varstvom. Med Rusijo in Japonsko so I že »lilije časa zelo napeti odno-išaji. Zadnje tedne je prišlo do mnogih spopadov med ruskimi in niančukuanskiani obmejnimi stražami. V japonskem parlamentu pa so bile zelo ostre debate, tekom katerih so poslanci zahtevali, da se Ja-pmska posluži tudi oborožene sile, če je t robu braniti japonske interese. Pred enim tednom je naznanilo nc'ko poročilo, da 1m> Rusija zaplenila japonske ribiške ladje, ako bi prišle v ruske vode in da je bil v Vladivosto-ku postavljen vojaški svet, ki •1h> imel oblast, postopiiti v. japonskim ribiškim brodovjem. RIM, Italija, I 7. februarja. — Par minut prej, predno je imel stopiti ^ministrski predsednik Benitc Mussolini iz svojega stanovanja v ulici Nomentana, je neki miličnik opazil v bližini vhoda sumljivega moškega. Ko se mu je približal, je neznanec potegnil revolver ter(milicnika smrtno nevarno ranil. Ko so atentatorja aretirali, VSTOPNINA ZA NEWYORSKO RAZSTAVO se je izkazalo, da je 38 letni Bruno Simoni, ki je bil že večkrat v umobolniei. Stražnikom je odkrito priznal, da je čakal Mussolinija in ga nameraval usmrtiti. Neka ameriška časnikarski agentura je sporočila svetu, da je bila osnovana proti Mussoliniju organiziran? zarota, nakar je podala italijanska vlada svoje pojasnilo: — Dne 14. februarja j«' miličnik pred Mussoliiujc^viTn stanovanjem v ulici \Tomenta na opazil nekega sumljivega človeka. Ko se mu je približal, je neznanec oddal nanj dva strela. Napadalec je 1 »11 tako,) nato aretiran. Dognalo se je, da je to 38 letni Bruno Simoni, ki je bil že trikrat v umobolniei. Kmalu nato se je pojavil na ulici sam Mussolini, ki je odredil prevoz miličnika iianiiiiai!|tiMai|ll|f»Mil|||B||aataF«|t|1||t(|f ' —.— m ALI ste že naročili Slovensko - Ameri-kanski Koledar za leto 1939?. TOKIO, Japonska, 17. febr. Ministrski predsednik baron Kiičiro Hiranuma je v poslaniki -zbornici na tozadevno vprašanje odgovoril, da Japonska ni niti fašistična, niti totalitarna, niti demokratska država. Na zahtevo poslanca Dabu-čja, da naj Japonska to pojasni drugim državami, je baron Hiranuma odgovoril: "Jarponsica ustava zahteva pomoč maroda cesarju, da skupno vodita državne zadeve in države borno obvestili, da Japonska ni diktatura." TURČIJA SE BOJI ITALIJE ITANBUL, Turčija, 16. februarja. — Turško časopisje v dolgili člankih pišejo *4italijan ski nevarnosti." Nekateri listi pravijo, da se more Turčija postaviti proti vsaki italijanski agresivnosti. Turška 'vlada smatra to pi sanje neprimerno in ga skuša zadušiti. Navzlic temu pa povprečni Turek misli na želje, Italije, da se razmahne in z Dodekaneških otokov na celino J Male Azije. Turki mislijo, da bo Italija, ako se upa zahteva-j ti zemljo od velike države, kot je Francija, tem drznejše zahtevala zemljo od kake majhne države. Turki si tudi mislijo, da bo Italija, a"ko se ji posreči dobiti kaj »zemlje od Francije, dobila še večji tek po novih o-zemljih in ga bo iskala pri drugih državah. NAROČite se NA -glas JfARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI r Vstc--»«na na svetovno razstavo v Yorku bo za odrasle 75 centov, za otroke do 14. leta pa 25 centov. ■ Enkrat na teden pa bodo o-troci pripuščeni proti vstopnini 10 centov. Poleg tega pa bodo tudi izdane vstopnice za večkratni obisk in ^e bodo pričele proda jati 24. februarja. Te vstopnice pa so razdeljene v sedem vrst: 1. Knjižica s i»etimi vstopnicami $3.75. 2. Vstopnica za ves čas razstave $15.00. 3. Knjižica z 20 v 3 Lopni čemi $7.50. 4. Vstopnica za ves čas razstave za otroke do 14. leta $5. 5. Vstopnica za 20 obiskov za šolarje $2.00. 6. Za učitelje in dijake višjih šol vstopnica za ves čas razstave $7.50. 7. Knjižica z 20 vstopnicami za učitelje in dijake višji »i šol $5. Kujižice in vstopnice za več obiskov morajo biti kupljene pred otvoritvijo razstave 30. aprila letošnjega leta. GROF CIANO BO ŠEL V VARŠAVO VARŠAVA, Poljska. 17. februarja. — Z italijansko vlado je bilo dogovorjeno, da pride italijanski vnanji minister grof Galeazzo Ciuno 25. feb. v Varšavo, kjer bo ostal tri dni. Iz Varšave bo odpotoval v Berlin, kjer bo ostal en dan. Na Poljsko ga bo spremljalo 12 "odličnih" italijanskih časnikarjev. Prihodnji teden i»o prišel v Varšavo tudi načelnik nemške tajne policije Heinrich Him-mler, da vidi konečno tekmo s s-kiji v Zakopanih. Ob tej priliki bo tudi šel na velik lov s poljskimi velikaši. POLICISTI SO ZAHTEVALI ZNIŽANJE PLAČ LITTLE ROCK, Ark., 17. feb. — Trije člani državne policije so prosili državne zakonodajo, naj jim zniža plače. Pred nekaj meseci jim je bila plača povišana za $540, V svoji prošnji izjavljajo, naj se porabi ta denar za izboljšanje nekega policijskega laboritorija. Prošnji je bilo nemudoma ugodeno. «*£XS B O D A"-N.w York Saturday, February 18, 1939 SLOVENE (YUGOSLAVJ DAILY "GLAS NARODA" (»ttICK ur THX P KOPIJO Owacd and Pub lis tied by izvirne FITBI imnmi UMPANX (A Corporation) Fraafc ttakkor. hnMnt J. Lop**. do«. Place of b«alo«a of thm corporation and addrmaea oC above ofrioert: •i« WKMT 1Mb nurr new IORK, N. V. —-——- I .11111 .1 ^11 - 1 '-■■ —"— —- — ■—-- 46th Year ISNUHD KTEK1 OAT EX'JkPT 8UNDAXS AND HOLIDAYS Mveftlswest on Agreement Za eelu leto velja U* «a Ameriko fca New Turk za celo leto .. 97 Ou In Kanade ..............$tf.0C Za pol !eta ................$3.M> Za poi leta ................$».'10 Za Inozemstvo « celo leto .. $7..I leta ................$3.50 _________Wnbocrlptlon lear^Tw^ MAmOOA- IZHAJA VSAKI DAN IZVZ^M&I NEDELJ *H PRAZNIKOV 'UULb NARODA", tU WEST 181k STREET. NEW YORK. N. T. __»UTIIOMI: CflMaoa S—ltO MANEVRI TREH BRODOVU NA ATLANTIKU Te dni se pripravljajo brodovja treh velesil — Francije, A ngi i je in Združenih držav — na velike manenre na Atlantskem oceanu. Fmncoffki' ladje so že na potu deloma proti Antilom. deloma proti zapadui francoski Afriki. Tu se ImmIo (»roti koncu tega meseca združile vse franeoske vojne ladje, ki >e bodo u-deležile letošnjih fraue<»>kili pomorskih muuev rov, -kupno o-koli 80 ladij s mornarji. V tem fran<-o>ke m brodovju so tri velike Imjne ladj<*, dve diviziji križark, šest divrzij izvidnic, dve e-kadri tonpe-dcj\k in dve eskadri podmornic ter ena matična ladja za letala. Angleško domač** brodovjr (Ilome Fleet) je že sredi januar ja zapustilo domače vode in j«- najprej i-zvetllo manjše manevre pri Gibraltarju, nakar se je del tega brodovja podal na obisk v francoske afriške 1 tik«.* v Sredozemlju, o^ali del pa jv odpliil na obisk v portugalske vode in proti A! a roku. S rti i i mana se bo to brodovje skupaj ■> sredozemskim -b rodov jem vrnilo v (Gibraltar, nakar l>o od plulo na Atlantski ocean na kombiniram* manevri*. Teli Ik> udeležilo i>et linijskih ladij, eni matična ia-dja za letala, i»et križark ter več tor|»edovk, podmornic in pomožnih ladij tako zvanega 4'domačega brodovja", obenem pa približno enako število edini«* angleškega sredozemskega brodovja. Medtetn so tudi Združene države Severne Amerike zbrale na Atlantiku nič manj kakor 110 ladij različnih tipov z oko li 50,0<)0 mornarji ter približno (iOO letal s :W)00 piloti. To ameriško brodovje je 10. januarja prišlo skozi Pa»-nautski -prekop itz Paeil'ika. Tudi to brodovje bo izvedlo na Atlantiku v tem mesecu kombinirane manure, nakar bo otlplulo na obisk v Inke južnoameriških držav. Istočasnost velikih manevrov teh treh brodovij je vzbudila v vseli pomorskih krogih v Evropi in na drugih kontinentih veliko [»ozornost. OB FRANCOSKO-S PANSKI MEJI Peter Zgaga NEKAJ O SANJAH MRK-M .....A . Francoska meja napram Španski je močno zastražena. Francoske straže vsakega španske- ga l>egunea natančno p reiščejo. Tedenski kotiček l^iše I. BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa. 0, Amerika, Amerika! — Zadnji teden .stan čital v (ila sil Naroda, kako je vojaška uprava iskala 12 mladih dc- darja praviee delavcev in obsoja .nenasitni kapitalizem. In v< ndar, ako ga kristjani po celem svetu ohranijo v bla- klet kot pomočnice v nekem | gem spominu, jugoslovanski k/eTnič-neiii laboratoriju. Za ; katoliki italijanske pri>paduo-službo se je zgladilo nič manj Isti .^a prav gotovo ne hudo nego 3000 prosilk. Nekaj slič-! nega se je prigodi lo zadnji teden v našem mestu. Vodstvo živalskega vi ta j zločin, ko -o jim emosrajčniki j(Zon) na Highland parku je j odvzeli temeljno in naravno i hotela izpolniti izpraznjeno ; pravic oznanjevanja božje be-most o oskrbnika. < »d takega' sede v njih materinskem jezi-uslužrbenca, či«*ar plača 1» vzlic vsem njegovim vrlinam. Saj ni pozdigiiil niti najmanjšega ghisu zoper vnebovpijtx'i L^^ \ AK«» WMKIiWATF i ajp^^^^^ ^ \ U'^'SK \TI S.Y.EXP VJ\ f> \ K \/-STAVO, VAM iF.-r\ . 0- \ i jiajji No min 4 ^^ *v\ * ^ \i) % 9 r [ u k M N. - V ^ \ \ acMMBT mmm \ o.• * ^ r- \\ razstave v w£w \ v ^^^^^^ \\ Y0RKU 80 \ \ \NKA MtESOiEmA \ —^ \ V* ^ * ^ ^— SIovensko-Amerikanski KOLEDAR —«=1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR H ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA L 50«—- ..... Nt zamudite te prMktf IL_r^tovtttir PifhHsfainc Co._ <*i^:ar piaea zn;i sa dnevno borih za- hteva, da pozna vse navade, Ia-tm>sti in kaprice raznih zverin, in njegova dolžnost ni samo jih hraniti, čistiti in >t xaleti pri jedi. in jo tako reši zadivlje-nja, čeprav tvega svoje življenje in lahko sam postane ju ž i na zverini. In za t <>, tako opazno službo i se je priglasilo — 1500 p -nu»l nikov, dasi so vendar ralrli samo enega. To jasno kaže. kako hud je dandanes boj za obstoj in kako težavno je priti do dela. Znameniti izrek sv. Pavla apostola "Kdor ne dela, naj ne je", je rpnpohionra prišel rtb veljavo. C), Amerika, Amerika, kje >o I tvoji stari zlati časi, ko je č|o-jvek s"koro za v.sakim vogalom ;dobil in g;i je lahko sh* herni teden premenil. seoe v njih materinskem kn, in njihov protest je e.-tal ^rlas v]»i.joč<'ga v puščavi. Ker ni bil povabljen. Ko s\a zadnjo nedeljo trčila vkup jaz in moj prijatelj Fr. Spi>ič, mi je za klical: — Pozrečo pa , Glas vpijočega v puščavi. — Eden rojakov me j** vpralšal, ali bom kaj napisal o umrlem 4'a 1>apežu Piju XI. Kaj pa naj napišem, kar ni bilo že objavljeno v drugih listih? Bil je eden največjih in naj-m-arkantnejših papežev novejšega veka, in največ |hi njegovem prizadevanju je prišlo leta 1929 po 60 letnem sporu do poravnave med Vatikanom in K\^irinahwn (italijansko vlado). Ni pa imel zasluge samo za katoliško cerkev, pač pa za vse človeštvo v prizadevanju za svetovni mir. za spravo in t+porazum brez vojne med narodi in državami, zato ga niso brez vzroka imenovali papeža miru. Izdal je tudi encikliko ali okrožnico, v kateri pou ce in prijatelje, na-im ni nikdo spomnil. — Tri sto kranjskih Marjane! Naj se ti ne šteješ med najine znanec in prijatelje? Sicer pa to ni bila nobena privatna zadeva temveč javna veselica, na kateri je bil sleherni dobrodošel, p< vabljen ali ne povabljen. — R<*s je, kar praviš, ampak . . . — Nehaj s tistim .svojim "ampifk", in kadar boš čital javno vabilo, se lepo pusti tVbglaviti (oprosti temu izrazu, saj n»* mislim resno temveč iz navade) t«*r pridi — pa mirna Bosna! * * * * Ubcgi farmer. — Pri nas so znižali črne mleka od 1.'» na 11 eentov. Ni pa se to zgodilo na račun bogatih mlekarn, pač pa Jw> prikrajšan u'bogi živinorejec. Kako potrebne bi bile zadružne mlekarne in prodajalne. od katerih bi imeli ko-v novem letu, saj letos st* še|rist pridelovalci in odjemalci nisva videla. Zadnjič na dani * * sv. Martina na krstni slavno-j Vrnitev. — P*> skoro o mesti novega hrvatskega tainbu- sečnem •zdravljenju v naši raškega zbora na Suuth Side. -Mercv bolnici radi poškodova- — Saj menda Ih» res tako.j^e nege v [>reinogorovu se je In kako Še kaj? — \W1I. ako človek in samo je in spi. ni dega. — Ali mar ne delaš? — Že 14 mesecev ne. Ampak naša Meonwav & Torlcy livarna bo ziičela v par tednili obratovati iti se bomo spet vrnili. Poči-torce so že K. ali predolg«- č!.nveka utrudijo in zoper tako utrujenost ni drugega poeit'ka nego zopet no de lo. — To I i pa verjamem. Kje pa si tičal zadnji torek, da te ni bilo na zabavo Slov. Žen. Zver/.«- na North Side? Pit ne bi se žen-sk zimi ? — Ako bi st se ne oženil. ZcLn rad bi prišel, kajti jaz ljubim veselo družbo in prijateljske sestanke saj človek samo enkrat živi. toda nisem bil povabljen. Ti in Mr. Skube sta povabila drug drugega, in vajine znan- ne oeia nič liu- zadnji tetlen vrnil domov Jos. Pet erne I v Library, Pa. ITpani, tla nas Ik> še kaj obiska j v zavodu in tudi poročal kaj v lisbu o tamkajšnjih razmerah. BRANITELJ PRZEMYSLA UMRL. V Bfmlimpf^šti j«* te dni pobrala ^nirt 7'A let starega feld-maršala Anpada von Tainasv-ja, enegta najbolj znanih oficirjev bivše avstro ogtske vojske v svetovni vojni. Tamassv je l»il namreč branMelj Pi*z<*niv-sla. Ko so začeli Rusi ob h gati žensk bal, bi trdnjavo, o kateri se je trdilo v Avstriji, tla je nezavzetna, je imel Tamassv pod svojim poveljstvom narodnostno zelo pisane vojaške čete, med katerimi so s 60 i>d . mii • rtSIHHSM l!! iHlliS^liCtl JH:' iSi^.- mumiliiuniifOIIiVS^^ k. -v * '"p Mali Oglasi | * - * i 1 | imajo velik uspeh ( i Prepričajte se! I -i Jaz ne porajtam za sanje in ne verjamem, tla kaj pomenijo. Poznani pa ljudi, ki v sr-nje bolj verujejo kot v resnič nost. Blagor jim! Sanjske knjige >o našemu narodu že od nekdaj zelo priljub Ijene. Pred dvema letoma ,.c l>a "Velika Sanjska Knjiga" pošla. Ljuiiem se je pač mnogo sanjalo. Na stotine in -do-tine vprašanj je moral upravnik odgovoriti: — Žal nam je, je nimamo iveč. Nedavno so v Ljubljani nove natisnili in so nam jih nekaj poslali. Sinoči sem se poglobil v sanjsko modrost in posnel i/, nje naslednje re-nice: Anglež, videti ga: imaš >!a-be prijatelje. Bedro, lepo, belo videti: za dovoljnost; Bičan biti: mnogo ponižanja boš moral prestati: Bik, če te zasleduje: neprijetnost doživeti; Boben videti: nič dobrega se ti ire obeta; - ... Bolan biti: skrbi in nesreče; je ne bo mogoče oteti pred ruskimi navali, je f»odvzel Tainas-sy osemnajst izpadov. Osemkrat se je teh operacij udeležil tudi techno, vendar brez uspeha. Odpor vojaške posadke jn ))ostajal iz dneva v dan slabej-ši in na k' neu je bil poveljnik Kusmanek prisiljen izročiti trdnjavo rusk( vojski. General Artamanov je bil tisti ruski oficir, ki je izsilil predajo. Ko je trdnjava kapitulirala. so odpeljali ujetnike v notranjojst ogromne Rusije. Tamassv -e je ob revoluciji 1. 1917 vrnil ruskega ujet ni-1 šnjave; Bolnišnica, v njo stopiti: za čete k bolezni; Bolnišnica, zapustiti jo: o zdraveti; Bomba: nesreča, ki se naglo zgotli; Bos biti: prehlajeuje >i nakopati ; Brada, če jo ima dekle: kina lu se bo možilo; Cula, nositi jo: pripravi stila ipot(4vanje; Čebela, od nje pičen bit: : neprijetnost; Cepili je videti: prepir v dru zini; Ce.va: nimajo dobrega po mena: Dar dajati: nelivaležnost žeti: Deklica, videti je: sitnosti in napadi; Denar izgubiti: jeza ill ue-prilike; Denarniea, prazna: >krb z? domačo hrano; P^iga, videti jo: poželjiva ljubezen; Fižol jesti: pobegnili bodo od tebe; Gnoj voziti: neprijetno tlelo vršiti; Hlače, videti jib: prevaran biti; Italija : hrepeneti po čem; Jasli prazne: pomanjkanje; •losih piti: telesne neprijetnosti ; Kletna vrata zaprta: kiju«' si preskrbeti; Klofuta, dati jo- zakonsko edinost utrditi; Kobila, lepa in okoli hiše letajoča: dobro ženo dobiti; Kobila, grda in okoli hiše te tajoča: slabo ženo dobiti; Kozel, skakati ga videti: neumnosti uganjati; Krilofvideti: zaljubljen biti; Kvartati: pripravi se na izgubo; Ljubica, pri nji biti: sku- siva domov, kjer je živel do svoje smrti osamljen in popolnoma odmaknjen zunanjemu svetu. !iiiiitiii|H.iiiniiii|t h,iiHmHt1li,t»t«iitni,ini«' ll||Hll>,"H:ir|;|||l«'|t|luuilll»n,lniMlllMnII|(ir Denarne pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: En $ 2.45 ....................Din. 100 f 4.75 .................Din. -110 t « <*♦ ....................Din. 300 $11.00 ....................Din. 300 $21.50 ....................Din. 1000 $42.50 ....................Din. 2U00 V Italijo: Za $ 6.30 ....................Lir 100 f 12.— ....................Lir 200 $ 20.— ....................Lita 600 $ 57.— ....................Ur 1000 $112.50 ...........Ur 2000 $167.— ....................Ur 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CR NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Z* izplačilo vetjih nakw k«t zgoraj navedeno, Mfat t dinar-J0» all Urak, dovotJaJcMo «a boljio pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVBStj. Ajemo po cable letter ZA PRISTOJBINO $1._ S L O V E N I C PUBLISHING C O M P ANY (TtXVKL BCKEAV) »t*. mm i/tu Luža, vanjo stopiti: sitnosti; Mladenič, videti ga: prijetne čase doživeti; Nag, narediti -e: zaradi ne dostojnega obnašanja trpeti: Noseča žena: v neprijetnosti priti; 0%esiti se: skrbi in trpljenja ; Obliž (fajstar) imeti ga na životu: :Jal>o; Odvetniki, občevati ž njim: žalost in skrb; Otroka dobiti: sitnosti, če nisi oženjen; Pijanec postat', mnogo veselja doživeti; bolezen; Pijan biti: nerodnosti; Polž brez hiše: preseljevali je ; Runi razlivati: škodo trjadi; Sosed, govoriti z njim: o-pravljanje; Spati v postelji: lenobo pa sti; Vodo piti: slabosti te bodo obdale. Vino razliti: žalost; Zaljubiti se: nič veselega doživeti; Ženiti se: brez pomisleka v sitnosti priti; Žena, imeti jo: pokorščina. Zemlje jesti: dobra brana. To je jia uredilik dostavil: Mi ne verujemo v sanje, prerokovali je, na|M)vedi, horosko-|h\ abrakadabre in druge take skrivnosti. Toda Peter Zgaga pravi, da Sanjska Knjiga, ki smo jo dobili te dni Iz starega kraja, ne laže. V ta namen jc izbral iz nje gornje primere. Nam .-e niti ne sanja, da bi sanje kaj pomenile. Toda knjiga je lepa, ima 310 strani ter je v nji par sto slik. Dobiti smo jib par sto. ^e nam kdo pošlje celoletno naročnino za n&vtua naročnika, dobi Veliko Arabsko Sanjsko Knjigo ZrtfdotrVPa-pomsilW velja samo do »preklica. ■ ■ > "g t Aft-__Saturday, February 16, 1939 , BLOVHNl TTTOOSLIVT DIBit PROFESORSKA PRAVIČNOST Xobcna mamica n« brez ugovorov na znanje profesorjeve cfbwKlbt1 jgreeene nad ljubljenim edinceiii. natclj >em bil mto prisiljen raziskovati pritožil** starcev proti |>iof< M>rj<'Hi m skoro v?-e-lej sem moral p • svoji najboljši v«vti in vednosti odbiti tak«' »nitke. Zato ui>eiti nikoli verjel, da bi biti pr«rt'esorji krivični. Teda zgodilo se je, da >e «ni je ta vera |KJ«štetl0 zamujala. Gotovo .i«- smejete, in !»«• I»r«-x vznika. Stvar je ta, da )ni)f»*M)r takoj <|rujranilnj<' j*o-inem. ali bo, kjer vzame s tem moja vera močno omajana. Začel jfteui prav nevarno razumevati miselnost mamic Kot rav-jin ostro paziti na profesorje. Na nu je mnovem poprišeu .K' bilo pritožb več ko dovolj. Kako tudi ne? V me*tu je bila popadka, očetje dijakov so bili vojaki od narednika do generala. S temi se ui dalo kar tako, zlasti pa še z njihovimi šopi >>giwni. To je znana stvar. Zaradi lastnega izkustva sem njihove pritcržl>e jemal zelo resno, toda doživel *šciii na- 44 Vaša l)otka je -jJopoluoiiHi unioena," mi je jadikovala gospa |K)dpol kovn i kova, "ker Popoldne uie je na stanovali ju |x»etil poročnik, dragonec, krasote?. Naia Micka je imela pač slabost za svetle gtnribe in sablje, pa gu je spustila k meni. Zelo uglajeno in naravnost neodoljivo mi je povedal, da hodi z Dot ko, ki misli samo še na samomor. 4<£U»j vem, da l>om jjadla", baje joka I)otka, "to ni izpit, mar vee igra mačke z mišjo. Kadar franeoz stopi v razred, mi zastane kri pri žilah. Ironično in i dajo vprašanja in jaz irrmoi »cbčntek, kakor tla me privija v stiskalnici. P j zajokati ne >iiiwii!" Skrivnostna ljubavna pisma Vrli «Iragouec je bil tako jfinjen. da se mu je trc«;el fflas. Miroljubno sem pojasnil vljudnemu vojaku, da se ga i Ji "'ti profesor latinščine, uiti le V majlin<-iit. ali bogatem trn- ofv^r franco^ine ne t.j. kjer -o sr firofesorji bo- 1K>5tom^ reda. Pa zna! Jo_ /-•ml. ... strašno gojil« k.jie mi zatrjajtN da vselej zna. , „ _ „ pMitilcn. S |»rizatiejdjivtin so- TlJ)]i to trjujt.jo „ >tvar prav n.e ne tika. < epra v, Sel sem m gledati to Dotfco. *e J° V0(1H VZOni°' S() IUU ,Z Znala ui prav nw", toda dragi dan je bil tu sami f»odpo)kov-nik, Dotkin papa. Starejši milanski trgovec, ki se je bil poročil ? -zelo mlado ženo, je tej, ko ie pred kratkim umrl, namesto pričakovanega imetja zapustil grdo presenečenje. Če ne upoštevamo nekega na jiuanjčega dela, ki ga je bil dolžan zapustiti mladi vdovi po zakonu^ je imetje podedovala. njegova sestra. Svoje ravnanje je trgovec v opo roki tudi utemelji -: baje je dobil ljubezenska pisma v roke, iz katerih je razvilno, da ga j*? bila mlada žena nesramno varala. Ta pisma je izročil obenem z oporoko notarju, izvršitelju oporoke. Mlada vdova je po tem odkritju padla naravnost iz oblakov. Rotila se je na vse pre-tege, da ji nFkoli ni prišlo niti na misel, da bi sa ojega pokoj nega moža varala. Zato so ji dali na vpogled tista pisma. Rokopis je ibil v resnici presenetljivo podoben njenemu. toda zatrjevala je, tla ni napisala uiti ene vrstice teh pisem. Čudno je bilo res to, da je pri vseb pismih manjkal nagovoi in podpis. Tudi po vestnem pregledu ni bilo mogoče poznati, komu naj br jih bila pisala in kdaj. Notar je verjel njenim zatrdilom in je obljubil, da bo skrivnostno zadevo vzel v svoje roke. 1'gotovil je, da je bii pisma našel iv neki mizi. ki je že dolgo niso upoi abljali, ne .vi nameščenee v pisarni njenega pokojnega moža. Vsi nameščenci so trdili, da nimajo s temi pismi nobenega opravka. Skrivnost pa je bilo rešiti, kajti mlada vdova se drugače ne bi mogla z uspehom potegovati za razveljavi jen je oporoke. Neki grafolog je bil rokopis pregledal in ui mogel po trditi, da bi ne bil njen. Končno .se je mlada vdova spomnila neke bivše nameščen - ke v podjetju svojega pokojnega moža, o kateri je vedela, da je imela tedaj nesrečno ljube žensko razmerje. Morda je šlo za pisma, ki jih je bil dotični moški tej naVneseenki takrat vrnil. Ženi je uspelo, da je zvedela za njeno stanovanje. Ko pa je stopila k njej, se je bivša namešeenka branila ta pisma .sploh pogledati. Poročila se je bila šele pred kratkim 111 ni hotela ogražati s takšno zn-devo svojega zazkona, pa nuj so bila ta pisma re> njena ali ne. Z nobenim pametnim razlogom se ni dala pripraviti do tega, da bi ^e o pismih izjavila. Sedaj je razočarana vdova našla drugo pot, da bi razveljavila oporoko. Od sodišča namerava doseči izjaivo, da ni mislila nikoli mi varan je svojega moža. V ta namen si je priskrbela nešteto prič. Sod: see l>o nedvomno ustreglo njeni zahtevi. Drnjro pa je vprašanje. ali bo niojjr'a na ta način priti do dedščine, za katero je bila na nopriealcox an naeufV peiiarjena. Z j uri stičnega stališča je oporoka namreč neoporečna, ker ji je določila zakoniti delež. NA KONJU PRED POBOČ NIM URADNIKOM. Celo za ameriške razmere nenavaden primer se je zgodil v j mestu Riroain^liamu v Alaba-mi. Tani sta prišla neki moški in mlado dekle na |>oročni urad in uradnik naj bi jima takoj izdaj poročno listino. U-radnik pa se je branil, ker je dvojica prijahala n:i konju in se je branila odjahati celo za poročno ceremonije. Nazaduj** j** mo^ki uradnika oplazil z bičem in je z zaročenko odjezdil. Pa ne daleč. kajti po-lieija je šla brž za njima in ju aret i nil a. Naročite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski d»€7nik v Ameriki. na svojega iromašnega čiftjrm m» gledali nejMftlitičnega in ravnatelju. Bilo je naravnost xrotokno, k«* prijioročal prvemu pod/.updnu, iiiaj hodi v razred I m »i je pripravljen, >re>ketriu predalniku itajntoe-nejŠ4» stranke, naj nekoliko o-meji NVflji |M>tovanja |m> sre«i, ker ga ^i>to v šoli nima "kdo nadiMiiest vati, ali |>a predsedniku nokega upravnega odbora. naj ne teka v vsakem odmoru na ča-nvo vina. Z VH*mi trmi sen i nekako izhajal sla-1m» pa j* ni naletel tam. kjer najmanj pričakoval. Bogati tast enega izmed profesorjev j«* prodal v mesta svojo lastnino in kupil precej oddaljeno |H»estvo. Por^ihmal je nj<'g«jv zet vsiko jutro redno zamujal šolo. Bil je razrednik v petem razredu in je imel v dveh predmetih tudi mojega •i*lika. Poboljšal se je takoj in hodil pravoča-no v šolo, moj iinko pa je bil vprašan odslej vswko uro. Začele so | we lat i dvojke in že prvo |M>lletjc ni 'bilo več odlike. Ce bi 'bil še ostal v tem me^tu. bi bilo morda prišlo do najhujšega. Takoj d-visnostjo profesorja se mora umakniti tudi ravnatelj. Samo oči švigale strele. Bal sem se, oj. Zvečer sem bil v kavami. Mar-ikdo se je zanimal, kaj da 44 Na izrečno svarilo zdravni-j lv» vendar z Dotko. Nekateri ka Dotka ne vee tu hodila j-o vprrfievali potuljeno, ti si» v šolo," je zagotavljal. 44Saj najbrž vedeli več kot jaz. Iru- bi ibiln živčni pmioiiioma uničena ako bi morala živeti v ti-in -t raliu in razburjenju. M'rda še n*1 veste, da je v šo-li enkrat že imela živčni šok in ne |m> svoji krivdi. Takrat stvari nisei ti hotel ssrnati dalje, (K» ne bi ško1-kovuik, moj stari prijatelj. 44SliŠis. zakaj pa vi tam tako fioganjate Dotko* Guli sp kakor neumna. Kaj pa je zato, če včasih ne zna? Saj se celo morilcem priznajo olajševalne o*kolnosti! Jaz bi jim že pokazal. Ali veš, da je tvoj la-tinee takoj v začetku leta izjavil, da Dotke ne pučti v višji razred, pa čeprav* bi ga za to ob »ebi se razume, da je bila premestili? Ali se to sme?" VAŽNO ZA NAROČNIKE Pi4*g naslov« je raivUloo do kdaj Imate plačano naročnino. Prva fttrvilk« pomnil nrsr, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite ariNrirefcneipa dela In atroAkoe, Vas proalmo, da eftraflnte naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost ali Jo pa plačajte nsAemu xast«|Hiika t VaAem kraju ali pa kateremu izmed ssHtopolfcov. k oil h laean so tiskana a Mdlai črkami, ker so ApMvf-čeal obiskat) tu*i: drage nsnelblne. kjer Je ka> nsMfa rojakov naa«-IJmlli. Zastopnik bo Vam iaročll potrdilo ca plačano naročnino. CALUTUILNIA: Hau Francisco, Jnrsb LanUo COLOiiAlHl: Pueblo. Peier Callg. A. Ssftl« Waisenbars, M. J. Bar* INDIANA: lndisnspolls. Vir. fapnail* ILLINOIS: Cftrero, J. raMam (Chkaio, Oun la Illinois) Jot let. Jennie BcaMd La Mali«. J. ftpetk* Waftah W" ' r UAKTIAND; " " UUTBIOAN- Lmtrolt. L, M« MINNESOTA; rUlsbnim. Frank Oooie. J. LrasNi Kly. Jm. J. Pesbel BvHecta, Loots Goods ■, Gttbert, Loaia Vennel Hlbblng. John PovAa Virginia, Frank Hrvatic* MONTANA: Roundup, M. ML Paaiaa Waaboe. L. -- | NEBRASKA: Oaanba. P. Brodarlck I'1"- 'F" TOHOK * ^ i f * 1.1 a || A a.^^ DrOOnj a, AIIUIM) GWm uSTtJttJSTSLš ■u 3L. OHIO: Herbert on. Frank Traka Cleveland, Anton Bobak. Ckaa. Ear-Iteger, Jacob Job- Stapnlk Uiratd. Antca Nsgode Lorain, Louis Balant, Jobn K untie lonngstnsrn, Anton KiknlJ OREGON: Oregon City. J. KoUnr PENNSYLVANIA: Bessemer, lobs Jevntkar Brou^bton, Anton I pa vna Ooneanaugk, J. Pi raami Coverdsle b^ okolica. Mrs. Ivann Farreil. Jerry Okora Forest City, Mbftb T L....... Fr. Blodni kar Oreenobnrg, Frank Novak Homer City, Fi. Ferencbak Jobnstown, Ma Fnlaate Kraym, Ant. TaufteU I smerne. Frank Ballocb Midway, Julia Žust Pittsburgh la okolica, Ptdtlp Pragar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. niMtiw West Newton, Joaepb Jovan...... WISCONSIN, Milwaukee, Wat Attla. Fr. gkafc WYOMING: Rock Springs, F nuts Caadaa DiamondvUle. Jon RoUun - www -«UB MMDA" jri pa ogorčeni zaradi preiran-jane srednješolke. Šel sem rajši domov, )»a tudi tu sem b;l sprejet z istwn vprašan jem: ** Ali Dotka izdelala r" Raz jezil sem se na ženo. **Ti ljudje r»o znoreli. listka ne zna prav nič. Gotovo se nič ne uči/' "Jaz pa gotovo vem," mi uirovarja žena, <4da Dotka vstaja oli štirih in se bodi učit iz mesta. General 1h> o tem pisal ministru." Zamahnil sem z roko. Spal seru mirno, dočim se je vse mesto treslo za Ikvtk.«'. Velika je sila propagande — skoraj bi ji tudi jaz podlegel. Bilo je ob'koncu maja in prekrasno vreme. Napravila sva z ženo izlet v blrznji goad. Zgodaj sva odšla, da bi bil o pol osmih lahko v šoli. Tudi okoi petdesetih let ima človek pravico do lirike. Bilo je res p rele rasno jutro. Klopot 'kopit ntama je pretrgal sfečno razpoloženje. Dva jezdeca sta pri-dirjaia iz gozda ki jo mahnila po cesti. Dotka s svojim poročnikom. Nista naju opazila. Ob 10. sem srečal francoza na Siodniku. "Dotka?" sem ga pobaral z iskrenim nasmehom. 44iDa, sirota Dotka," je na moje neizrečeno iznenadenje ža lostno dejal franeoz. Tzbulil sem oči. "Kaj!" "Padla je davi s kemja in si zlomila nogo." Ta ".krivični preganjalec" jo je -še pomiloval. Poležala je malo v bolnici in v IšoLo ni več prišla. Zakaj ttudi f Ostala je neredovana /arad i bolezni in po zakonu se ji bili dovoljeni dodatni izpiti. Namesto izipitov pa je imela oklice. Mislite, da s poročnikom? Kje neki? S Tcirurgom. ki jo je operiral. Spretno dekle, ali ne? Da ne pozabim moralo te povesti. I^aliko se zgodi tudi ,ta nezaslišana stvar, da je profesor krivrccn. Tod'a njegovo fcrivičnost najčetšče odtehta propaganda staršev. tega ni, pa vičasili iztrga žrtev iz profesorjih krempljev — sama usoda. . "i t-j - Ako Vas zanima lepo čtivo, naročite si Slovensko - Ameri-^ kanski Koledar za leto 1939. Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: U v o d — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar« — Domen. — Dva prijatelja. II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — Grad Ro-jinje. — Golitia. in. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Koz lov ska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Prav:?« bratoma. Vin. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivost«- — opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir gradel — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pud zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoee in tisoče delavcev. Toda železna volja MaeAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vs^ delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tn-nel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani . . . $1.20 Ivan Pregelj: Izbran Spisi STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno aliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Gol je, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je romail s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med dragim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pnlver und Blei" ter biser naše nCTelistike: "Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W.18th STREET NEW YORK, N. Y. Bogovec (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel t dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana do-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani. V tem TTT zvezka nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 13. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temo delo tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko s Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, aa njegovem grada Lanšpreža, kjer ma sivo glavo ozarja mlada lju-bezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljndska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 ! tttt ffHOPA^WtTwi' — ^__Saturday, February 18, 1939 *__' ITUOVENB TYVQOBVKVJ DAILT Ljubezen POVODENJ V OHIO nikdar ne ugdsne ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "OLAfl NAHODA'* PRIREDIL L H. —== 2 ■- Preti ono uro je Flavija odšla od svoje tete, ker je zaspala in je pustila vojem dolgem črnem krilu hodila po velikih sobanah, je pri-ihajalo nekaj, kar je zadušilo vsako zaupnost v kali. Oos^m Eleonora Rittberg je 'bila proti vsakemu ponosna in nikdo se ji ni upal prPbližaiti. Tudi proti svojemu možu in sumi ni bila prav nič drugačna. Proti njima je bila vedno tuja in hladna. In navzlic temu je svojega moža neizmerno ljubila. Toda med dbema je bila kot neka tajnost, da je bila iskrena skupnost med njima nemogoča. Herbert Rittberg je svojo ženo poročil samo "rz razlogov razuma, 'ker je njono premoženje zanj pomenilo veliko vrednost za povečanje svojega podjetja in ker je mogla s svojo ponosno lepoto predstavljati RBttbergovo hišo. Toda nikdar je ni ljubil. Vedno je mislil, da ljubezen v njegovem -življenju ne bo nikdar igrala kake vloge; saj v svojem srcu ji ni dal prostora, da bi ga inadvladala. Toda varal se je: tudi sam ni mogel utoči veliki ljubezni. Z vso strastjo svoje narave, ki jo je krotil samo s trdno voljo,} se je nekaj let zatem, ko je stopil v zakon, ki je do tedaj bil še brez otrefc, zaljubil v mlado sllkarico, od katere je kupil nekaj slik. Niti najmanj ni slutila, da je mož, ki je stopil v njeno življenje, cženjen im sam ji tega tudi ni mogel povedati, kajti nanj je napravila tako glabok utis, da ga je navdajal samo en strah — da se bo od njega odvrnila, ako bo izvedela. Kajti spoznal jo je kot vredno in vestno osebnost. Mlada slikariea se je tudi zaljubila vanj, kajfti bil je mož privlačnih lastnosti. In zaupno se mu je vdala. Rekel ji je, da .mu je zaradi gotovih okokščin ni mogoče takoj poročiti, da pa bo nekega dne, ko bodo vse zapreke odstranjene, poslala njegova žena. In tako se je odati. Mož, ki je dosedaj * svojo voljo vse premagal, se ni hotel v tem, zanj tako težavnem življenjskem vprašanju čutiti kot igrača usode. Niti najmanj ne misli na to, da bi se odrekel ljubljenki, ki je popolnoma obvladala njegovo srce. Toda nežna ženska, brez v*ake volje, ki imi j,- popolnoma podlegla ,ga je še sedaj premagala, s ► vojo močnejšo voljo, da se f>okori za to, kar je zagreli I. Naslednjega juti a je Eva odpotovala, ne da omiriti, in je izjavil, da o policija z mrežo svojih organov našla. Toda ni prišel nazaj, tudi policija ga ni našla. Po vsej Grčiji so viseli veliki letaki z njegovo sliko in pozvali prebval-stvo, naj vsak, kdor bi kaj vedel, kje je Joachim Xantliopulos. to takoj sporoči najbližji oblasti. Vdova Katarina se je takoj vživela v svojo "žalostno** usodo z Armencem, vodila gostilno naprej, nasproti gostom pa še večkrat izrazila upanje, da do 'krnica življenja vendar ne bo tako stntšno sama, da bo njen mož že še prišel na svoj dom ali pa se bo vsaj posrečilo dobiti kake veedi, kje je. Toda ime d "abonenti" je bil tudi nekdo, ki je bil n^koč priča hudemu prepiru med izginu. lim Joacliimom in Katarino. Ta ni nič kaj verjel v vse to. Med policijskimi uradniki pa je imel prijatelja, kateremu je zaupal, da zadeva z Joaehimom Fnmli po zločinu. Uradnik je domnevo sporočil naprej svojim predstojnikom in policija Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem ia;iiri;iiiiii;KBHi!iiiinnifniiiniin'iiiiiniimr7m PTED Molitvenike >n«im-i-»art»j j v krasni vezi importirane iz starega kraja . . . Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCA t imitirano usnje vez...... t usnje vei .............. .80 ▼ fino usnje \ei..........1.— ■f najfinejše usnje ve« ....1JI t najfinejše usnje trda vez 1.30 ▼ bet celluloid vex.........1.20 NEBESA NAŠ DOM ▼ imitirano usnje vex.....1.— ▼ najfinejše uanje ve*. .... 1J>0 ▼ najfinejše uanje trda ves. 1.50 RAJSKI GLASOVI platno vezano .............M t usnje vez. (štv. 4151 ....1.— t usnje vez. (Stv. 416» ....1J£> t usnje vez. (štv. 408» ..1.5G t celluloid vez. <5tv. C14K.1.50 SVETO PISMO ..............S.— MARIJA VARHLNJA NEDOLŽNOSTI v Imitirano usnje vez ....1.— v fino usnje vez ........1.60 JM Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerhook: t tarvaste platnice vezano JI0 v belo kost vezano........1.10 Come I'nto Me v pl:itr>l«*e v<>zanu ........ -1(1 t belo kost vezano........ .35 Kejr of n raven fino veaano ...............35 v usnje vez« no.............70 v najfinejše usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of IlemTen ▼ celluloid vezano.........1.20 t celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano ......1.30 Ave Maria: ▼ fino usnje vezano ......1.40 KNJIGARNA "GLAS NARODA je "za vsak slučaj" — zaradi Policijski uradniki dobrega imena vdove sta j^a razsekala na kosee in spravila v hladilnik. Poča.-i in v majhnih delili sta i^a mešala med hrano gostom, da l»i se tako neopazno porazgubilo. Tako so gostje proti svoji volji pomagali zakrivati zločin, ki je tudi v vsega vaji nem orien- la hišno preiskavo. Ko je policija stopila v hP-^o in zjičela brskati po kotlih, pa je Katarino čimdalje bolj zapuščala zavest gotovosti in varnosti. Njono obnašanje je bilo |m>1 i -ciji sumljivo, bila je neizpras-no radovedna in v hladilniku je našla — ostanke človeškega j in vzbudil veliko ogorčenje, mesa. Oblast je gostilno seveda ta- Ob tej grozni najdbi je Ka- koj zaprla. Katarino Xantho-tarina joka je priznala, da rta j pulosovo in njenega ljubimca z Deresteplanom njenega za-jpa aretirata in ju izročila so-konskega moža ubila. In ker dišču. In sedaj je ves Solun nista vedela, kam s truplom,|pod vtisom tega edinstvenega izved- da bi zločin ne prišel na dan, ]>rocesa. LJUD02RCI V EVROPI. V Soltinu se je te dni začel sodni proces, ki mu najbrž v evopaki kriminalistiki ni enakega. Grk Joachim Xanthopulos in njegova žena sta imela v Soluna gostilno, ki je bila dobro obiskajia in zlasti znana po iz-borni kuhinji. Zlasti opoldne In aveoer je bila polna gostov, V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — _ KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW. YORK -im J i;'/}1